Doc

D-r Sa{o Josimovski, redoven profesorUNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ

Ekonomski fakultet - Skopje

Treto izdanie

UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ

EKONOMSKI FAKULTET

Skopje, 2011Recenzenti:

Prof. D-r Drage Janev

Prof. D-r Blagoja \or|ijovskiAvtorsko pravo A 2011 od Ekonomskiot fakultet Skopje

Site prava se za{titeni. Nitu eden del od ovaa kniga ne mo`e da bide reproduciran ili prenesen vo koja bilo forma ili so koi bilo sredstva, elektronski ili tehni~ki, vklu~uvaj}i fotokopirawe, presnimuvawe i ~uvawe vo informaciski sistemi bez prethodna pismena dozvola od izdava~ot.

Pe~ateno vo Republika Makedonija

Pe~ati:

CIP Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka

Sv. Kliment Ohridski, Skopje

004 (075.8)

JOSIMOVSKI, Sa{o

Informaciski tehnologii : [postojan u~ebnik] / Sa{o Josimovski. 3. izd. - Skopje : Ekonomski fakultet, 2011. 274 str.: ilustr. ; 24 sm

1. izd. 2001. - Bibliografija: str. 272-274ISBN 9989-113-65-3a) Kompjuterski sistemi Visoko{kolski u~ebnici COBISS.MK ID 63387146Ovaa kniga e posvetena na

sinot Marko i }erkite Ana i Tea

So odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij Skopje, donesena na sednicata odr`ana na den 24.12.2010 godina, odobreno e pe~ateweto na ovaa kniga kako postojan u~ebnik.

PREDGOVORPoslednite godini se slu~uva eden od najva`nite nastani vo istorijata na ~ove{tvoto, poznat kako informaciska revolucija, in-ternet revolucija ili veb revolucija. Internetot i veb tehnologii-te, zaedno so ostanatite informaciski tehnologii go menuvaat na~i-not na koj rabotime, `iveeme i u~ime. Tie promeni se podinami~ni od koi bilo drugi {to dosega se slu~ile, glavno pottiknati od rapid-niot i sekojdneven razvoj na informaciskite i komunikaciskite teh-nologii.

Kompjuterskite sistemi i kompjuterskite mre`i denes se integralen del na delovnite aktivnosti vo site pretprijatija, duri i vo onie najmalite. Skoro e nevozmo`no da se vodi konkurenten biznis bez koristewe na informaciskite i komunikaciskite tehno-logii. Mnogu organizacii pottiknati od globalnite pritisoci, konkurencijata i mo`nostite na informaciskite tehnologii vove-duvaat novini i go menuvaat na~inot na rabotewe. Del od tie prome-ni se odnesuvaat na voveduvaweto na elektronskiot biznis, na menax-mentot so znaewe, na menaxmentot na odnesuvaweto so potro{uva~i-te i na drugi delovni trendovi. Ovie trendovi se reflektiraat na sodr`inata na vtoroto izdanie na knigava, pri {to edna od glavnite temi koja se obrabotuva e ulogata na veb tehnologiite za podobruva-we na konkurentnosta, na efikasnosta i na produktivnosta na orga-nizaciite i na poedincite.

Bidej}i informaciskite tehnologii se edna od glavnite dvi-`e~ki sili na razvojot na novite delovni trendovi vo organizaciite i osnovna komponenta koja gi ovozmo`uva promenite, razbiraweto na ovie promeni i implikacii direktno e povrzano so poznavawe na informatikata i na informaciskite tehnologii, odnosno so pozna-vaweto na ve{tinite na koristeweto na informaciskite tehnolo-gii vo izvr{uvaweto na delovnite zada~i.Glavni zada~i na informaciskite tehnologii se ovozmo`uvawe na strate{ka i konkurentska prednost na organizaciite, olesnuvawe na re{avaweto na delovnite problemi, zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Isto taka informaciskite tehnologii gi podobruvaat komunikaciite i sorabotkata, pri {to se ovozmo`uva redizajnirawe na delovnite procesi. Menaxmentot so informa-ciskite resursi, so novite tehnologii i so komunikaciskite mre`i pretstavuva kriti~en faktor na uspeh na mnogu privatni i javni organizacii i }e pretstavuva klu~en faktor za uspe{eno rabotewe vo ramkite na novata digitalna ekonomija.

Knigata Informaciski tehnologii e nameneta za ~itateli-te ~ija osnovna cel e dobivawe znaewa i ve{tini od informaciski-te tehnologii {to se koristat vo delovnoto rabotewe, a se odnesu-vaat pred s# na kompjuterskite sistemi i na tehnikite na obra-botka na podatocite. Sodr`inata na knigata pretstavuva obid da se objasni kako informaciskite tehnologii ja menuvaat prirodata na delovnoto rabotewe. Me|u drugite sodr`ini, opfa}a i tehnolo-gii, kako {to se Internet, elektronska razmena na podatoci, elektronska komercija, elektronski biznis, elektronska vlada i bazi na podatoci, koi denes su{tinski go transformiraat na~inot na koj organizaciite gi izvr{uvaat delovnite aktivnosti i na~inot na koj gra|anite gi obavuvaat sekojdnevnite aktivnosti.

Knigata, iako mo`at da ja koristat i po{irok krug korisnici so razli~ni profesionalni preokupacii, pred s# e nameneta za studentite od Ekonomskite fakulteti. Na niv knigata im ovozmo-`uva da se zapoznaat so neophodnite sodr`ini na disciplinite {to se neposredno povrzani so kompjuterite i so informaciskite tehno-logii, a koi treba da gi poddr`at nivnite akademski aktivnosti i da bidat od neposredna korist vo izvr{uvaweto na redovnite rabotni obvrski.

Koristeweto na knigata pretstavuva podgotovka za studentite da bidat:

zapoznaeni so fundamentalnite koncepti na informatika-ta, neophodni za efikasno koristewe na kompjuterite i informa-ciskite tehnologii;

zapoznaeni so najzna~ajnite informaciski tehnologii i delovni trendovi ~ija primena bazira na primenata na informa-ciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe;

zapoznaeni so karakteristikite i formite na elektronski-ot biznis, kako najaktuelna problematika na koja pretprijatijata posvetuvaat golemo vnimanie;

sposobni da gi razberat informaciskite sistemi {to se sretnuvaat vo organizaciite i vo sekojdnevniot `ivot;

sposobni za rabota so mikrokompjuteri, odnosno da stanat sposobni da gi koristat mikrokompjuterite kako sredstvo za zgole-muvawe na nivnata produktivnost i efikasnost;

kvalifikuvani za koristewe na operativniot sistem i na standardiziraniot aplikativen softver za mikrokompjuteri, pred s# za operativniot sistem Windows i za softverskite paketi za obrabotka na tekst (word processing), za obrabotka na tabelarni podatoci (spreadsheet) i za upravuvawe so bazi na podatoci (database management).

Vo knigata se vovedeni i se izu~uvaat neophodnite segmenti na informaciskite tehnologii, koi treba da gi poznavaat studentite {to }e se zanimavaat so smetkovodstvo, menaxment, marketing ili so druga delovna praktika. Primarna cel na knigata e studentite da dobijat zadovolitelna osnova od ovaa kompleksna nau~na disciplina, pred s# vo pogled na {iro~inata. Se razbira deka potrebite za znaewe od oblasta na informaciskite tehnologii sekoj den se s# pogolemi kako vo pogled na nivnata {iro~ina taka i vo pogled na nivnata dlabo~ina. No, dobienite osnovni znaewa od informaciski-te tehnologii bi trebalo da pretstavuvaat dobra osnova za prodlabo-~uvawe na znaewata od nekoe nejzino potesno podra~je koga za toa }e se javi potreba.

Knigata Informaciski tehnologii istovremeno pretstavu-va i u~ebnik po istoimeniot predmet, koj go izu~uvaat studentite od vtora godina na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Za sovladuvawe na sodr`inata na knigata ne se potrebni posebni predznaewa od ovaa problematika, no se razbira, tie mo`at da pomognat za nejzino polesno sovladuvawe.

Del od materijata koja e prezentirana vo ovaa kniga ima op{t karakter, i ne e povrzana so konkreten tip na kompjuter, ili so konkretna okolina za rabotewe na kompjuterite. No, sepak, prisutno e naglasuvawe na mikrokompjuterskata tehnologija, so ogled na faktot {to stanuva zbor za najbrojnata klasa na kompjuteri so najmnogu korisnici vo celiot svet, pa i vo na{ata zemja.

Skopje, Noemvri 2010 godina

AvtorotSODR@INA5PREDGOVOR

9SODR@INA

151. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO

151.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII I NA INFORMATIKATA

171.2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO

181.2.1. Informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe

191.2.2. Osnovni karakteristiki na informaciskite proizvodi i uslugi

201.2.3. Rast i zna~ewe na sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i mediumi

281.2.4. Premin na Evropa i Republika Makedonija vo informacisko i op{testvo bazirano na znaewe

332. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DELOVNOTO RABOTEWE

332.1. VLIJANIETO NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VRZ DELOVNOTO RABOTEWE NA PRETPRIJATIJATA

382.1.1. Delovni pritisoci i organizaciski odgovori

432.1.2. Inovirawe na delovnata praktika

512.2. STRATEGISKO KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DIGITALNATA EKONOMIJA

532.2.1. Porterov model na konkurentski sili

562.2.2. Porterov model na vrednosen sinxir

593. RAZVOJ NA KOMPJUTERITE I PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE

593.1. RAZVOJ NA KOMPJUTERI

593.1.1. Istoriski osvrt na razvojot na kompjuterite

623.1.2. Kompjuterski generacii

653.1.3. Nasoki za razvoj na kompjuterite

703.2. PODELBA NA KOMPJUTERITE

743.3. OSNOVEN MODEL NA KOMPJUTERSKI SISTEM

773.4. PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE VO KOMPJUTEROT

783.4.1. Binaren broen sistem i pretstavuvawe na broevi

793.4.2. Pretstavuvawe na tekst, slika i zvuk

834. KOMPJUTERSKI HARDVER I SOFTVER

834.1. KOMPJUTERSKI HARDVER

844.1.1. Sistemska edinica

904.1.2. Vlezni edinici

944.1.3. Izlezni edinici

964.1.4. Sekundarna memorija

1014.2. KOMPJUTERSKI SOFTVER

1014.2.1. Sistemski softver

1094.2.2. Aplikativen softver

1195. ORGANIZACIJA NA PODATOCI I BAZI NA PODATOCI

1195.1. CIKLUS NA OBRABOTKA NA PODATOCI

1235.2. DATOTEKI

1255.2.1. Tipovi na datoteki spored organizacija

1285.2.2. Karakteristiki na rabotata so datoteki

1295.3. BAZI NA PODATOCI

1295.3.1. Definicija na bazite na podatoci

1305.3.2. Organizacija i prednosti na bazite na podatoci

1335.3.3. Modeli na bazi na podatoci spored organizacijata

1435.3.4. Sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci

1465.3.5. Kreirawe na bazi na podatoci

1485.3.6. Vidovi bazi na podatoci spored goleminata i na~inot na koristewe

1495.3.7. Analiti~ka obrabotka na podatoci

1516. KOMUNIKACII I KOMPJUTERSKI MRE@I

1516.1. KOMUNIKACISKI SISTEMI I POVRZUVAWE NA KOMPJUTERI osnovni koncepti

1536.2. KOMUNIKACISKI KANALI

1536.2.1. Vidovi na komunikaciski kanali

1566.2.2. Karakteristiki na komunikaciskite kanali

1606.2.3. Komunikaciski procesori

1636.3. ARHITEKTURA I TIPOVI KOMPJUTERSKI MRE@I

1636.3.1. Tipovi konfiguracii na kompjuterski mre`i

1656.3.2. Strategii na rabota na kompjuterski mre`i

1666.3.3. Tipovi na kompjuterski mre`i spored geografskoto rastojanie

1697. INTERNET

1717.1. ISTORIJAT NA INTERNET

1727.2. ORGANIZACIJA I PRISTAP NA INTERNET

1727.2.1. Internet organizacija

1737.2.2. Internet protokoli

1747.2.3. Domeni na Internet

1757.3. SERVISI NA INTERNET

1787.4. WORLD WIDE WEB

1818. E-BIZNIS I DIGITALNA EKONOMIJA

1818.1. DIGITALNA EKONOMIJA

1828.2. E-KOMERCIJA, E-BIZNIS I EDI

1828.2.1. Definicija na e-komercija i e-biznis

1838.2.2. Istoriski perspektivi i rastot na e-biznisot

1868.2.3. Fazi na primena na e-biznisot vo organizaciite

1888.3. OSNOVNI KONCEPTI NA E-BIZNISOT

1888.3.1. Intermedijatori vo e-biznisot

1908.3.2. Tehnologii za prebaruvawe-prebaruva~ki ma{ini

1938.3.3. Potpoln nasproti parcijalen e-biznis

1948.3.4. Prednosti i ograni~uvawa na e-biznisot

1968.4. E-BIZNIS OKRU@UVAWE

1988.4.1. Intranet, ekstranet, organizaciski portali i EDI

2008.4.2. SWIFT i EDIFACT standardot

2028.5. E-BIZNIS MODELI I STRATEGII

2028.5.1. Klasifikacija na e-biznis modelite spored prirodata na transakciite

2048.5.2. Klasifikacija na e-biznis modelite spored na~inot na sozdavawe prihod

2048.5.3. Tipi~ni modeli vo e-biznisot

2068.5.4. B2B

2078.5.5. Mobilen biznis

2088.6. E-BIZNIS APLIKACII

2088.6.1. Elektronska maloproda`ba

2098.6.2. Internet reklamirawe

2118.6.3. Formi na Internet reklamirawe

2138.6.4. Elektronski katalozi

2148.6.5. E-biznisot vo uslu`nite dejnosti

2168.6.6. Aukcii i trampi

2178.6.7. E-vlada

2178.6.8. Bezbedni sistemi i formi na elektronsko pla}awe

2218.7. PRAVNI I ETI^KI ASPEKTI NA E-BIZNISOT

2239. INFORMACISKI SISTEMI

2239.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKI SISTEMI

2259.2. OSNOVNI POIMI OD TEORIJATA NA INFORMACII

2259.2.1. Podatok, informacija, znaewe

2269.2.2. Merewe na koli~inata na informacii

2289.2.3. Osnovni karakteristiki na informaciite

2299.3. SISTEMSKI PRISTAP

2309.3.1. Granica na sistem, potsistem i nadsistem

2329.3.2. Sostojba na sistem i podelba na sistemite

2339.4. DVI@EWE NA INFORMACIITE VO INFORMACISKITE SISTEMI

2369.5. KLASIFIKACIJA NA INFORMACISKITE SISTEMI

2419.5. SISTEMSKA ANALIZA I DIZAJN

24510. APLIKACII KOI SE KORISTAT VO PRETPRIJATIJATA

24510.1. PROCESNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA

24810.1.1. Softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite - CRM

25010.1.2. Softver za planirawe na resursite na pretprijatieto - ERP

25310.1.3. Softver za menaxment so sinxirite na snabduvawe - SCM

25510.1.4. Softver za upravuvawe so znaewe

25510.2. FUNKCIONALNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA

26110.3. SOVREMENI PLATFORMI KOI SE BAZIRAAT NA KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII

26311. ETI^KI, SOCIJALNI I BEZBEDNOSNI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII

26311.1. ETI^KI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII

26611.2. KOMPJUTERSKI KRIMINAL

27011.3. PRAVO NA PRIVATNOST

273LITERATURA

1. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO1.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII I NA INFORMATIKATAZborot informatika nastanal od dva zbora: od informacija i od avtomatika. Izvorot na zborot sam za sebe uka`uva na problem-skoto podra~je i sodr`inata na ovaa nau~na disciplina. Informa-tikata se pojavila vo {eesettite godini i pod toa ime bila prifa-tena vo Evropa. Vo po~etokot pretstavuvala nau~no podra~je za raz-voj i za koristewe na kompjuterite i vo golema mera se poklopuvala so naukata za kompjuteri (Computer science), nastanata vo anglo-saksonskoto govorno podra~je. Toga{ informatikata bila prete`no tehni~ka disciplina. Taka, vo sedumdesettite godini informatikata bila definirana vo po{iroka smisla na zborot kako nau~na discip-lina koja se zanimava so strukturata, programskite jazici i so programiraweto na ma{inite za obrabotka na podatoci, kako i so metodologijata za nivna upotreba, vklu~uvaj}i go i vzaemnoto vlijanie pome|u ~ovekot i ma{inata.

So tek na vreme podra~jeto za razvoj na kompjuterite se odde-lilo od podra~jeto za koristewe na kompjuterite. Informatikata kako nau~na disciplina pove}e ne gi opfa}ala tehni~kite proble-mi na kompjuterite, tuku gi opfa}ala organizaciskite i ekonom-skite aspekti predizvikani od interakcijata pome|u ~ovekot i kompjuterot.

So s# pogolemiot razvoj na informatikata taa po~nala da se deli na pove}e poddisciplini, kako {to se:

- teoretska informatika;

- tehni~ka informatika;

- primeneta informatika.

Primenetata informatika mo`e da se sretne pod pove}e imiwa vo zavisnost od podra~jeto kade {to se upotrebuva (ekonomija, me-dicina, hemija itn). Primenetata informatika vo delovnite sistemi e poznata i pod imeto delovna informatika i e definirana kako dis-ciplina za proektirawe, dizajnirawe i implementirawe na delovni informaciski sistemi.

Denes, skoro bez isklu~ok, informaciskite sistemi se potpi-raat na kompjuterskata tehnologija so {to se gubi jasnoto razgrani-~uvawe pome|u poimite informatika i informaciski sistemi. Vo ovaa smisla, vo literaturata mo`e da se sretne definicija so koja se razgrani~uvaat ovie poimi, a spored koja informatikata e nau~na disciplina, a informaciskite sistemi predmet na nejzino izu~u-vawe.

Vo literaturata mo`at da se sretnat pove}e definicii za informaciskite tehnologii (IT). Pod informaciski tehnologii vo potesnata smisla na zborot se podrazbira tehnolo{kata strana na informaciskite sistemi, vklu~uvaj}i go hardverot, bazite na poda-toci, softverot, mre`ite i ostanatite komponenti. Vo literaturata poimot informaciski tehnologii ponekoga{ se koristi so {iroko zna~ewe za opi{uvawe na komponentite na razni informaciski sistemi. Nekoi avtori pak koga gi definiraat informaciskite tehnologii go ignoriraat tehni~ko-tehnolo{kiot aspekt i gi pret-stavuvaat kako tehnologii koi go pokrivaat podra~jeto na koriste-we, skladirawe, prenos i obrabotka na podatocite, informaciite i znaeweto.

Vo ramkite na knigata nie }e ja koristime definicijata spored koja informaciskite tehnologii pretstavuvaat sistemi, vo koi, lu|eto gi oblikuvaat podatocite na organizaciite, na pretprijatijata i na nivnata okolina vo informacii i znaewe za potrebite na delovnoto odlu~uvawe, so koristewe na soodvetni tehni~ki sredstva. Glavna zada~a na informaciskite tehnologii e da ja obezbedi organizacijata so strategiska i konkurentska prednost u~estvuvaj}i i pomagaj}i vo re{avaweto na delovnite problemi, da ja zgolemi produktivnosta i efikasnosta na raboteweto, da go podobri kvalitetot na uslugite kon potro{uva~ite i da ovozmo`i delovna reorganizacija.

Informaciskite tehnologii denes pretstavuvaat glaven faktor za efikasno izvr{uvawe na delovnite aktivnosti i glaven katalizator na fundamentalnite promeni vo organizaciite. Denes informaciskite tehnologii se tesno povrzani so komunikaciskite tehnologii vo odnos na nivniot razvoj, primena i iskoristuvawe, so {to stanuva zbor za informacisko-komunikaciski tehnologii (IKT). IKT se smetaat za glaven pottiknuva~ na razvojot na sovremenite op{testva i ekonomii, poradi {to nivnoto koristewe pretstavuva va`na komponenta na site strategii za razvoj na sovremenite op{testva koi baziraat na razvojot na digitalnata ekonomija i na koristeweto na mre`ni {irokopojasni tehnologii i na e-biznis modeli.

Vo praktikata ~estopati mo`e da se zabele`i i razli~no ko-ristewe na poimite informatika, informaciski tehnologii i nauka za kompjuteri. Kako predmet na izu~uvawe na informaciskite tehno-logii treba da gi podrazbereme pred s# tehnikite, metodite i sred-stvata koi se koristat za obrabotka na podatocite, odnosno infor-maciite i znaeweto. Vo taa smisla treba da se zabele`i deka predmetot na izu~uvawe na informaciskite tehnologii vo golem del go vklu~uva predmetot na izu~uvawe na informatikata, definirana vo po{iroka smisla na zborot. Od druga strana, del od sodr`inata {to se izu~uva vo ramkite na informaciskite tehnologii se poklopuva i so del od predmetot na prou~uvawe na naukata za kompjuterite. Zemaj}i ja predvid namenata na knigata i prifatenite definicii za informaciskite tehnologii, za informatikata i za naukata za kompjuteri, mo`e da se zaklu~i deka knigata Informaciski tehnologii opfa}a i sodr`ini {to se predmet na prou~uvawe na informatikata, a vo mal del i na naukata za kompjuteri.1.2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO

Vo prvite godini od noviot milenium, s# pove}e se zabele`uva dominacija na op{testva i ekonomii koi baziraat na znaewe. Pretprijatijata od ovie op{testva u~estvuvaat vo globalnite paza-ri, kako posledica na nivniot streme` za mobilnost na delovnite aktivnosti, na znaeweto i na kapitalot. Globalizacijata im ovozmo-`uva na organizaciite nastap na svetskiot pazar so koristewe, kako na lokalnite, taka i na po{iroko dostapnite resursi.

Od druga strana, pak, tehnolo{kiot napredok, zaedno so vovedu-vaweto na standardite i na kriteriumite {to se prifateni od me|u-narodnata zaednica, pretstavuvaat najzna~ajni procesi i aktivnosti koi vlijaat na oblikuvaweto na sovremenoto op{testvo. Razvojot i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii predizvikale promeni vo site op{testveni oblasti. Promenite se odnesuvaat na `iveeweto i na raboteweto na site poedinci, kako i na raboteweto na organizaciite, odnosno na pretprijatijata.

Ako se napravi edna istoriska perspektiva, }e mo`e da se zaklu~i deka vo razli~ni vremenski periodi razli~ni delovni funkcii bile klu~ni za uspe{en razvoj na pretprijatijata. Taka, vo tekot na dvaesetiot vek, najprvo dominantni faktori na delovnoto rabotewe vo pretprijatijata bile finansiite i smetkovodstvoto (finansiskite sredstva), potoa nabavkata, proizvodstvoto i proda`bata na stoki i uslugi, za da na krajot na dvaesetiot i po~etokot na dvaeset i prviot vek kako najdominantni faktori bidat informaciskite i komunikaciskite tehnologii i integri-ranite sistemi. IKT i integriranite informaciski sistemi gi obedinuvaat potsistemite na organizaciite i gi povrzuvaat so nadvore{nata okolina, ovozmo`uvaj}i efikasen menaxment so informaciite i so znaeweto so koe raspolagaat organizaciite. Za razbirawe na ovie povrzuvawa potrebno e da se koristi sistemskiot pristap, ~ii osnovni principi }e bidat izlo`eni vo poseben del. Informaciskite i komunikaciskite tehnologii, kako dominanten faktor vo delovnoto rabotewe, su{tinski se razlikuvaat od prethodnite klu~ni faktori. Razlikite, glavno, proizleguvaat od faktot {to informaciite i znaeweto kako va`en strategiski resurs na pretprijatijata, bitno se razlikuvaat od ostanatite resursi. Taka, na primer, informacijata i znaeweto vo princip ne se povrzani so zakonot za materija i za energija. Tie so koristewe ne se tro{at, a so razdeluvawe ne se namaluvaat.

Mo`e da se zaklu~i deka zna~eweto na primenata na informaciskite tehnologii vo ekonomijata, kako i vo drugite oblas-ti na ~ove~koto `iveewe i rabotewe, e mnogu golemo. Informacis-kite tehnologii i sistemi stanaa edna od pova`nite problematiki na koi organizaciite im posvetuvaat posebno vnimanie.

1.2.1. Informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe

Agrarnata revolucija e prvata revolucija koja se slu~ila vo ~ove~kiot op{testven razvoj pred nekolku iljadi godini. Na krajot na osumnaesettiot vek se slu~ila industriskata revolucija, kako vtora vo istorijata na ~ove~kiot razvoj. Denes, se smeta deka se nao-|ame vo tretata informaciska revolucija, predizvikana od razvojot i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii.

Taka, ~ove~koto op{testvo preku agrarnoto i industriskoto preminuva vo informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe. Informaciskoto op{testvo mo`e da go definirame kako op{testvo koe uspe{no gi upotrebuva informaciskite i komuni-kaciskite tehnologii za ostvaruvawe i kreirawe na cela niza novi, informaciski vtemeleni proizvodi, odnosno stoki i uslugi. Ekonomskite aktivnosti povrzani so proizvodstvoto i koristeweto na informaciite i znaeweto stanaa glavna motorna sila na ekonomskiot rast i razvojot na pazarnite ekonomii vo svetot. Znaeweto stana osnoven faktor na op{testveniot, ekonomskiot i kulturniot razvoj na zemjite. Industriite koi baziraat na koristewe na visoko nivo na znaewe pretstavuvaat zna~aen del od proizvodstveniot autput na razvienite zemji. Tie istovremeno se glavni pokazateli za nivoto na razvojot na sekoja zemja i nivnata podgotvenost za ponatamo{en razvoj vo dvaeset i prviot vek. Osnovna dvi`e~ka sila na op{testvoto i ekonomijata bazirana na znaewe e rapidniot razvoj i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. Osnovna razlika pome|u industriskoto i informaciskoto op{testvo e vo toa {to te`i{te na ekonomskite aktivnosti i na tehnolo{kite promeni vo industriskoto op{testvo e proizvodstvoto i proda`bata na industriski stoki od materijalna priroda, a vo informaciskoto op{testvo, toa se obrabotkata, proizvodstvoto i proda`bata na informaciski bazirani stoki i uslugi. So pominuvaweto od industrisko vo informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe, site funkcii na stopanstvoto stanuvaat zavisni od informaciskite tehnologii i tehniki. Ovoj proces se narekuva informatizacija.

1.2.2. Osnovni karakteristiki na informaciskite proizvodi i uslugi

Sekoja stoka koja mo`e da bide digitalizirana, odnosno kodi-rana vo niza od bitovi se vika informaciska stoka.

Informaciskite stoki imaat nekolku va`ni svojstva spored koi se razlikuvaat od ostanatite stoki, a koi }e gi navedeme vo prodol`enie.

Proizvodstvoto na informaciski stoki glavno se karakte-rizira so visoki fiksni tro{oci i mnogu niski marginalni tro{oci. So drugi zborovi, proizvodstvoto na informaciskite stoki obi~no ~ini mnogu, no nivnata reprodukcija, naj~esto e mnogu evtina.

Informaciskite stoki imaat tendencija da bidat stoki na iskustvoto, bidej}i potro{uva~ot ne gi znae nivnite pravi vred-nosti s# dodeka ne gi konsumira.

Isto taka, informaciskite stoki, obi~no imaat svojstva na javna stoka, odnosno tendencija da bidat nekonkurentni i neeksklu-zivni. Nekonkurentna stoka zna~i deka ako eden potro{uva~ ja konsumira ne se uni{tuva koli~inata koja e na raspolagawe za drugi potro{uva~i. Neekskluzivna stoka zna~i deka prodava~ot, posle prodavawe na edna edinica od stokata, ne mo`e da gi isklu~i od konsumirawe drugite potro{uva~i koi ne platile za nea. Informa-ciskite stoki se nekonkurentni po svojata priroda, no dali se ne-ekskluzivni zavisi od zakonodavstvoto i od tehnologijata koja se primenuva.

Tehnologiite {to se upotrebuvaat vo proizvodstvoto i vo koristeweto na informaciskite stoki, imaat specijalni karakte-ristiki poznati pod imiwata lock-in efekt i mre`en efekt. Lock-in efektot se odnesuva na faktot {to otkako e izbrana tehnologijata, prekop~uvaweto kon druga konkurentska tehnologija mo`e da bide mnogu skapa postapka. Upravuvaweto so ovoj efekt pretstavuva stra-te{ki izbor za kupuva~ite i za prodava~ite. Mre`niot efekt se ogleduva vo faktot {to informaciskite stoki, ~estopati go imaat svojstvoto vrednosta {to ja imaat za eden korisnik da e pozitivna funkcija od brojot na drugite korisnici. Ovoj efekt mo`e da se zabele`i kaj operativnite sistemi i telefonskite mre`i. So drugi zborovi, toa zna~i kolku pove}e tehnologijata e primenuvana, tolku pove}e se zgolemuva nejzinata vrednost. Da napravime sporedba na odredeni informaciski tehnologii so avtomobilite. Vrednosta na avtomobilot, glavno, ostanuva nepromeneta bez razlika dali takov tip i marka na avtomobil poseduvaat 5000 ili eden milion drugi lu|e. Vrednosta na eden operativen sistem ili nekoja druga programa, se zgolemuva ako ja kupat pove}e lu|e, bidej}i kupuvaweto na ista programa ja zgolemuva mo`nosta za digitalno komunicirawe i za interakcija.

1.2.3. Rast i zna~ewe na sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i mediumi

Sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i za mediumi se op{testveni podra~ja koi vo poslednive godini imaat najgolemi implikacii na ekonomiite na zemjite vo celiot svet. Najsilni implikacii se javuvaat vo zemjite so razviena ekonomija kade {to i vlijanieto na ekonomskite pokazateli e najgolemo. Dvata sektora se del od ekonomijata bazirana na informacii (informaciska ekonomija) i ekonomijata bazirana na znaewe.

Spored definicijata prifatena vo 2007 godina od strana na OECD, odnosno od Komitetot na OECD za informacii, kompjuteri i komunikacii, sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii (IKT) bazira na generalen principot za identifikacija na IKT ekonomski aktivnosti, odnosno industrii. Pod IKT industrija se podrazbira industrija koja ima namera da gi izvr{uva ili ovozmo`uva funkciite na obrabotka na infomacii ili na komunikacija so elektronski sredstva, vklu~uvaj}i prenos i prika`uvawe. Vo IKT industrii pripa|aat slednite industrii i aktivnosti: IKT proizvodstvo, IKT trgovija, IKT uslugi, telekomunikacii, programirawe na kompjuteri i konsultantski uslugi, obrabotka na podatoci i veb portali, servisirawe na kompjuteri i komunikaciska oprema. Komitetot na OECD za informacii, kompjuteri i komunikacii vo 2007 godina isto taka go definira i sektorot za sodr`ina i mediumi kako industrii i aktivnosti koi se zanimavaat so proizvodstvo, izdavawe i/ili elektronska distribucija na proizvodi so sodr`ina. Sodr`inskite i mediumskite proizvodi se identifikuvaat so generalniot princip spored koj sodr`inata pretstavuva organizirana poraka nameneta za lu|eto objavena preku masoven komunikaciski medium i soodvetni mediumski aktivnosti. Vrednosta na vakvite proizvodi za potro{uva~ite ne e vo materijalnite kvaliteti, no vo informaciskite, edukativnite, kulturnite ili zabavnite sodr`ini. Tuka spa|aat slednite industrii i aktivnosti: izdavawe na knigi i izdava~ki aktivnosti, podvi`ni sliki, video i televiziski aktivnosti, snimawe na zvuk i izdavawe na zvu~ni zapisi, emituvawe na radio i televiziski programi i drugi uslu`ni informaciski aktivnosti.

IKT sektorot pretstavuva najglobaliziraniot del na svetskata ekonomija, pri {to IKT proizvodite pretstavuvaa pribli`no edna ~etvrtina od vkupniot svetski uvoz i edna pettina od vkupniot svetski izvoz. Stapkata na godi{en rast na me|unarodniot pazar na IKT za periodot 2006-2008 godina e okolu 4% godi{no, pri {to se zabele`uva malo usporuvawe vo odnos na prethodnite godini. Vo 2009 godina na zemjite na EU pripa|a 33.1% od svetskiot IKT pazar, dodeka na SAD pripa|a 28.4%.

Spored izve{tajot na Svetskiot ekonomski forum od 2010 godina, IKT sektorite vo zemjite na EU, vo SAD i vo Japonija se sektori so daleku najgolemi investicii vo istra`uvawe i razvoj. Iako EU IKT sektorot opfa}a samo okolu 3% od vkupno vrabotenite vo EU i u~estvuva so okolu 5% vo vkupniot BDP, toj pridonesuva so 26% vo biznis tro{ocite za istra`uvawe i razvoj i vrabotuva 32% od vkupnite istra`uva~i vo biznis sektorot. IKT sektorot vo EU ima dva pati pogolema produktivnost na trudot od ostanatite sektori. Od ovie pri~ini mo`e da se ka`e deka IKT sektorot najmnogu pridonesuva za razvoj na ekonomijata bazirana na znaewe vo EU, no i vo ostanatite zemji kako {to se SAD i Japonija.

Pozitivnoto vlijanieto na IKT sektorot na ekonomijata na EU e utvrdeno so detalna analiza na relevantnite indikatori vo pove}e izve{tai na Evropskata Komisija i na drugi avtori (izve{taj na Evropskata Komisija za digitalnata konkurentnost, 2010; Paul Gerhard, 2007 i drugi). Vo ovie izve{tai se zabele`ani slednite konstatacii:

Vo zemjite na Evrospkata unija 50% od vkupniot ekonomski rast e pottiknat od vlo`uvaweto vo IKT. IKT sektorot vo EU rastel pobrzo od celokupnata ekonomija, pri {to vo periodot 1995 - 2004 godina u~estvuval so pribli`no polovina vo vkupniot rast na produktivnost i so ~etvrtina vo vkupniot rast na BDP. Vo periodot 2004-2007 godina zabele`ano e vlijanie na IKT na ostanatite sektori na ekonomijata na EU so zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto.

Digitalnata ekonomija vo EU e so tendencija na rast spored obem i opfat pri {to 60% od naselenieto regularno go koristi internetot, a 48% toa go pravi sekojdnevno. Statistikite se malku polo{i od onie za SAD, kade {to 56% od naselenieto go koristi internetot sekojdnevno, a 65% regularno vo poslednite tri meseci. Vo sekoj slu~aj procentot na naselenieto koe nikoga{ ne koristelo internet e visok i vo EU (30%) i vo SAD (32%). [irokopojasniot internet e dostapen za 94% od EU populacijata i se koristi od strana na 56% od doma}instvata i 83% od pretprijatijata. Se zabele`uva deka vo porast e koristeweto na socijalnite mre`i i onlajn videata, pri {to 80 milioni lu|e sami kreirale sodr`ina vo 2009 godina. IKT industrijata zna~ajno pridonesuva za rast na evropskata ekonomija pri {to pretstavuva 5% od BDP. Ova e pomalku od soodvetnite udeli vo SAD i Japonija, koi iznesuvaat 6.4% i 6.8% soodvetno.

Na IKT industrijata pripa|a 25% od vkupnite biznis investicii vo istra`uvawe i razvoj. Vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo 2008 godina vo EU se pod 2%, {to e pomalku od soodvetnite tro{oci vo SAD (2,6%) i Japonija (3,4%).

Na Evropa pripa|a okolu edna tretina od globalnata IKT proda`ba, so stapka na godi{en rast za periodot 2006-2008 godina od okolu 3% godi{no. Strategiska cel na EU e vlo`uvawe vo istra`uvawe i razvoj vo visina od 3% od BDP, pri {to momentalnite investicii na EU vo IKT istra`uvawe i razvoj po `itel se zna~itelno pomali od onie vo SAD i Japonija.

Denes, SAD pretstavuvaat najrazvieno informacisko op{test-vo. Vo postindustrisko op{testvo pominuvaat vo 1954 godina. U{te vo 1977 godina vo SAD 48% od bruto doma{niot proizvod i okolu 46% od vkupniot broj vraboteni pripa|aat na dejnostite povrzani so proizvodstvo i obrabotka na podatoci i informacii. Denes ovie procenti se u{te povisoki.

Vo periodot 1995-2005 godina ekonomijata na SAD zabele`i silno vlijanie na IKT sektorot na rastot na produtivnosta, mnogu pogolem od onoj koj be{e zabele`an vo zemjite na EU (dvojno pogolem rast na produktivnost vo ovoj period na SAD vo odnos na EU).

Vo SAD mo`e da se zabele`i sledniot obem na vlo`uvawe vo informaciskite tehnologii izrazen vo procenti od bruto doma{niot proizvod: 4.9 vo 1985 godina, 6.1 vo 1990 godina (masovno koristewe na personalnite kompjuteri), 6.4 vo 1993 godina (delovno koristewe na Internet), 8.2 vo 1998 godina i nad 9 procenti na po~etokot na dvaeseti i prviot vek.

Pozitivnoto vlijanie od koristeweto na informaciskite tehnologii na ekonomijata na SAD mo`e da se prosledi i preku slednite podatoci:

Se procenuva deka informaciskite tehnologii vo poslednite godini pridonesuvaat za namaluvawe na inflacijata za pove}e od 1%;

Vo periodot 1989-2001 prose~niot godi{en rast na BDP vo IT intenzivnite industrii (4.41%) e skoro dvojno pogolem otkolku vo pomalku intenzivnite IT industrii (2.44%). Isto taka prose~ni-ot godi{en rast na BDP vo ramkite na IT intenzivnite industrii za periodot 1995-2001 godina e za 2.55% pogolem od rastot za periodot 1989-1995 godina. Spored raspolo`ivite podatoci se smeta deka ovoj zaklu~ok e ist i za periodot 2002-2006 godina;

Spored poslednite istra`uvawa, pove}e od edna ~etvrtina od vkupniot ekonomski rast se dol`i na razvojot na informacisko komunikaciskite tehnologii;

Investiciite vo informaciskata oprema pretstavuvaat okolu 50% od site vlo`uvawa vo oprema nameneta za delovnoto rabotewe (vo 1960 godina u~estvoto iznesuvalo samo 2%);

Zgolemeniot prose~en godi{en rast na produktivnosta od 1.4% za periodot 1990-1995 godina, na 3.2% za periodot 1996-2002 godina, se smeta deka e glavno rezultat na rastot na digitalnata ekonomija. Vakviot trend prodol`uva i vo periodot 2003-2006 godina, za da potoa poka`e zabavuvawe poradi recesijata vo SAD.

Informaciskite i komunikaciskite tehnologii zna~i stanuva-at osnovni dvigateli vo pretprijatijata vo funkcija na nivno uspe{no rabotewe. Razvienite zemji so vlo`uvawe vo informacis-kite tehnologii ja zgolemuvaat svojata ekonomska prednost i konku-rentnost pred ostanatite zemji.

Ne mo`e da se ka`e deka pomalku razvienite zemji ne se svesni za postoe~kata opasnost od zgolemuvaweto na ovie razliki, {to gi predizvikuva informaciskata, odnosno digitalnata revolucija. Pretprijatijata od taa grupa na zemji vo informatikata obi~no, vlo`uvaat pome|u eden i dva procenta od svoite prihodi (nekoi duri i pomalku). Tie obi~no se obremeneti so nesoodvetno i nesredeno zakonodavstvo, so nesoodvetna infrastruktura, so nedovolna ponuda na kvalitetni programski re{enija i so nedostatok od finansiski izvori.

Za zemjite koi zaostanuvaat so voveduvaweto i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii vo literaturata se koristi terminot digital divide. Terminot digital divide se odne-suva na razlikite pome|u individualci, doma}instva, delovni subjekti i geografski oblasti {to se na razli~no socio-ekonomsko nivo od gledna to~ka na nivnite mo`nosti da imaat pristap i da gi koristat informaciskite i komunikaciskite tehnologii i Internet.

Podatocite za ekonomsko-tehni~koto koristewe na Internetot i ostanatite IKT tehnologii, denes, pretstavuvaat del od pova`nite podatoci so koi se opi{uva stepenot na razvienost i na konkurentnost na edna zemja na globalniot pazar.

Edna globalna ocenka za stepenot za koristewe na IKT pretstavuva indeksot za e-podgotvenost na zemjite, koj{to e rezultat na evaluacijata na nivnite tehnolo{ki, ekonomski, politi~ki i socijalni sistemi. Indeksot e rezultat na nivoto na implementacija na IKT sistemite i mo`nosta gra|anite, pretprijatijata i vladinite institucii da gi iskoristat tie sistemi. Indeksot mo`e da ima maksimalna vrednost 10. Rangiraweto e napraveno od strana na Economist Intelligence Unit, pri {to prika`anite podatoci na slika 1.1 za regionite se odnesuvaat za 2008 godina, a prika`anite podatoci za izbranite zemji se odnesuvaat za 2010 godina.

Druga globalna ocenka kolku ekonomiite na razli~ni zemji uspevaat da gi iskoristat beneficiite na najnovite IKT tehnologii e indeksot za vmre`ena podgotvenost (Network Rediness Index). Toj bazira na ocenkata na slednite tri podindeksi:

Ocenka na infrastrukturnoto, pazarnoto, politi~koto i zakonodavnoto okru`uvawe;

Podgotvenosta na gra|anite, pretprijatijata i vladinite institucii da gi koristat IKT tehnologiite;

Koristeweto na IKT tehnologiite od strana na istite stekholderi (gra|ani, pretprijatija i vladini institucii);

Vrednosta na indeksite za vmre`ena podgotvenost za site zemji se prika`ani vo Globalniot izve{taj za informaciskite tehnologii na Svetskiot Ekonomski Forum od 2010 godina, pri {to vrednostite na indeksot za selektirani zemji se prika`ani vo grafikonot na slika 1.2. Republika Makedonija e rangirana na 73-toto mesto od 133 zemji koi se opfateni so izve{tajot, pri {to vo sporedba so prethodniot izve{taj za 2009 godina ima podobar rang za 6 mesta. Spored dvete rangirawa, najdobro rangirana zemja e [vedska.

Slika 1.1. E-podgotvenost za selektirani zemji i regioni Izvor: Economist Intelligence Unit 2010, 2008

Slika 1.2. Indeks na vmre`ena podgotvenost za selektirani zemjiIzvor: World Economic Forum, 2010[vedska e najdobro rangirana zemja i spored IKT indeksot na razvoj koj go presmetuva Me|unarodnata telekomunikaciska unija (International telecommunication Union ITU). Spored ovaa lista koja bazira na podatoci od 2008 godina (ITU, Measuring Information Society, 2010), Republika Makedonija se nao|a na 51-voto mesto od 159 zemji, za 12 pozicii podobar rang od onoj vo istiot izve{taj za 2007 godina.

Del od osnovnite indikatori {to gi formiraat globalnite ocenki za nivoto na koristewe na IKT i razvojot na informaciskoto op{testvo na poedine~nite zemji se i internet penetracijata i vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj. Na tro{ocite za IKT istra`uvawe i razvoj vo zemjite na EU otpa|a okolu ~etvrtina od vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj. Na slika 1.3 i slika 1.4 prezentirani se ovie podatoci za selektirani zemji. Mo`e da se zabele`i povrzanost na vrednostite na ovie indikatori so globalnite ocenki za koristewe na IKT i za razvoj na informaciskoto op{testvo.

Slika 1.3. Interent penetracija za selektirani zemjiIzvor: Internet World Stats, Mart 2009Postojat golem broj na faktori koi direktno ili indirektno vlijaat na parametrite koi ja ocenuvaat ekonomijata bazirana na znaewe i IKT sektorot. Sekako, eden od najzna~ajnite e vrednosta na BDP po `itel (GDP per capita) za poedine~nite zemji. U{te vo po~etokot na noviot millennium bila utvrdena silna korelacija pome|u visinata na BDP po `itel i distribucijata na internet korisnicite. Za kolku silna korelacija stanuvalo zbor, mo`e da se poka`e na grafikonot na slika 1.5, kade {to e pretstavena distribucijata na internet korisnicite spored ~etiri prihodni grupi: niska, sredno niska, sredno visoka i visoka.

Slika 1.4. Vkupni tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo % od BDPIzvor: Eurostat za 2008 godina i Dr`aven zavod za statistika na RM

Slika 1.5. Distribucija na populacijata i internet korisnicite spored prihodni grupi Izvor: ITU, 2003Prezentiranite podatocite se odnesuvaat za svetskata populacija vo 2002 godina. Mo`e da se zabele`i deka samo 16% od svetskata populacija ostvaruvala visok prihod, a tie u~estvuvale duri so 70% vo vkupnata internet populacija. Sredno visokata prihodna grupa koja e pet procenten del od svetskata populacija participira so 6% vo internet populacijata. Ostanatite dve prihodni grupi, sredno niskata i niskata, nedovolno se zastapeni vo internet populacijata. Sredno niskata prihodna grupa so 39% od svetskata populacija u~estvuva so 19% vo internet populacijata, a najniskata prihodna grupa koja pretstavuva 40% od svetskata populacija ima izrazeno malo u~estvo vo internet populacijata od samo 5%.

Vo rang listata na zemjite spored indeksot za vmre`ena podgotvenost od 2010 godina, isto taka se zabele`uva silna korelacija pome|u vrednosta na indeksot i visinata na BDP na poedine~nite zemji. Taka na primer, na prvite 36 mesta e rangirana samo edna zemja (Malezija) koja ne pripa|a na zemjite so visok prihod. Republika Makedonija spored ovaa klasifikacija pripa|a na zemjite so sredno visok prihod, pri {to vo ovaa grupa na zemji e rangirana na 19-to mesto spored visinata na indeksot.

Imaj}i ja predvid prezentiranata povrzanost, se postavuva pra{aweto, kakvi se izgledite na zemjite koi imaat nizok BDP po `itel, da gi podobrat perfomansite na ekonomijata bazirana na znaewe i efikasnosta na IKT sektorot. Odgovorot bi bil mnogu logi~en, {ansite se pomali za da se dostignat perfomansite na naj-razvienite zemji, no realni da se podobrat perfomansite vo ramkite na mo`nostite. Na perfomansite na ekonomijata bazirana na znaewe, IKT sektorot i stepenot na razvienost na informaciskoto op{testvo, pokraj visinata na BDP, vlijaat i mnogu drugi faktori, kako {to se obrazovanieto ili demografskata struktura. Taka na primer, utvrdeno e deka posiroma{nite i pomalku obrazovanite lu|e pomalku go koristat internetot. Za utvrduvawe na stepenot i na formata na vlijanieto na ovie faktori potrebni se detalni elaboracii. Bez niv te{ko mo`e edna zemja uspe{no da go opredeli patot kon ekonomijata bazirana na znaewe. Od druga strana, denes ne se postavuva pra{aweto dali treba da se izbere patot kon ekonomija bazirana na znaewe. Toa se podrazbira, a edinstveno pra{awe koe zemjite go postavuvaat e kako toa da se napravi. Druga alternativa za koja bilo zemja ne postoi.

1.2.4. Premin na Evropa i Republika Makedonija vo informacisko i op{testvo bazirano na znaewe

Preminot vo informaciskoto op{testvo se slu~uva postepeno, pri {to organizaciite i pretprijatijata s# pouspe{no gi upotrebu-vaat informaciskite tehnologii. Razli~ni zemji so razli~en inten-zitet i nivo na uspe{nost go naso~uvaat preminot vo novoto op{testvo. Tie {to }e uspeat da bidat prvi, }e imaat najgolemi beneficii. Zemjite, pak, {to nema da gi sledat sovremenite razvojni nasoki, }e ostanat na rabot na novite slu~uvawa, bez dobri izgledi da fatat ~ekor so razvienite i nivnite stopanstva }e bidat nepo-vrzani i nekonkurentni.

Evropskata unija, imaj}i gi predvid opasnostite i benefi-ciite {to gi nosi so sebe informaciskoto op{testvo, vo 1994 godina go izdade, takanare~eniot, Bangemanov izve{taj, so naslov Evropa vo globalnoto informacisko op{testvo. Toj gi sodr`el strate{ki-te vidici za premin vo informacisko op{testvo i negovoto zna~ewe za dr`avite na Evropskata unija. Na izve{tajot sledela intenzivna rabota za upotrebata na sovremenite informaciski i komunikacis-ki tehnologii vo razli~ni oblasti na `iveeweto i raboteweto.

Kako rezultat na ovie aktivnosti, vo 1997 godina se pojavuva zaklu~en izve{taj so naslov Gradewe na evropsko informacisko op{testvo za site nas, vo ramkite na koj se pretstaveni nekolku predizvici koi se klu~ni za uspe{en premin vo informaciskoto op{testvo na zemjite ~lenki na Evropskata unija.

Na Lisabonskiot ministerski sostanok vo Mart 2000 godina postavena e mnogu ambiciozna cel, so ~ija realizacija Evropskata Unija (EU) treba da stane najkonkurenten region so najrazviena ekonomija vo svetot. Lisabonskata strategija zna~e{e pottiknuvawe na razvoj na op{testvo bazirano na znaewe i promovirawe na Akcioniot plan eEvropa 2002 vo Juni 2000 godina. Edna od klu~nite aktivnosti vo ramkite na ovoj plan be{e zabrzuvawe na koristeweto na e-komercijata. Vo Mart 2001 godina Evropskata komisija ja objavi Go digital inicijativata so cel da im pomogne na malite i srednite pretprijatija da gi prifatat e-biznis modelite.

Vo Maj 2003 godina Evropskata Komisija ja objavi programata so naslov eEvropa 2005: informacisko op{testvo za site, koja zna~e{e natamo{na implementacija na Lisabonskata strategija. Glavnite celi na ovoj plan bea obezbeduvawe na favorizirana okolina za privatni investicii i kreirawe na novi rabotni mesta, pottiknuvawe na produktivnosta, modernizirawe na javnite uslugi i obezbeduvawe mo`nost sekoj gra|anin da u~estvuva vo globalnoto informacisko op{testvo. Strategiskiot plan eEvropa 2005 gi stimulira{e bezbednite i sigurni servisi, aplikacii i sodr`ini bazirani na {iroko dostapna infrastruktura so golem opseg na prenos na podatoci (broadbend). Akcioniot plan se bazira{e na dve glavni grupi na aktivnosti. Prvata grupa go pottiknuva{e i stimulira{e koristeweto na Internet uslugite, aplikaciite i sodr`inite vo ramkite na onlajn javnite uslugi i e-komercijata. Ovie aktivnosti bea pottiknati od vtorata komplementarna grupa na aktivnosti, koja be{e fokusirana na podobruvawe na postoe~kata komunikaciska infrastruktura, odnosno promovirawe na tehnologii so golem opseg na propusnost ({irokopojasni tehnologii) i pottiknuvawe na bezbedni i sigurnosni merki. Za da se postignat ovie celi, vo planot bea istaknati ~etiri glavni sredstva:

1. Politi~ki merki koi se odnesuvaa na adaptacija na legislativata, pottiknuvawe na konkurencijata i me|usebnata sora-botka i pristap kon raznovidni kompjuterski mre`i. Klu~ni celi bea povrzuvawe na javnata administracija, u~ili{tata i zdravstve-nite ustanovi so infrastruktura so golem opseg na prenos na poda-toci, kreirawe na interaktivni javni uslugi dostapni za site, obezbeduvawe na onlajn zdravstveni uslugi, otstranuvawe na nedosta-tocite za realizirawe na vrski so golem opseg na prenos na podatoci i donesuvawe na legislativa za poddr{ka na e-biznisot.

2. Razmena na iskustvo, najdobri praktiki i poddr{ka na proekti za implementacija na soodvetni aplikacii i razvivawe na infrastrukturata.

3. Monitoring i ben~marking kako eden od klu~nite instrumen-ti koristeni za merewe na napredokot na informaciskite op{test-va, kade{to perfomansite na sekoja zemja se sporeduvaat so najdobri-te praktiki zabele`ani vo Evropskata Unija (EU).

4. Koordinacija na postoe~kite politiki, so cel postignuvawe na sinergiski efekt.

Vo juni 2005 godina, na predlog od Evropskata Komisija, prifaten e strategiskiot dokument i2010 Evropsko informacisko op{testvo za rast i vrabotuvawe, koj treba da promovira otvorena i konkurentna digitalna ekonomija i da gi istakne IKT kako generator na inkluzivnost i podobar kvalitet na `iveewe. Klu~ni-ot element na ovaa inicijativa e gradewe na integrirano informa-cisko op{testvo. Komisijata vo dokumentot predlaga tri priorite-ti za Evropskoto informacisko op{testvo i mediumskite politiki:

1. Kompletirawe na Edinstveniot evropski informaciski prostor koj }e promovira otvoreni i konkurentni vnatre{ni pazari za informacisko op{testvo i mediumi. Edinstveniot informaci-ski prostor treba da ovozmo`i dostapni i bezbedni komunikacii so golem opseg na prenos na podatoci, bogati i raznovidni sodr`ini i digitalni uslugi.

2. Poddr`uvawe na inovativnosta i na investiciite vo IKT istra`uvawata i promovirawe na novi rabotni mesta, so cel elimi-nirawe na zaostanuvaweto na Evropa vo odnos na vode~kite konku-renti, SAD i Japonija. Za taa cel Komisijata gi promovira{e dvete glavni programi: Sedmata Istra`uva~ka Programa (FP7 - Seventh Research Framework Programme) i Programata za Konkurentnost i Inovativnost (CIP Competitiveness and Innovation Programme). Vo ramkite na FP7, edna od najgolemite stavki e tokmu IKT istra`uva~-kiot buxet.

3. Postignuvawe na inkluzivno evropsko informacisko op{testvo koe gi promovira rastot i rabotnite mesta na na~in koj obezbeduva oddr`liv razvoj i gi prioritizira kvalitetnite javni uslugi.

Vrz osnova na analizite na Evropskata Komisija za razvojot na informaciskoto op{testvo i realizacijata na agendata i2010 objaveni vo Izve{tajot za digitalna konkurentnost, Komisijata vo 2010 go podgotvi dokumentot Evropska Digitalna Agenda za periodot do 2020 godina, koj pretstavuva edna od sedumte inicijativi vo novata ekonomska strategija na EU so naslov Evropa 2020: strategija za pameten, odr`liv i inkluziven rast. Vo ovaa strategija Evropskata Komisija predlo`uva specifi~ni merki za ponatamo{no koristewe na potencijalite na digitalnata ekonomija, pri {to IKT povtorno se smetaat za klu~en drajver za odr`liv razvoj na ekonomijata na EU za periodot do 2020 godina.

Vo novata strategija edna od glavnite celi }e bide vospostavuvawe na edinstven pazar. Se smeta deka toa e eden od pova`nite faktori za efikasno iskoristuvawe na IKT vo funkcija na poefikasen ekonomski razvoj i sozdavawe na konkurentska ekonomija. Eden od argumentite za poddr{ka na ovaa konstatacija e i faktot spored koj 54% od internet korisnicite od EU kupile ili prodale ne{to na internet, pri {to samo 22% toa go napravile od druga EU zemja. Vo SAD, 75% od internet korisnicite kupuvaat ili prodavaat onlajn.

Evropa do 2020 godina vo ramkite na startegijata Evropa 2020 ima postaveno u{te edna mnogu ambiciozna cel, site Evropjani da imaat {irokopojasen internet so brzina 30 Mbps ili pove}e. Vakvite brzini se potrebni za koristewe na ponaprednite aplikacii, kako {to se televizija na barawe i drugi. Vakvata cel zna~i razvoj i implementacija na slednata generacija na mre`i (NGA). Zemjite na Evropskata unija zaostanuvaat vo razvojot na ovie mre`i zad zemjite kako {to se Koreja i Japonija.

Zemjite koi ne se ~lenki na EU, isto taka gi sledat preporakite na Evropskata Komisija i izgotvuvaat lokalni dokumenti so cel sozdavawe na op{testvo koe e kompatibilno i konkurentno so onie na zemjite na EU. Toa posebno se odnesuva na zemjite koi imaat specijalen status kon EU, kako na primer zemji kandidati so cel vo bliska idnina da se priklu~at kon EU. Trgnuvaj}i od opredelbata na Republika Makedonija za priklu~uvawe kon EU, taa vo 2005 godina ja usvoi Nacionalnata strategija za razvoj na informaciskoto op{testvo so pridru`en Akcionen plan. Implementacijata na strategijata treba da obezbedi namaluvawe na razlikite {to postojat pome|u na{ata zemja i zemjite na EU vo razvojot na informaciskoto op{testvo i op{testvoto bazirano na znaewe. Toa e najverojatno i edinstveniot na~in Republika Makedonija da se pretstavi kako seriozen kandidat vo namerite da se pridru`i kon EU, so ogled na akcentot koj EU go dava na ovoj segment.

Vo 2007 godina e donesena Nacionalnata strategija za razvoj na elektronskite komunikacii so informati~ki tehnologii, vo koja poseben akcent e staven na merkite koi se odnesuvaat na razvojot komunikaciskata infrastruktura kako edinstvena tehnolo{ka platforma za razvoj na informaciskoto op{testvo i koristewe na digitalnite sodr`ini. Strategijata ima za cel da gi podobri najva`nite IKT indikatori na Republika Makedonija, i toa na nivo od 80% od prosekot na novite zemji ~lenki vo EU do 2010 godina i na nivo od 90% od prosekot na novite zemji ~lenki vo EU do 2012 godina.

Vo 2010 godina se doneseni u{te dve mnogu va`ni strategii za Republika Makedonija. Naslovot na prvata e Nacionalna strategija za e-vlada 2010-2012, so Nacionalen akcionen plan za nejzino implementirawe. Osnovna cel na ovaa strategija e podobruvawe na administrativnite procesi preku koristewe na informaciko-komunikaciskite tehnologii i {irokopojasniot internet. Vtorata strategija e Nacionalnata strategija za razvoj na e-sodr`ini 2010-2015 so Nacionalen akcionen plan za razvoj na e-sodr`ini.

Opravdanosta za vlo`uvaweto vo IKT sektorot mo`e da se posredi i na primerot na Republika Makedonija. Site podatoci se od istra`uvawata koi IDC Adriatics gi sprovede za periodot 2003-2008 godina, a se objaveni vo izve{tajot vo 2008 godina. Spored ovie istra`uvawa, IKT sektorot spored ostvarenite prihodi vo vkupnata ekonomija na Republika Makedonija u~estvival so samo 5% vo 2006 godina, pri {to na nego pripa|ala 10.4% od vkupnata dodadena vrednost na makedonskata ekonomija. Vakvite perfomansi se postignale so vraboteni vo IKT sektorot koi pretstavuvale samo 2% od vkupnata biznis rabotna sila. U~estvoto na IKT sektorot vo vkupnata dodadena vrednost na makedonskata ekonomija vo 2007 godina iznesuvala okolu 12%, za da vo 2008 godina udelot se namali, sli~no kako i vkupnite prihodi vo sektorot.

Isto taka, vkupnite prihodi na IKT sektorot vo 2006 godina bile zgolemeni za skoro 10% vo odnos na 2005 godina, a brojot na vrabotenite vo sektorot bil namalen za 3.7% vo odnos na 2005 godina. Prihodite na ovoj sektor vo 2007 godina bile zgolemeni za 22% vo odnos na 2006 godina, i za 13% vo 2008 godina vo odnos na 2007 godina.

2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DELOVNOTO RABOTEWE2.1. VLIJANIETO NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VRZ DELOVNOTO RABOTEWE NA PRETPRIJATIJATA

Edna od osnovnite karakteristiki na razvojot na ~ove~koto op{testvo e eksponencijalniot rast. Vakov rast mo`e da se zabele`i kako kaj vkupnoto svetsko naselenie, taka i kaj vkupnoto znaewe koe toa go sozdava. Denes se smeta deka na sekoi pet godini vkupnoto ~ove~ko znaewe se udvojuva, a gra|anite, pretprijatijata i vladinite institucii s# pove}e informacii od svojot domen gi digitaliziraat i gi stavaat na raspolagawe na drugite korisnici preku komunikaciskite mre`i. Zatoa denes se zabele`uva silen rast na digitalnite informacii koi se procenuvaat na 5 egzabajti, {to e ekvivalentno na 37.000 novi Kongresni biblioteki. Koristeweto na digitalnite informacii e direktno povrzano so koristeweto na IKT, taka {to zgolemeniot trend na koristewe na kompjuterite, internetot i mobilnite telefoni vo poslednite godini vo svetot ne pretstavuva nikakvo iznenaduvawe.

Kako posledica na vakvite globalni dinami~ki promeni koi baraat postojan proces na delovno i tehnolo{ko inovirawe, primenata na informacisko-komunikaciskite tehnologii i na informaciskite sistemi vo site op{testveni sferi stanuva nu`nost. Samiot podatok spored koj vo poslednite godini pretprijatijata golem del od vkupnite investicii go vlo`uvaat vo IKT (vo SAD toj del e pogolem od 50%), uka`uva deka o~ekuvawata na menaxerite od koristeweto na IKT se mnogu golemi. Vakvite o~ekuvawa se potkrepeni od registriranite trendovi vo koristeweto na mobilnite telefoni, socijalnite mre`i, {irokopojasniot internet, e-biznis aplikaciite i ostanatite tehnologii od strana na potro{uva~ite, pretprijatijata i vladinite institucii. Imperativ na sekoj menaxer e maksimalno da gi iskoristi IKT vo funkcija na poefikasno i poproduktivno rabotewe. Efikasnoto iskoristuvawe na IKT naj~esto podrazbira ne samo nivno prifa}awe i implementacija, tuku i delumna ili celosna reorganizacija na kompaniite. Na ovoj na~in, se realiziraat preduslovite za sozdavawe na digitalno pretprijatie, koe bazira na konceptot na biznis procesi i nivno poddr`uvawe so IKT.

Digitalno pretprijatie (organizacija) pretstavuva organizacija koja gi koristi IKT za poddr{ka na svoite aktivnosti i na delovnite vrski so potro{uva~ite, partnerite, vrabotenite i vladinite institucii. Biznis-proces pak pretstavuva mno`estvo na povrzani i struktuirani aktivnosti ili zada~i vo edno pretprijatie koi proizveduvaat specifi~en proizvod ili usluga namenet za posebni potro{uva~i. Zna~i vo fokusot na biznis-procesot e potro{uva~ot, pri {to kolku procesot poefikasno se organizira, tolku pozadovolen }e bide potro{uva~ot od specifi~niot proizvod ili usluga.

Slika 2.1. Hierarhiska struktura na procesi Sekoja kompanija pretstavuva zbir od biznis-procesi, pri {to sekoj biznis-proces mo`e da se sostoi od pove}e podprocesi. Na toj na~in se sozdava hierarhiska struktura na procesite vo edna organizacija, pri {to procesite od poslednoto nivo pretstavuvaat aktivnosti, ili zada~i. Najgolemite biznis-procesi koi se prepoznavaat vo edna organizacija koi se nao|aat na vrvot vo hierarhiskata struktura se poznati kako vrednosen sinxir (slika 2.1).

Slika 2.2. Hierarhiska struktura na procesi Biznis-procesite generalno se izvr{uvaat, odnosno pominuvaat niz pove}e funkcionalni edinici (podra~ja) na edno pretprijatie ili organizacija, pri {to mo`at da gi opfa}aat potro{uva~ite, dobavuva~ite i ostanatite partneri na pretprijatieto (slika 2.2). Postojat procesi koi po~nuvaat i zavr{uvaat vo ramkite na funkcionalnite edinici na pretprijatieto, pa duri i vo ramkite na edna funkcionalna edinica. Taka na primer, procesot nara~ka na eden personalen kompjuter pominuva niz funkcionalnite podra~ja za proda`ba, za smetkovodstvo i za proizvodstvo. No vo ramkite na funkcionalnoto podra~je smetkovodstvo mo`e da postoi biznis-podproces odobruvawe na kredit.

Osnovni celi na koristeweto na IKT vo digitalnite pretprijatija se podobruvawe na operativnata efikasnost, podobruvawe na produktivnosta vo raboteweto, podobruvawe na perfomansite na biznis procesite i zgolemuvawe na brojot na potencijalnite potro{uva~i na efektiven na~in. Istovremeno vakvite pretprijatija pridonesuvaat za razvojot na digitalnata ekonomija na edna zemja.Digitalna ekonomija pretstavuva ekonomija koja bazira na koristeweto na digitalnite tehnologii pri {to u~esnicite se podobro informirani i imaat mo`nost za komunicirawe preku koristeweto na informacisko-komunikaciskite tehnologii. Vo ramkite na digitalnata ekonomija preku `i~nite i bez`i~nite mre`ni i komunikaciski platformi se stimulira koristeweto na e-trgovijata, e-biznisot, onlajn transakciite i se pottiknuvaat organizaciskite promeni. Vo digitalnata ekonomija se sretnuvaat digitalni proizvodi i uslugi kako digitalizirani dokumenti, audio zapisi na pesni, na govori i na lekcii, video zapisi na filmovi, televiziski programi i video klipovi, softver, vladini uslugi i drugi. Digitalnata ekonomija im dava novi mo`nosti na pretpriema~ite preku voveduvawe na inovativni biznis modeli, kako i na novi proizvodi i uslugi koi se karakteristi~ni za ovaa ekonomija.Osnovnite karakteristiki na digitalnata ekonomija se:

Globalni elektronski pazari kade se sretnuvaat globalni potro{uva~i, dobavuva~i i partneri;

Intenzivno i masovno koristewe na digitalnite sistemi;

Koristewe na transakcii vo realno vreme pri {to poradi digitalizacijata na proizvodite i uslugite biznis procesite se izvr{uvaat mnogu pobrzo;

Informaciska preoptovarenost, poradi {to na zna~ewe dobivaat inteligentnite sistemi za prebaruvawe na informaciite;

Digitalizacija na proizvodite i uslugite;

Pojava na novi i podobreni biznis modeli i procesi koi davaat mo`nosti za pojava na novi kompanii i industrii;

Porast na digitalnite i internet-bazirani inovacii, koi sozdavaat visoka stapka na zastarenost na proizvodi i tehnologii;

Inovativni sistemi za izmama;

Potpolna ili parcijalna digitalizacija na pretprijatijata.

Vodeweto na biznis vo digitalnata ekonomija denes zna~i pred se koristewe na veb-bazirani sistemi na internet i na drugi elektronski mre`i za izvr{uvawe na delovnite aktivnosti po elektronski pat. Koristeweto na veb-baziranite sistemi za poddr{ka na procesite na kupuvawe, na proda`ba i na davawe na uslugi sprema potro{uva~ite e poznato pod imeto elektronska komercija (e-komercija). Elektronskiot biznis (e-biznis) kako koncept e so po{irok opfat vo pretprijatijata, pri {to pokraj procesite na elektronskata komercija gi opfa}a vnatre{nite procesi na pretprijatieto i procesite na pretprijatieto vo koi se vklu~eni dobavuva~ite i ostanatite partneri. Vo e-komercijata i e-biznisot delovnite transakcii se izvr{uvaat elektronski preku internet ili druga kompjuterska mre`a. Elektronskata komercija stana mnogu zna~aen del vo svetskata ekonomija vo dvaeset i prviot vek.

Glavnata infrastruktura za e-biznisot e mre`noto kompjutersko rabotewe, koe gi povrzuva kompjuterite i ostanatite elektronski uredi preku telekomunikaciskite mre`i. Na toj na~in korisnicite mo`at da pristapat do informaciite skladirani na razli~ni mesta i da komuniciraat i sorabotuvaat pome|u sebe. Denes s# pove}e se koristat globalni mre`ni okru`uvawa koi povrzuvaat raznovidni kompjuteri od razli~ni lokacii. Najgolemoto globalno okru`uvawe denes e poznato pod imeto internet, pri {to mre`noto okru`uvawe koe bazira na internet-standardite i e nameneto samo za vrabotenite vo edna konkretna organizacija se vika intranet. Pove}e kompanii, koi pome|u sebe sorabotuvaat, mo`at da gi povrzat svoite intraneti preku mre`i poznati pod imeto ekstranet. Povrzuvawata mo`at da bidat preku `i~eni i bez`i~eni sistemi, pri {to vtorive s# pove}e i pove}e se zastapeni vo periodot po 2000-ta godina.

Mre`noto kompjutersko rabotewe im pomaga na site pretprijatija bez razlika na nivnata golemina i sektorska pripadnost da gi poddr`at svoite delovni operacii i aktivnosti, da postignat odli~nost vo svoeto rabotewe i da opstanat na visoko konkurentnite pazari.

Inforamcisko-komunikaciskite tehnologii denes se najva`en sistem za podr{ka na delovnite aktivnosti na pretprijatijata i organizaciite, bez razlika dali stanuva zbor za profitni ili za ne-profitni, za privatni ili za javni pretprijatija. Informacisko-komunikaciskite tehnologii isto taka se glaven potiknuva~ za fundamentalnite promeni vo strategiskata struktura, operativnite aktivnosti i menxmentot na organizaciite. Tie predizvikuvaat transformacija na na~inot na koj se vodi biznisot, potpomagaj}i ja tranzicijata kon digitalnata ekonomija. Informaciskite tehnologii spored Wreden (1997) gi poddr`uvaat slednite pet delovni celi: podobruvawe na produktivnosta, namaluvawe na tro{ocite, podobruvawe na odlu~uvaweto, podobruvawe na odnosite so potro{uva~ite i razvivawe na novi strate{ki aplikacii. Ostvaruvaweto na ovie delovni celi bazira na slednive pova`ni mo`nosti na IKT: izvr{uvawe na obemni numeri~ki presmetki so golema brzina, obezbeduvawe na brza i evtina komunikacija vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea, skladirawe na golemi koli~ini na informacii, ovozmo`uvawe na brz i eftin pristap kon golemi koli~ini na informacii na razli~ni lokacii, olesnuvawe na rabotata vo te{ki uslovi, avtomatizirawe na biznis procesi, olesnuvawe na globalnata trgovija, koristewe na aplikacii od bilo koe mesto i pokvalitetno i poeftino izvr{uvawe na biznis procesite.

2.1.1. Delovni pritisoci i organizaciski odgovori

Pretprijatijata denes rabotat pod vlijanie na mnogu faktori na okru`uvaweto, koi mo`at da bidat od organizaciska i tehnolo{-ka priroda. Tie sozdavaat konkurentna sredina vo koja potro{uva-~ite pretstavuvaat fokusna to~ka. Ovie faktori mo`at brzo da se promenat, ponekoga{ i na nepredvidliv na~in.

Slika 2.3. Delovni pritisoci, odgovor na organizaciite i IT Kompaniite treba brzo da reagiraat so cel da se zacvrsti nivnata pozicija na pazarot. Vo nivnoto okru`uvawe postojat delovni pritisoci vrz rabotata na organizaciite, koi za da opstanat vo dinami~niot svet moraat da prevzemat ne samo klasi~ni aktivnosti na smaluvawe na tro{ocite vo raboteweto, tuku i inovativni aktivnosti kako {to se menuvawe na organizaciskata strukturata ili na~inot na izvr{uvawe na procesite vo organizacijata. Ovie aktivnosti pretstavuvaat odgovor na organizaciite na delovnite pritisoci. Golem del od aktivnostite koi se slu~uvaat kako odgovor na organizaciite mo`at da bidat polesno realizirani so informaciskite tehnologii. Vo nekoi slu~ai informaciskite tehnologii pretstavuvaat i edinstveno re{enie za delovnite pritisoci. Odnosot pome|u delovnite pritisoci, organizaciskite odgovori i informaciskite tehnologii e prika`an na slika 2.3.Delovni pritisoci

Pod terminot delovna sredina se podrazbiraat op{testvenite, pravnite, ekonomskite, fizi~kite i politi~kite faktori koi vlijaat na delovnite aktivnosti. Pogolemite promeni vo koj bilo del na ova okru`uvawe sozdavaat pritisok na organizaciite. Delovnite pritisoci mo`at da se podelat na pazarni, tehnolo{ki i op{testveni.

Pazarnite pritisoci vrz organizaciite poteknuvaat od global-nata ekonomija i golemata konkurencija, od prirodata na rabotnata sila i od mo}nite potro{uva~i. Globalizacijata kako svetski pro-ces e potpomognata od informaciskite i komunikaciskite tehnolo-gii i Internetot. Namaluvaweto na trgovskite barieri kako {to se regionalnite dogovori i obedinetiot evropski pazar ovozmo`uvaat sloboden protok na proizvodite i uslugite niz celiot svet.

Eden od pritisocite koj vlijae na globalniot pazar e i cenata na rabotnata sila. Razlikite na cenata na rabotnata sila vo razli~ni zemji se golemi. Vo razvienite zemji satninata iznesuva nad 15 dolari, dodeka vo zemjite kako {to se Kina, Indija ili Tajland iznesuva pod 1 dolar. Isto taka kompaniite vo razvienite zemji imaat zgolemeni tro{oci poradi za{titata na `ivotnata sredina. Poradi ovie pri~ini trudointenzivnoto proizvodstvo ne e konkurentno so ona vo zemjite vo razvoj. Poradi ovie pri~ini mnogu zapadni kompanii go premestuvaat svoeto proizvodstvo vo zemjite so niska cena na trudot. Vakvata strategija bara soodvetna podr{ka od komunikaciski sistemi, koi obi~no baziraat na informaciskite tehnologii.

Isto taka informaciskite tehnologii ovozmo`uvaat menuvawe na strukturata na rabotnata sila. Taka na primer i hendikepiranite lica ve}e mo`e da se vklu~at kako del od tradicionalnata rabotna sila, bidej}i mo`at da popolnat rabotni mesta so rabota od dale~ina.

Sofisticiranosta i o~ekuvawata na potro{uva~ite se pogole-mi poradi pogolemite mo`nosti za nivno informrawe za karakte-ristikite i kvalitetot na proizvodite. Taka na primer, potro{uva-~ite na veb mo`at da gi najdat detalnite informacii za prizvodite i uslugite za koi se zainteresirani, da gi sporedat nivnite ceni kaj razli~ni prodava~i i da u~estvuvaat vo elektronski aukcii. Za da se zadovolat i zadr`at potro{uva~ite kompaniite moraat brzo da gi dostavuvaat informaciite.

Denes kupuva~ite imaat `elba da kupuvaat proizvodi so visok kvalitet, izbran spored sopstveni preferenci i po niski ceni. Za da im izlezat vo presret na vakvite `elbi, kompaniite gi koristat najsovremenite re{enija koi baziraat na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. Taka na primer, takvi mo`nosti na kupuva~ite od SAD im nudi kompanijata Dell kompjuteri, koja pora~kite gi prima po Internet spored specifikaciite na kupuva~ite i gi dostavuva kompjuterite doma za 2 do 3 dena.

Kompaniite denes se natprevaruvaat za pridobivawe na lojalnosta na potro{uva~ite, odnosno se trudat da se zdobijat so novi i da gi zadr`at starite potro{uva~i. Naporite na organiza-ciite za ostvaruvawe na vakvite celi se vika menaxment na odnosite so potro{uva~ite, pri {to bez isklu~ok realizacijata i poddr{kata na ovaa aktivnost se pravi so specijalno napraven softver, koj obi~no go nosi istoto ime softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite, ili CRM (Customer Relation Management) sistem.

Vtorata kategorija na delovni pritisoci, tehnolo{kite priti-soci, tesno e povrzana so koristeweto na tehnologijata, pri {to najizrazeni se tehnolo{kite inovacii i informaciskata preoptova-renost.

Denes tehnologijata ima zna~ajna uloga vo proizvodstvenite i uslu`nite dejnosti. Novi i podobreni tehnologii ovozmo`uvaat zamena na proizvodi, alternativni mo`nosti i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Informaciskite tehnologii denes pretstavuvaat tehnologii so najgolemo vlijanie.

Podatocite koi im se na raspolagawe na organizaciite rastat so eksponencijalen trend. Konstatacijata se odnesuva kako na internite podatoci so koi raspolagaat organizaciite, taka i na eksternite podatoci. Golem obem na podatoci i informacii e dostapen na Internet, pri {to zabele`an e trend na udvojuvawe na podatocite za edna godina. Poradi toa, dostapnosta, navigacijata i menaxmentot so podatocite, informaciite i znaeweto pretstavuva kriti~en faktor vo procesot na menaxersko odlu~uvawe.

Vo op{testveni pritisoci spa|aat op{testvenata odgovornost, vladinata regulativa i deregulativa i etikata.

Pod op{testvena odgovornost pripa|aat oblastite koi se odnesuvaat na kontrola na `ivotnata sredina, na podednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na site kategorii na naselenie, na zdravstvo, na bezbednost, na edukacija i na obuka.

Del od oblastite na op{testvenata odgovornost se povrzani so vladini uredbi. Vakvite uredbi se povrzani so pogolemi tro{oci vo raboteweto na organizaciite i mo`e da predizvikaat promena vo organizaciskata struktura na organizaciite.

Vladinite uredbi vo princip pretstavuvaat ograni~uvawe za onie za koi se nameneti. Deregulaciite od druga strana ja potiknu-vaat konkurencijata, neutraliziraj}i gi za{titnite uredbi za odre-deni organizacii.

Etikata se odnesuva na standardite za ispravno i pogre{no odnesuvawe vo delovnata praksa. Eti~ki standardi postojat kako za vrabotenite vo organizaciite, taka i za potro{uva~ite i dobavuva-~ite. Etikata e mnogu va`na bidej}i mo`e da vlijae na slikata na organizacijata i moralot na vrabotenite. Koristeweto na informa-ciskite tehnologii nametnuva mnogu eti~ki pra{awa, od nadgledu-vawe na elektronskata po{ta do potencijaniot napad na privatnosta na potro{uva~ite ~ii podatoci se skladirani vo javni i privatni bazi na podatoci.

Odgovori na organizaciite

Okru`uvaweto na organizaciite ima op{testven, ekonomski i politi~ki karakter. Organizaciite se vo stabilna sostojba, se dodeka ne se slu~i zna~ajna promena vo okru`uvaweto ili vo samite organizacii. Koga }e se slu~i zna~ajna promena organizacijata stanuva nestabilna i potrebno e da se prilagodi nekoja ili site komponenti na organizacijata na novonastanatata sostojba so koristewe na soodvetni aktivnosti.

Primer za promena na nivo na industrija vo digitalnata ekonomija e direktnata sorabotka so delovnite partneri, koe podrazbira eliminacija na posredni~kite organizacii. Proda`bata na proizvodite se izvr{uva direktno na kupuva~ite, bez posreduva-we. Takvi primeri se javuvaat koga proizvoditelot gi prodava proizvodite vo maloproda`ba bez trgovcite na golemo, ili koga trgovcite na golemo prodavaat direktno na kupuva~ite bez trgovcite na malo. Vo vakvite slu~ai posredni~kite organizacii moraat da odgovorat na ovie promeni ako ne sakaat da go izgubat biznisot.

Organizaciskite odgovori mo`at da se grupiraat vo pet kategorii: strate{ki sistemi za konkurentska prednost, postojani napori za podobruvawe, reorganizacija na delovnoto rabotewe, delovni zdru`uvawa i e-biznis. Vo praktikata obi~no odgovorite na organizaciite se od kombiniran karakter.

Strate{kite sistemi na organizaciite im obezbeduvaat strate{ka prednost so cel zgolemuvawe na u~estvoto vo pazarot. Postojat razli~ni strate{ki sistemi koi se podr`ani so informa-ciskite tehnologii.

Mnogu organizacii postojano sproveduvaat programi za podobruvawe na produktivnosta i kvalitetot vo raboteweto. Skoro bez isklu~ok site ovie programi baziraat na koristewe na informaciskite tehnologii.

Organizaciite se obiduvaat da gi namalat tro{ocite vo raboteweto i da go podobrat kvalitetot na proizvodite i uslugite so seopfatno planirawe na proizvodstvoto, so voveduvawe na sistemi za kontrola na zalihite (JIT- Just in Time sistemi), so podobruvawe na menaxmentot so vkupniot kvalitet (TMQ Total Management Qulity), so sozdavawe, skladirawe i koristewe na znaeweto (menaxment so znaewe), so primena na sistemi za poddr{ka vo odlu~uvaweto, so gradewe na kvalitetna informacisko-komunikaciska infrastruktu-ra i so drugi soodvetni re{enija.

^esto pati postojanite napori za podobruvawe na delovnoto rabotewe ne se dovolno efikasen odgovor na organizacijata. Potreben e nov pristap, koj se vika reogranizacija na delovnite procesi. Reorganizacijata na delovnite procesi se odnesuva na voveduvawe na golem broj na novini vo strukturata na organizacijata i vo na~inot na koj se izvr{uva raboteweto. Informaciskite tehnologii imaat zna~ajna uloga vo reorganizacijata. Tie ovozmo`u-vaat avtomatizacija i pogolema fleksibilnost na raboteweto na organizaciite, skratuvawe na delovniot ciklus i skratuvawe na vremeto za voveduvawe na novi proizvodi na pazarot. Isto taka informaciskite tehnologii mo`at da poddr`at decentralizirano upravuvawe i odlu~uvawe so centralizirana kontrola.

Kompaniite s# pove}e se orientiraat prema kupuva~ite. Tie gi reorganiziraat svoite delovni procesi so cel da izlezat vo presret na `elbite i barawata na potro{uva~ite. Ovoj na~in na rabota kompaniite go postignuvaat so promena na proizvodniot proces od masovno proizvodstvo kon masovno prilagoduvawe. So masovnoto proizvodstvo kompaniite proizveduvaat golemi koli~ini na iden-tit~ni proizvodi. Kaj masovnoto prilagoduvawe kompaniite proiz-veduvaat golema koli~ina na proizvodi, no prilagodeni da odgova-raat na `elbite na sekoj potro{uva~. Informaciskite tehnologii go poddr`uvaat masovnoto prilagoduvawe na proizvodstvoto, pri {to na kompaniite im stojat na raspolagawe pove}e aplikativni re{enija, kako {to se sistemite za menaxment na odnosite so potro{uva~ite CRM.

Mnogu kompanii se zdru`uvaat so drugi kompanii, duri i so konkurentski kompanii, so cel da realiziraat zaedni~ki proekti. Zdru`uvaweto mo`e da se odnesuva na koristewe na zaedni~ki resursi, zaedni~ki istra`uva~ki proekti, zaedni~ko istra`uvawe na pazarot i drugo. Site ovie zdru`uvawa se realiziraat so koristewe na informaciskite tehnologii. Taka na primer, eden tip na zdru`uvawe e virtuelnata korporacija, koja obi~no ima nekoja specifi~na misija. Funkcioniraweto na korporacijata e isklu~ivo so koristewe na informacisko-telekomunikaciskite kanali.

Elektronskiot biznis pretstavuva forma na organizaciski odgovor na delovnite pritisoci od okru`uvaweto. Elektronskiot biznis e edna od najnovite strategii koja najmnogu vetuva. E-biznisot e tesno povrzan so ostanatite organizaciski odgovori.

2.1.2. Inovirawe na delovnata praktika

Na~inot na interakcija pome|u delovnata praktika i prime-nata i voveduvaweto na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo organizaciite i pretprijatijata e prika`an na slika 2.4.

Slika 2.4. Ciklus na inovirawe na delovnata praktika na pretprijatijata

Sostojbata na informacisko-komunikaciskite tehnologii vo daden moment ja ovozmo`uva tekovnata delovna praktika vo naj{iroka smisla na zborot i pretstavuva po~etna osnova za primena na inovaciite. Nedostatocite na delovnata praktika predizvikuvaat novi potrebi, no i rizici za organizaciite. Potrebite baraat tehnolo{ki podobruvawa preku primena na novi informacisko-komunikaciski tehnologii, kako {to se eliminirawe na dokumenti vo oblik na hartija, podobra i poefikasna komunikacija pome|u subjektite vo delovnoto rabotewe itn. Novite informacisko-komunikaciski tehnologii ovozmo`uvaat nova delovna praktika, koja povtorno }e poka`e nedostatoci i novi mo`nosti, bidej}i so toa e dobiena nova startna osnova za podobruvawe. Novata delovna praktika i primenata na novite informaciko-komunikaciski tehnologii sekoga{ treba da bidat vo funkcija na realizacija na strategiskite celi i misii na pretprijatijata i organizaciite, pri {to monitoringot i postojanite merewa na perfomansite na novite sistemi i praktiki treba da bidat postojano prisutni vo ovoj proces na inovirawe na delovnata praktika vo organizaciite i pretprijatijata.Na slika 2.4, vsu{nost, e prika`an ciklusot na postojano podobruvawe. Motorni sili na procesot na inovirawe na delovnata praktika se delovnite potrebi i tehnologiite. Delovnite potrebi za podobruvawe na delovnata praktika vlijaat neposredno, no i posredno so potiknuvawe na razvojot na novite tehnologii. Novite tehnologii ponatamu ovozmo`uvaat natamo{en tehnolo{ki razvoj.

Pozna~ajni generalni globalni trendovi koi vlijaat vrz inoviraweto na delovnoto rabotewe vo periodot od krajot na dvaesetiot vek do denes, a ~ij razvoj se bazira na razvojot na informaciskite tehnologii se slednive:

elektronska komercija i elektronski biznis;

integrirawe na kompjuterskite i na komunikaciskite tehno-logii;

avtomatizacija na delovnoto rabotewe;

u~estvo na novosozdadena vrednost vo nematerijalen oblik;

reorganizacija;

skratuvawe na delovnite ciklusi;

globalna konkurencija;

standardizacija.

Pozna~ajnite trendovi }e gi opi{eme vo prodol`enie.

Elektronska komercija i elektronski biznis

Elektronskata komercija i elektronskiot biznis pretstavuva-at novi na~ini na delovno rabotewe. Iako stanuva zbor za informa-ciski tehnologii aktuelni samo nekolku godini, tie imaat potenci-jal radikalno da go promenat op{testvenoto okru`uvawe i na~inot na izvr{uvawe na ekonomskite i na delovnite aktivnosti.

Glavna pri~ina za rapidniot rast na elektronskata komercija i elektronskiot biznis, pred s# na segmentot biznis-biznis, e nivnoto zna~ajno vlijanie na tro{ocite {to se povrzani so zalihite, izvr{uvaweto na proda`nite aktivnosti, nabavkata i distribucijata na proizvodite i postproda`nite aktivnosti, pri {to posebno doa|a do izraz vlijanieto kaj komercijalnite aktivnos-ti povrzani so nematerijalnite stoki i uslugi.

Integrirawe na kompjuterskite i na komunikaciskite tehnologii

Vo {eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini ne bila tolku vidliva bliskata povrzanost na kompjuterite i komunika-ciskata oprema, no denes situacijata e sosema izmeneta. Telekomuni-kaciite stanaa del od kompjuterskite sistemi, odnosno kompju-terskite sistemi stanaa zna~aen del od telekomunikaciskite siste-mi. Distribuiranite kompjuterski sistemi i globalnite mre`i se dve pova`ni tehnologii koi imaat potreba od komunikaciski mre`i za nivno povrzuvawe i koristewe. Komunikaciskite mre`i za mali rastojanija obi~no pretstavuvaat sopstven sistem na kablovsko po-vrzuvawe, a za pogolemi rastojanija obi~no se koristi telefonskata mre`a, ili, pak, nekoj drug oblik na javna mre`a.

Najrasprostanetiot tip na kompjuter, denes, personalniot kompjuter, se povrzuva so drugi kompjuteri preku komunikaciskite sistemi. Taka, na primer, personalnite kompjuteri vo doma}instvata masovno se povrzuvaat na Internet preku standardnata telefonska mre`a ili preku kabelskite operatori, a personalnite kompjuteri vo pretprijatijata se povrzuvaat me|u sebe i se razbira, na Internet.

Kako posledica, na krajot na dvaesettiot i po~etokot na dvae-set i prviot vek stanala ostvarliva zamislata za kancelarisko rabo-tewe so minimalno koristewe hartija, bidej}i so pomo{ na kompju-terite i kompjuterskite mre`i bil ovozmo`en elektronski na~in na ispra}awe i obrabotka na dokumentite. Iako, procesot na namaluva-we na koristeweto hartija vo sekojdnevnoto rabotewe na organiza-ciite se odviva sporo, s# pove}e na va`nost dobiva koristeweto na kompjuterite vo popolnuvawe obrasci, kopirawe, podgotvuvawe i ispra}awe na razni izve{tai, prepiski i soop{tenija, izvr{uvawe na finansiski transakcii i drugi aktivnosti.

Avtomatizacija na delovnoto rabotewe

Delovnite aktivnosti {to se detalno razraboteni i {to se povtoruvaat pove}epati, a ne vklu~uvaat tvore~ka komponenta, lesno mo`at da se avtomatiziraat. Toa se odnesuva, kako za operaciite so podatoci, taka i za mehani~kite rabotni aktivnosti. Operaciite so podatoci vo op{t slu~aj polesno mo`at da se avtomatiziraat bidej}i nema potreba od izvr{uvawe fizi~ki manipulacii.

Avtomatizacijata na podra~jeto na obrabotkata na podatocite se odviva mnogu brzo. Taka, upotrebata na kompjuterite kako ma{ina za pi{uvawe isklu~uva mnogu neproduktivni aktivnosti, kako na primer, prepi{uvawe na cel dopis poradi mala korekcija na podato-cite. Upotrebata na kompjuterite, istotaka, ovozmo`uva i koriste-we na magnetnite memoriski sredini za skladirawe na podatoci, namesto klasi~nite formi.

Organizaciite so primena na informaciskite sistemi {to se potpiraat na kompjuterskata tehnologija gi avtomatiziraat pogo-lemiot del od standardnite operacii so podatoci vo ramkite na delovnite funkcii, kako {to se smetkovodstvoto, marketingot, menaxmentot itn. Pri toa, lesno mo`e da se zabele`i deka kompju-terite gi izvr{uvaat rabotnite aktivnosti pobrzo, pokvalitetno i posistematski.

U~estvo na novosozdadenata vrednost vo nematerijalen oblik

Zna~eweto na sovremenoto informacisko, odnosno postindu-strisko op{testvo e {to najgolemiot broj lu|e se posredno povrzani so obrabotkata na informacii i podatoci (proizvodstvo na kompju-teri), ili pak se neposredno povrzani so obrabotkata na podatoci i informacii (javni mediumi, pe~atnici, filmska industrija itn.). So ogled na faktot {to s# pogolem broj lu|e proizveduvaat informa-cii, namesto fizi~ki dobra, se zgolemuva u~estvoto na novosozdade-nata vrednost vo oblik na informacii i znaewe.

Slika 2.5. Vraboteni vo SAD po sektori

Na slika 2.5 e prika`ano dvi`eweto na brojot na vrabotenite vo SAD vo vremenskiot period od 1880 do krajot na dvaesettiot vek vo zemjodelstvoto, industrijata, uslu`niot sektor i vo sektorot za informacii. U~estvoto na vrabotenite povrzani so proizvodstvo na informacii vo po~etokot na nabquduvaniot period iznesuval pomalku od 10%, a na krajot na nabquduvaniot period, iznesuval nad 50%. Vo uslu`niot sektor procentot na vrabotenite vo nabquduvaniot period porasnal od 25% na 30%. U~estvoto na vrabo-tenite vo zemjodelstvoto se namalilo na pomalku od 2% na krajot od nabquduvaniot period, a u~estvoto na vrabotenite vo industrijata vo nabquduvaniot period od po~etnite 40% se namalilo na okolu 20%. Vo po~etokot na dvaeset i prviot vek vo SAD trendot na promena na brojot na vrabotenite vo nabquduvanite sektori ne e promenet.

Slikata 2.5 ne dava odgovor na pra{aweto kakov e razmerot pome|u sozdadenata vrednost vo nematerijalen i materijalen oblik. So zgolemuvawe na stepenot na avtomatizacija vo proizvodstvoto na stoki i uslugi mnogu pogolema uloga ima fazata na razvoj na proizvodot, vo odnos na fazata na izrabotka. Sekoga{ pogolemata proizvodna vrednost e sodr`ana vo informaciite {to go ovozmo`u-vaat proizvodstvoto. Dobar primer za ova e proizvodstvoto na ~ipo-vi. Razvojot na novite tehnologii za proizvodstvo na ~ipovi e dolgo-traen i skap proces. Rezultatot na ovoj razvoj se nacrti koi se ~uvaat kako najgolema tajna, a spored koi specijaliziranite pretprijatija gi izrabotuvaat mikro~ipovite po mnogu niska cena po edinica proizvod, koja pretstavuva samo mal del od maloproda`nata. Sli~ni primeri mo`at da se najdat i vo ostanatite industrii, kako {to se farmacevtskata, avtomobilskata i tekstilnata industrija.

Drug primer, e izrabotkata na proizvodi spored `elbite na odnapred poznati kupuva~i vo uslovi na masovno proizvodstvo. Taka, na primer, vo avtomobilskata industrija, kupuva~ot mo`e da pora~a avtomobil so boja koja ja saka i dopolnitelna oprema koja najmnogu mu odgovara, a soodvetniot informaciski sistem site ovie podatoci da gi obraboti i implementira vo masovnoto proizvodstvo. Od gled-na to~ka na kupuva~ot, toj kupuva avtomobil po pora~ka, a od gledna to~ka na proizvoditelot stanuva zbor za masovno proizvodstvo.

Reorganizacija

Tradicionalnata organizacija na golemite delovni sistemi e hierarhiska so pove}e nivoa. Pogolemiot del od informaciite se dvi`at pome|u dve sosedni nivoa. Slabost na vakvata organizacija se golemite tro{oci i vremenskoto docnewe na informaciite poradi dvi`eweto niz brojnite nivoa.

Novite informaciski tehnologii davaat mo`nost za pogolema i poefikasna kontrola, pri {to brojot na hierarhiskite nivoa les-no mo`e da bide namalen. Informaciite po potreba mo`at da se pre-nesuvaat neposredno pome|u koi bilo dve nivoa. Prednosti na sovre-menata organizacija se pobrzi reakcii, pomali re`iski tro{oci, podobra komunikacija so klientite, kako i podobra kontrola na kva-litetot na izrabotkata na proizvodite. Isto taka primenata na IKT ovozmo`uvaat organizaciite da koristat procesno-bazirani modeli na organizacija, namesto tradicionalnite funkcionalno-bazirani modeli. Reorganizacijata na pretprijatijata od funkcionalno-baziran model vo procesno-baziran model pretstavuva eden od va`nite preduslovi za koristewe na e-biznis modelite i za efikasno iskoristuvawe na informacisko-komunikaciskite tehnologii. So vakvata reorganizacija pretprijatijata stanuvaat pove}e fokusirani na potro{uva~ite na koi im nudat pokvalitetni proizvodi i uslugi.Skratuvawe na delovnite ciklusi

Informaciskite tehnologii imaat golem pridones vo skratu-vaweto na delovniot ciklus vo podra~jata, kako {to se, dizajnira-weto na proizvodite, proizvodstvoto, upravuvaweto so zaliha i elek-tronskata razmena na podatoci pome|u organizaciite.

So reorganizacija na delovnite procesi, so eliminirawe na ne-potrebnata birokratija i so upotrebata na informaciskite tehno-logii, vo mnogu podra~ja, e uspeano da se elinimiraat nepotrebnite aktivnosti i da se skratat delovnite ciklusi za pove}e od 50%. Taka na primer, CAD sistemite za kompjutersko dizajnirawe ovozmo`u-vaat poefikasen na~in na dizajnirawe novi proizvodi, a kompju-terskata simulacija ovozmo`uva testirawe na proizvodite u{te koga se vo faza na nacrt, bez izrabotka i koristewe na fizi~kiot model.

Blagodarenie na informaciskite sistemi, koi gi koordiniraat nabavkata, proda`bata i zalihata na stokite preku elektronskata razmena na podatoci pome|u delovnite partneri, e mo`no zalihata da se namali za pove}e od 50%. Vo praktikata na zapadnite razvieni zemji postojat primeri kade nekoi organizacii rabotat skoro bez zaliha. Preduslov za toa se brzite i to~ni komunikacii so delovnite partneri, ovozmo`eni so kompjuterskata razmena na podatoci.

Globalna konkurencija

Trendot na globalizacija na pazarite po~nat vo osumdesettite i devedesettite godini prodol`uva i vo po~etokot na dvaeset i prvi-ot vek, osobeno za nekoi industriski granki. Vo uslovi na svetska konkurencija, subjektite od celiot svet stanuvaat ramnopravni u~es-nici, nezavisno od fizi~koto rastojanie.

Informaciskite sistemi i telekomunikaciite mu davaat nova fizionomija na svetskiot pazar, ovozmo`uvaj}i organizaciite da gi identifikuvaat specifi~nite potrebi na kupuva~ite od razli~ni geografski regioni na svetot i brzo da reagiraat so diverzifika-cija na proizvodite i na uslugite. Na toj na~in, tradicionalnata prednost na proizvoditelite koi{to se geografski poblisku do ku-puva~ite, e zna~itelno namalena.

Telekomunikaciite ovozmo`uvaat i dizajnirawe na svetski elektronski pazari, kade kupuva~ite i dobavuva~ite stapuvaat vo neposreden kontakt. Na ovoj na~in, se gubi potrebata od postoewe na klasi~ni posrednici, no se razbira deka se javuva potreba od novi.

Standardizacija

Vospostavuvaweto svetski standardi e zabrzano od razvojot na novite informaciski i telekomunikaciski tehnologii. Poedini podra~ja povrzani so razvojot na informatikata posebno go pottik-nuvaat procesot za vospostavuvawe na svetskite standardi. Takvi podra~ja se kompjuterskata razmena na podatoci, telefonskite siste-mi, kompjuterskite operativni sistemi i protokolite za komunika-cija.

Vo ramkite na generalnite, globalni trendovi vo poslednite nekolku godini mo`at da se prepoznaat specifi~ni trendovi, koi imaat golemi vlijanija na nasokata na razvojot na sovremenite organizacii i mo`at da se grupiraat vo tri grupi vo zavisnost od nivnata priroda. Vo prvata grupa pripa|aat tehnolo{kite trendovi, vo vtorata menaxment trendovite i vo tretata organizaciskite trendovi.

Najnovite tehnolo{ki trendovi na koi se bazira raboteweto na sovremenite pretprijatija, spored (Laudon 2010) se: kompjuterskoto rabotewe vo oblak; pomo}ni i po{tedlivi uredi za kompjuterska obrabotka na podatoci i nivno skladirawe; pojava na softverot kako servis; mobilni digitalni platformi; i mali kompjuteri i komunikaciski uredi.

Kompjuterskoto rabotewe vo oblak (cloud computing) pretstavuva edna od pova`nite tehnolo{ki inovacii. Mo`e da se definira kako internet bazirano kompjutersko rabotewe, pri {to zaedni~kite resursi, hardverot, softverot, biznis aplikaciite i informaciite se smesteni vo oblakot i se obezbeduvaat za korisnicite na oblakot po barawe, sli~no kako elektri~nata energija.

Najnovite procesori koi se vgraduvaat vo informati~kata oprema, go sledat generalniot trend da se izrabotuvaat so golem stepen na integracija, da rabotat pobrzo i da tro{at pomalku energija. Na toj na~in tie stanuvaat pomo}ni i po{tedlivi komponenti koi se vgraduvaat vo kompjuterskite uredi.

Denes vo porazvienite zemji e prisuten trendot na koristewe na softver vo forma na servis koj se obezbeduva preku internet. Na toj na~in, namesto kompletni biznis aplikacii koi se dizajnirani za specifi~en korisnik, kompaniite preku internet mo`at da gi obezbedat istite aplikacii vo forma na servis.

Poradi masovnoto koristewe na mobilnite uredi, eden od dominantnite trendovi vo razvojot na informacisko-komunikaciskite tehnologii e razvojot na sistemski i aplikativen softver za poddr{ka na mobilnite digitalni platformi.

Malite laptop kompjuteri i komunikaciskite uredi koi imaat kapacitet da podr`at odredeni biznis procesi se pove}e se koristat od strana na vrabotenite.

Tehnolo{kite trendovi po pravilo se poddr`ani so soodvetni menaxment trendovi so cel poefikasno da se iskoristat informacisko-komunikaciskite tehnologii i da se dobijat pokvalitetni informacii potrebni vo procesot na donesuvawe na odluki. Imaj}i gi predvid pogore spomnatite tehnolo{ki trendovi, razbirlivi se slednite koncepti koi se prifateni vo menaxment praktikata vo poslednite godini: koristewe na internet baziranata sorabotakata i socijalnite mre`i za podobruvawe na koordinacijata i sorabotkata; koristewe na aplikacii so biznis inteligencija za analiza na raspolo`ivite podatoci; vklu~uvawe na mobilnite u