PER­NIL­LA­ ­ ­ ­ ­ ­ STAL­FELT­

Besedo­ kakec­ vsi­ poznamo.­ Pomeni­ blato,­ iztrebek.Poščite­ v­ Slovarju­ slovenskega­ knjižnega­ jezika­ še­druge­ besede­ za­ isto­ reč,­ npr.­ drek­ in­ še­ kakšno.Poznate­ tudi­ kakšno­ tujo­ besedo­ ­ za­ drek(ec)­ –­francosko,­ angleško?

IZ­ RITKE­ PRIDE,­ DREKEC­ NI,VSEENO­ KAR­ MOČNO­ SMRDI,GA­ VOHAMO­ IN­ SLIŠIMO,VSAK­ HITRO­ UGANE,­ KAJ­ JE­ TO!

TEKOČE­ JE­ KOT­ VODA,RUMENO­ JE­ KOT­ SONCE,IZ­ LULČKA,­ LULIKE­ PRITEČE,KAKO­ PRI­ VAS­ SE­ TEMU­ REČE?

Zdaj­ pa­ poiščite­ v­ slovarju­ slovenskega­ jezika­ še­ čim­več­ besed,­ s­ katerimi­ lahko­ imenujemo­ rešitev­ teh­ ugank:

KA KEC V SLO VAR JU

Kdor­ živi,­ mora­ včasih­ kakati.Seveda,­ če­ si­ žival­ ali­ človek.

Rastline­ so­ žive,­ vendar­jim­ ni­ treba­ kakati.

Mnogi­ mislijo,­ da­ je­ kakec­ ogaben.

Mogoče­ zaradi­ tega,­ ker­ tako­ smrdi.

Drugi­ pa­ mislijo,­ da­ je­ kakec­ nadvse­ zabaven.

Nekateri­ celo­ mislijo,­ da­ je­ dober.

Kakec­ je­ najrazličnejših­ oblik.Lahko­ je­ podoben­ storžu.

borov­ storž kakast­ storž smrekov­ storž

Lahko­ je­ podoben­ klobasi

kakasta­ klobasa koruzna­ klobasa­(pravzaprav­ se­ imenuje­ koruzni­ storž)

ali­ vijaku.

kakast­ vijak navadni­ vijak

Lahko­ pa­ je­ podoben­ brozgi.

Temu­ rečemu­ driska.Imamo­ jo,­ kadar­ nas­ boli­ trebuh.

Kakec­ pride­ skozi­ luknjico­ za­ kakec­ v­ ritki.

Kakec­ je­ najrazličnejših­ barv.

črn­ kakec,

rumen­ kakec,

Navadni­ rjavi­ kakec,

in­ rdeč­ kakec,

kadar­ jemo­ rdečo­ peso.

Gdč.­ Prdela­ Smrdela

Včasih­ več­ dnine­ moremo­ kakati,čeprav­ se­ zelo­ trudimo.Temu­ pravimo­ zaprtje.

Na­ koncu­ nam­ vendarle­ uspe.Mogoče­ takrat­ prileze­ ven­ dolga­ dolga­ klobasa?

Kakci­ so­ lahko­ nekakšne­ sledi,

na­ primer­ v­ gozdu.

sledi­ kakcev

sledi­ nog

sled­ kakca

sled­ tačke

Različne­ živali­ imajo­različne­ kakce.Ni­ jih­ težko­ prepoznati.

mišji­ kakec

Ko­ pogledamo­ v­ omaro,­ takoj­vidimo,­ ali­ je­ bila­ v­ njej­ miška.

Podganji­ kakec­ je­ podoben,­ le­ večji.

ptičji­ kakec še­ en­ ptičji­ kakec

ovčji­ kakec

(Ovčjim­ kakcem­ rečemo­ tudi­ ovčji­ bobki.)

jelenov­ kakec

Iz­ jelenovih­ kakcev­ si­lahko­ narediš­ ogrlico.

zajčji­ kakec

konjski­ kakec(Konjskemu­ kakcu­ pravimo­ tudi­ konjska­ figa.)

Kravjemu­ kakcupravimo­ tudi­ kravjak.

PLESK

Slonov­ drek­ je­ ogromen.

Ribji­ kakec­ ne­ pride­ ven­ v­ obliki­ klobase­ali­ storžka,­ ampak­ kot­ dolga­ vrvica.

Ko­ pes­ pride­ do­ kakca,­ga­ povoha.

Tako­ ve,­ da­ je­ bil­ tam­pred­ njim­že­ neki­

drugi­ pes.

Včasih­ psi­ kakajo­ na­ pločniku­ in­ vsi­ jih­ vidijo.(Kdo­ pa­ pospravi­ za­ njimi?)Ljudje­ skoraj­ nikoli­ ne­kakajo,­ kadar­ jih­ kdo­ gleda.

Običajno­ gredo­ ljudje­ v­ poseben­ prostor­–­ stranišče­ –­ in­ zaklenejo­ vrata.

V­ stranišču­ je­ stol­ iz­ porcelana.Stol­ je­ votel­ in­ čisto­ na­ dnu­ je­ malce­ vode.

Hočemo­drekca! Hočemo­drekca!

Voda­ je­ za­ to,­ da­ kakec­ štrbunkne­ in­ da­ se­ ne­ prilepi­na­ stene.To­ je­ dobro,­ kajti­ če­ bi­ se­ prilepil,­ bi­ prišle­ bakterije,­ ki­jim­ diši­ star­ kakec.

Zaradi­ teh­ lahko­ še­ zbolimo.

Nad­ straniščnim­ stolom­ je­ stvar,­ ki­ je­ navadni­ stoli­ nimajo.

To­ je­ ročica.­Potegnemo­ jo­in­ vrsk­ …

kakec­ že­ odplavapo­ cevi­ v­ zidu­ vse­do­ morja.

Zabavno­ je­opazovati­odtekanje­ vode.

Ponekod­ na­ deželi­ nimajo­navadnih­ stranišč.­ Imajo­pa­ stranišča­ na­ štrbunk.

Kakec­ pristane­ v­ vedrih­pod­ luknjami.

Včasih­ lahko­ kaka­več­ ljudi­ skupaj,­vendar­ ne­ morejo­potegniti­ vodeza­ seboj.

Vedra­ odpelje­ straniščni­ tovornjak.*

Pomisli,­ da­ nekdo­ čaka­ na­ avtobus,­medtem­ ko­ mimo­ pridivja­ tak­ tovornjak!

Straniščar­ vozi.

Kakšna­ nezgoda!

*­ (Tako­ imajo­ to­urejeno­ na­ Švedskem,­kjer­ je­ nastala­ ta­ knjiga.)

Cvetlice­ imajo­ rade­ drekec.­ Celo­ jedo­ ga.Takemu­ drekcu­ rečemo­ gnoj­ in­ z­ njim­obložimo­ zemljo­ okoli­ cvetlic.

Cvetlice­ pravzaprav­ ne­ jedoz­ usti,­ ampak­ s­ koreninami.Te­ se­ skrivajo­ pod­ zemljo.Ko­ dežuje,­ se­ drekecin­ voda­ pogrezneta­ v­ zemljo.

drekci

korenine

Korenine­ vpijajo­ kakasto­ vodo.Cvetlice­ rastejo.

Skoraj­ vsem­ otrokom­ se­ prdenje­ in­ kakanje­zdi­ zabavno,­ odraslim­ pa­ ne.Celo­ žalostni­ so,­ če­ ...

rečeš,­ da­ ti­je­ ušel­ kakec.

teta­ Tralala stric­ Tralali

Bolj­ jim­ je­ všeč,­ če­ rečeš­ kaj­ lepega­ …

in­ ne­ smrdi­in­ ni­ rjavo.

Dojenčki­ ne­ vedo­vnaprej,­ kdaj­bo­ treba­ kakati­in­ lulati.

plenička­ =­ lovilnik­ lulanja­ in­ kakcev

Pleničke­ potrebujejo,­ da­ ne­ puščajo­ lulanja­ in­ kakcev­vsepovsod.

Včasih­ moramo­ prdniti­ ...

Za­ šalo­ si­ lahko­ poprdevamo­ z­ ustnicami.

PRDPRD

A­ najpogsteje­ prdimo­ z­ ritko.Prdeti­ je­ zabavno,­ a­ včasih­ ogabno­ smrdi.

Mogoče­ se­ sprašuješ,­ ali­ je­ prdec­ rjav?Ali­ je­ podoben­ rjavemu­ oblačku?

PRD

PRD­ ... PPPRD­ ... PRRRD

Ne­ moremo­ ga­ videti,­ vendar­ po­ vonju­ vemo,­ da­ je.

Kje­ pa!Brezbarven­ je,­ kot­ je­ sicer­ zrak.

prdec

Steklen­ kozarec,­ v­ katerem­ je­ zaprt­ prdec.

prdec­ =­ zrak­ +­ kakčev­ vonj

Če­ prdiš­ pod­ vodo,­ nastanejo­ mehurčki.

milni­ mehurčki

prdasti­ mehurčki

ščuka­ prdulja

V­ Afriki­ gradijo­ hiše­ iz­ drekcev.

Kako­ visoko­hišo­ bi­ lahko­zgradili!

Drekci­ se­ strdijo,­ ko­ se­ posušijo­ na­ soncu.

Pomisli,­ da­ bi­ se­ vse­ polno­ tet­ in­ stricev­ nagnetlo­ v­ en­prostor­ in­ bi­ kakali,­ kolikor­ bi­ jim­ dale­ rite.

Kakanebotičnik,­v­ katerem­ bi­ živelivse­ tete­ in­ vsi­ strici.

A­ če­ se­ ulije­dež­ …

­ tam­ pa­ bodo­ začele­ poganjati­ jagode.

kakec zemlja seme­ jagode­

Tete­ in­ strici­ jedo­ jagode,­ te­ pa­ so­ pravzaprav­dobrega­ okusa.

TOK TOK

se­ hiša­ lahko­razleze­ …,

­ tam­ pa­ bodo­ začele­ poganjati­ jagode.

Živalska­ mamica­ pojé­ kakce­ svojih­ mladičev,­kadar­ pospravljajo­ po­ brlogu.

Le­ zakaj­ jih­ ne­ posesajo?.

Pomisli,­ da­ bi­ ljudje­ jedli­ kakce!Prav­ čudno­ bi­ bilo.

Kakaste­

klobase­

z­ zeljem.

Kaj­ bo­ danes­za­ kosilo?

kakec­ =­ hrana,­ ki­ smo­ jo­ pojedli

Če­ imate­ ogromno­ posteljo­in­ se­ slečete­ do­ golega­ …,

že­ lahko­ povabite­gledalce­ v­ lastno­»kakagledališče«.

oči mami stric­ Brunda

Skačete­ po­ postelji­ in­ plosk­ se­ mečete­ na­ hrbet­ in­prdite­ z­ ustnicami.

PPPRD

PRRRD

PRD

PPPRD

Predstavo­ lahko­ končate­ s­ kako­ veselo­ pesmico.A­ žal­ ni­ skoraj­ nobene­ pesmi,­ ki­ bi­ opevala­ kakanje.Izmislimo­ si­ svojo.

Na­ stranišču­ vever’ca­ sedi,v­ ritki­ drekec­ jo­ tišči.Ko­ v­ gozd­ otroci­ pridrvé,zvedavo­ skoči­ na­ noge.Toda­ –­ ojoj!Ker­ veverica­ ni­ dovolj­ pazila,na­ svoj­ pokakan­ repek­ je­ stopila!

3

2

Če­ pravilno­ rešiš­ tole­ izpolnjevanko,­ dobiš­ stavek,­ ki­ga­ pogosto­ slišiš,­ ko­ prideš­ iz­ stranišča.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

!

1

4

5

6

9

7

810 S D

K

T

Č

STRANIŠČNA IZPOLNJEVANKA

POVEŽI PARE

Potem­ ko­ gremo­ kakat­ ali­ lulat,­ si­ moramo­ umiti­ roke.­Zakaj?­ Pogovorite­ se­ doma­ ali­ v­ razredu.­ Vprašajte­učiteljico­ ali­ šolsko­ zdravnico.

Razmislite­ in­ se­ pogovorite,­ zakaj­ v­ pogovoru­ dostikrat­povezujemo­ iztrebke­ s­ čim­ slabim.­ (npr.­ Sranje,­ pa­tak­ film!)­ Poiščite­ še­ več­ takih­ primerov.­ Si­ iztrebki­zaslužijo,­ da­ o­ njih­ slabo­ mislimo?

Kaj­ pomeni,­ če­ rečemo:­ Ta­ avto­ je­ za­ en­ drek.­Smo­ avto­ pohvalili?

Kaj­ pomeni,­ če­ rečemo:­ Dojenček­ pa­ golobčke­spušča!­ Jih­ res?

Kdaj­ rečemo,­ da­ smo­ zaprti,­ in­ kaj­ to­ pomeni?­ Pa­menda­ nismo­ v­ ječi!

VPRAŠANJA O KAKANJU

Kakšna­ se­ ti­ zdi­ tale­ Knjiga­ o­ kakcu,­ ki­ govori­ o­kakanju,­ prdenju­ …­ na­ lep,­ prijazen­ in­ vesel­ način?

CVŠ Knjiga o kakcu, maj 2009Besedilo in ilustracije: Pernilla Stalfelt (Eriksson & Lindgren, 1997)

. Izvirni naslov knjige:

Bajsboken © Norstedts Agency .

Iz švedščine prevedla Silvana Orel Kos. .

Dve uganki zastavlja Maja Planinc, ena je ljudska.

. Slovar, Vprašanja o kakanju, Pesem o kakanju,

Straniščna izpolnjevanka: Maja Planinc .

LTU in oblikovanje: Jadranka Ivačič .

Uredili: Slavica Remškar in Alenka Veler

. Seznam dodatne literature, ki ga pripravlja knjižničarka Ida Mlakar,

najdete na www.mladinska.com/zastarse, tam je tudi učna priprava.

(rešitev:­Prsti­obeh­rok,­ki­vlečejo­hlače­na­rito.)

DESET­ JUNAKOV,­DESET­ KORENJAKOVVLEČE­ MEHNA­ PRDARJEV­ BREG.

Reši­ uganko!

Kaka­ mucek,­ kaka­ žaba,kaka­ slon­ in­ ptičica,kakat’­ mora­ veverica,kakat’­ mora­ psičica.

Tudi­ kralj,­ ko­ ga­ pritisne,hitro­ smukne­ v­ skriti­ krajin­ dokler­ se­ ne­ pokaka,pač­ ne­ vrne­ se­ nazaj.

Kaka­ fantek,­ kaka­ punčka,(če­ je­ treba,­ še­ prdi!).Niti­ eno­ niti­ drugo,kar­ priznajmo,­ ne­ diši.

Kaka­ vsak,­ kdor­ da­ kaj­ vase,to­ se­ pravi,­ vsak,­ kdor­ jé.Kdor­ ne­ kaka,­ ima­ težave­ –res,­ brez­ kakanja­ ne­ gre.

(Pesem­ lahko­ zapojemo­ na­ kakšno­ znano­ melodijo,npr.­ na­ Kekčevo­ pesem­ ali­ na­ melodijo­ Bitenčeve­ Pustne­ …)

PESEM O KAKANJU