KONCEPT IZDELAVE SPLETNE SKUPNOSTIdiagram socialnih omrežjih, kjer so uporabniki to čke, povezave med njimi pa linije. Nekateri strokovnjaki menijo, da je za četek spletnih skupnosti

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Denis Fras

KONCEPT IZDELAVE SPLETNE SKUPNOSTI

Diplomsko delo

Maribor, julij 2010

Koncept izdelave spletne skupnosti

II

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

KONCEPT IZDELAVE SPLETNE SKUPNOSTI Študent: Denis Fras

Študijski program: univerzitetni, Medijske komunikacije

Smer: Interaktivna grafična komunikacija

Mentor: izr. prof. dr. Vili Podgorelec

Somentor: red. prof. dr. József Györkös

Lektorica: prof. Marjanca Šoško

Maribor, julij 2010


III


IV

ZAHVALA

Pri izdelavi diplomskega dela se za strokovno

pomoč zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Viliju

Podgorelcu, somentorju red. prof. Józsefu Györkösu

ter Gorazdu Veseliču in Alešu Miklaužiču.

Zahvaljujem se tudi mojima staršema, Eli, sošolcem

Dejanu, Suzani in Tatjani ter pokojni babici, kateri to

delo tudi posvečam.


V

KONCEPT IZDELAVE SPLETNE SKUPNOSTI

Klju čne besede: spletne skupnosti, CMS, sistem za upravljanje vsebin, Splet 2.0, izdelava

spletne skupnosti.

UDK: 004.777:316.77(043.2)

Povzetek

Čeprav obstajajo samo nekaj let, so spletne skupnosti postale nepogrešljiv del samega

spleta. Mlado in staro po vsem svetu je podvrženo temu novemu fenomenu. Da bi jih bolje

razumeli, se odločimo pogledati v ozadje že obstoječih spletnih skupnosti in na njihovi

podlagi sami analiziramo in izdelamo spletno skupnost Moja Šola, namenjeno

navezovanju stikov med bivšimi sošolci, ter poskušamo implementirati funkcionalnosti,

principe in tehnologije spletnih skupnosti, ki že obstajajo in so paradni konj Spleta 2.0.

Ukvarjamo se tudi s težavami na katere naleti uporabnik in so povezane predvsem z

varovanjem podatkov in identiteto uporabnika. Za izdelavo uporabimo odprtokodni sistem

za upravljanje vsebin (CMS) Joomla, s katerim izdelamo našo spletno skupnost in module,

ki so potrebni, da deluje in zadostuje vsem zakonitostim, katere bomo izpostavili v

diplomskem delu.


VI

THE CONCEPT OF CREATING A WEB COMMUNITY

Keywords: Social Networks, CMS, Content Management System, Web 2.0, Social

Network creation.

UDK: 004.777:316.77(043.2)

Abstract

Despite being available for only a couple of Years, Social Networks have become an

indispensable part of the World Wide Web. Young and old all over the World are subjected

to this new phenomenon. To better understand the Social Networks we decide to look at the

background of existing Social Networks and implement the Functionalities, Principles and

Technologies of the existing Web Communities which are the flagship of Web 2.0 into our

own Virtual Community called Moja Šola. For the basic platform we use the open sourced

Content Management System (CMS) Joomla with which we create our Web Community

and the Modules needed to work and consider all the Laws which we will emphasize in our

diploma work.


VII

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. - 10 -

2 KAJ SO SPLETNE SKUPNOSTI? .................................................................................. - 11 -

2.1 DEFINICIJA SPLETNIH SKUPNOSTI (Boyd, 2007) ................................................................ - 12 - 2.2 DEFINICIJA SPLETNIH SKUPNOSTI (Hitwise in Experian, 2007) ......................................... - 12 - 2.3 PREGLED OBSTOJEČIH SPLETNIH SKUPNOSTI ................................................................. - 13 -

2.3.1 MYSPACE ............................................................................................................................................ - 13 - 2.3.2 FACEBOOK ......................................................................................................................................... - 14 - 2.3.3 LIVE SPACES ...................................................................................................................................... - 15 - 2.3.4 YOUTUBE ........................................................................................................................................... - 16 -

3 TEORIJE SPLETNE KOMUNIKACIJE ....................................................................... - 17 -

4 DRUŽBA IN SVETOVNI SPLET .................................................................................... - 22 -

4.1 SOCIOLOŠKA KONSTRUKCIJA SPLETA ................................................................................ - 22 -

5 TEHNOLOGIJE SPLET-a 2.0 ......................................................................................... - 25 -

5.1 LASTNOSTI ................................................................................................................................. - 26 - 5.2 TEHNOLOŠKI PREGLED ........................................................................................................... - 27 - 5.3 KLJUČNA NAČELA SPLETA 2.0 ............................................................................................... - 28 - 5.4 OSNOVEN „KNOW HOW“ TEHNOLOGIJ, KI OBKROŽAJO WEB 2.0 ................................ - 28 -

5.4.1 RICH INTERNET APLICATIONS (RIA) ........................................................................................... - 28 - 5.4.2 CSS ....................................................................................................................................................... - 29 - 5.4.3 DINAMI ČNE SPLETNE STRANI ...................................................................................................... - 29 - 5.4.4 RSS ....................................................................................................................................................... - 29 - 5.4.5 TAG (OZNAČEVANJE) ....................................................................................................................... - 30 - 5.4.6 WIKI ..................................................................................................................................................... - 30 - 5.4.7 WEBLOG (BLOG) ............................................................................................................................... - 30 - 5.4.8 AJAX .................................................................................................................................................... - 31 - 5.4.9 CMS (SISTEM ZA UREJANJE VSEBIN) .......................................................................................... - 31 -

5.4.9.1 ZAKAJ CMS? ................................................................................................................................. - 31 -

6 CMS JOOMLA .................................................................................................................. - 32 -

6.1 ZGODOVINA ............................................................................................................................... - 32 - 6.2 PREDSTAVITEV .......................................................................................................................... - 33 - 6.3 OSNOVNA STRUKTURA ........................................................................................................... - 33 -

6.3.1 FRONT END in BACK END ............................................................................................................... - 33 - 6.3.2 KONFIGURACIJSKE NASTAVITVE ................................................................................................ - 33 - 6.3.3 PRAVICE ZA DOSTOP ....................................................................................................................... - 34 - 6.3.4 VSEBINE.............................................................................................................................................. - 34 -

6.3.4.1 VNOS IN UPRAVLJANJE VSEBIN .............................................................................................. - 34 - 6.4 OBLIKOVNE PREDLOGE .......................................................................................................... - 35 - 6.5 RAZŠIRITVE (KOMPONENTE) ................................................................................................. - 35 - 6.6 POTEK DELA .............................................................................................................................. - 35 - 6.7 ZNAČILNOSTI JOOMLE ............................................................................................................ - 35 -

7 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČIH SPLETNIH SKUPNOSTI ......................... - 36 -

7.1 ZGODOVINA SPLETNIH SKUPNOSTI .................................................................................... - 36 - 7.2 KATEGORIZACIJA SPLETNIH SKUPNOSTI ........................................................................... - 37 -

7.2.1 SPLETNE SKUPNOSTI, KI TEMELJIJO NA UPORABNIŠKIH PROFILIH ................................... - 37 - 7.2.2 SPLETNE SKUPNOSTI, KI TEMELJIJO NA VSEBINI .................................................................... - 37 - 7.2.3 UPORABNIŠKO KREIRANE SPLETNE SKUPNOSTI .................................................................... - 37 - 7.2.4 MULTI-UPORABNIŠKO NAVIDEZNO OKOLJE ............................................................................ - 37 - 7.2.5 MOBILNE SPLETNE SKUPNOSTI ................................................................................................... - 38 - 7.2.6 MIKRO BLOGANJE ........................................................................................................................... - 38 - 7.2.7 SOCIALNO ISKANJE ......................................................................................................................... - 38 - 7.2.8 LOKALNI FORUMI ............................................................................................................................ - 38 - 7.2.9 TEMATSKE SPLETNE SKUPNOSTI ................................................................................................. - 38 -


VIII

7.3 PRILOŽNOSTI ZA SPLETNE SKUPNOSTI .............................................................................. - 38 - 7.4 PROFIL UPORABNIKOV ........................................................................................................... - 39 -

7.4.1 RAZVRSTITEV UPORABNIKOV SPLETNIH SKUPNOSTI ........................................................... - 39 - 7.4.2 RAZVRSTITEV NEUPORABNIKOV SPLETNIH SKUPNOSTI ..................................................... - 39 - 7.4.3 ŽIVLJENJSKI CIKEL ČLANSTVA ZA SPLETNE SKUPNOSTI ..................................................... - 39 -

7.4.3.1 Primer – Youtube ............................................................................................................................. - 40 - 7.4.4 STAROSTNA STRUKTURA UPORABNIKOV ................................................................................. - 40 - 7.4.5 KOMUNIKACIJA Z OSTALIMI ......................................................................................................... - 41 -

7.5 PROBLEMI ................................................................................................................................... - 42 - 7.5.1 NEZADOVOLJIVO VAROVANJE PODATKOV S STRANI UPRAVLJALCA ................................ - 43 - 7.5.2 OBDELAVA PODATKOV S STRANI TRETJIH OSEB ..................................................................... - 43 - 7.5.3 POTENCIALNE NEVARNOSTI ......................................................................................................... - 44 - 7.5.4 RAZLOGI ZA PROSTOVOLJNO OBJAVLJANJE PODATKOV ...................................................... - 44 - 7.5.5 NASTAVITVE PRIVATNE SFERE ..................................................................................................... - 44 - 7.5.6 PODROČJA TVEGANOSTI ................................................................................................................ - 45 - 7.5.7 UPORABNIŠKA RAVNODUŠNOST V ZVEZI S TVEGANJEM ..................................................... - 45 - 7.5.8 PRAVILA UPORABE .......................................................................................................................... - 45 -

7.6 TRENUTNA SITUACIJA IN PRIHODNOST SPLETNIH SKUPNOSTI .................................. - 46 - 7.6.1 PRINCIP JYIRIJA ENGESTROMA .................................................................................................... - 49 -

8 KONCEPT NOVE SPLETNE SKUPNOSTI .................................................................. - 50 -

8.1 ZAKAJ SPLETNA SKUPNOST? ................................................................................................. - 50 - 8.2 ZASNOVA ETIKE IN VARNOSTI .............................................................................................. - 51 -

8.2.1 ETIČNI PRINCIPI ................................................................................................................................ - 51 - 8.2.2 IZKUŠNJE UPORABNIKOV .............................................................................................................. - 52 - 8.2.3 UPORABA APLIKACIJ ZA PODPORO POZITIVNIM DEJAVNOSTIM ....................................... - 52 -

8.3 ZASNOVA SPLETNE SKUPNOSTI ............................................................................................ - 52 - 8.3.1 SKUPNOSTI MORAJO IMETI SMISEL ............................................................................................ - 54 - 8.3.2 SPLETNA SKUPNOST JE VEČ KOT LE SKUPEK ORODIJ ........................................................... - 54 - 8.3.3 GRADNJA BOLJŠIH POVEZAV IN SPLETNIH STRANI ................................................................ - 55 - 8.3.4 RAZMIŠLJANJE IZVEN SPLETA: 12 PRINCIPOV CIVILIZACIJE ............................................... - 55 -

8.3.4.1 PRVI PRINCIP: SMISEL ................................................................................................................ - 56 - 8.3.4.2 DRUGI PRINCIP: IDENTITETA ................................................................................................... - 57 - 8.3.4.3 TRETJI PRINCIP: UGLED ............................................................................................................ - 58 - 8.3.4.4 ČETRTI PRINCIP: NADZOR ........................................................................................................ - 58 - 8.3.4.5 PETI PRINCIP: KOMUNIKACIJA ................................................................................................ - 59 - 8.3.4.6 ŠESTI PRINCIP: SKUPINE ........................................................................................................... - 59 - 8.3.4.7 SEDMI PRINCIP: OKOLJE ........................................................................................................... - 60 - 8.3.4.8 OSMI PRINCIP: OMEJITVE ......................................................................................................... - 60 - 8.3.4.9 DEVETI PRINCIP: ZAUPANJE .................................................................................................... - 61 - 8.3.4.10 DESETI PRINCIP: IZMENJAVA .............................................................................................. - 61 - 8.3.4.11 ENAJSTI PRINCIP: IZRAŽANJE ............................................................................................ - 62 - 8.3.4.12 DVANAJSTI PRINCIP: ZGODOVINA .................................................................................... - 62 -

8.4 URESNIČITEV ZASTAVLJENIH CILJEV ................................................................................. - 63 - 8.5 ODPRTA VPRAŠANJA ................................................................................................................ - 63 - 8.6 PREDLOGI ZA VEČJO UPORABNOST SPLETNE SKUPNOSTI ........................................... - 64 -

9 IZDELAVA SPLETNE STRANI ...................................................................................... - 65 -

9.1 KONCEPTUALNI OKVIR ........................................................................................................... - 65 - 9.2 TEHNOLOŠKI OKVIR ................................................................................................................ - 66 -

9.2.1 IZDELAVA MODULA POGOJI UPORABE IN ZASEBNOST .......................................................... - 71 - 9.3 TEORETIČNI OKVIR .................................................................................................................. - 74 -

10 ZAKLJU ČEK .................................................................................................................... - 75 -

11 LITERATURA ................................................................................................................... - 76 -


IX

KAZALO SLIK

Slika 1: Kako so posamezniki povezani v spletnih skupnostih ............................................................. - 13 - Slika 2: Komunikacijski proces govorjenega jezika (Bader, 2002) ....................................................... - 19 - Slika 3: Komunikacijski proces pisanega jezika (Bader, 2002) ............................................................. - 19 - Slika 4: Pol govorjenega in pisanega jezika (Bader, 2002) ................................................................... - 20 - Slika 5: Pregled delovanja tradicionalne in bogate spletne aplikacije ................................................... - 29 - Slika 6: Administratorski vmesnik Joomle ............................................................................................ - 33 - Slika 7: Starostna struktura uporabnikov spletnih skupnosti (Ofcom, 2008) ........................................ - 41 - Slika 8: Anketa podjetja Ofcom o uporabi spletnih skupnosti (Ofcom, 2008) ...................................... - 42 - Slika 9: Plan izdelave spletne skupnosti ................................................................................................ - 53 - Slika 10: Osnutek spletne strani ............................................................................................................... - 65 - Slika 11: Zgornja pasica .......................................................................................................................... - 66 - Slika 12: Modul za prijavo in registracijo ................................................................................................ - 66 - Slika 13: Modul Izberi regijo ................................................................................................................... - 67 - Slika 14: Iskalnik šol ................................................................................................................................ - 67 - Slika 15: Statistika ................................................................................................................................... - 68 - Slika 16: Ilustracija .................................................................................................................................. - 68 - Slika 17: Modul naključne slike............................................................................................................... - 68 - Slika 18: Modul poišči šolo ..................................................................................................................... - 69 - Slika 19: Urejanje profila ......................................................................................................................... - 69 - Slika 20: Gumbi ....................................................................................................................................... - 70 - Slika 21: AJAX Shout box ....................................................................................................................... - 70 - Slika 22: Kompletna spletna stran ........................................................................................................... - 71 - Slika 23: Modul povezave........................................................................................................................ - 71 - Slika 24: Urejanje CSS-a ......................................................................................................................... - 72 - Slika 25: Php koda ................................................................................................................................... - 72 - Slika 26: Upravljavec menijev ................................................................................................................. - 72 - Slika 27: Upravljavec modulov................................................................................................................ - 73 -


- 10 -

1 UVOD

Že v zgodnji fazi interneta je Rheingold (Rheingold, 2000) verjel, da se bo splet spremenil

v spletno skupnost. Zadnje desetletje je to njegovo tezo le še potrdilo. Danes se na spletu

nahaja veliko število spletnih skupnosti. Te skupnosti so velikokrat organizirane okoli

določenih tematik ali skupnih interesov, npr. iskanja partnerjev (match.com), lahko pa

ciljajo na specifične skupine, npr senionet.org. Ključni spletni igralci, kot so Microsoft,

Yahoo in ICQ, so izdelali portale za podporo in izdelavo spletnih skupnosti. Na vsakem

izmed njih gostuje na tisoče skupnosti, ki se navezujejo na različne interese. Čeprav je na

temo spletnih skupnosti veliko kritike, so dokazale svojo vrednost, saj so med najbolj

obiskanimi stranmi na spletu. Neka študija je pokazala, da so uporabniki spletnih skupnosti

najbolj pogosti obiskovalci in kupci na spletu, čeprav ne prispevajo k skupnosti, ampak le

berejo (Brown, Tildon, Woodside, 2002). Borba za pozornost spletnih uporabnikov je

velika. Ker obstaja veliko število spletnih skupnosti, je najpomembnejše generiranje

ponovnih obiskov in sodelovanja uporabnikov, da bi ustvarili skupnost, ki ponuja vrednost

tako uporabniku kot administratorju. Spletne skupnosti so dinamične entitete

posameznikov, ki se vedno znova spreminjajo. Po prvem obisku imajo sodelujoči

potencial, da postanejo dolgotrajni izkušeni člani. Vsak posameznik bo v teh skupnostih

igral drugačno vlogo in tako bomo priča različnim vedenjskim vzorcem. To imenujemo

tudi življenjski cikel skupnosti.

Ker tudi sami nismo imuni na sodobne spletne trende, nas je zanimala tematika spletnih

skupnosti. Odločili smo se predstaviti spletne skupnosti, teorije komuniciranja, ki stojijo za

njimi, in opraviti podrobno analizo, vključno z analizo uporabnikov, varovanja podatkov in

stanjem v preteklosti, sedanjosti in predvidevanjem za prihodnost. Ker nas zanima tudi

tehnična plat, se bomo s pregledom tehnologij, ki stojijo za spletnimi omrežji, osredotočili

tudi na tehnološko plat. Osvetlili bomo tudi krovno paradigmo, kamor spadajo spletne

skupnosti, to je Splet 2.0. Na koncu bomo analizirali koncept izdelave spletnih skupnosti,

kjer smo analizirali potrebe, koncept in izpolnitev ciljev ter odprta vprašanja, ki so nam še

ostala. Za konec bomo izdelali spletno omrežje Moja šola, ki bo namenjeno iskanju

sošolcev. Stran bo naložena lokalno na našem računalniku.


- 11 -

2 KAJ SO SPLETNE SKUPNOSTI?

Ker je naš namen izdelati spletno skupnost, bomo najprej osvetlili pojem spletnih

skupnosti, jih definirali ter pogledali vodilne globalne igralce na tem področju.

Spletne strani spletnih skupnosti so postale globalni fenomen. Skupnosti kot so Myspace,

Facebook in Bebo imajo na milijone uporabnikov. Ljudje, ki so bili povabljeni, ali pa so

sami prijavili v te skupnosti, lahko objavljajo multimedijske vsebine o sebi, svojih interesih

in mnenjih. Lahko vzpostavijo povezave do realnih prijateljev ali pa odkrijejo nova

poznanstva, kajti spletne strani spletnih skupnosti omogočajo identifikacijo ljudi s

podobnimi interesi. V spletni skupnostih ljudje niso omejeni na mesto v katerem delajo ali

bivajo, saj lahko sedaj ustvarjajo globalna prijateljstva. Znotraj spletnih strani spletnih

skupnosti aktivno sodelujejo, dodajajo vsebine in se tako izražajo preko spleta. Spletne

skupnosti so struktura med seboj povezanih posameznikov ali organizacij, ki imajo skupne

interese. Nastale socialne strukture so pogosto zelo kompleksne. Ključni akterji spletnih

skupnosti so ljudje, ki vzpostavljajo razmerja.

Raziskave so pokazale, da spletne skupnosti delujejo na več ravneh, od družin do držav in

igrajo kritično vlogo pri reševanju problemov, delovanju organizacij itd.

V najosnovnejši obliki je spletna skupnost karta vseh relevantnih povezav med uporabniki.

Spletne skupnosti lahko uporabljamo tudi za določanje socialnega kapitala posameznikov,

kar pomeni nabor vrednot, ki jih poseduje posameznik. Ta koncept lahko prikažemo kot

diagram socialnih omrežjih, kjer so uporabniki točke, povezave med njimi pa linije.

Nekateri strokovnjaki menijo, da je začetek spletnih skupnosti spletna stran

Sixdegrees.com, drugi pravijo, da so se takšna omrežja pojavila že leta 1987 z nastankom

ekoloških omrežij, ki so leta 1990 vodila v nastanek Association of Progressive

Communications (APC). Drugi primer spletnih skupnosti je prav tako nastal leta 1987, ko

so uslužbenci GreenNet-a v Veliki Britaniji začeli sodelovati s kolegi iz IGC-ja, ki so si

gradivo delili v elektronski obliki. Rezultat je bil hitro viden z vključitvijo drugih

organizacij in držav v ta projekt, kar je še dopolnilo APC. Od takrat spletne skupnosti

rastejo kot gobe po dežju in privabljajo milijone uporabnikov po vsem svetu. Ljudje so

skoraj stoletje uporabljali termin socialna omrežja za konotacijo kompleksnih razmerij med

člani različnih socialnih sistemov, od interpersonalnih do internacionalnih.


- 12 -

Leta 1954 je J. A. Barnes začel sistematično uporabljati termin socialna omrežja, da bi

označil zaprte skupine (družine, rodove ...) in socialne kategorije (etnična pripadnost,

spol ...) Ker se orientiramo na splet, bomo uporabljali izraz spletna skupnost. Spletne

skupnosti in socialna omrežja temeljijo na istih principih, vendar jih bomo, kadar bo

govora o preteklosti, imenovali socialna omrežja.

»Analiza socialnih omrežij se je s svojimi teoretičnimi izjavami, metodami, programsko

opremi in raziskovalci iz sugestivne metafore spremenila v analitični pristop k paradigmi.«

(Wellman in Berkowitz, 1988.) Raziskovalec lahko raziskuje celotno omrežje (kompleksno

omrežje) ali samo relacije in osebna omrežja (egocentrična omrežja).

Oblika skupnosti pomaga ugotoviti uporabnost omrežja za posameznika. Manjša omrežja

so lahko manj uporabna kot npr. omrežja z veliko šibkimi relacijami s posameznikom

zunaj glavnega omrežja. Bolj so omrežja odprta in imajo veliko šibkih relacij in socialnih

povezav, bolj je verjetna nova ideja in priložnosti zanjo, ki se ponujajo. Povedano z

drugimi besedami, skupina prijateljev, ki sama počne vse stvari, že vsebuje znanje, ki ga

kolektivno posedujejo, medtem ko skupina posameznikov s povezavami v druge socialne

svetove vedno znova črpa novo znanje in ideje. Bolje je, da imamo povezavo z drugimi

omrežji, kot da imamo veliko povezav znotraj istega omrežja, saj lahko črpamo znanje in

izkušnje drugih skupin in posameznikov.

Takšna omrežja omogočajo družbam, da pridobivajo informacije, odbijajo konkurenčne

napade in se skrivno dogovarjajo o cenah in strategiji.

2.1 DEFINICIJA SPLETNIH SKUPNOSTI (Boyd, 2007)

Spletne skupnosti vsebujejo spletne servise, ki omogočajo uporabnikom ustvariti javne ali

napol javne profile znotraj obstoječega sistema, artikulirajo imenik drugih uporabnikov, s

katerimi delijo povezavo in imajo pregled nad imenikom povezav, ki so jih ustvarili drugi

v svojem sistemu.

2.2 DEFINICIJA SPLETNIH SKUPNOSTI (Hitwise in Experian, 2007)

Spletne skupnosti so skupnosti ljudi, ki imajo enake interese in aktivnosti, ali so

zainteresirani v raziskovanje interesov in aktivnosti drugih. Vsebujejo raznolike načine

komunikacije, skozi klepetalnico, pošiljanje zasebnih sporočil ali elektronsko pošto.


- 13 -

Slika 1: Kako so posamezniki povezani v spletnih skupnostih

2.3 PREGLED OBSTOJEČIH SPLETNIH SKUPNOSTI

2.3.1 MYSPACE

Myspace je bil vodilni na področju spletnih skupnosti, dokler ni te pozicije prevzel

Facebook. Ima tako zagovornike kakor kritike. Vzpostavila sta jo Tom Andersen in Chris

DeWolfe novembra 2003. Leta 2005 jo je kupila korporacija Ruperta Murdocha za 580

mio dolarjev.

Stran ima ogromno funkcionalnosti. Lahko dodajamo slike, pišemo bloge, si iščemo nove

prijatelje, nalagamo glasbo in video posnetke, organiziramo naše načrte s prijatelji in

počnemo mnogo drugih stvari. Grafični vmesnik se razlikuje od večine ostalih sorodnih

strani, saj ga lahko modificiramo po lastni volji. Sami se lahko odločimo, katere barve in

tipografijo bomo uporabljali, katere aplikacije bomo imeli in kako bo profil izgledal. To

dosežemo s kopiranjem HTML in CSS kode v urejevalnik.

Ko smo prilagodili profil našim potrebam je čas za iskanje prijateljev. Ob kreiranju novega

uporabnika je naš prvi prijatelj stvaritelj Tom Andersen. Možno je na slepo obiskovati

profile ljudi s podobnimi interesi. Komunikacija poteka preko zasebnih sporočil, oglasne

deske ali glasnika.


- 14 -

Myspace ima tudi skupinsko sekcijo, kjer se zbirajo ljudje s podobnimi interesi, enako

velja tudi za forum. Če želimo lahko tudi objavljamo dogodke, od koncertov do zabav. V

sekciji Myspace Music lahko najdemo praktično katero koli glasbeno skupino ali izvajalca

in poslušamo njihovo glasbo. Myspace TV ima ogromno bazo video posnetkov, ki so

razvrščeni po kategorijah.

Kljub vsem prednostim, ki jih ima Myspace, pa je vseeno prisotnih nekaj napak.

Uporabniki poročajo, da brskalniki včasih ne prikazujejo pravilno njihovega profila ali pa

celo zamrznejo, je zelo dovzeten za „phishing“ in „spyware“ in ne zadovoljuje w3c

standardov uporabe HTML-ja.

Myspace lahko ljubimo ali sovražimo, ampak dejstva govorijo njemu v prid. Je četrta

največja stran v zgodovini interneta in ima preko 120 milijonov uporabnikov. Prevedena je

v francoski, španski, nemški, japonski in kitajski jezik. Služi tudi kot politično orodje, saj

ima na njem svoj profil veliko znanih politikov.

2.3.2 FACEBOOK

Facebook je glavni igralec na področju. Nobena druga stran ni deležna toliko publicitete

kot jo ima Facebook. Ima enako vlogo kot Oracle na področju shranjevanja podatkov ali

Cisco na področju omrežij. Ustanovljen je bil kot spletna skupnost za študente. Njegovi

člani so lahko postali samo študenti z veljavno študentsko izkaznico. Čeprav je danes

dostopen vsakomur z veljavnim elektronskim naslovom, je še vedno najpopularnejša

spletna skupnost za študente. Ima preko 200 milijonov uporabnikov, od tega je 50

milijonov študentov. Februarja 2004 ga je ustanovil Mark Zuckerberg iz univerze Harvard.

Že takoj na začetku je pridobil pozornost prebivalcev študentskega kampusa. V letu dni se

je prijavilo skoraj milijon uporabnikov. Kmalu zatem je bila lansirana še spletna skupnost

za srednje šole, kamor so se lahko registrirali srednje in osnovnošolci.

Uporabniki lahko spreminjajo svoj profil toda ne morejo dodajati lastne kode ali Flash

datotek, tako kot pri Myspaceu, prav tako so strani bolj integrirane in potrebujejo manj

časa, da se naložijo. Uporabnik se lahko sam odloči ali bo njegov profil viden samo

prijateljem ali vsem.


- 15 -

Facebook ima tudi globalni iskalnik, kjer lahko iščemo druge prijatelje. Omogoča, da

postanemo člani različnih omrežij, ki so grupirana po geografski pripadnosti, lahko pa

postanemo pripadniki različnih skupin, kjer se družijo ljudje s podobnimi interesi.

Facebook omogoča integriranje funkcionalnosti imenovanih aplikacije. Aplikacije

večinoma ustvarjajo uporabniki sami. Gre za kvize, igre ...

V našem profilu je tudi dnevnik o tem, kar smo počeli mi in naši prijatelji med obiskom

strani. Uporabniki Facebooka lahko prenesejo prilagojeno orodno vrstico za Firefox ali

dodajo Facebook iskalnik v iskalno polje Internet Explorerja. Lahko pošiljamo darila

drugim uporabnikom, vendar samo določeno število, kajti za neomejeno uporabo je

potrebno plačati. Registracija poteka tekoče, več časa se porabi za iskanje določenih stvari.

Sekcija pomoči je obsežna in na strani se hitro znajdemo. Zadnje čase je Facebook deležen

veliko kritike na račun Zuckerbergove izjave, da bodo iz pogojev uporabe izbrisali

odstavek, s katerim lahko uporabnik svoje naložene vsebine kadar koli zbriše, pri tem pa

Facebooku avtomatično poteče licenca za uporabo teh vsebin. Zaradi pritiskov javnosti in

uporabnikov do tega ni prišlo in Facebook je zagotovil posvetovanje z uporabniki preden

bo opravil kakršne koli spremembe.

2.3.3 LIVE SPACES

Stran ima okoli 120 milijonov uporabnikov v 50-ih državah. Uporabnik se lahko vpiše

preko Hotmaila, Messengerja ali Passport računa. Za razliko od večine drugih

Microsoftovih proizvodov je članstvo brezplačno. Stran je začela delovati leta 2004.

Vmesnik uporablja Silverlight tehnologijo in izgleda izredno. Stran je optimizirana za

Internet Explorer 5 ali novejši in ima težave z drugimi brskalniki, kot sta Firefox in Safari.

Navigacija na strani je zelo poenostavljena s tako imenovanimi zavihki. Premikanje in

raziskovanje strani zaradi estetskega videza deluje zabavno.

Live spaces ima podporo za vnos in sinhronizacijo imenika iz Windows Messengerja in

Windows Live Maila. Uporabniki, ki so prijatelji na Live spaceu, avtomatsko postanejo

prijatelji tudi na Messengerju. Kot dodatek je na voljo na tisoče aplikacij, od

napovedovanja prihodnosti, ure ... Večina teh aplikacij je razvita s strani Microsofta. Za

spreminjanje profila je na voljo veliko barv in tem, kakor tudi možnost za spreminjanje

same predloge. Vse te opcije je Microsoft poimenoval „Power Toys“.


- 16 -

Kadar koli naš kontakt spremeni svoj profil, se nam pojavi znak „na novo posodobljen

prostor“. Poseben poudarek je namenjen blogerjem.

Uporabniki lahko puščajo sporočila ali klepetajo preko Messengerja. Možno je tudi

nalaganje slik in video posnetkov, vendar je potrebno naložiti aplikacijo Windows Media

Player.

Live spaces ima več nastavitev za varnost in zasebnost. Nadziramo lahko dostop do

profila. Naš profil je lahko javen ali zaseben. Prejemamo lahko tudi statistiko o obiskih na

našem profilu. Stran ima cenzurirane določene nespodobne besede. Na Microsoft leti

veliko kritike zaradi cenzure besed demokracija in svoboda na kitajski verziji tega portala.

Če elektronsko pošto večinoma pošiljamo preko Hotmaila, ali če imamo veliko prijateljev

na MSN Messengerju, nam Live spaces ponujajo enostaven vstop v spletne skupnosti.

2.3.4 YOUTUBE

Youtube je za vsakogar, ki želi pokazati video posnetek družini, prijateljem ali svetu. Je

najpopularnejša internetna televizija in distribucija video posnetkov. Naloženih ima

približno 332 milijonov video posnetkov. Stran je dosegla tudi enega izmed največjih

porastov obiskov v zgodovini spleta, med januarjem in majem leta 2007 je obisk narasel

kar za 70 %. Youtube so leta 2005 ustanovili Chad Hurley, Steve Chen in Jawed Karim in

hitro je postal priljubljen pri vseh, ki so želeli poročati o dogodkih, hobijih ali le deliti s

svetom posebne trenutke. Včasih nastajajo težave zaradi počasnega nalaganja video

posnetkov, vendar se temu lahko izognemo tako, da počakamo da se video naloži do

konca. Čeprav video posnetkov ne moramo direktno prenesti na naš računalnik, lahko do

njih dostopamo iz direktorija c:\documents and settings\user name\local settings\temporary

internet files. Obstajajo tudi razne aplikacije za zajemanje video posnetkov. Izbiramo lahko

med veliko kategorijami posnetkov. Kanal na Youtubu je razvrstitev video posnetkov na

podlagi tega kdo jih je objavil, npr. režiserji, glasbeniki, sponzorji ... Če uporabljamo

kategorije in kanale, lahko z lahkoto najdemo željen video posnetek. Z označevanjem (tag)

je lahko iskanje zelo natančno. Video posnetke lahko komentiramo in ocenjujemo, vendar

je potrebno biti prijavljen, komentarje lahko briše samo lastnik posnetka. Youtube je

partner velikih korporacij, kot so CBS, BBC, Universal Music, Sony Music, NBA.


- 17 -

3 TEORIJE SPLETNE KOMUNIKACIJE

Da bi karseda najbolje razumeli način komunikacije spletnih skupnosti, bomo pogledali

kako poteka pogovor v spletnih skupnostih in izpostavili kvalitete spletne komunikacije.

Odkar je nastal WWW, je osnovni namen spleta posredovati informacije množicam in

določenim skupinam. Tekst na spletnih strani ni več statičen in brez življenja, kajti

dandanes imamo možnost v bloge integrirati glasbo in video posnetke. Med raziskovanjem

interneta je bila opažena naslednja ugotovitev: informacije, glasba in video posnetki, so

prestali drastično preoblikovanje med tradicionalno in dinamično prezentacijo. Gary Krug

v knjigi Komunikacija, tehnologija in kulturne spremembe govori predvsem o spremembah

v komunikaciji. „Komunikacija je doživela antropomoporfozo. Postala je živa, skoraj

nadnaravna. V večih pogledih se razvija, ima avtonomijo.“ (Krug, 2005.) Splet 2.0 je

skladen s Krugovimi trditvami. Uporabniki izmenjujejo informacije skozi različne oblike

komunikacije v večsmernem okolju. Ta nova tehnološka domena poveže informacije z

uporabnikom. Krug razlaga to povezavo: »Nagibamo se k temu, da je bila tehnologija

neodvisna sila v prejšnjem svetu. Glavna karakteristika moderne tehnologije in njen namen

je povezati kar se da veliko socialnih območij in ustvariti kompleksno socialno silo, ki

določi dejanje in pomen.« (Krug, 2005.) Ta socialna povezava je osnova za ključno

motivacijo komunikacijskih znanstvenikov; razumeti smer informacij v prihodnosti.

Kaj označuje komunikacijo? Komunikacija se osredotoča na splet. Znotraj tega okolja

obstajata dve obliki govora (primarne in sekundarne narave), ki nam pomagata razumevati

komunikacijske vzorce Spleta 2.0. Jennifer Bader je naredila shemo pogovorne

komunikacije. Postavila je hipotezo, da spletna komunikacija združuje tako pisne kot

izrečene karakteristike, ki so potrebne za obsežno analizo Spleta 2.0. Baderjeva razlaga, da

se pogovorna komunikacija prenaša pisno, vendar ima jezik samo pogojno strukturne in

pragmatične povezave s pisanim jezikom. »Obstajajo strukturne, funkcionalne in

komunikacijske posebnosti, ki jih lahko prej uvrstimo v kategorijo »ustno« kot pa »pisno.«

Izmenjava komunikacij je splošna socializacijska praksa med ljudmi, kjer ima vsak

posameznik specifično komunikacijsko funkcijo. Trem elementom: pošiljatelj, prejemnik

in referenčni objekt dodelimo funkcije, izražanje, odziv in predstavitev.« (Bader, 2002.)


- 18 -

Ta sporazum med pošiljateljem in prejemnikom se odvija v kontaktnem mediju ali kanalu.

Komunikacijski proces je eden izmed dveh oblik prenosa teksta.

• Govorjen jezik

Govorec A se izraža skozi akustične signale in poslušalec B se na njih odziva, pri tem pa je

vsak govorec tudi poslušalec, saj sliši samega sebe. Pojavi se torej dialog med najmanj

dvema osebama, kjer lahko eno osebo označimo kot poslušalca, drugo pa kot govorca. To

komunikacijo imenujemo tudi dvosmerna komunikacija. Tako pošiljatelj kot prejemnik

sporočila doživita povezavo v tehničnem mediju skozi govorjeno obliko teksta.

• Pisan jezik

Za primerjavo, pisana oblika teksta vsebuje podobno, četudi malo bolj omejeno obliko.

Čeprav se pojavljajo razlike med govorjeno in pisano obliko, pa sta oba enak proces.

Razlike med njima nastajajo v veliki meri zaradi prostora in časa. »Pisec stopa v kontakt z

bralcem samo posredno, saj obstaja prostorska in časovna bariera med njima. To ima za

posledico, da direktna reakcija bralca ni predvidljiva za pisca. Uspeh komunikacije je

možno opazovati s časovnim zamikom, ali pa sploh ne.« (Bader, 2002.) Čeprav je pisan

tekst podoben govorjeni oblik, je vsak za sebe edinstven in oblikuje kompleksno strukturo

spletne komunikacije.

Baderin teoretični okvir ponuja grafično prezentacijo in povezavo različnih govornih

pogojev, kot so zaupanje, emocionalna udeležba in časovna referenca.

»Medtem ko se govorjen jezik odlikuje z določenimi komunikacijskimi pogoji, kot je

dialog, menjava govorca, zaupanje med govorci, prosta izbira tem, spontanost, močna

prisotnost komunikacijskih partnerjev, je pisan jezik zaznamovan z monologom,

odtujenostjo, časovno in prostorsko ločenostjo, majhno prisotnostjo, in neenako

participacijo sodelujočih.« (Bader, 2002.)


- 19 -

Slika 2: Komunikacijski proces govorjenega jezika (Bader, 2002)

Slika 3: Komunikacijski proces pisanega jezika (Bader, 2002)

Govorjen tekst se nanaša na specifične interese govorca, govor je spontan, naraven in v

nasprotju s pisanim tekstom uteleša neverbalne namige, kot so geste, mimika, govorica

telesa in očesni kontakt. Pisana oblika teksta ne uporablja neposrednega in fizičnega

komunikacijskega partnerja in pisec ima neomejen čas, da zasnuje in uredi svoj izdelek.

Kot neke vrste hibrid med komunikacijskimi oblikami, so klepetalnice izjemno razširjene

na spletnih skupnostih in interaktivnih novičarskih straneh.


- 20 -

Klepetanje je po navadi mešana oblika pisanega in govorjenega jezika, kjer pisana oblika

običajno sledi pogovorni hierarhiji, uporabljeni v govorjeni obliki. Mešano obliko lahko

primerjamo s stripi, kjer prevladuje pretirana uporaba emocionalnih fraz, vendar je za

razliko od stripov sintaksa nova. Zaradi pogoste uporabe določenih besed vedno znova

nastajajo nove (kratice, smeškoti). S tem novim okvirom dobimo novo dialoško usmerjeno

komunikacijsko strukturo, ki v osnovi vključuje najmanj dva uporabnika v navidezni

konverzaciji. Čeprav se tekst v klepetalnicah nagiba v smeri govorjene oblike in ima svojo

drugačnost kot pravi Durscheid: »Komunikacija pri navadnih klepetalnicah je raznolika,

ampak ni sinhrona. Prispevki se ne prikazujejo med nastankom, ampak po nastanku. Pri

ustnem pogovoru je drugače. Tukaj slišimo vsako besedo komunikacijskega partnerja in

lahko posegamo v pogovor in govorimo simultano. V „face-to-face“ interakciji lahko

bralec ustno poseže v pogovor, med pogovorom na spletu tega ne more. Če se pisec in

bralec nahajata v istem prostoru, služi pisanje za vizualizacijo dejanskega stanja in ne

izmenjavi dialoga. Kadar je bralec prisoten v enakem okolju kot pisec, ga avtomatsko

zaznava, če pa se nahaja drugje, pa vidi samo pisalni postopek in ne pisca teksta, oz. okolja

v katerem se le-ta nahaja.« (Durscheid, 2003.)

Slika 4: Pol govorjenega in pisanega jezika (Bader, 2002)

Napredne spletne tehnologije, ki so omogočile uporabnikom komunicirati med sabo in

tvorijo interaktivno strukturo „več k večim“, so nedvomno spremenile sam jezik.


- 21 -

Iz lingvistične perspektive je premik iz Spleta 1.0 k Spletu 2.0 v veliki meri zasluga

integracije klepetalnic. »Ker v virtualnem svetu ni omejitev (razen pasovne širine),

klepetalnice udejanjajo ključni element spletne komunikacije, to je nelinearnost teksta,

zvoka in videa.« (Newhagen in Rafaeli, 1996.) Rafeaeli označuje ideologijo Spleta 1.0 kot

v naprej določeno ureditev, kjer komunikacija poteka od pisca do bralca in tu se stvar

konča.

V nelinearnem kontekstu, Newhagen in Rafaeli izpostavljata pet kvalitet komunikacije na

spletu.

• Čutno zaznavanje spletne komunikacije

Tekst, zvok, slike, animacija, video in navidezna resničnost se sporočajo po spletu. Internet

je razvil iz brez življenjske, monotone platforme v čustven medij.

• Preklopna paketna metodologije spletne komunikacije.

Princip spletnega prometa je bil vedno predmet komunikacijskih raziskav, kjer se preklop

zgodi takrat, ko se izvede menjava govorca.

• Elastičnost sinhronosti v spletni komunikaciji

Splet razteza meje sinhronosti, kjer se je zamuda izredno zmanjšala zaradi t. i. „messenger“

aplikacij. Interpersonalna komunikacija na spletu je zaradi odprave zamud skorajda

simultana.

• Interaktivnost spletne komunikacije

Interaktivnost sega do te mere, da se reflektira nazaj v samo sebe, se vzdržuje in odziva na

preteklost.

• Študija spletne komunikacije predstavlja neomejene možnosti za raziskovanje.

Kadar je komunikacija vključena na osnovi spleta 2.0, se nahaja v svoji najčistejši obliki.

Uporabniki sledijo govorjenemu ali pisanemu jeziku ali obema skupaj. Z nastankom spleta

2.0 so pisci postali bralci in bralci so postali pisci.


- 22 -

4 DRUŽBA IN SVETOVNI SPLET

4.1 SOCIOLOŠKA KONSTRUKCIJA SPLETA

Za razumevanje spleta je potrebno je potrebno razumevanje vsakdanjih vrednot, posebej je

potrebno kot nosilca vrednot izpostaviti kulturo. Pogledali bomo tudi kako kultura preko

spleta prenaša informacije in druge relevantne atribute.

Internet je postal največji tehnološki dosežek 20. stoletja. Njegov vpliv presega radio,

televizijo in mogoče celo tiskalni stroj. V primerjavi z ostalimi elektronskimi mediji, se je

internet razvijal z neverjetno hitrostjo in dosegel milijone uporabnikov ter na tisoče

organizacij po vsem svetu. Splet je nosilec komunikacije in kulturne integracije.

Obstaja veliko definicij kulture. Izbrali smo si antropološko in strukturalno interpretacijo

Johna B. Thompsona iz knjige Ideology and Modern Culture: »Kultura je pomenski vzorec

udejanjen v simbolični obliki in vključuje dejanja, izražanje in pomen kot vrlino, katero

posameznik mora obvladati, da bi lahko med seboj komuniciral, delil izkušnje, koncepte in

prepričanja.« (Thompson, 1990.)

Kultura je medij, ki vsebuje skupne simbole in pomen. Thompson to imenuje „Kulturni

prenos“ in definira aspekte kulturnega prenosa, ki omogočajo kroženje informacij in drugih

simboličnih vsebin v sociološko strukturiranem kontekstu.

• Tehnični prenosni medij

Medij je zgrajen iz materialnih komponent. Thompson ga imenuje »sposobnost

produciranja informacij in drugih simboličnih pomenov, njihov prenos in prejemanje.«

(Thompson, 1990.)

Znotraj tega tehničnega prenosnega medija obstajajo atributi tehničnega medija.

• Določitev

Stopnja določitve je zmožnost tehničnega medija, da shrani informacijo. Na internet lahko

gledamo kot na neke vrste generator moči.


- 23 -

• Reprodukcija

Če vzamemo v obzir shranjevanje informacij v digitalni obliki, kakor tudi odkritje

ogromnega interaktivnega omrežja in univerzalnih vmesnikov, kot so spletni brskalniki, je

postala stopnja reprodukcije informacij in drugih simboličnih vsebin skorajda brezmejna.

Slevin to imenuje »efekt kolaža«. (Slevin, 2000.) Čeprav ni povezan z ideologijo Spleta

2.0, kljub vsemu sledi osnovnim predpostavkam uporabniško nadzorovanega okolja. Ti

»kolaži« zbranih in na novo sestavljenih informacij, so urejeni s strani spletnih

uporabnikov samih.

»Kolaž« se lahko nanaša na posamezne spletne strani, kjer se stran pojavlja na zaslonu kot

enotna, čeprav je sestavljena iz večih različnih elementov (tekst, video, zvok).

• Participacija

V primerjavi z O´Reillyjevo definicijo participacije, ki govori o aktivni vlogi vseh

uporabnikov in vsebine, Thompson meni, da stopnja participacije sloni na spretnostih, ki

so potrebne, da lahko uporabljamo omrežja. »Uporaba mreženja je spretnost in uspešna

uporaba je dosežek, ki zahteva določene zmožnosti, vire in pozornost.« (Thompson, 1990.)

• Predpisan sistem za prenos

»Ustaljen nabor določil, znotraj katerih se medij razvija in kateri vsebuje individualce, ki

enkodirajo in dekodirajo simbolni pomen.« (Thompson, 1990.) Slevin ga dopolni;

»Določila znotraj katerih se nahaja splet, so tako socialno večslojna in vsebujejo

hierarhična razmerja moči med posamezniki in organizacijami.« (Slevin, 2000.) Razkorak

med časom in prostorom v prenosu, stopnja časovnega in prostorskega distanciranja v

kroženju informacij in druge simbolične vsebine so odvisne od tehničnega medija in

institucionalnega aparata. V primerjavi z interakcijo ena na ena, tehnični medij dovoli

podaljšanje uporabnosti simboličnih oblik v razmerju čas-prostor. Prenos kulture od

pošiljatelja do prejemnika in kasneje med celotnimi spletnimi skupnostmi v eri Spleta 2.0,

se zdi kot neke vrste navidezna resničnost. David Porter v knjigi Internet Culture pravi, da

je splet »medij razpuščenih glasov in nepovezanih pogledov na stvari.« (Porter, 1996.)


- 24 -

Težava v Porterjevem pogledu je njegova trditev, da je splet nekaj, kar ni realnega. Kakor

koli že, kot resničnost tudi splet ustvarja sociološko strukturirane kontekste in procese

produkcije, prenosa in prejema. Razlika je samo v virtualnem okviru pikslov in oken na

računalnikih, dlančnikih, mobilnih telefonih ali televizijah, na katerih se nam prikazujejo.

Howard Rheingold v knjigi The Virtual Community: Homesteading on the Electronic

Frontier, objavi pomembno opazko glede samo-definiranega spletnega omrežja: »Kadar je

dovolj ljudi povezanih v spletnih omrežjih, se pojavijo občutki, ki so dostopni samo preko

zaslona. Ljudje v spletnih skupnostih počnejo enako kot ljudje v resničnem življenju.

Kadar imamo to v mislih, se je potrebno vprašati, kakšna je razlika med navidezno in

resnično skupnostjo in ali ta razlika sploh obstaja?« (Rheingold, 2000.)

Splet je razširitev realnosti v obliki teksta, slike, zvoka in videa in njihove povezave v

nadstrukturo. Moderne komunikacijske tehnologije ustvarjajo priložnosti za novo obliko

človeških združenj, s tem pa prihaja tudi do posledic, dobrih in slabih. Čeprav število

spletnih uporabnikov še vedno narašča, prihaja do moralnih dilem. Splet in njegovi

uporabniki so posebej dovzetni na past, ki se imenuje digitalna razdvojenost, izraz ki se

nanaša na tehnološko in sociološko razliko med državami in skupnostmi. Če pogledamo

demografske trende spletnih uporabnikov, pridemo do zaključka, da imajo velik vpliv na

družbo. To ne velja za našo spletno skupnost, saj smo se osredotočili na majhno državo,

kjer resda prihaja do socioloških razlik, vendar je vsem potencialnim uporabnikom skupna

želja po navezovanju stikov z ljudmi, s katerimi so imeli skupno izkušnjo, vendar so

izgubili stike med seboj, zato sociološko razlikovanje nima bistvenega pomena, kakor tudi

ne tehnološko, saj je razširjenost širokopasovnega spleta v Sloveniji ena večjih v širši regiji

in globalno.


- 25 -

5 TEHNOLOGIJE SPLET-a 2.0

Naredili bomo kratko analizo Spleta 2.0, spoznali načela in pregledali lastnosti ter

izpostavili tehnologije, ki se uporabljajo pri Spletu 2.0, katere bomo večinoma uporabili

tudi sami pri izdelavi naše spletne skupnosti.

Ime Splet 2.0 je leta 2004 prvič uporabila družba O´Reilly Media. Navezuje se na drugo

generacijo spleta in novih funkcionalnosti, ki jih le-ta prinaša, to so wikiji, spletne

skupnosti, komunikacijska orodja in označevanje (tagging). Poudarjeno je povezovanje in

prenašanje datotek med uporabniki.

Čeprav izraz predlaga novo inačico spleta, ne predlaga spremembe tehničnih standardov,

ampak samo načine, kako so ti standardi uporabljeni. »Splet 2.0 je poslovna revolucija v

računalniški industriji, ki jo je povzročil prehod k internetu kot osnovi in poskus

razumevanja pravil uspeha na tej novi osnovi.« (O'Reilly, 2006) Splet 2.0 se navezuje na

tranzicijo spletnih strani iz informativnih v spletne strani, ki vsebujejo ogromno vsebin in

funkcionalnosti ter nastanek neke nove platforme, kjer bi končnemu uporabniku nudila

širok nabor aplikacij. Je tudi sociološki fenomen, kjer se vsebine ustvarjajo in distribuirajo

same, komunikacija je odprta, avtoriteta decentralizirana, imamo svobodo do uporabe in

pošiljanja datotek in boljšo organizacijo in kategorizacijo vsebin. V ekonomskem smislu je

Splet 2.0 nasledstvo „dot-com bumu“.

Oče termina Splet 2.0 Tim O´Reilly je v svoje knjigi What is Web 2.0? Design Patterns and

Business Models for the next Generation of Software podal svojo definicijo Spleta 2.0:

»Splet 2.0 je poslovna revolucija v računalniški industriji, ki je nastala zaradi premika k

spletu kot lastni osnovi in razumevanje pravil za uspeh takšne osnove. Glavno pravilo je,

delaj aplikacije, ki pripomorejo k izboljšanju omrežja, in ki jih bo uporabljalo več ljudi.«

(O'Reilly, 2007.)

Lepota Spleta 2.0 se skriva v predpostavki, da celotno zadevo vodi uporabnik. Fokus se

osredotoči na posameznika. Kot razlaga Dion Hinchcliffe v svojem blogu: »Splet 2.0 se

vrti okoli nas in nas skuša animirati za sodelovanje in povezovanje, nam povečuje zaupanje

in nas obogati, pa čeprav smo geografsko gledano na povsem drugem koncu sveta.«

(Hinchclife, 2005.) S tem novim dvosmernim medijem je splet prešel iz bralnega v bralno-

pisalni medij.


- 26 -

Četudi je Splet 2.0 prejel ogromno pohval in publicitete, ima tudi kritike. Paul Boutin iz

Slate Magazine pravi, da je Splet 2.0 napihnjena marketinška beseda. »Sposobnost

prodajanja, ki obkroža Splet 2.0, je ključ za razumevanje, kaj ta fraza resnično pomeni.

Nova generacija želi status Spleta 2.0 spremeniti v „dot-com bum“ in tako nadoknaditi, kar

so zamudili ob nastanku Spleta 1.0. Želijo novo vrsto razburjenja in kdo jim lahko zameri?

Zraven želje po denarju razvijalci Spleta 2.0 utelešajo neetično držo.« (Boutin, 2006.)

Andrew Keen meni, da je ideologija Spleta 2.0 popolnoma zgrešena in v svojem članku

Web 2.0: The Second Generation of the Internet Has Arrived pravi, »Kot ideologija Splet

2.0 temelji na etičnih predpostavkah o mediju, kulturi in tehnologiji. Časti kreativnega

amaterja; režiserja, glasbenika in neobjavljenega avtorja.« (Keen, 2006.) Predlaga, da

vsakdo lahko in naj uporablja digitalni medij za izražanje samega sebe. Keen ima morda

prav, vendar v njegove trditve ni zajeto predvidevanje. V preteklosti so se pojavljale kritike

spletne televizije; da bo nova oblika komunikacije degradirala socialni kapital gledalca in

uporabnika, vendar je še vedno v ospredju tradicionalna televizija, spletna različica ji služi

le kot dopolnilo. Splet 2.0 služi kot medij, kjer lahko uporabniki vseh ras, religij, etničnih

skupin in spolnih pripadnosti, sodelujejo v dinamičnem forumu komunikacije.

5.1 LASTNOSTI

Spletne strani, ki delujejo na principih Spleta 2.0, omogočajo več kot samo iskanje

informacij. Lahko so zgrajene na osnovi interaktivnih funkcionalnosti Spleta 1.0 in

omogočajo uporabnikom uporabo aplikacij znotraj spletnega brskalnika. Uporabniki

kontrolirajo in si lastijo podatke. Takšne strani imajo lahko arhitekturo participacije, ki

spodbuja uporabnike, da z uporabo bogatijo aplikacije. Tako se razlikuje od tradicionalnih

spletnih strani, ki omejuje uporabnikom ogled vsebin in jih lahko ureja samo lastnik.

Spletne strani Spleta 2.0 večinoma ponujajo bogate uporabniško prijazne vmesnike, ki

temeljijo na Ajaxu, OpenLaszlu, Flexu ... Tudi sami bomo upoštevali te funkcionalnosti in

poskušali narediti spletno skupnost karseda zanimivo in interaktivno.

Koncept spleta kot participacijska osnova zajema večino od teh karakteristik. Bart Decrem,

lastnik podjetja Flock, ga imenuje »udeležen splet« (Decrem, 2006.) Ker ni mogoče

izključiti uporabnikov, ki ne sodelujejo pri ustvarjanju prispevkov, se lahko zgodi, da

aktivni uporabniki zadržijo informacije zase.


- 27 -

Po Bestu so lastnosti Spleta 2.0 »bogata uporabniška izkušnja, uporabnikova participacija,

dinamične vsebine, meta podatki, spletni standardi, napredovanje, kolektivna inteligenca,

svoboda, odprtost.« (Best, 2006.)

5.2 TEHNOLOŠKI PREGLED

Kompleksna in nenehno razvijajoča se tehnologija Spleta 2.0 sestavljajo strežniška

programska oprema, sistemi za ustvarjanje vsebin, protokoli za omogočanje pošiljanja

sporočil ter brskalniki, ki temeljijo na WWW standardih in vsebujejo dodatke in razširitve.

Raznoliki, ampak komplementarni pristopi k takšnim elementom zalagajo spletne strani

Spleta 2.0 z informacijami, izdelavo, širjenjem izzivov in možnostmi, da gremo čez

funkcionalnosti Spleta 1.0.

Spletne strani Spleta 2.0 vsebujejo nekatere lastnosti ali tehnike, ki jih je Andrew Mcafee

poimenoval »SLATES« (Mcafee, 2006):

• search: lahkotnost iskanja informacij skozi ključne besede;

• links: na najbolj obiskane strani je največkrat objavljena povezava na drugih straneh;

• authoring: zmožnost ustvarjanja in konstantnega posodabljanja vsebin;

• tags: kategorizacija vsebin z označevanjem, ki je enostavni enobesedni opis;

• extensions: avtomatizacija dela in ugotavljanje na podlagi vzorcev z uporabo algoritmov,

npr. priporočila na Amazon.com;

• signals: uporaba RSS tehnologij za obveščanje uporabnikov o spremembah vsebin in

pošiljanje elektronske pošte.

Kompleksna tehnologija Spleta 2.0 vključuje programsko opremo za strežnike,

združevanje vsebin, protokole za pošiljanje sporočil, brskalnike in dodatke ter razširitve in

različne aplikacije za odjemalce. Takšen komplementaren pristop vsebuje shranjevanje

informacij, izdelavo in širjenje zmožnosti, katerih javnost ni pričakovala od Spleta 1.0.

Tipična spletna stran Spleta 2.0 vsebuje širok nabor aplikacij, izbiren je CSS, ki temelji na

Ajaxu ter pomensko pravilen xhtml jezik in uporaba mikroformatov. Pomembni so čisti in

preprosti URL-ji ter označevanje oziroma »tagganje«. Uporablja se wiki programska

oprema in zmožnost, da na strani dodajamo lastne bloge. Mi bomo uporabili CSS,

preproste povezave (URL) in zmožnost dodajanja lastnih blogov.


- 28 -

5.3 KLJUČNA NAČELA SPLETA 2.0

Splet temelji na lastni arhitekturi, podatki na spletu so gonilna sila. Na splet vpliva

arhitektura participacije, sistemi se združujejo in neodvisni razvijalci ustvarjajo aplikacije.

Poslovne modele omogoča vsebina in povezovanje storitev.

5.4 OSNOVEN „KNOW HOW“ TEHNOLOGIJ, KI OBKROŽAJO WEB 2.0

5.4.1 RICH INTERNET APLICATIONS (RIA)

Izraz „rich internet application“ je bil prvič predstavljen s strani podjetja Macromedia

marca 2002, čeprav je sam koncept obstajal že dalj časa pod imeni, kot so Remote

Scripting, X Internet, Rich clients in Rich web application. Tradicionalne spletne aplikacije

so se osredotočale na arhitekturo odjemalec-strežnik na principu, kjer je odjemalec

uporabljal le oddaljeno namizje ali spletni brskalnik, večina operacij pa se je izvajala na

strežnikih, RIA je ta princip revolucionirala s spletnimi aplikacijami, ki imajo

funkcionalnost namiznih (desktop) aplikacij. RIA prenaša procesiranje za uporabniški

vmesnik spletnemu odjemalcu, ampak ohranja glavni del podatkov (npr. vzdrževanje

programov, podatke ...) na aplikacijskem strežniku, vendar se znajo pojaviti zamude na

relaciji odjemalec-strežnik in tukaj nastopi RIA. Na odjemalčev računalnik se naloži

programska oprema, ki skrbi za pretok podatkov med odjemalcem in strežnikom. Ta

programska oprema deluje kot brskalnikova razširitev in zraven komunikacije s strežnikom

skrbi še za uporabniški vmesnik, ki skrbi za boljšo dostopnost in atraktivnost aplikacij.

Dodajanje te programske opreme na odjemalec ne prekine sinhronega toka podatkov med

odjemalcem in strežnikom, ampak za vsak primer doda novo asinhrono povezavo.

RIA se tipično zažene v spletnem brskalniku in ne zahteva inštalacije programske opreme.

Zagon je možen tudi v zavarovanem lokalnem okolju sandbox ali priložnostno iz pisarne v

pisarno.

Ob ponovnem nalaganju strani, RIA prenese le podatke, ki so vezani na našo akcijo. Njene

prednosti so velika odzivnost, zmogljivost, enostavno vzdrževanje in odličen komunikator.


- 29 -

Slika 5: Pregled delovanja tradicionalne in bogate spletne aplikacije

5.4.2 CSS

Cascading Style Sheets (CSS) je jezik za slogovni nabor, ki se uporablja za prezentacijo

dokumenta napisanega v programskem jeziku in za stiliziranje spletnih strani napisanih v

HTML in XHTML. Lahko ga uporabljamo tudi v XML, vključno s SVG in XUL. Z

uporabo stilov CSS lahko elementom določimo celo vrsto oblikovnih lastnosti, med katere

spadajo ozadje, robovi, razmiki, odmiki, pisava, poravnava, barva ... CSS nam omogoča,

da oblikovne lastnosti določimo ločeno od vsebine, kar poveča preglednost napisane kode.

5.4.3 DINAMI ČNE SPLETNE STRANI

Statične spletne strani HTML in XHTML nadomestijo dinamične, narejene z jeziki kot so

PHP, CGI, ASP, JSP, Perl in drugi. Ker naš sistem za upravljanje vsebin uporablja PHP, ga

bomo na kratko predstavili. V programskem jeziku C ga je leta 1994 napisal dansko-

kanadski programer Rasmus Lerdor. Ideja se mu je porodila, ko je želel zamenjati nekaj

skript napisanih za Perl. PHP se izvaja na spletnem strežniku, kjer jemlje PHP izvorno

kodo za vhod in generira spletno stran kot izhod. Kot del PHP-ja sta tudi možnost

zaganjanja skript v ukaznem načinu in kreiranje grafičnih aplikacij.

5.4.4 RSS

Really simple syndication, RSS, se uporablja za objavo pogosto posodobljenih vsebin; npr.

blogov, news feedov ali podcastov. Uporabniki RSS vsebin uporabljajo programe

imenovane „feed readerji“ ali „agregatorji“; uporabnik se prijavi na „feed“ in prejme

povezavo; bralec lahko preveri uporabnikove prijavljene „feede“, da vidi, če se je vsebina

od zadnjega obiska spremenila.


- 30 -

Inicialke RSS se uporabljajo za definiranje naslednjih standardov:

• Really Simple Syndication (RSS 2.0)

• Rich Site Summary ( RSS 0.91, RSS 1.)

• RDF Site Summary ( RSS 0.9 in 1.0)

RSS formati so specificirani v XML-u. RSS pošlje informacijo v obliki XML datoteke

imenovane RSS feed, webfeed, RSS stream ali RSS channel.

5.4.5 TAG (OZNAČEVANJE)

Označevanje je ključna beseda dodeljena kosu informacije, npr. sliki, videu, članku, ki

opisuje to informacijo in omogoča klasifikacijo, ki temelji na ključnih besedah.

Oznake po navadi določi avtor ali bralec. Vsaka stvar lahko ima več oznak.

5.4.6 WIKI

Wiki je spletna stran, ki uporabnikom omogoča dodajanje, odstranjevanje in urejanje

vsebin, po navadi za to ni potrebna registracija. Zaradi enostavnosti interakcije in operacij

je učinkovito orodje za masovna skupinsko objavo. Izraz wiki se prav tako uporablja za

sodelovalno programsko opremo (wiki engine), ki skrbi za operativnost takšne strani ali

določenih specifičnih wiki strani, vključno s stranjo za računalniško znanost WikiWikiWeb

in spletno enciklopedijo Wikipedia.

5.4.7 WEBLOG (BLOG)

Blog je uporabniško ustvarjena stran, kjer se vnosi objavljajo v novinarskem stilu in

prikazujejo v obratnem kronološkem zaporedju.

Blogi so večinoma komentarji ali novice o določeni temi. Tipičen blog združuje tekst, slike

in povezave na druge bloge, spletne strani in druge medije, ki so kakor koli povezani s

temo bloga. Zmožnost puščanja komentarjev je zelo pomemben del večine blogov.

Pretežno so blogi tekstovni, čeprav se nekateri osredotočajo na fotografije, film, zvok in

drugo.


- 31 -

5.4.8 AJAX

AJAX je kratica za Asynchronus JavaScript in XML. Je tehnika razvijanja spletnih

aplikacij. Namen je narediti spletne strani bolj odzivne zaradi izmenjave majhnega števila

podatkov s strežnikom. Zaradi tega ne rabimo ponovno naložiti strani, da bi se le-ta

spremenila. Uporablja se za povečanje spletne interaktivnosti, hitrosti in uporabnosti.

5.4.9 CMS (SISTEM ZA UREJANJE VSEBIN)

CMS je programska oprema, ki se uporablja za izdelavo, urejanje in objavo vsebine v

organiziranem okvirju. CMS-i se največ uporabljajo za shranjevanje, nadzor in objavo

specifične dokumentacije, naj si bodo to članki, navodila, brošure ...

Podpirajo identifikacijo vseh ključnih uporabnikov in njihovih vlog, imajo možnost

dodelitve vlog in odgovornosti različnim vsebinskim kategorijam. Lahko definiramo potek

del za skupinsko sodelovanje, podprto z obveščanjem, da lahko druge upravljavce

opozorimo na spremembe. Pomembna lastnost je tudi možnost sledenja in upravljanja več

verzij enega primera vsebine. Ločimo semantični sloj od njegovega načrta - CMS lahko

avtomatsko nastavi tipografijo, barvo in poudarjenost teksta.

Svet CMS-ov se konstantno širi, saj se razvija vedno več sistemov, ki so pisani na različnih

platformah. To je še posebej očitno na področju odprtokodnih CMS-ov. Na eni strani

pomeni, da imamo na voljo večjo izbiro, po drugi stani pa to pomeni, da je potrebno

pretehtati naše potrebe, zato moramo skozi zelo kompleksen proces izbire pravega orodja.

5.4.9.1 ZAKAJ CMS?

Omogoča enostavno namestitev in dosegljivost ter urejanje vsebin preko različnih spletnih

brskalnikov. Pravice se dodeljujejo glede na želje administratorja, upravljanje je možno

brez predznanja spletnih jezikov. Zunanja podoba strani je hitro spremenljiva. Odlikujejo

ga tudi prilagodljivost in neodvisnost od operacijskega sistema ter omogočanje nižjih

stroškov vzdrževanja.


- 32 -

6 CMS JOOMLA

Joomla je sistem za upravljanje vsebin s katerim smo najbolj seznanjeni, zato smo se

odločili, da bomo spletno skupnost izdelali na njegovi osnovi, torej je prav, da predstavimo

njegovo zgodovino, strukturo in lastnosti.

6.1 ZGODOVINA

Avstralsko podjetje Miro je leta 2001 razvilo CMS imenovan Mambo. Sistem je bil

odprtokoden in namenjen testiranju širše množice uporabnikov. Leta 2002 je prišlo do

razdelitve Mamba na odprtokodno in komercialno verzijo. Odprtokodna različica se je

imenovala Mambo Open Source (MOS), komercialna pa Mambo CMS, medtem so se vsi

sodelujoči pri projektu dogovorili, da se MOS lahko imenuje Mambo in s tem so bili

položeni temelji za najhitreje razvijajoči se CMS. Prednost komercialne verzije je bila

večja varnost in dejstvo, da so imeli podporo s strani razvijalca. Prednost odprtokodne

različice je bila, da je bila zastonj in da je ogromna skupnost uporabnikov prispevala k

razvoju. Da bi zagotovili obstoj in razvoj Mamba, so se pojavile težnje za ustanovitev

Mambo fundacije, ki je bila ustanovljena avgusta 2005. Po določenih pozitivnih reakcijah

je kmalu postalo očitno, da je bila fundacija ustanovljena s strani Mira, in da v njo niso bili

vključeni razvijalci, nakar se je podjetje zavilo v molk. Izjavo so podali Mambovi

razvijalci, ki so ustanovili OpenSourceMatters, ki je nadaljeval razvoj Mamba. Prišlo je do

sporov med Mirom in OpenSourceMatters, ki je kljub temu dalje razvijalo sistem, je pa

potrebovalo novo ime in tukaj je bila Joomla! Razvijalska ekipa si je zagotovila pravice do

uporabe imena in ponudilo skupnosti možnost spremembe njihove Mambo domene, preden

je ime Joomla! bilo predstavljeno širši javnosti. V roku par ur se je na Joomlinem forumu

registriralo kar 8000 uporabnikov. Večina zunanjih razvijalcev je takoj preklopila na

Joomlo, ki je bila že mesec dni kasneje na Linuxworldu v Londonu nagrajena z nagradama

za odprtokodni projekt leta 2005 in za doprinos k odprtokodnim projektom, ki jo je prejel

eden od najpomembnejših Joomlinih razvijalcev, Brian Teeman.


- 33 -

6.2 PREDSTAVITEV

Joomla je eden izmed najmočnejših odprtokodnih CMS-ov. Povsod po svetu se uporablja

za preproste in kompleksne spletne strani. Joomla je fleksibilna, preprosta, prilagodljiva in

zanesljiva. Upravljanje je enostavno in zanesljivo, sama inštalacija pa zelo preprosta.

Uporablja se za enostavno upravljanje vseh aspektov spletne strani, od dodajanja vsebin do

slik. Ko Joomlo inštaliramo, je tudi za uporabnike, ki niso doma na tehničnem področju,

mogoče enostavno dodajanje in urejanje vsebin in slik. Vsak posameznik z osnovnim

znanjem Worda ali Openoffica lahko z lahkoto upravlja stran narejeno v Joomli.

Slika 6: Administratorski vmesnik Joomle

6.3 OSNOVNA STRUKTURA

6.3.1 FRONT END in BACK END

CMS je sestavljen iz front enda in back enda. Front end je spletna stran – to kar

obiskovalci vidijo. Back end vsebuje administratorski vmesnik, v njem se opravlja

konfiguracija, vzdrževanje, čiščenje, izdelava statistik, kreacija novih vsebin. Nahaja se na

drugem naslovu kot sama spletna stran, zraven osnovne domene dodamo /administrator.

6.3.2 KONFIGURACIJSKE NASTAVITVE

Nastavitve, ki zajemajo spletno stran, so določene v konfiguracijskih nastavitvah.

Vsebujejo naslov v brskalnikovem oknu, gesla, preklope, ki dovolijo ali prepovedujejo

prijavo na stran in preklope, ki omogočajo dosegljivost strani.


- 34 -

6.3.3 PRAVICE ZA DOSTOP

Ko govorimo o upravljanju, govorimo o pametni administraciji obstoječih resursov. V

CMS-u so uporabniška imena dodeljena ljudem, ki so registrirani, in ti ljudje imajo

dostope do različnih nivojev, od preprostega uporabnika, ki lahko samo bere določene

vsebine, do avtorja ali urednika ali celo super administratorja, ki ima popolno kontrolo nad

CMS-om. Stran prikaže določene vsebine, glede na to kakšne pravice ima uporabnik.

6.3.4 VSEBINE

Joomla lahko upravlja z vsemi vrstami vsebin; v najosnovnejši obliki je to tekst. Vsebine

so tudi lahko slike, povezave, glasba, film ali kombinacija vseh navedenih. Da bi obdržali

pregled nad vsebinami, jih strukturiramo v različne kategorije. Kategorije so prav tako

vsebine, ki jih je potrebno administrirati.

6.3.4.1 VNOS IN UPRAVLJANJE VSEBIN

Vsebina je prikazana kot članek in njeno upravljanje sledi preprosti strukturi.

• content manager (upravljalec vsebine),

• article manager (upravljalec člankov),

• section manager (upravljalec sekcij),

• category manager (upravljalec kategorij),

• front page manager (upravljalec glavne strani).

Članki v Joomli so organizirani v sekcije in kategorije. Sekcije so najvišji nivo

organiziranosti, kategorije pa spadajo pod sekcije. V Upravljavcu sekcij (section manager)

lahko urejamo obstoječe sekcije in kreiramo nove. Sekcije se uporabljajo zaradi dveh

razlogov. Prvi razlog je organizacija člankov na spletni strani, sekciji „Blog Layout“ in

„Layout“ pa omogočata prikaz več člankov na strani v določeni sekciji. Na primer, imamo

stran za „določeno skupino populacije“, ki prikazuje članke v relaciji do te sekcije. Drugi

razlog za uporabo sekcij je, da pomagamo upravljati članke v back end urejevalcu člankov.

Če imamo veliko število člankov, jih lahko filtriramo v sekciji tako, da vidimo samo članke

iz določene sekcije.


- 35 -

6.4 OBLIKOVNE PREDLOGE

Oblikovna predloga je nekakšna vizualna predstavitev spletne strani in služi kot osnova, na

katero dodajamo vsebine. Predlogi določamo barvo, tipografijo, velikost črk, slike za

ozadje in razdelitev strani. Povedano z drugimi besedami; s predlogami izpostavimo vse,

kar ima opravka z izgledom strani.

6.5 RAZŠIRITVE (KOMPONENTE)

Funkcionalnosti, ki spadajo v določen kontekst imenujemo komponente. Komponente

vsebujejo poslovno logiko strani na katerih se nahajajo. Moduli znotraj komponent se

uporabljajo za integracijo v želeni obliki predstavljenih vsebin v predloge. Npr., modul

zadnje novice prikaže zadnjih pet ogledanih novic.

6.6 POTEK DELA

Z besedno zvezo „delovni potek“ razumemo delovno rutino. Primer delovnega poteka je

kuhinjski recept. Ker po navadi s CMS-om dela več ljudi, je dobra organizacija dela

izjemnega pomena. Npr., urednik mora pregledati članke, ki so jih poslali novinarji, in jih

označi kot pregledane, da jih lahko objavi na glavni strani.

6.7 ZNAČILNOSTI JOOMLE

Joomla je zastonj, je odprtokodna ter ima preprost mehanizem za zagotavljanje hitre

izdelave spletnih strani. Izbrisane datoteke se prenesejo v koš in so obnovljive. Upravljamo

lahko pasice ter nalaganje in administracijo podatkov. Joomla ima tudi publikacijski sistem

za vsebino in vsebinske povzetke v RSS formatu. Povezave so prijazne spletnim

iskalnikom. Omogoča veliko število jezikov, tako za »frontend« kot za »backend.« Sistem

za upravljanje komponent je preprost in razširljiv. Predloge so izjemno učinkovite, skupine

uporabnikov so predstavljene hierarhično, statistika uporabnikov je preprosta. Ima makro

jezik za podatkovne vsebine imenovan mambot. Urejevalnik vsebin je podoben Wordu in

Openofficu. Implementiran je tudi anketni sistem ter sistem za vrednotenje vsebin. Za

Joomlo je na voljo ogromno brezplačnih in plačljivih dodatkov in razširitev.


- 36 -

7 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČIH SPLETNIH SKUPNOSTI

Ker ima vsaka stvar svoje korenine v preteklosti, smo se odločili pobrskati po zgodovini

spletnih skupnosti, katere bomo tudi kategorizirali, da vidimo v katero kategorijo bo

»padla« naša spletna skupnost. Analizirali bomo tudi uporabnike, predstavili probleme in

tveganja, s katerimi se srečujemo ob uporabi spletnih skupnosti, in na koncu predstavili še

prihodnost.

7.1 ZGODOVINA SPLETNIH SKUPNOSTI

Vse se je začelo z nastankom interneta in storitvijo elektronske pošte, ki na nek način velja

za prvo spletna skupnost, saj so si z njo lahko ljudje izmenjevali mnenja in informacije.

Ker pa je človeška narava radovedna, smo želeli realno-časovno komunikacijo z ljudmi, ki

jih poznamo, pa tudi z ostalimi. Tej potrebi je zadostil Jarrko Oikarinen iz oddelka za

informacijsko procesno znanost iz univerze Oulu na Finskem, ki je leta 1988 izdelal IRC,

ali Internet Relay Chat, s katerim so ljudje lahko komunicirali preko omrežja. Pred to

iznajdbo je bil edini način za komuniciranje preko omrežja BBS (Bulletin Board System),

ki je nastal še pred prihodom interneta. IRC je bil za tisti čas nekaj neverjetnega, lahko si

se povezal na strežnik in se pogovarjal z množicami ljudi. Leta 1990 je bilo na svetu okoli

40 strežnikov, na vsakem je bilo v povprečju 12 uporabnikov. Glavna prednost je bila, da je

komunikacija v IRC-u potekala v realnem času. Naslednjo evolucijo je IRC doživel med

zalivsko vojno leta 1991, ko je postal način pošiljanja informacij po svetu. Na IRC-u so

ljudje ustvarjali svoje kanale, ki so jih razvrščali glede na interese, zato je IRC zametek

spletnih skupnosti. Kasneje so IRC-u dodali še možnost prenašanja datotek, zato je postal

popularno p2p omrežje. Za IRC-jem je prišla je prišla doba tako imenovanih

„messengerjev“ ali glasnikov, prvi takšen program je bil ICQ. Klepetalnice in

komuniciranje „ena na ena“, so olajšali iskanje novih vezi z ljudmi iz celega sveta. V

sredini 90-ih so se začele pojavljati spletne strani za srečanja z drugimi uporabniki. Prva

takšna stran je nastala leta 1995, imenovala se je Classmates.com in je ciljala na ljudi, ki so

izgubili stike z bivšimi sošolci, leta 1997 je nastala stran SixDegrees.com. Spletne

skupnosti kot jih poznamo danes, so se začele z nastankom strani Friendster.com leta 2002.

Danes spletne skupnosti predstavljajo znaten del brskanja po spletu. Strani, kot so

Myspace, Hi5, Facebook, Friendster, Netlog in druge imajo registriranih na milijone

uporabnikov.


- 37 -

7.2 KATEGORIZACIJA SPLETNIH SKUPNOSTI

Obstaja več načinov kategorizacije. Odločili smo se za kategorizacijo podjetja Digizen, ki

se zavzema za varnost na spletu (Digizen, 2008)

7.2.1 SPLETNE SKUPNOSTI, KI TEMELJIJO NA UPORABNIŠKIH PROFILIH

Takšne spletne skupnosti so v osnovi organizirane okoli uporabniških profilnih strani.

Bebo, Facebook in Myspace so tipični primeri spletnih skupnosti, ki temeljijo na

uporabniških profilih. Uporabnik si kreira svoj spletni prostor na različne načine in lahko

sodeluje pri profilih ostalih uporabnikov - pušča sporočila, objavi fotografijo, video

posnetek ali povezavo do drugih strani. Funkcionalnosti spletnih skupnosti so zelo

raznolike in to brez dvoma vpliva na izbiro uporabnika h kateremu omrežju se bo

priključi..

7.2.2 SPLETNE SKUPNOSTI, KI TEMELJIJO NA VSEBINI

Uporabniški profil še vedno igra pomembno vlogo, vendar je ta sekundarna, saj je namen

takšnih omrežij dodajanje vsebin. Primer takšnih strani je Flickr, kjer so skupine in

komentarji osnovane na podlagi slik. Drug primer je Shelfari, kjer je uporabnikova zbirka

knjig ključni del profila in članstva.

7.2.3 UPORABNIŠKO KREIRANE SPLETNE SKUPNOSTI

Takšne strani omogočajo uporabnikom ustvarjanje in prijavo na lastne spletne skupnosti -

to pomeni, da lahko uporabnik po svojem okusu ustvari svoj mini Myspace. Primer je

Wetpaint, katere osnova je socialni wiki kot format za omogočanje spletnih skupnosti.

Skupine ljudi lahko postanejo člani določenega socialnega wikija, kar jim omogoča prijavo

in generiranje vsebine, ki jih zanima, in komunikacijo s tistimi, ki imajo enake interese.

7.2.4 MULTI-UPORABNIŠKO NAVIDEZNO OKOLJE

Igralsko okolje, kot je npr. Runescape ali navidezni svet Second Life, omogočata

uporabnikom, da komunicirajo med sabo preko avatarjev, ki so virtualna reprezentacija

uporabnika.


- 38 -

7.2.5 MOBILNE SPLETNE SKUPNOSTI

Veliko spletnih skupnosti omogoča mobilen dostop do njihovih uslug. Pojavljajo pa se že

tudi samo mobilne spletne skupnosti, kot je npr. Wadja.

7.2.6 MIKRO BLOGANJE

Večina spletnih skupnosti omogoča ustvarjanje kratkih sporočil, s katerimi damo ljudem

vedeti, kako smo razpoloženi oz. kaj počnemo. Takšna omrežja omogočajo uporabnikom,

da so v konstantnem stiku s tem, kar njihovo omrežje razmišlja, dela ali govori.

7.2.7 SOCIALNO ISKANJE

Strani kot Wink in Spokeo sta iskalnika za brskanje po javnih profilih več spletnih

skupnosti. To omogoča vsakomur iskanje po imenu, interesu, lokaciji in ostalih

informacijah, ki so objavljene v javnih profilih in omogočajo izdelavo spletnih spisov o

posameznikih.

7.2.8 LOKALNI FORUMI

Čeprav niso vključeni v spletne skupnosti, določeni forumi omogočajo lokalizirano obliko

s povezovanjem online in offline aktivnosti.

7.2.9 TEMATSKE SPLETNE SKUPNOSTI

Izdelava spletnih skupnosti, ki temeljijo na skupnih interesih posameznikov, je eden izmed

načinov, kako ljudi uspešno zbližati. Strani, kot so Netmums, omogočajo komunikacijo

med materami, kjer si lahko izmenjajo informacije in priporočila. Sem spada tudi naša

spletna skupnost, saj imajo naši člani skupen interes, to je navezati stike. Kljub vsemu pa

ne gre za tipično tematsko spletno skupnost, saj imajo naši uporabniki tudi svoje profile.

7.3 PRILOŽNOSTI ZA SPLETNE SKUPNOSTI

Spletne skupnosti imajo pomembno vlogo in se lahko uporabljajo kot dodana vrednost

množicam in posameznikom ter nudijo podporo interesnim skupinam. Omogočajo večjo

slišnost in organiziranost obrobnih skupin, organizacijo političnih akcij in predlogov za

izboljšanje zakonodaje ter nudijo pravno zaščito.


- 39 -

7.4 PROFIL UPORABNIKOV

7.4.1 RAZVRSTITEV UPORABNIKOV SPLETNIH SKUPNOSTI

Uporabnike spletnih skupnosti lahko razvrstimo glede na obnašanje in odnos do njih.

• Alfa udejstvovalci – (manjšina) ljudje, ki uporabljajo spletne strani spletnih skupnosti za

flirtanje in srečevanje novih ljudi.

• Iskalci pozornosti – (nekateri) ljudje, ki iščejo pozornost in komentarje drugih z

objavljanjem fotografij in posodabljanjem svojih profilov.

• Zasledovalci – (večina) ljudje, ki so se registrirali zaradi drugih prijateljev.

• Zvesti – (večina) ljudje, ki uporabljajo spletne skupnosti za vzpostavitev starih

prijateljstev, velikokrat iz šole, oz. univerze.

• Funkcionalisti – (manjšina) ljudje, ki uporabljajo spletne skupnosti zaradi določenega

razloga.

(Ofcom, 2008.)

7.4.2 RAZVRSTITEV NEUPORABNIKOV SPLETNIH SKUPNOSTI

Razvrstimo jih lahko v tri skupine, ki temeljijo na njihovih razlogih, zakaj ne uporabljajo

spletnih skupnosti. V prvo skupino spadajo ljudje, ki so posebej zaskrbljeni zaradi objave

osebnih podatkov na spletu. Naslednja kategorija so tehnološko neizkušeni ljudje, katere

omejuje pomanjkanje znanja uporabe interneta in računalnikov. Zadnja skupina so ljudje,

ki nimajo interesa za spletne skupnosti in jih vidijo kot zapravljanje časa (Ofcom, 2008).

7.4.3 ŽIVLJENJSKI CIKEL ČLANSTVA ZA SPLETNE SKUPNOSTI

Življenjski cikel za spletne skupnosti je leta 2000 izdelala Amy Jo Kim (Kim, 2000). Začne

se tako, da član virtualne skupnosti začne svoje življenje v skupnosti kot obrobnež. Ko

premaga to oviro prvega obiska postane novinec. Po določenem časovnem obdobju, ko

novinec začne obvladovati vse funkcionalnosti virtualne skupnosti, postane reden

obiskovalec. Naslednja faza je vodilni obiskovalec. Ko je njihov prispevek do skupnosti

dovolj velik, postanejo starešine.


- 40 -

7.4.3.1 Primer – Youtube

• Obrobnež - Opazuje skupnost in vsebino. Ne dodaja vsebin ali komunicira z drugimi.

Uporabnik obišče youtube, da bi si ogledal video, za katerega mu je prijatelj poslal URL.

• Vpleten - Začenja se vključevati v skupnost. Začne dodajat vsebine. Komunicira izredno

malo ali nič, morda doda svoj video.

• Poučen - Redno prispeva k diskusiji. Komunicira z ostalimi uporabniki. Redno dodaja

filme. Trudi se komentirat video posnetke drugih uporabnikov.

• Vodilni - Spada med veterane. Poskuša prispevati k izboljšanju skupnosti in izraža nove

ideje. Skupnost posveča njegovemu mnenju posebno pozornost. Uporabnik ne gleda

drugih video posnetkov, ne da bi jih komentiral. Opozarja uporabnike na njihovi vedenje,

če meni, da je neustrezno.

• Izhodni - Zapušča skupnost zaradi več razlogov. Interesi so se spremenili. Ne strinja se z

ideologijo strani. Zmanjkuje mu časa.

7.4.4 STAROSTNA STRUKTURA UPORABNIKOV

Raziskava podjetja Ofcom je pokazala, da mladina najpogosteje uporablja spletna omrežja

(Ofcom, 2008). Pokazala je, da ima skoraj ena petina (22 %) uporabnikov interneta starih

nad 17 let in skoraj polovica (49 %) uporabnikov med 8 in 17 let svoj profil na eni ali več

spletnih straneh spletnih skupnosti. 39 % uporabnikov ima profil na več socialnih omrežjih

in jih uporablja dnevno. Uporabniki spletnih skupnosti se odločajo, katero spletno skupnost

bodo izbrali, tako npr. Bebo uporablja 63 % mladoletnikov, medtem ko najpopularnejšo

spletno skupnost za odrasle Facebook uporablja 62 % ljudi starejših od 18 let. Brez profila

je približno 29 % uporabnikov spleta, vendar se ta številka manjša.


- 41 -

Slika 7: Starostna struktura uporabnikov spletnih skupnosti (Ofcom, 2008)

7.4.5 KOMUNIKACIJA Z OSTALIMI

Komunikacija lahko poteka v različnih oblikah, vključno s simboli, objavo video

posnetkov ali fotografijami, katere lahko drugi uporabniki komentirajo. Uporabniki lahko

pošiljajo tudi privatna sporočila. Pisana komunikacija je lahko objavljena tudi na javnem

forumu, kot je npr. pisanje na „zid“ ali na oglasno desko. Takšna komunikacija je vidna

vsem, ki imajo dostop do našega profila. Komuniciranje je največkrat opravljena dejavnost

na spletnih straneh spletnih skupnosti in uporabniki to počnejo večinoma z ljudmi, ki jih

poznajo. Skoraj dve tretjini uporabnikov komunicira s prijatelji in družino, 47 % išče stare

prijatelje, 35 % se pogovarja s prijatelji od prijateljev, 17 % uporabnikov se pogovarja z

ljudmi, ki jih ne pozna, vendar to v večini počnejo mlajši uporabniki. V smislu etnične

pripadnosti z ljudmi, ki jih ne poznajo, največ govorijo črnci. Uporaba spletnih skupnosti

ni vezana samo na komunikacijo. Ljudje gledajo druge profile, ne da bi objavili sporočila

(40 %), poslušajo glasbo in iščejo podatke o glasbenih skupinah (29 %) Osebe stare od 16–

24 let (42 %) in moški (34 %) pravijo, da uporabljajo spletne skupnosti za poslušanje

glasbe (Ofcom, 2008).


- 42 -

Slika 8: Anketa podjetja Ofcom o uporabi spletnih skupnosti (Ofcom, 2008)

7.5 PROBLEMI

Največji problem je prav gotovo varovanje zasebnih podatkov. Dogaja se namreč, da

podjetja na takšnih straneh načrtno iščejo podatke, katere potem uporabijo za lastne

namene. Kljub temu, da strani spletnih omrežjih jamčijo, da se podatki ne bodo uporabljali

za komercialne ali kakršne koli druge namene, temu velikokrat ni tako. Uporabniki

izdajajo preveč informacij o sebi, varstvo podatkov velikokrat ni na zadovoljivi ravni,

strani spletnih skupnosti tretje osebe načrtno izrabljajo za iskanje informacij. Takšne strani

omogočajo analizo podatkov uporabnikov. Velik problem lahko predstavlja tudi negativna

nastrojenost proti pripadnikom določenih narodnosti ali osebam s telesnimi hibami, npr. na

Facebooku se je pojavilo veliko skupin za bojkot slovenskih izdelkov in proti vstopu

Hrvaške v EU. V Veliki Britaniji poročajo o smrtni žrtvi, saj je mož umoril svojo ženo, ko

je na Facebooku videl, da je svoj status spremenila iz »poročene« v »samsko«. Prav tako v

VB je bila na Facebooku ustanovljena skupina, kjer so ljudje organizirali zabave v bazenih

ljudi, ki jih niso poznali in jih takrat ni bilo doma. Spletne skupnosti so namenjene temu,

da obogatijo naše socialno življenje, vendar nas lahko še bolj ločijo, poudarja psiholog

Aric Sigman v prispevku, objavljenem v britanski znanstveni reviji Biologist, ki ga izdaja

britanski biološki inštitut Institute of Biology (Sigman, 2009) Pomanjkanje "pravih"

socialnih stikov, ki vključujejo osebno interakcijo, ima po Sigmanovih besedah lahko tudi

zdravstvene posledice, saj lahko spremeni delovanje genov, poruši ravnovesje imunskega

ali hormonskega sistema, vpliva na arterije in duševno zdravje ter v končni fazi poveča


- 43 -

tveganje za tako hude bolezni, kot so rak, kap, srčne bolezni in demenca. Žive interakcije

imajo na človekovo telo poseben učinek, ki je pri pisanju e-pošte odsoten. »Ko smo

resnično z ljudmi, se zgodijo različne stvari,« je Sigman povedal za BBC. »Očitno obstaja

neki mehanizem evolucije, ki prepozna pozitivne učinke druženja. Tega še ne razumemo,

vendar je jasno, da obstaja razlika med resnično in virtualno prisotnostjo.« (Sigman, 2009.)

Prepričan je, da uporaba elektronskih medijev slabi socialne veščine in sposobnost branja

telesne govorice. »V manj kot dveh desetletjih se je število ljudi, ki pravijo, da nimajo

nikogar, s katerim bi se lahko resnično pogovorili, skoraj potrojilo,« je za BBC dejal

Sigman in izrazil zaskrbljenost. »Ne gre za to, da sem staromoden v smislu novih

tehnologij, vendar bi moral biti namen vsake nove tehnologije zagotavljanje orodja za

izboljšanje naše kakovosti življenja.« (Sigman, 2009.) Tudi naša spletna skupnost je

dovzetna za takšne stvari, vendar ker gre za nekomercialno zadevo, bojazni, da bi prišlo do

zlorabe podatkov, ni.

7.5.1 NEZADOVOLJIVO VAROVANJE PODATKOV S STRANI UPRAVLJALCA

Varnostni prepusti platforme ali varnostna luknja omogoča dostop do podatkov, ki bi naj

bili varovani. Pogosto spletne strani ne uporabljajo zaklenjene povezave, nimajo

mehanizmov obrambe pred napadi in niso sposobni slediti akterju, ki se poskuša polastiti

zasebnih podatkov. Vse to omogoča potencialnim napadalcem lahko delo.

7.5.2 OBDELAVA PODATKOV S STRANI TRETJIH OSEB

• Data-Harvesting

Sistematična in avtomatizirana selekcija podatkov s pomočjo programov (tako imenovani

„boti“). Ta način napada ni mogoče preprečiti, ga pa je mogoče ublažiti. Na ta način

pridobljeni podatki so temelj znanstvenim raziskavam.

• Data Mining

Sistematičen in avtomatiziran pregled enega ali več kombiniranih virov podatkov za

ugotavljanje vzorcev s pomočjo programov.

• Data-Reidentification

Povezava podatkov brez znamenj, npr. s pomočjo statistik za iskanje fotografij.


- 44 -

7.5.3 POTENCIALNE NEVARNOSTI

• Spremenjeni pogoji

Sprememba nastavitev povzroči spremembo situacije, npr. uporabnik spremeni svoj profil

iz zasebnega v javnega.

• Coliding of networks

Stik dveh ali več ločenih spletnih skupnosti in izmenjava podatkov med njima.

• Cyber stalking

»Online« in »offline« sledenje uporabnikom.

• Kraja identitete

Uporaba zasebnih podatkov za kazniva dejanja.

• Druga zloraba podatkov

Izsiljevanje, škodovanje ...

Mladoletne osebe so zaradi svoje neizkušenosti in nepoznavanja problematike najbolj

izpostavljena skupina.

7.5.4 RAZLOGI ZA PROSTOVOLJNO OBJAVLJANJE PODATKOV

Večina uporabnikov objavi svoje podatke zaradi pritiskov s strani družbe. Večinoma

uporabniki niso informirani o varstvu podatkov in si ne preberejo pogojev o njihovi

uporabi. Pri objavi podatkov so uporabniki večinoma kratkovidni in menijo, da nimajo

ničesar, kar bi morali skrivati ter gojijo zaupanje do upravljavca, da bo z njimi ravnal v

skladu z zakonodajo.

7.5.5 NASTAVITVE PRIVATNE SFERE

Na večini spletnih skupnosti ima vidnost zasebnih podatkov prednost pred varstvom. Kljub

temu omogočajo strani kot je recimo Facebook, fleksibilno prilagajanje vidnosti ali

deaktiviranje določenih funkcionalnosti, vendar jih mora uporabnik izklopiti sam. Po

določenih raziskavah, večina uporabnikov ni še nikoli spreminjala nastavitev zasebnosti.

Prav zato bomo na naši spletni skupnosti izpostavili pravila uporabe. 70–80 %

uporabnikov ve, da je možno te podatke spremeniti. Prav toliko uporabnikov ima le malo

pomislekov glede varovanja zasebnih podatkov. Tudi po tem, ko so bili poučeni o tveganju,

ki ga prinaša objava zasebnih podatkov, večina uporabnikov ne spremeni nastavitev.


- 45 -

7.5.6 PODROČJA TVEGANOSTI

• Uporabnik pusti nastavitve o zasebnosti odprte

41 % otrok starih od 8–17 let in 44 % odraslih, pusti profil odprt. S tem ima vsakdo

možnost ogleda njihovega profila.

• Objava zasebnih podatkov, fotografij in ostalih vsebin

25 % registriranih uporabnikov spletnih skupnosti je objavilo občutljive zasebne

informacije kot je npr. telefonska številka, naslov ali elektronska pošta.

• Objava vsebin, ki lahko škodijo ugledu

Primer je objava fotografij učiteljev, ki kadijo ali pijejo. Dostop do takšnih vsebin imajo

tudi učenci in starši, takšni učitelji pa so slab vzgled.

• Kontaktiranje ljudi, ki jih ne poznamo

17 % uporabnikov je dodalo med stike ljudi, ki jih ne poznajo, 35 % pa je dodalo ljudi, ki

so prijateljevi prijatelji.

(Ofcom, 2008.)

7.5.7 UPORABNIŠKA RAVNODUŠNOST V ZVEZI S TVEGANJEM

Obstaja več vzrokov za malomarno obravnavanje varnostnih nastavitev. Najpogostejši je

prav gotovo pomanjkanje poznavanja problematike. Ljudje si enostavno ne vzamemo

dovolj časa, da bi si prebrali mnenja stroke v zvezi z določeno zadevo. Ostali vzroki so

mnenje, da ponudnik v zadostni meri poskrbi za varnost in nezaupanje, da so drugi

uporabniki zmožni manipulirati z zasebnimi podatki, včasih pa je nastavitve in informacije

težko najti, zato imajo novinci in neizkušeni uporabniki težave. Mladi imajo velikokrat

občutek, da so nepremagljivi, zato se ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo na njih in menijo,

da so spletne skupnosti manj nevarne kot ostale spletne dejavnosti, npr. spletno bančništvo.

Potrebno si je vzeti čas in pretehtati tveganje ter ugotoviti na kakšen način ga je mogoče

omejiti.

7.5.8 PRAVILA UPORABE

Nekatere spletne strani spletnih skupnosti si pridržujejo pravico posredovanja zasebnih

informacij tretjim osebam. Približno 84 % vseh uporabnikov si ni prebrala določil o

varovanju zasebnih podatkov.


- 46 -

O posredovanju podatkov tretjim osebam je vedelo le 40 % članov spletnih skupnosti

(Ofcom, 2008).

7.6 TRENUTNA SITUACIJA IN PRIHODNOST SPLETNIH SKUPNOSTI

Internet se je iz ogromne baze informacij transformiral v komunikacijsko orodje. Pošiljanje

informacij ni bilo nikoli tako lahko kot je sedaj. Z nastankom spletnih strani spletnih

skupnosti so metode komuniciranja postale še bolj raznolike. Trenutno smo v prehodnem

obdobju med drugo in tretjo generacijo spletnih skupnosti. Nove spletne skupnosti

omogočajo nove funkcionalnosti, Youtube omogoča nalaganje video posnetkov, Bebo

omogoča objavo blogov, fotogalerij, anket, objavo video posnetkov in komentarjev. Ena

izmed glavnih inovacij se imenuje zid. Zid je profil in multimedijska oglasna deska v

enem.

Večina modernih spletnih skupnosti omogoča uporabniku ustvarjati in pristopiti virtualni

skupini, ki temelji na skupnih interesih. Ta metoda grajenja spletnih skupnosti se zaenkrat

premalo uporablja. Uporabnik še vedno pozna večino kontaktov iz resničnega življenja in

ne iz spleta. Naslednji problem je, da z naraščanjem števila kontaktov pada učinkovitost.

Možnost najti posameznika ali skupino določenih ljudi postaja oteženo, če je uporabnikovo

omrežje kontaktov veliko. Čeprav danes veliko spletnih skupnosti omogoča iskalnik

znotraj kontaktov, se še vedno pojavlja problem, da enostavno pozabimo, da imamo

določene kontakte.

Trenutne spletne skupnosti omogočajo naslednje metode interakcije; elektronsko pošto,

neposredna sporočila, pretakanje multimedijskih vsebin (Youtube), podcasting in bloge.

Kot rečeno je funkcionalnost v kratkem času izjemno narasla. Funkcionalnosti, ki jih

omogočajo spletne skupnosti, so: iskanje posameznikov, kreiranje in upravljanje kontaktov,

dostop do svoje identitete in imenika, povezava z ljudmi iz drugih omrežij in deljenje

datotek z drugim. Čeprav so spletne skupnosti izredno raznolike, še vedno niso naravno in

neproblematično sredstvo za spletno komuniciranje. Danes uporablja spletne strani spletnih

skupnosti na milijone uporabnikov.

Ta omrežja imajo potencial, da povežejo ljudi, ki se drugače ne bi nikoli srečali. Kakšna je

torej prihodnost in kako se bodo spletne skupnosti v prihodnje prilagodile, da bi preživele?

S širjenjem spleta v 90-ih so se pojavile priložnosti za hiter zaslužek. Ustanavljala so se

podjetja brez poslovnega modela. Večina teh podjetij se je zanašala samo na denar, ki so ga


- 47 -

dobila od spletnega oglaševanja. Nato je čez noč padla vrednost spletnih strani, ki je

pripeljala do tako imenovanega „dotcom bankrota“. Zato je najbolj pomembno vprašanje

ali so spletne skupnosti balon, ki bo vsak čas počil? Veliko je podobnosti med pretiranim

navdušenjem nad spletnimi skupnostmi in „dotcom bankrotom“. Oba sta se zanašala na

velik obisk njunih strani in prinašala relativno majhen dobiček z oglaševanjem. Vrednost

strani je bila odvisna od št. uporabnikov, ki so stran obiskovali. V obeh primerih so velika

podjetja kupovala takšne strani za velike vsote denarja. Zaradi velikega števila

uporabnikov, velika podjetja, kot so Yahoo, Microsoft, in Google, sodelujejo v projektih

spletnih skupnosti. Ne gre za to, da spletne strani spletnih skupnosti nimajo potenciala za

dobičke v prihodnosti in koristne funkcije za uporabnike, temveč gre za to, da podjetja

porabljajo preveč denarja kljub vednosti, da je možnost povrnitve investicije minimalna.

Kljub vsemu obstajajo razlogi za optimizem, da bodo spletne skupnosti obstala. Spletno

oglaševanje je po vseh teh letih dozorelo in vse več podjetij vidi internet kot pomembno

tržišče. Podjetja, ki stojijo za spletnimi stranmi spletnih skupnosti so se prav tako naučila iz

napak v preteklosti in so oblikovala bolj fleksibilne poslovne modele. Spletne skupnosti

uporabljajo internet kot ojačevalec za socialno interakcijo. Ponujajo rešitev, kako povezati

ljudi iz celega sveta in zmanjšati razdaljo med njimi. Konkurenčna podjetja tekmujejo med

sabo, kdo bo našel najbližjo pot do uporabnika, pa naj bo to prodaja produkta ali zgolj

iskanje prijatelja, ki ga nismo srečali dolgo časa. Obstajata dva glavna problema na to

temo. Največji je, da stran privabi dovolj uporabnikov, da postane uporabna in zmožna

preživeti. Minimalno število uporabnikov, ki je potrebno, da stran preživi, se imenuje

kritična masa. Ko je enkrat ustvarjena osnovna lojalna baza uporabnikov, lahko stran raste

izredno hitro. To imenujemo princip virusnega marketinga, ko vsak uporabnik pošlje

povabilo za članstvo svojemu prijatelju, ki nato počne enako.

Drugi problem je, da mora uporabnik vložiti določen trud, da bi ustvaril kontakte v več

socialnih omrežjih. Aktivna participacija na več straneh lahko zavzame več časa, kot ga

ima uporabnik na voljo za takšne aktivnosti.

Večina strani je razvita kot samostojen sistem, ki prisili uporabnika, da začne iz ničle

vsakič, ko se prijavi na novo spletno stran socialnega omrežja. Kakor koli že, zadnje

posodobitve spletnih strani spletnih skupnosti omogočajo uvoz imenika iz konkurenčnih

strani.


- 48 -

Največja izboljšava, ki bi jo naj prinesla prihodnost, oz. Splet 3.0 je uporaba osrednjega

smotra družabnosti, kar pomeni, da bo splet postal, če že ni, osrednji družbeni prostor in se

bo lahko enakovredno kosal s trenutnimi realnimi družabnimi aktivnostmi.

Drugi argument je, da komunikacija in interakcija nista prihodnost spletnih skupnosti,

ampak sta le funkcionalnost. Najuspešnejše spletne skupnosti imajo specifičen namen, npr;

Delicious za shranjevanje bližnjic, Stumbleupon za brskanje, Flickr za objavo fotografij,

Youtube za objavo video posnetkov ... Glavna funkcionalnost je glavna atrakcija za redne

uporabnike, medtem ko ostali pripomočki, ki so naznanjeni kot novosti, postajajo vse manj

priljubljeni. Zaradi različnih kategorij za delo, družino itd. je omogočeno iskanje

uporabnikov z več skupnimi interesi. Trenutne spletne skupnosti so postala tekmovanje o

tem, kdo ima največ kontaktov, kar ima za posledico dodajanje uporabnikov, s katerimi ne

bodo nikoli komunicirali. Ta odnos se mora spremeniti, če želijo spletne skupnosti bolje

izkoristiti svoj potencial in omogočiti boljšo povezavo med uporabniki.

Omogočanje novih funkcionalnosti je prav tako zelo pomembno za izboljšanje števila

uporabnikov. Da bi se zmanjšala zahtevnost za uporabnika, se bodo morala spletne

skupnosti prihodnosti bolje integrirati s programsko opremo. Zaradi vse več

širokopasovnih dostopov do interneta in integriranih spletnih kamer, bo video igral še

pomembnejšo vlogo. S strani uporabnika pričakuje drugačen pristop k varovanju zasebnih

podatkov in povečanje skrbi v zvezi s temi podatki ter bolj intenzivno uporabo s strani

upravljavcev spletnih skupnosti. Prav tako bo potrebna tudi boljša ozaveščenost in

informiranje uporabnikov o problemih, povezanih z udejstvovanjem v spletnih skupnostih.

Flickr je na enostaven način povezal in ustvaril relacije med ljudmi na podlagi fotografij.

Zmožnost prikazovanja fotografij širši množici in ne samo prijateljem, je postala ena

izmed glavnih lastnosti te strani. Kot prototip je Flickr uvedel način izračuna, kako

zanimiva je določena slika. Čeprav je še v testni fazi, je ta pristop izredno zanimiv in se bo

v prihodnosti prav gotovo uveljavil.

V prihodnosti lahko pričakujemo vključitev uporabniških meta podatkov (kot so

priljubljene, pridružen k socialnim skupinam, imenik) v sistem, da bi ugotovili kako

zanimivi so za specifične uporabnike.

Spletne skupnosti so na razpotju med preprostim tekstovnim sporočilom in polno

integrirano multimedijsko komunikacijo.


- 49 -

Za pričakovati je tudi, da se bodo spletne skupnosti širile na mobilne naprave. Spoznavali

bomo ljudi za srečanja, posel in prijateljstvo. To si lahko predstavljamo na način, da

vstopimo v razred, gostinski lokal ali restavracijo in vidimo informacije o drugih ljudeh v

bližini, seveda odvisno od ravni zasebnosti.

Da bi bilo to izvedljivo potrebujemo spletno skupnost, ki ima informacije o lokaciji in

navzočnosti. Mora vedeti kje se nahajamo, če imamo vklopljen osebni ali delovni način.

Mora tudi prepoznati ljudi, ki imajo podobne interes kot mi. Na osnovni ravni potrebuje

zmožnost, da razvrsti in brska po ljudeh na podlagi njihove osebne fotografije, imena, tega

kaj jih zanima ... Ko je takšno omrežje vzpostavljeno, bomo poznali vsakogar po imenu, če

ga bomo seveda imeli objavljenega v svojem profilu, vedeli njegove interese in ga morebiti

želeli spoznati pobližje. Izvesti dregljaj na Facebooku je zanimivo, dregljaj v baru bo še

večji užitek. Trenutno vodilna mobilna spletna skupnost je Facebookovo iphone omrežje,

vendar še ne prikazuje trenutne lokacije posameznika ali identificira ljudi okoli nas.

7.6.1 PRINCIP JYIRIJA ENGESTROMA

»Izraz spletne skupnosti skorajda nima smisla, če izpuščamo smoter, ki posreduje

povezave med ljudmi. Razmišljajmo o smotru kot o razlogu, zakaj ljudje povezujejo s

specifičnimi ljudmi in ne z vsemi. Npr., če je smoter služba, me bo povezalo z določenimi

ljudmi, medtem ko me bo smoter srečanja povezal s čisto drugo skupino ljudi. To je

normalno, ampak ni vključeno v sliko omrežnega diagrama, kot si ga zamišlja večina ljudi,

ko sliši izraz spletna skupnost. Zmotno je misliti, da so spletne skupnosti zgrajene iz ljudi.

Niso. Spletne skupnosti obstajajo zaradi ljudi, ki so povezani z enakim smotrom.«

(Engeström, 2005.) Ta metoda je že vključena v Facebook in se vrti okoli uporabnikov, ki

imajo skupno izkušnjo obiskovanja srednje šole ali fakultete. Z razumevanjem, da imajo

vsi ti ljudje skupen smoter, npr. njihovo mesto izobrazbe, so bolje razvrščeni, da bi

posredovali bolj učinkovit servis uporabnikom.


- 50 -

8 KONCEPT NOVE SPLETNE SKUPNOSTI

8.1 ZAKAJ SPLETNA SKUPNOST?

V našem delu bomo izpostavili proces in strategijo, ki smo jo uporabili za izdelavo spletne

skupnosti Moja šola. Izdelava spletne skupnosti ne rabi biti zapletena. Ključni dejavniki so:

• koncept,

• blagovna znamka,

• rekrutiranje uporabnikov,

• uporaba CMS-a,

• skupnosti prijazen razvoj.

Ko je stran vzpostavljena, sledijo nadaljnje izboljšave.

Uspešne spletne skupnosti imajo nekaj skupnega; izpolnjujejo javne potrebe, informirajo,

zabavajo ali izpopolnjujejo uporabnikovo življenje na način, da se le-ta znova vrača. Na

spletu je ogromno strani, blogov, forumov, vendar sam nisem našel strani, ki bi bila

eksplicitno namenjena ohranjanju stikov med sošolci. Res, da ta format najdemo na

spletnih skupnostih, kot so facebook, vendar ima tam sekundarni pomen, medtem ko bi se

na naši spletni skupnosti osredotočali le na stike bivših sošolcev, čemur smo podredili

obliko in iskalnik, ki je namenjen iskanju šol. Kadar izdelujemo spletno skupnost, ni ravno

nujno, da se osredotočamo na identifikacijo potreb in na njihovo izpopolnjevanje, kot smo

to storili mi, lahko izdelamo skupnost, ki temelji na ostalih že obstoječih skupnostih.

Izdelamo lahko tudi skupnost, ki temelji na nas in našem delu. Ko ustvarjamo skupnost, je

potrebna identifikacija ključnega občinstva, nato se osredotočamo, kaj občinstvo zanima in

kaj jih bo vedno znova privabljalo na stran.

Področje spletnih skupnosti je v zadnjih letih postalo izjemno zanimivo, predvsem za novo

generacijo uporabnikov, ki uporabljajo Youtube za gledanje video posnetkov ali Flickr za

objavo svojih fotografij. Spletne skupnosti so način kako premostiti velike razdalje ali na

novo navezati stike med dolgo pozabljenimi prijatelji, sošolci, sodelavci in so na nek način

postali portali, saj omogočajo izdelavo dodatkov za iskalnike, kot so Google itd. ali

integracijo drugih spletnih strani kot je npr. Twitter ali Flixster znotraj Facebookove

spletne skupnosti.


- 51 -

Ker je splet zanimivo področje, smo se odločili, da tudi mi poskušamo izdelati takšno

spletno stran glede na ugotovljene lastnosti, pomanjkljivosti in priložnosti. Za osnovo smo

si izbrali Joomlo, Čeprav na spletu že obstajajo orodja za izdelavo spletnih skupnosti, kot

so Ning ali Kickapps, bomo z Joomlo delali tudi v prihodnosti. Ravno zato smo jo tudi

izbrali, kajti Joomla je edini CMS, ki smo ga spoznali na fakulteti in nudi ogromno

različnih funkcij, ima velikansko skupnost uporabnikov in razvijalcev ter je preprosta za

uporabo.

8.2 ZASNOVA ETIKE IN VARNOSTI

8.2.1 ETIČNI PRINCIPI

Vsaka spletna skupnost mora podpirati pozitivne aktivnosti in posvojiti etične principe in

upravljanje, izpostavljati mora tveganja, ki se pojavijo, ko postanemo člani spletne

skupnosti in podpirati mora pozitivno obnašanje.

Spletne skupnosti morajo upoštevati želje ljudi in izpostavljati pozitivne aspekte delovanja.

Prizadevati si morajo, da pridobijo konsenz, preden uporabijo informacije uporabnikov. To

pomeni, da morajo biti pravila uporabe enostavno dosegljiva, potrjevanje članstva naj bo

možno samo v primeru, da se uporabnik strinja s pravili uporabe in upravitelj mora

opozoriti uporabnika, v kolikor bi se pogoji kasneje spremenili. Odjava in izpis iz omrežja

morata biti enostavna in hitra.

Spletne skupnosti morajo nagrajevati odgovorno obnašanje. Npr.: potrebno je spodbuditi

uporabnike, da prijavijo kakršno koli negativno obnašanje. Aplikacije ne smejo oglaševati

in prodajati izdelke. Spletne skupnosti omogočajo uporabnikom vznemirljive možnosti za

posredovanje informacij o pozitivnih aktivnosti in omogočajo mladim sodelovanje in

vključevanje v te aktivnosti. Kakor koli že, pomembno je prepoznati, da možnosti in

tveganje na spletnih skupnostih hodita z roko v roki – novi načini komunikacije lahko

mlade izpostavijo novim tveganjem. Pomembno je, da mlade razumemo in identificiramo

njihove ključne značilnosti, saj so najbolj rizična skupina, na podlagi katere razvijamo

aplikacijo. Potrebno je izpostaviti tveganja in prevzeti odgovornost.


- 52 -

8.2.2 IZKUŠNJE UPORABNIKOV

Ni dovolj, da razumemo samo zakonodajo, ampak je ključnega pomena razumevanje

socio-psiholoških faktorjev, ki so povezani z njihovo spletno interakcijo.

Tako odrasli kot mladi so vedno v postopku sprememb, pridobivanja novih znanj, izkušenj

itd., zato se je potrebno osredotočiti na mladoletne osebe, ki so tukaj še posebej ranljive.

Upoštevamo lahko nekaj posebnosti, ki jih praksa označuje za pomembne; mladi so

neprenehoma v procesu raziskovanja njihove identitete. To pomeni, da preizkušajo različne

aspekte identitete, da bi ugotovili, kako se prilagajajo oz. odzivajo. Z rastjo spletnih

skupnosti se velik del njihove identitete gradi javno v teh skupnostih. Interakcija je

pomemben dejavnik razvoja. Prijatelji, razmerja in spletne skupnosti velikokrat

nadomeščajo druge relacije (družino). Ljudje smo nagnjeni k tveganju. Tveganje je

pomembno za človekov razvoj, vendar je potrebno biti preudaren. Način, kako mladi

razumevajo interakcijo v spletnih skupnostih, vpliva na njihov odziv in na obnašanje.

8.2.3 UPORABA APLIKACIJ ZA PODPORO POZITIVNIM DEJAVNOSTIM

Aplikacije, ki bi naj pripravile uporabnike k ustvarjanju pozitivnih dejavnosti, so:

Dodajanje profilnih dodatkov, oblikovalskih elementov ali medijev, s katerimi uporabnik

nakaže svoj interes ali aspekt identitete. Na našem omrežju sicer ni omogočeno, da

uporabnik sam doda aplikacijo, vendar lahko to počnemo mi, saj jih lahko dodajamo preko

administratorskega vmesnika Joomle.

8.3 ZASNOVA SPLETNE SKUPNOSTI

Današnje mišljenje o spletnih skupnosti se osredotoča izključno na interakcijsko

funkcionalnost, tako skupnosti kot ljudje so del orodja za upravljanje funkcionalnosti

spletnih skupnosti. Spletna skupnost, kot jo imenujemo mi, se nanaša na integracijo

interaktivnih servisov in aplikacij, upravljavcev in organizacije, ki je potrebna za izdelavo

in vzdrževanje teh servisov, smernic, ki določajo smisel servisa, skupin, katerim je

namenjen in pogojev, pod katerimi je zadeva ponujena. Da bi popolnoma razumeli in kaj

odnesli od skupinskega potenciala, potrebujemo bolj kompleksen okvir, takšnega, ki

naslavlja osnovno dinamiko skupnosti in obsega spletne in druge skupnosti.


- 53 -

12 principov – smisel, identiteta, sloves, nadzor, komunikacija, skupine, okolje, omejitve,

zaupanje, izmenjava, izražanje in zgodovina so temelj uspešnega spletnega omrežja.

(Mongoose, 2001).

Osredotočili smo se na te principe in dobili vpogled, kako te ideje definirajo in vodijo

razvoj spletne skupnosti.

Slika 9: Plan izdelave spletne skupnosti


- 54 -

8.3.1 SKUPNOSTI MORAJO IMETI SMISEL

Ker se ljudje povezujejo z razlogom, morajo člani v skupnosti imeti nekaj skupnega.

Skupen interes, ki jih povezuje, ne more biti kar nekaj; povezovati jih mora neka izkušnja.

V našem primeru je to, da so bili včasih sošolci in so kasneje izgubili stike, katere bodo s

pomočjo našega spletnega omrežja ponovno oživili.

Torej, kaj spremeni skupino ljudi v skupnost? Posamezniki se običajno združujejo v obliki

skupnosti, v katerih prepoznajo skupne interese, smisel, vrednote in vizije. Spletne in

realne skupnosti imajo skupni dve stvari: smisel in članstvo, da dosežejo svoje cilje skozi

skupnost, medtem ko se lahko glavni smisel spreminja, morajo obstajati razlogi, ki

povezujejo ljudi in zaradi katerih se le-ti vračajo. Vse uspešne spletne skupnosti morajo

imeti svoj smisel, pa čeprav temeljijo na skupnih interesih, odnosih in drugih elementih.

Medtem ko je smisel potreben za vse vrste komunikacije, morajo spletne skupnosti

posvetiti posebno pozornost temu, kako lahko člani najbolje udejanijo ta smisel. Skrbno

izbrana orodja in aplikacije jim morajo biti na voljo, da lahko počnejo to, kar jih bo

združevalo na omrežju. Zato smo vključili sistem za pošiljanje zasebnih sporočil in modul

za nalaganje slik, kakor tudi možnost dodajanja osebe kot prijatelja in možnost pisanja

blogov. Takšne funkcionalnosti pomagajo odgovoriti na vprašanja uporabnikov. Aplikacije,

ki omogočajo deljenje skupne izkušnje, postavijo ljudi s specifičnimi interesi ali s

strokovnim znanjem v stik z drugimi. Kot same skupnosti morajo imeti tudi aplikacije

specifičen smisel, ki podpira namene članov skupnosti.

8.3.2 SPLETNA SKUPNOST JE VEČ KOT LE SKUPEK ORODIJ

Spletne skupnosti se največkrat osredotočajo na pogovor, oglasne deske in elektronsko

pošto, te funkcionalnosti omogočajo spletno komunikacijo. Pomembno je, da ne zamešamo

komunikacijske funkcionalnosti s samo skupnostjo. Kot je bilo povedano že prej, imajo

spletne skupnosti enako dinamiko kot resnične skupnosti, čeprav obstajajo v navideznem

in ne v fizičnem mediju. Zadovoljiti morajo enake človeške potrebe, tako na spletu kakor

tudi v resničnem svetu. Medtem ko se pojavljajo razlike zaradi edinstvenih lastnosti

spletnega področja, so človeške potrebe kljub vsemu enake. Zelo težko je reproducirati

iskro, ki poganja človeško interakcijo, naj bo to spletna ali realna komunikacija. Kako

naredimo marketinški plan ali spletno strategijo, ki gradi bistvo: kaj pomeni biti človek?


- 55 -

Spletna orodja se razvijajo izjemno hitro, kljub vsemu pa so določene funkcionalnosti

ostale na zelo primitivnem nivoju. Odločitve, kako bomo aplikacije razvijali, velikokrat

temeljijo na tem, katera tehnologija je na voljo, namesto da bi olajšali uporabnikovo

zmožnost izražanja, zato smo v našo spletno omrežje vgradili enostavne komponente, kot

so pogovorno okno, forum in pošiljanje zasebnih sporočil. Nismo se preveč osredotočali na

tehnologije, ki so nam na voljo, temveč smo uporabniku poskušali kar se da olajšati

zmožnost interakcije. Rast uspešnega spletnega omrežja zahteva sociološko in psihološko

kakor tudi tehnično znanje.

8.3.3 GRADNJA BOLJŠIH POVEZAV IN SPLETNIH STRANI

Čeprav spletne skupnosti dosegajo veliko rast, komaj sedaj dojemamo vrednost, ki ga

spletni prostor prinaša za skupinsko interakcijo. Spletne storitve, ki omogočajo skupinska

omrežja, pomagajo ljudem, da gradijo več in močnejša razmerja z ostalimi, naj bodo to

sodelavci, poslovni partnerji, prijatelji ali družina, ki se nahajajo po vsem svetu. Večina

spletnih storitvenih strani dodaja svojim stranem možnost uporabnikove participacije z

dodajanjem interaktivnih orodij, da omogočijo ciljnim skupinam uporabnikov možnost

skupnega smisla ali cilja na spletu.

8.3.4 RAZMIŠLJANJE IZVEN SPLETA: 12 PRINCIPOV CIVILIZACIJE

Čeprav obstaja na spletu, je spletna skupnost v osnovi človeško združenje. Da bi bolje

identificirali potrebne elemente za izgradnjo take skupnosti, je vitalnega pomena, da

pogledamo študij človeške interakcije. 12 principov civilizacije temelji na socioloških

principih in ponuja okvir za izdelavo spletne komunikacije ter njeno vzdrževanje in

nadaljnji razvoj (Mongoose, 2001). Ti principi so tudi orodje, da bi pomagali voditi

upravljavce spletnih omrežij v viziji skupnosti, v strateških in taktičnih odločitvah in

določajo metodologijo za ugotavljanje prioritet skupnostnih funkcionalnosti. 12 principov

civilizacije ponuja vizijo, kaj potrebuje uspešna spletna skupnost. Kadar gledamo skupnost

skozi oči človeške interakcije, lahko vidimo, kako izbira tehnologije pospešuje ali ovira

napore za gradnjo spletne skupnosti. Ko smo enkrat ustvarili temeljne človeške kvalitete,

ki stremijo k povezovanju, nam 12 principov poda edinstven pogled drugače neskladnih

tehnologij, ki so potrebne in omogočajo takšne skupnosti.


- 56 -

Ti principi so razdeljeni v dve skupini: prvih 6 se navezuje na osnovne človeške potrebe, ki

so prirojene vsaki skupnosti, medtem ko se zadnjih 6 osredotoča na okvir in strukture, ki

morajo obstajati, da omogočajo skupini sposobnost za obstoj in uspeh. Noben od teh

principov ne obstaja samostojno, vsak se navezuje na druge faktorje.

• Smisel: imamo skupen cilj ali interese.

• Identiteta: vemo kdo je kdo.

• Ugled: prepoznamo in gradimo svoj status na podlagi naših akcij.

• Nadzor: strinjamo se, da se lahko naše obnašanje regulira v odnosu na vrednote.

• Komunikacija: imamo načine za deljenje informacij in idej.

• Skupine: lahko se poenotimo z ostalimi.

• Okolje: interakcija poteka v določenem okolju, ki je primerno za naše cilje.

• Omejitve: vemo kdo pripada skupini in kdo ne.

• Zaupanje: vemo s kom imamo opravka in ali je to varno.

• Izmenjava: imamo skupinsko identiteto in vemo kaj drugi člani počnejo. Lahko

enostavno prikažemo naše prednosti in mnenja.

• Izražanje: kulturno izražanje, brez sovražnega govora in kletvic

• Zgodovina: lahko se ozremo nazaj in spremljamo naš razvoj.

Te principe bomo preverili bolj podrobno in analizirali njihov pomen za ljudi in skupnost

ter pregledali orodja, ki so potrebna za pospešitev njihovega izražanja na spletu.

8.3.4.1 PRVI PRINCIP: SMISEL

Predstavljamo si, da smo del spletne skupnosti. Zakaj smo tukaj? Kaj poskušamo doseči?

Vsaka skupnost potrebuje smisel. Skupnost mora imeti razlog za svoj obstoj. Obstajati

morajo specifični interesi, ki privabijo ljudi v takšno skupnost. Skupni interesi so najbolj

primeren korak za gradnjo lojalne skupnosti. V našem primeru so ti interesi skupno

obiskovanje osnovne, srednje ali višje šole. Spletna skupnost je obsojena na propad, če ni

tehtnega razloga za združevanje ljudi. Znotraj spletne skupnosti smisel ni samo

posameznikova težnja, ampak postane skupinska aktivnost njen razlog za obstoj.

Pomembno je, da se osredotočamo na skupinske in ne na posameznikove cilje. Skupnost se

razvija, če omogoča uporabnikom, da uresničijo smisel in izpolnijo cilje, ki zahtevajo

udeležbo drugih članov. Ta kolaborativni smisel je eden od najmočnejših spletnih

komponent v smislu gradnje skupnosti.


- 57 -

Implementacija skupnih smislov poveča vpliv omrežja. Ampak kako skupnosti

implementirajo smisel? Ker obstajajo v navideznem svetu, temeljijo spletne skupnosti na

orodjih in aplikacijah, ki uporabnikom pomagajo izpolniti cilje. Kot skupnost, morajo tudi

njihova orodja imeti smisel za obstoj. Komunikacijska orodja bi morala biti aplikacije, ki

jih je potrebno skrbno izbrati, da bi podpirale cilje in omogočale dosežke članov skupnosti.

Da bi zadostili temu, smo vključili komunikacijska orodja, kot so forum, oglasna deska in

pošiljanje zasebnih sporočil. Da bi popolnoma zadostili ciljem, smo člane razdelili v

določena geografska območja.

8.3.4.2 DRUGI PRINCIP: IDENTITETA

S kom imamo opravka? Ali lahko spoznamo člana kot posameznika in ne samo kot del

skupine? V vsaki skupnosti želimo vedeti kdo je kdo. Ampak osebe ne moremo videti, ne

slišimo iskrenosti v glasu in ne moremo gledati, kako oseba komunicira z ostalimi člani v

skupnosti. Edini način je, da skupnost identificira člane med sabo. Vsak član mora imeti

dinamično identiteto. To pomeni, da vemo, kaj se z njim dogaja, da ga lahko takoj

prepoznamo na podlagi objavljenega prispevka. Čeprav člani ne rabijo objaviti njihove

prave identitete, morajo osvojiti konsistentno in prepoznavno identiteto v skupnosti. Kdo

so ti ljudje, ki so v razmerju do smisla skupine? Kako lahko prispevajo k diskusiji? Kako

pogosto obiskujejo in sodelujejo v spletni skupnosti?

Ključni elementi za gradnjo spletne identitete vključujejo dinamično, samogenerirano

identiteto člana, ki nastane v primeru, da si član ustvari identiteto s pomembnimi

informacijami, kot so uporabniško ime in e-pošta. Uporabniki lahko vidijo določen profil

samo, če so njegovi prijatelji. Na spletu uporabnik pušča sledi; to se vidi v uporabniškem

imenu, katerega si ostali uporabniki zapomnijo in poznajo njegov način komunikacije in

delovanja v omrežju. Za iskanje uporabnikov je potrebno določiti kriterije iskanja, zato

smo izdelali iskalnik po regijah in po šolah, preko katerega se lahko uporabniki povežejo z

ostalimi člani spletne skupnosti. Na straneh spletnih skupnosti je potrebno najti pravo mero

med anonimnostjo in razkrivanjem.


- 58 -

8.3.4.3 TRETJI PRINCIP: UGLED

Z razvojem spleta in naraščanjem števila interpersonalnih interakcij postaja pomembno, da

znamo oceniti karakter in zanesljivost naših sogovornikov. Tako lahko ugotovimo, kakšna

pričakovanja imamo do takšnih uporabnikov in upravljavci ne rabijo igrati vloge policista,

saj si lahko naredimo lastno sliko o uporabniku. Merjenje ugleda poda članov način

ocenitve drug drugega, tako da lahko ocenimo, komu lahko zaupamo. Omogoča ljudem, da

tvorijo najboljša zavezništva, da bi dobili želene informacije.

Želja po dobrem ugledu odvrača od slabega vedenja in opogumlja člane, da zahtevajo

odziv drugih, da bi ohranili oziroma zgradili lasten ugled. Vednost, kje se mi in ljudje s

katerimi imamo stike nahajamo, je pomembna v vsaki skupnosti. V resničnem svetu

fizična predstava pove veliko o starosti, spolu in moči. Socialni status se definira z oblačili,

ki jih nosimo, naglasom, pričesko ... Na spletu te karakteristike niso vidne, ampak je bolj

pomembno kaj delaš oz. kdo si. Udeleženci ustvarjajo ugled na podlagi besed in dejanj. To

postane kritičen element identitete. Ko ljudje porabljajo vse več časa na spletu, puščajo

sledi, ki zaznamujejo njihovo obnašanje – katere strani obiskujejo, katere transakcije

opravljajo ... S puščanjem vse več informacij na spletu, ustvarjamo nov način ugleda. Ker

je naše omrežje dokaj zaprtega tipa, smo se odločili, da se ugled gradi na forumu in to na

način, da se prikazujejo ikone, ki prikazujejo nivo dosežkov, odzivov drugih uporabnikov

in prispevkov uporabnikov.

8.3.4.4 ČETRTI PRINCIP: NADZOR

Člani vsake skupnosti potrebujejo občutek, kaj lahko in česa ne smejo početi. Skupnosti

morajo imeti orodje, ki odgovarja stopnji nadzora, ki jo želimo. Npr., če je nadzor

spletnega okolja v rokah uporabnikov, potrebujejo orodja, s katerimi lahko ta nadzor vršijo.

Spletni nadzor je samonadzor. Člani morajo prevzeti odgovornost za lastno obnašanje.

Samonadzor je bolj učinkovit in prijazen do skupnosti kot pa nadzor upravitelja spletne

skupnosti, ki v tem primeru igra vlogo policista. Zagotovo obstaja ključna povezava med

ugledom in nadzorom; večji je naš ugled, večjo težo ima naša beseda.

Nekateri ključni elementi spletnega nadzora vključujejo objavljena pravila nadzora in

komuniciranja, samonadzorovalna orodja kot je npr. možnost, da izbrišemo člana iz naših

prijateljev ter odziv in nagrade za trud uporabnika.


- 59 -

Moderator ima na spletni skupnosti vlogo policista, vendar naš cilj ni, da bi le-ta grobo

posegal med uporabnike, pač pa želimo, da bi uporabniki sami opozarjali ostale na

morebitne nepravilnosti. Različni stili skupnosti imajo različne tipe nadzora. Zaprta

intranet skupnost je deležna večjega in bolj centraliziranega nadzora kot naše omrežje. Ne

glede na to za kakšno omrežje gre, je nadzor vitalnega pomena, saj bo stran le tako lahko

prosperirala.

8.3.4.5 PETI PRINCIP: KOMUNIKACIJA

Da bi skupnost obstala, morajo člani med seboj komunicirati. Vsaka vrsta interakcija, ki se

zgodi na spletu ali izven njega, vključuje neko vrsto komunikacije. Brez komunikacije

skupnost ne more obstajati. Življenje skupnosti se odvija okoli točke, kjer je komunikacija

najmočnejša.

V spletnih skupnostih je način komunikacije glavna skrb tako za člane, kakor upravljavca.

Eden izmed ključnih dejavnikov je izbor orodij za komunikacijo. Komunikacija je lahko

sinhrona ali asinhrona. Orodja za komunikacijo, ki smo jih vključili v našo spletno stran,

so: shoutbox, forum in direktna sporočila. Zmožnost trenutnih spletnih komunikacijskih

orodij je odvisna od želje članov po komuniciranju. Z napredkom tehnologije in s

povečanjem hitrosti spleta se bodo vedno pojavljali novi načini komunikacije. Vsa

komunikacijska orodja niso dovolj učinkovita. Izbira le-teh temelji na samem kontekstu

spletnega omrežja in je vezana na profil članov, ki bodo obiskovali našo spletno stran.

Asinhrona metoda komunikacije je največkrat uporabna, ko je potrebno informacije

organizirati in shraniti, medtem ko je sinhrona komunikacija primerna takrat, ko želimo

klepetati. Da bi izvajali sinhrono komunikacijo, naj bi ljudje med seboj že imeli ustvarjeno

povezavo preko telefona ali elektronske pošte.

8.3.4.6 ŠESTI PRINCIP: SKUPINE

Ljudje v skupnostih se med sabo organizirajo v skupine. To je naraven proces. Vse

skupnosti imajo skupine, ki se osredotočajo na določen del skupnosti. Pri nas so skupine

obiskovalci določenega oddelka osnovne, srednje ali višje šole. Večja in bolj različna je

skupnost, več skupin je. V teoriji ljudje lažje zadovoljujejo svoje cilje v manjši skupini, ki

jo je lažje obvladovati. Tehnologija, ki omogoča posameznikom izdelavo, povezovanje in

sodelovanje v skupinah, je ključ, da naredi skupnost bolj uporabno in povezovalno.


- 60 -

Spletne skupnosti morajo omogočiti članom znotraj skupin skupinsko identiteto, privilegije

in vzdrževanje te skupine. Povezovanje ljudi v skupine da ljudem občutek pripadnosti, ki

izvira iz skupnega interesa, ki ga imajo z ostalimi člani. Včasih so te skupine določene, kot

je to pri naši spletni skupnosti, drugič so dinamične, za kar je tudi poskrbljeno, saj je

omogočeno, da ljudje sami dodajajo oddelke razredov.

Skupine so lahko javne ali zasebne. Odločili smo se, da bomo imeli samo javne, tako da

lahko vsak udeleženec pogleda kdo je član katerega koli oddelka.

8.3.4.7 SEDMI PRINCIP: OKOLJE

Okolje vpliva na posameznikovo doživljanje skupine. Vse spletne aktivnosti potekajo

znotraj okvira spletnega okolja. Da bi bilo to okolje učinkovito, mora biti dobro planirano

in integrirano, da reflektira skupnost, njene cilje in vrednote. Vsaka skupnost je drugačna

in najbolje deluje v primernem okolju, ki ga ustvarimo glede na potrebe. Uspešne spletne

strani morajo zagotoviti relevantno in konsistentno izkušnjo za svoje uporabnike. Nekateri

ključni elementi uspešnega sinergijskega spletnega okolja vključujejo enostavno navigacijo

in vmesnik ter koheziven in prepoznaven stil na vseh podstraneh. Člani spletne skupnosti

morajo sprejeti določene omejitve, kot je npr. nekompatibilnost z ostalimi spletnimi

skupnostmi. Poslovni model izdelamo v skladu s smislom, ki ga ima spletna skupnost.

8.3.4.8 OSMI PRINCIP: OMEJITVE

Znotraj skupnosti mora obstajati čista definicija kdo je lahko član, kakor tudi kdo ni ali ne

more postati član. Znotraj spletne skupnosti se pojavlja veliko omejitvenih težav: definicija

kaj pomeni članstvo, zaščita podatkov, pravila na podlagi katerih lahko nečlani dostopajo

do različnih podstrani. Brez jasno napisanih omejitev ni spodbude, da bi postali člani, in ni

zmožnosti, da bi nadzorovali dostop članov. Omejitve niso samo ločnica med člani in

nečlani, pojavljajo se v več oblikah znotraj skupnosti in se velikokrat navezujejo na ugled

uporabnika. Nekatere strani nagrajujejo dolgotrajno aktivne člane z omogočanjem

posebnih privilegijev. Ti privilegiji so udeležba pri posebnih predstavitvah ali dostop do

vsebin, ki so vidne le upravljavcem. Omejitve so pomembne tudi v izdelavi in nadzoru

skupin. Npr., če člani ustvarijo prostor za projektno sodelovanje, imajo pravico, da se

odločijo, kateri člani skupine se lahko prijavijo, katere privilegije imajo in lahko definirajo

mehanizme za administracijo teh omejitev.


- 61 -

Glavni elementi omejitev spletne skupnosti vključujejo registracijo uporabnika. Le

registriran uporabnik lahko sodeluje v interakciji. Nečlani lahko vidijo samo prvo stran, če

želijo iskati po članih, se morajo registrirati. Ko uporabnik kreira vsebino, je na forumu

zraven vsake objave vidno uporabnikovo ime, tako lahko identificiramo uporabnika, pa

tudi on sam si na podlagi tega gradi svoj ugled.

8.3.4.9 DEVETI PRINCIP: ZAUPANJE

Skupnost ne more funkcionirati brez zaupanja. Člani morajo vedeti, koliko lahko zaupajo

drugim uporabnikom in vsak uporabnik mora zaupati administratorjem spletne skupnosti,

da ne bodo zlorabili njihovih zasebnih informacij. Zaupanje ni enostaven postopek in se

gradi skozi daljše časovno obdobje. Sociologi so raziskali zaupanje v skupnostih in prišli

do zaključka, da so pozitivna interakcija, vsestransko razumevanje posameznikove

identitete in mnenja drugih zaupanja vrednih članov, ključ za pridobitev zaupanja v druge

ljudi. Gradnja zaupanja povečuje učinkovitost skupine in omogoča hitrejše rešitve.

Obstajata dve različni ravni zaupanja v spletnih skupnostih; zaupanje med člani in

upravljavcem in zaupanje med člani samimi. V spletni skupnosti uporabniki želijo, da so

njihove zasebne informacije varne in da bo upravljavec z njimi ravnal odgovorno in jih ne

bo prodajal drugim posameznikom in podjetjem. Zaupanje izvira iz identitete in je osnova

za ugled. Ključni elementi zaupanja na spletu omogočajo članom gradnjo zaupanja skozi

čas ter omogočanje različnih nivojev zasebnosti, kar pomeni, da so ob večji participaciji

člani bolj vidni. Zaupanje je osrednja tema pri razvoju uspešne spletne skupnosti. Za

pridobitev zaupanja je potrebno veliko dela. Če se počutijo udeleženci razkriti, se bodo

umaknili iz omrežja. Prisotnost zaupanja je osrednjega pomena za ustvarjanje

prijateljskega okolja, kjer se ljudje srečujejo kot enaki.

8.3.4.10 DESETI PRINCIP: IZMENJAVA

Veliko ljudi se včlani v skupnosti, ker upajo, da bodo izmenjali nekaj kar imajo, naj bo to

strokovno znanje, izkušnje itd. Takšna izmenjava je lahko »eden k enemu« (pošljemo

zasebno sporočilo in dobimo odgovor na njega) ali »eden k mnogim«, kar pomeni, da

objavimo nekaj na forumu. Takšna izmenjava predstavlja člane, ki imajo enak interes in

lahko zato podobno vrednotijo stvari. Je tudi način za preverjanje ugleda in zaupanja med

člani in obenem enota, ki temelji na uporabnikovem položaju znotraj skupnosti.


- 62 -

Npr. člani, ki so eksperti na določenem področju, lahko vnesejo v skupnost njihov socialni

kapital in tako neposredno večajo socialni kapital skupnosti. Skupnosti so tržišča za znanje

in človeško pozornost. Temeljna vrednota skupnosti je trgovanje med materialnimi in

nematerialnimi stvarmi.

8.3.4.11 ENAJSTI PRINCIP: IZRAŽANJE

Kaj je novega v skupnosti? Tako kot ima vsak član identiteto, ima vsaka skupnost svoj

način izražanja in s pomočjo tega izražanja bolje razumemo skupino. Izražanje prikazuje

utrip skupnost; kaj se dogaja, katere teme se diskutirajo, kateri članki se berejo ... To je

posebej pomembno za nove člane. Če aktivnosti ne potekajo, lahko menijo, da jim

skupnost ničesar ne ponuja in da se nič ne dogaja, zato se lahko odločijo za nesodelovanje.

Način izražanja se vedno znova spreminja. Uspešna skupnost se izraža s profiliranjem

popularnih članov, da lahko ostali vidijo kaj počnejo, ter objavo anket, novih vsebin in

dogodkov, katere lahko uporabnik komentira. Tako skupnost kot uporabniki morajo

izoblikovati način izražanja. Interaktivne storitve, ki omogočajo zmožnost izražanja

emocij, prav tako vključujejo interpersonalno komunikacijo, ki omogoča izboljšanje

oddaljenega sodelovanja in večje vlaganje v skupnost s strani njenih članov. Člani morajo

čutiti dražljaje s strani te emocionalne komponente komunikacij in se naučiti, kako jo

primerno izvrševati.

8.3.4.12 DVANAJSTI PRINCIP: ZGODOVINA

Da dobimo popolno vrednost skupnosti, skupnost rabi način, da si stvari zapomni. Arhiv

dodanih vsebin ima vrednost in povečuje bazen dostopnih informacij in daje nov zagon za

razvoj. Dva najpomembnejša elementa spletne zgodovine sta arhiv starih vnosov in

občutek za samo zgodovino. Odprtokodne skupnosti predstavljajo tipičen primer

pomembnosti tega principa. Vsak odprtokodni projekt mora imeti seznam zaslug ali

zgodovino. Programerji, ki delajo na projektu, si gradijo ugled na podlagi svojega dela in

identitete v odprtokodni skupnosti. Drugi razvijalci jim na podlagi tega lahko zaupajo.

Skupnost si mora zapomniti člane, pa čeprav so jo ti zapustili.


- 63 -

8.4 URESNIČITEV ZASTAVLJENIH CILJEV

Želimo aktivno in konsistentno udeležbo v komunikaciji. Upravljavec ni edini, ki se

ukvarja s problemi in opozarja člane. Člani pozdravljajo nove člane in jim odgovarjajo na

pogosto postavljena vprašanja (FAQ). Zbiranje podatkov je prvi korak k znanju, deljenje

podatkov je prvi korak k skupnosti. Velikost skupnosti ni tako pomembna kot rezultat.

Udeleženci se sprašujejo, kaj je prednost članstva? Kakšno vrednost ima članstvo? Kako

dobro skupnost akumulira informacije in jih nato redistribuira?

Kadar se pojavijo težave v skupnosti, se jih lahko reši s skupnimi močmi. Zdrave skupnosti

se upravljajo same in člani imajo občutek pripadnosti. Upravljavec je le del skupnosti, ne

njen lastnik. Status v socialnem omrežju se pridobi s kvaliteto in ne kvantiteto. To pomeni,

da je potrebno objavljati kvalitetne prispevke, pa čeprav bodo ti objavljeni redkeje. Bolj

pomembno je, da objavimo kvaliteten članek in tako prispevamo k skupnosti, kot pa da se

osredotočimo na vsakdanje pisanje nepomembnih komentarjev ali odzivov v stilu LOL,

ROFL ...

Ljudi je potrebno angažirati za sodelovanje. Vsakdo ima nek talent, oz. je sposoben kakor

koli prispevati k skupnosti. Uporabimo te veščine in vključimo te ljudi v samo upravljanje.

8.5 ODPRTA VPRAŠANJA

Vsekakor je največji problem spletnih skupnosti varovanje podatkov. Tukaj naletimo na

več težav, uporabnik brez lastnega vedenja pusti profil odprt, kar pomeni, da je viden

vsem, ne samo prijateljem. Uporabnik lahko dobi povabilo s strani osebe, ki je ne pozna, in

ki lahko zlorabi njegove podatke ali fotografije. Ustvarjalci spletnih skupnosti morajo

upoštevati in dajati prednost varovanju mladoletnih oseb. V nekaterih primerih pravila

uporabe upoštevajo starostne omejitve. Mladost je specifično življenjsko obdobje zato je

pomembno, da se zavedamo, kako se bodo mladi odzivali na objavljene vsebine. Zasnova

aplikacije mora upoštevati do katere stopnje bodo mladi obvladovali morebitna tveganja ali

kako jih obvarovati pred takšnim tveganjem. Konvencija OZN o pravicah otrok nam

podaja uporaben okvir za prikaz, kako naj bi se mladi aktivno udejstvovali v njihovem

varovanju v koraku z njihovim odraščanjem. Rešitev se pojavlja v razvijanju varnih in

učinkovitih aplikacij, ki pripomorejo, da je spletna skupnost varen prostor za mlade.


- 64 -

Potrebno je posvojiti etične principe, ki se pričnejo pri interesih in željah mladih ljudi, in

upoštevati najvišje standarde pri varovanju podatkov. Razmisliti je potrebno tudi, kako

lahko spletna skupnost omogoča zgled v varnosti, npr. da poudarimo navodila za uporabo,

omogočamo transparentna poročila o zlorabah ... Vrednostna percepcija prijave na spletno

skupnost zahteva pozitivne vrednote in lokalno podporo efektivni uporabi in zadosten

doprinos s strani javnega sektorja.

Pomembno je izpostaviti tudi strah izgube informacij/identitete ali srečanje „napačnih“

ljudi, kar lahko preprečimo z javno informiranostjo o prednostih in slabostih spletnih

skupnosti ter s standardiziranjem upravljanja spletnih skupnosti. Pogosto se pojavijo tudi

omejitve pri dostopu iz različnih lokacij. Dostop mora biti omogočen doma, pa tudi na

javnih in delovnih mestih. Ljudje velikokrat nimajo zadostnega strokovnega znanja in

zaupanja, zato mora lokalna skupnost uravnavati upravljanje in podporo. Da bi preprečili

intelektualno zavračanje, je potreben „katalizator“, ki lahko odpira vrata v svet spletnih

skupnosti. Vsekakor bi si na naši spletni skupnosti želeli tudi več funkcionalnosti in

podporo za izdelavo vmesnikov s strani drugih oseb, vendar zaradi omejenega časa to ni

bilo možno.

8.6 PREDLOGI ZA VE ČJO UPORABNOST SPLETNE SKUPNOSTI

Predlagam iniciativo, ki omogoča proaktivno podporo in vodstvo in bi pomagala

izpostaviti prednosti ter se izognila negativnim dejavnikom. Vključevala bi članstvo v

spletnih skupnostih, ki se podrejajo smernicam socialnih medijev in program javnega

izobraževanja, kjer bi se uporabljale spletne skupnosti in standardni mediji. Izdelati bi bilo

potrebno modul, s katerim bi novince bolj učinkovito obveščali o varni uporabi spletnih

strani spletnih skupnosti.

Da bi javnost našla večjo korist v spletnih skupnostih, je potrebno povečati dostop in

njihovo uporabo, tako da bi vsakdo našel določene vrednote in vzpostavil način izražanja.

Spletne skupnosti bi bilo potrebno izpostaviti kot razstavni eksponat v smislu socialne

integracije in identifikacijo možnosti eksperimentiranja, ki jo omogočajo v smislu

odkrivanja novih informacij. Prav tako menim, da bi bilo potrebno podpreti skupnosti, ki bi

bile del skupnostnega angažiranja za sodelovanje pri večanju socialnega kapitala.


- 65 -

9 IZDELAVA SPLETNE STRANI

9.1 KONCEPTUALNI OKVIR

Najprej smo si ogledali primerljive spletne skupnosti, nakar smo si na list papirja narisali

samo zasnovo strani. Spletna stran je morala zadostiti potrebam uporabnika in zadostiti

dvanajstim principom civilizacije, zato sta nam proces planiranja in izbire funkcionalnosti

vzela veliko časa.

Slika 10: Osnutek spletne strani

Stran smo želeli organizirati tako, da bo na vrhu glavna pasica z imenom in logotipom, na

njej bo oglas, ki se bo ob posodobitvi strani zamenjal. Spletna skupnost bo potrebovala

prijavo, iskalnik in nogo, na kateri bo tudi statistika strani in pravila uporabe. Da bi

zapolnili prostor, smo se odločili izdelati ilustracijo, ki bi potencialne člane pritegnila k

omrežju. Prav tako smo želeli izdelati PHP modul, ki bo prikazoval zadnjih pet prijavljenih

uporabnikov. Kazalo je, da bo zahtevno, vendar smo se v samo izvedbo podali polni

zanosa in motivacije.


- 66 -

9.2 TEHNOLOŠKI OKVIR

Ker smo delali spletno stran, ki spada v kontekst Spleta 2.0, smo vključili nekatere

tehnologije o katerih smo govorili v poglavju 5.4. Uporabili smo CMS Joomla za izdelavo

spletne skupnosti, kajti ta CMS nam je bil poznan že od prej in je prijazen do uporabnika.

Glavna prednost načina izdelave s CMS-om je bila, da so določeni moduli, kot sta npr.

iskalnik in prijavno-registracijski modul, že integrirani, Na spletu je na voljo veliko

oblikovnih predlog za Joomlo!, vendar nam nobena ni odgovarjala, zato smo jo z uporabo

Adobe Photoshopa, CSS slogov in Macromedia Dreamweaverja 8 izdelali sami. V

dokument index.php smo vstavili kodo, ki smo jo spisali sami. Da bi bila izvedba možna,

smo inštalirali SQL in Apache. Da Joomla oblikovalsko predlogo prepozna, je potrebno

ustvariti tudi XML dokument. Stran je optimizirana v ločljivosti 1024x768, kar je

optimalna ločljivost tako za manjše, kakor tudi velike zaslone.

Na vrh strani smo postavili pasico, na katero smo dodali tudi pasico za oglas, v kolikor bi

se v prihodnosti odločili za komercialno različico spletne strani. Na pasico smo dodali

slogan in logotip, ki se nahaja na desni strani pasice. Imeli smo kar precej težav z

umeščanjem oglasne pasice nad glavno pasico, vendar nam je z modifikacijo CSS slogov

na koncu le uspelo.

Slika 11: Zgornja pasica

Na levi strani pod pasico smo dodali prijavno okno, ki je integralni del Joomle in ga zato ni

bilo potrebno modificirati.

Slika 12: Modul za prijavo in registracijo


- 67 -

Ko se uporabnik registrira, Joomla avtomatsko pošlje elektronsko sporočilo na naslov

uporabnika, ki mora nato prijavo potrditi. Ko je prijava potrjena, uporabnik postane član

spletne skupnosti Moja Šola. Dodana je tudi možnost pozabljeno geslo - kadar uporabnik

pozabi geslo, vpiše svoj elektronski naslov in Joomla mu ga ponovno posreduje.

Pod prijavnim oknom smo izdelali modul Izberi regijo. Najprej smo naredili t. i. »image

map«, ki zazna gibanje kurzorja nad določenim poljem. Tukaj lahko uporabnik klikne na

regijo v kateri išče šolo. Ko kliknemo na določeno regijo, avtomatsko dobimo izpis vseh

šol v regiji.

Slika 13: Modul Izberi regijo

Iskanje lahko omejimo na osnovne, srednje in višje oz. visoke šole. Podatke o šolah smo

dobili na spletu, jih prenesli v tekstovno datoteko in nato uvozili v SQL bazo. V primeru,

da naše šole ni v iskalniku, jo lahko dodamo sami. Tako lahko bazo šol kreirajo uporabniki

sami.

Slika 14: Iskalnik šol


- 68 -

Na levi strani noge je modul s statistiko šol in uporabnikov, na desni je modul s pravili

uporabe in zasebnostjo.

Slika 15: Statistika

Pod glavno pasico je ilustracija narejena v programu Adobe Illustrator, ki bi naj doprinesla

k veseli podobi spletne strani in uporabnike animirala k registraciji.

Slika 16: Ilustracija

Modul naključne slike je namenjen prikazovanju avatarjev naključnih uporabnikov.

Vsakič, ko posodobimo stran, se prikažejo drugi uporabniki.

Slika 17: Modul naključne slike


- 69 -

Modul Poišči šolo omogoča uporabnikom iskanje šol po regijah.

Slika 18: Modul poišči šolo

Ko se uporabnik registrira, se odpre njegov profil, kjer si lahko ureja prikazno sliko in

dodaja šole na katerih se je šolal.

Slika 19: Urejanje profila


- 70 -

Na pasici zgoraj se pojavi šest gumbov: domov, osebni profil, uredi profil, prijatelji, forum

in iskanje.

Slika 20: Gumbi

Uporabnik ima možnost pošiljanja zasebnih sporočil, komuniciranja preko foruma ali

shoutboxa, ki je izdelan s tehnologijo AJAX.

Slika 21: AJAX Shout box


- 71 -

Slika 22: Kompletna spletna stran

9.2.1 IZDELAVA MODULA POGOJI UPORABE IN ZASEBNOST

Na kratko bomo predstavili, kako smo izdelali modul. Izbrali smo si modul, kjer sta

povezavi zasebnost in pravila uporabe, ki se nahajata v nogi strani.

Slika 23: Modul povezave

Najprej odpremo datoteko template_css.css, kjer predlogi uredimo oblikovalske stile CSS

in spišemo kodo, s katero definiramo izgled modula.


- 72 -

Slika 24: Urejanje CSS-a

Nato odpremo datoteko index.php in dodamo nov modul kot je prikazano na sliki.

Slika 25: Php koda

Odpremo administratorski vmesnik Joomle, kjer ustvarimo nov meni, ki smo ga

poimenovali othermenu in nato napišemo dve statični vsebini, pogoji uporabe in zasebnost.

Slika 26: Upravljavec menijev


- 73 -

Sledi kreiranje modula bottom links, kateremu dodelimo pozicijo links, ki smo jo prej

ustvarili v datoteki index.php, da je zadeva popolna, dodamo priponi _bot, ga dodelimo

meniju other menu, izberemo stil flat list in ga omogočimo na vseh podstraneh.

Slika 27: Upravljavec modulov


- 74 -

9.3 TEORETI ČNI OKVIR

Izvedbo smo si zastavili tako, da bi zadostili 12 principom civilizacije, prav tako smo želeli

uporabiti tehnologije spleta 2.0. Smisel naše spletne strani je, da služi ljudem oz. bivšim

sošolcem in sošolkam, ki želijo po dolgih letih ponovno navezati medsebojne stike.

Identiteta uporabnika je vidna skozi pogovor med uporabniki oz. objavami na forumu.

Uporabnik gradi svojo identiteto na podlagi svojega izražanja in ustvarja ugled na podlagi

besed in dejanj. Uporabnike spodbujamo k temu, da sami vršijo nadzor, kljub vsemu pa

smo na forumu administrator, ki briše neprimerne vsebine. Na voljo je več orodij

komuniciranja, kot so shoutbox, forum ali zasebna sporočila. Uporabnik je član skupine,

kar v našem primeru pomeni oddelek, ki ga je obiskoval na šoli, tako lahko vidi ostale

uporabnike, ki so obiskovali ta oddelek in jih doda kot prijatelje ter z njimi komunicira, saj

ima njim enako skupno izkušnjo. Zadoščeno je tudi principu okolja, saj so vse podstrani

konsistentne in imajo enak stil, tako lahko uporabnik enostavno raziskuje spletno skupnost

in se v njej ne izgubi. Vsaka skupnost ima svoj lasten način izražanja, ki se ustvari na

podlagi uporabnikovega znanja in izkušenj. Omejitve spletne skupnosti so, da lahko le

registriran in prijavljen uporabnik vidi celotno vsebino spletne skupnosti, prav tako naše

omrežje ni kompatibilno z drugimi ter nezmožnost dodajanja lastnih aplikacij. Uporabnik

skozi participacijo dosega večjo vidnost in ob enem tudi večji ugled, na podlagi tega tudi

gradi zaupanje. Kadar se uporabniški podatki ali vsebine zlorabijo, se uporabnik počuti

razkrit in ne bo več želel sodelovati v spletni skupnosti. Člani med izmenjavanjem

informacij večajo socialni kapital in izvedo informacije o uporabnikih, katerih zaradi

nerednih stikov niso imeli. Ob vsaki spremembi delamo varnostne arhive celotne spletne

skupnosti, objave in uporabniške vsebine so uporabnikom vedno dosegljive.


- 75 -

10 ZAKLJU ČEK

Splet 2.0 je spremenil okvire spleta. Čeprav osnovno poslanstvo, to je iskanje informacij,

ostaja enako, se je spletna funkcionalnost drastično spremenila. Danes se uporabniki

aktivno vključujejo v ustvarjanje spletnih vsebin in splet se je sposoben odzivati na

uporabnikovo dejanje. Splet se je spremenil iz baze informacij v interaktivno komunikacijo

med bralci in avtorji. Spletne strani, kot je npr. Facebook, so osnova za uporabnike, še

posebej za mlajše. Brez spletnih omrežij za te ljudi ne bi bilo spleta in posledično Spleta

2.0. Kakor koli že, uporabnik mora dojeti, da znotraj okvira Spleta 2.0 počiva spregledana

realnost, da komunikacija, sociološki konstrukt spleta in oglaševanje določata proces, ki je

trenutno nepopoln. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajal napredek in kako bo napredek spleta

vplival na uničenje ali stagnacijo ene izmed najpomembnejših tehnologij, ki jih je svet kdaj

koli videl. Mi kot uporabniki spleta moramo priznati pomembnost glavnih tematik, ki so

bile navedene v tem diplomskem delu, kot osnovo za prihodnost spleta: presek ideologije

Spleta 2.0 in praksa v navideznem svetu, komunikacijski vzorci spleta 2.0, kultura kot

prenesen socialni konstrukt in monetarna primarna motivacija, ki stoji za spletnim

oglaševanjem. Namen tega diplomskega dela je bil, da izdelamo spletno skupnost, kar

nam je tudi uspelo. Spletna stran se ne more primerjati s spletnimi stranmi velikih spletnih

omrežij, kot sta npr. Facebook ali Myspace, lahko pa z nadgradnjo dodamo ogromno

funkcionalnosti. Stran je optimizirana za Internet Explorer 6 in 7 ter FF 2 in 3. Napake smo

odpravljali sproti. Spletna skupnost je bila testirana na izbranih uporabnikih, ki so nam

javili napake, katere smo sproti odpravljali.

Za varnost je z Joomlinim uporabniškim vmesnikom dobro poskrbljeno, seveda pa se ne

moremo izogniti problemom, ki bi nastali, če bi stran delovala v komercialne namene, to

so poskusi vdorov, kreiranje imaginarnih uporabnikov, spam ... V spletno stran je bilo

investiranih približno 100 ur dela, kljub vsemu pa menimo, da bi z nadaljnjim delom

dodajali nove funkcionalnosti in tako bi stran lahko dobila novo dimenzijo. Smo pa

izjemno zadovoljni, da smo se poglobili v Joomlo, tako da imamo sedaj pregled nad večino

pozitivnih in negativnih lastnosti tega CMS-a, ki jih bomo s pridom uporabili pri

nadaljnjem delu.


- 76 -

11 LITERATURA

Agraz, D. (2006). Making Friends Through Social Networks: A New Trend in Virtual Communication. [online]. [Uporabljeno 10. Dec. 2009; 23.32]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.stanford.edu/~aneesh/NewFiles/Dian Agraz.pdf. Ambrose, D. (2007). Virtual Interactive Communication: A Bicultural Survey through the Lens of Web 2.0. Georgetown: [D.Ambrose]. BBC. (2009). Online networking 'harms health'. [online]. [Uporabljeno 19. Feb. 2009; 19:20]. Dostopno na spletnem naslovu http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/7898510.stm. Bacon, J. (2009). The Art of Community. Sebastopol: O’Reilly Media. Bader, J. (2002). Schriftlichkeit und Mündlichkeit in der Chat-Kommunikation. NET.WORX, Die Online-Schriftenreihe des Projekts Sprache@Web, Št. 29. 2002. [online]. [Uporabljeno 3. Nov. 2009; 12:25, 14.20, 17.30]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.mediensprache.net/networx/networx-29.pdf. Best, D. (2006). Web 2.0 Next Big Thing or Next Big Internet Bubble? Lecture Web Information Systems. Eindhoven: Technische Universiteit Eindhoven. Boogart, M. R. V. (2006) Uncovering the social impacts of Facebook on a college campus. [online]. [Uporabljeno 23. Okt. 2009; 22:27]. Dostopno na spletnem naslovu http://dspace.cns.ksu.edu:4001/dspace/bitstream/2097/181/1/MatthewVandenBoogart2006.pdf. Boutin, P. (2006). Web 2.0 Doesn’t Live Up To Its Name. [online]. [Uporabljeno 13. Avg. 2008; 09:27]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.slate.com/id/2138951. Boyd, D. (2004). Friendster and Publicaly Articulated Social Networking. [online]. [Uporabljeno 24. Okt. 2009; 15:45]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.danah.org/papers/CHI2004Friendster.pdf. Boyd, D., Ellison, N. (2007). Social Network Sites: Definition, History, and Scholarship [Online]. [Uporabljeno 3. Nov. 2009; 20:12]. Dostopno na spletnem naslovu http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html. Brown, S.L., Tildon, A., Woodside, D.M. (2002). The case for on-line communities. [online]. [Uporabljeno 12. Maj. 2009; 19:37]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.mckinseyquarterly.com/The_case_for_on-line_communities_1143.


- 77 -

Cohen, D., Laurence, P. (2001). In Good Company: How Social Capital Makes Organizations Work. Boston: Harvard Business School Press. Communities and Local Government, (2008). Online Social Networks Research Report. [online]. [Uporabljeno 8. Okt. 2009; 16.29]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.communities.gov.uk/documents/communities/pdf/1000435.pdf. Cook, T., Hopkins, L. (2008). Social media. [online]. [Uporabljeno 29. Okt. 2009; 18:26]. Dostopno na spletnem naslovu http://trevorcook.typepad.com/weblog/files/CookHopkins-SocialMediaWhitePaper.pdf. Davies, T. (2009) Safe and effective SNS applications for young people. [online]. [Uporabljeno 03. Dec. 2009; 22.12]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.scribd.com/doc/15594423/Safe-and-Effective-Social-Network-Site-Applications-for-Young-People. Decrem, B. (2006). Introducing Flock Beta 1. [online]. [Uporabljeno 28. Nov. 2008; 19:57]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.flock.com/node/4500. Digizen. (2008). Social Networking Overview. [online]. [Uporabljeno 12. Dec. 2008; 16:42]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.digizen.org/downloads/social-networking-overview.pdf.

Durscheid, C. (2003). Netzsprache - ein neuer Mythos. [online]. [Uporabljeno 3. Okt. 2009; 11:27]. Dostopno na spletnem naslovu www.ds.unizh.ch/lehrstuhlduerscheid/docs/netzsprache.pdf. Engeström, J. (2005). Why some social network services work and others don’t – Or: the case for object-centered sociality. [online]. [Uporabljeno 24. Okt. 2008; 13:17] Dostopno na spletnem naslovu http://www.zengestrom.com/blog/2005/04/why_some_social.html. Graf, H. (2006). Building Websites with Joomla!. Birmingham: Packt Publishing. Govani, T., Pashley, H. (2006). Student Awareness of the Privacy Implications When Using Facebook. [online]. [Uporabljeno 25. Sep. 2009; 19:43]. Dostopno na spletnem naslovu http://lorrie.cranor.org/courses/fa05/tubzhlp.pdf. Gross, C. (2006). Ajax Patterns and Best Practices. Berkeley: Apress. Gross, R., Acquisti, A. (2005). Information Revelation and Privacy in Online Social Networks (The Facebook Case). [online]. [Uporabljeno 15. Jul. 2009; 14:58]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.heinz.cmu.edu/~acquisti/papers/privacy-facebook-gross-acquisti.pdf.


- 78 -

Heer, J., Boyd, D. (2005). Vizster: Visualizing Online Social Networks. [online]. [Uporabljeno 15. Jul. 2009; 17:23]. Dostopno na spletnem naslovu http://jheer.org/publications/2005-Vizster-InfoVis.pdf. Hinchclife, D. (2005). Five Reasons Why Web 2.0 Matters. [online]. [Uporabljeno 12. Avg. 2009; 19:20]. Dostopno na spletnem naslovu http://web2.socialcomputingjournal.com/five_reasons_why_web_20_matters.htm. Hitwise & Experian. (2007). The Impact of Social Networking in UK. [Online]. [Uporabljeno 3. Nov. 2009; 20:30]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.bergenmediaby.no/admin/ressurser/QCetFnO$_11_Social_Networking_Report_2008.pdf. Holzner, S. (2006). Ajax For Dummies. Indianapolis: Wiley Publishing. Jones, H., Soltren, J. H. (2005). Facebook: Threats to Privacy. [online]. [Uporabljeno 29. Jul. 2009; 13:49]. Dostopno na spletnem naslovu http://www-swiss.ai.mit.edu/6095/student-papers/fall05-papers/facebook.pdf. JOOMLA! CMS. [online] [uporabljeno 01. 12. 2008; 15.32, 29. 07. 2009; 17. 12, 12. 11. 2009; 18:33]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.joomla.org. Keen, A. (2006). Web 2.0: The Second Generation of the Internet Has Arrived. It’s Worse Than You Think. [online]. [Uporabljeno 13. Avg. 2008; 14:35]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.weeklystandard.com/Content/Public/Articles/000/000/006/714fjczq.asp. Kim, A.J. (2000). Community Building on the Web: Secret Strategies for Successful Online Communities. Berkeley: Peachpit Press. Krug, G. (2005). Communication, Technology and Cultural Change. London: SAGE Publications. Lesser, E. L. (1999). Knowledge and Social Capital, Foundations and Applications. Boston: Butterworth-Heinemann. McAfee, A. (2006). Enterprise 2.0: The Dawn of Emergent Collaboration. MIT Sloan Management review, 47, 3: str. 21–28 Mongoose Technology. (2001). The 12 Principles of Mongoose Technology. (2001). The 12 Principles of Civilization - Guidelines for Designing Interactive Internet Services. [online]. [Uporabljeno 23. Nov. 2008; 20:28]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.scribd.com/doc/34527/The-12-Principles-of-Civilisation-Guidelines-for-Designing-Interactive-Internet-Services-Mongoose-Technology-2002.


- 79 -

Newhagen, J. E., Rafaeli. S. (1996). Why Communication Researchers Should Study the Internet: A Dialogue. Journal of Communication, 46,1: str. 4–13. Ofcom. (2008). Social Networking: A quantitative and qualitative research report into attitudes, behaviours and use. [online]. [Uporabljeno 15. Nov. 2009; 13:20, 16. Nov. 2009; 10:17]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ofcom.org.uk/advice/media_literacy/medlitpub/medlitpubrss/socialnetworking/report.pdf. O'Reilly, T. (2006). Web 2.0 Compact Definition: Trying Again. [online]. [Uporabljeno 12. Nov. 2009; 08:14]. Dostopno na spletnem naslovu http://radar.oreilly.com/2006/12/web-20-compact-definition-tryi.html. O'Reilly, T. (2007) What is Web 2.0? Design Patterns and Business Models for the next Generation of Software. Sebastopol: O'Reilly Media. Porter, D. (1996). Internet Culture. New York: Routledge. Raizada, R., Vinayak, T., Srivastav G., Garg S., Mehrotra S., Chandak S. (2009) The Effect of Social Networking Sites on Personal Lives of the People. [online]. [Uporabljeno 17. Jul. 2009; 23.15]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.scribd.com/doc/13653301/The-Effect-of-Social-Networking-Sites. Rheingold, H. (2000). The virtual community: Homesteading on the electronic frontier. Cambridge: MIT Press. Sabongui, G. (2007). The Art of Social Networking. Quebec: LifeSkills Network. Shreves, R. (2008). Open Source CMS Market Share use. [online]. [Uporabljeno 7. Okt. 2009; 13:12]. Dostopno na spletnem naslovu http://php.opensourcecms.com/news/pdf/2008_oscms_market_survey.pdf. Slevin, J. (2000). The Internet and Society. Malden: Blackwell. Stutzman, F. (2005). An Evaluation of Identity - Sharing Behavior in Social Network Comm unities. [online]. [Uporabljeno 15. Mar. 2009; 20:45]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ibiblio.org/fred/pubs/stutzman_pub4.pdf. Thompson, J. B. (1990). Ideology and Modern Culture: Critical Social Theory in the Era of Mass Communication. Palo Alto: Stanford University Press. Wellman, B., Berkowitz S.D. (1988). Social Structures: A Network Approach. Cambridge: Cambridge University Press.


- 80 -


- 81 -

Documents

KONCEPT IZDELAVE SPLETNE SKUPNOSTIdiagram socialnih omrežjih, kjer so uporabniki to čke, povezave med njimi pa linije. Nekateri strokovnjaki menijo, da je za četek spletnih skupnosti