ODNOS MLADIH DO VARNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH IN ... · predstavljene različne nevarnosti, ki so prisotne na spletu in zelo vplivajo na zmanjševanje zasebnosti mladih uporabnikov

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

Diplomsko delo

ODNOS MLADIH DO VARNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH IN UČINKOVITOST

UKREPOV ODGOVORNIH ORGANIZACIJ

Katjuša Poljanšek

Ljubljana, september 2012

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

DIPLOMSKO DELO

ODNOS MLADIH DO VARNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH IN UČINKOVITOST UKREPOV ODGOVORNIH ORGANIZACIJ

Kandidatka: Katjuša Poljanšek Vpisna številka: 04036430 Študijski program: univerzitetni študijski program Uprava I. stopnja Mentor: doc. dr. Jože Benčina

Ljubljana, september 2012

iii

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA Podpisana Katjuša Poljanšek, študentka univerzitetnega študijskega programa Uprava I. stopnja, z vpisno številko 04036430, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Odnos mladih do varnosti na socialnih omrežjih in učinkovitost ukrepov odgovornih organizacij

S svojim podpisom zagotavljam, da:

− je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; − sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam

v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; − sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili;

− sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo, in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;

− se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo;

− se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo;

− je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki Dela FU.

Diplomsko delo je lektorirala: Andreja Žabkar, profesorica slovenščine Ljubljana, september 2012

Podpis avtorice:

v

POVZETEK Živimo v dobi računalnikov in interneta, posledica česar je tudi intenzivna uporaba spleta. V diplomskem delu smo se osredotočili na mlade uporabnike spleta. V diplomskem delu so predstavljene različne nevarnosti, ki so prisotne na spletu in zelo vplivajo na zmanjševanje zasebnosti mladih uporabnikov. Poudarek je predvsem na posledicah, ki jih povzročajo nevarnosti na spletu, in obrambnih strategijah, s katerimi se lahko pred nevarnostmi zaščitimo in tako ohranjamo svojo zasebnost. V okviru diplomske naloge je bila izvedena anketa med mladimi na spletnem omrežju Facebook. Namen in cilj ankete sta bila ugotoviti, zakaj so mladi tako izpostavljeni nevarnostim na spletu, kaj jim pomeni zasebnost in kaj naredijo za to. Namen in cilj sta bila tudi, da ugotovimo, ali pristojni naredijo kaj za to, da bi mladi vedeli več o pomenu in zaščiti zasebnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi želijo imeti visoko stopnjo zasebnosti, po drugi strani pa se želijo izpostavljati na spletu in socialnih omrežjih. Mladi se po raziskavi sodeč nevarnosti zavedajo in so pripravljeni prisluhniti, le še pravilen pristop je potrebno najti, da se jih bo problematika dotaknila. Ni dovolj, da si samo želijo, potrebno je za to kaj narediti. Potrebno jim je pokazati, kaj pomeni, da je zlorabljena njihova zasebnost in kakšne so lahko posledice. Ključne besede: zasebnost, splet, mladi na spletu, nevarnosti na spletu, Facebook, posledice nevarnosti na spletu.

vi

SUMARRY THE RELATIONSHIP OF YOUNG PEOPLE TO SAFETY ON SOCIAL NETWORKS AND THE EFFECTIVENESS OF THE ORGANIZATIONS RESPONSIBLE We live in the era of computers and internet, which also means a massive usage of web services. In this diploma we focus on young users of internet. We present variety of widespread threats on internet, which hugely affect the privacy of young users of internet. The emphasis is on consequences, which are caused by security threats and on defense strategies which help us protect ourselves and secure our privacy. As part of this diploma a survey was made among young users of social network “Facebook”. Purpose and goal of the survey was to determine factors that cause greater exposure to threats of young users of internet, to find out what privacy means to users and what steps they take to secure it. It was also our intention to determine whether the authorities do enough to insure the awareness of young users of importance and protection of privacy. The survey results show that young users wish to have high level of security, but in the same time they show tendency to expose themselves on the internet and social networks. According to the results of the survey, young users are aware of threats and are ready to be thought, however they require a proper approach to be taken. It is not enough to have a wish it also requires an action steps to be taken. They need to be educated about consequences of the abuse of their privacy and how to identify the abuse itself. Key words: privacy, web, young people on the Internet, online risks, Facebook, the effects of hazards on the Web

vii

KAZALO IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ iii

POVZETEK ................................................................................................................. v

SUMARRY ................................................................................................................. vi

KAZALO ................................................................................................................... vii

KAZALO PONAZORITEV ........................................................................................... viii

KAZALO GRAFIKONOV .......................................................................................... viii

KAZALO PRILOG .................................................................................................. viii

KAZALO SLIK ......................................................................................................... ix

KAZALO TABEL ...................................................................................................... ix

1 UVOD ................................................................................................................ 1

2 ZASEBNOST ...................................................................................................... 7

2.1 Tipologija in vrste zasebnosti ......................................................................... 8

2.2 Zasebnost in razvoj spleta ............................................................................. 9

2.3 Vpliv spleta na zasebnost ............................................................................. 10

2.4 Nevarnosti, ki ogrožajo zasebnost na spletu, in obrambne strategije ................ 10

3 MLADI IN INTERNET ...................................................................................... 14

3.1 Mladi in uporaba interneta v sloveniji ............................................................ 14

3.2 Zasebnost in nevarnosti mladih na spletu ...................................................... 15

3.3 Kdo skrbi za zasebnost mladih na spletu ........................................................ 17

4 SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA ...................................................................... 21

4.1 Pregled socialnih omrežij .............................................................................. 22

4.2 Facebook skozi čas in njegovi uporabniki ....................................................... 22

4.3 Kako zavarovati svojo zasebnost na facebooku .............................................. 24

5 ANALIZA REZULTATOV ANKETE..................................................................... 27

6 RAZPRAVA ...................................................................................................... 44

6.1 Hipoteze ..................................................................................................... 46

6.2 Predlogi za izboljšanje ................................................................................. 47

7 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 49

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 52

PRILOGE ................................................................................................................. 56

viii

KAZALO PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Anketiranci po spolu .............................................................................................. 27

Grafikon 2: Anketiranci po starosti ........................................................................................... 28

Grafikon 3: Anketiranci po izobrazbi ......................................................................................... 29 Grafikon 4: Ste na začetku ustvarjanja Facebook računa prebrali splošne pogoje uporabe? ......... 30

Grafikon 5: Ali spremljate spremembe politik zasebnosti, ki jih omrežje Facebook izda? .............. 31

Grafikon 6: Ali spremljate in posodabljate sproti varnostne nastavitve vašega profila na Facebooku? ...................................................................................................................................... 32

Grafikon 7: Kakšne nastavitve imate označene v nastavitvah zasebnosti za vaš profil na omrežju Facebook? ...................................................................................................................... 33

Grafikon 8: Kdo so osebe, ki so vaši prijatelji na Facebooku? ..................................................... 34

Grafikon 9: Ali znate izbrisati svoj profil Facebook? ................................................................... 35

Grafikon 10: Se zavedate, da ima Facebook še vsaj 10 let po izbrisu profila pravico obdelovati in hraniti vaše osebne podatke, sporočila, slike, skratka vse, kar objavljate v času uporabe? ... 36

Grafikon 11: Se zavedate oziroma poznate spodaj naštete nevarnosti, ki jih prinaša objavljanje osebnih podatkov na spletnem socialnem omrežju Facebook? ............................................ 37

Grafikon 12: Kdo bi vam po vaše moral predstaviti nevarnosti, ki jih prinaša splet? ..................... 38 Grafikon 13: Ali veste, na koga od spodaj naštetih se lahko obrnete, ko je ogrožena vaša

zasebnost? ...................................................................................................................... 39

Grafikon 14: Kako pomembni sta vam varnost in zasebnost vaših podatkov, objavljenih na vašem profilu na spletnem omrežju Facebook? ............................................................................ 40

Grafikon 15: Bi si želeli vedeti več o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook? .......................................................................................................... 41

Grafikon 16: Imate v šoli ali na delovnem mestu organizirane delavnice, na katerih vas učijo varne uporabe interneta? .......................................................................................................... 41

Grafikon 17: Ali bi želeli, da se v šoli ali službi, kjer preživite večino časa, izvajajo seminarji na temo kako zavarovati svojo zasebnost na spletu? ....................................................................... 42

Grafikon 18: Na kakšen način bi se želeli spoznavati z nevarnostmi na spletu in posledicami, ki jih nevarnosti prinašajo? ....................................................................................................... 43

KAZALO PRILOG Priloga 1: Spol ........................................................................................................................ 56

Priloga 2: Starost .................................................................................................................... 56 Priloga 3: Izobrazba ................................................................................................................ 56

Priloga 4: Ste na začetku ustvarjanja Facebook računa prebrali splošne pogoje uporabe? ........... 57

Priloga 5: Ali spremljate spremembe politik zasebnosti, ki jih omrežje Facebook izdaja? .............. 57 Priloga 6: Ali spremljate in sproti posodabljate varnostne nastavitve vašega profila na Facebooku?

...................................................................................................................................... 58

Priloga 7: Kakšne nastavitve imate označene v nastavitvah zasebnosti za vaš profil na omrežju Facebook? ...................................................................................................................... 58

Priloga 8: Kdo so osebe, ki so vaši prijatelji na Facebooku? ....................................................... 59

Priloga 9: Ali znate izbrisati svoj profil Facebook? ..................................................................... 59

ix

Priloga 10: Se zavedate, da ima Facebook še vsaj 10 let po izbrisu profila pravico obdelovati in hraniti vaše osebne podatke? ........................................................................................... 59

Priloga 11: Se zavedate oziroma poznate spodaj naštete nevarnosti, ki jih prinaša objavljanje osebnih podatkov na spletnem socialnem omrežju Facebook? ............................................ 60

Priloga 12: Kdo bi vam po vaše moral predstaviti nevarnosti, ki jih prinaša splet? ....................... 60 Priloga 13: Ali veste, na koga od spodaj naštetih se lahko obrnete, ko je ogrožena vaša zasebnost?

...................................................................................................................................... 61

Priloga 14: Kako pomembni sta vam varnost in zasebnost vaših podatkov na vašem profilu Facebook? ....................................................................................................................... 61

Priloga 15: Bi želeli vedeti več o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook? ....................................................................................................................... 62

Priloga 16: Imate v šoli ali na delovnem mestu organizirane delavnice, na katerih vas učijo varne uporabe interneta? .......................................................................................................... 62

Priloga 17: Ali bi želeli, da se v šoli ali službi izvajajo seminarji na temo kako zavarovati svojo zasebnost? ...................................................................................................................... 63

Priloga 18: Na kakšen način bi se želeli spoznavati z nevarnostmi na spletu in posledicami, ki jih nevarnosti prinašajo? ....................................................................................................... 63

Priloga 19 : Vprašalnik............................................................................................................. 64

KAZALO SLIK Slika 1: Platnica delovnega zvezka objavljenega na safe.si ......................................................... 19

slika 2: Slovenski uporabniki facebooka po starosti ................................................................... 23

slika 3: Prikaz kako narediti seznam prijateljev na facebooku ..................................................... 24

slika 4: Nastavitve zasebnosti – kako preprečiti, da nas tretja oseba ne označi na slikah ............. 25 slika 5: Nastavitve zasebnosti – določanje, kdo lahko vidi vaš seznam prijateljev ........................ 26

KAZALO TABEL Tabela 1: Nevarnosti in posledice na spletu ................................................................. 2

Tabela 2: Nevarnosti, posledice in obrambne strategije na spletu ................................. 11

1

1 UVOD Kaj sploh je zasebnost? Septembra leta 1970 je UNESCO poveril mednarodni pravniški komisiji pripravo primerjalnopravne študije o pravici do zasebnosti. Avtorji študije so svoje delo začeli z vprašanjem: What is privacy? (Kaj je zasebnost?) Odgovor, ki ga podajajo na to vprašanje, je brez ovinkarjenja: »Zasebnost je neizbežno težak koncept, ki ga ni lahko definirati, saj se nanaša na nekaj, kar je v bistvu subjektivno.« (Lampe, 2004, str. 38) Zasebnost je sposobnost posameznika (ali organizacije), da odloči, kdaj in s kom želi deliti osebne informacije oziroma podatke (ali podatke organizacije). (Jerome H. Saltzer, Michael D. Schroeder, 1975) Eden prvih pooblaščencev za varstvo zasebnosti v Kanadi je ugotovil, da se pravica do zasebnosti povezuje z naslednjimi pojmi: pravica do osebne avtonomije, pravica biti puščen pri miru, pravica do zasebnega življenja, pravica nadzorovati informacije o sebi, pravica omejiti dostop do sebe, pravica zmanjšati nadlegovanje na najmanjšo možno mero, pravica pričakovati zaupnost, pravica uživati osamljenost, pravica uživati anonimnost, pravica uživati zadržanost ter pravica do tajnosti. (Kovačič, 2006, str. 39) K razvoju pravice do zasebnosti je pripomogel predvsem razvoj tehnologije. Tehnološke spremembe namreč prinašajo nove oblike in načine posegov v zasebnost, pravo pa je na te spremembe prisiljeno odreagirati. Pravzaprav pravni sistem tem tehnološkim spremembam le sledi (Kovačič, 2006 v: Sykes, 1999: 250), zato gre pri razvoju pravice do zasebnosti za nenehno prilagajanje načel varstva zasebnosti tehnološkim spremembam, kar velja zlasti za 20. stoletje. (Kovačič 2006 v: Gellman, 2001, 203) Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije je omogočil, da ljudje lahko na spletu hitro dostopajo do različnih uporabnih spletnih strani. Za to je zaslužen splet, ki je del življenja že skoraj vsakega posameznika. Splet pa je namenjen vsakdanji rabi, ki nam omogoča hitro in enostavno spoznavanje neznanih stvari. Največkrat na spletnih straneh iščemo informacije, vedno bolj pa je razvito tudi spletno nakupovanje, poslovanje in druženje. Te spletne strani od nas zahtevajo določene osebne podatke, s katerimi si ustvarimo profil, preko katerega potem dostopamo do njihovih storitev. Slabost tega je zloraba naše zasebnosti, ker se ti podatki na spletnih straneh hranijo in so dostopni nepridipravom, ki jim je to v velik interes. Posledice so kraja identitete, nadlegovanja in razni vdori v osebne računalnike. Zasebnost na spletu je zlorabljena predvsem takrat, ko se nezakonito zbirajo naši osebni podatki, ki jih na spletu objavljamo. Zloraba osebnih podatkov na spletu je povezana z nezakonitim zbiranjem podatkov. Zbirajo se na primer osebni podatki bolnikov (zdravstveno, psihično stanje), zaposlenih (preteklost, finančno stanje) oziroma podatki o

2

komerkoli, o katerem neko določeno osebo zanimajo stvari, ki jih ta oseba ni dolžna deliti z njim, razen če ima ta oseba pooblastilo za nabor teh podatkov. Če hočemo ohraniti zasebnost v informacijski družbi, se moramo držati določenih načel. V okviru teh smernic jih obravnavamo tehnološko nevtralno, njihov domet pa naj bi bil izrazito širok. (Informacijski pooblaščenec, 2011) Nevarnosti, ki prežijo na internetu, so prisotne ves čas in težko jih je nadzorovati. Trenutno najpogostejši načini, s katerimi lahko zlikovci pridobijo in zlorabijo osebne podatke z internetnega omrežja, so predstavljeni v spodnji tabeli.

Tabela 1: Nevarnosti in posledice na spletu Nevarnosti Opis nevarnosti Posledice Ribarjenje (ang. phishing)

Nezakonito zavajanje uporabnikov spleta. Napadi so najbolj pogosti preko e-pošte.

Phishing je zlonameren poizkus kraje osebnih podatkov, ki obsegajo vse od kreditne kartice pa do hišnega naslova ter telefonske številke. Napadalec tako lahko plačuje z vašo kreditno kartico ali vam izprazni bančni račun.

Socialni inženiring To je manipulacija z uporabniki. Največkrat je to zloraba zaupanja uporabnika.

Napadalec nas na podlagi ukradenih osebnih podatkov lahko izsiljuje, grozi in nas spravlja v neprijeten položaj. Tudi tukaj prihaja do zlorab bančnih računov.

Virusi in črvi To so škodljive kode, ki živijo znotraj datotek.

Ko odpremo okuženo datoteko, se virus razširi na ostale datoteke na računalniku. Virus po računalniku in datotekah nabira osebne podatke.

Kraja identitete Ta se zgodi na omrežjih, kjer imamo možnost z osebno predstavitvijo komunicirati s prijatelji.

Z zaupanjem osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, naslov bivanja …) se o nas tvorijo baze podatkov, ki jih vsak malo bolj spreten heker lahko ukrade in uporabi za svojo korist. Zlorabi naše osebne podatke. Na podlagi ukradenih osebnih podatkov nam lahko grozi in nas izsiljuje ali pa pride celo do vključevanja naše identitete v kriminalna dejanja.

Nezaželena ali vsiljena pošta

Nezaželena ali »spam« pošta je elektronska pošta, ki s tem, ko jo odpremo, napadalcu omogoča vstop v naš e-poštni nabiralnik.

Je škodljiva, ker vsiljuje neprimerne vsebine in spletne oglase in tudi finančne prevare. Vsiljena pošta je prepovedana z zakonom. Posledice uporabe vsiljene pošte so lahko: izguba poslovnih podatkov, finančna škoda, virusi, spyware ... V povprečju je vsiljene pošte več kot 70 % vse e-pošte.

Brskanje po internetu

Brskanje po internetu je največkrat nevarno.

Na spletu se velikokrat nahajamo na straneh, ki s pomočjo piškotkov črpajo informacije o nas.

Vir: lasten

3

Sledi, ki jih uporabniki puščamo za seboj na spletu, so razni dnevniki, preko katerih je naša zasebnost še bolj ogrožena, ker ne moremo nemoteno in svobodno raziskovati spleta. Ustvarjajo se dnevniki o obiskih določenih spletnih strani, dnevniki o elektronski pošti, dnevnik o transakcijah in podobno (po Clarke, 1997). Zaradi tega se priporoča, da bi se zbirala količina osebnih podatkov na spletu, ki bi bila prijazna uporabniku in ne organizacijam (po Clarke, 1997). Ljudje se lahko na spletu povezujemo na zelo različne načine. Čeprav takšno vsesplošno povezovanje prinaša številne koristi, ni odveč poudariti, da se hkrati pojavljajo tudi številne nevarnosti, ki ogrožajo posameznikovo zasebnost. Vse tiste zasebne informacije, ki jih s pomočjo elektronskih naprav in povezav (računalnika, elektronske pošte, prenosnih telefonov) delimo s svojimi bližnjimi, v resnici niso tako zelo zaupne in zavarovane pred nepoklicanimi očmi, kot to pogosto (in žal tudi naivno) upamo. (Informacijski pooblaščenec, 2010) Po številu uporabnikov je trenutno vodilno spletno socialno omrežje Facebook. Daje možnost, da si na njihovem omrežju ustvarimo profil, s katerim se lahko povežemo s prijatelji in znanci. Da nas prepoznajo, moramo z njimi deliti naše osebne podatke, ki nas predstavijo. Navajamo nekatere nevarnosti, ki jih prinaša uporaba socialnega omrežja Facebook: nabira popolnoma vse podatke o nas, ki nastanejo v času, ko smo prijavljeni v svoj profil na Facebooku. Hrani vsak naš klik na slike, profile, všeč mi je gumbe in vsak naš komentar na zidovih ali zasebno. Hrani tudi podatke o lokaciji, kjer se nahajamo, in sicer tako, da kadar smo na profilu preko mobilnega telefona, poišče koordinate, kjer se nahajamo, in lokacije shrani. Facebook te podatke prodaja določenim organizacijam, ki jih uporabijo za določitev končne skupine kupcev, za uvajanje sprememb v svojih podjetjih, da privabijo kupce, in za razna zbiranja baz podatkov, s katerimi analizirajo določena stanja, ki jih zanimajo. Uporabniki se zaradi svoje naivnosti soočajo tudi s krajami identitete, z ribarjenjem (ang. phishing), s socialnim inženiringom, piškotki in še veliko več nevarnostmi, ki prežijo nanje, ko objavljajo preveč osebnih podatkov in izpostavljajo svojo zasebnost. Raziskovalni izziv, ki smo si ga postavili, temelji na mladih uporabnikih spletnega socialnega omrežja Facebook. Raziskali bomo predvsem področje, ki zajema nevarnosti uporabe tega socialnega omrežja. To bomo izvedli tako, da bomo v anketi spraševali, katere nevarnosti, ki prežijo na spletu, poznajo. Skušali bomo ugotoviti, kakšno je njihovo obnašanje do zasebnosti na tem spletnem socialnem omrežju in v kakšnem obsegu preko varnostnih nastavitev tega socialnega omrežja skrbijo za svojo zasebnost. Osredotočili se bomo tudi na njihovo pripravljenost in voljo za učenje o zasebnosti in pravilni uporabi spleta. Ljudje na spletnih socialnih omrežjih objavljajo svoje podatke, s katerimi se identificirajo, podatke, s katerimi se predstavijo vizualno, podatke, s katerimi povejo svoja prepričanja, podatke, s katerimi opišejo svoje hobije, podatke, s katerimi povejo, kje se trenutno nahajajo, podatke, s katerimi opredelijo, kje se večino dneva nahajajo (šola, služba …),

4

ter sliko, preko katere jih lahko spozna vsak, ki jih ima namen spoznati. Potrebno se je posvetiti temu, da bi bili predvsem mladi uporabniki pazljivi pri objavljanju teh podatkov, da se izognejo posledicam, ki pa so lahko zelo neprijetne in celo nevarne. Državni organi, izobraževalne institucije in organizacije pri nas in v tujini bi se morale ljudem bolje predstaviti in se jim približati, da bi jih lažje opazili in jim prisluhnili. Na tak način bi lažje opozarjali na nevarnosti, povezane z zasebnostjo, in na nevarnosti uporabe spleta in spletnih socialnih omrežij. Še posebej pa bi se morali približati mladim, ki predstavljajo največji del uporabnikov spleta. Prav zaradi zgoraj omenjenih nevarnosti na spletu se je začela z nevarnostjo spleta ukvarjati tudi marsikatera država, problematiki primerni državni organi, nevladne in druge organizacije. V Sloveniji je na področju zasebnosti najbolj aktiven samostojen in neodvisen državni organ Informacijski pooblaščenec. Deluje po zakonih varovanja osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Ta organ zelo ozavešča o nevarnostih, ki prežijo na spletu in so povezane predvsem z zasebnostjo. Informacijski pooblaščenec obvešča javnost o nevarnostih na spletu preko svoje spletne strani1, preko profilov Facebook in Twitter ter medijev. Na nevarnosti na spletu pa opozarjajo tudi razne druge spletne strani2. V Evropi je za vse večje težave, povezane z zlorabo osebnih podatkov na spletu, pristojen organ Informacijski pooblaščenec na Irskem. Raziskave kažejo, da je problematika zasebnosti pereča, kar še posebej zadeva mlade, ki so bolj naivni in veliko več uporabljajo splet kot ostali. Najbolj ranljiva so spletna socialna omrežja. Socialna omrežja izpostavljajo mnoge organizacije in državni organi, ki svarijo mlade pred nevarnostmi in jim predstavljajo pravilno in varno uporabo teh omrežij. Rezultati ozaveščanja mladih s strani organizacij niso dosegle mladih v dovolj velikem obsegu, zato je potrebno nadaljevati z raziskovanjem in ugotoviti, zakaj je tako. Potrebno je ugotoviti, kako se mladi obnašajo, zakaj se tako obnašajo, kdo bi moral skrbeti za informiranje in znanje mladih ter kakšni so dosedanji rezultati in kako jih izboljšati. Namen diplomskega dela je:

- preučevanje odnosa mladih do zasebnosti na spletu in v okviru tega stanje njihovega zavedanje glede ogroženosti na spletu in poznavanja nevarnosti, ki prežijo nanje na spletu,

- obravnava dela odgovornih državnih organov za ozaveščanje in zagotavljanje varnosti s ciljem ugotoviti zakaj ni dovolj učinkovito in uspešno,

1 ip-rs.si

2Npr. spletna stran Center informacijske varnosti, Cekin.si in druge. Ker se bomo osredotočili predvsem na

mlade, bi izpostavili še spletno stran safe.si, kjer lahko mladi rešijo anketo o varnosti na spletu, ki jih vodi skozi varnost, jim jo razlaga in opisuje. Izpostavili bi še tujo spletno stran Safety on internet, kjer mladi in mladostniki rešijo anketo, ki jih prav tako vodi skozi varnost na spletu.

5

- oblikovanje modela vprašalnika in statistične obdelave, za obravnavo problematike,

- primerjava rezultatov uporabe modela z rezutlati tuje raziskave, ki obravnava problematiko zasebnosti na spletnem socialnem omrežju Facebook,

- analiza priložnosti za izboljšanje in oblikovanje priporočil za bolj učinkovito in uspešno delo odgovornih organizacij za bolj varnostno obnašanje mladih na spletu in še posebej v socialnih omrežjih.

Cilj diplomske naloge je s pomočjo dobljenih rezultatov ankete ugotoviti, kakšen odnos imajo mladi do svoje zasebnosti na spletu ter odkriti najpomembnejše vzroke za slabo informiranje o varnosti in zasebnosti s strani organizacij, ki bi lahko poskrbele za to, da se uporabnikom približajo in jim predstavijo posledice izpostavljanja na spletu.

Cilji so:

- Izdelati model za analizo obnašanja mladih na spletu in obravnavo učinkovitosti ukrepanja odgovornih za ozaveščanje in zagotavljanje varnosti na spletu. Model obsega vprašalnik in statistično obdelavo podatkov.

- Ugotoviti, zakaj se mladi varnostno izpostavljajo na spletu, ali se izpostavljanja zavedajo in kaj jim dejansko pomeni zasebnost.

- Prikazati problematiko, povezano z državnimi organi, organizacijami in izobraževalnimi ustanovami, ki se neučinkovito povezujejo z mladimi in zaradi tega njihovo opozarjanje nima želenega učinka.

- Podati smernice za organizacije, ki so zadolžene za oblikovanje obnašanja mladih na spletu. To zadeva predvsem izobraževalne ustanove, državne organe in organizacije.

Z metodo deskripcije bomo opisali posamezne pojme, dejstva in procese, ki so ključni za razumevanje problematike v diplomski nalogi. Sintetizacija je metoda, s katero bomo povzeli določene ugotovitve na podlagi opazovanj pojavov in procesov ter jih strnili v neko celoto. Z metodo kompilacije bomo povzeli ali citirali določene avtorje, katerih dela bodo podkrepila, dopolnila in dala neko dodatno razumevanje področja, ki ga obravnavamo. Raziskovanja se bomo lotili na spletnem socialnem omrežju Facebook, ki je trenutno po številu uporabnikov najbolj priljubljeno. Ker je populacija uporabnikov mladih velika, se bomo posvetili predvsem mlajšim starostnim skupinam in analizirali njihovo obnašanje ter odnos do zasebnosti. Raziskovanja se bomo lotili s pomočjo vprašalnika, ki je bil izveden med študenti na univerzah ZDA (Govani, T., and Pashley, 2007). Raziskovanja se bomo lotili z vprašalnikom, ki ga bomo razposlali po spletnem socialnem omrežju Facebook. Za to omrežje smo se odločili, ker je med mladimi najbolj aktualno. Sam vprašalnik smo oblikovali na podlagi tuje raziskave in vprašalnika, s katerim so raziskavo izvajali. Vprašalnik smo zgradili tako, da smo ga prilagodili mladim, tako da smo večino vprašanj spremenili. Osredotočili se bomo predvsem na osnovnošolce, srednješolce

6

in visokošolce. Podatke, ki jih bomo dobili z anketo, bomo analizirali s statistično metodo, katere rezultati bodo ključni pri zavračanju ali potrjevanju hipotez.

Osrednja nit raziskave bosta naslednji trditvi:

o Mladi se ne zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša uporaba socialnega omrežja Facebook.

Komentar: Trditev bomo potrdili ali zavrnili na podlagi vprašalnika, ki ga bomo izvajali med uporabniki Facebooka. Navezovali se bomo na vprašanji, povezani z odnosom mladih do zasebnosti na spletnem socialnem omrežju Facebook in posledicam uporabe tega omrežja.

o Pristopi k ozaveščanju nevarnosti na socialnem omrežju Facebook v Sloveniji niso

učinkoviti in ne dajejo zadostnih rezultatov na področju varovanja zasebnosti na spletu.

Trditev bomo potrdili ali ovrgli na podlagi vprašalnika, v katerem bomo uporabnike spraševali o tem, ali se izobražujejo o nevarnostih na spletu in če bi se želeli izobraževati o tem. Radi bi ugotovili, zakaj je tako nizka stopnja zasebnosti na spletu med mladimi. Raziskali bomo tudi, koliko odgovorni naredijo za obveščanje in kaj bi še lahko naredili. V prvem poglavju bomo napisali definicije spleta, zasebnosti ter definicijo osebnih podatkov. Še posebej pa bomo izpostavili nevarnosti, ki prežijo na uporabnike spleta in posledice le teh. V drugem poglavju se bomo posvetili predvsem uporabi spleta med mladimi. V tretjem poglavju bomo opisali spletno socialno omrežje Facebook. Posvetili se bomo predvsem zasebnosti na tem socialnem omrežju in problematiki, ki jo spremlja. Četrto poglavje bo predstavljalo analizo anketnih vprašalnikov in interpretacijo pridobljenih rezultatov ter ugotovitve. Predlagane bodo tudi morebitne rešitve za izboljšanje ozaveščanja mladih o njihovi zasebnosti in samem odnosu do nje.

7

2 ZASEBNOST Zasebnost je pojem, ki nas bo zanimal skozi celotno diplomsko delo, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na mlade. Zavedanje zasebnosti in ravnanje z njo je različno od posameznika do posameznika. Bolj ko se oseba zaveda pomembnosti svoje zasebnosti, bolj ceni svoj način življenja, svoja prepričanja, svoje osebne stvari in podatke. Zasebnost postaja vsakodnevna tema pogovora in skrb ljudi, ki se sprašujejo, koliko informacij o sebi dejansko vejo samo oni in nihče drug. Vsak si želi, da bi določene informacije ostale zasebne, ker ljudem povzročajo nelagodje in celo sramoto. Vsak posameznik ima pravico do tega, da določenih dejanj in podatkov ne deli z drugimi ljudmi, ki bi to radi vedeli. Ker pa ljudje velikokrat sami razkrivajo informacije o sebi, njihova zasebnost izgublja pravico in postaja zgolj interes. Kaj sploh je zasebnost? Septembra leta 1970 je UNESCO poveril Mednarodni pravniški komisiji pripravo primerjalnopravne študije o pravici do zasebnosti. Avtorji študije so svoje delo začeli z vprašanjem: What is privacy? (Kaj je zasebnost?) Odgovor, ki ga podajajo na to vprašanje, je brez ovinkarjenja: »Zasebnost je neizbežno težak koncept, ki ga ni lahko definirati, saj se nanaša na nekaj, kar je v bistvu subjektivno.« (Lampe, 2004, str. 38) Zaradi težke opredeljivosti se še danes mnogi sprašujejo, ali je zasebnost pravica ali je le interes posameznika. Določeni teoretiki pravijo, da je zasebnost interes, mnogi pa zagovarjajo, da je zasebnost pravica. Zasebnost bi bilo najenostavneje poimenovati kot »nekaj, kar ni javno«. (Lampe, 2004, stran 39) Zasebnost je subjektivno stanje, ki ga oseba doživlja. Sestavljena je iz dveh dejavnikov. Prvi dejavnik je ta, da mora imeti oseba pristojnost za nadzor informacij o sebi. Drugi dejavnik pa je, da oseba izvaja nadzor nad svojimi informacijami v skladu z njenimi interesi in vrednotami (po Privacilla, 2003). Da je zasebnost pravica, je določil že eden prvih pooblaščencev za varstvo zasebnosti v Kanadi. Pravico do zasebnosti je povezal z naslednjimi pojmi: »pravica do osebne avtonomije, pravica biti puščen pri miru, pravica do zasebnega življenja, pravica nadzorovati informacije o sebi, pravica omejiti dostop do sebe, pravica zmanjšati nadlegovanje na najmanjšo možno mero, pravica pričakovati zaupnost, pravica uživati osamljenost, pravica uživati anonimnost, pravica uživati zadržanost ter pravica do tajnosti« (po Kovačič, 2006, str. 39). Ko govorimo o zasebnosti, govorimo predvsem o pravici do zasebnosti. »Osrednja prvina pravice je možnost, da posameznik na določen način ravna, pravo pa pravice dodeljuje zato, da lahko posameznik zadovoljuje svoje interese. Interes je cilj pravice, pravo pa varuje tiste interese, ki so pravno relevantni« (Pavčnik v: Kovačič, 2006, str. 37).

8

Zasebnost je del nas pri vsaki odločitvi, ki jo naredimo v življenju. Težko se izognemo izpostavljanju zasebnosti v vsakdanjem življenju, ki nam prinaša različne odločitve, saj smo izpostavljeni vsakodnevnemu druženju z ljudmi. Prav to druženje pa nas oblikuje v osebe, kakršne smo, ker je prav pogovor tisti, ki razkriva največ o nas, torej o naši zasebnosti. Zasebnost je resnično težko opredeliti in jo razumeti. Menimo, da ima vsak posameznik na svetu svojo definicijo zasebnosti, ker ima vsak od njih svoj način življenja in svoja načela, po katerih živi.

2.1 TIPOLOGIJA IN VRSTE ZASEBNOSTI Zasebnost lahko delimo na več načinov in jo opredeljujemo tudi glede na stanje, v katerem se posameznik nahaja. Tipi zasebnosti (po Mlinar, 2002):

1. ZASEBNOST V BIVALNEM OKOLJU

Zasebnost v bivalnem okolju se ukvarja predvsem s prenatrpano gradnjo. S tem se zmanjšuje zasebnost posameznikov, ker so v neposrednem stiku s sostanovalci in sosedi. Na tem področju napredujemo glede na navade3, ki so jih imeli ljudje pred časom in niso imeli popolnoma nobene intimne in bivalne zasebnosti.

2. VIZUALNA ZASEBNOST Avtor se osredotoča predvsem na vizualnost bivalnega prostora in okolja. Odločitev posameznika je, kako bo imel urejena dom in okolico, ali bo »vsem na očeh«, ali bo nevtralen. V vsakdanjem življenju pa se ljudje z osebno podobo, torej oblačenjem in obnašanjem, podobno izpostavljajo pred okolico in se odločajo, ali bodo izstopali ali ne.

3. ZVOČNA ZASEBNOST Zvočna zasebnost je velikega pomena zlasti za ljudi, ki imajo radi mir in tišino. Navezuje se na kraj, kjer bivamo, in ljudi okoli nas. Če so na primer hrupni sosedje, pomeni da posegajo v našo zvočno zasebnost. V tem primeru je težko kaj omejiti, ker ljudem ne moremo ukazati, da bi bili tiho in pri miru. Vsak posameznik se lahko vsaj približno odloči, kje bo živel, in s tem nekako zaščiti svojo zvočno zasebnost. Zvočna zasebnost zunaj doma pa bi bila ta, da na primer mladi, ki se zbirajo v družbi in pohajkujejo naokoli, zelo motijo s svojo glasnostjo, izzivanjem, nastopanjem starejše in mlajše od sebe. Predstavljajo neko grožnjo, ki lahko ostalim pokvari dan.

3 V starih časih je celotna družina spala v istem prostoru zaradi prostorske stiske. Družinski člani tako niso

imeli nobene zasebnosti oz. intimne.

9

4. ZASEBNOST GLEDE OBISKOV

Vsakdo ima rad obiske, ampak ne vedno. Zasebnost glede obiskov govori o tem, da poznamo najavljene, nenajavljene obiske in obiske akviziterjev. Napovedani obiski so prijetni, se ne počutimo, da so nas zmotili in nam ne kradejo dragocenega časa, ki smo ga želeli porabiti za kaj bolj koristnega. Nenapovedani obiski so prijetni, kadar imamo v trenutku, ko pridejo, čas, kadar pa pridejo sredi dela, kosila ali česa podobnega, pa so neprijetni. Akviziterji pa so ljudje, ki prodajajo po domovih in za marsikoga predstavljajo nadlogo.

5. ZASEBNOST GLEDE NA EMISIJE (ONESNAŽENOST) Zasebnost glede emisij govori o tem, da si ljudje med seboj ne bi smeli delati škode in uničevati izgleda in čistoče okolice bivalnih prostorov in kraja, v katerem živijo na sploh. Tak primer je, ko sosed doma na svojem travniku zažiga plastiko, ne pomisli pa na to, da tisti, ki živi poleg njega, to vdihava, poleg tega pa postanejo površine zaradi gostega dima tudi umazane. Še en zanimiv primer je stepanje odej na balkonu v bloku, s čimer oseba, ki stepa, praši stanovanja vse naokoli sebe. Tudi kadilci so tukaj problem, ker posegajo v zasebnost nekadilcev, če kadijo v bližini njih.

6. ZASEBNOST KOT VARNOST Varnost in zasebnost sta zelo povezani. Ljudje se po navadi ne počutijo varne, če nekdo posega v njihovo zasebnost, zlasti če je poseganje nezakonite narave. Glede bivalnega okolja je izpostavljen kriminal, ki ljudem onemogoča, da bi se počutili varne v kraju, kjer bivajo. Ljudje ščitijo svojo zasebnost z visokimi ograjami, alarmnimi napravami, kukali na vratih in podobno. Ta tipologija zasebnosti se nanaša na bivalno okolje, ki ga je pomembno izpostaviti, ker je prostor, kjer bivamo, naše zatočišče, kjer lahko ščitimo in varujemo našo zasebnost. Osebni prostor naj bi nam omogočal zasebno življenje.

2.2 ZASEBNOST IN RAZVOJ SPLETA V današnjem času je poleg vseh vrst zasebnosti še posebej izpostavljena informacijska zasebnost. Prav razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije prinaša vedno večjo ogroženost zasebnosti, ker je splet, ki ga uporablja že skoraj vsak, postal ogromno zbirališče osebnih podatkov, navad in odločitev, ki jih sprejemamo v vsakdanjem življenju. Internet, ki je sestavljen iz spletnih omrežij nam omogoča hitro in kakovostno poslovanje, nakupe in komunikacijo z ljudmi, s katerimi želimo ostati v stikih. Najbolj se bomo osredotočili na komunikacijo, ki je vodilna med potrebami uporabnikov interneta. Komunikacija je na spletu brezplačna, ampak kot vemo, ni nič brezplačno. Prost dostop do komuniciranja plačujemo tako, da organizacije od nas v zameno za uporabo njihove

10

aplikacije zahtevajo določene osebne podatke, ki pa jih ni vedno najpametneje zaupati in deliti z njimi. »K razvoju pravice do zasebnosti je pripomogel predvsem razvoj tehnologije. Tehnološke spremembe namreč prinašajo nove oblike in načine posegov v zasebnost, pravo pa je na te spremembe prisiljeno odreagirati. Pravzaprav pravni sistem tem tehnološkim spremembam le sledi« (Kovačič, 2006 v: Sykes , 1999: 250), »zato gre pri razvoju pravice do zasebnosti za nenehno prilagajanje načel varstva zasebnosti tehnološkim spremembam, kar velja zlasti za 20. stoletje« (Kovačič 2006 v: Gellman, 2001, 203). Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije je omogočil, da ljudje lahko na spletu hitro dostopajo do različnih uporabnih spletnih strani. Za to je zaslužen splet, ki je del življenja že skoraj vsakega posameznika. Splet pa je namenjen vsakdanji rabi, ki nam omogoča hitro in enostavno spoznavanje neznanih stvari. Največkrat na spletnih straneh iščemo informacije, vedno bolj pa je razvito tudi spletno nakupovanje, poslovanje in druženje. Te spletne strani od nas zahtevajo določene osebne podatke, s katerimi si potem ustvarimo profil, preko katerega potem dostopamo do njihovih storitev. Slabost tega je zloraba naše zasebnosti, ker se ti podatki na spletnih straneh hranijo in so dostopni nepridipravom, ki jim je to v velik interes. Posledice so kraja identitete, nadlegovanja in razni vdori v osebne računalnike.

2.3 VPLIV SPLETA NA ZASEBNOST Intenziven razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije nas je soočil z novimi dejavniki, ki jih moramo nadzorovati, da ne posežejo preveč v našo zasebnost. V tem času je velik izziv za posameznike, kako naj ohranjajo zasebnost pred milijoni uporabnikov informacijske in komunikacijske tehnologije. Sprva je bil internet zasnovan tako, da bi bil dostopen vsem, ki bi si to želeli. Mnenje glede uporabe je bilo enotno, in sicer, da se ljudje, ki komunicirajo preko interneta, poznajo in si zaupajo. Kmalu se je izkazalo, da je to nemogoče. Stanje, ki je bilo predvideno, so zrušili »hekerji4«, ki so na nelegalen način začeli vdirati v sisteme in iz njih kradli pomembne osebne podatke. Tako je zasebnost na spletu postala zelo ogrožena in izpostavljena.

2.4 NEVARNOSTI, KI OGROŽAJO ZASEBNOST NA SPLETU, IN OBRAMBNE STRATEGIJE

Kadar ščitimo svojo zasebnost, ščitimo svoje osebne podatke. Osebni podatki so podatki, s katerimi se predstavljamo in identificiramo.

4 Heker je oseba, ki ima ogromno računalniško-tehničnega znanja in na nelegalen način dostopa do osebnih

podatkov, ki se nahajajo o določenih osebah na spletu in računalniku, preko katerega dostopa do spleta.

11

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (ZVOP, 6. člen). Nevarnosti, ki prežijo na internetu, so prisotne ves čas in težko jih je nadzorovati. Trenutno najpogostejši načini, s katerimi lahko zlikovci pridobijo in zlorabijo osebne podatke z internetnega omrežja, so navedeni v spodnji tabeli.

Tabela 2: Nevarnosti, posledice in obrambne strategije na spletu

Nevarnosti Opis nevarnosti Posledice Obrambne strategije Ribarjenje (ang. phishing)

Nezakonito zavajanje uporabnikov spleta. Napadi so najbolj pogosti preko e-pošte.

Phishing je zlonameren poizkus kraje osebnih podatkov, ki obsegajo vse od kreditne kartice pa do hišnega naslova ter telefonske številke.

Zaščitimo se lahko s programsko opremo: Netcraft Toolbar, TrustWatch Toolbar 2.0.3, PhishNet 1.2 in podobnimi.

Socialni inženiring To je manipulacija z uporabniki. Največkrat je to zloraba zaupanja uporabnika. Napadalec na tak način pridobi vse podatke za prevzem uporabnikovega profila in vdor vanj.

Podobno je kraji identitete. Napadalec v našem imenu razpolaga z našimi informacijami in jih zlorabi.

Zaščitimo se lahko le tako, da smo pazljivi pri tem, kaj in kje objavljamo o sebi. Paziti moramo, katerim aplikacijam zaupamo, se zaščititi z močnim geslom in imeti nameščen antivirusni program, ki opozori na določene vdore.

Virusi in črvi So predstavniki škodljive kode, ki živijo znotraj datotek.

Ko odpremo okuženo datoteko, se virus razširi na ostale datoteke na računalniku. Virus po računalniku in datotekah nabira osebne podatke.

Zaščitimo se lahko le z veljavnimi in pristnimi antivirusnimi programi, ki nas opozorijo na to nepravilnost.

Kraja identitete Zgodi se na omrežjih, kjer imamo možnost komunicirati s

Z zaupanjem osebnih podatkov (ime, priimek, e-pošta, naslov

Zaščitimo se tako, da se takih omrežij enostavno izogibamo. V pomoč

12

prijatelji. Na teh omrežjih podajamo podatke o sebi, da nas oseba, za katero želimo, lahko spozna.

bivanja …) se o nas tvorijo baze podatkov, ki jih vsak malo bolj spreten heker lahko ukrade in uporabi za svojo korist. Predstavi se v našem imenu in nam škoduje. Zlorabi naše osebne podatke.

pa so nam tudi antivirusni programi, zaščita domačega omrežja in požarni zid.

Nezaželena ali vsiljena pošta

Nezaželena ali »spam« pošta. To je elektronska pošta, ki s tem, ko jo odpremo, napadalcu omogoča vstop v naš e-poštni nabiralnik.

Vdor v naš osebni računalnik, ki omogoča napadalcu zbiranje naših osebnih podatkov.

Zaščitimo se lahko z nastavitvami v elektronskem poštnem nabiralniku, da to vsiljeno pošto filtrira na enem mestu, preden jo preberemo, da jo lahko takoj izbrišemo.

Brskanje po internetu

Brskanje po internetu je največkrat nevarno.

Na spletu se velikokrat nahajamo na straneh, ki s pomočjo piškotkov črpajo informacije o nas.

Zaščitimo se tako, da v nastavitvah iskalnika določimo, da bomo brskali po spletu »anonimno«.

Vir: lasten

Ribarjenje (ang. phishing) Izraz ribarjenje podatkov (phishing) izvira iz angleških besed za geslo (password) in ribarjenje (fishing). Gre za nezakonit način zavajanja uporabnikov, pri katerem poskuša prevarant s pomočjo lažnih spletnih strani in elektronskih sporočil od uporabnikov na takšen ali drugačen način izvabiti njihove osebne podatke, kot so: številke kreditnih kartic, uporabniška imena in gesla, digitalna potrdila in druge osebne podatke (po Cekin.si, 2012). Socialni inženiring Socialni inženiring je nabor tehnik napadalca za prepričevanje uporabnika ali administratorja sistema, da mu izda identifikacijske podatke, s katerimi se nato nezakonito prijavi v sistem. Socialni inženiring temelji na t. i. kognitivnih (poznavalnih) odklonih in izkorišča reagiranje ljudi v določenih situacijah (npr. pod pritiskom). Izvajalci socialnega inženiringa lahko s pomočjo obvladovanja veščin prevzemanja identitete drugih ljudi

13

izjemno uspešno pridobijo pomembne podatke. Pri socialnem inženiringu so lahko zelo koristna omrežja za spletno druženje (npr. Facebook), kjer ljudje sami od sebe objavljajo številne osebne podatke, ki napadalcu omogočijo boljše poznavanje žrtve in s tem predvidevanje njenega reagiranja. (Cekin.si, 2012) Zaščitimo se lahko le tako, da smo pazljivi pri tem, kaj in kje objavljamo o sebi. Virusi in črvi Virusi so predstavniki škodljive kode, ki živijo znotraj datotek, kot so npr. datoteke urejevalnika besedil Word, urejevalnika preglednic Excel in drugih. Ob odprtju okužene datoteke se virus razširi in okuži ostale datoteke na računalniku. Virus po računalniku in datotekah nabira osebne podatke (po Cekin.si, 2012). Kraja identitete To je vedno bolj pogost pojav, ki se intenzivno razvija in širi. Osebni podatki, ki jih objavljamo o sebi po spletu in omrežjih, so lahko hitro zbrani v celoto in se nekdo drug predstavlja po spletu v našem imenu, kar prinaša številne nevarnosti. Da to preprečimo, je pomembno, da s spletom ne delimo svojih osebnih podatkov, kar pa je danes zelo težko. Nezaželena pošta »To je zelo znan pojav, ki pesti skoraj vsakega posameznika. To pošto imenujemo »spam«. Protiukrepi, ki so primerni, da se vsaj malo zaščitimo, so nastavitve v elektronskem poštnem nabiralniku, da nezaželeno ali vsiljeno pošto filtrira na enem mestu, ki jo potem lahko izbrišemo« (Clarke, 1997). Brskanje po internetu – »piškotki« Med sprehajanjem po spletu upravljavci različnih spletnih strani na naš računalnik nameščajo majhne programske datoteke, ki se imenujejo piškotki in lastnikom spletnih strani omogočajo, da nam sledijo. Pri tem ne pridobivajo zgolj informacij o naši geografski lokaciji, pač pa tudi podatke o tem, kje se sprehajamo, kaj gledamo, kaj iščemo, kakšne navade imamo, kaj nas zanima, skratka skušajo ugotoviti, kdo in kaj smo. (Informacijski pooblaščenec, 2011) Nevarnostim, ki prežijo na nas na spletu, se lahko izognemo s primerno programsko opremo, ki je dostopna in učinkovita.

14

3 MLADI IN INTERNET Internet je danes za mlade samoumevna storitev, ki jim jo nudi računalnik. Mladi so seznanjeni z internetom že od malih nog in jim predstavlja vir informacij, zabavo in druženje. Uporaba interneta je med mladimi zelo intenzivna, zaradi tega pa prihaja do določenih neprijetnosti, ki pa jih oni sami v večini največkrat ne poznajo, predvsem pa ne razumejo.

3.1 MLADI IN UPORABA INTERNETA V SLOVENIJI Danes že skoraj vsak uporablja računalnik in strojno opremo5, ki spada k računalniku. Programska oprema6 pa je tista, ki se razvija hitreje, kot ji lahko sledimo. Sem spada tudi internet in intenziven razvoj le-tega. Računalniki se uporabljajo v šolah, službah in doma. Otroci dobesedno rastejo skupaj z razvojen tehnologije, predvsem informacijsko-komunikacijske. Osredotočili se bomo predvsem na mlade, ker menimo, da niso sposobni sprejemati samostojnih odločitev, ki bi jih obranile pred posledicami nevarnosti, ki jih prinaša raba interneta. »Kar 70 % otrok, starih od 9 do 10 let, internet uporablja približno enkrat na dan ali večkrat dnevno. Več kot uro na dan na internetu preživi 37 % mladih« (Safe.si, 2010). Pri tako majhnih otrocih vsakodnevna uporaba interneta vsekakor ni pravi pristop staršev, ki to dovolijo. Ne glede na obremenitve staršev in pomanjkanja časa bi otroke lahko zaposlili s čim bolj praktičnim in uporabnim. Naj računalnik ne nadomešča druženja staršev z otroki te starosti. Kar 85 % najstnikov občasno komunicira preko spleta. Od tega jih 60 % meni, da pisanje in izmenjavanje sporočil preko komunikacijske tehnologije ni »pravo pisanje«. Pri dopisovanju na spletu 50 % najstnikov občasno namesto knjižnega jezika piše v neformalni obliki. Presenetljivo je kar 38 % najstnikov v besedilih, namenjenih šoli, že uporabilo okrajšave, ki so značilne za elektronske oblike sporočanja (na primer LOL – "laugh out loud"). Kar 25 % najstnikov pa se je spozabilo in v šolskih spisih uporabilo "smeškote" (po Safe.si). Najstniki so osebe, ki rastejo v posameznike, ki se bodo kaj kmalu morali dokazovati v svetu odraslih. Dokazovali bodo, kaj so in kaj zmorejo. Raziskava je pravzaprav naslonjena predvsem na pisanje in izražanje. Poudarili bi, da se strinjamo s problematiko in da je stanje potrebno izboljšati. Komunikacija in pisanje je še vedno in vedno bo način,

5 Strojna oprema so tiskalnik, miška, tipkovnica, ekran, web kamera …

6 Programska oprema oživi strojno opremo. To so razni programi, kot sta na primer Word in Excel. Poznamo

uporabniško in sistemsko programsko opremo.

15

s katerim si pomagamo skozi življenje in delamo vtis na določene ljudi, ki lahko postanejo naši šefi, življenjski sopotniki in podobno. Menimo, da je uporaba spleta med mladimi postala stalnica in navada skoraj vsakega posameznika. Zaradi tega pa se je potrebno posvetiti njihovemu obnašanju na spletu in dojemanju nevarnosti, ki prežijo tam na njih in njihove osebne podatke. Odnos mladih do nevarnosti je slab, ker se še ne čutijo odgovorne do tega, da bodo z napakami, storjenimi v teh letih, lahko slabo vplivali na svojo prihodnost. Mladim je potrebno prisluhniti in omogočiti, da tudi oni lahko prisluhnejo ljudem in organizacijam, ki jih lahko popeljejo v varnejši in odgovornejši odnos do uporabe spleta.

3.2 ZASEBNOST IN NEVARNOSTI MLADIH NA SPLETU Mladi v največjem številu najbolj aktivno uporabljajo splet. Kot smo že ugotovili, ga večina uporablja vsakodnevno. To pomeni, da lahko vsak dan dostopajo do različnih spletnih strani in omrežij, ki od njih zahtevajo določene podatke. Mladi si radi ustvarjajo razne profile, da so seznanjeni z najbolj aktualnimi dogodki in spremembami, ki jim želijo slediti. Zaradi tega se posvečamo predvsem temu, kaj prinaša tako intenzivna uporaba interneta med mladimi in kakšne so posledice za njih. PET NAJBOLJ IZRAZITIH NEVARNOSTI NA SPLETU ZA MLADE UPORABNIKE (po Dolcourt, 2007)

1. Kraja podatkov Kraja podatkov je zelo razširjen pojav nevarnosti, ki jih prinaša uporaba spleta. Podatki, ki so najbolj ogroženi, so ime, priimek, domači naslov in bančni račun. Med mladimi, ki še ne razpolagajo z velikimi vsotami denarja, je zlorab bančnega računa zelo malo. Je pa toliko bolj ogrožena njihova zaupljivost in naivnost. Hitro se zgodi, da z nekom, ki ga ne poznajo, delijo občutljive informacije. Zlasti med najstniki, ki so najbolj občutljivi, prihaja do raznih izsiljevanj in groženj s strani tretje osebe. OBRAMBA Najboljša in najbolj enostavna obramba je dovolj močno7 geslo. Geslo, ki naj bi nas varovalo pred vsiljivci, je velikokrat preveč enostavno in logično. Gesla ne smemo zaupati nikomur, naj ostane skrivnost.

2. Zlonamerna programska oprema Zlonamerna ali nezaželena programska oprema je oprema, ki uničuje in izkorišča uporabnike spleta. To so virusi, ki napadejo računalnik in iz njega kradejo podatke ter

7 Izmisliti si je potrebno zapleteno geslo, sestavljeno iz velikih in malih črk, številk in simbolov. Zapleteno

geslo: x6!KsM9b. Šibko geslo: hisa123. Geslo naj bo sestavljeno iz 8 ali več znakov.

16

uničujejo datoteke. Sem spadajo tudi nevarnosti, kot so socialni inženiring, ribarjenje in nezaželena pošta. Mladi preveč zaupajo spletu in odpirajo datoteke, ki jim škodujejo, in na tak način ogrozijo svojo zasebnost na spletu. Mladi preveč cenijo in zaupajo brezplačnim aplikacijam in podobnim ponudbam na spletu. Največkrat so žrtve kakšnih nagradnih iger, ki obljubljajo nagrade. Menimo, da mladi naivno verjamejo obljubam nepridipravov na spletu, kar postaja zelo velik problem. OBRAMBA Mladostnikom je potrebno razložiti, katere datoteke lahko prenašajo s spleta in s katerih spletnih strani. Ne sme se pozabiti razložiti, kakšne so posledice, ker drugače razlaga nevarnosti najverjetneje ne bo zalegla. To je v prvi vrsti dolžnost staršev, šele potem koga drugega. Razložiti jim je potrebno tudi to, da morajo vsako stvar, preden jo nalagajo ali izpolnjujejo, skrbno prebrati.

3. Neprimerna vsebina Kaj je neprimerna vsebina, je težko opredeliti, ker je odvisno od otroka, od njegove starosti in vzgoje. Neprimerna vsebina so strani za odrasle in nasilje. OBRAMBA Najboljša obramba pred neprimerno vsebino je ta, da nastavimo nastavitve spletnega brskalnika. Nastavitve omogočijo prepoved odpiranja spletnih strani z neprimerno vsebino, kot sta spolnost in nasilje.

4. Spletno ustrahovanje Spletno ustrahovanje je za mlade boleče in grozljivo. Po navadi je še bolj nevarno kot ustrahovanje na šolskem igrišču. Spletno ustrahovanje predstavljajo grožnje, govorice, izsiljevanje, nadlegovanje in žalitve. Te neprijetnosti se po navadi širijo o ljudeh na socialnih omrežjih ali preko elektronske pošte. Zaradi ustrahovanja mladi tvegajo svoj ugled in splošno čustveno počutje. OBRAMBA Mladi se lahko zaščitijo pred nepridipravi, ne morejo pa odpraviti bolečine, ki so jim jo povzročili. Ustrahovanje lahko prijavijo uredniku spletne strani, ki bo ukrepal. Drugi pomembni korak pa je ta, da se shranijo dokazi o ustrahovanju, ki jih kasneje pokažejo staršem in odgovornim. Mlade je potrebno naučiti, da jih ni strah povedati, da jih nekdo ustrahuje.

5. Spletni plenilci Spletni plenilci so najhujša nočna mora staršev mladostnikov, ki uporabljajo internet. Plenilci so najpogosteje odrasle osebe, ki iščejo načine, kako vzpostaviti čim bolj tesen in zaupljiv odnos z mladimi. Plenilci se po navadi predstavijo kot mladi, ki iščejo družbo in

17

prijatelje. Na tak način iz mladih izvlečejo potrebne podatke o njih, da jih kasneje lahko uporabijo za vabo. Posledice so razne grožnje, izsiljevanje, ugrabitve in podobne slabe stvari. OBRAMBA Pred spletnimi plenilci se mladi najbolje zaščitijo v prvi vrsti tako, da izrecno komunicirajo samo z ljudmi, ki jih poznajo in jim zaupajo. Ker pa radovednost mladih nima meja, bi bilo potrebno spodbujati zavedanje, da ne smejo objavljati svojih osebnih podatkov in slik, s pomočjo katerih jih je enostavno identificirati v resničnem življenju. Zopet so nosilci odgovornosti starši. Po drugi strani pa obstajajo tudi spletne strani, kjer lahko profil osebe, ki se zdi sumljiva, tudi prijavimo8. Opažamo, da je zasebnost ogrožena z razlogom. Ogrožanje le-te nam daje neko zadovoljstvo (e-nakupi, e-klepeti, e-novice ...), ampak zasebnosti ne moremo prijeti in tudi ne nadzorovati, zato se pogosto ne zvedamo, kako malo je še imamo, dokler ne pride do česa hujšega. Največkrat jo začnemo ceniti, ko je že prepozno. Nevarnosti na spletu je ogromno. Predvidevamo, da če bi se mladi uporabniki spleta zavarovali samo pred osnovnimi nevarnostmi, bi prihranili tako sebi kot tudi staršem veliko skrbi. Glavno pa je, da starši svoje otroke naučijo, da jim lahko zaupajo vse in da jih ne sme biti strah.

3.3 KDO SKRBI ZA ZASEBNOST MLADIH NA SPLETU Mladi morajo imeti nekoga, ki jih opozarja na nevarnosti uporabe spleta in jim prikaže kako dragocena je njihova zasebnost v tem virtualnem svetu. Veliko mladih, zlasti najmlajših, ne pozna državnih organov in organizacij, ki so pristojni za to, da jim svetujejo in pomagajo pri varovanju zasebnosti. Ključni pristojni, ki delujejo na področju varovanja osebnih podatkov in zasebnosti na spletu, so:

o INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC

Na področju varovanja osebnih podatkov v Sloveniji deluje Informacijski pooblaščenec9, ki je samostojen in obenem tudi neodvisen državni organ. Na ta organ se lahko obrne vsak državljan Republike Slovenije, ki meni ali lahko dokaže, da je nekdo dostopal do njegovih osebnih in občutljivih podatkov10, ter vsak, ki meni, da je bila kršena njegova pravica

8 Učinkovita in hitra prijava zlorab zasebnosti na spletu je dostopna na spletni strani SPLETNO OKO. 9 Informacijski pooblaščenec je samostojen državni organ, ki ga imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije. Imenovan je za obdobje petih let izmed državljanov Republike Slovenije. (Ministrstvo za zdravje, 2012 ) 10 Občutljivi osebni podatki so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo

18

glede uporabe osebnih podatkov. Na ta organ se obrnemo preko elektronske pošte, ki je objavljena na njegovi spletni strani, po telefonu in navadni pošti. Odgovor lahko pričakujemo v roku 30 dni. V njem je zadeva pravno obrazložena, razložena pa je tudi ugotovitev pooblaščenca, ali gre za kršitev ali ne. V primeru kršitve vas napoti in usmeri k reševanju in obrazloži način za reševanje zadeve.

o SPLETNE STRANI, KI OZAVEŠČAJO MLADE O NEVARNOSTIH UPORABE SPLETA (Projekti, financirani s strani organov države in Evropske unije)

o SAFE.SI (po Safe.si, 2012)

Spletna stran SAFE-Si je projekt Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Spletna

stran SAFE.SI ima ozaveščanje o varni uporabi spleta razdeljeno na več kategorij. Kategorije so razdeljene na: otroci, najstniki, starši in učitelji. Kategorija otroci Ta kategorija je za najmlajše uporabnike spleta zelo prijetno predstavljena in zajema učenje o varni uporabi spleta preko kvizov, filmčkov, iger, fotozgodb, stripov in e-razglednic. Za otroke imajo predstavljene nevarnosti, ki prežijo nanje v spletnih klepetalnicah, na spletnih socialnih omrežjih in na spletu nasploh. Spletna stran je dobro oblikovana in razumljiva.

mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. (ZVOP, 6.člen, 19.odstavek)

19

Slika 1: Platnica delovnega zvezka11 objavljenega na SAFE.SI

Vir: Fakulteta za družbene vede (2012)

Otroke najlaže spoznajo s to spletno stranjo starši, ampak prej jo morajo poznati tudi starši sami, kar pa je naloga njih samih. Kategorija najstniki Najstniki imajo na spletni strani SAFE.si posebno kategorijo, kjer so jim predstavljene nevarnosti na spletu večinoma preko video vodičev. Pristop se nam zdi pravi, ker vemo, da najstniki na spletu neradi berejo, ampak gledajo. Najstnike predvsem opozarjajo na nevarnosti povezane z zasebnostjo, izpostavljen je seksting12, ki je trenutno zelo aktualna zabava mladih preko telefonov, elektronske pošte, včasih pa tudi preko socialnih omrežij. Izpostavljajo pa tudi zlorabe zasebnosti na spletnem omrežju Facebook in podajajo v obliki video vodičev tudi navodila za varno uporabo Facebooka ter načine, kako prijaviti zlorabe na spletnem socialnem omrežju Facebook. Kategoriji Starši in učitelji Staršem na spletni strani predstavijo nevarnosti, ki prežijo na spletu na njihove otroke. Predstavljene so jim tudi nastavitve za računalnik, da se obranijo vsaj nekaterih nevarnosti. Ozaveščajo jih o pravilni rabi interneta, predstavijo jim 10 zlatih pravil za varno uporabo interneta, ki naj jih predstavijo otrokom. Kljub opozarjanju pa menimo, da je v prvi vrsti najbolj pomembno to, da starši prisluhnejo otrokom, si vzamejo čas in opazujejo aktivnosti svojih otrok na internetu. Učiteljem spletna stran ponuja naročila na predstavitve o varni uporabi spleta v njihovi šoli. Na voljo jim je ves material, s katerim razpolaga ta spletna stran, ki ga lahko pokažejo otrokom v šoli na bolj zanimiv način kot samo z besedami.

11

Do delovnega zvezka lahko dostopamo preko spleta (SAFE.SI, 2012) 12

»Seksting (ang. sexting) je nova beseda, ki označuje pošiljanje golih fotografij prek SMS-/MMS- sporočil. Izraz bi lahko prevedli tudi kot SMekSanje. To početje je značilno predvsem za najstnike, ki se fotografirajo goli ali napol goli, nato pa si fotografije najpogosteje s pomočjo mobilnega telefona izmenjujejo z vrstniki«. (Safe.si, 2012)

20

o NASVET ZA NET (po Nasveti za net, 2012 ) Projekt Nasvet za net je bil zaključen letos februarja 2012. Projekt je bil izveden s strani Zveze potrošnikov Slovenije, ki sta ga v okviru programa Varnejši Internet Plus sofinancirala Evropska komisija in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Delovali so preko spletne klepetalnice, telefona in elektronske pošte. Nanje so se lahko obrnili mladostniki, starši in odrasli, ki so imeli težave na spletu, povezane z nevarnostmi in zlorabami. Najpogosteje so se srečevali z naslednjimi težavami:

o odvisnost od spleta, spletnih iger o visoki stroški računa za (pametne) telefone o objava neželjenih fotografij/videa (spletna družabna omrežja) o žaljivi komentarji (spletna družabna omrežja, klepetalnice) o kraja gesla za spletna družabna omrežja/e-pošto/klepetalnice

o SPLETNO OKO (po Spletno oko, 2012)

SPLETNO-OKO.SI »je slovenska spletna prijavna točka, kjer lahko anonimno prijavite otroško pornografijo in sovražni govor na internetu« (Spletno oko, 2012). Spletna stran SPLETNO-OKO deluje v okviru organizacije INHOPE in komunitarnega programa Varnejši internet plus. Pri projektu sodelujejo tudi policija, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, mediji in ostale organizacije, ki aktivno delujejo na področju varovanja pravic otrok. Projekt financira Generalni direktorat za informacijsko družbo pri Evropski komisiji, Direktorat za informacijsko družbo v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in partnerji – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Zveza potrošnikov Slovenije in Akademska in raziskovalna mreža Slovenije. Spletno oko je spletna stran, ki je zelo uporabna za mlade, ki imajo težave z neznanci ali pa znanci na spletu. Na tej spletni strani lahko prijavijo vse, kar se jim zdi nezakonito. Menimo, da otroci lažje zaupajo težave tretji osebi kot staršem, tako da je spletno oko uporabna in otrokom prijazna spletna stran. Vsi pristojni, ki si prizadevajo za ohranjanje vrednote zasebnosti med mladimi, imajo pravi namen. Srečujejo se z vedno večjimi težavami, ki jih prinaša hitro širjenje socialnih omrežij, predvsem omrežje Facebook. Opozarjajo in razlagajo, zakaj je pomembno paziti na svojo zasebnost, kje tičijo nevarnosti in kakšne so. Težavo vidimo predvsem v tem, da se mladi ne zanimajo dovolj za njihova opozarjanja in raje spregledajo ključne nevarnosti, ki jih lahko doletijo vsak trenutek, ko uporabljajo internet. V nadaljevanju se bomo posvetili razlagi socialnih omrežij, še posebej pa se bomo posvetili socialnemu omrežju Facebook, ki slabo skrbi za zasebnost svojih porabnikov.

21

4 SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA Uporaba spleta zajema tudi uporabo spletnih socialnih omrežij, ki so trenutno zelo oblegana za področja druženja, spoznavanja in spletnega komuniciranja. Spletnih socialnih omrežij je na internetu veliko. Odvisno od tega, kaj nas zanima, o čem želimo razglabljati, o čem želimo biti na tekočem in podobno. Namenjena so za ohranjanje stikov in spoznavanje novih ljudi. Spletna socialna omrežja so tako razdeljena po področjih, ki ljudi zanimajo. Nekatera so namenjena zmenkovanju, nekatera samo druženju, vsa pa so predvsem namenjena povezovanju ljudi med seboj. Spletna omrežja so z ene strani pozitivna, ker lahko ohranjamo stike, po drugi strani pa za seboj prinesejo kup nevarnosti, ki se jim težko izognemo. Socialno omrežje je skupek posameznikov ali skupin, ki tvorijo socialno omrežje. Posamezniki ali skupine imajo skupne interese, poslovne, študijske, družinske vezi in drugo (po Newman, 2003). Spletna socialna omrežja torej povezujejo med seboj ljudi, ki imajo skupne interese in o njih lahko razglabljajo virtualno, tako kot bi verjetno o njih razglabljali tudi v realnem svetu. Spletna socialna omrežja omogočajo posameznikom, da si povečajo krog prijateljev, da stopijo v stik z znanci, da spoznavajo ljudi s podobnimi interesi, s katerimi se združijo v posebne skupine, in za dokazovanje svojega obstoja (Po Steinfield et al., 2003). PREDNOSTI SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ:

- spoznavanje novih ljudi - razvijanje socialnega življenja - ohranjanje stikov z prijatelji in znanci - razvoj osebne sposobnosti komuniciranja

SLABOSTI SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ:

- zlorabe osebnih podatkov - kraja identitete - uničevanje lastnega ugleda - identifikacija položaja, kjer se nahajamo - bančne zlorabe

22

4.1 PREGLED SOCIALNIH OMREŽIJ 15 NAJBOLJ OBISKANIH SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ NA SVETU (po eBizMBA, avgust 2012):

1. Facebook: 750,000,000 – mesečnih uporabnikov Rank 2. Twitter 250,000,000 – mesečnih uporabnikov 3. LinkedIn: 110,000,000 – mesečnih uporabnikov 4. MySpace: 70,500,000 – mesečnih uporabnikov 5. Google Plus+: 65,000,000 – mesečnih uporabnikov 6. DeviantArt: 25,500,000 – mesečnih uporabnikov 7. LiveJournal: 20,500,000 – mesečnih uporabnikov 8. Tagged: 19,500,000 – mesečnih uporabnikov 9. Orkut: 17,500,000 – mesečnih uporabnikov 10. CafeMom: 12,500,000 – mesečnih uporabnikov 11. Ning: 12,000,000 – mesečnih uporabnikov 12. Meetup: 7,500,000 – mesečnih uporabnikov 13. myLife: 5,400,000 – mesečnih uporabnikov 14. Badoo: 2,500,000 – mesečnih uporabnikov 15. MeetMe: 2,400,000 – mesečnih uporabnikov

Vodilno spletno socialno omrežje na svetu je trenutno Facebook s kar 750 milijoni uporabnikov. V nadaljevanju diplomske naloge se bomo osredotočili na to socialno omrežje, ga bolj podrobno opisali in pokazali nekatere nevarnosti, ki prežijo na uporabnike tega spletnega socialnega omrežja.

4.2 FACEBOOK SKOZI ČAS IN NJEGOVI UPORABNIKI Nastanek spletnega socialnega omrežja Facebook Avtor Facebooka je Mark Zuckerberg. 28. oktobra 2003 je ustvaril Fashmash, preko katerega je povezal študente Harvardske univerze. Pristop je bil napačen, ker je prišlo do kraj raznih fotografij sošolcev, da bi zapolnil mesta. Zaradi tega je bil obsojen preko univerze, da je posegal v zasebnost svojih sošolcev. Grozila mu je tudi izključitev iz univerze (po Bellis, 2012). 4. februarja 2004 je ustanovil spletno socialno omrežje ThaFacebook, na katerega naj bi se najprej lahko prijavili le študentje harvardske univerze. Zopet je prišlo do zapleta, in sicer osebje, ki je zaposleno na Harvardu, je razvijalo podobno socialno omrežje, ki bi povezovalo med seboj študente. Obtožili so ga kraje zamisli, ampak so se pogodili zunaj sodišča (po Bellis, 2012).

Leta 2005 je zakupil domeno je po dolgih pogajanjih dobil odobritev, da Facebook razširi po svetu (Facebook danes uporablja že približno približno 233 milijonov Evropejcev, od tega 695000 profil na Facebooku 51 % moških in 49izstopajo mladi uporabniki, stari od Sloveniji (po RIS, 2012).

Slika 2: Slovenski uporabniki Facebooka po starosti

Facebook vedno bolj nadomešča igro, klepete v parku in podobne stvariotroci in mladi pred nastankom Facebooka kratkočasili po šoli ali med počitnicami. Facebook jim omogoča, da se družijo, da s slikami, ki jih objavljajo v svojem profilupokažejo, kje so bili, kateri so njihovi hobiji ter da navezujejo stznanci in sorodniki. Vse to se sliši lepo in uporabno, ampak kot smo že navajali v delu, na spletu na uporabnike prežijo številne nevarnosti, ki jim lahko zelo škodujejo.

23

Leta 2005 je zakupil domeno Facebook, ki se uporablja še danes. Razlika je le v tem, da je po dolgih pogajanjih dobil odobritev, da Facebook razširi po svetu (po Bellis, 2012)Facebook danes uporablja že približno 835 milijonov uporabnikov po celem svetu, od tega

vropejcev, od tega 695000 Slovencev. V Sloveniji ima ustvarjen % moških in 49 % žensk. Na spodnji sliki lahko vidimo, da

izstopajo mladi uporabniki, stari od 16 do 34, skupaj kar 59 % vseh uporabnikov v

: Slovenski uporabniki Facebooka po starosti

Vir: RIS (2012)

Facebook vedno bolj nadomešča igro, klepete v parku in podobne stvariotroci in mladi pred nastankom Facebooka kratkočasili po šoli ali med počitnicami. Facebook jim omogoča, da se družijo, da s slikami, ki jih objavljajo v svojem profilu

kje so bili, kateri so njihovi hobiji ter da navezujejo stike s sošolci, prijatelji, znanci in sorodniki. Vse to se sliši lepo in uporabno, ampak kot smo že navajali v delu, na spletu na uporabnike prežijo številne nevarnosti, ki jim lahko zelo škodujejo.

, ki se uporablja še danes. Razlika je le v tem, da o Bellis, 2012).

jonov uporabnikov po celem svetu, od tega loveniji ima ustvarjen

Na spodnji sliki lahko vidimo, da % vseh uporabnikov v

: Slovenski uporabniki Facebooka po starosti

Facebook vedno bolj nadomešča igro, klepete v parku in podobne stvari, s katerimi so se otroci in mladi pred nastankom Facebooka kratkočasili po šoli ali med počitnicami. Facebook jim omogoča, da se družijo, da s slikami, ki jih objavljajo v svojem profilu,

ike s sošolci, prijatelji, znanci in sorodniki. Vse to se sliši lepo in uporabno, ampak kot smo že navajali v delu, na spletu na uporabnike prežijo številne nevarnosti, ki jim lahko zelo škodujejo.

24

4.3 KAKO ZAVAROVATI SVOJO ZASEBNOST NA FACEBOOKU 10 nastavitev zasebnosti, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik Facebooka (po Center informacijske varnosti, 2012): 1. Uporabljate svoje »sezname prijateljev« (Friend Lists)

Slika 3: Prikaz kako narediti seznam prijateljev na Facebooku

Vir: Center informacijske varnosti (2012)

Vsak uporabnik Facebooka si lahko ustvari skupine prijateljev. Primeri skupin prijateljev bi bili sošolci, znanci, sošolci iz glasbene šole in podobno. Vsaki skupini lahko nastavijo različne varnostne nastavitve, kot so: kdo lahko vidi vaše slike, kdo lahko vidi objave v vašem profilu, kdo lahko vidi vaše osebne podatke in še kaj. 2. Odstranite se iz Facebookovih rezultatov iskanj

Kako se odstraniti iz zadetkov pri iskanju uporabnikov na Facebooku?

o Pojdite na »nastavitve zasebnosti« na domači strani in kliknite na »iskanje« (Search Privacy Settings Page),

o pod »vidnost pri iskanju« (Search Visibility) izberite »samo prijatelji« (to vas bo popolnoma umaknilo z rezultatov iskanja na Facebooku, zato razmislite, če si to želite. Lahko določite tudi druge skupine, v okviru katerih vas uporabniki lahko najdejo pri iskanju – recimo »moja omrežja in prijatelji«),

o kliknite »shrani spremembe«. To pomeni, da vas nihče ne bo našel, ko bo vtipkal vaše ime v iskalnik oseb po Facebooku. Vi pa boste lahko poiskali posameznike, ki jih lahko tudi zaprosite za prijateljstvo. To pomeni, da ste vi tisti, ki boste omejili dostop do vas in si sami izbirali prijatelje. 3. Odstranite se iz Googla Če na Facebooku pod zasebnostjo nastavite, da ne želite biti vidni na spletu, si omogočite, da do vašega profila in podatkov na njem dostopajo samo prijatelji. Nekateri želijo biti vidni, ampak menimo, da je to stvar okusa in potrebe posameznika po zasebnosti.

4. Izognite se neslavnim napakam pri oznakah (Tags) na fotografijah in videih Slika 4: Nastavitve zasebnosti

Vsak uporabnik Facebooka ima na začetku ustvarjanja profila prevzete nastavitve, ki dovolijo, da nas kdorkoli lahko označi na slikah. Na sliki zgoraj je razvidnonastavitve, da to preprečite. Posledice so lahko usodne, ker slikeoznači, lahko prikazujejo neprijetne in sramotne situacije. 5. Zaščitite svoje albume Slike, ki jih objavljamo na Facebooku so zelo oblegane in pogleda jih prav vsak, ki ima dostop do vašega profila. Da se temu izognete, morate pod albumi klikniti gumb nastavitve in določiti, kdo lahko vidi zaupamo. 6. Preprečite, da se zgodbe o vas pojavljajo v »Novicah« (Newsfeed) vaših prijateljev Novice o vas so podatki o zvezi. Nekateri imajo radi status spet drugim je neprijetno, spremenijo v samski, kar pa lahko vidijo vsi v svojih »novicah«. Stanje je po navadi neprijetno, tako da se temu lahko enostavno izogn»nastavitvah zasebnosti« kliknete kjer odstranite kljukico pri »change relationship status«. V primeru, da se razmerje konča neprijetno, se tako izognetejavno. 7. Zaščita pred objavljenimi zgodbami iz aplikacij To je malo bolj zapleteno, ker se sami odločateFacebook profil. Težava je ta, da aplikacija v vašem imenu na vašeo vas. Edina rešitev je ta, da ste pazljivi pri tem

25

4. Izognite se neslavnim napakam pri oznakah (Tags) na fotografijah in videih

: Nastavitve zasebnosti – kako preprečiti, da nas tretja oseba ne označi na slikah

Vir: Fakulteta za družbene vede (2012)

uporabnik Facebooka ima na začetku ustvarjanja profila prevzete nastavitve, ki dovolijo, da nas kdorkoli lahko označi na slikah. Na sliki zgoraj je razvidnonastavitve, da to preprečite. Posledice so lahko usodne, ker slike, na katerih vas nekdo

lahko prikazujejo neprijetne in sramotne situacije.

Slike, ki jih objavljamo na Facebooku so zelo oblegane in pogleda jih prav vsak, ki ima ašega profila. Da se temu izognete, morate pod albumi klikniti gumb

kdo lahko vidi vaše slike. Pametno jih je deliti le z ljudmi, ki jim

6. Preprečite, da se zgodbe o vas pojavljajo v »Novicah« (Newsfeed) vaših prijateljev

Novice o vas so podatki o zvezi. Nekateri imajo radi status objavljen tako, da ga vidijo vsi, ko zveza propade. Ko je zveze konec, ljudje po navadi status

spremenijo v samski, kar pa lahko vidijo vsi v svojih »novicah«. Stanje je po navadi neprijetno, tako da se temu lahko enostavno izognete. Izognete se tako, da v

astavitvah zasebnosti« kliknete na »novice in zid« (news feed and wall privacy page)kljukico pri »change relationship status«. V primeru, da se razmerje konča

ijetno, se tako izognete še bolj neprijetni situaciji, ko bo obvestilo o tem postalo

7. Zaščita pred objavljenimi zgodbami iz aplikacij

To je malo bolj zapleteno, ker se sami odločate, katere aplikacije boste dodajali na svoj Facebook profil. Težava je ta, da aplikacija v vašem imenu na vašem zidu piše komentarje o vas. Edina rešitev je ta, da ste pazljivi pri tem, katere aplikacije dodajate.

4. Izognite se neslavnim napakam pri oznakah (Tags) na fotografijah in videih

kako preprečiti, da nas tretja oseba ne označi na slikah

uporabnik Facebooka ima na začetku ustvarjanja profila prevzete nastavitve, ki dovolijo, da nas kdorkoli lahko označi na slikah. Na sliki zgoraj je razvidno, kje so

na katerih vas nekdo

Slike, ki jih objavljamo na Facebooku so zelo oblegane in pogleda jih prav vsak, ki ima ašega profila. Da se temu izognete, morate pod albumi klikniti gumb

aše slike. Pametno jih je deliti le z ljudmi, ki jim

6. Preprečite, da se zgodbe o vas pojavljajo v »Novicah« (Newsfeed) vaših prijateljev

objavljen tako, da ga vidijo vsi, ljudje po navadi status

spremenijo v samski, kar pa lahko vidijo vsi v svojih »novicah«. Stanje je po navadi Izognete se tako, da v

wall privacy page), kljukico pri »change relationship status«. V primeru, da se razmerje konča

ituaciji, ko bo obvestilo o tem postalo

katere aplikacije boste dodajali na svoj m zidu piše komentarje

katere aplikacije dodajate.

26

8. Obdržite svoje kontaktne podatke v zasebnosti Če želite omejiti, komu so naši kontaktni podatki vidni, to storite na povezavi »podatki« (info) na vašem profilu. Pod »kontaktni podatki« kliknite na »uredi« in odprlo se vam bo okence, kjer enostavno urejate svoje podatke. Za vsak podatek, objavljen v profilu, lahko nastavite posebno nastavitev, tako da kontakti, ki vam niso blizu npr. ne morejo videti vašega elektronskega naslova. 9. Izognite se neprijetnim objavam na zidu Vsem nam je neprijetno, ko nekdo od prijateljev na zidu13 objavi kaj neprimernega in to lahko preberejo vsi, tudi vaši sorodniki in znanci. Da se izognete tem neprijetnostim, si v nastavitvah zasebnosti pod objave na zidu določite, kdo lahko objavlja in vidi objave na vašem zidu. 10. Obdržite svoj seznam prijateljev zase Če imate občutek, da vas nekdo sodi po prijateljih, se temu lahko izognete na zelo enostaven način, prikazan na sliki 5.

Slika 5: Nastavitve zasebnosti – določanje, kdo lahko vidi vaš seznam prijateljev

Vir: Center informacijske varnosti (2012)

Vsak uporabnik spletnega socialnega omrežja Facebook, zlasti mladi, bi se morali zavedati posledic izpostavljanja svoje zasebnost na spletu. Samo poznavanje nevarnosti ni dovolj, potrebno je tudi poznati posledice in primerno ukrepanje proti le- tem.

13

Zid je »prostor« posameznika, kjer objavlja svoja stanja, ki jih želi deliti s prijatelji. Na zidu lahko objavljajo in komentirajo tudi prijatelji uporabnika. Je pripomoček za komunikacijo.

27

5 ANALIZA REZULTATOV ANKETE Za izvajanje ankete smo se odločili, da ugotovimo, kakšen odnos imajo mladi uporabniki Facebooka do svoje zasebnosti in kaj naredijo za to. Ugotovili bomo tudi, ali pristojni naredijo dovolj za mlade, da jim prikažejo nevarnosti uporabe spletnega socialnega omrežja Facebook. Na podlagi odgovorov anketirancev bomo prišli do cilja anketiranja, ki je potrditev ali zavrnitev hipotez. Anketo smo oblikovali na podlagi predhodne raziskave iz tujine (Govani, T., and Pashley, 2007), ki je bila naše izhodišče pri ustvarjanju vprašanj. Nekaj vprašanj smo povzeli po vprašalniku iz predhodne raziskave, ostala vprašanja pa smo oblikovali sami. Anketa je bila narejena na spletu, tako da smo mladim omogočili spletno reševanje te ankete. Rezultati anket so se nam zbirali na spletni strani enklikanketa, kjer je bila anketa ustvarjena (Priloga 19). Anketiranje je potekalo od 20. 8. 2012 do 22. 8. 2012.

Vprašalnik je razdeljen na 4 sklope:

- Demografska vprašanja - Vprašanja o obnašanju - Vprašanja o zavedanju - Vprašanja o pripravljenosti

1. DEMOGRAFSKI PODATKI

Izvedli smo spletno anketo, ki smo jo razposlali na spletnem socialnem omrežju Facebook med prijatelje, ti pa so jo poslali naprej svojim prijateljem. Anketo je rešilo 135 anketirancev, od tega 106 žensk in 29 moških.

- Analiza anketirancev po spolu Zanima nas starost anketirancev po spolu, da lahko določimo, kateri spol izstopa med anketiranci.

Grafikon 1: Anketiranci po spolu

Vir: lasten, priloga 1

21%

79%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Moški

Ženski

DELEŽ ANKETIRANIH

SPO

L

DELEŽI ANKETIRANIH PO SPOLU

Delež anketiranih

28

Grafikon 1 nam prikazuje deleže anketirancev po spolu. Vidimo lahko, da je delež žensk večji od deleža moških.

- Analiza anketirancev po starosti

Rezultat analize anketirancev po starosti nam bo dal izhodišče za vse naslednje grafikone, ker bo starost predstavljala eno izmed dveh spremenljivk na vseh grafikonih. Starost je tista, po kateri bomo delali analizo po vprašanjih.

Grafikon 2: Anketiranci po starosti


Iz Grafikona 2 je razvidno, da je starostna skupina od 16 do 19 let največja. Malo manjša starostna skupina so mladostniki, stari od 13 do 15 let. Za to starostno skupino po velikosti deleža sledita še starostni skupini, starih od 20 do 23 let in 24 do 28 let. Najmanjša deleža anketirancev po starosti so stari pod 13 in nad 29 let. Ta najmanjša deleža bomo iz nadaljnje raziskave izključili, ker nimata bistvenega pomena za analizo, ker nič ne spremenita. Kot posebnost pa bomo izpostavili starostno skupino pod 13 let na koncu analize.

- Analiza anketirancev po izobrazbi

Rezultati, ki jih bomo dobili z vprašanjem o izobrazbi, nam bodo pokazali, katera izobrazba izstopa in katera ne. Iz tega bomo lahko videli, katera skupina vprašanih po izobrazbi ima v največjem številu profil na Facebooku in katera skupina profila nima ali pa ga ima v zelo majhnem številu.

1%

27%

30%

23%

19%

1%

0% 10% 20% 30% 40%

pod 13 let

13-15

16-19

20-23

24-28

29-35

DELEŽ ANKETIRANIH

STA

RO

ST

DELEŽI ANKETIRANIH PO STAROSTI

Delež anketiranih

29

Grafikon 3: Anketiranci po izobrazbi


Grafikon 3 nam prikazuje deleže anketiranih po izobrazbi. Največji delež anketirancev ima srednješolsko izobrazbo, malo manj jih ima osnovnošolsko. Univerzitetno izobrazbo ima še manj vprašanih in najmanj jih ima visokošolsko. Vidimo lahko, da imajo v največjem številu ustvarjen profil na Facebooku anketiranci s srednješolsko izobrazbo.

2. OBNAŠANJE

S sklopom vprašanj, vezanih na obnašanje anketirancev na Facebooku, želimo izvedeti predvsem to, kako se obnašajo do nastavitev zasebnosti in ogroženosti na spletnem socialnem omrežju Facebook. Osredotočili se bomo na starostne skupine, da bomo izvedeli, katera skupina je tista, ki ima najslabši odnos do svoje zasebnosti na spletnem socialnem omrežju Facebook.

1. Ste na začetku ustvarjanja Facebook računa prebrali splošne pogoje uporabe?

Splošne pogoje uporabe bi moral prebrati vsak, ki si želi ustvariti profil na Facebooku. Tam je napisanih veliko pravic spletnega socialnega omrežja, ki nam kasneje lahko resno škodujejo ob objavi prevelike količine osebnih podatkov in slik. Ugotoviti želimo, ali so anketiranci prebrali splošne pogoje uporabe in katera starostna skupina je tista, ki jih prebira v večjem številu kot ostale.

30%

51%

3%

18%

0% 20% 40% 60%

OSNOVNOŠOLSKA

SREDNJEŠOLSKA

VISOKOŠOLSKA

UNIVERZITETNA

DELEŽ ANKETIRANIH

IZO

BR

AZB

A

DELEŽI ANKETIRANIH PO IZOBRAZBI

DELEŽ ANKETIRANIH

30

Grafikon 4: Ste na začetku ustvarjanja Facebook računa prebrali splošne pogoje uporabe?


Grafikon 4 nam prikazuje, katera starostna skupina anketiranih in koliko jih je prebralo splošne pogoje uporabe, preden so si ustvarili profil na Facebooku. Iz grafa je razvidno, da so v največjem številu splošne pogoje uporabe prebrali uporabniki, stari med 13 in 15 let. Ta podatek pove o mladih, ki po starosti sodeč obiskujejo še osnovno šolo, to, da se z novostmi spoznajo, preden jih začnejo uporabljati. Pri starih od 16 do 19 let lahko vidimo, da jih večina splošnih pogojev uporabe ne prebere. Starostni skupini od 20 do 23 in od 24 do 28 let v veliki večini splošne pogoje uporabe prebereta kasneje, kar ni zaželeno, ker mnogi kasneje v splošnih pogojih uporabe ugotovijo, da profila ne morejo kar tako izbrisati. Vidimo pa tudi, da velik delež splošnih pogojev uporabe sploh ne bere.

2. Ali spremljate spremembe politik zasebnosti, ki jih omrežje Facebook izda?

(Politike zasebnosti se nanašajo na to, na kakšen način Facebook hrani vaše podatke in koliko časa ter v kakšne namene.)

Politike zasebnosti na Facebooku se intenzivno spreminjajo. Če uporabnik želi temu slediti, mora biti pozoren in vsake toliko pogledati, ali so njegove nastavitve zasebnosti še takšne, kot jih je nastavil. Zanima nas, kakšen odnos imajo anketiranci do teh sprememb, torej ali jim sledijo ali ne.

39%

8%

13%

20%

56%

90%

73%

68%

6%

3%

13%

12%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

STSTE NA ZAČETKU USTVARJANJA FACEBOOK RAČUNA PREBRALI SPLOŠNE

POGOJE UPORABE?

da

ne

preberem jih kasneje

31

Grafikon 5: Ali spremljate spremembe politik zasebnosti, ki jih omrežje Facebook izda?

Vir: Lasten, priloga 5

Grafikon 5 nam prikazuje, kako pogosto anketiranci sledijo spremembam politik zasebnosti na Facebooku. Starostna skupina uporabnikov, starih od 16 do 19 let, ima največji delež odgovorov, da nikoli ne sledijo spremembam politik zasebnosti na Facebooku. Ta podatek je zaskrbljujoč, saj to pomeni, da niso pozorni na spremembe njihovih varnostnih nastavitev, ki jih Facebook ob spremembah spreminja kar sam. Ostale starostne skupine imajo deleže odgovora »nikoli« malo manjše od starostne skupine od 16 do 19, ampak še vedno previsoke. Zopet lahko vidimo, da uporabniki sami niso pozorni dovolj na nastavitve zasebnosti. Vse starostne skupine imajo deleže odgovora »redko« visoke in iz tega lahko vidimo, da jih sicer zanima, kaj se dogaja z zasebnostjo njihovih podatkov, vendar temu ne pripisujejo velikega pomena. Največji delež tega odgovora ima starostna skupina uporabnikov, starih od 24 do 28 let. »Občasno« je odgovor, ki ima tudi velike deleže odgovorov, ampak bi ga nekako lahko povezali z odgovorom »redko«, ker volja in interes do nadzora sprememb politik s strani uporabnikov ostaja ista. Manjše deleže na grafikonu lahko vidimo pri odgovoru »pogosto«. Zaželeno je, da uporabniki pogosto sledijo spremembam politike zasebnosti, ampak ne v tako majhnem obsegu, kot kaže grafikon. Najmanjši delež odgovorov predstavlja odgovor »redno«, ki pa so ga označili le anketiranci v starostnih skupinah od 13 do 15 let in 16 do 19 let, le da je pri mlajši skupini delež večji.

3. Ali spremljate in posodabljate sproti varnostne nastavitve vašega profila na

Facebooku? (Kdo lahko vidi vaše podatke, kdo lahko preko spleta vidi obstoj vašega Facebook računa?)

Ljudje so občutljivi na to, da vsi vse vejo o njih. Facebook pa ravno to omogoča, če ne poskrbimo za to, da so določeni podatki skriti pred javnostjo in jih delimo le z izbranimi prijatelji. Zanima nas, koliko anketirancev te nastavitve uredi po svoji meri in koliko jih ne.

11%

3%

0%

0%

14%

13%

13%

13%

23%

18%

39%

25%

29%

33%

26%

42%

23%

35%

23%

21%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

ST

ALI SPREMLJATE SPREMEMBE POLITIK ZASEBNOSTI, KI JIH OMREŽJE

FACEBOOK IZDA?

redno

pogosto

občasno

redko

nikoli

32

Grafikon 6: Ali spremljate in posodabljate sproti varnostne nastavitve vašega profila na Facebooku?


Med vsemi starostnimi skupinami uporabniki, stari od 24 do 28 let, predstavljajo največji delež teh, ki ne posodabljajo sproti varnostnih nastavitev svojega profila Facebook. Stari od 16 do 19 let prav tako izstopajo po tem, medtem ko stari od 13 do 15 let izstopajo po tem, da predstavljajo delež teh, ki varnostne nastavitve profila Facebook posodabljajo sproti. Starostna skupina anketiranih, starih od 20 do 23 let, v večji meri sproti posodablja varnostne nastavitve profila kot tisti v tej starostni skupini, ki jih ne. Torej lahko rečemo, da imajo anketiranci, stari od 13 do 15 let in 20 do 23 let, boljši odnos do varovanja svojih osebnih podatkov kot druge starostne skupine.

4. Kakšne nastavitve imate označene v nastavitvah zasebnosti za vaš profil na

omrežju Facebook? (Kdo lahko vidi vaše osebne podatke?) Pomembno je, da imajo uporabniki spletnega socialnega omrežja določeno, kdo lahko vidi njihove osebne podatke in kdo ne. Na tak način preprečijo razne nevšečnosti, ki jih lahko doletijo. V varnostnih nastavitvah je možno narediti tudi skupine ljudi, s katerimi bomo delili podatke in s katerimi ne. S tem vprašanjem bomo ugotovili, s kom anketiranci delijo osebne podatke in s kom ne.

86%

75%

81%

72%

14%

25%

19%

28%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

ST

ALI SPREMLJATE IN POSODABLJATE SPROTI VARNOSTNE NASTAVITVE

VAŠEGA PROFILA NA FACEBOOK-U?

da

ne

33

Grafikon 7: Kakšne nastavitve imate označene v nastavitvah zasebnosti za vaš profil na omrežju Facebook?


Z grafikona je razvidno, da vse starostne skupine v večini delijo svoje osebne podatke samo s prijatelji, kar je z našega vidika zaželeno in varno. Še boljše pa je, da v nastavitvah zasebnosti označijo, da svoje osebne podatke lahko vidijo le oni sami in nihče drug. Delež odgovorov (samo jaz) po skupinah, ki so označili ta odgovor, je zelo majhen, razen pri starostni skupini od 24 do 28 let. Zelo zaskrbljujoč pa je podatek z grafikona, da je pri starostni skupini od 16 do 19 let podanih kar nekaj trditev, da imajo osebne podatke vidne vsem, torej vsakomur, ki jih išče na Facebooku.

5. Kdo so osebe, ki so vaši prijatelji na Facebooku?

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Koga imamo med svoji prijatelji na spletnem socialnem omrežju Facebook, je zelo pomembno. Na ta način izberemo ljudi, s katerimi bomo delili ogromno osebnih podatkov. Podatke lahko vidi vsak, ki ga sprejmemo ali pa dodamo med prijatelje na Facebooku. Potrebna je previdnost pri dodajanju prijateljev, ker ne smemo vsakomur zaupati, najmanj pa tistim ljudem, ki jih ne poznamo in nič ne vemo o njih. Določeni profili na Facebooku so narejeni samo s tem razlogom, da se dokopljejo do naših osebnih podatkov, zato pri neznanih osebah ne smemo popuščati radovednosti in dodati vsakega, ki nas prosi za prijateljstvo.

0%

13%

0%

0%

10%

3%

6%

0%

87%

82%

87%

83%

3%

3%

17%

3%

3%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

STKAKŠNE NASTAVITVE IMATE OZNAČENE V NASTAVITVAH ZASEBNOSTI ZA

VAŠ PROFIL NA OMREŽJU FACEBOOK?vsi

prijatelji mojih prijateljev

samo prijatelji

samo jaz

priporočeno

34

Grafikon 8: Kdo so osebe, ki so vaši prijatelji na Facebooku?


Grafikon 8 prikazuje, s kom anketiranci prijateljujejo na spletnem socialnem omrežju Facebook. Starostna skupina od 13 do 15 let ima največji delež prijateljev, ki so samo znanci. Malo manjši delež prijateljev jim predstavljajo bližnji prijatelji iz šole. Podatek, da se v večjem obsegu že tako mladi raje družijo z znanci kot sošolci, je zelo zanimiv. Še manjši delež prijateljev, ki jih imajo na Facebooku, predstavljajo prijatelji, s katerimi se poznajo osebno in se z njimi družijo. Zaskrbljujoče pa je to, da ima ta skupina uporabnikov izmed vseh skupin največje deleže odgovorov, da prijateljujejo tudi z ljudmi, ki so jih srečali samo enkrat, in s popolnimi neznanci. Menimo, da pri tako mladih ne bi smelo priti do takšnega pojava, da se družijo z neznanci. Starostna skupina od 16 do 19 let ima dva enaka in največja deleža odgovorov, in sicer, da v največji meri prijateljujejo na Facebooku s prijatelji, s katerimi se družijo in poznajo osebno ter z znanci. Malo manjši delež prijateljev jim predstavljajo bližnji prijatelji iz šole in službe, najmanjša in enaka deleža prijateljev pa jim predstavljajo prijatelji, ki so jih srečali samo enkrat, in neznanci. Starostna skupina od 20 do 23 let ima največji delež tistih prijateljev na Facebooku, ki so njihovi bližnji prijatelji iz šole ali službe. Znanci pa so tisti prijatelji, ki so po velikosti deleža takoj za bližnjimi. Malo manjši delež prijateljev jim predstavljajo prijatelji, s katerimi se poznajo osebno in se z njimi družijo. Najmanjša deleža prijateljev, ki si sledita po velikosti, predstavljajo ljudje, ki so jih srečali samo enkrat, in nazadnje še neznanci. Skupina starih od 24 do 28 let ima največji delež tistih prijateljev, ki jih poznajo iz službe ali šole, malo manjši delež tistih, ki so samo znanci in še manjši delež teh, ki so njihovi bližnji prijatelji, s katerimi se tudi družijo. Najmanjša deleža prijateljev pa predstavljajo tisti, ki so jih videli samo enkrat, in neznanci. Če povzamemo vse stolpce, ugotovimo, da imajo vprašani največ tistih prijateljev, ki so bližnji prijatelji iz šole, malo manj tistih, ki so samo znanci, še manj tistih, s katerimi se družijo in poznajo osebno. Najmanj prijateljev na Facebooku pa imajo tistih, ki so jih videli samo enkrat ali pa jih sploh še niso spoznali v živo. Podobne rezultate so dobili tudi v predhodni raziskavi, na katero se opiramo. Največ

63%

47%

90%87%

70%

33%

55% 55%

65%

52%

73%

55%

71%

52%

63%

30%

13%19%

9%

18%20%

13% 13%17% 15%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

13-15 16-19 20-23 24-28 Skupaj

DEL

EŽI

OD

GO

VO

RO

V

STAROST

KDO SO OSEBE, KI SO VAŠI PRIJATELJI NA FACEBOOKU? Bližnji prijatelji iz šole ali službe

Samo prijatelji s katerimi se poznam osebno in družim.

znanci

ljudje, ki sem jih srečal samo enkrat

ljudje, ki jih še nikoli nisem spoznal v živo

35

jih ima za prijatelje tiste, s katerimi se družijo v šoli, malo manj znancev, najmanj pa tistih, ki so jih videli samo enkrat, ali neznancev.

6. Ali znate izbrisati svoj profil Facebook?

Izbris profila Facebook je marsikomu neznanka, ker je postopek dolg, zapleten in uporabnikom neznan. Najlažja pot, da se odstranimo iz Facebooka, je deaktivacija računa, ampak to pomeni, da se lahko kadarkoli v prihodnosti znova vpišemo nazaj z istimi podatki in dobimo svoj profil s svojimi podatki, slikami in objavami nazaj. Z vprašanjem bomo ugotovili, ali anketiranci znajo popolnoma izbrisati svoj profil Facebook.

Grafikon 9: Ali znate izbrisati svoj profil Facebook?


Grafikon 9 nam prikazuje, ali anketiranci znajo izbrisati svoj profil ali ga znajo samo deaktivirati. Pri skupini uporabnikov, starih od 13 do 15 let, lahko vidimo, da ga skoraj polovica anketiranih zna izbrisati, malo manj je tistih, ki o tem še niso razmišljali, najmanj pa je teh, ki ga znajo samo deaktivirati. Pri skupini, starih od 16 do 19 let, je vzorec podoben, le da je največji delež odgovorov ta, da ga znajo samo deaktivirati. Pri skupini od 20 do 23 let vidimo, da ti uporabniki v največji meri še niso razmišljali o tem, malo manj je takih, ki ga znajo samo deaktivirati, najmanj pa teh, ki ga znajo izbrisati. Od 24 do 28 let stari pa imajo vse tri deleže pri odgovorih enake. Najbolj izstopata skupini uporabnikov, starih od 13 do 15 in od 20 do 23, pri katerih opažamo, da prva skupina v večji meri zna zbrisati profil, druga pa v največji meri o tem sploh še ni razmišljala.

3. ZAVEDANJE

S sklopom vprašanj o zavedanju želimo izvedeti, ali se anketiranci zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje na spletnem socialnem omrežju Facebook. To je pomembno zato, ker se je

45%

37%

23%

30%

32%

24%

45%

30%

23%

39%

32%

39%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽ ODGOVOROV

STA

RO

ST

ALI ZNATE IZBRISATI SVOJ PROFIL FACEBOOK?

seveda ga znam

o tem se še nisem pozanimal/la

znam ga samo deaktivirati

36

najprej potrebno zavedati neke nevarnosti, da lahko pravilno ukrepamo in se zaščitimo na najboljši način, preden je prepozno.

1. Se zavedate, da ima Facebook še vsaj 10 let po izbrisu profila pravico obdelovati in

hraniti vaše osebne podatke, sporočila, slike, skratka vse, kar objavljate v času uporabe?

To da lahko še 10 let po izbrisu profila Facebook uporablja vaše podatke v različne namene je velik poseg v zasebnost. Želimo, da bi uporabniki to vedeli in posledično objavljali čim manj osebnih podatkov ter slik.

Grafikon 10: Se zavedate, da ima Facebook še vsaj 10 let po izbrisu profila pravico

obdelovati in hraniti vaše osebne podatke, sporočila, slike, skratka vse, kar objavljate v času uporabe?


Skupini anketirancev, starih od 13 do 15 let in od 24 do 28 let, to v največjem obsegu poznata in ju zelo moti. Malo manj od teh dveh skupin jih za to prvič sliši, še manj je tistih, ki tega sploh ne vejo, in teh, ki jih to ne moti. Najmanj je tistih uporabnikov, ki jim sploh ni mar za to. Z grafikona lahko vidimo, da največji delež odgovorov v skupini od 16 do 19 let predstavlja odgovor, da prvič slišijo za to. Malo manjši delež odgovorov je, da se zavedajo tega in jih zelo moti. Malo manjši delež odgovorov kaže, da o tem ne vejo nič, in najmanjša deleža, da se tega zavedajo, ampak jih ne moti in da jim ni mar za to.

2. Se zavedate oziroma poznate spodaj naštete nevarnosti, ki jih prinaša objavljanje

osebnih podatkov na spletnem socialnem omrežju Facebook? (Vam znane obkljukajte, nepoznane pustite prazne.)

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Nevarnosti, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja, so pogoste in nevarne. Zanima nas predvsem to, katere nevarnosti najbolje poznajo in katere najslabše. Iz tega

42%

32%

42%

52%

13%

5%

13%

17%

39%

47%

26%

26%

3%

13%

13%

4%

3%

3%

6%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

ST

SE ZAVEDATE, DA IMA FACEBOOK ŠE VSAJ 10 LET PO IZBRISU PROFILA

PRAVICO OBDELOVATI IN HRANITI VAŠE OSEBNE PODATKE, SPOROČILA,

SLIKE, SKRATKA VSE, KAR OBJAVLJATE V ČASU UPORABE?da in me zelo moti

da, ampak me ne moti

prvič slišim

ne vem

ni mi mar za to

37

bomo ugotovili, katere nevarnosti bi morale biti bolje predstavljene, predvsem pa, kako se jih obraniti.

Grafikon 11: Se zavedate oziroma poznate spodaj naštete nevarnosti, ki jih prinaša objavljanje osebnih podatkov na spletnem socialnem omrežju Facebook?


Grafikon 11 nam prikazuje, katere nevarnosti na spletnem socialnem omrežju Facebook anketiranci poznajo. Uporabniki starostne skupine od 13 do 15 let najbolj poznajo krajo identitete, malo manj, ampak še vedno dobro neželeno pošto, še manj so seznanjeni z virusi in črvi, slabše poznajo »piškotke«, najslabše pa ribarjenje in socialni inženiring. Starostna skupina od 16 do 19 let najbolj pozna neželeno pošto, malo manj krajo identitete, manjši delež odgovorov po vrsti predstavlja viruse in črve. Slabše poznajo »piškotke« in najslabše ribarjenje in socialni inženiring. Pri starostni skupini od 20 do 23 let vidimo, da ti uporabniki najbolje poznajo krajo identitete, malo manj, ampak še vedno dobro poznajo »piškotke«, malo manjši delež jih pozna neželeno pošto, viruse in črve. Najslabše pa poznajo socialni inženiring in ribarjenje. Starostna skupina od 24 do 28 let najbolje pozna nevarnosti kraja identitete in neželena pošta, malo manj »piškotke«, slabše pozna viruse in črve, najslabše pa socialni inženiring in ribarjenje. Če povzamemo vse stolpce, ugotovimo, da vse starostne skupine najbolje poznajo nevarnost kraje identitete, malo slabše poznajo neželeno pošto, še slabše viruse in črve, še manj »piškotke«, najslabše pa ribarjenje in socialni inženiring.

10%5% 6%

32%

12%

6%11%

16%

32%

15%

68%73%

84%

77%74%

87%

81%

90%95%

87%

81%86%

84%

95%

85%

42%

59%

87% 86%

66%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

13-15 16-19 20-23 24-28 skupaj

DE

LEŽI

OD

GO

VO

RO

V

STAROST

SE ZAVEDATE OZIROMA POZNATE SPODAJ NAŠTETE NEVARNOSTI, KI JIH PRINAŠA OBJAVLJANJE

OSEBNIH PODATKOV NA SPLETNEM SOCIALNEM OMREŽJU FACEBOOK?

ribarjenje

socialni inženiring

virusi in črvi

kraja identitete

neželena pošta

brskanje po internetu ("piškotki")

38

4. PRIPRAVLJENOST S sklopom vprašanj o pripravljenosti želimo izvedeti, koliko in komu so mladi pripravljeni prisluhniti o nevarnostih na spletu. Mladim je problematiko nevarnosti po navadi težko približati, zato bomo na podlagi vprašanj v tem sklopu ugotovili, komu bi bili pripravljeni prisluhniti.

1. Kdo bi vam po vaše moral predstaviti nevarnosti, ki jih prinaša splet?

Zanima nas predvsem to, od koga pričakujejo, da bi jih učil o nevarnostih na spletu.

Grafikon 12: Kdo bi vam po vaše moral predstaviti nevarnosti, ki jih prinaša splet?


Starostna skupina od 13 do 15 let ima največji delež pri odgovoru, da bi jim nevarnosti na spletu morala predstaviti šola. Ostale tri starostne skupine imajo največje deleže pri odgovoru, da bi se morali sami pozanimati. Te tri starostne skupine imajo malo manjši delež pri odgovoru, da bi jim nevarnosti morala predstaviti šola. Starostna skupina starih od 16 do 19 je odgovarjala še z odgovorom, da jih ne zanima, ampak v zelo majhnem deležu.

2. Ali veste, na koga od spodaj naštetih se lahko obrnete, ko je ogrožena vaša

zasebnost? Odgovoren je tisti, ki lahko pomaga mladim, ko je ogrožena varnost. S tem vprašanjem se bomo približali mladim, da ugotovimo, katera pomoč pri zasebnosti jim je najbolj znana in katera najmanj. Vsi spodaj našteti ponujajo pomoč, zanima pa nas, kdo od njih je najbolj znan med mladimi.

58%

45%

29%

35%

6%

3%

3%

4%

35%

45%

68%

61%

0%

8%

0%

0%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

ST

KDO BI VAM PO VAŠE MORAL PREDSTAVITI NEVARNOSTI, KI JIH PRINAŠA

SPLET?

šola

starši

sami bi se morali pozanimati

me ne zanima

39

Grafikon 13: Ali veste, na koga od spodaj naštetih se lahko obrnete, ko je ogrožena vaša zasebnost?


Skupini anketirancev, starih od 20 do 23 let in od 24 do 28 let, najbolj poznata Informacijskega pooblaščenca. Skupina od 13 do 15 let najbolj pozna spletne strani, ki ozaveščajo o nevarnostih na spletu. Zanimivo pa je, da starostna skupina od 24 do 28 let v najmanjšem obsegu pozna te spletne strani, ki ozaveščajo mlade o nevarnostih na spletu. Stari od 16 do 19 let v največjem deležu pravijo, da bi za svojo zasebnost morali poskrbeti oni sami. Vse štiri skupine imajo velik delež odgovorov, da ne poznajo nikogar izmed naštetih (glej v Grafikonu 12 odgovor »ne vem«). Ker so ti deleži veliki, lahko sklepamo, da se odgovorni ali tisti, ki si prizadevajo ozaveščati o nevarnostih, slabo približajo uporabnikom, predvsem mladim.

3. Kako pomembni sta vam varnost in zasebnost vaših podatkov, objavljenih na

vašem profilu na spletnem omrežju Facebook? Zelo je pomembno, da izvemo, kako pomembni sta za mlade zasebnost in varnost na Facebooku. Ti podatki nam bodo pokazali, kakšno znanje imajo o nevarnostih in ali se zavedajo posledic.

22%

18%

45%

38%

4% 3%

0%

5%

33%

18%

29%

5%

11%

29%

13%

19%

0% 0% 0% 0%0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

13-15 16-19 20-23 24-28

OD

STO

TK

I O

DG

OV

OR

OV

STAROST

ALI VESTE, NA KOGA OD SPODAJ NAŠTETIH SE LAHKO OBRNETE, KO JE

OGROŽENA VAŠA ZASEBNOST?

Informacijski pooblaščenec

Ministrstvo za javno upravo

spletne strani, ki ozaveščajo o nevarnosti na spletu

mi osebno skrbimo za svojo zasebnost in osebne podatke

nihče

40

Grafikon 14: Kako pomembni sta vam varnost in zasebnost vaših podatkov, objavljenih na vašem profilu na spletnem omrežju Facebook?


Zasebnost je vsem anketirancem v največji meri zelo pomembna ali pa precej pomembna. Pri skupini uporabnikov, starih od 16 do 19 let, izstopata deleža odgovorov, da jim je vseeno in da jim je to nepomembno. Te odgovore je označila samo ta skupina anketirancev. Ostale tri skupine so navedle z majhnim deležem odgovorov tudi, da sta jim varnost in zasebnost manj pomembna. Izstopa predvsem skupina starih od 16 do 19 let, ki posveča veliko manj pozornosti varnosti in zasebnosti kot ostale tri skupine.

4. Bi si želeli vedeti več o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega

omrežja Facebook? Pri tem vprašanju nas je predvsem zanimalo, ali mlade zanimajo nevarnosti na spletnem socialnem omrežju.

56%

59%

45%

57%

41%

26%

45%

38%

4%

3%

10%

5%

3% 9%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

ST

KAKO POMEMBNI STA VAM VARNOST IN ZASEBNOST VAŠIH

PODATKOV, OBJAVLJENIH NA VAŠEM PROFILU NA SPLETNEM OMREŽJU

FACEBOOK?

zelo pomembni

precej pomembni

manj pomembni

nepomembni

vseeno mi je

41

Grafikon 15: Bi si želeli vedeti več o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook?


Z Grafikona 15 je razvidno, da si vse starostne skupine želijo vedeti več o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook. Med deleži odgovorov, da si ne želijo vedeti več o tem, zopet izstopa starostna skupina od 16 do 19 let.

5. Imate v šoli ali na delovnem mestu organizirane delavnice, na katerih vas učijo

varne uporabe interneta? Delavnice so način, s katerim se mladim lahko približamo in jih opozorimo na nevarnosti na spletu in socialnih omrežjih. Delavnice morajo biti zanimive, kar pomeni, da je mladim potrebno predstaviti posledice s kratkimi filmi, izkušnjami drugih in podobno. Grafikon 16: Imate v šoli ali na delovnem mestu organizirane delavnice, na katerih vas

učijo varne uporabe interneta?


93%

79%

84%

81%

7%

21%

16%

19%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

STBI SI ŽELELI VEDETI VEČ O NEVARNOSTIH, KI JIH PRINAŠA UPORABA

SPLETNEGA SOCIALNEGA OMREŽJA FACEBOOK?

da

48%

24%

6%

5%

37%

56%

71%

76%

15%

21%

23%

19%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ANKETIRANIH

STA

RO

ST

IMATE V ŠOLI ALI NA DELOVNEM MESTU ORGANIZIRANE DELAVNICE, NA

KATERIH VAS UČIJO VARNE UPORABE INTERNETA?da

ne

nimamo, ampak bi žežel/a da so

42

Stari od 13 do 15 let imajo v šoli delavnice, na katerih se učijo varne uporabe interneta, v večji meri kot tisti iz iste starostne skupine, ki jih nimajo. Od teh, ki jih nimajo, si vsaj polovica želi, da bi jih imeli. Pri starostni skupini od 16 do 19 let največji delež anketiranih nima delavnic v šoli ali službi. Manjša in po velikosti podobna deleža pa sta tistih, ki delavnice imajo ali pa jih nimajo in bi si jih želeli imeti. Pri starostnih skupinah od 20 do 23 let in 24 do 28 let predstavlja največji delež odgovor, da nimajo delavnic o varni uporabi interneta v šoli ali službi. Malo manjši delež obeh skupin si želi, da bi delavnice imeli, najmanjši del anketiranih pa delavnice v šoli ali službi ima.

6. Ali bi želeli, da se v šoli ali službi, kjer preživite večino časa, izvajajo seminarji na

temo kako zavarovati svojo zasebnost na spletu? Zanima nas, ali bi se mladi udeležili seminarjev in delavnic, kjer bi se učili o varni uporabi interneta. Odgovori nam bodo tudi pokazali, koliko je prejšnje vprašanje povezano s tem, ker večina delavnic nima, pa si jih želijo imeti.

Grafikon 17: Ali bi želeli, da se v šoli ali službi, kjer preživite večino časa, izvajajo

seminarji na temo kako zavarovati svojo zasebnost na spletu?


Z Grafikona 17 je dobro razvidno, da so največji deleži odgovorov skupin, da si želijo, da bi v šoli ali službi izvajali seminarje o varni uporabi interneta. Predvidevamo, da bi se jih tudi udeležili, če si jih želijo imeti. Pri skupinah uporabnikov, starih od 13 do 15 let in 20 do 23 let, izstopa tudi odgovor, da jim je ideja všeč, ampak se delavnice ne bi udeležili. Pri starostni skupini od 16 do 19 let pa izstopa odgovor, da o svoji zasebnosti vejo več oni kot kdo drug. S tem pokažejo, da jim nekako ni mar in da ne zaupajo znanju teh, ki bi vodili seminarje.

70%

56%

77%

71%

22%

12%

20%

10%

4%

18%

14%

4%

9%

5%

6%

3%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

13-15

16-19

20-23

24-28

DELEŽI ODGOVOROV

STA

RO

ST

ALI BI ŽELELI, DA SE V ŠOLI ALI SLUŽBI, KJER PREŽIVITE VEČINO ČASA, IZVAJAJO

SEMINARJI NA TEMO KAKO ZAVAROVATI SVOJO ZASEBNOST NA SPLETU?da

v redu, ampak se ne bi udeležil

o svoji zasebnosti na spletu vem več kot oni

ne, se mi ne zdi pomembno

ne, me ne zanima

43

7. Na kakšen način bi se želeli spoznavati z nevarnostmi na spletu in posledicami, ki jih nevarnosti prinašajo?

Kot smo že rekli, je ozaveščanje o nevarnostih in posledicah pomembno izvajati med mladimi. Poskrbeti je potrebno, da jim je to prikazano na zanimiv način, ki ga bodo razumeli. Posledice so tiste, ki so redko izpostavljene in jih moramo približati mladim.

Grafikon 18: Na kakšen način bi se želeli spoznavati z nevarnostmi na spletu in posledicami, ki jih nevarnosti prinašajo?


Starostna skupina od 13 do 15 let bi najraje videla, da se o nevarnostih na spletu in posledicah spoznajo preko uradne predstavitve uradne osebe. Manjši delež anketirancev bi se želel spoznavati s to tematiko preko vodene spletne ankete in računalniške igre, najmanjši del pa preko spletnega pogovora (Skype). V starostni skupini anketiranih med 16 in 19 let lahko vidimo, da bi se spoznavali z nevarnostmi in posledicami na spletu preko predstavitve uradne osebe in računalniške igre. Manjši del je tistih, ki bi se spoznaval preko spletne ankete, in najmanjši del je tistih, ki bi to najraje spoznavali preko spletnega pogovora. Pri starostnih skupinah od 20 do 23 let in 24 do 28 let vidimo, da bi se najraje spoznavali z nevarnostmi spleta preko predstavitve uradne osebe, malo manj je teh, ki bi jim ustrezali vodena spletna anketa in računalniška igra, najmanj pa je tistih, ki bi se izobraževali preko spletnega pogovora. Če povzamemo vse starostne skupine, lahko vidimo, da bi se vsi najraje z nevarnostmi na spletu spoznavali preko predstavitve uradne osebe v šoli ali službi, malo manjši delež odgovorov je bil, da bi se seznanjali preko vodene ankete na spletu, še manjši del anketiranih preko računalniške igre in najmanjši del anketiranih preko spletnega pogovora.

30%

41%

16%10%

26%

7% 9%13%

5%9%

44%38%

32%

19%

34%

78%

56%

77% 76%71%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

13-15 16-19 20-23 24-28 skupaj

DEL

EŽI

OD

GO

VO

RO

V

STAROST

NA KAKŠEN NAČIN BI SE ŽELELI SPOZNAVATI Z NEVARNOSTMI NA SPLETU IN

POSLEDICAMI, KI JIH NEVARNOSTI PRINAŠAJO?

preko računalniške igre

preko spletnega pogovora (Skype)

preko vodene ankete na spletu, ki uči kako varno uporabljati internet

preko predstavitve uradne osebe( v šoli, službi), ki je zadolžena za ozaveščanje mladih o njihovi zasebnosti

44

6 RAZPRAVA

Anketa je sestavljena iz štirih sklopov vprašanj, na katera so nam odgovarjali mladi na spletnem socialnem omrežju Facebook. Rezultate smo predstavili po sklopih. Prišli smo do zanimivih zaključkov in pojavov. Anketo smo sestavili na podlagi predhodne raziskave, iz katere smo vzeli nekaj vprašanj, vsa ostala pa smo dodali sami. Pojavila se je namreč težava, da tudi ta vprašalnik kot mnogi drugi ni bil prilagojen mladim. Naslonili smo se na tujo raziskavo, ki je bila izvedena z vprašalnikom. Preuredili smo nekaj njihovih vprašanj mladim in dodali svoja. Prvi sklop vprašanj zajema demografska vprašanja. Z njimi smo ugotovili, da je v skupini anketirancev odgovarjalo veliko več oseb ženskega spola kot moškega. Odgovarjali so nam mladi, stari od 13 let do 35 let. V anketi smo pustili odprto možnost, da jo rešujejo tudi mlajši od 13 let. Ker se anketa nanaša na spletno socialno omrežje Facebook, nas je presenetilo, da sta nam na anketo odgovorili kar dve osebi mlajši od 13 let. To je zanimivo zaradi tega, ker Facebook ne dovoli ustvarjanja profila mlajšim od 13 let. V predstavitev rezultatov anket mlajših od 13 let ter starejših od 28 let nismo vključili, ker so odgovorili v tako majhnem deležu, da na končne rezultate ne bi vplivali. Tako smo se posvetili skupinam anketirancev, starih od 13 do 15 let, od 16 do 19 let, od 20 do 23 let in od 24 do 28 let. Drugi sklop vprašanj se navezuje na obnašanje mladih do nastavitev zasebnosti na spletnem socialnem omrežju Facebook. Te nastavitve omogočajo, da vsaj malo zavarujemo svojo zasebnost. Ugotovili smo, da starostna skupina uporabnikov, starih od 13 do 15 let, pri večini vprašanj kaže, da je njihov odnos do nastavitev zasebnosti boljši kot od ostalih treh skupin. Kaj takega bi prej pričakovali od skupin, v katerih so anketiranci stari nad 20 let. Pri nastavitvah zasebnosti pa se je pokazalo, da so najbolj neodgovorni do svoje zasebnosti anketiranci, stari od 16 do 19 let. Tudi starostni skupini od 20 do 23 let in od 24 do 28 let ne kažeta pretiranega zanimanja za nastavitve zasebnosti, ampak še vseeno več kot skupina uporabnikov, starih od 16 do 19 let. Menimo, da so v tej skupini mladostniki, najstniki, ki so malo zmedeni in prehitro razmišljajo o tem, kaj je najboljše in kaj najslabše za njih. Verjetno jim je glavni cilj to, da so »v koraku s časom«. Tretji sklop vprašanj se navezuje na zavedanje. V njem smo izpostavili predvsem zavedanje o hrambi osebnih podatkov na Facebooku, ki predstavlja nevarnost. Osredotočili smo se še posebej na nevarnosti, ki prežijo na mlade med uporabo spletnega socialnega omrežja Facebook in na spletu na splošno. Pri hrambi osebnih podatkov je že nekaj časa znano, da Facebook tudi po deaktiviranju ali izbrisu profila hrani podatke še vsaj 10 let, razpolaga z njimi in jih prodaja določenim organizacijam. V največji meri se hrambe podatkov zaveda najstarejša skupina anketirancev. Vse ostale skupine vejo za to v manjšem obsegu. Ni pa nas presenetil rezultat, da v veliki meri vse starostne skupine za

45

to slišijo prvič. Prav zaradi tega je v prvem sklopu vprašanj zastavljeno vprašanje, ali so prebrali splošne pogoje uporabe, preden so si naredili profil na Facebooku, ker je tam napisano vse o hrambi osebnih podatkov. Drugo vprašanje pri tem sklopu vprašanj poizveduje o poznavanju nevarnosti, ki prežijo na uporabnike na spletnem socialnem omrežju. Izmed vseh naštetih najbolj poznajo krajo identitete, neželeno pošto, viruse in črve ter »piškotke«. Najmanj pa poznajo ribarjenje in socialni inženiring. Ti dve nevarnosti nanje prežijo na vsakem koraku, na vsaki reklami, kvizu in podobno. Nevarnosti in posledice le-teh bi bilo potrebno predstavljati bolj podrobno. Četrti sklop vprašanj govori o pripravljenosti. Predvsem nas je zanimalo, koliko so mladi pripravljeni poslušati o nevarnostih in posledicah nevarnosti na spletu in komu bi najraje prisluhnili. Ugotovili smo, da v največji meri menijo, da bi se o nevarnostih na spletu morali pozanimati sami. Ta ugotovitev nam pove, da o tem razmišljajo, ampak se sprašujemo, ali preidejo od besed k dejanjem. Ugotovili smo še, da v veliki meri menijo, da bi jim nevarnosti na spletu in posledice morala predstaviti šola. Pri vprašanju na koga se lahko obrnejo, ko je zlorabljena njihova zasebnost, jih dosti ve, da na Informacijskega pooblaščenca, na spletne strani, ki nudijo pomoč pri tem, in ministrstvo za javno upravo. Ampak tudi tukaj izstopata dva odgovora, ki kažeta majhen interes mladih, da bi se pozanimali, kdo skrbi za njihovo zasebnost. Pri možnem odgovoru »ne vem« so deleži odgovorov vseh starostnih skupin srednje veliki glede na ostale odgovore. Že samo potrditev, da jih kar nekaj od anketiranih tega ne ve, je zaskrbljujoča. Še posebej pa izstopa starostna skupina uporabnikov, starih od 16 do 19 let, ki v največjem deležu vseh odgovorov trdi, da sami skrbijo za svojo zasebnost na spletu. Opažamo, da ne vejo, da imamo pristojne organe in organizacije, ki za to skrbijo, saj se je na to navezovalo vprašanje. Pri vprašanju Kako pomembna jim je zasebnost na spletu? smo ugotovili, da jim je zelo pomembna. Pri naslednjem vprašanju pa smo izvedeli, da si večina anketiranih želi vedeti več o njihovi zasebnosti na spletu. Manjši deleži odgovorov so tudi, da si ne želijo. Največji delež med najmanjšimi predstavljajo stari od 16 do 19 let. Ko smo jih vprašali, ali imajo v šoli ali službi delavnice, na katerih jih učijo varne uporabe spleta, smo ugotovili, da jih imajo v največji meri stari od 13 do 15 let. Ostale starostne skupine jih v večini nimajo. Večina od vprašanih si želi, da bi se te delavnice v njihovi šoli ali službi odvijale. Ko smo jih nazadnje vprašali, na kakšen način bi želeli, da se te delavnice izvajajo, smo ugotovili, da si največji delež vprašanih želi predstavitev nevarnosti s strani uradne osebe. Zanimivo bi se jim bilo učiti tudi preko spletnih anket, ki bi vodile uporabnika z vprašanji, in preko računalniških iger. Pri vseh treh sklopih vprašanj, ki se navezujejo na zasebnost, najbolj pozitivno izstopa skupina anketirancev, starih od 13 do 15 let, ker največ po rezultatih sodeč vejo o nastavitvah zasebnosti in imajo velik interes vedeti o tem še več. Najmanj interesa med skupinami vprašanih kaže starostna skupina od 16 do 19 let. Najmanj skrbijo za zasebnost in imajo najmanjši interes, da bi kaj izboljšali na tem področju.

46

6.1 HIPOTEZE Hipoteze smo postavili na podlagi odnosa mladih do zasebnosti in koliko pristojni naredijo za to, da bi bili mladi bolj zaščiteni.

- H1: Mladi se ne zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša uporaba socialnega omrežja Facebook.

Na podlagi postavljene hipoteze smo opazovali odgovore na dve vprašanji, ki nam lahko pokažeta, ali se mladi zavedajo nevarnosti ob uporabi Facebooka ali ne. Vprašanji sta povezani z branjem splošnih pogojev uporabe, preden so si anketiranci ustvarili račun na profilu Facebook, in z dejstvom, da Facebook hrani vse objavljene osebne podatke na omrežju vsaj še 10 let. Uporabniki so na vprašanji odgovorili predvsem negativno, in sicer da v veliki večini niso prebrali splošnih pogojev uporabe in da ne vejo, da Facebook hrani osebne podatke vsaj še 10 let. Eno dejstvo je povezano z drugim, ker v splošnih pogojih uporabe piše o hrambi in uporabi osebnih podatkov. Če torej splošnih pogojev niso prebrali, ne morejo vedeti, da se podatki, objavljeni na spletnem omrežju Facebook, hranijo vsaj 10 let.

Pri prvem vprašanju smo naredili test enakomernosti porazdelitve �2 (hi kvadrat) in dobili

p = 0.000. Pri drugi obravnavani spremenljivki smo najprej združili vse odgovore, ki kažejo negativen odnos do vprašanja v eno vrednost (da, ampak me ne moti, prvič slišim, ni mi mar za to in prvič slišim) in tako dobili dve vrednosti »da in me zelo moti« in »se ne zavedam« z relativnima frekvencama 36,6% in 63,4%. Binomialni test enakomernosti porazdelitve je dal vrednost p = 0,002. Ničelno hipotezo, da so frekvence odgovorov zavedanja enake frekvencam odgovorov zavedanja lahko v obeh primerih zavrnemo. Tako osnovno hipotezo »Mladi se ne zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša uporaba socialnega omrežja Facebook« potrdimo.

- H2: Pristopi k ozaveščanju nevarnosti na socialnem omrežju Facebook v Sloveniji niso učinkoviti in ne dajejo zadostnih rezultatov na področju varovanja zasebnosti na spletu. Na podlagi te hipoteze smo opazovali rezultate naslednjih dveh vprašanj: ali imajo v šoli ali službi predavanja na temo zasebnosti na spletu ter ali si želijo imeti v šoli ali službi seminarje na temo zasebnosti na spletu. S prvim vprašanjem smo ugotovili, da v šoli ali službi v največji meri anketiranci nimajo seminarjev na to temo. Z drugim vprašanjem pa smo izvedeli, da bi si te seminarje večina anketirancev želela imeti. Torej lahko vidimo, da ozaveščanja o nevarnostih na spletnem socialnem omrežju in spletu na sploh mladi v šolah ali službah skoraj nimajo, so pa pripravljeni prisluhniti predvsem seminarjem uradnih oseb, kar nam kaže zadnje vprašanje v anketi. Pri drugem vprašanju smo pri prvi obravnavani spremenljivki združili odgovora »ne« in »nimamo, ampak bi se želel/la da so«, ter primerjali rezultat z odgovorom »da«. Tako smo dobili dve vrednosti z relativnima ferkvencama 18,7% in 81,3%. Binomialni test enakomernosti porazdelitve je dal vrednost p=0,000. Pri drugi obravnavani spremenljivki

47

pa smo primerjali ferkvence odgovorov »da« s frekvencami vseh ostalih odgovorov. Dobili smo dve vrednosti z relativnima frekvencama 68,5% in 31,5%. Binomialni test enakomernosti porazdelitve je dal vrednost p=0,000. Ničelni hipotezi, da so frekvence odgovorov na vprašanje ali imajo v šoli ali službi predavanja na temo zasebnosti na spletu in odgovorov na vprašanje, če bi ta predavanja želeli imeti, lahko v obeh primerih zavrnemo. Tako lahko osnovno hipotezo »Pristopi k ozaveščanju nevarnosti na socialnem omrežju Facebook v Sloveniji niso učinkoviti in ne dajejo zadostnih rezultatov na področju varovanja zasebnosti na spletu« potrdimo.

6.2 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE Na podlagi teorije in poročila o rezultatih ankete smo opazili, da je dovolj ozaveščanja o nevarnostih za mlade. Malo manj pa je ozaveščanja glede posledic, ki jih prinašajo te nevarnosti. Posledice so tiste, ki so ključne, da bi v mladih uporabnikih spleta zbudile skrb za svojo zasebnost. Dokler poznajo samo nevarnosti, se jim ne zdijo realne. Posledice so tiste, ki bi jim problematiko predstavile tako, da bi jo tudi razumeli. Pri vstopu v osnovno šolo otroci po statistikah sodeč že bolj intenzivno uporabljajo internet. Tukaj bi se lahko začeli učiti o osnovah interneta, ki bi jih predstavili učitelji. Postopoma pa bi se osnovnošolcem začeli približevati tudi z nevarnostmi, ki jih uporaba interneta prinaša, in posledicami. Menimo, da so posledice tiste, ki bi na otrocih pustile pomemben vtis o nevarnostih. Svetovali bi kakšne kvize med učenci v skupinah, da tekmujejo v znanju uporabe interneta. Svetovali pa bi tudi učenje preko iger v parih, in sicer na tak način, da bi po dva učenca prikazala posledice nevarnosti na internetu preko zaigranega dogodka. Tako bi lahko preverili razumevanje razlage posledic. Vsekakor pa je potrebno tudi spodbujati starše k temu, da skupaj s šolo skrbijo za to, da bi otroci razumeli, kako pomembno je biti previden na spletu. Pri starejših osnovnošolcih pa bi svetovali, da šola povabi ljudi, ki se ukvarjajo z mladimi na spletu, da bi predstavili nevarnosti in posledice uporabe spleta. Seminarji bi morali biti obvezni in hkrati zanimivi. Pri srednješolcih bi bili pristopi s seminarji prav tako učinkoviti in zanimivi. Srednješolci bi po seminarjih lahko izkazovali znanje, ki so ga tam pridobili, s predstavitvami pri pouku. Tistim mladim, ki študirajo ali so v službah, se je malo težje približati, zato so pri tem več ali manj prepuščeni lastni volji in želji po znanju o nevarnostih in posledicah na spletu. Svetovali bi obvezne seminarje v sklopu predavanj in službe o nevarnostih in posledicah na spletu. Če bi pristojni bolj poudarjali, da se je potrebno mladim približati tako, da se jim na konkretnih primerih prikažejo posledice, menimo, da bi začeli o svoji zasebnosti razmišljati bolj intenzivno. To bi dosegli z organiziranimi in obveznimi seminarji na šolah in v službah. Ti bi morali biti obvezni, saj veliko mladih meni, da oni ne potrebujejo učenja o zasebnosti, da o tem vejo dovolj. Pristop predavatelja bi moral biti tak, da se posledice prikažejo na konkretnih primerih, morda celo kakšnih izkušnjah ljudi. Pomembne pa so

48

tudi obrambne strategije, da ne pride do posledic, ki jih je potrebno predstaviti na kratek način, ki bi si ga zapomnili in uporabili.

49

7 ZAKLJUČEK Zasebnost je pojem, ki ga je že od nekdaj težko opredeliti z enotno definicijo. Razlogi se skrivajo v dejavnikih, ki vplivajo na posameznike in družbo. Splet se razvija zelo hitro, računalnik in dostop do interneta ima že skoraj vsaka družina. Splet je postal za marsikoga vir informacij in pripomoček pri prodaji, nakupih in komunikaciji. Zaradi velike ponudbe storitev na spletu je z vsakim dnem več uporabnikov. Po drugi strani pa je splet izkoriščen v napačne namene s strani posamenznikov, ki splet izkoriščajo za nabor in izkoriščanje osebnih podatkov uporabnikov spleta. To so posamezniki, ki imajo zelo dobro znanje o programski opremi. Izkoriščajo ga za nabor osebnih podatkov uporabnikov, ki jih uporabijo v različne in napačne namene, ki za uporabnike pomenijo različne nevarnosti poseganja v njihovo zasebnost. Nevarnostim, ki jih prinaša uporaba spleta, se lahko izognemo z znanjem o primerni programski opremi za zaščito našega računalnika. Nevarnostim se izognemo tudi tako, da preverimo, na katerih spletnih straneh so naši osebni podatki, ki jih delimo z njimi, shranjeni. To izvemo, če se o spletni strani prej pozanimamo, preden se nanjo prijavimo. Najlažje se je izogniti nevarnostim, povezanim z našimi osebnimi podatki, tako, da na straneh, kjer to lahko naredimo, uporabljamo lažne podatke, po katerih nas nihče ne more identificirati. Menimo, da je v prvi vrsti najbolj pomembno to, da tisti, ki intenzivno uporabljajo splet, razumejo, da so poleg vseh prednosti, ki jih splet prinaša, prisotne tudi slabosti oziroma nevarnosti. V diplomskem delu vidimo, da je nevarnosti, ki jih prinaša uporaba spleta, veliko. Ni dovolj, da se izpostavljajo samo nevarnosti, potrebno je predstaviti tudi posledice, ki jih nevarnosti prinesejo. Sama nevarnost uporabniku predstavi samo tveganje, kateremu se z uporabo spleta izpostavlja. To ni dovolj, ker v uporabniku zbudimo samo željo po tem, da se to ne bi dogajalo, ne spremenimo pa njegovega obnašanja na spletu. S tem mislimo na to, da ko je uporabnik zaupal svoje podatke neki spleti strani, ima sicer občutek, da lahko pride do posega v njegovo zasebnost, nima pa občutka, da bi moral skrbeti, ker se ne zaveda, kakšne posledice lahko takšno obnašanje prinese. Prav posledice pa so tiste, za katere si prizadevamo, da bi bile bolj izpostavljene. Če bi bili uporabniki bolj ozaveščeni, kaj sledi posegu v njihovo zasebnost, bi bili veliko bolj previdni pri zaupanju svojih osebnih podatkov spletnim stranem. Na spletu so nevarnostim najbolj izpostavljeni mladi zaradi samega odnosa, mladostniške naivnosti in prevelikega zaupanja spletu. Med mladimi je trenutno najbolj popularno, da imajo ustvarjen profil na spletnem socialnem omrežju Facebook. Preko tega socialnega omrežja se družijo, ohranjajo stike in spoznavajo nove ljudi. Predstavijo se s svojim pravim imenom in priimkom, največkrat pa tudi s svojo sliko. Torej že takoj zaupajo ključne podatke o sebi, po katerih jih lahko ljudje spoznajo. Facebook te podatke vse shrani v svojo bazo podatkov, do katere lahko pride vsak, ki ima vsaj malo znanja o programski opremi. Mladi so zaradi tega zelo izpostavljeni

50

kraji teh podatkov, kar lahko za seboj prinese ogromno težav, ki imajo lahko zelo škodljive posledice. Na podlagi tega smo izdelali anketni vprašalnik, ki smo ga prilagodili mladim. Razposlali smo ga po Facebooku vsem, do katerih smo imeli dostop in so mlajši od 35 let. Ker se na Facebooku srečujemo z istimi nevarnostmi kot na samem spletu, smo vsa vprašanja več ali manj povezali kar s tem socialnim omrežjem. Anketa je bila sestavljena iz štirih sklopov vprašanj, na podlagi katerih smo dobili podatke o demografski strukturi anketirancev, o njihovem obnašanju na spletu, o zavedanju o nevarnostih na spletu in o njihovi pripravljenosti za učenje o nevarnostih. Na podlagi dobljenih odgovorov smo ugotovili, da mladi cenijo svojo zasebnost, ne poznajo pa dovolj dobro nevarnosti, ki prežijo nanje na spletu. Posvetili smo se nastavitvam zasebnosti na tem spletnem socialnem omrežju in jim zastavili o njih nekaj vprašanj. Ugotovili smo, da se premalo posvečajo temu, da bi svoje osebne podatke, ki jih delijo s Facebookom, vsaj malo omejili, da jih ne bi videlo preveč ljudi, sploh tistih, ki jih ne poznajo dobro. Ko pa smo jih spraševali o zavedanju, smo se predvsem posvetili hrambi njihovih osebnih podatkov na Facebooku in nevarnostim uporabe tega spletnega socialnega omrežja. Ugotovili smo, da kar nekaj mladih ne ve, da Facebook shranjuje njihove osebne podatke. Iz podatkov potem dela različne baze podatkov, ki jih potem proda različnim organizacijam za različne potrebe. Zadnji sklop vprašanj pa je bil namenjen temu, da ugotovimo, kakšna je njihova pripravljenost za učenje o nevarnostih in posledicah teh nevarnosti na spletu. Ugotovili smo, da večina mladih ni seznanjena z nevarnostmi uporabe spleta preko šole ali službe. Po drugi strani pa bi si želeli o tem vedeti več. Šola je tista, ki so jo anketiranci izpostavili, da bi jim morala predstaviti nevarnosti uporabe spleta. Najraje pa bi videli, da bi seminar vodila neka uradna oseba. Glede na odogovore menimo, da bi se želeli o tem učiti več, in lahko pričakujemo, da bi se na tovrstna predavanja v šoli, nekateri tudi v službi, odzvali pozitivno. Cilji, ki smo si jih zastavili na začetku naše diplomske naloge, so bili preko ankete doseženi. Poznamo kar nekaj organizacij in državnih organov, ki se ukvarjajo s to problematiko in se poskušajo približati mladim. Ozaveščanja o samih nevarnostih je veliko. Na spletu je kar nekaj spletnih strani, namenjenih prav temu. Večina spletnih strani ima velik poudarek na nevarnostih, premalo pa izpostavljajo posledice, ki bi mlade še posebej pripravile do tega, da bi se na spletu vedli bolj odgovorno. Za osnovni trditvi, ki smo ju postavili v diplomskem delu, lahko rečemo, da sta potrjeni. Potrdimo lahko, da se mladi ne zavedajo dovolj dobro nevarnosti, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook. Potrdimo pa lahko tudi, da pristopi k ozaveščanju mladih o nevarnostih na spletu ne zadoščajo in ne dajejo zadostnih rezultatov. Pristope je vsekakor potrebno spremeniti in izboljšati.

51

Na podlagi teorije, spoznavanja pristojnih za ozaveščanje mladih o varni uporabi spleta in anketiranja smo ugotovili, da je potrebno spremeniti pristop do mladih, narediti ozaveščanje o nevarnostih bolj zanimivo in razumljivo zanje. Predvsem pa jim je potrebno predstaviti posledice nevarnosti, da si bodo lažje predstavljali nevarnost.

52

LITERATURA IN VIRI LITERATURA

1. EGAN, Mark, MATHER T. (2005). Varovanje Informacij grožnje izzivi in rešitve. Pasadena, Ljubljana.

2. KOVAČIČ, Matej (2006). Nadzor in zasebnost v informacijski družbi. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

3. KUHELJ, Alenka (2004). Varstvo pravice do zasebnosti, veroizpovedi in svobodnega izražanja v pravu Sveta Evrope. Fakulteta za upravo, Ljubljana.

4. LAMPE, Rok (2004). Sistem pravice do zasebnosti. Bonex založba, Ljubljana. ČLANKI V REVIJAH

1. ELLISON, N. B., STEINFIELD, C. and LAMPE (2007). Journal of Computer-Mediated Communication: The Benefits of Facebook “Friends:” Social Capital and College Students’ Use of Online Social Network Sites. Journal of Computer-Mediated Communication, leto izhajanja 12, številka 4, str. 1143–1168. Dostopno 22. 8. 2012 na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1083-6101.2007.00367.x/pdf.

1. GOVANI, T., and PASHLEY, H, (2007). Student Awareness of the Privacy Implications When Using Facebook. Neznan letnik izhajanja in številke. Dostopno 20. 7. 2012 na: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.95.6108.

2. HARVEY Jones, Jose HIRAM SOLTREN (2005). Facebook: Threats to Privacy. Neznan letnik izajanja in številke. Dostopno 2. 8. 2012 na: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.112.3154.

3. JOINSON, Adam N. (2008). ‘Looking at’, ‘Looking up’ or ‘Keeping up with’ People? Motives and Uses of Facebook, neznan letnik izhajanja in številke, str. 1027–1036. Dostopno 29. 7. 2012 na: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.168.3722.

4. MLINAR, Zdravko (2002). Urbani izziv: Tipologija zasebnosti in prostorsko-časovna organizacija bivanja, leto 2002, številka 13. Str. 61–66. Dostopno 17. 8. 2012 na: http://www.doaj.org/doaj?func=abstract&id=832164.

5. NEWMAN, M. E. J. (junij 2003). SIAM Review: The Structure and Function of Complex Networks, letnik izhajanja 45, številka 2. Str. 167-256. Dostopno 22. 8. 2012 na: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.122.7284.

6. YABING Liu, Krishna P. Gummadi, MISLOVE, A. (2011). Proceedings of the 2011 ACM SIGCOMM conference on Internet measurement conference: Analyzing facebook privacy settings: user expectations vs. Reality, Neznan letnik izhajanja in številke. Str. 61–70. Dostopno 1. 8. 2012 na: http://dl.acm.org/citation.cfm?id=2068823.

53

7. YOUNG , Alyson L., QUAN-HAASE A. (2009). C&T '09 Proceedings of the fourth international conference on Communities and technologies: Information revelation and internet privacy concerns on social network sites: a case study of facebook, Neznan letnik izhajanja in številke. Str. 265–274. Dostopno 28. 7. 2012 na: http://dl.acm.org/citation.cfm?id=1556460.1556499&coll=DL&dl=GUIDE&CFID=135066310&CFTOKEN=84848789.

VIRI

1. BELLIS, Mary (2012), Who invented Facebook. Dostopno 18. 8. 2012 na: http://inventors.about.com/od/fstartinventions/a/Facebook.htm.

2. CLARKE, Roger (1997). Privacy On the Internet – Threats. Dostopno 6. 8. 2012 na: http://www.rogerclarke.com/DV/InternetThreats.html#Approp1.

3. CENTER INFORMACIJSKE VARNOSTI (2012). 10 nasvetov zasebnosti, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik Facebooka. Dostopno 18. 8. 2012 na: http://web-center.si/zascita-za-zacetnike/319-10-nasvetov-zasebnosti-ki-bi-jih-moral-poznati-vsak-uporabnik-facebooka.

4. DOLCOURT, Jessica (2007). Top 5 Internet dangers for kids. Dostopno 21. 8. 2012 na: http://www.cnet.com/4520-13384_1-6721368-1.html.

5. eBizMba (2012). Top 15 Most Popular Social Networking Sites. Dostopno 21. 8. 2012 na: http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites.

6. GINGER, Jeff (2008).The facebook project performance and construction of digital identity. Magistrska naloga, univerza v Illinoisu.

7. INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC (2010). Smernice za razvoj informacijskih rešitev. Dostopno 22. 8. 2012 na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_razvoj_informacijskih_resitev.pdf.

8. INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC (2011). Smernice o orodjih za zaščito zasebnosti na internetu. Dostopno 23. 8. 2012 na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_orodjih_za_zascito_zasebnosti_na_internetu.pdf.

9. MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE (2012). Zgodovina pooblaščenca. Dostopno 21. 8. 2012 na: https://www.ip-rs.si/o-pooblascencu/zgodovina/zgodovina-pooblascenca/.

10. M.R. (2012). Nevarnosti, ki prežijo na vas na spletu. Dostopno 23. 8. 2012 na: http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/nevarnosti-ki-prezijo-na-vas-na-spletu.html.

11. NASVETI ZA NET (2012). Dostopno 23. 8. 2012 na: http://www.nasvetzanet.si/. 12. PRAPROTNIK, Darja (2006). Varovanje podatkov in zasebnost na internetu.

Magistrska naloga, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Dostopno 1. 8. 2012 na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/praprotnik2867.pdf.

13. PRIVACILLA (2003). Privacy fundamentals. Dostopno 23. 8. 2012 na: http://www.privacilla.org/fundamentals/privacydefinition.html.

54

14. RIS (2012). Na Facebooku skoraj 630.000 prebivalcev Slovenije. Dostopno 18. 8. 2012 na: http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=11980&parent=27?.

15. SKOČAJ, Danijel (2012). Informacijsko komunikacijska tehnologija. Dostopno 18. 8. 2012 na: http://vicos.fri.uni-lj.si/data/danijels/downloads/teaching/RAC/rac02IKT.pdf.

16. SAFE. SI (2012). Kaj mladi počnejo na internetu ni več uganka. Dostopno 18. 8.

2012 na: http://www.safe.si/c/978/Kaj_mladi_pocnejo_na_netu/?preid=973.

17. SAFE.SI (2012). Igrajmo se in učimo: biti na spletu. Dostopno 23. 8. 2012 na http://www.safe.si/db/31/2503/eGradiva/IGRAJMO_SE_IN_UCIMO_BITI_NA_SPLETU__delovni_zvezek_NOVO/?&cat=524&p1=670&p2=673&p3=0&p4=0&id=673&page=1.

18. SAFE.SI (2012). Seksting. Dostopno 23. 8. 2012 na: http://www.safe.si/c/1371/seksting/?preid=1056.

19. SAFE.SI (2012). Otroci. Dostopno 23. 8. 2012 na: http://www.safe.si/otroci.

20. SAFE.SI (2012). Najstniki. Dostopno 23. 8. 2012 http://www.safe.si/najstniki.

21. SAFE.SI (2012). Starši. Dostopno 23. 8. 2012 http://www.safe.si/starsi.

22. SAFE.SI (2012). Učitelji. Dostopno 23. 8. 2012 http://www.safe.si/ucitelji.

23. SAFE.SI (2012). Kaj mladi počnejo na internetu ni več uganka. Dostopno 21. 8. 2012 na: http://www.safe.si/c/978/Kaj_mladi_pocnejo_na_netu/?preid=973.

24. Spletno oko (2012). Dostopno 20. 8. 2012 na: https://www.spletno-oko.si/.

PRAVNI AKTI 1. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list št. 94, 16. 10. 2007.

56

PRILOGE Priloga 1: Spol

SPOL

Odgovori Delež

anketiranih Frekvenca Veljavni Kumulativa

Moški 21 % 29 21 % 21 %

Ženski 79 % 106 79 % 100 %

Skupaj 100 % 135 100 %

(Vir: lasten)

Priloga 2: Starost

V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE?

Odgovori Delež

anketiranih Frekvenca Veljavni Kumulativa

Pod 13 let 1 % 2 1 % 1 %

13–15 27 % 36 27 % 28 %

16–19 30 % 40 30 % 58 %

20–23 23 % 31 23 % 81 %

24–28 19 % 25 19 % 99 %

29–35 1 % 1 1 % 100 %

Skupaj 100 % 135 100 %

(Vir: lasten)

Priloga 3: Izobrazba

KAKŠNA JE VAŠA IZOBRAZBA?

Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa

1 (osnovnošolska) 41 30 % 30 % 30 %

2 (srednješolska) 69 51 % 51 % 81 %

3 (visokošolska) 4 3 % 3 % 84 %

4 (univerzitetna) 21 16 % 16 % 100 %

5 (magistrska) 0 0 % 0 % 100 %

6 (doktor) 0 0 % 0 % 100 %

Skupaj 135 100 % 100 %

(Vir: lasten)

57

Priloga 4: Ste na začetku ustvarjanja Facebook računa prebrali splošne pogoje uporabe?

STE NA ZAČETKU USTVARJANJA FACEBOOK RAČUNA PREBRALI

SPLOŠNE POGOJE UPORABE? V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Da Ne Preberem jih kasneje

13–15 39 % 56 % 6 %

16–19 8 % 90 % 3 %

20–23 13 % 73 % 13 %

24–28 20 % 68 % 12 %

Skupaj 26 97 11

19 % 72 % 8 %

(Vir: lasten)

Priloga 5: Ali spremljate spremembe politik zasebnosti, ki jih omrežje Facebook izdaja?

ALI SPREMLJATE SPREMEMBE POLITIK ZASEBNOSTI, KI JIH OMREŽJE FACEBOOK IZDAJA? (Politike zasebnosti se nanašajo na to, na kakšen način Facebook hrani vaše podatke in koliko časa ter v kakšne namene.)

V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Redno Pogosto Občasno Redko Nikoli

13–15 15 % 14 % 23 % 29 % 23 %

16–19 3 % 13 % 18 % 33 % 35 %

20–23 0 % 13 % 39 % 26 % 23 %

24–28 0 % 13 % 25 % 42 % 21 %

Skupaj 5 17 33 43 35

4 % 13 % 25 % 32 % 26 %

(Vir: lasten)

58

Priloga 6: Ali spremljate in sproti posodabljate varnostne nastavitve vašega profila na Facebooku?

ALI SPREMLJATE IN SPROTI POSODABLJATE VARNOSTNE NASTAVITVE VAŠEGA PROFILA NA

FACEBOOKU? (Kdo lahko vidi vaše podatke, kdo lahko preko spleta vidi obstoj vašega Facebook računa?)

V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Da Ne

13–15 86 % 14 %

16–19 75 % 25 %

20–23 81 % 19 % 24–28 72 % 28 %

Skupaj

105 29

78 % 22 %

(Vir: lasten)

Priloga 7: Kakšne nastavitve imate označene v nastavitvah zasebnosti za vaš profil na omrežju Facebook?

KAKŠNE NASTAVITVE IMATE OZNAČENE V NASTAVITVAH ZASEBNOSTI ZA VAŠ PROFIL NA OMREŽJU FACEBOOK? (Kdo lahko

vidi vaše osebne podatke?) V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Vsi

Prijatelji mojih prijateljev

Samo prijatelji

Samo jaz Priporočeno

Ne najdem teh podatkov

13–15 0 % 10 % 87 % 3 % 0 % 0 %

16–19 13 % 3 % 82 % 0 % 3 % 0 %

20–23 0 % 6 % 87 % 3 % 3 % 0 % 14–28 0 % 0 % 83 % 17 % 0 % 0 %

Skupaj 5 6 107 6 2 0

4 % 5 % 85 % 5 % 2 % 0 %

(Vir: lasten)

59

Priloga 8: Kdo so osebe, ki so vaši prijatelji na Facebooku?

KDO SO OSEBE, KI SO VAŠI PRIJATELJI NA FACEBOOKU?

V KATERO STAROSTNO

SKUPINO SPADATE?

Bližnji prijatelji iz

šole ali službe

Samo prijatelji, s katerimi se

poznam osebno in družim Znanci

Ljudje, ki sem jih

srečal samo enkrat

Ljudje, ki jih še nikoli nisem

spoznal v živo

13–15 63 % 33 % 73 % 30 % 20 %

16–19 47 % 55 % 55 % 13 % 13 %

20–23 90 % 55 % 71 % 19 % 13 %

24–28 87 % 65 % 52 % 9 % 17 %

Skupaj 70 % 52 % 63 % 18 % 15 % (Vir: lasten)

Priloga 9: Ali znate izbrisati svoj profil Facebook?

ALI ZNATE IZBRISATI SVOJ PROFIL FACEBOOK? (Q6) V KATERO

STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Seveda ga znam O tem se še nisem pozanimal/la

Znam ga samo deaktivirati

13–15 45 % 32 % 23 %

16–19 37 % 24 % 39 %

20–23 23 % 45 % 32 %

24–28 30 % 30 % 39 %

Skupaj

43 42 41

34 % 33 % 33 %

(Vir: lasten)

Priloga 10: Se zavedate, da ima Facebook še vsaj 10 let po izbrisu profila pravico obdelovati in hraniti vaše osebne podatke?

SE ZAVEDATE, DA IMA FACEBOOK ŠE VSAJ 10 LET PO IZBRISU PROFILA PRAVICO OBDELOVATI IN HRANITI VAŠE OSEBNE

PODATKE, SPOROČILA, SLIKE, SKRATKA VSE, KAR OBJAVLJATE V ČASU UPORABE?


Da in me zelo moti

Da, ampak me ne moti Prvič slišim Ne vem

Ni mi mar za to

13–15 42 % 13 % 39 % 3 % 3 %

16–19 32 % 5 % 47 % 13 % 3 %

20–23 42 % 13 % 26 % 13 % 6 %

60

24–28 52 % 17 % 26 % 4 % 0 %

Skupaj

50 14 46 12 4

40 % 11 % 37 % 10 % 3 %

(Vir: lasten)

Priloga 11: Se zavedate oziroma poznate spodaj naštete nevarnosti, ki jih prinaša objavljanje osebnih podatkov na spletnem socialnem omrežju Facebook?

SE ZAVEDATE OZIROMA POZNATE SPODAJ NAŠTETE NEVARNOSTI, KI JIH PRINAŠA OBJAVLJANJE OSEBNIH

PODATKOV NA SPLETNEM SOCIALNEM OMREŽJU FACEBOOK? (VAM ZNANE OBKLJUKAJTE, NEPOZNANE PUSTITE PRAZNE)

V KATERO STAROSTNO

SKUPINO SPADATE?

Ribarjenje

Socialni inženiring

Virusi in črvi

Kraja identitete

Neželena pošta

Brskanje po

internetu ("piškotki

") 13–15 10 % 6 % 68 % 87 % 81 % 42 % 16–19 5 % 11 % 73 % 81 % 86 % 59 % 20–23 6 % 16 % 84 % 90 % 84 % 87 % 24–28 32 % 32 % 77 % 95 % 95 % 86 % Skupaj 12 % 15 % 74 % 87 % 85 % 66 %

(Vir: lasten)

Priloga 12: Kdo bi vam po vaše moral predstaviti nevarnosti, ki jih prinaša splet?

KDO BI VAM PO VAŠE MORAL PREDSTAVITI NEVARNOSTI, KI JIH

PRINAŠA SPLET? (Q9) V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Šola Starši

Sami bi se morali pozanimati Me ne zanima

13–15 58 % 6 % 35 % 0 %

16–19 45 % 3 % 45 % 8 %

20–23 29 % 3 % 68 % 0 %

24–28 35 % 4 % 61 % 0 %

Skupaj

53 6 64 3

42 % 5 % 51 % 2 %

(Vir: lasten)

61

Priloga 13: Ali veste, na koga od spodaj naštetih se lahko obrnete, ko je ogrožena vaša zasebnost?

ALI VESTE, NA KOGA OD SPODAJ NAŠTETIH SE LAHKO OBRNETE, KO JE OGROŽENA VAŠA ZASEBNOST? (Razne grožnje, nadlegovanje s

strani oseb, ki jih ne poznate, kraja identitete – da se nekdo predstavlja v vašem imenu …) (Q10)

V KATERO STAROSTNO

SKUPINO SPADATE?

Informacijski pooblaščenec

Ministrstvo za javno upravo

Spletne strani, ki

ozaveščajo o

nevarnosti na spletu

Mi osebno skrbimo za

svojo zasebnost in osebne podatke Nihče Ne vem

13–15 22 % 4 % 33 % 11 % 0 % 30 %

16–19 18 % 3 % 18 % 29 % 0 % 32 %

20–23 45 % 0 % 29 % 13 % 0 % 13 %

24–28 38 % 5 % 5 % 19 % 0 % 33 %

Skupaj

34 3 28 21 0 30

29 % 3 % 24 % 18 % 0 % 26 %

(Vir: lasten)

Priloga 14: Kako pomembni sta vam varnost in zasebnost vaših podatkov na vašem profilu Facebook?

KAKO POMEMBNI STA VAM VARNOST IN ZASEBNOST VAŠIH PODATKOV, OBJAVLJENIH NA VAŠEM PROFILU NA SPLETNEM

OMREŽJU FACEBOOK? V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE?

Zelo pomembni

Precej pomembni

Manj pomembni Nepomembni Vseeno mi je

13–15 56 % 41 % 4 % 0 % 0 %

16–19 59 % 26 % 3 % 3 % 9 %

20–23 45 % 45 % 10 % 0 % 0 %

24–28 57 % 38 % 5 % 0 % 0 %

Skupaj 63 42 7 1 3

54 % 36 % 6 % 1 % 3 %

(Vir: lasten)

62

Priloga 15: Bi želeli vedeti več o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook?

BI ŽELELI VEDETI VEČ O NEVARNOSTIH, KI JIH PRINAŠA UPORABA SPLETNEGA SOCIALNEGA OMREŽJA FACEBOOK? (Q12)

V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Da Ne

13–15 93 % 7 %

16–19 79 % 21 %

20–23 84 % 16 %

24–28 81 % 19 %

Skupaj

98 18

84 % 16 %

(Vir: lasten)

Priloga 16: Imate v šoli ali na delovnem mestu organizirane delavnice, na katerih vas učijo varne uporabe interneta?

IMATE V ŠOLI ALI NA DELOVNEM MESTU ORGANIZIRANE DELAVNICE, NA KATERIH VAS UČIJO VARNE UPORABE

INTERNETA? (Q13)

V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE? Da Ne Nimamo, ampak bi želel/a, da so

13–15 48 % 37 % 15 %

16–19 24 % 56 % 21 %

20–23 6 % 71 % 23 %

24–28 5 % 76 % 19 %

Skupaj

25 69 22

22 % 59 % 19 %

(Vir: lasten)

63

Priloga 17: Ali bi želeli, da se v šoli ali službi izvajajo seminarji na temo kako zavarovati svojo zasebnost?

ALI BI ŽELELI, DA SE V ŠOLI ALI SLUŽBI, KJER PREŽIVITE VEČINO ČASA, IZVAJAJO SEMINARJI NA TEMO KAKO ZAVAROVATI SVOJO

ZASEBNOST NA SPLETU? (Na seminarjih bi se naučili, kako se zavarovati pred nepridipravi na spletu.)

V KATERO STAROSTNO

SKUPINO SPADATE? Da

V redu, ampak se ne bi udeležil

O svoji zasebnosti na spletu

vem več kot oni

Ne, se mi ne zdi

pomembno Ne, me ne zanima

13–15 70 % 22 % 4 % 4 % 0 %

16–19 56 % 12 % 18 % 9 % 6 %

20–23 77 % 20 % 0 % 0 % 3 %

24–28 71 % 10 % 14 % 5 % 0 %

Skupaj

77 20 10 5 3

67 % 17 % 9 % 4 % 3 %

(Vir: lasten)

Priloga 18: Na kakšen način bi se želeli spoznavati z nevarnostmi na spletu in posledicami, ki jih nevarnosti prinašajo?

NA KAKŠEN NAČIN BI SE ŽELELI SPOZNAVATI Z NEVARNOSTMI NA SPLETU IN POSLEDICAMI, KI JIH

NEVARNOSTI PRINAŠAJO? (Q15)


Preko računalniške igre

Preko spletnega pogovora (Skype)

Preko vodene ankete na spletu, ki uči, kako varno uporabljati internet

Preko predstavitve uradne osebe (v šoli, službi), ki je zadolžena za ozaveščanje mladih o njihovi zasebnosti

13–15 30 % 7 % 44 % 78 % 16–19 41 % 9 % 38 % 56 % 20–23 16 % 13 % 32 % 77 % 24–28 10 % 5 % 19 % 76 % Skupaj 26 % 9 % 34 % 71 %

(Vir: lasten)

64

Priloga 19 : VPRAŠALNIK

XSPOL – SPOL

moški ženski

XSTAR2a4 – V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE?

pod 13 let 13–15 16–19 20–23 24–28 29–35

XIZ1a2 – KAKŠNA JE VAŠA IZOBRAZBA?

osnovnošolska srednješolska visokošolska univerzitetna magistrska doktor

Q1– STE NA ZAČETKU USTVARJANJA FACEBOOK RAČUNA PREBRALI SPLOŠNE POGOJE UPORABE?

da ne preberem jih kasneje

Q2 – ALI SPREMLJATE SPREMEMBE POLITIK ZASEBNOSTI, KI JIH OMREŽJE FACEBOOK IZDA? (Politike zasebnosti se nanašajo na to, na kakšen način Facebook hrani vaše podatke in koliko časa ter v kakšne namene.)

redno pogosto občasno redko nikoli

65

Q3 – ALI SPREMLJATE IN SPROTI POSODABLJATE VARNOSTNE NASTAVITVE VAŠEGA PROFILA NA FACEBOOKU? (Kdo lahko vidi vaše podatke, kdo lahko preko spleta vidi obstoj vašega Facebook računa?)

da ne

Q4 – KAKŠNE NASTAVITVE IMATE OZNAČENE V NASTAVITVAH ZASEBNOSTI ZA VAŠ PROFIL NA OMREŽJU FACEBOOK? (Kdo lahko vidi vaše osebne podatke?)

vsi prijatelji mojih prijateljev samo prijatelji samo jaz priporočeno ne najdem teh podatkov

Q5 – KDO SO OSEBE, KI SO VAŠI PRIJATELJI NA FACEBOOKU?

bližnji prijatelji iz šole ali službe samo prijatelji, s katerimi se poznam osebno in se z njimi družim znanci ljudje, ki sem jih srečal samo enkrat ljudje, ki jih še nikoli nisem spoznal v živo

Q6 – ALI ZNATE IZBRISATI SVOJ PROFIL FACEBOOK?

seveda ga znam o tem se še nisem pozanimal/la znam ga samo deaktivirati

Q7 – SE ZAVEDATE, DA IMA FACEBOOK ŠE VSAJ 10 LET PO IZBRISU PROFILA PRAVICO OBDELOVATI IN HRANITI VAŠE OSEBNE PODATKE, SPOROČILA, SLIKE, SKRATKA VSE, KAR OBJAVLJATE V ČASU UPORABE?

da in me zelo moti da, ampak me ne moti prvič slišim

66

ne vem ni mi mar za to

Q8 – SE ZAVEDATE OZIROMA POZNATE SPODAJ NAŠTETE NEVARNOSTI, KI JIH PRINAŠA OBJAVLJANJE OSEBNIH PODATKOV NA SPLETNEM SOCIALNEM OMREŽJU FACEBOOK? (VAM ZNANE OBKLJUKAJTE, NEPOZNANE PUSTITE PRAZNE.)

ribarjenje socialni inženiring virusi in črvi kraja identitete nezaželena pošta brskanje po internetu (piškotki)

Q9 – KDO BI VAM PO VAŠE MORAL PREDSTAVITI NEVARNOSTI, KI JIH PRINAŠA SPLET?

šola starši sami bi se morali pozanimati me ne zanima

Q10 – ALI VESTE NA KOGA OD SPODAJ NAŠTETIH SE LAHKO OBRNETE, KO JE OGROŽENA VAŠA ZASEBNOST? (Razne grožnje, nadlegovanje s strani oseb, ki jih ne poznate, kraja identitete – da se nekdo predstavlja v vašem imenu …)

Informacijski pooblaščenec Ministrstvo za javno upravo spletne strani, ki ozaveščajo o nevarnosti na spletu mi osebno skrbimo za svojo zasebnost in osebne podatke nihče ne vem

Q11 – KAKO POMEMBNI STA VAM VARNOST IN ZASEBNOST VAŠIH PODATKOV, OBJAVLJENIH NA VAŠEM PROFILU NA SPLETNEM OMREŽJU FACEBOOK?

zelo pomembni precej pomembni manj pomembni nepomembni vseeno mi je

67

Q12 – BI SI ŽELELI VEDETI VEČ O NEVARNOSTIH, KI JIH PRINAŠA UPORABA SPLETNEGA SOCIALNEGA OMREŽJA FACEBOOK?

da ne

Q13 – IMATE V ŠOLI ALI NA DELOVNEM MESTU ORGANIZIRANE DELAVNICE, NA KATERIH VAS UČIJO VARNE UPORABE INTERNETA?

da ne nimamo, ampak bi želel/a, da so

Q14 – ALI BI ŽELELI, DA SE V ŠOLI ALI SLUŽBI, KJER PREŽIVITE VEČINO ČASA, IZVAJAJO SEMINARJI NA TEMO KAKO ZAVAROVATI SVOJO ZASEBNOST NA SPLETU? (Na seminarjih bi se naučili, kako se zavarovati pred nepridipravi na spletu.)

da v redu, ampak se ne bi udeležil/a o svoji zasebnosti na spletu vem več kot oni ne, se mi ne zdi pomembno ne, me ne zanima

Q15 – NA KAKŠEN NAČIN BI SE ŽELELI SPOZNAVATI Z NEVARNOSTMI NA SPLETU IN POSLEDICAMI, KI JIH NEVARNOSTI PRINAŠAJO?

preko računalniške igre preko spletnega pogovora ( Skype) preko vodene ankete na spletu, ki uči, kako se varno uporablja internet preko predstavitve uradne osebe (v šoli, službi), ki je zadolžena za ozaveščanje mladih

o njihovi zasebnosti

Documents

ODNOS MLADIH DO VARNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH IN ... · predstavljene različne nevarnosti, ki so prisotne na spletu in zelo vplivajo na zmanjševanje zasebnosti mladih uporabnikov