1

KONDICIJSKA PRIPRAVA V RAZLIČNIH CIKLIH TEKMOVALNEGA OBDOBJA

Pripravil:Črt Bill Slivnik prof.sportpoint@hitri.com031/601760

2

TEZi za razmislek

1. Znanje o reakcijah človeškega organizma na trening in tekmovanja je še vedno nepopolno, zato bo na optimalne programe za doseganje

vrhunskih rezultatov v obliki receptov potrebno še malo

počakati. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da se v tej smeri ne da nič

narediti.

3

2. Uspeh v športu izhaja iz športnikov, mi kot trenerji nimamo nobene čarobne palice. Ni nobenega dvigala. Priti gor pomeni, da si

najprej stopil na spodnjo stopnico. Tudi, če prestopiš dve hkrati, ni nobene bližnjice k vrhunstvu.

4

PIRAMIDA DELA (Kostelič)

5

TEHNIKA?

POPESTRITEV VADBE? IZRAŽA SE SKOZI MOČ, KONDICIJO KINETIČNA VERIGA – vsi členi dovolj močni

KOLIČINA – INTENZIVNOST treninga

6

1. RAZVRSTITEV

UČINEK posameznih sredstev, metod, vadbenih količin

RAZVSTITEV V POSAMEZNEM OBDOBJU ŠPORTNE VADBE

UPOŠTEVATI CILJESPOSOBNOSTI ŠPORTNIKA

NJEGOV NAČIN ŽIVLJENJA

7

2. PRAKSA JE POKAZALA, DA JE ZA VSAKO SKUPINO ČLOVEKOVIH PSIHOMOTORIČNIH SPOSOBNOSTI, POTREBEN SPECIFIČEN NAČIN PRIPRAVE

STRATEGIJA PRIPRAVE

UČINKOVITO SPREMINJA OMEJITVENE DEJAVNIKE(psihomotorične sposobnosti)

TI VPLIVAJO NA TEKMOVALNO ZMOGLJIVOST

8

1.1 PROCESI V NARAVI POTEKAJO CIKLIČNO

KROŽENJE ZEMLJE OKROG SONCA ČLOVEKOV CIKEL

1. NAJVEČJI – ŽIVLJENSKI CIKEL

2. DNEVNI, TEDENSKI, MESEČNI, LETNI, OLIMPIJSKI ....

3. BIOLOŠKI ( TVORBA IN RAZGRADNJA SNOVI V ORGANIZMU)

9

1.2 TRIJE GLAVNI IZVORI CIKLIČNOSTI

CIKLIČNOST FIZIKALNIH POJAVOV (najmanj spreminjajoči,letni časi,dan - noč, ...)

BIOLOŠKI CIKLI (napor – odmor)

LETNI KOLEDAR IN KOLEDAR TEKMOVANJ (nedelja, ponedeljek....)

10

1.3 CIKLI V PROCESU ŠPORTNE VADBE(Matvejev)

1. TEKMOVALNA SEZONA2. OBDOBJE - MAKROCIKEL3. MEZOCIKEL4. MIKROCIKEL5. VADBENA ENOTA

11

1.3.1.0. Olimpijski cikel

Glavni cikel v športu 4 letno obdobje Bistveno ne spremeni ciklov

tekmovalne sezone Bistveno se spremeni le zadnja

sezona

12

1.3.1. Tekmovalna sezona

Enoletni cikel Enostavno/ pripravljalno, tekmovalno, prehodno Vrhunsko/ dvojna, trojna ciklizacija RAZLIKE

1. Individualni športi2. Šp. panoge z ligaškim načinom tekmovanja3. Šp. panoge z turnirskim načinom tekmovanja

13

1.3.2. Obdobje - makrocikel 2 – 4 mezocikli Obdobja narekuje koledar tekmovalne

sezone

OBDOBJA

PRIPRAVLJALNO PREDTEKMOVALNO TEKMOVALNO PREHODNO

14

1.3.3. Mezocikel

3 – 6 tednov Cilj; sprememba človekove sposobnosti ali

lastnosti Osnovno obdobje načrtovanja Spreminjanje vadbenih kolčin znotraj

obdobja

15

1.3.4. Mikrocikel (7 dni)

Ločimo:1. NIZKO, SREDNJE IN VISOKO INTENZIVNE2. RAZBREMENILNE

16

1.3.5. Vadbena enota

DOBRO DEFINIRANI:

1. Cilj vadbe2. Vadbena količina3. Intenzivnost4. Izbira in zaporedje vaj

5. Odmori6. Uporabljene metode

VE

KATABOLNA FAZA (napor)

ANABOLNA FAZA (odmor)

UVODNI , GLAVNI DEL

ZNIŽANJE INTENZIVNOSTI DO

UMIRITVE

ODMOR

17

2.1. SPLOŠNA NAČELA SPREMINJANJA KOLIČINA - INTENZIVNOST

Stopničasto povečevanje Valovito naraščanje

18

2.2. ? NAJVEČJA MOČPRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO OBDOBJE

1. mezocikel 2.,3. mezocikel 4.-6. mezocikel 6.-9. mezocikel

Uvodna faza Vadba za mišično maso

Kambinacija vadbe za mišično maso in vadbe za znotrajmišično

koordinacijo

Vadba za povečanje največje moči

19

2.3. ? HITRA MOČPRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO OBDOBJE

1. mezocikel 2.,3. mezocikel 4.-5. mezocikel 6.-11. mezocikel

Uvodna faza Faza za povečanje največje moči

Faza kombinirane vadbe za znotrajmišično

koordinacijo ter hitro moč

Faza vadbe za povečanje hitre moči

20

2.4. ? PLIOMETRIČNA KRČENJAPRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO OBDOBJE

1. mezocikel 2.,3. mezocikel 4.-5. mezocikel 6.-11. mezocikel

Uvodna faza Faza za povečanje največje moči

Faza kombinirane vadbe za hitro moč in ekscentrično krčenje

Faza vadbe za povečanje hitre moči

21

2.5. ? VZDRŽLJIVOST V MOČIPRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO

OBDOBJE

1. mezocikel 2.,3. mezocikel 6.-11. mezocikel

Uvodna faza Faza kombinirane vadbe za povečanje največje moči in vzdržljivosti v moči

Faza vadbe za povečanje vzdržljivosti v moči

22

2.6. ? HITROSTPRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO OBDOBJE

1. mezocikel 2.,3. mezocikel 4.-5. mezocikel 6.-11. mezocikel

Uvodna faza vadbe za povečanje nespecifične hitrosti in moči (in vzdržljivosti)

Faza za povečanje nespecifične hitrosti in HITRE moči (in hitrostne vzdržljivosti)

Faza vadbe za povečanje specifične hitrosti in hitre moči

Faza vadbe za povečanje specifične hitrosti

23

2.7. HITROSTNA VZDRŽLJIVOSTPRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO

OBDOBJE

1.,2. mezocikel 3.,4. mezocikel 5.-10. mezocikel

Faza kombiniranega povečanja hitrosti, hitre moči, koordinacije in vzdržljivosti

Faza vadbe za povečanje hitrosti, koordinacije, hitre moči in hitrostne vzdržljivosti

Faza vadbe za povečanje hitrostne vzdržljivosti in hitrosti

24

2.8. DOLGOTRAJNA VZDRŽLJIVOST

PRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO OBDOBJE

Prvo prip. obdobje

Drugo prip. obdobje

predtekmovalno tekme

Faza izrazitega poudarka na količini vadbe

faza dodatnega povečanja količine vadbe s postopnim povečanjem intenzivnosti

Postopno zmanjševanje količine vadbe ob izrazito povečani intenzivnosti

Ohranjanje količine vadbe in nadaljnje povečanje intenzivnosti

25

2.9. ? SUPERDOLGOTRAJNA VZDRŽLJIVOST

PRIPRAVLJALNO OBDOBJE TEKMOVALNO OBDOBJE

1. mezocikel 2.-11. mezocikel

Uvodna faza Faza za izboljšanje superdolgotrajne vzdržljivosti

26

PRIPRAVA ŠPORTNIKOV

NAČIN OBRAVNAVANJA

Z VIDIKA VRSTE PRIPRAVE Z VIDIKA SPECIALIZACIJE

kondicijska tehnična taktična psihološka osnovna specialna

27

KONČNI UČINKI ŠPORTNE PRIPRAVE

Temeljni cilj – uspešen nastop na tekmovanju

ODVISNO OD: 1. Športnikove priprave2. Priprave nasprotnikov3. Nepredvidljivih dejavnikov

28

ŠPORTNA FORMA

Kratkotrajna povečana zmogljivost športnika

Pokazatelj – osebni rekord Zaznavanje športne forme

1. Subjektivna raven2. Objektivni kazalci

29

POVEČANA ZMOGLJIVOST ORGANIZMA – REZULTATA PA NI

NEPRAVILNA CIKLIZACIJA1. Neupoštevanje zoževanja2. Neupoštevanje odmora3. Dan pred tekmovanjem4. Psihološka priprava (trema)

30

PRETRENIRANOST

Pojav neuravnovešenosti med naporom in odmorom 1. Kratkotrajna2. Dolgotrajna

Diagnoza pretreniranosti

31

KONEC

Rezultat je končni produkt, za katerega si prizadevamo in ta prizadevanja se začnejo veliko prej, preden se začne trening in tudi veliko prej, preden je človek pripravljen tako fizično kot

mentalno za tekmovanje.

Upam, da sem vam postregel s kako koristno informacijo.