CENTER ALTERNATIVNE IN AVTONOMNE PRODUKCIJE

CAAP

CENTER ALTERNATIVNE IN AVTONOMNE PRODUKCIJE

CAAP

Maribor, 21. maj 2015

ZAdruimoIIkratkapredstavitevdolge,zanimiveincelospregledanezgodovinazadrunitvanaSlovenskem

Pet zgodovinskih obdobij zadrunitva na Slovenskem

1856/1872 - 1892 1892 1918 1918 - 1945 1945 - 1991 1992 danes

1848

ukinitev fevdalnega drubenega

reda

Prvo zgodovinsko obdobje (1856/1872-1892)

Teave obdobja:

zemljika odveza in razpad cehovske organiziranosti

potreba kmetov in obrtnikov po kreditu zaradi proizvodnje za trg

oderutvo

Reitev:

kreditne zadruge omogoajo dostop do kredita po naelu samopomoi in vzajemnosti

1856

Prva zadruga - Drutvo za denarno pomo obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani.

1872

Ustanovitvi posojilnega drutva v Ljutomeru.

Kmalu sledi vrsta novih posojilnic v drugih krajih.

1873

Avstrijski Zakon o zadrugah uveljavi normativni sistem registracije zadrug in liberalno ureja organiziranost zadrug.

1883

Prva zadruna zveza - Zveza slovenskih posojilnic, v Celju.

Prvo podobdobje (do konca 19. stoletja): iz fevdalizma v domoljubje in panslavizem

Zaetki slovenskega zadrunitva segajo na tajersko:

prizadevanja za gospodarsko neodvisnost od nemkega kapitala.

Drugo podobdobje (zaetk 20. stoletja): kriza kmetijstva, poveana socialna vloga ter rajfajznovke

propad tevilnih kmetij mnoino izseljevanje na podeelju zaele nastajati tevilne kreditne in druge kmeke zadruge,

ustanovljene po Raiffeisnovih naelih, z nizkimi delei, neomejenim jamstvom in ojim poslovnim obmojem. Kreditno zadrunitvo je uspelo zniati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreninilo oderutvo.

Povzetek

V prvi razvojni dobi je imelo slovensko zadrunitvo predvsem narodno obrambno vlogo, saj je predstavljalo gospodarski temelji

emancipacije slovenskega naroda.

Posojilnice: zlasti v mestih in trgih ustanavljajo jih narodno zavedni izobraenci, trgovci in veji

kmetje

Zasluni prvoborci

Brata dr. Joe in in. Mihael Vonjak. Dr. Josip Vonjak po obisku na ekem propagira ustanavljanje posojilnic. Na pobudo Mihaela Vonjak

je bila 1883 ustanovljena prva zadruna zveza.

Drugo razvojno obdobje (1892-1918)

Pomembna vloga: kranskosocialni val zadrunega gibanja: Dr. Janez Ev. Krek (1865-1917)

irjenje kreditne in druge zadruge po Raiffeisnovem modelu: po ugotovitvi, da je denar vse razdruil in pri denarju naj se torej

zopet zane organizacija, naj bi bile kreditne zadruge temelj irega zadrunega sistema. Zadrunitvo poleg gospodarske pridobi tudi

pomembno socialno funkcijo (Socijalni nart slovenskih delavskih stanov, 1892).

Zadruga, glasilo Zadrune Zveze v Celju, 1. oktobra 1907:

Povzetek drugega obdobja

Po prvi svetovni vojni:

kreditno zadrunitvo prizadene neugodna menjava denarja in povojna inflacija

mlekarske, gozdarske in druge zadruge izgubijo precejen del trga za svoje proizvode

zaradi vsesplonega pomanjkanja: razvoj potronikega zadrunitva

tevilo zadrug (Krekovo gibanje) se naglo via:

Najljuteji nasprotniki se spreobrnejo

Tretje razvojno obdobje (1918-1945)

Stagniranje in potronike zadruge slovensko zadrunitvo stopi v novo jugoslovansko dravo oslabljeno

zaradi novih dravnopolitinih delitev neugodna menjava denarja povojna inflacija politina razcepljenost, ki se je nadaljevala vse do konca druge

svetovne vojne.

Pomembna pridobitev tega obdobja: ustanovitev ve zadrunih bank, za katere prej zadrune zveze in zadruge niso mogle dobiti koncesije.

Znailnosti

Zaradi vsesplonega pomanjkanja se je zaelo razvijati potroniko zadrunitvo. Najbolj dejavno med potronikimi zadrugami je bilo Konzumno drutvo za Slovenijo, katerega ravnatelj je bil dr. Anton

Kristan.

Svetovna gospodarska kriza je povzroila novo zadolenost kmetov. Dolgovi so bili delno odpisani in podaljan rok za izplailo (moratorij), del odpisanega dolga je prevzela drava, del pa je bremenil kreditne

zadruge in druge denarne zavode.

Zakon o gospodarskih zadrugah iz leta 1937, ki je izenail zadruno pravo v Jugoslaviji, je uveljavil izrazitejo solidarnostno zasnovo zadrunitva kot posebnega organizacijskega sistema (zadruge,

revizijske in poslovne zveze).

V medvojnem asu zgradijo stavbo Zadrune gospodarske banke v Ljubljani

1937 - 13. junija v restavraciji "Pri levu" v Ljubljani ustanovni obni zbor obrtne zadruge elezopromet, takrat imenovane e Gospodarska zadruga kljuavniarjev v Ljubljani. V zadrugo se prijavi 41 kljuavniarskih mojstrov.

2011-4.maj / zadruga pridobi certifikat ISO 9001-2008

http://www.ozzelezopromet.si/

http://www.ozzelezopromet.si/zgodovina.html

etrto razvojno obdobje (1945-1991)

Prvo podobdobje (1945-1953):

obdobje dravno planskega sistema

likvidacija predvojnih zadrunih zvez in podravljenje njihovega premoenja, likvidacija kreditnih zadrug

razvoj obnovitvenih in nabavno prodajnih zadrug (naproz)

neuspena kampanja za kmeke delovne zadruge (1948-1953)

vendar preteni del kmetijskih zemlji in gozdov ostane v zasebni lasti

Drugo podobdobje (1953-1961)

zaetno obdobje drubene lastnine in samoupravljanja

postopno priblievanje zadrug modelu drubenih podjetij (drubena lastnina, samouprava delavcev)

zadruno organiziranje se omejuje na kooperacijo drubenega in zasebnega sektorja, zlasti v kmetijstvu in obrti, ter na zadovoljevanje stanovanjskih potreb

konec leta 1956 je bilo v Sloveniji 695 kmetijskih zadrug s priblino 126.000 lani

zadrunitvo je konec petdesetih let doseglo izreden gospodarski vzpon in pridobilo veliko politino in materialno mo

Tretje podobdobje (1961-1969): razvoj nelastninske drubene lastnine;

zadrunitvo je konec petdesetih let doseglo izreden gospodarski vzpon in pridobilo veliko politino in materialno mo, ki je zaela ovirati skladnost drubenega razvoja na kodo delavskega razreda.

zato so bili sprejeti novi predpisi o kmetijskih zadrugah, ki so le te vse bolj izenaevali s podjetji, spodbujali k ustanavljanju velikih drubenih posestev in kmetijskih kombinatov. Zadrune zveze so bile razpuene, kmetijske zadruge so morale opustiti gozdarsko dejavnost in zaeli so se procesi spajanja zadrug s podjetij.

tevilo zadrug se je bistveno zmanjalo in leta 1965 je v Sloveniji delovalo samo e 78 kmetijskih zadrug s 48.713 lani.

napoilo je eno najbolj neugodnih obdobij zadrunitva in zasebnega kmetijstva.

etrto podobdobje (1969-1991)

na sreo to obdobje ni trajalo dolgo, saj je prevladalo tudi med politiki spoznanje, da zaradi specifinih razmer v Sloveniji brez kmeta ne bo pridelave hrane.

leta 1970 je zadrunitvu ponovno priznano pomembno mesto v razvoju zasebnega kmetijstva. Leta 1969 je bil sprejet zakon o hranilno kreditnih slubah, leta 1972 pa zakon o zdruevanju kmetov. Dovoljena je bila ustanovitev najprej Zveze hranilno-kreditnih slub Slovenije (1971) in leta 1972 Zadrune zveze Slovenije.

tako je slovensko zadrunitvo e tretji zaelo skoraj iz ni, da bi nadaljevalo razvoj, grobo pretrgan pred desetimi leti.

Peto razvojno obdobje (1992-)

1992: Zakon o zadrugah - uredi zadruno lastnino zadrug, vrailo nekdanjega zadrunega premoenja in sodelovanje zadrug v lastninskem preoblikovanju podjetij

do ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije leta 2000 je bila Zadruna zveza Slovenije kljuni zastopnik slovenskega kmetijstva in zadrug.

2003: Svet ministrov EU sprejme Uredbo 1435/2003/ES o statutu Evropske zadruge (SCE).

Zakon o zadrugah: doslej trikrat noveliran.

2010: Zakon o socialnem podjetnitvu (2010) prizna zadruge kot obliko socialnega podjetja.

2015zavedanje zgodovinskih okoliin hiter odziv na aktualne

gospodarske in socialne razmere

gospodarski temelji (emancipacije) (slovenskega naroda)

prietek v urbanih srediih, razvoj na podeelju

napredni intelektualci

doloena mera ideologizacije zadrunitva (e od zaetka zadrunikega gibanja, v vseh zgodovinskih obdobjih)

informiranje, irjenje informacij o pomenu zadrunitva in tehninih vein

zavedanje ire socialne funkcije in drubene vloge

Hvala za pozornost. Zadruimo!

Prosojnica 1Prosojnica 2Prosojnica 3Prosojnica 4Prosojnica 5Prosojnica 6Prosojnica 7Prosojnica 8Prosojnica 9Prosojnica 10Prosojnica 11Prosojnica 12Prosojnica 13Prosojnica 14Prosojnica 15Prosojnica 16Prosojnica 17Prosojnica 18Prosojnica 19Prosojnica 20Prosojnica 21Prosojnica 22Prosojnica 23Prosojnica 24Prosojnica 25Prosojnica 26Prosojnica 27Prosojnica 28Prosojnica 29Prosojnica 30Prosojnica 31