kričač07 - RTVSLO.si

kričač07Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 40 • številka 07 • september 2011 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

foto utrinkifoto: Darko Koren

kričač /september 11/2

Slovenska Popevkanaš sodelavec Cole je neuničljiv Janez, tako enostavno je, le kompliciraj ne, pa bo..

še pogovor orkestra z režiserjem

za fotodokumentacijo oddaj poskrbi Stane Sršenzanimiva scena z notnim črtovjem in celinkami

zadovoljno vodstvo

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Polonca Komar, Srečko Trglec inJanez LombergarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 19.9.2011 Fotografija na naslovnici: Med krošnjamiAvtor fotografije na naslovnici: Darko Koren

/september 11/ kričač 3

2 foto utrinkiSlovenska Popevka

4-5 pogovor Mag. Marko Filli – generalni direktor RTV SlovenijaBodimo sodobni, neodvisni, zaupanja vredni!

6-7 seje programskega svetaNajprej »ne« potem »da« strategiji RTV SlovenijaVišji prispevek RTV

8 projekti radia slovenijaDva svetova – eno življenje

9 iz radijskih programovPrizma optimizma

10 TV laboratorij»Kdo je izbral te oddaje?«…

11 kitajciKitajski RSi na obisku pri našem RSi EVI – dostop do evidence prisotnostiprišli - odšli

12-14 naša letaMiloš Ivančič

15 radio med ljudmiProgram za mlade na otroškem bazarju

16 vesela jesenFestival narečnih popevk 2011

17 in memoriamJože Hudeček 1937 - 2011

18 znanje za prihodnostOb pričetku novega »šolskega leta«v izobraževalnem središču RTV Slovenija

19 razvedrilo

20 fotozapisSP na Bledu - zahteven rtv projekt

Sušaje. Vse kaže, da kar huda. In

ne bo prizadela le kmetijcev inposledično nas, potrošnikov.Prizadela bo vse, ki na trgu želeunovčiti sadove delovnihnaporov v letošnji zimi, pomla-di in tudi v vročem poletju. Inmed njimi niso le tisti, kiustvarjajo materialne in pre-hrambne dobrine temveč tuditisti, ki skrbimo za tako imeno-vano duhovno hrano v katerosodijo potrebe državljanov po

kakovostnih radijskih in televizijskih programih. In ne glede nakakršnokoli »sušo« mora javni zavod RTV Slovenija zagotavljatikakovostno (verodostojno in nepristransko) informiranost, izobra-ževalne oddaje, igrane programe, razvedrilo in zabavo, športnevsebine, predstavljati in promovirati kulturo, širiti razumevanjeslovenske zgodovine in še vse ostalo, kar nam družba nalaga ssprejetimi zakonskimi predpisi.

Kadar se nad našo hišo zgrnejo finančne težave (finančna suša),takih let pa je bilo doslej že več kot preveč, pa je vse zgoraj napi-sano še težje oddelati. In tudi letos bo tako. Vlada nam je sicerodobrila, s prihodnjim letom, zaračunavanje višjega prispevka RTV,kar je dobro, pa vendar ne dovolj, da bi zadoščalo za normalnodelo, ki nam ga nalagajo zakoni. Zato namig, da bo štednja tudi vprihodnje naše osnovno delovno vodilo.

Suša pa naj bi, kot želijo tačas nekateri poslanci v slovenskemparlamentu, ogrozila tudi naše plače. Ni nam namreč uspelo / posicer dokaj uspešno izvedeni plačni reformi, ko nam je vsaj delnouspelo uskladiti plače s sorodnimi drugje / po referendumskem»ne« novemu zakonu o RTV, oditi iz objema javnih uslužbencev.Prav vsem tem (nam) namreč želijo za 4 odstotke znižati plače inposeči v znižanje socialnih pravic. In glede na vse, kar se dogaja vEvropi in svetu, in seveda tudi drugim razlogom, lahko takšneideje, dasiravno nas je in bo veliko proti, celo meso postanejo.

p.s. Prav nič pa nas ne more odvrniti od udejanjanja našegaposlanstva!

Darko Koren

Ko se danes ozrete nazaj v resnično turbu-lentno obdobje, ki ste ga preživeli v sicernikoli zelo udobnem položaju generalnegadirektorja, kako bi ocenili prehojeno pot?

»Kot zelo naporno, saj smo se v tem časusrečali z resnično stresnimi dogodki. Naj ome-nim le stavko zaposlenih kot del stavke v jav-nem sektorju, ukinitev analognega oddajanjain prehod na oddajanje v digitalni tehnologiji,kar je zgodovinski dosežek javnega zavoda,sprejetje in kasneje z referendumom zavrnitevnovega zakona o RTV Slovenija, posledičnozaplete z RTV-prispevkom, težave z udejanja-njem nekaterih več kot potrebnih hišnih na-ložb in še bi lahko našteval. Ob vsem tem pasmo sami snovali in izoblikovali, pred dnevi vvseh organih končno tudi sprejeto, strategijorazvoja RTV Slovenija do leta 2015. Lahko re-čem, da je bilo resnično naporno in je terjaloveliko dodatnega dela, a obenem vredno truda,vsaj pri nekaterih projektih.

Z opravljenim bi bil lahko zadovoljen, pasem osebno, kljub vsemu, nekoliko tudi razo-čaran, saj nisem uspel narediti vsega, kar semnačrtoval, kljub dobri volji in prizadevnosticelotne ekipe.

Veliko je tudi odpora do sprememb. Zave-dati se moramo, da so spremembe nujne, nei-zogibne in so edina pot, ki lahko vodi zavod vrazvoju naprej. Pri tem sploh ni pomembno, zakatero področje gre, ali skrb za še bolj racio-

nalno poslovanje, organizacijske spremembe,dejanskemu delu in opravilom veliko bolj pri-lagojene, kadrovske spremembe ali finančnoposlovanje in gospodarnost.«

O vsem tem ste se veliko pogovarjali s so-cialnimi partnerji v hiši, sindikati in Sve-tom delavcev, saj mnoge težave lahko iz-virajo prav iz (ne)zavedanja vseh in vsako-gar o potrebnosti sprememb.

» Seveda bi brez sodelovanja s socialnimipartnerji dosegli še manj. Odtod moja inskupna skrb za pogovore in dogovore z vsemipotrebnimi akterji. Skupaj smo, pod sicer mo-čnim vtisom prenove plačnega sistema, uspe-šno rešili nekaj težav. Pravni spori okrog do-datka zaposlenim za dvojezičnost bodo kmalupreteklost, pa jih je bilo več kot sto. S sindikatise redno sestajamo in veliko pogovarjamo inkmalu bo na mizi tudi skupni načrt prioritetnihnalog na kadrovskem in drugih področjih, tudis področja zaposlovanja, čeprav je slišati, da boprav zaposlovanje novih sodelavcev v javnemsektorju še naprej onemogočeno ali vsaj ovi-rano. Tega ne želimo, saj nam takšne odloči-tve lahko v marsičem okrnijo tudi prizadeva-nja po prepotrebnem izboljšanju delovnegavzdušja v hiši in zares nujnem začetku pom-lajevanja našega celotnega kolektiva, pred-vsem pa urejanja statusa stalnih honorarnihsodelavcev, kar je ena od naših prioritet. Da jedelovno vzdušje slabše od želenega so poka-zale lanske raziskave, že letos pa naj bi se,resnično upam, izboljšalo ob skupnem priza-devanju vseh nas.«

Da bi lahko udejanjali letošnji programskoposlovni načrt (PPN) in prihodnjega, ki sepo sprejetju strategije intenzivno snuje, jehiša imela vedno premalo denarja, saj sonas ob koncu leta običajno stiskale »v kot«zahteve po še bolj skrbnem gospodarjenjuin obsegu trošenja na vseh področjih. Botudi tokrat in v prihodnje tako?

»Kar zadeva finančna sredstva, je vednotreba poslovati v okviru danih možnosti. Nidruge poti. Hkrati pa je resno pomanjkanje fi-

nančnih sredstev, s katerim se srečujemo letos,lahko tudi priložnost za korenite spremembe.Še vedno je namreč pri nekaterih opaziti, daznajo za lastno korist izkoriščati našo neorga-niziranost in nepozornost ter potrošiti več,kot bi sicer lahko. Omejitve, pa ne samo finan-čne, so lahko priložnost, da se lahko posa-mezniki in posamezna delovna okolja lote-vajo dela drugače, so pri tem bolj inovativni inustvarjalni, bolj produktivni in učinkoviti, za-radi česar je rezultat lahko tudi drugačen kotje bilo zastavljeno, a zato ne manj vreden in nemanj poslušan, gledan ali klikan.

V celoti pa se na RTV Slovenija zadnje letosrečujemo z izpadom prihodkov zaradi ne-sprejetja novega zakona o RTV Slovenija v vi-šini okrog 5 milijonov evrov. Ta finančna sred-stva sicer terjamo od države, da nam jih po-vrne, a vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo.Manj denarja uspevamo iztržiti na oglaševal-skem trgu, kar je posledica splošnih gospodar-skih težav, ki so se ravno v letu 2011 pokazalav vsem svojem obsegu in vplivu. Manj sredstevse zbira tudi iz plačil RTV-prispevka, saj je vseveč socialno ogroženih družin pri nas, kiskladno z zakonodajo uveljavljajo oprostitevplačila. Vse to vpliva na udejanjanje sprejetihprogramskih načrtov, vendar se trudimo, daustvarjanja programa zaradi finančnih omeji-tev letos ne bi premočno okrnili. V prihodnjebo zagotovo nekoliko lažje zaradi zvišanjaRTV-prispevka za 75 centov, kar je sicer nižjeod našega predloga, a vseeno zelo dobrodošlopovišanje, ki ga že dve leti RTV Slovenija ni biladeležna. Glede na letošnjo finančno situacijo,ki izhaja iz zunanjih in notranjih okoliščin, pakljub dobremu in zavzetemu delu sodelavcevne moremo pričakovati bleščečega končnegaposlovnega rezultata. S tem povezano je žaltudi nagrajevanje zaposlenih, katerega vpraša-nje se ponavadi pojavlja ob koncu leta… Oce-njujem, da bomo letos uspešni, če bomo po-slovno leto končali s pozitivno ničlo.«

Vsi zaposleni vedno želimo s kakovostjoprogramskih vsebin vsaj zadržati poslu-šalce in gledalce pred radijskimi in televi-

pogovor Mag. Marko Filli – generalni direktor RTV Slovenija


Bodimo sodobni, neodvisni, zaupanja vredni!Pravi Marko Filli, že dobro leto dni generalni direktor. V viziji delovanja, ki jo je predsta-vil ob imenovanju, si je med drugim postavil cilje, navedene v naslovu, ki so tudi člane pro-gramskega sveta prepričali, da bo pravi človek na pravem mestu. Letošnja jesen je po vsehizzivih, s katerimi se je doslej srečeval na delovnem področju, zagotovo najbolj primerenčas za oceno dosedanjega dela in pogovor o ciljih, ki so pred nami in njim osebno.

zijskimi sprejemniki, če ne še povečevatinjihovo število. Nam je in bo uspevalo?

»Na veselje vseh na radijski strani, se šte-vilo naših radijskih poslušalcev povišuje vvseh naših programih, kar pomeni, da smobili na konkurenčnost na tem medijskem po-dročju dobro pripravljeni in še posebej po-zorni do potreb zdajšnjih poslušalcev na vsehsegmentih. Televiziji je uspelo v zadnjem letuzmanjšati trend padanja gledanosti iz minu-lih let. To lahko štejemo kot uspeh, ki pa gabo treba nadgraditi s spremembo trenda gle-danosti v pozitivno smer. Je pa poslušanostoziroma gledanost le eden od kriterijev zaocenjevanje odličnosti našega dela. Drugi sokakovost, skladnost z evropskimi oziromasvetovnimi standardi in normativi, družbenakoristnost ter vsebinska, estetska in izved-bena dovršenost. Tem ciljem sledimo in ver-jamem, da v vse večje zadovoljstvo našihposlušalcev in gledalcev.

Ob tem ne smemo pozabiti Multimedij-skega centra, ki ima najmlajšo populacijomed vsemi našimi programi, kar lahko obdobro zastavljeni strategiji pomaga pri po-mladitvi radijskega in televizijskega poslušal-stva in gledalstva. Naša dolgoročna naloga innaša velika razvojna priložnost, ki se je neka-teri med nami še ne zavedajo v zadostnimeri, je ustvarjanje sinergij med vsemi tremimediji in tako zagotavljanje ponudbe ustvar-jenih vsebin na vseh platformah.

V prihodnje se bomo bolj kot na občutkemorali naslanjati na raziskave in analize, kinam bodo pokazale, kaj želijo poslušalci, gle-dalci in uporabniki spletnih strani dobiti odRTV Slovenija. Kakovost narejenega ni bila ni-koli veliko vprašanje, bolj je bilo vprašanje, alije to program, ki ga javnost želi videti na taknačin kot je bil pripravljen in kot je bil pred-vajan. «

V kričaču sva se pred dobrim letom dni po-govarjala tudi o novih naložbah, novem in-formativnem centru na mestu danes po-drte stare zgradbe na Komenskega ulici.Kako napredujemo?

»Prostorski plan mesta Ljubljana je tisti, kinam zdaj onemogoča začetek gradnje novegainformativnega centra. Upam, da ga bodo dojeseni spremenili in da bomo nato lahko pri-dobili vse dokumente in s prepotrebno grad-njo tudi začeli. Želim si, da bi čim prej prišli donews centra in tako končno rešili dolgoletnipereč problem premajhnih prostorskih kapa-citet in pa zastavili delo na informativnempodročju kot to počnejo vse moderne medij-ske organizacije - v tesni povezanosti radia, te-

levizije in spleta, kar mora biti tudi naša bodo-čnost.

Drugi velik naložbeni zalogaj pa bo nakupnovih reportažnih vozil s HD tehnologijo. Za-menjati moramo vse obstoječe TV reportažneavtomobile in zanje bomo v štirih letih odšteliokrog 13 milijonov evrov. Naše najmlajše re-portažno vozilo je že starejše od desetletja inlovimo zadnji rok za naročilo, če hočemo sle-diti tehničnemu razvoju in izkoristiti vse pro-dukcijske možnosti novih tehnologij. Ob temne smem zanemariti, da moramo ostati visokorazvita tehnološka ustanova, ki mora, ne samoslediti tehnološkemu napredku, ampak gamora tudi narekovati.

Področja plač v hiši nismo rešili v zadovolj-stvo vseh ob dejstvu, da smo zaposleni vjavnem zavodu že nekaj desetletij slabšeplačani od primerljivih delavcev v drugihmedijih, čeprav se je marsikaj spremenilona bolje. Smo spore z zaposlenimi, ki nisobili zadovoljni, rešili?

»Prihaja do poravnav z nekaterimi zaposle-nimi, tudi s pomočjo mediacij. Seveda pa vsehželja, ob dejstvu, da imamo o sebi ljudje mno-gokrat precenjeno mnenje, nismo mogli ures-ničiti. Morda res nimamo tako visokih plačkot v drugih medijih, vendar jih je vseeno po-trebno ocenjevati skozi zadostno socialno var-nost. Njihovo izplačilo doslej še nikoli ni izo-stalo, kar je v zadnjem času tudi na medijskemprostoru velikokrat postala praksa. Zelo papogrešam možnosti za nadgradnjo plačnegasistema ob dejstvu, da smo se z vključitvijomed javne uslužbence tako 'oklenili' države, kinam določa pravila do te mere, da ne moremogovorili o pravi neodvisnosti, če moramo trkatina vladna vrata zmeraj, ko razvrednotenje de-narnih sredstev ne omogoča več udejanjanjanašega zakonsko uokvirjenega poslanstva.

Tudi sam sem težko sprejel s strani zunanjihrevizorjev naloženo majsko korekcijo plačmnogih zaposlenih, ki je bila potrebna zaradipravilnega upoštevanja plačne zakonodaje,vendar smo hiša, ki dosledno spoštuje zakone.Upam, da ni javni zavod v preteklosti naredilše kakšne druge napake, ki jo bo po natan-čnem pregledovanju našlo računsko sodišče.Vsem sporom okrog plač pa se v tako velikemkolektivu nikoli ne da izogniti. Tako je bilo tudiv preteklosti«

Vemo da znate in zmorete povsod pove-dati, da je v hiši veliko ljudi, ki imajo hišopredvsem radi in jih odlikujeta strokovnostin programska inovativnost. Pa smo znaliv obdobju vašega vodenja med vsemi temi

ljudmi najti tudi zadostno voljo za večjeprogramske in produkcijske premike?

» Pri vsakdanjem delu seveda naletim nasodelavke in sodelavce, na katere sem pono-sen in vesel , da jih imamo. Utopično bi bilo, dabi bili takšni vsi in vedno, v celoti vzeto pa našiljudje dobro delajo in ustvarjajo dober pro-gram, kar se vidi in sliši v vseh naših pro-gramskih izdelkih. Večja kakovost, večja pro-duktivnost, višja učinkovitost in sodobnejšipristop, ki pritegne tudi mlajše gledalce in po-slušalce pa je tisto, kar pričakujem od vsehekip, predvsem vodstvenih, ko gre za delo v le-tošnji jeseni. Sicer pa se lahko za do sedaj iz-vedene programsko-produkcijske projekte so-delavkam in sodelavcem zahvalim in jim česti-tam. Prepričan pa sem, da jih lahko izpeljemos še večjo inovativnostjo in odliko.«

Katere so tiste naloge, ki jim boste v pri-hodnje namenili največ pozornosti?

»Vse naloge izhajajo iz sprejete razvojnonaravnane strategije javnega zavoda do leta2015. Želel bi, da ta dokument vsak sodelavecdobi v roke, ga prebere in se seznani z ambi-cioznimi usmeritvami, ki so nastale kot skupnodelo številne projektne skupine. Na tem doku-mentu bomo gradili prihodnost z vsakoletnimiizvedbenimi načrti, ki morajo odražati našoskrb za izgradnjo sodobne, neodvisne, zaupa-nja vredne medijske hiše z jasnim poslan-stvom. Spremembe našega organizacijskegaustroja, temeljnih dokumentov, od statuta dopravilnikov, je v domeni vodstva in socialnihpartnerjev, izvedba letnih programsko poslov-nih načrtov pa je v rokah vseh zaposlenih. Inskupni bodo tudi vsi rezultati, tako dobri kotslabi. Le po njih pa bo lahko ocenjevati skupnodelovno uspešnost. «

Bi nam radi zaupali še kaj?» Poudaril bi le še to, da je vzdušje v tako ve-

likem kolektivu odvisno od slehernega posa-meznika, njegovega razumevanja in spreje-manja ožjega in širšega delovnega okolja, nje-gove osebne in zavestne vpetosti in zavzeto-sti pri nastajanju naših programov. Zato lahkovzdušje v hiši, kakršnokoli je že bilo doslej,spremenimo le skupaj. Zdaj mi je popolnomajasno, da se dosedanja vodstva hiše niso do-volj pogovarjala z zaposlenimi, z njihovimipredstavniki, Svetom delavcev in sindikati, daso bila bolj kot ne tako rekoč odtujena. Sambom vztrajal na dogovornem reševanju težav,na odprtosti za ideje in rešitve, na vsem, karlahko povečuje našo skupno moč. Ta se bo na-zadnje, prepričan sem, kazala v spremembi inizboljšanju naših programov.


tekst in foto: Darko Koren

V Kopru je več članov programskega svetaproblematiziralo spreminjanje programskesheme oziroma termine predvajanja dolo-čenih programov, ne da bi vodstvo hiše otem seznanilo programski svet (konkretnoje bil izpostavljen primer oddaje Obzorjaduha).Kot je takrat pojasnil direktor TV Slo-venija Janez Lombergar, je šlo pri omenjenihspremembah terminov oddaj izključno zastrokovne odločitve. Programski svet pa jesprejel seznanitveni sklep o realizaciji pro-gramsko produkcijskega načrta, hkrati panaložil vodstvu javnega zavoda, da o njempripravi tudi podrobno poročilo.

Z jesenjo se bo v programih javne televi-zije zgodilo več vsebinskih sprememb, sočlane programskega sveta seznanili vKopru. Po navedbah odgovorne uredniceinformativnega programa TV KsenijeHorvat Petrovčič bomo uvedli novo odda-jo, v kateri bomo analizirali in razlagaligospodarske trende v Sloveniji in svetu(Odkrito), debatno oddajo Omizje pa bomoprestavili v torkov “prime time” ob 20. uri.Po drugi strani se umikata oddaji Trikotnikin Večerni gost. Lombergar je takrat dodal,da se kultura vrača v okvir televizijskegadnevnika ob 19. uri, torej ne več kot loče-

na rubrika, ob sobotah pa bo kulturi name-njen tudi tedenski pregled po vzoru pod-obnih pregledov tedenskega dogajanja vSloveniji in svetu. Med mladinskimi odda-jami se nekatere (Pod klobukom, Enajstašola) umikajo, zato pa bodo po vzoru tuji-ne uvedli informativno oddajo za mladeInfodrom.

Na področju zabavnih televizijskih oddajbo TV po besedah odgovornega urednikarazvedrilnega programa uvedla razvedril-no-glasbeni šov, iz katerega bo izšel nacio-nalni predstavnik za nastop na evrosongu

seje programskega sveta


Najprej »ne« potem »da«strategiji RTV SlovenijaProgramski svet RTV Slovenija se je na zadnji predpoletni seji odločil da ne razpra-vlja o strategiji razvoja naše hiše za obdobje do leta 2015 - svetniki so kot razlog na-vedli, da niso imeli dovolj časa, da bi temeljito preučili besedilo – kljub takratnemurazočaranju vodstva. Na septembrski seji pa, na njegovo veselje, dokument sprejeli kottemelj za delo v prihodnje.


tekst in foto: Darko Koren

Vlada je na zadnji avgustovski seji delno ugodila predloguRadiotelevizije Slovenija o zvišanju prispevka RTV. Ta se bo zzačetkom prihodnjega leta zvišal za 0,75 evra, kar pomeni, da boz začetkom prihodnjega leta mesečno znašal 12,75 evra.

Zahtevo za povišanje prispevka utemeljujemo s tem, da 86milijonov evrov, kolikor jih letno zberemo s prispevki na javnemzavodu, po deležu javnega financiranja hišo postavlja na repEvrope. Poleg tega pa je vse več socialno ogroženih naročnikov,ki so oproščeni plačevanja prispevka.

Razmišljali smo celo o tem, da bomo - če ne bo zvišanja pri-spevka s 1. januarjem 2012 -, prisiljeni krčiti programe, saj sestroški, zlasti za športne dogodke, povečujejo, prihodki od ogla-ševanja pa se zmanjšujejo.

Čeprav je povišanje prispevka manjše od našega predloga,bomo z dvigom prispevka ponovno vzpostavili nekatera razmer-ja med stroški. Slednje je porušil nov plačni sistem javnega sek-torja, dodatek za dvojezičnost, naraščajoče avtorske in sorodnepravice ter drugi stroški, ki rastejo z inflacijo ali celo bolj, in soresno okrnili programska sredstva.

Z dodatnimi sredstvi bo ponovno vzpostavljena možnost zaprogramski razvoj in ponudbo novih programov. Zvišanje boomililo tudi breme tehnološkega razvoja zaradi naraščajočeamortizacije. Javni zavod bo tako lahko izvajal sprejeti in dogo-vorjeni načrt urejanja statusa stalnih honorarnih sodelavcev obsicer nadaljnjem zmanjševanju skupnega števila sodelavcev, karostaja prioriteta zavoda. Predvsem pa bo hiša zaustavila resnozmanjševanje sredstev za programe javne službe.

Vodstvo javnega zavoda je zahtevo za povišanje prispevka zaen evro ministrstvu za kulturo posredovalo že konec junija, ven-dar je odbor vlade za državno ureditev in javne zadeve zahtevozavrnil kot neutemeljeno.

Vlada je v začetku julija sklenila, da odločitev o morebitnemdvigu prispevka prestavi do uveljavitve zakona o medijih. Slednjije bil po prvem branju v DZ zavrnjen. Nato je, po vmesnem niž-jem povišanju, vlada končno prisluhnila želji vodstva po dviguprispevka in odločila da bo le ta višji za 0,75 evra.

Višji prispevek RTV

in vse to, kot so takrat obljubili svetnikom,se danes že uresničuje.

Člani programskega sveta so v Koprusprejeli omenjene spremembe in dopolni-tve programske produkcije, vendar le vdelu, v katerem se te financirajo iz rednihin ne tudi iz razvojnih sredstev.

Problematiko razvojnih sredstev pa sopo takratnih obljubah podrobneje obrav-navali na prvi septembrski redni seji, ko soobravnavali tudi strategijo razvoja hiše doleta 2015.

Na Radioteleviziji Slovenija želimo sstrategijo razvoja med letoma 2011 in2015 graditi “sodobno, neodvisno in zau-panja vredno hišo”, je na tej seji program-skega sveta dejal generalni direktor zavodaMarko Filli in poudaril, da mora RTVSlovenija biti v službi javnost ter najširšegajavnega in nacionalnega interesa.Prepričan je namreč, da moramo v hišidelati več in bolje na področju vsebinske inprodukcijske kakovostne rasti , saj si ponjegovem mnenju ne smemo dovoliti, da bizaradi pomanjkanja sredstev proizvajali“veliko minutaže, a znotraj nje malo kako-vosti”.

Nekoliko več sredstev lahko na RTVSlovenija pričakujemo od prihodnjega leta,

saj je vlada konec avgusta s sklepom zviša-la rtv-prispevek za 75 centov, podražitevpa začne veljati s 1. januarjem prihodnjeleto. Povišanju se ni dalo izogniti, je dejalFilli, saj bi v nasprotnem primeru moraliposeči po radikalnejših programskih rezih.In kot je omenil ob predstavitvi strategije,želimo zaposleni, ki smo v celoti dokumenttudi sestavili, s strategijo doseči tudigospodarsko neodvisnost od katerih koliinteresnih skupin.

Programski svet je glede strategije spre-jel pozitivno mnenje, vendar s pripombami.Nekaj pomislekov je bilo slišati zaradinapovedi o višanju gledanosti, obenem patudi višanju kakovosti. Sašo Hribar je dejal,da bi se gledanost in kliki na spletni portallahko zvišali z dodajanjem rumenih vsebin,Miran Lesjak pa menil, da je tekmovanje sPOP TV na razvedrilnem področju “vnaprejizgubljen boj”, hkrati pa bi to pomenilo, dagre javni zavod v smer komercializacije.

Programski svet je obravnaval tudi poro-čilo o realizaciji programsko-produkcijske-ga načrta za prvo polletje 2011. Še predrazpravo je direktor Radia Slovenija MihaLampreht pojasnil, da so se poslušalskideleži v prvih šestih mesecih letos zvišali.Prvi in drugi radijski program po njegovihbesedah ostajata najbolj poslušani radijskipostaji v državi, medtem ko tretji program

beleži povišanje števila poslušalcev za5000. Prav tako Radio Slovenija poLamprehtovih besedah ohranja družbenorelevantnost nacionalnega medija.

Direktor Televizije Slovenija JanezLombergar pa je opozoril, da so realiziraliprogram, ki ga je postavila prejšnja skupi-na urednikov, kar bo sledilo jeseni in v pri-hodnjem letu, pa bo v skladu s konceptom,ki so ga z Lombergarjem postavili sedanjiuredniki. Kot je dejal, take ekipe, ki tolikoverjame v spremembe in jih zna speljati, včasu svojega vodenja Televizije Slovenija šeni imel.

Na programski svet je sicer prispela tudizahteva norveškega podjetja Norkring, najRTV Slovenija dosledno oba programaoddaja v HD kvaliteti, kar bi posledičnoomejilo oddajniške zmogljivosti. Kot jeznano, Norkring naši hiši očita kršenjeodločbe v zvezi z oddajanjem programov vsvojem omrežju digitalne prizemne televi-zije oziroma t.i. multipleksu A, sa sam neuspeva prodati in zapolniti svojih zakuplje-nih zmogljivosti in bi posledično to raddosegel. Programski svet pa je sklenil, da nipristojen za razlaganje poslovnih odločitevzavoda.

Prejšnji mesec je projekt Mladi in stari – to je življenje!, v okvi-ru katerega je na Prvem programu Radia Slovenija nastala oddajaGymnasium, dobil nagrado za prispevek k trajnostnemu razvojudružbe za preteklo leto, ki jo podeljuje Javni sklad RS za razvojkadrov in štipendije.

Ker je radio idealen medij, ko gre za občutljive teme, ob katerihse sogovorniki sicer intimno izpostavijo, a imajo ob enem občutekrelativne anonimnosti, je oddaja hitro presegla površinsko prežve-kovanje predsodkov o dveh svetovih, svetu neperspektivnih mladihindividualistov na eni in nezanimivih ‘zateženih starcev’ na drugistrani. Kljub začetnim šumom v komunikaciji, kot na primer‘’Govorite že bolj na glas za božjo voljo!’’, so mladi in stari obpomoči moderatorja in avtorja oddaje Matica Jermana znali

poiskati skupne teme in je pogovor zaživel zato, ker je v obojihvzbudil resnično zanimanje za drug drugega in iskreno željo pozbliževanju in izmenjavi mnenj. Mladi so spoznali, da so stanoval-ci Doma še kako zanimivi in da na primer gospa, ki je na vozičku inbrez obeh nog, iskrivo razmišlja o odnosih ter navdušeno razlagao svojem nedavnem potovanju po Tuniziji. Kako? Kaj? Je to splohmogoče? Presenečenja so se kar vrstila. Ob tem pa je radio s svojonevsiljivostjo celoten projekt posredoval širši javnosti in dokazal,da z odpiranjem pravih vprašanj (še) vedno pride do ljudi, tudimladih. Srednješolci, ki so bili vključeni v projekt, so bili pozitivnopresenečeni nad izkušnjo: ‘’ Všeč so nam starejši, ki nas sprejema-jo takšne, kakršni smo’’ in ‘’ Nikoli si nisem predstavljala, da se vdomu starejših dogaja toliko stvari’’ sta bili izjavi dveh mlajšihudeležencev. Posebni ocenjevalec pa je ob nagradi zapisal, da jeprojekt ‘’vsekakor prispeval k boljšemu razumevanju, spoštovanjuin s tem presegel teoretska razglabljanja o tematiki starih…’’.

Po uspešno izvedenem projektu izzivi ostajajo: kako s pomočjosodobnih medijskih prijemov, ki morajo biti dinamični, multimedij-ski in spodbujati aktivno participacijo ter se ob tem lahko spogle-dujejo z elementi resničnostnih oddaj, zagotoviti odgovoren radij-ski program, ki bo prepoznal tudi aktualno problematiko staranjapopulacije in potrebo po ohranjanju medgeneracijskega dialoga.

Vabljeni k poslušanju oddaje v spletnem arhivu:http://tvslo.si/#ava2.86023644

projekti radia slovenijatekst in foto: Matic Jerman


Dva svetova – eno življenje Prav zato, ker je prepad med mlajšo in vse številčnejšo starejšo generacijo družbena real-nost, ki v veliki meri izvira prav iz pomanjkanja stikov med enimi in drugimi, je radij-ska pobuda, da srednješolci obiščejo stanovalce doma starejših občanov na Koleziji, na-letela najprej na nekaj pomislekov, potem pa na izjemen odziv vseh sodelujočih.

rednjesolci v Domu starejsih obcanov Vič.

aključek projekta v radijskem studiu.

Stanovalci so vedno veseli obiskov mladih.

Optimizem in dobro voljo ustvarjalci oddaje in njihovi gostjesejejo z izvrstnimi glasbenimi in govornimi gosti, ki se jim takoobiskovalci v dvorani kot radijski poslušalci enkrat nasmejejo odsrca, drugič šele po razmisleku; navdušujejo aktivni starostniki, kiso za zgled vsem nam in nenazadnje - v vsaki oddaji voditelj MilanKrapež v dogajanje na odru vključi tudi nekaj obiskovalcev.

Že prva oddaja iz serije, ki si jo je pred desetletji zamislil takra-tni urednik razvedrilnega programa Vili Vodopivec, je bila nagra-jena na jugoslovanskerm tekmovanju radijskih oddaj na Ohridu.Kmalu so jo postavili na oder in kot javna radijska oddaja je večkot enkrat obkrožila Slovenijo. Uredniki in voditelji oddaje so seseveda menjavali, oddaja pa je »preživela« in od letošnje pomladiv novi podobi spet potuje po Sloveniji.

Marca smo bili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novemmestu. Osrednja gostja je bila igralka Violeta Tomič, v vlogi psi-hologinje Ifigenije je gledalce v dvorani in poslušalce pred radij-skimi sprejemniki zabaval Tilen Artač, igral je dixieland ansambelin vokalni kvartet Stari mački; o svojih številnih aktivnostih je pri-povedoval domačin, upokojenec Andrej Pelko. V Kulturnem domuv Cerknici so se aprila predstavili: igralec Brane Grubar, igralkaMarijana Brecelj, imitator Jure Mastnak in fotografinja – amba-sadorka cerkniškega jezera Andreja Peklaj. Maja smo na oder vSemiču postavili Big band RTV Slovenija z Aniko Horvat, Tilna

Artača in Gojmirja Lešnjaka – Gojca. Junija smo bili v Delavskemdomu v Zagorju, kjer je zapel Stane Mancini, ki je pred kratkimpraznoval svojo 80-letnico. Z Big bandom RTV Slovenija je zapelMandolino, zmagovalno skladbo prvega festivala Slovenskapopevka leta 1961 na Bledu in uspešnico iz leta 1961, ki je bila kar52 tednov na prvem mestu glasbene lestvice - Non capito.Navdušili so tudi Alenka Tetičkovič, vsestranska igralka in ženskas posluhom za ljudi v stiski, obetavna mlada vokalistka NežaDrobnič, ki je pred kratkim izdala debitantski album, glasovnimultipraktik « Jure Mastnak ter domačin iz Zagorja, zdravnik inljubiteljski botanik Rudi Zupan.

Tudi poleti ne počivamo: na terasi hotela Zveze društev upoko-jencev Delfin v Izoli smo bili prvo julijsko soboto: igralkaZvezdana Mlakar, igralec Boris Kobal, predsednica Zveze društevupokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak in Rožca Šonc, kivodi projekt Starejši za starejše ter priljubljeni Stari mački.

Avgusta so se v oddaji v radijskem studiu 14 v Ljubljani pred-stavili upokojeni igralec Franc Markovčič, igralka Violeta Tomič inStari mački, septembra pa znova z Big bandom, vokalnimi solistiin igralci s Prizmo optimizma potujemo v Kosovelov dom v Sežani.

Poslušalcev in obiskovalcev javnih radijskih oddaj, ki si želijorazvedrila in optimizma, nikoli ne zmanjka. Tudi ustvarjalci, glas-beni in govorni gostje oddaje na svet gledamo skozi optimističnoprizmo in ta pogled prav radi delimo z našimi zvestimi poslušalci.

iz radijskih programov


tekst: Milana Krapež, foto: Stane Sršen

PRIZMA OPTIMIZMA …vsako prvo soboto v mesecu, prenos ob 20.00 na prvem pro-

gramu Radia Slovenija:

Prizma optimizma kot studijska in terenska oddaja razveseljuje poslušalce že od leta 1978.Namenjena je sicer starejšemu občinstvu, vendar se tako z glasbenimi kot z govornimi vse-binami in z optimizmom nastopajočih dotakne tudi mlajših in naključnih poslušalcev.

… intervju z violončelom

kviz med obiskovalci v dvorani Janeza Trdine v Novem Mestu…

Pohval nismo vajeni - sploh če pride odsodelavca, ki si ogleda vse, kar predvajamoin vsaj še nekaj programov za povrh. Polegtega nam gredo v medsebojnih odnosih naTV-ju lepe besede težje iz ust kot kritične,zato je pozitiven odziv iz predvajanja dvi-gnil dobro voljo v režiji, ki pa je bila že predtem v napetosti. (fotka 1) Sobotni večer nadvojki, skoraj sedem ur v živo, pa čeprav levmes, med oddajami, je adrenalin, sploh koimajo gledalci možnost popljuvati vse sku-paj. Izvedbena ekipa v studiu in v režiji,ustvarjalci oddaje in voditelja, vsi smoimeli samo en cilj – dobro oddajo. Počutilasem se kot v času RES JE! in svojega delana komercialnih televizijah, ko ekipa dihakot eno. Lenart, tonski mojster, se je aktivi-ral kot gledalec prek spleta, Roman, Rudi,Gregor, in vsi ostali izvedbeni sodelavci vsosednji sobi, pa v režiji in studiu sokomentirali dogajanje na monitorjih. Sekuin Bernarda (fotka 2), uigrana kot bi že večoddaj vodila skupaj, sta s sproščenimodnosom in dobrimi komentarji vse skupajše vzpodbudila. Po pilotu Nizozemska,hvala ti, ko so telefoni neprestano zvoniliin vsega skupaj ni bilo mogoče obvladova-ti, smo ugotovili, da se dogaja nekaj, na karsmo pozabili – da gledalci sodelujejo in dajim še vedno ni vseeno, kaj vrtimo.

Evrovizijski TV Laboratorij je bil – splohglede na to, da je šlo za enkraten, prvič natak način izveden projekt – več kot dobrosprejet predvsem med gledalci, 3500 gla-sov smo zabeležili in ogromno konstru-ktivnih komentarjev, ravno tako je bildobro sprejet med kolegi na televiziji, karse meni osebno zdi izjemno pomembno.Pozabili smo že, da je naš program našaslika in vsi si želimo jasno, kakovostno,dobro zvenečo televizijo odličnih vsebin, kinas znajo tako ganiti kot razjeziti. Slednje,provokativno zastavljena oddajaNizozemska, hvala ti, ki je samo prikazdejanskega stanja z azilanti, je bila prinekaterih gledalcih razumljena, pri drugihne. Ne čudi, da sta bili najbolj odmevnioddaji Soba 9, simpatična nizozemskaglasbena oddaja z rezultatom – dobropesmijo, in Nemški strah, odlična doku-

mentarno-izobraževalna zabavna oddaja ostrahu – v tem primeru pred islamom.

Če se bo TV Slovenija odločila s projek-tom nadaljevati, si ustvarjalci, producentDenis Miklavčič, Jelka Stankovič, urednicaspletne strani in zadolžena za posredova-

nje informacij o projektu in jaz želimo, dabi tudi gledalci lahko pošiljali svoje ideje aliže izdelane predloge ter da bi na razpis zapilotne oddaje naslednje leto prispelo veli-ko kakovostnih oddaj slovenskih neodvis-nih produkcijskih hiš.

TV laboratorijtekst in foto: Natalija Gorščak


»Kdo je izbral te oddaje?«…...je spraševal Renato iz predvajanja programov. »So ti všeč,« sem nelagodno vprašala.»Ej, super. Produkcija je sodobna, teme aktualne, čisto nekaj drugega kot smo navajeni.«

China Radio international oddaja radijske programe v 61 jezikih,tudi v večini evropskih. Poleti so obiskali uredništvo radijskegaprograma za obveščanje tuje javnosti - Radia Slovenia internatio-nal v Mariboru. Kitajske gostje, na čelu s podpredsednico upraveWang Dongmei so si z zanimanjem ogledali kako nastaja radijskiprogram za informiranje tuje javnosti, ki ga oddaja RTV Slovenijain tudi drugi programi, ki jih pripravljajo v regionalnem RTV cen-tru v Mariboru.

Kljub velikim razlikam med obema medijema - Radio Chinainternational zaposluje več kot 4000 ljudi in ima dopisništva povsem svetu, Radio Si pa 9, so se dogovorili, da bosta uredništvi vprihodnje sodelovali pri izmenjavi nekaterih informativnih vsebinin reportaž ter drugih prispevkov. Obeta pa se tudi izmenjava naj-popularnejših zabavnoglasbenih vsebin.

kitajci


tekst in foto: S.T. prišli - odšli

Kitajski RSi na obiskupri našem RSi

EVI – dostopdo evidence prisotnosti

Na naši vedno bolj izpopolnjeni domači spletni strani/mojrtv/, že kar nekaj časa lahko zaposleni spremljamo tudievidenco prisotnosti. Rubriko najdete med uporabnimi pove-zavami in v kolikor boste želeli nadzorovati, kako se izpisujeevidenca vaše prisotnosti na delovnem mestu, koliko dniimate še na voljo dopusta, kako po elektronski poti nadome-stiti pisanje obrazcev za koriščenje ur, dopusta in vsega karsodi v evidence, lahko povezavo koristno uporabite.Ravnanje po navodilih vam bo omogočilo vse to, v kar doslejniste imeli takojšnjega vpogleda in ste potrebovali pomočsodelavcev, ki so skrbeli za vpisovanje podatkov.

Za dostop do želene internetne strani boste seveda mora-li pridobiti geslo, oziroma slediti navodilom.

PRIŠLI V JUNIJU 2011

PPE TV SLOVENIJABINE KRANJC – oblikovalec osvetljaveTOM LEMAJIČ – oblikovalec zvoka TV/RA produkcijeSIMON POTRBIN – tehnik osvetljaveANTONIJA RAŽEN – novinarka specialistkaNOVAK TUNJIĆ – zvokovni tehnik

POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJEMAJA KOVAČ – strokovna sodelavka za trženjeANA MUŠIČ – strokovna sodelavka za trženje

ODŠLI V JULIJU 2011

PPE TV SLOVENIJAALEKSANDRA ZAJC FAŠUN – organizatorka izvedbeMARIJA KAČ – raziskovalka – statistikIGOR LALOŠ – mojster zvokaBORIS PAVLIN – oblikovalec zvoka TV/RA produkcije

PPE RADIO SLOVENIJABARBARA CUJNIK TROŠT – turnusna urednicaVIDA SIDONIJA CURK – urednica oddajBOGDANA DOBERŠEK – novinarka urednicaDAVID JARH – solist improvizatorJANEZ NOVAK – urednik uredništva

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIARAJKO KOMPAN – tehnični vodja RA/TV produkcije

PRIŠLI V JULIJU 2011

PPE TV SLOVENIJAALEŠ SLAPAR – zvokovni tehnik

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAMATEJA OSTROUŠKA – tajnica režije skript

ODŠLI V AVGUSTU 2011

PPE RADIO SLOVENIJAIZTOK HRASTNIK – solist radijskega simfoničnega orkestraMETKA VISTER – vodja oddelka

POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJEIZTOK JAKOPIN – samostojni strokovni sodelavec za trženje

EKONOMIKA POSLOVANJAJERNEJ KAVKLER – računovodja

PRIŠLI V AVGUSTU 2011

PPE RADIO SLOVENIJAPETRA KOVIČ – novinarka specialistka

»Sem domačin, moji starši so iz Osapske doline, rojen pa sem vTrstu. Leta 1948 je bilo pri nas zaradi tržaške krize zelo hudo. Nuna,ki je v porodnišnici skrbela za rojstno knjigo, ni hotela vpisati neimena Miloš in tudi ne priimka Ivančič. Iz koledarja je kar izbralaneko italijansko ime aktualnega svetnika in ga pripisala našemupoitalijančenemu priimku še iz časov fašizma, češ da se imena suž-njev ne da zapisati. So me pa s tem imenom krstili v naši vaški cer-kvi. Ko je čez dobro leto moja mama skupaj z mano prebežala izCone A v cono B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja, sonaju, ko sem imel trinajst mesecev, priprli v koprskem zaporu.Osnovno šolo sem deloma obiskoval v Ospu, deloma v Dekanih. Kersmo se vmes preselili v Koper, sem se eno leto vozil v šolo iz mestana vas. Oče je v tistih letih zbolel in nisem mogel v gimnazijo, tem-več v šolo, ki bi mi dala takoj poklic. Odločil sem za srednjo eko-nomsko šolo. V osnovni šoli sem pisal pesmi in sodeloval pri ure-janju časopisa Modri val, na srednji šoli pa Vala. Torej ni zgolj slu-čaj, da sem leta 1992 naš novi dopoldanski program, s katerimsmo nadomestili prenose Vala 202, imenoval Modri val RadiaKoper.«

V srednji šoli je začel leta 1966 sodelovati z dopisništvom Dela,ki je bilo v Kopru zelo močno. Vodil ga je novinar Gustav Guzej, kije bil mentor številnim dobrim novinarjem. V Ljubljano je šel štu-dirat novinarstvo in se sam preživljal. Tu je pomagal v uredništvuDela, pisal pa je tudi v razne druge časopise, za revijo Antena inStop, kjer so dobro plačali.

Ustanavljanje Radia Študent Radio Študent je začel delovati leta 1969, pri tem so bili še pose-

bej dejavni Primorci. »To so bili časi študentkih nemirov, ki so izFrancije zajeli tudi nas. Na Radiu Študent sem delal samo prvo letopo ustanovitvi. Bil sem prvi akreditirani novinar Radia Študent v

tedanji slovenski skupščini in imel dostop do vseh gradiv tako kotnovinarji drugih hiš. Na Študentu so bili zelo nizki honorarji, zatosem težil v redakcije, kjer se je dalo kaj več zaslužiti.« Miloševi star-ši mu med študijem niso mogli kaj dosti gmotno pomagati. Ker sev svoji mladosti niso želeli prikloniti fašizmu in vključiti v italijan-ske šole, so ostali neizobraženi in revni. Dobro plačana in odgovor-na dela pa so po vojni dobili prišleki, za domačine so ostala fizičnadela. »Živeli smo v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Našadolina je bila praktično z dvema mejama odrezana od sveta. Ediniprehod v Koper je bil čez hrib Tinjan, tako da so se ljudje iz Ospamnožično izseljevali. V Kopru je šlo boljše.«

Iz tega obdobja je Miloš napisal veliko zgodb, ki govorijo pred-vsem o hrani in revščini v njihovi vasi. »Tudi med študijem, ko semdelal na Radiu študent in nisem mogel preživeti od njihovih hono-rarjev, sem moral služiti celo v nočni izmeni v Energoinvestu vČrnučah, kjer so izdelovali velike transformatorje, sčasoma pa semzačel sodelovati z Radiom Ljubljana in Radiom Koper - Capodistria.Večjih težav s politiko v času študentskih nemirov nisem imel,čeprav sem bil vseskozi član revolucionarnega vrenja.«

Navzkrižja z mentorjem diplomske naloge.»Na Radio Ljubljana sem prišel na povabilo takratnega direktor-

ja Milana Merčuna, ki nam je na fakulteti predaval o radiu. Delalsem v turnusu dnevno informativnega uredništva z Maco Švabič,Sandijem Frelihom, Štefanom Kutošem, pozneje pa sem odšel v

Koper, preveč me je vleklo domov. Na FSPN sem diplomiral natemo Radio Koper, navkljub temu, da sem prišel navzkriž z men-torjem. V diplomski nalogi, s katero sem raziskal in razkril feno-men uspeha koprskega radia, sem predlagal, da se takratni dvoje-zični program, ki je bil pretežno italijanski, loči na dva programa,

naša leta


Miloš IvančičDolgoletni odgovorni urednik slovenskega programa Radia Koper - Capodistria MilošIvančič je začel pisati zelo zgodaj. Redno se je zaposlil leta 1973 kot novinar repor-ter. Pripravil in izvedel je ločitev in podaljšanje ter celovito prenovo programa.

Iskalci zlata: Časopisno potopisna reportaža iz leta 1968. Miloš stojičetrti z leve.

nternetna stran RK-C iz leta 1996.


tekst: Jože Skok

slovenski pa razširi v celodnevni obmejni in manjšinski program.Mentor, ki pa je bil nosilec republiškega predloga nove mreželokalnih radijskih postaj, pa je naš program videl le kot enegaizmed lokalnih radijev.«

Tedanjemu direktorju Radia Koper - Capodistria Miru Kocjanu, kije že razmišljal o novih oddajnikih, so Miloševe zamisli ugajale,zato ga je hitro postavil za urednika, ki naj pripravlja novi sloven-ski program na ločenih frekvencah. Leta 1977 je Miloš postal ured-nik slovenskega uredništva. Dve leti kasneje, ko je slovenski pro-gram dobil nove frekvence in lastno oddajniško mrežo, je bil ime-novan za prvega odgovornega urednika tega novega programa.»Sestavljen je bil iz razširjenega in povsem prenovljenega lastnegaprograma, prenosov izbranih pasov Vala 202 ter prvega in tretjegaprograma Radia Slovenija. Vlogo Radia Koper kot čezmejnegaPrimorskega radia je dodatno okrepil tudi studio v Novi Gorici.«

Miloš Ivančič je kot odgovorni urednik k sodelovanju povabiltudi slovenski program Radia Trst, ki je del italijanske državneradiotelevizije. Radio Koper in Radio Trst A sta začela skupaj pri-pravljati niz oddaj, katerih cilj je bil združevati ljudi z obeh stranimeje, od katerih sta se še ohranili Radijsko martinovanje in Naššportnik.

V programih Radia Koper pogumne odločitve »Skupni program za poslušalce onstran meje lahko opravljajo

le ljudje, ki živijo tam in dihajo s prostorom. Zavzemal sem se zademokratizacijo programa, oddaje v živo in odprte telefone, neglede s katere strani meje prihaja klic. Bili smo med najboljpogumnimi v Slovenji. Prvo vodeno oddajo in Radijski dnevnik smopripravljali že leta 1976.«

Leta 1979, ko so izpeljali ločitev slovenskega in italijanskegaprograma, je postal prvi odgovorni urednik tega programa.»Oblikovali smo ga s kombinacijo lastnih oddaj in prenosov terizbranih oddaj Radia Slovenija. Zvečer smo na ukv omrežju pred-vajali tudi tretji radijski program Radia Ljubljana. Menil sem, da staTrst in Gorica tako pomembni mesti, da bi marali dobiti tudi tazahtevnejši nacionalni kulturni program. Program smo izvajali vživo, imeli smo intervjuje tudi z duhovniki, skratka težili smo zademokratizacijo programa. To je bilo več ali manj tudi nujno, saj so

bili tukajšnji ljudje ves čas pod vplivom italijanskih medijev. Priuredniškem delu smo se posvečal specifičnemu našemu obmejne-mu prostoru in Slovencem na obeh straneh meje. S FilibertomBenedetičem, ravnateljem Radia Trst, smo po ločitvi programov naRadiu Koper leta 1979 začeli sodelovati, kar je bilo prej za obe stra-ni malo sporno. Pripravili smo skupne javne radijske oddaje, tudiradijsko martinovanje in javne radijske kvize, denimo o PrimožuTrubarju, na katerih so se srečevali srednješolci z obeh strani meje.Zakaj javne prireditve, zato da se ne družimo samo preko etra,ampak tudi osebno spoznavamo na družabnih srečanjih.

Žal je to sodelovanje po osamosvojitvi precej uplahnilo, kar memoti, saj sem človek tega prostora, Istran in Tržačan po rodu. Našeoddaje so bile zelo zanimive tudi za Radio Ljubljana in dobroposlušane, čeprav so bile verjetno še bolj priljubljene glasbene, kotnpr. Made in Itay.«

V prejšnjih časih se je Miloš znašel tudi v disciplinskem postop-ku, ker so v radijskem dnevniku poročali o možnosti, da se kopr-skemu Tomosu lahko zgodi stečaj. »Šlo je, seveda, za ustrahovanjeali discipliniranje mladih, ki so si preveč upali. Še hujše pritiske sempa doživel po osamosvojitvi, ki se mi je iztekal tretji mandat odgo-vornega urednika. Nekatere je motilo celo to, da sem dobil odtakratnega ministra za informiranje posebno zahvalno pismo zavodenje programa med slovensko vojno in da sem leta 1992 uspe-šno izpeljal projekt celodnevnega programa.«

Dan prej»Marsikaj smo si upali. Celo dogodke z Roške ceste smo nepo-

sredno prenašali, čeprav jih Radio Ljubljana ni. Preprosto smo sepriključili na Radio Študent in prenašali dogajanje. Vojno program-sko shemo v času osamosvajanja Slovenije smo v regionalnemcentru v Kopru začeli dan prej, ker so se dogodki na Primorskemodvijali prej kot drugod po Sloveniji. Takrat smo bili najbolj poslu-šani radio, bili smo servis za ostale medije. Za to sem moral spro-stiti novinarja, da je lahko servisiral novinarje dopisnike, ki so dela-li v Kopru in posredovati informacije kolegom v Trstu. Program soneposredno, v živo, vodile novinarke in novinarji, ki so se izmenja-vali praktično ves čas vojne.«

Miloš, Miro Kocjan in Frenk Mele leta 1980.

Pogovor ob ločitvi programov RK –C 1979.

naša leta


Leta 1992 je Miloš kot odgovorni urednik Radia Koper, skupaj sštevilnimi prizadevnimi novinarji v uredništvu, ki ga je vodil,podaljšal slovenski program. Le ta je postal celodnevni in samo-stojni s shemo, ki je ohranila dobro poslušanost še do današnjihdni. Dopoldanski prenos Vala 202 so zamenjali z lastnim kontak-tnim programom Modri val Radia Koper.

Pol leta po tem, ko je izpeljal novi celodnevni programa so ga poizteku tretje mandatne dobe odgovornega urednika postavili naeno najnižjih delovnih mest z nazivom novinar, vendar z opisomdel in nalog računalniškega operaterja. Začel je iskati novo službo,a se je premislil in se ni predal. »Že prej so začeli v Italiji razproda-jati oddajniško mrežo našega radia in televizije. Veliko se je govo-rilo, da bodo ta naš radio razkosali, razprodali in privatizirali intemu sem se uprl.«

Že leta 1996 je naredil prvo internetno stran Radia Koper in prvointeraktivno računalniško oddajo Radionet. Napisal in izdal je tudipriročnik o uporabi računalnika. Ob vsem tem je vseeno pripravljaltudi druge novinarske zvrsti. »Opazil pa sem, da so nekatere pose-bej motili moji komentarji, nekateri politiki pa so me začeli šteti

med svoje. Tudi zato sem se vrnil k svojim Istranom, Primorcem, inzačel delati najprej reportaže o izpraznjenih vaseh, potem pa javneradijske oddaje, s katerimi sem jim obujal zavest in pomagal pre-segati meje. Plačni razred smo mi kasneje popravili, saj po odme-vih na oddaje Abitanti so v Istri, Vrnimo se v Zanigrad in podob-nih, jim ni ostalo drugega. Z nekaterimi oddajami sem v praznevasi pritegnil več tisoč obiskovalcev, v Topolovcu pa sem spodbu-dil celo obnovitev najvišjega zvonika v Istri.«

Leta 1997 je ponovno kandidiral za odgovornega urednika.»Dobil sem dvaindvajset glasov podpore in dva proti. Zato je takra-tni direktor radijskih programov razpis razveljavil in objavil nove-ga, ker naj bi jaz izhajal iz prejšnje garniture. Čeprav so novegaodgovornega urednika izbrali po novih kriterijih, so me vseenopostavili za urednika programa oziroma urednika uredništvaregionalnega programa. Žal je bilo moje vztrajanje na temeljihprofesionalnega radia in na izvorni vlogi našega programa, kotmanjšinskega in obmejnega, ne pa programa primorskih občin, šemanj pa dopisništva Radia Slovenija, za nekatere zelo moteče in some začeli izrivati iz vodstva. Najbrž je nekatere še najbolj motilamoja pokončna drža.«

V arhivu Radia Koper je še ogromno oddaj Ob uredniškem delu je Miloš Ivančič pripravljal različne novinar-

ske oddaje, zadnja leta pa najraje reportaže in intervjuje razisko-valnega značaja. Ob njegovem odhodu v pokoj je bilo v arhivushranjenih najmanj dvajset oddaj o zgodovini in ustvarjalcih RadiaKoper, pa še nekaj več javnih radijskih oddaj, dvesto petdeset krat-kih reportaž, dvesto daljših oddaj v nizu Slovenci ob meji in pribli-žno toliko trideset minutnih oddaj Primorski kraji in ljudje, čepravso jih nekoč veliko brisali zaradi varčevanja s trakovi. V njih je kotavtor odkrival manj znano zgodovino in posebnosti domačih kra-jev s pričevanji ljudi iz različnih življenjskih okolij. Posebej odme-vne so bile oddaje o primorskih izgnancih in beguncih, o fojbah,borcih in tigrovcih, internirankah, primorskih pevcih in glasbenikih.Polovica oddaj je bila posneta na oni strani meje. Za svoje delo jeMiloš Ivančič prejel številna priznanja in nagrade.

Miloš je bil v mladosti veslač in se je navadil garaškega in tim-skega dela. Kljub delu in obveznostim je vedno našel čas za raznedruge dejavnosti, zelo rad je pomagal vaškim društvom, dvakrat jevodil aktiv novinarjev in bil celo predsednik koprskega pihalnegaorkestra. Ves čas službovanja je bil zelo dejaven tudi na ravni zavo-da. »Dvanajst let sem hodil v Ljubljano na kolegije direktorjev radij-skih programov, osem let sem bil vabljen tudi na širši kolegij gene-ralnega direktorja, pomagal sem voditi nekdanji najvišji organzavoda, Skupščino RTV Ljubljana, in se za našo hišo boril na raznihrazprtijah nekdanje JRT. Leta 1989 sem prejel plaketo RTV SLO zazasluge pri razvoju RTV v Sloveniji.« Leta 2000 je napisal tudi pri-ročnik Radio kot Radio Koper, ki je zanimiva podlaga za delo novi-narjev. Mogoče ga bo kdaj izdal tudi v knjižni obliki.

Krivica pri prevedbi »Pri prevedbi v nov plačni sistem ob prehodu v plačni sistem jav-

nega sektorja leta 2008 sem bil razporejen celo za devet nižjih pla-čnih razredov. Nižje nisem mogel pasti, kar me je zelo prizadelo, pane samo to, še bolj odnosi, ki jih je ustvarjalo novo vodstvo.Starejši novinarji smo bili razporejeni nižje kot najmlajši, kar se mije zdelo sramotno za tako institucijo, ki druge uči morale. Sem pazadovoljen, da so moje oddaje pustile en pečat. Še danes, ko semleto dni v pokoju, me je pred kratkim nekdo iskal, ker me je želelosebno spoznati. Marsikdo me še vedno sprašuje o oddajah, ki jihne sliši več. Z Radia Koper sem odšel v pokoj skrajno razočaran, kerniso priznali vrednosti mojega dela, še bolj pa zaradi slabih med-sebojnih odnosov. Imel sem občutek, da me želijo nekateri namer-no prizadeti. Naposled sem močno zbolel, zdravili so me tudizdravniki, ki so radi poslušali moje oddaje. Kljub temu sem ves častudi pisal.«

Miloš Ivančič ima številne konjičke in ostaja predan svoji zemlji.Ohranil je še nekaj štirideset let starih trt in osemdeset let stariholjk, pod Mišjo pečjo pa je za vnuke zasadil nov oljčnik. Veliko seukvarja s pisanjem, napisal je vrsto pesmi in zgodb, ki v obliki basnigovorijo o človeških značajskih lastnostih, a jih v zbirki še ni obja-vil. Aprila 2011 je izšla njegova knjiga Peruti tržaškega aborigina,ki govori o pretresljivi in ustvarjalni življenjski poti tržaškegaSlovenca. Sedaj pripravlja novo o primorskih Slovencih, ki somorali zapustiti svoj dom, posebno je predan faktografskemu zbi-ranju in urejanju. Karkoli je storil ima dokumentirano, kar je zelopriročno za objavo.

Torta ob 10 letnici celodnevnega programa na RK-C v slovenščinileta 2002.

Na odru je za njih pela in pripovedovala Mateja Perpar s skupi-no Čmrljčki. Z zgodbico o kužku je vrtičkarje popeljala v svet domi-šljije in pravljice, ki ji lahko najmlajši prisluhnejo vsak večer ob19.45. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč zaščitni znak 1. progra-ma Radia Slovenija, ob kateri je zraslo že ničkolikoliko generacij.Letos praznuje že svoj 46. rojstni dan, je povedala redaktoricaoddaje Alja Verbole.

Osnovnošolci so se pod odrom zbrali drugi dan bazarja – urnikprireditev je namreč napovedoval glasbenega gosta, priljubljenegamed mlado generacijo. Tadeja Bizilj je gostila Zlatka - gosta odda-je Hudo!, ki je namenjena starejšim osnovnošolcem in je na spore-du vsako soboto po 9. uri na 1. Programu Radia Slovenija. Na odruso bili tudi učenci OŠ Jožeta Moškriča in OŠ Riharda Jakopiča. ZaZlatka, ki je zapel dve skladbi, so imeli veliko vprašanj. Nekateri sose opogumili in na odru zapeli oz. »zarepali« še sami.

radio med ljudmi


tekst in foto: Špela Šebenik

Program za mladena otroškem bazarjuNa Otroškem bazarju se je letos predstavil tudi Program za mlade s 1. Programa Ra-dia Slovenija. Prvi dan bazarja so za najmlajše pripravili pesmice in pravljico kar v živona Gospodarskem razstavišču.

42.festival narečnih popevk je spet gostila Velika dvorana SNGMaribor, ob pevskih debitantih je prvič nastopil tudi voditelj,igralec Vojko Belšak, ki je izpeljal prireditev po zamisli avtoricescenarija Katje Pegan. Kako je narečna popevka »dihala« ste sli-šali , za zvok sta v Glasbeni produkciji Radia maribor skrbela ton-ski mojster Davorin Zemljič in producent Smiljan Greif , videli pa- kot si jo je zamislil režiser prenosa Igor Ambrožič s TelevizijeMaribor. Čeprav je festival šele izzvenel, pa je pred nami že izziv- v letu 2012 bo najstarejši slovenski popevkarski festival 17.aprila praznoval 50-let od prve izvedbe v mariborski Unionskidvorani. Ampak, do takrat bo preteklo še veliko vode v Dravi.

Letošnja bera 12 popevk je bila glasbeno raznolika, v izvedbi 6solistov in 6 večjih zasedb, z nekaj obetavnimi debitanti, 12avtorji glasbe, 10-pisci besedil v 6 narečjih , z aranžmaji za Bigband RTV Slovenija , ki ga je vodil Lojze Kranjčan se je trudilo 7aranžerjev. In ker smo narečni festival: 3.nagrada za besedilo -Rajko Stropnik za skladbo V Kortah, zapel jo je kvintet bratovSmrtnik z avstrijske Koroške, 2.nagrada - Milan Ostojič za skladboNe povej v izvedbi Moire in 1.nagrada za besedilo- Leon Oblakza skladbo Nej me Souča adplakne, zapela jo je Tiana. Ostaneta šedve nagradi : nagrada strokovne komisije in nagrada poslušalcev.

vesela jesentekst: U.Č.Š., foto: Mediaspeed


Festival narečnih popevk 201142.festival narečnih popevk je spet gostila Velika dvorana SNG Maribor, ob pev-skih debitantih je prvič nastopil tudi voditelj, igralec Vojko Belšak, ki je izpeljalprireditev po zamisli avtorice scenarija Katje Pegan. Kako je narečna popevka»dihala« ste slišali , za zvok sta v Glasbeni produkciji Radia maribor skrbela ton-ski mojster Davorin Zemljič in producent Smiljan Greif , videli pa - kot si jo je za-mislil režiser prenosa Igor Ambrožič s Televizije Maribor.

Prifarski muzikanti- pridejo, odpojejo in zmagajo- nagradaposlušalcev

Halgato band, nagrada strokoven komsije

Lojze Kranjčan in Stane Kocutar, odgovorni urednik radiaMaribor- čestitka dirigentu Big banda RTV Slovenija za Abrahama

Dr.Mihaela Koletnik, Leon Oblak - 1.nagrada za besedilo, voditeljVojko Belšak

Uredništvu oddaj o kulturi Televizije Slovenija je Jože dal vsosvojo profesionalno ustvarjalno energijo in bil več kot štiri deset-letja ena izmed njegovih najbolj uglednih in nepogrešljivih oseb-nosti.

V šestdesetih letih se je na takratni televiziji zaposlil kot novinar,čeprav je to delo opravljal že prej kot honorarni sodelavec, postalredaktor oddaj in skoraj desetletje tudi urednik uredništva. Zadnjaleta svojega delovanja je imel status komentatorja, to je najvišjipoložaj, ki ga je mogoče doseči v novinarskem poklicu. Ko semkonec osemdesetih let prejšnjega stoletja prišel v uredništvo, jeJože praktično že dosegel vse, kar se je dalo doseči, bil je enaizmed najbolj razpoznavnih osebnosti naše televizije, posebej pa šenjene kulture. Bil je znan kot voditelj Kulturnih diagonal ene izmedprelomnih televizijskih oddaj. Poleg številnih domačih priznanj jedobil tudi francosko odlikovanje Vitez reda umetnosti in literature.

Seveda, Jože Hudeček je bil predvsem svetovljan, govoril je vseglavne evropske jezike in to ne le tekoče, ampak gladko tekoče. Kotkulturni novinar je prepotoval svet in se tam in doma srečal s šte-vilnimi velikimi in znanimi osebnostmi iz sveta umetnosti, takoliterature, kot tudi likovne umetnosti. In, ko je dosegel te skrajnemeje v novinarski stroki, se je v devetdesetih letih spet vrnil k lite-raturi, ki jo je globoko v sebi nosil neizživeto zaradi nenehnihobveznosti in specifike novinarskega dela.

Hudeček je na televizijskih ekranih v svojem življenju nanizal natisoče zanimivih zgodb o umetnosti in njenih protagonistih, o kul-turni dediščini, o kulturnih vrednotah, ki jih moramo ceniti in spo-

štovati kot posamezniki in kot narod in nekaj teh v njegovi dušiohranjenih zgodb je nato zaživelo v knjigah, ki so izšle v neverjet-no kratkih razmakih. Zdelo se mi je, da so se v njem sprostile vsetiste tleče iskre in energije, ki jih je Jože dolgo nosil v sebi in sonato v valovih pljuskale na dan.

Če je kdo obvladal nastopanje na televiziji, vodenje oddaj, vode-nje pogovorov, komentiranje in še vse drugo, je bil to gotovoHudeček. On preprosto ni nastopal, bil je tam, živel je sredi ekrana,oddajal energijo in izvabljal besede svojih sogovornikov. On ni bralbesedil, on jih je pripovedoval, prepričljivo in logično, da smo garazumeli in mu predvsem verjeli. To, kar je povedal, je bilo spošto-vanja vredno in to, kar je znal ob koncu oddaje izraziti kot sklepnomisel, je stalo na mestu, je imelo svojo težo, je bilo vredno zaupa-nja. In ko je komentiral, si vedel, da za svojimi trditvami stoji sto-odstotno, kajti bil je neverjetno prepričljiv in znal je iti do konca.Pa ne zato, da bi razdiral, ampak zato, da bi poučil, da bi ozavestilgledalca o pomenu določenih stvari in pojavov iz umetnosti alikulturne dediščine.

Osebno, kot estet, ljubitelj in občudovalec prave umetnosti jesrečal in jih upodobil v televizijskem mediju Jakca, Plečnika in vsevelikane povojne slovenske likovne umetnosti: Franceta Miheliča,Marija Preglja, Gabrijela Stupico, Maksima Sedeja, MaksimaGasparija, Zorana Mušiča in mnoge, mnoge druge. Njegovi anto-loški pogovori so resnično odpirali poglede v umetnikove duše, kiso jih malokomu odprali. Mojstrstvo izpraševalca je izvabljalo tudinajbolj intimne, globoko skrite izpovedi.

Hudečka sem občudoval in spoštoval kot televizijski gledalec inkot kolega. Občudoval sem njegovo napisano besedo, predvsem panjegovo samozavestno in profesionalno držo v vsakem njegovemtelevizijskem nastopu. Stari rek pravi: »Za pesnika se moraš roditi«,kolegu ob slovesu bi rad izrekel še zadnji kompliment: »Za Hudečkase moraš roditi«. Jože nam je zapustil ogromno, to nesporno doka-zujejo pri nas arhivirane oddaje in drugo ohranjeno gradivo. Tako,kot se je on z vsem spoštovanjem vedel do naše kulturne dedišči-ne, tako se moramo tudi mi v tem trenutku še enkrat spoštljivozavesti bogastva vrednot, zapisanih v vseh teh oddajah, pa v nje-govih člankih in knjigah - torej v vsem, kar ostaja za njim in ponjem.

Iztok Premrov

ZAHVALA

OB BOLEČI IZGUBI OČETA SE VSEM SODELAVKAM FINANČNORAČUNOVODSKE SLUŽBE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA VSAIZREČENA SOŽALJA , DAROVANE SVEČE IN DRUGO POMOČ.

NAJLEPŠA HVALA VSEM, KI STE GA POSPREMILE NA NJEGOVOZADNJO POT.

ŠTEFKA SNOJ

in memoriam


Jože Hudeček 1937 - 2011

Seveda pa je za dokončno podporo trdi-tvi o ZNANJU, kot eni od temeljnih vrednotJZ RTV Slovenija, poleg zagotavljanja teh-noloških, prostorskih, materialnih inkadrovskih pogojev za njegovo izvajanje,potrebno še kar nekaj opornih točk.

Ključna med njimi je seveda ta, da se jes to vrednoto oz. z ZNANJEM identificiralain jo sprejela tudi za svojo (osebno) kritičnamasa sodelavcev hiše, kar seveda omogočanjeno razširjanje tudi na preostali del kole-ktiva. Pri tem so jo vodje /uredniki dolžnipromovirati in sodelavcem jasno sporočati,da bodo v procesu izgradnje njihovih delov-nih karier, uspešnejši tisti z več znanja indelovnih kompetenc. V to morajo biti pre-pričani tudi sodelavci in izobraževalen krogbo sklenjen.

Kakor koli že, jesenski izobraževalni cikelpričenjamo z:

-z zaključkom usposabljanja mladihvoditeljev TV programov

-z nadaljevanjem delavnice ga. HankeKastelicove »Od zasnove do produkcije TVprogramov«

-z delavnico Jasona Kinga predavateljaEBU-ja o »Socialnih omrežjih in njihovemuvplivu na produkcijo programov«

-z delavnico o otroških oddajah zJanom-Willelomom Bultom enim odnajinventivnejših snovalcev televizijskihoddaj za otroke, urednikom nizozemsketelevizije.

in ostalimi delavnicami iz izobraževalne-ga železnega repertoarja.

Nekaj denarja in energije pa bo v rezervitudi za vaše dodatne predloge in sugestije.Vabljeni vsi, tako tisti, ki si želite ogledatinove prostore kot tisti, ki imate namen vnjih pridobivati tudi znanje.

Lep pozdravSodelavci IS, Janez , Marjan , Daša,

Mateja , Arni in Marjan

znanje za prihodnosttekst: Marjan Kralj, foto: Darko Koren


Ob pričetku novega »šolskega leta«v izobraževalnem središču RTV SlovenijaNa prvi pogled je ZNANJE ena od temeljnih vrednot organizacijske kulture javnegazavoda RTV Slovenija. O tem nas prepričujejo tudi novi prostori na Trubarjevi, v ka-tere je Izobraževalno središče preselilo svojo dejavnost pred nekaj meseci. Njihova ve-likost, funkcionalnost, predvsem pa tehnična opremljenost, bo nedvomno omogočalaizobraževanje, usposabljanje in pridobivanje znanj in spretnosti, nujnih za modernoin racionalno produkcijo programov RTV Slovenija v naslednjih letih.

Diplome potrjujejo nova znanja

Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite naj-kasneje do 20.10.2011 v ured-ništvo na naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščen-ke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:MARKO STOPAR. Tokrat smoizžrebali: 1. NAGRADA: RihardŠoper, Paderšičeva 23, 8000 -Novo Mesto, 2. NAGRADA:Katja Osredkar, knjigovodstvoosnovnih sredstev, 4270Jesenice 3. NAGRADA: PeterRudl, Pameče 76, 2380 SlovenjGradec.

NAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/

Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vpraša-nje in uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.

razvedrilo


SESTAVILJOŽE

PETELIN

ENOVALENT-NI RADIKAL,BAZA ALKO-

HOLA

VRH NADROBANOVIM

KOTOM(2029 M)

IME VEČSLOVENSKIH

NASELIJ

GRŠKI BOGVOJNE

MEDNAROD-NA POGOD-

BA

GRŠKI BOGZDRAVIL-

STVA

NOVO-ZELANDSKIPRAKUŠČAR

IZREZANDEL

LJUDSTVO VLAOSU IN NA

TAJSKEM

KRAJŠE IMEZA ESTONCA

METAMORF-NA KAMNI-

NA, TUDIKRASNIK

MANJŠI SKRA-JNI KONECKOPNEGA

NIZOZEMSKATVORBA V

PANJU

NASLOVNIJUNAKA

SHAKESP.TRAGEDIJE

ENAKI ČRKI

IMENIZOZEMSKEPOP PEVKEROMBLEY

AMERIŠKIJAZZIST IN

PRODUCENT(OLIVER)

MESTO PRIPARIZU Z

RAZKOŠNIMGRADOM

OSMINATISKOVNE

POLE

PEVKAVILER

BOGASTVOZEMLJE

SPOJINADVEH ALI

VEČ KOVIN

SILICIJIZUMITELJPARNEGASTROJA

TEMNI DELDNEVA

SLAVNI NAR-AVOSLOVECRAČUNAL.

POMNILNIK

KRAJ JUŽNOOD

LJUBLJANE

ANGLEŠKOVOJNO

LETALSTVOTONE OBLAK

IGRALECPACINOANTONNANUT

ČRKI MED JIN M V

ABECEDI

SNOV, KIZAVIRA RAST

CELIC

NAJMANJŠIKEMIJSKONEDELJIV

DELEC

POGOSTOMADŽARSKO

M. IME

...ni šala, resnica ..na prvenstvuso se srečali črnogorec, bosanec,hrvat in makedonec

SODELAVKA NA SLIKI

ŽENSKA ZA VOLANOM,ŠOFERKA


fotozapis

SP na Bledu - zahteven rtv projekt

foto: Darko Koren

Documents

kričač07 - RTVSLO.si