KRIKos

moš

olsk

i

Glasilo OŠ Franceta Prešerna Kranj, posebna izdaja šolskega glasila KRIK, letnik XIX, šol. leto 2002/2003

2

Dragi osmošolci!

Ko boste prestopili prag te šole in se bodo za vami zaprla šolska vrata, se za vaszakljuèuje pomembno obdobje v •ivljenju. Vse izkušnje in znanja, ki ste si jihpridobili na šoli, so pomembna podlaga, po kateri si boste uravnavali •ivljenje. Zodloèitvijo, ki ste jo sprejeli pred èasom z vpisom v srednjo šolo, ste nekateri •ezastavili pot, ki vas bo vodila skozi •ivljenje. Nekateri ste si pustili to pot še odprto inprelo•ili èas dokonènega odloèanja na kasneje.Prav z vsemi smo skupaj iskali tisto najboljšo pot in vas poizkušali usmerjati. Vednosmo to poèeli v dobri veri, da bo koristno za vašo osebno prihodnost in zaprihodnost naše skupne domovine.Vsaka generacija, ki odhaja, tudi vaša, pušèa za seboj neko sled, ki zaznamujenaše dru•enje. In vsak delavec šole ima svojo posebno izkušnjo in svoj spomin nato dru•enje. Èe v teh dneh, utrujeni od šolskega leta, vsi skupaj komaj èakamo nazakljuèek, bodo •e jutrijšnji in naslednji dnevi na neki naèin prazni. Zapolnili jihbomo z novimi nalogami in mislimi na to, kako smo bili uspešni pri naših skupnihprojektih.Skupaj z vašimi potrpe•ljivimi starši, mojimi kolegi na šoli in še kom smo se trudilidati tisto, kar za •ivljenje potebujete. Sedaj je vaša naloga, da to izkoristite na pravinaèin. Veseli bomo vaših uspehov. V njih bomo vedno èutili tudi delèek sebe.•elimo vam veliko uspehov v •ivljenju.

Ravnatelj Aleš •itnik

OSMOŠOLSKI KRIKSodelovali so uèenci 8. razredovMentorica: Bo•ena BogatajOblikovanje: Grega Šoiè, 8. bRisba na naslovnici: Manca Pogaèar, 8. b

Natisnjeno v 150 izvodihCena: 1 SIT (z DDV)

Internet: http://www.o-fp.kr.edus.si./krik/krik02038r.pdfE-mail: krik@-fp.kr.edus.si

3

Kraljeva dru•ba 8-ga A (aaaaaaaa)

Kaj naj pišem? Kje naj zaènem???Ta stran naj bi bila èisto popisana. Na njejpa naj bi kraljevali kraljevièi in kraljièneosmega a. Hmmm...Torej... Morda ste •e ugotovili, a èe šeniste, se vam v tem sestavkupredstavljamo mi, dru•ba osmega a (carji).Lahko se oklièemo za posebno vejo vdeblu obstoja vseh kdaj •iveèih osmihrazredov . Ne le po obèasnih lumparijah,neumestnem oglašanju in spustih hudekrvi, ob katerih se naši razrednièarkipovzdignejo glasilke vse tja do najvišjihtonov, ampak tudi po prijateljstvu, ki nas jepovezovalo in nas reševalo skozi razneprepreke in ovire (beri: kakršen koli naèinpridobivanja ocen) vsa štiri leta. Kako hitroje minil ta èas!!! Štiri leta “uèenja”,

zalivanja, plonkanja in drgnjenja šolskihklopi (tudi s èistilnimi sredstvi), manjšegalaganja pri reševanju svoje lastne ko•e inše in še... Pa vendar naše razredno•ivljenje ni bilo vedno tako enolièno, takokot v koncih pravljic, kjer je nesramno zlo•e davno pokopano, kjer so vsi prijazni,dobri, velikodušni. Vèasih se med namipojavijo tudi maèehe in hudobni mo•je.Posledica tega pa so podpisi, ki so v takihprimerih de•evali kot za stavo, ob njih paseveda ne gre pozabiti vedno prisotnih kotpušcice ostrih pogledov, ki so švigali odenega do drugega.Morda so prav vse te lepe in tiste malomanj lepe stvari “krive”, da smo cela štirileta •iveli v so•itju drug z drugim in sisploh ne moremo predstavljati, da bokmalu vsega tega konec.

8. a

4IN ZAPOMNITE SI: NA TEJ STRANI NIOSMRTNIC!!! NI!IN GOTOVO VESTE, KAJ PRAVIJO:CARJI ODHAJAJO, A LEGENDEOSTAJAJO!

8.A MA VAS RAD!

OPOMBE: opravièujemo se za vse naèete•ivce in srebrne lase, ki smo jih povzroèili......(to pa •e oni vedo)

Teja Krušec

8. a

Nekoè, •e dolgo je tega,•iveli so kralji osmega a.

Bili so veseliin obèasno so kleli,da bodo vse prfokse nekam napeli.

•ivce so paraliin druge postarali,a ti sojih vedno bolj malo marali.

Brez hrane •iveti njim veè ni,prepotrebna malca pre•ene vse skrbi.

Teja Krušec

Ko Denis se nervirain slovarco •ivcira,takrat nobene šanse,da razred se skulira.

Nejc Picasso sam še riše,ni mu mar, kva u redovalnc piše.

O, Klara,Klara cigara,pri slovi najraj zvezke špara.

Špela in Brigita,sami zase zdita,nikoli ne povesta,kakšne skrivnosti vesta.

Glejte Pink TV še nocoj,saj na sceni bo Igi Boy!

Teja Krušec

Naš razred

Tri tisoè devetsto štiriitrideset ur jepribli•no enako kot 164 dni, kar je slabapolovica leta. Ne sliši se veliko, vendargledano z druge strani, je to le pol leta vprimerjavi s štirimi leti. Po tej primerjavi •eni veè tako veliko.Kaj vse se je zgodilo v teh štirih letih?Stkala so se mnoga prijateljstva, ki jihmorda nikoli ne bomo izgubili, mnogeljubezni, ki so nam “vzele” srce, številnipripetljaji, ki jih nikoli ne bomo pozabili, termogoèe tudi nekaj znanja, ki ga (ne) bomopozabili. To bi bil izjemno kratek ter dokajdolgoèasen povzetek.Pa zaènimo v petem razredu, ko smo bilina zaèetku te naše štiriletne poti. Prvi dansmo še nekoliko zbegani tavali po hodnikihter poèasi spoznavali nove sošolke insošolce. Privajali smo se na razlièneuèitelje, saj smo do tedaj imeli le enega terugotavljali njihovo taktiko spraševanja.Prviè smo odšli tudi na tabor, in sicer vPiran. Spoznavali smo morje kot •ivljenjskiprostor, najrazliènejše morske rastline in•ivali, geološko sestavo naše obale ter•ivljenje ob morju.V šestem razredu smo namestospoznavanja narave dobili biologijo,spoznavanje dru•be pa smo razcepili nazgodovino in zemljepis. Zaèel se je tudipouk gospodinjstva, kjer smo zaèelipreverjati naše kuharske sposobnosti. Toleto smo odšli na tabor v Marindol, kjersmo spoznavali belokranjske obièaje ter

8. a

5se z raftom spustili po reki Kolpi.V sedmem razredu smo se prièeli uèitikemijo, fiziko ter prvo pomoè. Èe bi naszdaj vprašali, kdaj je bilo bolje, preduvedbo teh predmetov ali po njej, bi veèinaverjetno odgovorila, da prej. V okvirutabora pa smo spoznavali Prekmurje.Osmi razred. Naše zadnje skupnopre•iveto leto. Uèenje, uèenje ter še enkratuèenje z •eljo, da bi èim bolje izdelalizadnji razred. Številne priprave na pisanjeekstercev iz matematike in slovenšèine.Od vsega, kar se je in se še bo zgodilo, jepa verjetno najbolj zabaven in sprošèujoèkonèni izlet v Gardaland. Cel dan zabaveter številnih u•itkov. Je kot nakakšno“plaèilo” za vse pretrpljene dni, ki smo jihpre•iveli v šoli.Nato pa naše zadnje skupno dejanje:valeta. S tem veèerom se bomo dokonènoposlovili od vseh in vsega: prijateljev,sošolcev, vrstnikov in nenazadnje tudiuèiteljev.Potem pe se bomo samostojno podali vnadaljnje šolanje z •eljo, da v •ivljenjunaredimo in postanemo èim veè.

Anja Nagliè

RAZRED

Kaj mi pomeni razred? Vsekakor je toprostor, v katerem do•ivljaš lepe, slabe,stresne in tudi “olajšujoèe” trenutke. Zadoloèeno obdobje to tvoj •ivljenjskiprostor; v njem pre•ivljaš veèino dru•abnihsreèanj s sovrstniki. To je mesto, kjerprihaja do trenja, velikokrat med uèencisamimi, vèasih pa tudi med uèitelji inuèenci.Pot do znanja je vèasih lahko trnova.Skozi uèenje spoznaš, kaj ti je v resnicivšeè, in se pozneje odloèiš, kaj bi radpoèel v •ivljenju. Pravijo, da èlovekresnièno u•iva le v tistem delu, ki si ga je•elel delati. Kdo pa bi hotel 40 let opravljati

8. aneko dolgoèasno, enolièno delo, ki si ga ninikoli •elel, ampak je do tega prišlo pospletu okolišèin.Okolišèina - pomembna beseda, kivelikokrat odloèa, kaj se bo z nekomzgodilo. Sam zase vem, da vèasih nisembil pripravljen za doloèeno stvar, pa vendarmi je bil splet okolišèin vedno naklonjen inupam, da bo tako tudi vnaprej. S pridnimdelom se vse naredi, a kaj, ko imajonekateri ljudje bolj razvite motoriène,gibalne sposobnosti, spet drugi umetniške,boemske, ne pa toliko miselne, logièneinteligence, ki ji pripisujemo v sodobnemèasu najveèji pomen. Ker imam dobrorazvito prav to zadnjo sposobnostlogiènega mišljenja, je moje delo manjnaporno kot pri drugih sošolcih, ki semorajo ure in ure uèiti, pa se vèasih ševedno ne nauèijo tako dobro kot jaz vveliko krajšem èasu. Oni so pravi borci zauèenost, saj se trudijo in trudijo, meni pa jeto nekaj lahkega, enostavnega.A tudi meni ni bilo vse polo•eno v zibelko.Rodil sem se tri mesece prezgodaj, bilnekaj dni na stoodstonem, èistem kisiku.Zaradi tega bi moral imeti te•ave priabstraktnem mišljenju, pa jih nimam, sajimam matematiko 5.Upam in iskreno •elim, da nam bo vsem,ki v teh dneh zapušèamo klopi osnovnešole, v •ivljenju uspelo tisto, kar si •elimoin za kar si prizadevamo •e zdaj in sibomo tudi v prihodnosti. Šola ima odprtavrata za vse, ki bi se radi kaj nauèili innekoè nekaj postali, morda celo Nobelovinagrajenci.

Marko Sever

6 8. b

OSEBNA IZKAZNICA

IME: 8. bPRIIMEK: BjovciROJSTNI DATUM: 1. 9. 1999NAŠA MAT: Nada PajntarKRAJ ROJSTVA: Kranj, OŠ FrancetaPrešernaNAHAJALIŠÈE: 5. hodnik, desno zgorajHOROSKOP: barabeVZDEVEK: KravceTELESNA TE•A: 28 x 60 kgNOVOROJENÈKI: Petar Krasiæ, BojanObradoviè, Rok Murko, Anja Vavpot, MatejBo•iloviè, Primo• LešnjakPOGREŠANI: Mateja Gorenc, DenisZelenko, Dejan Radojkoviæ, SebastijanJazbinšek, Sergej Nezireviæ, Jure Èade•,An•e Oblak

KONJIÈKI: “jahanje”, rokomet, verouk,plavanje, hokej, nogomet, karate,glasbena šola, ples, pevski zbor, odbojka,novinarski kro•ek, gledališka skupinaRaglje, smuèanje, risanje, tek na smuèeh,judo...

NAJLJUBŠI UÈITELJI IN UÈITELJICE:Nada Pajntar, Mojca Škarabot, BojanAbaza, Daša Fabjan, Andrej •bogar

NAŠ MOTO: Ne stori danes tistega, karlahko jutri prelo•iš na pojutrišnjem

DOBRE LASTNOSTI: Veljamo za “najboljpriden” razred, med sabo se ZELO dobrorazumemo, celo z nekaterimi uèitelji se“štekamo”, kar je za nas skoraj nemogoèe.Ne smemo pozabiti tudi na to, da nas jeskozi vsa štiri leta dru•enja naša

78. brazrednièarka Nada Pajntar kar nekajkratpohvalila!!!

SLABE LASTNOSTI: Po zelo dolgem inutrudljivem premišljevanju smo ugotovili,da smo tako “popoln” razred, da imamosamo nekaj manjših pomanjkljivosti. Resso tako majhne, da sploh ne vemo, èe bivam jih izdali. Ampak ker se jih nesramujemo, nismo pa ravno ponosninanje, vam jih povemo: popravljanje ocenin uèenje, pa seveda manjši medsebojnipretepi, s katerimi dokazujemo svojeveèno prijateljstvo.

PREDMETI, KJER SE LAHKODOKA•EMO: telovadba (!!!!!), likovna,tehnika, gospodinjstvo, zemljepis. Èe stepozorno brali, ste lahko opazili, dablestimo v samih (no, skoraj) vzgojnihpredmetih. Èeprav je naš vzdevek“Kravce”, se moramo pohvaliti, da namMU-ji niso prav domaèi.Seveda pa tudi mi nismo tako popolnrazred, da ne bi imeli predmeta, kjer binam šlo malenkost slabše. Taki predmetiso na primer: matematika (2 + 2 = 5 ???),fizika, kemija, glasba in (obèasno) tudizgodovina.Nekateri sošolci so ponosni lastniki raznihpriznanj (zlatih, srebrnih, bronastih) tudi vtistih predmetih, s katerim imamo ostali“manjše” te•ave.

NAŠE SIMPATIJE: Ha, ha, ha, ne bomovam jih izdali! Lahko vam povemo le to, dajih je bilo mnogo, vendar ta podatekvsekakor ni za v javnost. Seveda vamprepustimo, da o tej skrivni številki ugibatesami. Vendar POZOR!!! •e vnaprej vasprosimo, da nas s tem vprašanjem NEMUÈITE!!!

Verjetno slovimo tudi po tem, da smo sekar nekajkrat z uèitelji skregali, èe so kogakrivièno ocenili. Najveèkrat smo potemdosegli svoje, saj smo pri tem vztrajali do

konca in še naprej. Seveda pa ne smemopozabiti tudi na to, da nas naše kuharicegotovo 100% poznajo, saj kadar imamomalico, pri nas zmanjka kruha kot za šalo.Za hrano so se nekateri od nas pripravljenitudi stepsti, zato se z nami ni šaliti, kadarje v igri hrana!!!

VESELI TRENUTKI: Zmeraj, kodose•emo svoje. Pa seveda na taborih, into takrat, ko imamo prosti èas. Našenasmejane obraze vidite tudi v avtobusu(obvezno èisto na koncu ekskurzije), sajsmo se •e nekajkrat zelo razpeli.

•ALOSTNI TRENUTKI: Po pravicipovedano, je bilo tudi teh nekaj, vendar jihraje ne bi omenjali, saj bi tako priklicalislabo voljo na naše obraze. Tega paseveda NOÈEMO!!!

NAJBOLJ POGOSTI IN NAJBOLJIZVIRNI IZGOVORI-Sem zvezek posodu, pa se nisem moguuèit.-Nisem meu èasa za uèit, k sem meutrening.-Jest pa ne bi pisou, k sem meu tekmopredvèerajšnjim.-Jaz sem mankou prejšnjo uro.-Nisem vedu, da sprašujete.-Vèeri me ni blo doma, pa se nisem moguuèit.-Matematko sem se mogu uèit.-A se lahko drugiè javim, ker se nisem uèil.-Bila sem pri babici, ki je imela rojstni dan,zato se nisem mogla nauèit fizike. A selahko drugiè javim?-Pri babici sem pozabila zvezek, ona paga je vrgla v koš.-Pes mi je pojedel domaèo nalogo.-Kakav se mi je polil po referatu, pol sempa hotla druzga nardit, pa nisem mela listaz vprašanji.

8 8. bMoj spis

•ivijo, ime mi je Primo• in moja naloga je,da napišem zanimiv spis o dogodkih v šoli.Prvi dve uri sem premišljeval, o èem bipisal, nato pa sem se spomnil najboljšestvari na šoli. Veste? Torej so kontrolne,pouk, odmori, naloge, eseji, športnidnevi... Niè od tega. Dogodek dneva jeseveda MALICA (za nekatere šele zajtrk)!To je prava borba za pre•ivetje, vojna, vkateri padajo tudi •rtve. Pohojena stopala,razbita okna... ne bi našteval. Je prekruto.A vendar so trenutki med malico najslajši vvsem šolskem dnevu, posebej še, èe niuèiteljice. Takrat lahko klepetamo,nagajamo in opravljamo uèitelje. Ampakda ta trenutek zares ceniš, moraš biti pripouku. Škoda, da odmor za malico netraja dolgo. Vèasih, ko je uèiteljica prehitroprišla, je v razredu v sekundi zavladalatišina. Vèasih pa je še kdo “nasrkal”. Prinekaterih predmetih so bile uèiteljice zelostroge. Èe je kakšen papirèek ostal na tlehali pod klopjo, so bile šokirane in celojezne. Potem smo 15 minut poslušali vpitjeglasne uèiteljice. Seveda vsega nismorazumeli, saj je govorila sto kilometrov nauro.Za zakljuèek bi moral še nekaj napisati,kar bi temu spisu dalo dušo. A se nespomnim nièesar pametnega. Torej boostal spis brez duše.

Primo• Lešnjak

V STISKI SPOZNAŠ PRIJATELJA

Nedavno sem spoznala, da je res tako, kotpravi pregovor. Znašla sem se v zelo hudistiski, ki me je pripeljala do tega,da sempopolnoma obupala. Mislila sem, da se mije svet sesul. Takrat so mi pomagali mojisošolci in sošolke, predvsem pa gosparazrednièarka s svojim soèutjem inrazumevanjem. Vem, da je bilo iskreno.

Zelo lep spomin imam na tisti dan, ko some razveselili z medvedkom. Spremljal mebo v •ivljenju, kadar mi bo hudo in mivraèal vero v doboto ljudi okrog mene.

Urška Jenkole

KONÈNI IZLET

Bli•e se konec 8. razreda in s tem konèniizlet za osmošolce. Res je, da smo se nata dogodek pripravljali v zadnjem trenutku,ampak smo kljub temu vse dobro izpeljeli-ob pomoèi razrednikov, seveda. Kupili smotudi majice in jih dali potiskat, da smo bilina izletu bolj razpoznavni. Kasneje panam bodo lep spomin na osnovnošolskaleta.Prišel je “trenutek resnice”: resnièni odhodv Gardaland, ne pa samo sanje, ki so se vzadnjem èasu kar vrstile v mojih mislih.Ura je bila tri zjutraj in •e sem bila pokonci,s torbo in vsem potrebnim v roki. Èakalasem le še mami, da me odpelje; njej ta“noèni” odhod ni bil prav niè všeè. In •esem še malo speèa, vsa majava stala ssošolci pred šolo. Odhod. V avtobusu seje èutila vznemirjenost in napetost. Podokaj naporni vo•nji je bil Gardaland obdesetih dopoldne videti prav fantastièen.Letali smo od ene atrakcije do druge, sevozili, vpili, smejali, skratka, prav noro smose zabavali. Teh trenutkov ne bomo zlahkapozabili. Bil je enkraten konèni izlet.

Manca Pogaèar

STRAH IN TREPET HODNIKA

Sem Petar Krasiæ in nisem prav odlièenuèenec, paè pa povpreèen otrok, ki se mukdaj pa kdaj doma ne da delati naloge.Najveèji problem glede tega je sevedamatematika, predmet, pri katerem je

98. bskoraj zmeraj veliko naloge. Tako prideš všolo •e pred prvo uro in prepisuješ nalogo(seveda èe jo od koga dobiš) na hodniku.Te•ava nastopi, èe te pri tem poèetju dobiuèiteljica. Ampak “vaja dela mojstra” pravigospa Pavèeva, moja uèiteljicamatematike. Vendar ne samo mojstra vsmislu boljšega znanja matematike,ampak se izmojstriš tudi v prepoznavanjukorakov, ki hitijo po hodniku. Dobesednonaštudiraš posamezne uèitelje in njihovohojo. Ko gre gospa Pavec po hodniku, se•e na nekaj metrov daleè sliši TUF, TUF,TUF, in to v hitrem zaporedju. Takojskrijem zvezek in prav nedol•nopozdravim uèiteljico. Ko odide, takojnadaljujem s svojim “delom”, saj res ne birad dobil kola samo zaradi nenapisanihnalog.

Petar Krasiæ

OSE IN JAZ

Moje prvo sreèanje z osami sega vzgodnja devetdeseta leta preteklegastoletja, torej sem bil takrat star pribli•nopet let. Z dedkom in babico smo seodpeljali v Bohinj, napihnili kanu inodveslali po jezeru. Ko sem se usedel vèoln, nisem opazil, da je na meninamenjenem mestu •e nekdo parkiral. Nièhudega sluteè sem z golo ritjo sedel naoso, ta pa se je, vsa mašèevalna, ker semjo (po njenem) hotel spremeniti vmarmelado, z vso moèjo zapièila v mojozadnjico. Joj, kako je bolelo!Naslednje sreèanje z rumenimi letalci, dane reèem kamikazami, se je zgodilo vpozni pomladi, ko sem hodil v šesti razred.Na urniku je bila telesna vzgoja. Zaraditoplega vremena smo odšli na igrišèe.Kratkemu ogrevanju je sledilo skakanje vdaljino. Kmalu smo ugotovili, da so si tikob zaletišèu ose ustvarile gnezdo. Metanjakamenja in palic v osir verjetno niso

razumele kot dejanja ljubezni, zato so seodloèile uporabiti svoja pikajoèa •ela. Inprav jaz sem bil tisti, ki ga je neka osazahrbtno napadla. Neopazno mi jepriletela pod majico ter zapièila svojo iglo vmoj trebuh. Panièno sem skakal po igrišèugor in dol , se metal po travi, skakal s hribater se drl kot sraka. Èez èas, ko jeboleèina popustila, sem se malo umiril,odšel v garderobo ter se preoblekel.Pravijo, da gre v tretje rado. Me mordaprav letos èaka tretje sreèanje z osami?

Sebastjan Leško

10 8. c

V meni je pesem.Pesmi, ki je bila v meni,ni bilo dano, da poka•e svojo vsebino.Zato je •ivela v notranji temi.Pesem se je hranila s pekoèo hrano.S to hrano si je bla•ila boleèine.Zdaj glej, kako pesem joèe,glej, kako pesnik umira.

Imela sem svoje sanje.Sanje, ki jim nekateri pravijo noèna mora.A jaz jim pravim •ivljenje.Svojim nezvestim prijateljemsem kazala masko, polno nasmeha,a pod njo skrivala •alost.Ko sem se smejala,sem vedno jokala.V teh sanjah sem ugotovila,da sem svoj najboljši prijatelj.

Toliko lepih stvari...Toliko manj lepih, a vseeno prijetnihstvari...Toliko spominov, prijateljev...Vse v tej isti zgradbi,ki je bila na zaèetku tako muèna.A sedaj je tako te•ko oditi...Pred letom smo komaj èakali,kdaj se bo konèalo,A sedaj...Bili smo svoje vrste razred.Bili smo MI!Kam bodo odšla vsa ta leta?V spomin!V srce!

118. cRada imam vaš nasmeh,vašo iskrico v oèeh...Ali je greh, ko se vèasih zatopim v vašoiskrenost?In vsaka vaša uèna ura...Vsa ta leta ste nam dajali podporo,pa èeprav se tega nismo vedno zavedali.Bili ste vedno tu.Niste bili samo uèiteljica v šoli,bili ste naša uèiteljica za problematièneprobleme.Lahko vas je vzljubiti,te•ko pozabiti.Hvala vam!(Za gospo Bo•eno Bogataj)

Irena Juren

POGLED V STEKLENO KROGLO

Odloèila sem se, da se bom vpisala naekonomsko šolo. 14. februarja smo imeliuèenci osmih razredov informativni dan.Izbrane šole so se nam lepo in podrobnopredstavile. Ko sem prišla v dvorano, semzagledala zelo veliko otrok, ki jih sevedanisem poznala. Pomislila sem, da bodovsaj nekateri od njih drugo leto mojisošolci, s katerimi se bomo sreèavali štirileta in si delili dobro in slabo. In kakšnibodo uèitelji? Kako se bomo razumeli?Bodo bolj strogi od uèiteljev v osnovnišoli? Stisnilo me je pri srcu.

Petra Èulig

“A jaz potujem pot ti negotov.”To so besede, o katerih premišlja vsakdo,ki konèuje osnovno šolo. Za nekatere je tola•je razmišljanje, saj vedo, kaj v •ivljenju•elijo. Za druge pa je to te•je, saj izbirajoveèje zalogaje z veè mo•nimi potmi. Samsem med slednjimi.

Kristjan Roblek

Osmi razred osnovne šole je nekakšnoogromno kri•išèe. Moje je še posebejprometno, saj si postavljam kar visoke ciljein vèasih se sprašujem, èe jim bom splohkos. V dobrih èasih, ko bi lahko premikalgore, sem pripravljen na vse: od maturedo magisterija in doktorata. Potem papridejo tisti slabši èasi, ko zaène v meniglodati èrv dvoma: bom sploh konèalsrednjo šolo?Sam sebe spodbujam, da imam uèenje vkrvi in da imam odlièen spomin. Pougotovitvah domaèih in uèiteljev me pravspomin rešuje iz te•av, v katere mevelikokrat pripelje moja lenoba.

Beno Rudolf

Kmalu bo šest let, odkar sem zaèeltrenirati smuèarske skoke. Do sedaj semimel •e veliko vzponov in padcev. Dosegelsem •e nekaj lepih uvrstitev in upam, dajih bo vsako leto veè. Naslednje leto vem,da bo naporno, saj vstopam v prvi letniksrednje šole. Vpisal sem se na šolo, kjerbom lahko poleg šolskih obveznosti tudiredno treniral. Potem pa... •elim si uspetina obeh podroèjih.

Tadej Mestek

Ni mi všeè, da se moramo tako mladiodloèati o šoli, ki te bo pripeljala doza•elenega poklica. Prav, narobe, prav,narobe...Na koncu vseh premišljevanj sem seodloèil, da bom postal mizar ali bolj

12 8. cnatanèno: oblikovalec lesa. To je nekaj,kar me je •e dolgo veselilo, pa še slu•bo sibom lahko hitro poiskal. Vendar to ni edinirazlog za mojo odloèitev. Tu je volja delatiz rokami in z njimi nekaj lepega ustvariti.

Jan Beguš

Ko sem zaèel razmišljati, kam naprej poosnovni šoli, sem se najprej hotel odloèitiza mamino pot, da bi postal vrtnar.Nekega dne pa je prišel k nam domov nekigozdar. In ko sem bolje spoznal njega innjegov poklic, sem vedel, kam bom šelnaprej v šolo. To je bilo •e v šestemrazredu.Petek, 14. februar. Informativni dan.Povedali so nam, da oddleku zagozdarskega tehnika slabo ka•e, saj nidovolj prijav za to smer. Zelo me jeskrbelo. In ko je prišel razpis, sem sioddahnil: dovolj nas je bilo.

Aleš Grašiè

Odloèila sem se za ekonomsko šolo, smeradministrator. Skrbi me, kakšni bodo mojinovi sošolci in sošolke, predvsem pa, alibom sploh sprejeta na to šolo. In èe nebom, kam naj se potem vpišem? To sosedaj velika vprašanja zame. Toda prijateljiin starši mi pravijo, naj si ne belim glave stem, da je vsakogar strah, a da se nakoncu tudi za vsakega nekje najde prostor.In tako se bo tudi zame.

Maja Benedièiè

Vsakdo ima dvome, èe bo izbral pravošolo ali poklic. V tem trenutku nobeden šeni èisto preprièan, kaj bi rad postal. Jazsem •e od šestega leta naprej trdila, dabom postala frizerka, ampak to me je •eminilo. Ko smo s prijatelji zaèeli hoditi nakavo, sem vedno z zanimanjem opazovalanatakarico, kako nosi pijaèo in pri vsakimizi se malo ustavi in z gosti izmenjanekaj besed.Zdaj, kadar me kdo vpraša, kam gremnaprej, z navdušenjem odvrnem: “Nagostinsko.”Ker se bom vpisala na štiriletni program,mnogi trdijo, da šole ne bom naredila. Boljko mi govorijo, bolj sem preprièana, dabom zmogla in da bom na tej šoli u•ivala.

Maruša Šepetavc

Kako pre•iveti 8 let (4 leta zaostale primitivce) osnovne šole

OPOZORILO!!! OPOZORILO!!!

Navodilo: Preden zaènete brati naslednjebesedilo, vas opozarjam, da kljubpodkupovanju in preprièevanju urednikovtega èasopisa berete ta èlanek na lastnoodgovornost in da ne prevzemamodgovornosti za dogodke, kot soizkljuèitve, opomini in neskonèni sestanki sstarši; vse to se vam namreè lahko zgodi

138. cob preveè doslednem upoštevanju tegabesedila.

Za zaèetek bi rad pojasnil naslov èlanka,za tiste, ki ste šele po osmih letih šolespoznali besedo primitiven. Gre namreè zato, da smo nekateri tako pomembni, daimamo prva štiri leta svojo šolo (Kokrcarules)!!!) in za naslednja štiri spet svojo.Primitivni smo zato, ker se namdobesedno *jebe za naslednja štiri leta,saj se opravièujemo s tem, da imamo enošolo •e konèano. Za vse tiste pa, ki steosem let zdr•ali na isti šoli, lahko reèem,da vas obèudujem, saj imate jekleno voljo,oèitno preveè trdne •ivce in vas splohnimam za normalne ljudi. To vam pravimzato, ker sem sam prav te•ko pre•ivel štirileta na tej “preljubi šoli” in nekako, kljubvsem poskusom samomora in be•anjemod doma, da o po•iganju šole inmno•iènem pokolu delavcev šole niti negovorimo, zdr•al do konca. Glede pokolain se•iganja se moram zahvaliti sošolcuJanezu, ki mi je dal te zamisli (Thanks,man!).Da pa ne bo videti vse tako strašno inneprijazno, moram priznati, da je bilo karnekaj trenutkov, ko se (tudi) u•ival in sepošteno nare•al.

Navodila za pre•ivetje:Kot vsak normalen èlovek (mimigrede:poznam jih zelo malo), bom zaèel prištevilki ena.Prvi razred: zaèetki raèunanja, pisanja inzdolgoèasenega branja nadle•nih besedil.Razred, za katerega vam toplo priporoèam(èe imate mlajše brate in sestre, jih na tozanesljivo opozorite!), da se prilizujete inda v šolo kar najveèkrat pošljete starše,saj so v prvem razredu same dobre ocenein nobenih pisnih opominov. Ki se jih sicerbojiš - kar je zelo neumno, bati se listapapirja z nekim besedilom , ki ima neki“fancy” podpis ravnatelja- ampak tako je.V drugem razredu se •e zaène mno•enje

in deljenje. To poèetje prfoksezakomplicirajo z jabolki, hruškami, ananasiin krompirji. Tako lahko pride do velikemo•ganske prilagodljivosti, saj imamo vosmem razredu sošolca, ki si pomaga prireševanju enaèbe z malico, vendar je neupa pojesti, saj jo ima za uèno gradivo oz.pripomoèek. Skratka, ne verjemite prfoksi,ko vam reèe, da so dve jabolki krat dvejabolki štiri jabolka.Tretji razred je zame razred prvegaopomina in prvega povišanega glasuprfokse. Sprva ta glas zamenjate zaoglašanje 125-kubiènega motorja, ki z vsosilo drvi mimo šolskega okna. V temrazredu spoznate, da so punce delèloveštva (RES JE!) in èe jih ne bi bilo, nebi nikoli do•iveli nekaj nejlepšega v tem•ivljenju. Zato to èimprej izkoristite, saj vasimajo punce takrat še za ljudi.In prišli smo do èetrtega razreda, kjer sevsem kokrškim primitivcem zmeša. Za ljudiz jekleno voljo ne vem. Sicer pa minerazred brez posebnosti.

14 8. cPeti razred. Razred, ko po•ene prvasramna kocina, in spoznanje, da imajo•enske sposobnost 3-tedenskegakrvavenja, ne da bi pri tem izkrvavele dosmrti. Pojavijo se novi brezvezni predmeti,ki sprva veljajo za precej pomembne,sèasoma pa ugotoviš, da slu•ijo lezapravljanju èasa. Ta razred je namenjenrazmišljanju, torej èim veè razmišljajte, aspet ne preveè, da se vam ne bo zgodilokot mojemu bivšemu sošolcu, ki je hotelpostati enakopraven puncam (kar se •eprej omenjenega izgubljanja krvi tièe) indokazati, da tudi fantje lahko zdr•ijo - paje ostal v tem razredu in kot sem slišal, ševedno poskuša dokazati nemogoèe.Šesti razred je precej podoben petemu, les to razliko, da je veè predmetov in s temtudi veè prfoksov, ki jih je treba prenašati.Sedmi razred je razred sprememb. Prviè v•ivljenju se poskusita alkohol in mehkadroga, kar kasneje lahko pripelje dozapletov v šoli in v •ivljenju na sploh.Seveda, sprva je veliko veselje, toda ko senaslednje jutro zbudiš s 5-tonsko glavo vsvoji postelji s svojo bivšo, potem nastaneproblem. Še posebej, èe tisti trenutekvpade v sobo skrbni oèe in po vsejverjetnosti Murphyjevega zakona še nièmanj zaskrbljena mati, potem je sevedajasno, da bo v naslednjih dneh velikogovora o spolnosti tako in drugaèe, paseveda o zašèiti, ki se jo zaène na velikokupovati. Torej na kratko: v sedmemrazredu se ponavadi u•iva, pijeprepovedane pijaèe in èaka, kdaj bo letominilo.In konèno, konèno, konèno smo prišli dotega odloèilnega osmega razreda, zakaterega vam lahko reèem samo tole:“U•ivejte, zafrkavejte se, ampak ko jetreba delat, takrat se dela!!!” Razred je podogodkih sicer enak sedmemu, le da sepoveèa kolièina zau•itih prepovedanihsnovi (sem •e omenil zgoraj), zašèita(dobro veste, katera) postane nujnopotrebna, saj vem, da me bo kljub

opozorilu z zaèetka sestavka (berete nalastno odgovornost) na koncu lovil kakpodivjan oèe, èigar sin, ki je to bral inresno vzel, je pripeljal domov otroka!

Še nekaj splošnih navodil:-Èe noèete biti vprašani, budno glejteprfokso v oèi in ji kimajte.-Zgledujte se po prfoksih in zamujajte kpouku.-Seminarske in referate poišèite nainternetu (ne pozabite spremeniti priimka,èe ga imate!)-Med kontrolno •veèite, tako da vasprfoksa pošlje spraznit usta, kar lahkoizkoristite za pogled na plonkec.-Vsakih pet minut opozorite prfokso, kolikoèasa je samo še do zvonjenja.

Navodila je patentiral pri uradu zaintelektualno lastnino avtor:gen. dr. prof. dipl. ing. mag. (in èarovnik)Beno Rudolf

158. è

IZJAVE UÈITELJEV

Gospa Perko: Toj pa tko k sta šlaunadva...bla bla bla...Gospa Valant: Izpljuni tisto, kar imaš vustih.Gospod Marusig: Vesolje je nastalo...jestgrem domov pod lipo pisat pesmi pa metm zezite, èe me hoète!Gospod Mohoriè: Naslednje •rtev,prosim...uèitel, kok sm pisov kontrolno?KEC!Gospa Godniè: Èenèare! Nisem BrigitaBukovec!Gospa Zadra•nik: Ne da bi kera zamilimeter premaknila svojo rit. Joj, kak stelene!Gospod Abaza: Bogdanoviè! Nehej peti,da ne bo ravnatel mislu, de je tuki kafana“De la Abaza”.

Gospod Baša: Poèakte, poèakte, kdo vmje dovolu ven? Na svidenje in dober tek!Gospa Kralj: Ke smo se zmenil, de mepoèakate?Gospod •bogar: Prepovedani kovinskipredmeti okrog Nejèevega obmoèja!Gospa Toporš: Pšššššššt!!! A se kdojavi? Nihèe? Potem bomo spraševalinaslednjiè.

IZJAVE UÈENCEV

Simon (Smajo): Vi ste prov vsi smajoti.Dej povej, kva nej narišem.Dalibor (Daco): The old city of Londonwas very different from today s fire.Alen (Tukara): Kdo, a jest???!!! Sej, vsesem jest kriv!

16 8. èDragan (Mrga): Dej, pustte me na mir!Jest spim!!!Dejanoviè (Švercar): I am The Cat!Anita (Šnita): Kdaj ga gremo u Palustrisa.Urša, a greš z mano u bordel?Matija (Mta): Ej, a veste, da so Lakersizgubl?Dejan (Šega, Varda): .................... (tišina)Mariša: Oooooooooo, spet gre en •vek pogobe!Tamara (Tami): Ma briši mi!!!Nejc: Uèitel, a bomo dons kej delalposkuse?Julija (Juli): Ej, a si vidla tizga tipa!!! U ibrje hud! ... Tob se ti zdel... To sem si zmeri•elela.Suzana (Suzi): O ker seljak si ti.David (Beljan): Kdaj je glavca, da gremoskejtat?Sandra (Pirc): Jest se vs prov bojim,tršica!Manca: Simi! Kje si, Simi!!! A posodš Svetmte?Sandra (Kunèiè): A loh jutr prnesemopravièiu?Tjaša (Flis): Ja logièno!!!An•e (Klander): Ej tega zdej!!?Jure: Kera petarda! Ej, jest res ne vem!Rok (Knez): Sej bom šu jest po malco!Ne•a (Perkoviè): A je kej za jest ostal??!!Urša (Lu•a): Simi, dej kolo nariš!Anja (Anèy): Ha ha ha ha ha, ko j tosmešn!!!Dušan (Duško): Kdaj bojo popravci,tovariš?Urban (Urbi, Satler): A daš men malco??

NAŠ RAZRED

Govoriti o našem razredu je zahtevnastvar, saj nikoli ne veš, ali bo všeè vsajplovici razreda ali pa, kar je bolj verjetno,nikomur. A vseeno se bom potrudil in bomdal vse od sebe.Prviè smo se sreèali v petem razredu. Vzaèetku še vsi “polikani” in pridni smo se

poèasi spoznavali med seboj. Zaèeli smonavezovati stike med sabo in z uèitelji.Nekateri so bili pri tem bolj uspešni, drugimanj. Je pa zanimivo, da so tisti prvi vtisiostali vse do danes.Skozi 6. in 7. razred so se naši sošolcihitro menjavali, jedro razreda pa je ostalo.Nenadoma smo imeli preveè soli, vendar znjo nismo po gorenjsko varèevali, ampaksmo drug drugemu solili pamet. Niti uèiteljiniti ravnatelj pri tem poèetju niso biliizzvzeti. Uprizorili smo marsikakšenpretep, razbili ne samo eno šipo, skorajdotolkli avtomat za pijaèo, unièiligarderobo... Iz slabih namenov? Ne, kjepa, šlo nam je zgolj za zabavo in poraboodveène energije. Sicer pa: stvari sevèasih kvarijo in lomijo tudi kar same odsebe, zato res ne vem, zakaj tak halo, èese jim pri tem malo pomaga?!Na zaèetku osmega razreda so nekateriuèitelji nad nami •e izgubili upanje. Zaradiocen ali pa zato, ker se nam je vèasih takomudilo domov, da smo pozabili, da obstajaše (pred)zadnja ura. Seveda pa smo se,bolj ko se je bli•al konec šolskega leta,tudi mi zaèeli spreminjati. Na boljše,seveda. Trenutno delamo s polno paro.Upam, da bodo zaklopke zdr•ale. Saj siprav nihèe ne •eli hoditi avgusta gledat,kakšna je videti od znotraj uèilnica kemijeali zgodovine.Zato: “Poèitnice, prihajamo!”

Simon Krajnèan