1

št.: 1 FEBRUAR 2013

2

Odgovorna urednica: Natalija Šramlnatalija.sraml@ksso.si

Sourednica: Kaja KrajncOblikovanje: sinkopamatiorje.comAvtorji prispevkov:Kaja Krajnc, Maruša Habot, Saša Gajer, Špela Rožman, Tadeja Kosovel, Nataša Fajs in Natalija Šraml

Izdajatelj:Klub študentov šmarske regije in Obsotelja

www.ksso.si

Razpis za mesto tržnikaRAZPISOVALEC:

Klub študentov šmarske regije in Obsotelja

NASLOV RAZPISA:

Razpis za mesto tržnika za trženje programov projektov kluba KŠŠO

Iščemo kandidatke in kandidate z znanji iz področja trženja projektov. Naloge tržni-ka zavzemajo komunikacijo s potencialnimi partnerji, promocijo kluba, iskanje spon-zorstev ter trženje obstoječih in prihajajočih projektov. Delo poteka v mladi, kreativni in ambiciozni ekipi. Iščemo osebo z naslednjimi lastnostmi:

- odgovornost,- samoiniciativnost,- delavnost,- zanesljivost,- sposobnost timskega dela,- seznanjenost s trendi na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij in- obvladovanje samozavestnega nastopanja in komuniciranja.

Prijave naj vsebujejo: CV, kontaktne podatke in kratek dopis, v katerem predstavite sebe, svoje dosedanje delo in izkušnje.

Prijave pošljite najkasneje do 11. 2. 2013 na elektronski naslov info@ksso.si. Vlog, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih dokumentov ne bomo upoštevali. Za vse dodat-ne informacije nas kontaktirajte po e-mailu.

Literarni natečaj Pišete poezijo ali kratko prozo in bi jo radi delili? Zdaj imate priložnost.Sodelujejo lahko dijaki, študentje in ostali avtorji. Besedila lahko pošljete kadarkoli na elektronski naslov: natalija.sraml@ksso.si. Objavili jih bomo v eni izmed prihodnjih številk.Najboljši trije avtorji – po mnenju urednic – bodo na koncu leta prejeli nagrade.

Uvodnik

NOVICE 4- KŠŠO pod novim vodstvom- Predstavitev upravnega odbora - Delovni vikend- Zabava v oblek‘cah in metuljčkih nepozabna- Dobrodelni koncert

PEREČE 8- Višje cene vozovnic le januarja- Zmeda pri izplačevanju štipendij

ŠTUDENT V TUJINI 9- Bom dia, linda Lisboa!

ZDRAVJE IN ŠPORT 11- Stres - Zmanjšajte stres med izpitnim obdobjem- Korak do dobrega počutja

PROSTI ČAS 13- Ljubezen je v zraku- Slovenski kulturni praznik- Vrzi oko na …- Študentska kuhinja

NASVET ZA POTEP 20- Brazilija

NAPOVEDNIK 22

Novo leto, novi ljudje, novi projekti

Z vsakim novim letom se nam v mislih porajajo želje po spre-membah ali izboljšavah, vedno si želimo nekaj več. Januarja je bila izvoljena nova KŠŠO barka. Barka, ki ni samo barka, ampak več kot le-to, saj bodo na njej krmarili novi ljudje, pod mojim vodstvom, s svežim zagonom in idejami, polni energije in ambicioznosti ter željni novih izzivov. Pred vami je prva številka KŠŠO časopisa, imenovan Krokar. Namen-jen bo v prvi vrsti študentom in dijakom, ki si želijo aktivno preživeti svoj prosti čas v družbi Kluba študentov šmarske regije in Obsotelja. Naš cilj in namen časopisa je, da ga pri-bližamo širšemu družbenemu okolju, predvsem na območju Kozjanskega in Obsotelja, v katerem bodo lahko ljudje me-sečno spremljali projekte, dejavnosti, ki so pod okriljem KŠ-

ŠO-ja ter mnoge druge aktualne zadeve. Tehnologija nas iz dneva v dan bolj prehite-va, zato smo se odločili za spletni časopis e-Krokar, da ga lahko prelistate na vsakem koraku. V njem ne boste našli samo naše pretekle in prihajajoče dogodke, Krokar se bo dotaknil tudi problematike študentov in mladih, članke o študijskih izmenjavah in nasvetih za potep, napisanih pod roko mladih iz naše regije na podlagi lastnih izkušenj. Z raznovrstnimi rubrikami bo vsak našel kakšen koristen nasvet s področja zdravja, športa ali idejo kako si polepšati prosti čas. Vsak mesec se bomo potrudili pripraviti kaj novega, zanimivega. Ob tej priložnosti naj povabim vse, ki bi radi kakorkoli sodelovali v KŠŠO ali morda v ekipi tega časopisa, da se nam pridružite, saj so vam vrata zmeraj na stežaj odprta. Naj bo izpitno obdobje, delo v službi ali doma uspešno kar se da. Vsako prvo sredo v mesecu za lepše jutro preberite e-KROKAR ter ne pozabite na pregovor: »Živi vsak dan, kot da je tvoj zadnji.«

Tadeja Kosovel

3Predsednica KŠŠO

S katerega planeta je priletelo ime Krokar?Verjamem, da so se vam ob pogledu na naslovnico in ime Krokar, pora-jali različni komentarji. Če preberete ta članek do konca, bodo vse nega-tivne pripombe izginile in branje časopisa boste nadaljevali še z večjim veseljem in nasmeškom na obrazu. Ime ni priletelo s planeta, niti si ga nismo mi izmislili prav tako ga nismo ukradli, kot se danes pogosto do-gaja. Že leta 1978 je namreč izšla prva številka časopisa Krokar, ki so ga pisali takratni študentje v okviru Kluba študentov šmarske občine. To so bili študentje, ki se še danes radi podružijo v svoji ustanovljeni Acade-mii Operatorum Crotatorium. Mi smo se torej zgolj odločili za ponovno obuditev časopisa, le z nekoliko novo podobo ter sproščenimi linijami in oblikami.Če nam ne verjamete, imate dokaz pod besedilom. Oglejte si nekaj izsekov iz prve številke Krokarja, ki je danes star že kar petintrideset let.

(Tadeja Kosovel)

Križevački statuti – alfa in omega vsakega študenta

Križevački statuti, ki jih je pod psevdoni-mom J. R. Mukolovecky sestavil Josip Ra-kež, zdravnik v Šmarju pri Jelšah, so šaljivi narodno prebudni statuti, namenjeni slo-venskim dijakom, ki so se šolali v Gradcu in na Dunaju. Prva izdaja Križevačkih statutov je izšla leta 1889 v 1000 izvodih. Statuti so nastali v času, ko so se slovenski visoko-šolci izobraževali v nemškem svetu, kar je vplivalo, da se je marsikdo odtujil svojemu rodu. Vsi izvodi so bili hitro razprodani, slo-vensko dijaštvo pa se je z naglico oprijelo vsebine statutov. Ti so povzdignili družab-no življenje in krepili narodno zavest slo-venskih mladih intelektualcev, ki so se šolali na tujem, ter poskrbeli za vrnitev mladih v slovenski tabor. Rakež na začetku Križevačkih statutov zapiše, da so to zakonita, od slovanskih pradedov podedovana pravila, ki se jim slovanski dijaki morajo pokoriti. Nava-do veseljačenja, petja in pitja so že stari Slovani imenovali »krok«, »krokarji« pa so vsi tisti, ki ta običaj negujejo. Ločimo tri vrste udeležencev kroka, in sicer stare hiše, redne krokarje ter bruce. Stare hiše so bivši redni krokarji, ki so svoj študij že dokončali, a še vedno radi zahajajo v dijaško družbo. Redni krokarji so tisti, ki so se z enolet-nim vzornim vedenjem v krokarski družbi

uspešno prebili skozi praktično in teore-tično izkušnjo Križevačkih statutov. Bruci so vsi novinci na visoki šoli, ki vstopijo v krokarsko družbo s trdnim namenom, da pridobe častni naslov rednega krokarja. Te-kom leta se urijo v krokarskem vedenju in se učijo Križevačkih statutov, ob koncu leta pa morajo za pridobitev častnega naziva krokar uspešno opraviti izpit.Nekaj pravil Križevačkih statutov:

Krokarji potrebujejo pri svojih krokih predsednika. Za vodjo izberejo izurjenega in izkušenega krokarja ter ga poimenujejo Zeleni car. Ta ima neomejeno oblast nad vsem omizjem in je nezmotljiv v vseh kro-karskih zadevah. Pri večjih krokih Zeleni car ne more nadzorovati celotnega omizja, zato si izbere svoje funkcionarje, ki pazijo, da se vzdržuje red in skrbijo za krokarsko zabavo. Ti funkcionarji so kontrapikuš, fiš-kuš, vunbacitelj, pevovoj oz. kantušminister in klobasar. Izvoljeni funkcionarji najprej izpijejo »štempelj«, to je polovico tega, kar imajo v kozarcu, nato prosijo Zelenega carja za besedo in se mu zahvalijo za po-deljeno čast. Kadar zahteva Zeleni car posluh, mora vladati pri omizju grobna tišina. Kdor ta zakon prekrši, mora izpiti polovico ali pa

kar vse, kar ima v kozarcu. Štempelj mora izpiti tudi tisti, kdor se hoče za nekaj časa odstraniti od krokarskega omizja. Če se v krokarskem omizju pripeti kakšen prepir, se ta vedno rešuje s pošteno krokarsko pijačo – pije se »butelj«. Kdor čuti, da ga je sokrokar razžalil, glasno zakriči besedo »butelj« in ga tako izzove na dvoboj s krokarsko pijačo. Dvoboj mora najprej odobriti Zeleni car, nato si obe stranki izbereta zastopnika, ki skrbno opazujeta potek dvoboja, določi pa se še nepristranskega krokarja, ki da povelje za pitje in ob koncu eni stranki prisodi zmago. Zmaga tisti krokar, ki najprej izpije poln kozarec ter izgovori določeno besedo, ki jo je predhodno določil nepristranski krokar. Kadar prekipeva od krokarskega vesel-ja, se pogosto pripeti, da se na krokarski mizi prikaže »lor« ali »štefan« oz. velikan-ska posoda, polna krokarske pijače, iz kate-re takoj za Zelenim carjem pije vso omizje. Pred pitjem mora vsak povedati zdravico v vezani besedi, drugače ga doleti kazen, ki jo določi Zeleni car. Ko doseže krokarska zabava svoj vrhu-nec, se Zeleni car vsem zahvali in proglasi republiko – zdaj sme vsak govoriti, peti in piti, kakor mu je drago.

(Kaja Krajnc)

Fiškuš Izpit Krokar

4

Tadeja Kosovel – pred-sednica kluba KŠŠOTrmasta. Ambiciozna. Delovna. Entuziastična. Jezična. Angažirana. Sem študentka 3. let-

nika na Fakulteti za družbene vede, smer komunikologija. Poleg študija in kluba, sem aktivna tudi v Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi. V kolikor mi preostane kaj prostega časa, ga seveda kvalitetno iz-koristim; predvsem za prijatelje, šport, gledališče ter pobeg v tuje kraje.

Nejc Šuc–podpredsed-nik, odbor za kulturo in tehnično pomočSem študent glasbene pedagogike. Z glasbo se ukvarjam že od ot-roštva. Kot se spodobi

za harmonikarja ansambla Mladi upi, sem vedno dobre volje.Moje astrološ-ko znamenje je bik, torej sem priden, »zagrižen« in trmast. Po končanem študiju bom najverjetneje učil glasbo v kakšni glasbeni ali osnovni šoli. 

Katja Kregar – blagajnik, odbor za šport in socialoPrihajam iz Rogaške Sla-tine. Študiram pedago-giko in andragogiko (3. letnik) v Ljubljani. Sicer pa me zanima tudi psi-

hologija in organizacija. Rada delam z ljudmi in pomagam na raznih otroških prireditvah. V zadnjih dveh letih pa sem tudi prostovoljka na EuroBasketu 2013. Sem družabna in komunikativna, tako da se z veseljem družim s pri-jatelji in kramljam ob pijači. Za svojo dušo in telo se ukvarjam tudi s špor-tom (zumba, tek, košarka).

Nataša Fajs – odbor za promocijo in PR, svetnica v svetu ŠOLSPrihajam iz Šmarja pri Jelšah. Obiskujem 1. let-nik magistrskega študija sociologije. V prostem

času rada pogledam kako dobro seri-jo, film ali pa se odpravim na sprehod.

Kaja Krajnc– odbor za izobraževanje, souredni-ca časopisa KrokarPrihajam iz Šmarja pri Jelšah in sem absol-ventka pedagogike in slovenskega jezika. Svoj

prosti čas rada namenim druženju s prijatelji, sprehodom v naravo, rada poslušam glasbo ter preberem kakš-no dobro knjigo. Prijatelji me opišejo kot prijazno, kot osebo, ki je bližnjim vedno pripravljena pomagati in včasih komu s težavo odvrne »ne«, kot ose-bo, ki se rada zabava, priznam pa tudi, da sem včasih malce trmasta. Moja strast so vsekakor potovanja ter spoz-navanje novih kultur, ljudi in običajev. Upam, da mi v prihodnosti ne bo zmanjkalo časa za potepanje po novih, še ne videnih krajih.Na poklicni poti pa se vidim na mestu, kjer bom lahko delala z ljudmi, še posebej z otroki.

Saša Gajer – odbor za izobraževanjeSem diplomantka Pe-dagoške fakultete Mari-bor. Živim v Šmarju pri Jelšah. V prostem času

Predstavitev upravnega odbora

Klub študentov šmarske regije in Obsotelja pod novim vodstvomV soboto, 12. januarja 2013, ob 18. uri, je KŠŠO sklical Občni zbor, na katerem so potekale tudi volitve za predsednika, upravni ter nadzorni odbor kluba ter volitve za svetnika KŠŠO v Svet ŠOLS.

Kandidati in privrženci kluba smo se zbrali v klubskih prostorih v Stari šoli, kjer je, sedaj že bivši predsednik KŠŠO Ruben Cerovšek, predstavil delovanje in projekte kluba v njegovem mandatu, nato pa so potekale predstavitve kan-didatov ter seveda volitve. Razplet ni bil presenetljiv in tako je mesto pred-sednice KŠŠO prevzela Tadeja Kosovel in upravni odbor: Nejc Šuc, Katja Kre-gar, Kaja Kranjc, Leon Novak ter Nataša Fajs. Novoizvoljeni nadzorni odbor pa sestavlja Aleš Fridl, Žiga Lojen in Pri-mož Resnik. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja pa bo v Svetu ŠOLS zastopala svetnica Nataša Fajs.

Po opravljenih vseh formalnostih smo se preselili v bližnjilokal, kjer smo nazdravili bivšemu predsedniku za uspešno vodenje kluba v preteklosti ter seveda povsem prenovljeni ekipi KŠŠO, pred katero je pestro in zanimi-vo leto, ki bo potekalo v luči številnih novih projektov na področju izobraže-

vanja, športa, sociale, zdravja, zanema-rili pa ne bomo niti zabavnih in kultur-nih prireditev, ki bi jih radi še izboljšali, jih naredili bolj odmevne, privlačne in atraktivne za študente ter tudi ostale prebivalce šmarske regije in Obsotelja.

(Nataša Fajs)

NOVICE

5

Klub študentov šmarske regije in Obsotelja pod novim vodstvom

rada pojem, ustvarjam ter spoznavam nove kraje in ljudi, zelo pa me veseli tudi delo z otroki. Trenutno opravljam pripravništvo na eni izmed maribor-skih osnovnih šol, v prihodnosti pa si želim pridobiti še kakšno dodatno izkušnjo s svojega področja v tujini ter se zaposliti kot profesorica.

Iztok Štus – odbor za šport in socialoSem študent na eko-nomski fakulteti v Ljubl-jani. Prihajam iz Kozjega. Pri KŠŠO-ju sodelujem

kot zunanji sodelavec na področju športa insociale.Sem predsednik Mla-dinskega kluba Kozje. V prostem času zbiram znamke. Moj najljubši šport je nogomet.

Aleš Fridl – predsednik nadzornega odboraPrihajam iz Kozjega. Sem absolvent na Fa-kulteti za farmacijo. V prostem času rad igram nogomet, tenis, šah,

smučam, rad tečem in se družim s prijatelji. Osebne značilnosti: delaven, samozavesten, glasen, zgovoren, krea-tiven, ambiciozen…

Primož Resnik – član nadzornega odboraPrihajam iz Kozjega. Obiskujem 2. letnik na  Fakulteti za var-nostne vede v Ljublja-ni.  V prostem času se

ukvarjam s športom, družim s prija-telji, obožujem potovanja, ob večerih pa si rad ogledam kakšen dober film … Opisujejo me ko kot razumevajočo osebo, ki vedno priskoči na pomoč, vsem, ki jo potrebujejo. Sem delaven in zelo ambiciozen.

Žiga Lojen – član nadzornega odboraRojen sem v Celju, kjer sem tudi opravil poklicno srednjo šolo za Medijskega tehnika.Trenutno sem študent

prvega letnika Medijske produkcije na Inštitutu in Akademiji za Multimedijo v Ljubljani. Veliko svojega prostega časa posvetim treniranju mešanih borilnih veščin. 

Špela Rožman– pred-sednica dijaške sekcije KŠŠOSem dijakinja 4. letni-ka gimnazije Rogaška Slatina. Živim v Šmarju pri Jelšah, v prostem

času pa se ukvarjam s fotografiranjem, pisanjem,jogo, tekom in še bi lahko naštevala. Prijatelji pravijo, da sem izjemno ambiciozna, samoiniciativna, kreativna, sanjava in trmasta. Vse lah-ko na tiho potrdim, sama pa se držim načela – nikoli ne obupaj nad seboj, to je namreč najslabše, kar lahko storiš sebi in družbi.

Natalija Šraml – uredni-ca časopisa KrokarSem absolventka slo-venskega jezika in književnosti. Kot se za slovenistko spodobi, v prostem času rada pre-

biram knjige. Ker pa me poleg študija zanima še mnogo drugih stvari, željo po njih izpolnjujem v svojem prostem času, ki pa ga ni nikoli dovolj.Tako vse redke svobodneurice izkoristim za šport, druženje s prijatelji ali pripravim kakšne kulinarične dobrote.

Delovni vikendV soboto so se nam pridružili še čla-ni LAK-a in KŠOC-a. Najprej smo se seznanili s pridnostnim skladom, nato pa smo se temeljito posvetili projek-tnemu vodenju, kjer smo teoretično in praktično spoznali, kaj vse je potreb-no za organizacijo dobrega projekta. Dobre volje nam ni zmanjkalo tudi na sobotni večer, ki smo ga zaključili z druženjem ob zvokih kubanskih ritmov.

Delovni vikend smo sklenili z nedelj-skim predavanjem o motivaciji in ovrednotenju (evalvaciji), potem pa smo se polni novega zagona in idej od-pravili proti domu.

(Kaja Krajnc)

Novo leto, čas za nov začetek, čas, ko sprejemamo nove od-ločitve … S to mislijo smo se KŠŠO-jevci v petek, 4. 1. 2013, odpravili na naš prvi delovni vikend, ki smo ga imeli v Luki Poljanski, tik ob slovensko-hrvaški meji, na kmečkem tu-rizmu Masnec.

Kmalu po prihodu smo že pridno za-vihali rokave. Najprej smo imeli kratko predstavitev kluba, zastavili smo cil-je in vrednote kluba, nato smo sesta-vili programski načrt za letošnje leto, kasneje pa smo se lotili še finančnega načrta. Po uspešnem prvem delovnem dnevu je sledilo večerno druženje ob igranju Activityja.

NOVICE

6

Zabava v oblek‘cah in mutuljčkih nepozabnaŠtudentski klub šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO) je 22. januarja, v Aninem dvoru v Rogaški Slatini, dokazal, da generacijske razlike niso prepreka za odlično zabavo. Petnajsto obletnico delovanja kluba so popestrila tudi številna presenečenja.

Uradni del je povezoval moderator Pe-ter Čakš, ki nas je opomnil, da je bil prvi študentki ples v naših krajih v študij-skem letu 1972/73 – torej natanko pred štiridesetimi leti. Zgodovina organizi-ranega študentskega delovanja pri nas sega v začetek 60ih let, takratni klub je obsegal le območje Šmarja pri Jelšah. Aktivno so delovali do 68. leta, nato pa je do leta 1971 nastopil krajši predah. Po ponovnem delovanju so se povezali z drugimi klubi v Sloveniji, na pomoč je priskočila tudi občina. Klub KŠŠO kot ga pa poznamo danes, deluje od leta 1997.

Sledil je pozdravni govor gostitelja, žu-pana Občine Rogaške Slatine, g. mag. Branka Kidriča in predsednice Tadeje Kosovel.

Presenečenje večera je bila vsekakor dijakinja iz Velenja Astrid Ana Kljun, ki je z zvokom prastarega glasbila – har-fo uspela naježiti vse prisotne. Z dovr-šenimi gibi je za odlično plesno točko poskrbela balerina SNG Opera in balet Ljubljana Urša Vidmar, ki je navdušila žensko kot moško publiko. S pevsko točko se je predstavila še sopranistka Nastja Božak, na kitari pa jo je spremlja-la Barbara Belcer.

Veliko truda so v Akademski ples vlo-žili članiAccademieOpperosorumetcro-catorium. Opremljeni s svojimi razpo-znavnimi znaki (črno haljo, akademsko kapo, lento in zlato značko) so dogodke o nekdanjem delovanju kluba, ki je te-meljil na Križevačkih statutih, strnili v pripoved, ki smo ji z veseljem prisluhnili.

Ravno ob polnoči sta novopečena predsednica Tadeja Kosovel in zeleni car zarezala v torto.

Po uradnem delu je akademski ples še bolj zaživel. Skupina Karneval band, je na noge spravila vse prisotne. Po otvo-ritvenem plesu se je plesišče napolnilo v trenutku in ob zvokih glasbe so se za-brisale vse generacijske razlike. Povezal nas je ravno ples – zato upamo, da bo, tako kot predvideva predsednica kluba, Akademski ples postal tradicionalen dogodek v naši regiji.

(N.Š.)

NOVICE

7

Dobrodelni koncert dijaške skupnosti Šolskega centra Rogaška Slatina

Dijaška skupnost je v Kulturnem centru Rogaška glasbeno obarvala predzadnji četrtek. Odvil se je namreč njihov prvi Dobrodelni koncert, na ka-terem je nastopilo več kot petindvaj-set posameznikov v petih glasbenih skupinah ali individualno. Ideja za koncert je bila sprva zastavlje-na v smislu medšolskega sodelovanja, finančne težave mnogih dijakov pa so člane DS usmerile v dobrodelnost. Vse več dijakov Šolskega centra, verjame-mo, da tudi drugod, se mora zaradi nizkih prihodkov staršev in nezado-voljevanja pogojev štipendije, odpo-vedovati obšolskim dejavnostim, ki so sicer neobvezne, vendar jih to še ne označuje kot nepomembne za njihovo osebnostno in intelektualno rast. Gimnazijci Šolskega centra Velenje in GCC-jevci so se odzvali povabilu in se

predstavili na koncertu s svojima ben-doma – Drotarji in Z3RO Z3RO. Poleg njih so še nastopili člani benda iz Bi-strice ob Sotli, skupina Kvarta, ŠCRS narodnjaki ter Ana Ferme. Predsednica Špela Rožman je potrdi-la začetno domnevo, da bo koncert uspešen, saj so s pomočjo mentorice Bernarde Leva in ostalimi sponzorji, kot so Kolinska, KŠŠO, Občina Roga-ška Slatina, MOS, Glasbena šola Ro-gaška Slatina, Štajerski val, trgovine Jager, Kozmetika Afrodita, MSORS, trgovina AM-AM, MOS servis, Podjetje GIC Gradnje Cajzek, Franc Žerak, sku-paj zbrali dobrodelnih 1200 evrov!Tako so ŠCRS-jevci definitivno naredili nekaj korakov k prijaznejšemu in bolj-šemu počutju svojih dijakov.

(Špela Rožman)

»Dveh reči ne odlagaj na jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za

današnji dan vemo, da ga imamo; ali še jutri doživimo, ne vemo.«

(Anton Martin Slomšek)

NOVICE

8PEREČE

Višje cene vozovnic le januarja22. decembra je ministrstvo za infras-trukturo in prostor zaradi grožnje z referendumom sprejelo pravilnik o viš-jih cenah vozovnic. Te so se povečale za deset do petnajst evrov. Ker pa so istega dne sindikati preklicali zahtevo po referendumu, uveljavitve pravilnika novih cen ni bilo mogoče takoj ustaviti.Tako so cene vozovnic s 1. februarjem 2013 dosegle prejšnjo raven cen. Kupnino za preplačane januarske me-sečne vozovnice bi naj povrnili febru-arja, a so kasneje sporočili, da bodo preplačan denar vrnili šele pri nakupu junijskih vozovnic. V tem mesecu pa študentje nimajo več predavanj, dija-ki zadnjih letnikov nimajo več pouka, zato si mesečno vozovnico kupijo le redki. ŠOS je od ministrstva zahteval pojasnila in takojšen sestanek. Tako so se dogovorili, da bodo dijakom in študentom kompenzacijo omogočili pri nakupu marčevske mesečne vozov-nice.

(N.Š.)

Zmeda pri izplačevanju štipendij

Z javnega sklada RS za razvoj kad-rov in štipendije so do 15. 1. obravna-vali okoli 13.500 vlog za štipendije. Odločbe je prejelo približno 11.500 vlagateljev, od tega je bila 8400 vla-gateljem pravica do štipendije dodel-jena. Pravijo, da je razlog, da reševan-je poteka tako dolgo, da se je število vlog podvojilo, medtem ko je število zaposlenih, ki vloge obdelujejo ostalo enako.

(N.Š.)

Letos je nastala velikanska zmeda glede izplačevanja Zoisovih štipendij. Nekateri štipendisti so bili tako ob do-datek za bivanje – 85 evrov, če se za štipendijo niso pravočasno prijavili. Za-časno bivališče bi namreč študenti mo-rali prijaviti do 1. oktobra lani, čeprav je bil rok za oddajo vloge za štipendijo šele 10. oktobra. Druga večja kršitev, ki se je dogodila in se še vedno dogaja, je neizplačevanje štipendij v za to dolo-čenem roku.

Zavoljo tega se je 10. januarja zbralo okoli petdeset študentov in protestira-lo pred poslopjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Ljubljani, prav tako pa so se zbirali podpisi za zastopanje pred varuhom človekovih pravic. ŠOS proteste podpira, podporo študentom je izrekel tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, zna-nosti in kulture Slovenije (Sviz), Brani-mir Štrukelj.

9

Bom dia, linda Lisboa!

ŠTUDENT V TUJINI

Septembra, ko se je večina slovenskih študentov učila še za zadnje izpite, sva s kolegi-co Kajo odleteli na toplo Por-tugalsko, deželo znamenite-ga portovca, tipične ribje jedi s krompirjem »Bacalhau«, prelepih historičnih mest z bogato kulturno zapuščino, dolgih peščenih plaž na eni ter strmih pečin na drugi strani. Za izmenjavo v tujini sva izbrali eno izmed najtop-lejših evropskih prestolnic, zgrajeno na sedmih gričih, ki z ozkimi uličicami, pre-predenimi z raznimi talnimi poslikavami »calçadaportu-guesa« in preprostimi hišami, daje vtis prečudovitega tra-dicionalnega portugalskega mesta.

Kot tujec v Lizboni najprej opaziš izredno dobrosrčnost, prijaznost in zanimanje domačinov zate, ki – kljub temu, da vsak izmed njih ne govori angleško – želijo vzpostaviti stik s te-boj ter ti pomagati znajti se v novem okolju. Tako so nama prijazni domačini pomagali pri nošenju vrečk iz trgovi-

ne, z usmerjanjem v pravo smer … En dan, ko pa sva po mestu malo zatavali, pa so naju domov pospremili celo po-licisti, ki imajo na Portugalskem dvoj-no funkcijo: skrbijo za red in disciplino v mestu ter so hkrati na voljo za vsa mogoča vprašanja zmedenih turistov. Po nekajdnevnem spoznavanju nove-ga mesta, navad tamkajšnjih prebi-valcev ter vzpenjanja v različne dele Lizbone, je napočil čas, da spoznam svojo bodočo fakulteto, arhitekturno zelo razkošno stavbo, ki jo pred vho-dom krasijo čudovite palme. Ko sem tako prvi študijski dan ob dogovorjeni uri sama čakala pred učilnico že dobre pol ure, se še seveda nisem zaveda-la, da miti in legende o zamujanju na Portugalskem veljajo tudi v šolah, na fakultetah ter v službi. Kasneje me je seveda izučilo, da se predavanja ter sestanki na Portugalskem nikoli ne začnejo ob točno določeni uri, ampak nekje približno ob tej uri, kar lahko pomeni tudi do ure kasneje. Prav tako v pogovorih Portugalci vedno raje kot »ob tej uri« uporabljajo besedno zve-zo »okoli te ure«.

Sam potek pouka v Lizboni za sloven-skega študenta zgleda precej sproš-čen, medtem ko tudi študentje fakul-teto precej radi obiskujejo. Predavanja in vaje se začnejo najprej ob deveti uri zjutraj ter trajajo do popoldneva ali večera, pri čemer pa so odmori za kavico, telefon, malico ter kosilo vsakdanji in nujni. Študentje lahko ve-čino izpitov opravijo s seminarskimi

nalogami ter s predstavitvijo le-teh, pouk pa tako zanje kot za Erasmus študente poteka v portugalščini, saj želijo, da se tudi tuji študentje v pouk in okolje čim bolj vključijo ter se tudi naučijo njihovega jezika. Zanimiv mi je bil prvi razgovor z eno izmed profe-soric, ko sem jo v angleščini vprašala, kakšna je moja obveznost pri predme-tu. Takoj mi je odvrnila z vprašanjem v portugalščini, in sicer če govorim portugalsko in mi na moj angleški od-govor »žal še ne« razložila mojo ob-veznost v jeziku za tujce – zelo počas-ni portugalščini, ki jo spremljajo jasne kretnje z rokami ter mimiko obraza. Ker sem pri večini predmetov bila edi-na Erasmus študentka, ki nisem bila iz bližnje Španije in nisem govorila nobenega izmed romanskih jezikov, so moje portugalske sošolke do mene bile nekoliko zadržane, saj je skoraj vsako izmed njih bilo strah komunici-rati v angleščini. Ko pa smo prebile led ter sem pokazala, da sem se pripravl-

Fakulteta za izobraževanje bodočih pro-fesorjev »EscolaSuperior de Educação de Lisboa«.

10

jena naučiti portugalščine, so mi pri tem pomagale in ni minilo dolgo časa, ko sem jim v »portangleščini« odgo-varjala na razna vprašanja o Sloveniji, študiju pri nas ter življenju nasploh.Največja študentska zanimivost na Portugalskem je zagotovo njihova uniforma »trás«, ki precej spominja na uniformo Harrya Potterja, saj naj bi Rowlingova navdih za oblačilo glavne-ga lika dobila ravno na Portugalskem. Njihova študentska uniforma, ki stane dobrih100 €, je namenjena tudi pri-penjanju študentskih značk in pomeni »več značk kot imaš, več veljaš«. Zani-mivo je predvsem to, da ima uniforma med študenti precejšnjo veljavo, pri čemer pa morajo novopečeni študent-je opraviti poseben krst, da si jo lahko sploh prislužijo. Za razliko od naših brucovanj in krstov pri njih celoten ob-red krščenja traja čez vse leto, starejši študentje pa bruce preizkušajo na raz-lične načine, od petja ter barantanja na ulicah, pa do tega, da nanje mečejo jajca. Uniforme ne nosijo vsak dan, na obredih ter večjih študentskih zaba-vah pa je le-ta obvezna. Posebnost uniform je tudi ta, da plaščev nikoli ne operejo, saj menijo, da se vanje shran-juje vso njihovo znanje, ki ga pridobijo v študentskih letih in bi s pranjem bilo zagotovo izgubljeno.

Zelo pomembna stvar pri Portugalcih nasploh, pa je hrana ter sam način hranjenja. Da Portugalci resnično obo-žujejo hrano ter druženje ob tej, prav tako pa obrokom namenjajo tudi pre-

cej več časa kot mi, potrjuje dejstvo, da za večji obrok porabijo od ene pa do dve uri časa. Tako otroci v šolah, študentje na fakultetah ter odrasli v službi običajno vsakodnevno prinaša-jo hrano s seboj, ki jo nato segrejejo v mikrovalovnih pečicah, ki jih je mogo-če najti skoraj vsepovsod. Študentje si pogosto malico privoščijo tudi v menzah na fakultetah, kjer dobijo obrok že za 2,50 €, vendar pa se ti obroki nikakor ne morejo kosati s slo-venskimi študentskimi kosili v različnih restavracijah. Med manjšim odmorom pred kosilom je seveda nujno obiskati še bližnjo »pastelerio« oziroma slaš-čičarno. Zaradi daljših odmorov med poukom in službo, le-ta povprečno traja do osme ure zvečer, zato je pre-cej vsakdanje srečati šolskega otroka s torbo na hrbtu po osmi uri. Portu-galcem je namreč bolj kot to, da čim prej končajo z delom, pomembno, da so med delom spočiti. Po koncu vsakodnevnih obveznosti pa sledi do-godek dneva, saj se vsa družina zbere za mizo, poje velikansko večerjo ter nadaljuje druženje pozno v večer.

Študij v tujini je zame zagotovo bila izkušnja, katero bi privoščila vsakemu študentu in prav veseli me, da se temu na fakultetah daje vedno večji poudarek. Pri izmenjavi namreč ne gre samo za to, da se študent seznani s svojim področjem študija v tujini, ampak predvsem za to, da spozna njihov način življenja ter njegove prednosti in pomanjkljivosti.

In na koncu se lahko zgodi to, kar se je zgodilo meni – navade tujcev, ki te na začetku motijo, ti postanejo celo simpatične in te zamujanje, počasnejše delo in brezskrbno življenje sploh ne moti več. Še več, marsikatero navado bi lahko Slovenci prevzeli ravno od naših mediteranskih prijateljev z obale Atlantika.

(Saša Gajer)

Lizbonski študentje med krstom novincev, oblečeni v tradicionalne uniforme »trás«.

Tipična portugalska sladica »Pastéis de Nata« oz. v originalu »Pastéis de Belém«. Obvezno se posuje s cimetom in sladkor-jem.

Na poti proti »Alfami«, najstarejšemu predelu mesta.

ŠTUDENT V TUJINI

11

StresStres je vzorec fizioloških, ču-stvenih, spoznavnih in vedenj-skih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje. Moderen življenjski slog prinaša pre-komeren stres, ki se kopiči in nam lahko škoduje.

Najpogostejši sprožilci stresa so:

- delovno mesto ali šola: preobremen-jenost, premalo ali preveč dela, pre-verjanje, ocenjevanje znanja, prezahte-ven program

- nenadne življenjske spremembe: smrt bližnjih, ločitve, spremembe služ-be, šole, stanovanja, izjemni osebni dosežki, rojstvo otroka, zadetek na loteriji

- vsakodnevne skrbi: naglica, kaos, ča-kanje, finančna stiska, slabi medosebni odnosi, kajenje, uživanje alkohola, pre-malo telesne aktivnosti

Prepoznate naslednje znake stresa?VedenjePretirano uživanje alkoholnih pijač, preveč ali premalo hrane, stisnjene pesti, razburjenogovorjenje.

ObčutkiJeza, bes, depresija, žalost, nerazložl-jive spremembe razpoloženja, notranji nemir.

UmZmedenost, slab spomin, nezmožnost koncentracije, žive sanje.

TeloHladne roke in noge, škrtanje z zobmi, glavobol, razbijanje srca, povečano potenje, prebavne motnje, izguba žel-je po spolnosti, bolečine v vratu, hitro dihanje, napetost.

Zmanjšajte stres med izpitnim obdobjemStres med študijem je prisoten ves semester, a med izpitnim obdobjem doseže povsem novo raven. Pet nasvetov za zmanj-šanje stresa in sprostitev, vam po pomagalo skozi izpitno »noriš-nico«.

1. Preživite nekaj časa sami. Ver-jetno veste, da so v tem obdobju pod stresom tudi ostali. Za nekaj minut se sprehodite vstran od študentskih domov, privoščite si kavo ali najdite drug prostor, ki vas ne bo spominjal na študijske obveznosti.

2. 3-5 minut ne delajte ničesar. Ni tako preprosto kot se sliši. Iz-klopite vso tehnologijo, sedite in se sproščajte. Če lahko, meditiraj-te. Teh nekaj minut lahko pomiri vaš um ter vam omogoči, da se napolnite z novo energijo.

3. 15-20 minut posvetite zgolj zabavi. Odmor za možgane bo naredil čudeže za produktivnost kasneje. Oglejte si smešne video posnetke, preberite svojo najl-jubšo revijo, igrajte video igrice, poslušajte glasbo ali klepetajte s prijatelji.

4. Privoščite si prijetno gibanje. Pojdite na sprehod,kolesarit ali pa se odločite za hiter tek. Če je zunaj prehladno, preizkusite kaj v telovadnici. Presenečeni boste, kako sproščujoče in energijsko bo gibanje delovalo na vas.

5. Naredite si seznam – in vse zapišite. Zapišite vse, kar morate storiti. Na primer: oprati posodo, iti na predavanje, narediti semi-narsko nalogo … Ko stvar opravi-te, jo prečrtajte. Seznami v veliki meri pomagajo ljudem, da se osvobodijo stresa.

(N.Š.)

ZDRAVJE IN ŠPORT

12

Korak do dobrega počutjaIščete preprosto telesno dejavnost, s katero bi lahko poskrbeli za celo telo, pospešili srčni utrip in porabili kalorije? Potem je hoja kot nalašč za vas.

Najboljša možnost, da si hitro naberete energijo, je gibanje. Preprost 10-minutni sprehod sprošča napetost, odganja utru-jenost in pospešuje umsko sposobnost, kar lahko čutite še nekaj ur po njem. Naj postane sprehod del vašega vsakdana.

Zakaj hoja?Študije so pokazale, da so štiri od petih žensk, ki so začele hoditi, tudi dlje pri tem vztrajale. To je nasprotno od tistih, ki se odločajo za tek ali plavanje in odnehajo že po nekaj tednih. Zakaj jih toliko ostane zvestih hoji? Preprosto jo je vključiti v delovni dan, še zlasti, če jo razdelite v tri 10-minutne intervale. Sodeč po izvedenih preiskavah ima hoja poleg kondicijskih še druge prednosti: preprečuje nespečnost in depresije, pa še zelo poceni je.

Naredite prvi korak.Tisti, ki bi svojo te-lesno pripravljenost označili kot zmerno, začnite z 10 minutami na dan in trajanje podaljšujte vsak teden. Če želite upora-biti še več mišičnih vlaken, hoji dodajte kratke intervale teka.

Poskusite s tekalnim trakom. Sicer se hoje po tekalnem traku ne da primer-jati s hojo na prostem, vendar ima tudi nekaj prednosti. Veliko ljudi po tekal-nem traku hodi hitreje in manj počiva; to pomeni, da porabljajo več kalorij. Nekateri tekalni trakovi tudi merijo srčni utrip in prehojeno razdaljo. In: vreme ni več ovira!

(N. Š.)

ZDRAVJE IN ŠPORT

Pokončna drža z ravnim hrbtom, privzdignjeno brado in rahlim nagibom naprej.

Ramena naj bodo sproščena in rahlo potisnjena nazaj. Prsni koš naj bo izbočen.

Roke so pokrčene pod pravim kotom in ritmično spremljajo gi-banje. Z navzdol visečimi rokamiboste porabili manj kalorij.

Hrbet naj bo zravnan, boke pa premikajte naprej-nazaj in se ne zibajte desno-levo.

Trebušne mišice stisnite.

Najprej položite na tla peto, prednjo nogo pa rahlo iztegnite. Kolena naj bodo sproščena.

Hodite z zmerno hitrostjo (6km/h) in se rahlo nagnite naprej. Stopalo polagajte na tla prek pete proti nožnim prstom; ti naj bodo obrnje-ni naprej. Ne stopajte preveč trdno in močno.

13

Ljubezen je v zraku14. februar je dan, ko ozračje kar prekipeva od ljubezni in je vse v znamenju rdeče bar-ve, srčkov, cvetja ter drobnih pozornosti.

Začetki praznika segajo že v stari Rim, kjer so Rimljani v tem času praz-novali luperkalije, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti. S sprejetjem krščanstva so praznik poimenovali po svetem Valentinu, ki naj bi po ljud-skem verovanju skrivaj in v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare, zaradi česar je bil ujet in obsojen

na smrt. V Angliji in Franciji so ta dan že pred več kot petsto leti proglasili za praznik ljubezni, saj naj bi se takrat poročali ptički, zaljubljenci pa so si na ta dan začeli izmenjevati sporočila in tudi darilca, ki so jih poimenovali kar valentini.

Svetega Valentina poznamo na Sloven-skem že dolgo, le da smo ta dan pove-zovali s skorajšnjim prihodom pomladi. Valentin naj bi, kot pravi ljudski prego-vor, prinesel ključ do korenin, zato so ga imenovali tudi prvi spomladin. Po starem kmečkem koledarju naj bi se na ta dan začelo delo v vinogradu in na vrtu, snubili pa naj bi se tudi ptički.

Praznovanje valentinovega ni ome-jeno le na zaljubljene pare, temveč vključuje vse tiste, ki jih imamo radi, zato naj vas, v primeru, da praznika ne boste preživeli v dvoje, nič ne odvrne od praznovanja dneva ljubezni. Ta dan lahko preživimo v krogu družine, obiš-čemo sorodnike in prijatelje. Zaradi hitrega tempa življenja se dostikrat premalo posvetimo sebi, zato si lahko za valentinovo vzamemo nekaj časa zgolj zase, se sprostimo in preberemo dobro knjigo, za katero drugače ne najdemo časa.(Kaja Krajnc)

Sama sva na svetu – ti in jaz.

To je vedno tako, kadar ljubimo.

(Neža Maurer)

PROSTI ČAS

14

Valentinova darilcaDoma izdelana valentinova darila bodo vašo ljubljeno osebo vsekakor bolj razveselila kot tista, ki jih lahko kupite v trgovini. Zakaj torej vaše dra-ge osebe ne bi presenetili s kreativnim osebnim darilom? Najlepše darilo, ki ga ljubljeni osebi lahko podarite, pa je skupni čas, ki ga z njo preživite.

Nekaj idej za izdelavo valentinovih daril:

PROSTI ČAS

Ljubezenski kuponi

DVD-ovitek

Okvir za skupne fotografije

Simpatična embalaža zasladkosnedneže

Valentinova voščilnica

Knjižica z razlogi, zakaj imaš rad ljubljeno osebo

Skodelica za valentinovo kavo

15

Slovenski kulturni praznikJej, pij in kavsaj, za večnost se ne ravsaj! (Latinski izvirnik, Prešernov prevod.)

Že več kot 160 let je minilo, odkar je France Prešeren, okoli osme ure zjutraj, izustil svoje zadnje besede:

»Vzdignite me, zadušiti me hoče«. Končala se je njegova bo-lezen, za katero že dolgo ni več skrivnost, da je bila posle-dica ne ravno vzornega življenja. Pa čeprav ga danes mladi pogosto označujejo za »pijanca«, tudi če je bil, to sploh ni pomembno. Ni pomembno koliko je spil, kako je zgledal ali kakšen pravnik je bil. Pomembno je le, da je s svojim pes-niškim ustvarjanjem brez dvoma postal naš največji pesnik.

Prešernu v spomin smo zbrali nekaj drobtinic iz njegova življenja, ki so – vsaj v šolski praksi – pogosto ostala neizrečena.

● Šolska predstava je, da ga v času življenja niso cenili. To ni res, bil je priznan kot slavni pesnik, tako ga je predstavljal že Bleiweis v svojih Kme-tijskih in rokodelskih novicah. ● »Zame bi bilo bolje, da nisem nikoli v Ribnici bil.« Tako se je še na smrtni postelji z bridkostjo spominjal kraja, kjer je prebival, ko je bil deček. Zdi se, da ni nikomur zaupal, kaj se je tam zgodilo. ● Njegov doktorski naziv ni enak do-ktoratu v današnjem pomenu besede. Naziv doktor je bil v 19. stoletju običaj za diplomanta pravne smeri.● Prešeren je ob novici o Čopovi smr-ti, ki je bil njegov najboljši prijatelj, iz-bruhnil v jok in hitel do bolnišnice, ka-mor so pripeljali utopljenca. Kastelicu, ki je bil priča utapljanju, je očital, da mu ni nudil zadostne pomoči. Zadnji

pravi prijatelj Andrej Smole je izdihnil na svoji godovni večerji, dobesedno v pesnikovih rokah. ● Marija Johana Khlunprecej pre-možna in ne več rosno mlada Nemka, je skušala doseči, da bi se Prešeren z njo poročil. Ko bi se moral odločiti, jo je zavrnil. ● Julijo je prvič srečal v trnovski cerkvi. Verjetno z njo ni nikoli niti go-voril. Njena mati je bila ogorčena s pesnikovim dvorjenjem. Juliji pa bi naj po pričevanju drugih godilo, da je ona povod za marsikatero pesniško moj-strovino.

pesnik poročil. Tako ga je z obema ot-rokoma še pred njegovo smrtjo obis-kala v Kranju s prošnjo, naj jo vendar poroči. Njeni prošnji ni ugodil.

● Ano Jelovškovo je Prešeren rešil pred posilstvom, pozneje pa je usoda hotela, da je ravno on postal oče nje-nih treh otrok. Šestnajstletna Ana, ki pri svoji starosti še ni imela pravega materinskega čuta, je vse otroke kma-lu po rojstvu dala v rejo, a jih je kasneje vzela nazaj. Njena krstna botra je bila Julijana Primic, mati mlade Julije. Ana si je pravzaprav želela samo to, da bi jo

● Leta 1848 je bolezni želel ubeža-ti s samomorom. V zadnjem trenutku so ga sneli iz zanke in zdravnik ga je obudil k zavesti. Dva dni pred smrtjo, v torek, 6. februarja 1849, je France Prešeren napravil oporoko. V njej je za glavna dediča določil svoja otroka.

(N. Š.)

Pesnik se je izogibal portretiranju. Zadnjo prilož-nost, da bi ohranili njegovo pravo podobo, je za-man poskušal izkoristiti njegov prijatelj Franc Po-točnik, ki je ponoči 8. februarja 1849 napisal slikarju Matevžu Langusu pismo, v katerem ga je rotil, naj Prešerna naslika na mrtvaškem odru. Langus nje-govi prošnji ni ustregel. Naslikal ga je Franz Kurz Goldenstein po spominu šele eno leto po njegovi smrti in štiri leta po njunem zadnjem srečanju.

PROSTI ČAS

16

Vrzi OKO na …Knjige …Nebeška vročica - uspešnica newyorške pisateljice Sandre BrownSchylerCrandall se po šestletni odsotnosti vrne v svoje rojstno mesto in ugotovi, da jo sestra Tricia še vedno sovraži in da ji je pripravljena škodovati. Jigger, zvodnik in ničvrednež, v klobčiču skrivnosti kujesvoje pritlehne načrte, spoznamo pa šeponosne-ga, skrivnostnega in zapletenega Casha. Družinska kriza je pripeljala očimovo drvarsko cesarstvo na rob propada in Schyler se zave, da lahko izgubi svoj ljubljeni dom. Reši ga lahko le, če čednega Cajuna spusti v svoje življenje, ne da bi pri tem izgubila svoje srce.Odlika Sandre Brown je snovanje zapletov, začinjenih s seksualnostjo, ki puščajo bralce v negotovosti.

Moore, Christopher – Jagnje: evangelij po Focnu, Kristusovem prijatelju iz otroštva.Christopher Moore je trenutno eden najboljših satirikov na svetu. To je dokazal tudi v omenjeni knjigi. Evangelij po Focnu je skrbna raziskava Svetega pisma in Evangelijev, obrnjena malo po svoje in tako rekoč možna različica Kristusovega življenja. Knjiga se dotakne vsakega. Tako tiste srčno verne, kot popolne ateiste, saj Moore s svojim smis-lom za podrobnosti in humorjem zadane v dušo bralca. Ta satira namreč raziskuje vse, kar je človeško, kar bi moralo biti človeško, kar bi ljudje najraje pozabili in kar niti ne vemo, da je v nas.

Filme …Pijevo življenjeŽanri: pustolovski, drama Režija: Ang Lee Igrajo: TobeyMaguire, Irrfan Khan, Gérard DepardieuPiPatel je sin oskrbnika indijskega živalskega vrta. Njegova družina živi popolno živl-jenje, dokler se skupaj z živalmi ne preselijo v Kanado. Po brodolomu se Pi znajde na majhnem čolnu sredi Pacifika, skupaj z zebro, hijeno, orangutanom in bengalskim tig-rom. Pri tem se vsi borijo za obstanek.

LincolnŽanri: biografski, drama, zgodovinski Režija: Steven Spielberg Igrajo: Joseph Gordon-Levitt, Jared Harris, Tommy Lee Jones To je zgodba o človeku, ki je spremenil svet in potek zgodovine, zgodba velikega bor-ca za človekove pravice in ameriškega predsednika, Abrahama Lincolna. Ko izbruhne državljanska vojna se predsednik ZDA Abraham Lincoln bori s prelivanjem krvi na bo-jišču in z nesoglasji v svojem kabinetu, zaradi njegove namere, da osvobodi vse suž-nje. Njegov pogum, odločnost, trdna moralna prepričanja in njegove odločitve bodo spremenile usodo generacij, ki prihajajo.

SilverLiningsPlaybookŽanri: komedija Režija: David O. RussellIgrajo: Jennifer Lawrence, Robert De Niro, Bradley Cooper Zgodba o učitelju Patu, ki se vrne iz umobolnice in še vedno sanja, da bo ujel izgubl-jeno ljubezen svoje žene, ki ga je prevarala s sodelavcem, kar ga je pahnilo v depresijo in zmedeno psihotično stanje. Doma ga pričakata oče in mati, nič manj zmedena in čudaška od njega, srce pa mu segreva soseda, mlada vdova.

PROSTI ČAS

1717

Zajtrk za uspešen izpitSestavine:● malo olja● 1-3 jajce (odvisno od apetita)● 1 žlička mleka● 2 žlici sesekljane čebule● 2 žlici sesekljane rdeče paprike● 2 žlici sesekljanih gob● 1/4 skodelice naribanega sira● malo soli in popra● 1 banana● 1 kos polnozrnatega kruha● 1 žlica arašidovega masla● 1 kozarec 100 % soka

Navodila:1Sesekljajte čebulo, narežite gobice in papriko ter naribajte sir. Uporabite lahko tudi katerokoli drugo zelenjavo.2Na ponev kapnite malo olja in segrejte. 3Jajca v posebni posodi umešajte. Dodajte mleko, kanček soli in poper. 4Umešana jajca zlijte v ponev. Počakajte, da se robovi malo zapečejo, sredina pa še ostane tekoča. Zdaj potresete sir in zelenjavo povrhu jajc.5Dokler se omleta peče, si v opekaču popecite polnozrnat kruh. Beli kruh je morda okusen, vendar vsebuje sladkor in enostavne ogljikove hidrate, ki vas ne zasitijo za dolgo. 6Z lopatico na robu privzdignite omleto in jo prepolovite. Nato ponev odstranite z ognja.7Kruh namažite z arašidovim maslom in nanj dodajte narezano banano, (medtem pustite omleto v ponvi, da se ne ohladi). Kikirikijevo maslo dodaja obroku dodatne beljakovine, banana pa dvigne krvni sladkor, kar vam bo pomagalo, da boste ostali zbrani in da bodo možgani med izpitom delali na polno. 8Zraven zajtrka si privoščite še naravni sok.

PROSTI ČAS

19

20

Nogomet, Copacobana, cai-pirinha, samba, lepa dekleta … Pet stvari po katerih je Brazilija vsem najbolj poznana. Sama sem to lepo deželo ”preizkusi-la” tudi na lastni koži.

S fantom sva se odločila, da si po opravljenih izpitih za nagrado privošči-va malo oddiha.

Brazilijo sva izbrala zaradi mamljive cene letalske vozovnice. Pripravila sva nahrbtnike in odšla v neznano. Točne-ga in natančnega načrta nisva imela. Pred odhodom sva si malo prebrala popotniške forume, da sva si naredila vsaj okviren načrt. Nikakor nisva mog-la spregledati opozoril glede varnosti. Večina popotnikov je doživela rope, napade z mačeto, prevare …

Po 12-urnem letu sva pristala sva v Rio de Janeiro, ki naju je v trenutku nav-dušilo. Mesto je res neverjetno in pre-

Brazilijačudovito. Veliki plaži Copacobana in Ipanema, gora Sugar Love iz katere je razgled neverjeten, kip Jezusa in še marsikaj. V mestu ti res ni nikoli dolg-čas. Nočno življenje v Riu se pretežno odvija na ulici Lapa, ki je znana po naj-boljših samba klubih. Ogledala sva si tudi eno izmed 600ih favel, ki se na-hajajo v Riu. Vsi so naju svarili naj ne hodiva tja, da je nevarno, vendar sva se tam počutila še bolj varno kot pa v sa-mem centru mesta. Ljudje so bili zelo prijazni in nama hitro razložili stanje v faveli. To je kot nekakšno malo meste-ce znotraj prestolnice. Imajo trgovine, šole, banke, zdravstvene domove …

Brazilija je največja država v Južni Ameriki in tudi ena izmed dražjih, ven-dar pa so cene primerljive z domačimi. Za nočitve v hostlu z zajtrkom sva plačevala 10-20 evrov.

Po divjem vikendu v Riu sva se odpra-vila na otok Ilha Grande. Otok je znan predvsem po svoji divji naravi in preču-dovitih plažah.

Najin plan je bil, da odideva v SaoPau-lo, vendar naju je na trajektu mlad par iz Danske prepričal, naj se jima pridru-živa v malem obmorskem mestecu Pa-raty. Obisk Sao Paula sva potem skraj-šala samo na en dan, saj mesto ni nič posebnega. Nato sva odletela do mes-ta Foz de Iguazu, ki je čisto zraven Ar-gentinske meje. Tam se nahajajo čudo-viti slapovi Iguazufalls, ki so neverjetni.

Z nočnim avtobusom sva nato odšla do območja Pantanal, ki slovi po svo-ji divjini. Tukaj sva jezdila konje skozi divji gozd, lovila piranje, opazova-

NASVET ZA POTEP

21NASVET ZA POTEP

la krokodile in raznovrstne ptice. Med snorklanjem po reki je mimo naju pri-plavala pet metrska anakonda, ki mi je povzročila kar majhen ”heartattack”. Po divjem tednu sva se odpravila nazaj v Rio in odletela proti domu.

Tri tedensko potepanje po tako čudoviti deželi je hitro minilo. Kljub opozorilom sem se počutila zelo varno. Marsikaj si še nisem ogledala, saj je Brazilija zelo velika država, v kateri se skriva kar nekaj zakladov. Zagotovo se bom še vrnila in si ogledala še preostale.

(Maruša Habot)

22NAPOVEDNIK 22

9. 2. 2013PUSTOVANJE s KŠŠO 9.00 – 13.00 Šmarska pustna tržnica na ploščadi20.00 - … Pustovanje z živo glasbo v Gostilni Šempeter

23. 2. 2013S KŠŠO vsi na ŠKIS in KKŠ WINTERFEST, Kope.

18.-22. 2. 2013 Ustvarjalne zimske počitnice za otroke v Kulturne domu Šmarje pr Jelšah (10-13 ure)

2. 3. 2013Stand up v Kozjem, kinodvorana Kozje, 19.30

Več informacij na www.ksso.si ali na Facebook strani Klub KŠŠO

ČE NE PRIDEŠ, TE NE BO!

23UTRINKI

2. 3. 2013Stand up v Kozjem, kinodvorana Kozje, 19.30

24