KronikaSlavističnega društva Slovenije

sds.r8.org

Izdaja Zveza društev Slavistično društvo SlovenijeAškerčeva 2, 1000 Ljubljana

List za člane društvaUr. Matjaž Zaplotnik

(matjaz.zaplotnik@siol.net)

Posebna kongresna številkaLjubljana, 20. september 2011

Letnik 15, št. 89

ISSN 1854-1216 (tisk); ISSN 1854-1224 (e-verzija)

Člani Slavističnega društva Slovenije prejemajo glasilo brezplačno.Izdelek se ne prodaja. Naklada te številke je 1000 izvodov.

Slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah – Maribor (prostori Univerze v Mariboru, 29. 9.–1. 10. 2011)O zasnovi kongresa Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavističnodruštvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki soplod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi vsosednja področja kulturologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče pred-stavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanjaslovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po uspešno izvedenih kongresih v Zagrebu(2006), Trstu (2007), Celovcu (2008), Monoštru (2009) in Ljubljani (2010) bo Slovenski slavis-tični kongres letos potekal v Mariboru, natančneje med 29. 9. in 1. 10. 2011 v prostorih Uni-verze v Mariboru.

Slovenski slavistični kongres v Mariboru bo osrednje slovenistično in slavističnostrokovno znanstveno srečanje leta 2011. V preteklih letih smo s kongresi obiskali središčav zamejstvu in Ljubljano, novi ciklus kongresov pa želi omogočiti strokovni javnostipoglobljen vpogled v nova slovenistična/slavistična središča, ki so se razvila v Sloveniji polegLjubljane. Najstarejše je v Mariboru, ki bo naslednje leto najbolj od vseh zazrt tudi v prihodnost,saj bo že v polnosti živel v pripravah na prevzem vloge evropske prestolnice kulture 2012.

Kongresnikom želimo na srečanju predstaviti raziskovalne dosežke slavistike in slovenis-tike na mariborski univerzi od njenih začetkov do danes, njihove podobnosti in razlike tersožitja in razhajanja z dognanji strokovnjakov iz drugih slavističnih univerzitetnih središč innjihovo implementacijo v širšo strokovno prakso. Zato smo k sodelovanju povabili vse po-dročne strokovnjake z mariborske univerze, na čelu z akademikinjo prof. dr. Zinko Zorko, zaprikaz konkurenčnosti stališč pa še strokovnjake z vseh drugih univerzitetnih središč vSloveniji in zamejstvu ter na Hrvaškem.

Potek kongresaKongres bo potekal v stavbi Univerze v Mariboru (Rektorat), Slomškov trg 15, 2000 Maribor.Prvi danV četrtek, 29. 9. 2011, bo med 8. in 10. uro pred Veliko dvorano potekala registracija

udeležencev. Otvoritev kongresa bo ob 9.30 v Veliki dvorani. Sledila bodo plenarna predavanja, v ka-

terih bodo predavatelji predstavili jezikoslovje, književnost, didaktiko na Univerzi v Mariboruin kulturno življenje Maribora (Zinka Zorko, Silvija Borovnik, Metka Kordigel Aberšek, TonePartljič).

Delo kongresa bodo nadaljevali nastopi referentov v treh popoldanskih sekcijah. Enabo namenjena pouku slovenščine v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, druga predstavitvi2

prve skupine dejavnosti kateder in predavateljev mariborske slavistike, tretja pa predstavit-vam strokovnih novosti iz širše slovenske slavistike.

Ob 19.00 bo sledila kulturna prireditev, v okviru katere si bomo v Lutkovnem gledališčuMaribor ogledali predstavo Krst pri Savici. Sledilo bo strokovno vodstvo z ogledom veličast-nega minoritskega samostana, v katerem deluje gledališče. Seveda ne bo manjkal sproščenpogovor ob prigrizku.

Drugi danV petek, 30. 9. 2011, bomo z referati v sekcijah pričeli ob 10.00, takoj po delovnem ses-

tanku društva. Pozornost prve sekcije bo posvečena predstavitvi druge skupine kateder indejavnosti mariborske slavistike. Druga sekcija bo namenjena lektorskim vprašanjem. V tretji,študentski sekciji se bodo predstavili najboljši diplomanti slovenskih slavistik/slovenistik vpreteklem letu.

Vzporedno bodo potekale predstavitve strokovnih knjižnih novitet. Ob 13.00 bodo udeleženci kongresa imeli na izbiro dva vodena ogleda: ogled Maribora

ali ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (z razstavo Bralne značke). Ob 16.00 bo okrogla miza na temo slovenščine v javnosti, posebej v izobraževalnem sis-

temu. Okrogla miza, ki jo bo moderiral prof. dr. Marko Stabej, bo izvedena pod okriljem sek-cije Slovenščina v javnosti Slavističnega društva Slovenije

Ob 20.00 bosta sledila skupna večerja z glasbo in prijetnim druženjem.Tretji danV soboto, 1. 10. 2011, organiziramo ekskurzijo z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki

iz jugozahodnih Slovenskih goric. Udeležencem bo ob postankih na pomembnejših točkah(Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj) dr. Bernard Rajh razkril podrobnosti in za-nimivosti znanih in manj znanih kulturnozgodovinskih dogodkov ter osebnosti, ki so za-znamovale ta prostor. Pri tem bodo v ospredju slovenistični poudarki, zlasti oblikovanje inrazvoj vzhodnoštajerskega knjižnega jezika.

Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin –učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Pomembno: Učiteljilahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije vskladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pri-dobite 1,5 točke. Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisot-nost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ,ki vam bo potrdila o udeležbi naknadno poslal po pošti.

Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011:Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor,Melita Zemljak Jontes, tajnica SD Maribor,Natalija Ulčnik,tajnica SD Maribor,Ines Voršič, blagajničarka SD Maribor,Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije,Petra Jordan, tajnica Zveze društev SD Slovenije,Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska.

3

Kongresni programPridržujemo si pravico do spremembe programa. V četrtek in petek bodo ves čas kongresa na kon-

gresnih prizoriščih knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.

4

URA Četrtek, 29. 9. 2011, dopoldanski del

8:00–10:45 REGISTRACIJA9:30–10:30 OTVORITEV KONGRESA (Velika dvorana)

Glasbena točkaProtokolarni del z nagovori:PREDSEDNICA SDS Boža Krakar Vogel,ŽUPAN MOM Franc Kangler,REKTOR UM Danijel Rebolj,DEKAN FF UM Marko Jesenšek,PREDSTOJNIK ODDELKA ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI FF UMMiran Štuhec,PREDSEDNICA SDMB Alenka Valh LopertGlasbena točkaOrganizacijske informacije o kongresu

10:30–10:45 ODMOR 10:45–13:00

10:45–11:1511:15–11:4511:45–12:1512:15–12:45

PLENARNA PREDAVANJA (Velika dvorana)Predsedujoča: ALENKA VALH LOPERTZinka Zorko Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike inknjiževnosti Filozofske fakultete Univerze v MariboruSilvija Borovnik Raziskovanje slovenske literarne zgodovine na Univerziv Mariboru Metka Kordigel Aberšek Didaktika mladinske književnosti – slovenskiprojektTone Partljič Literarni Maribor (»leposlovni« prispevek)

12:45–13:00 DISKUSIJA

13:00–15:00 ČAS ZA KOSILO

5

URA Četrtek, 29. 9. 2011, popoldanski del

15:00–16:15

15:00–15:15

15:15–15:30

15:30–15:45

15:45–16:00

Predavalnica 4Pouk slovenščine vstrokovnih in pokli-cnih šolahPredsedujoča: SIMONAPULKOJože Lipnik Estetsko inčustveno doživljanjeumetnostnega besedilaMilena Mileva BlažićSlovenske pravljičarke –študija primera Elze Leš-nikTanja Jelenko Razvijanjera-zličnih zmožnosti pri poukuknjiževnosti in timsko deloSimona Pulko, MelitaZemljak Jontes E-sloven-ščina – izziv za učitelja indijaka

Predavalnica 5Strokovne novosti izslavistikePredsedujoča: ĐURĐASTRSOGLAVEC Niko Jež Czesław Mi-łosz– pričevalec stoletjain njegov odmev pri Slo-vencih Andrej Rozman Prvi slo-venski slovakist ViktorSmolej (ob stoti obletnicirojstva)Vladimir Osolnik O slo-venskem pesniku StankuVrazuZvonko Kovač StankoVraz in Ivo Andrić kot med-kulturna pisatelja

Predavalnica MPredstavitev maribor-ske slavistikePredsedujoča: IRENASTRAMLJIČ BREZNIK Marko Jesenšek Maribor-ska slovenistika o sloven-ščini v alpskem in podo-navskem prostoruIrena Stramljič BreznikInovativni besedotvornivzorci – iz oglasne prakse kšolskemu jezikov. poukuInes Voršič Korpusni pri-stop pri raziskovanju leksi-kalnih posebnosti oglasov Mihaela Koletnik, AnjaBenko Slovensko primer-jalno strokovno narečnoslovaropisje (na primerukoroške in panonske nare-čne skupine)

16:00–16:15 DISKUSIJA16:15–16:30 ODMOR16:30–17:45

16:30–16:45

16:45–17:00

17:00–17:15

17:15–17:30

Predsedujoči: ZORAN BOŽIČZoran Božič Zahtevnostpoklicne mature iz sloven-ščine v primerjavi s splo-šno in vpis na univerzoMaja Dolinar Pouk knji-ževnosti za mladostnike zučnimi težavamiMarjana Hodak Besedilnapismenost dijakov srednjihstrokovnik in poklicnih šolAndreja Čuk Zaključni iz-pit iz slovenščine v sred-njih poklicnih šolah

Predsedujoči:GJOKO NIKOLOVSKIGjoko Nikolovski O jezi-kovni osnovi stare cerkveneslovanščine – med make-donsko in panonsko teorijoKristina Silaj Čefur v Slo-veniji, Janez v Bosni: ana-liza prevodov romana Če-furji raus! Gorana Vojnovićav hrvaščino, bosanščino insrbščinoJanja Urbas Tekmovanjeiz znanja ruščine v Slove-niji

Predsedujoča:MIHAELA KOLETNIKMira Krajnc Ivič Ožjeintere-sni neposredni dvogovori zvidika prevzemanja replik inoblikovanja soslednih parovPolonca Šek Mertük Pra-vopisne napake v skladenj-ski rabi ločilNatalija Ulčnik Pregovoriv procesu spreminjanja

17:30–17:45 DISKUSIJA19:00–22.00 KULTURNA PRIREDITEV, DRUŽENJE IN POGOSTITEV V LUTKOVNEM GLEDA-

LIŠČU MARIBOROgled gledališke predstave Krst pri Savici (LGM)

6

URA Petek, 30. 9. 2011,dopoldanski del9:00–9:50 Predavalnica 4Delovno srečanje društva: Delo sekcij in druga problematika SDS9:50–10:00 ODMOR10:00–11.00

10:00–10:15

10:15–10:30

10:30–10:45

Predavalnica 4Lektorska sek-cijaPr e d s e d u j o č a :ERIKA KRŽIŠNIK Darinka Verdo-nik Govorni kor-pus kot lektorjevpriročnikHotimir TivadarSmiselno lektori-ranje govorjenihneumetnostnihbesedil

Jože Volk Gleda-liški lektor v pro-cesu nastajanjagledališke pred-stave

Predavalnica MPredstavitevmariborske sla-vistikePredsedujoča: JO-ŽICA ČEH STEGER Jožica Čeh Ste-ger Tematizacijaživali v luči lite-rarne ekologijeBranislava VičarPolom človeštva:rekonstrukcija člo-vekovega odnosado živali v Kunde-rovi Neznosni lah-kosti bivanjaBlanka BošnjakFantastični ele-menti v sodobnislovenski kratkiprozi

Predavalnica 5Š t u d e n t s k asekcijaPredsedujoča: PETRA JORDANPetra Jordan Fa-novska literaturain njen slovenskikontekstČrt Močivnik Po-dobe tujega v lite-raturi Ferda GodineVerica Jurak Te-matska analizaromana DoktorŽivagoMaja SmotlakPrimerjava femi-nistične kritike li-terarnega prikazažensk z ženskimiliki v romanu Par-nik trobi nji

Predavalnica 2Predstavitve knjigin projektovPredsedujoča: MILENA MI-LEVA BLAŽIĆAleksandra Lutar Ivanc –Jerica Vogel, Silva Kastelic,Marjana Hodak in Jana Ozi-mek:Slovenščina 1–4: Z be-sedo do besede.Učbeniškikomplet za slovenščino –jezik v gimnazijah in sred-njih strokovnih šolah.Valentina Kobal – LidijaGolc idr.:Odkrivajmo življe-nje besed: učbeniki za knji-ževnost v srednjem stro-kovnem izobraževanjuMateja Pezdirc Bartol inKatja Mihurko Poniž: Esej namaturi 2012Kozma Ahačič – Breda Po-gorelec: Zgodovina sloven-skega knjižnega jezika: je-zikoslovni spisi IMojca Smolej – Breda Po-gorelec: Stilistika sloven-skega knjižnega jezika: je-zikoslovni spisi IIJasna Čebron – Silvo Fatur:Okruški: eseji, študije, spo-miniJasna Čebron in SenijaSmailagič – Mirjana Konte-stabile Rovis in Jasna Če-bron (ur.): Cesarsko-kraljevomožko učiteljišče v Kopru1875‒1909: slovenski oddelek10:45–11:00 DISKUSIJA11:00–11:30 ODMOR11:30–12.45

11:30–11:45

11:45–12:00

12:00–12:1512:15–12:30

Pr e d s e d u j o č a :ERIKA KRŽIŠNIKJoža Repar La-kovič Lektorskazbornica in lek-torska licencaAndreja BizjakVpliv profesiona-lizacije lektorskestroke na sloven-sko jezikovno kul-turoVelemir GjurinEmica Antončič

P r e d s e d u j o č a :DRAGICA HARA-MIJAKatja Bergles Po-vezanost teme innotranjega slogav sodobni sloven-ski esejistiki naprimeru književ-nih vprašanjDragica Hara-mija, MancaPerko Bralna zna-čka in njenih pet-deset letMihaela Kolet-nik, Alenka ValhLopert Maribor-ski pogovorni je-zik v gledališkiuprizoritvi

Pr e d s e d u j o č a :MARUŠKA AGREŽMaruška AgrežP o v e z o v a l n afunkcija besede lev Trubarjevemprevodu LutroveHišne postileTjaša MarkežičBolani na pljučahali oglaševanjenekočAnja Urh Jezikm l a d o s t n i š k i hSMS-ovMateja CurkU m e š č e n o s tprvin sociolektovv sod. urb. prozi A.E. Skubica in G.VojnovićaDomen KrvinaGl. vid in njegovauporaba na pri-meru ponavljal-nosti (iterativno-sti) v ruščini inpoljščini v primer-javi s slovenščino

Aleksander Bjelčevič (ur.):Reformacija na Slovenskem(ob 500-letnici Trubarje-vega rojstva)Alojzija Zupan Sosič (ur.):Sodobna slovenska književ-nost (1980–2010)Damjana Kern (ur.): Učbe-nik za pripravo na izpit izznanja slovenščine na sred-nji in visoki ravniMojca Nidorfer Šiškovič –Alojzija Zupan Sosič, MojcaNidorfer Šiškovič in DamjanHuber (ur.): Antologija sod-obne slovenske literatureVera Smole (ur.): Družina vslovenskem jeziku, literaturiin kulturi. 47. SSJLKMateja Jemec Tomazin:Slovenska pravna termino-logijaVesna Mikolič – MatejaSedmak in Ernest Ženko(ur.): Razprave o medkultur-nostiPrimož Strani (ur.): Šola naobronkih slovenščinePrimož Strani (ur.): Odrasliin slovenščinaGoran Filipi: Istrorumunj-ske etimologije. Knjiga 4,entomonimi; kromonimiRada Cossutta: Romanizmiv poljedelskem in vino-gradniškem izrazju sloven-ske Istre12:30–12:45 DISKUSIJA

Sobota, 1. 10. 20119:00–17:30 Ekskurzija – Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric(Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj)Vodja: BERNARD RAJH

Cena na osebo: 30 EUR (vključuje vse stroške: avtobus, vodenje, kosilo z eno brezalko-holno pijačo, vinsko pokušino v Ptujski kleti).

7

URA Petek, 30. 9. 2011,popoldanski del13:00–14:00 ISTOČASNI

Ogled MariboraDEJAVNOSTIOgled Univerzitetne knjižnice Maribor(razstava o Bralni znački, ogled Mai-strove knjižnice)

14:00–16:00 ČAS ZA KOSILO16:00–18:30 Predavalnica PodreccaOKROGLA MIZASlovenščina v javnosti in izobraže-valni sistem v Republiki SlovenijiVodja: Marko STABEJ

Z uvodnimi prispevki bodo nastopilitudi:Mihaela Knez, Center za slovenščinokot drugi/tuji jezik, Filozofska fakul-teta, Univerza v Ljubljani,Simon Krek, Institut »Jožef Štefan«,Amebis, d. o. o.,Vesna Mikolič, Fakulteta za humani-stični študij, Univerza na Primorskem,Meta Lah, Filozofska fakulteta, Uni-verza v Ljubljani,Majda Kaučič Baša, Pedagoška fa-kulteta Koper, Univerza na Primor-skem,Darinka Rosc Leskovec, Zavod RSza šolstvo, Predmetna skupina za slo-venščino.Sogovornice in sogovorniki na okrogli mizise bomo posvetili naslednjemu temeljnemuvprašanju: kakšnega govorca in govorkonaj načrtujemo v izobraževalnem sistemuRepublike Slovenije? S šolskim načrtova-njem jezikovnega znanja ter stališč do jezi-kov načrtujemo tudi jezikovne prakse, s tempa sooblikujemo splošno jezikovno situa-cijo. Naše vprašanje okrogle mize lahko to-rej postavimo tudi takole: kakšno jezikovnosituacijo si v prihodnosti želimo in kaj lahkozanjo storimo? Glede na vlogo jezikovnegasporazumevanja v sodobnem življenju se stem sprašujemo nekaj še bolj temeljnega:kako si zares želimo živeti?

Predavalnica 2Predstavitve knjig in projektovPredsedujoča: MILENA MILEVA BLAŽIĆMarko Jesenšek: Prekmuriana – fejezetek a szlovén

nyelv történetébőlFranci Just – Dragica Haramija: Holokavst skozi

otroške očiDragica Haramija: Mariborske vedute: razlagalne

povedke o mestu in okoliciIrena Stramljič Breznik: Tvorjenke slovenskega je-

zika med slovarjem in besedilomJožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna para-

digma v kratki pripovedni prozi 1914–1923Vladka Tucovič – Marcello Potocco (ur.): Jenko,

njegov čas in njune reprezentacije: zbornik pri-spevkov Študentskega Jenkovega simpozija vokviru 2. Jenkovih dnevov

Urška Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanjeliterature: konceptualne podlage, teoretski modeliin uporabni primeri

Irena Avsenik Nabergoj: Literarne vrste in zvrsti:Stari Izrael, grško-rimska antika in EvropaIrena Avsenik Nabergoj – Ivan Cankar:Svetovi srca

in duha: odlomki iz del Ivana CankarjaMartina Orožen: Kulturološki pogled na razvoj

slovenskega knjižnega jezika: od sistema k bese-diluMajda Merše – Kozma Ahačič, Andreja Legan Rav-

nikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak:Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Jerica Snoj: Metafora v leksikalnem sistemuZoran Božič: Slovenska literatura v šoli in PrešerenMetka Hojnik Verdev – Saša Silovšek in Metka

Hojnik Verdev: Projekt Medpredmetno povezova-nje in projektni pouk v programuLogistični tehnik

20:00–23:00 SLAVNOSTNA VEČERJA s kulturnim programom, podelitev priznanj Slavističnega društva SlovenijeHappy Hiša Maribor, Glavni trg 14, Maribor

Opis poti: Maribor, Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Trnovska vas: Siva čaplja (kosilo; ljudskigodci), Dornava, Ptuj, Maribor

Vsebinska zasnova:Zavrh (vodja programa: Aleš Arih) – R. Meister; spremljevalni program: Završki fantje,Trnovska vas (vodja programa: Karl Vurcer) – J. Muršec, J. Gomilšak, ilirci; I. Macun …,Destrnik (vodja programa: Bernard Rajh) – V-štajerski knjižni jezik; svetourbanska

akademija; L. Volkmer, P. Dajnko, M. Murko …,Dornava,Ptuj (vodja programa: Marija Hernja Masten) – kulturna zgodovina mesta s slovenistič-

nimi poudarki (minoritski samostan; ptujska gimnazija; O. Caf, Plohl); Ptujska klet (pokušinavina). PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.

KotizacijaNa letošnji kongres z lanskimi cenami! Kotizacija znaša 110 EUR za člane slavističnih

društev in 160 EUR za nečlane. Ob prihodu na kongres boste predložili potrdilo o plačilu ko-tizacije, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o pravočasno plačani članarini za leto 2011.Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija bo znašala 160 EUR za člane sla-vističnih društev in 210 EUR za nečlane.

Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojopredstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR zanečlane.

Kotizacija vključuje:1) kongresno gradivo (vrečka, kongresni zbornik, darilna knjiga, brošura s kongresnim

programom, mapa, blok, pisalo, turistično gradivo);2) kavo, pijačo in pecivo med odmori;3) v četrtek zvečer ogled predstave v Lutkovnem gledališču, po predstavi ogled mi-

noritskega samostana s pogostitvijo;4) ogled mesta ALI ogled Univerzitetne knjižnice Maribor z razstavo o Bralni znački v

petek popoldan;5) slavnostno večerjo z glasbo v petek zvečer.

Kotizacija ne vključuje:1) kosil v četrtek in petek (dobili boste seznam restavracij in lokalov bližini kongresne

lokacije, da boste lahko kosili v lastni režiji);2) sobotne ekskurzije z zaključnim kosilom (zainteresirani boste zanjo na kongresu

odšteli doplačilo 30 EUR).

Kongresni gostjeReferenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskih društev in častni

člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo kotizacije ter bivanjav hotelu. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo spodnjo prijavnico in nam s tem olajšajoorganizacijo prireditve.

Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo izvesti svojo pred-stavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR za člane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane.8

Prijavnica za kongres v MariboruNajpozneje do 24. septembra 2011 pošljite pisno ali elektronsko izpolnjeno prijavnico

na naslov Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.Elektronska različica prijavnice se nahaja na spletni strani kongresa: http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo. Na podlagi prijavnice boste prejeli račun s položnico – nalogom zaplačilo. Kotizacijo morate poravnati v roku petih dni, na položnici pa morate označiti številkoprejetega računa. Referenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskihdruštev in častni člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo ko-tizacije ter bivanja v hotelu. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo spodnjo prijavnico innam s tem olajšajo organizacijo prireditve. V ustrezni rubriki izberite možnost “sem gost, zatooproščen kotizacije”.

Osebni podatkiIme in priimek:Stalni naslov (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj):Kontaktni naslov (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj):Telefon:Delovno mesto:E-pošta:Datum prijave: Lastnoročni podpis:

Član SD? (obkrožite): NE; SD Slovenije; SD Ljubljana; SD Maribor; SD Prekmurja, Prlekijein Porabja; SD Dolenjske in Bele krajine; SD Celje; SD Posavje; SD Koroške; SD Kranj; SD Jese-nice; SD Koper; SD Nova Gorica; SD Trst-Gorica-Videm.

Status (obkrožite): referent; poslušalec; predstavitelj knjige ali projekta; vabljeni udele-ženec okrogle mize; predsednik SD; častni član SDS; novinar; drugo.

Zavezanec za DDV (obkrožite): da ne

IŠ (Identifikacijska številka) za DDV:

V roku poravnana kotizacija na račun SDS 0208 3001 8125 980 pri Novi Ljubljanski banki(IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, SWIFT-BIC: LJBASI2X – za plačila iz tujine) znaša 110 EUR začlane slavističnih društev in 160 EUR za nečlane (ob prihodu na Kongres boste predložilipotrdilo o plačilu, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o plačani članarini za leto 2011).Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija pa bo znašala 160 EUR za članeslavističnih društev in 210 EUR za nečlane. Predstavitelji knjig in projektov niso kongresnigostje in morajo, če želijo izvesti svojo predstavitev, plačati polovično kotizacijo: 55 EUR začlane slavističnih društev in 80 EUR za nečlane.

Kdo plača kotizacijo (obkrožite): sam inštitucijaNačin plačila (obkrožite): plačilni nalog gotovina na kongresu

9

Naslov in sedež inštitucije ter tel.: Davčna št. inštitucije:

Katerega obkongresnega dogajanja se nameravate udeležiti? (obkrožite)lutkovna predstava v četrtek zvečerogled samostana s pogostitvijo v četrtek zvečer (po predstavi)ogled Maribora v petek popoldne ALIogled Univerzitetne knjižnice Maribor (istočasno z ogledom mesta)slavnostna večerja z glasbo v petek zvečersobotna ekskurzija (dopl. 30 EUR) z zaključnim kosilom

Če ste obkrožili petkovo slavnostno večerjo in/ali sobotno ekskurzijo, nam zaupajte še,kakšno vrsto hrane želite (obkrožite): mesni meni vegetarijanski meni

Nasvidenje jeseni v Mariboru!V imenu organizacijskega odbora 22. Slovenskega slavističnega kongresa:

Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor, inBoža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije

NastanitevPrenočišče za kongresne goste uredi in plača organizator kongresa. Ostali udeleženci si

pa sami rezervirajte nastanitev in krijte stroške nastanitve v času kongresa. Ob rezervaciji sesklicujte na kongres, saj vam v nekaterih hotelih priznajo popust. Naslove hotelov, motelovin gostišč z okvirnimi cenami udeleženci najdete na spletni strani: http://www.maribor-pohorje.si/ (Prenočišča). Organizatorji vam priporočamo spodaj naštete hotele (v oklepajuzraven imena je podana oddaljenost od hotela do kongresnega prizorišča):

Hoteli podjetja Terme Maribor1. Hotel Orel*** (2 min. peš)

Volkmerjev prehod 72000 MariborTel.: +386 (0)2 25 06 700Faks: +386 (0)2 25 18 497orel@termemb.siEnoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 63,20 EUR*Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 48,00 EUR**Z upoštevanim 20 % popustom.

2. Hotel Uni** (2 min. peš)Volkmerjev prehod 72000 MariborTel.: +386 (0)2 25 06 700Faks: +386 (0)2 25 18 497uni.hotel@termemb.si

10

Enoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 32,00 EUR*Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 27,00 EUR**Z upoštevanim 20 % popustom.

3. Hotel Piramida*** (10 min. peš)Ul. heroja Šlandra 102000 MariborTel: +386 (0)2 234 44 00Faks: +386 (0)2 234 43 60piramida@termemb.siEnoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 68,00 EUR*Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 52,00 EUR**Z upoštevanim 20 % popustom.

4. Hotel Piramida**** (10 min. peš)Ul. heroja Šlandra 102000 MariborTel: +386 (0)2 234 44 00Faks: +386 (0)2 234 43 60piramida@termemb.siEnoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 76,00 EUR*Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 56,00 EUR**Z upoštevanim 20 % popustom.

5. Hotel Habakuk**** (20 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš)Pohorska ulica 592000 MariborTel.: +386 (0)2 300 81 00Faks: +386 (0)2 300 81 28habakuk@termemb.siEnoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 107,20 EUR*Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 68,00 EUR**Z upoštevanim 20 % popustom.

6. Hotel Habakuk***** (20 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš)Pohorska ulica 592000 MariborTel.: +386 (0)2 300 81 00Faks: +386 (0)2 300 81 28habakuk@termemb.siEnoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 120,00 EUR*Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 89,60 EUR**Z upoštevanim 20 % popustomZa vse zgoraj naštete hotele velja, da udeležencem pripada 20 % popust na redne cene,

da so cene na osebo na dan in vključujejo nočitev z zajtrkom, brezplačen internet v sobah,prost vstop v Casino Mond in brezplačno parkirišče. Doplačilo na osebo na dan: turističnataksa cca. 1,01 EUR. V hotelu Habakuk je v ceno vključen še prost vstop v Wellness-Spa center

11

hotela Habakuk, neomejena uporaba bazenov in whirpoolov s termalno vodo (vodnemasaže, slapovi), turške kopeli in finskih savn. V hotelih Piramida, Orel, Uni pa imate prostvstop v MTC Fontana.

Grand hotel Ocean**** (12 min. peš)Partizanska cesta 392000 MariborTel.:+386 /0/59 077 140Faks:+386/0/59 077 145info@hotelocean.siDvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 118,00 EUR**Cena je z upoštevanim 22 % popustom. Vključuje tudi neomejeno uporabo interneta

in parkirišče ob hotelu. Turistična taksa ni všteta v ceno (1,01 EUR na osebo na noč).Garni hotel Tabor*** (5 min. z avtobusom št. 6 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš)

Ul. heroja Zidanška 182000 MariborTel.: +386 (0)2 421 64 10 Faks: +386 (0)2 421 64 40hoteltabor@podhostnik.siEnoposteljna soba, nočitev, turistična taksa in zajtrk/osebo: 43,20 EUR* Dvoposteljna soba, nočitev, turistična taksa in zajtrk/osebo: 31,50 EUR**Cena je z upoštevanim 10 % popustom.

Hotel Betnava**** (8 min. z avtobusom št. 2/1 – izstop na Glavnem trgu; 2 min. peš)Jadranska cesta 302000 MariborTel.: +386 (0)2 333 4 100, 333 4 200Faks: +386 (0)2 333 4 131hotel@betnava.si Dvoposteljna soba, nočitev z zajtrkom/osebo: 60 EUR** Cena je s popustom. V ceno ni vključena turistična taksa (1,01 EUR na osebo na noč).

Prehrana - Restavracije v MariboruNa letošnjem kongresu bosta organizirani pogostitev v četrtek zvečer ter petkova

večerja. Kositi pa boste morali po svoje. Zato smo vam pripravili spisek in zemljevid z oz-načenimi restavracijami in gostišči v bližini Univerze v Mariboru, kjer se bo odvijal kongres.Priporočamo naslednje restavracije (poiščete jih na zemljevidu kongresnih lokacij, gl.strani 16 in 17):

Hiša dobrot, Tyrševa ulica 3 (Maribor); +386 (0)2 23 80 814; delovni čas: pon.–pet.: 10.–21., sob.: 12.–22., ned.: 12.–20.

Pub, restavracija, pizzeria Ancora, Jurčičeva 7 (Maribor); +386 (0)2 25 02 033; delovničas: pon.–čet.: 9.–24., pet.: 9.–1., sob.: 10.–1., ned.: 10.30–22.30.

Restavracija Novi svet pri Stolnici, Slomškov trg 5 (Maribor); + 386 (0)2 25 00 486; de-lovni čas: pon.–pet.: 10.–24., sob.: 11.–24., ned.: 11.–21.

12

Restavracija Toti rotovž, Glavni trg 14 (Maribor); + 386 (0)2 22 87 650; delovni čas: pon.–sob.: 9.–24.

Rožmarin – restavracija, kavarna, vinoteka, Gosposka ulica 8 (Maribor); + 386 (0)2 2343 180, + 386 (0)31 388 179; delovni čas: pon.–čet.: 11.–22., pet. in sob.: 11.–23., ned. inprazniki: zaprto.

Štajerc, Vetrinjska ulica 30 (Maribor); + 386 (0)2 234 42 34, 031 371 170; delovni čas: pon.–čet.: 6.30–24., pet. in sob.: 7.30–1., ned. in prazniki: 10.–22.

HAPPY HIŠA Maribor, Glavni trg 14, 2000 Maribor, pon.–čet.: 10.00–23.00; pet.–sob.:10.00–2.00.

Čevapčarnica BAŠČARŠIJA, Poštna 8, 2000 Maribor, pon.–sob.: 9.00–23.00. Gostinski obrat GALA ŽAR, Loška 10, 2000 Maribor, pon.–sob.: 11.00–23.00; ned.: 12.00–

18.00.GRILL RANCA, Dravska 10, 2000 Maribor, pon.–sob.: 8.00–23.00; ned.: 12.00–22.00.LA STORIA TRATTORIA, Slovenska 2, 2000 Maribor, pon.–pet.: 10.00–21.00; sob.: 12.00–

18.00.PATRICKS J&B PUB, Poštna 10, 2000 Maribor, pon.–čet.: 8.00–24.00; pet.–sob.: 8.00–2.00;

ned.: 16.00–23.00.TAKO'S, Mesarski prehod 3, 2000 Maribor, pon.–čet.: 11.00–22.00; pet.–sob.: 11.00–3.00;

ned.: 11.00–16.00.CASSA DEL PICCASO, Strossmayerjeva 5, 2000 Maribor, pon.–pet.: 7.00–23.00; sob.–ned.:

8.00–23.00.PRI FLORJANU, Grajski trg 6, 2000 Maribor, pon.–čet.: 11.00–22.00; pet.: 11.00–23.00; sob.:

12.00–23.00.

Parkiranje v času kongresa Udeleženci, ki bivajo v hotelih, naj pustijo avto kar tam, če je hotel nekoliko bolj oddaljen,

pridejo z mestnim avtobusom (1 vožnja = 1,10 EUR; plačilo pri vozniku). Vsem drugim pri-poročamo parkiranje v garažnih hišah. Spodaj nanizane garažne hiše si sledijo glede na od-daljenost od Univerze v Mariboru, kjer se bo odvijal kongres (poiščete jih lahko tudi nazemljevidu kongresnih lokacij na straneh 16 in 17):

Garažna hiša PRISTAN– Koroška cesta 35, 2000 Maribor, tel.: 02/228-42/17, ura parkiranja: 0,70 EUR.Garažna hiša MB TRŽNICA – Vodnikov trg 5, 2000 Maribor, ura parkiranja: 1,00 EUR.Garažna hiša CITY – Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel.: 02/231-12-32 ali 02/231-

12-34, ura parkiranja: 1,60 EUR (za vsako naslednjo parkirno uro se cena zniža). Garažna hiša BOLNICA – Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, tel.: 02/320-57-42, ura parki-

ranja: 1,30 EUR; 24 ur = 13,00 EUR.Garažna hiša KOLOSEJ – Loška ulica 13, 2000 Maribor , tel.: 02/230-14-70; e-naslov:

romana.podbevsek@kolosej.si, ura parkiranja: 1,40 EUR (1. in 2. ura), 1,00 EUR (3. in 4. ura),0,80 EUR (5. in 6. ura), 0,40 EUR (vsaka nadaljnja ura).

Pri iskanju mariborskih garažnih hiš vam bodo gotovo v pomoč fotografije njihovih vhodov,natisnjene na naslednji strani. Več informacij o parkiranju v Mestni občini Maribor najdete na

http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=4240 inhttp://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=5368.

13

14

Garažna hiša PRISTAN, vhod

Garažna hiša MB TRŽNICA, vhod

Garažna hiša KOLOSEJ, vhod (v ozadju slike je viden Dravski most)

KontaktiRačunovodstvo Kenda (za podatke o plačilu kotizacij): Računovodstvo Kenda d. o. o.

Radovljica, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica, Slovenija; e-pošta helena.kenda@siol.net, tel.04 / 5320 180, 04 / 5320 182 in mobilnik 041 874 562.

Vprašanja in pripombe v zvezi s prijavami in organizacijo? Pišite nam na društveni e-naslov sloslavko@gmail.com.

Kontaktni osebi za vprašanja v zvezi s kongresnim programom in zbornikom:– Petra Jordan, jordan.petra@gmail.com, mobilnik 031 868 288,– Boža Krakar Vogel, boza.krakar@guest.arnes.si.Kontaktni osebi Slavističnega društva Maribor (za vsa vprašanja o spremljevalnem pro-

gramu kongresa in o nastanitvah v hotelih):– Alenka Valh Lopert, alenka.valh@gmail.com, mobilnik 040 278 459,– Melita Zemljak Jontes, melita_zemljak@hotmail.com.

Zemljevid kongresnih lokacijVečji del kongresa bo potekal v stavbi Rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem

trgu v Mariboru. Okoliška parkirišča, garažne hiše, restavracije, najbližje hotele in ostalepomembne lokacije si lahko ogledate na zemljevidu na naslednji strani. Točka 1 je prostorUniverze v Mariboru. Točka 3 je restavracija Happy hiša, v kateri bo petkov večerni slavnostnizaključek kongresa. Točka 17 označuje Lutkovno gledališče Maribor; gledališče, ki deluje vprenovljenih, a še vedno mističnih prostorih bivšega minoritskega samostana, bo lokacijačetrtkove večerne predstave in pogostitve. Točke 20–24 pa označujejo kongresnemu do-gajanju najbližje garažne hiše.

15

Garažna hiša CITY Avtorica vseh fotografij: Ines Voršič

16

17

Kongresu na potPredsedničin nagovor udeležencem kongresaSlavistično društvo Slovenije je dočakalo dostojno starost 76 let in je navzlic rahli načetostiše vedno vitalno. Spominjam se časov, ko smo tej takrat zares množični prireditvi rekli šezborovanje in ne kongres. Kot me je opozoril častni član Boris Paternu, je bilo prvo po vojnileta 1954 tudi v Mariboru, potem pa so si sledila z nekaterimi premori vsako leto v drugemkraju. Najznamenitejši sta bili tisti na Bledu in v Portorožu, ko je prišlo o slovenščini v javnostirazpravljat okrog 700 slavistov.

Naš kongres ima po nekajletnih uspešnih predstavitvah strokovnih vprašanj iz perspek-tiv bližnjih slovenistično-slavističnih središč na drugi strani meja naše države zdaj novo am-bicijo. Želi si, da bi se v naslednjih letih strokovni in širši javnosti sistematično predstavilanova slovenistično slavistična središča, ki so po matični ljubljanski slavistiki nastala na tlehdržave Slovenije. Najstarejše med njimi je Maribor, zato mu je čast in odgovornost, predstavitisvoje delovanje v kabinetu in na terenu, pripadla prvemu.

Pogled v program nam pove, da so se mariborski kolegi na to temeljito pripravili. O svo-jem delu nam bodo spregovorili v plenarnih predavanjih, v dveh prav njim namenjenih sek-cijah, pa tudi v tistih, ki so namenjena drugim aktualnim temam – lektorstvu, specialnididaktiki, širšim slavističnim temam, predstavljali se bodo med avtorji novih knjig, diskutiralina okrogli mizi o slovenščini v javnosti, Posredno bodo navzoči kot mentorji pri predstavit-vah raziskovalnih snovanj najboljših slavističnih diplomantov, zbranih z vseh slovenskih uni-verz. Omogočili nam bodo videti del aktualnega kulturnega utripa svojega mesta, naspopeljali v njegovo jedro in okolico, nam pripravili družabno srečanje. O vsebini kongresase je mogoče podrobno poučiti v zborniku kongresnih prispevkov, eni od tiskanih izdaj Sla-vističnega društva Slovenije, ki je sicer tudi izdajatelj zbirke znanstvenih monografij Slavis-tična knjižnica, dveh uglednih strokovno znanstvenih revij Slavistične revije ter Jezika inslovstva in društvene Kronike.

Vse te bogate in kakovostne dejavnosti, natančno popisane v zahtevnih prijavnih obraz-cih, pa letos niso prepričale državnih birokratov za pičlo subvencijo, bodisi zbornika bodisisame kongresne prireditve. Oboje se tako letos prvič v zgodovini dogaja brez državne pod-pore. Oboje se je zgodilo prav zaradi prej omenjene vitalnosti društva In kajpak ob prosto-voljnih prispevkih naših podpornikov, ki se jim vsem najlepše zahvaljujemo. Prav tako kakorse moram zahvaliti prizadevnim mariborskim in ljubljanskim članom organizacijskega od-bora za požrtvovalno delo na etični pogon. Upamo, da vas bodo kongresne teme dovoljpritegnile, da boste ne le poslušalci in bralci, ampak tudi sogovorniki na naših dogodkih.Referentom pa želim številno občinstvo in živahen odziv.

Boža Krakar Vogel,predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

18

Uvodnik kongresnega zbornika Slavistika v regijah – MariborPred nami je dvaindvajseti zbornik Slavističnega društvaSlovenije, redni spremljevalec vsakoletnega slavističnegakongresa. Kot po navadi tudi letos prinaša prispevke, ki sopredstavljeni na tem najpomembnejšem strokovnem instanovskem srečanju raziskovalcev, učiteljev, publicistov,lektorjev, študentov in drugih članov našega društva. Izbirakraja in tematike kongresa že dolgo ni več naključna,ampak sledi premišljeni logiki izbiranja vsebinsko pro-blemskih sklopov. Pred dvema letoma se je tako končal te-matski ciklus, ki je v nekaj letih predstavil strokovnavprašanja, kot so videti iz bližnjih slovenistično-slavističnihsredišč na drugi strani meja naše države, v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru. Konec tegaciklusa in že napoved novega je nato predstavljal kongres 2010 na Filozofski fakulteti v Lju-bljani, od koder so izšli strokovni in kadrovski potenciali za nastanek novih univerzitetnihslovenistično-slavističnih središč po Sloveniji, ki se pospešeno osamosvajajo, si konkurirajoin se (včasih tudi, čeprav premalo) povezujejo. Za njimi je daljše ali krajše razvojno obdobje,rezultati pa zanimivi in vredni pozornosti v zaokroženih predstavitvah vsakega od njih.

Prvo je kot najstarejši odvod matične ljubljanske slavistike nastalo slovenistično-slavi-stično središče na Univerzi v Mariboru. Zato mu je pripadla čast in odgovornost, da udele-žencem kongresa in bralcem zbornika prvo predstavi smeri, oblike in rezultate pedagoškega,raziskovalnega, publicističnega in drugega strokovnega delovanja, s tem pa svoj prispevekk upravičevanju poimenovanja Maribora za univerzitetno mesto. To je, kot bomo prebrali vzapisu Toneta Partljiča, sicer le eden od epitetov, ki jih je Maribor pridobil v tradiciji in so-dobnosti – od štajerske metropole, mesta ob Dravi, mesta pod zelenim Pohorjem, do evropskeprestolnice kulture.

Da vsaj kar zadeva slovenistično-slavistična vprašanja, Maribor pridevek univerzitetnomesto vsekakor zasluži, se lahko prepričamo v pričujočem zborniku. V njem se sedanji članiOddelka za slavistiko na mariborski Filozofski fakulteti in kolegi s Pedagoške fakultete pred-stavljajo v treh začetnih razdelkih, posvečenih jezikoslovju, literarni vedi in specialni didaktikiter z njo povezani mladinski književnosti. Delo in projekte sedanjih jezikoslovcev in literarnihzgodovinarjev pregledno zarisujejo uvodni prispevki Zinke Zorko, Marka Jesenška in SilvijeBorovnik, posamezniki, ki jih omenjajo uvodničarji, pa v nadaljevanju predstavljajo dosežkeiz svojih raziskovalnih delavnic. V njih bo marsikaj zanimivega tudi za delo v praksi, npr. pri-spevki o oglasih, dvogovorih, zvrstnosti govorjenih besedil, o odnosu do živali v literaturi (inživljenju), o fantastiki v kratki prozi, o značilnostih esejistike idr. Zelo dejavne so Mariborutudi raziskovalke na področju mladinske književnosti in njene didaktike, ki ju v praksi že 50

19

let uspešno združuje gibanje Bralna značka, o čemer se lahko prepričamo v prispevkih tret-jega »mariborskega« razdelka tega zbornika. Tako je mariborska slavistika od začetkov natakratni Pedagoški akademiji v 60. letih 20. stoletja do dandanes napredovala v razvijajočihse institucionalnih okvirih prek kasnejše Pedagoške fakultete do sedanjega delovanja nadveh iz nje zraslih inštitucijah, na Filozofski in na Pedagoški fakulteti. In se, kot še beremo vzapisu Marka Jesenška, tematsko usmerila predvsem v raziskovanje stikov podonavskegain alpskega prostora ter v objavljanje v znanstveni reviji Slavica slovenica in v zbirki znan-stvenih monografij Zora.

Mariborska slavistika je sicer osrednja tema pričujočega kongresa in zbornika, ne pa tudiedina. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je namreč zveza članov z razvejanimi pro-fesionalnimi interesi, ki jih vseh ne morejo »pokriti« zgolj akademiki. K sodelovanju na kon-gresu in k pisanju za zbornik smo zato povabili še druge skupine strokovnjakov. Tako npr.lektorje pisne in govorjene slovenščine, ki imajo tudi obilo strokovno stanovskih vprašanj,kar bomo mogli prebrati v posebnem razdelku zbornika. Podobno je z učitelji slovenščinena srednjih strokovnih in poklicnih šolah, katerih didaktičnim problemom na splošno neposvečamo dovolj pozornosti, zato so dobili priložnost, svoja stališča in spoznanja razgrnitiv namenskem razdelku zbornika in v eni od sekcij kongresa. In če želimo ohranjati vsebinskoin člansko vitalnost našega društva, moramo skrbeti še za pomlajanje nastopajočih in pišočihslavistov in slovenistov. S tem namenom smo pritegnili k sodelovanju pravkar diplomiranenajboljše študente z vseh slovenskih slovenistik oz. slavistik. Njihovi prispevki so tako lite-rarnozgodovinski kot jezikoslovni, dotikajo se tako sinhronih kot diahronih strokovnih pro-blemov. Raziskovalce, ki so slej ko prej na začetku poti, kakor tudi uveljavljene slaviste pabomo srečali kot avtorje v še enem posebnem razdelku s prispevki iz slovanske slavistike.Posvečajo se trem letošnjim obletnicam, stoletnici rojstva Czesława Miłosza in Viktorja Smo-leja ter dvestoletnici rojstva Stanka Vraza, pa še nekaterim primerjalnim jezikoslovnim in li-terarnoprevajalskim vprašanjem.

Kot po navadi zbornik prinaša tudi kratke predstavitve knjig in projektov iz minulegaleta ter utemeljitve za podelitev društvenih priznanj dvema posebno zaslužnima maribor-skima slavistoma.

Ni lepo, je pa res, in kritična žilica mi ne da miru, da ne bi zato tudi zapisala: letošnji zbor-nik je prvič v zgodovini svojega izhajanja izšel brez državne podpore. Na debelo ekpertizo,kakršno kot prošnjo za sredstva zahtevajo birokrati na JAK, smo dobili trivrstični lakoničniodgovor, da zbornikov pač ne financirajo več. Nič ne de, če gre za področje, ki naj bi, če pravrazumemo nacionalni interes, imelo po naši zdravi pameti v naši državi prednost, in za pu-blikacijo, ki združuje eminentne in visoko kompetentne avtorje ter prinaša dovolj široki stro-kovni javnosti ažurne in pomembne informacije. Za prispevek smo zato toliko bolj hvaležniOddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in seveda članom društva ter bral-cem za njihovo podporo.

Ta ščepec grenke soli mi kot urednici ni zagrenil bralskega veselja ob kakovostih pri-spevkih. Tega želim tudi vsem, ki se boste branja lotili v prihodnosti.

Boža Krakar Vogel,predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

20

Izjava za medijeSlovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično dru-štvo Slovenije, temeljni in najširši znanstveni in strokovni sestanek strokovnjakov s področjaslavistike in slovenistike v Sloveniji, ki zajema naš celoten kulturni prostor. Namenjen je iz-menjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega delana področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi na sosednja področja kulturologijein specialne didaktike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjenesodobne slovenistike/slavistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izo-braževanja.

Slovenistiko v Sloveniji je potrebno razumeti kot temeljno disciplino v slovenskem na-cionalnem interesu, raziskovalna središča v Sloveniji pa kot svetovna središča za raziskovanjein poučevanje slovenističnih in primerjalno slavističnih vsebin. Upoštevajoč to samopodobobo novi ciklus slavističnih kongresov predstavil nova središča slovenistike/slavistike v Slo-veniji, ki so nastala na univerzah zunaj Ljubljane. Temeljni cilji kongresa imajo vsako leto spe-cifike glede na osrednjo temo. V letu 2011 bo to predstavitev mariborske univerzitetneslovenistike/slavistike in njenih odsevov v slovenski in mednarodni prostor, podrobnejši ciljipa naslednji:

1. predstavitev najnovejših znanstveno raziskovalnih dosežkov iz delavnic vrhunskih stro-kovnjakov Univerze v Mariboru s področja jezikoslovja, literarne vede in specialne didaktike;

2. predstavitev znanstvenih in strokovnih publikacij v zadnjem letu;3. predstavitev specialno didaktičnih raziskav s tematiko učnih težav v razvijanju spora-

zumevalne kompetence pri dijakih v programih strokovnega in poklicnega izobraževanja;4. razpravljanje o odprtih vprašanjih lektorstva;5. predstavitev aktualnih raziskav s področja širše slavistike ter slovensko-slovanskih

kulturnih stikov;6. razpravljanje o aktualnih vprašanjih slovenščine v javnosti, posebno na področju izo-

braževanja;7. predstavitev najboljših diplomskih nalog študentov slovenistike/slavistike v vseh slo-

venskih univerzitetnih središčih v zadnjih dveh letih;8. predstavitev naravne in kulturne dediščine in sedanjega kulturnega utripa Maribora

in okolice.Pri tč. 1 so predvidena plenarna predavanja, pri drugih večinoma sekcijski prispevki z

diskusijo med udeleženci, vprašanja slovenščine v javnosti in deloma tudi lektorske temepa bodo obravnavane v obliki okrogle mize.

Kot novost bomo v posebni sekciji organizirali predstavitve najboljših diplomskih delštudentov vseh slovenskih slovenistik/slavistik v zadnjih dveh letih. Na ta način želimo na-graditi najbolj prizadevne študente, njihovemu delu omogočiti širšo prepoznavnost, ude-ležencem pa informacijo o rasti strokovnega podmladka.

21

Na slavističnih kongresih vedno sodelujejo najeminentnejši strokovnjaki, je prostor raz-krivanja raziskovalnih novosti in visoko strokovne ter demokratične diskusije s strokovnimzaledjem, kakršnega ne ponuja sicer noben drug slavistični shod. Kongresnikom želimo nasrečanju predstaviti raziskovalne dosežke slavistike in slovenistike na mariborski univerziod njenih začetkov do danes, njihove podobnosti in razlike ter sožitja in razhajanja z dogna-nji strokovnjakov iz drugih slavističnih univerzitetnih središč in njihovo implementacijo vširšo strokovno prakso. Zaradi kakovostnih vsebin, predstavljenih dognanj in znanstvenepodkovanosti referentov in drugih sodelujočih je pričakovati, da bo tudi mariborski kongresSlavističnega društva Slovenije potrdil sloves najpomembnejšega letnega zborovanja slo-venskih slavistov in slovenistov.

Boža Krakar Vogel,predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

Ljubljana, 6. september 2011

Utemeljitvi priznanj Slavističnega društva Slovenijeza leto 2011Zveza društev Slavistično društvo Slovenije podeljuje red. prof. dr. Marku JESENŠKU po-sebno priznanje za prispevek k delu Slavističnega društva Slovenije in za znanstveno-raziskovalno odličnost Marko Jesenšek, aktualni dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je svoje strokovneorganizacijske sposobnosti mojstril tudi kot požrtvovalen in učinkovit sodelavec Slavisti-čnega društva Slovenije. Bil je predsednik Slavističnega društva Maribor (1995–1999), pred-sednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (2000–2004) in dolgoletni član svetaSlavistične revije. S svojim delovanjem se je zapisal med strokovno pronicljive in človeškodobrohotne društvene voditelje, ki so prispevali k dobrim odnosom med članstvom in hkrepitvi njegove stanovske zavesti. Kljub številnim družbenoorganizacijskim zadolžitvam investnemu pedagoškemu delu pa je v jedru njegovega zanimanja mednarodno odmevnoraziskovalno delo, ki širi dober glas o mariborski slavistiki po domovini in tujini.

V svoji bibliografiji izkazuje 21 izvirnih znanstvenih člankov, je urednik znanstvenih mo-nografij (v zbirki Zora je od 1998 do leta 2009 izšlo 61 naslovov) in organizator dveh znan-stvenih simpozijev.

Monografija The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area: the Historyof the Slovene Language (Krakov: Universitas, 2005) je odmeven prispevek v zakladnico sve-tovnega znanja in razumevanja jezikovnih razmer na Slovenskem, zlasti zgodovinskega raz-voja slovenskega jezika. Gre za primerjalno-kontrastivno, zgodovinsko-sociolingvistično indialektalno usmerjeno monografijo o razvoju slovenskega knjižnega jezika. Osredinja se napomembne dogodke v 18. in nemirnem 19. stoletju. Avtor opozarja na obstoj dveh knjižnih

22

norm (osrednje- in vzhodnoslovenske) vse do sredine 19. stoletja, zarisuje njune okvire, do-loča razmerje do pokrajinskih jezikovnih različic in predstavlja oblikovanje enotnega slo-venskega knjižnega jezika. Avtor odpira vprašanji ločenega razvoja slovenskega jezika valpskem in panonskem jezikovnem prostoru in poenotenja slovenske knjižne norme sredi19. stoletja. V sociolingvistični analizi jezikovnih razmer na Slovenskem v 18. in 19. stoletjuna novo vrednoti prekmurske in štajerske poskuse normiranja jezika na vzhodu kot razvojnijezikovni lok. Monografija je napisana v angleščini po mednarodnih bibliografskih standar-dih s povzetkom v slovenščini in poljščini in je izšla pri ugledni mednarodni založbi jage-lonske univerze.

Marko Jesenšek v monografiji Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (Maribor:Slavistično društvo (Zora 33), 2005) analizira nastanek, razvoj in prostorske okvire dveh knjiž-nih norm na Slovenskem. Poudarek je na raziskavah panonskega jezikovnega prostora, nateoriji o nastanku prekmurskega knjižnega jezika, na primerjavi osrednje- in vzhodnoslo-venske skladnje ter na analizi razlikovalnega besedja. Monografijo odlikujejo razmišljanja ovprašanjih jezikovnega načrtovanja in politike ter sporazumevalne funkcije jezika.

Vsebinsko in tematsko je Jesenškovo raziskovanje zgodovine slovenskega knjižnega je-zika zaokrožena celota (obe monografiji in nad 40 razprav), prilagojena vsem znanstvenimzahtevam sodobnega jezikoslovnega raziskovanja.akad. prof. dr. Zinka Zorko

Zveza društev Slavistično društvo Slovenije podeljuje profesorici Danici KRIŽANIČ MüLLERposebno priznanje za pedagoško odličnost in pesniško ustvarjalnostDanica Križanič Müller je bila rojena v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo,v Ljubljani je doštudirala slovenistiko in anglistiko. Od 1. 9. 1988 do 1. 9. 2011 je poučevalaslovenščino na II. gimnaziji Maribor. S svojo strokovnostjo in odnosom do dijakov je pustilanepozaben pečat v življenju II. gimnazije. Svojo veliko ljubezen do književnosti je na nevsiljivnačin prenašala na dijake. Številni med njimi so po njeni zaslugi prebrali marsikatero knjigo,ki je sicer ne bi. S svojo mirnostjo in razumevanjem mladih je bila vzor učitelja, ki mladeusmerja in jim pomaga pri reševanju problemov.

Neprecenljivo in težko ponovljivo je njeno delo na področju vodenja literarnih delavnicin mentorstva dijakom na področju literarnega ustvarjanja. V vsakem šolskem letu od nje-nega nastopa dela na II. gimnaziji je izšel literarni zbornik, skupaj preko dvajset, kar je redekprimer v slovenskih šolah. Njene vzpodbude in strokovna pomoč ter objave v šolskem zbor-niku so pomagale številnim danes uveljavljenim mladim literarnim ustvarjalcem na začetkunjihove poti.

Danica Križanič Müller je s svojim predanim delom vzor mladim učiteljem, saj združujetisto, kar je potrebno za dobrega učitelja: izjemno strokovnost, požrtvovalnost in iskanje do-brega v mladih ljudeh.

Zadnja leta deluje kot članica žirije pesniškega viteškega turnirja v Mariboru. Je dolgo-letna članica Društva slovenskih pisateljev. Poezijo objavlja v revijah Dialogi, Nova revija inLiteratura, objavila je tri pesniške zbirke: Topli skriti veter (samozaložba, 1991), Doseganje glasu

23

(Založba Obzorja, 2001) in Odprta praznina (Založba Pivec, 2009). V letu 2009 je bila zbirkaOdprta praznina nominirana za Jenkovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisate-ljev za najboljšo pesniško zbirko v tekočem letu. Zbirko Odprta praznina je dr. Manca Koširv majski številki revije Bukla 2009 razglasila za knjigo meseca. Danica Križanič Müller je ne-dvomno ena boljših sodobnih slovenskih pesnic, o čemer ne nazadnje priča tudi uvrstitev vAntologijo slovenskih pesnic III (Tuma, 2007), ki jo je uredila dr. Irena Novak Popov. Obstajajopesniki, ki izdajajo zbirke pogosto, kontinuirano in obstajajo pesniki, ki izdajajo zbirke vsakihnekaj let, jih dodelajo in do konca izbrusijo. Danica Križanič Müller spada med slednje; je enanajvidnejših mariborskih in tudi slovenskih pesnic, ki pa izdaja svoje zbirke poredkoma inzelo preudarno ter jih dodela do najmanjše podrobnosti, takšna je tudi njena zadnja zbirkaOdprta praznina. Prvo zbirko je izdala leta 1991 v samozaložbi, druga je izšla leta 2001 priZaložbi Obzorja pod uredništvom Andreja Brvarja, ki je imel, kot je znano, zelo stroge kriterijeza izdajo pesniških zbirk. Od takrat naprej je Danica Križanič Müller pripravljala naslednjozbirko Odprta praznina – eno najboljših zbirk, ki so v zadnjem desetletju nastale v Mariboru,in tudi eno vidnejših v Sloveniji.

Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, in Založba Pivec

24

25

Gospa Alenka Glazer, profesorica

Sadjarstvo in vinogradništvo Železnik

Podporniki Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011

Ida Baš

26

Izid kongresnega zbornikaSlavistika v regijah – Mariborje finančno podprl Oddelekza slovenistiko Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani.

27

Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011

28

Prijavnicaza članstvo v Slavističnem društvu Slovenije. Podpisana prijavnica pomeni, da

član sprejema Pravila Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, objavljena naspletnih straneh društva http://641.gvs.arnes.si/pravilasds.html.

S članstvom v Slavističnem društvu Slovenije pridobite zlasti pravico do in-formiranosti ter možnost popularizacije dosežkov stroke, povezovanjaznanosti s prakso in stika z ostalim članstvom. Med članske ugodnosti pa soditapoleg društvenega glasila Kronika, znižanih naročnin na Jezik in slovstvo (16,50EUR nam. 20,50 EUR) in na Slavistično revijo (15,50 EUR nam. 22 EUR ) še popustpri naročnini na revijo Slovenščina v šoli (19,61 EUR nam. 23,80 EUR) ter občutnipopust pri kotizacijah za udeležbo na slavističnem kongresu in ostalih društvenihprireditvah.

Ime in priimek: Natančen zasebni naslov: Elektronski naslov: Izobrazba in delovno mesto: Ustanova/zaposlen na: Datum: Podpis:

Člani Slavističnega društva Slovenije z istimi ugodnostmi postanejo tudivsi tisti, ki se včlanijo v svoje pokrajinsko slavistično društvo in članarino po-ravnajo na njegov račun. Članarino torej lahko poravnate ali svojemu pokra-jinskemu društvu ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarino zaleto 2011 (25 EUR) lahko na račun Zveze društev Slavistično društvo Sloveniješt. 02083-0018125980 (za nakazila izven Slovenije: IBAN: SI56 0208 3001 8125 980,koda SWIFT-BIC: LJBASI2X, Reuter: LB LJ) nakažete s plačilnim nalogom ali prekspletne banke. Zaradi hitrejše identifikacije naj bo na nakazilu vaše polno imein kraj bivanja. Dodatna pojasnila daje računovodkinja Helena Kenda, Ljubljanskacesta 3, 4240 Radovljica (helena.kenda@siol.net, tel. 04 532 0180, 04 532 0182 in mo-bilnik 040 692 829). Novinci pošljite prijavnico na naslov Slavistično društvoSlovenije, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, lahko pa po elektronskipoti preko obrazca na sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/.

Vabimo vse, ki bi želeli sproti zastonj prejemati obvestila o različnih prireditvah,predavanjih in tiskovnih konferencah oziroma diskutirati na literarne, jezikovne,humanistične, izobraževalne teme, da se prek spletne strani mailman.ijs.si/listinfo/slovlit vključite v elektronsko diskusijsko skupino SlovLit oz. sporočite svoje e-naslove na miranhladnik1@gmail.com. Arhiv slovlitovskih objav od leta 2000 daljeje na naslovu mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/.

29