Kultura govorjene in zapisane besede

V začetku je bila Beseda ...(Jn, 1, 1)

IZHODIŠČEIZHODIŠČE

Trdno znanje jezika.

Štiri sporazumevalne dejavnosti:

POSLUŠANJE,

GOVORJENJE,

PISANJE,

BRANJE.

Materinščina je hiša naše biti.M. Heidegger

Od jezika sta odvisna naša podoba in razumevanje sveta.

O tem, kaj so in kakšne so stvari, druge prepričujemo z jezikom.

V besedi je moč.

Naše videnje in razumevanje sveta je odvisno od besed, ki smo jih uporabili, in tudi od tistih, ki jih nismo, pa bi jih lahko.

RETORIKA V RETORIKA V OŽJEMOŽJEM SMISLU SMISLU

ARISTOTEL:Retorika je veščina odkrivanja in uporabljanja vseh razpoložljivih stredstev, ki so nam v določeni situaciji na voljo za prepričevanje.

ETIETIČČNOST govorcaNOST govorca: Dober govorec zmore prepričati za vsako, tudi zlo stvar, SMESME pa samo za dobrodobro.

RETORIKA DANESRETORIKA DANES

Veliko retoričnih šol.

Večinoma se posvečajo le petemu kanonu klasične retorike.

RETORIKA DANESRETORIKA DANES

Razvoj novih medijev – oblike medosebne komunikacije se spreminjajo.

Generacija podobe.

RETORIKA DANESRETORIKA DANES

Dostopnost informacij – relevantnost – MANIPULACIJA.

Kreiranje resnice – medijska resnica.

KKako se ne pustiti zapeljati?ako se ne pustiti zapeljati?

RETORIKA DANESRETORIKA DANES

Vprašanje etičnosti – eno ključnih vprašanj sodobne retorike.

Rekonceptualizacija retorike- ni zamenjava za besedo manipulacija.

CILJ:CILJ:

Naučiti se, kako prepričati z zasebnimi in javnimi besedili v govorjeni ali zapisani obliki.

Naučiti se, kako in zakaj nas prepričujejo drugi.

IZHODIŠIZHODIŠČČNI POGOJ: NI POGOJ:

kar najboljše mokar najboljše možžno no

obvladovanje jezika.obvladovanje jezika.

KAKO?KAKO?

Z vajami.

Z usvajanjem veščin, ki jih je potrebno uriti.

KAKO?KAKO?

Od prve izpostavitve na odru do samozavestnega nastopa z daljšim pripravljenim govorom.

Imeti besedo – dati besedo.

KAKO?KAKO?

Po korakih antičnega kanona (Ciceron):

1.iskanje ali iznajdba (INVENTIO), 2.razvrstitev najdenega

(DISPOSITIO),3.ubeseditev (ELOCUTIO),4.pomnjenje (MEMORIA), 5.udejanjanje (ACTIO)

KAKO?KAKO?

Z občutljivostjo za pravo besedo, ki se prilega govornim okoliščinam –

z upoštevanjem pomena nebesednih spremljevalcev govora.

Samo usta odpre in že vem, kdo je.Fran Levstik

KAKO?KAKO?

Ko prepričujemo, uporabljamo tri prepričevalna sredstva (ARISTOTEL):

1.ETOS2.LOGOS3.PATOS

KAKO?KAKO?

Z védenjem, da ni pomembno le KAJ povemo, temveč KAKO to povemo.

NEKAJ VAJ ZA POKUŠINO

1. ZVOK V SLIKI IN BESEDI1. ZVOK V SLIKI IN BESEDI

CILJI: 1. Vaja za natančno poslušanje.

2. Urjenje selektivnega poslušanja.

3. Opomenjanje zvoka.

4. Ustvarjalno izražanje.

2. KAJ BI BIL/-A, ČE BI BIL/-A2. KAJ BI BIL/-A, ČE BI BIL/-A

CILJI: 1. Spoznavanje skupine.

2. Pojasnjevanje in utemeljevanje.

3. Ustvarjalna samopredstavitev.

3. NEPRIPRAVLJENA IZJAVA3. NEPRIPRAVLJENA IZJAVA

CILJI: 1. Ozaveščanje pogoste prakse

govorjenja – na temo se moramo pripraviti (od mnenja do utemeljitve).

2. Izbiranje primernega jezikovnega koda.

3. KRITIČNO MIŠLJENJE 3. KRITIČNO MIŠLJENJE

CILJI: 1. Prepričevanje in

utemeljevanje – Toulminov modelToulminov model.

2. Presojanje argumentov.

4. OKROGLA MIZA4. OKROGLA MIZA

CILJI: 1. Razvijanje poslušalskih veščin

in strpnega dialoga.

2. Smiselno, jasno, jedrnato, natančno in utemeljeno podajanje stališč.

ZAKAJ RETORIKA PRI POUKU?ZAKAJ RETORIKA PRI POUKU?

1. Ker je jasna, strpna in utemeljena Beseda neprecenljiva popotnica kritičnega misleca.

2. Ker je človek po Besedi človek.