Kvantitativna in kvalitativna analiza uèbenikov(Projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »konkurenènost slovenije 2006 – 2013«)

Vodja: dr. Brane SlivarÈlanice-ni: Mag. Špela Trunk, Mag. Andreja Valiè, Nina Zupan Šorli, Vincenc Filipèiè, JanezGloboènik, Vojko Kunaver, dr. Janko Prunk, dr. Brane Slivar

1

KAZALO

Prvi del: Uvod (2)Vojko Kunaver, Janez Globoènik, dr. Janko Prunk, dr. Brane Slivar, Vincenc Filipèiè:

Uvod (Izvleèki iz zakljuènega poroèila o rezultatih opravljenegaraziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa(CRP) »konkurenènost slovenije 2006 – 2013«) (2)

Prvo poglavje (7)Vojko Kunaver: Uvod v analizo uèbenikov (7)

Drugi del: Analiza ideološkega determinizma (10)Drugo poglavje (10)Dr. Janko Prunk: Idejno in metodološko izhodišèe za idejno analizo uèbenikov (10)

Tretje poglavje (12)Mag. Špela Trunk: Uèbeniki za zgodovino v osnovni šoli (12)

Èetrto poglavje (63)Mag. Špela Trunk: Uèbeniki za zgodovino v gimnaziji (63)

Peto poglavje (136)Vojko Kunaver: Primerjava med uèbeniki glede na zastopanost vsebin 2. svetovne

vojne glede na celotni obseg uèbenika (kvantitativna analiza) (136)

Tretji del: Razmerja med narodno, evropsko in svetovno zgodovino (137)Šesto poglavje (137)Mag. Andreja Valiè: Analiza zgodovinskih uèbenikov za gimnazijo glede na razmerje

med narodno, evropsko in svetovno zgodovino (137)

Èetrti del: Razmerja med vrstami zgodovine (244)Sedmo poglavje (244)Janez Globoènik: Analiza uèbenikov za zgodovino glede na razmerja med politièno,

vojaško, gospodarsko, družbeno, kulturno, pravno, zgodovino religij inzgodovino vsakdanjega življenja (244)

Peti del: Kvantitativna analiza (248)Osmo poglavje (248)Vincenc Filipèiè: Kvalitativna analiza kakovosti uporabljanih uèbenikov v osnovni

šoli in gimnaziji (248)Deveto poglavje (271)Tomi Deutsch: Poroèilo anketne raziskave (271)

Šesti del: Oprema uèbenikov zgodovine (323)Deseto poglavje (323)Nina Zupan Šorli: Aanaliza slikovne in grafiène opreme uèbenikov (323)

2

Prvi del: Uvod

Vojko Kunaver, Janez Globoènik, dr. Janko Prunk, dr. Brane Slivar, Vincenc Filipèiè: Uvod(Izvleèki iz zakljuènega poroèila o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu vokviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »konkurenènost slovenije 2006 – 2013«)

Opravljena je bila kvantitativna in kvalitativna analiza uèbenikov za zgodovino. Delovnaskupina si je postavila naslednje osnovne cilje:• pokazati kako naj slovenski vzgojno-izobraževalni sistem s svojimi uènimi vsebinami

v uèbenikih upošteva antropološko oziroma integralno pojmovanje zgodovine, kizavraèa tako faktografski pozitivizem kot tudi ideološki determinizem.

• poudariti, da naj uèbeniki v še veèji meri slediti zahtevam sodobnega poukazgodovine.

• poudariti, da se preko uèbenikov ne usmerja le vsebina, ampak tudi didaktikapouèevanja.

• preveriti vkljuèenost posameznih uènih vsebin ( èe je ustrezno razmerje mednarodno, evropsko in svetovno zgodovino, razmerje med vrstami zgodovine ),ustreznost didaktiènih pristopov, ki jih uèbeniki implicirajo ter vprašanje obravnavedoloèenih obdobij zgodovine.

• zastavljeni cilji so bili v celoti realizirani.

Kvalitativni del analize je sestavljen iz štirih sklopov vprašanj. Na podlagi teh je bilanarejena zelo obsežna idejna in vsebinska analiza in kritièna ocena uèbenikov .

Vsi uèbeniki od zaèetka tranzicije, zlasti pa obstojeèi, kažejo opušèanje starih ideološkihdeterminizmov in vse veèjo podobnost z zgodovinskimi uèbeniki v državah EU. Uèbeniki sotudi na zunaj oblikovno privlaènejši, kar je za uèence in dijake nedvomno bolj zanimivo.Kljub povedanemu uèbeniki še vedno niso idealni, še vedno je v njih nekaj veè ideološkihdeterminizmov in apriorizmov kot v primerljivih uèbenikih za zgodovino v državah EU. Otem prièa poglobljena idejna analiza, ki ji je posveèen drugi del projekta.

Prvo opažanje v tej analizi je malo drugaèno uporaba terminov in njihovo vrednotenje, kot vstarih demokratiènih evropskih državah, ki niso živele pod komunistiènim režimom.Najboljši primer za to je graduacija v smeri progresivnosti (napredka) po lestvici :konservativno, liberalno, demokratièno , revolucionarno. V marsikaterem uèbeniku se še najde remeniscenca o revolucionarnem kot apriori najvišji stopnja napredka. Analiza jepokazala še vedno premajhno zavedanje in poudarek na demokraciji, ki je po vseh evropskihizkušnjah le najvišja stopnja humanizma. Premajhna je tu in tam tudi senzorika na pojaveavtoritarizma in totalitarizma, tako v evropskih kot tudi pri domaèih temah. Zlasti Slovencibi morali v svojih zgodovinskih uèbenikih poudarjati pomena demokracije, demokratiènihpolitiènih gibanj, kajti edino demokracija je Slovencem dajala možnost za narodno inosebno afirmacije, kot je to duhovito ocenjeval naš veliki zgodovinar Fran Zwitter. Vnekaterih uèbenikih je še opaziti apriorno, sicer rahlo averzijo do vere, verske tradicije,Cerkve in do vsake njene vloge, ne samo politiène, ampak tudi kulturne in socialne.

V uèbenikih je opaziti vse veèjo podobnost z evropskim pojmovanjem socialnega napredka,kjer predstavlja mešèanska družba razsvetljenski ideal za razmah vsakega posameznika innajboljšo možnost za razvoj èloveške osebnosti. Pri samem vrednotenju socializma

3

(reformnega) kot družbe, ki si prizadeva za èim veèjo socialno egalitarizacijo ljudi tudi vevropskih uèbenikih ni enotnega pogleda. Pisci to temo poskušajo obdelati èim boljpretehtano, previdno in analitièno in na osnovi dejstev navesti pozitivne in negativne platisocialistiène družbe in se izogniti ideološkim deterministiènim interperetacijam. Vslovenskih uèbenikih je že zaslediti tudi ta trend. Za slovenske moderne uèbenike je moèreèi, da so v dodobra oèišèeni mitologizacije, obstaja prej nevarnost, da se nekaterapomembna dejanja in dogodki iz narodne zgodovine celo premalo poudarijo (npr.: pomenleta 1848 in program Zednijena Slovenija, Majniška deklaracija in razhod s Habsburškomonarhijo in vstop v jugoslovansko državo, osamosvojitev Slovenije). Tretji del projekta se je ukvarjal (je posveèen analizi) razmerja med narodno, evropsko insvetovno analizo zgodovine . To razmerje je za slovenske zgodovinske uèbenike edenkljuènih problemov, ker se postavlja precej drugaèe kot pri velikih evropskih narodih(Angležih, Francozih, Nemcih), kjer so njihovi lastni problemi , npr. imperializem, fašizemipd že obenem tudi evropski problemi in lahko te teme obdelajo kar na lastnih vsebnah.Tako je v slovenskih uèbenikih mnogo veè t.i. obèe, evropske in svetovne zgodovine, kot panarodne. Danes se tudi v evropskih državah, kljub evropski integraciji opaža trendpoudarjanja nacionalne zgodovine. Tudi naš projekt pletira za malo veèji poudarek napodroèje nacionalne zgodovine.

V slovenskih uèbenikih je še vedno najti preveliko izpostavlljenost, tudi po obsegu nekaterihtem, ki so bile poudarjene v prejšnjem sistemu, mislimo predvsem na prikaz druge svetovnevojne in narodno osvobodilnega boja ter revolucije pri Slovencih. Obseg te teme se vuèbenikih za 20. stoletje giblje od 19% pa kar do 24%, kar je vsaj dvakrat veèji obseg, kot vekvivalentnih evropskih uèbenikih.

Analiza o razmerjih med vrstami zgodovine je pokazala, da je razmerje med politièno,vojaško, gospodarsko, družbeno, kulturno in zgodovino vsakdanjega življenja na evropskemnivoju, zgodovina religij in pravna zgodovina pa sta v naših uèbenikih moèno zapostavljeni.

Projekt prinaša natanèno analizo likovne (grafiène) opreme uèbenikov, ki je popolnoma naravni evropskih. Detajli so stvar presoje posameznega avtorja, ki ima lahko veèji ali manjšiobèutek in afiniteto za likovno podobo.

V kvalitativnem delu analize smo operacionalizirali kljuène dimenzije merjenja stališè,mnenj, ocen uèiteljic-ev o uèbenikih in to 1. raziskati ali u?beniki sledijo zahtevam sodobnega pouka zgodovine,2. ugotoviti, kakšno je razmerje med narodno, evropsko in svetovno zgodovino,3. raziskati razmerja med vrstami zgodovine in4. preveriti vprašanje obravnave dolo?enih obdobij zgodovine. Anketo smo naslovili na 448 osnovnih (649 uèiteljic-ev) in 80 gimnazij, srednjih instrokovnih šole (65 uèiteljic-ev). Izpolnjene vprašalnike je vrnilo 300 uèiteljev. Dobljenivzorec je bil za osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje dovolj reprezentativen, da jeomogoèal validno analizo. Vprašalnik je bil anonimen.

Ugotovili smo, da uèitelji o vprašpanjih vezanih na sledenje zahtevam sodobnega poukazgodovine izražajo pozitivna stališèa in ocene o uèbenikih ter posredno uènih gradivih, kijih uporabljajio pri pouku. Splošno pozitivno podobo lahko sestavimo glede na izražena

4

stališèa o okolišèinah in aktivnostih ter ocen posameznih trditev. Ugotovitev uèiteljev nemoremo kumulirati, saj vkljuèenih trditev ni mogoèe zduževati, vseeno lahko podamosplošno pozitivno oceno preko pregleda ugotovljenih razmerij pri trditvah po sklopihoblikovanost uèbenika, vlogi pri naèrtovanju in izvajanju pouka. Uèitelji sporoèajo, dapodoba uèbenikov izraža namen predmeta in uèence spodbuja k njegovi uporabi. Prav takoso jim uèbeniki v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave na pouk in menijo, da nevkljuèujejo napak,, kot tudi, da je snov predstavljena postopno in uèencem v pomoè prirazumevanju uène snovi. Zanimivo je, da so uèitelji mnenja, da se avtorji uèbenikov uspešnoizogibajo stereotipnemu prikazovanju spolov in razliènih družbenih skupin.

Ugotavljali smo stališèe uèiteljev do "pretirane" faktografije v uèbenikih. Mnenja so, da vuèbenikih ni zaslediti pretiranega poudareka na prikazovanju dejstev, dogodkov inprikazov, prav tako smo prepoznali njihovo stališèe o potrebi po poudarjenempredstavljanju za zgodovino pomebnih dejstev ... umešèanju snovi v èas in prostor terzgodovinske procese v novih uèbenikih.

Razveseljivo je sporoèilo uèiteljev, da pred izborom uèbenika oprvijo primerjavo med vsemiuèbeniki (92,4% pri osnovnošolskih in 79,6% gimnazijskih uèiteljih) in to ne glede nastopnjo ter leta pouèevanja.Videz uèbenika je pomembnejši za osnovnošolske uèitelje in tone glede na leta pouèevanja. Pri dejavniku vsebina uèbenika razlik med populacijami neglede na izobraževalni program, stopno in številom let pouèevanja predmeta ni.

Med populacijama osnovnošolskih in gimnazijskih uèiteljev smo prepoznali razliko v oceniuporabnosti uèbenika pri uresnièevanju ciljev, vsebin in standardov znanja na vsehtaksonomskih ravneh ter izvajanju komunikacijskega modela. Lahko celo zastavimo trditev,da osnovnošolski uèitelji pri svojem delu veèjo oporo išèejo ( in dobijo) v uèbeniku kot je tov primeru kolegov v gimnaziji.

V uèbenikih je prepoznano razmerje med narodno, evropsko in svetovno zgodovinooznaèeno kot primerno. Obèa zgodovina zastopana v primernem obsegu (88,9%) in le 8,8%uèiteljev meni, da je zatopana v preveliki meri. O slovenski zgodovini so mnenja, da jo jepremalo 23,3%, in da je zastopana v primerni meri 75,0%. Porazdelitev poudarkov kaže, daso avtorji uèbenikov dosegli primerno razmerje med obèo ter narodno zgodovino, èeprav jezaznati delež uèiteljev (23%), ki si želijo veè vsebin s podroèja slovenske zgodovine.

Raziskali smo razmerja med vrstami zgodovine (politièna, vojaška, družbena, kulturna,pravna, obèa, zgodovina regij, vsakdanjega življenja, integralni pristop). Posebnih razlikmed populacijama uèitljev nismo zaznali. Pri obeh je del populacije menil, da je politène invojaške zgodovine preveè oziroma z drugega pola, da so premalo zastopane kulturnazgodovina (24,2%), zgodovina regij (29,3%), zgodovina vsakdanjega življenja (31,2%) terintegralni zgodovinski pristop (31,0%). Na splošno lahko zapišemo, da so vrste zgodovinprimerno zastopane. Navedene ugotovitve o preveliki oziroma premajhni zastopanosti sotudi posledica aktualnih strokovnih razprav, kar kaže, da duh èasa pozitivno vpliva invzpodbuja uèitelje k premisleku o vsebini predmeta. Zato so tudi razumljivi poudarki iz delaankete, kjer smo jih spraševali o predlogih za nove uèbenike z vidika zastopanostiposameznih zgodovin. Uèitelji so razvrstili prioriteto od pozitivnega poudarka obèizgodovini, zgodovini vsakdanjega življenja ter prepletu vseh sfer zgodovine (integralnizgodovinski pristop) do manj željenega poudarka navojaški, pravni in politièni zgodovini.

5

Prek ankete smo preverjali predvsem z vidika predlogov za nove uèbenike zgodovine inpredstavitve razliènih vsebin (poudarki na pomembna dejstva, umestitev snovi v prostor inèas, procese, predstavitvi pojava z veè zornih kotov ter predstavljanju snovi v obliki zgodbe).

Uèitelji si za obravnavo vprašanje obravnave doloèenih obdobij zgodovine predvsem želijo,da bi avtorji v uèbenike vkljuèevali naèine in vsebine prek katerih bi uèenci lažje umešèaèiuèno snov v èas in prostor, v zgodovinske procese in da bi bili pomembni zgodovinskidogodki, pojavi in procesi bili razloženi z veè zornih kotov. Veèjih razlik med populacijamauèiteljev ni, razen, zanimivo, pri trditvi, da mora snov biti predstavljena v obliki zgodbe.Gimnazijski uèitelji so tovrstnemu naèinu predstavljana zgodovine pripisali manjši pomenin si ga v uèbenikih posebej ne želijo.

Sugestije

Iz projekta se same po sebi ponujajo nekatere sugestije bodoèim piscem. Pisci naj èim boljvztrajajo pri prikazu zgodovine kot razvojnega procesa, kajti, veèino zgodovinskih dogodkovin dejanj je moè razumeti le v svojem èasu, torej v razvojnem kontekstu. Seveda je atkontekst moè dopolnjevati in oplemenititi z interdisciplinarnimi prijemi, sociologije,politologije, filozofije in še kake druge stroke, ne sme pa se ga popolnoma utopiti v nekomešanico razliènih strok.

Uèbeniki in njihov zgodovinski prikaz mora ostati zvest osnovni opredelitvi in namenuzgodovinske vede: podajati sliko preteklosti na osnovi vseh mogoèih virov , te vire kritiènopretresti in podatke , ki jih dobimo iz njihovega pretresa interpretirati v zgodovinskem(èasovnem kontekstu).

Uèbeniki naj težijo k èim bolj integralnemu prikazu zgodovine, to je zgodovine vseh podroèijèloveškega življenja, kar je obèe sprejeto v modernem zgodovinopisju , kar je vzpostavilašola analistov od 30. let dalje in se je v demokratiènih evropskih državah prevladujoèeuveljavila od konca 60. let dalje. Osnovni poudarek naj bo na prikazu èloveškega dela,ustvarjanja, zlasti iznajdb, uveljavljanja, racionalizma, razsvetljenstva in seveda tudiprotipojavov, kort s o iracioanlizem, konzervativnizem, reakcija. Ta problematika jeobièajno povezana z družbenimi strukturami, družbeno stratifikacijo, družbenokonfliktnostjo in posledièno seveda s politièno organiziranostjo in politiènim razvojem. Uèbeniki naj stremijo tudi za predstavitvijo vsakdanjega življenja, seveda pa naj kolikor je lemogoèe vkljuèujejo tudi prikaz kulturne in idejne zgodovine.

Kljub napredujeoèemu procesu evropske integracije bodo evropski narodi kot temeljnjedružbene entitete obstajali še naprej z veèino svojega življenja in zato bo še naprej obstajalatudi nacionalna zgodovina posameznih narodov, seveda saturirana v drugaèen vseevropskiin mednarodni kontekst, kot je bila v 19. in skoraj do konca 20. stoletja.

Ob koncu je treba dodati še nekaj misli o vkljuèevanju vseh vrst virov in o jeziku, ki jeznaèilen za uèbenike. Glede jezika je povsem jasno, da obstoja razlika med uèbeniki zaosnovno šolo in uèbeniki za gimnazijo. Jezik in slog v uèbenikih za osnovno šolo mora bitijasen, preprost in nazoren, da ga bodo uèenci starostne stopnje od 11 do 15 let dobrorazumeli. Izogibati se je potrebno preveè preciznih znanstvenih formulacij, ker na ta naèinspodbujamo faktografijo in v nekaterih primerih tudi uèenje na pamet, kar vsekakor nismisel predmeta zgodovina. Pojmi in definicije morajo biti za osnovnošolsko populacijo

6

zapisani jasno nazorno in v jeziku, ki jim je razumljiv. In pri izboru pojmov in definicijmoramo paziti, da tega ne bo preveè. Pri uèbenikih za srednjo šolo, še zlasti imamo v mislihgimnazijo, je jezik razumljivo drugaèen in jasno je, da so tudi dijaki zmožni iz uèbenikarazbrati ne le informacije, paè pa tudi globlja sporoèila, ki jih prinaša uèbenik "medvrsticami" v tekstu.

V zadnjih letih so uèbeniki tako za osnovne kot tudi srednje šole naredili velik korak naprejtudi po oblikovni poti. Vanje so vkljuèeni številni viri, slike karikature, diagrami ipd.Vkljuèevanje vseh teh virov pa ne pomeni le obogatitve likovno grafiène podobe uèbenika. Vsodobnih uèbenikih so prav odlomki iz virov, slikovno gradivo in seveda druga gradiva(karikature, diagrami…) vstavljeni z namenom, da uèenec ali dijak ob tem gradivu razmišlja,da poskuša razumeti, ga analizira in iz tega naredi doloèene zakljuèke. Skratka, ob preprostianalizi odlomkov virov v uèbeniku lahko uèenci ali dijaki stopajo na pot procesnegarazmišljanja in uèenja.

Ugotavljamo, da se tovrstni viri poèasi le prebijajo v uèbenike in da je temu treba dati ševeèji pomen. Analiza grafa (npr.: rast brezposelnosti ob veliki gospodarski krizi) zahtevaveliko znanja in tudi povezovanje znanj (matematika). Prav tako ugotavljamo, da takoosnovnošolska kot tudi srednje šolska populacija slabo prebere sporoèila, ki jim jih prinašanpr.: karikatura. Zato bi bilo še zlasti za dvajseto stoletje potrebno dodati veè tovrstnihvirov, uèitelje pa spodbuditi, da bi na delo z tovrstnimi viri v uèbeniku še bolj spodbujaliuèence in dijake. Kakovosten uèbenik namreè uèencu in dijaku odpira vprašanja zarazmišljanje in jih spodbuja k analitiènemu razmišljanju. Prav zaradi tega pa sodobenuèbenik ne more biti le prinašalec znanja, paè pa mora vkljuèevati predvsem tiste vire in gradiva , ki služijo uèencu in dijaku na poti poglobljenega in kritiènega razmišljanja ozgodovini kot procesu v spreminjanju èloveške družbe.

7

Prvo poglavjeVojko Kunaver: Uvod v analizo uèbenikov

Zadnjih petnajst let oziroma praktièno že kmalu od osamosvojitve Slovenije smo prièavelikim spremembam na podroèju uèbenikov tako v osnovni kot tudi v srednjih šolah.Uèbeniki od sredine sedemdesetih let do leta 1990 so bili sicer kakovostni in njihovi avtorjiso zelo vestno sledili uènim naèrtom za zgodovino iz osemdesetih let. Kljub temu, da so bilitežko primerljivi z današnjimi uèbeniki, še zlasti glede kakovosti tiska in papirja, barvnihfotografij grafiène opremljenosti pa so pomenili za uèitelja in tudi za uèenca (dijaka)razmeroma ugodno delo. Ena uèna tema iz uèbenika se je natanèno vezala na uèno temo izuènega naèrta, zatorej je dosledna uporaba uèbenika pomenila hkrati tudi doslednozasledovanje vsebin iz uènega naèrta. Ker so bili uèbeniki in uèni naèrti dokaj dobrousklajeni in ker je bil na tržišèu le en sam veljaven uèbenik za posamezen razred je to dozaèetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pomenilo, da so po vsej Sloveniji uporabljalienake ali skoraj enake uèbenike. To enoliènost so avtorji v vsakih nekaj letih razbili le sposodobljenimi in dopolnjenimi verzijami in izdajami.

V zaèetku devetdesetih let sta bila izdelana in sprejeta nova uèna naèrta za OŠ (1992) in zagimnazijo (1996), v tem èasu tudi za srednje tehniène šole. Uèni naèrti so v dokajšnji meriodražali nov duh èasa tako v metodološkem kot tudi v idejnem smislu. Postavil pa se jepereè problem potrebe po novih uèbenikih. Skrajni èas je že bil, saj s(m)o uèitelji zaradispremenjene vsebinske zasnove uènega naèrta v zadnjem razredu osnovne šole (verjetno patudi v zadnjem letniku gimnazije) pogosto iskali nadomestna gradiva in se na urepripravljali s pomoèjo razliène literature. To, da so si uèenci in dijaki pomagali le z zapiski izuènih ur, je seveda samo po sebi umevno. Stari uèbeniki namreè niso bili primerni za to, dabi sledili novemu uènemu naèrtu, ki je zelo skrèil zgodovino narodov Jugoslavije in jonamesto temeljnih vsebin umestil bolj v vsebine informativnega znaèaja.

Prvi uèbenikov, ki je sledil novim uènim naèrtom in je izšel leta 1993 bil uèbenik 20.stoletje, avtorjev Branimirja Nešoviæa in Janka Prunka. Kljub temu, da so nekateri uèitelji ševedno uèili bolj po starem, pa je novi uèbenik prinesel drugaèen pogled in je bil vsebinskoprecej bolj bogato zasnovan (novejši viri, fotografije, diagrami). Za prenekaterega uèiteljazgodovine je to pomenilo zadrego, saj je bilo že na prvi pogled jasno, da se z njim ne bo dalodelati enako, kot z dosedanjimi. Bil je namreè precej obsežnejši, morda res napisan na kožoboljšim uèencem zadnjega razreda osnovne šole, z nekaterimi dopolnitvami pa ga je bilomožno uporabljati tudi v zadnjem letniku gimnazije. Potreben je bil torej selektiven pristop,odloèitev, kaj izpustiti in kaj poudariti. Tega pa v preteklih desetletjih niti uèitelji niti uèenci(dijaki) niso bili vajeni.

V naslednji nekaj letih je sledila cela serija uèbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, pa tudiza srednje tehniène in poklicne šole. Prav v tem èasu je namreè potekala tudi prenovaosnovne šole (zaèelo se je uvajanje je bila devetletne osnovna šole), kar je potegnilo za sabotudi potrebo po prenovljenem in prilagojenem uènem naèrtu. Vsa ta dejstva so priklicala naplan celo serijo novih uèbenikov, katerih avtorji so že v precejšnji meri pri pisanju tehzasledovali sodobne evropske trende. Tako smo dobili med leti 1994 in 1998 že velik deluèbenikov za zgodovino, ki so pokrili vso vertikalo pri predmetu zgodovina. Uèbenike stasprva izdajali dve založbi, kmalu pa sta se pojavili še tretja in èetrta. Pred uèitelje se jepostavila dilema: katerega od potrjenih uèbenikov izbrati za delo z uèenci. Uèitelji so bili pri

8

tem avtonomni, kljub temu pa so se le poèasi odloèali za spremembe v izboru. Avtorji novihuèbenikov niso bili le iz vrst univerzitetnih uèiteljev, paè pa se vse pogosteje pojavljaliuèitelji praktiki, ali pa je prišlo tudi do sodelovanja med enimi in drugimi, kar je še dvignilokakovostno raven uèbenikov..

Danes imamo podroèje zgodovine pokrito z uèbeniki razliènih založb po vsej vertikali.Najbolje je pokrita osnovna šola, sledi gimnazija, na podroèju srednjega tehniènegaizobraževanja pa imamo le en sodoben uèbenik ene založbe. V primerih osnovne šoleimamo za vsak razred vsaj dva, ponekje pa tudi tri ali celo štiri uèbenike.

In kako uèbeniki vplivajo na pouk?

Danes je kljub pestri izbiri uèbenikov težko reèi, da edino uèbeniki vplivajo na pouk.Odgovor je sicer lahko pritrdilen, a z doloèenimi zadržki. Uèitelji in uèenci se namreèsreèujejo tudi z drugimi viri informacij (internet, izobraževalne oddaje na TV, številni CD invideokasete ter druga dodatna didaktièna gradiva). Vsi sodobni uèbeniki tako v osnovni kottudi v srednji šoli zahtevajo drugaèen pouk. Ker je v njih veliko slikovnega gradiva,fotografij, odlomkov iz virov, grafov in diagramov, to klièe po drugaènih oblikah in metodahdela. Jasno pa je, da je èas za sodoben pouk lahko tudi ovira. Analiza vira, pa èepravpreprosta in iz uèbenika, zahteva bistveno veè èasa kot klasièen frontalni pouk. Nekateriuèitelji še vedno menijo, da se s tem izgublja dragoceni èas, vendar je v resnici takih vsemanj. Uèenci in dijaki so namreè ob uèiteljevi pomoèi zmožni prebrati sporoèilo, ki gaponuja fotografija, graf ali karikatura in ga tudi zmorejo analizirati. Uèitelji, ki izbirajouèbenike, kjer je veliko virov in pri katerih delo z uèbenikom temelji na analizi virov imajobrez dvoma bolj sodoben pouk, kot tisti, ki prisegajo na frontalno obliko dela, èeprav tudi tani nujno slaba izbira (vsaj pri nekaterih poglavjih). Spet pa po drugi strani tisti uèitelji, kizahtevajo dosledno obravnavo vseh vsebin iz uèbenika slej ko prej zaidejo v èasovne težave.Te so toliko veèje zadnja leta, ko so se moèno razširili uèbeniški skladi, ki ponujajo uèbenikeuèencem in dijakom po bistveno nižji ceni, kot jo ponuja individualen nakup uèbenikov vknjigarni. Kljub tej ugodnosti pa se v izposoji iz uèbeniških skladov skriva tudi past. Vprimeru, da uèitelj iz takih ali drugaènih razlogov ne uspe realizirati uènega naèrta inpredelati predpisanih vsebin po uèbeniku mu na koncu ostane primanjkljaj, uèbenike pamorajo uèenci vrniti uèbeniškemu skladu, saj jih bo naslednje leto potrebovala novageneracija.

Kljub temu, da v sedanjem èasu uèbeniki še zdaleè niso edini vir pridobivanja informacij paje njihovo temeljno poslanstvo še vedno zelo vidno pri delu tako v razredu (uèitelj) kot tudidoma (uèenec, dijak). V zadnjih petnajstih letih je pogled na široko paleto uèbenikovzgodovine precej spodbuden, po drugi strani pa zahteva tako od uèitelja kot tudi od uèencevin dijakov drugaèen naèin dela. Posodabljanje pouka je s sodobnejšimi uèbeniki tako prednovimi izzivi.

Namen projekta Kvalitativna in kvantitativna analiza uèbenikov zgodovine

Slovenski izobraževalni sistem je v demokratiènem obdobju po letu 1990 sicer doživelprecejšnjo vsebinsko transformacijo, vendar za današnji èas ni našel do konca izpeljanihrešitev. Presežena (politièna) ideologija in preseženi (politièni) miti so še vedno preveèprisotni v uèni snovi. Raziskava naj bi ugotovila, do kod so šle pretekle vsebinskespremembe in ali morda niso bile dovolj izrazite oziroma, ali so bile morda pomanjkljive.

9

V projektu želimo s pomoèjo kvalitativne in kvantitativne analize uèbenikov zgodovineugotoviti in opozoriti na omenjene pomanjkljivosti. Postavljamo si naslednje osnovne cilje:

• Pokazati kako naj vzgojno-izobraževalni sistem s svojimi uènimi vsebinami v uèbenikihupošteva antropološko oziroma integralno pojmovanje zgodovine, ki zavraèa takofaktografski pozitivizem kot tudi ideološki determinizem.• Opozoriti,da morajo uèbeniki v veèji meri slediti zahtevam sodobnega pouka zgodovine.• Poudariti,da se preko uèbenikov ne usmerja le vsebina, ampak tudi didaktika pouèevanja.• V raziskavi smo poskušali ugotoviti do kakšnih sprememb je prišlo v uèbenikih zgodovine,objavljenih po letu 1991, torej po slovenski osamosvojitvi.• Preveriti vkljuèenost posameznih uènih vsebin (èe je ustrezno razmerje med narodno,evropsko, svetovno zgodovino, razmerje med vrstami zgodovine), problem didaktiènihpristopov, ki jih uèbeniki implicirajo ter vprašanje obravnave doloèenih obdobij zgodovine.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno uèbeniško problematiko kvalitativno in kvantitativnoanalizirati. Ta analiza bo nato podlaga za nadaljnje oblikovanje uèbeniške strukture intematike pri pouku zgodovine.

Rezultati analize naj bi skupaj s posodobljenimi uènimi naèrti za zgodovino pripomogli knadaljnjemu dvigu kakovosti slovenskih uèbenikov za zgodovino. Na podlagi teh bodonapisani novi, ki naj bi upoštevali ravnovesje med besedilom in drugimi prvinami,pluralnost interpretacij preteklosti, zanimanje in vedoželjnost o preteklosti ter primernostbesedila starosti in sposobnosti uèencev in dijakov.

10

Drugi del: Analiza ideološkega determinizma

Drugo poglavjeDr. Janko Prunk: Idejno in metodološko izhodišèe za idejno analizo uèbenikov

1. Zgodovinski razvoj prikazati èim manj ideološko obremenjeno, èeprav sta tudi avtorja teanalize, kot vsak zgodovinar, zavezana doloèenemu idejnemu nazoru.

2. Izhajata iz razsvetljenskega pojmovanja èloveka in družbe, ki mu je temeljna vrednota

èlovekova svoboda in njegovo svobodno odloèanje za ideje in družbeno organizacijo.Svobodno odloèanje za ideje pomeni spoštovanje idejnega pluralizma, toleranco med nazoriin seveda svobodno konkurenco. Avtorja pojmujeta razsvetljensko svobodo in pravice vKantovem smislu, ki govori o èlovekovem razumskem dojemanju sveta skozi princip a prioriin upošteva transcendentno sfero, ki je domena metafizike in z njo tudi posebne vrstemetafizike – vere. Glede družbene organiziranosti sta avtorja zavezana principudemokracije. Seveda demokracijo pojmujeta razvojno in tako spreminjajoèo se, kar jenajbolj razvidno iz zgodovine. Ob osnovnem stališèu, da je demokracija oblast ljudstva seavtorja zavedata, da ima ta temeljna humanistièna predstava lahko zelo razliène konkretneorganizacijske oblike in funkcionalne izraze.

3. Izhajajoè iz teh postavk avtorja v analizi uèbeniških tekstov ugotavljata, kako so opisane invrednotene situacije, družbene in politiène strukture in njihovo funkcioniranje v odnosu vodnosu do osnovnega humanistiènega demokratiènega ideala. To jima daje možnosti, davrednotita razliène družbene in politiène sisteme in njihovo funkcioniranje v konkretnihzgodovinskih dobah in zgodovinski situacijah. Iz tega stališèa ocenjujeta vse družbenepolitiène in ideološke pojave, ki bi jih od uveljavljanja evropskega razsvetljenstva moglinašteti kot liberalizem, konservativizem, katoliški liberalizem, politièni katolicizem,socializem razliènih idejnih smeri, vkljuèno z marksizmom, ki je za dobrih 100 letprevladoval med socialistiènimi strujami in se izkazal za antropološko zgrešenega inneuresnièljivega.

4. Avtorja posebno pozornost namenjata oceni predstavitev še drugih zgodovinskih pojavov,kot so narod, narodno vprašanje, nacionalizem, vera, religija, njena idejna, kulturna indružbena dimenzija ter vloga spolov, družbenih slojev in poklicev v zgodovini in takodalje.Podroèje èloveškega dela in ustvarjanja je temeljni predmet zgodovinske vede, zatoje potrebno, da ima tudi tako temeljno mesto v zgodovinskih uèbenikih. Delo, iznajdbe (odnovega veka naprej znanstvene iznajdbe), organizacija dela in delitev dela ter na osnovidelitve dela družbeno razslojevanje ali stratifikacija moèno doloèajo èlovekovo življenje inv modernih evropskih uèbenikih se o tem topiku vse veè govori. Tudi slovenski uèbeniki seodzivajo na ta trend. Ta problematika je obièajno povezana s predstavljanjem vsakdanjegaživljenja.

5. Raziskava je izhajala iz osnovne opredelitve in namena zgodovinske vede: podajati slikopreteklosti na osnovi vseh mogoèih virov, te vire kritièno pretresti in podatke, ki jih dobimoiz tega pretresa, interpretirati v njihovem zgodovinskem (èasovnem) kontekstu. To jeosnovna opredelitev zgodovinske metode. V novejšem èasu poskušajo nekateri avtorji inteoretiki (bolj pri nas kot v Evropi) zgodovinsko metodo mešati oz. cepiti še z drugimisociološkimi in politološkimi, da bi dobili bolj interdisciplinarni pogled. To po eni strani

11

morda res privede do bolj vsestranskega pogleda, toda veèkrat pri njem izgine razvojni vidikpojavov in struktur, kar pa je temeljno bistvo zgodovine.

12

Tretje poglavjeMag. Špela Trunk: Uèbeniki za zgodovino v osnovni šoli

6. RAZRED DEVETLETNE OŠ

UÈBENIKI:

6. Rode, M., Tawitian, E. 2004. PRVI KORAKI V PRETEKLOST. Uèbenik za 6. razreddevetletne osnovne šole. DZS. Ljubljana.

7. Janša Zorn, O., Kastelic, A., Škraba, G. 2004. SPOZNAJMO ZGODOVINO. Zgodovina za6. razred devetletne osnovne šole. Modrijan. Ljubljana.

8. Otiè, M. 2006. SVET SKOZI ÈAS. Uèbenik za zgodovino v šestem razredu osnovne šole.Mladinska knjiga. Ljubljana.

I. Uèbenik Svet skozi èas v poglavju Kulturna dedišèina na straneh 52 in 53 vsebuje najboljizèrpen opis sakralnih objektov (predvsem cerkva) in pa gradov. V tem uèbeniku imajocerkve skupaj s samostani kot pomemben del kulturne dedišèine na Slovenskem svojepodpoglavje (“Sakralni spomeniki – cerkvene stavbe in samostani”). Besedilo je delno tudislikovno podprto; prisotni sta le dve fotografiji samostanov (Kostanjevica in Pleterje).Cerkve in gradovi so omenjeni tudi v uèbeniku Spoznajmo zgodovino na strani 69 v okvirupospoglavje Stavbna dedišèina: “Na Slovenskem se prvi gradovi omenjajo v 11. stoletju,najveè so jih sezidali v 13. stoletju. Mnogo se jih je ohranilo tudi v težje dostopnih obmoèjih,v ravnini in mestih pa so v novem veku nastali dvorci, ki so plemièem nudili veèje udobje”(op. av., je bil to razlog za nastanek dvorcev?). Na priloženi fotografiji lahko vidimo dvorecZemono v Vipavski dolini (nobenega gradu). “Prve cerkve so bile veèinoma lesene, zato seniso ohranile. Najstarejše ohranjene cerkve so samostanske. Svojevrsten videz dajejoslovenskemu podeželju številne cerkve na grièih, velikokrat daleè od naselij.” Priložene niniti ene fotografije cerkvene stavbe.

Uèbenik Prvi koraki v preteklost o sakralnih objektih oz. gradovih ne piše.

V uèbeniku Svet skozi èas na strani 53 kot edinem lahko beremo o unièenju številnihsrednjeveških gradov v èasu med in po drugi svetovni vojni ter njihovi žalosti usodi propadanja,ki ji ne morejo ubežati niti dandanes: “Med II. svetovno vojno in po njej je bilo veliko gradovunièenih in mnogi med njimi propadajo še danes (op. av. morda bi bilo ustrezno pojasniti,zakaj in na kakšen naèin je v tem obdobju prišlo do njihovega unièevanja).” Niè pa na žalost nepiše o tem, da so zelo podobno usodo doživele tudi številne cerkve.

II. Uèbenik Svet skozi èas na straneh 58, 59 ter uèbenik Spoznajmo zgodovino na straneh od71 do 73 vsebujeta v okviru poglavja Kultura, dedišèina, šege in navade (podpoglavjeLjudske šege in navade) Božièno – novoletne šege (med drugim tudi Miklavževanje) ternavade in šege ob Veliki noèi (posebno podpoglavje), medtem ko so te vsebine v uèbenikuPrvi koraki v preteklost na strani 72 le na kratko omenjene kot “šege povezane s cerkvenimiobredi”, pa še to samo t.i. Velikonoène šege: “V postnem èasu in ob veliki noèi so šegepovezane s cerkvenimi obredi – butarice, velikonoène jedi, krašenje jajc, procesije, igres pirhi.”

13

7. RAZRED DEVETLETNE OŠ

UÈBENIKI:

1. Simoniè Mervic, K. 2006. STARI SVET. Zgodovina za 7. razred osnovne šole. Modrijan.Ljubljana.

2. Janša Zorn, O., Miheliè, D. OD PRAZGODOVINE SKOZI STARI IN SREDNJI VEK.Uèbenik za 7. razred devetletne osnovne šole. DZS. Ljubljana.

I. KRŠÈANSTVO IN VERA

1. V uèbeniku Od prazgodovine skozi stari in srednji vek na strani 70 v okviru poglavjaVerovanje v starem Rimu (podpoglavje Kršèanstvo postane državna vera) beremo o Cerkvi lekot o instituciji, ki je pridobila veliko politièno moè in bogastvo: “V naslednjih stoletjih se jekršèanstvo razvilo v svetovno religijo in Cerkev je pridobila veliko politièno moè in bogastvo.”

2. V uèbeniku Stari svet na strani 99 v okviru poglavja Verovanje Rimljanov in kršèanstvo(podpoglavje Organizacija Cerkve) beremo o Cerkvi ne le kot o verski ustanovi, temveè tudi onjenem pomebnem vplivu na politièni in kulturni razvoj v državi. Med drugim so omenjene tudipozitivne strani delovanja Cerkve v prid prenosa rimske kulture v srednji vek in s tem zaohranitev latinšèine ter stare gršèine in rimskega prava. V podpoglavju Kršèanstvo na strani98 so prikazane tudi težave s katerimi so se sreèevali prvi kristjani: “Nad kršèanskimiskupnostmi so se nekateri cesarji okrutno znašali. Znan je cesar Neron, ki je dal zažgati Rimin za to dejanje obdolžil kristjane. Tako je dobil možnost, da se je znesel nad njimi. Mnogokristjanov je konèalo v arenah ali pa so bili križani.”

II. KARANTANIJA IN KARNIOLA

1. V uèbeniku Od prazgodovine skozi stari in srednji vek na straneh 90, 91 v poglavju Novedomovine: Karantanija, Karniola, Spodnja Panonija, Velikomoravska Karantanija ni tretiranakot prva državna tvorba Slovencev, temveè kot “dežela slovenskih prednikov na prostoru medAlpami in Jadranom” in sicer v uvodu podpoglavja o Karnioli: “Karantanija ni bila edinadežela slovenskih prednikov na prostoru med Alpami in Jadranom.” Nièesar ni v besediluzapisanega o naèinu voljenja knezov, o njihovem imenovanju v slovenskem jeziku ter onamembnosti vojvodskega prestola oz. knežjega kamna. Slednji je omenjen le v rubrikiRazmisli na koncu poglavja, ko ob fotografiji lahko preberemo komentar: “Knežji kamen, nakaterem so ustolièevali koroške vojvode.” (str. 92) Omenjena je tudi Karniola, in sicer kot“južna soseda (op. av. Krantanije), o kateri je le malo znanega, in je zajemala obmoèje južnood Karavank z osrednjim delom v Posavju.” (str. 91)

2. V uèbeniku Stari svet na strani 152 v okviru poglavja Karantanija in Karniola (podpoglavjeKarantanija) je le-ta tretirana kot “prva država alpskih Slovanov”. Na straneh 152 in 153 velikobolj podrobno beremo o poteku ustolièevanja karantanskih knezov: “Na slovesen naèin sokosezi ustolièevali novega kneza oz. kasneje koroškega vojvodo, ko je ta nastopil oblast vdeželi. Prvi del obreda je potekal pri knežjem kamnu, ki je stal v bližini Krnskega gradu.

14

Sledila je maša pri Gospe Sveti. Popoldne pa je bil še obred pri vojvodskem stolu naGosposvetskem polju. Obred je potekal v slovenskem jeziku.” Poglavje ne vsebuje podpoglavijo Velikomoravski, Spodnji Panoniji ter Ljudevitovem uporu (tako kot to vsebuje uèbenik Odprazgodovine skozi stari in srednji vek). Ob robu uèbenika je na strani 153 fotografija knežjegaprestola in pod njo izèrpen in zanimiv ter pouèen komentar o izvoru le-tega: “Knežji kamen jeostanek antiènega stebra iz rimskega Viruna. Hranijo ga v Koroškem deželnem muzeju vCelovcu.”

III. BRIŽINSKI SPOMENIKI

1. V uèbeniku Od prazgodovine skozi stari in srednji vek na strani 96 so v okviru poglavjaKršèanstvo osvaja Evropo (podpoglavje Konstantinovo in Metodovo poslanstvo) zelo skopoomenjeni Brižinski spomeniki. Ob robu uèbenika je kratek odlomek iz Brižinskih spomenikovpod njim pa komentar: “Tako se v sodobni s lovenšèini glasijo prve vrstice zapisa Brižinskispomeniki, ki vsebujejo znaèilnosti slovenskega jezika in so najstarejši ohranjeni slovenskizapis v pisavi latinici iz 10. stoletja.”

2. V uèbeniku Stari svet na strani 155 v okviru poglavja Pokristjanjevanje (v podpoglavjuBrižinski spomeniki) lahko veliko bolj podrobno beremo o Brižinskih spomenikih (njihovemizvoru, najdbi, namembnosti, jeziku, pisavi, vrednosti za sodobni èas).

IV. SAMOSTANI

1. V uèbeniku Od prazgodovine skozi stari in srednji vek na strani 129 v okviru poglavja Kultura(podpoglavje Samostanska dejavnost inkultura) lahko izèrpno beremo o samostanski kulturi:“Življenjska cilja menihov sta bila molitev in delo. Odpovedati so se morali poroki, družini,prijateljem, veseli družbi. Oznanjali so božjo besedo in se ukvarjali s kmetijstvom ter uèili ljudiuèinkovitega kmetovanja. Poznali so zdravilna zelišèa. Skrbeli so za uboge in bolne.Samostani so bili tudi žarišèa kulturnega življenja. Samostanske šole so širile znanje branja,pisanja, latinšèine, zvezdoznanstva, zelišèarstva. Menihi so prepisovali in krasili knjige.Ukvarjali so se tudi z obrtnimi (gradbenimi, lesnimi, usnjarskimi, prehrambenimi) inumetniškimi dejavnostmi. Življenje menihov v samostanih je bilo od ure do ure natanènodoloèeno.” Ob robu uèbenika je risba modela cistercijanskega samostana v Stièni, v rubrikirazmisli pa so podorbneje opisani trije meniški redovi, ob opisu pa najdemo tudi risbe menihovteh treh redov. Na strani 134 je v okviru poglavja Kultura in umetnost na Slovenskem(podpoglavje Samostani – kulturna središèa) zemljevid z vrisanimi 35 samostani po vsejSloveniji. Tu najdemo tudi fotografijo cistercijanskega samostana Kostanjevica.

2. V uèbeniku Stari svet na straneh 130 do 133 v okviru poglavja Življenje v samostanih zelopodrobno beremo o organiziranosti samostanov (kako so bili zgrajeni, katere stavbe so bile vokviru le-teh), o nastanku samostanov, o samostanskem življenju ter o pomenu samostanov.Poglavje je popestreno z risbo cistercijanskega samostana v Stièni, z risbami štirih razliènihredov menihov, z risbo cistercijana, ki prepisuje knjigo v skriptoriju, in sliko, ki prikazujemater, ki je pripeljala hèi v samostansko šolo.

15

V. SLOVENSKE DEŽELE

1. V uèbeniku Stari svet na strani 159 so v okviru poglavja Nastajanje slovenskih zgodovinskihdežel (podpoglavje Oblikovanje slovenskih dežel) omenjene štiri dežele: Štajerska, Kranjska,Koroška in Goriška kot loèeni od slovenskih zgodovinskih dežel pa še Beneška Slovenija inPrekmurje. Ob besedilu so tudi risbe prvih štirih.

2. V uèbeniku Od prazgodovine skozi stari in srednji vek na strani 101 v okviru poglavja Kaj paozemlje alpskih Slovanov? (podpoglavje Zametki dežel) so omenjene le tri: Koroška, Štajerskain Kranjska. Na zemljevidu v uvodu poglavja, pa lahko vidimo z vijolièno barvo prikazano tudiGoriško.

8. RAZRED DEVETLETNE OŠ

UÈBENIKI:

1. Cvirn, J., Hriberšek B. E., Studen, A. 2004. NOVI VEK. Zgodovina za 8. razred devetletke.DZS. Ljubljana.

2. Žvanut, M., Vodopivec, P. 2004. VZPON MEŠÈANSTVA. Zgodovina za 7. razred osnovnešole, zgodovina za 8. razred devetletne osnovne šole. Modrijan. Ljubljana.

3. Mirjaniè, A. ... (et al.). 2006. RAZISKUJEM PRETEKLOST. Uèbenik za zgodovino za 8.razred osnovne šole. Rokus. Ljubljana.

I. JEZUITI IN JEZUITSKE ŠOLE

1. V uèbeniku Novi vek na straneh 32, 33 so v okviru poglavja Protireformacija (podpoglavjeTridentinski koncil) lahko beremo o ravnanju Cerkve, ki je opisano z uporabo negativnegaizrazoslovja: “S tem ukrepom (z vpisovanjem v matiène knjige, op. av) je Cerkev lažjenadzirala svoje vernike...” V podpoglavju Papež potrdi nov meniški red – jezuite so le-tiobravnavani dokaj nevtralno: “Loyola je v Rimu ustanovil visoko šolo, ki je postala zgled šolampo vsej Evropi. Jezuiti so ustanavljali šole ter z vzgojo in izobraževanjem mladih pripomoglik ohranjanju katoliške vere. Posveèali so se predvsem srednjemu in višjemu šolstvu in tudi vLjubljani ustanovljeni jezuitski kolegij je pomenil zaèetek višjega šolstva na Slovenskem.”

2. Uèbenik Vzpon mešèanstva na strani 56 v okviru poglavja Verske vojne (podpoglavjeProtireformacija) o jezuitskih šolah piše z negativno konotacijo: “Uèni naèrti jezuitskih šol sobili namenjeni predvsem verski vzgoji in so zanemarjali pouk živih jezikov, zgodovine,zemljepisa, matematike in naravoslovnih ved.” V nadaljevanju dobimo najprej obèutek, dabomo prebrali nekaj pozitivnega ali pa vsaj nevtralnega, vendar po prebranem celotnem stavkuugotovimo, da je Cerkev s pomoèjo jezutiskih šol “skrbela le za tisto, kar ji je koristilo”: “Cerkevpa je zelo spodbujala ustvarjalnost v likovni umetnosti in glasbi, ki naj bi lepšali cerkev incerkvene obrede.”

3. Nasprotno uèbenik Raziskujem preteklost na strani 40 v okviru poglavja Kako so verskevojne razdelile Evropo (podpoglavje Kako se je reformirala katoliška cerkev) o jezuitih piše zelopozitivno: “Jezuiti so bili vsestransko izobraženi in so vodili odliène šole po vsej Evropi, vnekršèanske dežele pošiljali misionarje in prepreèevali širjenje protestantizma, predvsem na

16

nemških in poljskih tleh. Njihovo delo na podroèju šolstva je bilo izjemnega pomena, saj so povsem svetu ustanovili številne šole, kolegije in univerze.”

II. ŠKOF TOMAŽ HREN

1. V uèbeniku Novi vek na strani 36 je v okviru poglavja Protireformacija na Slovenskem škofHren samo na kratko omenjen v rubriki Razmisli ob koncu poglavja, kjer je tudi njegova slika,kot eden izmed škofov, ki je dosegel, da je bil leta 1597 tudi v Ljubljani ustanovljen jezuitskikolegij, kar je pomenilo zaèetek višjega šolstva pri nas.

2. Uèbenik Vzpon mešèanstva na straneh 79, 80 v okviru poglavja Barok na Slovenskem celotnopodpoglavje z naslovom Doba Tomaža Hrena namenja škofu Hrenu. Od vseh treh uèbenikovvsebuje najbolj podroben in izèrpen pregled njegovega dela in osebnosti: “Hren je svoj maternijezik zelo spoštoval. Èeprav je dal sežgati mnogo protestantskih slovenskih knjig, jih je nekajtudi ohranil in pridobil od papeža dovoljenje, da so nekateri duhovniki smeli bratiDalmatinov prevod Svetega pisma. V naèrtu je imel, da bi tudi sam izdal temeljne katoliškeverske knjige v slovenšèini in je v ta namen nameraval v Ljubljani obnoviti tiskarno.Uresnièiti mu je uspelo le dvoje: izdati knjigo beril in spevov z naslovom Evangelia inu lystuviter Mali katekizem. Hren je bil goreè podpornik cerkvene glasbe in verskega gledališèa... Zeloje spodbujal tudi cerkveno umetnost: k obnovi starih cerkva in njihovemu okraševanju znovimi slikami, oltarji in drugo opremo je pritegnil množico domaèih in tujih mojstrov.”Pohvalno je, da so hkrati prikazana tako njegova negativna kot tudi poztivna dejanja.

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na strani 50 v okviru poglavja Zakaj je imela reformacijavelik pomen (podpoglavje Ali je bila protireformacija na Slovenskem uspešna) je škof Hrenomenjen zelo skopo, uporabljeno izrazoslovje in sama vsebina pa je relativno nevtralna: “Ponastopu protireformacije je izdajanje slovenskih knjig zamrlo. Škof Hren je leta 1613spodbudil izdajo dela Evangelija inu listuvi (izbor odlomkov iz nove zaveze, namenjenihduhovnikom), ki je bilo priredba Dalmatinove Biblije za potrebe katoliške cerkve.” V zadnjemstavku je èutiti rahlo negativen prizvok, ki zadeva Cerkev, ki naj bi tudi tokrat delala le zazadostitev svojih potreb. V naslednjem odlomku na isti strani lahko preberemo stavek, da seje protestantizem ohranil le v Prekmurju. Morda bi bilo potrebno, da bi avtor pojasnil, kaj jebil vzrok za ohranitev protestantizma zgolj na tem obmoèju.

III.ILIRSKE PROVINCE

1. Uèbenik Vzpon mešèanstva na strani 132 v okviru poglavja Slovenci konec 18. in v zaèetku19. stoletja (podpoglavje Vojne s Francozi in Ilirske province) osvetljuje tematiko Ilirskih provinz obeh zornih kotov; tako na zaèetku najprej predstavi negativne posledice, ki so jih imele le-teza slovensko prebivalstvo: “Slovenci Ilirskih provinc veèinoma niso sprejeli z navdušenjem.Francozi so prebivalstvu naložili velike davke, ki so se jih ljudje pod imenom “fronki”spominjali še desetletja po njihovem odhodu. Med slovenskimi verniki so bili nepriljubljenitudi francoski ukrepi, ki so zmanjševali vlogo duhovnikov in Cerkve. Najbolj razoèarani paso bili kmetje. Prièakovali so, da jim bodo Francozi dali zemljo in da bodo, kot so to storili vFranciji, odpravili fevdalizem. Toda to se ni zgodilo. Kmetje so morali tako zemljiškimgospodom še vedno plaèevati dajatve in delati tlako.”...

17

V nadaljevanju v okviru podpoglavja Pomen Ilirskih provinc pa nam avtor predstavi šepozitivne posledice, med drugim tudi njihov doprinos k slovenskemu narodnemu gibanju:“Vseeno so bile Ilirske province za Slovence koristna, povsem nova izkušnja: velik delslovenskega ozemlja je bil vkljuèen v državo, ki je bila naslednica francoske revolucije inmnogo naprednejša od habsburške monarhije. Francoska oblast je pri tem slovenskem jezikupriznavala veè pravic in veljave kot habsburška, kar je bila pomembna spodbudaprihodnjemu slovenskemu narodnemu gibanju.”

2. Uèbenik Novi vek na straneh 80, 81 v okviru poglavja Ilirske province (podpoglavjiProtifrancosko razpoloženje in Konec Ilirskih provinc) prikazuje tematiko Ilirskih provinc vsplošnem dokaj negativno: “Velika veèina prebivalstva na Slovenskem je francosko nadoblastdojemala kot okupacijo. Nad Francozi so bili najbolj razoèarani kmetje, ki so le s težavoplaèevali visoke davke in zaman èakali na odpravo fevdalnih odnosov. Proti Francozom sobili tudi pripadniki plemstva, pa veèina duhovšèine in mešèanstva, ki je bilo še prešibko, dabi se lahko navdušilo za ideje in ustanove moderne mešèanske družbe.”... “Konca Ilirskihprovinc 1813 ni na Slovenskem ni obžaloval skorajda nihèe.”

Na koncu poglavja avtor nekoliko popravi vtis v splošnem negativnega obravnavanja tegaobdobja v zadnjih dveh stavkih: “Vseeno pa je bilo skoraj štiriletno francosko medvladje naveèjem delu slovenskega ozemlja pomembna izkušnja, ki je Slovence neposredno sezanila spridobitvami francoske revolucije. Ilirske provice so bile spodbuda tudi za slovenski narodnipreporod, saj so Francozi dali slovenskemu jeziku veè veljave.”

Nekoliko bolj pozitiven prizvok lahko zasledimo tzdi pri obravnavi prenove šolstva v temobdobju: “Tudi reorganizacija šolstva je pomenila precejšno spremembo v primerjavi sšolskim sistemom v Avstriji. Katoliški cerkvi so vzeli nadzor nad šolstvom, vpeljali enotnoštirirazredno osnovno šolo, olajšali prehod v strokovne šole in (nižje) gimnazije ter 1811 vLjubljani, glavnem mestu provinc, ustanovili akademijo s petimi fakultetami. Na osnovnihšolah in nižjih gimnazijah se je kot uèni jezik uveljavljala slovenšèina.”

V rubriki Razmisli na strani 82 je pod 2. toèko pohvalno, da so povzetii tako razlogi zanezadovoljstvo kot tudi pozitivne spremembe v zvezi z nekaterimi podroèji javnega življenja vobdobju Ilirskih provinc, tj. z davki, fevdalnim sistemom, šolstvom, spremembami vreorganizaciji Cerkve.

3. Uèbenik Raziskujem preteklost na straneh 96, 97 v okviru poglavja Kako je francoskarevolucija odmevala v slovenskih deželah (podpoglavje Zakaj so bile Ilirske provincepomembne v slovenski zgodovini) zelo korektno obravnava obdobje Ilirskih provinc in njihovpomen za slovenski narod. To se vidi že iz samega naslova podpoglavja, v katerem avtoruporabi besedo “pomembno”, ki kaže na pozitiven odnos do te tematike. Tematika je tudi zelopregledno in razumljivo ter sistematièno predstavljena uèencu. Tako je v nadaljevanjunavedeno, kateri so bili razlogi za ustanovitev Ilirskih provinc, po alinejah so naštete pozitivnespremembe za slovensko prebivalstvo, v nadaljevanju pa tudi razlogi za nezadovoljstvoposameznih slojev prebivalstva (trgovci, obrtniki, mešèanstvo, kmetje) ter razlogi za konecIlirskih provinc. Vsebina poglavja je nekako strnjena v naslednjem odlomku, ki to obdobje vsplošnem prikazuje kot pozitivno: “Kljub kratkotrajnosti in nekaterim negativnimznaèilnostim je obdobje Ilirskih provinc imelo velik pomen za slovenske dežele in Slovence,saj je slovenšèina dobila veèjo veljavo (v slovenskem jeziku so tiskali èasopise) in postala uènijezik v šolah.”

18

Za razliko od ostalih dveh uèbenikov je navedeno tudi, katere spremembe, ki jih je prinesloobdobje Ilirskih provinc, so sploh vplivale na krepitev slovenske narodne zavesti: “Spodbujanjerabe slovešèine in združitev slovenskih dežel sta vplivala na krepitev slovenske nacionalnezavesti.”

Na strani 95 je v okviru podpoglavja Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo ustreznoprikazano, kdo je podpiral in kdo zavraèal ideje francoske revolucije, ter kakšni so bili razlogiza to. Na isti strani najdemo tudi zemljevid s prikazom ozemlja Ilirskih provinc, ki gadopolnjuje nekoliko nerazumljiv komentar, za katerega ni jasno, èemu je namenjen: “Ilirskeprovice, ki so segale od Koroške do Dalmacije, so imele nenavadno obliko.”

IV. DUNAJSKI KONGRES IN NJEGOVE POSLEDICE

1. Uèbenik Novi vek na straneh 84, 85 v okviru poglavja Dunajski kongres navaja takonegativne kot pozitivne spremembe, ki jih je prinesel Dunajski kongres. V podpoglavju Sklepso poudarjeni predvsem slednji: “Dunajski kongres, ki je Evropo poskušal preurediti napodlagi starega reda, pa je sprejel tudi nekaj drugih, naprednih sklepov. Na pobudo Anglijeso se glavne evropske države slovesno izrekle proti trgovanju s sužnji. Poleg prepoveditrgovanja z ljudmi so sprejeli varstvo belgijske narodne manjšine na Nizozemskem inevropskim državam priporoèali, naj se zavzamejo za enakopravnost Judov.”

V nadaljevanju je Napoleon prikazan kot izrazito negativen zgodovinski lik. Tako v rubrikiRazmisli ob koncu poglavja pod toèko 1 lahko preberemo anonimen propagandni spis, kinašteva negativne lastnosti tega vladarja. Ob njem se nahaja komentar: “Zakaj so imelizmagovalci tako negativno mnenje o Napoleonu?” Ob tem se postavlja tudi vprašanje, zakajse komentar sklicuje na zmagovalce, èe v uvodu piše, da gre za anonimen spis.

2. Uèbenik Vzpon mešèanstva na strani 138 v okviru poglavja Diplomati delijo Evropo(negativna konotacija že samega naslova) (podpoglavje Vrnitev starih vladarjev) obravnavatematiko Dunajskega kongresa izrazito negativno: “Udeleženci Dunajskega kongresa so storilivse, da bi po letu 1815 v Evropi uveljavili naèelo legitimizma in obnovili ali utrdili oblaststarih dinastij. Povsod so poostrili policijske ukrepe in nadzor nad prebivalstvom. Obenemso države zmagovalke nad Napoleonom ustanovile Sveto zvezo, ki naj bi skrbela zaspoštovanje sklepov Dunajskega kongresa. Po potrebi naj bi se v prihodnosti tudi s silopostavila po robu revolucijam, kot je bila francoska. Sklepe in odloèitve Dunajskega kongresaso po vsej Evropi podpirali in pozdravljali veliki zemljiški posestniki, pripadniki višjegaplemstva in visoke duhovšèine, ki so videli v razsvetlenskih in revolucionarnih zahtevahgrožnjo svoji moèi in bogastvu. Toda novi evropski red, ki so ga poskušale uveljaviti èlaniceSvete zveze, je imel v mnogih državah tedanje Evrope tudi odloène nasprotnike.”

3. Uèbenik Raziskujem preteklost na straneh 98, 99 v okviru poglavja Kako je Dunajski kongrespreuredil Evropo (nevtralno izrazoslovje, za razliko od uèbenika VM) (podpoglavje Kdo se jeveselil na Dunaju) obravnava tematiko dogajanja na Dunajskem kongresu z veè vidikov. Takonajprej predstavi, kdo se je navduševal nad sklepi Dunajskega kongresa in zakaj: “Nad sklepiDunajskega kongresa je bilo navdušeno predvsem plemstvo, saj so jim vrnili privilegije inveljavo, ki jih je francoska revolucija odpravila.” Nadaljuje pa z naprednimi doloèiliDunajskega kongresa: “Nekatera doloèila Dunajskega kongresa pa so bila tudi napredna.

19

Tako so se evropsle države izrekle proti trgovanju s sužnji in podprle enakopravnost Judov.”Ob robu uèbenika so po alinejah zbrane pridobitve Dunajskega kongresa: “Dunajski kongresje bil politièni uspeh v mnogih pogledih:- razmerja med državami je uredil tako uspešno, da se nobena ni èutila prikrajšane (celoFrancijo so kaznovali le tako, da so ji vzeli osvojena ozemlja, niso pa posegali v notranjezadeve),- za nekaj desetletij je prepreèil vojne med evropskimi državami (do krimske vojne leta 1853),- prviè se je zgodilo, da so evropske države pri naèrtovanju prihodnosti Evrope med sebojsodelovale.”

Pohvalno je, da je ustanovitev Svete zveze oz. alianse zelo podrobno osvetljena in predstavljenauèencem (za razliko od ostalih dveh uèbenikov). Tako izvemo, kakšen je bil namen njeneustanovitve in kako so se na to odzvali nekateri sloji prebivalstva.

V rubriki Pojmi sta na strani 99 pomanjkljivo definirana pojma, predvsem slednji: LIBERALEN– svoboden, napreden; KONSERVATIVEN – nasprotje liberalnega, kar bi torej pomenilonesvoboden, nazadnjaški. Zanimivo je, da v istem uèbeniku le nekaj strani naprej najdemodefiniciji istih besed: LIBERALEN – (lat. liberalis) svoboden, svobodnjaški; KONSERVATIVEN– (lat. conservatius) ohranjevalen, vzdrževalen. Tudi sicer je v tem uèbeniku pojemkonservativen obravnavan zgolj kot nekaj negativnega (stran 103): “Sveta aliansa je spolicijskim nadzorom skušala doseèi trajen mir in obnovitev starega reda. Ljudstvu je bilodovoljeno le opravljanje vsakdanjih poslov. Politiène zadeve so bile stvar vladarjev, ki so siprizadevali za ohranitev obstojeèih politiènih razmer. Branili so vlogo cesarjev in cerkve.Takim nazorom pravimo konservativni.”

V. METTERNICHOV REŽIM

1. Uèbenik Novi vek na straneh 91, 92 v okviru poglavja Slovenci v predmarèni dobi (1815 –1848) v uvodu poglavja ob sliki Jožefa Tominca: Portret družine dr. Frušièa navaja besedilo,za katerega bi težko rekli, da se nanaša na sliko, govori pa o strogi cenzuri vladajoèegaabsolutistiènega režima: “V èasu Matternichovega režima so bili pod budnim oèesom policijevsi javno delujoèi posamezniki in tudi srednješolska in študentska mladina. Policija, oprta namnožico ovaduhov, je skrbno pazila, da se ljudje ne bi pogovarjali o politiki. Stroga cenzuraje prepreèila objavo kakršnegakoli besedila (ali slike; verjetno se tu “skriva” povezava sTominèevo skliko, op. av.), ki ne bi bila po godu oblastem. Kritièna presoja absolutistiènegarežima je bila onemogoèena, zato se tudi v slovenskih deželah na politiènem podroèju nidogajalo niè.”

V podpoglavju Družbene spremembe naletimo na rahlo negativno obravnavo pojmov plemstvoin duhovšèina: “Plemstvo, ki je sestavljalo manj kot odstotek prebivalstva, je poèasi, todaopazno izgubljalo svoj vpliv. Delež duhovšèine med izobraženci je upadal.”

VI. ILIRIZEM IN PANSLAVIZEM

1. V uèbeniku Novi vek na strani 94 v okviru poglavja Slovensko narodno gibanje (podpoglavjePanslavizem in ilirizem) zasledimo povelièevanje obeh gibanj: “Nosilci narodnega gibanja sobili navdušeni nad idejo kulturnega sodelovanja in povezovanja vseh slovanskih

20

(panslavizem) še zlasti pa jugoslovanskih narodov. Zato so mnogi sprejeli ideje ilirskegagibanja. To je bilo hrvaško narodno gibanje, ki se je zavzemalo za tesnejše sodelovanje medHrvati, Srbi in Slovenci. Po starih Ilirih so jih poimenovali Iliri (nerazumljiv stavek, op. av.).Zavzemali so se celo za združitev južnih Slovanov v en narod ter enoten “ilirski” jezik. Vodjailirskega gibanja na Hrvaškem je bil Ljudevit Gaj. Toda skoraj noben slovenski narodnibuditelj (razen pesnik Stanko Vraz; ni bil Slovenec, op. av.) se ni bil pripravljen odreèislovenskemu jeziku v korist skupnega “ilirskega”. Ilirizma ni zavrnil le France Prešeren,ampak tudi Janez Bleiweis in njegovi privrženci (kdo so to bili, op. av.). Vseeno pa je ilirizemokrepil slovensko narodno zavest (v èem so zasluge ilirizma za krepitev slovenske narodnezavesti?, op. av.). Ob koncu poglavja v rubriki Neznane besede najdemo definicijo ilirizma,ki vsebuje pozitivno orientirano izrazoslovje, nekoliko vsebinsko nerazumljiva pa je postavitevoklepajev: “Ilirizem – narodno in kulturno (politièno) gibanje, ki si je prizadevalo zasodelovanje in (kulturno) združitev južnoslovanskih narodov (Hrvatov, Slovencev, Srbov).”

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva na strani 149 v okviru poglavja Slovenci v prvi polovici 19.stoletja (podpoglavje Ilirizem in gajica) avtor precej bolje kot v prejšnjem uèbeniku pojasni,zakaj je bila nekaterim blizu ideja o združitvi južnoslovanskih narodov (postavitev po robuNemcem, Madžarom in Turkom): “Po letu 1830 so na Slovensko segli tudi vplivi ilirskegagibanja. Ilirizem je bil doma na Hrvaškem, njegovi voditelji pa so se zavzemali za tesnejšepovezovanje med Slovenci, Hrvati in Srbi, saj so menili, da se bodo skupaj lažje postavili porobu Nemcem, Madžarom in Turkom. Dokazovali so, da se morajo južni Slovani, po starihIlirih so jih imenovali Iliri, združiti v en narod in ustvariti enoten, “ilirski” jezik, èe želijopostati resnièno moèni. Voditelj ilirskega gibanja na Hrvaškem je bil mladi pravnik LjudevitGaj. Misel o tesnejšem sodelovanju med južnimi Slovani je dobila med Slovenci, posebejštudenti, številne privržence. Toda le redki med njimi so bili pripravljeni sprejeti misel oskupnem, ilirskem jeziku, saj bi to pomenilo, da se morajo Slovenci odpovedati slovenšèini.Ilirizem je na Slovenskem vseeno zapustil pomembno sled (veliko bolj korektno inneobremenjeno izrazoslovje kot v uèbeniku NV): pod vplivom ilirkega gibanja se je v Novicahuveljavil Gajev èrkopis – gajica, v kateri (le da je nekoliko spremenjena) Slovenci pišemo šedanes.”

3. Uèbenik Raziskujem preteklost na strani 103 v okviru poglavja Zakaj so se pojavila liberalnain nacionalna gibanja (podpoglavje Evropejci so se bojevali za svobodo in svojo državo)najdemo le ob robu uèbenika v modrem okvirèku nekoliko obsežnejši, zelo korektni definicijiilirizma in panslavizma, napisani v ideološko neobremenjenem izrazoslovju, brez uporabevrednostnih sodb:“Ilirizem:- jugoslovansko narodno-politièno gibanje v prvi polovici 19. stoletja- razširjeno na Hrvaškem (Ljudevit Gaj) kot protiutež madžarizaciji in germanizaciji- privrženci tudi na Slovenskem- namen: da se Južni Slovani v avstrijskem cesarstvu jezikovno združijo”“Panslavizem:- gibanje za povezavo vseh Slovanov v avstrijskem cesarstvu kot protiutež nemškemu pritisku- gibanje je predvidevalo vodilno vlogo Rusije kot matere Slovanov- idejni vodja gibanja je bil Slovak Jan Kolar, ki je zagovarjal teorijo o štirih velikihslovanskih narodih: ruskem, poljskem, èeškem in ilirskem”

Nekaj malega o ilirizmu najdemo še na strani 112 v okviru poglavja Leto 1848 in Slovenci, kjeravtor navaja ilirizem kot gibanje, ki sta mu nasprotovala oba tabora (t.i. konservativni in t.i.

21

liberalno-demokratièni): “Oba tabora sta nasprotovala ilirizmu – ideji o povezovanju južnihSlovanov v en narod z enim knjižnim jezikom. Zavzemanje za ilirizem pa je bilo moèno naHrvaškem, med Slovenci pa je bil njegov podpornik pesnik Stanko Vraz (ki je bil hrvaškegaporekla, op. av.).”

VII. OKTROIRANA USTAVA

1. V uèbeniku Novi vek na straneh 100, 101 v okviru poglavja Revolucije 1848 v Evropi(podpoglavje Revolucionarni izbruh v nemških državah in Avstriji) se sreèujemo predvsem spreživelim izrazoslovjem, ki bi ga lahko pripisali prejšnjemu, socialistiènemu družbenemusistemu: “Na Dunaju je revolucionarni izbruh (13. marca 1848) odpihnil osovraženegakanclerja Metternicha in prisilil cesarja Ferdinanda I., da je odpravil cenzuro in obljubilustavo.” V naslednjem podpoglavju že sam naslov Mešèanstvo se prestraši vsebuje vrednostnosodbo, ideološko obremenjeno izrazoslovje pa se kaže tudi v nadaljevanju: “Na zaèetku marca1849 je razgnal avstrijsko ustavodajno skupšèino, ki je zasedala v malem moravskem mestecuKromeøiž (tja se je iz Dunaja (slovnièno pravilno z Dunaja, op. av.) umaknila po izbruhuoktobrske revolucije na Dunaju), in razglasil oktroirano ustavo.”

V naslednjem podpoglavju Pridobitve revolucije zasledimo kar nekaj poosebitev. Tako èloveškelastnosti prevzame npr. Revolucija (“Do srede leta 1849 je bila revolucija povsod po Evropipremagana.”) pa tudi nacionalne in liberalne težnje (“Nacionalne in liberalne težnje so živelenaprej.”). V rubriki ob koncu poglavja najdemo definicijo oktroirane ustave – “od vladarjavsiljena ustava, imanovana tako v nasprotju z ustavo, ki jo sprejme ustavodajna skupšèina.”

2. Z uporabo zelo podobnega izrazoslovja se sreèamo tudi v uèbeniku Vzpon mešèanstva nastraneh 150 do 155 v okviru poglavja Revolucije leta 1848 (podpoglavje Nov revolucionarni val,str. 150): “V državah, kjer so zahrumele revolucije so vladali plemièi in najbogatejši mešèani,ki oblasti niso hoteli deliti z nikomer.”; podpoglavje Nemiri v habsburški monarhiji, str. 152:“Osovraženi kancler je res prestrašen zapustil vlado in pobegnil, cesar pa je obljubil ustavo.”

Dogajanje okoli sprejemanja ustave je pojasnjeno veliko bolj korektno kot v uèbeniku NV inosvetljujejo ozadje, ki je nazadnje privedlo do t.i. oktroirane ustave: “Na dvoru so najprejrazmišljaji o ustavi, ki bi jo pripravili kar cesarjevi svetovalci in bi jo cesar razglasil, ne dabi sklica parlament. Toda nemir se je razširil po vsej monarhiji in maja 1848 ponovno zajeltudi Dunaj. Cesar je moral popustiti in razpisati volitve v državni zbor (parlament), ki se jeprviè sestal sredi leta 1848 in nato razpravljal o ustavi vse do marca 1849. Vendar ustave nisprejel, saj se poslanci niso zedinili o tem, kako urediti monarhijo v prihodnje.”

V naslednjem podpoglavju na strani 153 lahko preberemo, kaj se je v nadaljevanju dogajalo vzvezi z ustavo, sreèamo pa se zopet z uporabo vrednostnih sodb in negativnega izrazoslovja :“Toda novi upor na Dunaju je bil naglo zatrt. Tako ni mogel dvoru in nasprotnikom revolucijenihèe veè prepreèiti obraèuna z revolucionarji in narodnimi gibanji v monarhiji. Nalogo, data obraèun izpelje, je dobil novi, komaj osemnajstletni cesar Franc Jožef (obravnavan kotizkljuèno negativna zgodovinska figura, op. av.), ki je zasedel prestol decembra 1848.Spomladi 1849 je razpustil državni zbor in izdal ustavo, ki so jo napisali njegovi svetovalci.Vendar tudi ta ni nikoli zaèela veljati.”; podpoglavje Zaèetek nove dobe, str. 154, 155:“Revolucionarjem, ki so stali na èelu revolucij leta 1848, ni uspelo nikjer uresnièiti svojihpolitiènih in narodnih ciljev. Revolucije so bile povsod premagane in na oblast so se ponekod

22

vrnili stari, drugod novi oblastniki, ki so odpravili svobošèine, pridobjenje v revolucijah, terspet zavladali sami z ozkim krogom somišljenikov in pomagaèev.”

3. Uèbenik Raziskujem preteklost na straneh od 106 do 108 v okviru poglavja Leto 1848 – letorevolucij in narodov (podpoglavje Revolucionarni dnevi v avstrijskem cesarstvu, str. 107) boljkorektno z uporabo neobremenjenega izrazoslovja piše o kanclerju Metternichu, ozadje okoliustave pa je nekoliko nejasno in pomanjkljivo (vsaj v primerjavi z uèbenikom VM)predstavljeno: “Dosegli so odstop osovraženega kanclerja Metternicha. Vojska je neuspešnoskušala upornike razgnati. Cesar se je zatekel v Innsbruck. Imenoval je novo vlado (v kateriso bili mešèani) in obljubil ustavo, svobodo tiska, združevanja in govora ter sklicparlamenta.” ... “Oktobra so se na Dunaju znova podali (mešèani, op. av.) v boj s cesarskovojsko za že marca pridobljene pravice. Revolucionarje, ki so zahtevali odstranitev vlade inzdružitev z nemškimi deželami, je porazila vojska pod poveljstvom Windischgrätza. CesarFerdinand je po dveh mesecih odstopil in položaj cesarja prepustil neèaku, osemnajstletnemuFrancu Jožefu. Ta se je izrekel za ohranitev celotne avstrijske države in proti revoluciji.Cesarjeva vojska je poskrbela, da je bila revolucija zatrta.”

Na strani 110 je v okviru podpoglavja Poraz revolucij – zaèetek nove dobe? konservativizempredstavljen kot izkljuèno negativen termin: “Na prvi pogled se zdi, da je v Evropi s porazomrevolucij leta 1848 zmagal konservativizem:- v nemških deželah in avstrijskem cesarstvu je vnoviè zavladal absolutizem, zaèasnopridobljene pravice so bile ukinjene (Bachov absolutizem).- Na francoskem prestolu je sedel nov Napoleon, avstrijskega je zasedel Franc Jožef in tamostal nadaljnjih oseminšestdeset let.- Narodnostne težnje so bile zatrte.- Delavci so še naprej živeli na robu bede in brez pravic.”

Pohvalno pa je, da so v nadaljevanju prikazane tudi pozitivne posledice tega obdobja: “Ukrepiiz leta 1848 so izboljšali življenje kmetov, saj je zemljiška odveza ukinila še zadnje ostankefevdalne ureditve.” ... “V avstrijskem cesarstvu je sicer prišlo do hudih sporov med razniminarodnostmi, pa vendar tudi do prvega poskusa, da bi se v državi z veè narodi uresnièilonaèelo narodne enakopravnosti.”

VIII. BLEIWEISOV IN PREŠERNOV KROG

1. V uèbeniku Novi vek na strani 93 je v okviru poglavja Slovensko narodno gibanje,podpoglavje Krepitev narodnega gibanja zelo na kratko omenjen Anton Martin Slomšek koteden izmed ozkega (?, op. av.) kroga izobražencev, med katerimi so prevladovali duhovniki, kise je zavzemal spremembo tradicionalnega razmerja med jeziki (uveljavljanje le-tega kotuènega jezika v osnovnih šolah, porast izdanih knjig napisanih v slovenskem jeziku). DelovanjePrešernovega kroga je v nadaljevanju prikazano kot nekakšna nadgradnja Bleiweisovega kroga,ki je predstavljen zgolj skozi Kmetijske in rokodelske novice in zanj v tem uèbeniku ni nitiuporabljen izraz “Bleiweisov krog”. Pomen Novic kot narodnega buditelja je sicer ustreznoprikazan: “Za uveljavljanje slovenšèine in krepitev slovenske narodne zavesti je bil še posebejpomemben èasnik Kmetijske in rokodelske novice (na kratko: Novice), ki ga je zaèelaKranjska kmetijska družba pod uredništvom dr. Janeza Bleiweisa (1800 – 1881) izdajati leta1843. Novice se niso omejevale le na praktièen pouk kmeta in obrtnika (kakšne novosti najvpeljejo v kmetovanje in obrt), ampak so že od samega zaèetka objavljale tudi èlanke z

23

narodnobuditeljsko vsebino. Preprostega èloveka so seznanjale s slovenskimi zadevami, muprebujale narodno zavest in skrbele za razvoj slovenskega jezika. V predmarènem obdobjuse slovensko narodno gibanje ni veè zadovoljevalo zgolj s pisanjem za kmeta, ampak je hotelodvigniti slovenšèino na položaj jezika vsega literarnega ustvarjanja. Težnja po “kultiviranjumaternega jezika” je dosegla svoj vrhunec v delu vodilnega in edinega pravega pesnikaromantika pri nas (?, op. av.) Franceta Prešerna (1800 – 1849). vzporedno z delomPrešernovega kroga (v em primeru pa je uporabljen ta izraz, op. av.) (Matija Èop) so bile zakrepitev moderne (?, op. av.) narodne zavesti pomembne tudi jezikoslovne, etnografske inzgodovinske raziskave.” Ob robu uèbenika najdemo sliki Prešerna in Bleiweisa.

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva na strani 148 v okviru poglavja Slovenci v prvi polovici 19.stoletja, podpoglavje Narodno in kulturno gibanje pod absolutizmom (v obdobju absolutizma?,op. av.) so duhovniki in njihove zasluge za širjenje slovenskega jezika omenjeni le na splošno:“V takih razmerah seveda avstrijske oblasti niso prav niè prijazno gledale na slovenskeizobražence, ki so poskušali širiti znanje slovenskega jezika in pisati knjige v slovenšèini.Njihov krog pa se je vseeno veèal. Med slovenskimi pisci, ki so v prvi polovici 19. stoletjapripravljali slovnice in objavljali knjige za kmeta, pesmi in celo prve povesti, je bilo velikoduhovnikov.”

V nadaljevanju pa sta oba kroga predstavljena zelo izèrpno in korektno, najprej vsak posebej:“V Prešernovem krogu so bili zbrani nekateri najpomembnejši izobraženci tedanjega èasa,med njimi uèeni poznavalec tujih jezikov in književnosti Matija Èop. Preprièani so bili, damorajo Slovenci, èe se želijo povzpeti med velike narode in postati enakopravni z njimi,pridobiti predvsem mešèanstvo in izobraženstvo. Zato morajo ustvariti književost zamešèanske in izobražene bralce in po njihovem okusu. Prešernu je to v resnici tudi uspelo.Bleiweis je bil drugaèen, predvsem praktièen èlovek. Okoli njega so se zbrali ljudje, ki somenili, da morajo Slovenci, èe se želijo uveljaviti in se uspešno postaviti po robu velikimsosedom, predvsem gospodarsko napredovati. Zato so vso pozornost posvetili kmetom inobrtnikom. Leta 1843 so ustanovili èasopis Kmetijske in rokodelske novice, ki ga je izdajalakmetijska družba. Novice so spodbujale napredek kmetijstva in obrti na Slovenskem tersvojim bralcem vcepljale ljubezen do slovenskega jezika. Opozarjale so na pomen šole inznanja ter objavljele leposlovne èlanke in pesmi, med drugim tudi Prešernove.”, nato pa šenjuni razlièni pogledi, ki pa so se sicer dopolnjevali: “Prešernov in Bleiweisov krog sta razliènogledala na to, kaj Slovenci najbolj potrebujejo, vendar sta se pri tem dopolnjevala. Prešerens prijatelji se je obraèal na izobražence in mešèane, Bleiweis s sodelavci na preproste ljudi,kmete in obrtnike.”, ter za konec njun skupni prispevek h krepitvi slovenske narodne zavesti:“Oboji pa so prispevali k temu, da se je slovensko narodno gibanje krepilo. Z njegovo rastjose je za vse slovenske prebivalce, ne glede na to, v kateri deželi so živeli, vse širše uveljavljaloenotno ime Slovenci.”

Gre za uèbenik, v katerem avtor za razliko od ostalih dveh uèbenikov, sodelavcev obeh krogovne poskuša prikazati kot nasprotnike, temveè kot posameznike, ki so vsak na svoj naèinprispevali k poenotenju slovenskega naroda ter h krepitvi narodne zavesti.

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na strani 112 v okviru poglavja Leto 1848 in Slovenci,podpoglavje Med Slovenci se je krepilo narodno gibanje beremo o dveh taborih, ki sta se v temobdobju izoblikovala na Slovenskem. Prvi je kot konservativni oznaèen Bleiweisov krog, prièemer je pojem konservativen v preteklih poglavjih dosledno obravnavan kot negativen termin.

24

Ta stran je prikazana kot “nasprotnik” neèesa: “Konservativni tabor, ki ga je vodil dr. JanezBleiweis (imenujemo ga tudi Bleiweisov krog), je vso pozornost posvetil kmetu in malemuobrtniku oziroma gospodarskemu razvoju. Spodbujali so razvoj obrti in kmetijstva, èe se jedobro izkazal v praksi, zavraèali pa so liberalni kapitalizem in liberalizem nasploh.” Pozitivnopa je predstavljen Bleiweis kot osebnost, ki je z izdajanjem Kmetijskih in rokodelskih novicpripomogel k izobraženosti Slovencev in hkrati tudi k dvigu narodne zavesti na Slovenskem.

Ob robu uèbenika je v modrem okvirèku Bleiweisov življenjepis. Liberalno-demokratièni taborje predstavljen kot krog svobodomiselnih izobražencev (nekaj jih je tudi neštetih, èesar priBleiweisovem krogu ne zasledimo): “Liberalno-demokratièni tabor, ki ga je vodil pesnikFrance Prešeren (imenujemo ga Prešernov krog je povezal svobodomiselne izobražence(Matija Èop, Andrej Smole). Bili so preprièani, da morajo Slovenci, èe se želijo uveljaviti medvelikimi narodi, ustvarjati književnost za mešèanske izobražence in inetligenco. Tako soprihajali v nasprotje s konservativnimi idejami Bleiweisa in Slomška. Ustvarili pa soliteraturo in pesniške stvaritve na evropski ravni.... Prešernov krog se je zavzemal tudi zaliberalne svobošèine, na primer svobodo narodov in posameznika. Zagovarjal je tudi potrebopo bolj korenitih spremembah glede položaja Slovencev.” Lahko bi rekli, da je drugi taboropisan precej bolj podrobno, predvsem tisto, ta kar so se zavzemali.

IX. ZEDINJENA SLOVENIJA

1.V uèbeniku Novi vek na straneh od 106 do 108 v okviru poglavja Slovenci in revolucija 1848je v uvodu poglavja uporabljeno èustveno determinirano izrazoslovje ter poosebitve (v temprimeru izraza “revolucionarni val”): “Iskra ljudskega nezadovoljstva, ki je iz Francijepreskoèila v srednjo Evropo, je tudi v habsburški monarhiji našla obilo netiva. Kmalu zaDunajem ( 13. 3. 1848) in veèjimi mesti v monarhiji je revolucionarni val pljusknil v provincoin našel glasen odmev tudi v slovenskih deželah.”

V podpoglavju Revolucijo razume vsak po svoje lahko preberemo stavek, ki govori oljubljanskem županu, a ga ne poimenuje: “Delavci so napadli mitnice ter pobili šipe na oknihljubljanskega župana v mestni hiši.”

V podpoglavju Zedinjena Slovenija lahko preberemo: “Zmaga revolucije je prinesla svobodotiska. To je omogoèilo javno obravnavanje in propagiranje ideje o združitvi slovenskeganarodnostnega ozemlja ne glede na deželne meje, ki je živela med delom izobražencev inštudentov že v predmarèni dobi. Prvi je bistvo zedinjene Slovenije zajel že Matija Majar –Ziljski. Natanèneje so program Zedinjene Slovenije izoblikovali Slovenci v Gradcu in naDunaju, ki so zahtevali, “da se politiško razkropljeni narod Slovencev na Kranjskim,Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom Slovenijazedini”. Program Zedinjene Slovenije se je povezoval z zahtevami po pravicah slovenskegajezika v uradih, na sodišèih in v šolah, z zahtevo po slovenski univerzi in marsikdaj z zahtevopo tesnejši povezavi s Hrvaško. Od samega zaèetka je program zavraèal misel, da bi tudislovenske dežele prišle v okvir prihodnje združene Nemèije. Zato so slovenski politièni voditeljiposkušali z organizacijo bojkota volitev v frankfurtski parlament. Obstoj slovenskega narodaso povezali z ohranitvijo Avstrije. Seveda pa so si želeli, da bi se Avstrija spremenila v državo,v kateri bodo dobili svoje pravice tudi Slovani (Zakaj je na koncu poglavja, ki govori oZedinjeni Sloveniji uporabljen termin Slovani?, op. av.).”

25

Vsebina se nadaljuje še v naslednjem podpoglavju Usoda programa Zedinjene Slovenije:“Program Zedinjene Slovenije v revolucionarnem letu med veèino prebivalstva na Slovenskemni dobil prave podpore. Peticijsko gibanje v podporo Zedinjene Slovenije je imelo le slabuspeh, saj ni zajelo kmeta in veèjega dela mešèanstva. Narodno gibanje se je omejevalo na delizobražencev in na študente. Toda program Zedinjene Slovenije je tudi pozneje ostal temeljnislovenski politièni program, ki pa ga v habsburški monarhiji Slovencem ni uspelo uresnièiti.”

Ob besedilu je ob robu uèbenika slika Matije Majarja ter “Prvi slovenski volilni lepak”, ki jepravzaprav poduk, kako se ravnati pri volitvah poslancev v Frankfurtu. V rubriki Razmisli jekopija peticije za Zedinjeno Slovenijo.

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva na strani 154 v okviru poglavja Revolucije leta 1848,podpoglavje Slovenci leta 1848 lahko preberemo: “Slovenci leta 1848 še niso imeli svojegapolitiènega programa – morali so ga šele napisati. Za to so poskrebeli koroški duhovnikMatija Majar (v uèbeniku NV je dejstvo, da je bil duhovnik zamolèano, op. av.) in na Dunajuživeèi slovenski izobraženci, predvsem študentje, ki so sestavili program Zedinjene Slovenije.Zahtevali so združitev slovenskega ozemlja v eno samo, slovensko pokrajino, ki naj bi imelasvojo skupšèino in vlado ter slovenšèino kot jezik uradov in šol. Zedinjena Slovenija jim jetorej pomenila samostojno slovensko deželo, v kateri si bodo Slovenci gospodarsko, kulturnoin politièno sami vladali, s habsburško monarhijo pa jih bodo povezovali le najnujnejši uradi,ministrstva in cesar. Zahteva po Zedinjeni Sloveniji je bila leta 1848 za Slovence nekaj povsemnovega. Zanjo so se navdušili predvsem izobraženci in študentje. Nastala so slovenskanarodno-politièna društva, poleg Novic pa so zaèeli izhajati tudi drugi slovenski èasopisi.Kljub temu je bilo ljudi, ki so bili pripravljeni glasno in odkrito podpreti slovenske narodnezahteve in program Zedinjene Slovenije, leta 1848 na Slovenskem malo.” ... Sledi nekoliko podrobnejša pojasnitev razlogov za nizko podporo, predvsem s strani mešèanovin kmetov. V nadaljevanju pa beremo: “Program Zedinjene Slovenije torej leta 1848 medslovenskim prebivalstvom še ni dobil širše politiène podpore. Bil pa je pomembna prelomnicav slovenskem narodnem in politiènem življenju. Slovenci so z njim prviè stopili na politiènoprizorišèe in opredelili svoje narodne in politiène zahteve. Pri tem so jasno povedali, danjihova želja ni veè le to, da lahko svobodno govorijo in pišejo v svojem jeziku, temveè tudi to,da si sami vladajo. Zedinjena Slovenija je postala cilj slovenskega narodnega gibanja v drugipolovici 19. in v 20. stoletju.”

Pohvalno je, da je ob robu uèbenika na isti strani izpis iz posebne priloge Novic, v kateri je bilaprila 1848 objavljen program Kaj Slovenci terjamo?. V njem je koroški duhovnik Matija MajarZiljski zahteval Zedinjeno Slovenijo.

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na straneh od 111 do 114 v okviru poglavja Leto 1848 inSlovenci, podpoglavje Med Slovenci se je krepilo narodno gibanje za razliko od prejšnjih dvehob robu najdemo življenjepis Antona Martina Slomška, ki je omenjen tudi v besedilu kotosebnost, ki si je prizadevala za uporabo slovenšèine v javnosti, za širjenje le te med preprostimiljudmi, ki je spodbujala širjenje šol na podeželju, dosegla zajezitev ponemèevanja in napredekmesta Maribor s prestavitvijo škofovskega sedeža ter preureditvijo škofijskih meja.

V okviru podpoglavja Med Slovenci se je razširila revolucija beremo o ideji Zedinjene Slovenije.Pohvalno je, da so zahteve programa zelo sistematièno in nazorno predstavljene, v zakljuèkupa je pojasnjena tudi usoda programa, ki za njegovo neuresnièitev ne “krivi” šibke podpore medSlovenci (tako kot v prejšnjih dveh uèbenikih), temveè razpustitev dunajskega parlamenta:

26

“Svoboda govora in tiska, ki ju je omogoèila revolucija, sta spodbudili nacinalno gibanje medSlovenci in nastanek politiènega programa. Duhovnik Matija Majar Ziljski, slovenskištudentje in izobraženci na Dunaju (zbrani v društvu Slovenija) ter študentje v Gradcu inLjubljani so sestavili peticije. Duhovniki in študentje, ponekod tudi kmetje, so po slovenskihdeželah zbirali podpise v podporo. Peticije, ki so postale prvi slovenski politièni program zimenom Zedinjena Slovenija, so zahtevale:- uvedbo slovenskega jezika v šole in urade,- združitev vseh Slovencev v skupno upravno enoto, ki naj bi bila avtonomna in naj bi imelasvoj parlament,- da bi bila slovenska upravna enota del avstrijskega cesarstva (s èimer so zavrnilivelikonemški program). Prvi slovenski narodni program, ki je s podpisi dobil množiènoljudsko podporo, je bil predložen dunajskemu parlamentu. Vendar je bil ta razpušèen predenje peticijo obravnaval. Ko je bila oktobra 1848 na Dunaju revolucija zatrta, je bilo konec tudirevolucije v slovenskih deželah. Slovencem leta 1848 tako ni uspelo uresnièiti politiènihprièakovanj in narodnih želja.”

Ob robu uèbenika najdemo odlomek iz programa Zedinjene Slovenije, ki ga je celovškiduhovnik Matija Majar Ziljski objavil v Bleiweisovih Novicah.

Na strani 114 so v okviru podpoglavja Politièno delovanje je zamrlo predstavljene tako pozitivnekot negativne posledice Bachovega absolutizma, ki je v ostalih dveh uèbenikih prikazan zgoljkot negativno obdobje. Kot pozitivne posledice so navedeni razvoj banèništva, industrije, obrtiter gradnja železnic in napredek na šolskem in kulturnem podroèju, kot negativne pa nadzordržave nad državljani in s tem onemogoèeno politièno delovanje ter preganjanje narodnihgibanj (cenzura tiska in govora).

X. PRENOVA HABSBURŠKE MONARHIJE (februarski patent) IN CESAR FRANC JOŽEF

1.V uèbeniku Novi vek na strani 113 v uvodu poglavja Preobrazba habsburške monarhije obslikah cesarja Franca Jožefa in njegove žene Elizabete naletimo na komentar, ki cesarjaprikazuje kot negativno zgodovinsko osebnost, podobno pa obravnava tudi katoliško cerkev,ki jo navaja ob boku t.i. Represivnih državnih organov: “Po zmagi nad revolucijo je mladi cesarFranc Jožef postopoma (1815) spet vpeljal absolutizem. Oprl se je na uradništvo, vojsko inkatoliško cerkev in z njihovo pomoèjo zatiral vsakršno liberalno in nacionalno opozicijo.” Karpa dopolni s pozitivnimi ukrepi njegove vlade: “Toda v ospredju teženj absolutistiènega režimaje bila vsestranska posodobitev države. Vlada je hitro izpeljala zemljiško odvezo, posodobilapravo in sodstvo, reformirala srednje in visoko šolstvo ter z liberalno gospodarsko politiko(gradnja železnic) oživila gospodarstvo.”

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva je na strani 172 v okviru poglavja Habsburška monarhija vdrugi polovici 19. stoletja, podpoglavje Znova absolutizem korektno pojasnjeno, da se jeabsolutizem, ki je po letu 1850 zavladal v habsburški monarhiji, razlikoval od tistega, ki jevladal v prvi polovici 19. stoletja (odprava fevdalizma, cehov ter podpiranje obrti, industrije intrgovine).

V istem poglavju zasledimo negativno obravnavanje Cerkve, ki jo avtor navaja skupaj s t.i.represivnimi državnimi aparati: “Oblast pa naj bi bila v rokah plemstva, Cerkve, policije in

27

vojske.”

V okviru podpoglavja Obnovitev politiènega življenja na strani 172 uèbenik beremo o odpraviabsolutizma in februarskem patentu, ki je pomenil delno samostojnost dežel. Na strani 173beremo še o eni pozitivni spremembi, ki jo je prinesel februarski patent – uvedbi splošnevolilne pravice: “Ena njenih (ureditev, ki jo je uvedel februarski patent, op. av.) je bilaodloèitev o splošni volilni pravici pri volitvah v državni zbor.”

V okviru podpoglavja Habsburška monarhija se razdeli na dvoje beremo le o nezadovoljstvudrugih narodov; ni torej uporabljen sicer pogost termin o zatiranju narodov: “Nenemški innemadžarski narodi z dualizmom niso bili zadovoljni.”

Na strani 175 lahko preberemo zanimivo podpoglavje, ki ga v drugih dveh uèbenikih nezasledimo o Duanju kot o evropski kulturni prestolnici: “Kljub gospodarskemu zaostanku sobila ob koncu 19. stoletja in v zaèetku 20. stoletja velika mesta Dunaj, Praga, Budimpešta inKrakov pomembna središèa kulturnega življenja, vse pa je daleè prekašal Dunaj.”

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na strani 115 v okviru poglavja Uspehi in neuspehinacionalnih gibanj v 19. stoletju, podpoglavje Kako je nastalo združeno nemško cesarstvo obrobu uèbenika v modrem okvirèku lahko preberemo življenjepis Otta von Bismarcka. Na koncuje napisana korektna trditev, ki bi jo veljalo zapisati tudi v primeru katere druge zgodovinskeosebnosti: “Ocene zgodovinarjev o njem so neenotne, za nekatere je bil velik državnik, zadruge pa diktator.”

Na strani 117 v okviru poglavja Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju,podpoglavje Kako je nastala Avstro-Ogrska, ob robu lahko preberemo življenjepis cesarjaFranca Jožefa, v katerem avtor opisuje cesarjev vsakdan, zadnji dve alinei pa ga prikazujeta kotnegativno zgodovinsko osebnost: “- znan je bil po odporu do ustave in nacionalnih teženj nenemških narodov v monarhiji,- ni bil naklonjen družbenim reformam in je vztrajal pri centralistièni oblasti.”

Tudi sicer uèbenik zelo skopo piše o družbenih spremembah; o uvedbi splošne volilne pravice,februarskem patentu, odpravi fevdalizma, cehov, podpori obrtnikov in industrije: “Zaradivojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnegamešèanstva. Leta 1859 je bil odpravljen Bachov absolutizem, èemur so sledile reforme(katere?, op. av.) v državi. Obdobje, ki je sledilo, imenujemo ustavna doba.”

Nekaj veè lahko preberemo o februarskem patentu na strani 163 v okviru poglavja Kako se jekrepila slovenska nacionalna zavest, a tudi tu ne izvemo za pozitivne posledice, ki jih je imel le-ta za slovensko prebivalstvo: “S februarskim patentom (1861) so uvedli državni zbor(parlament), ki je bil deljen na gosposko (èlane je imenoval cesar) in poslansko zbornico(èlane so volili deželni zbori).”…“Februarski patent je v avstrijskem cesarstvu (tudi slovenskihdeželah), ki je bilo upravno razdeljeno na dežele, uvedel parlamentarno monarhijo:- državo je vodil cesar, ki je imel veliko pravic na vojaškem in notranjepolitiènem podroèju,- vlado je vodil ministrski predsednik, na deželni ravni pa je delovala deželna vlada zdeželnim predsednikom,- v deželah so delovali deželni zbori, ki so jih vodili deželni glavarji.” Gre torej zgolj za opisorganizacijskega vidika tedanje ureditve monarhije.

28

Posledièno pa ni nikjer obravnavana Cerkev kot eden izmed represivnih državnih aparatov(poleg vojske in policije ter cesarja), kar lahko zasledimo v prejšnjih uèbenikih. Prav tako nastrani 118 ni uporabljeno izrazoslovje o zatiranju nenemških narodov v monarhiji: “Madžaromje dualizem prinesel samostojnost, ki pa je drugim narodom ostala nedosegljiva vse dorazpada Avstro-Ogrske leta 1818.”

Pogrešamo vsebine o delni samostojnosti Slovencev, ki so imeli ponekod (npr. na Kranjskem)veèino v deželnem zboru in so s tem lahko dosegli nekatere spremembe, ki so bile za njihugodne.

XI. SLOVENSKO NARODNO GIBANJE SE KREPI + STRANKARSTVO

1. V uèbeniku Novi vek na straneh 118, 119 v okviru poglavja Slovenci 1849 – 1871 v uvoduzasledimo fotografijo Antona Martina Slomška in ob njej pomanjkljiv komentar: “Za poznejšinarodnostni razvoj ob slovenski severni etnièni meji je bilo izjemno pomembno, da so poprizadevanju škofa Antona Martina Slomška sedež lavantinske škofije prestavili v Maribor(1859).” V komentarju ne izvemo, zakaj je bilo to pomembno za slovensko prebivalstvo.

V podpoglavju Gospodarski razvoj je poudarek na pozitivnih posledicah Bachovega absolutizmaza gospodarski razvoj slovenskih dežel (gradnja železnice, razvoj premogovništva, železarstva,obrti, trgovine, industrije in kmetijstva (zemljiška odveza).

V podpoglavju Narodni razvoj je dobrodošla omemba ustanovitve Mohorjeve družbe: “Leta1851 so v Celovcu ustanovili Mohorjevo družbo, ki se je z izdajanjem poceni knjig za ljudstvopostopoma razvila v eno najpomembnejših kulturnih ustanov Slovencev.” in pripisovanjezaslug za krepitev narodne zavesti ter za izboljšanje položaja slovenšèine kot uènega jezikaduhovšèini: “Slovenska duhovšèina je sploh veliko naredila za okrepitev narodne zavestisvojega naroda.”; “V osnovni šoli, ki je po sklenitvi konkordata (1855) prišla pod nadzor(morda je to premoèna beseda, op. av.) Katoliške cerkve, se je položaj slovenšèine kot uènegajezika opazno izboljšal.”

Beremo lahko o èitalnicah: “Narodnopolitièno delo poèasi razvijajoèega se slovenskegamešèanstva se je osredotoèilo v èitalnicah, ki so zaèele po mestih in trgih nastajati po letu1861. Poleg èitalnic, ki so prirejale predavanja, gledališke igre, deklamacije, pevske inglasbene koncerte ter plese, so h krepitvi narodne zavesti pripomogla tudi druga društva…”;ter o taborih: “Leta 1868 so poveèini liberalno usmerjeni »mladoslovenci« zaèeli organiziratitabore (velika politièna zborovanja na prostem). Od prvega tabora v Ljutomeru 1868 do leta1871 se je v vseh slovenskih deželah zvrstilo še 17 taborov, na katerih so odloèno zahtevaliuresnièitev programa Zedinjene Slovenije, enakopravnost slovenskega jezika v šolah, uradihin javnem življenju na nekaterih pa tudi ustanovitev slovenske univerze in tesnejše povezaves hrvaškimi deželami (teh zadnjih dveh zahtev v ostalih dveh uèbenikih ne zasledimo, op.av.).”

V uèbeniku Novi vek na strani 116 v okviru poglavja Politiène stranke, podpoglavje Oblikovanjepolitiènih strank lahko beremo, za kaj so se zavzemali posamezni sloji prebivalstva. Plemstvo,veleposestniki (t.i. konservativne stranke) naj bi zagovarjali kapitalistièni sistem in zasebnolastnino in naj ne bi imeli interesa za demokratizacijo države. Lastniki tovarn, veletrgovci,zdravniki, pravniki (t. i. liberalne stranke), obrtniki in trgovci (t. i. malomešèanske stranke)

29

ter kmetje (t.i. kmeèke stranke) naj bi prav tako zagovarjali kapitalistièni sistem in zasebnolastnino a zahtevali demokratizacijo države. Delavci (t.i. delavske stranke) pa naj bi zahtevalipodržavljanje velikih podjetij.

Demokracija je v rubriki Neznane besede definirana kot “oblika vladavine, ki da je državljanommožnost, da preko svojih izvoljenih zastopnikov sodelujejo pri vladanju”.

Nastanek politiènih strank je podrobneje opisan v okviru poglavja Nastanek politiènih strankpri Slovencih na straneh 157 do 159. V uvodu poglavja je zapis razmišljanja mariborskegaduhovnika Kosarja iz leta 1874 o neenotnosti politiènih pogledov in vizije prihodnostiSlovencev. V komentarju k razmišljanju je uporabljen èustveno orientiran izraz “razklanost”:“Razmišljanje mariborskega duhovnika Kosarja iz leta 1874 že govori o politièni razklanostiSlovencev.”

V okviru podpoglavja Socialdemokracija zasledimo rahlo negativno orientirano pisanje oJugoslovanski socialdemokratski stranki: “Za težave kmetov ni imela posluha (JSDS, op. av.).”

Na strani 159 sta v rubriki Neznane besede pojasnjena pojma liberalec in klerikalec. Opisslednjega je v primerjavi z definicijo liberalca pomanjkljiv in skop. “Liberalec – privrženecliberalizma. Zagovarja politièno in gospodarsko svobodo in svobodomiselnost; èlan Narodnonapredne stranke.”; “Klerikalec – privrženec politiènega katolicizma (pojem ni pojasnjen, op.av.). Zagovarja vpliv Cerkve v javnem življenju.”. Tudi termin stranka (bolje politièna stranka,op. av.) je definiran dokaj skopo in enostransko: “Stranka – organizirana skupina ljudi, ki sezavzema za uresnièitev svojega politiènega programa.”

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva so na straneh 178 do 184 v okviru poglavja Slovenci v drugipolovici 19. stoletja, podpoglavje Slovensko narodno gibanje se krepi, poudarjene zaslugeslovenskih izobražencev, predvsem duhovnikov, za rabo slovenskega jezika: “Vseeno slovenskiizobraženci, posebej duhovniki, niso prenehali spodbujati k uèenju slovenšèine in pisanju knjigv slovenskem jeziku.”

Na kratko lahko beremo tudi o Antonu Martinu Slomšku: “Eden najbolj vnetih med njimi jebil škof Anton Martin Slomšek, ki je prenesel škofijski sedež iz Šent Andraža v Maribor.” Nažalost pa ne izvemo, kaj je to pomenilo za Slovence in njihovo narodno zavest terdržavotvornost. Omenjena je tudi ustanovitev Mohorjeve družbe.

V okviru podpoglavja Slovensko narodno gibanje se krepi izvemo, kakšna je bila vsebinadogajanja na èitalnicah: “Po mestih, trgih in celo nekaterih vaseh so ustanavljali èitalnice, kjerso prirejali predavanja, deklamacije in glasbene veèere, uprizarjali krajše igre, nato pa sepoveselili na veselicah.”; na strani 180 pa je pester in podroben opis dogajanja na taborih: “Nateh velikih ljudskih shodih je vladalo praznièno vzdušje, slavnostno in v narodne nošeobleèeni udeleženci so navdušeno pozdravljali nastopajoèe, ki so govorili o slovenskihnarodnih, kulturnih in gospodarskih težavah. Glavna pa je bila zahteva po združitvi vsegaslovenskega narodnega ozemlja v eno enoto: Zedinjeno Slovenijo. Tabori so moèno okrepilislovensko narodno gibanje in avstrijskim oblastem nazorno pokazali, da slovenske zahtevepodpirajo množice.”

V okviru podpoglavja Staroslovenci in mladoslovenci je slovensko narodno gibanje prikazano

30

kot neenotno: “Slovensko narodno gibanje ni bilo enotno. Že leta 1848, še bolj pa po letu 1861,je bilo razdeljeno v dve skupini. Prva, staroslovenci, je bila konservativna (zopet raba tegatermina, ki se mu še iz prejšnjih poglavij vleèe prizvok negativnega, op. av.), zagovarjala jepoèasne spremembe ter se opirala na Cerkev in duhovšèino. Druga, mladoslovenci, je bilav narodnih zahtevah odloènejša, po svojih pogledih pa liberalna. Mladoslovenci so spodbudiliin vodili taborsko gibanje, pripadala pa jim je tudi veèina slovenskih izobražencev.”Uporabljeno izrazoslovje kaže na preferenco slednjih. Staroslovenci naj bi poudarjali vero inzvestobo monarhiji, mladoslovenci pa izobrazbo in narodno svobodo: “Staroslovenci sonastopali z geslom »Vse za vero, dom, cesarja«, njihov program je torej posebej poudarjalvero in zvestobo monarhiji. Mladoslovenci, katerih geslo je bilo »Vse za domovino, omiko insvobodo«, pa so se zavzemali predvsem za izobrazbo in narodno svobodo.” V prvem primeruje »program poudarjal« (brezosebno), v drugem pa »so se ljudje zavzemali«. Kot predstavnikstaroslovencev je naveden le Janez Bleiweis, pa še on naj jih ne bi v celoti podpiral, kotpredstavniki mladoslovencev pa so navedeni trije znani slovenski pisatelji (Levstik, Stritar inJurèiè). Ob koncu podpoglavja lahko beremo o t.i. letih sloge, ko sta se skupini pomirili in nekajlet celo sodelovali.

Naslednje podpoglavje nosi naslov, ki strankarstvo prikazuje kot negativno: “Strankarskiprepiri in tekma za volivce”. V tem podpoglavju sicer lahko precej podrobno beremo o zaslugahJaneza Evangelista Kreka, omenjen pa je tudi pisatelj Etbin Kristan kot najvidnejši voditeljJugoslovanske socialnodemokratske stranke.

V podpoglavju Uspehi slovenskega narodnega gibanja lahko beremo o velikem uspehu nadrugih volitvah v deželne zbore: “Pri drugih volitvah v deželne zbore leta 1867pa so že doseglivelik uspeh: v vseh deželah so okrepili svoje zastopstvo, v kranjskem deželnem zboru pa sodobili celo veè poslancev kot Nemci, torej veèino. Te volitve so jasno pokazale, da imaslovensko narodno gibanje že moèno podporo med prebivalstvom.” … “Èeprav so Slovenci vtakih razmerah (bili so v manjšini zaradi volilnih pravil, op. av.) s težavo uveljavljali svojezahteve, je slovensko narodno gibanje do konca stoletja doseglo pomembne uspehe.Slovenšèino je v javnosti govorilo vedno veè ljudi. Izhajala so slovenska književna inznanstvena dela. Vse veè je bilo èasopisov in strokovnih èasnikov.”

Poglavje vsebuje tudi dobrodošlo podpoglavje Ljubljana – kulturna prestolnica Slovencev (kotnekakšna protiutež podpoglavju o Dunaju kot prestolnici Evrope). V podpoglavju zasledimoomembo župana Ivana Hribarja: “Ljubljana se je od konca 19. stoletja do prve svetovne vojnepod vodstvom župana Ivana Hribarja naglo spremenila v sodobno urejeno mesto.” V tem inprejšnjem poglavju so omenjeni tudi slovenski umetniki slikarji (Jakopiè, Jama, Grohar,Sternen, Kobilca), pisatelji in pesniki (Cankar, Kette, Murn, Županèiè) ter arhitekti (Fabiani)tega obdobja.

V rubriki Ali veš ob koncu poglavja (stran 184) kot zanimivost lahko preberemo o dovškemžupniku Jakobu Aljažu in njegovem zakupu zemlje na vrhu Triglava: “Dovški župnik JakobAljaž (1852 – 1927) je zato, da bi ohranil »slovensko lice slovenskim goram«, od dovške obèineodkupil vrh Triglava in leta 1895 dal na njem postaviti Aljažev stolp.” O tem ne piše noben odostalih dveh uèbenikov.

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na strani 163 do 166 v okviru poglavja Kako se je krepilaslovenska nacionalna (narodna, op. av.) zavest, podpoglavje Kaj je Slovencem prinesla ustavnadoba lahko beremo o uspešnem nastopu na drugih volitvah v deželne zbore leta 1867: “Na

31

volitvah leta 1867 so bili uspešnejši, saj so nastopili bolj organizirano in v deželnih zborihzasedli veè mest. tako so lahko vplivali na to, da so se v slovenskih deželah sprejeli zakoni, kiso okrepili položaj slovenšèine v uradih in šolah (samo na to?, op. av.).”

Prav tako lahko beremo, kaj je pozitivnega za Slovence prinesla nova ustava: “Ob novi ustavi(imenovani decembrska ustava) so bili sprejeti zakoni, ki so bili pomembni za nadaljnjepolitièno delovanje Slovencev:- o društvih in zborovanjih, s katerima so Slovenci dobili pravico ustanavljati slovenskadruštva in se svobodno združevati,- 19. èlen zakona o splošnih pravicah državljanov je doloèal enakopravnost narodov, pravicovarovanja in negovanja narodnosti in jezika.”

Beremo lahko o èitalnicah (kdo jih je obiskoval, kje, kakšne so bile dejavnosti, jezik...):“Pomembno vlogo pri utrjevanju narodne zavesti med mešèanstvom so imele v 60. letihèitalnice:- nastajale so v mestih in veèjih trgih(prva je bila leta 1861 ustanovljena v Trstu),- udeleževali so se jih v glavnem mešèani,- poglavitna dejavnost èitalnic so bile kulturne prireditve (imenovane besede) z igrami,petjem, recitacijami, koncerti ali predavanji),- prireditev so potekale v slovenskem jeziku.Èitalnice so bile nekakšna kulturna društva, katerih delovanje je bilo tudi politièno. Postaleso zbirališèe slovenskih izobražencev in mešèanov.”ter taborih (kaj so bili, kdo se jih je udeleževal, o èem se je na njih govorilo; uresnièitevpolitiènih zahtev programa Zedinjene Slovenije, uveljavitev slovenskega jezika v šolah in uradihter gospodarska, socialna in lokalna vprašanja): “Po vseh slovenskih deželah so med letom 1868in 1871 organizirali tabore:- to so bila velika ljudska zborovanja na prostem, ki so potekala ob nedeljah,- na zborovanjih so sodelovale velike množice, predvsem kmetov in malega mešèanstva,- govorniki so bili slovenski politiki in poslanci v deželnih zborih,- v govorih so zahtevali uresnièitev politiènih zahtev programa Zedinjena Slovenija,uveljavitev slovenskega jezika v šolah in uradih, obravnavali pa so tudi gospodarska,socialna in lokalna vprašanja.”

Tabori naj bi bili uspešni zaradi skupne podpore tako staroslovencev kot mladoslovencev (zarazliko od uèbenika VM, ki zasluge pripisuje le slednjim): “Taborom so se pridružilimladoslovenci in staroslovenci, zato lahko reèemo, da so bili izraz narodne in politièneenotnosti Slovencev.”

Beremo tudi o nasprotjih med taboroma, ki so se pojavila ob koncu taborskega gibanja: “Obkoncu taborskega gibanja so se okrepila nasprotja med liberalno in konzervativno strujoslovenske enotne stranke:- liberalni del (mladoslovenci) je podpiral liberalne nazore (katere?, op. av.), izdajal èasopisSlovenski narod ter imel geslo »Vse za domovino, omiko in svobodo«; v njem so se uveljavilimladi in odloèni pisatelji ter izobraženci, na primer Fran Levstik, Josip Jurèiè, Josip Stritar,Ivan Tavèar, Valentin Zarnik;- konzervativni del (staroslovenci) je podpiral katoliško cerkev in katoliška naèela (katera?,op. av.), izdajal èasopis Slovenec ter imel geslo »Vse za vero, dom in cesarja«; pomembnièlani so bili Janez Bleiweis, Andrej Einspieler, Etbin Henrik Costa (uèenci veèine ne poznajo,op. av.).”

32

V zakljuèku podpoglavja je omenjena vlada grofa Taafeja, niè pa ni pojasnjeno, kdo je grofTaafe kot zgodovinska osebnost pravzaprav bil.

Ob robu uèbenika lahko beremo o jugoslovanski misli, trialistièni preureditvi, neoilirizmu inpreporodovcih. Jugoslovanska ideja je prestavljena kot zelo pozitivna: “Kljub temu (nejasnimpredstavam, kako združiti Slovence, Hrvate in Srbe, op. av.) je na zaèetku 20. stoletjajugoslovanska ideja imela veliko podporo med slovenskimi politiki, izobraženci, kulturniki inštudenti. Kmetov in duhovšèine v glavnem ni pritegnila.” Ustanovitev Mohorjeve družbe v temuèbeniku ni omenjena. V uèbeniku Raziskujem preteklost je na strani 154 v rubriki Pojmi (vokviru poglavja Kako se je utrjevala demokracija) politièna stranka definirana veliko boljizèrpno in zgovorno: “Politièna stranka – organizirana skupina, ki se ukvarja s politiko,upravljanjem države in urejanjem državnih zadev.”

XII. ENGELS, MARX

1. V uèbeniku Novi vek na straneh 131 do 133 v okviru poglavja Družbene poslediceindustrijske revolucije, podpoglavje Stoletje mešèanstva je termin mešèanstvo uporabljenv nekoliko negativnem tonu: “Mešèanstvo se je strogo razmejevalo tudi od delavstva, skaterim ni hotelo imeti niè skupnega.” Poglavja Družbene posledice industrijske revolucije,Blišè in beda velikih industrijskih središè ter Socialno vprašanje postaja pomembnovsebujejo tri Engelsove citate iz njegovega dela Položaj delavskega razreda v Angliji ter citatMarxa in Engelsa in njunega Komunistiènega manifesta, vsi pa so brez komentarja avtorjauèbenika.

V rubriki Neznane besede poglavja Družbene posledice industrijske revolucije najdemodefinicijo izraza “konkurenca – boj, tekmovanje med blagovnimi proizvajalci za trg in prodajoblaga; pojav, ki spremlja blagovno, zlasti kapitalistièno proizvodnjo.”

Na straneh od 136 do 138 so v okviru poglavja Socialno vprašanje postaja pomembno,podpoglavje Komunizem in delavsko gibanje korektno in nazorno pojasnjeni zaèetki ter idejekomunistiènega gibanja ter posledièno realna slika in usoda tega in podobnih gibanj, ki naj bipod svojim okriljem “povezala delavstvo v skupnem boju za brezrazredno družbo”: “Marx inEngels sta leta 1847 ustanovila mednarodno delavsko združenje Zvezo komunistov. Bojevalanaj bi se proti oblasti velikih podjetnikov, tovarnjarjev in denarnih mogoèneževter poskušalaustvariti brezrazredno družbo. Zaradi premajhne podpore delavstva je Zveza komunistovkmalu prenehala obstajati. Po letu 1848 se je delavsko gibanje razvijalo v vsaki državi zase.Leta 1864 so na pobudo angleških delavcev v Londonu ustanovili mednarodno delavskoorganizacijo, prvo ineternacionalo. Tudi prvi inrenacionali ni uspelo tesneje povezatidelavskega gibanja po Evropi, zato so jo leta 1876 razpustili. Delavsko gibanje se je po letu1860 v veèini evropskih industrijskih držav moèno razmahnilo. Nastajala so delavska društvain prve delavske stranke. Pogledi na to, kako naj se delavci bojujejo za svoje pravice, pa so semoèno razlikovali. Nekateri so bili za vstajo in revolucijo, drugi za postopno uveljavljanjedelavskih zahtev. Leta 1889 so na pobudo nemških delavcev v Parizu ustanovili drugointernacionalo, ki ni niè bolje povezala delavstva kot prva. Na zaèetku 20. stoletja so sekomunisti in socialdemokrati loèili. Komunisti so si prizadevali za svetovno revolucijo inprevzem oblasti. Socialdemokrati pa so si prizadevali, da bi obstojeèi družbeni red spremenilipo zakoniti poti in s tem dosegli socialno enakopravnost. Zavzemali so se za demokracijo in

33

jo skušali obdržati.”

V okviru podpoglavja Anarhizem je pohvalno, da lahko izèrpno beremo o terorju anarhistov,ki so se ga posluževali za dosego cilja, ki je bil odstraniti vsak državni red. Med drugim tudi: “Vslužbi revolucije je vse dovoljeno, namen posveèuje sredstva.” Na žalost pa nikjer ne piše,kakšne posledice bi dejansko takšna brezrazredna družba prinesla s seboj. Tako je tudi vrubriki Neznane definicija izraza brezrazredna družba vsebuje pozitiven prizvok: “družba,v kateri ne bo veè razrednih družbenih nasprotij”; podobno tudi anarhizem: “gibanje, ki sebojuje za družbo, v kateri ne bi bilo nobene oblasti in bi bil posameznik popolnomasvoboden”.

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva so na straneh 161 do 163 v okviru poglavja Blišè in bedanovega industrijskega sveta, podpoglavje Delavci se združujejo podobno kot v uèbenikuNovi vek lahko beremo o neuspehu prve in druge internacionale povezati delavstvo pa tudio propadu Zveze komunistov, je pa v pisanju in uporabi izrazoslovja èutiti nekolikopozitivnejši prizvok: “Že v prvi polovici 19. stoletja so nekateri izobraženci razmišljali otem , kako spremeniti industrijsko družbo, da delavci ne bi živeli tako siromašno in da medbogatimi in revnimi ne bi bilo tolikšnih razlik. Imeli so mnogo lepih zamisli, niso pa vedeli,kako bi jih uresnièili. Veèjo podporo med delavstvom je imelo gibanje, ki se je v prvipolovici stoletja razvilo v Angliji. Njegovi uspehi sicer niso bili veliki, a so vendar pokazali,da delavci v svojo korist lahko storijo marsikaj, èe se povežejo in združijo. Tedaj so seupirali tudi že delavci v Nemèiji, Avstriji in Franciji, kjer so v revoluciji leta 1848, èepravle za kratek èas, celo dosegli prve uspehe. Delavsko gibanje se je tudi po letu 1848 razvijalov vsaki državi zase. Leta 1864 so na pobudo angleških delavcev v Londonu ustanovili novomednarodno delavsko organizacijo, prvo internacionalo. Ta je spodbudila razvojdelavskega gibanja v nekaterih deželah, vendar ji delavstva v Evropi ni uspelo tesnejepovezati. Razmere v posameznih deželah so bile preveè razliène. Poleg tega vodstvointernacionale ni imelo enotnega mnenja o tem, kako naj se delavci borijo za svojepravice: nekateri so bili za vstajo in revolucijo, drugi za strpno in poèasno uveljavljanjezahtev. Leta 1876 je prva internacionala razpadla. Kljub temu se je delavsko gibanje poletu 1860 v veèini evropskih industrijskih dežel naglo razmahnilo. Nastajala so delavskadruštva in prve delavske stranke, v Parizu pa so delavci leta 1871 množièno sodelovali vrevoluciji in obrambi pariške komune (nepopolno o pariški komuni, veè o tem je potrebnopoiskati na strani 169 v okviru poglavja Evropski in svetovni zemljevid se spremnijata,podpoglavje Spremenjene razmere v Evropi, op. av.). V zadnjih desetletjih 19. stoletja seje delavsko gibanje najmoèneje razvilo v Nemèiji, Veliki Britaniji, Avstriji ter nekaterihitalijanskih in španskih pokrajinah. Marsikje je doseglo pomembne uspehe. V Nemškemcesarstvu je bila delavska stranka tretja najmoènejša stranka v državi. Pogledi na to, kakonaj delavci uveljavljajo svoje pravice, pa so bili še naprej zelo razlièni. Leta 1889 so obstoletnici francoske revolucije na pobudo nemških delavcev v Parizu ustanovili drugointernacionalo. Ta ni delavstva v Evropi niè bolj povezala kot prva.”

Ob robu uèbenika lahko preberemo sestavek z naslovom Karl Marx in Friedrich Engels, vkaterem poleg njunih življenjskih zgodb in zaèetkov lahko beremo tudi zaèetkih in konèni usodiZveze komunistov: “Leta 1847 sta Marx in Engels ustanovila mednarodno delavsko združenjeZvezo komunistov, ki naj bi se borila proti oblasti podjetnikov, tovarnarjev in denarnihmogoènežev, in poskušala ustvariti družbo, v kateri ne bi bilo premoženjskih razlik. Zveza pani imela podpore med delavci in je kmalu prenehala obstajati.” Opazimo lahko, da v temuèbeniku lahko najdemo stavke, ki so popolnoma identièni tistim v uèbeniku Novi vek.

34

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na strani 145 do 148 poglavje Kako je industrializacijavplivala na življenje ljudi lahko pohvalimo, saj gre za sicer v uèbenikih bolj redko zastopano”vejo” zgodovine, zgodovino vsakdanjega življenja. V okviru podpoglavja Gospodarska svobodaje spodbujala izkorišèanje delavcev lahko ob robu uèbenika v modrem okvirèku beremo kratekživljenjepis Karla Marxa, ki njega kot zgodovinsko osebnost in njegove ideje prikazuje kotizkljuèno pozitivne, med drugim ga prikazuje tudi kot žrtev takratnega družbenega sistema:“Zaradi radikalnih idej so ga izgnali iz veèine držav, in leta 1849 se je preselil v London.”

Uèbenik zelo pozitivno piše o marksistiènih idejah ter ideailstièno o komunizmu, ni papojasnjeno, kaj je komunizem v zgodovino dejansko pomenil za življenja mnogih ljudi,predvsem na Slovenskem med in po drugi svetovni vojni: “Marx je bil preprièan, da bi sedelavci morali upreti izkorišèanju kapitalistov. Verjel je, da se bo kapitalistièni sistem unièil.Delavci pa naj bi ob tem dobili v last tovarne ter vzpostavili diktaturo proletariata ali oblastdelavcev. Ta sistem je Marx poimenoval komunizem.”

V okviru poglavja Širile so se zahteve po enakopravnosti na straneh 155 do 157, podpoglavjeOrganizirali so se delavci, lahko ob robu uèbenika preberemo citat Karla Marxa iz njegovegaKomunistiènega manifesta: “Organiziranje proletariata kot politiène stranke je nujno, da bodosegel zmago socialistiène revolucije in njen najvišji cilj, odpravo razredov.” Ta citat je nažalost zopet brez prepotrebnega komentarja avtorja uèbenika.

Na strani 156 v okviru istega podpoglavja spet beremo o Marxu kot izrazito pozitivnizgodovinski osebnosti: “Da bi bili moènejši, so se delavci leta 1864 povezali v mednarodnoorganizacijo – I. Internacionalo, ki je nastala na pobudo zagovornika delavcev Karla Marxa.”

Uèbenik pa kot edini od treh tudi katoliško cerkev predstavi kot enega izmed zagovornikovdelavstva: “Z reševanjem delavskega vprašanja se je ukvarjala tudi katoliška cerkev. PapežLeon XII. Je v ta namen objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari). Zapisal je, da jetreba spoštovati naporno delo delavcev, in obsodil njihovo izkorišèanje. Okrožnica jenasprotovala razrednemu boju (socializmu), vendar pa je podpirala reforme v družbi, ki biizboljšale položaj delavcev. Tudi cerkev naj bi delavcem pomagala z ustanavljanjemdobrodelnih delavskih ustanov. Po mnenju papeža bi delavci in kapitalisti lahko živeli vsožitju, èe bi upoštevali kršèanska naèela (praviènost, ljubezen). Ta nauk katoliške cerkveimenujemo kršèanski socialni nauk.”

V rubriki Ali veš ob koncu poglavja med drugim beremo tudi o tem, kdaj so v kakšni državiženske dobile volilno pravico. Na žalost pa ne piše niè o tem, kdaj so jo dobile v Sloveniji: “- daso ženske volilno pravico najprej dobile v nekaterih ameriških zveznih državah (1869 vWyomingu), na Novi Zelandiji (1893) in v Avstraliji (1902). V Evropi so volilno pravico prvedobile Finke (1906).”

35

Uèbenika NV in VM vsebujeta posebni poglavji o spreminjanju družine v 19. stoletju.Uèbenik RP v okviru poglavja Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem,podpoglavje Kako se je spremenila družba na Slovenskem (stran 137) piše o ureditvi kmeèkehiše, in ob tem omenja t.i. Bohkov kot: “Osrednji prostor kmeèke hiše je bila hiša, kjer je bilakmeèka peè in miza z “bohkovim kotom”. Na žalost ne pojasni pomena oz. izgleda tega delahiše.

XIII. OBRAVNAVNJE ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE

1. V uèbeniku Novi vek na straneh 146 do 148 v okviru poglavja Združene države Amerike, patudi na straneh 149 do 151 v okviru poglavja Vzpon Japonske ZDA prikazuje kot izrazitonegativno silo v zgodovini. Tako v podpoglavju Dolarski kolonializem lahko preberemo:“Združene države Amerike so se v Latinski Ameriki vedle kot neomajen gospodar in nisodovoljevale vmešavanja v tamkajšnje politiène razmere nobeni izmed svetovnih velesil.”

V rubriki Razmisli naletimo na vprašanje, ki naj bi dopolnjevalo zemljevid, ki prikazuje razcepzveze na severne in južne države: “Ali je v ZDA danes še vedno èutiti razlike med severom injugom?”

V naslednjem poglavju je v uvodu slika cesarja Macuhite v evropski obleki (uniformi) ter zravenkomentar, ki vsebuje rahlo preživeto in s èustvenim balastom obremenjeno izrazoslovje:“Otoška Japonska, ki so jo že od 12. stoletja politièno obvladovali vojaški poveljniki, šoguni,se je dlje èasa kot druge azijske države upirala zahodnjaškemu izkorišèanju... Nezadovoljstvoprebivalstva je leta 1837 zažarelo v uporu, ki ga niso pomirile niti nekatere gospodarskereforme.” V podpoglavju Odpiranje zahodu lahko preberemo: “ZDA so že leta 1854 prisililešoguna, da je Japonska odprla svoja pristanišèa za ameriške ladje in za trgovino z Ameriko,v naslednjih letih pa si je podobne pravice izbojevala še veèina pomembnejših evropskihdržav.”; v podpoglavju Boj za kolonije je prikazano, kot da je bila Japonska primorana zaradinekih zunanjih dejavnikov boriti se za kolonialno ozemlje: “Gospodarski razcvet inpomanjkanje surovin sta Japonsko silila, da si je poskušala pridobiti kolonije.” Podobno tudiv rubriki Razmisli: “Kaj je Japonce sililo v ekspanzijo?”.

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva sta na straneh od 168 do 170 v okviru poglavja Evropski insvetovni zemljevid se spreminjata, podpoglavje Najmoènejši neevropski državi ZDA inJaponska prikazani zelo korektno in ideološko neobremenjeno.

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost na straneh 158 do 162 v okviru poglavja Kako jeimperializem spremenil podobo sveta, podpoglavje Kakšne so bile posledice imperializma jeustanavljanje kolonij, predvsem v Afriki, prikazano zelo korektno. Tako so opisane takopozitivne kot tudi negativne posledice, ki jih je imelo ustanavljanje kolonij za tamkajšnjeprebivalstvo. V okviru podpoglavja Spremembe na Daljnem vzhodu dogajanje na Japonske ins tem tudi ZDA lahko vidimo povsem v drugaèni luèi kot v uèbeniku NV: “Po dogovoru iz leta1854 so Japonci Amerièanom dovolili pristajanje v dveh pristanišèih.”; “Svoje uradnike jepošiljal (cesar Macuhito in njegove reforme, op. av.) v Evropo in ZDA, da so spoznalitamkajšnjo ureditev in napredek ter po vrnitvi uvajali novosti po zgledu zahoda.”; “Uvedli sosodoben izobraževalni sistem (po vzoru ZDA), spodbujali pa tudi študij v tujini, s èimer se jepoveèala izobraženost Japoncev.”

36

XIV. SLOVENSKA KULTURA

1. V uèbeniku Novi vek o slovenski kulturi lahko preberemo nekaj malega na straneh 160 in 161v okviru poglavja Slovenci na prelomu stoletja v podpoglavju Kulturni razvoj. Omenjeni soslovenski znanstveniki Miklošiè, Stefan, Regen in Plemelj, med umetniki pa skladatelj JosipIpavec, slikarji Grohar, Jakopiè in Jama, pisatelji in pesniki moderne Cankar, Kette, Murn inŽupanèiè ter srhitekta Fabiani in Pleènik. Ob robu uèbenika je slika Ivane Kobilce Likarice(brez komentarja).

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva o kulturi lahko beremo na straneh od 178 do 184 v okvirupoglavja Slovenci v drugi polovici 19. stoletja. In sicer ji je namenjen majhen del podpoglavjaUspehi slovenskega narodnega gibanja (stran 182). Med znanstveniki sta omenjena Miklošièin Stefan, med umetniki pa pisatelji oz. pesniki Cankar, Kette, Murn in Županèiè ter slikarjiJakopiè, Jama, Grohar, Sternen in Kobilca. Kot primer je prikazana slika Ivane KobilcePoletje.

3. V uèbeniku Raziskujem preteklost lahko o kulturnem ustvarjanju Slovencev zelo izèrpnoberemo na straneh 172 do 176 v okviru poglavja Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem.Poglavje vsebuje tudi podpoglavje Zakaj so narašèale napetosti med Slovenci in Nemci, vkaterem sta sicer zelo korektno prikazani obe plati sporov: “Odnosi med Nemci in Slovenci sose zaostrovali. Nemci so napadali slovenske prireditve, nasprotovali širjenju slovenšèine všolah in ovirali odpiranje slovenskih šol. Slovenci pa so napadali nemške ustanove inodstranjevali nemške napise.”

Kot primer sodelovanja Slovencev z Nemci je ob robu uèbenika objavljeno žaljivo pismo dr.Dragotinu Dežmanu, pod katerim se nahaja neprimeren komentar: “Nekateri Slovenci, mednjimi tudi izobraženci, so sprejemali nemški jezik in zagovarjali sodelovanje z Nemci. Zamnoge Slovence so postali izdajalci in tarèe napadov. Imenovali so jih nemškutarji. Dr.Dragotin Dežman je bil poslanec na Dunaju, vendar se je leta 1861 odloèil za sodelovanje zNemci.”

Na straneh 175 in 176 v okviru podpoglavja Uspehi slovenske kulture in znanosti na prelomustoletja uèbenik izèrpno piše o književnikih (Cankar, Kette, Murn, Županèiè, Finžgar, Meško,Izidor Cankar), likovnih umetnikih (Jakopiè, Jama, Grohar, brata Šubic, Sternen, Smrekar,Gaspari), glasbeni umetnosti (Lajovic, Savin, Ipavci), arhitekturi (Fabiani in Pleènik),slovenskem filmu (Grossmann), založniški dejavnosti (Mohorjeva družba) ter znanstvenikih(Codelli, Puh, Rusjan, Pregl, Stefan).

XV. Uèbenik Novi vek namenja posebno poglavje na straneh 162 in 163 jugoslovanski ideji,preporodovcem in neoilirizmu. Zapisanih je nekaj “približkov” oz. netoènosti. V podpoglavjuneoslavizem in jugoslovanska ideja lahko preberemo: “Zaradi silovitega nemškega initalijanskega pritiska so bili slovenski politiki (vsi?, op. av.) preprièani, da bo mogoèezagotoviti obstanek in nadaljnji razvoj slovenskega naroda le z naslonitvijo na Hrvate inSrbe.”; v podpoglavju Neoilirizem pa beremo: “Zaèuda pa razlièni jugoslovanski naèrti predprvo svetovno vojno niso le utrjevali zavesti o slovenski narodni individualnosti. Anketa ojugoslovanstvu, ki jo je leta 1913 organizirala goriška revija Veda, je pokazala, da se je bil del(kako velik del, op. av.) slovenskih izobražencev, kulturnikov in politikov v prihodnji

37

jugoslovanski zvezi pripravljen odpovedati slovenskemu jeziku in slovenskim narodnimposebnostim (katerim?, op. av.) ter sprejeti hrvaško ali srbsko identiteto.”

Ob podpoglavju neoilirizmu je ob robu uèbenika fotografija dr. Ivana Šušteršièa (brezkomentarja), ki v vsebini ni omenjen in z njo tudi ne povezan.

2. V uèbeniku Vzpon mešèanstva je ozadje t.i. jugoslovanske ideje pojasnjeno nekoliko boljsmiselno predvsem pa je temi namenjeno precej manj prostora in pozornosti (stran 183 in 184).Pojasnjena je tudi njena usoda: “Slovenski politièni voditelji so bili vse bolj preprièani, da seSlovenci sami ne bodo mogli dolgo upirati Nemcem in da si morajo poiskati zaveznike;najbližje so videli v Hrvatih in Srbih. Krepila se je misel, da se morajo Slovenci, Hrvati in Srbi,ki živijo v Avstro-Ogrski, tesneje povezati med seboj in se postopoma združiti v posebnojugoslovansko politièno enoto. Ta naj bi bila s preostalo monarhijo povezana podobno, kotsta bili od uvedbe dualizma dalje povezani Avstrija in Ogrska.” ... “Na sreèanjih v Ljubljani,Zagrebu in celo Beogradu je bilo v podporo sodelovanju med ”Jugoslovani” izreèenih mnogonavdušenih besed. Toda predstave o tem, kako naj bi se povezali ali celo združili, so bile zelonejasne. Zagovorniki jugoslovanske misli so bili predvsem preprièani, da se lahko Slovenci,Hrvati in Srbi dobro razumejo med seboj, ker so vsi Slovani in govorijo podoben jezik.”

Ob robu uèbenika je v oranžnem okvirju dodano mnenje Ivana Cankarja, ki ga je izpostavil napredavanju Slovenci in Jugoslovani leta 1913 v Ljubljani.

3. Uèbenik Raziskujem preteklost obravnava jugoslovansko idejo, tiralizem, neoilirizem inpreporodovce na strani 165 v modrem okvirèku ob robu uèbenika (drobni tisk). Jugoslovanskaideja je prikazana zelo skopo, imela naj bi veliko podporo med slovenskimi politiki, izobraženci,kulturniki in študenti: “Jugoslovanska ideja (misel) je podpirala povezovanje južnoslovanskihnarodov. Zagovorniki te ideje so bili preprièani, da se Slovenci, Hrvati in Srbi dobrorazumejo, saj govorijo èpodoben jezik. Toda predstave o tem, kako naj bi se ti narodi povezaliali združili, so bile nejasne. Kljub temu je na zaèetku 20. stoletja jugoslovanska ideja imelaveliko podporo med slovenskimi politiki, izobraženci, kulturniki in študenti. Kmetov induhovšèine pa v glavnem ni pritegnila.” Zadnji stavek izzveni nekako v prazno in ostajanepojasnjen in nerazumljiv.

Neoilirisko gibanje (neoilirizem), je obravnavano korektno (predvsem v primerjavi zuèbenikom NV):“Neoilirisko gibanje (neoilirizem)- je zagovarjalo popolno združitev Slovencev, Srbov in Hrvatov v habsburški monarhiji, neglede na razlike v kulturi, jeziku, veri in pisavi;- idejo neoilirizma je podpiralo le majhno število liberalnih politikov in kulturnikov;- najdemo pa jo tudi med pristaši Jugoslovanske socialdemokratske stranke.” Pozitivno je, daso primerjalno obravnavane vse štiri ideje, vizije združitve t.i. južnoslovanskih narodov(jugoslovanska ideja, tiralizem, neoilirizem in preporodovci).

9. RAZRED DEVETLETNE OŠ

UÈBENIKI:

1. Dolenc, E. 2003. 20. STOLETJE: zgodovina za 8. razred osemletke in 9. razred

38

devetletke. Ljubljana. DZS. (167 strani)2. Kern, A. N. 1997. NAŠE STOLETJE: zgodovina za 8. razred osnovne šole. Ljubljana.Modrijan. (226 strani)3. Razpotnik, J. 2005. RAZISKUJEM PRETEKLOST 9. Uèbenik za zgodovino za 9. razredosnovne šole. Ljubljana. Rokus. (173 strani)

I. ATENTAT NA PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA

Uèbenik v krovnem poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 6 - 23), poglavje ZAÈETEKVOJSKOVANJA (str. 9 - 11), podpoglavje Povod – atentat v Sarajevu (str. 9) Avstro-Ogrskoprikazuje kot agresorja, Srbijo pa kot žrtev: “Za zaèetek vojne sta Nemèija in Avstro-Ogrskaizkoristili atentat na avstrijskega (avstro-ogrskega?, op. av.) prestolonaslednika FrancaFerdinanda. ... Avstro-Ogrska je za atentat obtožila Srbijo. ... To (posredovanje avstro-ogrskepolicije na srbskem ozemlju, op. av.) bi pomenilo vmešavanje v srbske notranje zadeve, èesarpa Srbija ni mogla sprejeti.”

II. REVOLUCIJI V RUSIJI

Uèbenik v poglavju POMANJKANJE V ZALEDJU PORAJA UPOR (str. 12 – 14) ob navajanjuboljševikov ne spregovori o ostalih strankah, npr. eserih, ki so bili velika stranka.

V podpoglavju Februarska revolucija v Rusiji (str. 12, 13) zapiše, da naj bi se sovjeti zavzemaliza demokratièno družbeno ureditev: “Poslanci v dumi so hoteli ustavno monarhijo,predstavniki sovjetov pa demokratièno republiko.”

III. MAJNIŠKA DEKLARACIJA

Uèbenik v poglavju SLOVENCI SE MED PRVO SVETOVNO VOJNO ODLOÈIJO ZA NOVODRŽAVO (str. 18 – 20), podpoglavje Deklaracijsko gibanje (str. 19) zelo skopo obravnavaMajniško deklaracijo. V rubriki Razmisli ob koncu poglavja je samo odlomek iz Krfskedeklaracije. Nièesar tudi ni napisanega o prvi slovenski vladi leta 1918.

IV. DEMOKRACIJA

Uèbenik v krovnem poglavju OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE (str. 24 – 50),poglavje KRIZA DEMOKRACIJE (str. 35 – 37), podpoglavje Demokratiène države (str. 36) kotdemokratiène države navaja države, v katerih so se oblikovale ljudske fronte: “Demokratiènoureditev so reševale so reševale sredinske in levièarske politiène stranke, ki so se leta 1936povezale v Ljudsko fronto.”

V podpoglavju Uveljavljanje diktatur (str. 36) minimalizira pomen demokracije: “Veliko(manjših držav, op. av.) jih je izgubilo demokratiène ustanove, ker te niso bile dovolj uèinkovitepri reševanju velike gospodarske krize v tridesetih letih.. ... Vendar je bil sistemparlamentarne demokracije dokaj zapleten, poèasen pri ukrepanju, dostikrat neuèinkovit,drag in zelo ranljiv pred raznimi protidemokratiènimi gibanji.” ter komuniste in

39

komunistièno revolucijo prikazuje kot žrtve: “Na Madžarskem je takoj po vojni izbruhnilakomunistièna revolucija, ki so jo antantne sile s pomoèjo sosednjih držav v pol leta zatrle.”;Francozi so na oblast postavili bivšega generala Horthyja, ki je obraèunal s komunisti...”;“Velika nevarnost sovjetske revolucije je pretila Nemèiji, vendar so jo hitro zatrli z vojsko.”;“Upor (oborožen upor nemških komunistov leta 1919 v Berlinu, op.av.) je zadušila vojska,komunistièno stranko so prepovedali, njene voditelje pa ubili.”

V. TOTALITARNI REŽIMI

V poglavju TOTALITARIZEM: FAŠIZEM, NACIZEM (str. 38 – 40) je v okviru podpoglavja Èasideologij (str. 38) v tretjem odstavku omenjen tudi komunizem, a ga v naslovu poglavja nenajdemo: “Oba tipa diktatur, komunistiènega in fašistiènega, oznaèujemo za totalitarizem...”

V istem podpoglavju zasledimo tudi definicijo totalitarizma, ki je odloèno preblaga in premalokompleksna: “Totalitarizem pa skuša preprièati vse državljane, da bi oblast tudi javno inzasebno podpirali.”

Italijanskemu fašizmu (str. 39) in nemškemu nacizmu (str. 39, 40) uèbenik namenjasamostojni podpoglavji, ki obsegata vsako skoraj eno stran, medtem ko je komunizem omenjenle v enem stavku.

VI. REVOLUCIJA

V poglavju SOVJETSKI TOTALITARIZEM: STALINIZEM (str. 41 – 43) je v okviru podpoglavjaTežavno iskanje nove poti (str. 41) za opis formiranja Sovjetske zveze uporabljeno preživetosentimentalno izrazje: “Totalitarizem pa skuša preprièati vse državljane, da bi oblast tudijavno in zasebno podpirali.”; revolucija pa je pogosto obravnavanja kot žrtev: “V letih 1917 –1922 je morala oblast sovjetov (delavskih svetov) zmagati še v državljanski vojni protinasprotnikom revolucije, ki so jim izdatno pomagale antantne države.”; Prièakovanerevolucije v drugih evropskih državah so bile zadušene ali jih ni bilo.”

Podobno lahko beremo tudi v podpoglavju Totalitarna diktatura (str. 142): “Veèletnadržavljanska vojna proti nasprotnikom revolucije je sovjetsko državo že na zaèetku prisililav strog nadzor nad državljani. Upravièeno se je bala tako imenovanega „notranjegasovražnika“ - ljudi, ki se z novo oblastjo niso strinjali in so prikrito delovali proti njej.”; izkonteksta bi lahko sklepali, da je bila oblast v Sovjetski zvezi nemoèna, saj jo je zunanji dejavnik(v tem primeru t.i. nasprotniki revolucije) prisil do vzpostavitve totalitarne diktature nadsvojimi državljani.

VII. KOMUNIZEM IN KOMUNISTI

V poglavju ZAHTEVE PO NOVI UREDITVI (str. 417 – 49) je v okviru podpoglavjaDemokracija med komunizmom in fašizmom (str. 47) komunizem spet prevzame vlogo žrtve:“Veèji vpliv so v èasu krize dobile razne vrste fašizma, ki je bil izrazito naravnan protikomunizmu.” komuniste pa prikaže kot sestavni del demokratiènih gibanj: “Zaradi fašistiènenevarnosti je vodila (kominterna po letu 1935, op. av) vodila komuniste v povezovanje z

40

drugimi socialno in demokratièno usmerjenimi strankami v t.i. „ljudske fronte“.”; “V Francijiso demokracijo pred fašistiènimi gibanji reševali socialisti, radikali in komunisti z Ljudskofronto. Ta je leta 1936 zmagala na volitvah in je s svojim uspešnim programom socialnihreform postala vzor takega sodelovanja v Evropi.”

V podpoglavju Španska državljanska vojna je sicer omenjeno, da so skušali komunisti hkratiz obrambo republike izvesti revolucijo, pri èemer se postavlja vprašanje, kaj od tega je bil njihovprednostni cilj, niè pa tudi ni pojasnjeno, kaj naj bi izvedba revolucije dejansko pomenila:“PriLjudski fronti je prišlo do razhajanj, ker so skušali komunisti hkrati z obrambo republikeizvesti tudi revolucijo.”

VIII. SRBIJA

Uèbenik v krovnem poglavju SLOVENCI MED SVETOVNIMA VOJNAMA (str. 52 – 72),poglavje NOVA EVROPSKA DRŽAVA JUGOSLAVIJA (str. 52 – 54), podpoglavje Nastaneknove države (str. 52) uporabi izraz za neobstojeèo kategorijo: “38”. in hkrati povelièuje pomenin ugled Srbije: “Srbija je zaradi pogumnega bojevanja med zmagovalkami uživala velikugled in ni hotela opustiti svojega srbskega imena.”.

V podpoglavju Vprašanje državnih meja opravièuje ravnanje srbske vojske v èasu zasedbeKoroške pred izvedbo plebiscita: “Srbska vojska, ki je del Koroške zasedla, je bila dodomaèinov neprijazna, saj so srbski kraji med vojno pod avstro-ogrsko okupacijo zelo trpeli.”

IX. RUDOLF MAISTER

Delo in pomen Rudolfa Maistra je zajeto v borih treh stavkih (konec drugega odstavka na strani53): “Na Štajerskem je slovensko narodno mejo nad Mariborom takoj na zaèetku z odloènovojaško akcijo zasedel bivši avstro-ogrski oficir Rudolf Maister. Slovenski narodni svet vMariboru ga je zato povišal v generala, da bi imel veèjo avtoriteto (pristojnosti?, op. av.)Maister je kasneje uspešno prepreèil avstrijskim Nemcem, da bi zasedli Maribor.”

X. SLOVENSKO NARODNO GIBANJE

V poglavju DIKTATURA IN SLOVENCI V TRIDESETIH LETIH (str. 58 – 60), podpoglavjePolitièna vloga kralja Aleksandra (str. 58) zasledimo minimaliziranje kategorije Slovenec: “...– Slovencev je bilo premalo, da bi bili pomembni – ...”

V podpoglavju Slovensko narodno vprašanje (str. 59) zasledimo stavek, ki prikazuje liberalcekot edine zaslužne za slovensko narodno gibanje: “Liberalci so bili v avstrijskem èasu glavnipobudniki slovenskega narodnega gibanja proti grozeèemu nemškemu pritisku.”

XI. TIGR

V poglavju “NEODREŠENA SLOVENIJA” (str. 70 – 72), podpoglavje Primorska pod Italijo (str.70, 71) se uèbenik pri obravnavanju organizacije TIGR osredotoèa predvsem na nasilje, ki naj

41

bi ga izvajala, zanemarja pa ostale vidike delovanja organizacije ter njen pomen za slovenskost:“Tigrovci so proti italijanski državi izvajali sabotaže, požigali glavne potujèevalnice – šole,širili protiitalijansko propagando in izvajali tudi oborožene napade na policijo. V istempoglavju uèbenik obravnava tudi poboj t.i. Bazoviških žrtev, ki pa niso niti poimenovane.

V rubriki Novi pojmi je termin asimilacija predstavljen zgolj z negativnega vidika: “Asimilacija– utapljanje enega naroda v drugem, raznarodovanje”

V rubriki Razmisli ob koncu poglavja najdemo fotografijo slovenskih predstavnikov namanjšinskem kongresu v Ženevi, ob tem pa je zapisano vprašanje, ki napeljuje kminimaliziranju pomena njihove udeležbe na kongresu: “Je njihovo delovanje v mednarodnihorganizacijah kaj prispevalo k izboljšanju razmer Slovencev, ki so ostali zunaj Jugoslavije?”XII. SOVJETSKA ZVEZA

Uèbenik v krovnem poglavju DRUGA SVETOVNA VOJNA (str. 74 – 85), poglavje NOVIKATASTROFI NAPROTI (str. 74 – 76), podpoglavje Kam se bo obrnila Sovjetska zveza (str. 74,75) ravnanje Sovjetske zveze ob podpisu sporazuma o nenapadanju obravnava kot pozitivno:“Ni si delala utvar (Sovjetska zveza, op.av.), da ne bo vpletena v prihajajoèi vojaški spopad,toda s podpisom pogodbe je sovjetsko vodstvo za nekaj let odložilo vojno, na katero še ni bilopripravljeno.”

XIII. ODPORNIŠTVO

V poglavju ZA FRONTNIMI ÈRTAMI (str. 80 – 82), podpoglavje Odporništvo (str. 81) je odporproti okupatorju obravnavan kot edini pravi naèin sooèanja s fašistièno nevarnostjo: “... Najboljdejavne so bile levo usmerjene odporniške skupine, ki so jih vodili komunisti.”. V tretjemodstavku istega podpoglavja zasledimo nerealno poenotenje t.i. državljanske vojne poposameznih državah: “Tam (v Franciji, Italiji in Jugoslaviji, op.av. ) so se spopadali tudisonarodnjaki – kolaboranti, ki so iz ideoloških (nacistiènih) ali politiènih (ostati na oblasti)vzrokov sodelovali z Nemci, na eni strani in odporniki na drugi.”

XIV. PRIZNANJE “TITOVE VOJSKE”

V poglavju ZMAGA PROTIFAŠISTIÈNE KOALICIJE (str. 83 – 85), podpoglavje Proti osrèjuEvrope (str. 83) pogrešamo pojasnilo o dogajanju v diplomatskem zakulisju v zvezi spriznanjem “Titovih partizanov za edino pravo vojsko v borbi proti fašizmu”: “Veliki trije so bilienoti, da je treba obnoviti razkosano Jugoslavijo, njeno partizansko vojsko pa so priznali zavojaško sobojevnico v protifašistièni koaliciji...”

XV. NARODNI SVET, KONZULTA

Uèbenik v krovnem poglavju DRUGA SVETOVNA VOJNA NA SLOVENSKEM (str. 88 – 106),poglavje DRUGA SVETOVNA VOJNA NA SLOVENSKEM (str. 88 – 90), podpoglavje OdnosSlovencev do okupatorjev (str. 89, 90) obravnava Narodni svet za Slovenijo. Vsebina jepomanjkljivo in nezadostno zajeta: “Svet si je prizadeval, da bi sprememba državnega okvirapotekala s èim manj žrtvami in da bi slovensko ozemlje prišlo le pod enega okupatorja.”

42

Konzulta je v podpoglavju na strani 90 negativno obravnava delovanje konzulte: “Ker jeitalijanski okupator na zaèetku ubral strpnejšo politiko do Slovencev, so nekateri politikiocenili sodelovanje z italijansko oblastjo za manjše zlo in mu obljubili lojalnost. ” hkrati pa nepojasni, kaj naj bi pomenila domnevna obljuba lojalnosti italjanski oblasti s strani nekaterihpolitikov: “Ker je italijanski okupator na zaèetku ubral strpnejšo politiko do Slovencev, sonekateri politiki ocenili sodelovanje z italijansko oblastjo za manjše zlo in mu obljubililojalnost.” Neustrezna je tudi uporaba termina sodelovanje, vprašanje pa je tudi, èe je bilnavedeno dejstvo dejansko razlog za nekatere poteze slovenskih politikov.

XVI. DRAŽGOŠKA BITKA

V poglavju ODPOR PROTI OKUPATORJU (str. 91 – 94) je v uvodu prikazana freska Iva ŠubicaPoljanska vstaja, ki “prièa o junaštvih Dražgoških borcev”. Komentar opisuje potek dražgoškebitke, je pomanjkljiv in zato ideološko obremenjen.

XVII. KOMUNISTIÈNA PARTIJA

Uèbenik v krovnem poglavju DRUGA SVETOVNA VOJNA NA SLOVENSKEM (str. 88 – 106),poglavje DRUGA SVETOVNA VOJNA NA SLOVENSKEM (str. 88 – 90), podpoglavje OdnosSlovencev do okupatorjev (str. 89, 90) komunistièno partijo prikazuje kot žrtev: “Sodelovanjev svetu je ponudila tudi Komunistièna partija Slovenije. Ker je bila prepovedana in je delovalailegalno, so njeno pobudo zavrnili.”V podpoglavju Osvobodilna fronta slovenskega naroda (str. 91) je KPS definirana kot “edinaprava stranka” znotraj OF. Gre za trditev, ki bi nujno potrebovala nadaljnje pojasnilo.

V podpoglavju Vloga Komunistiène partije v OF (str. 91, 92) uèbenik favorizira KPS:“Najpomembnejšo vlogo je v OF vseskozi imela KPS, ki je imela že iz predvojnega èasa bogateizkušnje v ilegalnem delu.”

Osvoboditev naj bi bila primarni cilj KPS (v odnosu do revolucije): “Komunisti so raèunali, daso vojne razmere ugodne tudi za izvedbo revolucije in so imeli dva cilja: osvoboditev inrevolucijo. Med vojno so bolj poudarjali osvobodilni boj, a se s tem niso odpovedali revoluciji.”

XVIII. POIMENOVANJE DRUGAÈE MISLEÈIH

Velikokrat se pojavi problem izrazoslovja – gre za rabo negativnih izrazov v zvezi z drugaèemisleèimi: “To je bilo najbolj vidno v naslonitvi na prvo deželo socializma Sovjetsko zvezo inv pobojih Slovencev, ki bi lahko izvedbo revolucije resno ovirali.”; “Neposredno so vodili(komunisti, op. av.) Varnostno-obvešèevalno službo, ki je zbirala podatke o okupatorju in oSlovencih, ki niso podpirali OF.”; “VOS je ubijala tiste Slovence, ki so sodelovali z okupatorjiali pa so bili zgolj nasprotniki OF. ”

V podpoglavju Neenotnost odporniških skupin (str. 92) zasledimo podobno situacijo: “Medobema stranema, OF in njenimi nasprotniki – protirevolucionarnim taborom...”

43

XIX. OSVOBODILNA FRONTA IN T.I. PROTIREVOLUCIONARNI TABOR

Pojavi se tudi povelièevanje pomena OF: “OF je skušala to (zedinjeno Slovenijo v federativniJugoslaviji, op.av.) uresnièiti z odloèno akcijo in podporo Sovjetske zveze. Zahtevala jetemeljite spremembe v Jugoslaviji in v uresnièevanju teh ciljev delovala enotno.” teromalovaževanje ostalih sil v boju proti fašizmu: “Jugoslovanska vlada v izgnanstvu in tudislovenski strankarski voditelji pa tudi v najbolj kriznih èasih niso zmogli preseèi medsebojnihnasprotij, kar je slabilo njihovo moè. Najmoènejše predvojne slovenske stranke so sicer imeleizdelan program, a za razliko od OF niso naredile veliko, da bi ga tudi uresnièile.”;indiferentno pisanje v zvezi s poboji drugaèe misleèih: “OF je k temu (nasprotjem med obemastranema, op.av.) pripomogla z vse bolj prepoznavnimi revolucionarnimi naèeli in kritikamipolitikov, ki so jih zaradi sodelovanja z italijansko oblastjo oznaèevali za „narodne izdajalce“in jih veliko usmrtili.”; negativno obravnavanje katoliške cerkve: “Na nasprotni strani sta OFnajbolj negativno ocenjevala katoliška cerkev in vodstvo SLS. Katoliška cerkev je, sklicujoèse na papeževe okrožnice, katolièanom prepovedala sodelovati s komunisti.”; poudarjanjenaklonjenosti ljudi do odporniškega gibanja in posploševanje le-te na vse Slovence:“Pripravljenost Slovencev na upor je katoliške in liberalne voditelje moèno presenetila. Naslovenskem politiènem prizorišèu se je pojavila nova pomembna sila, ki so se ji pridružililjudje vseh slojev prebivalstva. Zaradi aktivnega odpora je OF pridobivala velik ugled. ” teruporaba pogojnika v zvezi z dejanji, ki so bila kasneje realizirana: “Ob tem so se zamislili tudicerkveni in strankarski voditelji. Uspeh OF bi namreè po njihovih ocenah prinesel tudikomunistièno diktaturo, v katerih so druge politiène stranke prepovedane, cerkev pazatirana.”

V poglavju SLOVENEC PROTI SLOVENCU (str. 95 – 97), podpoglavje Slovenska zaveza (str.95) je le-ta prikazana kot notranje neenotna v nasprotju z notranje enotno OF: “Zaradinotranjih nesoglasij ni bila tako uspešna kot OF.”

V podpoglavju Državljanska vojna (str. 96) uèbenik obsoja izkljuèno delovanje t.i.protirevolucionarnega tabora, nobenega zapisa pa ni o sodelovanju med posameznimi silami,ki so na zaèetku enotno nastopile proti okupatorju: “V prièakovanju hitrega konca vojne sonekateri komunistièni voditelji že mislili na revolucijo in ubijali tudi politièno nevarneciviliste, predvsem iz katoliških vrst (npr. Marka Natlaèena)”; “To so katoliški voditeljiocenjevali za revolucijo, kar jih je utrdilo v preprièanju, da so komunisti veèja nevarnost kotokupatorji.”; “Italijani so privolili v sodelovanje in julija 1942 je prišlo pod Gorjanci do prvegaoboroženega spopada med partizani in èetniško vojaško skupino, imenovano Legija smrti.”;šlo naj bi za borbo protirevolucionarnega tabora proti osvobodilnemu gibanju oz. partizanomin ne proti komunistièni revoluciji: “Predlagali so, da bi z italijanskimi oboroženimi silamiproti osvobodilnemu gibanju sodelovale oborožene sile protirevolucionarnega tabora.”; “Koso spomladi 1942 zaèeli z vojaško dejavnostjo, so bili èetniki in vaški stražarjiprotiokupatorsko in protipartizansko usmerjeni, a se je ob prvih spopadih s partizani v roškiofenzivi protiokupatorska ost izgubila.”; vaške straže uèbenik obravnava dosledno kotagresorja, partizane pa izkljuèno kot žrtve: “Proti partizanom so vse pogosteje uporabljalimetode, ki so jih sami oèitali revolucionarni strani, saj so streljali ujete partizane in pristašeOF.”; zasledimo tudi minimaliziranje razsežnosti državljanske vojne, ko se njen “namen” želiskrèiti zgolj na boj, kdo bo po vojni prevzel oblast: “Pri državljanski vojni je bilo poglavitno

44

vprašanje, kdo bo po vojni prevzel oblast: zagovorniki vlade v Londonu ali Komunistiènapartija, ki je ogrozila položaj pred vojno najmoènejših slovenskih strank in njenih voditeljev.”.Ob fotografiji goreèega gradu Turjak je zapisan le skop komentar ravnanja partizanov z zajetimivaškimi stražami: “Goreèi Turjak – simbol poraza vaških straž po kapitulaciji Italije. Partizaniso ob razorožitvi italijanske vojske prišli tudi do težje oborožitve, kar jim je pomagalo, da soporazili vaške straže, ki so se utrdile na Turjaku. Ujete vaške stražarje so partizani ustrelili.”

V poglavju OF PREVZEMA POBUDO (str. 98 – 100) se lahko najprej ustavimo ob zveneèemnaslovu, v podpoglavju Oblikovanje slovenske državnosti (str. 98) pa uèbenik navaja, da naj biimela slovenska državnost temelje v sklepih AVNOJ-a.

V podpoglavju Slovensko domobranstvo gre zgolj za obsojanje in negativno vrednotenjegibanja: “...slovenske enote za boj proti partizanom.”; “...nesprejemljiva kolaboracija zokupatorjem.”; podobno uèbenik obravnava tudi Narodni odbor za Slovenijo (str. 99): “...hotelse je otresti oèitkov kolaboracije in se nasloniti na zahodne zaveznike.”; “Vodstvo narodnegaodbora je raèunalo, da bo ob koncu vojne v Slovenijo prišla anglo-ameriška vojska in jimpomagala priti na oblast.”. V rubriki Novi pojmi zasledimo nepopolno in preživeto definicijodomobranstva: “v 19. stoletju sprva naziv za pomožno pehotno vojsko. Slovenskodomobranstvo pa so bile protipartizanske oborožene enote, ki jih je nemški okupatoruporabljal kot pomožne policijske enote.”

V poglavju ŽIVLJENJE MED VOJNO (str. 101 – 103), podpoglavje Na osvobojenem ozemlju(str. 102) uèbenik postavlja v ospredje zasluge OF za normaliziranje življenja na osvobojenemozemlju: “Že leta 1942 je poskušala OF urediti denarne in gospodarske zadeve od pobiranjadavkov do odkupa kmetijskih pridelkov, razdeljevanja zemlje med kmete in izkorišèanjagozdov na osvobojenem ozemlju.”; “OF je skušala organizirati vse tiste dejavnosti, ki so sicerznaèilne za obdobje miru. Ljudje so volili svoje predstavnike v narodnoosvobodilne odbore,ki so nadomešèali stare obèinske in okrajne uprave. Poleg vojaškega so razvili civilno sodstvo,poskrbeli za gospodarske objekte, preskrbo in prehrano.”

V poglavju VOJNA V EVROPI SE KONÈA NA SLOVENSKEM OZEMLJU (str. 104 – 106),podpoglavje Fronta vse bliže Sloveniji (str. 104) se uporablja preživeto ideološko izrazje: “Pomednarodnem priznanju osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji se je to jeseni 1944 zaèelopripravljati na prevzem oblasti po vojni. Titov štab je poslal najboljše partizanske enote izBosne v Srbijo, da bi iz nje izgnale nemško vojsko in porazile èetnike, ki so imeli na srbskempodeželju veè vpliva kot partizani.” Podobno izrazje se pojavlja tudi v okviru podpoglavjaSklepne operacije in konec vojne (str. 104, 105): “Aprila 1945 je jugoslovanska vojska prebilazadnjo nemško frontno linijo na Balkanu in zaèela hitro osvobajati zahodno polovicoJugoslavije.”;

V okviru podpoglavja Pomen vojne za slovenski narod (str. 105) zasledimo ob uporabipreživetega ideološkega izrazja tudi povelièevanje t.i. protifašistiène koalicije: “Slovenski narodje bil v okupatorskih naèrtih predviden za unièenje, toda konec vojne je s partizansko vojskodoèakal na strani zmagovite protifašistiène koalicije. Vsaj za nekaj majskih dni je biluresnièen tudi sen Zedinjene Slovenije. Izvedba revolucije po vojni naj bi bila drugotni ciljosvobodilnega boja: “Vodilni èlani Komunistiène partije so v vojni videli tudi možnost zaizvedbo socialistiène revolucije, ki so jo zaèeli izvajati že v vojnem èasu. T.i.protirevolucionarni tabor uèbenik prikazuje skozi uporabo negativnega izrazja: “Drugaèe sovojno ocenjevali v protirevolucionarnem taboru, ki je štel OF le kot krinko za komunistièno

45

revolucijo in jo oznaèeval kot hujšega sovražnika od okupatorja. Zato so spopade naslovenskem ozemlju oznaèevali predvsem kot državljansko vojno, saj so se spopadali le sSlovenci nasprotnega politiènega preprièanja, ne pa tudi z okupatorji in niso vodiliosvobodilnega boja. Toda v nasprotovanju revoluciji so prestopili prag dopustnegasodelovanja z okupatorji. Zato sta jih OF in tudi zavezniška koalicija štela za kolaborante.

XX. POVOJNI POBOJI

V okviru podpoglavij Sklepne operacije in konec vojne (str. 104, 105) ter Neusmiljenostzmagovalcev (str. 105) uèbenik poleg uporabe preživetega ideološkega izrazja poskušaminimalizirati razsežnosti povojnih pobojev in hkrati pomen teme na splošno. Poskuša ustvaritivtis, da je šlo za poboje izkljuèno kolaborantskih enot in še to veèinoma za ustaše: “Kljubkapitulaciji Nemèije je orožje na Slovenskem še ni utihnilo. Nemške in kolaborantske enotese niso hotele predati Jugoslovanski armadi in so se umikale proti Avstriji in Italiji, da bi sepredale zahodnim zaveznikom... Tudi domobranci, ustaši in drugi, ki so se predali britanskimenotam v Avstriji, niso bili zadovoljni. Zahodni zavezniki so jih namreè šteli za kolaborantein so v drugi polovici maja 1945 novim jugoslovanskim oblastem vrnile tiste enote, ki so seumaknile na Vetrinjsko polje na Koroškem. Jugoslovanska vojska in notranja uprava, glavnobesedo pri tem sta imeli OZNA in KNOJ, sta z ujetniki postopala zelo grobo in jih precejšendel usmrtila brez sodnih postopkov. Med vrnjenimi vojaki in civilisti, ki so jih pobili maja indeloma še v naslednjih mesecih, je bilo najveè hrvaških ustašev. Poleg ostalih je bila ubita tudiveèina od 12 000 slovenskih domobrancev.

V okviru rubrike RAZMISLI je na strani 106 je objavljena fotografija zajetih vojakov. Drugi delkomentarja ob fotografiji minimalizira pomen prvega dela: “Maj 1945 je del Slovencev zaradiosvoboditvi štel za enega najveèjih dogodkov, del pa zaradi poboja domobrancev (Kaj pacivilisti?, op.av.) za eno od najveèjih tragedij v zgodovini Slovencev. / Kljub temu ostajadejstvo, da je bila iz Slovenije pregnana okupatorjeva vojska – na sliki vidimo ujete nemškevojake – in da je osvobodilna vojska nadzorovala veèino s Slovenci naseljenega ozemlja.”

XXI. OZNA

Ob koncu poglavja lahko v rubriki Novi pojmi preberemo definicijo OZNE, ki za oznaèevanjedrugaèe misleèih zopet uporablja izraz “nasprotniki” in hkrati poskuša minimaliziratirazsežnosti njenih zloèinskih ukrepov: “OZNA – Oddelek za zašèito naroda. Maja 1944ustanovljena jugoslovanska služba za boj proti nasprotnikom novega režima. Njen izvršilnioboroženi organ je postal KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije). Po vojni sta OZNAin KNOJ opravila poboje ujetih nasprotnikov komunistiène oblasti in izvedla izgon nemškegaprebivalstva v Avstrijo. Kot nova tajna politièna policija jo je marca 1946 nasledila UDV(Uprava državne varnosti).”

XXII. SLOVENSKA VLADA V AJDOVŠÈINI

V okviru rubrike RAZMISLI je na strani 106 objavljena fotografija imenovanja slovenske vladev Ajdovšèini. Komentar ob njej pripisuje slovenski vladi v Ajdovšèini zasluge za ustvarjanjeslovenske državnosti: “Opiši potek ustvarjanja slovenske državnosti! Katere znake državnostismo Slovenci dobili ob koncu druge svetovne vojne?”

46

V okviru poglavja OBLAST PREVZAME KOMUNISTIÈNA PARTIJA (str. 138 – 140) uèbenikpoudarja pomen vzpostavljanja državnosti v letih po 2. svetovni vojni: “Slovenija je dobilaštevilne državne znaèilnosti: svojo vlado in skupšèino (parlament), državne simbole itd.”

XXIII. PRVE POVOJNE VOLITVE

V okviru podpoglavja Prièakovanja ob koncu vojne (str. 138, 139) ostaja fenomen t.i. „èrneskrinjice“ nepojasnjen: “Na volišèih so zato poleg skrinjice za listo Ljudske fronte namestili šeskrinjico brez liste (ljudje so ji rekli èrna skrinjica).”

V okviru istega podpoglavja uèbenik poudarja pasivnost slovenskih predvojnih strank:“Predvojne slovenske stranke za razliko od tistih v Beogradu ali Zagrebu niti niso delovale.”

V okviru podpoglavja Razglasitev republike in prva povojna ustava (str. 139) uèbenik še vednonavaja paradoks slavljenja zmage edine stranke, ki je sodelovala na volitvah: “Na volitvah vustavodajno skupšèino, ki so bile 11. novembra 1945, je zmago slavila Ljudska frontaJugoslavije, edine, ki je sploh nastopala na volitvah.”

V okviru istega podpoglavja uèbenik poskuša ustvarjati pozitivno podobo Josipa Broza – Titain drugih partijskih funkcionarjev: “Njen voditelj Josip Broz – Tito je tedaj med volilci uživalvelik ugled. Mnogi so v voditeljih Ljudske fronte videli zmagovalce nad okupatorji in nosilcesprememb.”

V okviru podpoglavja Posnemanje sovjetskega totalitarizma (str. 139) zasledimo pomanjkljivodefinicijo t.i. politiènih sodnih procesov: “Na t.i. politiènih sodnih procesih so na osnoviizmišljenih obtožnic posameznike najveèkrat obsodili na stroge kazni (Kakšne?, op.av.).

V okviru rubrike RAZMISLI na strani 140 ob koncu poglavja volilni plakat ni definiran kotelement politiène propagande: “Na volitvah leta 1945 so prviè imele volilno pravico tudiženske. Prav s poudarjanjem enakopravnejšega položaja žensk v družbi je Osvobodilna frontaspodbujala ženske,naj se udeležijo volitev in volijo njihovo listo.”

XXIV. “DRŽAVA"

V okviru poglavja Gospodarski razvoj naèrtuje država (str. 141 – 143), v podpoglavjuNacionalizacija – podržavljanje premoženja (str. 141) pogosto zasledimo uporaba izraza„država“, brez pojasnila, kdo stoji za to državo: “Gospodarski razvoj naèrtuje država... Zagospodarstvo v komunistiènem sistemu je bilo znaèilno, da je bila lastnica veèineproizvajalnih sredstev (rudnikov, elektrarn, tovarn in velikih kmetijskih posestev spripadajoèo opremo) država in da je ta popolnoma nadzirala gospodarske obrate... Državaje postala lastnik veè kot 90% gospodarskih zmogljivosti... Država je tako za malenkostnoodškodnino prišla do velikanskega premoženja.”

XXV. “JUGOSLOVANI”

V okviru podpoglavja Spreminjanje zahodne meje (str. 144, 145) zasledimo uporabo izraza“Jugoslovani”: “Leta 1947 podpisana mirovna pogodba je temeljila na naèelu, naj ostane v

47

Italiji toliko Jugoslovanov kot v Jugoslaviji Italijanov.”

Enako tudi v naslovu poglavja KAKO SO SI SOCIALIZEM ZAMISLILI JUGOSLOVANI (str. 147– 149).

XXVI. JUGOSLAVIJA

Podpoglavje Jugoslovanska razlièica komunistiène vladavine (str. 147, 148 poudarja naprednostJugoslavije: ”Odprla se je proti zahodu... Od sovjetskega modela se je jugoslovanski loèil tudipo tem, da je bilo bistveno manj politiènih sodnih procesov, zapori in koncentracijskataborišèa pa so se zaèeli prazniti. Ljudje so dobili potne liste in lahko potovali v veèino držav,kar je bil za državljane drugih komunistiènih držav še dolgo le neuresnièen sen.Zunanjepolitièno se Jugoslavija ni hotela nasloniti niti na Zahod niti na Vzhod, temveè se jemoèneje navezovala na države tretjega sveta in bila med najdejavnejšimi v gibanjuneuvršèenih... Izhajati so zaèele nove revije in v javnost se je vrnilo polemiziranje, kar zatotalitarne režime ni bilo povsem obièajno.”

XXVII. JOSIP BROZ TITO

V okviru poglavja Vsesplošna kriza jugoslavije (str. 159 – 161) uèbenik poskuša prikazatipozitivno podobo „velikega voditelja“ (komentar ob fotografiji s Titovega pogreba): “Ko je 4.maja 1980 umrl Josip Broz – Tito, je za njim iskreno žalovala veèina Jugoslovanov. Uživalje velik ugled doma in v tujini, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Na njem se je zbralamnožica Jugoslovanov in predstavniki 127 držav sveta (na sliki tribuna za predstavnike tujihdržav med pogrebom)... Toda Tito je bil edini, ki je vzbujal zaupanje velikega delaJugoslovanov in ki je uspel brzdati razliènost interesov v državi.”

XXVIII. OSAMOSVAJANJE SLOVENIJE

V okviru poglavja Osamosvajanje Slovenije (str. 162 – 164), v podpoglavju Vsak na svoji strani(str. 162) ni navedeno, kdo so bili „vodilni slovenski politiki“: “57. številko Nove revije sovodilni slovenski politiki, še bolj glasno pa drugi jugoslovanski politiki, ocenili kot poskusrazbijanja Jugoslavije.”

V podpoglavju Vsak na svoji strani (str. 162) je Milan Kuèan prikazan kot veliki kot reformistin Zveze komunistov kot nosilec demokratiènosti: “V Sloveniji je vodenje Zveze komunistovprevzel Milan Kuèan, ki je zaèel reformirati vladajoèo stranko. V Sloveniji drugaèe misleèihniso preganjali in nova družbena gibanja so dobivala vse veè možnosti za izražanje stališè.Z voditelji novih politiènih gibanj so se oblasti sooèale v odprtem pogovoru na javnihtribunah.”

Podobno lahko beremo v podpoglavju Slovenska pot v demokracijo (str. 163): “Slovenija se jev tem èasu (v letih 1988 in 1989, op.av.) hitro demokratizirala... Z njimi (dopolnila k slovenskiustavi septembra 1989, op.av.) se je Zveza komunistov odpovedala monopolni vlogi v slovenskidružbi... Zveza komunistov se je februarja 1990 odpovedala komunistiènemu imenu in navolitvah nastopila kot stranka demokratièen prenove (manjka pojasnilo, ki bi osvetljevalo

48

ozadje takšnega preimenovanja, op.av.).”

V okviru podpoglavja Pot v samostojnost (str. 163, 164) uèbenik le približno navaja odstotekdržavljanov Slovenije, ki so podprli slovensko samostojnost. S tem daje vtis, da dogodek nivreden eksaktnosti: “Na njem (na plebiscitu, op.av.) se je 23. decembra 1990 približno 88%državljanov odloèilo za samostojno Slovenijo, ki bi bila lahko konfederalno povezana zJugoslavijo.”

XXIX. SAMOSTOJNA SLOVENIJA

V okviru poglavja SAMOSTOJNA SLOVENIJA (str. 165 – 167) uèbenik s svojim podajanjemsnovi in uporabo slikovnega materiala minimalizira pomena vojne za Slovenijo (samo enafotografija): “Tretja vojna na slovenskih tleh v 20. stoletju je bila na sreèo najkrajša in jezahtevala sorazmerno malo žrtev.”

V okviru podpoglavja Vojna za Slovenijo (str. 165) zasledimo nepriznavanje Vatikana kot državein hkrati tretiranje Hrvaške kot države: “Prve države so med tem že priznale samostojnostSlovenije; najprej Hrvaška, s katero se je Slovenija skupaj osamosvajala, nato pa še države,ki so se osamosvajale od razpadajoèe Sovjetske zveze.”

V okviru rubrike RAZMISLI na strani 167 uèbenik ne vsebuje predstavitve slovenskih državnihsimbolov (ne grba, ne zastave, ne himne): “Pod katerimi „barvami“ so se borili Slovenci nekoè,pod katerimi danes? Poznaš naše nekdanje in sedanje simbole?”

9. RAZRED DEVETLETNE OŠ

UÈBENIKI:

1. Dolenc, E. 2003. 20. STOLETJE: zgodovina za 8. razred osemletke in 9. razred devetletke.Ljubljana. DZS. (167 strani)2. Kern, A. N. 1997. NAŠE STOLETJE: zgodovina za 8. razred osnovne šole. Ljubljana.Modrijan. (226 strani)3. Razpotnik, J. 2005. RAZISKUJEM PRETEKLOST 9. Uèbenik za zgodovino za 9. razredosnovne šole. Ljubljana. Rokus. (173 strani)

I. JOSIP BROZ - TITO V uèbeniku zasledimo Titov življenjepis:

JOSIP BROZ – TITO (1892 – 1980)

1. rojen v vasi Kumrovec ob Sotli,

a. v medvojnem obdobju je postal voditelj komunistov,b. med vojno je vodil jugoslovansko odporniško gibanje in postal narodni junak,

c. ob koncu vojne je s somišljeniki izvedel komunistièno revolucijo in prevzel oblast

49

v Jugoslaviji,d. bil je dosmrtni predsednik države, ki je uvedla svojo razlièico komunizma,

e. s propagando je bil zgrajen njegov kult oèeta Jugoslovanov,f. po sporu s SZ je postal voditelj neuvršèenih držav, ki so zavraèale blokovskodelitev sveta.

V tretji alinei bi bilo nujno potrebno dodati, kako je prišlo do oblikovanja imidža Tita kotnarodnega junaka oz. bi se bilo potrebno izraziti bolj precizno in sicer, da se je skozi èas spomoèjo medijske propagande in državnih oblasti o njem ustvaril kult osebnosti. Vživljenjepisu je navrženih tudi cel kup podatkov, ki pa bi ob sebi zahtevali dodatno obrazložitev.V zvezi s komunistièno revolucijo bi bilo potrebno zapisati, kakšni so bili vzroki zanjo in kakšneposledice je ob njenem izvajanju obèutil »mali« èlovek.

Tito je predstavljen tudi na sliki, ob kateri zasledimo naslednje besedilo, ki še dodatno krepinjegov kult vladarja: 'Josip Broz – Tito (na sliki) je bil voditelj jugoslovanskegaodporniškega gibanja in narodni junak. O njem so prepevali pesmi in razširjali junaškezgodbe. Jugoslovanske partizane je leta 1943 vodil tudi v dveh najveèjih bitkah, na Neretviin na Sutjeski.' Titu se tako kot v uèbeniku iz leta 1997 pripisuje povezovalno vlogo med narodi('leta 1980 je umrl Tito, priljubljeni državni voditelj, ki je dejansko povezoval državo'). Hkratise poudarja njegova priljubljenost. V rubriki ALI VEŠ? lahko uèenci preberejo podrobnosti sTitovega pogreba, od tega, ob kateri uri je umrl do tega, koliko in kateri (veliki) državniki so seudeležili njegovega pogreba ter koliko milijonov ljudi je obiskalo njegov grob:

ALI VEŠ?

I. da je Tito umrl 4. maja 1980 ob 15.05 v Ljubljani,

II. da so ljudje množièno pozdravljali njegovo krsto na vsej poti iz Ljubljane v Beograd,

III. da se je Titovega pogreba udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, v katerih so bilidržavni poglavarji, predsedniki vlad in osebnosti iz politiènega in javnega življenja izštirih celin,

IV. da leži njegovo truplo v Hiši cvetja na Dedinjah (v Beogradu),V. da je do danes Hišo cvetja obiskalo 11 milijonov ljudi.

Sentimentalno je opisano tudi dogajanje ob njegovi smrti ('Ob Titovi smrti so jokali narodiv vsej Jugoslaviji, tudi Slovenci. Povsod so bili preprièani, da bo Jugoslavija živela dalje inda bodo njeni državljani nadaljevali Titovo pot.')

Titovi smrti se pripisuje tudi odloèilni pomen za razpad Jugoslavije. Ustvarja se kult oèetanaroda, ki je združeval jugoslovanske narode, življenje za èasa njegovega vladanja naj bi biloidilièno in brez težav. Te naj bi se zaèele šele po njegovi smrti ('Še tako vztrajni poskusi, da senadaljuje Titova pot (še vedno je denimo potekala prireditev na dan mladosti, ki je bilpraznovanje Titovega rojstnega dneva), niso mogli prikriti resnice. Oèitno je bilo, da jeTitova smrt vodila v konec Jugoslavije, kakršno je ustvaril njegov režim.')

Zelo èustven je tudi odlomek iz spisa nekega ljubljanskega pionirja ob Titovi smrti: »MI SMOTITOVI, TITO JE NAŠ. Ne Tito ni umrl. Živi in živel bo med nami, nas uèil, vzgajal in vodilvarno našo ladjo med razburkanimi valovi. Nihèe ne more unièiti tega, kar je ustvaril, nihèetega ne more pozabiti. Lahko pa verjamemo v prihodnost/…/in nadaljujemo njegovo delo –

50

to, kar si je Tito vedno želel.«

II. RUDOLF MAISTER

V uèbeniku iz leta 2005 je prviè predstavljen kratek Maistrov življenjepis:

RUDOLF MAISTER (1974 – 1934)I. rodil se je v Kamniku,II. pridobil je vojaško izobrazbo,III. ob zaèetku prve svetovne vojne je v avstro-ogrski vojski dobil èin majorja,IV. Narodni svet za Štajersko ga je leta 1918 povišal v generala,V. v bojih za severno mejo je organiziral slovensko prostovoljno vojsko s 400 vojaki in200 èastniki,

VI. ustanovil je prvo slovensko vojaško realko,VII. odlikovan je bil z redom belega orla z meèi,VIII. poleg spominov je pisal tudi pesmi.

Opis ozadja bojev za severno mejo je podoben tistemu v uèbeniku iz leta 1997 ('ko je vojaškopoveljstvo na zaèetku novembra 1918 prešlo v roke Rudolfa Maistra, je temu z odloènovojaško akcijo uspelo zasesti Maribor in Radgono. Ti dve mesti so že prej za del svojegaozemlja razglašali Avstrijci. Maistrov uspeh je bil opažen in odmeven tudi na pariški mirovnikonferenci. Tu so za mejo med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS doloèili reko Muro.Maribor je s tem dejanjem dokonèno postal del slovenskega ozemlja in na Štajerskem sta sedržavna in narodnostna meja dobro uskladili.'). Avtorica izpostavi tudi mednarodni vidikMaistrovega dejanja in poudari njegov pomen za ohranitev slovenskega ozemlja.

III. LJUDSTVO

V uèbeniku iz leta 2005 gre predvsem za uporabo pridevnika „ljudski“ v pomenski zvezi„ljudska fronta“ ('Mnogi prebivalci v Španiji (in tudi sosednji Franciji) so se uprli krepitvifašizma in se bojevali za obstoj demokracije. Njihova protifašistièna gibanja in stranke so sepovezali v ljudske fronte').

Ljudska fronta je istoèasno predstavljena skozi pozitivno vrednostno sodbo ('programLjudske fronte je poleg komunizma vseboval tudi splošne cilje, kot so na primer svobodagovora, združevanja in tiska, svoboda veroizpovedi ter izboljšanje življenjskih razmer') inskozi negativno vrednostno sodbo ('te stranke so se sodelovanju na volitvah odpovedale intako je kandidirala le ena stranka, lista Ljudske fronte, ki je predstavljala komuniste. /…/Oblast je volitve razglasila za demokratiène, kljub temu da: /…/ so se pri izvedbi volitevdogajale goljufije (na primer premešèanje kroglic v skrinjico Ljudske fronte').

Kar zadeva ljudsko oblast je situacija podobna kot v uèbeniku iz leta 1997. Uporabljen je izraz»sovražniki ljudstva«, ki pa ni v nièemer pojasnjen, kar bi bilo zagotovo nujno potrebno('Èeprav je oblast na zaèetku 70. let obraèunala z liberalno strujo v svojih vrstah, je zapreganjanje sovražnikov ljudstva leta 1975 sprejela nov kazenski zakonik. Njegov 133. èlenje namenjal kazen vsakomur, ki bi na kakršenkoli naèin kritiziral režim').

51

Omenjena so tudi sodišèa narodne èasti, ki pa so opisana še bolj skopo kot v uèbeniku iz leta1997 ('sodišèa slovenske narodne èasti (delovala so poleti 1945) naj bi izloèila tiste, ki sonarod med vojno osramotili, ker so z okupatorjem sodelovali na umetniškem, gospodarskemin politiènem podroèju').

IV. KAPITALIZEM

V uèbeniku prevladujejo predvsem negativne vrednostne sodbe. Edina pozitivna vrednostnasodba se pojavi v zvezi z nekdanjo zahodno Nemèijo, ko stoji pridevnik »kapitalistièna« skupajs pridevnikom »demokratièna« ('demokratièna in kapitalistièna').

Nasprotno od trditev v uèbeniku iz leta 1997, ko je zapisano, da tuji kapital ni bil ovira za razvojgospodarstva, je v uèbeniku iz leta 2005 ravno tuji kapital pomenil oviro v gospodarskemrazvoju Slovenije znotraj Kraljevine Jugoslavije ('velika ovira za hitrejši razvoj gospodarstvaje bil kapital, ki je bil veèinoma v tujih rokah').

Mešèanski tabor je podobno kot v uèbeniku iz leta 1997 prikazan kot nasprotnik komunizma,komunizem pa kot žrtev ('Mešèanski tabor, ki so ga sestavljali politiki nekdanje klerikalnein liberalne stranke, si je prizadeval, da bi Slovenci vstop v vojno preživeli s èim manjžrtvami. Predstavniki mešèanskega tabora so najprej ustanovili Narodni svet, ki ga jevodil ban Marko Natlaèen. Odklonili so sodelovanje s Komunistièno stranko Slovenije, èeš dani legalna stranka. Na takšno odloèitev je vplivala zlasti predvojna protikomunistiènausmeritev').

Mešèanski tabor se omenja kot nekoga, ki se je racionalno in preraèunljivo »odloèil« zasodelovanje z okupatorjem in kot sovražnika Osvobodilne fronte in komunistov ('Nasprotjemed mešèanskim in delavskim taborom je obstajalo že pred izbruhom vojne. To je bilonasprotje zaradi razliènih idej in politiènih pogledov. /…/ Tabora sta bila na razliènih stranehtudi zaradi razliènih stališè do okupatorja. Komunistièna stranka se je odloèila za oboroženodpor in s somišljeniki ustanovila OF. Mešèanski tabor se je odloèil za lojalnost dookupatorja. V svoji politiki èakanja je postajal vse bolj nestrpen do OF in komunistov, ki somed Slovenci dobivali vse veè podpore. /…/ Posamezni pripadniki mešèanskega taboraso zaradi svojega protikomunizma zaèeli sodelovati z okupatorji. Za OF so postali kolaborantiali izdajalci').

Kot oborožene formacije mešèanstva so prikazane vaške straže, ki se dosledno postavljajo na»èrno« stran, nasproti njim pa na »beli« strani zmagujejo partizani ('Julija 1942 je bila v Št.Joštu nad Horjulom ustanovljena prva vaška straža, oborožena formacija mešèanskegatabora. /…/ Z oboroženim sodelovanjem z okupatorji so pripadniki vaških straž, èetnikovin mešèanski tabor vse bolj zašli v kolaboracijo oziroma izdajstvo. Posledic svojih dejanjso se vse bolj zavedali, vendar situacije niso zmogli rešiti. Vprašanje oboroženih formacijmešèanskega tabora, ki so sodelovale z Italijani, se je rešilo ob kapitulaciji Italije(septembra 1943). Z njimi so se spopadli partizani in jih premagali').

Zopet se omenja odklanjanje sodelovanja z Osvobodilno fronto, kakor da je bilo to nekajzapovedanega in edino zvelièavnega ('ob uspešnem prodiranju partizanske vojske protiLjubljani se je med tistimi Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem ali podpirali politikoèakanja mešèanskega tabora in odklanjali sodelovanje z OF, širil strah. /…/ Pridružili so

52

se jim (op. av. beguncem) številni politiki predvojnega mešèanskega tabora in ljubljanskiškof dr. Rožman. Skupaj z nemško in domobransko vojsko so se umikali na Koroško').Mešèanske politike se skupaj s cerkvenimi oblastmi pogosto omenja soèasno z nemškim initalijanskim okupatorjem, kakor da se skuša ustvariti predstava o njihovi neloèljivi povezanosti.

V. REVOLUCIJA

Pomenski znak revolucija se pojavi veèinoma v povezavi s februarsko in z oktobrskosocialistièno revolucijo v Rusiji in v nevtralnih vrednostnih sodbah ('socialnirevolucionarji, ki so jih podpirali kmetje, so zagovarjali Rusijo malih in srednjih kmetovter prevzem oblasti z revolucijo'; 'v opisanih težkih razmerah so v Rusiji vse veè podporedobivale revolucionarno usmerjene skupine'; 'uspeh boljševiške revolucije v Rusiji je leta1919 zaradi slabih gospodarskih razmer spodbudil delavske nemire po Evropi'; 'zaradiodpora nasprotnikov revolucije, ki so jim pomagale tudi zahodne sile, je od leta 1918 so 1920v Rusiji divjala državljanska vojna'; 'oktobrska revolucija v Rusiji je imela velik odmev vEvropi').

Naslednja omemba izraza »revolucija« se pojavlja v povezavi s t.i. socialistièno revolucijo, kise je odvijala v èasu druge svetovne vojne v Sloveniji. Veèinoma gre za nevtralne vrednostnesodbe, nikoli pa ni povsem pojasnjeno, kaj je s seboj dejansko prinesla ta revolucija ('nasprotnoso se levo usmerjene politiène skupine (zlasti komunistiène stranke) poleg osvoboditvezavzemale za prevzem oblasti in revolucionarne spremembe po vojni'; 'program (temeljnetoèke OF – op. av.) je predvideval tudi izvedbo socialistiène revolucije v Sloveniji'; 'to je bilstrah (mešèanskega tabora po vojni – op. av.) pred prihodnostjo, komunistièno revolucijo(ki so jo razglašali komunisti med vojno) in novo oblastjo'). Opazimo lahko tudi nedoslednouporabo izraza »socialistièna« oz. »komunistièna« revolucija.

VI. KOMUNISTIÈNA PARTIJA

Pisanje je dokaj uravnoteženo, v primerjavi z uèbenikom iz leta 1997 pa se poveèa številopozitivnih vrednostnih sodb. Beremo lahko zelo natanèen opis delovanja Komunistiène partijev takratni Sovjetski zvezi in ne moremo si kaj, da ne bi pri tem pomislili na zelo podobnemetode delovanja Komunistiène partije v Sloveniji, o katerih pa seveda v uèbeniku ne izvemoveliko ('Državi (SZ – op. av.) je vladala Komunistièna partija, ki je imela popolno oblastnad vsem javnim in zasebnim življenjem državljanov. Totalitarizem v Sovjetski zvezi v èasuStalina po njem imenujemo tudi stalinizem. /…/ Zaprli in ubili so mnoge ljudi, ki so jihsumili, da niso lojalni državi. Stalin je obraèunal tudi s èlani partije in vojaškimi voditelji(èistke), za katere je sumil, da bi mu bili lahko nevarni. V lažnih (montiranih) sodnih procesihjih je bila veèina obsojena na smrt zaradi zloèinov proti sovjetski državi').

Avtorji se dotaknejo tudi partije v nekdanji vzhodni Nemèiji, pri èemer govorijo o obširnemnadzorovanju partije ('uvedeni sta bila cenzura tiska in izražanja, tudi kultura je bila podnadzorom partije').

Nekaj podobnega zopet zapišejo za partijo v nekdanji Sovjetski zvezi ('v Sovjetski zvezi jevodstvo komunistiène partije (Politbiro) nadziralo prebivalce in preganjalo nasprotnikerežima vse do srede 80. let').

53

Na koncu lahko beremo nekaj malega o zatiralskem obnašanju partije v Sloveniji in Jugoslaviji('partija je pred volitvami (novembra 1945 – op. av.) nadzorovala državljane in vsemsumljivim odvzela volilno pravico ali jih celo zaprla'; 'ta (Ljudska prosveta – op. av.) jedelovala pod nadzorom Komunistiène partije'; 'Tako je bilo prepovedano izdajanje Revije57 in revije Perspektive, ki sta objavljali kritiène èlanke o partiji in sistemu. Pisci tehprispevkov so bili kaznovani z zapornimi kaznimi').

Precej pogoste so spet pozitivne vrednostne sodbe, ki npr. prikazujejo partijo kot velikega inpogumnega voditelja narodnoosvobodilnega boja ('Jugoslavija je bila ena tistih držav, ki sosi osvoboditev priborile same. Partizani pod vodstvom Komunistiène partije so osvobodilicelotno jugoslovansko ozemlje'), nove oblasti ('Tako kot OF v Sloveniji je tudi jugoslovanskoodporniško gibanje poskušalo postaviti novo oblast v Jugoslaviji. Vodilno vlogo pri tem jeimela Komunistièna partija Slovenije'). Prikazana je tudi kot povezovalka jugoslovanskihnarodov ('enotnost Jugoslavije so krepile razne institucije, kot na primer vojska, štafetamladosti, komunistièna partija').

Deloma se skuša predstavo o partiji kot o vsemogoènem oblastniku omiliti ('Sistemsamoupravljanja je bil uresnièen le deloma, saj sta Komunistièna partija in birokracijaobdržali svojo moè. /…/ zmanjšal se je najhujši pritisk države in partije, kar je omogoèiloveèjo svobodo izražanja in na volitvah se je pojavljalo veè kandidatov, èeprav so bili vsikomunisti').

Kot pozitivna sprememba pa se prikazuje tudi rahljanje partijskega monopola pod vodstvomMilana Kuèana ('Soèasno so se spremembe dogajale tudi v Zvezi komunistov Slovenije,ki jo je od leta 1986 vodil Milan Kuèan. Pod vodstvom Kuèana, ki si je sodelavce izbral medmlajšimi komunisti, je Zveza komunistov Slovenije odpravila svoj monopol, priznalacivilno družbo in uvedbo veèstrankarskega sistema'). Pri tem opazimo diskrepanco medtrditvijo o zavzemanju partije za nestrankarsko ureditev, ki jo zasledimo v uèbeniku iz leta 1997,in med trditvijo v uèbeniku iz leta 2005, ko naj bi partija priznala uvedbo veèstrankarskegasistema.

VII. KOLABORACIJA

V tem uèbeniku izvemo, da so se ljudje iz razliènih vzrokov na razliène naèine odzivali nazasedbo ozemlja s strani okupatorja ('ob napadu okupatorjev so bili odzivi prebivalcevrazlièni: del prebivalcev, ki je simpatiziral s fašistièno in nacistièno ideologijo, je dejavnosodeloval z okupatorjem. Ko so okupatorji zasedli doloèeno ozemlje, so se ob izvajanju oblastipovezali z domaèimi sodelavci. Sodelovanje z okupatorjem imenujemo kolaboracija(izdajalstvo ali kvizlinštvo)'; 'za sodelovanje z okupatorjem so se prebivalci okupiranihozemelj odloèili zaradi razliènih vzrokov: ideoloških (simpatiziranje s fašistièno ideologijo,nasprotovanje komunizmu) – ideološka kolaboracija, gospodarskih (priložnost za veèjedobièke) – gospodarska kolaboracija, politiènih (težnja po ohranitvi ali prevzemu oblasti) –politièna kolaboracija, eksistencialnih (želja preživeti vojno brez prevelikih izgub),psiholoških').

Na žalost ni pojasnjeno, zakaj so ljudje tako ravnali, niso predstavljene njihove èloveške stiskein brezizhodni položaji, v kakršnih se je marsikdo od njih znašel. Nikjer ni zapisano, da ni bilobelih in èrnih strani, da se je vsakdo odloèalo po svoji vesti, da se odloèa za pravo stvar. Zmoti

54

tudi prikazovanje izrazov »kolaboracija«, »izdajalstvo« in »kvizlinštvo« kot sinonimov. Poosvoboditvi, naj bi okupatorjevim sodelavcem sodili na sodnih procesih, vemo pa, kakšni so tisodni procesi bili; veèinoma je šlo za t.i. izvensodne procese, ali bolje reèeno za samovoljnopobijanje vseh, ki »niso bili z nami«, obraèunavanje s t.i. notranjim sovražnikom ('poosvoboditvi so sodelavcem okupatorja sodili na sodnih procesih. Veèina jih je bila obsojenana smrtno kazen').

Drugaèe misleèe se vztrajno oznaèuje kot nasprotnike neèesa, najpogosteje komunizma, ki semu s tem pripiše lik žrtve teh nasprotnikov. Nikoli pa ne izvemo, za kakšne vrednote so seborili, kaj so zagovarjali ti ljudje. Pogosto se uporablja izraz »protikomunizem« ('posameznipripadniki mešèanskega tabora so zaradi svojega protikomunizma zaèeli sodelovati zokupatorji. Za OF so postali kolaboranti ali izdajalci'; 'KDO SO BILI BORCI PROTIKOMUNIZMU'; enote domobrancev so sestavljali nekdanji pripadniki vaških straž in èetnikovpa tudi mnogi protikomunistièno usmerjeni mladinci in študentje').

Tudi razlogi za ustanavljanje vaških straž so predstavljeni kot želja po unièenju partizanov,èeprav so vaške straže dobile navodilo, da se morajo pred partizani zgolj braniti in jih nenapadati ('Julija 1942 je bila v Št. Joštu nad Horjulom ustanovljena prva vaška straža,oborožena formacija mešèanskega tabora. Število vaških straž v Ljubljanski pokrajini je hitronarašèalo. Namen delovanja vaških straž je bil: obramba podeželskega prebivalstva predrevolucionarnim nasiljem OF (odvzemom hrane, neupravièenimi usmrtitvami) in nasiljem,ki so ga izvajali posamezni èlani partizanskega gibanja, unièiti partizansko gibanje in takojpo vojni komunistom prepreèiti prevzem oblasti. Ustanavljanje vaških straž so podpiralizlasti politiki nekdanje SLS, saj naj bi z njimi unièili komuniste. Vaške straže so podpirali tudiItalijani. Priznali so jih za svoje prostovoljne protikomunistiène milice. Pomagali so jim zoborožitvijo, pripadnikom pa so tudi zagotovili obleko in hrano. Ob vaških stražah je naslovenskem ozemlju delovalo tudi èetniško gibanje. Najprej je ilegalno ustanavljalo oboroženeoddelke, ki so se bojevali za obnovitev Jugoslavije in vrnitev kralja. Na zaèetku svojegadelovanja so sodelovali s partizani. Vendar so soèasno tudi napadali partizane in se natopovezali z Italijani. Z oboroženim sodelovanjem z okupatorji so pripadniki vaških straž,èetnikov in mešèanski tabor vse bolj zašli v kolaboracijo oziroma izdajstvo. Posledic svojihdejanj so se vse bolj zavedali, vendar situacije niso zmogli rešiti. Vprašanje oboroženihformacij mešèanskega tabora, ki so sodelovale z Italijani, se je rešilo ob kapitulaciji Italije(septembra 1943). Z njimi so se spopadli partizani in jih premagali: pripadniki vaških straž(partizani so jih imenovali belogardisti) so bili poraženi na Turjaku, pripadniki èetnikov(partizani so jih imenovali plavogardisti) pa v Grèaricah'). V tem odstavku se spet sreèamoz navajanjem dveh izrazov, in sicer »kolaboracija« in »izdajstvo«, kot sinonimov. Malce zbodev oèi tudi izraz »neupravièene usmrtitve«, katerega nasprotni pol bi bile potemtakem»upravièene usmrtitve« in je za dejanja, ki so jih izvrševali na podlagi ukazov vodstvaosvobodilnega boja, med drugim tudi za poboje celih družin, vsekakor premil izraz.

Usoda domobrancev ob koncu vojne je opisana v naslednjem odstavku ('KDO SE NI VESELILZMAGE PARTIZANOV – Partizanska osvoboditev Ljubljane in Slovenije je razveselilaSlovence. Vendar se niso veselili vsi. Ob uspešnem prodiranju partizanske vojske protiLjubljani se je med tistimi Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem ali podpirali politikoèakanja mešèanskega tabora in odklanjanje sodelovanja z OF, širil strah. To je bil strah predprihodnostjo, komunistièno revolucijo (ki so jo razglašali komunisti med vojno) in novooblastjo. V zadnjih dneh boja za Ljubljano so številni Slovenci zapustili svoje domove. Postaliso begunci. Pridružili so se jim številni politiki predvojnega mešèanskega tabora in ljubljanski

55

škof dr. Gregorij Rožman. Skupaj z nemško in domobransko vojsko so se umikali naKoroško. Ceste so bile polne avtomobilov, tankov, traktorjev, vozov, obupanih vojakov incivilistov. /…/ Z izdajalci in drugimi sodelavci okupatorjev (tu se èlovek vpraša, gledea dosedanjo doktrino, ki jo zasledimo v uèbenikih zgodovine, ali niso bili vsi izdajalci tudiokupatorjevi sodelavci) so po državah obraèunali zelo razlièno. V nekaterih, zlastizahodnoevropskih državah so v skladu z doloèili potsdamske konference zavezniki ustanovilivojaška sodišèa, ki so sodila nacistom in njihovim domaèim sodelavcem. V vzhodnoevropskihkomunistiènih državah pa so z njimi obraèunali na hitro, celo brez sodnih procesov. /…/Omenjene službe so ob koncu vojne po navodilih jugoslovanskega vodstva najprej obraèunalez domobranci. Ob koncu vojne so se pripadniki domobranskih enot skupaj z nemškimienotami in civilisti umaknili na Koroško. Britanske vojaške oblasti, ki so nadzorovaleKoroško, so slovenske domobrance po sporazumu med vrhovnim poveljnikom zavezniškihsil v Sredozemlju in Titom konec maja 1945 zaèele vraèati v Jugoslavijo. Vrnjenedomobrance in civiliste je OZNA zaprla v taborišèa (na primer v Škofove zavode v Šentviduin na Teharje pri Celju). Velik del zapornikov so usmrtili brez sodnega postopka. Usmrtitveso izvajali v Koèevskem rogu, opušèenih jaških zasavskih premogovnikov ter drugod poSloveniji. Skupno število usmrèenih še ni povsem ugotovljeno, pojavljajo pa se razliène ocene(od osem do petnajst tisoè pobitih domobrancev). Ker so bili postopki opravljeni brez sodnegapostopka, pomenijo krvav madež na slovenski komunistièni preteklosti. Èeprav je komisijaza ugotavljanje odgovornosti za povojne poboje svoje delo opravljala veè let, do danes ni bilzanje obsojen nihèe'). Zmoti nas razlika v številu pomorjenih domobrancev, prav tako se nemoremo strinjati, da je zgolj dejstvo, da so bili pomorjeni brez sodne obravnave, razlog zakrvavi madež v slovenski komunistièni preteklosti. Pomembno je tudi, na kakšen naèin so bilipomorjeni, o èemer pa ne izvemo nièesar.

Prav tako ne izvemo nièesar o pobojih civilistov, tako med vojno kot po osvoboditvi. Zdi se, dahoèemo pozabiti, da je bilo med pobitimi tudi veliko nedolžnih žrtev, ki niso bile del nobenevojaške formacije ('Šele po padcu komunizma je bila v Sloveniji dovoljena slovesnost v spominpobitih domobrancev. V Koèevskem rogu je bila julija 1990 prva spravna slovesnost, ki sose je udeležili vidni predstavniki slovenskega politiènega in javnega življenja ter veè kot10.000 ljudi. Žrtvam povojnega poboja so v Koèevskem rogu in v drugih krajih pobojevpostavili spomenike. V Sloveniji naj bi bilo veè kot 100 grobišè'). Tudi v tem uèbeniku seljubljanski škof dr. Gregorij Rozman prišteva med domaèe izdajalce ('Procesi proti bivšimokupatorjem in izdajalcem so potekali proti zajetim okupatorjem in domaèim izdajalcem(na primer proti Leonu Rupniku, škofu dr. Gregoriju Rožmanu, èlanom vaških straž).Veliko obsojencev je bilo obsojenih na smrt').

VIII. DEMOKRACIJA

Gre veèinoma za t.i. parlamentarno demokracijo, ki je obravnavana skozi nevtralne vrednostnesodbe ('vzhodno od železne zavese se je uveljavil totalitaren komunistièni sistem, zahodno pademokratièni sistem'; 'Slovenci so podpirali demokratizacijo in sodelovanje z zahodnoEvropo, Srbi pa so se zavzemali za zaprto Jugoslavijo in se sklicevali na svojo slavnopreteklost'; 'prve demokratiène volitve po drugi svetovni vojni so potekale dve nedelji, 8.in 22. aprila 1990').

Demokracija kot t.i. ljudska, socialistièna demokracija se pojavlja kot nevtralna vrednostnasodba edino le v poimenovanju Jugoslavije po drugi svetovni vojni ('demokratièna

56

federativna Jugoslavija').

IX. DRAŽGOŠKA BITKA

'Partizani kot tudi na drugi strani okupatorji so izvedli številne vojaške akcije. Nekatere sodoživele velik odmev:

II. konec leta 1941 se je zaèela oborožena vstaja na Gorenjskem, kjer je veèji spopad bila

dražgoška bitka (januarja 1942). Nemci so partizanski bataljon napadli v krajuDražgoše. Po uspešnem umiku partizanov so Nemci vas zažgali, njene prebivalce papobili ali odgnali v taborišèa.'

V tem zadnjem primeru vidimo, da avtor ne omenja napada partizanov na nemško policijskopatruljo. Povod za celoten dogodek je torej napad Nemcev na partizane. Prav tako ne izvemonièesar o trajanju bojev in o tem, koga so Nemci pobili (moške) in koga odgnali v taborišèa(ženske in otroke), saj pisec uporablja skupen izraz 'prebivalci'.X. BRATSTVO IN ENOTNOST

V enem od primerov še vedno zasledimo povelièevanje pojma in predimenzioniranost('Uvedeno je bilo geslo »bratstvo in enotnost«, ki je postalo najpomembnejše geslo povojneJugoslavije. Pomenilo je, da bodo jugoslovanski narodi med seboj gojili prijateljstvo,sodelovanje in si med seboj pomagali, zlasti v gospodarstvu').

V drugem primeru je bralcu predstavljen kot mit, s katerim so skušale oblasti prikriti probleme,do katerih je prihajalo na osnovi mednacionalnih razlik ('komunistièni režim je desetletjaskušal z geslom »bratstva in enotnosti« ter represijami razlike prikriti').

XI. SOCIALIZEM

Zasledimo trditve, ki so morda v tem èasu, v katerem se nahajamo, kar nekoliko preživete innepotrebne ('najboljša podjetja so bila nagrajena z zastavami, najboljši delavci pa so bilirazglašeni za udarnike ali junake socialistiènega dela').

Socializem, kakršnega je gojila Jugoslavija po sporu s Sovjetsko zvezo, je prikazan kot nasprotjesovjetskemu socializmu in s tem trditev izzveni kot pohvala jugoslovanski poti v socializem ('Obtem je jugoslovansko vodstvo spoznalo, da sovjetski model socializma ni dober. Opustili soadministrativni socializem in zaèeli uvajati nov, decentraliziran sistem. Imenujemo gasamoupravljanje').

Izraz »socialistièen« se kot nevtralen pojavlja v nekaterih stalnih besednih zvezah inpoimenovanjih ('oktobrska socialistièna revolucija'; 'komunisti so se zavzemali tudi tasocialistièno revolucijo'; 'Socialistièna federativna republika Jugoslavija').

XII. KLERIKALCI

Najpogosteje je Cerkev omenjena kot nasprotnica komunizma, nikoli pa ni navedeno, zagovornicaèesa je bila. Na ta naèin komunizmu vedno pripade vloga žrtve neèesa, najpogosteje katoliškecerkve ('v spopadu med Slovenci je imela doloèeno vlogo tudi katoliška Cerkev. Nekateri

57

duhovniki so podprli osvobodilni boj in se mu celo pridružili. Mnogi duhovniki naGorenjskem in Štajerskem so bili žrtve nacizma. Bili so pobiti ali izgnani v taborišèa. VLjubljanski pokrajini pa je veèina duhovnikov pod vodstvom škofa Rožmana osvobodilniboj odklonila. Mnogi so v želji, da bi prepreèili širitev komunistiène revolucije, sodelovali zokupatorjem'; 'Procesi proti bivšim okupatorjem in izdajalcem so potekali proti zajetimokupatorjem in domaèim izdajalcem (na primer proti Leonu Rupniku, škofu dr. GregorijuRožmanu, èlanom vaških straž). Veliko obsojencev je bilo obsojenih na smrt'; 'KATOLIŠKITABOR – SLS se je zavzemala za slovensko avtonomijo, katoliške vrednote, pomembnejšovlogo Cerkve v družbi (od tod ime klerikalna), zašèito malega kmeta, bila je nasprotnicakomunistov').

Cerkev oèitno še vedno uvršèamo med t.i. sovražnike naroda ('junija 1945 so zaplenili zemljoin gozdove, industrijske obrate in banke v korist države tistim, ki so jih razglasili zasovražnike naroda: predvsem so bili to Nemci, vojni zloèinci in tisti, ki so med vojnosodelovali z okupatorji, zaplenjena je bila tudi posest Cerkve, bank in drugih gospodarskihdružb').

Pogosto se cerkveni dostojanstveniki omenjajo skupaj z italijansko in nemško vojsko('pridružili so se jim (beguncem – op. av.) številni politiki predvojnega mešèanskega taborain ljubljanski škof dr. Rožman. Skupaj z nemško in domobransko vojsko so se umikali naKoroško').

Predvsem o škofu dr. Rožmanu so zapisane nekatere neresnice ('GREGORIJ ROŽMAN,ljubljanski škof (1883 – 1959): predavatelj na teološki fakulteti v Celovcu in v Ljubljani, 1930.imenovan za ljubljanskega škofa, kot škof je vodil ideološki boj proti komunizmu, ob okupacijise ni najbolje znašel, izrekel je lojalnost italijanskemu predstavniku v Ljubljani, zavraèal jestike z OF in ni podpiral osvobodilnega gibanja, ob koncu vojne je zapustil Slovenijo in odšelv ZDA, na sodnem procesu v odsotnosti je bil obsojen na odvzem prostosti za dobo 18 let').

Podobno kot v uèbeniku iz leta 1997 in tudi poprej so skozi pozitivno vrednostno sodboprikazani predvsem duhovniki v èasu italijanske okupacije Primorske ('Italijani so ostronastopili proti zavednim slovenskim duhovnikom in uèiteljem'; 'njihovo delovanje (raznihdruštev v Italiji – op. av.) so omogoèili narodno zavedni duhovniki, ki so v ta namenustanovili organizacijo Zbor sveèenikov sv. Pavla').

Predstavljene pa so tudi nekatere totalitarne metode, ki jih je komunistièna partija vršila nadkatoliško cerkvijo ('Komunistièna oblast v Sloveniji se je moèno trudila, da bi omejila vplivkatoliške Cerkve, zlasti njen vpliv na kulturo in šolstvo. Prepovedali so verouk v šolah,preganjali so duhovnike in katoliško inteligenco ter ovirali izdajanje katoliškihèasopisov. Leta 1952 (v èasu najbolj nestrpnega odnosa do Cerkve) pa celo izkljuèili Teološkofakulteto iz Univerze. Verski prazniki niso bili veè državni prazniki. Da bi zmanjšala pomenbožièa, je oblast po vzoru Sovjetske zveze uvedla novo praznovanje ob koncu leta – dedkaMraza. Prvi sprevod dedka Mraza je Ljubljanèane razveselil leta 1949'), ki pa se pogostokonèajo s stavkom, ki naj bi omilil krutost komunistiènega režima.

XIII. OSVOBODILNA FRONTA

Tudi v tem uèbeniku je omenjeno, da je bil eden izmed ciljev Osvobodilne fronte, sicer bolj

58

drugotnega pomena, tudi izvedba socialistiène revolucije v Sloveniji. Vendar, ker ni nadaljepojasnjeno in obrazloženo, kaj je socialistièna revolucija pomenila in kakšne so bile njeneposledice, je uèinek trditve minimalen ali celo nièen ('Predstavniki KPS so se skupaj spredstavniki nekaterih levo usmerjenih strank in skupin (levo usmerjeni sokoli, kršèanskisocialisti, kulturni delavci) sešli 27. aprila 1941 v Ljubljani. Ustanovili so Protiimperialistiènofronto slovenskega naroda, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto – OF.Kasneje so sprejeli še program, ki ga imenujemo Temeljne toèke Osvobodilne fronteslovenskega naroda. Predvideval je boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda,obnovitev Jugoslavije po vojni in povojno svobodno odloèitev Slovencev o ureditvi v Sloveniji.Program je predvideval tudi izvedbo socialistiène revolucije v Sloveniji').

Med naštevanjem nalog pripadnikov Osvobodilne fronte ni zapisano, da je bila njihova nalogatudi izvajanje atentatov na drugaèe misleèe Slovence ('akcije odpora je od ustanovitve naprejizvajala tudi Osvobodilna fronta. Pripadniki OF so se urili v ravnanju z orožjem, prirejalirazne teèaje (telegrafske, zdravstvene) ter zbirali podatke o okupatorjih (obvešèevalnadejavnost). Izvajali so tudi sabotaže, atentate na predstavnike oblasti okupatorja indiverzantske akcije').

Poglavje, ki ima naslov 'KDO SO BILI PARTIZANI', kaže na povelièevanje partizanskegagibanja ('Prvi partizani so izhajali predvsem iz vrst komunistov. Najbolj izkušeni borci soprihajali iz vrst nekdanjih borcev iz španske državljanske vojne. Po vsej Sloveniji so posebneenote OF (imenovane Narodna zašèita) skrbele za mobilizacijo partizanskih prostovoljcevin jim pomagale pri odhodu v »gozdove«').

Bralcu se poskuša vzbuditi mišljenje, da je bila oblast na osvobojenih ozemljih dejansko v rokahljudi ('Na njegovem ozemlju (partizansko osvobojeno ozemlje – op. av.) je delovala OF.Prebivalci osvobojenega ozemlja (starejši od 18 let) so volili predstavnike OF v narodneodbore, ki so prevzeli oblast nad ozemljem').

V naslednjem odstavku se želi življenje v èasu »vladanja« Osvobodilne fronte, prikazati kotnekaj povsem normalnega, kot dogajanje, ki je potekalo brez kakšnih pretresov. Pripripovedovanju o tem, kako so partizani prišli do hrane, je na koncu mimogrede navrženo, daso partizani hrano jemali tudi nasilno. Trditev izzveni, kot da je to pomenilo kazen zadezerterstvo in izdajstvo, èeprav vemo, da so partizani nasilno jemali tudi od kmetov, ki zgoljniso bili njihovi pristaši ('Narodni odbori OF so skušali življenje na osvobojenem ozemljuorganizirati èim bolj normalno. Poleg tega so morali poskrbeti za preskrbo partizanskih èet.Na zaèetku vojne so morale partizanske èete same poiskati hrano. Pozneje so narodni odborido hrane prišli tako, da so jo odkupovali od kmetov, za kar so jim podelili obveznice inpotrdila. Plaèevali so tudi z denarjem, ki so ga dobili s prostovoljnimi prispevki in narodnimdavkom. Okupatorjevim sodelavcem ali dezerterjem so hrano odvzeli prisilno').

V uèbeniku iz leta 1997 je zapisano, da je OF zapovedala (torej ukazala) kulturni molk, vuèbeniku iz leta 2005 pa je trditev omiljena, in sicer naj bi OF samo pozvala ljudi h kulturnemumolku. Odstavek je zakljuèen s trditvijo, ki izzveni nekam v prazno, kot bi bila nedokonèana,tako da bralec prièakuje, da bo o tem izvedel še kaj veè, a se to ne zgodi ('Aprila 1942 je OFobjavila poziv h kulturnemu molku. V njem je pozvala umetnike, naj ne sodelujejo prikulturnih prireditvah italijanskega okupatorja in njihovem tisku. Prebivalce pa je pozvala,naj ne obiskujejo prireditev, ki jih prirejajo okupatorji. Nekateri Ljubljanèani se pozivu hkulturnemu molku niso pridružili').

59

Poudarja se tudi kulturna dejavnost v OF, ni pa eksplicitno zapisano kot je bilo to v uèbenikuiz leta 1997, da so jo uporabljali za spodbujanje borbenosti ('Kulturna dejavnost se je zaèelaže v okupirani Ljubljani. /…/ Mnogi umetniki in kulturni delavci so z OF sodelovali že predodhodom v partizane. Na osvobojenem ozemlju so organizirali mitinge, gledališke predstave,pevske zbore, folklorne skupine, orkestre…').

Zapis o delovanju OF in še posebej o VOS-u je pristranski, riše èrno-belo sliko, v katerikomunisti spet nastopajo v vlogi žrtve svojih »stalnih sovražnikov«, mešèanske desnice('Komunistièna stranka se je odloèila za oborožen odpor in s somišljeniki ustanovila OF.Mešèanski tabor se je odloèil za lojalnost do okupatorja. V svoji politiki èakanja je postajal vsebolj nestrpen do OF in komunistov, ki so med Slovenci dobivali vse veè podpore.').

Pri opisovanju nalog in dejavnosti VOS-a beremo o »kazenskih sankcijah za izdajalce«. Ta izrazni nikjer pojasnjen, nikjer ni omenjeno, da so bili to umori nedolžnih ljudi, ki so bili krivi edinotega, da so mislili drugaèe kakor komunisti, da so zagovarjali drugaène vrednote kakorkomunisti in da so imeli drugaèno vizijo prihodnosti kakor komunisti ('OF je ob tem okrepilasvojo Varnostno-obvešèevalno službo (VOS). Zbirala je podatke o sodelavcih in akcijahokupatorja, reševala aktiviste OF iz zaporov ter izvajala sabotaže v okupatorjevih skladišèihin obvešèevalnih centrih. Septembra 1941 je vodstvo osvobodilnega gibanja sprejelo odlok okazenskih sankcijah za izdajalce. Izvajanje odloka je sprejela VOS. Od jeseni 1941 naprej jeVOS »s smrtjo kaznovala« številène protikomunistièno usmerjene Slovence, med njimi mnogeugledne politike (dr. Marko Natlaèen, bivši ban) in duhovnike (dr. Lambert Ehrlich)'). Obprebiranju odlomka se vprašamo, zakaj narekovaji oklepajo besedo »smrt«. Edina beseda, kibi jo morali oklepati, je beseda »kaznovali«, saj je posameznik lahko kaznovan samo za nekaj,kar je zagrešil. Nasproti komunistom spet stojijo »protikomunistièni« Slovenci, ki vseskozineèemu nasprotujejo. Izraz bi lahko ustrezno nadomestili z izrazom »drugaèe misleèi«.

Vprašamo se tudi, kako je lahko izid volitev, za katere je jasno, da so pomenile goljufijo, zazgodovinarje realen. In kako je lahko takšen paradoks zapisan v uèbeniku zgodovine ('Volitvenovembra 1945 so prinesle zmago Ljudski fronti Jugoslavije (v Sloveniji se je imenovalaOsvobodilna fronta). Kljub goljufijam in pritiskom je bil izid volitev po ocenahzgodovinarjev realen').

XIV. KOMUNIZEM

V precej primerih gre za nevtralne vrednostne sodbe, ki komunizem prikazujejo npr. kottotalitarni sistem ('sovjetski èasopisi in radio so opevali dosežke komunizma in Stalina';'vzhodno od železne zavese se je uveljavil totalitaren komunistièni sistem, zahodno pademokratièni sistem'; 'komunistièni režim je desetletja skušal z geslom »bratstva inenotnosti« ter represijami razlike prikriti').

Prikazani so tudi kot monopolna organizacija, ki je brez predsodkov hotela uveljaviti prevladonad vsem in vsemi ('Državne odloèitve so sprejemali izvršni organi pod vodstvomkomunistov v Beogradu. Vojska, policija in tajna služba so bile pod nadzoromkomunistov. /…/ Komunisti, ki so se zavedali, da so bile nerešene narodnostne napetostiena glavnih napak pred-vojne Jugoslavije, so skušali spodbujati enakopravnost insodelovanje med narodi'; 'Kljub temu (da bo ljudstvo odloèalo o ureditvi države – op. av.) so

60

komunisti takoj po osvoboditvi s sprejetjem številnih zakonov uzakonili premoèkomunistiène partije. Na vse kljuène položaje v državi so postavile svoje ljudi. Pomembnovlogo v družbi so imele vojska, policija in tajna služba (imenovana OZNA)').

Prikazana je tudi represija, s katero so komunisti obvladovali katoliško cerkev('komunistièna oblast v Sloveniji se je moèno trudila, da bi omejila vpliv katoliške Cerkve,zlasti njen vpliv na kulturo in šolstvo. Prepovedali so verouk v šolah, preganjali so duhovnikein katoliško inteligenco ter ovirali izdajanje katoliških èasopisov. Leta 1952 (v èasu najboljnestrpnega odnosa do Cerkve) pa celo izkljuèili Teološko fakulteto iz Univerze. Verski praznikiniso bili veè državni prazniki. Da bi zmanjšala pomen božièa, je oblast po vzoru Sovjetskezveze uvedla novo praznovanje ob koncu leta – dedka Mraza').

Zelo skopo in zato neverodostojno in pomanjkljivo je opisano ravnanje komunistiènih oblastiz vrnjenimi domobranci ('Ker so bili postopki opravljeni brez sodnega postopka, pomenijokrvav madež na slovenski komunistièni preteklosti. Èeprav je komisija za ugotavljanjeodgovornosti za povojne poboje svoje delo opravljala veè let, do danes ni bil zanje obsojennihèe').

V zvezi z obraèunavanjem z drugaèe misleèimi, se tudi tu uporablja izraz »nasprotnikikomunistov«, kakor, da je komunizem edini znani pogled na svet ('Za povojni èas so biliznaèilni številni sodni procesi, s katerimi je nova komunistièna oblast obraèunavala ssvojimi nasprotniki – politiki bivšega režima, lastniki kapitala (trgovci, industrialci,premožnimi kmeti), ki so jih imeli za razredne sovražnike, ali s Cerkvijo, ki je nasprotovalakomunistiènemu prevzemu oblasti'). Koristno bi tudi bilo, èe bi bilo zapisano, kaj je topomenilo, kakšne so bile posledice takšnega obraèunavanja. Prikazano je tudi, kako moèanvpliv so imeli komunisti na razliène sfere javnega življenja ('Ljudska prosveta je organiziralaštevilne prireditve in spodbujala izdajanje knjig, ki so opevale uspehe komunistiènihoblasti. Komunistièna oblast ni dopušèala kritike in po njenem mnenju je bil namenkulture služiti komunizmu in delavskemu razredu').

Beremo tudi o cilju komunistov, ki pomeni komunistièno revolucijo. Toda s to temo pisecopravi v enem stavku, zato ne izvemo nièesar o izvajanju in posledicah te revolucije ('nasprotnoso se levo usmerjene politiène skupine (zlasti komunistiène stranke) poleg osvoboditvezavzemale za prevzem oblasti in revolucionarne spremembe po vojni').

Komunisti in komunizem pa so prikazani tudi kot žrtev Cerkve ('kot škof je vodil ideološki bojproti komunizmu (Gregorij Rožman – op. av.)'), mešèanske desnice ('Komunistiènastranka se je odloèila za oborožen odpor in s somišljeniki ustanovila OF. Mešèanski taborse je odloèil za lojalnost do okupatorja. V svoji politiki èakanja je postajal vse bolj nestrpendo OF in komunistov, ki so med Slovenci dobivali vse veè podpore') in vaških straž inSlovenske ljudske stranke ('ustanavljanje vaških straž so podpirali zlasti politiki nekdanjeSLS, saj naj bi z njimi unièili komuniste').

Predstavljeni so kot najbolj zaslužni za odpor proti okupatorju, ki pomeni lahko samo pozitivnodejanje, noben drug naèin nikoli ni bil sprejemljiv ('ob kapitulaciji jugoslovanske vojske sokomunisti prvi zaèeli zbirati orožje in strelivo ter se pripravljati na odpor').

Izraz »komunizem« je nekajkrat na svojstven naèin povezan z Jugoslavijo ('Jugoslavija jeostala totalitarna država do svojega propada, a je razvijala svojo pot komunizma';

61

'Jugoslavijo, neobièajno komunistièno državo, je sestavljalo šest narodov ter številneetniène skupnosti').

Tudi komunisti v Sloveniji v drugi polovici 80. let so prikazani skozi pozitivno vrednostnosodbo, èeprav vemo, da so še dolgo po osamosvojitvi držali (oz. bolje reèeno, še držijo) v rokahveèino vzvodov oblasti, od gospodarstva, sodstva, medijev..., kar bi prav tako lahko oznaèili zazatiranje civilne družbe ('ozraèje v Sloveniji se je v drugi polovici 80. let zaèelo spreminjati inslovenski komunisti niso veè zatirali civilne družbe, èeprav je nanje pogosto pritiskalaoblast v Beogradu').

XV. NARODNOOSVOBODILNI BOJ

V uèbeniku je pojem osvobodilni boj omenjen najpogosteje pod nekoliko drugaènim izrazom»odporniško gibanje, partizansko gibanje«. Tudi tu se nadaljuje ohranjanje velièastne podobeosvobodilnega boja ('središèe slovenskega narodnega odpora je bilo v prvih mesecih pa dopomladi 1942 v Ljubljani, saj je bilo tu vodstvo Osvobodilne fronte. V Ljubljani so delovali tudirazne delavnice in skladišèa za potrebe odporniškega gibanja. /…/ Da bi zatrliodporniško gibanje so okupatorji streljali talce, ljudi zapirali v zapore in jih pošiljali vinternacijska taborišèa (Gonars v Italiji, otok Rab). Èeprav so okupatorji skušalipartizansko gibanje unièiti, je število partizanov v Sloveniji in Jugoslaviji vztrajnonarašèalo. Še posebno se je poveèal priliv prostovoljcev v partizane po kapitulaciji Italije,jeseni 1943. Pomen partizanskega gibanja – da namreè pomaga zaveznikom v boju protifašizmu – so priznali tudi zavezniki na teheranski konferenci (novembra 1943). Partizani kottudi na drugi strani okupatorji so izvedli številne vojaške akcije. Nekatere so doživele velikodmev: sredi leta 1942 so Italijan, da bi unièili partizansko osvobodilno gibanje vLjubljanski pokrajini, izvedli veliko ofenzivo na Koèevskem. Italijani so postrelili in vtaborišèa odpeljali veliko ljudi, mnoge vasi so požgali. Kljub obsežni ofenzivi partizanskogibanje v Ljubljanski pokrajini ni bilo unièeno; spomladi 1944 so Nemci na ozemljuLjubljanske pokrajine izvedli ofenzivo, ki naj bi unièila partizansko gibanje. Èeprav sozavzeli in požgali številne kraje, partizansko gibanje ni bilo unièeno; 'preobrati nasvetovnih bojišèih in sodelovanje s poveljstvom zavezniških sil so okrepili partizanskoosvobodilno gibanje. Tehnièno se je gibanje opremilo predvsem o kapitulaciji Italije.Poveèalo se je tudi število borcev'; 'med drugo svetovno vojno so se slovenski partizani, ki sobili sestavni del jugoslovanskega partizanskega gibanja, bojevali za osvoboditevslovenskega ozemlja in združitev vseh Slovencev').

Pogosto se omenja in povelièuje tudi vloga kulture kot gonilne sile osvobodilnega boja('posebno velika je bila vloga kulture v osvobodilnem boju, saj so z njeno pomoèjo gojiliborbenost Slovencev. /…/ V osvobodilnem boju se je kulturna dejavnost najboljrazmahnila na osvobojenem ozemlju in v partizanskih èetah. Mnogi umetniki in kulturnidelavci so z OF sodelovali že pred odhodom v partizane. Na osvobojenem ozemlju soorganizirali mitinge, gledališke predstave, pevske zbore, folklorne skupine, orkestre. Nastaloje veliko partizanskih grafik (France Miheliè, Nikolaj Pirnat) in pesmi (Karel Destovnik –Kajuh), ki so upodabljale narodnoosvobodilni boj').

Dogodki, ki vodstvu osvobodilnega boja oz. partiji niso bili v èast, so omenjeni le skopo, brezkakšnih podrobnejših pojasnil ter zavajajoèe, saj so t.i. »kazenske sankcije« (že poimenovanjeje nekoliko sporno, saj so bili pogosto ljudje umorjeni zgolj zato, ker so mislili drugaèe kot

62

partija) doletele vsakogar, ki je bil kakorkoli sumljiv in ne le t.i. izdajalce ('septembra 1941 jevodstvo osvobodilnega gibanja sprejelo odlok o kazenskih sankcijah za izdajalce.Izvajanje odloka je sprejela VOS').

63

Èetrto poglavjeMag. Špela Trunk: Uèbeniki za zgodovino v gimnaziji

1. LETNIK GIMNAZIJE

UÈBENIKI:

2. Berzelak, S. 2006. STARE DOBE: zgodovina za 1. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. (181strani)

3. Brodnik, V. ... [et. al.]. 2004. ZGODOVINA 1. Uèbenik za prvi letnik gimnazije. Ljubljana:DZS. (270 strani)

I. JEZUS IN KRŠÈANSTVO

1. V uèbeniku Stare dobe v okviru poglavja Rimska kultura (str. 126 – 132), podpoglavjeKršèanstvo od preganjane do državne religije (str. 130 – 132) na strani 130 lahkopreberemo, kaj naj bi bil vzrok preganjanja kršèanske vere in Jezusove usmrtitve: “Jezusin kristjani so imeli tudi številne nasprotnike. Ker se je oblast bala njihovega vse veèjegavpliva in odloènega zavraèanja njihovih bogov, so Jezusa obsodili na smrt, ki jo je potrdiltudi rimski prokurator Poncij Pilat (èeprav je sam menil, da Jezus ni kriv in si je pri temsimbolièno umil roke).”

K temi o preganjanju kršèanstva uèbenik pristopi s pozitivnim odnosom do preganjane religije:“Kršèanstvo je z optimistiènim odnosom do življenja, nenasilnostjo, poudarjanjem ljubeznido bližnjega, enakosti med ljudmi in predvsem z Jezusom kot odrešenikom dobivalo vse veèprivržencev, predvsem med nižjimi plastmi rimske družbe. ... Prvi kristjani so bili zelo tesnopovezani med sabo. Skrbeli so za revne èlane, pomagali drug drugemu in skupaj reševaliživljenjske stiske. ... do kristjanov je bila rimska oblast sprva strpna, ko pa se je njihov vplivrazširil po vsem imperiju, jih je zaèela preganjati, saj so zavraèali èašèenje cesarjev in rimskebogove. Prvi naèrtni poboji kristjanov so se zgodili med vladavino cesarja Nerona, ponovilipa še v dobi cesarjev Decija in Dioklecijana.”

2. Uèbenik Zgodovina 1 v okviru poglavja Zaèetki kršèanstva (str. 187 – 192) najprejpopolnoma preveè podrobno (in posledièno tudi prezahtevno) piše o Palestini v èasu predJezusovim rojstvom (v èasu Selevkidov in Hasmonejcev). Tudi podpoglavje o Jezusovi smrti(str. 191, 192) zajema kar celo stran. Kar je na splošno moteèe v celotnem uèbeniku, jemenjanje “normalnega” in drobnega tiska. Slednji je ponekod zelo obsežen, hkrati pa jebranje le-tega zaradi majhnosti èrk precej naporno. Menim tudi, da je povsem nepotreben,saj je uèbenik že tako ali tako preobsežen in številne teme obravnava skrajno podrobno. Ovzrokih za Jezusovo smrt tako lahko med drugim preberemo: “Jezus si je zaradi svojeganauka pridobil tudi številne nasprotnike. Veliko pristašev ga je zapustilo, ker ni hotelpostati politièni voditelj v boju proti rimski oblasti, saj so napaèno razumeli njegovo miselo prihodu Božjega kraljestva. .. Farizejem se je zameril, ker ni dosledno spoštoval Postave,saj je nekatere èudeže opravil celo na soboto, ki je Judom sveta, posveèena le Gospodu(Bogu) in tedaj zato ne smejo delati. Veliki duhovniki ga niso marali, ker je nasprotovaltemplju in govoril, da je Božji sin, kar je nasprotovalo judovski veri. Tako so proti Jezusu

64

skovali zaroto... Jezusa je po prijetju najprej zaslišal sinedrij, pred katerim je Jezus potrdilobtožbo (na vprašanje, ali je on Božji sin je Jezus molèal, op. av.), èeš da je Božji sin. ...Sinedrij ga je zato hotel obsoditi na smrt, ker pa je smrtno obsodbo lahko izrekel leprokurator, je moral Jzus iti še na zaslišanje k tedanjemu prokuratorju Ponciju Pilatu. Taga je naželjo sinedrija in ljudstva obsodil na smrt, èeprav je sam menil, da ni kriv, in si jezato simbolièno umil roke, èeš da za razsodbo ni odgovoren.”

V okviru teme o preganjanju kristjanov je v primerjavi s prejšnjim uèbenikom kršèanska veraobravnavana prej nekoliko negativno: “Zaradi posebnega naèina življenja in mišljenja so sekristjani kmalu zapletli v spor z državo. Do prvih nesporazumov je prišlo, ker kristjani nisohoteli po božje èastiti cesarjev, kar so drugi imeli za nedomoljubno dejanje.... Razumljivo je,da je širjenje kršèanstva povzroèilo med pogani strah in nelagodje, saj so se èutili vse boljogrožene. Privržence nove vere so zaèeli naèrtno preganjati. Zaèelo se je z lokalnimpogromom cesarja Nerona poleti leta 64. tudi kasnejša preganjanja so bila samo obèasna,vendar so jih izvajali tudi najbolj tolerantni cesarji.”

II. SLOVANI1. V uèbeniku Stare dobe v okviru poglavja Preseljevanje ljudstev (str. 149 – 152), podpoglavjeSlovani (str. 151 – 152) ne moremo prebrati nièesar o izvoru Slovanov oz. o izvoru našihprednikov. Opisan je predvsem njihov naèin življenja ter smeri njihove poselitve.

2. V uèbeniku Zgodovina 1 v okviru poglavja Germani in Sloveni pred velikom preseljevanjem(str. 204 – 208), se podpoglavje Slovani (str. 207 – 208) zaène z vprašanjem, ki prejudiciraprvotno domovino Slovanov (res pa je, da uporabi pridevnik “domnevna”): “Kje je bildomnevna pradomovina (prvotna domovina) Slovanov?” Za razliko od prejšnjegauèbenika izvemo tudi nekaj o domnevnem izvoru plemena : “Podobno kot Germani tudiSloveni niso bili enotna etnièna skupnost. Razvili so se iz mešanice razliènih indoevropskihin drugih ljudstev. ... Skopi podatki rimskih avtorjev iz prvih stoletij po Kr. Se nanašajona Venede ali Venete (teh Venetov ne smemo enaèiti z venetskim ljudstvom med Padomin Istro), ki naj bi po mnenju nekaterih raziskovalcev pomenili Slovane.”

Uèbenik ZG1 poglavju o Arabcih in Islamu namenja kar sedem strani in pol (za primerjavo istotemo uèbenik SD obravnava na slabih treh straneh; uèbenik ZG1 pa obravnavi kneževnineKarantanije namenja dobrih šest strani, medtem ko uèbenik SD na dobrih štirih straneh).

III.KNEŽEVINA KARANTANIJA1. V uèbeniku Stare dobe v okviru poglavja Slovensko ozemlje v zgodnjem srednjem veku (str.170 – 179) dogajanje okoli nastanka kneževine Karantanije obravnava v štirih podpoglavjih:- Samova plemenska zveza (str. 172, 173),- Karantanija (str. 173, 174),- Izguba zunanje samostojnosti (174, 175) in- Izguba notranje samostojnosti (176).

Uèbenik definira Karantanijo kot “najstarejšo zgodnjesrednjeveško plemensko tvorbo vvzhodnoalpskem prostoru”. Kot slovensko posebnost navaja razred kosezov, “saj podobnegasloja nižjega plemstva (ali svobodnih kmetov), ki bi imel tako veliko vlogo pri imenovanjuvladarjev, v drugih srednjeveških družbah ni mogoèe zaslediti.” Obred ustolièevanja knezov

65

in kasnejših koroških vojvod je opisan precej skopo, in še to le preko odlomka iz dela BogaGrafenauerja Ustolièevanje koroških vojvod iz leta 1994. Nikjer ni omenjeno pomembnodejstvo, da je obred potekal v slovenskem jeziku ter da je šlo za prve zametke demokracije vdružbi. Premalo poornosti oz. preskop komentar je dodan tudi fotografiji knežjega kamna(“Knežji kamen, na katerem so karantanski knezi simbolno prevzemali oblast, hranijo vKoroškem deželnem muzeju v Celovcu.”) ter najstarejši danes znani upodobitvi ustolièevanjakoroških vojvod (“Najstarejša danes znana upodobitev ustolièevanja koroških vojvod iz leta1479.”).V okviru predzadnjega podpoglavja (str. 175) uèbenik omenja tudi Brižinske spomenike in sicerle kot komentar: “Brižinski spomeniki so najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku.Nastali so ok. Leta 1000 na posestvih freisinške škofije najverjetneje v kraju Otok ob Vrbskemjezeru na Koroškem) in so jih duhovniki uporabljali pri opravljanju slovenskega bogoslužja.Danes jih hrani Bavarska državna knjižnica v Münchnu.”

V nadaljevanju v sklopu zadnjega podpoglavja lahko zelo na kratko beremo o Karnioli: “O tejtvorbi imamo zelo malo virov, frankovski državni anali z zaèetka 9. stoletja pa omenjajojužno od Karavank “Krajnce (Karniolce), ki živijo ob reki Savi”. Ker so prej prebivalce tegaobmoèja oznaèevali le z imenom Slovani, ime Krajnci že oznaèuje nastajanje države, a zzasedbo tega prostora so njen razvoj ustavili Franki. Èeprav je znan le ne knez v Karnioli, jeto vendarle dokaz, da sta obstajali dve slovanski plemenski kneževini v vzhodnoalpskemprostoru”.

Uèbenik piše še o Spodnji Panoniji (str. 177) ter na dveh straneh (str. 177, 178) predstavivsakdanje življenje naših prednikov (dejavnosti, orodje, verovanje – predstavitev slovanskihbogov).

2. V uèbeniku Zgodovina 1 v okviru poglavja Kneževina Karantanija (str. 246 – 248) beremoo Samovi plemenski zvezi in nastanku Karantanije ter o družbeni podobi Karantanije in oustolièevanju karantanskih knezov in koroških vojvod. Uèbenik definira Karantanijo kot“najstarejšo zgodnjesrednjeveško politièno tvorbo v Vzhodnih Alpah”. Navaja tudi koseze kotslovensko posebnost ter opredeli njihovo vlogo v karantanski družbi, ne utemelji pa, zakaj sobili posebnost v evropskem prostoru. O obredu ustolièevanja na kratko piše v uvodupodpoglavja (kjer eksplicitno ne zapiše, da je obred potekal v slovenskem jeziku), podrobnejepa v odlomku iz dela opata Janeza Vetrinjskega Knjige resniènih zgodb iz prve polovice 14.stoletja, kjer tudi zasledimo podatek, da je obred potekal v slovenskem jeziku. Zelo podrobnosta opisana tako knežji kamen (komentar ob fotografiji: “Knežji kamen, Deželni muzej vCelovcu; Knežji kamen je 0,65 m visoki spodnji del jonskega stebra, ki izvira iz ruševinrimskega mesta Virunuma. V kneževini Karantaniji je stal kot simbol knežje oblasti navojaškem zbornem prosotru znotraj Krnskega gradu. Na njem so Karantanci ustolièevalisvoje kneze in pozneje Korošci svoje vojvode.”) kot vojvodski stol (“Vojvodski stol je groboizdelan iz kamnitih blokov , ki izvirajo iz mrstnih ruševin Virunuma. Sestavljata ga dvasedeža: vojvodski, nekoliko višji in lepše izdelan, je obrnjen proti vzhodu, in palatinsko-grofovski (sedež goriškega grofa kot koroškega palatinskega grofa), ki je obrnjen protizahodu. Še danes stoji na svojem starem prostoru sredi Gosposvetskega polja. S prvotnimobredom ustolièevanja nima povezave. Domnevno je bil postavljen v 9. stol. Kot izraz fevdalneoblasti nad Karantanijo. Z njim je simbolièno poudarjen veèji pomen in ugled oblasti, ki joje vojvoda dobil od države, od oblasti, ki jo je prejel ob domaèem obredu ustolièevanja napreprostejšem knježjem kamnu.”).

66

Karnioli uèbenik sicer namenja posebno podpoglavje (str. 249, 250) v okviru poglavjaKarantanija izgublja samostojnost (str. 249, 250), vendar o njej piše dokaj skopo in medlo:“Karniola je bila poleg Karantanije druga slovanska plemenska kneževina vzhodnoalpskemprostoru. Njen nastanek je povezan s frankovskim širjenjem proti jugovzhodu. Dolgoletnevojne Karla Velikega z Avari so popolnoma zdrobile avarsko moè na nekdanjem avarskemgospostvu so se izoblikovale posamezne plemenske skupnosti. Ena od the je bila kneževinaKarniolcev, ki je kasneje v letih 795 – 796 priznala vrhovno oblast frankovskega vladarja.”

V okviru poglavja Karantanija izgublja samostojnost (str. 249, 250), podpoglavjePokristjanjevanje v obliki komantarja beremo o Brižinskih spomenikih nekoliko bolj podrobnokot v uèebniku SD: “Brižinski spomeniki, tri v karolinški miniskuli ohranjena slovenskabesedila, so najstarejši dokumenti misijonarske dejavnsoti med predniki Slovencev. Nastaliso verjetno že v prvi polovici 9. stoletja na posestvih freisinške škofije, èeprav do danes nipovsem jasno kje: v sami freisinški škofiji ali na njenih posestvih na zgornjem Koroškem.Besedila, pisana v staroslovenskem jeziku, vsebujejo dva spovedna obrazca in pridigo ogrehu, služila pa so kot pomoè pri oznanjevanju kršèanske vere med Karntanci. Brižinskespomenike danes hrani Bavarska državna biblioteka v Münchnu.”

Uèbenik piše še o Spodnji Panoniji (str. 253, 254), Velikomoravski (str. 255), Kijevski Rusiji(str. 255, 256) ter slovanskih državah na Balkanu (str. 257, 258).

2. LETNIK GIMNAZIJE

UÈBENIKI:

1. Berzelak, S. 2002. SREDNJI IN NOVI VEK: zgodovina za 2. letnik gimnazij. Ljubljana:Modrijan. (192 strani)

2. Hozjan, A. 2005. ZGODOVINA 2: uèbenik za 2. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. (319strani)

I. SHIZMA IN INVESTITURNI BOJ

1. V uèbeniku Srednji in novi vek v okviru poglavja SVET OD 10. DO 15. STOLETJA (str. 7 do24) zasledimo podpoglavje Shizma in investiturni boj (str. 21, 22) lahko beremo o takratnemnaèinu imenovanja papežev, so papeži prikazani kot aristokrati, vendar ne s pomoèjoslabšalnega izrazja: “Na imenovanja papežev so vplivale razliène rimske družine in politiènestranke. Tako so na papeški prestol prihajali aristokrati, ki so svojo kariero in življenjekonèali kot žrtve razliènih zarot.”

Dogajanje okoli spora med papežem Gregorjem VII. in nemškim cesarjem Henrikom IV. obauèbenika podajata razlièno. Uèbenik SNV na strani 21 piše: “Ker so nemški plemièi izkoristilicesarjevo nemoè in zaèeli državljansko vojno, je Henrik IV. Odšel v Canosso in se spokorilpred papežem. Ta je nato izobèenje preklical. Razlike zasledimo tudi v obravnavanjuposledic investiturnega boja in tega, kdo se je moral odpovedati imenovanju škofov: “Papežuje stem zrasel ugled in Henrikov sin Henrik V. se je leta 1122 moral odpovedati imenovanju

67

škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Pomen zmage v investiturnem boju je bil zakatoliško cerkev zelo velik, saj se je otresla vpliva laikov. S tem se je poveèala moè papeževv katoliških deželah, okrepil pa se je tudi njihov vpliv na vseh podroèjih življenja.”

2. V uèbeniku Zgodovina 2 v okviru poglavja EVROPSKI PROSTRO OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91) zasledimo podpoglavjeInvestiturni boj (str. 73), v katerem je papež v procesu umešèanja prikazan s pomoèjonegativnega, slabšalnega izrazja: “Poglavje zase je bilo umešèanje rimskega škofa – papeža:umešèalo ga je rimsko mestno plemstvo, ki mu je šlo le za njegovo oblast in moè. Na papeškistol so prihajali slabotni ljudje, nevredni naziva.”

Uèbenik Zgodovina 2 opisuje dogajanje med papežem Gregorjem VII. In nemškim cesarjemHenrikom IV. Drugaèe kot uèbenik SNV: “To (izobèenje iz Cerkve, s katerim je vse podložnikeodvezal prisege fevdalne zvestobe in pokoršèine (op. av.) je kralja zelo oslabilo ter mu idvzelougled v sami Nemèiji in prisiljen je bil opraviti pokoro pred papežem. Leta 1077 je z vojskoprišel v Italijo, vendar ne na vojno (odveè, op. av.), temveè do gradu Canossa v italijanskihApeninih, kamor se je umaknil Gregor. Ponižanje najmoènejšega svetnega vladarja pa nipripomoglo k rešitvi investiturnega problema, saj je tudi nemško plemstvo, ki se ni strinjaloz vladarjem, Henrika odstavilo. Papež ga je vnoviè izobèil in spor se je razširil po vsejItaliji in cesarstvu.” V tem besedilu opazimo tudi nedosledno uporabo poimenovanjvladarskih naslovov; med tem ko v prvem stavku avtor govori o “kralju” (v SNV o “cesarju”),pa v zadnjem stavku omenja “cesarstvo”. Po konèanem investiturnem boju, naj bi bil cesarFriderik II. tisti, ki je na zahtevo papeža Inocenca III. (1198 – 1216) konèal imenovanje škofovoz. papeža s strani svetnega vladarja. Uèbenik Zgodovina 2 o tem piše v posebnem podpoglavjuPrevlada papeštva po smrti cesarja Friderika II. na strani 74. Za dogajanje v obdobju za èasavladanja Henrika V. pa navaja le, da sta se s papežem pogodila s konkordatom v Wormsu 1122,ki je imel podobna doloèila kot v Angliji in Franciji, kjer sta se vladarja odpovedala investituri,obdržala pa pravico obdaritve škofa s cerkveno posestjo in pravico do prisege zvestobe.

II. DUHOVŠÈINA

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SREDNJEVEŠKO PODEŽELJE (str. 24 do 32),podpoglavje Plemstvo in duhovšèina (str. 25, 26) korektno skozi nevtralnego izrazjae piše osocialni razslojenosti duhovnih poklicev tedanjega èasa: “Duhovšèina je bila najbolj izobražensloj tedanjega èasa, bila pa je – podobno kot plemstvo – zelo razslojena. Visoki cerkvenidostojanstveniki so izhajali iz plemstva in zaradi bogastva živeli razkošno, veèina navadnihduhovnikov in menihov pa je bila zelo nizko na premoženjski družbeni lestvici, zato se njihovoživljenje ni prav dosti razlikovalo od kmeèkega. Ker so tudi nekateri vladarjevi sorodniki indrugi visoki plemièi postajali visoki cerkveni dostojanstveniki, so nemalokrat slabo skrbeliza duhovno življenje Cerkve. Bolj sta jih zanimala razkošje in bogatenje. To je že v srednjemveku povzroèalo nezadovoljstvo nižjih slojev – tudi nižje duhovšèine in predvsem nekaterihmenihov.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPSKI PROSTOR OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91) v poglavju POLOŽAJPLEMSTVA IN DUHOVŠÈINE (str. 67 – 69), podpoglavje Duhovšèina za prikaz duhovnikovin drugih cerkvenih dostojanstvenikov uporablja dokaj slabšalno izrazje, ob èemer izpostavlja

68

negativne vidike življenja duhovnikov, zanemarja pa njihov pozitivni doprinos k družbi: “Drugivisoki red srednjeveške družbe – duhovšèina – je skrbel za èlovekovo dušo, za vodilni položajcerkve v vsakdanjem življenju, v miselni in umetnostni ustvarjalnosti. Izobrazba veèjega deladuhovnikov je bila vprašljiva in skromna. Obsežna zemljiška posest, ki se je z darili še veèala,jim je omogoèala lagodno življenje, enako plemstvu. Niè èudnega – pretežni del župnikov,višje duhovšèine in menihov je sprva izhajalo iz domaèih plemiških vrst.”

Zanimivo je, da uèbenik Srednji in novi vek dosledno uporablja poiemnovanje za katoliškocerkev v primeru, da samostalnik stoji brez pridevnika katoliška, z veliko zaèetnico, torej“Cerkev” , med tem ko uèbenik ZG2 uporablja ne tem mestu malo zaèetnico, torej “cerkev”.

III.MENIŠTVO

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja DUHOVNI SVET SREDNJEGA VEKA (str. 41do 50) v uvodu katerega zapiše nekaj zaslug katoliške cerkve na tem podroèju: “Veliko vlogov nejm (zahodnoevropskem kulturnem prostoru, op. av.) je imela Cerkev, ki je bila glavnausmerjevalka miselnosti tistega èasa, nosilka kulturnih dejavnosti in najveèja naroènicaumetnostnih del.” Podpoglavje Plemstvo in duhovšèina (str. 41 – 43) na strani 42 obravnavazaèetke meništva in podrobneje predstavi nekatere meniške redove. Pri tem uporabljanevtralno izrazje in poudari trdoto meniškega življenja: “Konec 11. stoletja so zaèeli nastajatištevilni novi meniški redovi, ki so v nasprotju s Clunyjem v ospredje postavljali uboštvo inizredno strogo meniško disciplino.” V nadaljevanju predstavi glavne znaèilnosti nekaterihmeniških redovov (kartuzijanov, cistercijancev, dominikancev, franèiškanov) ter njihove nazorein dejavnosti. Kot zanimivost na isti strani predstavi tudi dva pogleda na življenje istegameniha, zadovoljnega in nezadovoljnega (iz dela Zgodovina kršèanstva).

69

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPSKI PROSTOR OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91) v poglavju POLOŽAJPLEMSTVA IN DUHOVŠÈINE (str. 67 – 69), podpoglavje Duhovšèina (str. 69) o meništvuzapiše najprej nekaj pozitivnega: “Meništvo – moške in ženske samostanske redove je ljudstvopoznalo tudi po izredni pomoèi in požrtvovalnosti.”, nato pa v okviru poglavja KRIZA CERKVEIN PAPEŠTVA V 14. IN 15. STOLETJU, podpoglavje Reakcija cerkve (str. 77) pa meništvoprikaže kot propagandno gibanje: “Proti herezijam pa je cerkev nastopila tudi zustanavljanjem beraškoh meniških redov, ki so gibanje za revno verkev spremenili vpropagando proti krivovercem.” V nadaljevanju navaja red Franèiška Asiškega, ki ga lahkouèenci, tudi, èe ni bilo mišljeno, smatrajo kot enega takšnih propagandnih redov protikrivovercem.

IV. CEHOVSTVO

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja MESTA IN MEŠÈANSTVO (str. 33 do 40),podpoglavje Gospodarske dejavnosti (str. 34) cehovstvo prikazuje nevtralno in poudarinekatere pozitivne strani: “Poleg te gospodarske vloge so cehi imeli še pomembno socialnofunkcijo. Pomagali so svojim onemoglim èlanom, otrokom umrlih mojstrov ceha, njihovimvdovam in podobno... Vsak ceh je imel svojega zavetnika (svetnika), ki so ga èastili njegovièlani.” V nadaljevanju navede dva primera.

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPSKI PROSTOR OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91) v poglavju OBRTNAPROIZVODNJA IN CEHOVSTVO (str. 51 – 53), podpoglavje

Cehovstvo (str. 52) le-tega predstavlja skozi negativno izrazje kot “versko goreèo skupnost”, vbesedilu socialni vidik ni eksplicitno izpostavljen poudarja pa se t.i. cerkveno-religiozni znaèajskupnosti, pri èemer prednjaèi negativni prozvok: “Ponavadi so se bratovšèine imenovale pokakem svetniku, podroèje delovanja pa je bilo omejeno na medsebojno pomoè, dobrodelne inreligiozne akcije. ... Cerkveno-religiozni znaèaj je bil eden od temeljnih vidikov in ob obrtnemnajpomembnejši, saj je uveljavljal èlane kot versko goreèo skupnost, ki si je naroèala posebnemaše, sodelovala v procesijah ob cerkvenih praznikih...”

V. JUDJE

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja MESTA IN MEŠÈANSTVO (str. 33 do 40),podpoglavje Gospodarske dejavnosti (str. 36) pri obravnavanju tematike o Judih pojasni tudi,zakaj Judje niso bili priljubljeni: “Z denarnimi posli so se v veèini evropskih mest v 14. in 15.stoletju ukvarjali Judje. Zaradi oderuških obresti niso bili priljubljeni, zato so jih v mestihizolirali v posebnih èetrtih, getih.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPSKI PROSTOR OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91) vsebuje posebno poglavjez naslovom JUDJE V SREDNJEVEŠKI EVROPI (str. 64 – 66), v katerem so Judje prikazaniizkljuèno kot žrtev, kot preganjani (npr. podnaslov Protijudovski pogromi – znak nestrpnostiEvrope do drugaèe verujoèih), pri èemer uèbenik navaja kot edini vzrok preganjanja verskonestrpnost, ali pa kot pomemben faktor, ki je veliko doprinesel k razvoju evropske trgovine in

70

denarnega poslovanja (str. 65).

VI. MESTA IN MEŠÈANSKO ŽIVLJENJE

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja MESTA IN MEŠÈANSTVO (str. 33 do 40) vpodpoglavju Iz vsakdanjega življenja (str. 37 - 39) pestro in zanimivo opisuje zanimivosti izvsakdanjega življenja mešèanov (opis zunanjosti in notranjosti mestnih hiš, pohištvo, higiena,prehranjevanje, dejavnosti...). Pri tem uporablja odlomke razliènih del (npr. delo FernandaBraudela Igre menjave I. oz. Darje Miheliè Srednjeveške mestne naselbine in njihoviprebivalci)), konkretne podatke in zanimivosti ter slikovni material s komentarji.

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPSKI PROSTOR OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91), poglavje ŽIVLJENJE VSREDNJEVEŠKEM MESTU (str. 61 – 63) prikazuje mestno življenje predvsem z rahlonegativno naravnanostjo do tematike (poudarja predvsem epidemije, bolezni, lakoto,umazanijo, kriminal, socialne razlike...). Hkrati tudi zelo malo izvemo o zanimivihpodrobnostih iz vsakdanjega življenja mešèanov.

VII. SREDNJEVEŠKA UMETNOST, KULTURA

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja DUHOVNI SVET SREDNJEGA VEKA (str.41 do 50), v podpoglavju Umetnost romanike in gotike (str. 48, 49) Cerkvi priznava zaslugepri razvoju srednjeveške, predvsem likovne umetnosti: “Likovno umetnost je finanèno inmoralno podpirala Cerkev in z njo kazala tudi svojo velièino, zato se je likovna umetnostdobro razvijala, dela pa so bila v cerkvah dostopna veèini ljudem.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPSKI PROSTOR OD VISOKEGASREDNJEGA VEKA DO KONCA STOLETNE VOJNE (str. 7 do 91) v uvodu poglavjaUMETNOST, KULTURA IN MISEL SREDNJEGA VEKA (str. 84 – 88) vlogo Cerkve prirazvoju srednjeveške umetnosti prikazuje predvsem kot nekaj negativnega, saj seosredotoèa predvsem na cerkveni nadzor nad umetnostjo: “Srednjeveški pogled na svet jebil izrazito teološki. Posledica tega je bila, da je bila srednjeveška kultura pod cerkvenimnadzorom. Središèe pismenosti so bili samostani. Latinšèina pa je veljala za kulturni jezik,ki ga je uporabljala le pešèica izobražencev.” Podobno lahko preberemo v podpoglavjuUmetnost na strani 85: “Ugotovili smo že, da je v srednjem veku imela cerkev monopol nadkulturnim življenjem; temu primerno (?) je spodbujala umetnost.”

Tudi v naslednjem poglavju z naslovom PRVI ZNANILCI NOVE DOBE (str. 89) je cerkevprikazana kot krivec za poèasen razvoj znanosti: “Ker je bila znanost pod cerkvenimnadzorstvom, je doživljala le poèasen razvoj.” Uèbenik se torej osredotoèa predvsem nanegativno vlogo katoliške cerkve v družbenem življenju takratnega èasa.

VIII. SLOVENSKE DEŽELE

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE(str. 51 do 63), vpodpoglavju Oblikovanje dežel (str. 51) zelo jasno zapiše, kako velik pomen v zgodovinskem

71

razvoju je imelo oblikovanje slovenskih dežel: “Oblikovanje dežel na slovenskem ozemljuje eden najpomembnejših zgodovinskih procesov v visokem in poznem srednjem veku, sajso bile dežele precej avtonomne upravne enote in torej nekakšne države v državi. Bolj kotgeografski so bile politièni pojem.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja SLOVENSKI PROSTOR V VISOKEM INPOZNEM SREDNJEM VEKU (str. 92 do 120) v poglavju SLOVENSKE DEŽELE DOPRIHODA HABSBURŽANOV (str. 96 – 100) pomembnosti oblikovanja dežel naslovenskem ozemlju ne pripisuje tolikšnega pomena. Predvsem govori o tej temi na splošnoin po posameznih podpoglavjih predstavi nastanek vseh štirih ter poleg tega še položajPrekmurja in Istre. V uvodu tako zapiše: “Najprej bo dobro opozoriti, da je oznaka“slovenske dežele” pojem, ki ga je skovalo naše zgodovinopisje. Dežele so se razvile izpodlag, ki so bile neodvisne od etniène in nacionalne pripadnostitamkajšnjegaprebivalstva. Za srednjeveškega èloveka v širšem srednjeveškem prostoru so bile deželetisti okvir, v katerem se je odvijalo njegovo življenje, zlasti v pravnem, družbenem,politiènem in vojaškem pogledu, pozneje od èasa reformacije naprej pa tudi v verskem.Zato je bila tudi deželna zavest oziroma zavest pripadnosti posamezni deželi – te ponavadiniso bile etnièno enotne – tedanjemu èloveku mnogo pomembnejša od etniène. Slovenskedežele zato ne morejo pomeniti niè drugega kot prostor tistih zgodovinskih dežel, ki so ganaseljevali in v njem živeli Slovenci oz. predniki današnjih Slovencev, pri tem pa se je taprostor v razliènih zgodovinskih obdobjih spreminjal.”

IX. CELJSKI GROFJE

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE(str. 51 do 63), vpodpoglavju Fevdalna razcepljenost (str. 55) o dogajanju ob koncu dinastije grofov Celjskih pišedrugaèe kot uèbenik ZG2: “Zadnji celjski grof Urik II., Friderikov sin, se je odkrito vmešal vogrsko politiko, ko je kot skrbnik mladoletnega kralja Ladislava (vnuka Barbare Celjske)skušal razširiti svoj vpliv. Zaradi tega so ga leta 1456 v beograjski trdnjavi Kalemegdan ubilizarotniki iz ogrske družine Hunjadi.” Uèbenik SNV za razliko od uèbenika ZG2 tudi poudari pomen dinastije Celjskih: “Celjski grofjeso bili edina velika dinastija evropskega pomena, ki je imela središèe na slovenskih tleh.Njihov knežji dvor v Celju je bil poleg Trsta edini kraj v slovenskih deželah, kamor so segalipomembni evropski kulturni in umetnostni tokovi tistega èasa.”

2. Uèbenik Zgoovina 2 v okviru krovnega poglavja SLOVENSKI PROSTOR V VISOKEM INPOZNEM SREDNJEM VEKU (str. 92 do 120) v poglavju HABSBURŽANI IN CELJANI DO1460 (str. 104 – 106), podpoglavje Celjani in celjska dežela krivca za umor zadnjegapotomca Celjskih eksplicitno ne navaja, iz konteksta pa bi bilo mogoèe sklepati tudi, da soga zagrešili ali vsaj naèrtovali Habsburžani: “A sklenitev med sebojne dedne pogodbe se jedolgoroèno izkazala za pogubno – Habsburžani so ob zahrbtnem umoru zadnjegamoškega èlana družine Ulrika v Beogradu 1456 postali pravni nasledniki celjske posesti.”

X. KOLONIZACIJA

72

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE (str. 51 do 63), vpodpoglavju Kolonizacija (str. 56 - 58) o procesu kolonizacije piše nazorno, sistematièno,pregledno in razumljivo, kar ne moremo trditi za uèbenik ZG2. V tem podpoglavju sedotakne tudi naselitve Nemcev na slovensko ozemlje. Temo obravnava skozi nevtralnoizrazje: “Tedaj je prenehal val priseljevanja iz nemških dežel – razen v (delno) Selškodolino in na Koèevsko, kamor so se naselili Nemci in so ohranili svojo identiteto in kulturodo 2. svetovne vojne.” O usodi koèevskih Nemcev ne piše noben od obeh uèbenikov.

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja SLOVENSKI PROSTOR V VISOKEM INPOZNEM SREDNJEM VEKU (str. 92 do 120) v poglavju KOLONIZACIJA IN DRUGEDRUŽBENE SPREMEMBE NA SLOVENSKEM (str. 107 – 110) v podpoglavju Fazekolonizacije in etnièni procesi (str. 107) opisuje proces kolonizacije slovenskega ozemlja.Besedilo je strnjeno, z malo odstavki in zato nepregledno, na trenutke težko razumljivo inneprivlaèno. Ob robu uèbenika je Valvazorjeva upodobitev Koèevskih Nemcev in ob njejkomentar, ki vsebuje tudi slabšalno izrazje: “Pred sredino 14. stoletja je cesar Karel IV.grofom Ortenburškim podaril okoli 300 družin upornih, svojeglavih kmetov na Saškemin v Turingiji, da bi jih za kazen ti preselili. Kolonizirali so jih na njihovo obširno posestna Koèevskem, kjer je tako nastal eden najpomembnejših nemških jezikovnih otokov medstrnjenim slovenskim okoljem. Tu so se udomaèili (?) in pod imenom Koèevarji živeli todvse do 2. svetovne vojne.”

XI.GRADOVI

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE (str. 51 do 63), vpodpoglavju Življenje na podeželju in v mestih (str. 57 - 59) piše o pomenu gradov naSlovenskem v takratnem obdobju : “Prevladovali so majhni gradovi, kjer je živeloveèinoma nižje plemstvo. Njihovo življenje je bilo najveèkrat skromno in se ni dostirazlikovalo od kmeèkega. ... Število gradov v slovenskih deželah je bilo zelo veliko, karkaže na pomen dežel na mejah cesarstva. Bili so upravna, gospodarska, vojaška inpolitièna središèa, zato je srednjeveška zgodovina vsakega dela današnje Slovenije vezanananje.” pa tudi o njihovem pomenu za sodobni èas, o èemer lahko beremo v komentarju podfotografijo Velenjskega gradu: “Natanènega števila gradov na Slovenskem ne poznamo,domnevajo, da jih je bilo približno tisoè. ... Gradovi, ki so se ohranili (na sliki Velenjskigrad), so pomemben delež naše zgodovinske in kulturne dedišèine.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 pomenu gradov ne piše, prav tako ne o njihovi številènosti, v poglavjuCERKVENOPRAVNA RAZDELITEV IN VIŠJI DRUŽBENI SLOJI (str. 101 – 103),podpoglavje Višji sloji – plemstvo in duhovšèina (str. 102) pa lahko preberemo nekajsplošnega o gradovih: “Bivali so (plemièi, op. av.) v fevdalnih dvorih in utrjenih stolpih aliv naselju. Že v visokosrednjeveškem èasu je na Slovenskem nastalo nekaj obsežnih,utrjenih grajskih kompleksov, od katerih je v poznejši dobi prednjaèil Stari grad nadCeljem. V vsakdanjem življenju se tukajšnji plemiè v nièemer ni razlikoval od stanovskoenakih plemièev širom Evrope.”

XII. SAMOSTANI

73

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE (str. 51 do 63), vpodpoglavju Cerkvena organizacija (str. 60) obravnava samostane in ob tem izpostavinjihov pomen za razvoj kulturnega, verskega in gopodarskega življenja na Slovenskem vtedanjem èasu: “Pomembno vlogo v življenju slovenskih dežel v razvitem in poznemsrednjem veku so imeli tudi razlièni samostani. Predstavljali so kulturna, verska ingopodarska središèa širšega pomena.” V nadaljevanju sistematièno in pregledno navedetri samostanske redove (benediktinskega, cistercijanskega in kartuzijskega) ter samostanein letnice njihovega nastanka.

V naslednjem podpoglavju z naslovom Gospodarski in kulturni razvoj (str. 61, 62) obravnavauèbenik pomen samostanov za nastanek prvih slovenskih pisnih spomenikov: “Tudi kulturnoso slovenske dežele v tem èasu napredovale. Središèa kulture so bili samostani, v katerih sonastajali srednjeveški rokopisi. Iz tega èasa so najstarejši ohranjeni slovenski pisni spomeniki(Brižinski spomeniki ter Celovški in Stiški rokopis).”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v poglavju UMETNOST, KULTURA IN ZNANOST VISOKEGA INPOZNEGA SREDNJEGA VEKA NA SLOVENSKEM (str. 118 – 120), podpoglavje Kulturain znanost (str, 120) pomen samostanov vidi predvsem z vidika knjižnega ustvarjanja zaverske potrebe: “S pojavom vedno veè samostanov, v katerih so menihi pisali nove terprepisovali stare rokopise, govorimo o srednjeveških rokopisnih knjigah. Najlepše, bogatookrašene primerke takih knjig s slovenskega ozemlja poznamo iz skriptorijev v Stièni.Bistri, Žièah, Vetrinju na Koroškem, Jurkloštru in Pleterjah. Ohranjeni Stiški rokopisi npr.spadajo med vrhunske evropske izdelke tistega èasa (13. - 14. stoletje). ... Najlepši primeripisane slovenske besede so Rateški, Stiški in Starogorski rokopis iz 14. in 15. stoletja zdomaèimi molitvami in nabožnimi pesmimi. ... Naše samostanske knjižnice so biledragoven vir znanja, saj so se v njih znašla prepisana dela starogrških, rimskih inzgodnjesrednjeveških mislecev. Zato so samostani upravièeno sloveli kot žarišèaznanstvenega duha.”

XIII. ROMANIKA IN GOTIKA

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE (str. 51 do 63), vpodpoglavju Gospodarski in kulturni razvoj (str. 61, 62) kot romanske in gotske umetnikenavaja poleg tujcev tudi Slovence: “Slikarski in kiparski mojstri so prihajali predvsem izfurlanskih in nemških dežel, vendar so hitro našli posnemovalce tudi med domaèini.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v razliènih poglavjih kot tvorce likovnih in kiparskih del romanskegain gotskega obdobja navaja izkljuèno tuje umetnike; tako v poglavju PREDROMANSKADOBA IN ROMANIKA V SLOVENSKI UMETNOSTI (str. 116, 117), podpoglavjePredromanska doba (str. 116) lahko preberemo: “Gradili (cerkve, op. av.) so jih mojstri izsevernoitalijanskega in bavarskega prostora. ... Zidali so jih (gradove, op. av.) prav takomojstri z zahoda in severa.”; in v podpoglavju Romanika (str. 117): “ Zelo izrazito in pestroromansko gradnjo so v ogromni veèini primerov izvajali in nadzirali tuji mojstri.”

Podobno lahko beremo v poglavju UMETNOST, KULTURA IN ZNANOST VISOKEGA INPOZNEGA SREDNJEGA VEKA NA SLOVENSKEM (str. 118 – 120), podpoglavje Gotika (str.

74

119): “Za vrsto drugih (kiparskih del, op. av.) lahko domnevamo, da so sicer nastala pri nas,a izpod dleta tujih umetnikov.”

XIV. HUMANIZEM

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja HUMANIZEM IN RENESANSA (str. 82 do87), v podpoglavju Humanisti (str. 82, 83) o Erazmu Rotterdamskem in njegovem delu pišez nevtralnim izrazjem: “Najveèji evropski humanist na zaèetku 16. stoletja je ErazemRotterdamski (1469 – 1536). V svoji znameniti Hvalnici norosti se je norèeval iz èloveškihslabosti ter duhovito kritiziral predvsem plemstvo in duhovšèino.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v poglavju PREDSTAVNIKI HUMANIZMA (str. 158, 161), podpoglavjeHumanizem v književnosti (str. 158) ravno tako piše o Erazmu Rotterdamskem, a pri temosredotoèa na negativno prikazovanje predvsem Cerkve: “Med najpomembnejšimihumanisti je bil Erazem Rotterdamski (1467 – 1536). Kljub zvestobi cerkvi je grajalpapeštvo in nezdrave razmere v cerkvi. ... Najbolj znana pa je nejgova satira Hvalnicanorosti, kjer se je ponorèeval iz pokvarjenih in nevednih duhovnikov s papežem vred, èešda živijo udobno samo zaradi ljudske neumnosti.”

Razlièni sta tudi letnici rojstva, ki ju navajata uèbenika.

XV. REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA(str. 109) v uvodu piše o nesmiselnosti verskih vojn: “Reformacija, ki je spremenila verskopodobo Evrope, je bila tudi uvod v verske vojne, v katerih je vsaka stran drugimdokazovala svojo pravovernost. Najveè žrtev je bilo med preprostimi ljudmi, ki sploh nisovedeli, kaj je prav in kaj ne.”

V okviru podpoglavja Protireformacija (str. 109) uèbenik poleg negativnih obravnava tudipozitivne vidike protireformacije: “To je bilo gibanje (protireformacija, op.av.) katoliškecerkve proti reformaciji in težnja po odpravi lastne notranje krize.”Podobno prikaže tudi položaj in vlogo papeštva: “Reformni papeži so izboljšali razmere vkatoliški cerkvi, izvedli pa tudi druge pomembne ukrepe (npr. Reformo koledarja spodbujanjemisijonarskega del v novoodkritih èezmorskih deželah itd.).” ter meniški red jezuitov: “Moènaopora papeštva je postal meniški red jezuitov, ki ga je ustanovil nekdanji španski oficirIgnacij Loyolski. Z versko-viteškimi nameni, so se jezuiti odloèili služiti bogu in pomagatiljudem do odrešenja. Bili so zelo disciplinirani, verni in pripravljeni služiti Cerkvi vse domuèeništva.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v poglavju PROTIREFORMACIJA IN KATOLIŠKA OBNOVA (str. 172,173) v procesu protireformacije postavlja v ospredje koristoljubne težnje katoliške cerkve:“Od srede 16. stoletja do srede 17. stoletja je rimskokatoliška cerkev sprožila reformnogibanje, ki ga imenujemo protireformacija. Z njo si je prizadevala vzpostaviti katoliškoin versko enotnost, saj je zaradi širjenja reformacije izgubila v manj kot pol stoletja velikdel Nemèije in Švice, skandinavske dežele, Anglijo in Škotsko.”

O papeštvu in jezuitih piše dokaj odklonilno in se osredotoèa na njihovo slo po moèi in prevladikatoliške cerkve, zanemarja pa njihov doprinos k razvoju: “Papeži, ki so bili bolj poduhovljeni

75

od svojih prednikov, so okrepili moè cerkve z raznimi sredstvi. Najmoènejše orožje so dobiliv jezuitskemu redu, ki ga je ustanovil španski plemiè Ignacij Loyolski. Èeprav je bil redustanovljen neodvisno od reformacije, je postal kmalu odloèilna sila protireformacije. Kotduhovniki, misijonarji in znanstveniki so si jezuiti kmalu pridobili pomembno vlogo vkulturnem in politiènem življenju. Na dvorih kraljev in visokega plemstva so kot njihovispovedniki postali zaupniki njihovih politiènih skrivnosti in jih spodbujali k boju protireformacijskemu gibanju. ... S svojimi zvezami, bogastvom in disciplino so moèno vplivali naprenovo katoliške cerkve. Velikokrat so omogoèili katoliški cerkvi, da se je obdržala v deželah,ki jih je že skoraj izgubila.”

XVI. KMEÈKI UPORI

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja RAZVOJ SLOVENSKIH DEŽEL (str. 94 –103) v podpoglavju Kmeèki upori nazorno in sistematièno ter pregledno navaja vzroke zakmeèko nezadovoljstvo, kar za uèbenik ZG2 ne moremo trditi.

I. REFORMACIJA IN PRIMOŽ TRUBAR

1. Kot pozitivno navajam dejstvo, da uèbenik Zgodovina 2 v okviru poglavja SLOVENSKAREFORMACIJA IN NJENI DOSEŽKI (str. 196 - 199) vsebuje posebno podpoglavje znaslovom Primož Trubar – vodilni protestantski teolog, pisec in utemeljitelj knjižneslovenšèine (str. 196, 197), v katerem predstavi življenje in delo velikega Slovenca in nakoncu tudi zapiše: “Pri celotnem njegovem delu ga ni vodila le izrecno verska goreènost,temveè je z njim izrazil tudi ljubezen do domovine in – kljub izgnanstvu – nenehnopovezanost s svojim ljudstvom.”

2. Uèbenik Srednji in novi vek podobnega samostojnega podpoglavja ne vsebuje.

XVIII. TOMAŽ HREN

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18.STOLETJU (str. 138 – 147) v podpoglavju Življenje v slovenskih deželah (str. 138 – 140)ljubljanskega škofa Tomaža Hrena prikazuje kot izkljuèno negativno zgodovinsko osebnost:“Posebne verske komisije so z vojaškim spremstvom hodile od mesta do mesta, izgnaletiste, ki so se skrivali in sežgale protestantske knjige (razen Biblije, ki so ji iztrgali samouvod). Verske komisije je na Kranjskem vodil ljubljanski škof Tomaž Hren, na Štajerskemin Koroškem pa škof Martin Brenner.”

2. Tudi uèbenik Zgodovina 2 v poglavju PROTIREFORMACIJA IN KATOLIŠKA OBNOVA NASLOVENSKEM (str. 200 - 202) škofa Tomaža Hrena slika kot zgolj negativno zgodovinskoosebnost. V podpoglavju Višek protireformacije (str. 201) tako zapiše: “Komisije so natozaèele delati na Štajerskem in Koroškem je kot verski komisar nastopil odloèni škofBrenner, na Kranjskem pa niè manj zagrizeni Hren.”

V podpoglavju Katoliška obnova (str. 201) pa sicer negativnim oznakam doda še Hrenovezasluge kot mecena: “Versko obnovo so nadzorovali z natanènimi vizitacijami vsakih nekaj

76

let. Na Kranjskem je prednjaèil ljubljanski škof Tomaž Hren (do 1630), veliki mecenobnovitvene umetnosti, ustanovitelj mnogih šolskih in štipendijskih ustanov, redovnihpostojank ter drugih cerkvenih institucij.”

Poglavje o družbenih razmerah v Indiji v uèbeniku ZG2 zavzema štiri strani (288 - 291), enakokot poglavje o narodnem prebujanju Slovencev (282 do 285).

XIX. BAROK

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18.STOLETJU (str. 138 – 147) v podpoglavju Barok in Slovenci (str. 140 – 142) dokaj izèrpnoobravnava delo in pomen Janeza Vajkarda Valvasorja. Najveè pozornosti posveèa naroèniknjiževnosti in kot njeno glavno smer navaja cerkveno slovstvo z najpomembnejšimpredstavnikom Janezom Svetokriškim in njegovimi pridigami. Omeni tudi delovanjenajstarejše ohranjene tiskarne in kot ustanovitelja navaja Janeza Krstnika Mayrja in kasnejeJožef Blaznika, ki jo je razvil v uspešno slovensko tiskarno. Pripisuje ji velik pomen za razvojslovenske književnosti, saj so v njej nastajale številne revije, knjige, èasopisi (ki jih tudikonkretno poimenuje). Navaja tudi slovenske izobražence tedanjega èasa, ki so se uveljaviliv evropskem prostoru (Žiga Herberstein, Benedikt Kuripeèiè, Jakob Strauss, Valvasor,Marko Gerbec). Eksplicitno navaja knjižnico Akademije delavnih Ljubljanèanov kot prvoštudijsko knjižnico na Slovenskem. Pomanjkljivo pa obravnava baroèno slikarstvo,kiparstvo, arhitekturo in glasbo ter njihove predstavnike.

V uvodu v podpoglavje nazorno oriše znaèilnosti baroènega èasa in umetnosti: “Proti koncu 17.stoletja je tudi slovenske dežele zajel nov umetnostni slog – barok. Baroèni umetniki,prepušèeni svoji domišljiji in èustvom, so opustili preprostost, oblike in okrasje so zelorazgibali, svoja dela pa okrasili še s pozlato. Novi slog se je uveljavil predvsem priopremljanju cerkva in samostanov, pa tudi pri gradnji plemiških palaè in dvorcev.Pomemben razmah je barok doživel v kiparstvu, slikarstvu, književnosti in glasbi.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v poglavju KULTURNI, UMETNOSTNI IN ZNANSTVENI DOSEŽKIV ÈASU BAROKA NA SLOVENSKEM (str. 270 – 273) v uvodu zapiše nekaj splošnihpodatkov o baroku, ki pa jih omeji predvsem na datiranje in zato branje ni tako zanimivo:“Barok – “obdobje drugega razcveta slovenske umetnosti” – predstavlja v vsestranskemduhovnem ustvarjanju na slovenskem etniènem prostoru preej dolgo dobo. Najzgodnejšebaroène spodbude so namreè prisotne že kar v drugem desetletju 17. stoletja, nato pa senjegova zadnja stopnja, baroèni klasicizem, pojavlja še v zadnjih desetletjih 18. stoletja.Nendar je del 17. stoletja še pod vplivom predbaroènih stilnih tokov. Vrhunske dosežkenašega baroka najdemo zato v 18. stoletju.”

V okviru podpoglavja Baroèna kultura in umetnost (str. 270 – 272) zajame vse glavne smeribaroène umetnosti, ki jih obravnava zelo izèrpno, z navajanjem številnih imen. Priobravnavanju baroène književnosti ni omenjena najstarejša ohranjena tiskarna (glej SNVzgoraj), marveè samo zapiše: “Po izgonu tiskarja Janža Mandelca iz Ljubljanje (1582) naozemlju današnje Slovenije vse do 1678 ni bilo ene same tiskarne.” Prav tako ni omenjen JanezVajkard Valvasor in nekateri drugi evropsko uveljavljeni slovenski izobraženci (npr. ŽigaHerberstein).

77

Podpoglavje Znanost in znanstvena združenja (str. 272, 273) obravnava zanimivo temozgodovinopisja in ob tem omenja rodopise plemiških družin, anale, kronike deželnih knezov,deželne topografije, slikovne albume. Na žalost ob tem ne navede nobenega konkretnegaprimera. Uèbenik tudi eksplicitno ne izpostavlja knjižnice Akademije delavnih Ljubljanèanovkot prve študijske knjižnice na Slovenskem.

XX. TEREZIJANSKE IN JOŽEFINSKE REFORME

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18.STOLETJU (str. 138 – 147) v podpoglavju Reforme Marije Terezije in Jožefa II. (str. 142 –145) obravnava ukinjanje samostanov. Ob tem oba uèbenika navajata razliène številke:“Cerkvena reforma je odpravila samostane (na celotnem ozemlju habsburške monarhijenaj bi jih odpravili veè kot 700, v slovenskih deželah pa veè kot 40). Njihove stavbe soporabili za manufakturne delavnice, njihovo premoženje pa za državne koristi inustanavljanje novih župnij.” Uèbenik tudi ne pove, da ni šlo ukinjanje kar vse poèez,temveè, da so ukinili samostane, ki se niso ukvarjali s karitativno, vzgojno ali socialnodejavnostjo.

2. Uèbenik Zgodovina 2 v poglavju Reforme Marije Terezije in Jožefa II. (str. 274 – 277),podpoglavje Šolske, zdravstvene in cerkvene reforme piše o ukinjanju samostanov nekolikobolj podrobno: “Ukinil je (Jožef II., op. av.) samostane redov, ki se niso ukvarjali ssocialno, karitativno ali šolsko dejavnostjo (skupaj 138 samostanov). Z njihovimogromnim premoženjem, ki ga je zasegla država, je ustanovil verski sklad, iz katerega sovsi duhovniki zaèeli prejemati redne plaèe. Pomagali so tudi manjšim in gospodarskošibkim župnijam.”

Pod upodobitvijo cesarja Jožefa II. Lahko preberemo zakjuèek komentarja, ki ga prikazuje vnegativni luèi: “Oznaèevali so ga kot skoraj fanatiènega revolucionarja v reformiranjudržave. Marsikomu njegovo poèetje ni n niti najmanj ugajalo.”

V okviru podpoglavja Najpomembnejše davèno-finanène, denarne ter sodne reforme (str. 274,275) uèbenik obravnava vzpostavitev deželne deske, uvedbo zemljiške knjige in katastra terukaz rednega pisanja matiènih knjig, medtem ko SNV omenja le kataster.

Uèbenik Zgodovina 2 vsebuje nekatera poglavja, ki jih v SNV ne najdemo:

1. SLOVENSKE DEŽELE DO SREDE 18. STOLETJA : RAZMAH URADNIŠTVA (str. 263 –266):

- Notranja Avstrija – uprava in uradništvo (str. 263, 264),- Beneški Slovenci in Istra (str. 264, 265), kjer bi veljalo kaj veè napisati o oblikovanjuslovenske južne meje. Na splošno te teme uèbeniki ne za OŠ ne za gimnazijo ne obravnavajo.- Upravno-posestne razmere v Prekmurju (str. 265).

2. SPREMEMBE V TRGOVINI IN PROMETU, ZAÈETKI INDUSTRIJE IN OBRTI (str. 267 –269)

- Trgovina (str. 267),- Promet (str. 267, 268),

78

- Zaèetki industirjske proizvodnje in obrt (str. 268).

XXI. FRANCOSKA REVOLUCIJA (VZROKI)

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA (str. 171 – 178)v podpoglavju Vzroki za revolucijo (str. 171, 172) o stanju, ki je povroèilo pojav revolucijepiše korektno skozi nevtralno izrazje: “Duhovšèina je kot prvi stan francoske družbeuživala posebne politiène pravice in davène ugodnosti. Njena moè je slonela na precejšnjizemljiški posesti in desetini. Vplivna je bila predvsem visoka duhovšèina, nižja (okrog50.000 župnikov in pomožnih duhovnikov) pa je veèinoma živela v hudih stiskah. Vpodobnem položaju so bili tudi menihi in redovnice.”

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA INNAPOLEONOV ÈAS (str. 299 – 319), poglavje FRANCIJA PRED REVOLUCIJO (str. 299– 302), podpoglavje Kriza francoske fevdalne družbe v 18. stoletju (str. 299, 300) prav takopredstavi stanje družbe v èasu pred revolucijo. Pri tem pogosto uporablja slabšalno inèustveno orientirano izrazje in posplošuje nekatere zanèilnosti, predvsem kadar gre zavprašanje cerkvenih poklicev: “Moralno je bila (duhovšèina, op. av.) zelo izprijena: veèjidel redovnikov (vseh je bilo od 20.000 do 25.000) je živel tako razuzdano in razpušèeno,da so se škofi – ki sami seveda niso bili niè boljši – zgražali nad njimi. Manj opazen, avendarle navzoè je bil razkroj med približno 40.000 nunami. Tudi ta stan je v sebizdruževal strašna medsebojna nasprotja. Višja duhovšèina, predvsem škofi, je bilaplemiškega izvora. Po blišèu in razsipnosti niso prav niè zaostajali za veèjimi posvetnimigospodi, nekateri pa so jih še prekašali. Veèina se jih je nenehno zabavala na kraljevemdvoru in v lastne škofije in opatije prišla enkrat na leto ali še to ne. Nižja duhovšèina –župniki in vikarji (pomožni župniki) – pa je pogosto živela v hudih stiskah, saj ni imelaveèjih stalnih dohodkov.”

XXII. UMIK PLEMSTVA

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA (str. 171 – 178)v podpoglavju Svoboda – enakost – bratstvo (str. 172 – 174) obravnava razmere po izbruhurevolucije in ob tem omenja umik plemstva v tujino. Pozitivno je, da ob tem tudi navede,kateri so bili vzroki za ta pojav: “V prihodnjih mesecih je francoske revolucionarje zajelstrah pred zaroto plemstva, ki bi lahko ogrozila pridobitve revolucije. Krepili so senezaupanje, nadzori ljudi in aretacije. Mnogi plemièi so zato pobegnili v tujino, s sebojodpeljali svoje premoženje in zaèeli delovati proti revoluciji.”

2. Uèbenik Zggodovina 2 v okviru krovnega poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA INNAPOLEONOV ÈAS (str. 299 – 319), poglavje POTEK REVOLUCIJE 1789 - 1792 (str. 303– 306), podpoglavje Padec Bastilje - zaèetek poseganja množic v dogodke (str. 303, 304)prav tako obravnava umik plemstva v tujino, ne pojasni pa stanja, ki je do tega umikapripeljalo: “Kralju ni preostalo drugega, kot da je potrdil mešèanske zahteve, visokoplemstvo in najvišji vojaški èastniki pa so že zaèeli zapušèati Francijo.”

79

XXIII. RAZDELJENOST REVOLUCIONARJEV

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA (str. 171 – 178)v podpoglavju Svoboda – enakost – bratstvo (str. 172 – 174) piše o izobilkovanu dveh strujrevolucionarjev. Ta pojav pojasni preprosto, na lahko razumljiv naèin: “Mešèanstvo jepostajalo vse bolj razdvojeno. Izoblikovali sta se dve struji revolucionarjev – žirondisti,ki so jih podpirali bogati mešèani, in jakobinci, ki so imeli podporo med nižjimmešèanstvom in revnejšimi ljudskimi množicami.”

Pozitivno je tudi, da so poleg konkretnih dejanj terorja s strani jakobincev prikazane tudinegativne posledice jakobinske diktature v vsakdanjem življenju preprostih ljudi (podpoglavjeJakobinska diktatura, str. 176): “Kljub številnim ukrepom jakobinskega konventa se položajnajrevnejših ni izboljšal. ... Strah veèine ljudi je bil vse veèji in nihèe ni bil veè zadovoljen zjakobinsko diktaturo, ki je postajala vse nasilnejša.”

Uèbenik Srednji in novi vek v zakljuèku poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA (str. 171 – 178)vsebuje podpoglavje Pomen francoske revolucije (str. 177, 178), v katerem so druga ob drugisistematièno, pregledno, smiselno in razumljivo navedene pozitivne in negativne posledicerevolucije. Uèbenik pa tudi navaja pomen revolucije za prihodnost: “Francoska revolucija jepostala prelomnica v zgodovini èloveštva. Z njo se je zaèel politièni vzpon mešèanstva, ki jepostavilo temelje poznejšim sistemom parlamentarne demokracije.”

Na strani 177 lahko najdemo tudi kronologijo poteka francoske revolucije, ki uèencu omogoèaèasovno orientacijo in lažje umešèanje posameznih dogodkov.

2. Tudi uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA INNAPOLEONOV ÈAS (str. 299 – 319), poglavje POTEK REVOLUCIJE 1789 - 1792 (str. 303– 306), podpoglavje Zakonodajna skupšèina, vojna, nova vstaja in usdtanovitev republike(str. 304, 305) obravnava pojav razdvojenosti francoskih revolucionarjev. Pojav pojasni naprecej zapleteno, zato je besedilo nekoliko težje razumljivo oz. “težko”: “Nova zakonodajnaskupšèina s 745 novimi poslanci, v kateri ni bilo veè visokega plemstva in duhovšèine, seje hitro razdelila na veliko mešèansko monarhistièno desnico, številèno najmoènejšosredino in republikansko usmerjeno levico – kordeljere in jakobince. Tedanje jakobinskodesno krilo so predstavljali nekateri blešèeèi govorniki žirondisti. Odloèni montanjarji sotvorili jakobinsko levo krilo.”

XXIV. SLOVENSKO NARODNO PREBUJENJE

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKO OZEMLJE OB PREHODU V19. STOLETJE (str. 184 – 189) v podpoglavju Vpliv razsvetljenstva in zaèetki narodnegagibanja (str. 184, 185) pripisuje velik pomen tedanjemu narodnemu gibanju: “Prvi, ki jetedaj izražal skrb za znanje slovenšèine, je bil menih Marko Pohlin (1735 – 1801) sKrajnsko gramatiko. Postal je zaèetnik slovenskeg narodnega preporoda in Kranjcepozval, naj se ne sramujejo svojega jezika.” ... “V krožkih (npr. Zoisovem v Ljubljani),prostozidarskih ložah, na akademijah in v drugih insitucijah so se sicer zbiralimaloštevilni razsvetljensko usmerjeni izobraženci, vendar pa so poleg idej mešèanskihgibanj zaèeli širiti med Slovenci predvsem zavest o narodni pripadnosti ter pomenu inmoèi slovenskega jezika.”

80

Na strani 185 uèbenik sistematièno prikaže tudi seznam zgodovinskih osebnosti, ki sopomembneje vplivale na razvoj v drugi polovici 18. in v zaèetku 19. stoletja (Hallerstein,Linhart, Plenèiè, Hacquet, Gruber, Zois, Taufferer, Vega, Janša, Popoviè).

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja EVROPA IN SVET OD 16. DO 18.STOLETJA (str. 203 – 297), poglavje SLOVENSKO NARODNO PREBUJANJE V 18.STOLETJU (str. 282 – 285), podpoglavje Slovenska nacionalna zavest v zaèetku 18. stoletja(str. 282) uporabi besedilo, ki nekoliko minimalizira pomen izraza “slovenski narod”, karmorda ni ravno na mestu glede na to, da gre za obravnavanje tematike narodnegaprebujanja: “Zdi se, da niti slovenski pisci te dobe za narod v sedanjem pomenu besede nisoimeli ustreznega pojma. Izraza “slovenski narod” ta doba nikakor še ni poznala.”

V podpoglavju Kulturni preporod v drugi polovici stoletja (str. 182) piše o pomenu dela MarkaPohlina: “Zaèenjamo ga z letom 1768, ko je avguštinski menih, pater Marko Pohlin “iz ljubeznido domovine” izdalk sicer v nemšèini napisano Kraynsko grammatiko, ki jo štejemo kot prvoin hkrati temeljno zunanje dejanje narodnega pomena.”

V podpoglavju Pohlinov krog (str. 282, 283) dokaj splošno zapiše: “Meniški krogi, nasprotitedaj prevladujoèima jožefinizmu in janzenizmu, še bolj pa izrazito svobodomiselnemurazsvetljenstvu, so tako pomembno vplivali na takratno duhovno zgodovino Slovencev.”

V podpoglavju Slovensko nabožno slovstvo (str. 283, 284) uèbenik posebej omenja knjižnoprodukcijo slovenskih, tako protestantskih kot tudi katoliških piscev iz Prekmurja (Temlin,Küzmiè).

XXV. ILIRSKE PROVINCE

1. Uèbenik Srednji in novi vek v okviru poglavja SLOVENSKO OZEMLJE OB PREHODU V19. STOLETJE (str. 184 – 189) v podpoglavju Ilirske provice (str. 186 – 188) pojasnjujepoložaj Ilirskih provinc glede na “matièno” francosko cesarstvo: “Ilirske province formalnosicer niso bile vkljuèene v francosko cesarstvo, zato so prebivalci imeli “ilirskodržavljanstvo”.”

V nadaljevanju na strani 187 obravnava tudi pozitivne strani francoske oblasti na slovenskemozemlju: “Kljub posebnemu državnopravnemu položaju Ilirskih provinc so Francozi z veèreformnimi ukrepi posegli v zastarelo upravo in jo modernizirali.”

Ob koncu podpoglavja pa zapiše, kateri so bili razlogi, da veèine reform, ki so bile sicerdobrodošle in kvalitetne, oblast ni mogla izvesti: “Ker so Ilirske provice obstajale le do leta1813, je bil èas za uresnièitev reform prekratek. Tako so slabo vplivale na gospodarstvo, sajso se pretrgale tradicionalne trgovske poti. “

2. Uèbenik Zgodovina 2 v okviru krovnega poglavja FRANCOSKA REVOLUCIJA INNAPOLEONOV ÈAS (str. 299 – 319), poglavje ILIRSKE PROVINCE (1809 - 1813) (str. 317– 319), podpoglavje Nastanek, upravna razdelitev in konec Ilirskih provinc (str. 317) pišeo odnosu francoskega cesarstva do Ilirskih provinc drugaèe kot uèbenik SNV: “To skupinodežel je pridružil (Napoleon, op. av.) Franciji...”

81

V podpoglavju Bistvene sprememebe življenja (str. 317, 318) pa obravnava negativne posledicereform, hkrati pa ne pove, kaj je bil razlog, da veèine reform ni bilo mogoèe realizirati: “Vendarso imele reforme zaradi hitenja in nedomišljenosti prav nasproten uèinek – predvsem mestnisloji so jih zavraèali.”

Poglavje zakljuèi s podpoglavjem “Ilirija oživljena” (str. 318), v katerem v precej negativnemtonu zapiše: “Francoska revolucija in Francozi so v spominu Slovencev zapustili izroèilo obojih s francoskimi vojaki in o mnogih medsebojnih nevšeènostih.”

V splošnem bi lahko o uèbenikih napisali:

1. Uèbenik Srednji in novi vek je napisan pregledno, razumljivo, poglavja in teme so ravnoprav obsežna. Doborodošlo je, da je na zaèetku poglavij kratek uvod, ki naredi nekakšenpregled nad temo, ki sledi. Primerni so tudi kratki povzetki na koncu poglavij. Na zaèetkuobsežnejših krovnih poglavij je ena stran namenjena tudi prikazu ozemeljskega stanja vobdobju, ki ga bo poglavje obravnavalo (npr. Evropa v 12. stoletju). Po zakljuèenem poglavjupa sledita še dve strani kronologije tedanjega obdobja, ki pa je razdeljena na kronologijoEvrope, ostalega sveta in naših krajev. Odlomki iz del, ki pojasnjujejo obravnavano temo,so primerno dolgi, avtor pa jih umešèa med vezano besedilo, kar popestri branje le-tega.

2. Uèbenik Zgodovina 2 je veliko bolj obsežen, jezik pisanja je pogosto zapleten, in zato težjerazumljiv, besedilo pa preveè strnjeno in zato pogosto že na prvi pogled odbijajoèe. Temeso velikokrat obravnavane prepodrobno, s kopico (pogosto tudi nepotrebnih) podatkov. Obkoncu poglavij so na barvni podlagi navadno navedeni odlomki iz del, ki se nanašajo naobravnavanje dotiène tematike. Zaradi barvne podlage je besedilo pogosto težko berljivo,odlomki pa so zelo obsežni, kar velikokrat bralca odvrne od tega, da bi se lotil branja.

3. LETNIK GIMNAZIJE

UÈBENIKI:

1. Cvirn, J., Studen, A. 2005. ZGODOVINA 3. Uèbenik za tretji letnik gimnazije. Ljubljana.DZS. (215 strani)

POZITIVNE KARAKTERISTIKE UÈBENIKA:

I. rubrika Križišèe mnenj,II. zanimiv, vsebini ustrezen slikovni material,III. portreti zgodovinskih osebnosti,IV. primerna dolžina poglavij,V. razumljiv, berljiv jezik pisanja,VI. uravnoteženo pisanje,VII. zanimiva poglavja iz zgodovine vsakdanjega življenja, npr. Utrip življenja v velemestih.

82

NEGATIVNE KARAKTERISTIKE UÈBENIKA:

I. neutemeljeno negativno obravnavanje Cerkve,II. manjka rubrika Novi pojmi,III. ponekod uporaba preživetega èustveno obremenjenega izrazoslovja,IV. ponekod še vedno prikazovanje èrno-bele slike doloèenih vsebin, zgodovinskih osebnosti,

dogodkov...

1. DUNAJSKI KONGRES (EVROPA IN SLOVENCI 1815 – 1848, str. 5 – 40; Dunajski kongres(1814 – 15), str. 5 – 8)

Dogajanje na Dunajskem kongresu je v podpoglavju Ravnotežje moèi na strani 5 predstavljenotudi s pozitivnega vidika: “Evropski državniki so na kongresu pod vodstvom velesil (Avstrije,Rusije, Prusije, Velike Britanije in tudi Francije) razpravljali predvsem o tem, kako bizagotovili trajen mir v Evropi.”

Podobno pozitivne posledice sklepov Dunajskega kongresa obravnava tudi zadnje podpoglavjeDrugi sklepi na strani 8: “Dunajski kongres je postavil nove temelje Evrope in sprejel še nekajnaprednih sklepov. Izrekel se je za pravno varnost lastninskih razmer in pravico doemigracije (vkljuèno s premoženjem). Potrdil je naèelo verske tolerance in se zavzel zaemancipacijo Judov. Na pobudi Velike Britanije so se glavne evropske države slovesno izrekleproti trgovini s sužnji. Sprejeli so varstvo belgijske narodnostne manjšine na Nizozemskemin Švici dodelili trajno nevtralnost. Gospodarskemu razvoju naj bi služil sporazum o prostiplovbi po rekah, èeprav je bila pot do njegove uresnièitve dolga in težavna. Predloga tedajskrajno miroljubno razpoloženega ruskega carja Aleksandra za splošno omejitevoboroževanja v Evropi niso podprli.”

SVETA ALIANSA (EVROPA IN SLOVENCI 1815 – 1848, str. 5 – 40; Evropski koncert, str. 9– 11).

V podpoglavju Sveta zveza na strani 9 je Sveta aliansa je obravnava zelo skopo in razmeromanegativno: “Leta 1815 je funkcionalna povezava med zunanjo in notranjo politiko dobilasimbolièno podobo v obliki Svete alianse (zveze). Sklenili so jo ruski car Aleksander I.,avstrijski cesar Franc I. In pruski kralj Viljem III. Izjavili so, da priznavajo za podlago svojepolitike kršèanstvo. Bratstvu narodov, ki ga je razglasila francoska revolucija, so nasprotipostavili bratstvo kršèanskih monarhov. V politièni praksi Sveta aliansa ni imela velikegapomena (Metternich jo je imenoval “visokodoneèi niè”), a v kritièni evropski javnosti je takojpostala pojem za reakcijo, utelešenje policijskega nasilja nad opozicijskimi inrevoilucionarnimi gibanji ter (lastnimi) narodi.”

2. METTERNICHOV REŽIM (EVROPA IN SLOVENCI 1815 – 1848, str. 5 – 40; Metternichovabsolutizem, str. 25 – 27).

V podpoglavju Cenzura in politièna represija je katoliška cerkev obravnavana kot podpornikMetternichovega represivnega politiènega režima: “Metternich, odloèen nasprotnikparlamentarne demokracije, je do potankosti izdelal sistem politiène represije, katerega

83

glavno orožje sta bili stroga cenzura in razvejana policija z množico ovaduhov na terenu.Režim se je opiral na državne uradnike in katoliško cerkev ter si prizadeval, da podložnikihabsburške države ne bi prišli v stik z liberalnimi idejami, ki so bile sicer premagane, a nezadušene.”

Negativnost pisanja o Metternichovem režimu omili odlomek iz Mettenichovega spisa iz leta1846, ki ga vsebuje podpoglavje Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji na strani 26, inv katerem med drugim zapiše: “...Nikoli ne bo (avstrijska monarhija, op. av.) Madžarov,Italijanov ali Poljakov poimenovala za Nemce, temveè ima skrb za skupno življenje vsehsvojih narodov.”

V podpoglavju Ilirizem (str. 27) je pojav ilirizma obravnavan korektno, skozi nevtralno izrazje,pojasnjeno pa je tudi, da ilirizem med Slovenci ni imel velikega odmeva: “Izhajajoè iz idejeslovanske vzajemnosti slovaškega buditelja Jana Kollarja si je ilirizem prizadeval zajezikovno poenotenje južnih Slovanov, a kmalu dobil tudi politièno vsebino... Srbi in Slovenciiliriskega gibanja niso sprejeli za svojega. Zato je ilirizem odigral odloèilno integracijskovlogo pri konstituiranju moderne hrvaške nacionalne zavesti...”

3. SLOVENSKO NARODNO GIBANJE (EVROPA IN SLOVENCI 1815 – 1848, str. 5 – 40;Slovensko narodno gibanje (str. 32 – 35).

Uèbenik v podpoglavju Dejavnost družbenik elit (str. 32) priznava zasluge slovenskihduhovnikov pri narodnem prebujenju Slovencev: “Pomembno vlogo v narodnem gibanju soimeli duhovniki – glavni del slovenske inteligence. Na Koroškem so bili izjemno dejavni UrbanJarnik, Anton Martin Slomšek in Matija Majar-Ziljski.” Uèbenik zapiše tudi nekaterepomenljive trditve, ki jih v sorodnih uèbenikih (npr. Uèbenik za 8. razred devetletne osnovnešole) ne zasledimo: “Na Kranjskem so bili slovenskemu narodnemu gibanju naklonjeni tudi“nemški”, višji družbeni sloji.” ... “Absolutistièna država ni nasprotovala slovenskim kulturnimprizadevanjem, je pa v nemšèini videla pomembno sredstvo integracije.”

84

V podpoglavju Ilirizem pri Slovencih naletimo na trditev, ki ni v zadostni meri pojasnjena:“Veèina slovenskih “ilircev” (npr. Stanko Vraz, Štefan Koèevar, Radoslav Razlag, DavorinTrstenjak, Urban Jarnik) ni bila za takojšnjo in popolno ukinitev slovenšèine.” Na tem mestubi veljalo pojasniti, za kakšen naèin so se potemtakem zavzemali t.i. slovenski “ilirci”. Na koncunaj dodam, da je to poglavje, še posebej v primerjavi z osnovnošolskimi uèbeniki obravnavanodokaj skopo in bi mu veljalo nameniti precej veè pozornosti.

4. REVOLUCIONARNO LETO 1848 (LETO 1848 V EVROPI IN NA SLOVENSKEM, str. 41 –52; V boju za svobodo, str. 41 – 44).

V tem poglavju se sreèamo z rabo nekoliko preživetega, èustvenega izrazja. Tako v podpoglavjuz naslovom Potek revolucije 1848 (str. 42) lahko preberemo: “Na Dunaju je revolucionarniizbruh (13. marca 1848) odpihnil osovraženega kanclerja Metternicha in prisilil cesarjaFerdinanda I., da je ukinil cenzuro in obljubil ustavo.” Podobno situacijo zasledimo tudi vpodnaslovu “Mešèanstvo se prestraši”, ki dodatno prikazuje mešèanstvo tudi kot negativnoinstanco. Precej nabit s podobnimi èustveno orientiranimi izrazi je tudi naslednji odlomek nastrani 44: “Oktobra 1848 je na Dunaju spet izbruhnila revolucija, ki so jo do konca mesecazatrli z vojsko. Novi cesar Franc Jožef (na prestol je sedel 2. decembra 1848, po odstopuFerdinanda I.) se je s pomoèjo konservativne vlade kneza Schwarzenberga pripravljal naobraèun z revolucijo.” ... “ Nova vlada se je nato lotila Madžarov, ki so 14. aprila 1849razglasili neodvisno Ogrsko.”

5. SLOVENCI IN REVOLUCIJA (LETO 1848 V EVROPI IN NA SLOVENSKEM, str. 41 – 52;Slovenci in revolucija 1848, str. 49 – 52).

Na èustveno orientirano izrazje naletimo tudi v naslednjem poglavju. V uvodu na strani 49lahko preberemo: “Kmalu za Dunajem (13. marec 1848) in veèjimi mesti v monarhiji jerevolucionarni val pljusknil v provinco in odmeval tudi v slovenskih deželah.”

Obravnavi teme o Zedinjeni Sloveniji uèbenik namenja dobri dve strani, od tega samo besedilozavzame ravno dve strani. Med drugim na strani 51 lahko beremo o zahtevah samega programa:“Program Zedinjene Slovenije se je povezoval z zahtevami po pravici do rabe slovenskega jezikav uradih, šolah in na sodišèih, z zahtevo po slovenski univerzi in marsikdaj z zahtevo po tesnejšipovezavi s Hrvati.”Na trenutke se pomen samega gibanja nekoliko minimalizira. Tako vpodpoglavju Usoda programa Zedinjene Slovenije na strani 52 lahko preberemo: “V nasprotjus popolnostjo programa Zedinjene Slovenije je bila šibkost in maloštevilnost tabora, ki ga jeoznanjal in stal za njim.” ... “Mnoge je motila “ilirska” (jugoslovanska) usmerjenost delavoditeljev narodnega gibanja.” ... “Program Zedinjene Slovenije je dobil svojo potrditev le naslovenskem kongresu v Pragi (med 2. in 12. junijem 1848).” Pomen in posledice gibanja so boljkorektno obravnavani v zadnjem podpogavju z naslovom Med razoèaranjem in samozavestjo:“Mnogi slovenski politièni voditelji so bili ob zatrtju revolucije moèno razoèarani. Todaslovenski uspehi vendarle niso bili zanemarljivi. Zakon o zemljiški odvezi je odpravilfevdalizem (plaèevanje odškodnine je kasneje povzroèilo krizo agrarnega sektorja), moènose je okrepila moderna nacionalna zavest.” Priznava se tudi pozitiven odnos s straniavstrisjkih oblasti: “Avstrijske oblasti so Slovence, ki so sicer živeli v razliènih deželah, odslejupoštevale kot enoten narod.”

85

6. PRENOVA HABSBURŠKE MONARHIJE (EVROPA IN SLOVENCI PO LETU 1848, str. 53– 81; Habsburška monarhija v èasu neoabsolutizma, str. 53 – 55).

V podpoglavju Na poti k novemu absolutizmu na strani 53 uèbenik s pomoèjo negativnegaizrazja slika stanje v Habsburški monarhiji po zmagi nad revolucijo. Med drugim v tem tonuobravnava tudi Cerkev: “Nastopilo je obdobje “Bachovih huzarjev” (po notranjem ministruAlexandru Bachu), obdobje neoabsolutizma, v katerem so imele glavno besedo birokracija,vojska in katoliška cerkev.”

V podpoglavju Modernizacija na strani 54 je zapisanih tudi nekaj pozitivnih trditev o prenovihabsburške monarhije: “Novemu režimu pa ni šlo le za obnovitev starega reda. V ospredjuneoabsolutistiène politike je bila težnja po splošni modernizaciji monarhije.” ... “Bachoveupravne reforme so utrdile moderno državno upravo.” V nadaljevanju uèbenik omenja šereformo srednjega in visokega šolstva, ukinitev carine proti Ogrski, novo carinsko tarifo,odprtje agrarnega sektorja svobodnemu trgu in investicije v infrastrukturo.

Uèbenik ne pojasnjuje, da se je absolutizem, ki je po letu 1850 zavladal v habsburški monarhiji,razlikoval od tistega, ki je vladal v prvi polovici 19. stoletja (odprava fevdalizma, cehov terpodpiranje obrti, industrije in trgovine).

Cerkev je še enkrat obravnavana kot eden izmed represivnih državnih aparatov (poleg vojskein policije), in sicer v podpoglavcju Politièna represija, str. 54: “Poleg vojske in žandarmerijese je režim naslonil na katoliško cerkev.”

Februarski patent je le omenjen na koncu poglavja v okviru podpoglavja Obnova ustavnegaživljenja, str. 55. Tako niso obravnavane njegove pozitivne posledice, npr. uvedba splošnevolilne pravice in delna samostojnost dežel.

Cesar Franc Jožef je skozi celotno poglavje obravnavan skozi negativno izrazje.

8. SLOVENCI V ÈASU BACHOVEGA ABSOLUTIZMA (EVROPA IN SLOVENCI PO LETU1848, str. 53 – 81; Slovenci v èasu bachovega absolutizma (str. 56 – 59).

V zaèetku je govora predvsem o negativnih posledicah prenove za Slovence (o politiènirepresiji). Cesar je v podpoglavju Politièna represija zopet prikazan kot skrajno osovraženaosebnost: “Mladi cesar Franc Jožef je bil nepriljubljen. Po atentatu nanj 81853) so mnogiobžalovali, da ni uspel.”

V zadnjem podpoglavju Slovenske pridobitve na strani 59 pa izvemo tudi nekaj o pozitivnihposledicah prenove habsburške monarhije za slovenski narod, ki se nanaša predvsem napoveèanje pomena slovenšèine v javnem življenju: “Èeprav je naèelo enakopravnosti narodov,vsebovano v oktorirani ustavi in v letih 1849-50 izdanih deželnih ustavah, ostalo mrtva èrkana papirju, se je v petdesetih letih okrepila vloga slovenšèine na upravnopravnem in šolskempodroèju.”... “V “konkordatni” ljudski šoli je bil pod vplivom slovenske duhovšèine v veèinislovenskih dežel položaj slovenšèine kot uènega jezika boljši kot po sprejemu liberalne šolskereforme leta 1869.”

Zelo skopo je osvetljen pomen prenosa sedeža škofije iz Št. Andraža v Maribor: “Dolgoroènogledano je bila pomembna tudi premestitev sedeža lavantinske škofije iz koroškega Št.

86

Andraža v Maribor (1859) in nova razmejitev med lavantinsko, krško in graško škofijo.”9. PARIŠKA KOMUNA (EVROPA IN SLOVENCI PO LETU 1848, str. 53 – 81; Drugo cesarstvov Franciji, str. 60 – 63)

V podpoglavju Pariška komuna na strani 62, 63 uèbenik dokaj izèrpno obravnava ustanovitevkomune ter njeno usodo. Pri tem uporablja izrazito pozitivno izrazje za “komunarde” innegativno za njihove “nasprotnike”: “Komuna je v 72 dneh svojega obstoja kljub velikimnesoglasjem med èlani sveta, ki so pripadali razliènim revolucionarnim tokovom, zreformami poskušala vzpostaviti socialno praviènejši družbeni sistem. Uvedla je splošnooborožitev ljudstva, predala tovarne in delavnice, ki so jih lastniki zapustili, delavskimzdruženjem, uveljavila loèitev cerkve od države, mnogo duhovnikov v šolah zamenjala sposvetnimi uèitelji, olajšala odplaèevanje dolgov malim obrtnikom in trgovcem, razglasilaenakopravnost žensk in pripravljala reorganizacijo kulturnih ustanov (muzejev, knjižnic ingledališè). Toda “prva proletarska država”, kot so komuno pretirano oznaèevali marksisti,se je morala boriti za obstanek že od zaèetka, saj Thiersova vlada na ozemlju Francije ni bilapripravljena prenašati revolucionarne tvorbe.” ... “Vojska pod poveljstvom generalaMacMahona (poraženca v bitki pri Sedanu) je surovo obraèunala s komunardi. Streljali soujetnike in ubili okoli 25.000 branilcev Pariza. ... Komuno je unièila republikanska vlada, kije menila, da republika ni sinonim za radikalizem in revolucijo.”

10. USPEHI NARODNEGA GIBANJA (EVROPA IN SLOVENCI PO LETU 1848, str. 53 – 81;Od februarske do decembrske ustave, str. 74 – 77).

V podpoglavju Uspehi narodnega gibanja so zelo na kratko omenjene èitalnice kot pomembendejavnik utrjevanja slovenske narodne zavesti. Gre predvsem za navajanje, kje so le-te delovale,niè pa ne izvemo o dejavnostih, ki so jih izvajale: “Pri utrjevanju slovenske narodne zavesti inrabe slovenskega jezika med mešèanstvom so odigrale pomembno vlogo èitalnice. Po obnoviustavnega življenja so zaèele delovati v veèini slovenskih mest in trgov. Postopoma so se(zlasti na Primorskem) razširile tudi po podeželju.”

Prav tako skopo je omenjena vrnitev k programu Zedinjene Slovenije po vojni s Prusijo inItalijo, ko je Beneška Slovenija prišla v okvir italijanskega kraljestva: “K programu ZedinjeneSlovenije so se vrnili po nesreènem avstrijskem porazu v vojni s Prusijo in Italijo leta 1866,ko so se na Dunaju odloèili za sporazum z Madžari.”

11. MLADOSLOVENCI IN STAROSLOVENCI TER TABORSKO GIBANJE (EVROPA INSLOVENCI PO LETU 1848, str. 53 – 81; Slovenci med letoma 1867 in 1879, str. 78 – 81).

V uvodu so “definirana” oba tabora, mladoslovenci in staroslovenci: “V vseh slovenskih deželahsta se izoblikovala dva tabora: tabor, ki je zagovarjal previdno in oportunistièno politikodržavnih poslancev (staroslovenci), in tabor opozicije (mladoslovenci), ki se je zavzemal zaodloèno in radikalno slovensko nacionalno politiko po zgledu Èehov.” Ob tem opazimo, damaldoslovenci niso oznaèeni kot “nasprotniki” kot je pogosto v rabi predvsem za katoliške sile,temveè kot “opozicija”. Kot povod za oblikovanje teh dveh taborov je navedeno glasovanjeslovenskih državnih poslancev za dualizem v parlamentu.

87

V podpoglavju Taborsko gibanje (str. 78, 79) so kot pobudniki za to gibanje navedeni izkljuènomladoslovenci. V nadaljevanju pa uèbenik navede še dve imeni, od katerih je Fran Levstik vnadaljevanju poglavja predstavljen kot pomemben èlan mladoslovencev, ime Matije Prelogapa ostaja nepojasnjeno. Morda zato, ker gre za dr. Matijo Preloga, ki je ustanovil, urejal inizdajal èasopis Slovenski gospodar, katoliško in konservativno usmerjen tednik za štajerskopodeželje: “Poleti 1868 so mladoslovenci pod vplivom taborskega gibanja na Èeškem zaèeliorganizirati tabore. Pobudo zanje so skoraj istoèasno (?, op. av.) dali Matija Prelog izMaribora, Fran Levstik ter aktivni èlani ljutomerske èitalnice, ki so 9. avgusta 1868 vLjutomeru organizirali prvi slovenski tabor.” V nadaljevanju (str. 79) so tabori prestavljenidokaj izèrpno (njihovo število, prisotnost po pokrajinah, zahteve in pomen za slovenskonarodno gibanje). Nekoliko bega le trditev: “Pokazali so (tabori, op. av.), da so trditve,politiènih nasprotnikov, èeš da politika slovenske narodne stranke (?, op. av.) nima množiènepodpore, zmotne.” Naenkrat se v besedilu uèbenika pojavi nov pojem “slovenska narodnastranka”, ki ni nustrezno pojasnjen. Prav tako ni pojasnjeno, kdo so bili t.i. politièninasprotniki, ki “nastopajo” v tej trditvi.

V naslednjem podpoglavju liberalno-klerikalna trenja (str. 80) je predstavljen spor med obemataboroma znotraj narodne stranke. Liberalci so prikazani kot nemoène žrtve interesovagresivnih in izdajalskih “klerikalcev” ter kot dejavnik, ki je edini deloval v prid narodneenotnosti: “Liberalni del slovenske politike, zbran okoli èasnika Slovenski narod,ustanovljenega aprila 1868, je poskušal v verskih vprašanjih ostati nevtralen, da bi ohranilnarodno slogo. ... Katoliški tabor z naèelnimi izjavami liberalcev v podporo katoliških stališèni bil zadovoljen. Zahteval je aktivno sodelovanje v boju za katoliške interese in se povezovalz nemškimi konservativnimi katoliškimi krogi. Liberalci niso želeli cepiti narodnih sil, a se jimje pretvarjanje vse bolj upiralo.”

V predzadnjem podpoglavju z naslovom Jugoslovanska ideja (str. 81) je vsebina prestavljenakorektno, brez nepotrebnega èustveno orientiranega ter preživetega izrazja. Morda gre v tejsmeri le prvi stavek, ki je zato nekoliko nepotreben: “Dualistièna preobrazba monarhije je naSlovenskem okrepila slovansko èustvovanje.” Nato uèbenik navaja kronološki potek dogajanja,na koncu pa objektivno zapiše: “Do oblikovanja konkretnega politiènega programa o državnizvezi Hrvaške s Slovenijo in Vojvodino ter globljega sodelovanja med jugoslovanskimi politikipa ni prišlo.”

12. MEŠÈANSTVO (INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN NJENE POSLEDICE, str. 83 – 140);Stoletje mešèanstva, str. 96, 97).

V tem poglavju naletimo na korektno obravnavanje pojma mešèanstva, ki se ga v drugihuèbenikih vse prepogosto drži negativni prizvok; tako gojenje visoke kulture ni prikazano kotnekakšna modna muha vzvišenega mešèanstva: “Omika in uživanje ob visoki kulturi (npr.glasbi, literaturi) sta bila znaèilna za idealnega mešèana prav tako kot zahteve poindividualni in gospodarski svobodi, po svobodi znanosti, umetnosti in vere ter pozivanje kpravni in ustavni državi.”

13. MARX IN ENGELS (INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN NJENE POSLEDICE, str. 83 –140); Industrijsko delavstvo, str. 98 – 101).

88

Kot dobrodošlo spremembo naj omenim dejstvo, da v tem poglavju uèbenik ne navaja le citatoviz del Marxa in Engelsa (kot je to splošna praksa npr. v uèbenikih za osnovno šolo), temveèlahko poleg dveh Engelsovih citatov in citata Clare Zetkin ob koncu poglavja preberemo tudiodlomek iz dela Antona Martina Slomška z naslovom Ubogi otrok v faberkah )str. 100, 101).

14. DELAVSKO GIBANJE (INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN NJENE POSLEDICE, str. 83 –140); Delavsko gibanje in socialno vprašanje, str. 102 – 108).

Gre za dokaj obsežno poglavje (v veèini poglavja v uèbeniku obsegajo tri do štiri strani), vkaterem je korektno predstavljena ustanovitev in usoda Zveze komunistov ter pojav obehnazorov tako komunizma kot socializma. V podpoglavju Komunizem in delavsko gibanje (str.105 - 107) lahko tako preberemo: “Marx in Engels sta leta 1847 ustanovila mednarodnodelavsko združenje Zvezo komunistov. Borila naj bi se proti oblasti velikih podjetnikov,tovarnarjev in denarnih mogoènežev ter poskušala ustvariti brezrazredno družbo. Zaradipremajhne podpore delavstva je Zveza komunistov kmalu prenehala obstajati. ... Tudi prviinternacionali, ki je delovala pod moènim vplivom Marxa, ni uspelo tesneje povezatidelavskega gibanja v Evropi, zato so jo leta 1976 razpustili.” ... “Leta 1889 so na pobudonemških delavcev v Parizu ustanovili drugo internacionalo, ki ni niè bolje povezala delavstvakot prva in je z izbruhom prve svetovne vojne razpadla. ... Na zaèetku 20. stoletja je prišlodo loèitve komunistov in socialnih demokratov. Komunisti so si še naprej prizadevali zasvetovno revolucijo in prevzem oblasti. Socialdemokrati pa so si prizadevali obstojeèidružbeni red spremeniti po zakoniti poti in s tem doseèi socialno enakopravnost.”

V nadaljevanju podpoglavja izvemo tudi, da so se za pravice delavstva zavzemali tudi katoliškousmerjeni delavci: “V doloèenih evropskih državah, npr. v Italiji in Nemèiji, so katoliškidelavci ustanovili lastne, poudarjeno nepolitiène sindikate.”O zavzemanju katoliške cerkve za pravice delavcev lahko beremo v podpoglavju Kršèanskisocialni nauk na strani 108, ki pa skuša pomen okrožnice papeža Leona XIII. minimalizirati:“Papež je zapisal, da ne delavce ne smemo gledati kot na sužnje. Roèno delo jih ne ponižuje,in kdor pametno in kršèansko misli, jim mora šteti v èast, da svoje življenje preživljajo strudom in naporom.Popolnoma neèastno in sramotno pa je izkorišèanje èloveka zaradidobièka. Papeževa okrožnica pa je dajala le nravne smernice (kršèanska praviènost inljubezen), ne pa podrobnega programa za obnovo družbenega reda.” Podpoglavje vsebujeprecej vrednostnih sodb, ki pa jih v naslednjem podpoglavju z naslovom Anarhizem nezasledimo.

Na straneh 123 – 126 zasledimo zanimivo poglavje z naslovom Utrip življenja v velemestih naprelomu 19. v 20. stoletje. Še posebej pestri in prijetni za branje sta podpoglavji Javni prevoz(str. 125) in “V velemestu se lažje diha” (str. 125, 126).

V uvodu poglavja Industrializacija vpliva na spreminjanje družine (str. 127 – 133) uèbenik nazanimiv naèin predstavlja temelje za zgodovinsko raziskovanje pojma družine (str. 127).

15. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (SVET IN SLOVENCI NA PREHODU V 20. STOLETJE,str. 141 – 212; Združene države Amerike, str. 158 – 161).V podpoglavju Dolarski kolonializem na strani 161 zasledimo negativno izrazje v zvezi z

89

obravnavanjem pojma Združene države Amerike: “Združene države Amerike so se v LatinskiAmeriki obnašale kot neomejen gospodar in niso dopušèale vmešavanja v tamkajšnjepolitiène razmere nobeni drugi svetovni sili.”16. ATENTAT NA AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA (SVET IN SLOVENCI NAPREHODU V 20. STOLETJE, str. 141 – 212; Nemirni Balkan, str. 179 – 181).

V podpoglavju Sod smodnika na strani 181 uèbenik korektno in brez vrednostnih sodbobravnava dogajanje, v èasu pred atentatom. Na mestu je tudi odlomek iz pisma avstrijskegacesarja Franca Jožefa nemškemu cesarju Viljemu II., v katerem izvemo za ozadje atentata. Nažalost pa je odlomek brez komentarja.

17. TAAFFEJEVO OBDOBJE (SVET IN SLOVENCI NA PREHODU V 20. STOLETJE, str. 141– 212; Taaffejevo obdobje (1879 – 93).

V tem poglavju in delno še v poglavju z naslovom Taaffejeva vlada in Slovenci (str. 196 – 199)uèbenik navaja pozitivne vidike delovanja vlade ministrskega predsednika grofa EduardaTaaffeja tako na splošno kot tudi za sam slovenski narod.

18. TUJI KAPITAL (SVET IN SLOVENCI NA PREHODU V 20. STOLETJE, str. 141 – 212;Gospodarski razvoj na Slovenskem, str. 188 – 191).

Tuji kapital je v uèbenikih pogosto obravnavan kot negativen dejavnik. Uèbenik pa o njem pišekorektno in brez vrednostnih sodb: “Obrati, ki so dobro delovali že pred krizo, so si kmaluopomogli in od osemdesetih let 19. stoletja s pomoèjo tujega kapitala zaèeli posodabljati inširiti proizvodnjo.”; “V vseh pomembnejših industrijskih panogah je prevladoval tuj kapital.V KID je po letu 1888 prevladoval dunajski in berlinski, v TPD pa po leti 1880 francoskikapital.”

19. ANTON MAHNIÈ (SVET IN SLOVENCI NA PREHODU V 20. STOLETJE, str. 141 – 212;Taaffejeva vlada in Slovenci (str. 196 – 199).

V okviru podpoglavja Klerikalno-liberalna trenja in konec sloge (str. 197 – 199) uèbenik nastrani 198 obravnava osebnost in delo Antona Mahnièa. Namenjena mu skoraj cela stran incelotno besedilo, ki zajema tudi dva citata, prvega iz pisma Josipa Vošnjaka Pavlu Turnerju,drugega pa iz dela Franca Koblarja Simon Gregorèiè, vsebuje zgolj negativne vrednotne sodbe.

20. POLITIÈNE STRANKE NA SLOVENSKEM (SVET IN SLOVENCI NA PREHODU V 20.STOLETJE, str. 141 – 212; Politiène stranke na Slovenskem, str. 200 – 203).

Uèbenik posamezne stranke v tistem obdobju na Slovenskem obravnava dokaj korektno. Vokviru podpoglavja Janez Evangelist Krek in kršèanskosocialno gibanje tako nameni ustrezenpozornost delu Janeza Evangelista Kreka (str. 201). Podpoglavje o liberalno narodnonaprednistranki na strani 202 je napisano nekoliko medlo in nedoreèeno, v podpoglavju JSDS na strani203 pa uèbenik zopet ustrezno poudari pomen stranke. Konec poglavja predstavlja podpoglavjeRegionalne razlike (str. 203) obravnava pojav politiènih sil po posameznih pokrajinah. Na

90

koncu podpoglavja lahko preberemo stavek, ki izzveni nekako neumestno in se zdi popolnomaodveè: “V Trstu klerikalizem ni imel nobene moèi.”21. JUGOSLOVANSKA IDEJA, PREPORODOVCI IN NEOILIRIZEM (SVET IN SLOVENCI NAPREHODU V 20. STOLETJE, str. 141 – 212; Slovenci in (jugo)slovanska ideja, str. 209 – 212).

V podpoglavju Jugoslovanska ideja na strani 210 uèbenik poudarja pomen in naklonjenostSlovencev do jugoslovanske ideje: “V okviru slovanske usmeritve se je slovenska politika vsebolj opirala na južnoslovanske narode. Preprièanje, da sta sprièo narašèajoèe nemške initalijanske nevarnosti obstanek in razvoj slovenskega naroda možna le z naslonitvijo naHrvate in Srbe, je na zaèetku 20. stoletja postalo splošno.”

Bolj objektivno pa uèbenik piše o pogledu Slovencev na ideje preporodovcev: “Protiavstrijskeideje preporodovcev so na Slovenskem našle le malo pristašev. Veèina je namreè iskrenomenila, da ima jugoslovanstvo za Slovence pomen le toliko, “v kolikor se da stisniti v mejenaše monarhije”.”

V podpoglavju o neoilirizmu (str. 211, 212) uèbenik najprej piše o naklonjenost do te ideje,predvsem s strani socialdemokratov. Navaja tudi rezultate ankete goriške revije Veda iz leta1913, v kateri naj bi se “veè (?, op. av) slovenskih izobražencev, kulturnikov in politikov menilo,da so Slovenci, Hrvati in Srbi “ena etnièna (rodovna) skupina”, da torej “tvorijo en narod vstrogo kulturnem smislu besede”. To sliko naklonjenosti neoilirizmu uèbenik omili vnaslednjem podpoglavju z naslovom Cankarjevo predavanje Slovenci in Jugoslovani, v kateremzapiše: “Veèina Slovencev je kljub strahu in celo obupu zavraèala neoilirizem in zagovarjalaslovensko narodno individualnost.”, ki jo podkrepi še s citatom Mihajla Rostoharja iz delaNapredna misel.

4. LETNIK GIMNAZIJE

UÈBENIKI:

I. Dolenc, E. 2002. ZGODOVINA 4: uèbenik za 4. letnik gimnazije. Ljubljana. DZS. (248 strani)II. Repe, B. 2006. SODOBNA ZGODOVINA: zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana.Modrijan. (279 strani)

I. VÈERAJŠNJI SVET (str. 9 – 14) / SVET NA PRELOMU STOLETJA (str. 6 – 25)

1. OBDOBJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO

a.) Za pisanje v uèbeniku Zgodovina 4 je v prvem poglavju VÈERAJŠNJI SVET (str. 9 – 14)znaèilna optimistièna naravnanost pisanja. Poudarjeni so pozitivni vidiki takratnega življenja.V uvodu podpoglavja Velike spremembe 19. stoletja lahko npr. preberemo: “V zaèetku 19.stoletja so se v Evropi nehale velike lakote, zaradi katerih so ljudje še v prejšnjih stoletjihmnožièno umirali. ... Življenjska doba ljudi se je podaljšala tudi zaradi izboljšanjazdravstvenih in higienskih razmer. Število ljudi je zaèelo v 19. stoletju hitro narašèati. ... Hiter

91

tehnološki napredek konec 18. in v zaèetku 19. stoletja, tako imenovana industrijskarevolucija (parni stroj, avtomatske statve, izboljšanje pridobivanja kovin), je omogoèilozaposlitev ljudi v industriji, v mestih....”

O Slovencih pred vojno piše uèbenik na kratko v podpoglavju Slovenci pred vojno (str. 12, 13).V njem omenja razmere v habsburški monarhiji in naklonjenost Slovencev do trialistièneureditve le-te. Vendar pri obravnavi položaja Slovencev izpostavi predvsem pozitivne vidike:“Slovenci so v okviru habsburške monarhije dosegli zavidljivo kulturno razvitost, vendarslabši gospodarski razvoj. Kljub temu, da so bili sprièo svoje maloštevilnosti daleè odmožnosti za lastno nacionalno državo, se je v boju z nemškim nacionalizmom slovenskanarodna identiteta utrdila. Izoblikovali so svoj knjižni jezik, literaturo, slikarstvo, èasopisje,razvito društveno življenje in pomembne nacionalne kulturne ustanove...”

b.) Za razliko od prvega uèbenika, se uèbenik Sodobna zgodovina v uvodu poglavja SVET NAPRELOMU STOLETJA (str. 10 - 14) poslužuje precej bolj negativistièno usmerjenega pisanja.Na strani 10 lahko tako preberemo: “Za obdobje ob koncu 19. in na zaèetku 20. stoletjaso bilipoleg hitrega vsestranskega razvoja znaèilni tudi oboroževalna tekma, vojaški vzponnekaterih mladih, ambicioznih držav (zlasti Nemèije) in meddržavni konflikti.”

Uèbenik vsebuje podpoglavje Znanstveni in tehnièni razvoj (str. 15, 16), v katerem kronološkoprikaže najpomembnejše izume konec 19. in v zaèetku 20. stoletja. V istem podpoglavjuzasledimo risbo pilota na ramah obèudovalcev leta 1913, ne omenja pa bratov Rusjan in njunevloge kot pionirjev letalstva. Fotografijo Ede in obeh bratov pa s kratkim komentarjem najdemov uèbeniku Zgodovina 4 na strani 12.

O položaju Slovencev v habsburški monarhiji pred prvo svetovno vojno uèbenik v ospredjepostavlja številne negativne vidike: “Kljub moènim medsebojnim vezem pa so bili Slovencirazdeljeni na veè dežel in še daleè od lastne državnosti. Splošna ideja o Zedinjeni Sloveniji nibila konkretizirana v politiènih naèrtih, prav tako ni imel nobeden od politiènih taborovizdelanega nacionalnega programa.” ... “Prvo svetovno vojno so Slovenci prièakali z jasnozavestjo o nacionalni identiteti, s težnjo po avtonomiji, vendar z nejasnimi in nedoreèenimiprogrami, kako skupaj s sorodnimi narodi priti do lastne državnosti, ki bi omogoèilarazvejano politièno in kulturno življnenje ter pospešila proces preoblikovanja iz izrazitokmeèke v industrijsko družbo.”

Na strani 21 zasledimo tabelo z naslovom Oblikovanje slovenskih politiènih strank. Kot volivciso izobraženci navedeni izkljuèno v primeru Narodno napredne stranke. Že v uèbeniku za 3.letnik gimnazij smo lahko prebrali, da je bil eden od ciljev programa socialdemokratske stranketudi vzpostavitev demokracije. Tega uèbenik Sodobna zgodovina ne omenja in kot ciljdolgoroènega programa navaja zgolj vzpostavitev socialistiène družbe.

II. PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34) / PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 26 –51)

1. ZAÈETEK PRVE SVETOVNE VOJNE

92

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34) v uvodu na strani15 organizacijo Mlada Bosna oznaèi kot teroristièno: “Ena takih teroristiènih organizacij je bilatudi Mlada Bosna, ki si je s podporo kraljevine Srbije prizadevala za združitev vseh Srbov veni državi, to je Srbiji.

Srbija je v obeh uèbenikih prikazana kot žrtev, Avstro-Ogrska pa kot agresor. Tako vpodpoglavju s pomenljivim naslovom, ki je dejansko izjava naèelnika avstroogrskega vojaškegapoveljstva von Hõtzendorfa, “Atentat je priložnost, ki je ne smemo izpustiti” na strani 16 lahkopreberemo: “Za zaèetek vojne sta Nemèija in Avstro-Ogrska izkoristili atentat na avstrijskegaprestolonaslednika Franca Ferdinanda. ... Avstro-Ogrska je za atentat obtožila Srbijo.Zahtevala je posredovanje svoje policije na srbskem ozemlju pri iskanju krivcev zanj. To sobili namenoma za Srbijo pretežki pogoji, saj bi kršili njeno suverenost.” ... “Mala Srbija pa jeavstroogrski velesili prekrižala raèune.” ... “Nemško-avstrijske enote so spet napadle šelejeseni 1915 in skupaj z Bolgarijo, ki je Srbiji udarila v hrbet, srbsko vojsko porazile.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 26 – 51),podpoglavje Zaèetek vojne (str. 29 – 31) Mlado Bosno oznaèi kot narodno-revolucionarnoorganizacijo in kot njen cilj navaja nekaj povsem drugega kot uèbenik Zgodovina 4: “Atentatje izvedla narodno-revolucionarna organizacija Mlada Bosna, ki je bila protiavstro-ogrskousmerjena in se je zavzemala za združitev južnoslovanskih narodov v eno državo.

Srbija je v obeh uèbenikih prikazana kot žrtev, Avstro-Ogrska pa kot agresor. Tako vpodpoglavju z naslovom Zaèetek vojne na strani 29 lahko preberemo: “Na Dunaju in v Berlinuso atentat sprejeli kot priložnost za zaèetek že dolgo naèrtovane vojne. ... Ob podporinemškega vodstva se je Avstro-Ogrska odloèila, da napade Srbijo ter ji odvzame Maèvo inBeograd, nekatera ozemlja odstopi sosednjim balkanskim državam, ostanek Srbije pa sipovsem podredi.” ... “ Avstro-Ogrska je 23. julija Srbiji izroèila ultimat z 48-urnim rokom zaodgovor, v katerem je med drugim zahtevala, naj organi cesarsko-kraljeve vlade skupaj ssrbskimi organi v Srbiji izvedejo preiskavo zaradi “zadušitve prevratniškega gibanja protiozemeljski celovitosti avstro-ogrske monarhije”. Srbija je že 17. julija (tudi na pritiskzaveznikov, ki so verjeli, da se bo julijska kriza konèala brez vojne) sklenila, da ne bo dovolilarušenja dostojanstva in neodvisnosti države, da pa bo skrajno popustljiva. Zato je 25. julija,še pred iztekom roka, sprejela vse avstro-ogrske zahteve po opravièilu in zadušitvikakršnihkoli protiavstro-ogrskih gibanj v Srbiji, zavrnila pa je skupno preiskavo o atentatuna srbskem ozemlju, èeš da bi ta pomenila vmešavanje v notranje zadeve suverene države.Avstro-Ogrska je zato 28. julija Srbiji napovedala vojno.”

Besedilo je še podkrepljeno s karikaturo iz serije nemških poštnih razglednic, ki so nastale poatentatu in vsebuje besedilo “Serbien muss sterbien! (Srbi morajo umreti!)”

2. SOŠKA FRONTA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34) Soški frontinamenja dobro stran in pol (podpoglavje Soška fronta – vojna na naših tleh, str. 20, 21). Temoobravnava dokaj splošno.

93

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v poglavju POTEK VOJSKOVNJA IN DIPLOMATSKADEJAVNOST (str. 32 – 41) namenja Soški fronti tri strani in pol (podpoglavje Soška fronta, str.37, 38 ter podpoglavje Italijanska okupacija in begunstvo, str. 38 - 41). Teme se loti precej boljpodrobno, zato je tudi branje bolj pestro in zanimivo.

3. FEBRUARSKA REVOLUCIJA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34), Kritièno leto 1917(str. 25 – 27) precej prostora namenja obravnavi Lenina in boljševikov (podpoglavje Leninoviboljševiki, str. 25 ter podpoglavje Vojna in februarska revolucija str. 25, 26). Boljševiki soprikazani kot moèna sila, ki so jo navadni ljudje z veseljem sprejeli: “Javno mnenje se je zatovedno bolj približevalo zahtevam boljševikov pod Leninovim vodstvom.” Njihov cilj naj bi bilavzpostavitev demokratiène oblasti: “Poslanci v dumi so hoteli ustavno monarhijo, predstavnikisovjetov pa demokratièno republiko.”

b.) V uèbeniku Sodobna zgodovina v poglavju REVOLUCIJA V RUSIJI (str. 42 – 45),podpoglavje Februarska revolucija naklonjenost boljševikom ni tako eksplicitno omenjena, sopa boljševiki skupaj z manjševiki in manjšimi sredinskimi strankami prikazani kot sila, ki seje zavzemala za vzpostavitev demokratiène oblasti: “Duma je hotela ustavno monarhijo, sovjetpa je zahteval demokratièno republiko.” Bojševiki na koncu podpoglavja prevzamejo še vlogožrtve: “Vojaške oblasti so proti upornikom ponovno uvedle smrtne kazni, prepovedale širjenjetiska in zaèele preganjati boljševike po èetah.”

4. OKTOBRSKA REVOLUCIJA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34), Kritièno leto 1917(str. 25 – 27) dogajanju v èasu oktobrske revolucije namenja le eno èetrtino strani (podpoglavje,“Deset dni, ki so pretresli svet”, str. 26). Opis dogajanja je temu primerno skop in na nekaterihmestih pomanjkljiv. Tako ne izvemo, kako je prišlo so t.i. sestave boljševiške vlade: “Boljševikiso sestavili svojo vlado. Ker v novem parlamentu niso imeli veèine (Kdo jo je imel?, op. av.),so ga razpustili.” Ljudi, ki se niso strinjali s takšno politiko uèbenik zopet poimenuje kot“nasprotnike”: “Tako se je zaèela “diktatura proletariata”, ki jo je pred politiènimi nasprotniki“varovala” politièna policija s posebnimi poooblastili. Ne le aktivne politiène nasprotnike, tuditiste, ki bi to zaradi svojega premoženja lahko postali, so zapirali, izganjali v delovnataborišèa v Sibirijo, upornike pa preprosto streljali.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v poglavju REVOLUCIJA V RUSIJI (str. 42 – 45), podpoglavjeOktobrska revolucija (str. 43, 44) namenja tako februarski kot oktobrski revoluciji približno enostran svojega prostora. Opis dogajanja je tako nekoliko bolj izèrpen. Prav tako kot uèbenikZgodovina 4 tudi ta uèbenik uporablja za oznaèevanje posameznikov, ki se niso strinjali spolitiko boljševikov, izraz “nasprotniki”: “Po prevzemu oblasti so boljševiki z razliènimioblikami nasilja skušali onemogoèiti nasprotnike revolucije.”

Dogajanje ob uvedbi t.i. diktature proletariata uèbenik opisuje nekoliko bolj podrobno, a tudiv njem ne zasledimo podatka, kdo so bile t.i. manjše mešèanske stranke v parlamentu, èepravso bili npr. eseri moèna stranka: “Na zahteve drugih politiènih strank so boljševili konecdecembra 1917 razpisali volitve v ustavodajno skupšèino. Ker so na volitvah dobili le 25

94

odstotkov glasov, veèino pa manjše mešèanske stranke, je boljševiška vlada skupšèinorazpustila.” Ob tem bralec dobi obèutek, da ostale stranke v tistem èasu v Rusiji dejansko nisobile pomembne.

5. DRŽAVLJANSKA VOJNA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34), Kritièno leto 1917(str. 25 – 27) v podpoglavju Državljanska vojna v Rusiji (str. 26, 27) ustrezno pojasni pojav t.i.Protirevolucije: “Dikatura boljševikov in nasilje, s katerim so jo uveljavljali, je porodila odporoziroma protirevolucijo.”

V nadaljevanju je oktobrska revolucija prikazana kot gibanje revežev: “Oktobrska revolucijaje bila velika grožnja obstojeèemu sistemu oblasti v Evropi. Poleg tega, da so reveži na siloprevzeli oblast v državi in s tem dali zgled drugim revežem po Evropi, so pod vplivom dobroizdelane marksistiène ideologije o nujnosti takega zgodovinskega razvoja tudi razlastilipremožnejše državljane in jih preganjali. To je bila za vladajoèo plast v Evropi najhujšagrožnja.”

Uèbenik niti z besedo ne omeni krute usode carja Nikolaja II. in njegove družine.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v poglavju REVOLUCIJA V RUSIJI (str. 42 – 45), podpoglavjeDržavljanska vojna (str. 44, 45) ne pojasni razlogov za pojav t.i. protirevolucije: “Boljševiškioblasti so se najprej uprli zagovorniki carizma in desne stranke, nato pa tudi socialnirevolucionarji. Organizirali so kontrarevolucijo in zaèela se je državljanska vojna.”

Uèbenik na kratko omeni usodo družine Romanov: “Med žrtvami so bili tudi car in èlaninjegove družine, ki so jih boljševiki pobili julija istega leta.”, poglavje pa zakljuèi z dokajpozitivno naravnanim obravnavanjem sprejetja prve sovjetske ustave: “Julija, sredidržavljanske vojne, je bila sprejeta prva sovjetska ustava, ki je zagotavljala nacionalnepravice vsem narodom, oblast pa delavskemu razredu; uzakonila je loèitev cerkve od države,obveznost dela za vsakogar (po naèelu “Kdor ne dela, naj ne je”), splošno vojaško obveznost(èeprav so imeli pravico braniti revolucijo le delavci – torej redna vojska), enakopravnost zatuje državljane, brezplaèno šolanje.”6. SLOVENCI MED PRVO VOJNO

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34), Slovenci medvojno (str. 31 – 34) negativno obravnava Slovensko ljudsko stranko: “Slovenska ljudskastranka, ki je vladala na Kranjskem, se je dejavno vkljuèila v protislovansko in protisrbskogonjo. Njeni politièni nasprotniki v liberalni in socialnodemokratski stranki so bili zato naKranjskem še posebno izpostavljeni pritisku oblasti.”

Obravnavi niške in krfske deklaracije v podpoglavju Diplomatski poskusi za Jugoslavijo (str.32) uèbenik namenja enako prostora kot obravnavi deklaracijskega gibanja. V tem podpoglavjuuporabi tudi pojem Jugoslovani: “Jugoslovanski odbor je o bodoèi združitvi Jugoslovanovpoleti 1917 (20. julija) skupaj s srbsko vlado v izgnanstvu podpisal krfsko deklaracijo.” Taumetni termin uporabi tudi v poglavju Vojne po vojni (str. 40): “Zaradi strahu pred revolucijoin red poskusi obnovitve Ogrske so novo madžarsko oblast napadli Romuni in Slovaki,podpirali pa so jih tudi Francozi, Britanci, Avstrijci in Jugoslovani.”; v poglavju Fašistièna

95

gibanja v Evropi (str. 47 -55), podpoglavje Nacizem v Nemèiji (str. 52 – 55): “Konèno Nemèijiin Avstriji, ki sta bili proglašeni za glavna krivca za vojno, tudi ni bila dovoljena združitev ponaèelu samoodloèbe narodov, ki je sicer veljalo za Poljake, Èehe in deloma Jugoslovane.”; vpoglavju Ustanovitev in ureditev jugoslovanske države 1918 – 1921 (str. 75 – 82) na strani 76:“Jugoslovani na ozemlju habsburške monarhije so ustanovitev neodvisne države razglasili29. oktobra 1918.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v poglavju SLOVENCI MED PRVO SVETOVNO VOJNO (str.50, 51) podobno kot uèbenik Zgodovina 4 v zvezi s Slovensko ljudsko stranko uporabljanegativno izrazje: “Slovenska ljudska stranka je po atentatu na Franca Ferdinanda podprlavladno odloèitev za vojno in dejavno sodelovala v vojni propagandi, uperjeni zlasti protiSrbiji.” Za razliko od prejšnjega uèbenika tudi liberalce postavlja na “avstrijsko stran”: “Tudiliberalci so podprli avstrijsko vojno politiko, vendar manj zagreto....”

Poglavje se dotakne tudi narodnega vprašanja, vendar o deklaracijskem gibanju na tem mestune spregovori: “Narodno vprašanje je postajalo vse pomembnejše. Vendar so zahteveSlovencev po lastni državi, ki so jih izražali skupoaj z drugimi južnimi Slovani iz dvojnemonarhije, sprva ostale vpete v habsburški okvir, kar je podpiralo tudi vodstvo slovenskekatoliške cerkve (zadnji del stavka ostaja nedoreèen in zato ni povsem jasno, kaj je hotel avtorz njim povedati, op. av.).”

Uèbenik na tem mestu ne piše o niški in krfski deklaraciji. Zasledimo ju na strani 87 v okvirupoglavja Oblikovanje jugoslovanske države (str. 87 – 98).

III. SVET MED OBEMA VOJNAMA (str. 35 – 74) / SVET MED SVETOVNIMAVOJNAMA (str. 52 – 129)

1. MIROVNE POGODBE

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v podpoglavju Mirovne pogodbe na strani 38 v okviru poglavja SVETMED OBEMA VOJNAMA (str. 35 – 74), Versajska ureditev (str. 36 – 39) navaja zelo na kratkošest mirovnih pogodb, datume ter kraje sklenitev le-teh.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru krovnega poglavja SVET MED SVETOVNIMAVOJNAMA (str. 52 – 129), poglavje Povojna ureditev sveta (str. 56 – 59) v podpoglavjuVersajska Evropa (str. 56 – 58) na strani 57 namenja mirovnim pogodbam celo stran in polegdatumov in krajev sklenitve posamezne pogodbe predstavi tudi, kaj so doloèene države s topogodbo pridobile oz. izgubile, gre torej za posledice sklenitve pogodbe.

2. DRUŠTVO NARODOV

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v podpoglavju Društvo narodov na straneh 38, 39 v okviru poglavjaSVET MED OBEMA VOJNAMA (str. 35 – 74), Versajska ureditev (str. 36 – 39) preglednoprikaže dobre in slabe strani organizacije. Ob robu uèbenika ob fotografiji slovenskih

96

predstavnikov na zasedanju Kongresa evropskih narodnosti izvemo tudi o delu in prizadevanjule-teh za pravice slovenske manjšine v Italiji.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru krovnega poglavja SVET MED SVETOVNIMAVOJNAMA (str. 52 – 129), poglavje Povojna ureditev sveta (str. 56 – 59) v podpoglavju Društvonarodov (str. 58, 59) predstavi zgolj slabe strani oz. pomanjkljivosti te organizacije.

3. SOCIALIZEM in KOMUNIZEM

a.) Uèbenik Zgodovina 4 piše o socializmu in komunizmu v okviru poglavja SVET MED OBEMAVOJNAMA (str. 35 – 74), poglavje Nevarnost revolucije (str. 41). V zaèetku poglavja pripiševeliko vlogo oktobrski revoluciji: “Zaradi zelo slabih razmer v prvih letih po vojni –pomanjkanja, brezposelnosti in razoèaranja nad državniki, ki so vodili tako nesmiselno vojno– je po vsej Evropi zelo odmevala oktobrska revolucija.”

V nadaljevanju ustrezno predstavi razliko med socializmom in komunizmom: “Socialisti sorevolucijo zavraèali in zagovarjali postopno in zakonito pot socialnih reform v priddelavstva.” ... “Komunistiène stranke so zagovarjale nasilen prevzem oblasti – revolucijo indiktaturio delavskega sloja nad premožnim, da bi tako vsi postali resnièno enakopravni.”

Širjenje revolucije s strani Rusije v drugih evropskih deželah naj bi imelo plemenit cilj: “Šelez zmago v svetovnem merilu naj bi revolucija dosegla svoj resnièni namen: osvoboditev inenakopravnost delavskega razreda ne glede na nacionalne meje.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru krovnega poglavja SVET MED SVETOVNIMAVOJNAMA (str. 52 – 129), Socializem (str. 64) razlike med socialistiènim in komunistiènimnazorom ne poudarja. Prav tako eksplicitno ne zapiše, v èem so bile poglavitne razlike medobema ideologijama.

Med sile, ki so si prizadevale za demokracijo, uvršèa ljudsko fronto: “V boju protivzpenjajoèemu se fašizmu je bila levica uspešnejša v Španiji in Franciji – tam se je v tridesetihletih uveljavil ljudskofrontni model povezovanja demokratiènih gibanj in strank.”

4. DEMOKRATIÈNE DRŽAVE

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja SVET MED OBEMA VOJNAMA (str. 35 – 74), Krizademokracije (str. 42) v podpoglavju Demokratiène države (str. 42) najprej ponudi preprostodefinicijo demokracije: “Demokracija pomeni vladanje ljudstva.” in na kratko predstavi tudidelovanje demokratiènega družbenega sistema.

Med demokratiènimi državami najveè prostora nameni ZDA, nato Veliki Britaniji, Franciji terWeimarski Nemèiji.

V podpoglavju o Franciji (str. 44) tudi ta uèbenik zasluge za demokratièno ureditev pripišestrankam ljudske fronte: “Demokratièno ureditev so reševale sredinske in levièarske politiènestranke, ki so se leta 1936 povezale v ljudsko fronto pod vodstvom voditelja socialistov LeonaBluma.”

97

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru krovnega poglavja SVET MED SVETOVNIMAVOJNAMA (str. 52 – 129), Demokratièni mešèanski sistemi (str. 74 – 76) o tem, kaj jedemokracija in kako deluje demokratièni družbeni sistem ne piše. Najveè prostora meddemokrtiènimi državami nameni Veliki Britaniji, sledi Francija in nato ZDA.

Kot branitelje parlamentarizma tudi tu navaja stranke ljudske fronte (Francija, str. 75): “Vobrambo parlamentarizma so stopile leve in sredinske politiène sile (socialisti, komunisti, delradikalne stranke) in se povezale v ljudsko fronto.”

5. TOTALITARIZMI

a.) Uèbenik Zgodovina 4 diktatorske režime obravnava v okviru poglavja SVET MED OBEMAVOJNAMA (str. 35 – 74), Fašistièna gibanja (str. 47 – 55). Na žalost ne uporabi širšega naslova,npr. Totalitarizmi in tako med podnaslovi Italijanski fašizem, Benito Mussolini, Totalitarizemin korporativna državna ureditev, Fašistièna napadalnost, Nacizem v Nemèiji, Manj uspešnafašistièna gibanja v Evropi komunizma ne najdemo.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina obravnavi diktatorskih režimov v okviru krovnega poglavjaSVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA (str. 52 – 129), Razliène oblike fašistiènih režimov (str.65 – 73) namenja nekoliko manj prostora kot uèbenik Zgodovina 4. Podobno kot v prejšnjemuèbeniku pa tudi ta uèbenik ne uporabi izraza totalitarizmi in se s tem izogne obravnavikomunizma kot enega izmed le-teh.

Pogosto pa v besedilu poglavja komunizem oz. komunisti nastopajo v vlogi žrtve (Nemèija, str.67): “Aprila je centralna vlada (Weimarska republika, op. av.) obraèunala z bavarskosovjetsko republiko, ki je edina v Nemèiji izpeljala revolucijo po boljševiškem vzoru.” ;Nacistièna Nemèija (str. 68): “Hitler je temu dodal še rasno ideologijo, premoè “arijske” rase,antiboljševizem, teorijo o svetovni judovski zaroti.”

V rubriki Pojmi najdemo definicijo pojma “totalitaren (fr. totalitaire iz lat. Totus = ves) – kiosebno in družbeno življenje posameznika v celoti podreja ciljem državnega vodstva.”

6. SOVJETSKA ZVEZA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Sovjetska zveza (str. 56 – 59) na kratko piše o JosifuVisarionovièu Džugašviliju kot o Leninovem nasledniku, a v besedilu ne pojasni metod, ki sejih je v ta namen posluževal: “V nekaj letih, ko je onemogoèil glavne tekmece, je postal njegov(Leninov, op. av.) naslednik Josif Visarionoviè Džugašvili – Stalin (Jekleni).”

Revolucija je pogosto obravnavanja kot žrtev: “V letih 1917 – 1922 je morala oblast sovjetov(delavskih svetov) zmagati še v državljanski vojni proti nasprotnikom revolucije, ki so jimizdatno pomagale antantne države.”; Prièakovane revolucije v drugih evropskih državah sobile zadušene ali jih sploh ni bilo.”

Podobno je zapisano tudi v podpoglavju Sovjetski totalitarizem (str. 57, 58): “Veèletnadržavljanska vojna proti nasprotnikom revolucije je sovjetsko državo že na zaèetku prisililav strog nadzor nad državljani. Upravièeno se je bala tako imenovanega „notranjega

98

sovražnika“ - ljudi, ki se z novo oblastjo niso strinjali in so prikrito delovali proti njej.”; izkonteksta bi lahko sklepali, da je bila oblast v Sovjetski zvezi nemoèna, saj jo je zunanji dejavnik(v tem primeru t.i. nasprotniki revolucije) prisil do vzpostavitve totalitarne diktature nadsvojimi državljani. Naj omenim še, da je v tem primeru uporabljeno identièno besedilo kot vDolenèevem uèbeniku za 9. razred osnovne šole z naslovom 20. stoletje.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru poglavja Sovjetska zveza in stalinizem (str. 77 – 80),o delovanju Stalina piše precej bolj izèrpno: “Z zrežiranimi javnimi sodnimi procesi je dalStalin obsoditi na dolgoletne zaporne kazni, na delovna oz. koncentracijska taborišèa,izgnanstvo v Sibirijo ali na smrt milijone ljudi...”

O Stalinu piše tudi kot o kultu osebnosti: “Kult lastne osebnosti je razvil o skrajnih možnihmeja.”

Zelo korektna in ustrezna je rtudi definicija pojma “èistka (rus.) - v obdobju stalinizma izrazza izkljuèitev iz partije in družbe, pogosto tudi za umor politièno (domnevno) drugaèemisleèih; odstranitev nezaželenih oseb.” V tej definiciji tudi prviè sreèamo uporabo izraza“drugaèe misleèi” in ne “nasprotniki”.

7. ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 (Zaostrovanje razmer vodi v novo vojno, str. 60 – 62, podpoglavjeŠpanska državljanska vojna, str. 61) obravnavi te teme namenja dobro polovico strani in meddrugim tudi zapiše: “Pri ljudski fronti pa je prišlo do razhajanj, ker so skušali komunisti hkratiz obrambo republike izvesti tudi revolucijo.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina tej temi namenja kar dve strani (Španska državljanska vojna,str. 81, 82), temo pa obravnava dokaj èrno-belo. Na èrni strani je dosledno general Franco innjegovi pristaši, na beli pa sile ljudskfrontnega gibanja ter prostovoljci, predvsem iz Jugoslavije.Španski državljanski vojni pripisuje velik pomen v evropskem merilu in ji namenja “velikebesede”: “Španska državljanska vojna se je globoko zarezala v zavest tedanje Evrope,sprožala je ostre ideološke in politiène spore, pa tudi osebne travme. Opredeljevanje obšpanski državljanski vojni je bilo opredeljevanje proti fašizmu, ki je že ogrožal celo Evropo,in za demokracijo, vendar pa zaradi možnosti revolucije in pomoèi, ki jo je SZ dajalarepublikancem, ni bilo enotno.”

8. KOMUNISTI NA KITAJSKEM

a.) Oba uèbenika dogajanje okrog delovanja komunistov pod vodstvom Mao Zedongaprikazujeta z naklonjenostjo, z uporabo pozitivenga izrazja. Uèbenik Zgodovina 4 tako v okvirupoglavja Neevropske dežele (str. 63 – 65), podpoglavje Kitajska (str. 64) zapiše: “Kitajskikomunisti so se taki politiki uprli. Leta 1927 so zaèeli z revolucijo v delavskem središèuŠanghai, ki jo je vojska kmalu krvavo zadušila. Komunisti so pod vodstvom Mao Zedonga ins podporo Sovjetske zveze nadaljevali državljansko vojno. V velikem pohodu na sever Kitajskeleta 1934 so okrepili gibanje. Ker so kmetom delili fevdalno zemljo, so dobivali v notranjostiKitajske èedalje veè privržencev. ... Državljanska vojna se je nadaljevala po koncu drugesvetovne vojne in leta 1949 prinesla zmago komunistom.”

99

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina pa podobno zapiše, besede pa podkrepi še s številkami:“Kuomintanška armada je pod vodstvom Èankajška, odloènega nasprotnika komunistov, vletih 1926-28 postopoma širila oblast iz Kantona proti severu in tudi osvojila Peking, obenempa je prišlo do obraèunavanj s komunisti. Ti so odgovorili z oboroženim odporom, vendar sobili poraženi. Preostanek se jih je zatekel v hribe. Ko so se uredili, so zaèeli t.i. dolgi pohod, kise ga je v zaèetku udeležilo kakih 80 tisoè vojakov in 20 tisoè civilistov. Med pohodom nasever države, ki je trajal od leta 1934 do 1936, so prehodili 12 tisoè kilometrov in postopomaosvajali oblast.”

9. MAJNIŠKA DEKLARACIJA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 Majniško deklaracijo obravnava na eni strani v okviru krovnegapoglavja PRVA SVETOVNA VOJNA (str. 15 – 34), poglavje Slovenci med vojno, str. 31 – 34.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina namenja obravnavi Majniške deklaracije dobre pol strani vokviru krovnega poglavja SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA (str. 52 – 129), poglavjeOblikovanje jugoslovanske države (str. 87 – 98), podpoglavje Jugoslovanski klub in Majniškadeklaracija (str. 88).

IV. SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI (str. 75 – 110) / SVET MED SVETOVNIMAVOJNAMA (str. 52 – 129)

1. NARODNA VLADA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 o imenovanju Narodne vlade piše kratko in skopo v poglavjuUstanovitev in ureditev jugoslovanske države 1918 – 1921 (str. 75 – 82) na strani 76: “Narodnisvet SHS je za upravo slovenskega ozemlja imenoval Narodno vlado v Ljubljani, ki je vse doimenovanja prve skupne jugoslovanske vlade v Beogradu, povsem samostojno odloèala o vsehrazmerah na ozemlju, ki ga je nadzirala.”

O narodni vladi lahko preberemo še kratek komentar ob besedilu iz Uradnega lista na strani85 v okviru poglavjha Jugoslovanska parlamentarna demokracija 1921 – 1929, podpoglavjePolitièno razmerje sil (str. 83 – 86). Gre za objavo razglasa Narodne vlade (tako lahko izvemo,kateri ministri so delovali na posameznem resorju): “Novembra 1918, od razpada Avstro-Ogrske do združitve s Srbijo in Èrno goro, je Slovenija s svojo Narodno vlado živela praktiènopovsem samostojno politièno življenje, formalno pa je bila del Države Slovencev, Hrvatov inSrbov s središèem v Zagrebu.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina namenja tej temi precej veè pozornosti. V okviru poglavjaSlovenci v prvi jugoslovanski državi (str. 99 – 106) o tem piše v posebnem podpoglavjuSlovenska narodna vlada (str. 99, 100): “Narodni svet, ustanovljen avgusta 1918, ki zaradinaèina združitve ni prerasel v slovenski parlament (?, op. av.), je že v Državi SHS 31. oktobra1918 imenoval slovensko Narodno vlado. Ta je bila formalno podrejena Narodnemu vijeæuv Zagrebu, v resnici pa skoraj povsem samostojno – tudi v zakonodajnem pogledu – urejalavse zadeve v slovenskih deželah in navezovala tudi zunanje politiène stike. Narodna vlada jetako na miren naèin prevzemala posle nekdanjih avstrijskih oblastnih organov in reševala

100

vprašanje nasledstva. Na nekaterih podroèjih je pokazala precej organizacijskih sposobnosti(npr. pri prevozu nekaj sto tisoè vojakov s soške fronte), skrbela je za red in mir,gospodarstvo, preskrbo, promet, šolstvo, znanost, kulturo in druge javne zadeve. Prizadevalasi je za združitev slovenskega etniènega ozemlja in vzdrževala stike z nastajajoèimi državamina ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske. Že novembra 1918 je organizirala slovensko vojsko, kije delovala do januarja 1919, ko je bila vkljuèena v jugoslovansko armado. Zaradibrezbrižnosti Beograda se je tudi sama dogovarjala z Avstrijci o razmejitvenih vprašanjih naKoroškem in Štajerskem.” ... “Kmalu po združitvi pa je morala Narodna vlada odstopiti in23. decembra 1918 je regent Aleksander imenoval Deželno vlado, katere pooblastila so bilamoèno okrnjena, saj je veèina beograjskih ministrstev že ustanovila svoje urade v Sloveniji.Po sprejetju vidovdanske ustave je bila odpravljena tudi ta vlada.”

Na žalost pa ne izvemo imen posameznikov, ki so sodelovali v slovenski Narodni vladi.

2. RUDOLF MAISTER

a.) Uèbenik Zgodovina 4 o Maistru piše na treh koncih. Prviè ga omeni na kratko v enemstavku v poglavju Ustanovitev in ureditev jugoslovanske države 1918 – 1921 (str. 75 – 82) nastrani 76: “Prikljuèitvi k jugoslovanski državi so se upirali tudi Nemci na spodnjemŠtajerskem, vendar je v Mariboru in na narodnostni meji že v zaèetku novembra v imenuNarodne vlade za Slovenijo prevzel vojaški nadzor major Rudolf Maister.”

Drugiè je Maister omenjen na strani 81 v komentarju k fotografiji vojakov pred karavanškimpredorom januarja 1919 (podpoglavje Vprašanje državnih meja, str. 80 - 82): “Na Štajerskemje narodnostno mejo uspešno obranil general Rudolf Maister...”

Tretjiè je na strani 82 odstavek namenjen Maistru kot del podpoglavja Vprašanje državnihmeja: “Na Štajerskem je slovensko narodno mejo nad Mariborom takoj na zaèetku z odloènovojaško akcijo zasedel bivši avstroogrski major Rudolf Maister. Slovenski Narodni svet vMariboru ga je zato povišal v generala, da bi imel veèjo avtoriteto. Maister je kasneje uspešnoprepreèil avstrijskim Nemcem, da bi zasedli Maribor.”

V uèbeniku ne zasledimo niti ene fotografije generala Maistra.

b.) Tudi uèbenik Sodobna zgodovina obravnavi osebnosti in dela Rudolf Maistra ne namenidovolj pozornosti. O njem piše na kratko v okviru poglavja Slovenci v prvi jugoslovanski državi(str. 99 – 106), podpoglavje Boj za meje (str. 100 – 103): “Narodni svet za Štajersko je 1.novembra imenoval majorja avstro-ogrske vojske Rudolfa Maistra za generala in garazglasil za poveljnika mesta in vse slovenske Štajerske. Maister je med slovenskimprebivalstvom izvedel mobilizacijo, zbral 3000 vojakov, razorožil nemško varnostno stražov Mariboru in zasedel ozemlje po èrti Tinje-Vovbre-Grebinj-južni del Labotske doline-Špilje-Radgona.

3. SRBSKI INTERESI

a.) Uèbenik Zgodovina 4 precej odkrito razkriva ozadje združevanja Slovencev, Hrvatov inSrbov, ko so celoten proces zaznamovale predvsem težnje Srbov po vzpostavitvi t.i. Velike

101

Srbije. Tako v poglavju Ustanovitev in ureditev jugoslovanske države 1918 – 1921 (str. 75 – 82)na strani 76 zapiše: “Vendar je Pašiæ že v dneh takoj po podpisu (ženevske deklaracije, op. av.)kot predsednik vlade odstopil in tako tudi njegov podpis oziroma pristanek srbske vlade naženevsko deklaracijo ni bil veè veljaven. Ženevsko deklaracijo je podpisal na pritisk Francozovin v bojazni, da bi združitev sicer propadla. S spretno politièno potezo pa si je pustil možnosti,da jo izpelje kot prikluèitev novih ozemelj zmnagoviti Srbiji, ne pa na enakopravniprostovoljni podlagi vseh treh delov.”; “Že pred tem, 25. 11. 1918, so predstavniki srbskeradikalne stranke v Veliki narodni skupšèini v Novem Sadu izsilili neposredno prikljuèitevVojvodine k Srbiji, medtem ko je manjšina zagovarjala enakopravnost združevanja prekzagrebškega Narodnega sveta SHS.”; “Dejansko je prva skupna vlada, oblikovana 20.decembra 1918, skušala še pred sprejetjem ustave izvajati enotno politiko za vso državo, neglede na razliène stare pravne ureditve v posameznih pokrajinah. Na ta naèin bi dejansko žepred sprejetjem temeljne pravne ureditve uvajali centralistièno ureditev, ki sta jo vkonstituanti zagovarjali dve najveèji politièni stranki v državi: Narodna radikalna strankain Jugoslovanska demokratska stranka. Na ta naèin so srbski vladajoèi krogi drugejugoslovanske pokrajine dejansko prikljuèili in vgradili v razširjeno srbsko državo, zase paohranili prevladujoèi vpliv.”

Ob fotografiji Nikole Pašiæa pa lahko preberemo podoben komentar: “Odgovoren za uveljavitevsrbske razlièice združevanja Jugoslovanov kot enostavnega poveèanja Srbije, ki je radikalnistranki in dinastiji Karaðorðeviæ omogoèila razmeroma nasilno prevlado v novi državi.”

b.) Ozadje “srbskih iger” je v uèbeniku Sodobna zgodovina precej bolj skopo obravnavano. Vokviru poglavja Oblikovanje jugoslovanske države (str. 87 – 98) , podpoglavje Neuspelikonfederativni koncept najprej izvemo nekaj malega o Pašiæevi potezi glede ženevskedeklaracije: “Ženevske deklaracije zato nista priznala ne srbski regent Aleksander ne srbskavlada. Nikola Pašiæ, ki je vodil srbsko delegacijo, je odstopil kot predsednik vlade in s temspretnim politiènim manevrom onemogoèil uresnièitev sporazuma (s kakšnim namenom?,op. av.).” ... “V nasprotju z ženevskim sporazumom, ki je doloèal, da bo o obliki državesklepala ustavodajna skupšèina, je bila vnaprej izsiljena monarhija s Kraðorðeviæi, kar je bilopoglavitno zagotovilo srbske nadvlade.”

Prikljuèitev Vojvodine in Èrne gore k Srbiji uèbenik prikaže kot prostovoljno: “Že pred tem stase Èrna gora in Vojvodina posebej združili s Kraljevino Srbijo.”

V posebnem podpoglavju predstavi tudi domnevne razloge Slovencev za združitev (Razlogi zazdružitev pri Slovencih, str. 89), ko med drugim zapiše: “Navsezadnje sta k združitvi verjetnoprispevala tudi idealistièna predstava o drugih jugoslovanskih narodih in slabo poznavanjesrbske politike in njenih namenov. Res je tudi, da Slovenci, èe so hoteli ohraniti skupaj vsajveèinski del narodnega telesa, kakih primernejših alternativnih možnosti niso imeli.”

4. BOJI ZA SLOVENSKE MEJE

a.) Uèbenik Zgodovina 4 boj za meje obravnava v enem poglavju na dveh straneh (Vprašanjedržavnih meja, str. 80 – 82). Kot krivca za neuspehe navaja Narodno vlado v Ljubljani:“Narodna vlada v Ljubljani ni mogla zbrati dovolj moène vojske.” Boji naj bi bili ne le nadiplomatskem, temveè tudi na vojaškem podroèju, neuspešni: “Tako so na hitro organizirneavstrijske oborožene enote že po mesecu dni pregnale slovenske prostovoljce s Koroške. Pomoèsrbske vojske je prišla mnogo prepozno, šele maja 1919 je zasedla celovško kotlino.”

102

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina boje za slovensko mejo obravnava veliko bolj izèrpno (poglavjeSlovenci v prvi jugoslovanski državi, str. 99 - 106, podpoglavje Boj za meje, str. 100 – 103).Odgovornost za nesposobnost vnovèenja vojaških uspehov pa pripisuje Narodni vladi:“Vojaških uspehov pa slovenska Narodna vlada ni znala izkoristiti (bila je tudi proti zasedbiCelovca, èeš da nima živil za oskrbo in da ne želi prelivanja krvi). Na decembrskih pogajanjihs celovško in dunajsko vlado je sicer zahtevala vse slovensko etnièno ozemlje, vendar soAvstrijci ponujali le nekaj najjužnejših koroških okrajev. Nazadnje so se dogovorili, naj oozemlju odloèijo na pariški mirovni konferenci.”

O zadnjih bojih red pariško mirvno konferenco zapiše (str. 103): “Konec aprila so slovenskeenote prekinile že prej veèkrat kršeno premirje in zaèele ofenzivo, ki je bila slabo izvedena, karje povzroèilo veliko žrtev in hiter umik na izhodišène položaje. Avstrijci so na to prekoraèiliDravo ter prodrli na Kravanke in v Mežiško dolino (do Slovenj Gradca). Poveljstvo slovenskedravske divizije je mobiliziralo nekaj letnikov slovenskih obveznikov, pripeljalo okrepitve izSrbije in jugoslovanska vojska je (s pretežno slovenskimi enotami zasedla vso slovenskokoroško s Celovcem in Gospo Sveto vred. Nadaljnje boje je prepreèil prihod italijanskih sil vimenu antante; te so med nasprotujoèima vojskama (jugoslovanska se je morala umaknitiz dela osvojenega ozemlja)ustvarile štiri kilometre širok razmejitveni pas.”

5. PLEBISCIT ZA KOROŠKOa.) Uèbenik Zgodovina 4 dogajanje okoli plebiscita obravnava precej na kratko v enem odstavku( podpoglavje Vprašanje državnih meja, str. 80 – 82): “Problem Koroške so se odloèili rešiti ponajbolj demokratièni poti, s plebiscitom. Oktobra 1920 je veè kot polovica (59%) tam živeèihljudi glasovala za Avstrijo. Èeprav so bili v krajih, kjer so izvedli plebiscit, Slovenci v veèini(veè kot 80%), se jih je zaradi protisrbske propagande mnogo odloèilo za Avstrijo.”

Uèbenik poskuša upravièiti ravnanje srbske vojske v èasu zasedbe Koroške pred izvedboplebiscita: “Srbska vojska, ki je del Koroške zasedla, je bila do domaèinov neprijazna, saj sosrbski kraji med vojno pod avstro-ogrsko okupacijo zelo trpeli.”

Za odloèitev za Avstrijo navaja nadalje še naslednje razloge: “Zaradi splošnega pomanjkanjaje bila Koroška pod jugoslovansko upravo slabo preskrbljena s hrano in drugimi potrebnimistvarmi. Slovenski politièni voditelji v Ljubljani pa so bili preprièani v jugoslovanskoodloèitev koroških Slovencev, zato se niso preveè trudili s propagando in pravo predstavitvijo,kaj bodoèa državna meja pomeni za ohranitev slovenstva. Koroški kmetje so bili gospodarskoodvisni od prodaje svojih pridelkov v Celovcu, ki ni bil v plebiscitni coni A, in bi bili v primeruodloèitve za Jugoslavijo torej od mesta odrezani. K nerazpoloženju do nove jugoslovanskedržave pa je prispevalo še staro deželno rivalstvo med Korošci in Kranjci ter odpor dosprememb.”b.) Uèbenik Sodobna zgodovina kot razloge za neuspeh plebiscita navaja predvsem prodor“umazane” nemške propagande. Tako na straneh 103, 104 v okviru podpoglavja Doloèlanjemeja na pariški mirovni konferenci (Koroška) lahko preberemo: “To (odprtje demarkacijskecone, op. av.) je omogoèilo množièen prodor nemške propagande, ki je poudarjalanedemokratiène razmere v Kraljevini SHS ter uporabljala metode izsiljevanja, podkupovanjain raznovrstnih pritiskov.” ... “Na odloèitev za zeleno (avstrijsko) glasovnico je poleg bledegaodnosa jugoslovanskih oblasti do koroškega vprašanja vplivala propaganda, od strank pasocialna demokracija. Nemška propaganda je poudarjala zlasti koroško deželno zavest, ki je

103

bila zelo moèna tudi pri Slovencih, razmere v Jugoslaviji pa je prikazovala kot katastrofalne.Plakati in letaki so napovedovali, da bo koroškega kmeta unièila konkurenca pocenivojvodinskega žita, da bodo fantje morali služiti v jugoslovanski vojski in se boriti v raznihbalkanskih konfliktih, da gredo katoliški Slovenci pod pravoslavnega srbskega kralja in vnacionalno ter versko mešano in nestabilno srbsko monarhijo.”

Rezultate plebiscita poskuša uèbenik interpretirati po svoje, skicujoè se na zgodovinarje, ki soprouèevali plebiscit: “Zgodovinarji, ki so preuèevali plebiscit, menijo, da je veè kot 59odstotkov Slovencev glasovalo za Jugoslavijo, nekaj manj kot 41 odstotkov pa za Avstrijo.”

4. KOMUNISTIÈNA PARTIJAa.) Uèbenik Zgodovina 4 politièno življenje obravnava v poglavju Ustanovitev in ureditevjugoslovanske države 1918 – 1921 (str. 75 – 82), podpoglavje Sprejemanje vidovdanske ustave(str. 78, 79). Nekaj besed nameni tudi Komunistièni partiji: “Tretji najveèji stranki,Komunistièni partiji, so zaradi destruktivnega delovanja proti državi, stavk in pozivov krevoluciji s posebnim vladnim odlokom, “obznano”, medtem prepovedali politiènopropagando in javno delovanje.” Uèbenik v tem primeru uporabi jezik nevtralnega izrazja.

Uèbenik omeni komunistièno partijo še na strani 86 v okviru poglavja Jugoslovanskaparlamentarna demokracija 1921 – 1929 (str. 83 – 87), podpoglavje Politièno razmerje sil (str.83 – 86), ko navaja resnièni razlog za prepoved delovanja partije: “Komunistièna stranka jebila zaradi terorizma že leta 1921 prepovedana.” in še podrobneje v podpoglavju Politiènoživljenje v Sloveniji (str. 86, 87): “Od socialdemokratov so se leta 1920 loèili komunisti (KPJ),ki pa so bili zaradi atentatov in poskusov revolucije že naslednje leto prepovedani.” ... “Moèmarksistov, predvsem komunistov, se je zaèela krepiti šele sredi tridesetih let, v èasu velikegospodarske in politiène krize v Jugoslaviji. Organizacijo podtalne KPJ je tedaj prevzela novageneracija komunistov, posebej za to šolana v Sovjetski zvezi.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina politièno življenje v takratni Jugoslaviji obravnava v poglavjuOblikovanje jugoslovanske države (str. 87 – 98), podpoglavje Politièno življenje (91 – 95). OKomunistièni partiji zapiše: “Med delavskimi strankami in gibanji sta bili med vojnamanajpomembnejši Socialistièna stranka Jugoslavije (SSJ) in Komunistièna partija Jugoslavije(KPJ), ki sta bili med seboj sprti, krepila pa so se tudi nesoglasja med razliènimi frakcijamiznotraj socialistiène stranke.” ... “Komunistom je revolucionarno vrenje po koncu prvesvetovne vojne, ko so se vrstili kmeèki nemiri, delavske demonstracije itd., prineslo precejglasov in tretje mesto na volitvah v ustavodajno skupšèino. Država jih je nato s t.i. obznanodecembra 1920 in z zakonom o zašèiti države v avgustu 1921 postavila zunaj zakona. “ ... “Vpliv komunistiène partije se je znova okrepil v drugi polovici tridesetih let, ko se je vkljuèilav ljudskofrontno gibanje proti fašizmu in za demokratizacijo države in ko je njeno vodstvoprevzel Josip Broz – Tito.” Uèbenik v tem primeru uporablja jezik pozitivnega izrazja, partijoenkrat postavi v vlogo žrtve, drugiè pa ji pripiše demokratiène težnje.

5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 obravnava delovanje Slovenske ljudske stranke najprej v okvirupoglavja Ustanovitev in ureditev jugoslovanske države 1918 – 1921 (str. 75 – 82), podpoglavje

104

Slovenska stališèa do ustave (str. 79, 80). Priznava ji zasluge v boju za slovensko avtonomijo:“Najmoènejša slovenska politièna stranka, SLS, do volitev v ustavodajno skupšèino novembra1920 ni preveè poudarjala svoje želje po avtonomiji v skupni državi... S prilagajanjemsrbskim interesom je hotel njen voditelj Anton Korošec dobiti pri njihovih voditeljih, predvsempri regentu Aleksandru in pri Pašiæu, podporo pri reševanju slovenskih zahodnih in severnihmeja. Ko so bile oktobra in novembra 1920 meje za Slovence neugodno zaèrtane in ko se jedecembra zaèelo delo konstituante, pa je jasno zagovarjal decentraliziran tip državneureditve. SLS je izdelala celo svoj ustavni predlog, ki je predvideval pokrajinske parlamente,torej tudi zakonodajno avtonomijo. Njena avtonomistièna prizadevanja so volivci že naobèinskih volitvah spomladi 1921 nagradili s 25% veè glasov kot na volitvah v konstituantoin to prednost je obdržala tudi na vseh sledeèih parlamentarnih volitvah v dvajsetih letih.”

b.) O slovenskem politiènem življenju po razpadu Avstro-Ogrske uèbenik Sodobna zgodovinapiše precej pesimistièno. Tako v uvodu poglavja Slovenci v prvi jugoslovanski državi (str. 99 –106) zapiše: “Slovenski politiki so konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prièakali zmedeni innepripravljeni.” ... “Med razpravami o naèinu povezovanja z drugimi južnoslovanskiminarodi je postajal vse bolj opazen kompleks slovenske majhnosti in nepoznavanje bodoèihsodržavljanov.”

Delovanje Slovenske ljudske stranke pa obravnava zelo na kratko: “Slovenska ljudska strankase je zavzemala za avtonomijo slovenskega naroda in za republikansko ureditev nove države(s tem je skušala prepreèiti, da bi v državi vladala pravoslavna dinastija).”

Bolj podrobno piše o stranki v okviru poglavja Politièno in gospodarsko življenje Slovencev (str.107 – 125), podpoglavje Katoliški tabor (str. 108, 109). Pred predstavitvijo posameznihpolitiènih taborov pa uèbenik postavi pod vprašanje rezultate volitev v tridesetih letih: “Zatovolilni rezultati v tridesetih letih niso odražali dejanskega razmerja med politiènimi silami.Deloma to sicer velja za volitve v vseh obdobjih prve jugoslovanske države, zlasti zaradiobèasne abstinence (leta 1931 se je volitev udeležilo samo 49 odstotkov volivcev).”

V obravnavanju delovanja SLS-a pogosto uporabi negativno izrazje: “Vodstvo stranke jepogosto taktiziralo in se v prizdevanju za oblast podrejalo beograjski politiki. V zapletenihèaršijskih politiènih kalkulacijah se je SLS pojavljala kot jezièek na tehtnici, s katerim soraèunli zlasti na dvoru.”

Ne toliko kot zavzemanje SLS za avtonomijo Slovencev uèbenik poudarja prevlado t.i.konservativno-avtoritarnega idejnega koncepta v stranki: “Religiozne vrednote so prenašaliv politièno življenje na nasilen, izkljuèujoè naèin, ostro so nastopali proti sekularizmu, zlasipa proti socializmu – dejansko proti levièarskim organizacijam na univerzi in nasploh vdružbi, tudi tistim znotraj katoliškega tabora (kršèanskim socialistom).”

V podpoglavju Neuresnièena avtonomija Slovenije uèbenik nameni Slovenski ljudski strankiše nekaj negativnih besed: “Katoliški tabor se je (vendar šele leta 1921, potem ko so biledoloèene meje, prej je imel to za škodljivo) zaèel (obèasno) zavzemati za avtonomijo. Zaradipragmatiène politike SLS je Slovenija obèasno v praksi vsaj na nekaterih podroèjih živelaavtonomno, vendar je SLS to izrabila za prevzem vseh oblastnih funkcij (oblastnohegemonijo). Politièno avtonomijo naj bi Slovenija dosegla z uvedbo svojega parlamenta,èesar pa nikoli ni storila. ... Tega cilja SLS nikoli ni dosegla, èeprav je beograjska oblastzaradi sodelovanja SLS v vladi Slovencem na podroèju avtonomije obèasno dovoljevala veè

105

kot Hrvatom in drugim nesrbskim narodom.” ... “Banski svet je februarja 1940 sprejelresolucijo o banovini Sloveniji, tudi sicer so bili izdelani naèrti zanjo, vendar zaradi vojnihrazmer v Evropi SLS tega ni hotela tako odloèno zahtevati kot Hrvaška...”

6. DR. ANTON KOROŠEC

a.) Uèbenik Zgodovina 4 opisuje dr. Antona Korošca v komentarju k njegovi fotografiji na strani87. Ob tem mu priznava zasluge velikega politika in Slovenca: “Štajerski katoliški duhovnik,èasnikar in politik, v èasu prve svetovne vojne predsednik Jugoslovanskega poslanskegakluba v dunajskem državnem zboru, od 1917 do smrti 1940 voditelj Slovenske ljudske stranke,najmoènejši in najpomembnejši slovenski politik v prvi Jugoslaviji. Bil je iskren slovenskinacionalist in dober taktik, ne toliko ideološko naèelen politik kot pragmatik. SLS v beograjskiskupšèini ni bila velika stranka, ravno tako so Slovenci, katerih veèino je politièno zastopal,predstavljali le 8,5 % jugoslovanskega prebivalstva, vendar je Korošec kot eden odustanoviteljev države pomembno oblikoval politiène odnose v prestolnici in v èasu velikepolitiène krize po umoru Radiæa kot edini Nesrb za pol leta prevzel celo vodstvo vlade.”

Korošcu pripiše tudi zasluge za ustanovitev Dravske banovine (poglavje Kraljeva diktatura inunitarizem 1929 – 1935, str. 88 – 90): “Združitev Ljubljanske in Mariborske oblasti v Dravskobanovino, to je slovenski del države v posebno upravno enoto, je bila gotovo pridobitev, ki joje z vstopom v diktatorsko vlado izposloval prvak SLS Anton Korošec.”

V okviru podpoglavja Slovensko narodno vprašanje (str. 89, 90) precej pozornosti nameni tudiSlovenski deklaraciji, ki jo tudi predstavi in pred tem v besedilu še zapiše: “Voditelji SLS so vprotest proti diktaturi in unitaristièni kraljevi politiki izdali posebno Slovensko deklaracijo,ki so jo po zgledu podobnih izjav drugih opozicijskih strank v tistem èasu poimenovali tudikot “Korošèeve punktacije”. Kralj pa je odgovoril z aretacijo in konfinacijo najožjega vodstvaSLS s Korošcem na èelu.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina Korošca prikazuje v bolj nevtralni, na trenutke tudi negativniluèi. O njem lahko preberemo v komentarju pod fotografijo na strani 108, ki ga prikazuje vdružbi vojske: “Anton Korošec, sicer po poklicu duhovnik, je bil vodilni slovenski politik medsvetovnima vojnama, spreten politièni taktik in pragmatik, nasprotnik liberalizma insocializma ter zagovornik kršèanskosocialne usmeritve. Njegov osnovni cilj je bila avtonomnaSlovenija v okviru federativne Jugoslavije, èaeprav je zaradi taktiènih razlogov sodeloval skraljem in beograjsko èaršijo ter sprejemal funkcije tudi v najbolj centralistiènih vladah.Korošec je znal najti stik z ljudmi, zlasti na množiènih zborovanjih, zletih raznih katoliškihorganizacij ter evharistiènih kongresih.”

7. DELAVSKE STRANKEa.) Uèbenik Zgodovina 4 delovanje Komunistiène partije Slovenije v tridesetih letih obravnavav okviru poglavja Politièni obrat 1935 – 1941 (str. 91 – 93), podpoglavje Politiène spremembnev slovenskem delu države (str. 92, 93). Izrazje je nekoliko bolj nevtralno, še vedno pa uèbenikkomunistom pripisuje demokratiène težnje: “Komunisti so v èasu režima JNS (do 1935)izkoristili slabe gospodarsko-socialne razmere ter nezadovoljstvo z reševanjem slovenskeganarodnega vprašanja, v drugi polovici tridesetih let pa so to povezali še z nevarnostjo fašizmain nacizma. V Ljudski fronti so tako dokaj uspešno zbirali razne manjše politiène skupine, ki

106

so se razšle s starimi politiènimi strankami, npr. kršèanske socialiste, odpadle skupineliberalcev, socialistov, ipd. Ljudskofrontno povezovanje proti nevarnosti nacizma, v obrambodemokracije, slovenstva, za mir in socialno praviènost je komunistom uspelo delno obnovitiv èasu vojne v Osvobodilni fronti slovenskega naroda.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v poglavju Politièno in gospodarsko življenje Slovencev (str.107 – 125), podpoglavje Delavske stranke (str. 111, 112) z uporabo pozitivnega, na trenutkepreživetega izrazja obravnava delo komunistiène partije: “Po ustanovitvi Komunistiène partijeSlovenije (aprila 1937 na Èebinah) kot samostojne nacionalne organizacije se je zaradi njenihzahtev po rešitvi slovenskega nacionalnega vprašanja ter njene protifašistiène innarodnoobrambne politike vpliv komunistov v slovenski družbi poveèal. Revolucija je ostalanjihov osnovni cilj, toda opustili so tezo o razbitju Jugoslavije za vsako ceno, zavzemali so seza federativno republiko in v ospredje politiène dejavnosti zaèeli postavljati nacionalnovprašanje.” ... “Z ustanovitvijo lastne komunistiène organizacije so slovenski komunisti hotelipokazati, da jim je nacionalno vprašanje vsaj toliko pomembno kot razredni bolj inrevolucija.” ... “Povezovanje demokratiènih strank in skupin proti fašizmu za mir,demokratiène svobošèine in socialno praviènost, znano pod imenom Ljudska fronta, se je vSloveniji zaèelo sredi tridesetih let. ... Po nemški prikljuèitvi Avstrije in razkosanjuÈeškoslovaške pa so se zaradi ogoroženosti slovenskega naroda osredotoèile nanarodnoobrambno gibanje.”

8. ORGANIZACIJA TIGR

a.) Uèbenik Zgodovina 4 o organizaciji TIGR piše v okviru poglavja “Neodrešena Slovenija” (str.106 – 110), podpoglavje Slovenci v Italiji (str. 106 – 109). Izrazje, s katerim uèbenik obravnavas pomoèjo negativnega izrazja: “Mladina je bila v obrambi slovenske narodnosti boljradikalna. Po fašistiènem razpustu zadnjih slovenskih organizacij leta 1928 je ustanovilasvojo skrivno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Mladina je na fašistièno nasiljeodgovarjala z nasiljem. ... Izvajali so atentate, sabotaže, požigali italijanske šole in se takopripravljali na gverilsko bojevanje, èe bi Italija napadla Jugoslavijo.”, med tem ko delovanjekomunistov obravnava skozi bolj pozitivno izrazje: “Slovenski komunisti, ki so tajno delovaliv Komunistièni partiji Italije (KPI), so v sodelovanju z jugoslovanskimi in avstrijskimikomunisti pripravljali rešitev slovenske manjšine v Italiji. Leta 1934 so vse tri komunistiènepartije izdale skupno izjavo o rešitvi tega problema s pravico manjšine do samoodloèbe,vkljuèno z odcepitvijo od italijanske države.”

a.) Uèbenik Sodobna zgodovina organizacijo TIGR obravnava v okviru poglavja Slovenci vzamejstvu (str. 126 – 129), podpoglavje Primorski Slovenci, str. 126 – 128, Slovenski odpor (str.127): “Leta 1924 je poleg organizacije Orjune v Julijski krajini nastala tudinarodnorevolucionarna organizacija za Slovence in Hrvate v Julijski krajini TIGR (ime jedobila po zaèetnih èrkah zemljepisnih imen Trst, Istra, Gorica, Reka). ... Nastala je iz želje poradikalnejšem odporu in je združevala mlade razliènih nazorskih usmeritev. Njihov namenje bil z nasilnimi akcijami zbuditi pozornost svetovne javnosti, ustrahovati organizatorjeraznorodovalne politike, Slovence pa spodbujati k odporu in krepiti njihovo zaupanje vmožnost združitve z matièno domovino. S propagando, literaturo, orožjem in razstrelivomso se ob podpori emigrantov, pa tudi jugoslovanske vojaške obvešèevalne službe, oskrbovaliiz Jugoslavije. Glavne akcije so bili požigi fašistiènih otroških vrtcev, šol in drugih ustanov,bilo je tudi nekaj oboroženih napadov na oddelke fašistiène milice in ustrelitev

107

posameznikov.”

V. DRUGA SVETOVNA VOJNA (str. 111 – 136) / DRUGA SVETOVNA VOJNA (str.132 – 201)

Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru tega krovnega poglavja obravnava nekatere teme, ki jihuèbenik Zgodovina 4 ne. Tako v poglavju Zaèetek vojne beremo podpoglavja z naslovi Napadna Veliko Britanijo (str. 137, 138), Vojna na morju (str. 138), Italijanska avantura v Grèiji (str.138, 139). V slednjem pojasni tudi dogajanje okoli pristopa k trojnemu paktu, kar uèbenikZgodovina 4 obravnava v prejšnjem krovnem poglavju v okviru poglavja Politièni obrat 1935-1941 (str. 91 – 93), podpoglavje Neizogibnost vojne (str. 91, 92).

1. TROJNI PAKT

a.) Uèbenik zgodovina 4 pristop Jugoslavije k trojnemu paktu obravnava kot neizogiben innavaja razloge zanj: “Jugoslavija je bila marca 1941 sprièo vojaške grožnje prisiljena celopristopiti k trojnemu paktu. Knez Pavle je upal, da bo na ta naèin rešil državo predvojskovanjem.”

O pristopu k trojnemu paktu uèbenik ponovno piše v okviru poglavja Vojna v Sloveniji inJugoslaviji (str. 137 – 162), podpoglavje Okupacija (str. 137, 138), ko podobno zapiše: “Kneznamestnik Pavle in vlada Cvetkoviæ-Maèek sta se s pristopom k trojnemu paktu samo skušalaizogniti vojni oziroma napadu sil osi, vojska in veèji del jugoslovanske javnosti pa je pristoprazumela kot poraz.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina pa pristop k trojnemu paktu bolj podrobno analizira in kotrazlog navaja Hitlerjeve pritiske na kneza Pavla: “Jugoslovanska zunanja politika je bilazmedena, necelovita in protislovna, zato je država tik pred vojno ostala brez zaveznikov, zgoljz moralno podporo zahodnih držav in pod velikim Hitlerjevim pritiskom. Ta je v zaèetkumarca kneza Pavla preprièeval o nujnosti pristopa Jugoslavije k paktu, zaupal mu je celo, dabo napadel SZ, kar da je že samo po sebi dovolj velik razlog za podpis. Mnogi vodilnijugoslovanski politiki so, da bi opravièili svojo privolitev v pristop, tedaj, med vojno in po njej,trdili, da bi se Jugoslavija lahko lahko vojni in razpadu države izognila, èe ne bi prišlo dodržavnega udara in nasprotovanja ljudi pronemški politiki.”

2. KONFERENCA V TEHERANU

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju Politièni in vojaški naèrti protifašistiène koalicije (str. 121– 122) kot razlog za podporo t.i. Titovim partizanom navaja dejstvo, da so le-ti nase vezalištevilène sovražnikove enote in s tem zavarovali glavne vojaške fronte: “V Teheranu so velikitrije sklenili tudi, da bodo v Jugoslaviji vojaško podpirali Titove partizane, saj so ti nase vezalivelike vojaške enote, ki jih sovražnik zaradi tega ni mogel uporabiti na glavnih frontah.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina na strani 168 v okviru poglavja Politika med drugo svetovno

108

vojno (str. 167 – 169) prikazuje seznam in kratek opis politiènih in vojaških dogovorovprotifašistiène koalicije. Med drugimi obravnava tudi konferenco v Teheranu in o podpori t.i.Titovim partizanom piše zelo na kratko; tako ne navede razlogov zanjo: “Glede Jugoslavije sose dogovorili, da bodo ohranili njeno celovitost, Titovim partizanom pa so obljubili pomoè.”

3. KOLABORACIJA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 na kolaboracijo poskuša napeljati že v prejšnjem krovnem poglavjuin sicer v okviru poglavja Nestrpnost med razliènimi ideologijami (str. 94, 95) v podpoglavjuKriza liberalizma (str. 95), kjer sprva s pomoèjo negativnega izrazja obravnava demokracijo,kapitalizem ter delovanje katoliške cerkve in povelièuje komunizem: “Oba, demokracija inkapitalizem, sta se slabo izkazala, zato je vedno veè ljudi verjelo v praviènost, ki so joobljubljali komunisti. Katoliška cerkev pa je prav v brezbožnem komunizmu videla najhujšegasovražnika. Zaradi komunistiène nevarnosti je bila pripravljena sodelovati tudi s fašizmom,èeprav sta bila italijanski fašizem in nemški nacizem zaradi pritiska na zamejske Slovenceosovražena. Katoliške voditelje je motil fašistièni nacionalizem, a so bili pripravljeni sprejetinjegovo stanovsko (korporativno) državno ureditev in od države vodeno gospodarstvo.”

V nadaljevanju uèbenik z vidika èloveške plati pojasni odloèitve posameznikov za “eno oz.drugo stran”: “Nemoèno Jugoslavijo, še posebej majhne in razkosane Slovence, so razmeresilile, da se med grozeèim fašizmom in komunizomo odloèijo za manjše zlo. Tako Slovencevpred zaèetkom druge svetovne vojne ni veè delil kulturni boj kot v dvajsetih letih, temveèodloèitev, ali je bolj nevaren fašizem ali komunizem. Ta odloèitev, ki je po zaèetku vojnepostala skoraj za vsakega posameznika nujna, je tudi protikomuniste silila v levi politiènitabor in protifašiste v desnega, saj ni temeljila na kakem pozitivnem programu, temveè nastrahu.”

Kolaboracijo v svetovnem merilu uèbenik obravnava v okviru poglavja Na okupiranem ozemlju(str. 125 – 130), v podpoglavju Odziv prebivalstva – kolaboracija in odporništvo (str. 127 –130). Kolaboracijo deli na politièno, gospodarsko in vojaško. Dogajanje na ozemlju Jugoslavijeuvršèa v t.i. Vojaško (najbolj popolno) kolaboracijo: “Veè skupin kolaboracionistov je aktivnosodelovalo z nemškim in italijanskim okupatorjem tudi na ozemlju razkosane Jugoslavije,toda na splošno je bila vojaška kolaboracija s Hitlerjevo Nemèijo moènejša med germanskimiin romanskimi narodi.”

V nadaljevanju piše o odporniških gibanjih in pripisuje zasluge zanje komunistom: “Vnasprotju z manjšim delom prebivalstva, ki je bil pripravljen sodelovati z okupatorjem, je bilaveèina ljudi do vsiljenega politiènega sistema sovražna. Iz tega so se rodila odporniškagibanja...” ... “Moèna gverilska gibanja so pogosto organizirale leve skupine, zlasti komunisti.... V Evropi so najmoènejšo partizansko vojsko organizirali v Jugoslaviji, na Poljskem, vSovjetski zvezi, Franciji, Grèiji in Italiji, v Aziji pa na Kitajskem.”

V nadaljevanju se dotakne spopadov med sonarodnjaki v Franciji, Italiji in Jugoslaviji in ob tempotegne popolno paralelo med dogajanjem v državah. Predpostavlja tudi, da so vsi, protikaterim naj bi se borila t.i. odporniška gibanja, sodelovali z okupatorjem: “Odporniška gibanjase niso borila le proti okupatorjem, temveè tudi proti sonarodnjakom, ki so sodelovali zokupatorjem. Predvsem v Franciji, Italiji in Jugoslaviji je prišlo do bratomornih spopadov,odloèitev o zmagovalcu v državljanski vojni pa je bila odvisna od politike zavezniških

109

voditeljev, ki so si že med vojno zarisovali interesna obmoèja povojnega sveta.”

b.) Uèbenik Sodba zgodovina kolaboracijo obravnava v okviru poglavja Življenje v okupiraniEvropi (str. 145 – 148), podpoglavje Kolaboracija (str. 147, 148), skupaj s taborišèi, genocidom,holokavstom, odporniška gibanja pa v naslednjem poglavju po posameznih državah. Uèbenikpri obravnavanju kolaboracije v uvodu poenostavljeno zapiše: “Totalitarnost druge svetovnevojne je do skrajnosti polarizirala opredelitve prebivalcev zasedenih ozemelj za okupatorjaali proti njemu. Tretje, neopredeljene, izbire med sodelovanjem in uporom skorajda ni bilo.”

V nadaljevanju našteje nekatere razloge za kolaboracijo: premoè sil osi, ideološki razlogi(profašizem in protikomunizem), predvojna nasprotja v družbi, gospodarski razlogi, težnja poohranitvi, ki jo uèbenik navaja skupaj z prevzemom oblasti, psihološki in nazadnje eksistenènirazlogi.

Sledi delitev na oblike kolaboracije (upravna, vojaška, politièna, kulturna, ideološka,gospodarska) ter predstavitev dileme, ali je eksistenèna kolaboracija še legitimna: “Spori o tem,ali je kolaboracija iz eksistenènih razlogov še legitimna, so aktualni še danes, zlasti zato, kerje ob koncu vojne in po njej prišlo do množiènega obraèunavanja s kolaboracionisti (t.i.retorzije), marsikje mimo sodišè, ob tem pa tudi do osebnih in politiènih (ideoloških)obraèunov, najveèkrat v tistih državah, kjer se je oblast med vojno zamenjala (Kateri so bilirazlogi za takšno ravnanje?, op. av.).”

V nadaljevanju sledi razmeroma podroben opis dogajanja na ozemlju Francije, sodelovanje naozemlju Jugoslavije, pa avtor umesti v t.i. ideološko kolaboracijo ali pa kot razlog navajamednacionalne spore: “Toda tudi Nemci so, ko je njihova vojaška moè zaèela slabeti, dopustiliformiranje cele vrste kvislinških enot iz pripadnikov kavkaških, azijskih in balkanskihnarodov, ki so nastale iz ideoloških (protikomunistiènih) razlogov ali zaradi mednacionalnihsporov.”

Pod fotografijo francoskega kolaboracionista lahko preberemo še komentar, katerega zadnji delse glasi: “Na ozemljih, ki jih je zasedla Rdeèa armada, in tam, kjer so prišle na oblastrevolucionarne sile (Kje?, op. av.), pa so oblasti same obraèunavale z nasprotniki pozunajsodni poti.”

Kot že reèeno je obravnavanju odporniških gibanj namenjeno precej veè prostora kot vuèbeniku Zgodovina 4 oz. kot obravnavanju kolaboracije. Uèbenik se ga loteva v okviruposebnega poglavja Odporniška gibanja (str. 149 – 158) in podpoglavij Francija (str. 149),Italija (str. 150), Grèija (str. 150, 151), Poljska (str. 151), Sovjetska zveza (str. 152), Kitajska (str.152), Nemèija (str. 152, 153) in Jugoslavija (str. 153 – 158). O jugoslovanskem osvobodilnemgibanju zapiše nekaj zveneèih besed, omalovažuje pa mešèanske sile in vodstva politiènihstrank: “Jugoslovansko osvobodilno gibanje je bilo poleg sovjetskega najmoènejše v Evropi.Komunisti so po okupaciji zaradi ilegalne organiziranosti edini obdržali politièno mrežo nacelotnem razkosanem jugoslovanskem ozemlju, organizirali odpor in se v njem najboljizpostavili, svoje delovanje, s katerim so pritegnili ljudi v množièno gibanje, pa izkoristili zaizvedbo revolucije (nedoreèeno, pomanjkljivo, op. av.). To jim je uspelo predvsem zato, kermešèanske politiène sile – podobno kot v nekaterih drugih evropskih okupiranih državah –niso bile kos nastalemu položaju. Jugoslovanska vlada in vodstva politiènih strank sopoveèini zbežala, tisti politiki, ki so ostali, pa so hoteli vsaj navidezno ohranjati svojo oblast

110

in vpliv s kolaboracijo ali pa so pasivno èakali na ugodnejše razmere oz. osvoboditev odzunaj.”

Uèbenik dosledno uporablja besedno skovanko “Titovi partizani”: “Ponekod je divjaladržavljanska vojna, najbolj izrazito v Srbiji in Èrni gori med rojalistièno usmerjenimi èetnikiDraže Mihajloviæa, ki so se kljub svojemu anglofilstvu povezali z okupatorjem in med Titovimipartizani.”

O nameri izvedbe revolucije in obraèunavanju z drugaèe misleèimi uèbenik najprej dokajkorektno zapiše: “Poleg etniènih razprtij sta medsebojne spopade, ki so potekali na skorajvsem jugoslovanskem ozemlju, povzroèali tudi kolaboracija in pa komunistiène težnje, da podokriljem narodnoosvobodilnega boja že med vojno obraèunajo z razrednimi naprotniki.” Vnadaljevanju pa prikazuje drugaèno sliko, ko naj bi partija osvobodilni boj postavila predrevolucionarne težnje: “Napad na SZ je vodstvo partije ocenilo kot možnost, da seimperialistièna vojna spremeni v revolucionarno, vendar je že v letu 1941 revolucionarni ciljza nekaj èasa postavilo v ozadje, poudarjalo pa je osvobodilno naravo narodnoosvobodilnegagibanja.”

V zakljuèku poglavja avtor narodnoosvobodilno gibanje zopet prikazuje s pomoèjo preživetega,èustveno orientiranega izrazja: “Jugoslovansko narodnoosvobodilno gibanje je med vojnovezalo nase v povpreèju veè kot trideset okupatorskih divizij in veliko prispevalo k zmagiprotihitlerjevske koalicije. Padlo je veè kot 300 tisoè pripadnikov narodnoosvobodilnegagibanja, stotisoèi so vojno preživeli v koncentracijskih in ujetniških taborišèih. ... Ne glede narazlièna mnenja o tem je bilo žrtev veliko, poleg Sovjetske zveze in Poljske verjetno najveè vEvropi – tudi (predvsem, op. av.) zaradi državljanske vojne, ki je divjala v Jugoslaviji in vkateri je bilo pobitega veliko civilnega prebivalstva zaradi politiènih, verskih ali nacionalnih(ideoloških, op. av.) razlogov.”

Na koncu uèbenik na kratko in dokaj nekorektno piše o povojnih pobojih: “Poleg tega je bilopo vojni brez sodbe pobitih veè 10 tisoè resniènih in domnevnih pripadnikov (nedolžnih ljudi,op. av.) kvislinških enot in okupatorjevih sodelavcev, pa tudi drugih nasprotnikovkomunizma.”

Konec poglavja zaznamujejo preglednica politiènega razvoja narodnoosvobodilnega gibanja terfotografija Jajca in risba jugoslovanskega grba s komentarjem, ki razlaga njegovo simboliko.

VI. VOJNA V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI (str. 137 – 162) / DRUGA SVETOVNAVOJNA (str. 132 – 201)

1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN NARODNI SVET

a.) Uèbenik korektno z nekaterimi negativnimi “vložki” pojasnjuje odzive Slovenske ljudskestranke na okupacijo in tako v poglavju Odzivi na okupacijo (str. 141 – 147) zapiše: “Tik prednapadom sil osi, ko so že vedeli zanj, se je vodstvo SLS odloèalo o obnašanju v primeruokupacije in sklenilo, da ne bo sodelovalo z okupatorji. V izrednih vojnih razmerah je vodenjestranke prevzel odvetnik in minister Miha Krek, vendar je z vlado odletel v tujino. Tako jevodstvo katoliške politike v Ljubljani prevzel ban Dravske banovine, odvetnik Marko

111

Natlaèen. Liberalci so se ravno pred aprilsko vojno zaèeli spet zbirati okrog voditelja AlbertaKramerja.. Vodstvu bivše Socialistiène stranke Jugoslavije pa je podpora med delavstvom vsebolj kopnela, narašèal je vpliv komunistov. Njeni voditelji so se v zaèetku vojne razšli in sepotem razlièno opredelili za obe sprti strani. Te politiène skupine so takoj po napadu, 6. aprila1941, ustanovile Narodni svet, ki ga je vodil ban Natlaèen, odklonile pa so sodelovanjeKomunistiène partije Slovenije (KPS), èeš da ni legalna stranka. Narodni svet si je prizadeval,da bi Slovenija vstop v neposredno vojno dogajanje prestala s èim manj èloveškimi ingmotnimi žrtvami, in predvsem, da je ne bi še naprej delili, torej da bi prišla pod enegaokupatorja. Politiki SLS so si že pred napadom pri vedno bolj oèitnih namenih Nemcev, danemško manjšino na Spodnjem Štajerskem vkljuèijo v svojo državo, prizadevali izposlovatiza Slovenijo podoben položaj, kot ga je imela samostojna Slovaška pod nemškim varstvompo konèni zasedbi Èeške marca 1939. Podoben protektorat kot Slovaška so dobili Hrvati. Zatoje tudi predsednik Narodnega sveta Natlaèen še enkrat poskusil in še v èasu aprilske vojneodpotoval v Celje k nemškim predstavnikom na pogajanja za tako rešitev. Toda zaman, ousodi Slovenije je bilo že pred tem odloèeno v Berlinu. Narodni svet je skrivaj deloval še nekajèasa po tem, ko je 17. aprila oblast v Ljubljani tudi formalno prevzel italijanski civilnikomisar. Natlaèen in drugi slovenski politiki so italijanskim oblastem v Ljubljani veèkratzagotovili lojalnost Slovencev. Predstavniki slovenske politike, kulture in gospodarstva so, dabi se izognili nasilju, celo vstopili v štirnajstèlanski sosvet, t.i. konzulto, ki naj bi komisarjusvetoval pri upravi. Èlani konzulte so junija 1941 odpotovali v Rim in se poklonili Mussoliniju.Zaradi težkega položaja, dolgoroènega narodnega unièenja, ki ga je obetalo razkosanje inprotipravna prikljuèitev Italji, so skušali reševati, kar bi se še dalo rešiti. Tako pretiranoizkazovanje lojalnosti je sprožilo nezadovoljstvo med delom prebivalstva, kritièno pa so gaopazili tudi Britanci in nanj opozorili predstavnike begunske vlade v Londonu. Ko so se tudiItalijani zaèeli obnašati vse bolj nasilno, je nekaj èlanov konzulte izstopilo in novembra 1941je dejansko prenehala delovati. Kljub izkazovanju lojalnosti slovenski politièni voditelji nisopriznavali obstojeèega stanja in so se skrivaj pripravljali na odpor. Mladina v SLS je že konecmaja 1941 ustanovila skrivno organizacijo Slovenska legija. Liberalci so ji sledili s Sokolskoin Narodno legijo. V povezavi s poveljstvom Draže Mihailoviæa v Srbiji se je ravno tako že leta1941 zaèelo tudi èetniško gibanje v Sloveniji. Vendar te podtalne organizacije še niso nastopilez odkritim oboroženim odporom proti okupatorju. Delovanje v prid protifašistièni koalicijije bilo mišljeno na daljši èas. V vojaškem smislu naj bi se aktivirali šele pred koncem vojne,med èakanjem na odloèilne trenutke pa naj bi utrjevali to skrivno organizacijo, delovaliobvešèevalno v prid zahodnih zaveznikov ter izvajali sabotaže, ki ne bi zahtevale preveèžrtev.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina ustanovitev in delovanje Narodnega sveta obravnava v okvirupoglavja Slovenci med vojno (str. 170 – 201), podpoglavje Aprilska vojna v Sloveniji (str. 170– 172). Do njega zavzema pretežno negativno stališèe in uporablja tudi temu primerno izrazje.Številne informacije zamolèi, in postavlja v ospredje tiste, s katerimi meni, da bodo oblatiledelovanje Narodnega sveta: “Jugoslovanska vojska je zažgala precej skladišè in porušila nekajprometnih objektov, med njimi viadukt pri Borovnici, druge je z izgovorom, da hoèezavarovati narodno gospodarstvo in prepreèiti nemire, ob pomoèi orožništva in policijezašèitil Narodni svet. Le-ta je bil ustanovljen prvi dan vojne na pobudo Slovenske ljudskestranke, v njem pa so bili še predstavniki Jugoslovanske nacionalne stranke, Narodneradikalne stranke, Socialistiène stranke Jugoslavije in samostojne demokratske stranke(slovenski liberalci?, op. av.). Komunistov – z izgovorom, da niso legalna stranka – v svet nisosprejeli, zavrnili pa so tudi predlog, da bi Narodni svet postal obrambni svet. 11. aprila, kose je jugoslovanska vojska že umaknila, so zaèele hitreje prodirati tudi italijanske enote in

112

brez odpora vkorakale v Ljubljano. Ob razglasitvi NDH je tudi Narodni svet razglasil, daprevzema oblast v Sloveniji, zahteval je red in mir in izroèitev orožja, ljudi je pozval, naj sene upirajo in naj ne ovajajo. Od enot jugoslovanske vojske v Sloveniji je zahteval, naj se mupodredijo in nato kot slovenska narodna vojska zaprosijo za premirje. Poveljstvo se s tem nistrinjalo. Razglas Narodnega sveta ni imel posebnega uèinka, ker so med tem Italijani zasedliNotranjsko in prišli v Ljubljano, Nemci pa na Štajersko, Gorenjsko, v Mežiško dolino in vPrekmurje... Predsednik Narodnega sveta Marko Natlaèen je najprej pozdravil italijanskevojaške oblasti pred bansko palaèo, naslednji dan (12. aprila) pa je z njihovo vednostjo odšelk poveljniku nemškega zasedbenega oddelka v Celje in predlagal, naj Nemci zasedejo vsoSlovenijo, ta pa naj bi dobila status posebne državice (podobno kot Slovaška in NDH). Nemcise o tem niso hoteli pogovarjati, saj je bil med tem enotam že sporoèen Hitlerjev naèrt orazkosanju Jugoslavije in s tem tudi Slovenije. Natlaèen je nato zagotovil lojalnostpredstavniku italijanske fašistiène oblasti Emiliu Grazioliju in ga prosil, naj Narodnemu svetudovoli izvrševati oblast, ki bi jo podpirala Slovenska legija (ilegalna milica SLS, ustanovljena27. aprila). Podobno željo je izrazil v spomenici, ki jo je poslal Mussoliniju. Ta je naèelomaprivolil v sodelovanje predstavnikov nekdanje slovenske oblasti pri upravljanju tistega delaozemlja, ki so ga zasedli Italijani. 17. aprila, na dan, ko je bila v Beogradu podpisanakapitulacija, se je Narodni svet zadnjikrat sestal, Italijani pa so 20. aprila civilno oblastbanske uprave in bana prenesli na svoj komisariat na zasedeno slovensko ozemlje.”

2. KOMUNISTI IN OSVOBODILNA FRONTA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 osvobodilno fronto in delovaje komunistov obravnava v okvirupoglavja Odzivi na okupacijo (str. 141 – 147), podpoglavje Osvobodilna fronta slovenskeganaroda (str. 143 – 147). Lahko bi rekli, da pri obravnavanju te teme oz. druge svetovne vojnena slovenskem ozemlju oba uèbenika še vedno uporabljata staro, ideološko moèno izrazoslovje,pri èemer uèbenik Sodobna zgodovina precej prednjaèi. Uèbenik Zgodovina 4 tako na strani 143komuniste nekako postavi v vlogo žrtve in za dejstvo, da so krenili na lastno pot odporaposredno krivi zavrnitev s strani Narodnega sveta: “Tako so komunisti na podlagi predvojnegasodelovanja s skupinami, ki so bile nezadovoljne s tradicionalno liberalno in katoliškopolitiko, po napadu na Jugoslavijo in po zavrnitvi, da bi lahko sodelovali v Narodnem svetu,zaèeli snovati svojo odporniško organizacijo.”

Pozitivno je, da uèbenik predstavi tako t.i. Londonske toèke kot tudi Gesla osvobodilnega bojaz zasedanja 15. 6. 1941 ter kasneje v uèbeniku tudi Temeljne toèke OF. Manj pohvalnoje, da temprikazom niso dodani komentarji avtorja uèbenika. Gre za to, da so predvsem v primeru geselosvobodilnega boja nekatera od le-teh skrajno radikalna in nasilna (predvsem zadnja štirigesla) in bi jih bilo nujno potrebno komentirati. Uèbenik pa pred prikazom gesel na strani 143zapiše zgolj: “Okvir njenega delovanja so sprejeli na prvem zasedanju plenuma (zbora)Protiimperialistiène fronte 15. junija 1941. Osvobodilni boj naj bi prinesel svobodo vsemSlovencem, njihovo svobodno odloèitev o bodoèih (ne nujno jugoslovanskih) državnihpovezavah in seveda tudi delavsko socialistièno revolucijo.” V zadnjo trditev sta tako zajetisamo dve od sedmih t.i. gesel osvobodilnega boja.

O Londonskih toèkah uèbenik korektno piše na strani 142: “Septembra 1941 so se prej vednosprti katoliški in liberalni politiki v Ljubljani sporazumeli o skupnem programu delovanja vdanih razmerah. Skupni cilj delovanja med vojno naj bi bila Združena (Zedinjena) Slovenija,torej s Primorsko in Koroško, v federativno preurejeni kraljevini Jugoslaviji z demokratièno

113

politièno in praviènejšo socialno ureditvijo. Skupni program so posredovali jugoslovanskivladi v London, ta pa ga je novembra objavila na radiu BBC, zato je znan kot londonsketoèke.”

Uèbenik ustrezno pojasni, kateri so razlogi, da so se komunisti odloèili za odpor šele junija1941: “Šele po napadu Nemèije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je vojna v oèeh komunistovpostala pravièna.” Tudi ta uèbenik govori o tem, da so komunisti svoje revolucionarne ciljepotisnili nekoliko v ozadje, a zato poleg osovobodilnih vzgibov (prva trditev je sicer nekolikonerodno formulirana in zato nejasna) navaja tudi potrebo po zavezništvu Velike Britanije inZDA: “Komunistièna internacionala je na prvo mesto postavila domovinsko vojno,osvobodilni boj, saj je bil v tistem trenutku to najveèji problem SZ. Revolucijo pa so potisniliv ozadje tudi zaradi zavezništva z Veliko Britanijo in kasneje ZDA.”

Uèbenik vsebuje, lahko bi rekli, že kar “klasièno” fotografijo Edvarda Kardelja in Borisa Kidrièa,kot dveh “glavnih usmerjevalcev OF in partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno vSloveniji” (str. 144).

V zakljuèku podpoglavja se tudi ta uèbenik ne izogne uporabi zveneèih opisov v zvezi zdelovanjem in organizacijo OF: “V prvem obdobju vojne je šlo v glavnem za pasiven odpor,manj radikalen od gesel, ki jih je OF oznanjala. Uspelo ji je predvsem vzbuditi spontano voljodo upora med ljudmi in te ljudi zajeti v množièno organizacijo. Poleg izvršnega odbora inplenuma so po vsej Sloveniji delovali pokrajinski, okrožni, okrajni in terenski odbori OF in tavelika organizacija je predstavljala pravo moè in temelj partizanske vojske.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina delovanje komunistov in Osvobodilne fronte obravnava vokviru poglavja Slovenci med vojno (str. 170 – 201), podpoglavje Slovenska politika obokupaciji (str. 177 – 180) ter Nastanek Osvobodilne fronte (str. 180). Še vedno prevladuje èrno-belo prikazovanje dogajanja, pri èemer belo stran dosledno zastopajo komunisitène sile, èrnopa tradicionalne stranke, ki so delovale v Sloveniji pred zaèetkom druge svetovne vojne oz. vsi,ki so imeli na odpor proti okupatorjem drugaène poglede kot komunisti. O komunistièni partijitako spet prebiramo zveneèe opise: “Edina politièna stranka med njimi (skupinami,organizacijami v èasu okupacije, op. av.) je bila sicer maloštevilna, a dobro organiziranailegalna Komunistièna partija Slovenije, ki je tudi postala zaèetnik oborožene vstaje. Vplivtega politiènega tabora, združenega v Osvobodilni fronti, je nenehno narašèal, dokler medvojno ni postal najmoènejša slovenska politièna in vojaška sila.”

Tudi ta uèbenik prikazuje vse tri politiène programe (gesla OF, temeljne toèke OF in Londonsketoèke in na kratko tudi komentira in poskuša pojasniti radikalnost nekaterih gesel OF: “Ker sokomunisti, ki so bili v vodstvu OF najbolj vplivni, prièakovali, da bo hitra zmaga Rdeèearmade nad Nemci omogoèila izvedbo socialistiène (?op. av.) revolucije v Sloveniji, so bilanekatera od programskih gesel (zlasti 5., 6. in 7.) izrazito revolucionarna.”

Londonske toèke naj bi nastale samo zato, ker naj bi Lodonski odbor poskušal sleditiuspešnemu razvoju OF: “Londonske toèke so nastale 23. novembra 1941, v njih je Londonskiodbor skušal slediti uspešnemu razvoju OF, zato je v svoj program prav tako kot OF zapisal,da se zavzema za obnovitev in razširitev Jugoslavije, vendar s kraljem in obstojeèo vlado.”

O samem nastanku Osvobodilne fronte uèbenik piše precej skopo. Zanimivo je, da kršèanskim

114

socialistom znotraj OF pripisuje avtonomistiène težnje, kar naj bi pripeljalo do spora skomunisti: “Zlasti intelektualci so v OF želeli ohraniti in razviti samostojnokršèanskosocialistièno skupino, zato so prišli v spor s komunisti.”

Na koncu podpoglavja uèbenik piše predvsem o organizaciji OF. Omeni tudi zaèetek oboroženevstaje, ne pojasni pa, zakaj je do nje prišlo šele po napadu Nemèije na SZ: “Po ustanovnemsestanku OF so se zaèele priprave na oboroženo vstajo, do katere je prišlo po nemškemnapadu na SZ. Osvobodilna fronta se je širila, na terenu se je ustvarjala mreža odborov, vkatere so ljudje množièno vstopali. Osnovna organizacijska mreža je nastajala predvsem pozaslugi razvejene komunistiène organizacije.”

3. “PRVE AKCIJE”

a.) Uèbenik Zgodovina 4 uporabi povsem drugaèen (ustreznejši) naslov podpoglavja kotuèbenik Sodobna zgodovina (glej pod 3. toèko). O tej temi piše v podpoglavju Zaèetek vojaškeganasilja na strani 148. Sicer pa tudi ta uèbenik uporablja nekoliko nostalgièno izrazje, ko naštevapartizanske bitke (ki jih poimenuje “podvigi): “Ne glede na nasilno zatiranje odporniškegagibanja je do srede septembra nastalo 19 partizanskih èet. Veèji vojaški podvigi v tem prvemèasu vojskovanja so bili npr. partizanski napadi na italijanski vojaški posadki v Ložu inBezuljaku na Notranjskem oktobra 1941, decembra so iz zasede pri Škofji Loki presenetilinemški policijski bataljon in pobili 45 policistov, januarja 1942 pa se je Cankarjev bataljontri dni uspešno branil v Dražgošah na Gorenjskem, vendar so se potem Nemci znesli naddomaèini, jih 41 pobili, ostalih 81 pa odgnali v koncentracijska taborišèa; vas so požgali.”

Uèbenik operira tudi s številkami, na žalost pa za primerjavo ne pove, koliko žrtev je umrlo vdržavljanski vojni: “Samo nemški okupator je med vojno na Slovenskem usmrtil okrog 2900talcev.”

Omenja tudi nasilje nad otroki na Štajerskem, ne pove pa nièesar o žalostnih usodah t.i. otroks Petrièka, ki so jih v Teharjah odvzeli njihovim strašem.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina v okviru poglavja Slovenci med vojno (str. 170 – 201),podpoglavje Prve akcije (str. 181, 182) uporablja podobno nostalgièno izrazje: “Akcije (napadina okupatorje in razne objekte, zlasti prometne, ipd.) so se zaèele množièno vrstiti julija,okupatorji pa so nanje odgovorili z ostrimi represalijami, razglasitvijo policijske ure,ustanavljanjem posebnih sodišè, streljanjem talcev. Zaèeli so s hajkami, v katerih so razbilinekatere komaj nastale enote. Kljub temu je do sredine septembra nastalo 19 partizanskih èetin še nekaj partizanskih skupin, ki so se pozneje zaèele povezovati v bataljone. Medzgodnejšimi akcijami omenimo jesenski vpad partizanov v Šoštanj in Lož, napad na Buèkoin pohod Štajerskega bataljona na Kozjansko.”

Dražgoško bitko uèbenik obravnava v posebnem podpoglavju Decembrska vstaja naGorenjskem (str. 182, 183): “Po ostrih bojih se je približno 200 partizanov (neoboroženi soodšli domov) 27. decembra umaknilo v Dražgoše, tam pa jih je 9. januarja 1942 napadlokakih 2500 nemških vojakov (številke se razlikujejo, nekatere so bile moèno pretirane). Potreh dneh ogorèenih bojev, so Nemci prodrli v vas, bataljon pa se je umaknil. Nemci soDražgoše požgali, ustrelili enainštirideset domaèinov in njihova trupla pometali v ogenj,

115

druge pa odgnali v taborišèa. Decembrska vstaja in boj v Dražgošah sta imela velik odmev,bila sta v veliko moralno oporo okupiranim Slovencem, Nemci pa so zaradi njiju preložiliprikljuèitev Gorenjske in Štajerske k rajhu.”

4. DRŽAVLJANSKA VOJNA

a.) Uèbenik Zgodovina 4 namenja obravnavi državljanske vojne tri strani v okviru poglavjaDržavljanska vojna (str. 149 – 151). V uvodu najprej negativno oznaèi nekomunistièno stran:“Na eni strani so bili komunisti z nikoli pozabljenim konènim ciljem, komunistièno revolucijosovjetskega tipa. Na drugi so bili skrajneži iz katoliškega tabora, ki so se sklicevali napapeževe okrožnice o prepovedi kakršnegakoli sodelovanja s komunisti. Komunizem sooznaèevali za najveèjo nevarnost tistega èasa.”

V nadaljevanju korektno pojasni situacijo, v kateri so se med vojno znašli “navadni” ljudje:“Veèina ljudi pa ni razmišljala tako izkljuèujoèe, vendar so jih ogroženost z nacionalnega(fašizem, nacizem), socialnega (gospodarska kriza) in politiènega vidika (nedemokratiènost),predvsem pa vojne razmere, silile k opredelitvi za eno ali drugo stran.”

Obe gibanji uèbenik oznaèi kot odporniški in o resnièni naravi oz. namenu osvobodilnegagibanja zapiše: “Obe nasprotujoèi si odporniški gibanji sta si že od zaèetka prizadevali dobitivodilno vlogo med Slovenci, pripravljenost za sodelovanje pa je hitro kopnela. ... Zelo kmaluso ocenili (predstavniki starih strank, op. av.), da gre pod krinko osvobodilnega gibanja vresnici za naèrt KP, da prevzame oblast in izvede revolucijo. Partizanske akcije in boji zokupatorji naj bi to omogoèili, so pa bili po njihovi oceni zaradi krutega mašèevanjaokupatorjev prezgodnji in škodljivi za prebivalstvo.”

V odlomku, ki obravnava VOS, še vedno naletimo na preživeto oznaèevanje drugaèe misleèihposameznikov, v tem primeru žrtev VOS-a: “Varnostno obvešèevalna služba OF (VOS), ki jebila povsem pod komunistiènim nadzorom, je že jeseni zaèela obraèunavati s kolaboracionisti(predvsem ovaduhi), kmalu pa tudi s politiènimi nasprotniki. V Ljubljani so zaèeli ubijatiljudi, ki so bili nasprotniki komunizma, ni pa bilo nujno, da so sodelovali z okupatorji.”Uèbenik navaja tudi številke, a je pri tem zelo približen, kot da ne bi bilo pomembno, ali je biložrtev sto ali štiristo: “Do poletja 1942 je partizanska stran v Ljubljani usmrtila okoli 60 ljudi,na Dolenjskem in Notranjskem pa nekaj 100, med njimi precej duhovnikov.” Zanimivo, da vnadaljevanju posredno prizna, da je šlo pogosto za povsem nedolžne ljudi: “Prihajalo je celodo skupinskih umorov, pobojev celih družin in muèenj.”

V istem odstavku se zdi, da poskuša uèbenik na vsak naèin opravièiti to komunistièno nasilje:“Vse to je bila posledica napaènega razumavanja in ocene mednarodnih razmer prikomunistih, ki so bili preprièani, da se bliža konec vojne in je napoèil èas, ko je trebaonemogoèiti razrednega sovražnika (bolj ustrezen bi bil izraz “odstraniti drugaèe misleèe”,op.av.). To (poboje?, op. av.) so razumeli kot prehod v drugo (komunistièno) fazo revolucije.”

V nadaljevanju navaja, kakšni so bili razlogi za ustanovitev Slovenske zaveze (a jih ne pojasniustrezno), nadalje pa njeno politiko prikaže kot negativno: “Klici na pomoè s podeželja(Zakaj?, op. av.) so sprožili obvešèevalno delo Slovenske legije in Katoliške akcije protinevarnosti komunistiène revolucije (ni šlo zgolj za to, temveè za obrambo podeželjskega

116

prebivalstva pred nasiljem partizanov, op.av.).” ... “ Tako je marca 1942 prišlo do sporazumao ustanovitvi Slovenske zaveze kot glavne predstavnice slovenske protirevolucionarnepolitike. Vanjo so ob ustanovitvi povabili celo KPS, vendar takrat v kaj takega ni nihèe veèverjel. Maja 1942 je konèno skrivaj zapustila Ljubljno manjša èetniška enota, ki je naDolenjskem sprva delovala protiokupatorsko in protipartizansko. Vendar so se po nekajspopadih s partizani èetniki hitro zatekli pod okrilje Italijanov, ki so jih sprejeli v svojo službopod imenom Legija smrti. Za Ehrlichom so dajali pobudo za oblikovanje protikomunistiènihzašèitnih enot italijanskim oblastem še drugi mdr. Natlaèen in škof Rožman, junija 1942 pase je z Italijani pogajala tudi Slovenska zaveza.”

Podpoglavje uèbenik zakljuèi z besedilom z naslovom Sredina, poskusi premirja (str. 151). Vbesedilu navaja, da naj bi se za premirje zavzemala bodisi tretja (neopredeljena) stran, bodisikomunisti, t.i. protirevolucionarni tabor pa ni bil pripravljen sodelovati: “Zaèetek državljanskevojne je ponovno sprožil pobude za pomiritev in spravo med sprtima stranema Slovencev.Januarja 1943 se je vodstvo OF obrnilo na ljubljanskega škofa Rožmana s prošnjo, najposkuša duhovnikom prepreèiti delovanje proti njej (Kakšno je bilo to delovanje?, op.av.). Naveè pisem vodilnih katolièanov v OF (Edvard Kocbek, Metod Mikuž) in celo centralnegakomiteja KPS, se je škof odzval negativno, saj so partizani takrat že pobijali tudi duhovnike.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina to temo obravnava v okviru podpoglavja Spopad med Slovenci(str. 183 – 186). Kot vzrok za državljansko vojno uèbenik navaja ogroženost vodstvamešèanskih strank s strani (uspešne) OF: “Za vodstvo mešèanskih strank je vprašanje odnosado OF (in KPS) postalo pereèe s širjenjem vstaje in njenega vpliva, saj je bil programosvobodilnega gibanja, ki je obljubljal osvoboditev in izboljšanje socialnih razmer, privlaèenzlasti za mlade in pripadnike pred vojno zapostavljenih socialnih slojev. Mešèanska stran najbi neutemeljeno nasprotovala OF: “Mešèanski politiki so OF oèitali avanturizem, nepotrebnoizzivanje okupatorja, izrabljanje naroda v strankarske (komunistiène) namene,monopoliziranje osvobodilenga boja (So bili vse to res le oèitki?, op.av.).”

O težkih dilemah, s katerimi so sreèevali “navadni” ljudje v vsakdanjem življenju, ko so se biliprimorani odloèiti za eno od strani, uèbenik ne spregovori. Uèbenik tudi eksplicitno ne navede,da gre za dve odporniški gibanji in ne spregovori o resniènih ciljih osvobodilnega boja.

V odstavku o VOS-u tudi ta uèbenik uporablja staro izrazje, poboji pa naj bi škodili predvsemosvobodilnemu boju in celo koristili mešèanski strani: “Varnostnoobvešèevalna služba (VOS)OF, ki je bila ustanovljena avgusta 1941, je že jeseni zaèela obraèunavati s kolaboracionistiin nasprotniki OF. Pri tem so usmrtili tudi ljudi, ki so bili le ostri nasprotniki komunizma, nepa kolaboracionisti. Te in tudi druge usmrtitve so osvobodilnemu gibanju povzroèile velikoškode in politièno okrepile mešèansko stran.” O imenih umorjenih uèbenik ne piše.

Dogajanja okoli formiranja enot obrambe pred komunistiènim nasiljem uèbenik korektno nepojasni, zapiše pa trditve, ki slabo luè zopet meèejo na t.i. mešèanski tabor: “V odgovor (naakcije VOS-a, op.av.) je 21. decembra skrajna desnica v SLS (organizacija Straža) zagrozila,da bo – èe OF ne preneha s terorjem – javno razglasila imena štirinajstih voditeljev OF in dabo tudi sama zaèela obraèunavati s pristaši OF. Marca so stražarji (?, op.av.) že pomagaliItalijanom pri množiènih racijah v Ljubljani. Menili so, da je treba s komunistièno OF takojobraèunati.”

117

Nastanek in delovanje Slovenske zaveze uèbenik obravnava s pomoèjo negativnega izrazja injo prikazuje kot kolaboracionistièno: “Konec marca je bila ustanovljena Slovenska zaveza, kije za svoj cilj razglasila obnovitev jugoslovanske države, socialne in politiène spremembe, ter,enako kot OF, da bo po vojni prevzela oblast. Do ustanovitve je prišlo predvsem na pritskMihailoviæevih predstavnikov v Sloveniji, postala pa je glavni medstrankarski organprotirevolucionarnega tabora, èeprav se ni nikoli poenotila (Tako kot se je poenotila OF?,op.av.). Slovenska zaveza se je z Italijani zaèela pogajati o ustanovitvi lastnih oboroženih enotza boj proti komunizmu, vendar ti iz prestižnih razlogov (?, op.av.) v zaèetku v to nisoprivolili.” Uèbenik pogosto uporablja izraz “boj proti komunistom”, v naslednjem odlomku paga celo enaèi z bojem proti OF: “Medtem so se tudi predstavniki Slovenske zaveze z Italijaniže dogovorili o boju proti komunistom oziroma OF, kar je bilo predvsem posledica uspešnespomladanske partizanske ofenzive (drugaèe povedano, Slovenska zaveza je hotela unièitigibanje OF, zaradi njegovih velikih uspehov v boju proti okupatorju, op.av.).”

O t.i. Legiji smrti Ooz. Štajerskem bataljonu uèbenik navaj drugaèna dejstva kot uèbenikZgodovina 4. In sicer, naj bil na zaèetku ta enota sodelovala s partizani v boju proti okupatorju,seveda pa ne manjka tudi negativnega oznaèevanja: “Sredi maja je oborožena skupina èetnikov(Štajerski bataljon) odšla s sv. Urha pod Gorjance, tam razglasila mobilizacijo, zaradimaloštevilnosti pa se je v glavnem skrivala... Štajerski bataljon je s partizani sodeloval prinapadu na italijansko postojanko Ratež, vendar obenem lovil in muèil aktiviste OF inposamezne partizane, nekaj jih je tudi usmrtil. Partizani so ga zaèeli zasledovati, zatekel seje pod italijansko okrilje in se tam legaliziral kot Legija smrti.”

Razlogov za nastajanje vaških straž uèbenik ne pojasni, o njih pa piše precej obremenjeno ins pomoèjo negativnega izrazja: “Povsod po Ljubljanski pokrajini so zaèele nastajati t.i. vaškestraže oz. prostovoljna protikomunistièna milica (milizia volontaria anticomunista), kot sojih imenovali Italijani, partizani pa so jih, posnemajoè ruske boljševike, imenovali belagarda... V zaèetku niso bile zelo bojevite, pozneje pa se je njihova dejavnost okrepila. Italijaniso jih oskrbovali, oborožili in plaèevali.”

V nadaljevanju uèbenik zapiše tudi nekaj korektnih pojasnil okoli vzrokov za rast števila vaškihstraž, a zdi se, da je “težko popraviti škodo, ki je že bila storjena”: “Rast vaških straž jespodbujalo tudi (samo, op. av.) ravnanje osvobodilne fronte: grob odnos do prebivalstva (Kajto pomeni?, op. av.), neupravièene (?, op. av.) usmrtitve, razglašanje ljudi za “belogardiste”kot opravièilo za prisilno odvzemanje hrane in drugega premoženja, oblastniško vedenjeposameznih partizanskih poveljnikov, ki so na svojem ozemlju (?, op. av.) svojevoljno odloèalio življenju in smrti.” To temo obravnava tudi v okviru podpoglavja Osvobojeno ozemlje (str.187, 188). V odlomku poskuša minimalizirati obsegkomunistiènega nasilja: “Ponekod jeprihajalo do partizanskega nasilja nad prebivalstvom in, kot smo že omenili, do reakcije naj(ustanavljanja vaških straž). Veèinoma pa je življenje – kolikor so dopušèale vojne razmere– potekalo normalno. Partizanska oblast je organizirala razne kulturne prireditve, športnatekmovanja, praznovanja.”

5. SPOPAD PRI TURJAKU

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Kapitulacija Italije (str. 152) pomanjkljivo pojasnjujeusodo pripadnikov vaških straž na Turjaku. Zanje uporablja neustrezen izraz “partizanskinasprotniki”: “Veliko pripadnikov vaških straž (MVAC) je v neenakovrednih bojih s partizani

118

padlo, nekaj se jih je zateklo v grad Turjak, kjer so bili po nekajdnevnem obleganju ravno takoporaženi, nekaj se jih je prebilo do Nemcev, kjer so potem nadaljevali vojskovanje vdomobranskih enotah. V bojih ali kasneje je bilo takrat pobitih veè kot 400 partizanskihnasprotnikov.”

b.) Tudi uèbenik Sodobna zgodovina v podpoglavju Poraz prostovoljne protikomunistiènemilice in èetnikov (str. 185) pomanjkljivo pojasnjuje usodo pripadnikov vaških straž naTurjaku: “Zaveznikov pa ni bilo in partizani so po kapitulaciji Italije glavnino èetnikovporazili pri Grèaricah, prostovoljne protikomunistiène milice pa na Turjaku. Približno 500pripadnikov vaških straž je padlo, precejšenj del zajetih se je nato pridružil partizanski vojski,del pa se jih je prebil do Nemcev in postal osnova domobranskih enot.”

Uèbenik obravnava tudi t.i. sodni proces v Koèevju. Obravnava teme je pomanjkljiva, uèbenikpa umorjene zopet oznaèuje za “nasprotnike OF”: “Proti nekaterim zajetim je bil oktobra 1943v Koèevju organiziran sodni proces. Pred vojaškim sodišèem je bilo od 21 obotoženih 16obsojenih na smrt, štirje na prisilno delo, enega pa so oprostili. V celoti je bilo jeseni 1943sodno ali zunajsodno usmrèenih veè kot 400 nasprotnikov OF.”

6. CERKEV MED VOJNO

a.) Uèbenik Zgodovina 4 vsebuje posebno podpoglavje namenjeno delovanju katoliške cerkvemed vojno. Temo obravnava veliko bolj korektno kot uèbenik Sodobna zgodovina, veèinomase ne poslužuje vrednotnih sodb. Tako lahko v okviru poglavja Domobranci (str. 153 – 155),podpoglavje Vloga katoliške cerkve (str. 154) preberemo: “Katoliška doktrina izpred vojne jekatolièanom prepovedovala sodelovanje z brezbožnim komunizmom in ga predstavljala kotnajveèjo nevarnost tistega èasa. Tega stališèa niso spremenili niti po okupaciji. Zato je bilona nek naèin razumljivo, da je bilo vodstvo Cerkve v Ljubljani, posebno po zaèetkurevolucionarnega nasilja, pripravljeno proti tej nevarnosti sodelovati tudi z okupatorjem. Naškofa so v tej smeri zelo pritiskali nekateri duhovniki iz njegove bližine. Kljub temu, da jemoral škof Rožman sodelovati npr. na okupatorjevih javnih manifestacijah (tudi pridomobranski prisegi)in je dejavno podppiral obrambo pred komunistiènim nasiljem, pa jeves èas skušal svoje versko poslanstvo opravljati korektno do vseh. Nenehno je skušalposredovati pri okupacijskih oblasteh v korist zaprtih, tudi za sekretarja KPS Toneta Tomšièa,ki pa so ga Italijani vseeno ustrelili. Na Vatikan se je obraèal, da bi posredoval pri Nemcih,ki so zatirali Cerkev na Gorenjskem in Štajerskem. Tudi partizani so bili veèinoma verni induhovniki, ki so se jim pridružili, so za tamkajšnjo versko službo dobili škofov tihi pristanek.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina vlogi cerkve med vojno namenja posebno podpoglavje nastraneh 185, 186. Duhovnike v grobem deli na “dobre in slabe”, tiste, ki so sodelovali z OF aliostali neopredeljeni, in tiste, ki naj bi delovali proti OF oz. kasneje sodelovali z domobranci. Oslednjih lahko preberemo: “Ljubljanski škof Gregorij Rožman in cerkveno vodstvo sta OFobsojala kot komunistièno organizacijo, sodelovala sta z Italijani in pozneje z Nemci terpomagala organizirati protikomunistièno gibanje... Veèina duhovnikov v Ljubljanskipokrajini je odkrito delovala proti OF, spodbujala nastanek vaških straž, številni duhovnikiso ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistiène organizacije.” Teror silkomunizma naj bi bil samo izgovor cerkve za njeno delovanje: “Pri tem so ji opravièilo dajalatudi konkretna nasilna dejanja, ki so jih zagrešili pripadniki osvobodilnega gibanja.”

119

Ob robu uèbenika na strani 186 najdemo fotografijo škofa Rožmana ob njej pa komentar zizrazito negativno obravnavo njegove osebnosti in delovanja. Zdi se, da se je avtor uèbenika zelopotrudil, da bi osebnost Gregorija Rožmana kar se da oblatil: “V vojnih razmerah se ni najboljeznašel. Bil je usmerjen izrazito protikomunistièno in je nasprotoval osvobodilnemu gibanju.Italijani so njegovo pripravljenost za kolaboracijo izkorišèali tako v propagandne namene(tako so npr. predelali oz. napihnili njegovo izjavo o lojalnosti ob prikljuèitvi Ljubljanskepokrajine k Italiji, podelili so mu visoko italijansko odlikovanje), vendar je tudi škof samprecej prispeval k temu, saj se je med drugim pogosto udeleževal italijanskih javnihmanifestacij in praznovanj, imel je maše ob italijanskih in fašistiènih praznikih, po mašah paje sprejemal visoke okupatorjeve funkcionarje. Škof se je skupaj z nekaterimi mešèanskimipolitiki zavzel za ustanovitev vaških straž in boj proti OF, podporal je domobranstvo, vkaterem je videl versko vojsko za boj proti brezbožnemu komunizmu, in skrbel, da sodomobrance k boju proti partizanom spodbujali vojaški kurati, ob prisegi domobrancev jeimel mašo. V veèkratne pobude vodstva OF, da bi se z njimi sporazumel, ni privolil. Ob koncuvojne se je umaknil na Koroško, komunistiène oblasti pa so ga po vojni v odsotnosti obsodilena osemnajst let zapora.”

7. DOMOBRANCI

a.) Uèbenik Zgodovina 4 na straneh 153, 154 v posebnem poglavju Domobranci najprej navederazloge, ki naj bi pripeljali do formiranja domobranskih enot: “Neusmiljen partizanski obraèunz ujetimi vaškimi stražami in èetniki ob kapitulaciji Italije ter številni begunci s partizanskegaozemlja so mnenje protikomunistiènih sil v Ljubljani utrdili v preprièanju, da je trebasamoobrambni boj proti revolucionarni nevarnosti nadaljevati... Slovensko domobranstvoje bilo ustanovljeno konec septembra 1943 kot pomožna policijska sila za boje in varovanjev Ljubljanski pokrajini.”

V nadaljevanju pojasni delovanje vojske in njeno razliko z vaškimi stražami: “S stališèaprotirevolucionarjev je bila to slovenska narodna vojska, ki ob izsiljeni kolaboraciji zokupatorjem brani prebivalstvo pred komunistiènim nasiljem. Imela je torej podobno vlogokot vaške straže, le da je bila veliko bolje organizirana, bolje oborožena in bolj uèinkovita. Nile branila doloèenih naselij, ampak je tudi napadala... Formalno so pripadniki v enotepristopali prostovoljno, vendar so navadno pridobivale moštvo tudi z raznimi pritiski.”

Enote naj bi se borile izkljuèno proti partizanom, z eno izjemo: “Štajerski èetniki so celonakajkrat napadli nemške orožniške postaje. To je bil edini primer oboroženega spopada zokupatorji s protirevolucionarne strani. Kasneje pa so z Nemci vzpostavili premirje.”

Posluževali naj bi se enakih metod terorja kot VOS: “VOS, oziroma v letu 1944 novaVarnostno-obvešèevalna služba, OZNA, podrejena neposredno jugoslovanskemupartizanskemu voditelju Titu, je tudi po kapitulaciji Italije izvajala atentate in skupinskepoboje nasprotnikov. Tako so si s podobnimi metodami pomagali tudi protirevolucionarji.Lovili in ubijali so partizane in sodelavce OF. Postojanka pri sv. Urhu pri Ljubljani je opravilaveè kot 120 usmrtitev obsojenih iz ljubljanskih domobranskih zaporov.”

Uèbenik tudi s povsem èlovešèe plati pojasni dilemo, s katero so bili sooèeni mladi slovenskifantje: “Veèina fantov in mož, ki so pristopili k domobrancem, se je bila prisiljena opredelitiza eno ali drugo stran in je tu pristala zaradi nestrinjanja in strahu pred komunizmom.

120

Vendar so sodelovanje z Nemci jemali kot nujno zlo, kot izbiro manj slabega med slabim, upaliso na konèno zmago zahodnih zaveznikov in na to, da bodo ob koncu vojne lahko stranzamenjali.”

Zanimiva je trditev, ki pojasnjuje, zakaj so zahodni zavezniki domobransko vojsko med drugimoznaèili kot kolaboracionistièno: “Zato (Rupnikovo javno zagovarjanje sodelovanja z Nemci,op. av.) in ker je bila partizanska vojska takrat že priznana kot del protifašistiène koalicije,so zahodni zavezniki domobranstvo šteli za kolaboracijo s silami osi.”b.) Uèbenik Sodobna zgodovina domobranstvo obravnava v podpoglavju Slovenskodomobranstvo (str. 190, 191). V svojih trditvah je manj drzen in operira predvsem s številkamiin kraji. V uvodu najprej pojasni razlog, zaradi katerega naj bi prišlo do formiranjadomobranskih enot. Šlo naj bi izkljuèno za interes Nemcev: “Zaradi pomanjkanja vojske sonajprej dopustili (Nemci, op. av.) ustanovitev Slovenskega domobranstva v ljubljanskipokrajinski enoti, nato pa so podobni oddelki nastali na Primorskem (Slovenski narodnivarnostni zbor) in Gorenjskem (Gorenjska samozašèita).”

Posameznike, predvsem na vodstvenih položajih, ki so delovali v vrstah domobranskih inèetniških enot obravnava z izrazito negativnim izrazjem: “Znova so delovali tudi èetniškiodredi, ki jih je organiziral partizanski ubežnik iz kršèanskosocialistiènih vrst in nasprotnikkomunistiène prevlade v OF Janez Marn – Èrtomir Mrak...”; “Rupnik je bil zagovornikdoslednega sodelovanja z Nemci, sicer pa skrajno konservativnih idej.”

Tudi ta uèbenik navaja napad èetnikov na nemške orožniške postaje kot edini primer boja protiokupatorju z nepartizanske strani: “Štajerski èetniki so januarja 1945 (Kako pa so ravnali vobdobju pred tem?, op. av.) napadli tri nemške orožniške postaje, vendar so z Nemci natosklenili dogovor o sodelovanju...”

O organiziranosti in delovanju domobranskih enot uèbenik piše bolj skopo: “Organizacijskasestava domobranskih enot se je spreminjala, spomladi 1944 so bili ustanovljeni štirje elitnibataljoni, ki so imeli tudi ofenzivne naloge, sicer pa so domobranci varovali prometne objekte,lovili aktiviste OF, po vaseh pa opravljali tudi policijske naloge (S kakšnim razlogom?, op.av.).”

Uèbenik objavi del domobranske prisege, ne zapiše pa nièesar o èloveških dilemah, pred katereso bili postavljeni slovenski fantje in možje v takratni situaciji.

Kot razlog za oznaèevanje domobranske vojske kot kolaboracionistiène s strani zahodnihzaveznikov, uèbenik zapiše: “Ker je bila partizanska vojska tedaj že priznana kot delprotifašistiène koalicije, so zavezniki domobrance (tudi zaradi dela prisege o boju protizaveznikom) šteli za kvislinške enote.”

8. NARODNI ODBOR

a.) Uèbenik Zgodovina 4 ustanovitev in delovanje Narodnega odbora obravnava v posebnempodpoglavju Narodni odbor (str. 154, 155). Pri tem uporablja nevtralno izrazje in se neposlužuje ideološko obarvanih vrednotnih sodb. Morda bi veljalo temi nameniti nekoliko veèpozornosti.

121

V nadaljevanju piše o usodi domobrancev ob koncu vojne maja 1945. Pri tem ne pojasnizakulisnih dogovorov med Titom in Britanci, poleg tega pa poskuša minimalizirati razsežnostiobraèunavanja z vojnimi ujetniki: “Domobranci so se bili v zaèetku maja 1945 prisiljeni zNemci umakniti èez Ljubelj na Koroško in se šele tam predati Britancem. Z domobranci se jena Koroško pred partizani umaknilo tudi politièno vodstvo (Narodni odbor in parlament),škof Rožman in okrog 6000 civilistov. Tudi tam so še vedno upali, da bo prišlo do spopadamed Britanci in partizani, kar naj bi jim omogoèilo zmagoslavno vrnitev v Slovenijo. Britancipa niso bili pripravljeni zaèeti nove vojne, še preden je bila ena zares konèana. Razliènihkolaboracionistiènih skupin iz vse Jugoslavije in iz Rusije so se enostavno rešili tako, da so jihpod pretvezo odhoda v Italijo, predali oblastem v matiènih državah, Titovi partizani insovjetska Rdeèa armada pa pa so z njimi brutalno obraèunali. Slovenskih domobrancev jebilo med vrnjenimi razmeroma malo, veliko veè je bilo pripadnikov hrvaških vojaških enotiz NDH, raznih srbskih kolaboracionistov in ruskih kozakov.” Zadnja trditev zveni kotopravièilo za teror partizanske vojske.

Uèbenik poskuša ustvariti vtis, da je šlo le za obraèunavanje s pripadniki t.i.kolaboracionistiènih skupin: “Potem, ko je bilo vojne v Evropi uradno že konec, so velikoveèino od okrog 12 000 vrnjenih domobrancev enostavno pobili, najveè v Koèevskem Roguin pri Teharjah v bližini Celja. Kljub temu, da ni bilo veè izrednih vojnih razmer, nisougotavljali morebitne zloèinske in tudi ne politiène odgovornosti posameznih zapornikov. Zatak zloèinski ukrep se je neposredno odloèilo najvišje jugoslovansko vodstvo novekomunistiène oblasti. Deloma so se zato odloèili tudi zaradi mašèevanja, bolj tehtni razlogipa so bili hitro onemogoèanje in zastraševanje politiènih nasprotnikov, ki bi lahko v primeruspopada med komunisti in zahodnimi zavezniki odigrali še kakšno vlogo.” Razlogi, ki jihuèbenik navaja v zadnji trditvi so nekoliko “za lase privleèeni”. Zdi se, da so navedeni zato, dase resniène razloge lahko zamolèi.

Uèbenik se za razliko od uèbenika Sodobna zgodovina ne poslužuje uporabe èustvenihnaslovov; tako so le-ti precej bolj verodostojni, npr. Gradnja “ljudske demokracije” v Sloveniji(str. 158), Kultura v èasu vojne (str. 159, 160).

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina ustanovitev in delovanje Narodnega odbora obravnava vposebnem podpoglavju Narodni odbor (str. 191, 192). Pri tem uporablja negativno izrazje inhkrati skuša minimalizirati pomen Narodnega odbora: “Parlament je bil dejansko oživljenaSlovenska zaveza, veèino èlanov je Narodni odbor imenoval kar sam, nekaj pa je bilopredvojnih poslancev. Na seji je bilo 39 od 45 povabljenih, med njimi tudi škof Rožman.Naèrti, da bi se domobranci skupaj v kvislingi, ki so pribežali iz drugih delov Jugoslavije,bojevali proti jugoslovanski armadi oz. da bi si nekatere jugoslovanske enote iz Srbije(ljotiæevce, Nediæevo državno stražo) podredili, niso uspeli. Rupnik je vztrajal, naj sedomobranci bojujejo skupaj z Nemci, po njihovem odhodu pa utrdijo v zahodnem deluGorenjske. Narodni odbor, ki je izsilil Rupnikov odstop in od umikajoèih se Nemcev sprejeloblast, si je postavil nerešljive naloge: zaustaviti prodor Jugoslovanske armade, preprièatimednarodno javnost, da so domobranci samo protikomunistièna, ne pa kvislinška vojska, indoseèi, da zahodni zavezniki zasedejo Slovenijo. Njegova prizadevanja so bila – ob veliki indobro organizirani jugoslovanski vojski, že vzpostavljeni ljudski oblasti in mednarodnempriznanju nove Jugoslavije – nièna.”

O usodi domobrancev maja 1945 uèbenik piše zelo skopo in površno. Zdi se, da skuša ustvaritivtis, da tema ni vredna veèje pozornosti. Tako na strani 192 zapiše: “Tudi domobrancem se ni

122

uspelo loèiti od Nemcev (?, op. av.). V glavnem so se skupaj z Nemci prebili na Koroško in setam 12. maja predali Britancem. Pri tem uporablja tudi negativno orientirane izraze: “Zbežaloje celotno politièno vodstvo in približno 6000 civilistov. V taborišèih na Vetrinjskem polju sose – v prièakovanju spopada med britansko vojsko in jugoslovansko armado – preuredili (?,op. av.), v enote pa so novaèili tudi begunce. Raèunali so, da se bodo z britanskimi enotamivrnili in prevzeli oblast, Britanci pa so jih pod pretvezo, da jih peljejo v Italijo, vrnili vSlovenijo kot ujetnike.”

Sledi nekaj poglavij z zveneèimi naslovi kot npr. Sklepne operacije za osvoboditev Slovenije (str.194, 195), Ljudska oblast (str. 196, 197), Kultura kot del upora (str. 197 – 201).9. “LJUDSKA DEMOKRACIJA”

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v poglavju z naslovom Gradnja “ljudske demokracije” v Sloveniji (str.158) korektno pojasni, za kakšno “demokracijo” je v tem obdobju resnièno šlo: “Komunisti paso novo upravno strukturo organizirali tako, da je na zunaj ohranjala videz osnovnih naèeldemokratiènosti, dejansko pa njim je vodilna vloga v OF, partizanskih enotah in narodno-osvobodilnih odborih (NOO) na osvobojenem ozemlju omogoèala popoln nadzor nadporajajoèo se novo oblastjo.”

V uvodu poglavja uèbenik tudi pojasni, katera je bila posebnost slovenskega odporniškegagibanja in kaj je bil njen resnièni namen: “Posebnost slovenskega odporniškega gibanja je bilavelika pozornost, ki so jo predvsem komunisti posveèali organizaciji in razvoju nove “ljudskeoblasti”, da bi prepreèili obnovitev stare.” Morda bi veljalo le še dodati pojasnilo, zakaj sodoloèeni termini znotraj navedkov.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina o ljudski oblasti uporablja brez navedkov. Tako v podpoglavjuLjudska oblast (str. 196, 197) o razlogih za njeno vzpostavitev zapiše: “Posebnost slovenskeganarodnoosvobodilnega gibanja je bila graditev ljudske oblasti. Pri njenem razvoju sta seizrazili dve težnji: splošna težnja vseh udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja, da se povojni ne bodo obnovili stari odnosi, in pa posebna težnja komunistiène partije, da znotrajgibanja obdrži nadzor in že med vojno pripravi izhodišèe za revolucionarni prevzem oblasti(dejansko gre za eno in isto težnjo, slednja je le bolj ustrezno formulirana, op. av.). Zato jerazvoj ljudske oblasti potekal predvsem pod njenim vplivom, njeni vodilni èlani so tudiprevzemali kljuène položaje v sistemu oblasti, èeprav so pazili, da so bili v voljenih inoblastnih organih tudi zastopniki drugih ustanovnih in preostalih skupin OF.” Sledi povsemodveèna podrobna analiza organiziranosti t.i. organov ljudske oblasti. Izraza “ljudskademokracija” uèbenik ne uporabi in ga tudi ne pojasni.

10. KULTURA IN KULTURNI MOLK

a.) Uèbenik Zgodovina 4 na straneh 159, 160 v okviru pogalvja Kultura v èasu vojne dokajkorektno pojasni pomen kulture predvsem za OF: “Zaostrena kulturna politika OF je sililakulturne ustvarjalce, svoje simpatizerje, da bi se pridružili partizanskemu gibanju na t.i.osvobojenem ozemlju. Odhod znanih kulturnikov v partizane je namreè imel velikpropagandni uèinek. V tej obliki je bil kulturni molk precej manj uspešen.” ... “OrganizatorjiOF so se velikega propagandnega pomena kulkture ves èas dobro zavedali.”

Uèbenik na koncu poglavja objavi fotografiji ter pesmi dveh pesnikov “z nasprotnih si strani”;

123

Karla Destovnika in Franceta Balantièa.

Uèbenik na zanimivem primeru pojasni tudi posebno smer v kulturi, ki se je v svoji skrajniobliki oblikovala za namen komunistiène propagande: “Socialni realizem, v umetniškemustvarjanju najbolj aktualen že pred vojno, je v izrednih vojnih razmerah svojo družbenoangažiranost in propagandno uporabnost prignal do skrajnosti. V najbolj ideološki obliki gaoznaèujemo kot socialistièni realizem. Prihajalo je celo do polemik o t.i. partizanski brezi: alilahko umetnik slika le npr. brezo kot del krajine ali mora imeti ta breza zraven npr. šepartizanski grob ali puško.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina kulturo obravnava v podpoglavju z precej bolj zveneèimnaslovom Kultura kot del upora (str. 197 – 201). Osredotoèi se predvsem na naštevanje inopisovanje številnih kulturnih dejavnosti, ki so potekale na t.i. osvobojenem ozemlju. Pozitivnoje podpoglavje ob koncu z naslovom Ideološke delitve v kulturi, v katerem poda realno slikousode kulturnih ustvarjalcev v èasu med in po vojni: “Vojna je tudi intelektualce in kulturnikeprisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran, le redki so ostali ideološko in politiènonevtralni in nemoteno ustvarjali tudi med vojno. Veèina se jih je sicer pridružilaosvobodilnemu gibanju ali je z njim simpatizirala... Povsem pa je bilo v povojnem èasuprezrto umetniško ustvarjanje tistih, ki so se ideološko, politièno ali vojaško opredelili zaprotikomunistièno stran in med vojno padli ali pa bili med žrtvami povojnih pobojev. Mednajbolj znanimi je pesnik France Balantiè (Kdo še?, op. av.).”

Uèbenik ne piše o kulturi kot o propagandnem orodju OF. Prav tako ne pojasni termina“socialistièni realizem”.

11. ZNAÈAJ IN POMEN DRUGE SVETOVNE VOJNE NA SLOVENSKEM

To poglavje (str. 161, 162) vsebuje le uèbenik Zgodovina 4. V njem potegne èrto nad dogajanjemna Slovenskem med vojno. Temo obravnava precej èrno-belo. OF in komuniste tako doslednohvali, t.i. protirevolucionarno stran pa graja zaradi njene “zgrešene politike inkolaboracionizma”: “Odporniško gibanje pod vodstvom OF je delovalo neprekinjeno od 1941do konca vojne in se je postopoma razširilo na vse slovensko etnièno ozemlje, ne glede napredvojne državne in nove okupatorjeve meje. Odpor proti okuptorju je med Slovenci sprostilveliko energije in izbojeval pomembne dosežke v vojaškem in politiènem pogledu. V smislu 4.temeljne toèke OF, ki jo je oblikoval slovenski katoliški mislec in književnik Edvard Kocbek,so med vojno slovenske množice dejansko v najveèji meri dotlej sooblikovale tok zgodovine.”... “ Tako se je pozivu OF k odporu, èeprav pod vodstvom majhnih in nevplivnih komunistov,odzvala veèina prebivalstva, ki prej s komunizmom ni imela nobene povezave... Izkušnje spolicijskim preganjanjem, podtalno delovanje pred vojno, vojaška disciplina organizacije inselekcionirano, preverjeno moštvo so komunistom veliko pomagali pri organiziranjuodporniškega gibanja... Graditev nove državne uprave na osvobojenih ozemljih že med vojnojim je ob njenem koncu omogoèila “takojšen prehod v proletarsko revolucijo” in obraèun zdomaèimi nasprotniki.”

“Vodstva pred vojno uveljavljenih politiènih strank, zlasti najmoènejše SLS, niso dobro ocenilarazmer in razpoloženja ljudi. Volja množic je bila bolj proti okupatorjem in bolj bojevita, kotso prièakovali, saj je bila na veèini slovenskega ozemlja brutalno napadena narodnaidentiteta, ena temeljnih oblik zavesti modernega èloveka.” ... “Podobno so razumeli dogajanje

124

v OF tudi njeni nasprotniki, ki so se sami imeli za nosilce kontinuitete in legitimnepredstavnike naroda. Od OF so se razlikovali predvsem v oceni, kaj so najpomembnejšinacionalni interesi pod okupacijo in kakšna je najboljša taktika zanje. Da bi prepreèilinevarnost komunistiène revolucije, so se odloèili za vojaško klolaboracijo z italijanskim innato še z nemškim okupatorjem.”VII. SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (str. 163 – 204) / SVET PO DRUGISVETOVNI VOJNI (str. 204 – 239)

1. NEUVRŠÈENOST

Uèbenik ZGOOVINA 4 neuvršèenost obravnava v okviru poglavja Neuvršèenost (str. 179).Uporablja izrazito pozitivno naravnane trditve, enako tudi ob zakljuèku poglavja, ko v okvirèkuob fotografiji Nehruja beremo o njegovem življenju in delu.

Uèbenik Sodobna zgodovina obravnava isto temo v okviru poglavja Neuvršèenost (str. 223).Temi nameni polovico strani in je pri obravnavi precej bolj uravnotežen, prav tako ne vsebuježivljenja in dela kakega od predsednikov neuvršèenih držav.

VIII. SLOVENIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (str. 205 – 247) / SVET PO DRUGISVETOVNI VOJNI (str. 204 – 239)

1. PRVE POVOJNE VOLITVE

a.) Uèbenik Zgodovina 4 obravnava prve volitve po vojni v okviru poglavja Jugoslavija –najtesnejša zaveznica Sovjetske zveze (str. 205 – 212), podpoglavje Utrjevanje politiène moèikomunistiène partije (str. 207, 208): “Za to listo je z navdušenjem volil veèji del pristaševosvobodilnega gibanja, ki je v Titu in osvobodilnem boju videl simbol zmage nad fašizmomin nacizmom, hkrati pa zaupal obljubam o socialno praviènejši prihodnosti... Za programLjudske fronte so se ogrevali tudi ljudje, ki so bili razoèarani nad prvo Jugoslavijo, zlasti nadsrbskim centralizmom, in so v federaciji države videli boljše možnosti za uveljavljanje pravicdrugih narodov. Kljub preprièljivi zmagi Ljudske fronte (?, op. av.) so volitve vzbujale številnepomisleke. ... Zmagovalci volitev leta 1945 so vladali Sloveniji in Jugoslaviji še 45 let.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina prve povojne volitve obravnava v okviru pogalvja Jugoslavijapo drugi svetovni vojni (str. 240 – 255), podpoglavje Prvi koraki ljudske demokracije (str. 240– 244): “Ta politièni pluralizem je bil navidezen, saj so komunisti delovanje drugih strankovirali, tako da te na volitvah v ustavodajno skupšèino 11. novembra 1945 niso hotelesodelovati. Kot “nadomestek” za opozicijo Ljudski fronti so bile zato na volišèih namešèeneskrinjice brez liste (èrne skrinjice, kot so jim rekli ljudje). Vanje so metali kroglice tisti, ki seniso strinjali z enotno listo Ljudske fronte ... Tudi volitve same niso bile poštene indemokratiène, saj je prihajalo do zlorab (premešèanja kroglic iz èrnih skrinjic v skrinjiceLjudske fronte)... Tedanji tuji opazovalci so se, kljub napakam (?, op. av.) pri izvedbi volitev,strinjali, da je bila zmaga Ljudske fronte upravièena, saj je Ljudska fronta oz. KP imela zaradimedvojnih zaslug, težnje ljudi po spremembah in izgube ugleda mešèanskih strank podporoveèine prebivalstva.

125

Uèbenik na 15 straneh vsebuje šest prikazov ureditve Jugoslavije v razliènih obdobjih, kar jepopolnoma odveè.

2. OBRAÈUN Z DRUGAÈE MISLEÈIMI

To podpoglavje vsebuje le uèbenik Sodobna zgodovina in sicer o tej temi spregovori v delupodpoglavja Prvi koraki ljudske demokracije. Odlomek ima naslov Obraèun z nasprotniki (str.241, 242): “Obenem z onemogoèanjem veèstrankarskega sistema je nova oblast ostroobraèunavala s preživlimi nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja in nasprotniki novegarežima. Po vsej državi so potekali sodni procesi proti nacistiènim zloèincem, sodelavcemokupatorjev in funkcionarjem kvislinških enot (Draži Mihailoviæu, pomembnejšim ustašem,itd.), pripadnikom cerkvene hierarhije (škofu Gregoriju Rožmanu, nadškofu Alojziju Stepincu)in opozicijskim politikom (Dragoljubu Jovanoviæu)... Najveèkrat pa so obraèunavanjapotekala brez sodišè. Britanske vojaške oblasti so Jugoslovanski armadi konec maja 1945izroèile nekaj deset tisoè domobrancev, ustašev, del èetnikov itd. (?, op. av.), ki so se bili skupajs številnimi civilisti umaknili na Koroško. Veèino vrnjenih vojakov (?, op. av.) so potemjugoslovanske oblasti dale pobiti po raznih krajih v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocene o številuizroèenih in pobitih so, kot je znaèilno pri vseh vojnih žrtvah, sicer razliène, najbolj ekstremnepa govorijo celo o 500 tisoè pobitih.” Tema je obravnavana površno in preveè enostransko.Poskuša se ustvariti vtis, da je šlo samo za poboje vojakov in še ti naj bi to zaslužili, saj je šlo zasodelavce okupatorjev.

3. TITO IN SPOR Z INFORMBIROJEM

a.) Uèbenik Zgodovina 4 tej temi namenja skoraj štiri strani. Obravnava jo v okviru poglavjaIskanje drugaène socialistiène ureditve (str. 219 – 222). V uvodu poglavja uèbenik navaja citatFitzroya Mc Leana, èlana angleške vojaške misije pri vrhovnem štabu jugoslovanske vojske, povojni enega Titovih najljubših prijateljev z zahoda, v katerem na nekoliko poetièen naèin govorio pomenu Tita za dvajseto stoletje: “Èe je kdo otrok tega stoletja, našega nemirnega inkipeèega dvajsetega stoletja, potem je to Josip Broz Tito. Tito je èloveku lahko všeè ali pa ne.Nekaterim ni. Dvajseto stoletje je èloveku lahko všeè ali pa ne. Nekaterim ni. Toda skupajhodita, ta èlovek in to stoletje.”

V nadaljevanju korektno zapiše, kakšna je bila vloga Tita in kako je postal kult zgodovinskeosebnosti. Morda bi veljalo izpostaviti še nekatere negativne poteze, ki se jih je posluževal kot“vrhovni poveljnik jugoslovanskih vojaških sil” in kasneje kot predsednik SFRJ: “Tito je bilnesporni voditelj druge Jugoslavije in ena najbolj vidnih osebnosti 20. stoletja. Jugoslovanskapropaganda ga je prikazovala predvsem kot velikega vojaškega vodjo in zmagovalcaosvobodilnega boja in revolucije, kot enega od zaèetnikov gibanja neuvršèenih in popotnikapo številnih državah sveta, kot z veseljem videnega gosta v vseh koncih Jugoslavije, bistvenomanj pa kot nosilca politiènih idej. Za razliko od parlamentarnih demokracij je namreèpolitièno življenje v Jugoslaviji postalo pravi ritual. Volitve in kongresi komunistiène strankeso postali obredi brez vsebine, ki naj bi le potrjevali priljubljenost velikega vodje, njegovestranke in njene politike med državljani Jugoslavije in prijateljskimi narodi sveta. V globjovsebino politiènega sistema pa številne reforme niso posegle. Jugoslovansko politièno vodstvoje v iskanju drugaènega družbenega sistema, ki bi jo vidno loèil od ostalih vzhodnoevropskihkomunistiènih držav, a bi še vedno ohranjal monopol komunistiène stranke, precejeksperimentiralo, reforme reform in zatem še nove reforme pa so dokazovale, da nikakor niso

126

prišli do rezultata, ki bi jih zadovoljil.”

V okviru podpoglavja Spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo (str. 219, 220) uèbenik kot vzrokza t.i. informbirojevski spor krivi rivalstvo med Titom in Stalinom. V besedilu je slutitipozitivno naravnanost do jugoslovaske politike in Tita: “V Jugoslaviji je Titov kult osebnostimoèno presegal èašèenje drugih vzhodnoevropskih voditeljev v njihovih domovinah, saj si jeTito že med vojno utrdil sloves voditelja najveèje partizanske vojske, po vojni pa je bil polegStalina edini komunistièni vodja, ki je samostojno vodil državo. Stalin in sovjetsko vodstvosta bila èedalje bolj nezadovoljna s samostojno držo vodstva Jugoslavije, zato je Informbiroizdal resolucijo o stanju v KPJ... Zaèel se je informbirojevski spor, ki je jugoslovanskovodstvo v naslednjih letih prislil v temeljito spremembno politiène usmeritve... Tito injugoslovansko vodstvo sta se najprej trudila zgladiti spor s Sovjetsko zvezo in sta njenemuvodstvu dokalzovala, da sledita izvirni boljševiški doktrini.”

Ob koncu podpoglavja uèbenik vkljuèi tudi temo, v kateri sicer prikaže, kakšnih metod se jeposluževalo vodstvo KPJ za obraèunavanje z drugaèe misleèimi, a pri tem ustvarja netoènosliko, da je šlo za obraèunavanje z izkljuèno Stalinovimi privrženci: “Zvestobo totalitarnikomunistièni politièni praksi je jugoslovansko vodstvo pokazalo v obraèunu z državljani, kiso menili, da so kritike Informbiroja upravièene in da bi se morala Jugoslavija uklonitipritisku Sovjetske zveze. Imenovali so jih “informbirojevci”. Ker so se oblasti bale, da bi obmorebitnem napadu Sovjetske zveze na Jugoslavijo imeli vlogo pete kolone, so jih zapirali vzapore in koncentracijska taborišèa, ki po krutosti niso dosti zaostajala za stalinistiènimi innacistiènimi. Najbolj znano je bilo taborišèe na dveh otokih v severnem Jadranu, na Golemotoku in sv. Grgurju. Ne navede tudi, koliko je bilo Slovencev, ki so bili zaprti vkoncentracijskih taborišèih (domnevna številka 731 ni tako majhna): “Skupaj je bilo zaprtihpribližno 16 000 informbirojevcev, med njimi pa je bilo najveè Srbov in Èrnogorcev, ki so žeiz zgodovine tradicionalno iskali zavezništvo pri Rusiji in v pravoslavju, med tem ko je biloSlovencev, v preteklosti bolj orientiranih v srednjeevropski prostor, relativno najmanj.Obraèun z informbirojevci in Goli otok, kjer zaradi nemogoèih življenjskih pogojev naprestajanju kazni umrlo veliko ljudi, sta poleg povojnih pobojev in nekaterih sodnih procesovpostala najbolj èrni toèki jugoslovanskega komnistiènega režima. Dolga leta so resnico oGolem otoku skrivali pred svetom; o tej tabu temi se je odkrito spregovorilo šele v osemdesetihletih.”

V nadaljevanju v okviru podpoglavja Drugaèna vizija socializma (str. 220 – 222) uèbenik zapišenekatere pozitivne trditve o “samostojni jugoslovanski poti v socializem”: “Jugoslavija je zaèelav zaèetku petdesetih let prejemati zahodno gospodarsko in vojaško pomoè, a je morala zatoopraviti veè demokratiènih sprememb (Katere?, op. av.). S tem je Sovjetski zvezi in Vzhodudokazovala, da ne obstaja le ena in edina socialistièna pot, temveè da mora vsaka državakomunistièno ideologijo prilagoditi lastnim družbenim pogojem.”... “Politiène spremembe sozaèutili tudi politièni zaporniki, saj so se zaèeli zapori in koncentracijska taborišèa prazniti.V primerjavi s prvimi povojnimi leti je bilo sodnih preganjanj drugaèe misleèih vse manj.” ...“Velika sprememba je bila vidna tudi v jugoslovanski zunanjepolitièni usmeritvi. Za razlikood drugih komunistiènih držav je navezovala živahne stike z Vzhodom in Zahodom, od sredepetdesetih let pa vse bolj z državami tretjega sveta. Postala je ena od pobudnic gibanjaneuvršèenih in je leta 1961 v Beogradu gostila tudi prvo sreèanje tega gibanja. Ko sodržavljani Jugoslavije v šestdesetih letih dobili potne liste, so za razliko od državljanov drugihkomunistiènih držav lahko potovali širom po svetu, jugoslovanska/slovenska meja z Italijoin Avstrijo pa je postala najbolj prehodna meja med Vzhodom in Zahodom.”... “Toda

127

enopartijski sistem s politiènim monopolom ZKJ se je, kot že reèeno, v marsièem razlikovalod enopartijskega sistema z monopolom komunistiènih strank v drugih vzhodnoevropskihdržavah. Državljani Jugoslavije so to obèutili v drugaèe usmerjenem gospodarstvu, ki je vsajdelno upošteval tržne zakonitosti in je bilo bolj usmerjeno v potrošništvo, s tem pa je vplivaltudi na višji življenjski standard ljudi. V Jugoslaviji in še posebej v njeni najbolj zahodnirepubliki Sloveniji so bile informacije širše dostopne kot v ostalem komunistiènem svetu,država je bila bolj odprta proti svetu, v kulturi pa je bila dopušèena veèja pluralnost idej.”

Ob robu uèbenika na strani 222 je v okvirèku ob fotografiji obravnavano delo Borisa Kraigherja.Izrazje je izrazito pozitivno.Sledi nekaj zanimivih in dobrodošlih poglavij: Nacionalno vprašanje v drugi Jugoslaviji (str.222, 223), Partijski “liberalci” in partijski “konservativci” (str. 224), Krepitev državnostiSlovenije v Jugoslaviji (str. 225), Iz reforme v reformo (str. 228, 229), v katerem uèbenikkorektno obravnava dogajanje okoli Staneta Kavèièa, ki ga pojasni skozi citat iz njegovegadnevnika, Svetovna gospodarska kriza in Jugoslavija (str. 231, 232), Slovenska kultura v drugiJugoslaviji (str. 233 – 239).

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina tej temi namenja polovico strani in sicer jo obravnava vpodpoglavju z naslovom Spor z informbirojem (str. 245). Kot vzrok za t.i. informbirojevski spornavaja: “Vzrok za spor je bil v tem, da sta Tito in jugoslovansko vodstvo vztrajala prienakopravnih odnosih med socialistiènimi državami in partijami, Stalin pa je gradilsocialistièni blok, v katerem naj bi imela SZ vodilno vlogo. Jugoslavijo, ki se je med vojnoveèinoma osvobodila sama, je enaèil z drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki so jihpretežno osvobodile enote Rdeèe armade in katerih voditelji so na oblast prišli z njegovopomoèjo. To je v Jugoslaviji povzroèilo jezo in ogorèenje. Stalin je Jugoslavijo hoteldisciplinirati prek Informbiroja. Informbiro je svoje privržence med jugoslovanskimikomunisti, ki so jim rekli tudi “zdrave sile”, pozval, naj èim prej odstavijo Tita in njemu zvestepolitike. Jugoslovansko vodstvo pa je Tita v glavnem podprlo.”

Ob koncu podpoglavja uèbenik precej bolj korektno kot uèbenik Zgodovina 4 prikaže, kakšnihmetod se je posluževalo vodstvo KPJ za obraèunavanje z drugaèe misleèimi in kakšen je bilresnièen vzrok za njihovo zapiranje in muèenje: “Vodstvo KPJ je bojazni pred morebitno vojnoin notranjimi obraèuni zaèelo èistko z dejanskimi in namišljenimi privrženci Informbiroja.Iz partije so izkljuèili približno 60 tisoè èlanov, veè kot 16 tisoè ljudi pa so obsodili ali brezobsodbe zaprli v posebna taborišèa na Golem otoku in drugje. Tam so bili podvrženinajhujšim oblikam fiziènega in psihiènega muèenja, tako da mnogi niso preživeli. Tisti, ki sose vrnili, so bili še leta nadzorovani, kategorizirani v skupine po stopnji “nevarnosti”, ki najbilo jo predstavljali za državo, mnogi pa tudi ponovno zaprti. V Sloveniji je bilo privržencevInformbiroja malo, zaprli pa so kjub temu 731 ljudi. Edina krivda mnogih med njimi je bila,da so bili kritièni do domaèega režima, še zdaleè pa niso bili Stalinovi privrženci.”

Tudi o stanju v državi po sporu v okviru podpoglavja Delavsko samupravljanje (str. 246) pišebolj neobremenjeno in z manj hvale kakor uèbenik Zgodovina 4: “Po sporu z Informbirojemso represivni organi dobili absolutno moè v državi, že tako skromen standard je še padel, sajje veè kot èetrtina proraèuna šlo za oborožitev, zmanjšali sta se vlaganje v gospodarstvo inštevilo zaposlenih.”... “Veèina dohodka se je še vedno zbirala v državnih skladih, birokracijain partija sta svojo moè veèinoma ohranili. Republike niso dobile veè samostojnosti, èepravso si je želele.” ... “V strahu, da bodo hitre spremembe okrnile moè partije in najvišjih

128

politikov, je bil proces demokratizacije v letih 1953-54 ustavljen.”

V okviru podpoglavja Gospodarski vzpon (str. 246, 247) uèbenik piše o spremembah ponormalizaciji odnosov s SZ leta 1955. Pri tem obravnava tudi spremembo v naèinu represivnepolitike države, ki ni prenehala oz. se zmanjšala, temveè je le spremenila svojo pojavno obliko:“Namesto zapornih kazni je oblast bolj uporabljala administrativne in politiène pritiske,kadrovsko kontrolo, prepoved izdajanja raznih glasil. Služba državne varnosti (tajna policija)pa je še vedno nenadzorovano delovala s široko razpredeno informacijsko mrežo in imelavelik, pogosto odloèilen, vpliv na politiène odloèitve. V zaèetku šestdestih let je bil liberaliziranpostopek pridobivanja potnih listov, Jugoslavija se je odprla proti Zahodu, vedno veè ljudise je zaposlovalo v tujini (leta 1960 približno 10 tisoè, leta 1964 že veè kot 100 tisoè). Kljubtemu pa sta enoprartijski sistem in podržavljeno gospodarstvo ostala, državni socializem jebil še vedno glavna znaèilnost sistema. Republike so imele malo pristojnosti. Ker so denardobivale iz zveznih skladov, je stalno prihajalo do konfliktov s centrom, sèasoma pa tudi medrazvitimi in nerazvitimi deli države.”

Na strani 250 zopet najdemo prikaz zastave in grba SFRJ.

4. BOJ ZA MEJO (zamejski in izseljenski Slovenci)

a.) Uèbenik Zgodovina 4 to temo obravnava v okviru poglavja Slovenija po drugi svetovni vojni(str. 205 – 247), podpoglavje Boj za mejo in Slovenci za mejo (str. 213 – 218). IzseljenskihSlovencev uèbenik ne obravnava. V boju za meje velike zasluge pripisuje jugoslovanski vojski,ne spregovori pa o zakulisnih dogovorih med vodstvi držav: “V boju za meje je bilo pomembnotudi sodelovanje jugoslovanske vojske v zavezniški protihitlerjevski koaliciji. Jugoslovanskavojska je prišla v Trst pred zahodnimi zavezniki, ki so prodirali iz italijanskega škornja prekPadske nižine.

Kot enega poglavitnih ciljev vodstva osvobodilnega boja navaja uresnièitev programa ZedinjeneSlovenije: “Eden poglavitnih ciljev vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja je bilauresnièitev programa Zedinjene Slovenije – združiti v eno upravno-državno enoto vseozemlje, na katerem živijo Slovenci.

Uèbenik tudi nikjer ne obravnava meje med Slovenijo in Hrvaško.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina temo boja za meje in zamejcev ter izseljencev obravnavapovsem na koncu uèbenika v okviru poglavja Slovenija – od samostojnosti do vkljuèitve vEvropsko unijo (str. 270 – 279), podpoglavje Slovenci zunaj Republike Slovenije (str. 276 –278). Pri tem se bolj osredotoèa na obravnavnje položaja slovenskih manjšin kot pa na sam bojza meje. Povsem na koncu poglavja zapiše tudi nekaj vrstic o slovenskih izseljencih. Na žalostzelo površno in skopo. Uèbenik tudi ne predstavi odnosa Slovenije do the ljudi: “Slovenci so seizseljevali v druge države zlasti iz gospodarskih in politiènih vzrokov. Nekateri so se naseliliv tujini za stalno, drugi pa so se zgolj zaèasno zaposlili in se nameravajo vrniti v domovino.”Zanimivo je tudi, da ne vemo natanèno, koliko naših rojakov živi po svetu: “Koliko Slovencevživi danes po svetu, ni natanèno ugotovljeno, vsekakor pa jih je nekaj sto tisoè.”

Tudi ta uèbenik (sicer v sklopu drugega poglavja – Slovenci v drugi jugoslovanski državi, str.

129

256 – 269, podpoglavje Politiène razmere, str. 256, 257) kot enega poglavitnih ciljev NOBnavaja formiranje lastne države: “Prva povojna jugoslovanska ustava jim je (Slovencem, op.av.) zagotavljala federativni status in formalno so dobili svojo državo, kar sta bila poglavitnacilja narodnoosvobodilnega boja.”

5. ODNOS MED CERKVIJO IN PARTIJO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI NA SLOVENSKEM

To temo obravnava le uèbenik Sodobna zgodovina, in sicer v sklopu poglavja Slovenci v drugijugoslovanski državi (str. 256 – 269), podpoglavje Politiène razmere (str. 256, 257), v kateremdokaj korektno prikaže razmere, v katerih je po vojni delovala katoliška cerkev, še vedno paposkuša krivdo za njeno preganjanje tako med vojno kot tudi po njej, delno pripisati njej sami:“Katoliška cerkev je bila najmoènejša opozicijska sila. Proti njej je bila v štiridesetih letihusmerjena veèina politiènih, ideoloških, administrativnih in drugih ukrepov mlade države.Cerkev je bila loèena od države, njene šole ukinjene, karitativna dejavnost prepovedana,teološka fakulteta izloèena iz univerze, uvedeni pa so bili še drugi ukrepi, ki so dejavnostCerkve drastièno omejili. Vzrokov za tako ravnanje oblasti je bilo veè: medvojno ravnanjecerkcvenih oblasti, bojazen, da bi mogla Cerkev ogroziti novo revolucionarno oblast, velikomaterialno bogastvo, ki je zaskominjalo nove oblastnike, nepopustljivost Vatikana dosocializma. V drugi polovici petdesetih let so se odnosi med oblastjo in Cerkvijo zaèelipostopoma izboljševati. Izpušèeni so bili skoraj vsi zaprti duhovniki. Obe strani sta iskali potiza sožitje, Cerkev pa v oèeh partijskih ideologov ni bila veè najnevarnejši nasprotnik, èepravso jo še naprej nadzirali. V sedemdesetih letih so njeno delovanje znova omejili, v osemdesetihpa so ji postopoma dovoljevali veè pravic.”

V okviru te teme uèbenik predstavi tudi pogled Edvarda Kocbeka na takratno dogajanje znotrajOF in njegovo usodo.

V okviru podpoglavja Spremenjena socialna in nacionalna struktura družbe ter demografskapodoba Slovenije (str. 257 – 259) uèbenik na strani 258 predstavi preglednico smrtnih žrtevdruge svetovne vojne na obmoèju Republike Slovenije. Na žalost prikazu ni dodan (potreben)komentar.

V podpoglavju Slovenija od sredine petdesetih do konca šestdesetih let (str. 261, 262) uèbenikkar nekaj korektnih besed nameni delu Staneta Kavèièa in dogajanju okoli njega:“Nezadovoljstvo z zvezno gospodarsko politiko se je poveèevalo, saj je slovenska vlada, ki joje od leta 1967 vodil Stane Kavèiè, zaèela razvijati nov koncept tržnega in v svet odprtegagospodarstva. Kavèiè in njegovi privrženci so se zavzemali za razvoj trgovine, banèništva,turizma, prometa in storitvenih dejavnosti. Slovenija naj bi bila most med razvitim innerazvitim svetom, gopodarsko naj bi se èim bolj usmerjala na Zahod. Kavèiè je menil, da bilahko ob družbeni vpeljal tudi druge oblike lastnine. Slovenija naj bi se razvijalapolicentrièno, nekatera podroèja pa naj bi bila poenotena (šolstvo, zdravstvo, energetskapolitika). V zaèetku sedem desetih let je vpliv “liberalne” politike zaèel pešati. Nasprotnikireform so prevladali in zaèeli obraèunavati z “liberalci”. Nekateri poslanci, ki so se zavzemaliza svobodno odloèanje v skupšèini (ki torej ne bi temeljilo na partijski disciplini) in za boljneodvisno kadrovsko politiko pri kandidiranju, so morali svoja poslanska mesta zapustiti.To se je npr. zgodilo ob aferi petindvajsetih poslancev, ko je skupina poslancev, ne da biupoštevala želje ZK, predlagala svojega kandidata za èlana zveznega predsedstva. Svojepoložaje je moralo zapustiti tudi precej direktorjev, ki so bili obtoženi tehnokratizma

130

(odtujenosti od delavcev in samoupravljanja), pa tudi novinarji, nekateri univerzitetniprofesorji in drugi.”

6. OSAMOSVOJITEV

a.) Uèbenik Zgodovina 4 to temo obravnava v sklopu poglavja Konec Jugoslavije in rojstvosamostojne Slovenije (str. 240 – 247), podpoglavja Slovenska pot v demokracijo (str. 244, 245),Osamosvojitev Slovenije (str. 245, 246) in Samostojna Slovenija (str. 246, 247). Temi torejnameni štiri strani. Pred tem prav tako na štirih straneh pojasni razmere, ki so pripeljale doosamosvajanja Slovenije in razpada Jugoslavije (Titova smrt – zaèetek konca Titove Jugoslavje,str. 240 – 242) ter Srbski poskusi preoblikovanja Jugoslavije, str. 242, 243).

Na zaèetku nameni nekaj (nepotrebnih) besed Titovi smrti. Ob fotografiji njegovega pogrebana strani 240 tako zapiše: “Èakajoèi pred skupšèino Jugoslavije. Pred Titovo krsto se je v trehdneh poklonilo približno pol milijona Jugoslovanov.”

Vzrok za jugoslovansko krizo pa med drugim pripiše tudi izgubi “karizmatiènega” vodje: “Kerni bilo veè moène osebnosti, ki bi s svojo karizmo prekrivala razlike v državi, je šla država izkrize v krizo...”

Uèbenik še vedno govori izkljuèno o “poboju kolaborantskih enot” po konèani vojni ter ozapiranju “informbirojevcev”: “Izhajati so zaèela dela o tedanjih tabujih, tako da so lahkobralci v Jugoslaviji v zaèetku osemdesetih let prviè brali o pobojih kolaborantskih enot v prvihpovojnih dneh, o stalinistiènih sodnih procesih v Jugoslaviji, o Golem otoku in drugihkomunistiènih koncentracijskih taborišèih, kamor so zapirali informbirojevce, o kulturnih injavnih delavcih, ki so bili zaradi nasprotovanja komunistiènemu monopolu izbrisani izjavnosti ipd.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina temi o osamosvajanju namenja šest strani in pol. Obravnavajo v okviru poglavja Osamosvojitev (str. 268, 269) ter krovnega poglavja Slovenija odosamosvojitve do vkljuèitve v Evropsko unijo (str. 272 – 276).

6a. VLOGA PARTIJE PRI OSAMOSVAJANJU SLOVENIJE

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Slovenska pot v demokracijo (str. 244, 245) o vlogiZKS zapiše: “Zveza komunistov Slovenije ni opredelila odnosa do teh vprašanj (slovenskiinteresi nasproti poskusom centralizacije Jugoslavije, op. av.) in ni izdelala nacionalnegaprograma, ki bi ob zaostrovanju mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji jasno nakazal, vkakšni Jugoslaviji so Slovenci tudi v bodoèe pripravljeni živeti.” Zatem pa doda nekajpozitivnih besed za èas, ko je prevzel vodenje ZKS Milan Kuèan: “Politika ZKS je postala dostibolj odloèna in jasna po letu 1986, ko je njeno vodstvo prevzel Milan Kuèan, v stranki pa soprevladale reformistiène sile.” Tudi v nadaljevanju politiko ZKS uèbenik obravnava kotizkljuèno pozitivno in pripravljeno na sodelovanje: “Reformni politiki v Zvezi komunistovSloveije niso zatirali polemik o žgoèih politiènih vprašanjih, temveè so vse pogostejesodelovali v odprtih polemikah z opozicijo.” ... “Zveza komunistov Slovenije se je odrekla

131

monopolnemu položaju in januarja 1990 izstopila iz Zveze komunistov Jugoslavije, ker ta podvplivom srbske politike ni pristajala na radikalnejše politiène spremembe.” Uèbenik pa nikjereksplicitno ne zapiše, kakšno je bilo stališèe ZKS do osamosvojitve.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina o politiki ZKS piše v okviru poglavja Osamosvojitev (str. 268,269). Slika, ki jo pri tem riše, je naklonjena ZKS in predvsem Milanu Kuèanu: “Tudi slovenskaoblast je zaèela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše in je zaèelaodloèneje braniti slovenske pozicije pred napadi iz centra. To je bila tudi posledica reformnihprocesov v sami ZK, v kateri je pod vodstvom Milana Kuèana zaèela prevladovati t.i.prenoviteljska struja. Ta se je postopoma, uklešèena med stare ideološke obrazce, pritiskeopozicije in zaostrujoè se konflikt z Beogradom, zaèela odpovedovati oblastnemu monopolu,kar se je izrazilo najprej v politiènem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopuz oblasti, ki se je konèal z mirnimi in s korektnimi veèstrankarskimi volitvami.”

Tudi ta uèbenik eksplicitno ne predstavi stališèa ZKS do slovenske osamosvojitve.

6b. PROCES PROTI ÈETVERICI

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Slovenska pot v demokracijo (str. 244, 245) oprocesu proti èetverici piše zelo na kratko in površno. Ne omenja podpore èetverici s stranislovenske javnosti, prav tako ne zapiše imen obtoženih: “Tedaj je jugoslovanski vojaški vrh,da bi zaustavil kritike na svoj raèun, v Ljubljani pred vojaškim sodišèem pripravil procesproti sodelavcem revije Mladina, ki je tedaj vzburjal javnost s pisanjem o delikatnih politiènihtemah, med drugim o neupravièenih privilegijih vojske. V znamenje protesta zaradi “procesaproti èetverici” (med temi je bil tudi pisec èlankov o vojski Janez Janša) je Igor Bavèarorganiziral Odbor za varstvo èlovekovih pravic. V njem je sodeloval širok krog slovenskihjavnih delavcev, ki so v letih 1988 in 1989 ustanovili nove politiène stranke, prve po letu 1945.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina o procesu proti èetverici piše v okviru poglavja Osamosvojitev(str. 268, 269). Temo obravnava nekoliko bolj podrobno: “Maja 1988 so bili aretirani JanezJanša, David Tasiæ, Ivan Borštner in Franci Zavrl. Vojaške oblasti so jih obtožile izdajevojaške skrivnosti in jim sodlile pred vojaškim sodišèem v Ljubljani. Pripadniki moènegacivilnega gibanja so ustanovili Odbor za obrambo èetverice (kasnejši Odbor za varstvoèlovekovih pravic), ki ga je vodil Igor Bavèar. Slovenska javnost je na iniciativo Odbora zmnožiènimi demonstracijami protestirala proti procesu, toda vojaške oblasti niso popustile.Èetverica je bila obsojena na zaporne kazni, ki pa so jih nato slovenske oblasti zmanjšale.”

Noben izmed uèbenikov eksplicitno ne pojasni, kakšen je bil pomen procesa za osamosvojitevSlovenije.

6c. MAJNIŠKA DEKLARACIJA 1989

Majniško deklaracijo iz leta 1989 omenja le uèbenik Sodobna zgodovina, in sicer v sklopupoglavja Osamosvojitev (str. 268, 269): “Opozicija in oblast sta skušali skupaj oblikovatinacionalni politièni program. Razlike so bile prevelike, tako da je maja 1989 opozicija

132

objavila Majniško deklaracijo, s katero se je zavzela za popolno suverenost slovenskeganaroda, oblast pa je skušala njene zahteve dober mesec pozneje ublažiti s Temeljno listinoSlovenije, ki je še predvidevala jugoslovanski okvir.”

6d. PLEBISCIT

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Osamosvojitev Slovenije (str. 245, 246) o plebiscitupiše zelo na kratko in površno: “Sklicujoè se na pravico naroda do samoodloèbe je skupšèinasklenila, naj o usodi Slovenije na plebiscitu odloèajo vsi njeni državljani. Na plebiscitu 23.decembra 1990 se je 88 % državljanov odloèilo za samostojno Slovenijo, ki bi bila lahkokonfederlano povezana z Jugoslavijo.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina o plebiscitu piše v okviru poglavja Osamosvojitev (str. 268,269). Tudi ta uèbenik temo obravnava precej skopo: “Slovensko politièno vodstvo se je (ssoglasjem vseh parlamentarnih strank) odloèilo za izvedbo plebiscita o samostojni inneodvisni državi. Ta je 23. decembra 1990 z veliko veèino glasov za (88,2 % ob 93-odstotniudeležbi) uspel. Po plebiscitu je Slovenija formalno še ostala v razpadajoèi federaciji in imelapredstavnike v njenih organih, vendar se je sistematièno pripravljala na razdružitev.”

6e. VOJNA ZA SLOVENIJO

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Osamosvojitev Slovenije (str. 245, 246) o vojni zaSlovenijo piše nekoliko bolj podrobno kot uèbenik Sodobna zgodovina: “Slovenska skupšèinaje – sledeè zavezanosti rezultatom plebisicta – 25. junija 1991 razglasila neodvisnostSlovenije. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije (istoèasno je to storila tudi Hrvaška) jeskušala prepreèiti jugoslovanska vojska, ki pa je bila na poseg slabo pripravljena, tako da sose njeni vojaki, ki sploh niso vedeli, za kaj in proti komu se borijo, množièno vdajalislovenskim oboroženim enotam. Slovenski predstavniki v Beogradu so zapustili zvezneorgane oblasti in se vrnili v Slovenijo. T.i. desetdnevna je potrdila slovensko enotnost inodloènost na zaèrtani poti. Politièna posredovanja jugoslovanskih in evropskih politikov sozaustavila vojno, ki bi se ob idejah nekaterih jugoslovanskih generalov lahko razvila v dostibolj krvav spopad. Toda jugoslovanska vojska se je bila prisiljena umakniti najprej vvojašnice, oktobra 1991 pa iz celotne Slovenije.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina o vojni za Slovenijo piše v okviru poglavja Osamosvojitev (str.268, 269). Tudi ta uèbenik temo obravnava precej skopo: “Slovenski parlament je 25. junijasprejel osamosvojitvene listine, 26. junija pa je Slovenija slovesno razglasila samostojnost.Markoviæeva vlada je sprejela odlok o zavarovanju meja v Sloveniji, za katere naj biposkrbela Jugoslovanska ljudska armada. Zgodaj zjutraj 27. junija se je zaèela vojaškaintervencija, po desetdnevnih spopadih je prišlo s posredovanjem EU do premirja in 7. julijado pogajanj med Slovenijo in federacijo (na Brionih). Slovenija je s podpisom Brionskedeklaracije za tri mesece zamrznila osamosvajanje.”

Nobeden od obeh uèbenikov ne navaja žrtev in akterjev v desetdnevni vojni za Slovenijo. Pravtako je skop slikovni material oz. ga sploh ni.

133

7. PRIZNANJE SLOVENIJE V SVETU

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Osamosvojitev Slovenije (str. 245, 246) omednarodnem priznanju Slovenije zapiše: “Neodvisnost Slovenije so najprej priznale Hrvaška(s katero se je Slovenija vzajemno osamosvajala) in baltske države (ki so se tedajosamosvajale od Sovjetske zveze), Evropska skupnost pa je po oklevanju stvarnost priznala15. januarja 1992, ko so v Slovenijo kar deževale izjave o priznanju Slovenije kot samostojnedržave. V naslednjih mesecih so jo priznale še svetovne velesile ZDA, Rusija in Kitajska, karje bilo tudi pogoj za sprejem Slovenije v polnopravno èlanstvo OZN; to se je zgodilo 22. maja1992.” Uèbenik ne omenja Vatikana, èeprav je bil med prvimi, ki so priznali Slovenijo kotsamostojno državo.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina o mednarodnem priznanju Slovenije piše v okviru poglavja Vsamostojni državi (str. 272, 276): “Oktobra 1991 se je jugoslovanska vojska umaknila izSlovenije, decembra 1991 pa je Slovenija sprejela novo ustavo. Sprva je slovensko državopriznalo le nekaj držav (Hrvaška in baltske države), 19. decembra Nemèija, januarja 1992Vatikan, nato preostale države EGS, nazadnje tudi ZDA. Maja je bila Slovenija sprejeta vOZN.”

8. PRVE DEMOKRATIÈNE VOLITVE in DEMOS

a.) Uèbenik Zgodovina 4 namenja tej temi nekaj stavkov v okviru podpoglavja OsamosvojitevSlovenije (str. 245, 246): “Prve demokratiène veèstrankarske volitve v Sloveniji po veè kot polstoletja so bile aprila 1990. Na njih je zmagal Demos (Demokratièna opozicija Slovenije),koalicija novih opozicijskih strank, ustanovljenih v letih 1988 do 1990, ki je dobila premoè vskupšèini in za mandatarja vlade postavila kršèanskega demokrata Lojzeta Peterleta.Nekdanja Zveza komunistov Slovenije, ki se je odpovedala komunistiènemu imenu, je odšlav opozicijo, njen reformistièni predsednik Milan Kuèan pa je bil izvoljen za predsednikadržave. V opoziciji je ostala še nekdanja mladinska socialistièna organizacija, ki je vosemdesetih letih najbolj razburkala politiène vode (nezadostno pojasnjena trditev, op. av.).Kasneje se je združila z nekaterimi manjšimi strankami v Liberalno demokracijo in vdevetdesetih postala namoènejša stranka v Sloveniji. Ob vse veèji nezmožnosti doseèi vJugoslaviji kakršenkoli dogovor, si je Demos za cilj zastavil osamosvojitev Slovenije, pri tempa ga je v skupšèini podporala tudi opozicija... V tujini je pot slovenske samostojnosti utiralprvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, slovensko vojsko, ki naj bi bila sposobna (?,op. av.) ubraniti samostojnost, pa je na tradiciji Teritorialne obrambe organiziral prvislovenski obrambni minister Janez Janša.”

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina teme o prvih demokratiènih veèstrankarskih volitvah inDemosu piše v okviru poglavja Osamosvojitev (str. 268, 269): “Aprila je na volitvah zapredsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kuèan. Na parlamentarnih volitvah paje s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija – Demos, ki jo jesestavljala veèina opozicijskih strank (Slovenska demokratièna zveza, Socialdemokratskastranka Slovenije, Kršèanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmeèka zveza). Predsednikskupšèine je postal France Buèar, vlado je sestavil kršèanski demokrat Lojze Peterle, ker jenjegova stranka znotraj Demosa dobila najveè glasov. Najmoènejši opozicijski stranki sta biliprenovljena komunistièna in liberalna (bivša Zveza socialistiène mladine Slovenije), v

134

parlament pa je od prejšnjih družbenopolitiènih organizacij prišla tudi socialistièna stranka(nekdanja SZDL).”

9. STANJE V DRŽAVI PO OSAMOSVOJITVI

a.) Uèbenik Zgodovina 4 v okviru poglavja Samostojna Slovenija (str. 246, 247) o stanju vdržavi po osamosvojitvi zapiše tudi nekatere pozitivne trditve: “Kljub notranjim prepirom jeSlovenija – v nasprotju z ostalim delom Jugoslavije – dosegla politièno stabilnost, ki ji jeomogoèala vkljuèevanje v mednarodne organizacije in aktivno sodelovanje v njih... Zaradineurejenih razmer ni bilo mogoèe rešiti nasledstva Jugoslavije, pretrgane so bile številneuteèene gospodarske in druge oblike sodelovanja in vse to se je odrazilo tudi v gospodarskoin socialno zaostrenih razmerah v Sloveniji. Gospodarska kriza v Sloveniji, ki je bila posledicazgrešene politike prejšnjih desetletij in izgube tržišè na obmoèju nekdanje Jugoslavije, jedosegla dno leta 1993, ko je bila industrijska proizvodnja za veè kot tretjino in zaposlenost zaèetrtino nižja kot šest let prej. Vzpostavitev novih stikov v drugih državah, povezovanje zlastis srednje- in zahodnoevropskim prostorom je statistiène kazalce obrnilo v drugo smer in sredidevetdesetih so zaèeli gospodarska proizvodnja in realni dohodki rasti, inflacija inbrezposelnost pa zmanjševati. Najveèji spremembi v gospodarski politiki sta bila leta 1992sprejeta zakona o denacionalizaciji in o privatizaciji. Prvi je doloèil vraèanje po drugisvetovni vojni odvzetega nacionaliziranega premoženja, drugi pa lastninjenje družbenegapremoženja. V nadaljevanju pa zapiše trditev s katero ustvarja vtis, da je šla s procesomosamosvojitve Slovenija iz zadovoljivega družbenega sistema v družbeni sistem s številnimipomanjkljivostmi: “Slovenija je po pol stoletja socialistiènega razvoja zopet stopila vkapitalizem, ki je že kmalu pokazal svoje znaèilnosti – zasebno pobudo, gospodarsko rast, aob tem bogatenje majhnega dela prebivalstva in pogrezanje dela družin v revšèino, socialnetežave in negotovost. Tudi vkljuèevanje v zahodnoevropske povezave naj bi bilo neodvisno odSlovenije; v njih naj bi se kazal le interes zahodnoevropskih držav po širjenju na vzhod: “Nazunanjepolitiènem podroèju je osrednja strategiija Slovenije postala približevanjezahodnoevropskim povezavam, ki pa je bolj kot od Slovenije odvisno od volje zahodnih držav,da meje združene Evrope pomaknejo daleè na vzhod.”

Ob besedilu, ki obravnava Demos je objavljena fotografija dr. Jožeta Puènika.

Ob zakljuèku poglavja in celotnega uèbenika je ob fotografiji Milana Kuèana in delegacije, kisprejemajo èestitke ob sprejemu v OZN, odlomek iz govora Milana Kuèana 22. maja 1992 nazasedanju Generalne skupšèine OZN.

b.) Uèbenik Sodobna zgodovina obravnava stanje v Sloveniji po osamosvojitvi v okviru poglavjaV samostojni državi (str. 272 – 276). Temo zaène s poudarjanjem negatvinih posledicosamosvojitve: “Po osamosvojitvi se je v Sloveniji zaradi izgube jugoslovanskih trgov zaèelslabšati gospodarski položaj, poveèala se je nezaposlenost (ta je bila leta 1993 že 15-odstotna),padla je industrijska proizvodnja (od oktobra 1991 do julija 1992 za 15 odstotkov). Inflacija,ki je bila leta 1990 skoraj 550-odstotna, se je po osamosvojitvi drastièno znižala, a je šelekonec devetdesetih prišla pod 10 odstotkov. Vendar se je Slovenija zaèela dokaj hitro pobirati.Gospodarska kriza je dosegla dno leta 1993. Tega leta se je prviè po dolgem èasu družbeniproizvod poveèal za odstotek, leta 1994 pa že za 4 odstotke, industrijska proizvodnja pa je

135

zrasla za 6 odstotkov. Ustanovljenih je bilo mnogo novih majhnih podjetij. Mnogi so želeli spreprodajami in raznimi malverzacijami ob privatizaciji družbenega premoženja tudi nahitro zaslužiti. Statusna simbola mladih podjetnikov sta postala moèen avto in mobilnitelefon. Uèbenik veliko pozornosti nameni procesu privatizacije in denacionalizacije in skozinjuno obravnavanje poudarja domnevno negativne poteze Demosove vlade: “Država se jeukvarjala zlasti s tem, kako izvesti privatizacijo. Med politiki so potekale ostre polemike, sajso si nove politiène sile hotele zagotoviti tudi gospodarsko premoè, stare pa so jo hoteleobdržati. Do zapletov je prihajalo tudi pri denacionalizaciji po vojni zaplenjenegapremoženja, ki je bila v èasu Demosove vlade – v nasprotju s prakso v drugih bivšihsocialistiènih državah – izvedena zelo ugodno za denacionalizirance. Premoženje so dobilipovrnjeno veèinoma v naravi, kar je moèno poveèalo javni dolg Slovenije ter zadolžiloprihodnje generacije.”

Ob robu poglavja uèbenik prikazuje fotografijo dviganja slovenske zastave na slovesnirazglasitvi neodvisnosti 26. junija 1991 ter prikaz grba in zastave Republike Slovenije.

136

Peto poglavjeVojko Kunaver: Primerjava med uèbeniki glede na zastopanost vsebin 2. svetovne vojne gledena celotni obseg uèbenika (kvantitativna analiza)

Izhodišèe za primerjavo nam je bilo razmerje ciljev, ki se v uènem naèrtu nanašajo na drugosvetovno vojno (svetovno in nacionalno) glede na obseg ciljev v 9.r devetletne OŠ oziroma gledena obseg ciljev v 4. letniku gimnazije. Razmerje v OŠ nam pri uènem naèrtu iz leta 1998 kažena to, da je 26% vseh ciljev namenjenih obravnavi 6 let trajajoèega obdobja 2. svetovne vojne.Rezultat pri gimnaziji nam kaže, da je 21% vseh ciljev namenjenih obravnavi 2. svetovne vojne.Kljub temu, da je obdobje 2. svetovne vojne pomembno za razumevanje zgodovine 20. stoletjapa se zdi, da je % ciljev, ki se ukvarjajo s to problematiko v naših uènih naèrtih še vednosorazmerno zelo visok.

Pri pregledu uèbenikov za OŠ smo ugotovili naslednjo situacijo. V enem od prvih uèbenikov jetemam v povezavi z 2. svetovno vojno namenjenih 27,7%, v drugem 23,9% in v enem primerule 19,1%. Do rezultata smo prišli tako, da smo celotno število strani, ki se v uèbeniku nanašajona 2. svetovno vojno primerjali z obsegom strani uèbenika.

Pri pregledu prvega uèbenika za 4. letnik gimnazije ugotavljamo, da je vsebinam, ki sonamenjene obravnavi 2. svetovne vojne namenjenih 24,7% vsega obsega uèbenika, v primerudrugega uèbenika pa smo ugotovili, daj je vsebinam iz obdobja druge svetovne vojnenamenjenih 21,6% celotnega obsega uèbenika. Tudi v tem primeru smo do rezultata prišlitako, da smo celotno število strani, ki se v uèbeniku nanašajo na 2. svetovno vojno primerjaliz obsegom strani uèbenika.

Trend zmanjševanja poudarka na zgodovini druge svetovne vojne se nadaljuje, saj ugotavljamo,da vsi novejši uèbeniki krèijo obseg vsebin, ki se nanašajo na drugo svetovno vojno. Po drugistrani pa ugotavljamo tudi, da so se ob krèenju vojaških in politiènih vsebine zaèele v novejšihuèbenikih pojavljati tudi vsebine, ki se nanašajo na holokavst, problem Judov med drugosvetovno vojno, položaj civilnega prebivalstva ipd.

S tem se nakazujejo smernice bodoèim piscem uèbenikov, da bo treba po eni strani vsebine, kiobravnavajo problematiko druge svetovne vojne še bolj krèiti, po drugi strani pa vsebineprilagajati trendom, ki jih zasledujemo v primerljivih evropskih državah. V novih uènih naèrtih,ki so bili sprejeti v letu 2008 je ta trend še bolj poudarjen in obdobje druge svetovne vojnenikakor veè ni najpomembnejše pri prikazu zgodovine 20. stoletja bodisi v OŠ ali srednji šoli.

1

Veè o tem glej v: Valiè, Andreja (2008) SLOVENIAN REFLECTIONS ON THEFORMATION OF THE NORWEGIAN NATIONAL AND CULTURAL IDENTITY UNTILWORLD WAR II. Radovljica: Klopotec, 10-13.).

137

Tretji del: Razmerja med narodno, evropsko in svetovno zgodovino

Šesto poglavjeMag. Andreja Valiè: Analiza zgodovinskih uèbenikov za gimnazijo glede na razmerje mednarodno, evropsko in svetovno zgodovino

Analizirani so bili naslednji uèbeniki, ki se v splošnih in strokovnih gimnazijah na Slovenskemuporabljajo pri pouku zgodovine:

Berzelak, Stane (2002) STARE DOBE. Zgodovina za 1. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan.

Brodnik, Vilma, Jernejèiè, Robert A., Radonjiæ, Zoran, Urankar-Dornik, Tjaša (2001, 5. natis)ZGODOVINA 1. Uèbenik za prvi letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Berzelak, Stane (2002) SREDNJI IN NOVI VEK. Zgodovina za 2. letnik gimnazij. Ljubljana:Modrijan.

Hozjan, Andrej, Potoènik, Dragan ((2000) ZGODOVINA 2. Uèbenik za 2. letnik gimnazije.Ljubljana: DZS.

Cvirn, Janez, Studen, Andrej (2005) ZGODOVINA 3. Uèbenik za 3. letnik gimnazije. Ljubljana:DZS.

Repe, Božo (2000) SODOBNA ZGODOVINA. Zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana:Modrijan.

Dolenc, Ervin, Gabriè, Aleš (2002) ZGODOVINA 4. Uèbenik za èetrti letnik gimnazije.Ljubljana: DZS.

V analizi uèbenikov je bilo pregledano razmerje med nacionalno, evropsko in svetovnozgodovino. Nacionalna zgodovina: se ukvarja z zgodovino posameznih nacij (v našemprimeru slovenskega naroda oziroma slovenske nacije) oziroma ozemlja, ki ga je nacijaposeljevala v preteklosti in ga poseljuje v sedanjosti. Termin narod, nacija ipd. v povezavi znacionalno zgodovino je predmet diskusije med zgodovinarji, sociologi, politologi in drugimidružboslovci. V uèbenikih najdemo mnogo primerov obravnavanja 'nacionalne' zgodovine v1

okviru evropske ali svetovne tematike (primer: napredek znanosti in tehnike). Okvirno sem sepri analizi 'nacionalne tematike' naslonila na državno pravne okvire, v katerih smo Slovencibivali v razliènih zgodovinskih obdobjih (npr. Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti,Habsburška monarhija, Kraljevina SHS, Jugoslavija, Slovenija), vendar pa sem kot 'nacionalotematiko' upoštevala npr. tudi slovensko ozemlje v prazgodovini oziroma rimski dobi.

Evropska zgodovina: pojem »evropske zgodovine« se je v preteklosti glede na politiène,gospodarske, socialne, jezikovne in druge dejavnike zelo spreminjal. V svoji analizi sem seomejila na geografsko pojmovanje Evrope z vkljuèeno Rusijo in Turèijo. V uèbenikih zgodovine

Veè o tem glej v: Smart, Dean, ur. (2005) Gaining Equilibrium? Building from the2

Local to the Global Perspective. Riga: EUROCLIO.Van der Leeuw-Roord, Joke (2001) History for Today and tomorrow. What does Europemean for School History? Hamburg: Körber-Stiftung.3

Bernik Burja, Valerija (2006) Vsebinske in metodološke spremembe v osnovnošolskihuèbenikih zgodovine od konca 19. do zaèetka 21. stoletja na Slovenskem, neobjavljenadoktorska disertacija, Ljubljana.100-103.

138

glede na zgodovinske procese zduževanja in nastajanja državnih ozemelj mnogokrat ni jasneloènice med 'evropsko' in 'nacionalno' zgodovino (primer: Habsburška monarhija).

Svetovna zgodovina: je termin, ki se nanaša na »izvenevropske svetove«, torej obmoèja, kiso bila vse do obdobja geografskih odkritij Evropi bolj ali manj neznana. O terminih 'nacionalnazgodovina', 'evropska zgodovina' in 'svetovna zgodovina' poteka v strokovnih krogih nenehnarazprava. 2

Analiza razmerja med krajevno, nacionalno in obèo zgodovino v osnovnošolskih uèbenikihzgodovine od konca 19. do zaèetka 21. stoletja na Slovenskem, ki jo je v svoji doktorskidisertaciji opravila Valerija Bernik Burja, je osvetlila zastopanost obravnavane tematike vuèbenikih iz prejšnjih odbobij. Glede na število tem je bila nacionalna zgodovina najboljzastopana v uèbenikih iz obdobja 1985 – 1990, najmanj pa v uèbenikih iz let 1946 – 1949(prevodi sovjetskih uèbenikov, v katerih nacionalna zgodovine sploh ni zastopana). Avtoricaugotavlja, da so sodobni uèbeniki zgodovine izrazito evropocentrièni, pri èemer glede na njenoanalizo prednjaèijo uèbeniki DZS, uèbeniki založbe Modrijan pa so po njenem mnenju boljuravnoteženi. 3

Razmerja med nacionalno, evropsko in svetovno zgodovino sem ugotavljala v okviruposamezne širše in ožje teme glede na razpredelnico s šestimi elementi (besedilo, ilustracija,fotografija, shema, zemljevid, preglednica).

RAZPREDELNICA ZA ANALIZO UÈBENIKA GLEDE NA RAZMERJE MEDNACIONALNO, EVROPSKO IN SVETOVNO ZGODOVINO

Uèbenik:Širša tema:Ožja tema:

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

BesediloIlustracijaFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Namen: raziskati, v kakšnem razmerju se besedila, ilustracije, fotografije, sheme, zemljevidiin preglednice v uèbeniku nanašajo na nacionalno, evropsko in svetovno tematiko.

139

Uèbenik: Berzelak, Stane (2002) STARE DOBE. Zgodovina za 1. letnik gimnazij.Ljubljana: Modrijan.

Širša tema: ZgodovinaOžja tema: Kaj je zgodovina

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: ZgodovinaOžja tema: Zgodovina kot znanost

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: PrazgodovinaOžja tema: Podobe iz prazgodovine

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X X XIlustracija X XFotografija X X XShema XZemljevid X XPreglednica X X X

Širša tema: Zgodnje visoke kultureOžja tema: Prve civilizacije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija X

140

Fotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Zgodnje visoke kultureOžja tema: Kulturna dedišèina najstarejših civilizacij

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: GrèijaOžja tema: Od rodovne skupnosti do mestne države

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: GrèijaOžja tema: Zlata doba grških polis

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Svet bogov in svet ljudi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija X

141

ShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Vzpon Makedonije in helenizem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevid x XPreglednica X x x

Širša tema: RimOžja tema: Od nastanka do republike

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: RimOžja tema: Od krize republike do cesarstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija x XFotografija x XShemaZemljevid X xPreglednica x X

Širša tema: RimOžja tema: Kako so živeli

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija x XShema

142

ZemljevidPreglednica

Širša tema: RimOžja tema: Rimska kultura

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija x XShemaZemljevidPreglednica X x

Širša tema: RimOžja tema: Kriza in propad rimskega cesarstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica X X

Širša tema: RimOžja tema: Naši kraji v rimski dobi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevid X xPreglednica x x X

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Preseljevanje ljudstev

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevid

143

Preglednica X X

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Nova Evropa

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Trije kulturno-civilizacijski krogi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija x XShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Slovensko ozemlje v zgodnjem srednjem veku

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija x XShemaZemljevid X xPreglednica x x x

V uèbeniku je skupno 11,6% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava48,8% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 39,5%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 11,8% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematikoje v uèbeniku 4,3%, fotografij z nacionalno tematiko 7,7%, sheme z nacionalno tematiko ninobene, zemljevidov z nacionalno tematiko je 23,5%, preglednic z nacionalno tematiko pa 16%.

Z evropsko tematiko se ukvarja 50% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku 52%,fotografij z evropsko tematiko 50%, shem z evropsko tematiko 50%, zemljevidov z evropskotematiko je 52,9%, preglednic z evropsko tematiko pa 40%.

144

S svetovno tematiko se ukvarja 38,2% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku43,5%, fotografij s svetovno tematiko 42,3%, shem s svetovno tematiko 50%, zemljevidov ssvetovno tematiko je 23,5%, preglednic z evropsko tematiko pa 44%.

145

Uèbenik: Brodnik, Vilma, Jernejèiè, Robert A., Radonjiæ, Zoran, Urankar-Dornik,Tjaša (2001, 5. natis) ZGODOVINA 1. Uèbenik za prvi letnik gimnazije. Ljubljana:DZS.

Širša tema: ZgodovinaOžja tema: Zgodovina

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija X XFotografija xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: ZgodovinaOžja tema: Kako ugotavljamo, kaj se je v preteklosti zgodilo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: ZgodovinaOžja tema: Vèeraj-danes-jutri

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Podobe iz prazgodovineOžja tema: Prvi èlovek

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

146

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Podobe iz prazgodovineOžja tema: Paleolitske in mezolitske kulture

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Podobe iz prazgodovineOžja tema: Iz življenja poljedelca in živinorejca

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Podobe iz prazgodovineOžja tema: Življenje v kovinskih dobah

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Podobe iz prazgodovineOžja tema: Duhovni svet in miselno obzorje

147

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Podobe iz prazgodovineOžja tema: Prazgodovinska najdišèa na Slovenskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Zaèetki razvoja prvih visokih civilizacij

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Zgradba družbe v starem Egiptu

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica

148

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Egipt in Mezopotamija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Fenicija in Palestina

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Hetiti in Perzijci

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Indija in Kitajska

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema

149

Zemljevid XPreglednica

Širša tema: Prve visoke civilizacijeOžja tema: Kultura

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: GrèijaOžja tema: Uvod – dežela in njeno ime

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Egejski svet v bronasti dobi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Homerjeva Grèija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X

150

Ilustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Grški svet bogov in mitov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: GrèijaOžja tema: Grèija – dežela neštetih polis

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Velika kolonizacija (750-550 pr. Kr.)

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

151

Širša tema: Grèija Ožja tema: Sparta

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevid XPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Atene

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Vsehelenska ideja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Grško-perzijske vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema

152

Zemljevid XPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Zlata doba Aten

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Peloponeška vojna

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Grška kultura

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Vsakdanje življenje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

153

Ilustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Imperij Aleksandra Velikega - vzpon Makedonije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Aleksander Veliki

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Diadohi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

154

Širša tema: GrèijaOžja tema: Helenizem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: GrèijaOžja tema: Grki na tleh današnje Slovenije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Etnièna razliènost Apeninskega polotoka pred nastankom Rima

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Nastanek Rima – èas rimskih kraljev

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija X

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

155

Shema XZemljevidPreglednica X

Širša tema: RimljaniOžja tema: Padec monarhije in nastanek aristokratske republike

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografijaShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Širjenje rimske oblasti na Apeninskem polotoku in v sredozemsko –egejski svet

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Ureditev in položaj osvojenih ozemelj v 2. stol. pr. Kr.

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

156

Širša tema: RimljaniOžja tema: Neuspeli poskusi rešitve socialnih nasprotij

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Cezar in zaèetek propadanja republikanskih institucij

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevidPreglednica X

Širša tema: RimljaniOžja tema: Rimsko cesarstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: RimljaniOžja tema: Iz življenja Rimljanov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija X

157

ShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Rimski svet bogov, znanosti in kulture

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Poznoantièno rimsko cesarstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: RimljaniOžja tema: Zaèetki kršèanstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Širjenje kršèanstva po padcu Jeruzalema

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

158

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: RimljaniOžja tema: Naši kraji v rimskem obdobju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Germani in Slovani pred velikim preseljevanjem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Veliko preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Nova podoba Evrope

159

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Bizanc

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X XFotografija x XShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Arabci in islam

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Merovinška država

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vek

160

Ožja tema: Karolinška država

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Frankovski tip fevdalizma

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Karolinška renesansa

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: zahodna Evropa v devetem in desetem stoletju

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XPreglednica

161

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Naselitev Slovanov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Kneževina Karantanija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo xIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Karantanija izgubila samostojnost

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Spodnja Panonija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija x X

162

ShemaZemljevidPreglednica x X

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Vzhodna in jugovzhodna Evropa

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Zahodna cerkev v zgodnjem srednjem veku

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zgodnji srednji vekOžja tema: Evropejcem manj znani in neznani svetovi v drugi polovici prvegatisoèletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica

V uèbeniku je skupno 8,7% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava61,4% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 29,9%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 8,1% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematiko

163

je v uèbeniku 9%, fotografij z nacionalno tematiko 8,9%, sheme z nacionalno tematiko ninobene, zemljevidov z nacionalno tematiko je 13,3%, preglednic z nacionalno tematiko pa 10%.

Z evropsko tematiko se ukvarja 64,9% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku58%, fotografij z evropsko tematiko 57%, shem z evropsko tematiko 81,2%, zemljevidov zevropsko tematiko je 56,6%, preglednic z evropsko tematiko pa 60%.

S svetovno tematiko se ukvarja 27% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku32,7%, fotografij s svetovno tematiko 33,9%, shem s svetovno tematiko 18,8%, zemljevidov ssvetovno tematiko je 30%, preglednic z evropsko tematiko pa 30%.

164

Uèbenik: Berzelak, Stane (2002) SREDNJI IN NOVI VEK. Zgodovina za 2. letnik gimnazij.Ljubljana: Modrijan.

Širša tema: Evropa in svet v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Svet od 10. do 15. stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo X x XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevid X x XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Srednjeveško podeželje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Mesta in mešèanstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Duhovni svet srednjega veka

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid

165

Preglednica

Širša tema: Evropa in svet v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Slovenske dežele v visokem in poznem srednjem veku

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid x XPreglednica x X X

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Nova tehnièna spoznanja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Geografska odkritja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Humanizem in renesansa

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

166

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Reformacija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Razvoj slovenskih dežel

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija X XShemaZemljevid X xPreglednica x x X

Širša tema: Novi vek in novi svetOžja tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija x XShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Novi vek in novi svetOžja tema:Zaèetki mešèanstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevid X XPreglednica

167

Širša tema: Novi vek in novi svetOžja tema: Kultura med 16, in 18. stoletjem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Novi vek in novi svetOžja tema: Slovenske dežele v 17. in 18. stoletju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevid X XPreglednica x x X

Širša tema: Kriza Evrope starega redaOžja tema: zaèetki industrializacije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Kriza Evrope starega redaOžja tema: Evropska miselnost in kultura

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija x XFotografija xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Kriza Evrope starega reda

168

Ožja tema: Nastanek ZDA

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Kriza Evrope starega redaOžja tema: Francoska revolucija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica X

Širša tema: Kriza Evrope starega redaOžja tema: Napoleon in napoleonske vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Kriza Evrope starega redaOžja tema: Slovensko ozemlje ob prehodu v 19. stoletje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija XShemaZemljevid x XPreglednica X x X

169

V uèbeniku je skupno 18,5% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava60,5% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 21%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 14,7% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematikoje v uèbeniku 14,8%, fotografij z nacionalno tematiko 17,4%, nobene sheme z nacionalnotematiko, zemljevidov z nacionalno tematiko je 21,7% in preglednic z nacionalno tematiko36,4%.

Z evropsko tematiko se ukvarja 61,8% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku66,7%, fotografij z evropsko tematiko 65,2%, shem z evropsko tematiko 100%, zemljevidov zevropsko tematiko je 52,2%, preglednic z evropsko tematiko pa 45,5%.

S svetovno tematiko se ukvarja 23,5% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku18,5%, fotografij s svetovno tematiko 17,4%, nobene sheme s svetovno tematiko, zemljevidovs svetovno tematiko je 26% in preglednic s svetovno tematiko 18,2%.

170

Uèbenik: Hozjan, Andrej, Potoènik, Dragan ((2000) ZGODOVINA 2. Uèbenik za2. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Zahodna Evropa v èasu od 10. do 12. stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Rimsko-nemško cesarstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Osrednja Evropa

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Vzhodna in severna Evropa

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

171

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Vzhodnorimsko cesarstvo (Bizanc) do turškega zavzetja

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo X XIlustracija x xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Jugovzhodna Evropa do nastopa Matije Korvina

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Križarske vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografijaShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Vpadi Mongolov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija X xShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojne

172

Ožja tema: Vzpon osmanskih Turkov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija x XShemaZemljevid X xPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Temeljne spremembe življenja v evropskem prostoru – prebivalstvenipremiki

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Prostorske in življenjske spremembe na podeželju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Srednjeveška trgovina, denarništvo in promet

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojne

173

Ožja tema: Obrtna proizvodnja in cehovstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Združevanje kapitala, monopoli in zgodnjekapitalistièna proizvodnja

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo XIlustracija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Razvoj srednjeveških mest

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Življenje v srednjeveškem mestu

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Judi v srednjeveški Evropi

174

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Položaj plemstva in duhovšèine

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Veliki razkol med vzhodno in zahodno cerkvijo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografijaShemaZemljevid X XPreglednica x X

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Investiturni boj

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Kriza cerkve in papeštva v 14. in 15. stoletju

175

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Krepitev osrednje oblasti v zahodni Evropi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Umetnost, kultura in misel srednjega veka

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropski prostor od visokega srednjega veka do konca stoletne vojneOžja tema: Prvi znanilci nove dobe

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: »Velika Karantanija«, mejne krajine in spremembe v karantanskidružbi

176

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Slovenske dežele do prihoda Habsburžanov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija X XShema X XZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Cerkvenoupravna razdelitev in višji družbeni sloji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija XShema x XZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Habsburžani in Celjani do 1460

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija x XFotografija X xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Kolonizacija in druge družbene spremembe na Slovenskem

177

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Srednjeveške mestne naselbine na Slovenskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Predromanska doba in romanika v slovenski umetnosti

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor v visokem in poznem srednjem vekuOžja tema: Umetnost, kultura in znanost visokega in poznega srednjega veka naSlovenskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Islamski svet

178

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Indija

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Kitajska v èasu dinastije Sung in Yuan

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Daljni vzhod in jugovzhodna Azija

Nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Èrna Afrika

179

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Amerika pred odkritji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Vzroki in pogoji za geografska odkritja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografijaShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Evropska osvajanja novega sveta

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Nastanek in razvoj humanizma

180

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Predstavniki humanizma

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Renesansa v Italiji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Renesansa zunaj Italije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Reformacija

181

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Smeri reformacije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Protireformacija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Verske vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vekOžja tema: Kmeèki upori v Evropi

182

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Èas od konca 15. do konca 16. stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Turški vpadi na slovensko ozemlje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Posledice vpadov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Zgodnji kapitalizem na Slovenskem

183

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Kmeèko nezadovoljstvo in najveèji upori

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Slovenska reformacija in njeni dosežki

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenske dežele v 15. in 16. stoletjuOžja tema: Protireformacija in katoliška obnova na Slovenskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Absolutizem

184

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Razvoj absolutizma v Španiji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Francija kot zgled absolutistiène države

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Razvoj absolutne monarhije v Prusiji, Rusiji in na Poljskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Zaèetek sodobne mešèanske družbe

185

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Anglija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Evropska znanost v 17. stoletju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Umetnost v Evropi v 17. stoletju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Razsvetljenstvo

186

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Kultura in umetnost v dobi razsvetljenstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Razsvetljeni absolutizem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Zaèetki moderne industrije v 18. stoletju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Evropska kolonialna posest

187

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografijaShemaZemljevid X xPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Ameriška osvobodilna vojna

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Nastanek ZDA

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Oblike državne oblasti in parlamentarizem od visokega srednjega vekado 17. stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Avstrija od državice do evropske velesile

188

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in svet od 16. do 18. stoletjaOžja tema: Širjenje Avstrije v Podonavje, na Balkan in v Vzhodno Evropo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Slovenski prostor do srede 18. stoletjaOžja tema: Slovenske dežele do srede 18. stoletja: razmah uradništva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija X xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor do srede 18. stoletjaOžja tema: Spremembe v trgovini in prometu, zaèetki industrije in obrt

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor do srede 18. stoletjaOžja tema: Kulturni, umetnostni in znanstveni dosežki v èasu baroka naSlovenskem

189

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor do srede 18. stoletjaOžja tema: Reforme Marije Terezije in Jožefa II.

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor do srede 18. stoletjaOžja tema: Pomen terezijansko-jožefinskih reform za Slovence

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenski prostor do srede 18. stoletjaOžja tema: Slovensko narodno prebujanje v 18. stoletju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Perzija pod Safavidi

190

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Indija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Kitajska v èasu dinastije Ming in Qing

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Zunajevropski prostorOžja tema: Japonska v obdobju od 16. do 18. stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Francoska revolucija in Napoleonov èasOžja tema: Francija pred revolucijo

191

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Francoska revolucija in Napoleonov èasOžja tema: Potek revolucije 1789-1792

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

BesediloIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Francoska revolucija in Napoleonov èasOžja tema: Konec republike, diktatura in zaton revolucije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Francoska revolucija in Napoleonov èasOžja tema: Napoleonov nastop – od vojaka do cesarja

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

BesediloIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

192

Širša tema: Francoska revolucija in Napoleonov èasOžja tema: Vrh in padec napoleonske Francije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Francoska revolucija in Napoleonov èasOžja tema: Ilirske province

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

V uèbeniku je skupno 17,9% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava63,8% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 18,2%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 15,4% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematikoje v uèbeniku 21,7%, fotografij z nacionalno tematiko 25,9%, shem z nacionalno tematiko je16,7% , zemljevidov z nacionalno tematiko je 5% in nobene preglednice z nacionalno tematiko.

Z evropsko tematiko se ukvarja 67,3% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku62,3%, fotografij z evropsko tematiko 55,5%, shem z evropsko tematiko 83,3%, zemljevidov zevropsko tematiko je 62,5%, preglednic z evropsko tematiko pa 100%.

S svetovno tematiko se ukvarja 17,3% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku 16%,fotografij s svetovno tematiko 18,5%, nobene sheme s svetovno tematiko, zemljevidov ssvetovno tematiko je 32,5% in nobene preglednice s svetovno tematiko.

193

Uèbenik: Cvirn, Janez, Studen, Andrej (2005) ZGODOVINA 3. Uèbenik za 3. letnik gimnazije.Ljubljana: DZS.

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Dunajski kongres (1814 – 15)

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Evropski koncert

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Evropa med vzhodom in zahodom

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Boj proti naprednim idejam

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid

194

Preglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 – 1848 Ožja tema: Nacionalna gibanja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Razpadanje Osmanskega cesarstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografijaShemaZemljevid

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Metternichov absolutizem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija xFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Gospodarske in družbene razmere na Slovenskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica X

195

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Slovensko narodno gibanje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Evropa in Slovenci 1815 - 1848Ožja tema: Kultura bidermajerja – idila v Metternichovi policijski državi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija x XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Leto 1848 v Evropi in na SlovenskemOžja tema: V boju za svobodo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija x XFotografijaShemaZemljevid X xPreglednica

Širša tema: Leto 1848 v Evropi in na SlovenskemOžja tema: Pomlad narodov

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografijaShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Leto 1848 v Evropi in na Slovenskem

196

Ožja tema: Slovenci in revolucija 1848

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Habsburška monarhija v èasu neoabsolutizma

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija x XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Slovenci v èasu Bachovega absolutizma

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija x XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Drugo cesarstvo v Franciji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Združitev Italije

197

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Združitev Nemèije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Habsburška monarhija med letoma 1861 in 1879

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo X xIlustracija XFotografijaZemljevid X xPreglednica

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Od februarske do decembrske ustave

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografijaShema x XZemljevidPreglednica X

Širša tema: Evropa in Slovenci po letu 1848Ožja tema: Slovenci med letoma 1867 in 1879

198

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Industrijska revolucija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Spremembe v kmetijstvu

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija XFotografija x XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Eksplozivna rast prebivalstva Evrope

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Rast mest

199

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Stoletje mešèanstva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Industrijsko delavstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Delavsko gibanje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Revolucija v prometu

200

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Znanost v službi modernizacije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija x XFotografija xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Blišè in beda velikih industrijskih središè

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Utrip življenja v velemestu

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Industrializacija vpliva na spreminjanje družine

201

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Industrijska revolucija in njene poslediceOžja tema: Položaj žensk v industrijski družbi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Tretja francoska republika

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Nemško cesarstvo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Velika Britanija in njen imperij

202

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Indija, dragulj britanske krone

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Rusija med avtokracijo in revolucijo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

BesediloIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Združene države Amerike

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Vzpon Japonske

203

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Kitajska

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Imperialistièna podoba sveta

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Evropska zavezništva

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Med oboroževanjem in mirovništvom

204

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Nemirni Balkan

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Judovsko vprašanje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Taaffejevo obdobje (1879-1893)

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Gospodarski razvoj na Slovenskem

205

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X xFotografija x XShemaZemljevid X xPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Habsburška monarhija na prelomu stoletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija X xFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Taaffejeva vlada in Slovenci

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija x XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Politiène stranke na Slovenskem

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid x XPreglednica

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Slovenci na zaèetku 20. stoletja

206

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X X

Širša tema: Svet in Slovenci na prehodu v 20 stoletjeOžja tema: Slovenci in jugoslovanska ideja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija X xFotografija XShemaZemljevidPreglednica

V uèbeniku je skupno 29,3% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava58,5% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 11,5%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 31% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematikoje v uèbeniku 25%, fotografij z nacionalno tematiko 29,7%, shem z nacionalno tematiko 25%,zemljevidov z nacionalno tematiko je 33,3% in preglednic z nacionalno tematiko 57,1%.

Z evropsko tematiko se ukvarja 57,1% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku61,7%, fotografij z evropsko tematiko 62,2%, shem z evropsko tematiko 75%, zemljevidov zevropsko tematiko je 47,6%, preglednic z evropsko tematiko pa 42,9%.

S svetovno tematiko se ukvarja 11,9% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku13,3%, fotografij s svetovno tematiko 8,1%, nobene sheme s svetovno tematiko, zemljevidov ssvetovno tematiko je 19% in nobene preglednice s svetovno tematiko.

207

Uèbenik: Repe, Božo (2000) SODOBNA ZGODOVINA. Zgodovina za 4. letnik gimnazij.Ljubljana: Modrijan.

Širša tema: Svet na prelomu stoletjaOžja tema: Svet na prelomu stoletja

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracija X xFotografija X XShema X XZemljevidPreglednica x X X

Širša tema: Svet na prelomu stoletjaOžja tema: Znanstveni in tehnièni razvoj

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Svet na prelomu stoletjaOžja tema: Slovenci v habsburški monarhiji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo xIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Zaèetek vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x X XIlustracija x X XFotografija x X X

208

ShemaZemljevid XPreglednica X X X

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Potek vojskovanja in diplomatska dejavnost

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

besedilo X X Xilustracija X X Xfotografija X X Xshemazemljevid X X Xpreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Revolucija v Rusiji

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

besedilo X Xilustracija X XFotografija X XShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Življenje, politika in gospodarstvo med vojno

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Konec vojne in njene posledice

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x X XIlustracijaFotografija X XShema

209

ZemljevidPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Slovenci med prvo svetovno vojno

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

besedilo Xilustracija Xfotografija Xshemazemljevidpreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnama Ožja tema: Povojna ureditev sveta

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

besedilo X xilustracija X Xfotografija X Xshema X Xzemljevid X Xpreglednica X X X

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Razvoj znanosti in tehnike

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Gospodarski razvoj

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

besedilo X Xilustracija Xfotografija X Xshemazemljevid

210

preglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Socializem

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Razliène oblike fašistiènih režimov

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Demokratièni mešèanski sistemi

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Sovjetska zveza in stalinizem

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevid XPreglednica

211

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Španska državljanska vojna

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Kolonije

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografijaShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Kitajska

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Oblikovanje jugoslovanske države

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

212

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Slovenci v prvi jugoslovanski državi

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Politièno in gospodarsko življenje Slovencev

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Svet med svetovnima vojnamaOžja tema: Slovenci v zamejstvu

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Približevanje vojne

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografijaShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Druga svetovna vojna

213

Ožja tema: Zaèetek vojne

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija X XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Življenje v okupirani Evropi

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Odporniška gibanja

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X X XIlustracija X X XFotografija X XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Preobrat

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Gospodarstvo med vojno

214

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Politika med drugo svetovno vojno

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica X X

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Slovenci med vojno

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Narašèanje napetosti med zavezniki

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografijaShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Kaj je hladna vojna?

215

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Pariška mirovna konferenca

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Trumanova doktrina in Marshallov naèrt

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Politika popušèanja

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X xShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Krizna žarišèa

216

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X X XIlustracijaFotografija X X xShemaZemljevid X XPreglednica X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Organizacija združenih narodov

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Dekolonizacija in neokolnializem

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografijaShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Neuvršèenost

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Povezovanje v Evropi

217

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Razvoj posameznih držav

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Gospodarski razvoj in problemi sodobnega sveta

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracijaFotografijaShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Jugoslavija po drugi svetovni vojni

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Osamosvojitev

218

Nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShema XZemljevid XPreglednica

V uèbeniku je skupno 24,6% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava40,4% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 35%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 18,4% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematikoje v uèbeniku 26,3%, fotografij z nacionalno tematiko 19%, shem z nacionalno tematiko je45,4% , zemljevidov z nacionalno tematiko je 23%, preglednic z nacionalno tematiko pa 46,1%.

Z evropsko tematiko se ukvarja 43,4% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku42,1%, fotografij z evropsko tematiko 44,4%, shem z evropsko tematiko 36,4%, zemljevidov zevropsko tematiko je 42,3%, preglednic z evropsko tematiko pa 19,2%.

S svetovno tematiko se ukvarja 38,1% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku31,6%, fotografij s svetovno tematiko 36,5%, shem s svetovno tematiko 18,2%, zemljevidov ssvetovno tematiko je 34,6%, preglednic s svetovno tematiko pa 34,6%.

219

Uèbenik: Dolenc, Ervin, Gabriè, Aleš (2002) ZGODOVINA 4. Uèbenik za èetrti letnik gimnazije.Ljubljana: DZS.

Širša tema: Vèerajšnji svetOžja tema: Velike spremembe 19. stoletja

Nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevid XPreglednica x x X

Širša tema: Vèerajšnji svetOžja tema: Imperializem

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija x XFotografijaShemaZemljevid XPreglednica x

Širša tema: Vèerajšnji svetOžja tema: Slovenci pred vojno

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Atentat je priložnost, ki je ne smemo izpustiti

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid

220

Preglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Hitra vojna se spremeni v pozicijsko

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X X XIlustracijaFotografija X X XShema X XZemljevid X X XPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Moderna vojna – nova orožja so spremenila naèin vojskovanja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Življenje je drugaèno tudi daleè od front

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojna Ožja tema: Kritièno leto 1917

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija x XShema XZemljevid XPreglednica

221

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Poraz centralnih sil

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Vojna kot zgodovinska prelomnica

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Prva svetovna vojnaOžja tema: Slovenci med vojno

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Versajska ureditev

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x x XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevid xPreglednica X

222

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Vojne po vojni

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Nevarnost revolucije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo xIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Kriza demokracije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Fašistièna gibanja v Evropi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

BesediloIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Svet med obema vojnama

223

Ožja tema: Sovjetska zveza

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid X XPreglednica

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Zaostrovanje razmer vodi v novo vojno

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Neevropske dežele

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Znanost, tehnologija, gospodarstvo: spremembe življenja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Svet med obema vojnamaOžja tema: Duhovni svet

224

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Ustanovitev in ureditev jugoslovanske države 1918-1921

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Jugoslovanska parlamentarna demokracija 1921-1929

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Kraljeva diktatura in unitarizem 1929-1935

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Politièni obrat 1935-1941

225

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Nestrpnost med razliènimi ideologijami

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Kulturno ustvarjanje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: Gospodarstvo in vsakdanje življenje

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenci v prvi JugoslavijiOžja tema: »Neodrešena Slovenija«

226

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija X XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Nadaljevanje prve svetovne vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShema X XZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Nemški napad na Poljsko – zaèetek vojne

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Sovjetska osvajanja v vzhodni Evropi

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: »Blitzkrieg« v Skandinaviji in na zahodni fronti

227

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Trojni pakt

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografijaShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojna Ožja tema: Nemški napad na Sovjetsko zvezo

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Vojna na Daljnem vzhodu in na Pacifiku

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Politièni in vojaški naèrt protifašistiène koalicije

228

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Preobrat na bojišèu

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Na okupiranem ozemlju

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo xIlustracija XFotografija XShema XZemljevid XPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Vojna in kultura

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Obkolitev in poraz Nemèije

229

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Konferenca na Jalti – nesoglasja med zmagovalci

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracijaFotografija x XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Druga svetovna vojnaOžja tema: Konec vojne tudi na Pacifiku

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Okupacija

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Odzivi na okupacijo

230

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Zaèetek vojaškega nasilja

Nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Državljanska vojna

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Kapitulacija Italije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Domobranci

231

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica X

Širša tema: Vojna v Sloveniji in JugoslavijiOžja tema: Partizanski prevzem oblasti

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Vojna v Sloveniji in Jugoslaviji Ožja tema: Kultura v èasu vojne

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

Svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Vojna v Sloveniji in Jugoslaviji Ožja tema: Znaèaj in pomen druge svetovne vojne na Slovenskem

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracijaFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Nova podoba sveta

232

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija XFotografija X XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Hladna vojna

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija X XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Tretji svet

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Na poti v »Združene države Evrope«

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Popušèanje napetosti

233

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X XIlustracija X XFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Gospodarstvo in družba

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica X X

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Novosti v znanosti, družbi, kulturi

nacionalnazgodovina

Evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShema X XZemljevidPreglednica

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojniOžja tema: Svet ob koncu drugega tisoèletja

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija x XFotografija x XShemaZemljevid XPreglednica

Širša tema: Slovenija po drugi svetovni vojniOžja tema: Jugoslavija – najtesnejša zaveznica Sovjetske zveze

234

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo x XIlustracija XFotografija XShemaZemljevid XPreglednica X

Širša tema: Slovenija po drugi svetovni vojniOžja tema: Boj za mejo in Slovenci za mejo

nacionalnazgodovina

evropska zgodovina svetovna zgodovina

Besedilo x XIlustracijaFotografija X XShemaZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenija po drugi svetovni vojniOžja tema: iskanje drugaène socialistiène ureditve

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo X xIlustracijaFotografija x XShema x XZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenija po drugi svetovni vojniOžja tema: Gospodarska rast Slovenije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenija po drugi svetovni vojniOžja tema: Slovenska kultura v drugi Jugoslaviji

235

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

Širša tema: Slovenija po drugi svetovni vojniOžja tema: Konec Jugoslavije in rojstvo samostojne Slovenije

nacionalnazgodovina

evropskazgodovina

svetovnazgodovina

Besedilo XIlustracija XFotografija XShema XZemljevidPreglednica

V uèbeniku je skupno 33,9% obravnavane vsebine (besedil, ilustracij, fotografij, shem,zemljevidov in preglednic) namenjenih nacionalni zgodovini. Evropsko zgodovino obravnava36,5% vsebine uèbenika, svetovno zgodovino pa 29,6%.

Z nacionalno zgodovino se ukvarja 28,9% besedila v uèbeniku. Ilustracij z nacionalno tematikoje v uèbeniku 31,4%, fotografij z nacionalno tematiko 33,8%, shem z nacionalno tematiko je45% , zemljevidov z nacionalno tematiko je 34,5%, preglednic z nacionalno tematiko pa 50%.

Z evropsko tematiko se ukvarja 36,7% besedila. Ilustracij z evropsko tematiko je v uèbeniku37,1%, fotografij z evropsko tematiko 35%, shem z evropsko tematiko 40%, zemljevidov zevropsko tematiko je 44,8%, preglednic z evropsko tematiko pa 25%.

S svetovno tematiko se ukvarja 34,4% besedila. Ilustracij s svetovno tematiko je v uèbeniku31,4%, fotografij s svetovno tematiko 31,2%, shem s svetovno tematiko 15%, zemljevidov ssvetovno tematiko je 20,7%, preglednic s svetovno tematiko pa 25%.

236

ZAKLJUÈEK

RAZPREDELNICA ZA ANALIZO UÈBENIKOV GLEDE NA RAZMERJE MED NACIONALNO,EVROPSKO IN SVETOVNO ZGODOVINO

SKUPNO

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 8,7 61,4 29,9NAŠE DOBE 11,6 48,8 39,5

ZGODOVINA 2 17,9 63,8 18,2SREDNJI INNOVI VEK

18,5 60,5 21

ZGODOVINA 3 29,3 56,5 11,5ZGODOVINA 4 33,9 36,5 29,6S O D O B N AZGODOVINA

24,6 40,4 35

povpreèno 23,4 51,4 25,2

Analiza uèbenikov zgodovine za splošne in strokovne gimnazije glede na nacionalno, evropskoin svetovno tematiko je pokazala, da je delež nacionalne zgodovine najnižji v uèbeniku za1.letnik (8,7%), najvišji pa v uèbeniku za 4. letnik (33,9%). Povpreèni delež nacionalnezgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnika je 23,4%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (36,5%), najvišji pa v uèbeniku za2. letnik (63,8%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 51,4%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 3.letnik (11,5%), najvišji pa v uèbeniku za1. letnik (39,5%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 25,2%.

237

BESEDILA

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 8,1 64,9 27NAŠE DOBE 11,8 50 38,2

ZGODOVINA 2 15,4 67,3 17,3SREDNJI INNOVI VEK

14,7 61,8 23,5

ZGODOVINA 3 29,3 57,1 11,9ZGODOVINA 4 28,9 36,7 34,4S O D O B N AZGODOVINA

18,4 43,4 38,1

Povpreèno 18 54,7 27,3

Delež nacionalne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 1.letnik (8,1%), najvišji pa v uèbeniku za3. letnik (29,3%). Povpreèni delež nacionalne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtegaletnika je 18%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (36,7%), najvišji pa v uèbeniku za2. letnik (67,3%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 54,7%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 3.letnik (11,9%), najvišji pa v uèbeniku za1. letnik (38,2%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 27,3%.

238

ILUSTRACIJE

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 9 58 32,7NAŠE DOBE 4,3 52 43,5

ZGODOVINA 2 21,7 62.3 16SREDNJI INNOVI VEK

14,8 66,7 65,2

ZGODOVINA 3 25 61,7 13,3ZGODOVINA 4 31,4 37,1 31,4S O D O B N AZGODOVINA

26,3 42,1 31,6

povpreèno 18,8 54,2 33,3

Delež nacionalne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 1.letnik (4,3%), najvišji pa v uèbeniku za4. letnik (31,4%). Povpreèni delež nacionalne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtegaletnika je 18,8%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (37,1%), najvišji pa v uèbeniku za2. letnik (66,7%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 54,2%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 3.letnik (13,3%), najvišji pa v uèbeniku za1. letnik (65,2%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 33,3%.

239

FOTOGRAFIJE

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 8,9 57 33,9NAŠE DOBE 7,7 50 42,3

ZGODOVINA 2 25,9 55,5 18,5SREDNJI INNOVI VEK

17,4 65,2 17,4

ZGODOVINA 3 29,7 62,2 8,1ZGODOVINA 4 33,8 35 31,2S O D O B N AZGODOVINA

19 44,4 36,5

povpreèno 20,3 52,8 26,9

Delež nacionalne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 1.letnik (7,7%), najvišji pa v uèbeniku za4. letnik (33,8%). Povpreèni delež nacionalne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtegaletnika je 20,3%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (35%), najvišji pa v uèbeniku za 2.letnik (65,2%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 52,8%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 3.letnik (8,1%), najvišji pa v uèbeniku za 1.letnik (42,3%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 26,9%.

240

SHEME

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 0 81,2 18,8NAŠE DOBE 0 50 50

ZGODOVINA 2 16,7 83,3 0SREDNJI INNOVI VEK

0 100 0

ZGODOVINA 3 25 75 0ZGODOVINA 4 45 40 15S O D O B N AZGODOVINA

45,4 36,4 18,2

povpreèno 18,9 66,6 14,5

Delež nacionalne zgodovine je najnižji v uèbenikih za 1. in 2. letnik (0%), najvišji pa v uèbenikuza 4. letnik (45,4%). Povpreèni delež nacionalne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtegaletnika je 18,9%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (36,4%), najvišji pa v uèbeniku za2. letnik (100%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 66,6%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbenikih za 2. in 3.letnik (0%), najvišji pa v uèbenikuza 1. letnik (50%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtegaletnika je 14,5%.

241

ZEMLJEVIDI

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 13,3 56,6 30NAŠE DOBE 23,5 52,9 23,5

ZGODOVINA 2 5 62,5 32,5SREDNJI INNOVI VEK

21,7 52,2 26

ZGODOVINA 3 33,3 47,6 19ZGODOVINA 4 34,5 44,8 20,7S O D O B N AZGODOVINA

23 42,3 34,6

povpreèno 22 51,3 26,7

Delež nacionalne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 2.letnik (5%), najvišji pa v uèbeniku za 4.letnik (34,5%). Povpreèni delež nacionalne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 22%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (42,3%), najvišji pa v uèbeniku za2. letnik (62,5%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 51,3%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 3.letnik (19%), najvišji pa v uèbeniku za 4.letnik (34,6%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 26,7%.

242

PREGLEDNICE

N a c i o n a l n azgodovina

E v r o p s k azgodovina

S v e t o v n azgodovina

ZGODOVINA 1 10 60 30NAŠE DOBE 16 40 44

ZGODOVINA 2 0 100 0SREDNJI INNOVI VEK

36,4 45,5 18,2

ZGODOVINA 3 57,1 42,9 0ZGODOVINA 4 50 25 25S O D O B N AZGODOVINA

46,1 19,2 34,6

povpreèno 30,8 47,5 21,7

Delež nacionalne zgodovine je najnižji v uèbeniku za 2.letnik (0%), najvišji pa v uèbeniku za 3.letnik (57,1%). Povpreèni delež nacionalne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 30,8%.

Delež evropske zgodovine je najnižji v uèbeniku za 4.letnik (19,2%), najvišji pa v uèbeniku za2. letnik (100%). Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 47,5%.

Delež svetovne zgodovine je najnižji v uèbenikih za 2. in 3.letnik (0%), najvišji pa v uèbenikuza 1. letnik (444%). Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtegaletnika je 21,7%.

Falk Pingel, The European Home: representations of 20 century Europe in history4 th

textbooks, Council of Europe, Strasbourg 2000, p. 35-42.

243

Analiza Sveta Evrope, ki se je osredotoèila na uèbenike zgodovine iz razliènih evropskih držav,ki obravnavajo 20. stoletje, je ugotavljala:15. da sta glavni tematiki nacionalna in evropska zgodovina,16. da je svetovni zgodovini posveèenega mnogo manj prostora,17. 30% do 50% vsebine je posveèene nacionalni zgodovini,18. 30% do 40% vsebine je posveèene evropski zgodovini,19. 10% do 20% vsebine je posveèene svetovni zgodovini.Delež nacionalne zgodovine je še posebej visok v uèbenikih iz jugovzhodnih evropskih držav(50% do 60%). 4

Analiza slovenskih uèbenikov zgodovine za splošne in strokovne gimnazije glede na nacionalno,evropsko in svetovno tematiko je pokazala, da je povpreèni delež nacionalne zgodovine(tematskega besedila) v uèbenikih za èetrti letnik gimnazije, ki obravnavajo 20. stoletje, 23,6%.V uèbenikih od prvega do èetrtega letnika je povpreèni delež nacionalne zgodovine (tematskegabesedila) 23,4%. Povpreèni delež evropske zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnikaje 51,4%. Povpreèni delež svetovne zgodovine v uèbenikih od prvega do èetrtega letnika je25,2%. Analiza potrjuje ugotovitev dr. Bernik Burje o 'evropocentriènosti' slovenskih uèbeikovzgodovine. Podlaga uèbenikom zgodovine (zlasti v smislu besedila) so veljavni uèni naèrti,vendar pa ima vsak avtor uèbenika poleg besedila na voljo avtonomno izbiro dodatnihelementov uèbenika (ilustracije, fotografije, sheme, zemljevidi preglednice). Procesposodabljanja uènih naèrtov, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka od leta 2006,zagotavlja uèitelju veèjo možnost samostojne izbire in strokovne avtonomije, s tem pa omogoèatudi moderne, bolj uravnotežene in v skladu z evropskimi trendi zasnovane uèbenikezgodovine.

244

Èetrti del: Razmerja med vrstami zgodovine

Sedmo poglavjeJanez Globoènik: Analiza uèbenikov za zgodovino glede na razmerja med politièno, vojaško,gospodarsko, družbeno, kulturno, pravno, zgodovino religij in zgodovino vsakdanjega življenja

Zastopanost podroèij družbenega življenja v preteklosti

Teme v osnovnošolskih in srednješolskih uèbenikih zgodovine smo razvrstili v veè skupin,glede na to, kateri del družbenega življenja v preteklosti obravnavajo. Obravnavali smonaslednje vrste zgodovine: politièna, vojaška, gospodarska, družbena, kulturna, zgodovinareligij, pravna zgodovina in zgodovina vsakdanjega življenja. V te skupine oziroma vrste se jedalo uvrstiti veèinoma tem, le nekatere ni bilo možno vkljuèiti, npr. tem, ki se nanašajo naspoznavanje zgodovinskih metod in znaèilnosti zgodovinske znanosti.

Analiza je pokazala, da se slovenski uèbeniki zgodovine še vedno najveè posveèajo politiènizgodovini. Sicer je nekaj razlik med založbami (DZS, Mladinska knjiga in Modrijan), vendarniso bistvene.

Obravnavi politiène zgodovine posveèajo še vedno najveè prostora, tj. med 35 in 37 odstotki.Zanimivo je, da v nekaterih bolj razvitih šolskih sistemih politièni zgodovini posveèajo še veèjopozornost: v nemških uèbenikih je namenjeno politiènim vsebinam kar 47 % prostora, vfrancoskih približno polovica v britanskih pa celo do 65 %. V državah kjer je politiènimvsebinam namenjeno preveè prostora so temu primerno manj zastopana ostala podroèjadružbenega življenja.

V zadnjih 15-ih letih se je v Sloveniji zelo uveljavilo obravnavanje vsakdanjega življenja vpreteklosti. Delež uènih vsebin, ki obravnavajo to podroèje družbenega življenja se giblje med7 i n 9 %. V tujih uèbenikih zgodovine je teh tem manj: npr. v britanskih 5 % v nemških pa le2-3 %.

Gospodarska zgodovina pa je v najveèji meri prisotna prav v nemških uèbenikih zgodovine, insicer jo obravnava do 12 % vseh tem. V britanskih uèbenikih pa je ta vrsta zgodovine prisotnale s 5 %. Slovenski uèbeniki namenjajo gospodarski zgodovini 10 do 11 % prostora.

Družbena zgodovina

Slovenski uèbeniki zgodovine namenjajo 12 – 15 % prostora, britanski in francoski le 7 %,nemški pa 14 %.

Kulturna zgodovina

Primerjalna analiza je pokazala, da so tudi pri predstavljanju te vrste zgodovine slovenskiuèbeniki v evropskem vrhu. Kulturni zgodovini je pri nas namenjeno 20 % prostora. S tem seuvršèamo takoj za Francijo, kjer je kulturni zgodovini namenjeno 23 % prostora. Presenetljivoje, da najmanj kulturne zgodovine najdemo v britanskih uèbenikih; le 5 %.

245

Zgodovina religij

V najveèji meri je prisotna v nemških uèbenikih, okrog 9 % vseh tem, najmanj pa v slovenskihuèbenikih, približno 4 %. Ta skromna zastopanost zgodovine religij v naših uèbenikih jeverjetno povezana z družbenim sistemom v naši pol pretekli dobi, ki je religije sistemzapostavljal.

Pravna zgodovina

Pravna zgodovina je v Evropi zelo zapostavljena. Samo francoski uèbeniki ji posveèajo po enotemo v celoti, drugod pa je obravnavana bolj bežno in ima povsem obrobno vlogo. Tudislovenski uèbeniki niso izjema, saj pravni zgodovini ne namenjajo niti enega odstotka prostora.Menimo, da je to velika pomanjkljivost, ki jo bo potrebno v prihodnosti odpraviti.

Vojaška zgodovina

Pri tej vrsti zgodovine pa je Slovenija na prvem mestu. Vojaški zgodovini se namenja 10 do 12% prostora (najveè v Modrijanovih uèbenikih – 12 %). V evropskih državah namenjajo tej vrstizgodovine manj pozornosti, npr. francoski uèbeniki ji namenjajo le 3 % prostora, nemški 5 %,britanski pa 8 %.

PRIZADEVANJA SODOBNE DIDAKTIKE

Že nekaj èasa si sodobna didaktika zgodovine prizadeva za zmanjšanje primata politiènezgodovine v šolskih uèbenikih. V teh prizadevanjih so bili slovenski didaktiki kar precejuspešni, saj so uspeli vplivati na založbe in s tem posredno tudi na avtorje uèbenikov, da sozmanjšali vpliv politiène zgodovine. Kot reèeno, je ta v naših uèbenikih prisotna le 35 – 37 %.Primerjalna analiza z evropskimi šolskimi sistemi je presenetljivo pokazala, da britanskimdidaktikom to ni uspelo, saj se prav v britanskih uèbenikih kaže izraziti primat politiènezgodovine. S 65 % ima le-ta še vedno nesporno prednost pred vsemi ostalimi vidiki preteklosti.Prav to kaže, da je tudi v tako razvitih šolskih sistemih, kot je britanski, kjer je po mnenjusodobnih didaktikov vodilna v Evropi, razmerja med vrstami zgodovin težko spreminjati.Potreben je daljši proces.

Po drugi strani pa ugotavljamo, da sta pravna zgodovina in zgodovina religij v slovenskihuèbenikih zastopani slabo ali pa sploh nista. Ta zadnja ugotovitev velja za pravno zgodovino.Tudi v uèbenikih, ki so bili izdani zadnja štiri leta se ta negativni trend ne popravlja. Upamo,da bo naša raziskava vendarle vzpodbudila založbe in avtorje uèbenikov, da se bosta ti dve vrstizgodovine v veèji meri uvrstila med uèno gradivo, saj se podobni trendi nakazujejo v razvitejšihšolskih sistemih v Evropi in svetu.

246

PRIMERJAVA TEMATSKE ZASNOVE

V sodobnejših šolskih sistemih opušèajo podajanje uènih vsebin v kronološkem zaporedju. Pritem je skoraj zanesljivo na prvem mestu britanski prostor. Vemo, da je posredovanje uènihvsebin zelo odvisno od tega, kakšni so uèni naèrti. V preteklosti so bili vsi slovenski uèni naèrtiza zgodovino izrazito kronološkega tipa. Avtorji so se tematskega prikaza lotili le izjemoma.Na zaèetku leta 2008 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje potrdil nove, prenovljeneuène naèrte, tako za osnovne in srednje šole. Uèni naèrti za osnovno šolo veèinoma še vednosledijo kronološki zasnovi, razen v 9. razredu devetletke, kjer deloma sledijo tudi tematskizasnovi. Uèni naèrti za srednjo šolo se prenavljajo že veè let. Za poklicne in srednje strokovnešole se že nekaj let potrjujejo novi uèni naèrti, ki so kombinacija kronološkega in tematskegatipa. Za gimnazije pa prenovljeni uèni naèrt daje izraziti poudarek tematski zasnovi. Prav zatoimajo založbe in bodoèi avtorji izjemno priložnost, da tudi v tem pogledu sledijo zahtevamsodobne didaktike.

PRIMERJAVA VSEBINSKIH SKLOPOV V SODOBNIH UÈBENIKIH ZGODOVINE

Slovenska uèbenika za 6. razred devetletke (Modrijan, DZS) sta zasnovana na poseben naèinkakršnega ne najdemo od nobenih od tujih uèbenikov zgodovine. Slovenska uèbenikapredstavljata nekakšno vez med predmetoma družba in zgodovina. Gre za spoznavanje zzgodovinskimi metodami, veèjimi družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi spremembami vpreteklosti, za spoznavanje okolja in etnografskega izroèila. Ta poseben naèin so strokovnjakirazlièno komentirali, bodo pa šele analize v prihodnosti pokazale ali je s strokovnega stališèasprejemljiv.

Druga velika posebnost je, da v nekaterih razvitih državah popolnoma izpušèajo pravzgodovino in antièno obdobje. Pri nas veèinoma prevladuje mnenje, da slovenski prostor temuvzgledu ne sme slediti, da pa je uènim vsebinam, ki obravnavajo prazgodovino namenjenopreveè prostora. Ta oèitek je po vsej verjetnosti opravièen, saj je nesporno dejstvo, da se pravazgodovina zaène šele z nastankom pisav oz. pisanih virov.

V nekaterih državah npr. v Nemèiji, namenjajo pomemben vsebinski sklop zgodovini okolja,ki je izrazito ekološko zasnovan v smislu poudarjanja pomena okolja za èloveštvo. Ob temugotavljamo, da je v slovenskih uèbenikih zgodovini okolja namenjeno premalo pozornosti, oz.da bi bilo glede tega potrebno vzpostaviti ustreznejšo korelacijo z drugimi družboslovnimi inhumanistiènimi predmeti.

Britanski uèbeniki vkljuèujejo daleè najveè vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nacionalnozgodovino novega veka in sodobnega obdobja. Kot je že zapisano, v tem segmentu moènopretiravajo, vendar je takšna struktura uèbenikov v VB tako zakoreninjena, da bodo to lahkospremenili šele v nekem daljšem èasovnem obdobju oziroma procesu. Po drugi strani paBritanci preseneèajo, da je v njihovih uèbenikih problematika holokavsta vkljuèena v obliki Posebnega vsebinskega sklopa, s èimer ji daje poseben pomen. Prav to v slovenskih uèbenikihmoèno pogrešamo, res pa je, da v državah, v katerih prevladuje tematski tip uènih naèrtovspecifiène vsebinske, oziroma tematske sklope lažje vkljuèijo.

247

Novejši britanski uèbeniki se posveèajo celo zgodovini medicine, zlasti novejši. Tako celotenvsebinski sklop namenijo obravnavi zgodovine medicine v 20. stoletju. Ne gre pa le zamedicino, saj s tem ponudijo priložnost za obravnavanje mnogih aktualnih in pereèihdružbenih in etiènih vprašanj. Podobnih pristopov v sedaj veljavnih slovenskih uèbenikih šeni zaslediti; posodobljeni uèni naèrti pa to priložnost omogoèajo.

248

Peti del: Kvantitativna analiza

Osmo poglavjeVincenc Filipèiè: Kvalitativna analiza kakovosti uporabljanih uèbenikov v osnovni šoli ingimnaziji

Projekt Kvalitativna in kvantitativna analiza uèbenikov zgodovine je usmerjen v analizorazmerij med besedilom in drugimi prvinami v uèbenikih, pluralnost interpretacij preteklosti,spodbujanju zanimanja in vedoželjnosti o preteklosti ter primernosti vsebin v uèbenikihstarosti in sposobnosti uèencev in dijakov. Z raziskavo želimo ugotavljali stopnjo vsebinskihsprememb – po letu 1990 – glede na preseženo preteklo (politièno) ideologijo ter (politièno)mitologijo.

Projektna skupina si je zastavila veè ciljev, od prikaza, kako naj vzgojno-izobraževalni sistemis svojimi uènimi vsebinami v uèbenikih upoštevati antropološko oziroma integralnopojmovanje zgodovine, ki zavraèa tako faktografski pozitivizem kot tudi ideološkideterminizem; opozorila, da morajo uèbeniki v veèji meri slediti zahtevam sodobnega poukazgodovine; poudarka, da se prek uèbenikov ne usmerja le vsebina, ampak tudi didaktikapouèevanja, ugotovitev do kakšnih sprememb je prišlo v uèbenikih zgodovine objavljenih poletu 1991 oziroma po osamosvojitvi do preverjanja vkljuèenosti posameznih uènih vsebin(ustreznost razmerij med narodno, evropsko, svetovno zgodovino ter med vrstami zgodovine),problema didaktiènih pristopov, ki jih uèbeniki implicirajo, kot tudi preverjanja vprašanjaobravnave doloèenih obdobij zgodovine.

Projektna skupina je v žaèetnih razpravah o izbiri modela oziroma metodologije za zbiranjepodatkov o uèbenikih in preverjanje izhodišènih ugotovitev usmerila najprej v pridobivanjevpogleda v stanje na uèbeniškem podroèju (število uèbenikov po stopnjah in izobraževalnihprogramih) ter pregledala dostopne in že uporabljene modele spremljanja uèbenikov.

Prvi namen je bil predvsem razgrniti dimenzije , ki bi bile v pomoè pri merjenju ter preverjanjuzastavljenih usmeritev. Zavedali smo se, da imajo razlièni pristopi k ocenjevanju uèbenika veèobrazov. Pri tem nam so bila v pomoè navodila Roberta Stradlinga, 2004, 257, ki v knjigiPouèevanje evropske zgodovine 20. stoletja sporoèa, da »Zgodovina, ki jo pouèujejo v šoli, nipodroèje, ki bi bilo rezervirano samo za akademske zgodovinarje, uèitelje, avtorje uèbenikovin založnike. Doživljamo jo kot javno dobrino. … V tem pogledu so tudi uèbeniki javna dobrinain najrazliènejše skupine znotraj iste države in v sosednjih državah so lahko upravièenozaskrbljene zaradi vsebine teh knjig, eksplicitnih in implicitnih sporoèil in domnev, ki jihposreduje besedilo, zaradi ilustracij in virov, pa tudi zaradi tega, kar je bilo vkljuèeno aliizpušèeno, zaradi primernosti stilov pouèevanja in uèenja, ki jih uporabljajo avtorji, in zaradipraktiènih vprašanj, povezanih s stroški in dostopnostjo uèbenikov ter razmerjem medkakovostjo in ceno. … Katera vprašanja je treba postaviti, da bi ovrednotili uèbenik, preden se odloèimo, ali najga kupimo in uporabljamo? … kakšen je dober uèbenik zgodovine? … odgovor na to vprašanjeje odvisen od izobraževalnega sistema, zato vsak poskus dokonènega odgovora po navadi nevodi ne vodi v niè drugega kot v obširno in precej površno posploševanje. …«, in takoopozarja, da je vrednotenje uèbenikov zgodovine vkljuèiti v konkretna razmerja do vrednotenjavsebin in metodièno didaktiènih pristopov, splošnih znaèilnosti uèbenika kot osnovne šolskeknjige in tudi do drugih lastnosti, ki lahko posredno vplivajo na nastanek, izbor in uporabo

249

uèbenika.

Pristopi k spremljanju kakovosti uèbenikaZato smo v uvodni fazi priprave metodologije raziskali znane primere ocenjevanja uèbenikov,ki izpostavljajo lastnosti preko katerih je mogoèe opraviti npr.• izbor uèbenika• državno potrditev • evalvacijo ali• ocenjevati kakovost.

V primerih, ko gre za izbor uèbenika uèitelj uporablja razliène nauèene ali s praksop r i d o b l j e n e n e p o g l e d e - i n s t r u m e n t e ( g l e j p r i m e rhttp://www.cal.org/ericcll/digest/0210garinger.html) za merjenje lastnosti kot so • podoba (nazornost naslovnice, prepoznavnost namena tj. navedba predmeta, razreda,

programa, atraktivnost izgleda uènega gradiva, tehnièna ustreznost izdelave npr. vezava,platnice, teža ter ustreznost organiziranosti besedilnega in ilustrativnega dela uènegagradiva),

• vloga pri naèrtovanju (primernost za doseganje operativnih ciljev oziroma izdelavopriprav, za doloèanje aktivnosti uèencev pri pouku in drugih oblik dela z uèenci(terensko delo, seminarji, laboratorijsko delo….) kot tudi za organiziranje domaèega delauèencev,

• vloga pri izvajanju pouka (pomoè pri uresnièevanju veèine ciljev pouka; uporabnost prineposrednem delu v razredu; ponuja pomoè za celovito podajanje snovi; vsebine podajapregledno, enostavno, toèno; avtentiènost vkljuèenih vsebin; primernost za pripravopreizkusov znanja, usklajenost obsega uèbenika glede na razpoložljivi èas pouka)

• priporoèila kolegov;

èe je namen državno potrjevanje uèbenikov, ki se uporabljjo pri pouku, se kakovost doloèas predpisom oziroma kriteriji (instrumentarijem) za potrditev. Pri nas so kriteriji doloèeni sP r a v i l n i k o m o p o t r j e v a n j u u è b e n i k o vhttp://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=12&pID=54&rID=524),ki opredeljuje, da morajo biti uèbeniki:• skladni s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, doloèenimi v 2. èlenu

zakona o organizaciji in financiranju vzgoje ,• po ciljih, standardih znanja in vsebinah usklajeni z veljavnim uènim naèrtom oziroma

s katalogi znanja,• skladni s sodobnimi spoznanji stroke oziroma strok, ki opredeljujejo predmet ali

poklicno podroèje,• metodièno-didaktièno ustrezni,• primerni razvojni stopnji in starosti udeležencev izobraževanja,• jezikovno pravilni, • tehnièno ustrezni,• skladni z normativi in merili, ki jih sprejme Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in

prispevajo k znižanju teže šolskih torbic• estetsko in vizualno primerno oblikovani.

Poleg tega mora biti potrjeno uèno gradivo jezikovno pravilno, tehnièno ustrezno terestetsko in vizualno primerno oblikovano. Za uèna gradiva prvega vzgojno-izobraževalnegaobdobja je obvezna tudi ocena razvojnopsihološke ustreznosti. Za predmet, pri katerem

250

poteka pouk v 8. in 9. razredu osnovne šole na zahtevnostnih ravneh in so zahtevnostneravni opredeljene v uènem naèrtu, so potrjena le tista uèno gradivo, ki vsebujejo cilje,standarde znanja in vsebine na vseh ravneh, kot so opredeljene v uènem naèrtu.Zahtevnostne ravni morajo biti posebej oznaèene. Uèna gradiva v potrjevanje pravilomapredložijo založniki. V predlog za potrditev predložijo delovni predlog uènega gradiva ali žeizdelano uèno gradivo. Predlog tako vsebuje:• predlog celotnega uèbenika v dokonènem 1:1 formatu s podpisi recenzentov, ki so

opravili pregled, • jezikovno urejen besedilni del, • naslovno stran uèbenika, ki vsebuje jasno naveden tudi predmet oziroma vsebinsko-

didaktièni sklop, razred, letnik, šolo in program, za katerega je uèbenik pripravljen.

V vlogi morajo biti priloženi še: � obrazec za prijavo predloga uèbenika v potrditev, ki vsebuje tudi izjavo iz drugega

odstavka 3. èlena tega pravilnika (izjavo, da je uèbenik jezikovno pravilen in ustrezen,tehnièno ustrezen in estetsko ter vizualno ustrezno oblikovan) ter dokazilo – izjavozaložnika in avtorja ali avtorjev o materialnih avtorskih pravicah do uèbenika. Èe greza uvožena uèna gradiva, predlagatelj priloži izjavo tujega založnika ali ekskluzivnegauvoznika, èe je znan slovenski zastopnik, pa njegovo izjavo.

� recenzentske ocene s pripadajoèimi obrazci o uèbeniku, in sicer:- oceno z obrazložitvijo o skladnosti s sodobnimi spoznanji stroke oziroma strok, ki

opredeljujejo predmet oziroma podroèje, - oceno z obrazložitvijo o metodièno-didaktièni ustreznosti, - oceno z obrazložitvijo o razvojno psihološki ustreznosti (obvezno za uèbenike

prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja).

Predloženi uèbenik mora biti smiselno dopolnjen in popravljen v skladu s pripombami inpriporoèili recenzentov, ki jih je izbral založnik. Oceno o skladnosti uènih gradiv s cilji,standardi znanja in vsebinami, opredeljenimi v uènem naèrtu oziroma katalogih znanjaizdela pristojni javni zavod. Ocena vsebuje• presojo, ali je uèbenik za posamezen predmet oziroma vsebinsko-didaktièni sklop

skladen s cilji, standardi znanja in vsebinami, opredeljenimi v uènem naèrtu oziromakatalogu znanja, presojo, ali je uèbenik metodièno-didaktièno ustrezen,

• presojo, ali je uèbenik primeren razvojni stopnji in starosti udeležencevizobraževanja,

• presojo, ali je uèbenik jezikovno pravilen in ustrezen, • presojo, ali je uèbenik, glede na doloèilo 3. èlena tega pravilnika o zmanjševanju teže

šolskih torbic, tehnièno ustrezen, • oblikujejo pisno oceno o uèbeniku, ki jo posredujejo komisiji. V primeru negativne

ocene navedejo konkretne neustreznosti in • oceno utemeljenosti izdaje uèbenika v veè delih.

Primerov predpisovanja kakovosti uèbenikov s potrjevanjem je še veliko. Svež je primerHrvaške (http://public.mzos.hr/Download/2006/03/13/Zakon_o_udzbenicima.pdf),ilustrativni so lahko primeri zveznih držav ZDA Texas(http://www.capitol.state.tx.us/statutes/ed.toc.htm), North Carolina(http://www.ncpublicschools.org/textbook/process/) ter Floride(http://www.firn.edu/doe/instmat/0607adoption.htm).

251

Bolj odprti in zanimivi so pristopi usmerjeni na evalvacijo razliènih vidikov vplivanja uèbenikana procese pouèevanja in uèenja. Obsežna evalvacija uèbenikov v ZDA, v sklopu projekta 2061(http://www.project2061.org/), je usmerjena v spreminjanje metod izobraževanja in doseganjekakovostnejšega znanja. Z izdelanim modelom za ugotavljanje splošne kakovosti uènih gradiv(http://www.project2061.org/publications/articles/articles/enc.htm) oziroma za predmetenpr. za matematiko(http://www.project2061.org/publications/textbook/algebra/report/analysis.htm#procedure)izpostavljajo kategorije (lastnosti) < osvajanje namena, smisla predmeta; < upoštevanja uèenèevega predznanja in sposobnosti; < spodbujanje radovednosti, zanimanja za predmet; < skrb za razvijanje in uporabo znanstvenih spoznanj; < vzpodbujanje uèenèevega razmišljanja o pojavih, izkušnjah,< možnostih (samo)preverjanja doseženega znanja ter < vzpodbujanje razvoja znanstvenega mišljenja,

ki jih je mogoèe uporabljati v veè smereh. Služijo lahko služijo kot napotek, opozorilo avtorjem,založnikom za izboljšanje vsebine, ali kot usmeritev pri razvoju metodièno-didaktiènegainstrumentarija za pripravo novih uèbenikov. Analiza in ugotovitve lahko usmerjajo pozornostv razvoj uènih gradiv z pozitivnim uèinkom na doseganje naèrtovanega znanja in tudi narazvijanje potrebnih sposobnosti ter vešèin.

Pogosti so primeri evalvacij uènih gradiv, ki so namenjene uèiteljem (tujih) jezikov zarefleksijo o izbranem oziroma potrebi po zamenjavi uporabljanega gradiva. Zanimivi solahko primeri japonske zveze za pouèevanje tujih jezikov (http://jalt-publications.org/tlt/files/97/oct/brown.html), revije TEFL Web Journal(http://www.teflweb-j.org/v1n1/garinger.html), revije ELT Journal ali združenja SDE(http://www.sde.com/Conferences/Differentiated-Instruction/downloads/Differentiating_Textbooks/TextbookEval.pdf).

Evalvacije, ocenjevanja, spremljave so mestoma usmerjene v pridobivanje specifiènih podatkovo posameznih vsebinah npr. o ustreznosti predstavitev vsebin, tem; ali v ugotavljanje razmerjamet številom ur, strani uèbenikov ter težo šolske torbice; ali pa so usmerjene v merjenjeuèinkov na proces pouèevanja in uèenja (edukacije). Pri veèini ocenjevanj kakovosti seponavljajo podobni sklopi vprašanj, od predstavitev vsebin, vezanosti na cilje kurikuluma,organizaciji vsebin, izgledu – grafièni podobi do pomena priroènika za uèitelja, stroških ( glejše http://www.eiu.edu/~booth/about/fcbtc/EvaluatingTextbooks.html, Priloga 1 - Designingeducational project and program evaluations, D. Payne, Kluwer Academic Publishers in Priloga2 - H. Tyson-Berstein, Textbokk Development in US,Textbooks in the developing WorldTheWorld Bank, 1989).

Pri nas je uèbenik podvržen postopku potrjevanja. Zato je smiselno pozornost usmeriti naprepoznavanje tistih lastnosti, ki v postopku potrjevanja z normo niso preverjane.Zaradi tradicije potrjevanja in pravilniškega doloèanja obsega pojma uèbenika smo za osnovopri opredeljevanju uèbenika uporabili aktualno pravilniško opredelitev, ki uèbenik oznaèi zatisto vrsto vira, ki v šolo vstopa »osnovno uèno gradivo za doseganje vzgojnoizobraževalnihciljev in standardov znanja, opredeljenih v uènem naèrtu oziroma katalogu znanja. Zdidaktièno-metodièno organizacijo vsebin in prirejeno likovno ter grafièno opremo podpira

252

pouèevanje in uèenje. Vsebina in struktura uèbenika omogoèata samostojno uèenjeudeležencev izobraževanja in pridobivanje razliènih ravni ter vrst znanja. Uèbenik zadoseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ne zahteva neposrednega vpisovanja in vrisovanjarešitev ter odgovorov na vprašanja. Uèbenik je vezan na šolski predmet oziroma vsebinsko-didaktièni sklop, razred in doloèeno stopnjo izobraževanja. Uèbenik je tudi berilo kot zbirkabesedil, izbranih skladno s cilji uènega naèrta.«

V postopku potrjevanja pristojni organi merijo predvsem prisotnost vsebin in postopkov zadoseganje ciljev uènega naèrta, ne ugotavljajo pa - glede na rokovno opredelitev to tudi nimogoèe - realnega uèinkovanje na pouèevanje in uèenje. Poudarjen je vpogled v materialno-informativne dimenzije uèbenika (prisotnost podatkov, dejstev, vsebin ipd.), manj natanènaje ocena vpliva na dimenzijo formativnega izobraževanja tj. razvoj psihofiziènih sposobnostiin spretnosti, zlasti mišljenja ipd.

Ker gre pri edukaciji za prepletenost obeh vidikov – usvajanje znanja ni možno brez relativnerazvitosti spoznavnih sposobnosti, ki se lahko razvijejo le v procesih spoznavanja konkretnihvednosti in spoznanj (J. Senegaènik, 2005, 21) – smo pozornost usmerili na uèinke, ki jihuèbenik sproža pri delu in razvoju uèiteljev in uèencev v procesu pouèevanja in uèenja. Takosmo se skušali ogneti nevarnosti, da bi ugotavljali že ugotovljeno, prepoznano.

Uèbenik je uèitelju (praviloma) pomembno sredstvo za pripravo in izvajanje pouka, uèencu pakompleksen in sistematièen vir za pridobivanje, usvajanje, oblikovanje, preverjanje,dopolnjevanje znanja ter razvijanje sposobnosti za razvoj mišljenja in ostalih vešèin, zato smoprvi - izhodišèni vprašalnik razdelili na uèitelja usmerjene sklope, in to na izbiro, uporaboter preverjanje. Pri pripravi izhodišè smo doloèili še dodatno zahtevo, ki smo jo poimenovalisplošno uporabnost vprašanj. Kar pomeni, da bi vprašanja omogoèala ocenjevanjeA. vseh stopenj, programov,B. vseh vrst uènih gradiv (uèbenik, delovni zvezek, atlas),C. vsem potencialnim ocenjevalcem.

Model smo vezali na seznam potrjenih uènih gradiv konec leta 2006. Zato smo pred zaèetkomkvantitativne analize pripravili nasledni pregled stvarnega stanja na podroèjuzaloženost z uèbeniki.

Pregled po programu, razredu, naslovu in založbiOsnovnošolsko izobraževanje

Avtor NASLOV RAZRED ZALOŽBA

M. rode, E.Tawitian

KORAKI V ÈASU, Prvi koraki v preteklost, uèbenik zazgodovino v 6. razredu devetletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DZS

6. DZS

M. rode, E.Tawitian

KORAKI V ÈASU, Prvi koraki v preteklost, delovni zvezek zazgodovino v 6. razredu devetletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DZS

6. DZS

T. Weber et al MALI ZGODOVINSKI ATLAS, Zgodovina v osemletnem indevetletnem osnovnošolskem izobraževanju, MODRIJAN

6.-9. MODRIJAN

Avtor NASLOV RAZRED ZALOŽBA

253

O. Janša Zorn, A.Kastelic, G. Škraba

SPOZNAVAJMO ZGODOVINO, Uèbenik, Zgodovina za 6.razred devetletnega osnovnošolskega izobraževanja,MODRIJAN

6. MODRIJAN

A. Kastelic, G.Škraba

SPOZNAVAJMO ZGODOVINO, Delovni zvezek, Zgodovina za6. razred devetletnega osnovnošolskega izobraževanja,MODRIJAN

6. MODRIJAN

M. Otiè SVET SKOZI ÈAS, uèbenik za zgodovino v 6. razredudevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, MKZ

6. MKZ

M. Otiè SVET SKOZI ÈAS, delovni zvezek za zgodovino v 6. razredudevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, MKZ

6. MKZ

P. Arko et al. ZGODOVINA , uèbenik za zgodovino v 6. razredu devetletnegaosnovnošolskega izobraževanja, i2

6. i2

M. Èepiè, A. Galjot ZGODOVINA , delovni zvezek za zgodovino v 6. razredudevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, i2

6. i2

Z. Kastelic et al. ZGODOVINSKI ATLAS ZA OSNOVNO ŠOLO, atlas zazgodovino v 6. - 9. razredu devetletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DZS

6.-9. DZS

O. Janša Zorn, D.Miheliè

KORAKI V ÈASU, Od prazgodovine skozi stari in srednji vek,uèbenik za zgodovino v 7. razredu devetletnegaosnovnošolskega izobraževanja, DZS

7. DZS

M. rode, E.Tawitian

KORAKI V ÈASU, Od prazgodovine skozi stari in srednji vek,delovni zvezek za zgodovino v 7. razredu devetletnegaosnovnošolskega izobraževanja, DZS

7. DZS

T. Weber et al MALI ZGODOVINSKI ATLAS, Zgodovina v osemletnem indevetletnem osnovnošolskem izobraževanju, MODRIJAN

6.-9. MODRIJAN

C. Trampuš OBIŠÈIMO STARI IN SREDNJI VEK, delovni zvezek zazgodovino v 7. razredu devetletne osnovne šole, DZS

7. DZS

K. Simoniè Mervic STARI SVET, Uèbenik, Zgodovina za 7. razred devetletnegaosnovnošolskega izobraževanja, MODRIJAN

7. MODRIJAN

K. Simoniè Mervic STARI SVET, Delovni zvezek, Zgodovina za 7. razreddevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, MODRIJAN

7. MODRIJAN

F. rovšek Kosmaè,G. Škraba

ZGODOVINA 7, vaje in naloge za zgodovino v 7. razredudevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, DEBORA

7. DEBORA

Z. Kastelic et al. ZGODOVINSKI ATLAS ZA OSNOVNO ŠOLO, atlas zazgodovino v 6. - 9. razredu devetletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DZS

6.-9. DZS

J. Cvirn, E.HriberšekBalkovec, A.Studen

KORAKI V ÈASU - NOVI VEK, uèbenik za zgodovino v 8.razredu devetletne osnovne šole, DZS

8. DZS

M. rode KORAKI V ÈASU - NOVI VEK, delovni zvezek za zgodovino v 8.razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, DZS

8. DZS

T. Weber et al MALI ZGODOVINSKI ATLAS, Zgodovina v osemletnem indevetletnem osnovnošolskem izobraževanju, MODRIJAN

6.-9. MODRIJAN

J. Razpotnik et al. RAZISKUJEM PRETEKLOST 8, uèbenik za zgodovino v 8.razredu devetletne osnovne šole, ROKUS

8. ROKUS

Avtor NASLOV RAZRED ZALOŽBA

254

J. Razpotnik et al. RAZISKUJEM PRETEKLOST 8, delovni zvezek za zgodovino v8. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja,ROKUS

8. ROKUS

M. Žvanut, P.Vodopivec

VZPON MEŠÈANSTVA, Uèbenik, Zgodovina za 8. razreddevetletnega in 7. razred osemletnega osnovnošolskegaizobraževanja, MODRIJAN

8. MODRIJAN

G. Škraba VZPON MEŠÈANSTVA, Delovni zvezek, Zgodovina za 8. razreddevetletnega in 7. razred osemletnega osnovnošolskegaizobraževanja, MODRIJAN

8. MODRIJAN

Z. Kastelic, K. Weis,Z. Labiè – Saje

ZGODOVINSKI ATLAS ZA OSNOVNO ŠOLO, atlas zazgodovino v 6. - 9. razredu devetletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DZS

6.-9. DZS

E. Dolenc, A.Gabriè, M. rode

KORAKI V ÈASU - 20. STOLETJE, uèbenik za zgodovino v 9.razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, DZS

9. DZS

M. Rode KORAKI V ÈASU - 20. STOLETJE, delovni zvezek za zgodovinov 9. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, DZS

9. DZS

T. Weber et al MALI ZGODOVINSKI ATLAS, Zgodovina v osemletnem indevetletnem osnovnošolskem izobraževanju, MODRIJAN

6.-9. MODRIJAN

A. N. Kern, D.Neèak, B. Repe

NAŠE STOLETJE, Uèbenik, Zgodovina za 9. razreddevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, MODRIJAN

9. MODRIJAN

A. N. Kern NAŠE STOLETJE, Delovni zvezek, Zgodovina za 9. razreddevetletnega osnovnošolskega izobraževanja, MODRIJAN

9. MODRIJAN

J. Razpotnik, D.Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9, , ROKUS 9. ROKUS

M. Burkeljca et al. RAZISKUJEM PRETEKLOST 9, , ROKUS 9. ROKUS

F. Rovšek Kosmaè,G. Škraba

ZGODOVINA 9, vaje in naloge za zgodovino v 9. razredudevetletnega in 8. razredu osemletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DEBORA

9. DEBORA

Z. Kastelic, K. Weis,Z. Labiè Saje

ZGODOVINSKI ATLAS ZA OSNOVNO ŠOLO, atlas zazgodovino v 6. - 9. razredu devetletnega osnovnošolskegaizobraževanja, DZS

6.-9. DZS

S. Paolucci,G.Signorini

IL CORSO DELLA STORIA 1, Il mondo dalla preistoria allametá del trecento, samostojni delovni zvezek za zgodovino v 7.razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja nanrodnostno mešanem obmoèju Slovenske Istre, ZANICHELLI

7. ZANICHELLI

S. Paolucci,G.Signorini

IL CORSO DELLA STORIA 2, Il mondo moderno, samostojnidelovni zvezek za zgodovino v 8. razredu devetletnegaosnovnošolskega izobraževanja na nrodnostno mešanemobmoèju Slovenske Istre, ZANICHELLI

8. ZANICHELLI

S. Paolucci,G.Signorini

IL CORSO DELLA STORIA 3, Il mondo contemporaneo,samostojni delovni zvezek za zgodovino v 9. razredudevetletnega osnovnošolskega izobraževanja na nrodnostnomešanem obmoèju Slovenske Istre, ZANICHELLI

9. ZANICHELLI

Avtor NASLOV RAZRED ZALOŽBA

255

M. Bohnec PO SLEDEH ÈUDEŽNEGA JELENA-A CZODARSZARVASNYOMABAN, uèbenik z dodatnimi vsebinami za pouèevanjemadžarske zgodovine v 7., 8. in 9. razredu devetletnegaosnovnošolskega izobraževanja dvojeziène osnovne šole vPrekmurju, MODRIJAN

7., 8., 9. MODRIJAN

Srednješolsko izobraževanje

AVTOR VRSTA PROGRAMA NASLOV RAZRED ZALOŽBA

É. KondicsnéKovács, F.Stipkovits

gimnazijskoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževenje

FEJEZTEK A MAGYAR TÕRTENELEMBOL,Tankönyv a szlovén-magyar kétnyelvûközepiskola nemzetiségi program szerinti 1.-4.osztályos történelem tantárgyához, uèbenikmadžarske zgodovine za narodnostni programslovensko - madžarske dvojeziène srednje šoleod 1.-4. letnika, ZRSŠ

1.-4., 1.-2.

ZRSŠ

É. KondicsnéKovács, F.Stipkovits

gimnazijskoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževenje

POGLAVJA MADŽARSKE ZGODOVINE,delovni zvezek madžarske zgodovine zanarodnostni program slovensko - madžarskedvojeziène srednje šole od 1.-4. letnika,FEJEZTEK A MAGYAR TÕRTENELEMBOL,Munkafüzet a nemzetiségi program magyartörténelmének tantáshoz a szlovén-magyarkétnyelvû közepiskola 1.-4. osztályában, ZRSŠ

1.-4.,1.-2.

ZRSŠ

S. Berzelak gimnazijskoizobraževanje

STARE DOBE, Uèbenik, Zgodovina za 1. letnikgimnazij, MODRIJAN

1 MODRIJAN

S. Berzelak, T.Rozman, A.Valiè Zupan

gimnazijskoizobraževanje

STARE DOBE, Delovni zvezek, Zgodovina za 1.letnik gimnazij, MODRIJAN

1 MODRIJAN

M. Medeot et al. gimnazijskoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževenje

STORIA DEGLI SLOVENI, Manuale di storiaper le scuole medie con lingua d'insegnamentoitaliana, uèbenik za zgodovino za srednje šole zitalijanskim uènim jezikom, ZRSŠ

1. oz. 2. ZRSŠ

V. Brodnik et al. gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 1, uèbenik za zgodovino v 1.letniku gimnazije, DZS

1 DZS

Z. Pastar, J.Sobotkiewitz

gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 1, delovni zvezek za zgodovino v 1.letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

1 DZS

S. Berzelak gimnazijskoizobraževanje

SREDNJI IN NOVI VEK, Uèbenik, Zgodovina za2. letnik gimnazij, MODRIJAN

2 MODRIJAN

S. Berzelak, T.rozman, M.Vièiè Krabonja

gimnazijskoizobraževanje

SREDNJI IN NOVI VEK, Delovni zvezek,Zgodovina za 2. letnik gimnazijskegaizobraževanja, MODRIJAN

2 MODRIJAN

A. Hozjan, D.Potoènik

gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 2, uèbenik za zgodovino v 2.letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

2 DZS

V. Šifrer gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 2, delovni zvezek za zgodovino v2. letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

2 DZS

AVTOR VRSTA PROGRAMA NASLOV RAZRED ZALOŽBA

256

J. Cvirn, A.Studen

gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 3, uèbenik za zgodovino v 3.letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

3 DZS

A. Kastelic, Z.Pastar, J.Sobotkiewicz

gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 3, delovni zvezek za zgodovino v3. letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

3. DZS

B. Repe gimnazijskoizobraževanje

SODOBNA ZGODOVINA, Uèbenik, Zgodovinaza 4. letnik gimnazijskega izobraževanja,MODRIJAN

4 MODRIJAN

B. Repe gimnazijskoizobraževanje

SODOBNA ZGODOVINA, Uèbenik, Zgodovinaza 4. letnik gimnazijskega izobraževanja,MODRIJAN

4 MODRIJAN

S. Berzelak, M.Vièiè Krabonja,S. Rozman

gimnazijskoizobraževanje

SODOBNA ZGODOVINA, Delovni zvezek,Zgodovina za 4. letnik gimnazijskegaizobraževanja, MODRIJAN

4 MODRIJAN

E. Dolenc, A.Gabriè

gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 4, uèbenik za zgodovino v 4.letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

4 DZS

Z. Pastar, J.Sobotkiewitz

gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA 4, delovni zvezek za zgodovino v4. letniku gimnazijskega izobraževanja, DZS

4 DZS

T. Rozman et al. gimnazijskoizobraževanje

ZGODOVINA NA MATURI, Pregled uène snovisrednješolske zgodovine, delovni zvezek zazgodovino v 4. letniku gimnazijskegaizobraževanja, MODRIJAN

4. MODRIJAN

S. Berzelak srednje tehniško oz.strokovnoizobraževanje

ZGODOVINA 1 ZA TEHNIŠKE IN DRUGESTROKOVNE ŠOLE, uèbenik, MODRIJAN

1. MODRIJAN

S. Berzelak srednje tehniško oz.strokovnoizobraževanje

ZGODOVINA 1 ZA TEHNIŠKE IN DRUGESTROKOVNE ŠOLE, delovni zvezek,MODRIJAN

1. MODRIJAN

S. Berzelak srednje poklicnoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževanje

ZGODOVINA 2 ZA TEHNIŠKE IN DRUGESTROKOVNE ŠOLE, Uèbenik, Zgodovina v 2., 3.in 4. letniku srednjega poklicnega, srednjegatehniškega oz strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, MODRIJAN

2.-4. MODRIJAN

S. Berzelak srednje poklicnoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževanje

ZGODOVINA 2 ZA TEHNIŠKE IN DRUGESTROKOVNE ŠOLE, Delovni zvezek, Zgodovinav 2., 3. in 4. letniku srednjega poklicnega,srednjega tehniškega oz. strokovnega inpoklicno-tehniškega izobraževanja, MODRIJAN

2.-4. MODRIJAN

É. KondicsnéKovács, F.Stipkovits

gimnazijskoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževenje

FEJEZTEK A MAGYAR TÕRTENELEMBOL,tankönyv, uèbenik madžarske zgodovine zanarodnostni program slovensko - madžarskedvojeziène srednje šole od 1.-4. letnika, ZRSŠ

1.-4., 1.-2. ZRSŠ

AVTOR VRSTA PROGRAMA NASLOV RAZRED ZALOŽBA

257

É. KondicsnéKovács, F.Stipkovits

gimnazijskoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževenje

FEJEZTEK A MAGYAR TÕRTENELEMBOL,munkafüzet, delovni zvezek madžarskezgodovine za narodnostni program slovensko -madžarske dvojeziène srednje šole od 1.-4.letnika, ZRSŠ

1.-4., 1.-2. ZRSŠ

M. Medeot et al. gimnazijskoizobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje,poklicno-tehniškoizobraževenje

STORIA DEGLI SLOVENI, Manuale di storiaper le scuole medie con lingua d'insegnamentoitaliana, uèbenik za zgodovino za srednje šole zitalijanskim uènim jezikom, ZRSŠ

1. oz. 2. ZRSŠ

Pregled po programu, razredu, vrsti uènega gradiva

VRSTE PRO G RAM O VRAZRED

LETN IKUÈBEN IK

DELO VN I

ZVEZEK

SAM O STO JN I

DELO VN I

ZVEZEK

ZB IR K A

V AJA TL AS

SKUPN A

VSOTA

devetletno osnovnošolskoizobraževanje

06 4 4 2 10

07 3 4 1 2 10

08 4 3 1 2 10

09 4 3 1 1 2 11

vzgoja in izobraževanje otrok inmladostnikov s posebnimipotrebami/slepi

07 2 2

08 2 2

gimnazijsko izobraževanje 01 2 2 4

02 2 2 4

03 1 1 2

04 3 3 6

gimnazijsko izobraževanje, srednjetehniško oz. strokovnoizobraževanje, poklicno-tehniškoizobraževenje

01 4 2 6

srednje tehniško oz. strokovnoizobraževanje

01 1 1 2

srednje poklicno izobraževanje,srednje tehniško oz. strokovnoizobraževanje, poklicno-tehniškoizobraževanje

02 1 1 2

Skupna vsota 35 27 3 1 8 74

Razvoj modela anketiranja

Na osnovi zbrane dokumentacije in razprave je projekna skupina sklenila, da se kvantitavnidel analize opravi z anketo na vseh stopnjah in programih osnovnošolskega, gimnazijskegater strokovnega in tehniškega izobraževanja, kjer se pouèuje zgodovina kot samostojenpredmet. Na anketo naj bi in v èim veèjem številu odgovorili uèitelji v navedenih

258

programih. Skupina je razpravljala o veè modelih zbiranja podatkov. Prvi je bil zneposrednim anketiranjem uèiteljic-jev zgodovine na študijskih skupinah, drugi jepredvideval zbiranje na osnovi intevjua z nakljuèno izbranimi uèiteljicami-lji in tretji jepredvideval anonimno anketiranje po pošti.

V èasu od junija do oktobra pripravila smo pripravili veè inaèic ankete, ki so se med sebojzelo razlikovale. Prva je še vkljuèevala idejo, da bi zbirali podatke o vseh vrstah uènih gradivposebej (uèbenik, delovni zvezek, atlas, drugo), idejo je skupina, zaradi možnih napak vodgovarjanju uèiteljic-ev in zaradi namena, da se analizirajo samo uèbeniki, opustila. Tedajsmo tudi doloèili teme ankete in to• podatki o šoli• podatki o uèiteljici-ju• izbira uènega gradiva ( naèin izbire)• oblikovanost uènega gradiva• vloga pri naèrtovanju pouka• vloga pri izvajanju pouka in mogoèe tudi• odzivi uèencev• splošne opombe o izbiri, uporabi, vlogi uènih gradiv.

Zadnja tema je odprto vprašanje, ki smo ga namenili prostemu vpisu uèiteljev za vpis inzbiranje razliènih ugotovitev. Po konzultaciji z metodologom ZRSŠ Tomijem Deutschem,smo možnost opustili, kajti izkušnje podobnih raziskav kažejo, da tovrstni vpisi neprispevajo vsebin, ki bi dodale nove ugotovitve.

Vzporedno smo operacionalizirali kljuène dimenzije merjenja stališè, mnenj, ocen uèiteljic-ev in to1. raziskati ali uèbeniki sledijo zahtevam sodobnega pouka zgodovine,2. ugotoviti, kakšno je razmerje med narodno, evropsko in svetovno zgodovino,3. raziskati razmerja med vrstami zgodovine in4. preveriti vprašanje obravnave doloèenih obdobij zgodovine.

Za vsako od dimenzij smo pripravili nabor trditev za katere smo presodili, da bodoomogoèale uspešno zbiranje stališè in oblikovanje ugotovitev o kakovosti uèbenikov, ki se uporabljajo v šolah. V tem oziru smo na doloèili konèno strukturo ankete. V demografskidel smo vkljuèili vprašanja kot so:� podatki o šoli in uèitelju/uèiteljici (statistièna regija, številu let pouèevanja) , � podatki o uporabljenem uèbeniku (naslov uèbenika, nazivu založbe, èasu izbrala

uèbenika, ki so ga uporabljali v šolskem letu 2006/07, uènih gradivi, ki so jih všolskem letu 2006/07 uporabljali pri pouku ob uèbeniku)

� podatki o razredu.

Navedbe preko katerih smo ugotavljali mnenja, stališèa o podobi, vsebini, metodièno-didaktiènem oblikovanju in vprašanjih vpliva uèbenika na organizacijoživljenja v šoli smo razvrstili na naslednje elemente� izbira uèbenika � oblikovanost uèbenika � vloga pri naèrtovanju pouka � vloga pri izvajanju pouka � odzivi uèencev

259

� ugotovitve o vsebinah iz uèbenika � menjava uèbenika � predlogi za nove uèbenike zgodovine.

V razmerju do izpostavljenih kljuènih dimenzij vprašalnika smo umestili na naslednji naèin 1. raziskati ali uèbeniki sledijo zahtevam sodobnega pouka zgodovine� IZBIRA UÈBENIKA – ugotavljanje uèiteljièini-jevih aktivnosti

• Uèbenik sem pred izborom prebral/a v celoti.• Izbrani uèbenik sem vsebinsko primerjal/a z ostalimi dostopnimi uèbeniki

zgodovine.• Izbrani uèbenik sem cenovno primerjal/a z ostalimi dostopnimi uèbeniki

zgodovine.• O izbiri uèbenika sem se posvetoval/a s kolegi.• O izbiri uèbenika je odloèal tudi predmetni aktiv na šoli.• Pred izbiro uèbenika sem se udeležil/a študijskega sreèanja, na katerem smo

govorili tudi o uèbenikih.• Uèbenik je založnik predstavil na šoli.• Udeležil/a sem se založnikovega seminarja o uèbeniku.• Avtorja/avtorico izbranega uèbenika sem poznal/a že preko prejšnjih del

(knjig, uèbenikov, ...).• Program založbe, ki je izdala uèbenik, sem poznal/a že od prej.• Za izbrani uèbenik je bila organizirana prodaja na šoli.• Izbrani uèbenik je imel priložen priroènik za uèitelje.

� IZBIRA UÈBENIKA - vpliv zunanjih dejavnikov• Cena uèbenika.• Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje.• Èas veljavnosti potrditve uèbenika.• Videz in podoba uèbenika.• Mnenje kolegov.• Odloèitev predmetnega aktiva na šoli.• Priporoèila s študijskih sreèanj.• Založnikova predstavitev uèbenika na šoli.• Vsebina uèbenika.• Vsebina založnikovega seminarja.

� OBLIKOVANOST UÈBENIKA• Podoba uèbenika izraža namen predmeta.• Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi.• Organiziranost poglavij po temah in sklopih prispeva k uspešnemu doseganju

predvidenih ciljev.• Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih) elementov uèbenika

podpira uspešno doseganje ciljev.• Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije, grafi, tabele,...) dopolnjuje

besedilo v uèbeniku.• Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje, podèrtave,…) poglavij,

naslovov, podnaslovov, opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti uèbenika.• Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika.• Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k preglednosti uèbenika.

260

• Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razmik prispevata kpreglednosti uèbenika.

• Format (velikost, masa/teža, naèin vezave) uèbenika je primerna stopnjiizobraževanja.

• Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo.• Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za uporabo.• Uèbenik je narejen brez slovniènih napak.• Besedilo uèbenika je jasno in natanèno.• V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija.

� VLOGA PRI NAÈRTOVANJU POUKA• Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave na pouk.• Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju razliènih metod in oblik dela pri pouku

(npr. projektno delo, terensko delo, laboratorijsko delo,...).• Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju domaèega dela za uèence.• Uèbenik mi je v pomoè pri pripravi preizkusov znanja.• Pri naèrtovanju pouka uporabljam priroènik, ki je dodatek k uèbeniku.• Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem gradivu uporabljati tudi

druga uèna sredstva.• Za uporabo gradiva potrebujem dodatno izobraževanje.

� VLOGA PRI IZVAJANJU POUKA• Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne vsebujejo napak. • Obseg uèbenika mi pomaga pri doseganju ciljev v èasu, ki je na voljo.• Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno.• Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti, spoznanj, procesov so v

gradivu predstavljene pregledno.• Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter izkušnje uèencev.• Uèbenik uèencem pomaga pri razvijanju razumevanja uène snovi.• Uèbenik spodbuja uèence k uporabi pridobljenega znanja.• Uèbenik spodbuja uèence k opazovanju pojavov.• Uèbenik spodbuja uèence k uporabi drugih virov.• Uèbenik spodbuja uèence k razvijanju kritiènega mišljenja.• Uèbenik spodbuja uèence k razvijanju problemskega razmišljanja.• Uèbenik upošteva razliène spoznavne (kognitivne) uène stile uèencev.• Vsebine uèbenika so primerne starosti uèencev (jezik in naèin predstavitve

snovi ne pomenita ovire pri njenem usvajanju).• Uèbenik spodbuja samostojno delo uèencev z razvijanjem vešèin za uèenje.• Uèbenik pri uèencih spodbuja vedoželjnost.• Uèbenik omogoèa samopreverjanje znanja.• Uèbenik omogoèa povezovanje pridobljenega znanja z znanjem drugih

predmetov.• Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani na uèenèevo vsakdanje

življenje.• Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno (mama kuha, oèe gleda televizijo

ipd.)• Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in etniènih skupin stereotipno

(Škoti so skopi, Švicarji so natanèni ipd.)

261

• Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin in standardov znanja na vsehtaksonomskih ravneh.

• Uèbenik pomaga pri izvajanju komunikacijskega modela pouka.• Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka uèencev.• Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje zavesti o enakopravnosti med

spoloma in spoštovanju drugaènosti.• V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju dejstev, dogodkov in

prikazov.

� ODZIVI UÈENCEV – preverjanje uèitejlièinih -jevih opažanj o aktivnosti uèencek-cevin ne ugotavljanje mnenj, stališè uèenk-cev• Uèenci lahko uèbenik uporabljajo samostojno.• Uèenci sprašujejo o vsebinah iz uèbenika.• Uèenci potrebujejo dodatna navodila za uporabo uèbenika.• Naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega znanja se zdijo uèencem

razumljive.

2) ugotoviti, kakšno je razmerje med narodno, evropsko in svetovno zgodovino� UGOTOVITVE O VSEBINAH IZ UÈBENIKA – preverjanje poudarka na obèi ali

slovenski zgodovini• Obèa zgodovina.• Slovenska zgodovina.

� PREDLOGI ZA NOVE UÈBENIKE ZGODOVINE • Uèbeniki morajo imeti poudarek na obèi zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na slovenski zgodovini.

3) raziskati razmerja med vrstami zgodovine� UGOTOVITVE O VSEBINAH IZ UÈBENIKA - zastopanost vrst zgodovin

• Politièna zgodovina.• Vojaška zgodovina.• Družbena zgodovina.• Kulturna zgodovina.• Gospodarska zgodovina.• Zgodovina religij.• Zgodovina vsakdanjega življenja.• Integralni zgodovinski pristop (preplet vseh sfer zgodovine).

� PREDLOGI ZA NOVE UÈBENIKE ZGODOVINE - zastopanost posameznih zgodovin• Uèbeniki morajo imeti poudarek na politièni zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na vojaški zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na družbeni zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na kulturni zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na gospodarski zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na pravni zgodovini.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini religij.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini vsakdanjega življenja.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na integralnem zgodovinskem pristopu

(preplet vseh sfer zgodovine).

262

4) preveriti vprašanje obravnave doloèenih obdobij zgodovine� PREDLOGI ZA NOVE UÈBENIKE ZGODOVINE - predstavitev vsebin v uèbenikih

zgodovine • Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za zgodovino pomembnih

dejstev.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za zgodovino pomembnih

datumov. • Snov v uèbenikih mora biti predstavljena v obliki zgodbe.• Uèbeniki morajo omogoèati uèencem, da lahko snov brez težav umestijo v èas

in prostor.• Uèbeniki morajo omogoèati uèencem, da lahko snov brez težav umestijo v

zgodovinske procese.• Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi pomembnih zgodovinskih

osebnosti.• Uèbeniki morajo pomembnejše dogodke, pojave in procese tudi razložiti z veè

zornih kotov.

Izvajanje in rezultati ankete

Anketo smo na šole poslali 12. 10. 2007. Naslovili smo jo na 448 osnovnih šol – 649uèiteljic-ev in 80 srednjih šol (gimnazije, srednje in strokovne šole) – 165 uèiteljic-ev.

V vsakem dopisu sta bila priložena vprašalnik in kuverta z nalepljeno znamko ter naslovomZavoda Republike Slovenije za šolstvo. Uèiteljice-lje smo zaprosili, da izpolnjene anketezložijo v kuverto z naslovom in jih odpošljejo.

Število vprašalnikov je bilo odvisno od števila uèiteljic-ljev, ki pouèujejo na šoli. Podatke zaosnovne šole smo pridobili na Ministrstvu za šolstvo in šport, za srednje šole priložili dvaoziroma tri vprašalnike. V primeru, ko bi šola ugotovila, da je prejela premajhno številovprašalnikov, smo navedli elektronski naslov, kjer je dodatne vprašalnike lahko naroèila.

Dopis je bil naslovljen na ravnatelje šol. Zaprosili smo jih, da razdelijo kuverte uèiteljicam-em in namen anketiranja predstavijo ter posredujejo vabila k sodelovanju.

Anketni vprašalnik je bil namenjen vsem uèiteljicam-jem zgodovine, ki so zgodovinopouèevali tudi v šolskem letu 2006/07. Uèitelje smo zaprosili, da izpolnjene ankete do 7. 11.2007 vrnejo na naslov ZRSŠ. Predstavili smo, da z njo želimo pridobiti ugotovitve o naèinuizbora ter kakovosti uèbenikov in zbrati predloge za nove uèbenike zgodovine.

Vprašalnik je bil anonimen. Navedli smo, da bomo pridobljene podatke uporabili izkljuènoza namen raziskave.

V vprašalniku smo za ugotavljanje stališè v veèini primerov uporabili petstopenjsko lestvico(npr. sploh ne drži/ne drži/niti ne drži - niti drži/drži/popolnoma drži). Uporabili smo tudidvo in štiristopenjsko (npr. sploh ni zastopana/zastopana je v premajhni meri/zastopana jev primerni meri/zastopana je v preveliki meri) lestvico.

Uèiteljice-ji so nam v navedenem roku vrnili naslednje število anket

263

VRSTA ŠOLE ŠTEVILOUÈITELJEV

ODSTOTEKUÈITELJEV

osnovna šola 246 79,9srednja šola 62 20,1Skupaj 308 100,0

po vrsti srednješolskega programa pa

PROGRAM ŠTEVILO ODSTOTEKgimnazijskoizobraževanje

51 86,4

srednje poklicnoizobraževanje

2 3,4

srednje strokovnooz. tehniškoizobraževanje

5 8,5

obkrožil/a je veèprogramov

1 1,7

Skupaj 59 100,0

Dobljeni vzorec po statistièni regiji šole je bil naslednji

STATISTIÈNAREGIJA

ŠTEVILOUÈITELJEV

ODSTOTEKUÈITELJEV

Pomurska 25 8,3Podravska 50 16,5Koroška 14 4,6Savinjska 40 13,2Zasavska 8 2,6Spodnjeposavska 10 3,3JugovzhodnaSlovenija

20 6,6

Osrednjeslovenska 61 20,1Gorenjska 26 8,6Notranjsko-kraška 10 3,3Goriška 15 5,0Obalno-kraška 24 7,9Skupaj 303 100,0

Struktura po številu let pouèevanja zgodovine je bila naslednja

LETPOUÈEVANJA

ŠTEVILOUÈITELJEV

ODSTOTEKUÈITELJEV

1 leto 7 2,32 leti 15 4,93 leta 12 3,94 leta 13 4,25 let 10 3,3

264

6 let 6 2,07 let 8 2,68 let 8 2,69 let 4 1,310 let 19 6,211 let 10 3,312 let 9 2,913 let 7 2,314 let 6 2,015 let 10 3,316 let 5 1,617 let 11 3,618 let 10 3,319 let 4 1,320 let 20 6,521 let 6 2,022 let 4 1,323 let 9 2,924 let 5 1,625 let 17 5,626 let 7 2,327 let 9 2,928 let 9 2,929 let 6 2,030 let 13 4,231 let 3 1,032 let 7 2,333 let 1 0,334 let 10 3,335 let 6 2,0

Skupaj 306 100,0

in povpreèno število let pouèevanja zgodovine

številoodgovorov

minimum maksimumpovpreèje standardni

odklon306 1 35 16,76 9,95

Glede na uporabo uèbenika v programu smo prejeli za osnovnošolsko izobraževanje smoprejeli naslednjo porazdelitev

RAZREDŠTEVILO

UÈITELJEVODSTOTEKUÈITELJEV

6. razred 7 3,06., 7. razred 1 0,46., 7., 8., 9. razred 2 0,86., 7., 9. razred 1 0,47. razred 77 32,57. razred 1 0,4

RAZREDŠTEVILO

UÈITELJEVODSTOTEKUÈITELJEV

265

osemletke, 8.razred devetletke7., (9). razred 1 0,47., 8., 9. razred 5 2,17., 9. razred 3 1,38. razred 46 19,48., 9. razred 5 2,19. razred 88 37,1Skupaj 237 100,0

za srednješolsko izobraževanje smo prejeli naslednjo porazdelitev

LETNIKŠTEVILO

UÈITELJEVODSTOTEKUÈITELJEV

1. letnik 24 40,01., 2. letnik 9 15,01., 2., 3. letnik 1 1,71., 4. letnik(poglabljanje)

1 1,7

2. letnik 10 16,72., 3. letnik 2 3,33. letnik 5 8,33., 4. letnik 1 1,74. letnik 7 11,7skupaj 60 100,0

Skupina je na osnovi prve obdelave zbranih podatkov (Tomi Deutsch, ZŠ) ugotovila, da jedobljeni vzorec za osnovnošolsko izobraževanje in gimnazijsko dovolj reprezentativen,validnost pridobljenih ugotovitev ustrezna, in da je nadaljevanje analize smiselno. Veè težavsmo imeli s srednješolskimi programi, saj je bil vzorec (7) nereprezentativen in pridobljenipodatki ne prikazujejo ustrezne podobe prav te populacije anketiranih. Skupina jerazmišljala o ponovitvi ankete v teh programih, a je namero opustila, saj bi bila izvedena vdrugem èasu, kar bi pomembno vplivalo na možnost primerjave rezultatov . Zato je sklenila,da se obdelava nadaljuje samo za osnovnošolski in gimnazijski program.

Pregled prve obdelave podatkov je pokazal, da smo pridobili normalne ter prièakovaneporazdelitve po statistiènih regijah, delovni dobi in stopnjah izobraževanja (razredi,letniki); kot tudi, da so anketirani razumeli zastavljena vprašanja oziroma navedbe.

Poleg tega smo z anketo želeli pridobiti še vpogled v stanje uporabe ostalih vrst uènih gradivin pripomoèkov pri pouku. Podoba je zanimiva, saj uèiteljice-ji pri pouku z uèenkami-ciuporabljajo številna na tržišèu dostopna sredstva

uèno gradivoštevilouèiteljev

odstotekuèiteljev

delovni zvezek 222 72atlas 256 83

uèno gradivoštevilouèiteljev

odstotekuèiteljev

266

drugo 131 42

V rubriko drugo so vpisovali paleto sredstev od atlas prosojnic, èasopisni èlanki, knjige,

enciklopedije, ki se nanašajo na snov, èasovni trak, delovni listi, internet, diapozitivi, fotokopirane

predloge, priroènik za uèitelje, prosojnice, elektronske prosojnice, stenske karte, stenski zemljevide,

zbirka virov do CD-jev, DVD-jev.

Kvantitativne analize smo nadaljevali z obdelavo zbranih stališè z ugotavljanjem med odgovori glede

na

• vrsto šole

• razred osnovne šole

• založbo

• leta pouèevanja in

testiranjem pravilnosti niènih hipotez posameznih populacij (F-test in × ).2

Z nadaljevanjem analize zbranih podatkov, smo pridobili vpogled v podobo uèbenikov z vidka

sledenja zahtevam sodobnega pouka zgodovine . Ugotovili smo, da uèitelji izražajo pozitivna

stališèa in ocene o uèbenikih ter posredno uènih gradivih, ki jih uporabljajio pri pouku. Splošno

pozitivno podobo lahko sestavimo glede na izražena stališèa o okolišèinah in aktivnostih ter ocen

posameznih trditev. Ugotovitev uèiteljev ne moremo kumulirati, saj vkljuèenih trditev ni mogoèe

zduževati, vseeno lahko podamo splošno pozitivno oceno preko pregleda ugotovljenih razmerij pri

trditvah po sklopih oblikovanost uèbenika, vlogi pri naèrtovanju in izvajanju pouka. Uèitelji

sporoèajo, da podoba uèbenikov izraža namen predmeta in uèence spodbuja k njegovi uporabi. Prav

tako so jim uèbeniki v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave na pouk in menijo, da ne

vkljuèujejo napak,, kot tudi, da je snov predstavljena postopno in uèencem v pomoè pri razumevanju

uène snovi. Zanimivo je, da so uèitelji mnenja, da se avtorji uèbenikov uspešno izogibajo

stereotipnemu prikazovanju spolov in razliènih družbenih skupin.

Pri naèrtovanju ankete smo posebno pozornost usmerili na vprašanje odnosa uèiteljev do

“pretirane” faktografije. Ugotovili smo, da so uèitelji mnenja, da ne drži trditev, da je v uèbenikih

zaslediti pretiran poudarek na prikazovanje dejstev, dogodkov in prikazov. Vprašanje o faktografiji

smo zastavili tudi v sklopu predlogi za nove uèbenike, ko smo “merili” stališèe do potrebe po

poudarku na predstavljanju za zgodovino pomebnih dejstev ... umešèanju snovi v èas in prostor ter

zgodovinske procese. Stališèe je pozitivno, saj se uèitelji z navedenimi trditvami strinjajo oziroma

lahko razberemo, da si takšnega naèina podajanja snovi želijo.

V kontekstu oblikovanja vpogleda na naèin izbiranja uèbenikov, smo doloèili razliène aktivnosti

oziroma okolišèine, ki jih uèitelj pri tem opravo oziroma se v njih znajde. Razveseljivo je, da so za

najpogostejšo aktivnost pri izboru uèbenika izbrali primerjavo z ostalimi uèbeniki (92,4% pri

osnovnošolskih in 79,6% gimnazijskih uèiteljih) in to ne glede na stopnjo ter leta pouèevanja.

Primerjane med razliènimi gradivi je bolj izrazita pri osnovnošolskih uèiteljih. Prav obratno je

razmerje pri izbora uèbenika na osnovi posvetovanja s kolegi, pogosteje ga navajajo gimnazijski

uèitelji (92,6%), osnovnošolski pa (76,7%), s tem, da je aktivnost bol pogosta pri uèiteljih s krajšo

delovno dobo (81,6% - 1-11 let, 86,7% - 12-22 let in 72,6% 23-35 let). Zanimiva je tudi ocena, da na

izbor ni vplivala založnikova predstavite uèbenika na šoli oziroma njegova prodaja na šoli. Za

pomembno okokolišèino so uèitelji izbrali poznavanje programa založbe (76,3% osnovnošolski in

71,7 gimnazijski uèitelji), s tem, da je bila okolišèina bolj pomembna za uèitelje z veè delovne dobe

(81,6% - 12-22 let in 81,6% - 23-35 let), manj pri uèiteljih “zaèetnikih” (60,8% - 1 -11 let).

Prepoznali smo tudi, da osnovnošolski uèitelji pri izboru uèbenika kot dejavnik bolj upoštevajo

podatek o ceni uèbenika, ne glede na dobo pouèevanja, gimnazijski temu pripisujejo manjši pomen.

267

Podobno je z ugotovitvami o uporabnosti priroènika za uèitelje, ob tem, da obstaja razlika glede na

založbo. Med tremi založbami, je pri založbi 3 ta dejavnik imel veèjo vlogo kot pri ostalih dveh. Pri

navajanju založb smo se odloèili, da jih ne bomo navajali neposredno po imenih.Najpomembnejši

razlog je v tem, da vsi založniki (trije) nimajo pokrite celotne vertikale uèbenikov po programih in

stiopnjah. Zato je primerjava med njimi lahko vprašljiva oziroma za splošnega bralca zavajujoèa.

Videz uèbenika je pomembnejši za osnovnošolske uèitelje in to ne glede na leta pouèevanja. Manjšo

razliko je opaziti med založbami, saj je založba 3 med uèitelji, ki so ga izbrali z vidika videza višje

vrednoten. Tu lahko dodamo opombo, da je uèbenik založbe 3 nastal najkasneje oziroma je

najnovejši. Pri dejavniku vsebina uèbenika razlik med populacijami ne glede na izobraževalni

program, stopno in številom let pouèevanja predmeta ni.

Pri trditvah o organiziranosti besedilnih in nebesedilnih elementov (prikazi, slike, fotografije, grafi,

tabele; postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje, podèrtave,…) poglavij, naslovov,

podnaslovov, opredelitev) smo ugotovili razliko med populacijama uèiteljev. Temu elementu veèjo

pozornost pripisujejo osnovnošolski uèitelji. Spodbudno je, da uèitelji ne glede na populacijo,

stopnjo in leta pouèevanja pozitivno ocenjujejo uèbenike z vidika uporabljene terminologije, jasnosti

in natanènosti besedila ter slovniènih napak.

Pri trditvah, ali so za uporabo uèbenikov potrebna dodatna izobraževanja, sta populaciji uèiteljev

odgoorili enako in to, da dodatnega usposabljanja bolj ali manj ne potrebujejo (2,33 na

petstiopenjski lestvici). Izraženo stališèe gre v podporo sedanjim naèinom informiranja uèiteljev o

podroèju.

Med populacijama osnovnošolskih in gimnazijskih uèiteljev smo prepoznali razliko v oceni

uporabnosti uèbenika pri uresnièevanju ciljev, vsebin in standardov znanja na vseh taksonomskih

ravneh ter izvajanju komunikacijskega modela. Iz vseh navedenih trditev oziroma razlik med uèitelji

programov, lahko celo zastavimo trditev, da osnovnošolski uèitelji pri svojem delu veèjo oporo išèejo

( in dobijo) v uèbeniku kot je to v primeru kolegov v gimnaziji.

Razlik pri preverjanju trditve o pretiranem poudarku na prikazu dejstev, dogodkov in prikazov

nismo izsledili, prav tako uèitelji negativno ne ocenjujejo z vidika pretirane vkljuèenosti

“faktografije”.

Razmerje med narodno, evropsko in svetovno zgodovino v uèbenikih smo ugotavljali preko

trditev o zastopanosti obèe oziroma slovenske zgodovine. Uèitelji menijo, da je obèa zgodovina

zastopana v primernem obsegu (88,9%) in le 8,8% jih je menilo, da je zatopana v preveliki meri. O

slovenski zgodovini so mnenja, da jo je premalo 23,3%, in da je zastopana v primerni meri 75,0%.

Porazdelitev poudarkov kaže, da so avtorji uèbenikov dosegli primerno razmerje med obèo ter

narodno zgodovino, èeprav je zaznati delež uèiteljev (23%), ki si želijo veè vsebin s podroèja

slovenske zgodovine.

Raziskali smo razmerja med vrstami zgodovine (politièna, vojaška, družbena, kulturna, pravna,

obèa, zgodovina regij, vsakdanjega življenja, integralni pristop). Posebnih razlik med populacijama

uèitljev nismo zaznali. Pri obeh je del populacije menil, da je politène in vojaške zgodovine preveè

oziroma z drugega pola, da so premalo zastopane kulturna zgodovina (24,2%), zgodovina regij

(29,3%), zgodovina vsakdanjega življenja (31,2%) ter integralni zgodovinski pristop (31,0%). Na

splošno lahko zapišemo, da so vrste zgodovin primerno zastopane. Navedene ugotovitve o preveliki

oziroma premajhni zastopanosti so tudi posledica aktualnih strokovnih razprav, kar kaže, da duh

èasa pozitivno vpliva in vzpodbuja uèitelje k premisleku o vsebini predmeta. Zato so tudi razumljivi

poudarki iz dela ankete, kjer smo jih spraševali o predlogih za nove uèbenike z vidika zastopanosti

posameznih zgodovin. Uèitelji so razvrstili prioriteto od pozitivnega poudarka obèi zgodovini,

zgodovini vsakdanjega življenja ter prepletu vseh sfer zgodovine (integralni zgodovinski pristop) do

manj željenega poudarka navojaški, pravni in politièni zgodovini.

268

Prek ankete smo preverjali vprašanje obravnave doloèenih obdobij zgodovine predvsem z

vidika predlogov za nove uèbenike zgodovine in predstavitve razliènih vsebin (poudarki na

pomembna dejstva, umestitev snovi v prostor in èas, procese, predstavitvi pojava z veè zornih kotov

ter predstavljanju snovi v obliki zgodbe). Veèjih razlik med populacijama uèiteljev ni, razen,

zanimivo, pri trditvi, da mora snov biti predstavljena v obliki zgodbe. Gimnazijski uèitelji so

tovrstnemu naèinu predstavljana zgodovine pripisali manjši pomen in si ga v uèbenikih posebej ne

želijo.

Uèitelji si za obravnavo obdobij zgdovine predvsem želijo, da bi avtorji v uèbenike vkljuèevali naèine

in vsebine prek katerih bi uèenci lažje umešèaèi uèno snov v èas in prostor, v zgodovinske procese in

da bi bili pomembni zgodovinskidogodki, pojavi in procesi bili razloženi z veè zornih kotov.

269

Literatura:

Payne, D. A.(1994). Designing educational project and program evaluations. Boston: KluwerAcademic Publishers.

Joseph P. Farrell, Stephen P. Heyneman (1989): Textbooks in the Developing World: Economicand Educational Choices, Economic Development Institute of The World Bank, Washington

AAAS - Project 2061 - Putting Textbooks to the Test. Elektronski vir: http://www.project2061.org/publications/articles/articles/enc.htm

Jurij Senegaènik (2005): Geografija Evrope v šolskih uèbenikih Evropskih držav. Doktorskadisertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

QCA - Qualifications and Curriculum Authority International Review of Curriculum andAssessment frameworks Internet Archive (INCA). Elektronski vir:http://www.inca.org.uk/

Center for Applied Linguistics (CAL). Elektronski vir:http://www.cal.org/topics/

The Language Teacher, Textbook Evaluation Form. Elektronski vir:http://jalt-publications.org/tlt/files/97/oct/brown.html

Dawn Garinger (2006): Textbook Evaluation. Elektronski vir:http://www.teflweb-j.org/v1n1/garinger.html

(2006) Textbook Evaluation Form. Elektronski vir:h t t p : / / w w w . s d e . c o m / C o n f e r e n c e s / D i f f e r e n t i a t e d -Instruction/downloads/Differentiating_Textbooks/TextbookEval.pdf

(2006) Florence Coles Ballenger Teachers' Center: Evaluating K-12 Textbooks. Elektronski vir:http://www.eiu.edu/~booth/about/fcbtc/EvaluatingTextbooks.html

Kovaè, Miha idr. (2005): Uèbeniki in družba znanja. Pedagoška fakulteta : Znanstveniinštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.

Benjamin Jurman (1999): Kako narediti dober uèbenik na podlagi antropološke vzgoje,Založništvo Jutro

Dmitrij Dmitrijeviæ Zuev (1988): Školski udñbenik, Zavod za udñbenike in nastavna sredstvaBeograd

Josip Maliæ (1986): Koncepcija savremenog udñbenika, Školska knjiga, Zagreb(1989) Pedagoška enciklopedija: Zavod za udñbenike in nastavna sredstva (etc.), Beograd,

Vladimir Poljak (1980): Didakti…no oblikovanje udñbenika i priru…nika, Zagreb

270

H. Ellington, F. Percival, P. race (1984): Handbook of Educational Technology, Kogan Page,London.

Robert Stradling (2004), Pouèevanje evropske zgodovine 20. Stoletja, ZŠ

271

Deveto poglavjeTomi Deutsch: Poroèilo anketne raziskave

Kazalo

1. Opis vzorca uèiteljev/uèiteljic zgodovine1.1. Vrsta šole1.2. Statistièna regija1.3. Število let pouèevanja zgodovine

2. Opis izbranega uèbenika2.1. Razred/letnik pouèevanja2.2. Založba2.3. Èas izbire uèbenika2.4. Menjava uèbenika v šolskem letu 2007/083

3. Druga uporabljana uèna gradiva

4. Postopek izbire uèbenika4.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika

5. Oblikovanost uèbenika

6. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka

7. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

8. Odzivi uèencev/dijakov

9. Zastopanost vsebin v uèbeniku

10. Zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

11. Predstavitev vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

12. Razlike glede na vrsto šole12.1. Druga uporabljana uèna gradiva12.2. Postopek izbire uèbenika12.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika12.3. Oblikovanost uèbenika12.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka12.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka12.6. Odzivi uèencev/dijakov12.7. Zastopanost vsebin v uèbeniku12.8. Zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje12.9. Predstavitev vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

13. Razlike glede na razred osnovne šole13.1. Druga uporabljana uèna gradiva13.2. Postopek izbire uèbenika

272

13.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika13.3. Oblikovanost uèbenika13.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka13.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka13.6. Odzivi uèencev13.7. Zastopanost vsebin v uèbeniku

14. Razlike glede na založbo14.1. Druga uporabljana uèna gradiva14.2. Postopek izbire uèbenika14.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika14.3. Oblikovanost uèbenika14.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka14.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka14.6. Odzivi uèencev/dijakov14.7. Zastopanost vsebin v uèbeniku

15. Razlike glede na leta pouèevanja15.1. Druga uporabljana uèna gradiva15.2. Postopek izbire uèbenika15.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika15.3. Oblikovanost uèbenika15.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka15.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

16. Priloge

Seznam tabel

Tabela 1: vrsta šoleTabela 2: statistièna regijaTabela 3: število let pouèevanja zgodovineTabela 4: razred/letnik pouèevanja zgodovineTabela 5: založbaTabela 6: èas izbire uèbenikaTabela 7: menjava uèbenika v šolskem letu 2007/08Tabela 8: druga uporabljana uèna gradivaTabela 9: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenikaTabela 10: dejavniki pri izbiri uèbenikaTabela 11: oblikovanost uèbenikaTabela 12: vloga uèbenika pri naèrtovanju poukaTabela 13: vloga uèbenika pri izvajanju poukaTabela 14: odzivi uèencev/dijakovTabela 15: zastopanost vsebin v uèbenikuTabela 16: zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnjeTabela 17: predstavitev vsebin v uèbenikih v prihodnjeTabela 18: druga uporabljana uèna gradiva glede na vrsto šoleTabela 19: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na vrsto šoleTabela 20: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na vrsto šole

273

Tabela 21: oblikovanost uèbenika glede na vrsto šoleTabela 22: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na vrsto šoleTabela 23: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na vrsto šoleTabela 24: odzivi uèencev/dijakov glede na vrsto šoleTabela 25: zastopanost vsebin v uèbeniku glede na vrsto šoleTabela 26: zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje glede na vrsto šoleTabela 27: predstavitev vsebin v uèbenikih v prihodnje glede na vrsto šoleTabela 28: druga uporabljana uèna gradiva glede na razred osnovne šoleTabela 29: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na razred osnovnešoleTabela 30: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na razred osnovne šoleTabela 31: oblikovanost uèbenika glede na razred osnovne šoleTabela 32: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na razred osnovne šoleTabela 33: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na razred osnovne šoleTabela 34: odzivi uèencev glede na razred osnovne šoleTabela 35: zastopanost vsebin v uèbeniku glede na razred osnovne šoleTabela 36: druga uporabljana uèna gradiva glede na založboTabela 37: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na založboTabela 38: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na založboTabela 39: oblikovanost uèbenika glede na založboTabela 40: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na založboTabela 41: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na založboTabela 42: odzivi uèencev/dijakov glede na založboTabela 43: zastopanost vsebin v uèbeniku glede na založboTabela 44: druga uporabljana uèna gradiva glede na leta pouèevanjaTabela 45: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na leta pouèevanjaTabela 46: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na leta pouèevanjaTabela 47: oblikovanost uèbenika glede na leta pouèevanjaTabela 48: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na leta pouèevanjaTabela 49: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na leta pouèevanja

274

1. Opis vzorca uèiteljev/uèiteljic zgodovine

Skupno je na anketni vprašalnik odgovarjalo 300 uèiteljev zgodovine, ki pouèujejozgodovino v osnovni šoli in gimnaziji. V nadaljevanju tega poglavja je vzorec uèiteljevzgodovine, ki so sodelovali v anketni raziskavi, opisan nekoliko bolj podrobno.

1.1. Vrsta šole

V tabeli 1 je predstavljeno število uèiteljev zgodovine v vzorcu, glede na vrsto šole v kateripouèujejo.

Tabela 1: vrsta šolevrsta šole število uèiteljev odstotek uèiteljev

osnovna šola 246 82,0%gimnazija 54 18,0%skupaj 300 100,0%

V vzorcu je 246 uèiteljev zgodovine, ki pouèujejo v osnovni šoli, kar predstavlja 82,0 odstotkovvzorca in 54 uèiteljev zgodovine, ki pouèujejo v gimnaziji oziroma le 18,0 odstotkov vzorca.

1.2. Statistièna regija

V tabeli 2 je predstavljeno število uèiteljev zgodovine v vzorcu, glede na statistièno regijo vkateri deluje njihova šola.

Tabela 2: statistièna regijastatistièna regija število uèiteljev odstotek uèiteljev

Pomurska 25 8,5%Podravska 50 16,9%Koroška 14 4,7%Savinjska 40 13,6%Zasavska 8 2,7%Spodnjeposavska 10 3,4%Jugovzhodna Slovenija 17 5,8%Osrednjeslovenska 58 19,7%Gorenjska 26 8,8%Notranjsko-kraška 10 3,4%Goriška 13 4,4%Obalno-kraška 24 8,1%skupaj 295 100,0%

Uèitelji zgodovine, ki sestavljajo vzorec, pouèujejo na šolah, ki delujejo po celi Sloveniji. Najveèuèiteljev zgodovine v vzorcu sicer pouèuje v najveèji osrednjeslovenski regiji (19,7 odstotkovvseh uèiteljev v vzorcu) in najmanj v najmanjši zasavski regiji (2,7 odstotkov vseh uèiteljev vvzorcu).

1.3. Število let pouèevanja zgodovine

V tabeli 3 je predstavljeno število uèiteljev zgodovine v vzorcu, glede na leta pouèevanjazgodovine.

275

Tabela 3: število let pouèevanja zgodovinelet pouèevanja število uèiteljev odstotek uèiteljev

od 1 do 5 let 55 18,5%od 6 do 10 let 43 14,4%od 11 do 15 let 41 13,8%od 16 do 20 let 49 16,4%od 21 do 25 let 41 13,8%od 26 do 30 let 42 14,1%od 31 do 35 let 27 9,1%

skupaj298

100,0%

Uèitelji zgodovine v vzorcu pouèujejo zgodovino od 1 do 35 let. Najveè in sicer 18,5 odstotkovjih pouèuje zgodovino od 1 do 5 let in najmanj, 9,1 odstotkov vseh v vzorcu, od 31 do 35 let.V povpreèju uèitelji, ki so sodelovali v anketni raziskavi, zgodovino pouèujejo 16,86 let(standardni odklon je 9,94 let).

2. Opis izbranega uèbenika

V tem poglavju so predstavljeni odgovori uèiteljev o izbranih uèbenikih zgodovine; vsak uèiteljzgodovine je izbral en uèbenik zgodovine, ki ga je uporabljal pri pouku v šolskem letu2006/2007 in v nadaljevanju odgovarjal na vprašanja o tem uèbeniku.

2.1. Razred/letnik pouèevanja

V tabeli 4 je predstavljeno število uèiteljev glede na razred osnovne šole oziroma letnik srednješole (gimnazije), v katerem uporabljajo izbrani uèbenik.

Tabela 4: razred/letnik pouèevanja zgodovinerazred/letnik število uèiteljev odstotek uèiteljev

6. razred 7 2,5%7. razred 81 29,1%8. razred 50 18,0%9. razred 88 31,7%1. letnik 31 11,2%2. letnik 10 3,6%3. letnik 3 1,1%4. letnik 8 2,9%skupaj 278 100,0%

Veèina uèiteljev, ki pouèujejo zgodovino v osnovni šoli, je izbrala uèbenik, ki ga uporabljajo v9. razredu (31,7 odstotkov vseh uèiteljev v vzorcu), sledi 7. razred (29,1 odstotkov vseh uèiteljevv vzorcu) in 8. razred (18,0 odstotkov vseh uèiteljev v vzorcu). Veèina uèiteljev, ki pouèujejozgodovino v gimnaziji, je izbrala uèbenik, ki ga uporabljajo v 1. letniku (11,2 odstotkov vsehuèiteljev v vzorcu).

2.2. Založba

V tabeli 5 je predstavljeno število uèiteljev glede na založbo, ki je založila njihov izbrani uèbenikzgodovine.

276

Tabela 5: založbazaložba število uèiteljev odstotek uèiteljev

1. založba 100 33,6%2. založba 131 44,0%3. založba 67 22,5%skupaj 298 100,0%

Uèitelji zgodovine so izbrali uèbenike, ki so jih založile tri založbe. Uèitelji so najveèkrat navedliuèbenik, ki ga je založila 2. založba (44,0 odstotkov vseh uèiteljev v vzorcu), sledi 1. založba(33,6 odstotkov vseh uèiteljev v vzorcu) in 3. založba (22,5 odstotkov vseh uèiteljev v vzorcu).

2.3. Èas izbire uèbenika

V tabeli 6 je predstavljeno število uèiteljev glede na èas izbire uèbenika, ki so ga uporabljali všolskem letu 2006/2007.

Tabela 6: èas izbire uèbenikaèas izbire uèbenika število uèiteljev odstotek uèiteljev

pred zaèetkom šolskega leta 2006/07 81 28,0%pred zaèetkom šolskega leta 2005/06 60 20,8%pred zaèetkom šolskega leta 2004/05 53 18,3%pred zaèetkom šolskega leta 2003/04 ali prej 95 32,9%skupaj 289 100,0%

Uèitelji so v zadnjih letih v precej enakomernem deležu menjali uèbenike oziroma izbiraliuèbenike, ki so jih uporabljali v šolskem letu 2006/2007. Veèina uèiteljev zgodovine je izbraniuèbenik izbrala pred zaèetkom šolskega leta 2003/2004 (32,9 odstotkov vseh uèiteljev vvzorcu). Pred zaèetkom šolskega leta 2006/2007 je izbralo uèbenik 28,0 odstotkov vsehuèiteljev v vzorcu.

2.4. Menjava uèbenika v šolskem letu 2007/08

V tabeli 7 je predstavljeno število tistih uèiteljev, ki v šolskem letu 2007/2008 uporabljajo istiuèbenik kot v predhodnem šolskem letu in število uèiteljev, ki so ob zaèetku novega šolskegaleta zamenjali uporabljani uèbenik zgodovine.

Tabela 7: menjava uèbenika v šolskem letu 2007/08menjava uèbenika število uèiteljev odstotek uèiteljev

ne, ni zamenjal/a uèbenika 289 96,7%da, uèbenik je zamenjal/a 10 3,3%skupaj 299 100,0%

Velika veèina uèiteljev je odgovorila, da v šolskem letu 2007/2008 še zmeraj uporabljajoizbrani uèbenik, kar pomeni, da je menjava uèbenikov ob zaèetku tega šolskega leta nekolikomanjša kot v preteklih letih. Da so ob zaèetku šolskega leta 2006/2007 zamenjali izbraniuèbenik, je odgovorilo 10 uèiteljev oziroma le 3,3 odstotkov vseh uèiteljev v vzorcu.

3. Druga uporabljana uèna gradiva

277

V tabeli 8 so predstavljeni odgovori uèiteljev na vprašanje, ali ob izbranem uèbeniku zgodovineuporabljajo tudi druga uèna sredstva. Na vprašanje je odgovorilo 292 uèiteljev. V tabeli sopredstavljeni deleži tistih uèiteljev, ki doloèeno uèno gradivo uporabljajo (odgovori »da«).

Tabela 8: druga uporabljana uèna gradivauèno gradivo število uèiteljev odstotek uèiteljev

delovni zvezek 220 75,3%atlas 252 86,3%drugo 126 43,2%

Število vseh odgovorov: 292.

Ob uèbeniku uporablja delovni zvezek 75,3 odstotkov uèiteljev zgodovine in atlas 86,3odstotkov uèiteljev zgodovine. 43,2 odstotkov uèiteljev je zapisalo, da ob uèbeniku uporabljajotudi druga gradiva. Pod opcijo drugo so uèitelji vnesli precej pester nabor uènih gradiv.Najveèkrat so zapisali razna avdiovizualna sredstva (CD, DVD, videokasete, filmi).Avdiovizualnim sredstvom po pogostosti sledijo prosojnice, razna literatura, zemljevidi indrugo.

4. Postopek izbire uèbenika

V tabeli 9 so prikazani odgovori uèiteljev na vprašanja o izvedbi doloèenih aktivnosti pred samoizbiro uèbenika zgodovine in o okolišèinah v katerih so izbirali uèbenik zgodovine.

Tabela 9: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenikaaktivnost/okolišèina da (n) ne (n) skupaj (n)

Uèbenik sem pred izborom prebral/a v celoti. 62,0% (176) 38,0% (108) 100,0% (284)Izbrani uèbenik sem vsebinsko prim erjal/a z ostalim i

dostopnimi uèbeniki zgodovine.90,0% (262) 10,0% (29) 100,0% (291)

Izbrani uèbenik sem cenovno prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.15,2% (44) 84,8% (245) 100,0% (289)

O izbiri uèbenika sem se posvetoval/a s kolegi. 79,7% (231) 20,3% (59) 100,0% (290)O izbiri uèbenika je odloèal tudi predmetni aktiv na šoli. 51,7% (149) 48,3% (139) 100,0% (288)Pred izbiro uèbenika sem se udeležil/a študijskega sreèanja, na

katerem smo govorili tudi o uèbenikih.54,1% (157) 45,9% (133) 100,0% (290)

Uèbenik je založnik predstavil na šoli. 10,2% (29) 89,8% (256) 100,0% (285)Udeležil/a sem se založnikovega seminarja o uèbeniku. 42,3% (123) 57,7% (168) 100,0% (291)Avtorja/avtorico izbranega uèbenika sem poznal/a že preko

prejšnjih del (knjig, uèbenikov, ...).45,7% (133) 54,3% (158) 100,0% (291)

Program založbe, ki je izdala uèbenik, sem poznal/a že od prej. 75,4% (218) 24,6% (71) 100,0% (289)Za izbrani uèbenik je bila organizirana prodaja na šoli. 12,7% (36) 87,3% (247) 100,0% (283)Izbrani uèbenik je imel priložen priroènik za uèitelje. 37,9% (108) 62,1% (177) 100,0% (285)

Izbrani uèbenik je pred izborom v celoti prebralo 62,0 odstotkov uèiteljev. Izbrani uèbenik jevsebinsko z ostalimi dostopnimi uèbeniki primerjalo 90,0 odstotkov uèiteljev in cenovno le15,02 odstotkov uèiteljev. O izbiri uèbenika se je 79,7 odstotkov uèiteljev posvetovalo s kolegi,54,1 odstotkov uèiteljev se je udeležilo študijskih sreèanj z vsebino, ki se je nanašala nauèbenike in 42,3 odstotkov uèiteljev založnikovega seminarja o uèbeniku. O izbiri uèbenika jev 51,7 odstotkih primerov odloèal tudi predmetni aktiv na šoli. Uèitelji so ob izbiri uèbenika v45,7 odstotkih primerov poznali avtorja uèbenika preko njegovih prejšnjih del in programzaložbe v 75,1 odstotkih primerov. Založniki so na šolah predstavili 10,2 odstotkov uèbenikovin organizirali prodajo na šoli za 12,7 odstotkov uèbenikov. Med izbranimi uèbeniki jih je imelo37,9 odstotkov priložen priroènik za uèitelje.

4.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika

1

Podobno so povpreèja izraèunana v podpoglavjih 12.2.1., 13.2.1., 14.2.1. in 15.2.1. (trditve so oznaèene z

zvezdico tudi v podpoglavjih).

278

V tabeli 10 so prikazana izraèunana povpreèja pri dejavnikih, ki lahko vplivajo na izbirouèbenika zgodovine. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost1, da dejavnik sploh ni imel vpliva in vrednost 5, da je dejavnik zelo vplival na izbiro uèbenika.Ob izraèunanih povpreèjih je prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja in razpršenost teh odgovorov (standardni odklon).Pri dejavnikih, ki so oznaèeni z zvezdico, so upoštevani samo tisti odgovori uèiteljev, pri katerihje okolišèina, ki je lahko vplivala na izbiro uèbenika, bila tudi prisotna (torej, da je o izbiriuèbenika odloèal predmetni aktiv na šoli, da se je uèitelj udeležil študijskega sreèanja, da jezaložnik uèbenik predstavil na šoli, da se je uèitelj udeležil založnikovega seminarja in da jeuèbenik imel priložen priroènik za uèitelje) .1

Tabela 10: dejavniki pri izbiri uèbenikadejavnik število odgovorov povpreèje standardni odklon

Cena uèbenika. 270 1,89 0,92*Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje. 104 3,73 1,17Èas veljavnosti potrditve uèbenika. 271 3,18 1,30Videz in podoba uèbenika. 284 3,72 1,13M nenje kolegov. 283 3,36 1,17*Odloèitev predmetnega aktiva na šoli. 144 3,98 0,83*Priporoèila s študijskih sreèanj. 148 3,21 1,15*Založnikova predstavitev uèbenika na šoli. 25 3,36 0,95Vsebina uèbenika. 281 4,49 0,74*Vsebina založnikovega seminarja. 119 3,41 1,15

Na izbiro uèbenika je v najveèji meri vplivala vsebina uèbenika (povpreèje je 4,49). Slediodloèitev predmetnega aktiva na šoli (povpreèje je 3,98), uporabnost priloženega priroènikaza uèitelje (povpreèje je 3,73) in videz ter podoba uèbenika (povpreèje je 3,72). Ostali dejavnikiso imeli manjši vpliv na izbiro uèbenika. Najmanjši vpliv na izbiro uèbenika je sicer imela cenauèbenika (povpreèje je 1,89).

5. Oblikovanost uèbenika

V tabeli 11 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o oblikovanosti uèbenika. Osnovaza povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži invrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je prikazano tudi številoodgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja in razpršenost teh odgovorov (standardniodklon).

Tabela 11: oblikovanost uèbenikatrditev število odgovorov povpreèje standardni odklon

Podoba uèbenika izraža namen predmeta. 295 4,020

Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi. 294 4,000

Organiziranost poglavij po temah in sklopih prispeva k

uspešnemu doseganju predvidenih ciljev.295 4,07

0

Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih) elementov

uèbenika podpira uspešno doseganje ciljev.293 4,18

0

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije, grafi,

tabele,...) dopolnjuje besedilo v uèbeniku.298 4,37

0

trditev število odgovorov povpreèje standardni odklon

279

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje, podèrtave,…)

poglavij, naslovov, podnaslovov, opredelitev,... prispeva k veèji

razumljivosti uèbenika.

298 4,050

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika. 294 4,260

Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k preglednosti

uèbenika.297 3,92

0

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razm ik

prispevata k preglednosti uèbenika.297 3,81

0

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave) uèbenika je

primeren stopnji izobraževanja.296 3,83

0

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo. 296 4,190

Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za uporabo. 294 4,160

Uèbenik je narejen brez slovniènih napak. 287 3,910

Besedilo uèbenika je jasno in natanèno. 296 3,960

V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija. 296 4,010

Uèitelji so precej dobro ocenili oblikovanost izbranih uèbenikov zgodovine. Uèitelji se sicernajbolj strinjajo s trditvami, da slikovno gradivo dopolnjuje besedilo v èlanku (povpreèje je4,37), da slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika (povpreèje je 4,26), da je tiskkvaliteten in primeren za uporabo (povpreèje je 4,19), da organizacija besedilnih in slikovnih(nebesedilnih) elementov uèbenika podpira uspešno doseganje ciljev (povpreèje je 4,18) in daje uporabljeni papir kvaliteten in primeren za uporabo (povpreèje je 4,16). Uèitelji se najmanjstrinjajo s trditvama, da uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razmik prispevatak preglednosti uèbenika (povpreèje je 3,81) in da je format uèbenika primeren stopnjiizobraževanja (povpreèje je 3,83).

6. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka

V tabeli 12 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri naèrtovanjupouka. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da trditevsploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je prikazanotudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja in razpršenost teh odgovorov(standardni odklon).

Tabela 12: vloga uèbenika pri naèrtovanju poukatrditev število odgovorov povpreèje standardni odklon

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave

na pouk.299 4,20

0

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju razliènih metod in oblik

dela pri pouku (npr. projektno delo, terensko delo,

laboratorijsko delo,...).

299 3,740

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju dom aèega dela za

uèence/dijake.299 3,83

0

Uèbenik m i je v pom oè pri pripravi preizkusov znanja. 297 3,980

Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem gradivu

uporabljati tudi druga uèna sredstva.298 3,83

0

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno izobraževanje. 297 2,331

280

Uèitelji precej pozitivno ocenjujejo vlogo uèbenika pri naèrtovanju pouka. Strinjajo se, da jimje uèbenik v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave na pouk (povpreèje je 4,20), pripripravi preizkusov znanja (povpreèje je 3,98), pri naèrtovanju domaèega dela za uèence/dijake(povpreèje je 3,83) in pri naèrtovanju razliènih metod in oblik dela pri pouku (povpreèje je3,74). Uèitelji se tudi precej strinjajo, da uèbenika ne morejo uporabljati samostojno oziroma,da morajo ob uèbeniku uporabljati tudi druga uèna sredstva (povpreèje je 3,83). Se pa uèiteljine strinjajo s trditvijo, da rabijo za uporabo gradiva dodatno izobraževanje (povpreèje je 2,33).

7. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

V tabeli 13 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri izvajanjupouka. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da trditevsploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je prikazanotudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja in razpršenost teh odgovorov(standardni odklon).

Tabela 13: vloga uèbenika pri izvajanju poukatrditev število odgovorov povpreèje standardni odklon

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne vsebujejo

napak.292 3,97

0

Obseg uèbenika mi pom aga pri doseganju ciljev v èasu, ki je na

voljo.295 3,64

0

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno. 294 3,950

Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti, spoznanj,

procesov so v gradivu predstavljene pregledno.297 3,90

0

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter izkušnje

uèencev/dijakov.294 3,64

0

Uèbenik uèencem/dijakom pomaga pri razvijanju razumevanja

uène snovi.299 3,99

0

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi pridobljenega

znanja.286 3,81

0

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k opazovanju pojavov. 283 3,600

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi drugih virov. 291 3,670

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju kritiènega

mišljenja.295 3,80

0

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju problemskega

razmišljanja.

2903,70

0

Uèbenik upošteva razliène spoznavne (kognitivne) uène stile

uèencev/dijakov.287 3,66

0

Vsebine uèbenika so primerne starosti uèencev/dijakov (jezik in

naèin predstavitve snovi ne pomenita ovire pri njenem

usvajanju).

297 3,850

Uèbenik spodbuja samostojno delo uèencev/dijakov z

razvijanjem vešèin za uèenje.292 3,67

0

Uèbenik pri uèencih/dijakih spodbuja vedoželjnost. 292 3,730

Uèbenik om ogoèa samopreverjanje znanja. 287 3,660

Uèbenik om ogoèa povezovanje pridobljenega znanja z znanjem

drugih predmetov.290 3,63

0

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani na

uèenèevo/dijakovo vsakdanje življenje.282 3,32

0

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno (m ama kuha, oèe

gleda televizijo ipd.)280 2,28

0

trditev število odgovorov povpreèje standardni odklon

281

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in etniènih skupin

stereotipno (Škoti so skopi, Švicarji so natanèni ipd.)283 2,12

0

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin in standardov

znanja na vseh taksonom skih ravneh.291 3,79

0

Uèbenik pomaga pri izvajanju kom unikacijskega modela pouka. 278 3,610

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka uèencev/dijakov. 285 3,530

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje zavesti o

enakopravnosti med spolom a in spoštovanju drugaènosti.274 3,80

0

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju dejstev,

dogodkov in prikazov.296 2,56

0

Uèitelji precej pozitivno vrednotijo vlogo uèbenika pri izvedbi pouka. Najbolj se strinjajo strditvami, da uèbenik uèencem/dijakom pomaga pri razvijanju razumevanja uène snovi(povpreèje je 3,99), da so opredelitve v uènem gradivu razumljive in ne vsebujejo napak(povpreèje je 3,97), da je uèna snov v gradivu predstavljena postopno (povpreèje je 3,95) in daso predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti, spoznanj, procesov v gradivu predstavljenepregledno (povpreèje je 3,90). Uèitelji se med vsemi pozitivnimi trditvami najmanj strinjajos trditvijo, da so uporabljeni primeri v uènem gradivu vezani na uèenèevo/dijakovo vsakdanježivljenje (povpreèje je 3,32). Uèitelji se sicer ne strinjajo s trditvami, da uèbenik prikazuje vlogospolov stereotipno (povpreèje je 2,28), da uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih inetniènih skupin stereotipno (povpreèje je 2,12) in da je v uèbeniku pretiran poudarek naprikazovanju dejstev, dogodkov in prikazov (povpreèje je 2,56).

8. Odzivi uèencev/dijakov

V tabeli 14 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o odzivih uèencev v osnovnihšolah in o odzivih dijakov v gimnazijah. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateripomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Obizraèunanih povpreèjih je prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja in razpršenost teh odgovorov (standardni odklon).

Tabela 14: odzivi uèencev/dijakovtrditev število odgovorov povpreèje standardni odklon

Uèenci/dijaki lahko uèbenik uporabljajo samostojno. 299 3,990

Uèenci/dijaki sprašujejo o vsebinah iz uèbenika. 297 3,68 0,76Uèenci/dijaki potrebujejo dodatna navodila za uporabo

uèbenika.297 2,81 0,89

Naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega znanja se

zdijo uèencem /dijakom razum ljive.291 3,62 0,73

Uèitelji zgodovine se precej strinjajo s trditvami, da lahko uèenci/dijaki uèbenik uporabljajosamostojno (povpreèje je 3,99), da uèenci dijaki sprašujejo o vsebinah iz uèbenika (povpreèjeje 3,68) in da se zdijo naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega znanjauèencem/dijakom razumljive (povpreèje je 3,62). Uèitelji se sicer ne strinjajo s trditvijo, dapotrebujejo uèenci/ dijaki dodatna navodila za uporabo uèbenika (povpreèje je 2,81), vendarto nestrinjanje ni preveè izrazito.

9. Zastopanost vsebin v uèbeniku

282

V tabeli 15 so predstavljeni odgovori uèiteljev na vprašanja o zastopanosti posameznih vsebin(vrste zgodovine) v uèbenikih. Ker gre za štiristopenjsko lestvico (na kateri predstavlja vrednost1, da vsebina sploh ni zastopana in vrednost 4, da je vsebina zastopana v preveliki meri) so, obizraèunanih povpreèjih v zadnjem stolpcu tabele, prikazani tudi odgovori uèiteljev poposameznih kategorijah. V tabeli je, ob prikazanih odstotkih oziroma povpreèjih, v oklepajihprikazano tudi število odgovorov (n).

Tabela 15: zastopanost vsebin v uèbeniku

vsebinasploh ni

zastopana (n)

zastopana je v

premajhni

meri (n)

zastopana je v

primerni meri

(n)

zastopana je v

preveliki meri

(n)

skupaj (n) povpreèje (n)

Politièna zgodovina. 1,3% (4) 0,7% (2) 86,6% (259) 11,4% (34) 100,0% (299) 3,08 (299)Vojaška zgodovina. 1,3% (4) 3,4% (10) 87,9% (261) 7,4% (22) 100,0% (297) 3,01 (297)

Družbena zgodovina. 0,3% (1) 14,8% (44) 83,9% (250) 1,0% (3)100,0%

(298)2,86 (298)

Kulturna zgodovina. 0,0% (0) 24,2% (72) 73,5% (219) 2,3% (7)100,0%

(298)2,78 (298)

Gospodarska zgodovina. 0,3% (1) 10,4% (31) 86,6% (258) 2,7% (8)100,0%

(298)2,92 (298)

Zgodovina religij. 4,4% (13) 29,3% (86) 65,6% (193) 0,7% (2) 100,0% (294) 2,63 (294)Zgodovina vsakdanjega

življenja.0,3% (1) 31,2% (93) 66,4% (198) 2,0% (6)

100,0%(298)

2,70 (298)

Integralni zgodovinski

pristop (preplet vseh sfer

zgodovine).

4,1% (12) 31,0% (91) 63,9% (188) 1,0% (3) 100,0% (294) 2,62 (294)

Obèa zgodovina. 0,7% (2) 1,7% (5) 88,9% (263) 8,8% (26) 100,0% (296) 3,06 (296)Slovenska zgodovina. 0,3% (1) 23,3% (69) 75,0% (222) 1,4% (4) 100,0% (296) 2,77 (296)

Uèitelji so mnenja, da so v uèbenikih zgodovine najbolj zastopana politièna zgodovina(povpreèje je 3,08), obèa zgodovina (povpreèje je 3,06) in vojaška zgodovina (povpreèje je3,01). Da je v uèbeniku zastopana v preveliki meri politièna zgodovina meni 11,4 odstotkov vsehuèiteljev, da je v preveliki meri zastopana obèa zgodovina 8,8 odstotkov uèiteljev in da je vpreveliki meri zastopana vojaška zgodovina 7,4 odstotkov uèiteljev. Uèitelji so mnenja, da je vuèbenikih zgodovine najmanj zastopan integralni zgodovinski pristop (povpreèje je 2,62), kottudi zgodovina religij (povpreèje je 2,63) in zgodovina vsakdanjega življenja (povpreèje je 2,70).

10. Zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

V tabeli 16 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o zastopanosti posameznihvsebin (vrste zgodovine) v uèbenikih zgodovine v prihodnje. Osnova za povpreèja jepetstopenjska lestvica, na kateri predstavlja vrednost 1 popolno nestrinjanje in vrednost 5popolno strinjanje s trditvijo. Ob izraèunanih povpreèjih je prikazano tudi število odgovorov,ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja in razpršenost teh odgovorov (standardni odklon).

Tabela 16: zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

trditev število odgovorov povpreèjestandardni

odklon

Uèbeniki morajo imeti poudarek na politièni zgodovini. 291 2,700

Uèbeniki morajo imeti poudarek na vojaški zgodovini. 291 2,480

Uèbeniki morajo imeti poudarek na družbeni zgodovini. 290 3,760

Uèbeniki morajo imeti poudarek na kulturni zgodovini. 290 3,77 0

trditev število odgovorov povpreèjestandardni

odklon

283

Uèbeniki morajo imeti poudarek na gospodarski zgodovini. 291 3,470

Uèbeniki morajo imeti poudarek na pravni zgodovini. 290 2,660

Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini religij. 287 3,000

Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini vsakdanjega

življenja.290 4,01

0

Uèbeniki morajo imeti poudarek na integralnem zgodovinskem

pristopu (preplet vseh sfer zgodovine).294 4,36

0

Uèbeniki morajo imeti poudarek na obèi zgodovini. 290 3,450

Uèbeniki morajo imeti poudarek na slovenski zgodovini. 293 4,020

Uèitelji se v najveèji meri strinjajo s trditvami, da mora biti v prihodnje v uèbenikih zgodovinepoudarjen integralni zgodovinski pristop (povpreèje je 4,36), da mora biti poudarjenaslovenska zgodovina (povpreèje je 4,02) in da mora biti poudarjena zgodovina vsakdanjegaživljenja (povpreèje je 4,01). Uèitelji se ne strinjajo s trditvami, da morajo imeti uèbenikizgodovine poudarek na vojaški zgodovini (povpreèje je 2,48), da morajo imeti poudarek napravni zgodovini (povpreèje je 2,66) in da morajo imeti poudarek na politièni zgodovini(povpreèje je 2,70).

11. Predstavitev vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

V tabeli 17 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o predstavitvi vsebin v uèbenikihzgodovine v prihodnje. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri predstavljavrednost 1 popolno nestrinjanje in vrednost 5 popolno strinjanje s trditvijo. Ob izraèunanihpovpreèjih je prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja inrazpršenost teh odgovorov (standardni odklon).

Tabela 17: predstavitev vsebin v uèbenikih v prihodnje

trditev število odgovorov povpreèjestandardni

odklon

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za zgodovino

pom embnih dejstev.294 4,12

0

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za zgodovino

pom embnih datum ov.293 3,04

0

Snov v uèbenikih mora biti predstavljena v obliki zgodbe. 292 3,220

Uèbeniki morajo omogoèati uèencem /dijakom , da lahko snov brez

težav umestijo v èas in prostor.295 4,49

0

Uèbeniki morajo omogoèati uèencem /dijakom , da lahko snov brez

težav um estijo v zgodovinske procese.293 4,46

0

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi pomembnih

zgodovinskih osebnosti.294 3,44

0

Uèbeniki morajo pomembnejše dogodke, pojave in procese tudi

razložiti z veè zornih kotov.295 4,39

0

Uèitelji se zelo strinjajo s trditvami, da morajo uèbeniki omogoèati uèencem/dijakom, da lahkosnov brez težav umestijo v èas in prostor (povpreèje je 4,49) in v zgodovinske procese(povpreèje je 4,46), da morajo uèbeniki pomembnejše dogodke, pojave in procese tudi razložitiz veè zornih kotov (povpreèje je 4,39), ter da morajo uèbeniki imeti poudarek na predstavitviza zgodovino pomembnih dejstev (povpreèje je 4,12). Uèitelji se v nekoliko manjši meri strinjajo

284

s trditvami, da morajo uèbeniki imeti poudarek na predstavitvi pomembnih zgodovinskihosebnosti (povpreèje je 3,44), da mora biti snov v uèbenikih predstavljena v obliki zgodbe(povpreèje je 3,22) in da morajo uèbeniki imeti poudarek na predstavitvi za zgodovinopomembnih datumov (povpreèje je 3,04); pri slednji trditvi je sicer povpreèje praktièno enakosrednji vrednosti 3, zato ne moremo veè govoriti o strinjanju s trditvijo.

12. Razlike glede na vrsto šole

V tem poglavju so prikazane razlike v odgovorih uèiteljev, glede na vrsto šole v kateri pouèujejo(razlike med osnovno šolo in gimnazijo).

12.1. Druga uporabljana uèna gradiva

V tabeli 18 so predstavljeni odgovori uèiteljev na vprašanje, ali ob izbranem uèbeniku zgodovineuporabljajo tudi druga uèna sredstva, glede na vrsto šole. V tabeli so predstavljeni deleži tistihuèiteljev, ki doloèeno uèno gradivo uporabljajo (odgovori »da«).

Tabela 18: druga uporabljana uèna gradiva glede na vrsto šoleuèno gradivo osnovna šola (n) gimnazija (n) skupaj (n)

delovni zvezek 78,8% (189) 59,6% (31) 75,3% (220)atlas 88,3% (212) 76,9% (40) 86,3% (252)drugo 40,8% (98) 53,8% (28) 43,2% (126)

Število vseh odgovorov: 292.

Uèitelji v osnovni šoli uporabljajo v veèji meri kot uèitelji v gimnaziji delovni zvezek in atlas.Uèitelji v gimnaziji so v nekoliko veè primerih odgovorili, da uporabljajo druga uèna gradiva(CD-ji, prosojnice, …).

12.2. Postopek izbire uèbenika

V tabeli 19 so prikazani odgovori uèiteljev na vprašanja o izvedbi doloèenih aktivnosti predsamo izbiro uèbenika zgodovine in o okolišèinah v katerih so izbirali uèbenik zgodovine, gledena vrsto šole. V tabeli so predstavljeni deleži odgovorov »da«. V stolpcu, kjer je predstavljenoštevilo vseh odgovorov, pa so upoštevani tudi odgovori »ne«.

Tabela 19: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na vrsto šole

aktivnost/okolišèinaosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n)

število vseh

odgovorov× (sig.)

2

Uèbenik sem pred izborom prebral/a v celoti. 63,6% (147) 54,7% (29) 62,0% (176) 284 1,46 (0,228)Izbrani uèbenik sem vsebinsko primerjal/a z

ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine.92,4% (219) 79,6% (43) 90,0% (262) 291 8,00 (0,005)

Izbrani uèbenik sem cenovno primerjal/a z

ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine.16,1% (38) 11,3% (6) 15,2% (44) 289 0,77 (0,381)

O izbiri uèbenika sem se posvetoval/a s kolegi. 76,7% (181) 92,6% (50) 79,7% (231) 290 6,85 (0,009)O izbiri uèbenika je odloèal tudi predmetni

aktiv na šoli.44,4% (104) 83,3% (45) 51,7% (149)

26,57288(0,000)

Pred izbiro uèbenika sem se udeležil/a

študijskega sreèanja, na katerem smo govorili

tudi o uèbenikih.

57,6% (136) 38,9% (21) 54,1% (157) 290 6,22 (0,013)

Uèbenik je založnik predstavil na šoli. 10,4% (24) 9,3% (5) 10,2% (29) 285 0,06 (0,805)Udeležil/a sem se založnikovega seminarja o

uèbeniku.47,7% (113) 18,5% (10) 42,3% (123) 291

15,33(0,000)

Avtorja/avtorico izbranega uèbenika sem

poznal/a že preko prejšnjih del (knjig,

uèbenikov, ...).

42,2% (100) 61,1% (33) 45,7% (133) 291 6,34 (0,012)

aktivnost/okolišèinaosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n)

število vseh

odgovorov× (sig.)2

285

Program založbe, ki je izdala uèbenik, sem

poznal/a že od prej.76,3% (180) 71,7% (38) 75,4% (218) 289 0,49 (0,485)

Za izbrani uèbenik je bila organizirana

prodaja na šoli.11,7% (27) 17,0% (9) 12,7% (36) 283 1,07 (0,302)

Izbrani uèbenik je imel priložen priroènik za

uèitelje.43,1% (100) 15,1% (8) 37,9% (108) 285

14,38(0,000)

Med skupino uèiteljev, ki pouèujejo v osnovnih šolah in skupino uèiteljev, ki pouèujejo vgimnazijah, prihaja pri postopku izbire uèbenika do precej velikih razlik. Izbrani uèbenik so vveè primerih vsebinsko primerjali z ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine uèitelji v osnovnišoli, o izbiri uèbenika so se v veè primerih posvetovali s kolegi uèitelji v gimnazijah, o izbiriuèbenika je v veè primerih odloèal tudi predmetni aktiv na šoli v gimnazijah, pred izbirouèbenika so se v veè primerih udeležili študijskega sreèanja, kot tudi založnikovega seminarja,uèitelji osnovnih šol, avtorja/avtorico izbranega uèbenika so v veè primerih že poznali prekoprejšnjih del uèitelji v gimnazijah in da je izbrani uèbenik imel priložen priroènik za uèitelje,so v veè primerih odgovorili uèitelji osnovnih šol. Med obema skupinama uèiteljev prihaja dorazlik v odgovorih tudi pri drugih vprašanjih, vendar te razlike niso tako zelo izrazite in tudi nestatistièno znaèilne.

12.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika

V tabeli 20 so prikazana izraèunana povpreèja pri dejavnikih, ki lahko vplivajo na izbirouèbenika zgodovine, glede na vrsto šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, nakateri pomeni vrednost 1, da dejavnik sploh ni imel vpliva in vrednost 5, da je dejavnik zelovplival na izbiro uèbenika. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi številoodgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 20: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na vrsto šoledejavnik osnovna šola (n) gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Cena uèbenika. 1,96 (222) 1,56 (48) 1,89 (270) 7,49 (0,007)*Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje. 3,85 (96) 2,25 (8) 3,73 (104) 15,96 (0,000)Èas veljavnosti potrditve uèbenika. 3,29 (224) 2,62 (47) 3,18 (271) 11,01 (0,001)Videz in podoba uèbenika. 3,85 (235) 3,12 (49) 3,72 (284) 17,66 (0,000)M nenje kolegov. 3,30 (233) 3,62 (50) 3,36 (283) 3,03 (0,083)*Odloèitev predmetnega aktiva na šoli. 4,02 (100) 3,89 (44) 3,98 (144) 0,79 (0,376)*Priporoèila s študijskih sreèanj. 3,14 (129) 3,68 (19) 3,21 (148) 3,78 (0,054)Vsebina uèbenika. 4,48 (231) 4,54 (50) 4,49 (281) 0,23 (0,635)*Vsebina založnikovega seminarja. 3,50 (109) 2,40 (10) 3,41 (119) 9,10 (0,003)

Na izbiro uèbenika v osnovnih šolah je v veèji meri kot v gimnazijah vplivala cena uèbenika,uporabnost priloženega priroènika za uèitelje, èas veljavnosti potrditve uèbenika, videz inpodoba uèbenika, ter vsebina založnikovega seminarja. V gimnazijah je veèji vpliv kot vosnovnih šolah imelo mnenje kolegov in priporoèila s študijskih sreèanj. Odloèitevpredmetnega aktiva na šoli in vsebina uèbenika sta glede na vrsto šole imela približno enakvpliv.

12.3. Oblikovanost uèbenika

V tabeli 21 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o oblikovanosti uèbenika, gledena vrsto šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da

286

trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je voklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 21: oblikovanost uèbenika glede na vrsto šole

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Podoba uèbenika izraža namen predmeta. 4,04 (242) 3,91 (53) 4,02 (295) 1,78 (0,184)Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi. 4,05 (241) 3,75 (53) 4,00 (294) 7,99 (0,005)Organiziranost poglavij po temah in sklopih prispeva k

uspešnemu doseganju predvidenih ciljev.4,12 (243) 3,85 (52) 4,07 (295) 7,48 (0,007)

Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih) elementov

uèbenika podpira uspešno doseganje ciljev.4,22 (242) 3,98 (51) 4,18 (293) 7,56 (0,006)

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije, grafi,

tabele,...) dopolnjuje besedilo v uèbeniku.4,40 (245) 4,25 (53) 4,37 (298) 3,47 (0,064)

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje, podèrtave,…)

poglavij, naslovov, podnaslovov, opredelitev,... prispeva k

veèji razumljivosti uèbenika.

4,10 (245) 3,81 (53) 4,05 (298) 5,20 (0,023)

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika. 4,30 (242) 4,06 (52) 4,26 (294) 6,57 (0,011)Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k preglednosti

uèbenika.3,96 (244) 3,74 (53) 3,92 (297) 3,97 (0,047)

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razm ik

prispevata k preglednosti uèbenika.3,86 (244) 3,62 (53) 3,81 (297) 4,08 (0,044)

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave) uèbenika je

primeren stopnji izobraževanja.3,85 (243) 3,72 (53) 3,83 (296) 1,28 (0,258)

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo. 4,22 (243) 4,04 (53) 4,19 (296) 4,64 (0,032)Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za uporabo. 4,19 (241) 4,06 (53) 4,16 (294) 2,16 (0,143)Uèbenik je narejen brez slovniènih napak. 3,93 (234) 3,85 (53) 3,91 (287) 0,55 (0,458)Besedilo uèbenika je jasno in natanèno. 3,98 (243) 3,87 (53) 3,96 (296) 0,90 (0,344)V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija. 4,01 (243) 3,98 (53) 4,01 (296) 0,10 (0,751)

Oblikovanost uèbenika bolj pozitivno kot uèitelji v gimnazijah ocenjujejo uèitelji v osnovnihšolah. Povpreèja so pri skupini uèiteljev, ki pouèujejo v osnovni šoli, veèja pri vseh trditvah, kise nanašajo na oblikovanost uèbenika. Uèitelji zgodovine v osnovni šoli, se opazno bolj kotuèitelji v gimnaziji strinjajo s trditvami, da podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi, daorganiziranost poglavij po temah in sklopih prispeva k uspešnemu doseganju predvidenihciljev, da organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih) elementov uèbenika podpirauspešno doseganje ciljev, da slikovno gradivo dopolnjuje besedilo v uèbeniku, da postavitev inoznaèevanje poglavij, naslovov, podnaslovov, opredelitev,... prispeva k veèji razumljivostiuèbenika, da slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika, da izbrana tipologija invelikosti èrk prispevata k preglednosti uèbenika, da uporabljena širina stolpca, dolžina vrsticin njihov razmik prispevata k preglednosti uèbenika in da je tisk kvaliteten in primeren zauporabo.

12.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka

V tabeli 22 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri naèrtovanjupouka, glede na vrsto šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomenivrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanihpovpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja (n).

Tabela 22: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na vrsto šole

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju letne in sprotne

priprave na pouk.4,23 (245) 4,04 (54) 4,20 (299) 4,42 (0,036)

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

287

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju razliènih metod in

oblik dela pri pouku (npr. projektno delo, terensko delo,

laboratorijsko delo,...).

3,83 (245) 3,35 (54) 3,74 (299) 16,67 (0,000)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju dom aèega dela za

uèence/dijake.3,87 (245) 3,61 (54) 3,83 (299) 4,11 (0,043)

Uèbenik m i je v pom oè pri pripravi preizkusov znanja. 4,03 (243) 3,78 (54) 3,98 (297) 5,70 (0,018)Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem gradivu

uporabljati tudi druga uèna sredstva.3,82 (244) 3,87 (54) 3,83 (298) 0,16 (0,694)

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno izobraževanje. 2,33 (243) 2,33 (54) 2,33 (297) 0,00 (0,978)

Uèitelji v osnovnih šolah se bolj kot uèitelji v gimnazijah strinjajo s trditvami, da jim je uèbenikv pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave na pouk, da jim je v pomoè pri naèrtovanjurazliènih metod in oblik dela pri pouku, da jim je v pomoè pri naèrtovanju domaèega dela zauèence/dijake in da jim je v pomoè pri pripravi preizkusov znanja. Pri trditvah, da morajo zauresnièevanje ciljev predmeta ob uènem gradivu uporabljati tudi druga uèna sredstva in da zauporabo gradiva potrebujejo dodatno izobraževanje, med obema skupinama uèiteljev neprihaja do razlik.

12.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

V tabeli 23 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri izvajanjupouka, glede na vrsto šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomenivrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanihpovpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja (n).

Tabela 23: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na vrsto šole

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne vsebujejo

napak.3,98 (239) 3,91 (53) 3,97 (292) 0,62 (0,432)

Obseg uèbenika mi pom aga pri doseganju ciljev v èasu, ki je

na voljo.3,68 (242) 3,45 (53) 3,64 (295) 2,75 (0,098)

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno. 4,00 (240) 3,70 (54) 3,95 (294) 9,64 (0,002)Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti, spoznanj,

procesov so v gradivu predstavljene pregledno.3,93 (243) 3,74 (54) 3,90 (297) 2,68 (0,103)

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter izkušnje

uèencev/dijakov.3,66 (241) 3,51 (53) 3,64 (294) 2,15 (0,144)

Uèbenik uèencem/dijakom pomaga pri razvijanju

razumevanja uène snovi.4,00 (246) 3,91 (53) 3,99 (299) 1,34 (0,248)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi pridobljenega

znanja.3,86 (235) 3,63 (51) 3,81 (286) 4,20 (0,041)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k opazovanju pojavov. 3,68 (234) 3,27 (49) 3,60 (283) 11,89 (0,001)Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi drugih virov. 3,69 (239) 3,56 (52) 3,67 (291) 0,88 (0,348)Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju kritiènega

mišljenja.3,83 (241) 3,65 (54) 3,80 (295) 2,87 (0,091)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju problemskega

razmišljanja.3,75 (236) 3,50 (54) 3,70 (290) 4,19 (0,041)

Uèbenik upošteva razliène spoznavne (kognitivne) uène stile

uèencev/dijakov.3,70 (233) 3,48 (54) 3,66 (287) 3,86 (0,050)

Vsebine uèbenika so primerne starosti uèencev/dijakov (jezik

in naèin predstavitve snovi ne pomenita ovire pri njenem3,87 (243) 3,72 (54) 3,85 (297) 1,75 (0,187)

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

288

usvajanju).

Uèbenik spodbuja samostojno delo uèencev/dijakov z

razvijanjem vešèin za uèenje.3,73 (239) 3,42 (53) 3,67 (292) 6,41 (0,012)

Uèbenik pri uèencih/dijakih spodbuja vedoželjnost. 3,78 (239) 3,49 (53) 3,73 (292) 6,70 (0,010)Uèbenik om ogoèa samopreverjanje znanja. 3,74 (235) 3,27 (52) 3,66 (287) 12,87 (0,000)Uèbenik om ogoèa povezovanje pridobljenega znanja z

znanjem drugih predmetov.3,68 (236) 3,41 (54) 3,63 (290) 5,13 (0,024)

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani na

uèenèevo/dijakovo vsakdanje življenje.3,38 (231) 3,04 (51) 3,32 (282) 6,03 (0,015)

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno (m ama kuha, oèe

gleda televizijo ipd.)2,31 (228) 2,13 (52) 2,28 (280) 1,76 (0,186)

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in etniènih

skupin stereotipno (Škoti so skopi, Švicarji so natanèni ipd.)2,16 (230) 1,98 (53) 2,12 (283) 1,76 (0,185)

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin in

standardov znanja na vseh taksonom skih ravneh.3,86 (239) 3,48 (52) 3,79 (291) 10,19 (0,002)

Uèbenik pomaga pri izvajanju komunikacijskega modela

pouka.3,68 (227) 3,29 (51) 3,61 (278) 10,60 (0,001)

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka

uèencev/dijakov.3,56 (233) 3,38 (52) 3,53 (285) 2,08 (0,150)

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje zavesti o

enakopravnosti med spolom a in spoštovanju drugaènosti.3,86 (228) 3,50 (46) 3,80 (274) 9,29 (0,003)

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju dejstev,

dogodkov in prikazov.2,55 (242) 2,61 (54) 2,56 (296) 0,21 (0,645)

Uèitelji v osnovnih šolah ocenjujejo vlogo uèbenika pri pouku bolj pozitivno kot uèitelji vgimnazijah. Razen trditve, da je v uèbeniku pretiran poudarek na prikazovanju dejstev,dogodkov in prikazov, so vsa izraèunana povpreèja veèja pri uèiteljih osnovne šole. Ti uèiteljise bolj strinjajo s trditvami, da jim obseg uèbenika pomaga pri doseganju ciljev v èasu, ki je navoljo, da je uèna snov v gradivu predstavljena postopno, da so predstavitve novih pojmov,definicij, zakonitosti, spoznanj, procesov v gradivu predstavljene pregledno, da uèbenikspodbuja uèence/dijake k uporabi pridobljenega znanja, da uèbenik spodbuja uèence/dijakek opazovanju pojavov, da uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju kritiènega mišljenja, dauèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju problemskega razmišljanja, da uèbenik upoštevarazliène spoznavne (kognitivne) uène stile uèencev/dijakov, da uèbenik spodbuja samostojnodelo uèencev/dijakov z razvijanjem vešèin za uèenje, da uèbenik pri uèencih/dijakih spodbujavedoželjnost, da uèbenik omogoèa samopreverjanje znanja, da uèbenik omogoèa povezovanjepridobljenega znanja z znanjem drugih predmetov, da so uporabljeni primeri v uènem gradivuvezani na uèenèevo/dijakovo vsakdanje življenje, da uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev,vsebin in standardov znanja na vseh taksonomskih ravneh, da uèbenik pomaga pri izvajanjukomunikacijskega modela pouka in da besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje zavesti oenakopravnosti med spoloma in spoštovanju drugaènosti. Pri ostalih trditvah med obemaskupinama uèiteljev ne prihaja do opaznejših razlik.

12.6. Odzivi uèencev/dijakov

V tabeli 24 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o odzivih uèencev oziromadijakov, glede na vrsto šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomenivrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanihpovpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja (n).

Tabela 24: odzivi uèencev/dijakov glede na vrsto šole

289

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèenci/dijaki lahko uèbenik uporabljajo samostojno. 4,04 (245) 3,76 (54) 3,99 (299) 7,33 (0,007)Uèenci/dijaki sprašujejo o vsebinah iz uèbenika. 3,70 (243) 3,59 (54) 3,68 (297) 0,80 (0,372)Uèenci/dijaki potrebujejo dodatna navodila za uporabo

uèbenika.2,83 (244) 2,75 (53) 2,81 (297) 0,30 (0,587)

Naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega znanja se

zdijo uèencem /dijakom razum ljive.3,64 (239) 3,48 (52) 3,62 (291) 2,18 (0,141)

Uèitelji, ki pouèujejo v osnovnih šolah, se bolj kot uèitelji, ki pouèujejo v gimnazijah, strinjajos tem, da lahko uèenci/dijaki uèbenik uporabljajo samostojno. Uèitelji v osnovnih šolah se sicertudi bolj strinjajo z ostalimi trditvami o odzivih uèencev/dijakov, vendar te razlike niso izrazite.

12.7. Zastopanost vsebin v uèbeniku

V tabeli 25 so predstavljena izraèunana povpreèja ocen uèiteljev o zastopanosti posameznihvsebin (vrste zgodovine) v uèbenikih, glede na vrsto šole. Osnova za izraèun povpreèij ještiristopenjska lestvica na kateri predstavlja vrednost 1, da vsebina sploh ni zastopana invrednost 4, da je vsebina zastopana v preveliki meri. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajihprikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 25: zastopanost vsebin v uèbeniku glede na vrsto šole

vsebinaosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Politièna zgodovina. 3,06 (245) 3,19 (54) 3,08 (299) 4,37 (0,038)Vojaška zgodovina. 3,00 (243) 3,06 (54) 3,01 (297) 0,72 (0,396)Družbena zgodovina. 2,87 (244) 2,78 (54) 2,86 (298) 2,67 (0,103)Kulturna zgodovina. 2,79 (244) 2,74 (54) 2,78 (298) 0,51 (0,475)Gospodarska zgodovina. 2,94 (244) 2,81 (54) 2,92 (298) 4,98 (0,026)Zgodovina religij. 2,61 (241) 2,72 (53) 2,63 (294) 1,60 (0,208)Zgodovina vsakdanjega življenja. 2,71 (244) 2,67 (54) 2,70 (298) 0,31 (0,580)Integralni zgodovinski pristop (preplet vseh sfer zgodovine). 2,65 (240) 2,48 (54) 2,62 (294) 3,73 (0,055)Obèa zgodovina. 3,04 (242) 3,13 (54) 3,06 (296) 2,69 (0,102)Slovenska zgodovina. 2,77 (242) 2,78 (54) 2,77 (296) 0,01 (0,942)

Uèitelji v osnovnih šolah ocenjujejo, da je v njihovih uèbenikih zgodovine veè gospodarske indružbene zgodovine ter veè integralnega zgodovinskega pristopa, medtem ko so uèitelji vgimnazijah mnenja, da je v njihovih uèbenikih veè politiène in obèe zgodovine. Pri zastopanostiostalih vsebin med obema skupinama uèiteljev ni veèjih razlik.

12.8. Zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

V tabeli 26 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o zastopanosti posameznihvsebin (vrste zgodovine) v uèbenikih zgodovine v prihodnje, glede na vrsto šole. Osnova zapovpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri predstavlja vrednost 1 popolno nestrinjanje invrednost 5 popolno strinjanje s trditvijo. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazanotudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 26: zastopanost vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje glede na vrsto šole

290

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèbeniki morajo imeti poudarek na politièni zgodovini. 2,65 (238) 2,92 (53) 2,70 (291) 3,86 (0,050)Uèbeniki morajo imeti poudarek na vojaški zgodovini. 2,50 (238) 2,38 (53) 2,48 (291) 0,92 (0,340)Uèbeniki morajo imeti poudarek na družbeni zgodovini. 3,79 (237) 3,60 (53) 3,76 (290) 2,35 (0,126)Uèbeniki morajo imeti poudarek na kulturni zgodovini. 3,81 (237) 3,58 (53) 3,77 (290) 2,80 (0,096)Uèbeniki morajo imeti poudarek na gospodarski zgodovini. 3,46 (238) 3,53 (53) 3,47 (291) 0,31 (0,579)Uèbeniki morajo imeti poudarek na pravni zgodovini. 2,61 (237) 2,87 (53) 2,66 (290) 5,61 (0,018)Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini religij. 2,98 (234) 3,08 (53) 3,00 (287) 0,45 (0,501)Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini vsakdanjega

življenja.4,07 (238) 3,73 (52) 4,01 (290) 6,35 (0,012)

Uèbeniki morajo imeti poudarek na integralnem

zgodovinskem pristopu (preplet vseh sfer zgodovine).4,35 (241) 4,43 (53) 4,36 (294) 0,63 (0,429)

Uèbeniki morajo imeti poudarek na obèi zgodovini. 3,49 (237) 3,30 (53) 3,45 (290) 1,84 (0,176)Uèbeniki morajo imeti poudarek na slovenski zgodovini. 4,05 (239) 3,89 (54) 4,02 (293) 1,26 (0,263)

Uèitelji v osnovnih šolah so mnenja, da morajo imeti uèbeniki zgodovine v prihodnje poudarekna kulturni zgodovini in na zgodovini vsakdanjega življenja, medtem ko so uèitelji v gimnazijahmnenja, da morajo imeti uèbeniki zgodovine v prihodnje poudarek na politièni in na pravnizgodovini. Uèitelji v osnovnih šolah se tudi nekoliko bolj strinjajo s trditvama, da morajouèbeniki zgodovine v prihodnje imeti poudarek na družbeni, na obèi in slovenski zgodovini. Prizastopanosti ostalih vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje, med obema skupinama uèiteljevni veèjih razlik.

12.9. Predstavitev vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje

V tabeli 27 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o predstavitvi vsebin v uèbenikihzgodovine v prihodnje, glede na vrsto šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, nakateri predstavlja vrednost 1 popolno nestrinjanje in vrednost 5 popolno strinjanje s trditvijo.Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeniza izraèun povpreèja (n).

Tabela 27: predstavitev vsebin v uèbenikih v prihodnje glede na vrsto šole

trditevosnovna šola

(n)gimnazija (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za zgodovino

pom embnih dejstev.4,16 (240) 3,93 (54) 4,12 (294) 5,36 (0,021)

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za zgodovino

pom embnih datum ov.3,07 (240) 2,92 (53) 3,04 (293) 0,95 (0,331)

Snov v uèbenikih mora biti predstavljena v obliki zgodbe. 3,29 (239) 2,89 (53) 3,22 (292) 8,21 (0,004)Uèbeniki morajo omogoèati uèencem/dijakom, da lahko snov

brez težav umestijo v èas in prostor.4,49 (241) 4,48 (54) 4,49 (295) 0,01 (0,918)

Uèbeniki morajo omogoèati uèencem/dijakom, da lahko snov

brez težav um estijo v zgodovinske procese.4,47 (239) 4,43 (54) 4,46 (293) 0,26 (0,608)

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi pomembnih

zgodovinskih osebnosti.3,47 (240) 3,28 (54) 3,44 (294) 2,16 (0,143)

Uèbeniki morajo pom embnejše dogodke, pojave in procese

tudi razložiti z veè zornih kotov.4,39 (241) 4,41 (54) 4,39 (295) 0,06 (0,809)

Uèitelji v osnovnih šolah so bolj kot uèitelji v gimnazijah mnenja, da morajo imeti uèbenikizgodovine v prihodnje poudarek na predstavitvi za zgodovino pomembnih dejstev in da morabiti snov v uèbenikih predstavljena v obliki zgodbe. Uèitelji zgodovine v osnovni šoli se tudinekoliko bolj strinjajo s trditvama, da morajo uèbeniki imeti poudarek na za zgodovinopomembnih datumov in da morajo imeti uèbeniki poudarek na predstavitvi pomembnihzgodovinskih osebnosti. Pri ostalih predstavitvah vsebin v uèbenikih zgodovine v prihodnje,med obema skupinama uèiteljev ni veèjih razlik.

291

13. Razlike glede na razred osnovne šole

V tem poglavju so podrobneje prikazani odgovori uèiteljev, ki pouèujejo v osnovni šoli in sicerglede na razred v katerem uporabljajo izbrani uèbenik. Odgovori uèiteljev so prikazani gledena 7., 8. in 9. razred osnovne šole.

13.1. Druga uporabljana uèna gradiva

V tabeli 28 so predstavljeni odgovori uèiteljev na vprašanje, ali ob izbranem uèbenikuzgodovine uporabljajo tudi druga uèna sredstva, glede na razred osnovne šole. V tabeli sopredstavljeni deleži tistih uèiteljev, ki doloèeno uèno gradivo uporabljajo (odgovori »da«).

Tabela 28: druga uporabljana uèna gradiva glede na razred osnovne šoleuèno gradivo 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n)

delovni zvezek 74,1% (60) 75,5% (37) 83,7% (72) 78,2% (169)atlas 88,9% (72) 93,9% (46) 87,2% (75) 89,4% (193)drugo 43,2% (35) 28,6% (14) 46,5% (40) 41,2% (89)

Število vseh odgovorov: 216.

Uèitelji v osnovni šoli ob uèbeniku zgodovine najbolj pogosto uporabljajo delovni zvezek v 9.razredu in atlas v 8. razredu. Ugotovljene razlike v uporabi obeh navedenih gradiv so sicer gledena razred minimalne. Prihaja pa do odstopanja pri uporabi drugih gradiv v 8. razredu, saj v temrazredu uèitelji druga gradiva (CD-ji, prosojnice,…) uporabljajo v izrazito manjši meri.

13.2. Postopek izbire uèbenika

V tabeli 29 so prikazani odgovori uèiteljev na vprašanja o izvedbi doloèenih aktivnosti predsamo izbiro uèbenika zgodovine in o okolišèinah v katerih so izbirali uèbenik zgodovine, gledena razred osnovne šole. V tabeli so predstavljeni deleži odgovorov »da«. V stolpcu, kjer jepredstavljeno število vseh odgovorov, pa so upoštevani tudi odgovori »ne«.

Tabela 29: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na razred osnovne šole

aktivnost/okolišèina 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n)število vseh

odgovorov× (sig.)

2

Uèbenik sem pred izborom

prebral/a v celoti.59,7% (46) 68,2% (30) 62,8% (54) 62,8% (130) 207 0,85 (0,652)

Izbrani uèbenik sem vsebinsko

prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.

96,1% (74) 87,8% (43) 95,4% (83)93,9%(200)

213 4,22 (0,121)

Izbrani uèbenik sem cenovno

prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.

10,4% (8) 14,9% (7) 21,6% (19) 16,0% (34) 212 3,89 (0,143)

O izbiri uèbenika sem se

posvetoval/a s kolegi.70,1% (54) 85,4% (41) 77,0% (67) 76,4% (162) 212 3,86 (0,145)

O izbiri uèbenika je odloèal tudi

predmetni aktiv na šoli.46,8% (36) 43,5% (20) 39,8% (35) 43,1% (91) 211 0,82 (0,664)

Pred izbiro uèbenika sem se

udeležil/a študijskega sreèanja, na

katerem smo govorili tudi o

uèbenikih.

64,9% (50) 57,4% (27) 51,1% (45) 57,5% (122) 212 3,20 (0,202)

Uèbenik je založnik predstavil na

šoli.11,8% (9) 6,4% (3) 8,2% (7) 9,1% (19) 208 1,18 (0,554)

Udeležil/a sem se založnikovega

seminarja o uèbeniku.46,2% (36) 34,0% (16) 54,5% (48) 46,9% (100) 213 5,20 (0,074)

aktivnost/okolišèina 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n)število vseh

odgovorov× (sig.)2

292

Avtorja/avtorico izbranega

uèbenika sem poznal/a že preko

prejšnjih del (knjig, uèbenikov, ...).

36,8% (28) 44,9% (22) 42,0% (37) 40,8% (87) 213 0,89 (0,641)

Program založbe, ki je izdala

uèbenik, sem poznal/a že od prej.78,9% (60) 68,8% (33) 79,5% (70) 76,9% (163) 212 2,32 (0,314)

Za izbrani uèbenik je bila

organizirana prodaja na šoli.10,8% (8) 6,4% (3) 11,8% (10) 10,2% (21) 206 1,01 (0,605)

Izbrani uèbenik je imel priložen

priroènik za uèitelje.36,0% (27) 31,9% (15) 57,0% (49) 43,8% (91) 208

10,62(0,005)

Med odgovori uèiteljev glede aktivnosti in okolišèin pri izbiri uèbenika ne prihaja do izrazitihrazlik glede na razred, v katerem uèitelji uporabljajo izbrani uèbenik. Veèje razlike opazimo lepri udeležbi na založnikovem seminarju, tega so se v veèji meri udeležili tisti, ki so izbraliuèbenik za 9. razred in v manjši meri tisti, ki so izbrali uèbenik za 7. razred, ter pri priroènikuza uèitelje, slednjega imajo najveèkrat priloženega uèbeniki za 9. razred.

13.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika

V tabeli 30 so prikazana izraèunana povpreèja pri dejavnikih, ki lahko vplivajo na izbirouèbenika zgodovine, glede na razred osnovne šole. Osnova za povpreèja je petstopenjskalestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da dejavnik sploh ni imel vpliva in vrednost 5, da jedejavnik zelo vplival na izbiro uèbenika. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazanotudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 30: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na razred osnovne šoledejavnik 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Cena uèbenika. 1,93 (73) 1,89 (44) 2,02 (83) 1,96 (200) 0,36 (0,701)*Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje. 3,58 (26) 3,79 (14) 4,11 (47) 3,90 (87) 2,12 (0,127)Èas veljavnosti potrditve uèbenika. 3,30 (76) 3,42 (43) 3,41 (83) 3,37 (202) 0,19 (0,825)Videz in podoba uèbenika. 3,89 (80) 3,71 (48) 3,93 (84) 3,86 (212) 0,74 (0,478)M nenje kolegov. 3,21 (78) 3,64 (47) 3,19 (85) 3,30 (210) 2,56 (0,080)*Odloèitev predmetnega aktiva na šoli. 4,06 (35) 4,00 (19) 3,91 (33) 3,99 (87) 0,31 (0,733)*Priporoèila s študijskih sreèanj. 3,15 (47) 3,30 (23) 3,09 (45) 3,16 (115) 0,27 (0,765)Vsebina uèbenika. 4,46 (78) 4,48 (46) 4,51 (85) 4,48 (209) 0,07 (0,931)*Vsebina založnikovega seminarja. 3,53 (34) 3,67 (15) 3,48 (48) 3,53 (97) 0,17 (0,847)

Mnenje kolegov je najbolj vplivalo na izbiro uèbenikov za 8. razred, uporabnost priloženegapriroènika za uèitelje pa najbolj na izbiro uèbenikov za 9. razred in najmanj na izbiro uèbenikovza 7. razred. Ostali dejavniki so imeli na izbiro uèbenikov po posameznih razredih približnoenak vpliv.

13.3. Oblikovanost uèbenika

V tabeli 31 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o oblikovanosti uèbenika, gledena razred osnovne šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomenivrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanihpovpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja (n).

Tabela 31: oblikovanost uèbenika glede na razred osnovne šoletrditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Podoba uèbenika izraža namen predmeta. 4,04 (81) 4,09 (47) 4,00 (88) 4,03 (216) 0,25 (0,781)Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi. 4,10 (80) 3,90 (48) 4,05 (87) 4,03 (215) 1,42 (0,245)

trditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

293

Organiziranost poglavij po temah in sklopih

prispeva k uspešnemu doseganju predvidenih

ciljev.

4,19 (80) 3,94 (50) 4,14 (87) 4,11 (217)2,56

(0,080)

Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih)

elementov uèbenika podpira uspešno doseganje

ciljev.

4,25 (80) 4,06 (50) 4,28 (86) 4,22 (216) 2,79 (0,064)

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije,

grafi, tabele,...) dopolnjuje besedilo v uèbeniku.4,31 (81) 4,32 (50) 4,50 (88) 4,39 (219) 3,43 (0,034)

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje,

podèrtave,…) poglavij, naslovov, podnaslovov,

opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti

uèbenika.

4,11 (81) 3,76 (50) 4,23 (88) 4,08 (219) 5,03 (0,007)

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika. 4,34 (80) 4,12 (49) 4,36 (87) 4,30 (216) 2,47 (0,087)Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k

preglednosti uèbenika.4,05 (80) 3,78 (50) 3,92 (88) 3,94 (218) 1,99 (0,139)

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov

razm ik prispevata k preglednosti uèbenika.3,94 (80) 3,62 (50) 3,83 (88) 3,82 (218) 2,52 (0,083)

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave)

uèbenika je primeren stopnji izobraževanja.3,97 (79) 3,76 (50) 3,73 (88) 3,82 (217) 2,28 (0,105)

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo. 4,36 (80) 4,00 (49) 4,19 (88) 4,21 (217)6,54

(0,002)Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za

uporabo.4,27 (80) 4,02 (50) 4,16 (85) 4,17 (215) 2,93 (0,055)

Uèbenik je narejen brez slovniènih napak. 3,89 (76) 3,90 (49) 3,90 (84) 3,90 (209) 0,01 (0,995)Besedilo uèbenika je jasno in natanèno. 4,01 (79) 3,72 (50) 4,01 (88) 3,94 (217) 2,79 (0,064)V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija. 4,14 (79) 3,82 (50) 3,99 (88) 4,00 (217) 3,45 (0,033)

Pri trditvah o oblikovanosti uèbenika prihaja do veè razlik glede na razred, v katerem uèiteljiuporabljajo izbrani uèbenik. S trditvami se sicer najbolj strinjajo tisti uèitelji, ki so izbraliuèbenik za 7. ali za 9. razred. Ti uèitelji se tako najbolj strinjajo s trditvami, da organiziranostpoglavij po temah in sklopih prispeva k uspešnemu doseganju predvidenih ciljev, daorganizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih) elementov uèbenika podpira uspešnodoseganje ciljev, da slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika in da je besedilouèbenika jasno in natanèno. Uèitelji, ki so izbrali uèbenik za 7. razred, se najbolj strinjajo strditvami, da uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razmik prispevata kpreglednosti uèbenika, da je format uèbenika primeren stopnji izobraževanja, da je tiskkvaliteten in primeren za uporabo, da je uporabljeni papir kvaliteten in primeren za uporaboin da je v uèbeniku uporabljena primerna terminologija. Uèitelji, ki so izbrali uèbenik za 9.razred, se najbolj strinjajo s trditvama, da slikovno gradivo dopolnjuje besedilo v uèbeniku inda postavitev in oznaèevanje poglavij, naslovov, podnaslovov, opredelitev,... prispeva k veèjirazumljivosti uèbenika.

13.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka

V tabeli 32 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri naèrtovanjupouka, glede na razred osnovne šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateripomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Obizraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeniza izraèun povpreèja (n).

Tabela 32: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na razred osnovne šoletrditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju letne in

sprotne priprave na pouk.4,27 (81) 4,26 (50) 4,25 (88) 4,26 (219) 0,03 (0,972)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju razliènih

metod in oblik dela pri pouku (npr. projektno delo,3,78 (81) 3,74 (50) 3,95 (88) 3,84 (219) 1,57 (0,211)

trditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

294

terensko delo, laboratorijsko delo,...).

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju dom aèega

dela za uèence.3,85 (81) 3,70 (50) 4,02 (88) 3,89 (219) 2,66 (0,072)

Uèbenik m i je v pom oè pri pripravi preizkusov

znanja.3,99 (81) 3,94 (49) 4,06 (87) 4,00 (217) 0,48 (0,619)

Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem

gradivu uporabljati tudi druga uèna sredstva.3,84 (80) 3,70 (50) 3,85 (88) 3,81 (218) 0,56 (0,573)

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno

izobraževanje.2,35 (79) 2,26 (50) 2,39 (88) 2,35 (217) 0,25 (0,783)

Pri vlogi uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na razred osnovne šole ne prihaja do opaznejšihrazlik. Izjema je trditev, da je uèbenik uèitelju v pomoè pri naèrtovanju domaèega dela zauèence, s slednjo se najbolj strinjajo uèitelji, ki so izbrali uèbenik za 9. razred in najmanjuèitelji, ki so izbrali uèbenik za 8. razred.

13.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

V tabeli 33 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri izvajanjupouka, glede na razred osnovne šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateripomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Obizraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeniza izraèun povpreèja (n).

Tabela 33: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na razred osnovne šoletrditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne

vsebujejo napak.4,00 (78) 3,94 (50) 3,99 (84) 3,98 (212) 0,17 (0,844)

Obseg uèbenika mi pom aga pri doseganju ciljev v

èasu, ki je na voljo.3,76 (80) 3,51 (49) 3,56 (86) 3,62 (215) 1,60 (0,203)

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno. 4,13 (78) 3,80 (49) 3,97 (86) 3,99 (213)4,97

(0,008)Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti,

spoznanj, procesov so v gradivu predstavljene

pregledno.

4,00 (80) 3,76 (49) 3,92 (87) 3,91 (216) 1,72 (0,182)

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter

izkušnje uèencev.3,64 (80) 3,56 (50) 3,71 (85) 3,65 (215) 0,75 (0,475)

Uèbenik uèencem pomaga pri razvijanju

razumevanja uène snovi.4,07 (81) 3,90 (50) 3,95 (88) 3,99 (219) 1,84 (0,162)

Uèbenik spodbuja uèence k uporabi pridobljenega

znanja.3,80 (76) 3,63 (49) 3,96 (83) 3,83 (208) 3,53 (0,031)

Uèbenik spodbuja uèence k opazovanju pojavov. 3,61 (76) 3,52 (48) 3,76 (85) 3,65 (209) 1,95 (0,145)

Uèbenik spodbuja uèence k uporabi drugih virov. 3,49 (78) 3,46 (48) 4,01 (86) 3,69 (212)9,00

(0,000)Uèbenik spodbuja uèence k razvijanju kritiènega

mišljenja.3,69 (78) 3,68 (50) 4,09 (86) 3,85 (214)

8,69(0,000)

Uèbenik spodbuja uèence k razvijanju

problemskega razmišljanja.3,64 (75) 3,53 (49) 3,98 (86) 3,75 (210) 6,55 (0,002)

Uèbenik upošteva razliène spoznavne (kognitivne)

uène stile uèencev.3,66 (76) 3,54 (48) 3,80 (82) 3,69 (206) 2,17 (0,117)

Vsebine uèbenika so primerne starosti uèencev

(jezik in naèin predstavitve snovi ne pomenita ovire

pri njenem usvajanju).

4,14 (80) 3,76 (50) 3,69 (86) 3,87 (216)9,02

(0,000)

Uèbenik spodbuja samostojno delo uèencev z

razvijanjem vešèin za uèenje.3,76 (78) 3,67 (49) 3,72 (85) 3,72 (212) 0,15 (0,858)

Uèbenik pri uèencih spodbuja vedoželjnost. 3,84 (77) 3,59 (49) 3,83 (86) 3,78 (212) 2,00 (0,138)Uèbenik om ogoèa samopreverjanje znanja. 3,79 (77) 3,54 (48) 3,75 (83) 3,72 (208) 1,34 (0,265)Uèbenik om ogoèa povezovanje pridobljenega

znanja z znanjem drugih predmetov.3,55 (76) 3,59 (49) 3,83 (84) 3,67 (209) 3,07 (0,049)

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani na 3,25 (73) 3,08 (48) 3,63 (84) 3,37 (205) 7,62 (0,001)

trditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

295

uèenèevo vsakdanje življenje.

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno (m am a

kuha, oèe gleda televizijo ipd.)2,32 (75) 2,34 (47) 2,19 (81) 2,27 (203) 0,65 (0,525)

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in

etniènih skupin stereotipno (Škoti so skopi, Švicarji

so natanèni ipd.)

2,16 (74) 2,12 (49) 2,07 (82) 2,12 (205) 0,20 (0,819)

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin in

standardov znanja na vseh taksonom skih ravneh.3,85 (78) 3,80 (49) 3,93 (85) 3,87 (212) 0,54 (0,587)

Uèbenik pom aga pri izvajanju kom unikacijskega

modela pouka.3,62 (73) 3,54 (46) 3,74 (81) 3,65 (200) 1,16 (0,317)

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka

uèencev.3,51 (77) 3,54 (48) 3,56 (81) 3,53 (206) 0,09 (0,917)

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje

zavesti o enakopravnosti med spoloma in

spoštovanju drugaènosti.

3,74 (72) 3,76 (49) 4,05 (81) 3,87 (202)4,87

(0,009)

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju

dejstev, dogodkov in prikazov.2,48 (80) 2,80 (50) 2,47 (85) 2,55 (215)

3,04(0,050)

Uèitelji, ki so izbrali uèbenik za 7. razred, se najbolj strinjajo s trditvama, da je uèna snov vgradivu predstavljena postopno in da so vsebine uèbenika primerne starosti uèencev. Uèitelji,ki so izbrali uèbenik za 9. razred, se najbolj strinjajo s trditvami, da uèbenik spodbuja uèencek uporabi pridobljenega znanja, da uèbenik spodbuja uèence k uporabi drugih virov, da uèbenikspodbuja uèence k razvijanju kritiènega mišljenja, da uèbenik spodbuja uèence k razvijanjuproblemskega razmišljanja, da uèbenik omogoèa povezovanje pridobljenega znanja z znanjemdrugih predmetov, da so uporabljeni primeri v uènem gradivu vezani na uèenèevo vsakdanježivljenje in da besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje zavesti o enakopravnosti medspoloma in spoštovanju drugaènosti. Uèitelji, ki so izbrali uèbenik za 8. razred, se najboljstrinjajo s trditvijo, da je v uèbeniku pretiran poudarek na prikazovanju dejstev, dogodkov inprikazov. Pri ostalih trditvah o vlogi uèbenika pri izvajanju pouka, glede na razred osnovne šole,ne prihaja do opaznejših razlik.

13.6. Odzivi uèencev

V tabeli 34 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o odzivih uèencev, glede narazred osnovne šole. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjihje v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 34: odzivi uèencev glede na razred osnovne šoletrditev 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèenci lahko uèbenik uporabljajo samostojno. 4,16 (81) 3,86 (50) 4,03 (87) 4,04 (218) 3,01 (0,051)Uèenci sprašujejo o vsebinah iz uèbenika. 3,78 (79) 3,64 (50) 3,67 (87) 3,70 (216) 0,71 (0,493)Uèenci potrebujejo dodatna navodila za uporabo

uèbenika.2,85 (81) 2,92 (49) 2,75 (87) 2,82 (217) 0,69 (0,505)

Naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega

znanja se zdijo uèencem razum ljive.3,76 (79) 3,49 (49) 3,65 (84) 3,66 (212) 1,99 (0,140)

Da lahko uèenci uèbenik uporabljajo samostojno, se uèitelji najbolj strinjajo za uèbenike za 7.razred in najmanj za uèbenike za 8. razred. Da se zdijo naloge za utrjevanje in preverjanjepridobljenega znanja uèencem razumljive, se prav tako uèitelji najbolj strinjajo za uèbenike za7. razred in najmanj za uèbenike za 8. razred. Pri ostalih dveh trditvah o odzivih uèencev neprihaja do izrazitejših razlik glede na razred, za katerega je izbrani uèbenik namenjen.

13.7. Zastopanost vsebin v uèbeniku

296

V tabeli 35 so predstavljena izraèunana povpreèja ocen uèiteljev o zastopanosti posameznihvsebin (vrste zgodovine) v uèbenikih, glede na razred osnovne šole. Osnova za izraèun povpreèijje štiristopenjska lestvica na kateri predstavlja vrednost 1, da vsebina sploh ni zastopana invrednost 4, da je vsebina zastopana v preveliki meri. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajihprikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 35: zastopanost vsebin v uèbeniku glede na razred osnovne šolevsebina 7. razred (n) 8. razred (n) 9. razred (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Politièna zgodovina. 3,00 (80) 3,16 (50) 3,16 (88) 3,10 (218) 6,15 (0,003)Vojaška zgodovina. 2,95 (79) 3,04 (50) 3,09 (87) 3,03 (216) 3,95 (0,021)Družbena zgodovina. 2,96 (80) 2,76 (50) 2,86 (87) 2,88 (217) 4,86 (0,009)Kulturna zgodovina. 2,85 (80) 2,72 (50) 2,75 (87) 2,78 (217) 1,46 (0,234)Gospodarska zgodovina. 2,91 (79) 2,94 (50) 2,97 (88) 2,94 (217) 0,51 (0,603)Zgodovina religij. 2,76 (79) 2,64 (50) 2,41 (86) 2,59 (215) 7,91 (0,000)Zgodovina vsakdanjega življenja. 2,72 (80) 2,66 (50) 2,69 (87) 2,70 (217) 0,26 (0,771)Integralni zgodovinski pristop (preplet vseh sfer

zgodovine).2,61 (79) 2,64 (50) 2,69 (84) 2,65 (213) 0,44 (0,647)

Obèa zgodovina. 2,99 (77) 3,08 (50) 3,09 (88) 3,05 (215) 2,40 (0,093)Slovenska zgodovina. 2,68 (77) 2,82 (50) 2,85 (88) 2,78 (215) 3,55 (0,031)

Politièna zgodovina je najbolj zastopana v uèbenikih za 8. in 9. razred, vojaška zgodovinanajbolj v uèbenikih za 9. razred in najmanj v uèbenikih za 7. razred, družbena zgodovina jenajbolj zastopana v uèbenikih za 7. razred in najmanj v uèbenikih za 8. razred, zgodovina religijje najbolj zastopana v uèbenikih za 7. razred in najmanj v uèbenikih za 9. razred, obèazgodovina je najbolj zastopana v 8. in 9. razredu in slovenska zgodovina prav tako v 8. in 9.razredu. Pri zastopanosti ostalih vsebin ne prihaja do izrazitejših razlik glede na razred osnovnešole.

14. Razlike glede na založbo

V tem poglavju so prikazane razlike v odgovorih uèiteljev, glede na založbo, ki je založila izbraniuèbenik.

14.1. Druga uporabljana uèna gradiva

V tabeli 36 so predstavljeni odgovori uèiteljev na vprašanje, ali ob izbranem uèbenikuzgodovine uporabljajo tudi druga uèna sredstva, glede na založbo, ki je založila izbrani uèbenik.V tabeli so predstavljeni deleži tistih uèiteljev, ki doloèeno uèno gradivo uporabljajo (odgovori»da«).

Tabela 36: druga uporabljana uèna gradiva glede na založbouèno gradivo 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n)

delovni zvezek 67,0% (65) 76,2% (99) 85,9% (55) 75,3% (219)atlas 87,6% (85) 85,4% (111) 87,5% (56) 86,6% (252)drugo 37,1% (36) 49,2% (64) 40,6% (26) 43,3% (126)

Število vseh odgovorov: 291.

Uporaba atlasa je glede na založbo, ki je založila uèbenik praktièno ista. Do razlik prihajapredvsem pri uporabi delovnega zvezka, saj uèitelji ob uèbeniku 3. založbe uporabljajo delovni

297

zvezek v 85,9 odstotkih primerov, ob uèbenikih 2. založbe v 76,2 odstotkih primerov in obuèbenikih 1. založbe v 67,0 odstotkih primerov. Nekoliko veèja je tudi uporaba drugih uènihgradiv (CD-ji, prosojnice, …) ob uèbenikih 2. založbe.

14.2. Postopek izbire uèbenika

V tabeli 37 so prikazani odgovori uèiteljev na vprašanja o izvedbi doloèenih aktivnosti predsamo izbiro uèbenika zgodovine in o okolišèinah v katerih so izbirali uèbenik zgodovine, gledena založbo, ki je založila izbrani uèbenik. V tabeli so predstavljeni deleži odgovorov »da«. Vstolpcu, kjer je predstavljeno število vseh odgovorov, pa so upoštevani tudi odgovori »ne«.

Tabela 37: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na založbo

aktivnost/okolišèina 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n)število vseh

odgovorov× (sig.)2

Uèbenik sem pred izborom prebral/a

v celoti.57,7% (56) 66,7% (82) 60,3% (38) 62,2% (176) 283 1,96 (0,375)

Izbrani uèbenik sem vsebinsko

prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.

84,7% (83) 89,7% (113) 98,5% (65) 90,0% (261) 290 8,36 (0,015)

Izbrani uèbenik sem cenovno

prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.

13,3% (13) 14,4% (18) 20,0% (13) 15,3% (44) 288 1,50 (0,472)

O izbiri uèbenika sem se posvetoval/a

s kolegi.77,6% (76) 81,1% (103) 79,7% (51) 79,6% (230) 289 0,43 (0,807)

O izbiri uèbenika je odloèal tudi

predmetni aktiv na šoli.61,2% (60) 50,8% (63) 40,0% (26) 51,9% (149) 287 7,16 (0,028)

Pred izbiro uèbenika sem se udeležil/a

študijskega sreèanja, na katerem sm o

govorili tudi o uèbenikih.

50,0% (49) 55,6% (70) 58,5% (38) 54,3% (157) 289 1,26 (0,532)

Uèbenik je založnik predstavil na šoli. 13,3% (13) 8,1% (10) 9,7% (6) 10,2% (29) 284 1,64 (0,441)Udeležil/a sem se založnikovega

seminarja o uèbeniku.27,8% (27) 39,4% (50) 69,7% (46) 42,4% (123) 290

29,04(0,000)

Avtorja/avtorico izbranega uèbenika

sem poznal/a že preko prejšnjih del

(knjig, uèbenikov, ...).

54,1% (53) 43,7% (55) 36,4% (24) 45,5% (132) 290 5,31 (0,070)

Program založbe, ki je izdala uèbenik,

sem poznal/a že od prej.81,3% (78) 72,2% (91) 72,7% (48) 75,3% (217) 288 2,71 (0,258)

Za izbrani uèbenik je bila organizirana

prodaja na šoli.15,8% (15) 12,9% (16) 7,9% (5) 12,8% (36) 282 2,10 (0,350)

Izbrani uèbenik je imel priložen

priroènik za uèitelje.27,8% (27) 21,3% (26) 83,1% (54) 37,7% (107) 284

74,97(0,000)

Pri opravljenih aktivnostih oziroma okolišèinah ob izbiri uèbenika obstaja nekaj razlik gledena založbo, ki je založila uèbenik. Uèitelji so z ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovinevsebinsko najveèkrat primerjali izbrane uèbenike 3. založbe, predmetni aktiv na šoli je odloèalnajveèkrat takrat, ko so bili izbrani uèbeniki 1. založbe, uèitelji so se najveèkrat udeležiliseminarja o uèbeniku, ki ga je pripravila 3. založba, uèitelji so pred izbiro najveèkrat poznaliavtorja, ki je izdal izbrani uèbenik pri 1. založbi in najveèkrat je imel priloženi priroènik zauèitelje uèbenik, ki ga je izdala 3. založba.

14.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika

V tabeli 38 so prikazana izraèunana povpreèja pri dejavnikih, ki lahko vplivajo na izbirouèbenika zgodovine, glede na založbo, ki je založila izbrani uèbenik. Osnova za povpreèja jepetstopenjska lestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da dejavnik sploh ni imel vpliva in vrednost

298

5, da je dejavnik zelo vplival na izbiro uèbenika. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajihprikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 38: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na založbodejavnik 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Cena uèbenika. 1,90 (86) 1,85 (121) 1,95 (62) 1,89 (269) 0,24 (0,784)*Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje. 3,15 (26) 3,50 (24) 4,11 (53) 3,73 (103) 7,21 (0,001)Èas veljavnosti potrditve uèbenika. 3,25 (89) 3,03 (118) 3,37 (63) 3,18 (270) 1,52 (0,221)Videz in podoba uèbenika. 3,47 (93) 3,70 (125) 4,12 (65) 3,72 (283) 6,62 (0,002)M nenje kolegov. 3,40 (94) 3,41 (122) 3,20 (66) 3,36 (282) 0,82 (0,441)*Odloèitev predmetnega aktiva na šoli. 3,91 (58) 4,08 (60) 3,88 (26) 3,98 (144) 0,82 (0,444)*Priporoèila s študijskih sreèanj. 3,36 (45) 3,27 (66) 2,92 (37) 3,21 (148) 1,66 (0,194)Vsebina uèbenika. 4,37 (91) 4,54 (124) 4,58 (65) 4,50 (280) 1,93 (0,147)*Vsebina založnikovega seminarja. 2,88 (26) 3,43 (47) 3,70 (46) 3,41 (119) 4,41 (0,014)

Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje, videz in podoba uèbenika ter vsebinazaložnikovega seminarja so najbolj vplivali na izbiro uèbenikov 3. založbe in najmanj na izbirouèbenikov 1. založbe. Priporoèila s študijskih sreèanj so nekoliko bolj vplivala na izbirouèbenikov 1. založbe in nekoliko manj na izbiro uèbenikov 3. založbe ter vsebina uèbenikanekoliko manj na izbiro uèbenikov 1. založbe.

14.3. Oblikovanost uèbenika

V tabeli 39 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o oblikovanosti uèbenika, gledena založbo, ki je založila izbrani uèbenik. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, nakateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Obizraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeniza izraèun povpreèja (n).

Tabela 39: oblikovanost uèbenika glede na založbotrditev 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Podoba uèbenika izraža namen predmeta. 3,92 (98) 4,04 (130) 4,12 (66) 4,02 (294) 1,92 (0,149)Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi. 3,79 (97) 4,02 (129) 4,25 (67) 4,00 (293) 8,97 (0,000)Organiziranost poglavij po temah in sklopih

prispeva k uspešnemu doseganju predvidenih

ciljev.

3,92 (98) 4,12 (130) 4,23 (66) 4,07 (294) 4,71 (0,010)

Organizacija besedilnih in slikovnih

(nebesedilnih) elementov uèbenika podpira

uspešno doseganje ciljev.

4,05 (97) 4,18 (130) 4,35 (65) 4,18 (292) 5,65 (0,004)

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike,

fotografije, grafi, tabele,...) dopolnjuje besedilo v

uèbeniku.

4,23 (99) 4,37 (131) 4,58 (67) 4,37 (297) 8,95 (0,000)

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje,

podèrtave,…) poglavij, naslovov, podnaslovov,

opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti

uèbenika.

3,85 (99) 3,96 (131) 4,51 (67) 4,05 (297) 14,88 (0,000)

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti

uèbenika.4,06 (97) 4,28 (129) 4,49 (67) 4,26 (293) 10,39 (0,000)

Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k

preglednosti uèbenika.3,68 (99) 4,03 (130) 4,07 (67) 3,92 (296) 8,28 (0,000)

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in

njihov razm ik prispevata k preglednosti

uèbenika.

3,64 (99) 3,91 (130) 3,90 (67) 3,81 (296) 4,06 (0,018)

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave)

uèbenika je primeren stopnji izobraževanja.3,81 (98) 3,90 (130) 3,73 (67) 3,83 (295) 1,09 (0,338)

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo. 4,06 (98) 4,22 (130) 4,31 (67) 4,19 (295) 4,40 (0,013)Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za

uporabo.4,04 (99) 4,22 (130) 4,23 (64) 4,16 (293) 3,38 (0,035)

trditev 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

299

Uèbenik je narejen brez slovniènih napak. 3,89 (96) 3,90 (126) 3,97 (64) 3,91 (286) 0,29 (0,748)Besedilo uèbenika je jasno in natanèno. 3,75 (99) 3,98 (129) 4,21 (67) 3,96 (295) 8,15 (0,000)V uèbeniku je uporabljena primerna

terminologija.3,86 (99) 4,07 (129) 4,10 (67) 4,01 (295) 4,02 (0,019)

Pri trditvah, ki se nanašajo na oblikovanost uèbenika, prihaja do razlik glede na založbo priskoraj vseh trditvah. Uèitelji so pri skoraj vseh trditvah podali najnižje ocene uèbenikom, ki jihje založila 1. založba in pri skoraj vseh trditvah najvišje ocene pri uèbenikih, ki jih je izdala 3.založba. Pri nekaterih trditvah imajo podobno visoka povpreèja kot uèbeniki 3. založbe tudiuèbeniki 2. založbe (gre za trditve, da izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata kpreglednosti uèbenika, da uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razmik prispevatak preglednosti uèbenika, da je uporabljeni papir kvaliteten in primeren za uporabo in da je vuèbeniku uporabljena primerna terminologija).

14.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka

V tabeli 40 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri naèrtovanjupouka, glede na založbo, ki je založila izbrani uèbenik. Osnova za povpreèja je petstopenjskalestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditevpopolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, kiso bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 40: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na založbotrditev 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju letne in

sprotne priprave na pouk.4,06 (100) 4,26 (131) 4,27 (67) 4,19 (298) 3,60 (0,029)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju razliènih

metod in oblik dela pri pouku (npr. projektno

delo, terensko delo, laboratorijsko delo,...).

3,59 (100) 3,69 (131) 4,07 (67) 3,74 (298) 8,34 (0,000)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju

dom aèega dela za uèence/dijake.3,72 (100) 3,78 (131) 4,09 (67) 3,83 (298) 4,14 (0,017)

Uèbenik m i je v pom oè pri pripravi preizkusov

znanja.3,96 (99) 3,94 (131) 4,11 (66) 3,98 (296) 1,32 (0,270)

Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob

uènem gradivu uporabljati tudi druga uèna

sredstva.

3,88 (100) 3,85 (130) 3,69 (67) 3,82 (297) 1,17 (0,312)

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno

izobraževanje.2,24 (100) 2,40 (129) 2,34 (67) 2,33 (296) 0,67 (0,513)

Uèitelji so mnenja, da so jim v najveèjo pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave napouk uèbeniki 2. in 3. založbe, da so jim pri naèrtovanju razliènih metod in oblik dela pri poukunajbolj v pomoè uèbeniki 3. založbe in da so jim pri naèrtovanju domaèega dela zauèence/dijake prav tako v najveèjo pomoè uèbeniki 3. založbe. Pri ostalih treh trditvah o vlogiuèbenika pri naèrtovanju pouka, glede na založbo ni izrazitejših razlik.

14.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

V tabeli 41 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri izvajanjupouka, glede na založbo, ki je založila izbrani uèbenik. Osnova za povpreèja je petstopenjskalestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditevpopolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, kiso bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

300

Tabela 41: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na založbotrditev 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne

vsebujejo napak.3,85 (98) 3,99 (128) 4,13 (64) 3,97 (290) 4,31 (0,014)

Obseg uèbenika mi pomaga pri doseganju ciljev

v èasu, ki je na voljo.3,59 (99) 3,66 (129) 3,66 (65) 3,63 (293) 0,22 (0,802)

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno. 3,77 (99) 4,02 (129) 4,08 (64) 3,95 (292) 6,31 (0,002)Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti,

spoznanj, procesov so v gradivu predstavljene

pregledno.

3,67 (99) 3,92 (130) 4,21 (66) 3,90 (295) 10,87 (0,000)

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter

izkušnje uèencev/dijakov.3,49 (99) 3,59 (129) 3,94 (64) 3,63 (292) 8,72 (0,000)

Uèbenik uèencem /dijakom pomaga pri

razvijanju razumevanja uène snovi.3,85 (100) 4,03 (130) 4,10 (67) 3,99 (297) 4,93 (0,008)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi

pridobljenega znanja.3,67 (96) 3,76 (123) 4,15 (65) 3,82 (284) 10,15 (0,000)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k opazovanju

pojavov.3,43 (93) 3,51 (123) 4,05 (65) 3,61 (281) 15,30 (0,000)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi

drugih virov.3,51 (97) 3,43 (127) 4,42 (65) 3,67 (289) 33,64 (0,000)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju

kritiènega mišljenja.3,68 (99) 3,62 (129) 4,35 (65) 3,80 (293) 28,37 (0,000)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju

problemskega razmišljanja.3,53 (99) 3,56 (124) 4,26 (65) 3,70 (288) 23,53 (0,000)

Uèbenik upošteva razliène spoznavne

(kognitivne) uène stile uèencev/dijakov.3,51 (98) 3,60 (124) 4,03 (63) 3,66 (285) 10,70 (0,000)

Vsebine uèbenika so primerne starosti

uèencev/dijakov (jezik in naèin predstavitve

snovi ne pomenita ovire pri njenem usvajanju).

3,75 (99) 3,89 (131) 3,92 (65) 3,85 (295) 1,45 (0,235)

Uèbenik spodbuja samostojno delo

uèencev/dijakov z razvijanjem vešèin za uèenje.3,51 (99) 3,56 (126) 4,14 (65) 3,67 (290) 14,87 (0,000)

Uèbenik pri uèencih/dijakih spodbuja

vedoželjnost.3,52 (99) 3,63 (125) 4,24 (66) 3,73 (290) 23,69 (0,000)

Uèbenik om ogoèa samopreverjanje znanja. 3,30 (97) 3,75 (125) 4,05 (63) 3,66 (285) 16,97 (0,000)Uèbenik om ogoèa povezovanje pridobljenega

znanja z znanjem drugih predmetov.3,46 (99) 3,55 (126) 4,08 (63) 3,64 (288) 13,61 (0,000)

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani

na uèenèevo/dijakovo vsakdanje življenje.3,05 (94) 3,21 (125) 3,97 (61) 3,32 (280) 23,74 (0,000)

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno

(m ama kuha, oèe gleda televizijo ipd.)2,33 (94) 2,31 (122) 2,11 (63) 2,27 (279) 1,44 (0,240)

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in

etniènih skupin stereotipno (Škoti so skopi,

Švicarji so natanèni ipd.)

2,18 (94) 2,13 (124) 2,02 (64) 2,12 (282) 0,70 (0,498)

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin

in standardov znanja na vseh taksonomskih

ravneh.

3,59 (97) 3,81 (129) 4,10 (63) 3,80 (289) 8,60 (0,000)

Uèbenik pom aga pri izvajanju kom unikacijskega

modela pouka.3,41 (93) 3,56 (122) 4,02 (61) 3,61 (276) 12,78 (0,000)

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka

uèencev/dijakov.3,32 (96) 3,57 (127) 3,78 (60) 3,53 (283) 6,85 (0,001)

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje

zavesti o enakopravnosti med spoloma in

spoštovanju drugaènosti.

3,53 (87) 3,75 (121) 4,27 (64) 3,80 (272) 21,48 (0,000)

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju

dejstev, dogodkov in prikazov.2,66 (100) 2,60 (129) 2,35 (65) 2,56 (294) 2,91 (0,056)

Uèitelji vlogo uèbenikov pri izvajanju pouka najbolj pozitivno vrednotijo pri uèbenikih, ki jihje založila 3. založba in praviloma najmanj pozitivno pri uèbenikih, ki jih je založila 1. založba(v nekaj primerih imajo uèbeniki, ki jih je založila 2. založba podobne ali nekoliko nižje ocenekot uèbeniki, ki jih je založila 1. založba).

14.6. Odzivi uèencev/dijakov

301

V tabeli 42 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o odzivih uèencev oziromadijakov, glede na založbo, ki je založila izbrani uèbenik. Osnova za povpreèja je petstopenjskalestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditevpopolnoma drži. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, kiso bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 42: odzivi uèencev/dijakov glede na založbotrditev 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèenci/dijaki lahko uèbenik uporabljajo

samostojno.3,77 (100) 4,08 (131) 4,18 (66) 4,00 (297) 8,60 (0,000)

Uèenci/dijaki sprašujejo o vsebinah iz uèbenika. 3,69 (100) 3,64 (129) 3,74 (66) 3,68 (295) 0,44 (0,644)Uèenci/dijaki potrebujejo dodatna navodila za

uporabo uèbenika.2,81 (98) 2,85 (130) 2,73 (67) 2,81 (295) 0,42 (0,657)

Naloge za utrjevanje in preverjanje

pridobljenega znanja se zdijo uèencem/dijakom

razumljive.

3,45 (95) 3,69 (128) 3,73 (66) 3,62 (289) 3,87 (0,022)

Uèitelji so mnenja, da lahko uèenci/dijaki najbolj samostojno uporabljajo uèbenike 3. založbein najmanj uèbenike 1. založbe. Po mnenju uèiteljev so naloge za utrjevanje in preverjanjepridobljenega znanja uèencem najbolj razumljive v uèbenikih 3. založbe in najmanj v uèbenikih1. založbe. Uèbeniki 2. založbe so dobili pri obeh navedenih trditvah ocene, ki so blizu ocenamuèbenikov 3. založbe. Pri ostalih dveh trditvah o odzivih uèencev/dijakov glede na založbo neprihaja do izrazitejših razlik v povpreèjih.

14.7. Zastopanost vsebin v uèbeniku

V tabeli 43 so predstavljena izraèunana povpreèja ocen uèiteljev o zastopanosti posameznihvsebin (vrste zgodovine) v uèbenikih, glede na založbo, ki je založila izbrani uèbenik. Osnovaza izraèun povpreèij je štiristopenjska lestvica na kateri predstavlja vrednost 1, da vsebina splohni zastopana in vrednost 4, da je vsebina zastopana v preveliki meri. Ob izraèunanih povpreèjihje v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 43: zastopanost vsebin v uèbeniku glede na založbovsebina 1. založba (n) 2. založba (n) 3. založba (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Politièna zgodovina. 3,12 (100) 3,02 (130) 3,15 (67) 3,08 (297) 3,07 (0,048)Vojaška zgodovina. 3,07 (99) 2,95 (130) 3,06 (66) 3,01 (295) 3,30 (0,038)Družbena zgodovina. 2,80 (100) 2,83 (130) 2,98 (66) 2,85 (296) 5,05 (0,007)Kulturna zgodovina. 2,77 (100) 2,74 (130) 2,88 (66) 2,78 (296) 2,02 (0,135)Gospodarska zgodovina. 2,91 (100) 2,88 (129) 3,00 (67) 2,92 (296) 2,49 (0,085)Zgodovina religij. 2,63 (97) 2,65 (128) 2,57 (67) 2,62 (292) 0,43 (0,648)Zgodovina vsakdanjega življenja. 2,65 (99) 2,67 (130) 2,84 (67) 2,70 (296) 3,23 (0,041)Integralni zgodovinski pristop (preplet vseh sfer

zgodovine).2,63 (99) 2,52 (128) 2,80 (65) 2,62 (292) 5,00 (0,007)

Obèa zgodovina. 3,10 (98) 3,02 (129) 3,07 (67) 3,06 (294) 1,71 (0,183)Slovenska zgodovina. 2,83 (98) 2,68 (129) 2,87 (67) 2,77 (294) 4,67 (0,010)

Politièna zgodovina je v najveèji meri zastopana v uèbenikih 1. in 3. založbe, vojaška zgodovinaprav tako v uèbenikih 1. in 3. založbe, družbena, kulturna, gospodarska zgodovina, zgodovinavsakdanjega življenja in integralni zgodovinski pristop v uèbenikih 3. založbe ter slovenska

302

zgodovina v uèbenikih 1. in 3. založbe. Pri zastopanosti zgodovine religij in obèe zgodovine meduèbeniki posameznih založb ni izrazitejših razlik.

15. Razlike glede na leta pouèevanja

V tem poglavju so prikazane razlike v odgovorih uèiteljev, glede na leta pouèevanja zgodovine.Uèitelji so bili, glede na leta pouèevanja zgodovine, razdeljeni na tri skupine: na skupinouèiteljev, ki zgodovino pouèuje od 1 do 11 let, na skupino uèiteljev, ki pouèuje zgodovino od 12do 22 let in na skupino uèiteljev, ki pouèuje zgodovino od 23 do 35 let.

15.1. Druga uporabljana uèna gradiva

V tabeli 44 so predstavljeni odgovori uèiteljev na vprašanje, ali ob izbranem uèbenikuzgodovine uporabljajo tudi druga uèna sredstva, glede na leta pouèevanja zgodovine. V tabeliso predstavljeni deleži tistih uèiteljev, ki doloèeno uèno gradivo uporabljajo (odgovori »da«).

Tabela 44: druga uporabljana uèna gradiva glede na leta pouèevanjauèno gradivo 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n)

delovni zvezek 77,4% (82) 71,6% (63) 77,1% (74) 75,5% (219)atlas 81,1% (86) 87,5% (77) 90,6% (87) 86,2% (250)drugo 48,1% (51) 34,1% (30) 44,8% (43) 42,8% (124)

Število vseh odgovorov: 290.

Uèitelji, ki pouèujejo zgodovino od 12 do 22 let, v nekoliko manjši meri uporabljajo delovnizvezek in druga uèna gradiva (CD-ji, prosojnice, …) in uèitelji, ki pouèujejo zgodovino od 1 do11 let, v nekoliko manjši meri atlas. Razlike v uporabi uènih gradiv ob izbranem uèbeniku sosicer glede na leta pouèevanja zgodovine precej majhne.

15.2. Postopek izbire uèbenika

V tabeli 45 so prikazani odgovori uèiteljev na vprašanja o izvedbi doloèenih aktivnosti predsamo izbiro uèbenika zgodovine in o okolišèinah v katerih so izbirali uèbenik zgodovine, gledena leta pouèevanja zgodovine. V tabeli so predstavljeni deleži odgovorov »da«. V stolpcu, kjerje predstavljeno število vseh odgovorov, pa so upoštevani tudi odgovori »ne«.

Tabela 45: opravljene aktivnosti in okolišèine ob izbiri uèbenika glede na leta pouèevanja

aktivnost/okolišèina 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n)število vseh

odgovorov× (sig.)2

Uèbenik sem pred izborom

prebral/a v celoti.56,4% (57) 58,1% (50) 71,6% (68) 62,1% (175) 282 5,57 (0,062)

Izbrani uèbenik sem vsebinsko

prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.

89,3% (92) 90,0% (81) 90,6% (87)90,0%(260)

289 0,09 (0,954)

Izbrani uèbenik sem cenovno

prim erjal/a z ostalim i dostopnim i

uèbeniki zgodovine.

16,5% (17) 12,2% (11) 16,0% (15) 15,0% (43) 287 0,80 (0,672)

O izbiri uèbenika sem se

posvetoval/a s kolegi.81,6% (84) 86,7% (78) 72,6% (69) 80,2% (231) 288 5,92 (0,052)

O izbiri uèbenika je odloèal tudi

predmetni aktiv na šoli.52,4% (54) 57,8% (52) 45,2% (42) 51,7% (148) 286 2,95 (0,229)

Pred izbiro uèbenika sem se 35,0% (36) 65,6% (59) 64,2% (61) 54,2% (156) 288 23,88

aktivnost/okolišèina 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n)število vseh

odgovorov× (sig.)2

303

udeležil/a študijskega sreèanja, na

katerem smo govorili tudi o

uèbenikih.

(0,000)

Uèbenik je založnik predstavil na

šoli.11,0% (11) 11,1% (10) 8,6% (8) 10,2% (29) 283 0,41 (0,815)

Udeležil/a sem se založnikovega

seminarja o uèbeniku.27,2% (28) 47,7% (42) 53,1% (52) 42,2% (122) 289 15,36 (0,000)

Avtorja/avtorico izbranega

uèbenika sem poznal/a že preko

prejšnjih del (knjig, uèbenikov, ...).

44,7% (46) 45,6% (41) 45,8% (44) 45,3% (131) 289 0,03 (0,990)

Program založbe, ki je izdala

uèbenik, sem poznal/a že od prej.60,8% (62) 85,6% (77) 81,1% (77) 75,3% (216) 287 18,32 (0,000)

Za izbrani uèbenik je bila

organizirana prodaja na šoli.16,3% (16) 13,5% (12) 7,4% (7) 12,5% (35) 281 3,60 (0,166)

Izbrani uèbenik je imel priložen

priroènik za uèitelje.36,9% (38) 35,6% (31) 41,9% (39) 38,2% (108) 283 0,87 (0,648)

Uèbenik so pred izbiro v najveè primerih prebrali v celoti uèitelji, ki zgodovino pouèujejo že dljeèasa (od 23 do 35 let), ta ista skupina uèiteljev se je sicer o izbiri uèbenika v najmanj primerihposvetovala s svojimi kolegi. Uèitelji, ki pouèujejo zgodovino od 1 do 11 let, so se pred izbironajmanj pogosto udeležili študijskih sreèanj na temo uèbenikov, kot tudi založnikovihseminarjev o uèbenikih, ta ista skupina uèiteljev je pred izbiro tudi najmanj poznala programzaložbe, ki je založila uèbenik. Pri ostalih aktivnostih oziroma okolišèinah ob izbiri uèbenikovne prihaja do izrazitih razlik glede na leta pouèevanja zgodovine, èeprav le-te niso popolnomaodsotne.

15.2.1. Dejavniki pri izbiri uèbenika

V tabeli 46 so prikazana izraèunana povpreèja pri dejavnikih, ki lahko vplivajo na izbirouèbenika zgodovine, glede na leta pouèevanja zgodovine. Osnova za povpreèja je petstopenjskalestvica, na kateri pomeni vrednost 1, da dejavnik sploh ni imel vpliva in vrednost 5, da jedejavnik zelo vplival na izbiro uèbenika. Ob izraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazanotudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèun povpreèja (n).

Tabela 46: dejavniki pri izbiri uèbenika glede na leta pouèevanjadejavnik 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Cena uèbenika. 1,89 (94) 1,80 (87) 1,97 (87) 1,89 (268) 0,66 (0,515)*Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje. 3,78 (37) 3,66 (29) 3,74 (38) 3,73 (104) 0,10 (0,907)Èas veljavnosti potrditve uèbenika. 3,27 (98) 3,16 (86) 3,06 (85) 3,17 (269) 0,58 (0,562)Videz in podoba uèbenika. 3,77 (103) 3,72 (87) 3,68 (92) 3,73 (282) 0,13 (0,879)M nenje kolegov. 3,56 (102) 3,44 (88) 3,09 (91) 3,37 (281) 4,31 (0,014)*Odloèitev predmetnega aktiva na šoli. 4,12 (52) 4,06 (52) 3,72 (39) 3,99 (143) 2,93 (0,057)*Priporoèila s študijskih sreèanj. 3,39 (36) 3,23 (56) 3,09 (55) 3,22 (147) 0,74 (0,481)Vsebina uèbenika. 4,61 (103) 4,39 (87) 4,47 (89) 4,50 (279) 2,18 (0,115)*Vsebina založnikovega seminarja. 3,43 (28) 3,38 (42) 3,42 (48) 3,41 (118) 0,02 (0,983)

Ob izbiri uèbenika je mnenje kolegov in odloèitev predmetnega aktiva na šoli v najveèji merivplivalo pri uèiteljih, ki pouèujejo zgodovino od 1 do 11 let in najmanj pri uèiteljih, ki zgodovinopouèujejo od 23 do 35 let. Vsebina uèbenika je ob izbiri uèbenika imela najveèji vpliv priuèiteljih, ki pouèujejo zgodovino od 1 do 11 let in najmanj pri uèiteljih, ki zgodovino pouèujejood 12 do 22 let. Ostali dejavniki so imeli glede na leta pouèevanja zgodovine bolj enak vpliv.

15.3. Oblikovanost uèbenika

304

V tabeli 47 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o oblikovanosti uèbenika, gledena leta pouèevanja zgodovine. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, na kateri pomenivrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Ob izraèunanihpovpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeni za izraèunpovpreèja (n).

Tabela 47: oblikovanost uèbenika glede na leta pouèevanjatrditev 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Podoba uèbenika izraža namen predmeta. 3,99 (105) 4,08 (89) 3,99 (99) 4,02 (293) 0,53 (0,589)Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi. 4,01 (104) 3,96 (89) 4,05 (99) 4,01 (292) 0,43 (0,650)Organiziranost poglavij po temah in sklopih

prispeva k uspešnemu doseganju predvidenih

ciljev.

4,08 (105) 4,04 (90) 4,11 (98) 4,08 (293) 0,24 (0,787)

Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih)

elementov uèbenika podpira uspešno doseganje

ciljev.

4,16 (105) 4,16 (90) 4,23 (96) 4,18 (291) 0,49 (0,611)

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije,

grafi, tabele,...) dopolnjuje besedilo v uèbeniku.4,41 (106) 4,34 (90) 4,36 (100) 4,37 (296) 0,35 (0,705)

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje,

podèrtave,…) poglavij, naslovov, podnaslovov,

opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti

uèbenika.

3,94 (106) 4,08 (90) 4,15 (100) 4,05 (296) 1,66 (0,193)

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika. 4,27 (104) 4,27 (89) 4,24 (99) 4,26 (292)0,06

(0,939)Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k

preglednosti uèbenika.3,82 (106) 4,02 (90) 3,98 (99) 3,94 (295) 2,08 (0,127)

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov

razm ik prispevata k preglednosti uèbenika.3,70 (106) 3,83 (90) 3,94 (99) 3,82 (295) 2,60 (0,076)

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave)

uèbenika je primeren stopnji izobraževanja.3,86 (106) 3,69 (90) 3,94 (98) 3,83 (294)

2,48(0,085)

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo. 4,20 (105) 4,14 (90) 4,22 (99) 4,19 (294) 0,47 (0,626)Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za

uporabo.4,18 (105) 4,09 (90) 4,21 (97) 4,16 (292) 1,04 (0,356)

Uèbenik je narejen brez slovniènih napak. 3,94 (102) 3,93 (89) 3,87 (94) 3,92 (285) 0,28 (0,757)Besedilo uèbenika je jasno in natanèno. 3,95 (106) 4,01 (89) 3,95 (99) 3,97 (294) 0,21 (0,810)V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija. 4,02 (105) 3,98 (90) 4,06 (99) 4,02 (294) 0,42 (0,661)

S trditvijo, da uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov razmik prispevata kpreglednosti uèbenika, se najbolj strinjajo uèitelji, ki pouèujejo zgodovino od 23 do 35 let innajmanj uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 1 do 11 let in s trditvijo, da je format uèbenikaprimeren stopnji izobraževanja najbolj uèitelji, ki pouèujejo zgodovino od 23 do 35 let innajmanj uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 12 do 22 let. Uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 1do 11 let se tudi nekoliko manj strinjajo s trditvama, da postavitev in oznaèevanje poglavij,naslovov, podnaslovov, opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti uèbenika in da izbranatipologija in velikosti èrk prispevata k preglednosti uèbenika. Pri ostalih trditvah ne prihaja doopaznejših razlik glede na leta pouèevanja zgodovine.

15.4. Vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka

V tabeli 48 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri naèrtovanjupouka, glede na leta pouèevanja zgodovine. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, nakateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Obizraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeniza izraèun povpreèja (n).

Tabela 48: vloga uèbenika pri naèrtovanju pouka glede na leta pouèevanja

305

trditev 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju letne in

sprotne priprave na pouk.4,25 (106) 4,29 (91) 4,06 (100) 4,20 (297) 3,85 (0,022)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju razliènih

metod in oblik dela pri pouku (npr. projektno delo,

terensko delo, laboratorijsko delo,...).

3,60 (106) 3,76 (91) 3,89 (100) 3,75 (297) 3,38 (0,035)

Uèbenik m i je v pom oè pri naèrtovanju dom aèega

dela za uèence/dijake.3,75 (106) 3,90 (91) 3,85 (100) 3,83 (297) 0,74 (0,478)

Uèbenik m i je v pom oè pri pripravi preizkusov

znanja.4,00 (106) 3,98 (89) 3,97 (100) 3,98 (295) 0,05 (0,951)

Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem

gradivu uporabljati tudi druga uèna sredstva.3,89 (106) 3,85 (91) 3,74 (99) 3,82 (296)

0,83(0,439)

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno

izobraževanje.2,32 (106) 2,29 (90) 2,37 (99) 2,33 (295) 0,17 (0,844)

S trditvijo, da jim je uèbenik v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne priprave na pouk, senajbolj strinjajo uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 1 do 11 let in najmanj uèitelji, ki zgodovinopouèujejo od 23 do 35 let. S trditvijo, da jim je uèbenik v pomoè pri naèrtovanju razliènih metodin oblik dela pri pouku, se najbolj strinjajo uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 23 do 35 let innajmanj uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 1 do 11 let. Pri ostalih trditvah o vlogi uèbenika prinaèrtovanju pouka ne prihaja do opaznejših razlik glede na leta pouèevanja zgodovine.

15.5. Vloga uèbenika pri izvajanju pouka

V tabeli 49 so predstavljena izraèunana povpreèja pri trditvah o vlogi uèbenika pri izvajanjupouka, glede na leta pouèevanja zgodovine. Osnova za povpreèja je petstopenjska lestvica, nakateri pomeni vrednost 1, da trditev sploh ne drži in vrednost 5, da trditev popolnoma drži. Obizraèunanih povpreèjih je v oklepajih prikazano tudi število odgovorov, ki so bili uporabljeniza izraèun povpreèja (n).

Tabela 49: vloga uèbenika pri izvajanju pouka glede na leta pouèevanjatrditev 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n) F-test (sig.)

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne

vsebujejo napak.3,95 (103) 3,99 (88) 3,98 (99) 3,97 (290) 0,10 (0,906)

Obseg uèbenika mi pom aga pri doseganju ciljev v

èasu, ki je na voljo.3,50 (105) 3,64 (90) 3,78 (98) 3,64 (293) 2,33 (0,099)

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno. 3,96 (106) 3,93 (90) 3,96 (96) 3,95 (292)0,06

(0,944)Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti,

spoznanj, procesov so v gradivu predstavljene

pregledno.

3,77 (107) 4,02 (90) 3,97 (98) 3,91 (295) 3,36 (0,036)

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter

izkušnje uèencev/dijakov.3,60 (105) 3,60 (89) 3,71 (98) 3,64 (292) 0,91 (0,405)

Uèbenik uèencem/dijakom pomaga pri razvijanju

razumevanja uène snovi.3,92 (107) 4,01 (90) 4,06 (100) 3,99 (297) 1,80 (0,167)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi

pridobljenega znanja.3,79 (102) 3,82 (88) 3,85 (94) 3,82 (284) 0,15 (0,859)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k opazovanju

pojavov.3,52 (98) 3,52 (88) 3,78 (95) 3,61 (281)

3,60(0,029)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k uporabi drugih

virov.3,53 (106) 3,63 (90) 3,85 (93) 3,66 (289) 3,10 (0,046)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju

kritiènega mišljenja.3,69 (104) 3,88 (90) 3,86 (99) 3,81 (293) 1,99 (0,139)

Uèbenik spodbuja uèence/dijake k razvijanju

problemskega razmišljanja.3,57 (103) 3,76 (89) 3,80 (96) 3,71 (288)

2,40(0,092)

Uèbenik upošteva razliène spoznavne (kognitivne)

uène stile uèencev/dijakov.3,56 (103) 3,67 (86) 3,76 (96) 3,66 (285) 1,72 (0,181)

trditev 1-11 let (n) 12-22 let (n) 23-35 let (n) skupaj (n) F-test (sig.)

306

Vsebine uèbenika so primerne starosti

uèencev/dijakov (jezik in naèin predstavitve snovi

ne pomenita ovire pri njenem usvajanju).

3,74 (107) 3,84 (91) 3,98 (97) 3,85 (295) 2,63 (0,074)

Uèbenik spodbuja samostojno delo

uèencev/dijakov z razvijanjem vešèin za uèenje.3,45 (103) 3,81 (90) 3,78 (97) 3,67 (290) 6,25 (0,002)

Uèbenik pri uèencih/dijakih spodbuja vedoželjnost. 3,52 (105) 3,80 (88) 3,91 (97) 3,73 (290) 7,31 (0,001)Uèbenik om ogoèa samopreverjanje znanja. 3,51 (102) 3,70 (88) 3,78 (95) 3,66 (285) 2,54 (0,081)Uèbenik om ogoèa povezovanje pridobljenega

znanja z znanjem drugih predmetov.3,45 (103) 3,71 (89) 3,75 (96) 3,63 (288) 4,17 (0,016)

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani na

uèenèevo/dijakovo vsakdanje življenje.3,14 (99) 3,28 (86) 3,55 (95) 3,32 (280) 5,10 (0,007)

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno (m am a

kuha, oèe gleda televizijo ipd.)2,20 (99) 2,26 (88) 2,36 (91) 2,27 (278)

0,83(0,438)

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in

etniènih skupin stereotipno (Škoti so skopi, Švicarji

so natanèni ipd.)

2,01 (97) 2,03 (90) 2,33 (95) 2,12 (282) 3,97 (0,020)

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin in

standardov znanja na vseh taksonom skih ravneh.3,73 (106) 3,78 (88) 3,91 (95) 3,80 (289) 1,40 (0,248)

Uèbenik pom aga pri izvajanju kom unikacijskega

modela pouka.3,50 (100) 3,60 (82) 3,76 (94) 3,62 (276) 2,73 (0,067)

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka

uèencev/dijakov.3,31 (104) 3,58 (83) 3,74 (96) 3,53 (283) 8,21 (0,000)

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje

zavesti o enakopravnosti med spoloma in

spoštovanju drugaènosti.

3,72 (97) 3,74 (85) 3,93 (91) 3,80 (273) 2,31 (0,101)

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju

dejstev, dogodkov in prikazov.2,58 (106) 2,57 (90) 2,53 (98) 2,56 (294) 0,08 (0,921)

Vlogo uèbenika pri izvajanju pouka praviloma najnižje ocenjujejo uèitelji, ki zgodovinopouèujejo od 1 do 11 let (v nekaj primerih so podobne ocene podali uèitelji, ki zgodovinopouèujejo od 12 do 22 let) in najvišje uèitelji, ki zgodovino pouèujejo od 23 do 35 let (tudi za toskupino uèiteljev velja, da so v nekaj primerih podobne ocene podali uèitelji, ki zgodovinopouèujejo od 12 do 22 let).

16. Priloge

• Vprašalnik za uèitelje/uèiteljice zgodovine v osnovni šoli• Vprašalnik za uèitelje/uèiteljice zgodovine v srednji šoli

307

Vprašalnik za uèitelje/uèiteljice zgodovine v osnovni šoli

Anketa o kakovosti uporabljanih uèbenikov v okviru projekta »Kvalitativna inkvantitativna analiza uèbenikov zgodovine«

Z anketo o kakovosti uporabljanih uèbenikov pri zgodovini želimo na Zavodu RS za šolstvo ugotoviti, kako

izbirate uèbenike zgodovine, kako ocenjujete njihovo oblikovanost, njihovo vlogo pri naèrtovanju pouka

in neposredni uporabi v razredu, ugotoviti želimo tudi, kakšni so odzivi uèencev ter kakšno je vaše mnenje

o vsebinskih sklopih uèbenika.

Anketni vprašalnik je namenjen vsem uèiteljem/uèiteljicam zgodovine, ki so ta predmet pouèevali tudi v

šolskem letu 2006/07.

Vaši odgovori so pomembni za izvedbo projekta in za pripravo predlogov za izboljšanje ter posodobitev

uèbenikov zgodovine. Zato vas prosimo, da pazljivo odgovorite na vprašanja.

Vprašalnik je anonimen, pridobljene podatke bomo uporabili izkljuèno za namen raziskave.

Za sodelovanje se vam zahvaljujemo.

I. PODATKI O ŠOLI IN UÈITELJU/UÈITELJICI

Iz katere statistiène regije je vaša šola? (obkrožite ustrezen odgovor)

I. Pomurska

II. Podravska

III. Koroška

IV. Savinjska

V. Zasavska

VI. Spodnjeposavska

VII. Jugovzhodna Slovenija

VIII. Osrednjeslovenska

IX. Gorenjska

X. Notranjsko-kraška

XI. Goriška

XII. Obalno-kraška

Koliko let že pouèujete zgodovino (vpišite): _________ .

II. PODATKI O UÈBENIKU

V kolikor pri svojem delu uporabljate veè uèbenikov zgodovine, po lastni presoji izberite

en uèbenik zgodovine, ki ste ga uporabljali v šolskem letu 2006/07 in v nadaljevanju

odgovarjajte samo za izbrani uèbenik.

Naslov uèbenika, ki ste ga izbrali (vpišite toèen naslov uèbenika):

_____________________________

_____________________________________________________________________________

_______________________________________________________________

308

Naziv založbe, ki je izdala izbrani uèbenik:

_____________________________________________________

_____________________________________________________________________________

_______________________________________________________________

Kdaj ste izbrali uèbenik, ki ste ga uporabljali v šolskem letu 2006/07?

1. pred zaèetkom šolskega leta 2006/07

2. pred zaèetkom šolskega leta 2005/06

3. pred zaèetkom šolskega leta 2004/05

4. pred zaèetkom šolskega leta 2003/04 ali prej

Obkrožite (dopišite) tista uèna gradiva, ki ste jih v šolskem letu 2006/07 pri pouku

uporabljali ob uèbeniku:

I. delovni zvezek

II. atlas

III. drugo: ______________________________.

III. PODATKI O RAZREDU

V katerem razredu ste uporabljali (uporabljate) uèbenik: _________.

IV. IZBIRA UÈBENIKA

Ali ste pri izbiri uèbenika opravili (oziroma so bile opravljene) naslednje aktivnosti:

da ne

Uèbenik sem pred izborom prebral/a v celoti.1

2

Izbrani uèbenik sem vsebinsko primerjal/a z ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine.1

2

Izbrani uèbenik sem cenovno primerjal/a z ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine.1

2

O izbiri uèbenika sem se posvetoval/a s kolegi.1

2

O izbiri uèbenika je odloèal tudi predmetni aktiv na šoli.1

2

Pred izbiro uèbenika sem se udeležil/a študijskega sreèanja, na katerem smo govorili

tudi o uèbenikih.1

2

Uèbenik je založnik predstavil na šoli.1

2

Udeležil/a sem se založnikovega seminarja o uèbeniku.1

2

Avtorja/avtorico izbranega uèbenika sem poznal/a že preko prejšnjih del (knjig,

uèbenikov, ...).1

2

Program založbe, ki je izdala uèbenik, sem poznal/a že od prej.1

2

Za izbrani uèbenik je bila organizirana prodaja na šoli.1

2

Izbrani uèbenik je imel priložen priroènik za uèitelje. 1

2

309

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ni vplivalo, ... , 5 – zelo je vplivalo) ocenite,

koliko so na vašo izbiro uèbenika vplivali naslednji dejavniki (v kolikor katerega od naštetih

dejavnikov ne morete oceniti, npr. niste se udeležili založnikovega seminarja, obkrožite vrednost 9):

sploh nivplivalo

ni vplivalo

niti nivplivalo -

niti jevplivalo

je vplivalozelo je

vplivalo

ne moremocenitivpliva

Cena uèbenika.1

2 3 4 5 9

Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje.1

2 3 4 5 9

Èas veljavnosti potrditve uèbenika.1

2 3 4 5 9

Videz in podoba uèbenika.1

2 3 4 5 9

Mnenje kolegov.1

2 3 4 5 9

Odloèitev predmetnega aktiva na šoli.1

2 3 4 5 9

Priporoèila s študijskih sreèanj.1

2 3 4 5 9

Založnikova predstavitev uèbenika na šoli.1

2 3 4 5 9

Vsebina uèbenika.1

2 3 4 5 9

Vsebina založnikovega seminarja.1

2 3 4 5 9

V. OBLIKOVANOST UÈBENIKA

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na izbrani uèbenik:

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnoma

drži

Podoba uèbenika izraža namen predmeta.1

2 3 4 5

Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi.1

2 3 4 5

Organiziranost poglavij po temah in sklopih prispeva k

uspešnemu doseganju predvidenih ciljev.1

2 3 4 5

Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih)

elementov uèbenika podpira uspešno doseganje ciljev.1

2 3 4 5

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije,

grafi, tabele,...) dopolnjuje besedilo v uèbeniku.1

2 3 4 5

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje,

podèrtave,…) poglavij, naslovov, podnaslovov,

opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti uèbenika.

12 3 4 5

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika.1

2 3 4 5

Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k

preglednosti uèbenika.1

2 3 4 5

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov

razmik prispevata k preglednosti uèbenika.1

2 3 4 5

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave) uèbenika je 2 3 4 51

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnoma

drži

310

primeren stopnji izobraževanja.

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo.1

2 3 4 5

Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za uporabo.1

2 3 4 5

Uèbenik je narejen brez slovniènih napak.1

2 3 4 5

Besedilo uèbenika je jasno in natanèno.1

2 3 4 5

V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija.1

2 3 4 5

VI. VLOGA PRI NAÈRTOVANJU POUKA

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na vlogo izbranega uèbenika pri naèrtovanju pouka:

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnoma

drži

Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne

priprave na pouk.1

2 3 4 5

Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju razliènih metod

in oblik dela pri pouku (npr. projektno delo, terensko

delo, laboratorijsko delo,...).

12 3 4 5

Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju domaèega dela

za uèence.1

2 3 4 5

Uèbenik mi je v pomoè pri pripravi preizkusov znanja.1

2 3 4 5

Pri naèrtovanju pouka uporabljam priroènik, ki je

dodatek k uèbeniku.1

2 3 4 5

Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem

gradivu uporabljati tudi druga uèna sredstva.1

2 3 4 5

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno izobraževanje.1

2 3 4 5

VII. VLOGA PRI IZVAJANJU POUKA

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na vlogo izbranega uèbenika pri izvajanju pouka (v

kolikor katere od naštetih trditev ne morete oceniti, obkrožite vrednost 9):

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnom

a držine morem

oceniti

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne

vsebujejo napak. 1

2 3 4 5 9

Obseg uèbenika mi pomaga pri doseganju ciljev v

èasu, ki je na voljo.1

2 3 4 5 9

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno.1

2 3 4 5 9

Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti,

spoznanj, procesov so v gradivu predstavljene

pregledno.

12 3 4 5 9

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter

izkušnje uèencev.1

2 3 4 5 9

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnom

a držine morem

oceniti

311

Uèbenik uèencem pomaga pri razvijanju

razumevanja uène snovi.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja uèence k uporabi

pridobljenega znanja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja uèence k opazovanju pojavov.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja uèence k uporabi drugih virov.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja uèence k razvijanju kritiènega

mišljenja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja uèence k razvijanju

problemskega razmišljanja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik upošteva razliène spoznavne

(kognitivne) uène stile uèencev.1

2 3 4 5 9

Vsebine uèbenika so primerne starosti uèencev

(jezik in naèin predstavitve snovi ne pomenita

ovire pri njenem usvajanju).

12 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja samostojno delo uèencev z

razvijanjem vešèin za uèenje.1

2 3 4 5 9

Uèbenik pri uèencih spodbuja vedoželjnost.1

2 3 4 5 9

Uèbenik omogoèa samopreverjanje znanja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik omogoèa povezovanje pridobljenega

znanja z znanjem drugih predmetov.1

2 3 4 5 9

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani

na uèenèevo vsakdanje življenje.1

2 3 4 5 9

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno

(mama kuha, oèe gleda televizijo ipd.)1

2 3 4 5 9

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in

etniènih skupin stereotipno (Škoti so skopi,

Švicarji so natanèni ipd.)

12 3 4 5 9

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin

in standardov znanja na vseh taksonomskih

ravneh.

12 3 4 5 9

Uèbenik pomaga pri izvajanju komunikacijskega

modela pouka.1

2 3 4 5 9

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka

uèencev.1

2 3 4 5 9

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje

zavesti o enakopravnosti med spoloma in

spoštovanju drugaènosti.

12 3 4 5 9

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju

dejstev, dogodkov in prikazov.1

2 3 4 5 9

312

VIII. ODZIVI UÈENCEV

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na odzive uèencev (v kolikor odziva uèencev niste zaznali

oziroma ga ne morete oceniti, obkrožite vrednost 9):

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnom

a držine morem

oceniti

Uèenci lahko uèbenik uporabljajo samostojno. 1 2 3 4 5 9

Uèenci sprašujejo o vsebinah iz uèbenika. 1 2 3 4 5 9

Uèenci potrebujejo dodatna navodila za uporabo

uèbenika.1 2 3 4 5 9

Naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega

znanja se zdijo uèencem razumljive.1 2 3 4 5 9

IX. UGOTOVITVE O VSEBINAH IZ UÈBENIKA

V uèbeniku so lahko prisotni poudarki na razliènih vrstah zgodovin. Kaj menite, kako so

v uèbeniku zastopane naslednje vrste zgodovin:

sploh nizastopana

zastopana je vpremajhni meri

zastopana je vprimerni meri

zastopana je vpreveliki meri

Politièna zgodovina.0

1 2 3

Vojaška zgodovina.0

1 2 3

Družbena zgodovina.0

1 2 3

Kulturna zgodovina.0

1 2 3

Gospodarska zgodovina.0

1 2 3

Zgodovina religij.0

1 2 3

Zgodovina vsakdanjega življenja.0

1 2 3

Integralni zgodovinski pristop (preplet

vseh sfer zgodovine).0

1 2 3

Uèbeniki so lahko neuravnoteženi tudi z vidika prevelikega poudarka na obèi ali slovenski

zgodovini. Kaj menite, kako sta v uèbeniku zastopani:

sploh nizastopana

zastopana je vpremajhni meri

zastopana je vprimerni meri

zastopana je vpreveliki meri

Obèa zgodovina.0

1 2 3

Slovenska zgodovina.0

1 2 3

313

X. MENJAVA UÈBENIKA

Ali v šolskem letu 2007/08 uporabljate isti uèbenik, kot v šolskem letu 2006/07?

I. da

II. ne

Èe ste odgovorili z »ne« (torej v šolskem letu 2007/08 ne uporabljate veè istega uèbenika):

vpišite toèen naslov novega uèbenika:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

__________________

in naziv založbe, ki je izdala novi uèbenik:

_____________________________________________________________________

______________________________________________________________________

___________________

XI. PREDLOGI ZA NOVE UÈBENIKE ZGODOVINE

Naslednja sklopa trditev se ne nanašata na izbrani oziroma uporabljani uèbenik, ampak na

nove uèbenike zgodovine. Zanima nas vaše mnenje o zastopanosti raznih vsebin v

uèbenikih zgodovine, ki bi bili primerni za pouèevanje predmeta v prihodnje, kakor tudi

vaše mnenje o naèinu predstavitve teh vsebin.

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, ... , 5 – popolnoma se strinjam)

ocenite, koliko se strinjate s trditvami, ki se nanašajo na zastopanost posameznih zgodovin

v uèbenikih zgodovine v prihodnje:

sploh se nestrinjam

se nestrinjam

niti se nestrinjam -

niti sestrinjam

se strinjampopolnomase strinjam

Uèbeniki morajo imeti poudarek na politièni zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na vojaški zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na družbeni zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na kulturni zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na gospodarski

zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na pravni zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini religij.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini

vsakdanjega življenja.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na integralnem

zgodovinskem pristopu (preplet vseh sfer zgodovine).1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na obèi zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na slovenski zgodovini.1

2 3 4 5

314

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, ... , 5 – popolnoma se strinjam)

ocenite, koliko se strinjate s trditvami, ki se nanašajo na predstavitev vsebin v uèbenikih

zgodovine v prihodnje:

sploh se nestrinjam

se nestrinjam

niti se nestrinjam -

niti sestrinjam

se strinjampopolnomase strinjam

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za

zgodovino pomembnih dejstev.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za

zgodovino pomembnih datumov. 1

2 3 4 5

Snov v uèbenikih mora biti predstavljena v obliki

zgodbe.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo omogoèati uèencem, da lahko snov

brez težav umestijo v èas in prostor.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo omogoèati uèencem, da lahko snov

brez težav umestijo v zgodovinske procese.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi

pomembnih zgodovinskih osebnosti.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo pomembnejše dogodke, pojave in

procese tudi razložiti z veè zornih kotov.1

2 3 4 5

315

Vprašalnik za uèitelje/uèiteljice zgodovine v srednji šoli

Anketa o kakovosti uporabljanih uèbenikov v okviru projekta »Kvalitativna inkvantitativna analiza uèbenikov zgodovine«

Z anketo o kakovosti uporabljanih uèbenikov pri zgodovini želimo na Zavodu RS za šolstvo ugotoviti, kako

izbirate uèbenike zgodovine, kako ocenjujete njihovo oblikovanost, njihovo vlogo pri naèrtovanju pouka

in neposredni uporabi v razredu, ugotoviti želimo tudi, kakšni so odzivi dijakov ter kakšno je vaše mnenje

o vsebinskih sklopih uèbenika.

Anketni vprašalnik je namenjen vsem uèiteljem/uèiteljicam zgodovine, ki so ta predmet pouèevali tudi v

šolskem letu 2006/07.

Vaši odgovori so pomembni za izvedbo projekta in za pripravo predlogov za izboljšanje ter posodobitev

uèbenikov zgodovine. Zato vas prosimo, da pazljivo odgovorite na vprašanja.

Vprašalnik je anonimen, pridobljene podatke bomo uporabili izkljuèno za namen raziskave.

Za sodelovanje se vam zahvaljujemo.

I. PODATKI O ŠOLI IN UÈITELJU/UÈITELJICI

Iz katere statistiène regije je vaša šola? (obkrožite ustrezen odgovor)

III. Pomurska

IV. Podravska

V. Koroška

VI. Savinjska

VII. Zasavska

VIII. Spodnjeposavska

IX. Jugovzhodna Slovenija

X. Osrednjeslovenska

XI. Gorenjska

XII. Notranjsko-kraška

XIII. Goriška

XIV. Obalno-kraška

Koliko let že pouèujete zgodovino (vpišite): _________ .

II. PODATKI O UÈBENIKU

V kolikor pri svojem delu uporabljate veè uèbenikov zgodovine, po lastni presoji izberite

en uèbenik zgodovine, ki ste ga uporabljali v šolskem letu 2006/07 in v nadaljevanju

odgovarjajte samo za izbrani uèbenik.

Naslov uèbenika, ki ste ga izbrali (vpišite toèen naslov uèbenika):

_____________________________

_____________________________________________________________________________

_______________________________________________________________

Naziv založbe, ki je izdala izbrani uèbenik:

_____________________________________________________

316

_____________________________________________________________________________

_______________________________________________________________

Kdaj ste izbrali uèbenik, ki ste ga uporabljali v šolskem letu 2006/07?

1. pred zaèetkom šolskega leta 2006/07

2. pred zaèetkom šolskega leta 2005/06

3. pred zaèetkom šolskega leta 2004/05

4. pred zaèetkom šolskega leta 2003/04 ali prej

Obkrožite (dopišite) tista uèna gradiva, ki ste jih v šolskem letu 2006/07 pri pouku

uporabljali ob uèbeniku:

I. delovni zvezek

II. atlas

III. drugo: ______________________________.

III. PODATKI O LETNIKU/PROGRAMU

V katerem letniku ste uporabljali (uporabljate) uèbenik: _________.

V okviru katerega vzgojno-izobraževalnega programa ste uporabljali (uporabljate)

uèbenik:

I. gimnazijsko izobraževanje

II. nižje poklicno izobraževanje

III. srednje poklicno izobraževanje

IV. srednje strokovno oz. tehniško izobraževanje

V. poklicno-tehniško izobraževanje

IV. IZBIRA UÈBENIKA

Ali ste pri izbiri uèbenika opravili (oziroma so bile opravljene) naslednje aktivnosti:

da ne

Uèbenik sem pred izborom prebral/a v celoti.1

2

Izbrani uèbenik sem vsebinsko primerjal/a z ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine.1

2

Izbrani uèbenik sem cenovno primerjal/a z ostalimi dostopnimi uèbeniki zgodovine.1

2

O izbiri uèbenika sem se posvetoval/a s kolegi.1

2

O izbiri uèbenika je odloèal tudi predmetni aktiv na šoli.1

2

Pred izbiro uèbenika sem se udeležil/a študijskega sreèanja, na katerem smo govorili

tudi o uèbenikih.1

2

Uèbenik je založnik predstavil na šoli.1

2

Udeležil/a sem se založnikovega seminarja o uèbeniku.1

2

Avtorja/avtorico izbranega uèbenika sem poznal/a že preko prejšnjih del (knjig,

uèbenikov, ...).1

2

317

Program založbe, ki je izdala uèbenik, sem poznal/a že od prej.1

2

Za izbrani uèbenik je bila organizirana prodaja na šoli.1

2

Izbrani uèbenik je imel priložen priroènik za uèitelje. 1

2

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ni vplivalo, ... , 5 – zelo je vplivalo) ocenite,

koliko so na vašo izbiro uèbenika vplivali naslednji dejavniki (v kolikor katerega od naštetih

dejavnikov ne morete oceniti, npr. niste se udeležili založnikovega seminarja, obkrožite vrednost 9):

sploh nivplivalo

ni vplivalo

niti nivplivalo -

niti jevplivalo

je vplivalozelo je

vplivalo

ne moremocenitivpliva

Cena uèbenika. 1 2 3 4 5 9

Uporabnost priloženega priroènika za uèitelje. 1 2 3 4 5 9

Èas veljavnosti potrditve uèbenika. 1 2 3 4 5 9

Videz in podoba uèbenika. 1 2 3 4 5 9

Mnenje kolegov. 1 2 3 4 5 9

Odloèitev predmetnega aktiva na šoli. 1 2 3 4 5 9

Priporoèila s študijskih sreèanj. 1 2 3 4 5 9

Založnikova predstavitev uèbenika na šoli. 1 2 3 4 5 9

Vsebina uèbenika. 1 2 3 4 5 9

Vsebina založnikovega seminarja. 1 2 3 4 5 9

V. OBLIKOVANOST UÈBENIKA

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na izbrani uèbenik:

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnoma

drži

Podoba uèbenika izraža namen predmeta.1

2 3 4 5

Podoba uèbenika spodbuja k njegovi uporabi.1

2 3 4 5

Organiziranost poglavij po temah in sklopih prispeva k

uspešnemu doseganju predvidenih ciljev.1

2 3 4 5

Organizacija besedilnih in slikovnih (nebesedilnih)

elementov uèbenika podpira uspešno doseganje ciljev.1

2 3 4 5

Slikovno gradivo (razlièni prikazi, slike, fotografije,

grafi, tabele,...) dopolnjuje besedilo v uèbeniku.1

2 3 4 5

Postavitev in oznaèevanje (senèenje, obarvanje,

podèrtave,…) poglavij, naslovov, podnaslovov,

opredelitev,... prispeva k veèji razumljivosti uèbenika.

12 3 4 5

Slikovno gradivo prispeva k preglednosti uèbenika.1

2 3 4 5

Izbrana tipologija in velikosti èrk prispevata k

preglednosti uèbenika.1

2 3 4 5

Uporabljena širina stolpca, dolžina vrstic in njihov

razmik prispevata k preglednosti uèbenika.1

2 3 4 5

Format (velikost, masa/teža, naèin vezave) uèbenika je

primeren stopnji izobraževanja. 1

2 3 4 5

Tisk je kvaliteten in primeren za uporabo. 2 3 4 51

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnoma

drži

318

Uporabljeni papir je kvaliteten in primeren za uporabo.1

2 3 4 5

Uèbenik je narejen brez slovniènih napak.1

2 3 4 5

Besedilo uèbenika je jasno in natanèno.1

2 3 4 5

V uèbeniku je uporabljena primerna terminologija.1

2 3 4 5

VI. VLOGA PRI NAÈRTOVANJU POUKA

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na vlogo izbranega uèbenika pri naèrtovanju pouka:

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnoma

drži

Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju letne in sprotne

priprave na pouk.1

2 3 4 5

Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju razliènih metod

in oblik dela pri pouku (npr. projektno delo, terensko

delo, laboratorijsko delo,...).

12 3 4 5

Uèbenik mi je v pomoè pri naèrtovanju domaèega dela

za dijake.1

2 3 4 5

Uèbenik mi je v pomoè pri pripravi preizkusov znanja.1

2 3 4 5

Pri naèrtovanju pouka uporabljam priroènik, ki je

dodatek k uèbeniku.1

2 3 4 5

Za uresnièevanje ciljev predmeta moram ob uènem

gradivu uporabljati tudi druga uèna sredstva.1

2 3 4 5

Za uporabo gradiva potrebujem dodatno izobraževanje.1

2 3 4 5

319

VII. VLOGA PRI IZVAJANJU POUKA

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na vlogo izbranega uèbenika pri izvajanju pouka (v

kolikor katere od naštetih trditev ne morete oceniti, obkrožite vrednost 9):

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnom

a držine morem

oceniti

Opredelitve v uènem gradivu so razumljive in ne

vsebujejo napak. 1

2 3 4 5 9

Obseg uèbenika mi pomaga pri doseganju ciljev v

èasu, ki je na voljo.1

2 3 4 5 9

Uèna snov je v gradivu predstavljena postopno.1

2 3 4 5 9

Predstavitve novih pojmov, definicij, zakonitosti,

spoznanj, procesov so v gradivu predstavljene

pregledno.

12 3 4 5 9

Uèbenik upošteva navezovanje na predznanje ter

izkušnje dijakov.1

2 3 4 5 9

Uèbenik dijakom pomaga pri razvijanju

razumevanja uène snovi.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja dijake k uporabi pridobljenega

znanja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja dijake k opazovanju pojavov.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja dijake k uporabi drugih virov.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja dijake k razvijanju kritiènega

mišljenja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja dijake k razvijanju

problemskega razmišljanja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik upošteva razliène spoznavne

(kognitivne) uène stile dijakov.1

2 3 4 5 9

Vsebine uèbenika so primerne starosti dijakov

(jezik in naèin predstavitve snovi ne pomenita

ovire pri njenem usvajanju).

12 3 4 5 9

Uèbenik spodbuja samostojno delo dijakov z

razvijanjem vešèin za uèenje.1

2 3 4 5 9

Uèbenik pri dijakih spodbuja vedoželjnost.1

2 3 4 5 9

Uèbenik omogoèa samopreverjanje znanja.1

2 3 4 5 9

Uèbenik omogoèa povezovanje pridobljenega

znanja z znanjem drugih predmetov.1

2 3 4 5 9

Uporabljeni primeri v uènem gradivu so vezani

na dijakovo vsakdanje življenje.1

2 3 4 5 9

Uèbenik prikazuje vlogo spolov stereotipno

(mama kuha, oèe gleda televizijo ipd.)1

2 3 4 5 9

Uèbenik prikazuje vlogo razliènih kulturnih in

etniènih skupin stereotipno (Škoti so skopi,

Švicarji so natanèni ipd.)

12 3 4 5 9

Uèbenik pomaga pri uresnièevanju ciljev, vsebin

in standardov znanja na vseh taksonomskih

ravneh.

12 3 4 5 9

Uèbenik pomaga pri izvajanju komunikacijskega

modela pouka.1

2 3 4 5 9

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnom

a držine morem

oceniti

320

Uèbenik mi pomaga pri spremljavi napredka

dijakov.1

2 3 4 5 9

Besedilo in slikovno gradivo vodi v razvijanje

zavesti o enakopravnosti med spoloma in

spoštovanju drugaènosti.

12 3 4 5 9

V uèbeniku je pretiran poudarek na prikazovanju

dejstev, dogodkov in prikazov.1

2 3 4 5 9

VIII. ODZIVI DIJAKOV

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh ne drži, ... , 5 – popolnoma drži) ocenite, koliko

držijo naslednje trditve, ki se nanašajo na odzive dijakov (v kolikor odziva dijakov niste zaznali

oziroma ga ne morete oceniti, obkrožite vrednost 9):

sploh nedrži

ne držiniti ne drži- niti drži

držipopolnom

a držine morem

oceniti

Dijaki lahko uèbenik uporabljajo samostojno. 1 2 3 4 5 9

Dijaki sprašujejo o vsebinah iz uèbenika. 1 2 3 4 5 9

Dijaki potrebujejo dodatna navodila za uporabo

uèbenika.1 2 3 4 5 9

Naloge za utrjevanje in preverjanje pridobljenega

znanja se zdijo dijakom razumljive.1 2 3 4 5 9

IX. UGOTOVITVE O VSEBINAH IZ UÈBENIKA

V uèbeniku so lahko prisotni poudarki na razliènih vrstah zgodovin. Kaj menite, kako so

v uèbeniku zastopane naslednje vrste zgodovin:

sploh nizastopana

zastopana je vpremajhni meri

zastopana je vprimerni meri

zastopana je vpreveliki meri

Politièna zgodovina.0

1 2 3

Vojaška zgodovina.0

1 2 3

Družbena zgodovina.0

1 2 3

Kulturna zgodovina.0

1 2 3

Gospodarska zgodovina.0

1 2 3

Zgodovina religij.0

1 2 3

Zgodovina vsakdanjega življenja.0

1 2 3

Integralni zgodovinski pristop (preplet

vseh sfer zgodovine).0

1 2 3

321

Uèbeniki so lahko neuravnoteženi tudi z vidika prevelikega poudarka na obèi ali slovenski

zgodovini. Kaj menite, kako sta v uèbeniku zastopani:

sploh nizastopana

zastopana je vpremajhni meri

zastopana je vprimerni meri

zastopana je vpreveliki meri

Obèa zgodovina.0

1 2 3

Slovenska zgodovina.0

1 2 3

X. MENJAVA UÈBENIKA

Ali v šolskem letu 2007/08 uporabljate isti uèbenik, kot v šolskem letu 2006/07?

VI. da

VII. ne

Èe ste odgovorili z »ne« (torej v šolskem letu 2007/08 ne uporabljate veè istega uèbenika):vpišite toèen naslov novega uèbenika: _______________________________________________________________________________________________________________

in naziv založbe, ki je izdala novi uèbenik: ______________________________________

_________________________________________________________________________________________________________

XI. PREDLOGI ZA NOVE UÈBENIKE ZGODOVINE

Naslednja sklopa trditev se ne nanašata na izbrani oziroma uporabljani uèbenik, ampak na

nove uèbenike zgodovine. Zanima nas vaše mnenje o zastopanosti raznih vsebin v

uèbenikih zgodovine, ki bi bili primerni za pouèevanje predmeta v prihodnje, kakor tudi

vaše mnenje o naèinu predstavitve teh vsebin.

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, ... , 5 – popolnoma se strinjam)

ocenite, koliko se strinjate s trditvami, ki se nanašajo na zastopanost posameznih zgodovin

v uèbenikih zgodovine v prihodnje:

sploh se nestrinjam

se nestrinjam

niti se nestrinjam -

niti sestrinjam

se strinjampopolnomase strinjam

Uèbeniki morajo imeti poudarek na politièni

zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na vojaški zgodovini. 1 2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na družbeni

zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na kulturni

zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na gospodarski

zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na pravni zgodovini.1

2 3 4 5

sploh se nestrinjam

se nestrinjam

niti se nestrinjam -

niti sestrinjam

se strinjampopolnomase strinjam

322

Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini religij.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na zgodovini

vsakdanjega življenja.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na integralnem

zgodovinskem pristopu (preplet vseh sfer zgodovine).1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na obèi zgodovini.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na slovenski

zgodovini.1

2 3 4 5

S pomoèjo petstopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, ... , 5 – popolnoma se strinjam)

ocenite, koliko se strinjate s trditvami, ki se nanašajo na predstavitev vsebin v uèbenikih

zgodovine v prihodnje:

sploh se nestrinjam

se nestrinjam

niti se nestrinjam -

niti sestrinjam

se strinjampopolnomase strinjam

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za

zgodovino pomembnih dejstev.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi za

zgodovino pomembnih datumov. 1

2 3 4 5

Snov v uèbenikih mora biti predstavljena v obliki

zgodbe.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo omogoèati dijakom, da lahko snov brez

težav umestijo v èas in prostor.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo omogoèati dijakom, da lahko snov brez

težav umestijo v zgodovinske procese.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo imeti poudarek na predstavitvi

pomembnih zgodovinskih osebnosti.1

2 3 4 5

Uèbeniki morajo pomembnejše dogodke, pojave in

procese tudi razložiti z veè zornih kotov.1

2 3 4 5

323

Šesti del: Oprema uèbenikov zgodovine

Deseto poglavjeNina Zupan Šorli: Aanaliza slikovne in grafiène opreme uèbenikov

V raziskavo je bilo zajetih pet uèbenikov, ki se pri pouku zgodovine uporabljajo v strokovnih inpoklicnih šolah ter strokovnih gimnazijah v Sloveniji:

1. Berzelak Stane, Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, 1996

2. Berzelak Stane, Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan 2002

3. Berzelak Stane, Stare dobe, Zgodovina za 1. letnik gimnazij, Modrijan, 2002

4. Berzelak Stane, Srednji in novi vek, Zgodovina za 2. letnik gimnazij, Modrijan, 2002

5. Novak Franci, Globoènik Janez, Globoènik Milena, Zgodovina – družboslovje, DZS 1999.

Namen raziskave je bil raziskati, v kakšnem odnosu do glavnega besedila v uèbeniku so ilustracije,fotografije, sheme, zemljevidi, èasovni trakovi in preglednice (razpredelnice), njihovo številènost,barvitost, ali se nanašajo na obèo ali narodno zgodovino ter kam so umešèene, v uvodni odstavekali med tekst. Pri tekstu pod slikovno opremo je bilo pomembno, ali zgolj poimenuje predmet nasliki, vir in je zgolj podnaslovitev ilustracije, ali je namenjen poglobitvi in razširitvi uèenèevegaznanja in ali spodbuja diskusijo v razredu.

Uèbeniki, ki so bili zajeti v analizo, so opremljeni z bogatim slikovnim gradivom, ki je pretežnobarvno natisnjeno. Poslužujejo se razliènih tiskov, s èimer loèijo naslove in glavni tekst terposamezne dele besedila. Barvna ozadja pripomorejo k veèji preglednosti uèbenika in ga hkratinaredijo prijetnega na pogled in tako vabijo k prebiranju.

1

Stradling, R. 2001: Teaching 20 century European History. Strasbourg: Council of Europe Publishing, str.th

110.2

Trškan, D. 2001: Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli. Letnik X. Št.

1, str. 6.3

Stradling, R. 2001: Teaching 20 century European History. Strasbourg: Council of Europe Publishing, str.th

110-112.

324

FOTOGRAFIJE

Vizualni pripomoèki, predvsem fotografije, karikature in filmski posnetki, nam pomagajooblikovati našo koncepcijo 20. stoletja, vkljuèno z lastnimi predstavami o sebi in svetu, ki nasobdaja. Hkrati pa nam ponujajo tudi referenène toèke za raziskovanje bližnje preteklosti.Dandanes nam je na voljo veliko vizualnega gradiva iz bogato založenih fotografskih arhivov,muzejev, šolskih uèbenikov, z internetnih strani in CD-romov, zato je treba o uèinkoviti uporabitakšnega materiala skrbno premisliti in jo naèrtovati. Fotografije so pomemben primarnizgodovinski vir za dogodke in razvoj v 20. stoletju, zato je pomembno, da uèenci znajointerpretirati, oziroma »brati« zgodovinsko pomembne fotografije. 1

Uporaba slikovnega gradiva je smiselna, ker motivira uèence, konkretizira uèno snov, poveèakolièino in kvaliteto znanja, poglobljeno in nazorno predstavi uèno snov, zagotovi dolgotrajnejšeznanje ter spodbudi sistematièno opazovanje in analiziranje slikovnega gradiva. Uèenci, ki delajo2

s slikovnim – fotografskim gradivom, se navajajo na pravo delo zgodovinarjev in razvijajo kritiènomišljenje, hkrati pa se poveèuje njihovo zanimanje za zgodovino.

Nekatere fotografije se pojavljajo v skoraj vsakem obsežnejšem zgodovinskem delu ali šolskemuèbeniku o zgodovini 20. stoletja. Njihovo pogosto prikazovanje v opazovalcu sproži èustveniodziv in mu samo po sebi vsiljuje doloèeno mnenje o fotografiranem predmetu. Ravno zaradi tegajih je, tako kot veèino drugih historiènih virov, potrebno skrbno analizirati in interpretirati,oziroma »prebrati«. Le malo je zgodovinsko pomembnih fotografij, ki bi bile v svojem bistvunevtralne. Pri interpretaciji fotografije je treba upoštevati vrsto razliènih dejstev, od same izbireobjekta in gledišèa fotografske kamere, do nastavitve svetlobe, tonalitete, kontrastov in tekstureter zavednega in nezavednega manipuliranja z gledalèevimi èustvi. Vse našteto je razlog, da nekofotografijo interpretiramo na doloèen naèin, kar je, poleg neizkušenosti dela s slikovnimgradivom, tudi najbolj verjeten razlog, da veèina zgodovinarjev pri svojih kritiènih analizah rajeposega po pisnih virih, vizualno gradivo pa uporabljajo zgolj v ilustrativne namene.

Analitièna uporaba fotografije pri pouku zgodovine :3

I. Pri preuèevanju družbeno-socialnih razmer naj uèitelj uporabi fotografije iz razliènih obdobij,zelo primerne so tudi oglaševalske reklamne fotografije, ki kažejo na ciljno publiko invsebujejo skrita sporoèila.

II. Fotografije so v veliko pomoè pri pregledu splošnega tehnološkega in kulturnega napredkaizbranega obdobja.

III.Da bi bolj natanèno prikazali zgodovino krajšega èasovnega obdobja znotraj stoletja, jepriporoèljivo izbrati skupino fotografij, ki so zanj znaèilne.

IV. Kontinuiteto razvoja in sprememb lahko nazorno predstavimo z veè razliènimi fotografijami,ki vsebujejo isti motiv in so bile posnete v razliènih obdobjih ter ob tem primerjamo nastalepodobnosti in razlike.

4

Trojar, Š. 1996: Vloga slik pri pouku zgodovine in nove možnosti modernega slikovnega prikazovanja. 2. del.

V: Zgodovina v šoli. Ljubljana. Letnik V. Št. 4, str. 28.

325

V. Uèitelj lahko uèencem predloži neko podrobno fotografijo, brez oznaèb, datuma in naslova,oni pa morajo nato poglobljeno ugotavljati, kaj je na fotografiji.

VI. S pomoèjo ene izmed znaèilnih fotografij, ki so pomagale oblikovati splošno podobo nekegadogodka, lahko uèenci primerjajo razliène èlanke in komentarje ter odzive javnosti na to temo(ta naèin je primeren za nedavno zgodovino).

Raznovrstne slike naj bi poživljale vsako uèno temo in uèno uro, pri tem pa je dobro omejitinjihovo število na tri do osem za eno uèno uro. S tem uèitelj prepreèi, da bi bilo opazovanje zgolj4

površno in leteèe.

Pri izbiri fotografij je dobro, da avtor uèbenika ali uèitelj, ki jih izbira, pazi:6. da jih je brez težav mogoèe povezati z drugimi viri in dokazi, ki so na voljo;7. da so dijakom v izziv in jih miselno motivirajo, tako da ti ne ostanejo samo pri privzgojenih

predvidevanjih in stereotipnih zaznavah;8. da vsebujejo doloèeno protislovje in dvoumnost, ki ju je treba raziskati in razložiti;

9. da se ob njih porajajo vprašanja, na katera lahko šele po vpogledu v druge historiène viredobimo zadovoljiv odgovor;

10. da vsebujejo jasen namen ali sporoèilo, ki ga je fotograf ali urednik želel sporoèiti širšijavnosti.

Fotografije so eden izmed mnogih virov, ki ga lahko uporabimo pri analizi in interpretaciji nekegadogodka, zgodovinskega razvoja ali pojava. Vèasih je lahko fotografija tudi edini jasni dokaz, kinam je na voljo, èeprav so nam veèinoma na voljo še drugi viri, ki jih moramo upoštevati, èeželimo fotografijo razumeti v celostnem smislu.

Uèenci morajo pred delom s fotografijami vedeti, da so bile fotografije, ki so ohranjene vzgodovinskih arhivih, podvržene strogemu selekcioniranju na veè nivojih (fotograf, urednik,arhivar); da fotografije skoraj vedno odsevajo splošno preprièanje, predsodke in težnje dobe, vkateri so bile posnete; da je fotografije enostavno montirati in z njimi manipulirati ter da jefotograf lahko direktno vplival na dogodek, ki ga je fotografiral.

SLIKOVNO GRADIVO

Slikovno gradivo je izredno pomemben del vsakega dobrega uèbenika, saj pojasnjuje indopolnjuje njegovo besedilo. Slike so v uèbeniku kot dokazno gradivo, ki omogoèa, da uèenèevoznanje temelji na spoznanju in ne zgolj na abstraktnem tekstu. Slikovno gradivo je bolj uèinkovitood grafiènih dodatkov in posegov v besedilo, saj poveèuje motivacijski znaèaj uèbenikov. V njihse pojavljajo razliène vrste slikovnega gradiva: dokumentarne realistiène slike in fotografije,slikovne rekonstrukcije zgodovinskih objektov in situacij, abstraktne shematske slike in diagrami.

Bernik Burja, V. 2006: Vsebinske in metodološke spremembe v osnovnošolskih uèbenikih zgodovine od5

konca 19. do zaèetka 21. stoletja na Slovenskem. Doktorska disertacija, str. 272.

Ibid., str. 276.6

Ibid., str. 262.7

326

Pri induktivno zasnovani metodi odkrivanja zgodovine, se pojavi ena ali veè slik že na zaèetkuspoznavnega procesa, slikovni material na zaèetku uèbeniške teme pa ima predvsem motivacijskoali ogrevalno vlogo, èe sta enoti dve, pa odpirata problem ali kontrastirata. Uèenci dobijopriložnost za samostojno odkrivanje vsebine in pomena slike, kar dodatno spodbudi njihovoustvarjalnost in zanimanje za doloèeno zgodovinsko tematiko. Bolj pogosto pa imajo slike pripouku zgodovine sekundarno vlogo kot dopolnilno ali dokazno gradivo k razlagi ali besediluuèbenika. 5

SHEME

Za ilustracijo modernih makro družbenih razmer se poleg realistiènih slik in fotografij uporabljajotudi raznovrstne shematske slike (diagrami, modeli, miselni vzorci, grafikoni in tabelarièniprikazi). Z grafikoni prikazujemo razne odnose, smeri razvoja in primerjave. Sheme pa seveèinoma uporabljajo za poenostavljanje zapletenih podatkov . 6

ZEMLJEVIDI

Zgodovinske karte v uèbeniku ilustrativno dopolnjujejo tekstovno gradivo. S tem ga naredijorazumljivejšega in lažje predstavljivega ter bolj uèinkovitega, še posebej, èe ga dopolnjuje slikovnoin grafièno gradivo (sheme, preglednice). V zgodovinskih uèbenikih prevladujejo zgodovinskekarte, ki prikazujejo dinamiko zgodovinskega razvoja in jih delimo na splošne, tematske inshematske. Tematske zgodovinske karte izražajo posamièno zgodovinsko problematiko, oziromaožjo temo. Mnogokrat dopolnjujejo splošne zgodovinske karte. V shematskih zgodovinskih kartahso posameznim zgodovinskim pojavom namenjeni posebni simboli, znaki in oznaèbe doloèenihzgodovinskih dogodkov ali dejstev. 7

Zgodovinske karte v obravnavanih uèbenikih so barvne, dovolj pregledne in tako omogoèajonajboljši demonstracijski uèinek. Njihovo uèinkovitost pa še poveèa dopolnjevanje z drugimslikovnim ali grafiènim gradivom v uèbeniku.

327

REZULTATI RAZISKAVE SLIKOVNE IN GRAFIÈNE OPREME UÈBENIKOV

PRIMER RAZPREDELNICE ZA ANALIZO SLIKOVNE OPREME UÈBENIKA

Uèbenik:Tema:

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografijaIlustracijaShemaZemljevidPreglednicaPisni virÈasovni trak

Pojasnila k razpredelnici: Število: skupno število fotografij, ilustracij, shem, zemljevidov, preglednic, pisnih virov inèasovnih trakov v sklopu širše teme. Barvno / ÈB : ali so posamezne enote barvne ali èrnobele.Obèe / narodno: ali se navedene slikovne in grafiène enote nanašajo na obèo zgodovino ali senanašajo na zgodovino današnjega slovenskega ozemlja. Pojasnjevalni tekst ob slikovni in grafièni opremi: a) samo podnaslovitev, tekst le imenuje vir, slika je zgolj ilustracija glavnega teksta

b) tekst je obsežnejši in namenjen poglobitvi ter razširitvi uèenèevega znanja

c) tekst spodbuja diskusijo v razredu. Pozicija: ali je fotografija (ilustracija, shema, tekst, zemljevid, preglednica, pisni vir, èasovnitrak) postavljena v uvodno motivacijo širše ali ožje teme ali je umešèena med glavni tekst.

328

ANALIZA SLIKOVNE IN GRAFIÈNE OPREME UÈBENIKOV

Uèbenik: Berzelak Stane, Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan,1996.

Širša tema: Zgodovina

Število Barvno ÈB Obèe NarodnoPojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 7 7 6 1 2 4 1 6IlustracijaShemaZemljevidPreglednicaPisni vir 2 2 2 2 2Èasovni trakSkupaj 9 7 2 6 3 2 4 2 3 6

Širša tema: Prazgodovina

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod VmesFotografija 12 12 6 6 7 4 2 10Ilustracija 2 2 2 1 1 1 1ShemaZemljevid 2 2 1 1 2 1 1Preglednica 1 1 1 1 1Pisni virÈasovni trakSkupaj 17 17 10 7 11 5 4 13

Širša tema: Zgodnje visoke kulture

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 14 14 14 5 8 4 10Ilustracija 5 5 5 2 3 2 3Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 2 2 2 2 2PreglednicaPisni vir 2 2 2 2 2Èasovni trakSkupaj 24 21 3 24 11 12 9 15

329

Širša tema: Antièni svet Grèije in Rima

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 26 26 24 2 11 14 10 16Ilustracija 23 21 2 23 8 15 5 18ShemaZemljevid 7 7 6 1 7 5 2Preglednica 4 4 4 4 4Pisni vir 14 14 14 14 5 9Èasovni trakSkupaj 74 58 16 71 3 44 29 25 49

Širša tema: Zgodnji srednji vek

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 6 6 5 1 4 2 2 4Ilustracija 11 11 10 1 4 7 7 4Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 3 3 2 1 3 3Preglednica 1 1 1 1Pisni vir 5 5 2 3 5 5Èasovni trakSkupaj 27 21 6 21 6 17 9 18 9

Širša tema: Visoki in pozni srednji vek

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 14 14 7 7 11 3 3 11Ilustracija 27 26 1 25 2 13 13 9 18ShemaZemljevid 3 3 2 1 3 1 2Preglednica 1 1 1 1 1Pisni vir 12 12 9 3 12 2 10Èasovni trakSkupaj 57 44 13 43 14 40 16 15 42

330

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega v novi vek

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 8 8 7 1 5 3 3 5Ilustracija 35 31 4 31 4 22 13 9 26ShemaZemljevid 3 3 2 1 3 2 1Preglednica 1 1 1 1Pisni vir 10 10 3 7 9 1 2 8Èasovni trakSkupaj 57 43 14 44 13 39 17 17 40

Širša tema: Kriza Evrope starega reda

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 4 4 3 1 2 2 2 2Ilustracija 29 28 1 27 2 15 13 10 19Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 3 3 2 1 3 2 1PreglednicaPisni vir 7 7 4 3 7 7Èasovni trakSkupaj 44 36 8 37 7 28 15 15 29

331

Širša tema: Svet, Evropa in Slovenci v prvi polovici 19. stoletja

število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 3 2 1 2 1 1 2 2 1Ilustracija 17 16 1 14 3 10 6 8 9Shema 3 3 3 3 1 2Zemljevid 2 2 1 1 2 1 1Preglednica 1 1 1 1 1Pisni vir 5 2 3 1 4 5 1 4Èasovni trakSkupaj 31 26 5 21 10 22 8 13 18

Skupni rezultati za uèbenik:

ŠIRŠA TEMA

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalni

tekst *

Pozicija

a b c uvod vmes

Zgodovina 9 7 2 6 3 2 4 2 3 6

Delež glede na

Število 78% 22% 67% 33% 22% 44% 0,2 33% 67%

Prazgodovina 17 17 10 7 11 5 4 13

Delež glede na

Število 100% 0% 59% 41% 65% 29% 0 24% 76%

Zgodnje visoke

kulture

24 21 3 24 11 12 9 15

Delež glede na

Število 88% 13% 100% 0% 46% 50% 0 38% 63%

Antièni svet

Grèije in Rima

74 58 16 71 3 44 29 25 49

Delež glede na

Število 78% 22% 96% 4% 59% 39% 0 34% 66%

Zgodnji srednji

vek

27 21 6 21 6 17 9 18 9

Delež glede na

Število 78% 22 % 78% 22% 63% 33% 0 67% 33%

Visoki in pozni

srednji vek

57 44 13 43 14 40 16 15 42

Delež glede na

Število 77% 23% 75% 25% 70% 28% 0 26% 74%

332

Evropa na

prehodu iz

srednjega v

novi vek

57 43 14 44 13 39 1 7 17 40

Delež glede na

Število 75% 2 5% 77% 23% 68% 30% 0 30% 70%

Kriza Evrope

starega reda

44 36 8 37 7 28 1 5 15 29

Delež glede na

Število 82% 18% 84% 16% 64% 34% 0 34% 66%

Svet, Evropa in

Slovenci v prvi

polovici 19.

stoletja

31 26 5 21 10 22 8 13 18

Delež glede na

Število 84% 16% 68% 32% 71% 26% 0 42% 58%

SKUPAJ 340 273 67 277 63 214 115 2 1 19 221

ODSTOTKI 80% 20% 81% 19% 63% 34% 0 35% 65%

* Odstopanje 2% zaradi fotografij ali ilustracij na zaèetku posamezne širše teme, ki nimajopojasnjevalnega teksta.

V uèbeniku je 340 enot slikovne in grafiène opreme (fotografije, ilustracije, sheme, zemljevidi,preglednice, pisni viri, èasovni trakovi). 273 enot ali 80 % je barvnih, 67 ali 20 % je èrnobelih.277 enot ali 81 % se ukvarja z obèo zgodovino, 63 enot ali 19 % pa se nanaša na današnjeslovensko ozemlje. Pojasnjevalni tekst v 214 primerih ali 63 % le podnaslovi sliko ali imenujevir, v 115 primerih ali 34 % je namenjen poglobitvi in razširitvi dijakovega znanja, v 2 primerihali 1 % pa pojasnjevalni tekst spodbuja tudi diskusijo na obravnavano temo. V uvodnomotivacijo je umešèenih 119 enot ali 35 %, med tekstom pa 221 enot ali 65 %.

Najveèje število enot slikovne in grafiène opreme ima širša tema Antièni svet Grèije in Rima,najmanjše pa širša tema Zgodovina. Najveèji odstotek barvnega slikovnega materiala je v širši temi Prazgodovina (100 %),najmanjši odstotek pa v širši temi Evropa na prehodu iz srednjega v novi vek (75 %). Najveèjiodstotek èrnobelega slikovnega materiala je v širši temi Evropa na prehodu iz srednjega vnovi vek (25 %), najmanjši odstotek pa v širši temi Prazgodovina (0 %). Slikovne in grafiène enote se v najveèjem deležu navezujejo na obèo zgodovino pri širši temiZgodnje visoke kulture (100 %), v najmanjšem pa pri širši temi Prazgodovina (59 %). Nazgodovino današnjega slovenskega ozemlja se v najveèjem odstotku nanašajo pri širši temiPrazgodovina (41 %), v najmanjšem odstotku pa pri širši temi Zgodnje visoke kulture (0 %).Pri širši temi Svet, Evropa in Slovenci v prvi polovici 19. stoletja je najveè (71 %)pojasnjevalnih tekstov, ki samo podnaslavljajo sliko ali imenujejo vir, najmanjši odstotektakšnih pojasnjevalnih tekstov pa je pri širši temi Zgodovina (22 %). Najveèji deležpojasnjevalnih tekstov, ki so obsežnejši in namenjeni poglobitvi ter razširitvi uèenèevegaznanja je pri širši temi Zgodnje visoke kulture (50 %) , najmanjši delež pa pri širši temi Svet,

333

Evropa in Slovenci v prvi polovici 19. stoletja (26 %). Teksta, ki spodbujata diskusijo v razredusta zgolj 2 (1 %), oba pri prvi širši temi z naslovom Zgodovina. Najveèji odstotek slikovnega materiala je v uvodno motivacijo postavljenega pri širši temiZgodnji srednji vek (67 %) , najmanjši odstotek pa pri širši temi Prazgodovina (24 %). Medglavnim tekstom je najveèji odstotek enot slikovne in grafiène opreme pri širši temi z naslovomPrazgodovina (76 %), najmanjši odstotek pa pri širši temi Zgodnji srednji vek (33 %) .

334

Uèbenik: Berzelak Stane, Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne šole,Modrijan 2002.

Širša tema: Svet v drugi polovici19. in v zaèetku 20. stoletja

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 20 11 9 13 7 12 8 4 16Ilustracija 20 20 17 3 6 13 7 13Shema 5 5 4 1 5 1 4Zemljevid 2 2 2 2 2Preglednica 6 6 4 2 6 2 4Pisni vir 9 1 8 5 4 8 1 9Èasovni trakSkupaj 62 45 17 45 17 40 22 16 46

Širša tema: Prva svetovna vojna

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 9 2 7 9 7 1 2 7IlustracijaShema 1 1 1 1 1Zemljevid 2 2 1 1 2 1 1PreglednicaPisni vir 4 1 3 3 1 4 4Èasovni trakSkupaj 16 6 10 14 2 14 1 3 13

Širša tema: Svet med svetovnima vojnama

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 29 6 23 21 8 11 17 9 20Ilustracija 8 8 8 8 1 7Shema 3 3 3 3 3Zemljevid 3 3 1 2 3 2 1Preglednica 3 3 2 1 3 3Pisni vir 8 1 7 5 3 8 8Èasovni trakSkupaj 54 24 30 40 14 36 17 12 42

Širša tema: Druga svetovna vojna

335

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 44 14 30 23 21 27 16 14 30Ilustracija 5 5 4 1 1 4 1 4ShemaZemljevid 3 3 2 1 3 2 1Preglednica 2 2 2 2 2Pisni vir 10 10 6 4 10 10Èasovni trakSkupaj 64 24 40 37 27 43 20 17 47

Širša tema: Svet po drugi svetovni vojni

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 47 26 21 37 10 20 26 16 31Ilustracija 4 4 4 3 1 4Shema 2 2 2 2 2ZemljevidPreglednica 3 3 2 1 3 1 2Pisni vir 16 1 15 10 6 15 1 16Èasovni trakSkupaj 72 36 36 55 17 43 28 17 55

Širša tema: Temeljna protislovja v sodobnem svetu

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 11 11 11 1 8 1 10IlustracijaShema 4 4 4 4 4Zemljevid 1 1 1 1 1PreglednicaPisni vir 2 2 2 2 2Èasovni trakSkupaj 18 16 2 18 8 8 2 16

336

Skupni rezultati za uèbenik:

ŠIRŠA TEMA

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalni

tekst *

Pozicija

a b c uvod vmes

Svet v drugi

polovici19. in v

zaèetku 20.

stoletja

62 45 17 45 17 40 22 16 46

Delež glede na

Število

73% 27% 73% 27% 65% 35% 26% 74%

Prva svetovna

vojna

16 6 10 14 2 14 1 3 13

Delež glede na

Število

38% 63% 88% 13% 88% 6% 19% 81%

Svet med

svetovnima

vojnama

54 24 30 40 14 36 1 7 12 42

Delež glede na

Število

44% 56% 74% 26% 67% 31% 22% 78%

Druga

svetovna vojna

64 24 40 37 27 43 20 17 47

Delež glede na

Število

38% 63% 58% 42% 67% 31% 27% 73%

Svet po drugi

svetovni vojni

72 36 36 55 17 43 28 17 55

Delež glede na

Število

50% 50% 76% 24% 60% 39% 24% 76%

Temeljna

protislovja v

sodobnem

svetu

18 16 2 18 8 8 2 16

Delež glede na

Število

89% 11% 100% 0% 44% 44% 11% 89%

SKUPAJ 286 151 135 209 77 184 96 67 219

ODSTOTKI 53% 47% 73% 27% 64% 34% / 23% 77%

* Odstopanje 2% zaradi fotografij ali ilustracij na zaèetku posamezne širše teme, ki nimajopojasnjevalnega teksta.

V uèbeniku je 286 enot slikovne in grafiène opreme (fotografije, ilustracije, sheme, zemljevidi,preglednice, pisni viri, èasovni trakovi). 151 enot ali 53 % je barvnih, 135 ali 47 % je èrnobelih.209 enot ali 73 % se ukvarja z obèo zgodovino, 77 enot ali 27 % pa se nanaša na današnjeslovensko ozemlje. Pojasnjevalni tekst v 184 primerih ali 64 % le podnaslovi sliko ali imenujevir, v 96 primerih ali 34 % pa je namenjen poglobitvi in razširitvi dijakovega znanja. V uvodnomotivacijo je umešèenih 67 enot ali 23 %, med tekstom pa 219 enot ali 77 %.

Najveèje število enot slikovne in grafiène opreme ima širša tema Svet po drugi svetovni vojni,najmanjše pa širša tema Prva svetovna vojna. Najveèji odstotek barvnega slikovnega materiala je v širši temi Temeljna protislovja vsodobnem svetu (89 %), najmanjši odstotek pa v širših temah Prva svetovna vojna in Drugasvetovna vojna (38 %). Najveèji odstotek èrnobelega slikovnega materiala je v širših temahPrva svetovna vojna in Druga svetovna vojna (63 %), najmanjši odstotek pa v širši temiTemeljna protislovja v sodobnem svetu (11 %).

337

Slikovne in grafiène enote se v najveèjem deležu navezujejo na obèo zgodovino pri širši temiTemeljna protislovja v sodobnem svetu (100 %), v najmanjšem pa pri širši temi Drugasvetovna vojna (58 %). Na zgodovino današnjega slovenskega ozemlja se v najveèjem številunanašajo pri širši temi Druga svetovna vojna (42 % ), najmanjšem pa pri širši temi Temeljnaprotislovja v sodobnem svetu (0 %) .Pri širši temi Prva svetovna vojna je najveè (88 %) pojasnjevalnih tekstov, ki samopodnaslavljajo sliko ali imenujejo vir, najmanjši odstotek takšnih pojasnjevalnih tekstov pa jepri širši temi Temeljna protislovja v sodobnem svetu (44 %). Najveèji delež pojasnjevalnihtekstov, ki so obsežnejši in namenjeni poglobitvi ter razširitvi uèenèevega znanja je pri širšitemi Temeljna protislovja v sodobnem svetu (44 %), najmanjši delež pa pri širši temi Prvasvetovna vojna (6 %). Tekstov, ki direktno spodbujajo diskusijo v razredu, ni. Najveèji odstotek slikovnega materiala je v uvodno motivacijo postavljenega pri širši temiDruga svetovna vojna (27 %) , najmanjši odstotek pa pri širši temi Temeljna protislovja vsodobnem svetu (11 %). Med glavnim tekstom je najveèji odstotek enot slikovne in grafièneopreme pri širši temi z naslovom Temeljna protislovja v sodobnem svetu (89 %), najmanjšiodstotek pa pri širši temi Druga svetovna vojna (73 %) .

Uèbenik: Berzelak Stane, Stare dobe, Zgodovina za 1. letnik gimnazij, Modrijan,2002.

Širša tema: Zgodovina

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 10 10 10 1 9 10Ilustracija 8 8 3 5 3 5 8ShemaZemljevid 2 2 2 2 2PreglednicaPisni vir 3 3 3 3 3Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 24 24 17 7 10 14 24

Širša tema: Prazgodovina

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 20 20 11 9 7 12 1 19Ilustracija 4 4 4 3 1 4Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 2 2 1 1 2 1 1Preglednica 2 2 2 2 2Pisni vir 1 1 1 1 1Èasovni trak 2 2 2 2 2Skupaj 32 32 22 10 18 13 2 30

338

Širša tema: Zgodnje visoke kulture

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 32 32 32 10 21 1 31Ilustracija 15 15 15 11 4 15Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 2 2 2 2 1 1PreglednicaPisni vir 3 3 3 3 3Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 54 54 54 28 25 6 48

Širša tema: Grèija

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 40 40 40 14 25 1 39Ilustracija 17 16 1 17 7 10 17Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 4 4 4 4 1 3Preglednica 1 1 1 1 1Pisni vir 8 8 8 8 8Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 72 71 1 72 34 37 2 70

Širša tema: Rim

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 54 52 2 44 10 12 41 1 53Ilustracija 12 10 2 12 6 6 12ShemaZemljevid 6 6 5 1 6 1 5Preglednica 4 4 4 4 4Pisni vir 11 11 9 2 11 2 9Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 88 84 4 75 13 40 47 4 84

Širša tema: Zgodnji srednji vek

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 24 24 16 8 8 16 24

339

Ilustracija 25 25 23 2 10 14 1 24Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 5 5 3 2 5 1 4Preglednica 1 1 1 1 1Pisni vir 12 12 3 9 9 3 12Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 69 69 48 21 35 33 2 67

Skupni rezultati za uèbenik:

ŠIRŠA TEMA

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalni

tekst *

Pozicija

a b c uvod vmes

Zgodovina 24 24 17 7 10 14 24

Delež glede na

Število

100% 0% 71% 29% 42% 58% 0 0% 100%

Prazgodovina 32 32 22 10 18 13 2 30

Delež glede na

Število

100% 0% 69% 31% 56% 41% 0 6% 94%

Zgodnje visoke

kulture

54 54 54 28 25 6 48

Delež glede na

Število

100% 0% 100% 0% 52% 46% 0 11% 89%

Grèija 72 71 1 72 34 37 2 70

Delež glede na

Število

99% 1% 100% 0% 47% 51% 0 3% 97%

Rim 88 84 4 75 13 40 47 4 84

Delež glede na

Število

95% 5% 85% 15% 45% 53% 0 5% 95%

Zgodnji srednji

vek

69 69 48 21 35 33 2 67

Delež glede na

Število

100% 0% 70% 30% 51% 48% 0 3% 97%

SKUPAJ 339 334 5 288 51 165 169 0 16 323

ODSTOTKI 99% 1% 85% 15% 49% 50% 0 5% 95%

* Odstopanje 1% zaradi fotografij ali ilustracij na zaèetku posamezne širše teme, ki nimajopojasnjevalnega teksta.

V uèbeniku je 339 enot slikovne in grafiène opreme (fotografije, ilustracije, sheme, zemljevidi,preglednice, pisni viri, èasovni trakovi). 334 enot ali 98 % je barvnih, 5 ali 1 % je èrnobelih. 288enot ali 85 % se ukvarja z obèo zgodovino, 51 enot ali 15 % pa se nanaša na današnje slovenskoozemlje. Pojasnjevalni tekst v 165 primerih ali 49% le podnaslovi sliko ali imenuje vir, v 169

340

primerih ali 50 % pa je namenjen poglobitvi in razširitvi dijakovega znanja. V uvodnomotivacijo je umešèenih 16 enot ali 5 %, med tekstom pa 323 enot ali 95 %.

Najveèje število enot slikovne in grafiène opreme ima širša tema Rim, najmanjše pa širša temaZgodovina. Najveèji odstotek barvnega slikovnega materiala je v širših temah Zgodovina, Prazgodovina,Zgodnje visoke kulture in Zgodnji srednji vek (100 %), najmanjši odstotek pa v širši temi Rim(95 %). Najveèji odstotek èrnobelega slikovnega materiala je v širši temi Rim (5 %), najmanjšiodstotek pa v širšh temah Zgodovina, Prazgodovina, Zgodnje visoke kulture in Zgodnjisrednji vek (0 %). Slikovne in grafiène enote se v najveèjem deležu navezujejo na obèo zgodovino pri širši temiZgodnje visoke kulture in Grèija (100 %), v najmanjšem pa pri širši temi Prazgodovina (69%). Na zgodovino današnjega slovenskega ozemlja se v najveèjem številu nanašajo pri širšitemi Prazgodovina (31 %), v najmanjšem pa pri širši temi Grèija (0 %).Pri širši temi Prazgodovina je najveè (56 %) pojasnjevalnih tekstov, ki samo podnaslavljajosliko ali imenujejo vir, najmanjši odstotek takšnih pojasnjevalnih tekstov pa je pri širši temiZgodovina (42 %). Najveèji delež pojasnjevalnih tekstov, ki so obsežnejši in namenjenipoglobitvi ter razširitvi uèenèevega znanja je pri širši temi Zgodovina (58 %), najmanjši deležpa pri širši temi Prazgodovina (41 %). Tekstov, ki direktno spodbujajo diskusijo v razredu, ni.Najveèji odstotek slikovnega materiala je v uvodno motivacijo postavljenega pri širši temiZgodnje visoke kulture (11 %), najmanjši odstotek pa pri širši temi Zgodovina (0 %). Medglavnim tekstom je najveèji odstotek enot slikovne in grafiène opreme pri širši temi z naslovomZgodovina (100 %), najmanjši odstotek pa pri širši temi Zgodnje visoke kulture (89 %) .

341

Uèbenik: Stane Berzelak, Srednji in novi vek, Zgodovina za 2. letnik gimnazij,Modrijan, 2002.

Širša tema: Evropa in svet v visokem in poznem srednjem veku

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 33 19 14 22 11 16 17 33Ilustracija 60 60 51 9 30 29 1 59ShemaZemljevid 5 5 3 2 5 1 4Preglednica 3 3 3 3 3Pisni vir 18 18 11 7 16 2 1 17Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 120 106 14 88 32 71 48 3 117

Širša tema: Evropa na prehodu iz srednjega veka v novi vek

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

A b c uvod vmesFotografija 14 10 4 11 3 5 9 14Ilustracija 44 40 4 38 6 21 22 44ShemaZemljevid 4 4 3 1 4 1 3Preglednica 2 2 1 1 2 2Pisni vir 13 10 3 7 6 12 1 13Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 78 67 11 61 17 45 32 1 77

342

Širša tema: Novi vek in novi svet

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

A b c uvod vmesFotografija 14 13 1 8 6 3 11 14Ilustracija 61 58 3 55 6 13 47 1 60ShemaZemljevid 5 5 4 1 5 1 4Preglednica 2 2 2 2 2Pisni vir 9 9 6 3 9 9Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 92 88 4 74 18 33 58 2 90

Širša tema: Kriza Evrope starega reda

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 9 4 5 7 2 5 4 1 8Ilustracija 60 58 2 56 4 30 29 1 59Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 4 4 3 1 4 4Preglednica 2 2 1 1 2 2Pisni vir 10 8 2 5 5 9 1 10Èasovni trak 1 1 1 1 1Skupaj 89 80 9 76 13 54 34 2 87

343

Skupni rezultati za uèbenik:

ŠIRŠA TEMA

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalni

tekst *

Pozicija

a b c uvod vmes

Evropa in svet

v visokem in

poznem

srednjem veku

120 106 14 88 32 71 48 3 117

Delež glede na

Število

88% 12% 73% 27% 59% 40% 0 3% 98%

Evropa na

prehodu iz

srednjega veka

v novi vek

78 67 11 61 17 45 32 1 77

Delež glede na

Število

86% 14% 78% 22% 58% 41% 0 1% 99%

Novi vek in

novi svet

92 88 4 74 18 33 58 2 90

Delež glede na

Število

96% 4% 80% 20% 36% 63% 0 2% 98%

Kriza Evrope

starega reda

89 80 9 76 13 54 34 2 87

Delež glede na

Število

90% 10% 85% 15% 61% 38% 0 2% 98%

SKUPAJ 379 341 38 299 80 203 172 0 8 371

ODSTOTKI 90% 10% 79% 21% 54% 45% 0 2% 98%

* Odstopanje 1% zaradi fotografij ali ilustracij na zaèetku posamezne širše teme, ki nimajopojasnjevalnega teksta.

V uèbeniku je 379 enot slikovne in grafiène opreme (fotografije, ilustracije, sheme, zemljevidi,preglednice, pisni viri, èasovni trakovi). 431 enot ali 90 % je barvnih, 38 ali 10 % je èrnobelih.299 enot ali 79 % se ukvarja z obèo zgodovino, 80 enot ali 21 % pa se nanaša na današnjeslovensko ozemlje. Pojasnjevalni tekst v 203 primerih ali 54 % le podnaslovi sliko ali imenujevir, v 172 primerih ali 45 % pa je namenjen poglobitvi in razširitvi dijakovega znanja. V uvodnomotivacijo je umešèenih 8 enot ali 2 %, med tekstom pa 371 enot ali 98 %.

Najveèje število enot slikovne in grafiène opreme ima širša tema Evropa in svet v visokem inpoznem srednjem veku, najmanjše pa širša tema Kriza Evrope starega reda.Najveèji odstotek barvnega slikovnega materiala je v širši temi Novi vek in novi svet (96 %),najmanjši odstotek pa v širši temi Evropa na prehodu iz srednjega veka v novi vek (86 %).Najveèji odstotek èrnobelega slikovnega materiala je v širši temi Evropa na prehodu izsrednjega veka v novi vek (14 %), najmanjši odstotek pa v širši temi Novi vek in novi svet (4%).

344

Slikovne in grafiène enote se v najveèjem deležu navezujejo na obèo zgodovino pri širši temiKriza Evrope starega reda (85 %), v najmanjšem pa pri širši temi Evropa in svet v visokemin poznem srednjem veku (73 %). Na zgodovino današnjega slovenskega ozemlja se vnajveèjem številu nanašajo pri širši temi Evropa in svet v visokem in poznem srednjem veku(27 %), najmanjšem pa pri širši temi Kriza Evrope starega reda (15 %).Pri širši temi Kriza Evrope starega reda je najveè (61 %) pojasnjevalnih tekstov, ki samopodnaslavljajo sliko ali imenujejo vir, najmanjši odstotek takšnih pojasnjevalnih tekstov pa jepri širši temi Novi vek in novi svet (36 %). Najveèji delež pojasnjevalnih tekstov, ki soobsežnejši in namenjeni poglobitvi ter razširitvi uèenèevega znanja je pri širši temi Novi vekin novi svet (63 %), najmanjši delež pa pri širši temi Kriza Evrope starega reda (38 %).Tekstov, ki direktno spodbujajo diskusijo v razredu, ni. Najveèji odstotek slikovnega materiala je v uvodno motivacijo postavljenega pri širši temiEvropa in svet v visokem in poznem srednjem veku (3 %), najmanjši odstotek pa pri širši temiEvropa na prehodu iz srednjega veka v novi vek (1 %). Med glavnim tekstom je najveèjiodstotek enot slikovne in grafiène opreme pri širši temi z naslovom Evropa na prehodu izsrednjega veka v novi vek (99 %), najmanjši odstotek pa pri širših temah Evropa in svet vvisokem in poznem srednjem veku, Novi vek in novi svet in Kriza Evrope starega reda (98%).

345

Uèbenik: Novak Franci, Globoènik Janez, Globoènik Milena, Zgodovina –družboslovje, DZS 1999. Širša tema: Znanstveno – tehnièni napredek in vpliv na gospodarske spremembe

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 18 9 9 15 3 6 12 18Ilustracija 15 8 7 14 1 3 12 15Shema 1 1 1 1 1ZemljevidPreglednica 3 3 3 3 3Pisni vir 8 7 1 5 3 8 7 1Èasovni trakSkupaj 45 25 20 38 7 21 24 7 38

Širša tema: Stoletje svetovnih vojn

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 61 8 53 60 1 53 8 11 50Ilustracija 20 8 12 20 19 1 8 12Shema 7 7 7 7 7Zemljevid 31 31 31 31 3 28Preglednica 2 2 2 2 2Pisni vir 22 8 14 19 3 22 11 11Èasovni trakSkupaj 143 64 79 139 4 134 9 33 110

Širša tema: Slovenija od Avstro-Ogrske do danes

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 43 8 35 8 35 38 5 7 36Ilustracija 16 9 7 8 8 12 4 7 9Shema 1 1 1 1 1Zemljevid 11 11 5 6 11 11Preglednica 1 1 1 1 1Pisni vir 10 5 5 10 10 4 6Èasovni trakSkupaj 82 35 47 21 61 73 9 18 64

Širša tema: Protislovja v sodobnem svetu

346

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 21 21 19 2 2 19 3 18IlustracijaShema 1 1 1 1 1ZemljevidPreglednica 4 4 4 4 4Pisni vir 4 3 1 4 4 3 1Èasovni trakSkupaj 30 25 5 28 2 11 19 6 24

Širša tema: Svet mojih staršev

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalnitekst

Pozicija

a b c uvod vmesFotografija 7 7 1 6 1 6 1 6IlustracijaShemaZemljevidPreglednicaPisni vir 1 1 1 1 1Èasovni trakSkupaj 8 8 2 6 2 6 2 6

Skupni rezultati za uèbenik:

ŠIRŠA TEMA

Število Barvno ÈB Obèe Narodno Pojasnjevalni

tekst *

Pozicija

a b c uvod vmes

Znanstveno –

tehnièni

napredek in

vpliv na

gospodarske

spremembe

45 25 20 38 7 21 24 7 38

Delež glede na

Število

56% 44 % 84% 16% 47% 53% 0 16% 84%

Stoletje

svetovnih vojn

143 64 79 139 4 134 9 33 110

Delež glede na

Število

45% 55% 97% 3% 94% 6% 0 23% 77%

Slovenija od

Avstro-Ogrske

do danes

82 35 47 21 61 73 9 18 64

Delež glede na

Število

43% 57% 26% 74% 89% 11% 0 22% 78%

347

Protislovja v

sodobnem

svetu

30 25 5 28 2 11 19 6 24

Delež glede na

Število

83% 17% 93% 7% 37% 63% 0 20% 80%

Svet mojih

staršev

8 8 2 6 2 6 2 6

Delež glede na

Število

100% 0% 25% 75% 25% 75% 0 25% 75%

SKUPAJ 308 157 151 228 80 241 67 0 66 242

ODSTOTKI 51% 49% 74% 26% 78% 22% 0 21% 79%

V uèbeniku je 308 enot slikovne in grafiène opreme (fotografije, ilustracije, sheme, zemljevidi,preglednice, pisni viri, èasovni trakovi). 157 enot ali 51 % je barvnih, 151 ali 49 % je èrnobelih.228 enot ali 74 % se ukvarja z obèo zgodovino, 80 enot ali 26 % pa se nanaša na današnjeslovensko ozemlje. Pojasnjevalni tekst v 241 primerih ali 78 % le podnaslovi sliko ali imenujevir, v 67 primerih ali 22 % pa je namenjen poglobitvi in razširitvi dijakovega znanja. V uvodnomotivacijo je umešèenih 66 enot ali 21 %, med tekstom pa 342 enot ali 79 %.

Najveèje število enot slikovne in grafiène opreme ima širša tema Stoletje svetovnih vojn,najmanjše pa širša tema Svet mojih staršev. Najveèji odstotek barvnega slikovnega materiala je v širši temi Svet mojih staršev (100 %),najmanjši odstotek pa v širši temi Slovenija od Avstro-Ogrske do danes (43 %). Najveèjiodstotek èrnobelega slikovnega materiala je v širši temi Slovenija od Avstro-Ogrske do danes(57 %), najmanjši odstotek pa v širši temi Svet mojih staršev (0 %). Slikovne in grafiène enote se v najveèjem deležu navezujejo na obèo zgodovino pri širši temiStoletje svetovnih vojn (97 %), v najmanjšem pa pri širši temi Svet mojih staršev (25 %). Nazgodovino današnjega slovenskega ozemlja se v najveèjem številu nanašajo pri širši temi Svetmojih staršev (75 %), najmanjšem pa pri širši temi Stoletje svetovnih vojn (3 %) .Pri širši temi Stoletje svetovnih vojn je najveè (94 %) pojasnjevalnih tekstov, ki samopodnaslavljajo sliko ali imenujejo vir, najmanjši odstotek takšnih pojasnjevalnih tekstov pa jepri širši temi Svet mojih staršev (25 %). Najveèji delež pojasnjevalnih tekstov, ki so obsežnejšiin namenjeni poglobitvi ter razširitvi uèenèevega znanja je pri širši temi Svet mojih staršev (75%), najmanjši delež pa pri širši temi Stoletje svetovnih vojn (6 %). Tekstov, ki direktnospodbujajo diskusijo v razredu, ni. Najveèji odstotek slikovnega materiala je v uvodno motivacijo postavljenega pri širši temi Svetmojih staršev (25 %), najmanjši odstotek pa pri širši temi Znanstveno – tehnièni napredek invpliv na gospodarske spremembe (16 %). Med glavnim tekstom je najveèji odstotek enotslikovne in grafiène opreme pri širši temi z naslovom Znanstveno – tehnièni napredek in vplivna gospodarske spremembe (84 %), najmanjši odstotek pa pri širši temi Svet mojih staršev(75 %) .

348

Primerjava analize vseh petih uèbenikov:

Uèbenik Število Barvno ÈB Obèe Narodno

P o j a s n j e v a l n itekst

Pozicija

a b c uvod vmesZgodovina 1za tehniškein drugestrokovnešole

340 273 67 277 63 214 115 2 119 221

80% 20% 81 % 19% 63% 34% 1%

35% 65%

Zgodovina 2za tehniškein drugestrokovnešole

286 151 135 209 77 184 96 67 219

53% 47% 73% 27% 64% 34% / 23% 77%

Stare dobe,Zgodovina za1. letnikgimnazij

270 265 5 240 30 130 136 14 256

98% 2% 89% 11% 48% 50% 5% 95%

Srednji innovi vek,Zgodovina za2. letnikgimnazij

379 341 38 299 80 203 172 / 8 371

90% 10% 79% 21% 54% 45% 2% 98%

Zgodovina –družboslovje

308 157 151 228 80 241 67 66 24251% 49% 74% 26% 78% 22% / 21% 79%

Najveèje število enot slikovne in grafiène opreme je v uèbeniku Srednji in novi vek, Zgodovinaza 2. letnik gimnazij (379), najmanjše pa v uèbeniku Stare dobe, Zgodovina za 1. letnikgimnazij (270) . Primerjava števila barvnih in èrnobelih enot kaže, da prevladujejo barvne,najizraziteje v obeh uèbenikih za gimnazije, kjer je èrnobelih enot zgolj nekaj odstotkov. Obprimerjavi gradiva, ki se nanaša na obèo in narodno zgodovino je razvidno, da se najveèji delslikovne in grafiène opreme v uèbeniku nanaša na obèo zgodovino in da enote, ki se nanašajona današnje slovensko ozemlje ne presegajo 27 % zastopanosti v uèbenikih. Najmanj jih je vuèbenikih, ki obravnavajo teme od prazgodovine do 19. stoletja, njihovo število pa nekolikonaraste v uèbenikih, ki obravnavajo moderno zgodovino. Pojasnjevalni teksti so veèinomanamenjeni podnaslovitvi ali imenovanju vira, v malo manjši meri pa je pod slikovno in grafiènoopremo tudi tekst, namenjen poglobitvi in razširitvi uèenèevega znanja. Zanemarljiv pa jeodstotek tistih pojasnjevalnih tekstov, ki so namenjeni tudi vabilu k diskusiji v razredu.Slikovna in grafièna oprema je v uèbenikih najveèkrat umešèena med glavni tekst, redkeje paje uporabljena kot uvodna motivacija v širši ali ožji temi. Izjema je uèbenik Zgodovina –družboslovje, v katerem je na zaèetku vseh poglavij kratek motivacijski tekst s slikovnoopremo.