-
8/3/2019 Prodnik, Jernej - Recenzija "Anarhija vsakdanjega
ivljenja: zapiski o anarhizmu in njegovih pozabljenih pritokih"
1/3
Recenzije
J e r n e j P r o d n i k i g a V o d o vn i k : A n ar h i j a
vsakd an j eg a i v l j en j a : z ap i sk i o an ar h i z m uin n
jegovih pozab l jen ih p r i tok ih . L jub l jana: Za loba Soph ia
, 2010 .184 strani (ISBN 978-961-6768-16-0), 17,80 evra
Kaj je torej anarhizem? se v znanstvenem knjinem prvencu sprauje
docent na FDV inpodoktorski raziskovalec na Harvardu iga Vodovnik.
Anarhistina misel je fleksibilen naboridej in praks, ki so v
neprestanem spreminjanju, prakticirajo ga navadni ljudje, ne da bi
setega zavedali , anarhistina druba pa je preprosto druba brez
avtoritet . Referenno tokoanarhistine misli Vodovnik postavlja v
koncept do minacije, pr i emer zasleduje monost svetamnogoterih
svetov. Osrednji cilj anarhizma je tako vzpostavitev take drube, ki
bi temeljilana pravici, enakosti in bratstvu in v kateri bi bila
odpravljena vsa sredstva drav ne in d rub eneprisile. Kot tak nasp
rotuje vsem oblikam hierarhije, izkorianja in avtoritete ter s tem
njihov imglavnim oblikam - dravi in kapitalizmu (str. 18).Avtor si
skozi knjig o zastavlja zahtevn o nalogo: pestro misel bi nam re
rad osveil z novim iprispevk i, ki bi dodatno pop estrili njeno
razvejanost. Vodovnikov nam en torej ni le zgodovinskaanaliza
razlinih (pri) tokov an arhizma, eprav velik del knjige prinaa prav
ta vpog led, am pakpredv sem izv iren prispevek k misli o anarh izm
u, ki bi presegal zgodo vinsko ideoloko navlako.Eno vod ilnih vp
raan j je tako , kako dosei bolji svet in temeljne pravice za vse.
Spremno b esedok Vodovnikovi tudiji je napisal eden pomem bnejih am
erikih aktivistov dvajsetega stoletja,letos preminuli H oward Zinn
, kar je le dodatno potrdilo o pomenu ambiciozno
zastavljenegaraziskovanja.Druboslovne razprave, XXVI (2010), 65
91
-
8/3/2019 Prodnik, Jernej - Recenzija "Anarhija vsakdanjega
ivljenja: zapiski o anarhizmu in njegovih pozabljenih pritokih"
2/3
Recenzije
Prav poizkus om enjenega kreativnega izvirnega prispevka pa
avtorja te recen zije sili, da sena izjemno omejenem prostoru z
vsaj nekaterimi predpostavkami kritino spopade, saj lahko letako
preui najveje teave dananjega anarhizm a in progresivnih politinih
gibanj. Pristop tediskusije je torej (zavestno) parcialen, s imer
ji ne u spe zajeti irine in pestrosti V odovnikovegaprispevka.Ker
hoemo zaeti pri zaetku, moram o za izhodie vzeti loveko naravo, ki
za anarhizemostaja ontoloka zaetna toka. Vodovnik ta problem
naslavlja na razlinih m estih, pri em erse napaja predvsem pri
Kropotkinu in Chomskem. A eprav Vodovnik v skladu z
novejimanarhizmom zavrne vraanje k naravi zgodnjih avtorjev, ostaja
v pasti dihotomije, ki poizku augotoviti, kaj je bistvo loveka.e
lahko za del filozofije dvajsetega stoletja trdimo, da ji je uspel
teoretski prebo j, se je tazgodil prav pri poizkusu redefiniranja
pom ena loveke narave. Ali, e sm o natanneji, lovekakot ivali, ki
je brez narave, ki je v svojem bistvu nedefinirana potencialnost
(Agam ben, V irno),ki je ni m ogoe zreducirati na om enjeno
dihotomijo. S tem se jo presega in kae, d a ima lovekizvor v jezik
u, na m estu ivalske narave pa zmeraj stojijo drubeno ustvarjene
strukture.
Razreitev dileme, ali je lovek sposoben ustvariti dobro/slabo
drubo, je iz teh izhodipreprosta: lovek ustvarja oboje. A tukaj ne
relativiziramo potenciala loveka za dobro/slabo,kot pone anarhizem;
prav lovek oziroma druba definirata, kaj sploh je dobro in slabo,
terposledino, kaj naj bi bilo v drubi pravino, svobodno, enako. Ome
njeni koncepti nikakor nisosamoumevni in prav njihov pomen je
konceptualno minsko polje, kjer se bije boj za
interpretacijodrube.Kljub nadgradnjam temeljno ontoloko vpraanje za
anarhizem (p)ostaja, ali bo ohranilredukcionistino dihotomijo, ki
je podvrena prosti interpretaciji, zgodovinsko pa ga je eomejevala.
lovek nim a instinkta po svobodi, saj j e odprta ival brez
instinktov. Ko se Chom-sky bori za bolji svet, poza blja, da dobro
preprosto ni loveka bioloka konstanta, neodvisnaod interpretacij. V
konn i fazi taka d ebata omogoa predvsem vrten je v krog u in
uporabljanjeargum enta narave po m ili volji.Ana rhizem kot precej
fluiden tok misli nikoli ni util potrebe po do vrenem in
koherentnemanalitinem aparatu za razum evan je drub enih spremem b
in posebej kapitalistinega sistema,zato pogosto (vasih pavalno)
jemlje od drugih. Vodovnik poizkua anarhizem redefiniratipredvsem
kot specifien nain delovanja, pri emer omen jeno nekoherentnost in
pogosto celokontradiktornost dojema kot pozitivno, saj anarhizmu
omogoa (vsaj navidezno) nadideolokopozicijo. A ta obuten m anko se
pokae n a vsaj dveh pomembnih ravneh. Prvi, v anarhizmuznailnih an
alitinih om ejitvah (kako je prilo do premikov), kjer kot primer m
oraliziranja, kije sicer oznaen za nesmiseln oitek, lahko vzamem o
v resnici nepovezana dejanja posameznihkapitalistov. E normn e
koliine vloenega denarja v marketing se (simptomatino) vsaj
implici-tno prikae jo kot nameren po skus ustv arjan ja pasivnih in
poslunih potronikov ter unievanjadem okracije (str. 141). Gre za
dog ovorjen projekt kapitalistinega razreda? To je teko
utemeljitina sistemski ravni, zato hitro pride do pe rsonalizacije,
predenja mre ali celo teorij zarote.Kapitalistini razred se je
skozi zgodovino znal poenotiti, a obenem je po mem bneje, da
vkapitalizmu demok racija postaja le kolateralna koda prisilnega
zakona trnega tekmovanja,ki je posam eznemu kapitalistu vsiljen od
zunaj, reproducira pa ga tudi sam. Kon ni rezultat jetorej
nenameren produk t d elovanja posam eznih kapitalistov, ki p
oveujejo ali vsaj ohranjajopreseno vrednost in se s te m ohranjajo
na trgu; to jih ne odreuje moralne krivde za uniujoeposledice
njihovega skupnega delovanja, a razloi, zakaj je egoistino
delovanje za kapitalistanujno in racionalno. Ta individualizirani
proces ustv arja rezultate, ki so d ejansko v prid celo-tnemu
razredu, kar je n emalo pomem bna posledica za obstoj in
prilagodljivost kapitalizma.Druga raven pokae, zakaj je zastavljeno
ontoloko izhodie anarhizm u tako pomembno.e se ne bi mog el
sklicevati na neko naravn o dan ost, bistvo loveka, bi ostal brez
vsega mane-vrskega prostora. Bodisi bi z n ormativnih doloanjem
lastne utopije nujno postal ideoloki,
Druboslovne razprave, XXVI (2010), 65 92
-
8/3/2019 Prodnik, Jernej - Recenzija "Anarhija vsakdanjega
ivljenja: zapiski o anarhizmu in njegovih pozabljenih pritokih"
3/3
Re c e n z i j e
lahko bi se zbanaliziral in zreduciral svoje bis tvo na najmanji
moni imenovalec ali pa bizapade l v pos tmodern is t in i r e la t
iv izem/nih i l izem (Bal ibar jev a oprede l i tev S t i rnerja )
.Om enjen i r avni se doda tno potrjujeta v Vodovnikovem problem at
iz i ran ju teori je ko t r az m e-roma nepom em bne za anarh izem
: Revoluci ja in znans tvena teor i ja n im ata skupneg a is to n i
,sa j r evoluc ionaren proces ne more b i ti p redmet znans tven
ega proue vanja . Marx tako pog ubl jadelavce s tem, ko hoe iz njih
narediti teoretike, pr i tem pa se pojavlja nevarnost, da bo
pojavrazred a teoretikov - loenega od ljudskih mn oic spet vodil do
nastan ka nov e ar is tokracij e(s tr . 79) . V anarhis tini misli
ta sentiment ni las ten le njemu, a ker konflikt m e d m a r k s i
z m o min anarh izm om obsega prece jen del n jegove tud i je , s i
p roblem ogle jm o pobl ie .Za pojasn i lo Marxovega pr is topa , k
i se mu oita odhod v teor i jo , se obrn imo k Tezam oFeuerba chu,
ki na iz jem no Zgoenem prostoru naka ejo, kaken je zanj pom en f
ilozofije prak se(oziroma praxis f i lozof ije , na kater i z
anarhoreinterpretacijo gradi Vodovnik) in dialektinemetode . M arx
nam re prav tam de jansko konc ip ira teor ijo in prakso kot enotn
i in medse bojnoneloljivi , s im er e njegov pr is top s trogo mo
nistien. Is toasn o je dialek tien, saj gre za nikolikona n proces
, za nenehno osiliranje m ed teorijo in prakso, ko vzvratno uinkujo
nihata drugav drugo (Blochova interpretacija) . S tem Marx zavre
dualizem, torej star i mater ial i zcm inidealize m, a se obe nem ,
ko klie po svet sprem injajo i fi lozof ij i prak se, delno na paja
pr i obeh .Je za anarh izem teor i ja nepomem bna , e lahko pr i
Vodovnikovi tud i j i p rav to te jemo za enove j ih od l ik?e je
kr i t ika mark s izma m orda med ibke j imi tokami novega anarh iz
ma , je ta obnovl jenamise l dan es , tako kot v pre tek los t i ,
na jmon eja v v iz i j i ak t iv is t inega organiz i ran ja te r
na po -dro ju redef inicije dravljanstva in polit inega lanstv a.
Sled nje na j bi lo tak o prek identite tekot tudi prek
postmodernih relativizmov in univerzalizma, s imer s tavi na f
luidne polit ineskupn osti . Ob tem bi sam izpostav il teavo, da
zgodo vinske nac ionaln e drave ne gre prepro stoenaiti s
potencialno dravo, ki je lahko (odvisno od konceptua l izac i je )
skupek par t ic ipa t ivn ihins t i tuc ij . Obenem se po jav l ja
d i lema (ne?) loevanja dem okrac i je ko t p rocesa /prakse in n
jeneposledine insti tucionalizacije .Vod ovniku je b rez dvoma uspe
la od l ina kn j iga , k i kae , da anarh is t ina m ise l ohran ja
svojzm era j p r iso tn i em ancipa tor in i po tenc ia l . Pomem
bna n i le za to , ker g re za prvo poglobl jenotudijo o ana rhizm
u v s lovenini, am pak ker le takn e knjige om ogo ijo iroko polje
za d ebatoin izpos tav l ja jo to l iko za pr ihodno s t d rub e
temel jn ih vpraan j .
Druboslovne razprave, XXVI (2010), 65 93
