Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
l jubljanska banka M ^ S K ^ j S E m i l ^ M m «
LETO XXV. — številka 53
Jitanovlteij i : obč. konference S Z D L «»enlce, K ran j , Radovl j ica . Sk . Loka
Tržič - i z d a J a ' C P Goren jsk i tisk
J ^ n J . G ' a v n i urednik An ion Miklavčič . Odgovorni urednik A lb in Učakar
J L L A S I L O S O C I A L I S T I C N E Z V E Z E L O V N E G A L J U D S T V A
KRANJ, sreda, 12. 7. 1972 Cena 70 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot t edn ik . O d 1. januarja 1958 kot pol t edn ik . O d 1. Januarja 1960 tr ikrat tedenska . O d 1. {anuarja 1964 kot pol tednik, In sicer ob s r e d a h In s o b o t a h ,
Z A G O R E N J S K O
Ž deu ^" ' e k t r o Kranj bo v Vbpovljah (krajevna skupnost Zalog) obnovilo električno omrežje. i k U p n
8 0 z ačell pred dobrim mesecem. V akcijo za obnovitev omrežja pa so se poleg krajevne •pcvev*81' v ! cUučill tudi prebivalci Vopovelj, ki so se odločili za prostovoljno delo in denarni prl-
— A - Ž. - Foto: F. Perdan
]j^_STRAIM:
Ble jsk i o t o k
odp r t * e J ° V e o t v ° r i tve Blej-*lli « . ° t o k a s o se udele-g itevUm gostje in tu-
— Foto: F. Perdan
K r i m i n a l n a dejanja lani
Medtem ko so v letih 1967, 1968, in 1969 kazniva dejanja na področju postaje milice Kranj upadala, pa tega nc bi mogli reči kot je razvidno iz poročila za leto 1970 in 1971, za sedanje obdobje. Narašča število vseh kaznivih dejanj, najbolj pa naraščajo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Leta 1969 je bilo na primer vseh kaznivih dejanj na področju postaje milice Kranj 580, lani pa že 707. V zadnjih dveh letih je posebno naraslo število navadnih tatvin ter velikih in vlomnlh tatvin. Čeprav število kaznivih dejanj zadnje čase narašča, pa njihovo število še vendar ni doseglo najvišje številke v zadnjih petih letih, ko je bilo leta 1967 storjenih kar 880 kaznivih dejanj. Na zadnji seji sveta za občo upravo in notranje zadeve pri skupščini občine Kranj je bilo poudarjeno, da sedanji obseg kriminala še ne more biti povod za večjo zaskrbljenost. Drugače je seveda z odkrivanjem kaznivih dejanj. Lani je ostalo 30 odstotkov kaznivih dejanj neodkritih, letos pa se je vsaj za prvo polletje Po besedah komandirja ta odstotek še nekoliko dvignil. Težja kazniva dejanja pretežno odkriva kriminalistična služba L1 J V Kranj.
Tatinskih skupin, ki so se pojavljala prejšnja leta, za sedaj nI. Včasih so se take skupine usmerile na krajo avtomobilov oziroma na »sposoja-nje«, podatki zadnjih let pa kažejo, da so avtomobili med odvzetimi motornimi vozili
najmanj popularni. Lani so se brez vednosti lastnika vozili storilci v enajstih avtomobilih. Vsi avtomobili so bili najdeni in vrnjeni lastnikom. Vse drugačne pa so številko o ukradenih in odvzetih motornih kolesih in mopedih. Lani je bilo odvzetih 51 motornih koles oziroma mopedov, vendar s 0 jih lastniki dobili nazaj. Manj sreče so imeli lastniki pony ekspresov, saj trije lastniki od 25 odvzetih vozil niso dobili svojega nazaj. Pri večini odvzetih motornih vozilih so bili krivi za odvzem lastniki sami, ker puščajo svoja vozila nezaklenjena na vseh mogočih krajih. Posebne probleme Ima posta* ja milice v Kranju tudi i ukradenimi koles i . Lani je bilo ukradenih 148 koles, od tega je bilo lastnikom vrnje> nih 38. Številka bi bila verjetno višja, če bi lastniki naj. dena kolesa prevzeli, tako pa jih potem prodajo na Javni dražbi. Lani ni" prišlo po svoja kolesa 53 lastnikov.
Med storilci kaznivih dajanj odvzema motornega vozila je največ mladoletnikov. Kazniva dejanja, ki jih zagre-še mladoletniki, v zadnjih letih naraščajo. Poleg odvzema motornih vozil se mladoletniki ukvarjajo tudi s tatvinami, navadnimi in vlomnimL Skoraj vsa ta kazniva dejanja so mladoletniki zagrešili v združbah, ki ne predstavljajo nekaj stalnega, saj s« niso formirale prav z namenom, da bi ti mladoletni prestopniki kradli, pač pa večinoma zaradi neurejenih družinskih razmer. L. M.
J E S E N I C E I i
XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA
1'arahagirl Venkato Giri In Stanko Kajdiž na terasi Kazine Park hotela na Bledu — Foto: F. Perdan
Predsednik indijske republike na terasi hotela v Podvinu — Foto: F. Perdan
£ N a zadnj ih sejah občinskega sindikalnega sveta in izvršnega odbora občinske konference S Z D L so sk len i l i , da bodo podpr l i akci jo republiškega zdravstvenega zbora in v pr ihod-nie na sejah ne bodo več dovo l i l i kad i t i .
£ Po šestih mesecih je občinski proračun še vedno pod predvidevanj i za 13 odstotkov. Od 24 mi l i jonov N d in so do zdaj zbra l i le 9 mi l i jonov N d in raznih prispevkov. Najboljša real izaci ja se kaže od prispevkov osebnih dohodkov, največji pr imanjk l ja j pa p r i taksah.
9 Za j u t r i (četrtek) ob 8. u r i zjutraj je sk l i cana skupna seja obek zborov kranjske občinske skupščine. K e r je seja skupščine konec jun i j a zaradi nesklepčnosti odpadla, je tokra t predviden is t i dnevni red z dvema dodatn ima točkama: razpravo o osnutku družbenega plana razvoja občine do 1975. leta in soglasje Test i lnemu centru Kranj, za razširitev dejavnost i . Razen tega p a je seveda na dnevnem redu več vprašanj s področja socialne problemat ike ter sklepanje o pode l i tv i letošnjih občinskih nagrad in nagrad najboljšim kra jevn im skupnos t im.
# V ponedeljek, popoldne je bi lo področno posvetovanje gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze i n regionalnega k luba poslancev za Gorenjsko. Razprav l ja l i so o osnutku družbenega plana razvoja Slovenije od 1971. do 1975. leta. A . Ž.
© V ponedeljek popoldne je b i l a razširjena seja predsedstva občinske konference zveze mladine, k i so se je udeležili tud i predsedniki in sekretarj i m lad insk ih akt ivov v občini. Razprav l ja l i so o poletni politični šoli, k i jo organiz i ra republiška konferenca zveze mladine in o pohodu po poteh Avnoja . Ta pohod že drugič organiz ira republiška konferenca Z M S . Začel se bo 22. ju l i j a in traja l 14 dn i . Udeleženci bodo prehod i l i pot od Jajca do Ljubl jane. Razen tega pa so na ponedel jkovi seji razprav l ja l i tud i o iz letu v Beneško Sloveni jo.
P r e d s e d n i k i n d i j s k e
r e p u b l i k e na G o r e n j
s k e m Med obiskom predsednika
indijske republike Varahagi-rija Venkata Girija v Jugoslaviji je visoki gost za krajši Čas obiskal tudi Slovenijo. V petek popoldne pa je prebil nekaj ur tudi na Gorenjskem.
K 0 se Je popeljal okrog Blejskega jezera, se je ustavil tudi pred Kazino Park hotela, kjer je gosta s spremstvom pozdravil predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Skoraj eno uro se je zadržal na terasi, nakar se je popeljal še v Podvin, kjer so ga pred hotelom pozdravih gorjanski godbeniki v narodnih nošah in folklorna skupina tovarne Verig Lesce. Tako Bled kot Podvin sta indijskega gosta očarala.
A. 2 .
P r i r e d i t v e z a b l e j s k i k r a j e v n i p r a z n i k
Od 16. do 23. julija bo na Bledu v okviru tedna turizma in krajevnega praznika več različnih prireditev. V počastitev krajevnega praznika se bodo prireditve začele že v petek, 14. julija, ko bo ob 20.30 na Blejskem jezeru promenadni koncert. Nastopila bo godba Iz Gori j . V soboto ob 20.30 bodo zagoreli kresovi, v nedeljo ob 10. uri dopoldne pa bo slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Bleda. Razen tega bo imel v nedeljo ob 17. uri v zdraviliškem parku promenadni koncert pihalni orkester 2elezarjev Jesenic.
V ponedeljek ob 20.30 bo v dvorani Kazine folk. lomi večer, v petek, 21. julija, ob 20.30 pa bo na Blejskem jezeru spet pro-menadni koncert, v Kazini pa glasbeni večer.
Zaključna slovesnost v počastitev krajevnega praznika bo v soboto, 22. julija, ko bo ob 17. uri slavnostni promenadni koncert v zdraviliškem parku. Nastopila bo gqd-ba JLA pod vodstvom podpolkovnika Pavla Br-zulje. Ob 21. url pa bo z blejskega gradu tradicionalni ognjemet. A. ž.
SEJA POLITIČNEGA A K T I V A K R A J E V N E SKUPNOSTI GRAD
Konec prejšnjega meseca se je sestal politični aktiv kr* jevne skupnosti Grad v kranjski občini. Sestanka, na katerem so obravnavali predvsem komunalne probleme, pa so se ud8" ležili tudi poslanec Martin Košir, predstavniki občine in občinske konference socialistične zveze.
Cesta na Krvavec
£ Prebiva lc i krajevne skupnost i so razočarani, ker j i m J e
bilo s posebno odločbo prepovedano nadaljevanje gradnj6
ceste do Jezerc. Ugotov i l i so, da so s p ros tovo l jn im delom i n pr i spevkom občine vložili v dograjeni del ceste okrog 610.000 nov ih dinarjev. Pokazalo pa se je, da cesta do Ambroža še vedno ni dovolj utrjena in jo poškoduje vsak večji na* l iv . Da b i ured i l i cestišče, so že po rab i l i 1200 kubičnih metrov gramoza, vendar b i potreboval i za utrjevanje še okrog 60.00" nov ih dinarjev. K e r pa tolikšnega zneska sami ne zmorejOi so zapros i l i skupščino za 30.000 dinarjev.
Predstavnik občine j i m je po jasni l , da so f rancoski strokovn jak i glede dostopa na Krvavec ugotov i l i , da b i b i l a z&° pr imerna žičnica in ma la cesta, ki bi l ahko potekala po tras sedanje še nedograjene ceste. Za takšno uresničitev pa je P°" trebna sprememba urbanističnega načrta Krvavca . Le-ta P bo obravnavan na eni p r ihodn j ih sej skupščine.
K e r je mala cesta predvidena po t ras i , k jer so gradi l i s e* danjo cesto, so na seji predlagal i , da b i ponovno dob i l i d ° v 0 ] ljenje za nadaljevanje gradnje ceste. Nazadnje pa so se s p 0 * * zumel i , da bodo prošnjo za 30.000 dinarjev za utrjevanje sedf' njega cestišča obravnaval i , ko bo ponovno izdano dovoljenj za gradnjo ceste.
Vodovod v S t i sk i vasi K o so razprav l ja l i o predlogu vaščanov St iske vasi 2»
gradnjo vodovoda, so ugotov i l i , da vaščani niso enotni gradnje vodovoda. Zato so sk len i l i , da bodo prihodnje ' e
skušali p r ip rav i t i načrte za gradnjo vodovoda. H k r a t i pa bodo takrat pogovor i l i z vaščani tud i o samopr ispevku.
Se dve cesti
0 Prebiva lc i krajevne skupnost i menijo, da b i b i lo tre*?*' cesto od Sangrada do spodnje postaje žičnice na Krvav rekonst ru i ra t i i n asfa l t i rat i . Ugotov i l i so, da bo k m a l u s * e K
razprava o 5-letnem programu razvoja cestnega omrežja, kra t pa b i se dogovor i l i tud i o rekonst rukc i j i te ceste. ^
Druga cesta, za katero b i krajevna skupnost potrebova^ pomoč občine, pa je Dvor jah. Za asfalt iranje ceste skozi v
je krajevna skupnost dobi la posoj i lo p r i Cestnem podJ e t J K e r pa sami n imajo dovolj denarja za odplačilo, so /a P° vico (okrug 30.000 dinarjev zapros i l i občinsko skupščino). ^ govor i l i so se, naj krajevna skupnost poravna prvo P0$*j!m dolga, za drugo polovico pa naj pošljejo predlog °^^ i rL rj-skupščini. Vrednost vseh del na tej cesti znaša s saTn^p0 spevkom skoraj 182.000 dinarjev, zdaj pa je zmanjkalo 60-dinarjev.
Skrb za socialno ogrožene 0 V kra jevni skupnost i G r a d je precej občanov stare)
od 60 i n 70 let. Več kot po lov ica j i h pre jema pokojnine, & _ Q
t ina ima urejeno preživljanje v družini, devet pa je socia ogroženih. Nekater i sicer imajo določene dohodke, v e n d a r , premajhni za normalno življenje. Zato so predlagal i _obcm ^ skupščini, da b i ob novem statutu morda omi l i l a kriter i ja pr idobi tev socialne podpore.
bil?
Drobni problemi Na razgovoru pa so opozorili še na nekatere probleme:
0 Cesto G r a d — Pšata je hudourn ik uničil i n b i j ° ^ treba poprav i t i . Skupščina je b i l a obveščena, vendar pa 5
bi lo ustrezne komisi je , k i b i s i ogledala škodo.
0 V kra jevni skupnost i se ne str injajo s kr i t e r i j i z ? . . r ^s deljevanje sredstev po številu prebivalcev in s k r i t e n ) ^ ocenjevanje del p r i tekmovanju kra jevnih skupnost i . " r t J -
so P 1 gajo, da b i b i l o oboje treba spremenit i : Razen tega lagal i , da se občane Grada oprost i plačevanja p r i spevk i uporabo mestnega zemljišča. A. 2 a *
* # © l j u b l j a n s k a b a n k g
Z a p o s l o v a n j e v tu j in i u p a d a ' Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju se je že lani zmanjšala težnja in potreba po zaposlovanju naših delavcev v tujini. Se bolj občuten upad odhajanja za delom na tuje Pa je opaziti letos.
Lani je odšlo na delo v inozemstvo 310 delavcev z Gorenjske. 79 se jih je zaposlilo v Avstriji, in to večina le Čez poletje. V Nemčijo je Ko
munalni zavod za zaposlovanje v Kranju napotilo 108 delavcev, 16 v Švico in 7 v Francijo. 3 zdomci so imeli višjo ali visoko izobrazbo, 12 srednjo, kvalifiranih je bilo 80, polkvalificiranih 164 in nekvalificiranih 51.
Skoraj 70 odstotkov jih je odšlo prek meje v prvih mesecih lanskega leta, in to predvsem zaradi ugodnosti poletne zaposlitve.
Letos pa je že odšlo v tujino 69 delavcev z Gorenjske. 14 se jih je zaposlilo v Avstriji, 50 v Zvezni republiki Nemčiji in 5 v Švici. 25 novih zdomcev je kvalificiranih delavcev, 2 imata srednjo šolo, 2 nižjo strokovno izobrazbo, 40 pa je nekvalificiranih. Večina so to ljudje, ki so odšli v tujino za sorodnikom, možem ali ženo, starši itd.
-lb
B r e z težav d o p o k l i c a Letos je v kamniški občini
osnovno šolo v osmem razredu končalo 100 fantov in 122 deklet. V nižjih razredih je osnovno šolo končalo 38 Učenk in 71 učencev.
331 mladih KamniČanov je Prispelo na križišče, kjer se bodo morali odločiti za nadaljnje šolanje, poklicno šolo
ali priučitev v tej ali oni tovarni.
Marija Šimenc, delavka na Zavodu za zaposlovanje Ljubljana, enota Kamnik, je povedala, da bo pouk na gimnaziji nadaljevalo 46 učencev. V razne tehniške šole se je prijavilo 22, v zdravstvene šole 4 (dekleta), v srednjo ekonomsko, upravno in admini-
P r e m a l o denar ja za vzdrževanje c e s t e
Cesta 2iri—Račeva-Smreč-J e je bila po kategorizaciji Pred osmimi leti uvrščena Bied ceste IV. reda. Pred časom pa je njeno vzdrževanje Padlo na ramena žirovske »rajevne skupnosti. Po predračunu naj bi stroški vzdrževanja realno znašali 85.000 dinarjev, vendar pa so Žirovci letos za to prejeli le 32.500 dinarjev. Da krajevna skupnost lahko vsaj delno skrbi
za to pomembno prometno žilo, si mora del sredstev izposojati iz drugih virov. Kako bo v prihodnje, še ni povsem jasno. Jasno je le, da je vožnja čez razmajane mostove, še posebno za avtobuse, vedno bolj nevarna. Morda bi bilo prav, da bi v tem primeru na pomoč priskočilo tudi Gozdno gospodarstvo, saj je eden od največjih uporabnikov te ceste. -jg
/ © l j u b l j a n s k a b a n k a
strativno šolo 5, v vzgojiteljsko šolo 6, na pedagoško gimnazijo 4 itn.
Prek sto osnovnošolcev si bo izbralo poklic. Za trgov-ce-prodajalce se je prijavilo 19, za orodjarje 9, za mizarje 8, frizerski poklic si je izbralo 7 deklet, prav toliko fantov bo avtomehanikov in strojnih ključavničarjev.
Učnih mest je veliko in nekatera ne bodo zasedena. Tako se je premalo kandidatov prijavilo za mesarje, stavbne ključavničarje in druge poklice v gradbeni stroki.
Med dekleti je premalo zanimanja za poklic v gostinstvu. V Kamniku je razpisanih več učnih mest kot je kandidatov za te poklice.
Nekaterim mladim ljudem se želje ne bodo uresničile. Tako se je prijavilo sedem deklet za poklic v šiviljstvu, vendar v Kamniku ni niti enega učnega mesta. Verjetno tudi vsa dekleta ne bodo sprejeta na ekonomsko in administrativno šolo, kjer je vsako leto veliko kandidatov.
J. Vidic
S površnimi o d g o v o r i 8^ o c e n a m i s e ne m o r e m o z a d o v o l j i t i »»osu ^ P ^ v a m o založena t r g a z mesom, •krh a S a n J e ' k a k š n a Je pre-Kovan * t m e s o m ' n e k a t e r l od-da ,Si&io' d a m e s a nI, drugi, •o b o ' V 6 ' t r e l J i p a ' d a m e * fazHA ", t a k o Površnimi -in
učnimi ocenami o založe-
nosti našega trga z mesom se ne moremo zadovoljiti. Ljudje upravičeno pričakujejo, da jim povemo, kakšna bo preskrba v prihodnjih mesecih. Zato bo treba ugotoviti zaloge živine in mesa in se odločiti, kako odpraviti trenutne težave, obenem pa
P r i p r a v e na 2 2 . s e j e m r ^ n
e S e c Pre d 22. medna-. - tujskim sejmom,
u v Savskem logu v Kranj,, * ^avsKer
k a k šU p r a v i
to sne
avgusta, smo sejma poprašali,
S o priprave na tanskJT6 kranjsko se-strio J ? n r e d i t e v - Izvedeli tn u ' v e f -J * 0 t u d i n a t e m sej-toehanf i z b i r a kmetijske SSffi;Ceprav ie bil ~ P O l*'adansk,
je namenjen
* a r a d 7 u a n s k i sejem, so . odlocii.^Prasevanja in želja ^Henii- b o d o t u d i t o k r a t
s k«m Uf . r a z ' i čnim kmetij-S t o r a - Raz , e m " e k a j v e 6
pro en tega pa bo ve
lika izbira motorjev, avtomobilov in drugih strojev. Nič manjša pa ne bo v primerjavi s prejšnjimi leti izbira pohištva, gospodinjskih strojev, konfekcije in drugih izdelkov
za široko potrošnjo. Tokrat bo na sejmu sode
lovalo prek 500 domačih in tujih razstavijalcev. Med .u jimi razstavljala bodo domala predstavniki vseh zahodnoevropskih držav, razen tega pa bodo tudi predstavniki azijskih in ameriških dtžav. Vsak večer bo na sejemskem prostoru tudi zabavno glasbeni program s plesom. A. 2.
preprečevati, da do kaj takega v prihodnosti ne bo prihajalo. Članice Kmetijskega poslovnega združenja, ki se ukvarjajo z živinorejo In mesom, bodo morale povedali, do kolikšne mere lahko same zalagajo domači trg in koliko teh proizvodov bomo morali iskati drugje. Tako, kot je sedaj, ne more biti tudi v prihodnje. Ce tega ne bomo uredili, bodo ljudje izgubili zaupanje.
Lahko trdimo, da republl-ški in zvezni sklad za pospeševanje živinoreje nista Izpolnila pričakovanj in zaupanja. Družbena sredstva dobivata zato, da bi skrbela za dohro založenost domačega trga z mesom in mesnimi izdelki. Izvažala naj bi le presežke. Letos pa sta se nasproti.o tako močno usmerila v Izvoz, da mesa za domačo potrebe nI dovolj. Izvoz mesa se Je namreč v letošnjih prvih štirih meseJh v primerjavi z eaak'm ob
dobjem lani podvojil. -Jk
IMa l o k a c i j o t r g o v i n e C h e m o
s o p r o t e s t i Z njo se za zdaj ne strinjajo stanovalci v
Valjavčevi ulici 7 in 9 v Kranju 1. julija smo na 5. strani našega časopisa objavili sestavek
pod naslovom Gradnja trgovine Chemo v Kranju. V sestavku je na koncu rečeno, da Podjetje za stanovanjsko in komunalno'gospodarstvo ni naletelo na proteste stanovalcev v omenjenih dveh blokih. (Takšen je bil namreč odgovor Podjetja na vprašanje, ki mu ga Je posredovala poslanska pisarna).
Prejšnji četrtek, 6. julija dopoldne, pa smo v uredništva dobili sporočilo predsednika hišnega sveta z Valjavčcve ulica 7 v Kranju Marjana Peneša, da ni res, da stanovalci ne bi protestirali glede lokacije trgovine Chemo nasproti Zavoda za požarno varnost. Ker pa je o omenjeni lokaciji trgovina Chemo v Kranju v zadnjem času precej govora In ker smo izvedeli, da bo v kratkem o njej razpravljal tudi svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp skupaj s stanovalci na Valjavčevi 7 in 9 In z drugimi občani krajevne skupnosti, smo skušali ugotoviti, kaj je res.
Iz dokumentacije hišnega sveta na Valjavčevi ulici 7 j « razvidno, da na prvo lokacijsko odločbo, ki jo je izdal po naročilu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo oddelek za gospodarstvo kranjske občinske skupščine 10. septembra 1969, res ni bilo pripomb. Stanovalci danes menijo, da do pripomb ni prišlo, ker hišni svet takrat praktično nI deloval in je obstajal le na papirju.
Prva lokacijska odločba je veljala eno leto. Ker Investitor v določenem roku ni zahteval dovoljenja za gradnjo, je mo» ralo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je 22. septembra lani s pogodbo oddalo omenjeno zemljišča trgovskemu podjetju Chemo Ljubljana, ponovno dobiti lokacijsko odločbo. Vloga zanjo je bila dana na oddelek za gospodarstvo 13. decembra lani. Na podlagi te vloge je oddelek za gospodarstvo 9. marca letos s predstavniki Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter obeh hišnih sva. tov pripravil ustno obravnavo zaradi soglasja za izdajo lokacijske odločbe. Na podlagi te obravnave se je dan kasneja (10. marca 1972) sestal hišni svet Valjavčeve ulice 7 In bil odločno proti lokaciji oziroma gradnji.
Tako iz zapisnika kot iz obrazložitve o izdaji diugc lokacijske odločbe je razvidno, da se oba hišna sveta Valjavčeve 7 In 9 nista strinjala, ker bi bila s lc:n uničena tamkajšnja zelenica, ker bi se po Valjavčevi ulici o fvijal javni promet, ker bi zaradi predvidene kotlarne prišlo do še večjega zadim-ljenja okolice in ker bi bil objekt neprimeren tudi zaradi prometne varnosti.
Ve pripombe je moralo po nalogu upravnega organa občina upoštevati Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Ob pripravi lokacijske dokumentacije so zato spremenili dovoz k trgovini in parkirne prostore ob njej, predvideli čistilno napravo na dimniku, delno pa Je bila spremenjena tudi lokacija same stavbe.
Na podlagi teh sprememb Je oddelek za gospodarstvo 18. maja letos izdal lokacijsko odločbo. Vendar pa se hišna sveta v Valjavčevi 7 in 9 nista strinjala ln sta v predpisanem roku vložila pritožbo na republiški sekretariat za urbanizem. V vednost pa so pritožbo 12. junija letos poslali še oddelku za gospodarstvo, predsedniku občinske skupščine, krajevni skupnosti Vodovodni stolp in sanitarni inšpekciji občinska skupščine. *
V pritožbi ugotavljajo, da spremenjen dovoz z Oldhamska ceste prav tako ne ustreza in ogroža varnost prometa. Predvsem zato, ker Je Chemo specializirana trgovina (bila bi edina v Kranju) in bi bil zato v njej večji promet. Osem parkirišč pravijo, da je premalo, vendar bi še ta ovirala parkiranja osebnih avtomobilov stanovalcev. Prav tako ne zaupajo p o vsem v čistilno napravo in sicer zaradi Izkušenj, ker le-ta doslej nikjer 100 odstotno ne delujejo. Opozarjajo pa tudi na nevarnost, da bo zaradi predvidenega dovoza na odseku od semaforskega križišča do vrtca Janine še več prometnih nesreč. Na tem odseku se je lani zgodilo prek 20 prometnih nesreč.
Kaj je torej res glede protestov? Iz vsega gradiva je razvidno, da se stanovalci obeh blokov
res niso pritožili neposredno Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vendar pa je treba takoj povedati, da* to predpisi oziroma postopek niti ne določajo. Res pa je, da je Podjetje za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo o protestih moralo biti obveščeno, saj je moralo pred izdajo druge lokacijske odločbe (18. 5.1972) po nalogu upravnega organa zaradi pripomb stanovalcev spremeniti lokacijsko dokumentacijo. Razen tega pa je bil na ustni obravnavi 9. marca letos na oddelku za gospodarstvo navzoč tudi predstavnik Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
A. 2alar
» V a r s t v e n i ' Med upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, je bilo junija nemalo vprašanj, kaj pomeni žig •Varstveni dodatek - 7972« na odrezku za izplačilo pokojnine v juniju letos. Na Komunalnem zavodu ta socialno zavarovanje so povedali, da je omenjeni žig nekakšen tehničen pripomoček, ki ga upokojenec z varstvenim dodatkom uporabi pri uveljavljanju nekaterih olajšav pri nekaterih zdravstvenih storitvah.
Skupščina skupnosti idravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je 30. maja letos na svoji seji sprejela sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za nekatere oblike idravstvenega varstva.
(Glas, 3. junija 1972, str. 4 in Uradni vestnik Gorenjske, dne 10. junija 1972, št. 14) Sklep vsebuje tudi določilo, da upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, in pa socialni podpiranci ne plačajo prispevka za recept. Zato naj upokojenci z varstvenim dodatkom ob prevzemu zdravil na recept v lekarni pokažejo odrczek za izplačilo junijske pokojnine z žigom »varstveni dodatek 1972«. Junijski odrezek velja vse letošnje leto. Naslednje leto, ko bodo pokojnine obračunavane mehano-grafsko, pa bo pokojnina z varstvenim dodatkom razvidna v posebni rubriki za vsak mesec.
K o m u n i s t i o pomoči z a s e b n i m k m e
t i j s k i m p r o i z v a j a l c e m P l odna seja občinske konference Z K Škof j a L o k a
Konec junija je bila v Skofji Loki 3. seja občinske konference ZK, na kateri so navzoči obravnavali več aktualnih gospodarskih ln družbenopolitičnih vprašanj, ki terjajo čim hitrejšo rešitev, Že iz poročila o izvajanju sklepov, sprejetih na minulih posvetih, je razvidno, da škofjeloški komunisti nikakor ne držijo rok križem.
V eni p r v ih točk dokumenta , k i obravnava vprašanja socialne diferenciacije v kom u n i , so avtor j i zapisal i , da se s tvar i sicer obračajo na bolje, da pa načini odkr ivanja neupravičenih ob l ik bogatenja ter intenzivnost ugotavl janja i n odpravl janja so-
V K o v o r j u p r i p r a v l j a j o p r o s l a v o
X6. j u l i j a leta 1942 so N e m c i v K o v o r j u us t r e l i l i 10 talcev kot povračilo za par t i zanske akc i je
V K o v o r j u je b i l a že leta |941 ustanovl jena organizac i j a Osvobodi lne fronte, n jen i ak t i v i s t i p a so sodeloval i p r i tačetku vstaje, k i se je za
čela 1. avgusta istega leta. S k u p i n a Kovor janov je namreč takrat sodelovala p r i pod i ran ju te lefonskih i n električnih drogov ter nemških
P r i p r a v e n a skupščinske v o l i t v e
V petek, 7. ju l i j a , je b i l a n a Jesenicah seja izvršnega odbo ra občinske konference 6 Z D L , n a kater i so sprejel i pred log pr iprav na skupščin-ake vol itve 1973, sprejel i f i nančno poročilo za p r v i h šest mesecev, sprejel i p rav i ln ik po samoupravnem sporazum u in obravnaval i nekatera druga vprašanja.
Glede na vključevanje delegatskih odnosov v skupščln-ak i s istem se bo le-ta precej preob l ikova l in pr i lagodi l delegatskemu sistemu. Zvezna ustavna komis i j a še n i izdelal a predloga novega sistema, znana pa so že osnovna izhodišča, k i bodo osnova za začetek vseh pr iprav na skupščinske volitve. N a zadnj i sej i so se zato dogovor i l i , da bodo začeli čimprej s temel j i t i m i p r ip ravami .
Domen i l i so se, da se bo najprej sestal politični akt iv družbenopolitičnih organizacij in občine, na katerem se bodo dogovor i l i za enotne in skupne pr iprave na volitve. Na osnovi teh dogovorov bo poiit'čna vo l i lna komis i j a oz i roma izvršni odbor občinske konference S Z D L izdelal natančen program pr iprav . Pozneje bodo povab i l i na razgovor Člana republiške ustavne komisi je , k i naj b i j i h seznanil s spremembami
v skupščinskem sistemu ozir o m a uvajanju delegatskih odnosov. O znanih, konkretn i h predlog ih pa bodo pozneje razprav l ja l i na razširjenem političnem akt i vu vseh družbenopolitičnih organizaci j . S l ed i l i bodo sestanki vodstev kra jevnih organizaci j ozirom a osnovnih organizaci j S Z D L in s indikata . P r i p rav i l i se bodo tud i n a spremembo statutov občinske skupščine, kra jevnih skupnost i i n delov-n i h organizaci j . Kasneje bo koord inac i j sk i odbor za kadrovska vprašanja p r ip rav i l mer i la za zbiranje možnih kandidatov, sledilo bo skupno posvetovanje politične vol i lne komisi je , vodstev družbenopolitičnih organizacij i n skupščine, na katerem bodo pr ip rav i l i osnovne okv i re za pr ipravo voli lnega programa nove skupščine. In ob koncu bo pr ip rav i l a občinska skupščina poročilo o akt ivnost i delovanja skupščine v pretekl i mandatni dobi , iz katerega bodo izhajala izhodišča za pr ipravo novega voli lnega programa.
Ves potek pr iprav bodo stalno spremljale družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnost i in drug i ter poskrbe l i , da bo akc i ja tekla dosled.no po načrtu.
D. S.
razglasnih desk. Te akci je so bile odgovor na okupatorjevo raznarodovalno po l i t i ko , p r i čemer je od igra l v idno vlogo kul turbundovec Ernest Lukanc , k i so ga Nemc i kmal u po svojem pr ihodu imenova l i za župana. Osvobodi lna f ronta i n part izanstvo sta se k l jub nas i l ju razvi ja la. Nemc i so polet i 1942 s tor i l i vse, d a b i par t i zansko gibanje ustav i l i . Nasi l je po k r a j i h , k jer so se pojav l ja l i pa r t i zani , se je stopnjevalo. Padal i so ta lc i . Tako je b i l o tud i 16. ju l i j a leta 1942 v K o vor ju .
Nemc i so b i l i brez moči p ro t i par t i zanskemu g ibanju, če j i m ne b i pomagal i razni nemčurji in izdajalc i . Zato so b i l i tud i par t i zan i kokr -škega odreda pr is i l j en i , da take l jud i kaznujejo. Župan Ernest Lukanc je b i l med prv im i obsojen na smrt , ke r je p r v i dnj ju l i j a s pomočjo nemških orožnikov iska l in zb i ra l po hišah talce, med kater imi je b i lo mnogo ustrel jenih. Tako so v Podbrcz jah padl i Jože K o k a l j , V i n k o Golmajer , Bodla j i td . Part i zani so 15. ju l i j a 1942. leta našli p r i L u k a n c u spisek šestdesetih l jud i iz kovorske občine, k i so b i l i predvideni za aretacijo in ustrel itev. P r i njem so našli tud i p i štolo. Ob tej priložnosti so part izani v občinskem uradu uničili vse dokumete. Tako j naslednj i dan so Nemc i v K o v o r j u ustre l i l i 10 talcev.
V spomin na ta dogodek bodo p r ip rav i l i v nedeljo, 16. ju l i j a , v K o v o r j u proslavo, na kater i se bodo spomni l i žalostnega okupatorjevega dejanja . * J.
c ia ln ih raz l ik še vedno niso dovolj učinkoviti. Bo l j spodbudne rezultate je dala anal i za uresničevanja srednjeročnega programa f inanciran ja privatnega kmet i js tva, k i so ga rešili s podpisom posebnega družbenega dogovora . Z n j im sta namreč L jubl janska banka in Kme t i j s ka zadruga zasebnim poljedelcem in živinorejcem zagotov i l i najmanj 15 mi l i jonov d in
kreditov, namenjenih investic i j skemu vlaganju.
Konferenca je nadalje ugotovi la, da organizaci ja Z K Žir i polagoma premaguje kr i zo , v kater i so se pred časom znašli njeni člani. Akt i vnos t le-teh je zdaj več kakor zadovol j iva, o čemer najbolje priča porast števila nov ih komunistov (28) ter formiranje treh tovarniških aktivov.
Ne gre spregledati tudi posveta sekretarjev terenskih in krajevnih organizacij Z K , k i so temeljito pretresl i določila prejšnje seje konference ter sprejel i program konkre tn ih operat ivnih ukrepov na terenu . Zbor sekretarjev je poleg tega sestavil l is to predviden ih kandidatov za republiške
oz i roma zvezne organe Z K . Iz škofjeloške občine j i h je skupno 28.
M o r d a najpomembnejšo akci jo zadnjega obdobja pa predstavl ja anal iza o socioloških prob l emih delavskega samoupravl janja v podjetjih« Dobi le so j o vse delovne organizacije v k o m u n i . Samoupravn i organi in druge družbenopolitične skupnost i naj b i študijo temeljito preučili ter svoje predloge in stališča posredoval i občinski konferenc i , k i bo potem izoblikova la dokončen načrt sprememb.
Pod drugo točko dnevnoga reda. so loški komun is t i obravnaval i zaključke 26. seje C K Z K S in naloge komunistov po tej seji, pod tretjo pa je konferenca potrd i la 09" katere predlagane novosti V načinu organiz iranost i Z K V občini. Poslej naj b i se v sle-hern i temeljni organizacij i združenega dela, ki ima v
svoj i sredi več kot 15 članov zveze komunistov, izoblikoval samostojen politični organ, v organizaci jah z več kakor 5
člani pa akt iv . Večje K O so razb i l i na manjše, k i šteje od 50 do 100 oseb. Vsak član Z K m o r a delat i na dveh »frontah«: v ko lekt ivu , kjer je./-a* poslcn, ter v ustrezni KO. Seveda naj b i komunis t i sodelovali tud i v razn ih d r u g ^ društvih in panogah javneg? življenja.
L G.
K l u b zd rav l jen ih a l k o h o l i k o v
t u d i v Škofji L o k i Ob koncu jun i j a je b i l tud i
v Skof j i L o k i ustanovl jen k lub zdravl jenih a lko l ikov . V njem je trenutno vključenih b l i zu dvajset članov. N a ustanovn i sestanek so škofjelo-čani povabi l i predstavnike psihiatrične bolnišnice Begunje, klinične bolnišnice za ps ih iatr i jo Škofljica ter predstavnike že obstoječih k lubov zdravl jenih a lkoho l ikov na Gorenjskem.
Že na ustanovnem sestank u je b i lo sklenjeno, da škofjeloški k lub postane tud i član združenja slovenskih k lubov, katerega matični k lub je k lub v Škofljici. Za zdaj so v na novo ustanovl jeni k lub
vključeni le t i s t i , k i so že b i l i na zdravl jenju v eni od bol* nišnic, n j ihov i najbližji svoj ' c i pa so vsi i z redni člani. ustanovnem sestanku jc D l
izvoljen tud i upravn i odbor k luba , k i je že začel delati/ ustrezne inst i tuci je pa so P°" skrbele za terapevte.
Pomoč k l u b u je med P r V j " m i nud i la tovarna obutve A ' p i n a ' i z Z i rov in kaže, da h^ že v k ra tkem tudi v tem k r 3 ' j u ustanovljen k lub zdravi]**"
hi tal
n ih a lkohol ikov . Sicer pa po splošnem mnenju mor
k lub i : ? v občini delati štirje Skof j i L o k i , Gorenj i vasi, reh i n Železnikih. _
J . G '
/ O l j u b l j a n s k a b a n k a
N o v e c e n e v o d e n a J e s e n i c a h
Gradnja novega vodovoda Je bila ena največjih prostovoljnih delovnih akcij prebivalcev ^aklega in okolice. Na fotografiji je zajetje v Strahinju. — Foto: F. Perdar
D e l a ne b o z m a n j k a l o v
k l 0
cev, lern
krajevni skupnost i Naje okrog 2100 prebivalk i živijo v Nak l em, Ma-Nak lem, n a Cegc ln ic i ,
Okroglem, Po l i c i , v P i vk i , Strahinju in v t c i a h . Nakc l -s^a krajevna lahko pohval i , nj ih
v Že j ah skupnost se
da je v zadetih ve l iko naredi la . S
Pomočjo prebivalcev, skupi n e občine K r a n j ter nekaterih delovnih organizaci j so Pred let i sami zgrad i l i popol-norna novo pokopališče, H ie med najlepšimi na Gorenjskem, 10
ki lometrov do lg vodovod od Dupel j do Pol ice l& rokometno igrišče za ku l turnim domom. Razen tega so v nakelski kra jevni skupnosti asfalt iral i lepe k i lometre krajevnih cest, ured i l i javno Osve t l j a vo i n kanal i zac i jo t c r s tem olepšali naselja. y r ednost prostovol jnega dela l n Prispevkov občanov dosega več deset mi l i jonov s ta r ih dinarjev. Vse akci je je z t^Pehom vod i l predsednik ^ajevne skupnost i Janez Mo-h a r in \c redk i so b i l i , k i J J c g a i n druge člane vodstva krajevne skupnost i i n družbenopolitičnih organizaci j n i s o Podprl i .
1 o S c &P r c g l c d u letošnjega <*e-
sk i . „ g a Pro-trama S l c u P n o s t i Nak l o
krajevne ni težko
& ° v i t i , da dela ne bo tako tiarne Z m a n i k a , ° - Skupnost ni n o
l a v a asfaltirati avtobusna p^?-' . a , Išči v Nak l em in , l*nc<» C C S t o m i r n o k u I ' ^aselhf n O I T , a i n c c s t o P r o t i
b az i J l o d r e b c r p r i asfaltni in s" T ? » a k c y a je stekla l ! i ona ° ^ C a n i fc 2
Hi p ° P I ' a v « t « ku l tur -Več i _ , t ' / a katerega se že Harj a P * 8 e br igal . De-Hej§a J e b i lo le za najnuj-J ' e8a n
P o ? l a v i l a , za kaj več-stv a 2 J-C n i o r a l a dat i sredico u ^ - ' e - v n a skupnost . Ta-
u l u d i p r i letošnjem po-
mi-Letos
prav i lu . Razen tega bodo letos ured i l i v Nak l em pisarno krajevne skupnost i , saj je mora l predsednik doslej »ura-dovati« ka r doma. Skupaj s Turističnim društvom nameravajo olepšati vasi , čaka pa j i h tud i nadaljne urejevanje pokopališča.
Srednjeročni program krajevne skupnost i Nak l o je obširen, saj obsega prek 10 nalog. N a prvem mestu je asfalt iranje ceste skoz i Okrog lo , asfalt iranje ceste N a k l o — Cegelnica—Malo Nak l o i n asfalt iranje noti skozi staro P ivko . Skupnost se bo teh del lot i la takoj , ko bodo preb iva lc i teh vasi pr iprav l j en i nekaj pr ispevat i . P r v i novi šoli, k i jo bodo začeli gradit i septembra, nameravajo zgrad i t i športne in rekreaci jske objekte, na h r i b u Stucelj nad P ivko pa turistični objekt . P r i tej gradnj i bodo skušali najt i skupn i jezik s Turističnim društvom. Ve l i ko dela bo potrebno za urejevanje kanal izaci je Nak lo—Piv ka . L e t a že dalj časa ogroža zdravje občanov. Vendar se tega dela ne bodo lo t i l i pred izdelavo zazidalnega načrta za omenjeno področje. Na-klanc i b i rad i rešili tud i vprašanje opuščene železniške proge Kranj—Tržič. Lastnih zemljišča je še vedno železnica, opuščena proga pa postaja i/, dneva v dan večje smetišče. Nekater i pač menijo, da j c zapuščena proga najbolj pr imerno (in najbolj vidno) smetišče! Seveda v srednjeročnem obdobju 08 bo šlo brez urejevanja manj pomembnih kra jevnih cest, olepšave vasi , dokončne ureditve kanal izaci je, dopolnjevanja javne razsvetljave i td
V tem času bo imela k ra jevna skupnost tud i druge naloge. N a prvem mestu je usposabl janje občanov za
splošni l judsk i odpor, sledi pa še večje angažiranje občanov za delo v skupnost i i n organizaci jah, tesnejše sodelovanje z delovnimi organizac i jami , k i imajo obrate na področju Naklega in poživitev kul turnega življenja v vasi in oko l i c i .
J. Košnjek
N a zadnj i seji občinske skupščine na Jesenicah so razprav l ja l i tud i o poročilu Komunalnega podjetja Vodovod Jesenice k i med drug im zajema program investici j v pr ihodn jem petletnem obdob ju . V programu je ureditev vodovoda Pciičnik, vodovoda iz Tamar ja do Rateč, od Kran j ske gore do Podkorena, ureditev vodovoda na območju R o d i n in Smokuča, dela na vodovodu v Radovn i , na Srednjem v rhu in nekatere manjše obnovitve vodovodov na jeseniškem območju.
Sredstva, k i j i h bodo potreboval i za rekonstrukc i je i n nove graditve vodovodov, bodo zb i ra l i iz različnih virov. Med d rug im naj b i se na Jesenicah takoj , ko bodo to omogočali p redp is i zvišali cene vode v nekater ih d r u f i h s lovenskih k ra j ih i n mest ih i n obenem ugotavljajo, da je jeseniška občina ena redk ih s lovenskih občin, k i je do zdaj še vedno vztrajala ob zelo n i zk ih cenah vode.
Sedanje cene vode veljajo na Jesenicah od leta 1968, i n sicer: za gospodinjstva z vodomer i 0,50 d i n , za gospodinjstva brez vodomerov 030 d i narjev. V poprečju velja me
sečno voda v s tanovanju brez sanitar i j z vodo 0,65 d i n , v stanovanj ih s stranišči 1,15 d in in v stanovanj ih s s t r a n i ščem na vodo in kopa ln ico 1,50 dinarjev. Za glavo veliko živine plačujejo 0,65 dinar> jev, šole, zdravstvene usta* nove in okrevališča, J L A , prosveine ustanove, vzgojno varstvene ustanove, domov i , obrat i družbene prehrane i n komuna lna dejavnost pa 0,60 dinarjev. Vse ostale potrošn ike pa velja voda 1,20 d i narjev.
Odbo rn ik i pa so na zadnj i seji občinske skupščine pot r d i l i predlog nov ih cen vode* Nove cene bodo za 0 30 di« narjev višje od sedanj ih. Tako bodo gospodinjstva a vodomeri p l? :eva la kubičen meter porabl jene vode po 0,80 dinarjev, ustanove družbenega pomena po 0,90 d i narjev in ostale delovne organizacije in potrošniki po 131 dinarjev.
K l j u b zvišanjem cen pa je jeseniška občina še vedno med občinami z najnižjimi cenami vode. Z zvišanjem cen vode in z dohodk i iz d rug ih v irov v naslednj ih petih l e t ih bodo resnično lahko rešili vse probleme pitne vode na Jesenicah in v okoliških kra j ih . D. S.
K d o naj r a z p o l a g a z d e n a r j e m ? K a m e n spot ike je denar sk lada s k u p n i h rezerv občin Logatec iđ
Škof j a L o k a je pri tolmačenju spornega vprašanja sklada skupnih re« zerv bistvena odločba 5. člena! zakona o sprememb območij« Zato je za tolmačenje pristo* jen edino organ, ki jc odloA bo izdal. i
Vse kaže torej, da se j< klobčič po nekaj več kot dvebl letih le začel odmotavati. /
J. Govekai
Po pr ipo j i t v i krajevne skupnosti Žiri k občini Skof ja Loka ob koncu leta 1969 so se po zakonu med občinama Logatec i n Skof ja L o k a razmejila tud i občinska sredstva družbeno investici jskega sklada, stanovanjskega sk lada in sklada skupn ih rezerv. Za prva dva sklada je b i l sporazum k m a l u dosežen, kop ja pa se še vedno lomi jo zaradi sklada skupn ih rezerv, saj v Logatcu menijo, da ta denar pr ipada skupščini občine Logatec.
In za kolikšna sredstva gre? Z vplačili gospodarskih organizaci j z območja krajevne skupnost i 2 i r i se je do konca leta 1968 v sk ladu, k i naj b i se prenesel, nabralo 837.187 dinarjev. Z odb i t j em kred i ta za Obr tn i center Žiri pa b i še vedno ostalo 797.187 dinarjev. Po posebnem določilu 1 j b i se prenesl i še neodplačani kred i t i žirovskjm podjetjem, k i so ob koncu leta 1970 znašali 491.035 dinarjev, a l i z drugo besedo, da za prenos ostane čistih 306.152 dinarjev.
Skupščina občine Skof ja L o k a je zato p r i skupščini SR Slovenije že vložila zahtevek po tolmačenju 5. člena zakona o spremembi območij občin Logatec i n Skof ja L o k a .
Ta naj b i med drug im odločal tud i , a l i naj se med druge obveznosti občine Logatec p ro t i Skof j i L o k i štejejo tud i obveznosti sk lada skupn ih rezerv. Skofjeločani so za pojasni lo zapros i l i p ravn i svet izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ta pa je vlogo odstopi l sekretar iatu za zako
nodajo. Sekretar iat men i , da
P A V I L J O N m u r k e
NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU
OD 4. Đ0 15. AVGUSTA
P R O D A J A M O POHIŠTVO
OKNA-VRATA OPREMO ZA CENTRALNO
KURJAVO 30SP0DINJSKE STROJE
ZAVESE PREPROGE
K o m u n i s t i o g l a s b e n i d e j a v n o s t i
Pred nedavnim so se na Jesenicah sestali komun is t i , k i delujejo na glasbenem področju. V živahni in plodn i razprav i so se zavzemal i predvsem za oživitev glasbene dejavnosti v občini. Pouda r i l i so pomen osrednje glasbene ustanove v občini, pomen glasbene vzgoje v osnovnih šolah in ter jal i večje razumevanje za glasbeno dejavnost.
Sk l en i l i so, da bodo z Glasbeno šolo sk len i l i družbeni dogovor, k i bo vseboval p rogram dejavnosti in obveznost i , da bodo p r i p rav i l i raz
govor s pedagogi na šolah, poživili delo komis i je za glasbeno dejavnost p r i temel jn i k u l t u r n i skupnost i i n reševali mater ia lna vprašanja . Obenem pa naj b i sprej e l i tud i 15-letni p rog ram razvoja glasbene dejavnost i v občini.
O predlogih bo razprav l ja la občinska konferenca Z K Jesenice. K o m u n i s t i , k i delujej o v pevskih zbor ih , orkes t r ih , na osnovnih in sredn j ih šolah ter na glasbeni šoli, pa se bodo ponovno sestal i jeseni.
D. S.
Založniška d e j a v n o s t k l u b a T o n e Čufar
Poleg nekater ih pub l ikac i j T prejšnjih let ih ku l turno-umetniškega k luba Tone čufar na Jesenicah so člani tega k luba p r ip rav i l i ob letošnjem mednarodnem letu knj ige izdajo štirih knjižic Cufarjeve knjižice. L a n i so z uspehom nat i sn i l i Cufarjevo povest Tovarna, prav pred nedavnim pa so preje l i iz t i ska izbrane pesmi S lavka Savinška z nas lovom Poredni »meh. Pesmi je zbra l in ured i l ter napisa l Savinškov življenjepis književnik Črtom i r Šinkovec.
V zb i r k i je 18 pesmi za učence nižjih razredov osnovn ih šol, k i j i h je pesnik napisal po p rv i svetovni vo jn i , ko je študiral pravo na Dunaju . S lavka Savinška, talentiranega pesnika in pisatel ja, k i je razen pesmi p isa l tud i povest i kot Grče, Izpod Golice, Delavci i n druge, so leta 1942 Nemc i are t i ra l i v Beogradu, pozneje pa so ga kot ta lca us t r e l i l i na Ban j i c i .
člani k u l t u i no-umetniškega k l u b a Tone čufar so i zda l i zb i rko njegovih pesmi prav ob 30-Ietnici pesnikove smr t i .
Z b i r k a pesmi je zelo lepo opremljena. I lustraci je so pr ispeval i učenci Posebne šole na Jesenicah pod vodstvom mladega akademskega s l ikar ja in pedagoga na tej šoli Romana Savinška.
Člani kulturno-umetniškega k l u b a Tone čufar se bodo torej letos še enkrat oddolžili znan im in ta lent i ran im jeseniškim l i teratom, k i so pad l i med vojno. Poleg zbran i h pesmi Savinška bodo izda l i v okv i ru Cufarjeve male knjižnice tudi l i t e rarno in l ikovno zapuščino l i terarnega ustvar ja lca V i k t o r j a Grego-rača, k i je padel kot talec v Begunjah leta 1942. S led i la bo knjižica i zbor part izanske l i r i ke M i h a K l i n a r j a in zb i r ka pesmi slovenskega pesnika Andre ja K o k o t a iz Celovca.
D. S.
Minuli petek, 7. julija, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo umetnin slikarja Antona Plemlja, ki zdaj že petič zapored stopa pred tukajšnje občinstvo. Plemelj, čepraV uvrščen med naivce, po izboru tematike in po načinu pristopa k predmetom upodabljanja prerašča okvire ruralnih likovnih prijemov, saj se loteva najrazličnejših področij življenja« Izredno zanimiva zbirka bo obiskovalcem na voljo do 28. julija, (-ig) — Foto: F. Perdan
Z a n i m i v i seminar j i v Šk. L o k i l avsk ih univerz. Pogovori l i so se o perspekt ivah izobraževanja odras l ih i n vlogi d& l a vsk ih univerz, o integracij* de lavsk ih univerz, medobčm-skem povezovanju le-teh> funkc iona lnem izobraževanj1 1
delavcev na teh ustanovah« predlog ih za spremembe samoupravn ih sporazumov 1 0
dogovorov, kmečkem turizmu i n nadal jnjem delu.
V Preddvoru pa se je danes končal t r idnevni seminar 0
izdelavi prof i lov specializira* n i h pokl icev. S t r okovn i delavci so spregovori l i o osno-vah ob l ikovanja prof i lov, vrstah pokl icev po pro f i l ih $ &
de na zahteve delitve dc|a» pomenu in s t r u k t u r i pro f ' 1 3
ter t ehn ik i izdelave p r o f i l 3 ,
j . Govekar
h a r m o n i -P o k l j u k i
s t i . Tako kot prejšnja l e t a
priredi te l j tud i letos pričakuje ve l iko starejših harmonikarjev, k i se bodo s po e n ° part i zansko in narodno smi jo pomer i l i na diatoničn ha rmon ik i . Za najboljše bodo tud i letos p r ip rav i l i lepe nagrade.
A. Z-
V Skof j i L o k i se je v teh dneh zvrst i lo več zan imiv ih seminarjev. P r i p r ip rav i vseh je sodelovala škofjeloška delavska univerza.
Najpre j je b i l na v r s t i trodnevni republiški seminar o k u l t u r n i dejavnosti v delovn i h ko l ek t i v ih i n občinah. Preds tavn ik i delovnih kolektivov, občinskih s ind ika ln ih svetov in kul turno-prosvetn ih organizaci j So n a njem proučili potrebe i n s i začrtali bodoči razvoj kul turnega življenja v podjet j ih i n občinah.
N a enodnevnem seminar ju o pouku tu j ih jez ikov so b i l i podani predlogi za ver i f ikac i jo pouka ter konst i tu iranje p rograma dela.
Udeleženci dvodnevnega seminar ja o splošnem izobraževanju odras l ih so izmenja l i izkušnje iz šolanja doraščajo-če mladine ter podal i predloge za nov s istem izobraževanja ;n nov učni načrt.
Dvodnevni seminar za strokovne delavce na področju družbenega, strokovnega i n splošnega izobraževanja je le-te seznanil z izobraževanjem po zakonu o pok l i cnem izobraževanju, d rug im i izobraževalnimi o b l i k a m i ter predlogi za ver i f ikaci jo . Ob koncu seminar ja so se strokovn i delavci pogovarjal i z d i rektor j i s lovenskih delavs k i h univerz .
N a t r idnevnem seminar ju so se v Skof j i L o k i ob koncu preteklega tedna zbra l i tud i d i rek tor j i s lovenskih de-
V . srečanje k a r j e v n a
Pod pokrov i te l j s tvom direkcije in kolekt ivov hotelov V i a -tor na B l edu ter odbora Prešernove brigade bo na p l an in i Gorel jek na Pok l j uk i (gostišče P r i Milčetu) tud i letos srečanje im tekmovanje harmonikar jev . To tradic ionalno srečanje, k i bo letos že 6. avgusta, bo že peto po vr-
V galeriji Mestne hiše so 7. julija zvečer odprli razstavo del mojstra umetnega kovaštva lz Krope Jožeta Bertonclja Mož prikazuje izdelke, ki so prišli Izpod njegovih rok v zadnjih dveh letih. Očitno Je, da kljub sedmim križem še vedno zna brezhibno vihteti orodje ln da mu v Sloveniji pri tem ni para. Razstava bo odprta do vključno 28. julija. — Foto: F.Perdan
/ O l j u b l j a n s k a b a n k a S K O F J A L O K A - V petek, 14. ju l i j a , ob 20. u r i bo v Škofi*
L o k i na grajskem v r tu gostovala f o lk lo rna skup ina »M l a ^ ' * iz K a r l o v i h Varov (CSSR). Ansambel »Mladi« je letošnji ČeS*-državni prvak, zato se l jubi te l jem plesov obeta v idet i žare* kval i teten program. Pr iredi tev organiz ira Z K P O Skof ja Lok3; V p r ime ru slabega vremena bodo gostje nastop i l i v dvoran Loškega gledališča na Spodnjem trgu.
S l a b o je , k e r je z e m l j a razd rob l jena K o sem po Poljčah spraše
n i kje b i lahko dob i l prave-
!
a . »čistega« kmeta , takega, i mu je zeml ja ed in i v i r do
godka, so m i našteli nekaj "nen. Poiščite J u r k a , V rban -j * . Pužmana, Resmana, Para-
JaJi a l 1 M u r n i k a » s o d o "
'''' ?L ^ J Ž fr '
Valentin Ovsenik
Va len t in Ovsenik a l i J u r k po domače je biil najbližji. Ob mo jem pr ihodu se je gospodar ukvar ja l z žganjeku-ho, žena pa se je odprav l ja la na polje. Za pogovor j u n i b i l o treba dolgo pregovarjat i . Sodelovala sta oba, tako kot p r i gospodarjenju na kmet i j i .
J u r k i m a 5 hektarjev nj iv i n t ravnikov. Ostalo so gozdov i . Vendar so parcele zelo razdrobl jene.
»Nekdaj je b i l a ta hiša bajta. Imela je samo eno nj ivo l n malo gozda. M o j i p r edn ik i so zemljo dokupova l l . Tako Imam pašnike p r i Radov l j i c i , v Dvo r sk i vasi , pod Novo vasjo, p r i Srednj i pot i , v Po l j čah l n na Rod inah . Nič drugače n i z gozdovi. So na Pol j s k i p lan in i pod Kališami.pod Goričnikom, dva sta na Gro-f i j i , eden za Dvorsko vasjo, eden pa pod Bo l t a r j em p r i Lescah. Ve l i ko časa Izgubiš, da prideš z ene parcele na drugo.«
N a vprašanje, če dohodke i n izdatke na kmet i j i zapisujeta in vodita neke vrste kn j i govodstvo, sta gospodar i n gospodinja odgovori la, da ne.
N o v i k a t a s t e r tf2?JUbl',ški i z v r š n i s v e * J ' c
o s n u t n r a l m e d d r u g i m t , l J l
kata t z a k o n a ° zemljiškem tek ' I z v r š r , i s v e t je osnu-V S ^ P r e j c I - Kataster , k i velja leta j e b i l ustanovl jen HesV i n j e o s t a I d o d a n c s
k a tP r f m c n j e n . V zemljiškem d s t r u so podatk i o zem
ljiščih, k i omogočajo vodenje p ravn ih evidenc o nepremičn inah , urejanje premoženjskopravn ih zadev, odmero pr ispevkov in davkov od nepremičnin i td . Tega sedanji kataster zaradi zastarelost i večkrat n i omogočal.
-jk
Zadružna z v e z a u s t a n o v l j e n a
8ozdn n i k i kmet i j sk ih in 2 a c i . " g o s p o d a r s k i h organi-Ustano-" 3 č e t r t k o v e m z b o r u
S W e n i U 1 , Z a d r " * n o zvezo S e d a n i ' j o b o v o d i l d o " n e g a
J ' Predsednik iniciat ivn e a a z a ustanovitev V e « iJ i<T j P e t e l i n - v S 1 ° -irncij zadružno zvezo že
d PV c r ! d a r j c P r e d d o b r i -
W O W 5 L 7 l e t i Prenehala družna ustanovitv i jo za-b i l e i r p
Z v e z e Slovenije so tov i n ^ s n i c e n c zahteve kineskih * m c l i J s k i h ter gozdar-V r h o ^ ^ ' u z a c i j , da b i dob i l i cijo fP^PubUško organiza-reše'vani Pomagala p r i
1 J U gospodarskih i n
soc ia ln ih težav i n zagovarja la nj ihove interese p r i republiških predstavniških organih. To pa ne pomeni , da pomoč t i s t ih , k i so se že doslej pr izadeval i za boljši položaj kmet i js tva, ne bo potrebna. Zadružna zveza je na ustanovnem občnem zboru sprejela delovni program. V njem predvladujejo prizadevanja za boljši gospodarski i n samoupravni položaj kmetov, za ureditev kmet i jskega t rga za kredi t i ranje in izobraževanje kmetov, za učinkovitejšo pospeševalno službo
i n za izpopolnitev kmet i j ske zakonodaje. -jk
O kmetijstvu so dejali: Je » a ? , n , S i r c a > kmet s Postojnskega: »Sleherni kmet Peci faljubljen v zemljo. Še več. Zaljubljen v sleherno v°nl!i V°D z e , n l J e - P a naj bo to v Bački, Sremu, Sla-*anj B a n a * u , Prekmurju ali kje drugje. Zemlja je s tem 0 8-! 0 ' k l ^° r n c s l i n o b d e l " J e . In zemlja to vrača vredni « - r ° d i ' - S l a b o a , i d o b r o - K a k o m a l ° J e včasih košeg. V s a Prekmurska ravan in kako bogat je včasih b°lje v S k a r n e n J e m ograjene kraške zemlje... To najame r . 6 k m e t s a m ' k i ž l v l » d e l a m 8 a r a °d svita do igo i n s , v ° i l zemlji. To pa je še hujše, dlani se bolj % J ' ft.rbet bolj boli, če mu pri tem nihče ne stoji
*™. Tak je naš kmet!« —Jk
»Denar, ki ga dobimo od mleka, jajc ln drobnarij, porabimo za gospodinjstvo. Kar pa prinese krompir, teleta in sadje, pa Je za vzdrževanje posestva . . . Vsako leto kaj novega kupimo. Lani smo kupili nov gumi voz, traktor pa imam že 13 let. Kmalu bo treba kupiti novega, ker je že precej zgaran. Imamo tudi kosilnico BCS, zgrabljalnik ,sonce', izruvač za krompir Itd. Nekaj strojev uporabljava skupaj s sestro. Za silo smo opremljeni. Rad bi še hitreje napredoval in se moderniziral, vendar finančno nisem kos. Pri tem bi nam moral kdo pomagati. Tu mislim na zadrugo. In davek,
davek bi nam morali takrat, ko kupujemo stroje ln obnavljamo kmetije, znižati...«
Omen i l i ste, da vam daje nekaj dohodka tud i sadje.
»Veliko jabolk imamo. Letno jih prodamo okrog 3 tone. Včasih sem Jih dvakrat dnevno peljal na Jesenice, sedaj pa le enkrat. Veste, jabolka se danes lažje obirajo kot prodajajo, še sreča, da imamo lepa jabolka. Sadike za jabolka je kupil ata v Mariboru. Nasajene imamo ob njivah. Dobro rodijo ln ljudje sprašujejo, kako je to mogoče. Ja, samo vestno jih je treba obrezovati in gnojiti ter ne preveč škropiti...«
J. Košnjck
M o d e r n i z i r a l i b o d o s t o k m e t i j
Program pospeševanja zasebnega kmet i js tva na območju K a m n i k , k i ga je sprejela občinska skupščina 1969. leta, jc spodbudi l kmete k hitrejšemu preusmerjan j u kmet i j v special iz irane kmeti je .
Za preusmeritev kmeti je so pred lansk im prv i kmetje dob i l i kredite; lan i je kredite dobi lo deset kmetov.
Novo ustanovl jena hrani l -no-krodi tna služba podjetj3 E m o n a se je lani lot i la zbiran ja sredstev. N a prv i razpis poso j i l je zbra la 620.000 dinarjev, k i jo j i h pr ispeva l i : Hran i lno -kred i tna služba E m o n a 200.000 d in , sk lad za kmet i jstvo p r i občinski skupščini K a m n i k 30.000, Gozdno gospodarstvo Ljub-l jana-obrat K a m n i k 40.000, L jub l janske mlekarne 100.000 in L jub l j anska banka — podružnica K a m n i k 250.000 tii-uarjev.
Iz teh sredstev so že odob r i l i posoj i lo tr ideset im kmetom za novogradnje hlevov, silosov in nabavo večjih strojev. V jesenskih mesecih bodo na voljo še sredstva v znesku 350.000 dinarjev in sicer od zavarovalnice Suva, s icdstev republ ike in še nekaj s r edstev hrani lno-kredit-nega odseka.
K r e d i t i za investicije v hleve za govejo živino so dokaj neugodni, ker je rok vračanja samo pet let. Razpoložljivih sredstev za hleve je dovol j , zato bodo skušali omi l i t i kreditne pogoje.
Računajo, da bodo v pet ih le t ih kred i t i ra l i sto kmet i j , vsako kmet i jo poprečno s 120.000 (12 mi l i jonov S din'1 dmar j i . N a občini bodo okrep i l i pospeševalno kmet i j sko službo i n z r a zn im i uk r ep i spodbuja l i kmeti jce, da b se l o t i l i modernizaci je kmeti je .
J. Vidic
S o v o d e n j s k i zadružniki o b i s k a l i K u m r o v e c
Zadružniki s področja proizvodnega okoliša Sovodenj v Po l jansk i do l in i so preteklo soboto ob iska l i nekatere predele Štajerske i n Dolenjske. Pot j ih jc vod i la prek K a m n i k a , Gornjega grada, Moz i r j a — tu so s i ogledal i eno preusmer jenih kmet i j , Šošta
nja — ogled termoelektrarne, Velenja, Cel ja , šmartna p r i Jelšah, Podčetrtka i n K o z j a do K u m r o v c a . Po ogledu muzeja v T i tov i ro js tn i hiši so na po t i domov ob i ska l i še B i -zel jsko, Brežice, Škocjan h i Žužemberk.
J«
L e t o s bo l j m a l o cvetličnega m e d u
Goren jsk i čebelarji z letošnjim pr ide lkom cvetličnega" med u niso najbolj zadovol jni . Paša je b i l a zelo slaba, ve l iko čebel pa je b i lo uničenih. T u d i s ceno medu niso zadovol jn i , saj stane 1 kg medu le 15 d in . Tako poceni še n i b i lo mogoče k u p i t i medu, zato ve l iko čebelarjev opušča čebelarjenje.
Čebelarji računajo, da bo neko l iko boljši pr idelek l ipovega i n kostanjevega medu, saj prav sedaj cvet i ta tako kostanj kako r tudi l ipa . -an
/ O l j u b l j a n s k a b a n k a
Konji na Gorenjskem
(Nadaljevanje)
Na Gorenjskem lahko zasledimo ponekod le drug tip hladnokrvnega konja, t. i. haflinškega konja. Domovina haflingerja Je južna Tirolska. Haflinški konj spada v skupino manjših konj, saj je visok na grebenu le okrog 150 do 160 cm, merjeno z vrvico. To je izrazit planinski konj, globok, širok, dobro zaobljenih reber, zelo dobrih kopit, tetiv ln sklepov. Na Tirolskem Je bil haflinški konj cenjen vsa do današnjih dni kot univerzalni konj, ki so ga vključeval] tudi v lov ln šport. Vendar pa turizem prinaša nove zahteve in tudi po polkrvnih jahalnih konjih.
Haflingerja smo uvozili 1955. leta, pri čemer Je zalo vplivala na izbor konja njegova uporabnost pri prenašanju bremen za eventualne vojaške potrebe. Reja pa se ni razmahnila kot je bilo pričakovati, najbrž Iz več razlogov. Verjetno tudi lisičja barva haflingerja rejcem nI pri srcu. Vendar pa zaprega haflingerja deluje zelo harmonično in atraktivno, kar bi se dalo izkoristiti v določene turistične namene. Vsekakor bi bili zapreženi čistokrvni haflingerjl, npr. v blejskih kočijah, dosti privlačnejši od razno raznoterih križancev. Haflinški konj je tudi skromen pri prehrani.
V nekaterih državah ta Je po drugi svetovni vojni razmahnila reja mul v vojaške namene. Nekatera armade, ki so konja izločile iz svojega sestava, so namreč za določene potrebe predvidele mule. Vendar pa Ima haflinger prednosti pred mulo, saj ima ustaljen temperament ln širša kopita, ki koristijo predvsem pri hoji v snegu ln na razmočenih tleh. Pa tudi vsaka reja zahteva svojo tehnologijo, Izkušenost in entuziazem rejcev.
Ker so zelo porasle ugodne možnosti za prodajo konjskega mesa ter žrebet In konj v tujino, je potrebno nadaljnjo rejo haflinških konj podpreti s posebnimi ukrepi. Pa tudi pri noriškem konju morajo rejci paziti, da ne osiromašijo preveč vprežno In razplodno moč svojega hleva z nenačrtno prodajo žrebet. Marsikomu se Je namreč že pripetilo, da Je želel zadržati v hlevu naslednjo žreblco, ki pa je ostarela kobila ni mogla več podariti.
dr. mag. S. Bavdek
Iz kronike kokrškega odreda PRIČAKOVANJE II. G R U P E O D R E D O V I N NEMŠKA O F E N Z I V A P O L E T I 1942
Kokrški odred je v sk lopu akci j I. i n II. grupe odredov oprav i l številne naloge, med ka te r im i je b i la važna t u d i pr iprava hrane.
V s a ta ofenzivnost je b i la sestavni del naporov C K K P S in glavnega štaba Slovenije, da b i okrep i l i vstajo v nemški okupac i j sk i coni . V zvez i s tem je osrednje slovensko vodstvo vstaje razmišljajo tudi , da bi se preseli lo na Gorenjsko a l i na območje Moravč, To tud i zaradi i tal i janske ofenzive, k i je takrat otežavala vodenje operacij v L jub l j ansk i pokra j in i . Toda ta predlog je tovariš T i to zavrn i l . G lavn i vzrok, da osrednje vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja n i odšlo na Gorenjsko, pa je b i lo dejstvo, da L , z last i pa II. grupa odredov, v tem času nis ta uspel i s širjenjem vstaje tako, kakor je b i lo zamišljeno.
Kolikšen pomen so Nemc i pr ip isova l i akc i jam pro t i gorenjskim part izanom, je videt i po izbran i h i n številnih po l i c i j sk ih enotah, k so uporabi le celo tanke. O tem govori tud i dejstvo, da je v vodstvu operacij sodeloval sam šef varnostnih po l i c i j sk i enot Ra jha generalpolkovnik K u r t Da-luege, k i je v ta namen prišel iz Ber l ina .
K o je vodstvo II. grupe odredov spoznalo, kaj hočejo i n kako močne so takratne nemške sile, je b i lo pr is i l jeno opusti t načrt o osvobajanju ozemlja na Gorenjskem. Zdaj je grupa čimprej hotela p r i t i z Jelovice čez Savo in prek Kara vank na štajersko.
Toda medtem so močni odde lk i nemške pol i cije i n vojske načrtno pre iskoval i vse gozdnate predele Gorenjske: Jelovico, Mežakljo, Pok l juko , Karavanke in kamniško hribovje.
V tej obsežni akc i j i , k i j o zato upravičeno imenujemo ofenzivo, so Nemc i svojo takt iko pr i lagodi l i par t i zanskemu načinu bojevanja: po gozdov ih so postav i l i zasede, pošiljali na teren patrul je in premeščali enote t ja, kjer so j i h trenutno najbolj potreboval i . T u d i po več tednov so se zadrževali v določenih predel ih, vmes pa so pustošili i n uničevali vse, ka r se j i m je zdelo vredno.
Ofenzivo so podpr l i tud i s propagando. V vel i k em številu so t ros i l i letake, in v n j i h govor i l i o ve l ik i premoči Rajha nasploh. V le tak ih so pozival i partizane k predaj i i n ob l jub l ja l i , da se n ikomur , k i se bo s t ak im le takom predal Nemcem, ne bo nič zgodilo.
V teh t rd ih časih nemška propaganda n i ostala brez posledic: nekater i par t i zan i so dezertira l i , nekater i pa so se Nemcem res predal i i n z n j i m i začeli sodelovati.
Goren jsk i part izani i n osvobodi lno gibanje v tej pokra j in i nasploh so takrat doživljali najtežje preizkušnje.
Nemc i so svojo moč in »iskrenost« svoj ih obl jub hotel i dokazat i tud i s tem, da so polet i 1942 na Gorenjskem nehali stre l jat i talce, kar pa za Štajersko n i veljalo. V času od 28. ju l i j a do konca 1942. leta so v resnic i ub i l i le 29 talcev.
Vse od srede ju l i j a pa do konca avgusta 1942 se je v lek la nemška ofenziva, k i n i b i l a samo dolgotrajna, temveč tudi s i lovi ta.
Zato je tudi 31. ju l i j a zaradi dobro postavljen ih nemških zased na Bašeljskem sedlu prišlo do podobnega dogodka kakor pred dobr ima dvema tednoma, ko je padel Franc Vodopivec s tovarišema.
T i s t i dan sta b i l a Janez Kosel j in Franc štefe-Miško poslana na V i soko ob K o k r i . T ja sta šla
Ob 30. obletnici kokrškega odreda bo 6. avgusta v Tržiču velika proslava združena s praznovanjem občinskega praznika. Ob tej priliki bomo v nekaj nadaljevanjih objavili odlomek iz kronike kokrškega odreda, ki jo pripravlja Ivan Jan.
Ivan J a n (1) Iz bojev prvega sestava kokrškega odreda v
1S42. letu
po znanega akt iv is ta Tineta Koka l j a i n novinca K u m p a iz K r a n j a , k i se je pred aretacijo zatekel na V i soko . Janez Koka l j je od tu šel po svoj ih opravk ih . Še pred sv i tom 1. avgusta 1942 so ostal i tr i je prešli cesto med Preddvorc>m i n Belo ter se začeli vzpenjati na Kališče in dalje na Bašelj-sko sedlo, kjer niso opazi l i nobene nevarnost i . Tedaj pa se je p r ipod i l a še gosta megla. T ik pod sedlom je b i la zaradi jelenov, dva metra v isoka žična ograja. K o so part i zani lezl i prek nje, so j i h iz bližine obsul i nemški strel i . Štefe se je z ograje rešil, Koka l j a so zaradi zlomljene noge zgrabi l i , na čistini pa je v nemške roke padel tudi K u m p . Tine K o k a l j je po hudem mučenju, ne da b i kaj pr i zna l , potem podlegel v Ma ihausnu , a tud i K u m p n i preživel taborišča.
Tako je b i l izgubljen Tine K o k a l j , z n j im pa njegov m l in na V i sokem, kjer je b i lo že od vsega začetka pogosto zatočišče in part izanska javka .
Ist i dan navsezgodaj so Nemc i prišli tud i na Dolge njive, kjer je tedaj tabor i l kokrški batal jon. Vendar pa se je le-ta medtem že umakn i l in Nemc i so našli prazno taborišče.
Nekaj dni za tem je patrul ja II. batal jona pod Do lg imi n j i vami naletela na dva tur is ta . B i l a sta Avstr i jca , k i so j u zaslišali i n j u tud i i zpust i l i .
Cez dva dn i pa so Nemc i že haj ka l i t isto področje, bata l jon pa se je tedaj zadrževal vzhodno od Dolg ih nj iv v smeri p ro t i Jezerskemu.
K o so p ro t i Do lg im n j i vam posla l i v izv idnico dva borca, so j u Nemc i ob žični ograji napadl i . Padel je Anton šubelj, mesarsk i pomočnik iz Tržiča, Franc Štancar, tud i iz Tržiča, pa je pobegni l . Med umikan j em pro t i Ko f cam je potem večkrat naletel na Nemce. Da b i se j i m sk r i l , je splezal na smreko. Toda Nemc i so ga opazi l i in uje l i . Pod p r i t i skom je ta ujetnik potem povedal za skladišče hrane, k i je b i l a na Preval i pod Bc-gunjščico pr iprav l jena za II. grupo odredov.
To je bi lo pomembno zaradi odvi janja nadaljn j i h dogodkov.
K a k o r smo videl i poprej , je b i l kokrški batal jon nekaj dn i tud i na Koroškem. 18. avgusta se je v rn i l s koroške s t ran i , a Nemc i so batal jon še kar naprej zasledovali .
Nemškim ko lonam se je kokrški batal jon izm i k a l z neprestanimi p r em ik i , ka r je zelo uspevalo na jezerski s trani . M e d temi p r em ik i so večkrat naleteli na ostanke in sledove nemških zased ter taborišč.
Zarad i neprestanega p r i t i ska se je bata l jon še enkrat u m a k n i l na koroško stran. In čeravno n i šel daleč od bivše mejne črte, je b i l na Koroškem brž izdan i n Nemc i , k i so prišli s koroške strani , so ga takoj napadl i . Zato se je batal jon spet p remakn i l na južno pobočje Karavank . To se je odvi jalo med 20. i n 24. avgustom 1942.
Najhujši udarec v tem času pa je kokrški odred doživel zaradi razbit ja krvavške čete. To se je na svojstven način zgodilo 17. i n 18. avgusta 1942, kar bo opisano pozneje.
V take razmere je prek Save pr ihaja la od bojev utrujena in oslabljena II. grupa odredov. Po h u d i h spopadih in občutnih izgubah je b i l a tud i II. grupa na Jelovic i v začetku avgusta 1942 reorganiz irana.
B o r c i so b i l i zaradi neprestanih bojev in pohodov do konca izčrpani. Zdaj so sestavil i dva batal jona: I. — Kranjčevega, k i je štel le oko l i 80 borcev, i n II. — Simonovega, k i je štel oko l i 100 mož. To sta b i la batal jona savinjskega odreda II. grupe odredov. .
Bata l jona sta se hotela čimprej spust i t i v dol ino Save i n pre i t i na njen levi breg ter od tam dalje prek Karavank na Štajersko, da b i se tako izognila nadal jn j i in premočni nemški ofenzivi na desnem bregu Save. S imonov batal jon je po napornem maršu prešel Savo ponoči na 12. avgust, i n sicer p r i Besn ic i ; Kranjčev batal jon pa je nekaj dn i še ostal na Je lov ic i . Savo je 19. avgusta prekoračil pod Zalošami.
Toda vsi napor i kokrškega odreda niso mog l i II. grupi odredov v ju l i j u in v začetku avgusta 1942 p r ip rav i t i mirnega terena. Nemc i so šibke
moči kokrškega odreda v tem času prisilili V defenzivo. Skupine Nemcev niso varovale sam<> prehodov v Karavankah , temveč so z zasedam' i n močnimi ko lonami obvladoval i celo gorsk* grebene in prelaze, kar je kazalo na to, da s0 zvedeli za načrte I. i n II. grupe odredov.
Kaza lo je, da so težišče ofenzive začeli p r * našati v Karavanke . A prihajajoči part izanski od* de lk i s tem niso b i l i seznanjeni. Jože Mckinda* F ranc i te razmere opisuje takole: »Vznožje Kara* vank in kamniških p lanin je bi lo ena sama z a ' seda.«
Da enote II. grupe odredov, k i j i m teren n i b i l znan, ne b i hodile na slepo, je po naročil1* štaba I. grupe odredov posla l kokrški odred če* Savo ter nad Darovec pod Ka i a vanke tudi vodnike. Izbor kur i r jev oz i roma teh vodnikov je b " zaradi nevarnost i i n težkega terena zelo pomen 1 ' ben. Zato je b i la i zboru vodnikov posvečena izredna skrb . K l j u b temu pa je v zvezi z neka* t e r imi izmed n j ih prišlo do tragičnih dogodkov* Po p reudarku je b i lo i zbran ih dvanajst vodn 1 ' kov: šest iz kokrškega batal jona, šest pa " krvavške čete.*
Prva skup ina teh vodnikov naj b i del II« pe pr ivedla nad Tržič, druga pa vzhodneje P r e * Krvavca h kamniškemu batal jonu.
V o d n i k i so odšli na pot konec ju l i j a in P 1^* dni avgusta 1942. Skup ino iz kokrškega bataljon* je v začetku vodi l M i h a Perko. P r i prehodu eez Savo pa so že naleteli na nemške enote. V ten
Od-tal
dneh se je M i h a Perko dal Nemcem ujeti, vedl i so ga v škofjo Loko in kma lu je P ° s
zloglasni raztrganec. Izgubi l se je tud i Zvone Met lar-Crt , k i P a s C
je pozneje sam v rn i l v kokrški odred.
te* Do II. grupe pa so prišli B ranko Djordjev
Jure , Jože Šolar-Jožca, M i r k o Kraljič-Cene Janez Kose l j . Zadnja dva sta 11. avgusta vodi čez Savo II. batal jon savinjskega odreda Simonovega, s ka te r im je b i lo tud i grupno P vt l js tvo.
Jure in Jožca pa sta 19. avgusta prepeU a
čez Savo I. batal jon Savinjskega odreda Kranjčevega.
Toda skup ina vodnikov, k i jo je vodi l K r vavca Jože šolar-Jožca, je na pot i dožive nekaj nepredvidenega.
K o so b i l i v L jubensk i gmajni , b i zaradi kon spiraci je mora l i m i rova t i ves dan. Namesto teg pa je Jožca 4. avgusta zjutraj v L jubnem p°> s
zvezo z akt iv i s tko Angelo Štular-Zmagosla v ' K l j u b opozor i lom ostal ih je Jožca poslal v L J U
no dva tovariša. Enega izmed n j i ju k J ° z e ^ Praprotniku-Kajžovcu, da b i m u zašil o P a s a ' Namesto tega pa je Prapro tn ik part izana naP del. P rapro tn ik je b i l oborožen in je nazadnje part izana ustre l i l . Jože Prapro tn ik je b i l , n e .j. b i tedaj part i zani vedeli, v službi nemške P° . cije, vendar ga je kazen zadela šele prot i k o n
vojne M l a d i part izan je b i l t ist i neznani vodn^
Tonček. j j b
S tem so se vodn ik i izdal i in Nemc i so i. začeli takoj zasledovati. Vendar so se partiz uspešno umakn i l i i n sredi naslednjega dne Brez jah izvedl i prehranjevalno akci jo . Drugi ' je skupina b l i zu Otoč srečno prekoračila Sa
Ta skup ina vodnikov je prišla v st ik s »M ^ II. grupe odredov. Naslednj i dan so neka izmed teh vodnikov odšli s S imonov im k a t a ^ nom II. grupe v prehranjevalno akci jo v . cga in Pol jansko dol ino. Med potjo so zajeli en pol ic is ta in prek njega ugotovi l i , da NemC hajajo na obsežno hajko na Jelovico. Zato s batal jon, k i so m u kazal i pot k u r i r j i kokrsK odreda, odprav i l pro t i Sav i . Prebredl i s ° , { e j 11. avgusta zvečer, in sicer b l i zu Besnice- v ^ skup in i vodnikov niso b i l i vs i , k i so priš' 1
Nekaj se j i h je na Jelov ic i izgubi lo oz. P a
* Iz kokrškega batal jona so b i l i izbrani-ko Djordjevič-Jure, Jože šolar-Jožca M i h a * Samčev, M i r k o Kraljič-Cene Janez Koselj ne Met lar-Crt . Iz krvavške čtte pa so b ih • n i : Janez Pregled, njegov b r a ' F lor jan * r .^Lj i8 Jernej Lanišek, Jože Gr i l c , Jože Slevec, 1 1 ^ šestega pa n i b i lo mogoče ugotovit i . Zadnja 9
p ina je b i l a doma iz vasi pod Krvavcem. V ^ pa v glavnem iz krajev pod Storžičem, 0 ' poznal i teren.
V soboto Je stopil v zakonski Jarem član kranjskega Judo kluba Triglav Ferdo Nemec. Za življenjsko družico je izbral Stanislavo Svetel j . Po prihodu iz mestne hiše so novoporočen-' e **a priredili kranjski Judoistl »šrango«, Ju zvezali z juclo-k t i cn lm pasom ter ju posuli z rižem. (jk) - Foto: F. Perdan
Večina tečajnikov s e j e naučila p l a v a t i
, v Ponedeljek se je na ^anjskem kopališču končal P'avalni tečaj za otroke. Prijavila g a j e občinska zveza J telesno kulturo Kranj. s
r edsednika Štefana Ošino S ? o b , e i priliki zaprosili za ffckaj besed.
, »Občinska zveza za telesno ^ " u r o Kranj plavalni tečaj k ° t r o k e organizira že več "t deset let. Poudaril pa bi.
le bil prav letošnji zelo ^pe i j C t C n ' S a j S m ° k d d U
saj lesne' P r i t e g n ' t i profesorje tete] j c „ V z g o J e in plavalne uči-
* K o , i k o otrok je obiskovalo tečaj?.
č a i n ? k i U p m o 6 s k u p i n s 6 5 l e -razc|elil
-. P o skupinah smo jih in m, ' ' , . p o začetnem znanju v*:. .'°8ljivosti. V tečaj so se
0 s°ni £ . a , v c č P a J e
• «evet m desetletnikov.« bilo
'° 8 e vsi naučili plavati?
»Dvajset ur pouka je vsekakor premalo, da bi se prav vsi naučili te veščine. Med otroki so namreč zelo velike razlike v sposobnostih. Prav tako kot npr. pri smučanju ali drsanju. Posebno pri mlajših na stik z vodo vpliva neprijetno doživetje, lahko že iz najnežnejše otroške dobe. Kljub temu pa je večina otrok splavala. Tudi tisti, ki so pouku najtežje sledili, se sedaj že potopijo in poberejo predmet z dna bazena, nekateri že plavajo pod vodo ali pa se krajši čas držijo na vodi. Boljši pa preplavajo 10, 15 ali celo 100 metrov.«
»Koliko so za tečaj prispevali starši?«
»Tečajniki so imeli plačan vstop na kopališče, skupno slačilnico in 20 ur pouka. Starši so za to prispevali 30 dinarjev. Vsaj toliko pa bo dala tudi občinska zveza za telesno kulturo.« L. B.
vii '•sita 7 5 rt i lnf 2 3 z a , e , c s n ° kulturo Kranj je tudi letos pripra-
q t ečaj za otroke. Udeležilo se ga Je 65 otrok od — Foto: F. Perdan
. . . c e s e z a g a r p r e l e v i v m o d e l a r j a
Dragocena »igrača« upoko jenca Cve tka A r n o l a iz Železnikov bo čez čas nedvomno posta la g lavna zan imivost krajevne muze jske zb i rke
Cvetko Arnol, ki si bo čez dve leti naprtil sedmi križ, je skromen, tih možakar, o katerem njegovi znanci in prijatelji vedo povedati, da nikdar ne drži rok križem. Morda mu prav zato betežnost ne more do živega; vozlaste mišice, široka ramena in nizka, tršata postava izžarevajo silo človeka na višku ustvarjalnih moči. Vendar naštete odlike niso poglavitni razlog, da sem ga oni dan obiskal. V mogočno, rdečkasto hišo, čepečo sredi skrbno negovanega sadovnjaka v srcu Železnikov, me je privabila vest o izredno posrečenem modelu žage venecijanke, kakršne so nekdaj krasile bregove gorenjskih rek in potokov. Danes jih skoraj ni več. Skokovit razvoj industrije in premalo pretehtana gospodarska politika polpreteklih obdobij Izgradnje, ki je po nepotrebnem po-mctla z entnološkimi dragulji Slovencev, sta kriva, da so zvoki kamnitih mlinskih koles, brskanje jeklenih zob in pojoči udarci kladiv iz počrnelih kovačij, posajenih v zakotne hribovske grape, nepreklicno utihnili. Spomeničarji se krčevito trudijo rešiti ostanke nekdaj cvetočih obrti in razumljivo je, da rade volje sprejmejo sleherni originalni poskus, ki pomaga oživljati spomin na slikovito preteklost slovenskega naroda. In ob Arnolovl stvaritvi so lahko upravičeno navdušeni.
»Kar takoj naj pojasnim, da moj model nikakor ni
plod' trenutnega navdiha,« je začel pripovedovati mojster. »Dolgo sem premišljeval o njem, snoval skice in tuhtal, kako jih bom nekoč uresničil. Osnovna ideja je pravzaprav očetova, veste. Tri desetletja sva skupaj spreminjala hlode v deske. Globoč-nikovi žagi, zametka kasnejših lesnih delavnic in sedanje moderne tovarne Aiples, sva poznala bolje kakor samega sebe. Leta 1928, ko smo ju zadnjič temeljito prenovili in ko je ata — po lastnih zamislih — uvedel cel kup tehničnih izboljšav, sva sklenila, da bova pozneje naredila natančno maketo ene izmed njih . ; . «
Zal je vitalnemu Florjanu smrt prekrižala račune. Ostal je le še sin Cvetko. Čeprav sta Globočnikovi žagi kmalu po vojni za zmeraj obmolknili, Arnol ni snedel besede, dane očetu. Niti najmanjši vijak, niti najnepomembnejša podrobnost zapletenega drobovja »pokojne« venecijanke mu ni ušla iz spomina. Ko so ga leta 1959 upokojili, je neštetokrat pre-mleti načrt polagoma jel postajati oprijemljiva realnost.
»Hotel sem sestaviti pomanjšano kopijo, ki bo do potankosti ustrezala podrti železnikarski .lepotici'. Precej časa je trajalo, da sem zbral ustrezen material. Letos spomladi je bila zadeva končno gotova.«
»Zadeva« predstavlja neverjetno točen posnetek velike Globočnikove žage, izdelan v razmerju 1 : 10. Seveda tudi brezhibno deluje. Štirideset centimetrov dolgo »deblo« brez težav razreze v čudovito gladke »deske« in »krajce«. Ničesar ne manjka: tu so zapornice in rake, tu sta z bruni obit iztok in vodno kolo, tu je pogonska ročica, pa prenosne osi, pa trdi drenovi
ležaj i . . . Celo rezki glasovi trenja lesa in kovine so ist i kot v resnic i — le za oktavo al i dve višji. Gledal sem in gledal ter se presel i l dvajset let nazaj, ko smo kot kratko-hlačniki sedeli na težkem nosi lnem vozu sorodne naprave v sko f j i L o k i in tekmoval i , kdo si upa pr i t i bliže smrtonosn im k l inam, kdo ima več poguma, čigavi živci so močnejši. In potem je pr i roban-ti l kosmat i Žagar ter nas preklinjajoč nagnal s t r a n . . .
Zvonec, k i naznanja, da bo hlod zdaj, zdaj »skozi«, me je šiloma prestavi l v resničnost. Ja , res, n i t i zvonca ni pozabi l mont i ra t i . Družno sva odstrani la zagozde ter opazovala, kako ovalni kolec razpada v late, kako skozi špranje suje sveže žaganje in praši jermenke v podnožju stavbe. Ed ino , kar n i pr istno, je pogonska energija; name
sto vodnega cu rka žene mehanizem poseben elektromo-torček.
»Menda nameravate žago odstopit i tukajšnjemu muzeju?« sem se spet prelevi l v reporter j a .
»Res je. Tam bo dostopna dosti širšemu krogu ljudi. Zdaj zaidejo k meni zgolj posamezniki, ki po ovinkih zve-do, kakšne reči hranim v lop i . . . «
Potem, ob časi p iva in slastni pehtranovi pot ic i , k u linaričnem »proizvodu« Cvet-kove žene, sem slišal, da so st rokovnjak i Arnolovo dragocenost oceni l i na 2 stara m i l i jona. Brez zamere, ampak strokovnost omenjenih »strokovnjakov« je očitno dvomljiva. Avtor ja sta namreč samo nakup potrebnih delov in zahtevna obdelava veljala prek dveh mi l i jonov dinarjev. Ka j pa delo in trud in talent in dejstvo, da gre za unikat , za »igračo«, k i j i ne najdete para? K sreči vsi ne podlegamo zaplotniški logiki in, denimo, Groharjevega Sejalca ne sodimo po površini p latna in po gramih kvalitetno slabe barve, k i jo je soriški impresionist nanesel nanj, temveč znamo v podobi odkr i t i tudi določeno globljo vrednoto. G lob l j a vrednota umetnine marl j ivega Ze-l c zn ikar ja nemara tiči v podatku, da opustelo porečje selške Sore premore danes ono samo žago starega kova; le pri Jaukov ih pod Mar t in j vrhom sem ter tja še poženejo v tek škripajoče kolesje, katerega pesem je kot odmev daljne preteklost i , škoda, mar ne? L Guzelj
Cv«lko -\rnol ob modelu Globočnikove žuge — l a to I. Guzelf
J L G C I E H N
Ob dnevu borca Je krajevna organizacija ZB NOV Plavž na Jesenicah pripravila balinanje za člane ZB, SZDL, veterane z Jesenic, Hrušice, Blejske Dobrave, Javornika in Koroške Bele. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip, prvo mesto pa Je osvojila ekipa, ki so jo setavljall: Janez Pavlic, Alfonz Dor-nik, Joža Baša in Franc Vrhunc. — Foto: B. Blenkuš
Inštruktorji G R S n a Vršiču
V ponedeljek, 3. j u l i j a , se le v koči na Gozdu n a Vršiču končal t r idnevni seminar za Inštruktorje G R S . Seminar je pr ip rav i l a komis i j a za GRS p r i P l an insk i zvezi Slovenije.
Seminar je vod i l M a r j a n Salberger iz Tržiča, ki nam je v nedeljo popoldne, ko smo se m u d i l i na Vršiču, dejal:
»Seminar organizira komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije vsako leto v poletni sezoni. Pregledamo dosedanje delo in se dogovorimo za naloge v prihodnje. Razen tega pa so taki seminarji zelo dobrodošli predvsem zaradi tega, ker Inštruktorji Izmenjavajo svoja mnenja in Izkušnje in se dogovorijo za svoje delo v prihodnje. Teh seminarjev se zelo radi udeležujejo, saj vedno odnašajo s seboj nova spoznanja, nove Izkušnje, nove nasvete in navodila.
Letos se seminarja udeležuje 15 aktivnih Inštruktorjev GRS iz vseh tistih krajev, kjer imajo člani GRS največ dela: z Jesenic, Iz Kranja, Tržiča, Kamnika, Ljubljane, Mojstrane. Vabilu se niso odzvali edinole Celjani in inštruktorji lz Trente.
Delovni program seminarja je sestavljen iz teoretičnega ln praktičnega dela. Pri urah teorije izmenjavajo svoje izkušnje o reševanju ponesrečencev Izpod plazov in iz sten,- poslušajo poročila o de
lu posameznih GRS, precej-šen poudarek pa je na prvi pomoči. Predavajo razni naši
Eriznani gorski reševalci ln tštruktorjl, eden Izmed in
štruktorjev je na primer pripravil zanimivo analizo o vzrokih smrtnih nesreč v gorah in o preventivnih ukrepih alpinistov in gorskih reševalcev ob takih nesrečah.
Ob praktičnih urah pouka pa se urijo v reševanju ponesrečencev lz sten v različnih okoliščinah ln ob pomoči raznih predmetov, ki so namenjeni za reševanje.
NI pa namen seminaija le v tem, da se urijo ln izmenjavajo Izkušnje, temveč tudi v tem, da hkrati pokažejo svoje znanje in pripravljenost. Obenem se tudi dogovore za prihodnje delo ln program, ki Je v skladu s programom mednarodne komisije IKAR. O vseh sklepih in zaključkih tega seminarja bodo razpravljali na zboru načelnikov Gorskih reševalnih služb, ki bo prav tako na Vršiču.«
K o smo j i h v -ledeljo obiska l i , so se inštruktorji G R S men i l i c p r v i pomoči ponesrečencem. N i s o b i l i le pozorn i poslušalci, ampak so tud i spraševali, se pogovarjal i i n ugotavl ja l i . Zbrano , z resnično željo, da b i s i nab ra l i nov ih spoznanj, k i b i j i m p r i n j ihovem požrtvovalnem delu kor is t i l e .
D. S.
Trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo, Ljubljana, Pod tranco *
V začetku septembra 1972 bo naše podjetje V TRŽIČU, Cesta JLA 8
« ODPRLO svojo 26. NOVO TRGOVINO
v kateri bomo prodajali kompleten Izbor blaga
AKUST IKE ELEKTRO- IN VODOVODNO-INSTALACIJSKEGA MATERIALA Nova trgovina bo imela 170 m' čiste prodajne površine in pred trgovino parkirni
rostor. rostori naše nove 26. trgovine so v pritličju stavbe na Cesti JLA št. 8 v Tržiču. P
ZA USPEŠNO POSLOVANJE N O V E TRGOVINE vabimo k sodelovanju
1. poslovodjo trgovine Želimo, da je V K t rgovsk i delavec s 3-lctno prakso v t rgov in i tehnične stroke ali K V t rgovsk i delavec tehnične stroke s 5-letno prakso v t rgov in i z elektrO-mater ia lom, ki se čuti sposobnega samostojnega vodenja trgovine. Pogoj za sprejem je odslužen vojaški rok, stanovanje v Tržiču ali bližnji okolici in uspešno opravl jeno 3-mcsečno poskusno delo;
2. dva prodajalca Sprejeta bosta K V t rgovska delavca tehnične stroke z odsluženim vojaškim r o k o m in uspešno oprav l j en im 2-mescčnim poskusn im de lom.
3. blagajničarko Sprejeta bo K V t rgovska delavka tehnične stroke s prakso p r i blagajniškem pos lovanju v t rgov in i . Pogoj za spre jem je 2-mesečno poskusno delo.
4. dva učenca za izuČitev p o k l i c a prodaja lec tehnične stroke Pogoj za sprejem je: vsaj z d o b r i m uspehom končana osnovna šola, uspešno opravl jen pre i zkusn i test.
Nastop dela je 15. avgusta 1972. Podjetje vam zagotavlja dobre delovne pogoje i n pr imerne osebne dohodke fa za učence mesečne nagrade.
P ros imo vas, da nam vašo odločitev sporočite pismeno a l i osebno na naslov: JUGO-TEHNIKA, kadrovska služba, 61000 L jub l jana , P od trančo 2.
Pričakujemo vas najkasneje do 26. julija 1972. J U G O T E H N I K A trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo Ljubljana, Pod trančo 2. Jff). l j u b l j a n s k a b a n k a
BIOGRAFIJE
Državna založba Slovenije
bo v svoji popularni zbirki
v letu 1972 izdala troje privlačnih del
Jan Severin: MORNAR B R E Z JADER (Roman o J . Resslu) i?. • P | s a t e ' J J a n Severin je zaslovel z b iogra fsk im romanom o Jos ipu Ress lu, ^ m i t e l j u ladi jskega v i jaka, krogličnega in valjčnega ležaja i td . Kn j i ga »Mornar d n ^ Z J a a e r « je pretresl j iva zgodba o i zumite l ju , k i m u življenje do konca njegovih Za' ? ' P r ' z a n e s ' ° z osebnimi s t i skami in z nerazumevajočim okol jem. p r 5 .° v e n skega bra lca bo roman zanimiv še posebej zato, ker je Ressel (1772—1858) v v e č ino svojega življenja na slovenski zeml j i : v Pleterjah na Dolenjskem,
stri, v T rs tu , in v L jub l j an i , kjer je tud i pokopan.
^erner Maser: A. H ITLER (Legenda — mit — resničnost) k n i ' U l t a t v e ^ k o t dvajsetletnega dela nemškega avtorja dr . VVernerja Maser ja je p r e v
g ^ ? Ado l fu H i t l e r ju , k i je izšla v i z v i rn i ku novembra lan i , trenutno pa jo p r e , a j a J ° že v več kot 15 jez ikov. Kn j i ga se od ostal ih Hi t l e r j ev ih biografi j raz l ikuje s t o n V - S u m p o s v o i ' znanstveni interpretaci j i in ve l ikemu številu nov ih, doslej nedo-negg .dokumentov. Av tor jemlje pod kritično lupo vse, kar je b i lo doslej napisa-bi n „ 0 H i t l e r ju ; knj iga v resnic i predstavl ja eno najbolj zanesl j iv ih dokumentarn ih
l u gra f sk ih del.
Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI Bcn'^f. ^"gleža Chamber l ina prinaša biografi je sedmih »grešnih papežev« (Janez X I I . , o k ^ t
k t I x - , Boni fac VI I I . , U rban V I . , Aleksander V I . , Leon X . in K l emcnt V I L ) , n e p n ? n n Pisce meni , da niso b i l i — kar sc njihovega življenja in ravnanja tiče — v o i j e v
a . t m n e tipični za cerkev, pač pa so v h lastanju po posvetni oblast i i n zado-je, ji a n ^ u osebnih strast i povzročili vel ike spremembe v njej. Posebnost te knj ige d i n a
a . „ s e . k l jub znanstveni zasnovi bere kot napet roman, dogodki sami so tako Za V s V da avtor ju pravzaprav sploh n i b i lo treba »fabulirati«.
e t r i knjige založba razpisuje
k ^BSKRIPCIJO C e n a i 3 d ° i z i d a k n J i g . 0 ( , P lac^ V 8 C t r i k n l i « e : P l a t n o 270.— d in , polusnje 310.— d in . Založba nud i možnosti N a r 0 ( * • ! v mesečnih obrok ih po 30 d in . V prost i proda j i bodo knjige znatno dražje. lahko v ^ r c ' e m a i o vse knj igarne in zastopnik i založbe, izpolnjeno naročilnico pa
P°sljcte na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA S L O V E N I J E
. 61000 L J U B L J A N A , Mestn i trg 26
N A R O Č I L N I C A "o naročam zb i rko »BIOGRAFIJE« za leto p o k l i c
Pr e t , P u s 3 l n r 0 i Č n i Š k o c e n o v s e h 3 k n J i S (platno 270 d in ,
« Jn) bom poravnal : £ takoj
Knji„ V mesečnih obrok ih po 30 d in * J * " J i pošljite na naslov: _ M i>inega bivališča
( < N ( H " a k r a i zaposl i tve* K r e z n o pros imo prečrtajte!)
; ^ ! N a t u n v _
v / ^ l n a r o č m k a :
i Z
|
1
> .. i O
.. i
J-l .. | < E 1—<
'C
»
/ i 1
C ! c
c u </> o O D. (0
i N
D e l o i n u s p e h i turističn e g a društva J a v o r j e
Preb i va l c i Javo r i j , Dolenčic, M u r o v i n Žeti« ne so p r ed dvema le toma us tanov i l i turistič« no društvo, k i je danes eno najbol j de lavnih
v škofjeloški občini Pred nekaj leti se je v oko
l i c i Starega v rha začel tur i stični »boom«, k i ga zdaj mnogi daleč naoko l i jemljejo za zgled. In nekako istočasno so tud i Javorc i sk len i l i , da ustanovi jo turistično društvo. Iz sk r omn ih začetkov pa je postalo društvo, k i ga ne morejo »posekati« n i t i društva v ve l iko večjih kra j ih , k ra j ih , k jer so možnosti za delo vel iko boljše.
»Spomladi je preteklo dve leti od ustanovitve društva,« je pr ipovedoval predsednik T D Javorje Janez Možina. »Ko se je začela akcija za kmečki turizem na Starem vrhu, se je pokazala ta potreba. Zdaj naše društvo šteje nekaj več kot trideset članov.«
Številka sicer ne pove veliko ! Resnica pa je, da ob razn ih turističnih pr i red i tvah a l i akc i jah društva stopijo skupaj vsi prebiva lc i Javor i j , M u rov, Dolenčic ter Gorenje in Dolenje Žetine. Posledica takega sodelovanja pa je že dve leti zapored tudi etnografska prireditev »Svatovanje po star i h običajih«.
»Načrti za naprej? čimprej moramo pripraviti kar največ turističnih sob. Treba bo povečati število članov društva, nadaljevati z akcijo »Očistimo Gorenjsko« itd. Dela ved kot preveč. Posebno poleti. Treba je namreč većleti, da je kraj v tem letnem času obiskan precej bolje kot pozimi.«
»In «Svatovanje po s tar ih običajih«?
»Letos smo prireditev pripravili drugič. Kako bo v prihodnje? Vsekakor želimo, da bi postala tradicionalna. Dodati pa bomo morali, seveda, nove točke. In še predlog, ki ni neumesten. Svatovanje po starih običajih naj bi imeli le tista leta, ko bi imeli za par domačina, ki bi se zares poročila. Vsa ostala leta pa prireditve ne bi bilo. Kot smo videli, so dosedanji dve prireditvi vsi obiskovalci dobro sprejeli. Vprašanje je le: kako naj se društvo oddolži vsem, ki sodelujejo pri pripravah. Treba je namreč vedeti, da je treba žrtvovati veliko ur.«
J. Govekar
T u d i j e t r e b a
g o r e očistiti
Prav na Gorenjskem je največ lepega hr ibovskega sveta, zato so se p lan inska društva te regije odločila še posebej strogo ukrepat i . Pr i tegni t i nameravajo šole, predvsem pa mlad inske p laninske odseke, gorsko stražo, a lp iniste Sn l jubite l je gora nasp loh . Akc i j a je stekla že v soboto, 8. ju l i j a , i n se nadal jevala v nedeljo, 9. ju l i j a . Odslej dalje naj b i sleherni obiskovalec p lan in odpadke, k i j i h
prinese s seboj, tud i odnesel o z i roma odložil na posebej označena mesta. Čeprav je vreme razmeroma muhasto , gorenjski p lan inc i pričakujejo letos rekorden obisk. S k r b za lepši videz naših gora je torej več kot razuml j iva . Upamo, da se bodo p lan incem pridružili vs i občani, k i premorejo vsaj malo srčne k u l ture ter l jubezni do gora, db neokrnjene narave i n snažne« ga okol ja . -an
U t r i p t u r i z m a v B e g u n j a h Pred nekaj leti je b i lo v
Begunjah na Goren jskem težko ponud i t i tur i s tu sobo. K o pa so uvedl i turistična posoj i l a za preureditev pos lopi j v turistične namene i n opremo turističnih sob, se je stanje spremenilo. Tako imajo sedaj na področju Begunj 185 ležišč, od kater ih j i h je 150 v sobah prve kategorije, in 35 ležišč v sobah druge kategorije. Največ sob imajo Begunje, nato pa j i sledijo okoliški kra j i Zapuže, Zgoša, Nova vas, Otok in Rodine. N a tem področju so tud i lepo urejena pr ivatna gostišča, H nudi jo tur i s tom celodnev
no oskrbo . Posebno lepo ini pr i jetno je gostišče v R o d i n i k i je b i l o odprto l an i .
Z a letošnjo sezono priča* k i iejo, da bodo sobe, s k a t « r i m i razpolaga T D Begunje^ skoraj v vsej letni sezoni pc* vsem zasedene. K temu je] znatno pr ipomogla pogodba^ k i jo je skleni lo T D z ladjedelnico V i k l o r Le tnar t z Re-f ke in se bodo vsak ih desef! dn i menjale skupine gostov, z Reke. Vsako leto pa prihaja v Begunje vedno več tu j ih tux r is tov , predvsem z Nizozenj ske, iz Nemčije in Ital i je.
•JP
/ O l j u b l j a n s k a b a n k a
mm© v b c t o u o i Prenovljen
razstavno-prodajni prostor
v STRAŽIŠČU
titov trg 5 — stražišče pri kranju
Tovarna CIpk, v e z e n i n
ta konfekcij«
v e z e n i n e C D
objav l ja nas lednja p ros ta de lovna mesta v zunanjetrgov ins k e m sektor ju :
1. devizna-finančnega referenta
2. samostojnega referenta izvoza in uvoza
3. samostojnega korespondenta
Pogoji:
pod L: višja šola — ekonomist ali drug ustrezen poklic. Znanje enega tujega jezika, predvsem nemščine, obvladanje zunanjetrgovinskih predpisov, pet let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu;
pod 2.: višjo šola — komercialist ali drug ustrezen poklic. Znanje angleškega in nemškega jezika, predvsem nemškega, tečaj in izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, tri leta prakse v zunanji trgovini;
pod 3.: srednja šola — administrativni tehnik ali drug ustrezen poklic. Znanje dveh tujih jezikov, predvsem nemškega.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Kandidati naj vložijo prošnje na naslov: »»Vezenine« Bled, Komisija za kadrovska vprašanja in prošnji priložijo ustrezne dokumente. Kandidati pod 1. In 2. morajo predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglasa.
vse za vas in vaš dom v naših trgovinah
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj
O B J A V L J A Z A ŠOLSKO L E T O 1972/73 ŠE P R O S T A M E S T A Z A UČENCE N A S L E D N J I H P O K L I C E V
I. Interna poklicna šola v podjetju — za poklic splošni barvar 1 mesto — za poklic splošni apreter 3 mesta — za poklic tekstilni tiskar 4 mesta šolanje traja 18 mesecev; pouk je teoretičen ui praktičen, in to tako, da je približno polovico delovnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proiz* vodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževalnem centru podjetja. Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 15 let, — 6 razredov osnovne šole, — da zdravstveno stanje kandidata ustreza pogojem
delovnega mesta.
II. Za poklicne šole drugih strok p a
bomo sprejeli še učence za na* slednje poklice:
— obratni elektrikar 2 mesti — strojni ključavničar 4 mesta — strojni mizar 2 mesti —• vodovodni instalater 1 mesto — strugar 1 mesto — kovinorezkalec 1 mesto — klepar 1 mesto Učna doba za navedene poklice je 3 leta. Pouk teoretičen na ustrezni poklicni šoli v Kranju 1
praktičen v našem podjetju. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — da zdravstveno stanje ustreza zahtevam poklica-
III. Za šolsko leto 1972/73 imamo & proste štipendije za študij n d
naslednjih šolah: — 5 štipendij za tehniško tekstilno šolo — predite^1
odsek (moški); *k — 10 štipendij za tehniško tekstilno šolo — tkals**
odsek (moški); .1 — 4 štipendije za tehniško tekstilno šolo — teksti -
no-kemijski odsek (moški); — 2 štipendiji na ekonomski srednji Šoli; — 3 štipendije na FNT — oddelek za tekstil; — 1 štipendijo na ekonomski fakulteti.
Kandidati naj oddajo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju podjetja najk a S
neje do 20. avgusta.
/ © l j u b l j a n s k a bank*
• H M M O D 10. J U L I J A
s e z o n s k o 1
z n i z a nj e . T O V A R N A O B U T V E TRŽIČ;
PRODAM
Na tisoče V R T N I C (v 70 •ortah) C V E T I V P O D B R E Z -JAH - tudi za vas. Ogled i n naročanje vsak dan od 8. do Jf- ure. V R T N A R I J A TUšEK, Podbrezje na Gorenjskem, P-Dupij e 3542
Prodam 1 m 3 suh ih borov ih PLOHOV. Tupaliče 59, Preddvor 3623
Prodam dva PRAŠIČA, te*-k a od 50 do 60 kg. Vogl je 68
3624 Prodam 40 m PLASTIČNIH
CEVI za vodovod. Godnov , a r»ez, Blejska c. 2, Tržič 3625
Prodam 2 m D E S K co lar ic betoniranje i n B E T O N
SKO ŽELEZO. Brezar , Jelenj a 5, Kran j 3626
Prodam K O S I L N I C O a lp i -P i dobro ohranjeno, p r imcr -0 0 *a hribov i te kraje. Delavca cesta 30, K r a n j (pod 8 marjetno goro) 3627
Za polovično ceno p r o d a m TELEVIZIJO, nov i A N T E N I 7* oba programa, koaks ia ln i v a b e l 17 m s kretn ico . Glas , ^ n j , Gorenjesavska 10 3628
P r odam M O P E D T-12 i n dva S w o b i j e n a R A D I J S K A P R E J E M N I K A . Vogl je 11
P l n u m s u h e smrekove HE- Bencdikova 10, S t ra -
l ! ; c e . Kranj . 3630 ^odno prodam lep ŠOTOR
T 1 osebe. Strahinj 84, N a k l o p 3631
0 s T n i a i n malo rabl jeno ( j J i j E S J E 11 x 7 i n Z I D A K
nanJŠi format). Lahovče 37
kn, * i ' a č n o 2 A G O (pre-
I I C ^ E D I L N I K in P R I K O -brCz;„ f?" osebni avto. Pod-Drc?; p B l - — ~ " »
C ' u p , j c 3633
?KEGA * J 3 0 0 k S B E T O N -•8 in , n 2 E L E Z A , premera ^ e 5 6 u l m - A y gušt in , Rc-P r o c ] ' S k o f J a L o k a 3634
' H S K p m suhe B O R O V E ''"ko m 5 c m . K c r t Prod Č e 24< K r a n J 3635
J? SlLmrr\° e n.° M 0 T 0 R N 0 f j a Loka V l r U S " G r C n C 4*
V
i ^ e ) % ? E S K E z a opaže , ( l r >iv» , , a n o v n ' k Zdravko ,
V a !3, Skofja L o k a
^ m1 1
K R A V O s tc letoln 6
Prod Z 8 - G o r j e 3637
!S. £, I? l ade P S E šarpla-S ^ v d , Moste 70, Zhov-
z a p e t i
na telefon 21-015
3636
Prodam B E T O N S K O ŽELEZO 10 palic, premora 25 m m , p r imerno za nosi lce hlevov aH delavnic. Košir, Hotema-že 12 3651
Prodam 1000 kg K O R U Z E in M O N T A 16. Dvorje 7, Cerkl je
P rodam S N O P O V E Z A L K O fahr ter dvobrazdni O B R A ČALNIK. Cešnjevck 21, Cerk l je
K U P I M
K u p i m rabl jeno kromatič-no H A R M O N I K O . B r i t o f 44, K r a n j 3638
MOTORNA VOZILA
Prodam M O P E D T-12. štravs, Finžgarjeva 2, Lesce
P rodam M O T O R N O K O L O ro ler diana d i i rkopp 193 cem, letnik 1960 in 80-litrski H L A D I L N I K h imo . Žirovnica 80
Prodam F I A T 1100, letnik 1961. Potočnik Adolf , Hrast je 96, K ran j 3639
P rodam F I A T 750, letnik 1969. Cerkl je 64 3640
Prodam F I A T 1300. B r a n -kovič Peter, Dvorje 16. Cerk l je 3641
ZAPOSLITVE
Spre jmem V A J E N K O . S i -munac Božo, frizer, Ti tov trg 10, K r a n j 3576
POMOČ v gospodinjstvu potrebujem enkrat do dvakrat tedensko. Širnunac, Zupančičeva 30, K r a n j 3577
Mlajša U P O K O J E N K A gre za gospodinjsko pomočnico, varovat otroke a l i negovat nepokretnoga bo ln ika za sobo in hrano. Plača po dogovoru. Vodišek Joži p r i Vrhovn ik , Struževo 36, K ran j 3579
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV I N A V T O M E H A N I K O V K R A N J čestita vsem pok l i cn im šoferjem i n avto-mehani kom, n j ihov im svojcem in sodelavcem k stanovskemu p razn iku »13. julij« i n j i m želi še v naprej srečno vožnjo.
Takoj sprejmem V A J E N C A za pok l i c E L E K T R O M E H A N I K A . Drole Janko , Prešernova 30, L jub l jana , telefon 061-310-119 3642
Iščem mlajšo ŽENSKO za pomoč v slaščičarni. Slaščičarna S ink, K r a n j 3643
ŠIPAD Prodaja lna K * a n j Cesta J L A 6
tx ( v nebotičniku)
^ P R O D A J A KOSOVNEGA *0J|IST Po
VA 'srerlno ugodn ih cenah
KvS' , m h e polkavči, jogi j i itd.) 1 ° ° 10 000 din brez porokov odobr imo takoj .
Iščem D E L A V C A n a manjši kmet i j i . V s a osk rba v hiši. Golob, Po l ica 2, Nak l o 3644
Tako j sprejmem dva VAJ E N C A za avtomehanika. Av-tomehanik Rihtaršič, Bukov i ca 13, Selca 3645
Takoj zaposl im dve P L E T I L J I , tudi delno na domu. Ma r i j a V rhunc , plet i lstvo, Radovl j ica 3652
Spre jmem V A J E N C A za av-tokleparsko stroko. Košir, avtokleparstvo Hotcmaže 12
3653
IZGUBLJENO
Najdeno žensko modro KOLO dobite na Zg. B r n i k u št. 20 3646
OBVESTILA
G O S T I L N A J A M A na Po-dreči je odprta vsak dan od 8. do 22. ure, ob ponedel jkih zaprto. Se priporočamo! 3647 jGost i lna L A B O R E bo zaradi beljenja Z A P R T A do vštete sobote, 15. ju l i j a
PRIREDITVE^
G A S I L S K O DRUŠTVO BITN J E pr i K r a n j u pr i red i v nedeljo, 16. jul i ja , t radic ionalno V R T N O V E S E L I C O . Za ples in razvedri lo bo igral instrumentalni kvintet G O R E N J C I iz Radovl j ice, pela bosta G O R C I Šolar in F R A N C An-kerst. Ce bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo
K r a n j C E N T E R
12. j u l i j a amer.- ital . barv. f i lm P R A V I M O Z Z Z A H O D A ob 16., 18. i n 20. u r i
13. ju l i j a amer.-ital. barv. f i lm P R A V I MOŽ Z Z A H O D A ob 16., 18. i n 20. u r i
14. ju l i ja angi. b an ' , f i lm S C A R A M O U C H E V A V E L I K A PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. u r i
K r a n j STORŽlČ 12. ju l i ja amer. f i lm M O J A
D R A G A K L E M E N T I N A ob 18. in 20. ur i
13. jul i ja amer. f i lm S T A N IN OL IO , M O J S T R A S K A Z E ob 18. u r i , amer. barv. f i lm M O J A D R A G A K L E M E N T I NA ob 20. u r i
14. ju l i j a amer.-ital. barv. f i lm P R A V I M 0 2 Z Z A H O D A ob 18. in 20. u r i
Tržič 12. j u l i j a amer.-ital. barv.
Ž IVIM ZA T V O J O S M R T ob 18. in 20. u r i
13. ju l i ja amer.-ital. barv. ŽIVIM ZA T V O J O S M R T ob 18. in 20. ur i
14. j u l i j a amer. f i lm F.IA D I A V O L O ob 18. in 20. u r i
K a m n i k D O M 12. ju l i j a amer.-ital. barv.
BEŽI, ČLOVEK, BEŽI ob 18. in 20. u r i
13. jul i ja amer.-ital. barv. BEŽI, ČLOVEK, BEŽI ob 18. in 20. u r i
14. ju l i j a premiera angl.
barv. C S f i lma R O P PO NAL O G U B R I T A N S K E T A J N E SLUŽBE ob 20. ur i
skofja L o k a S O R A
12. j u l i j a nem. barv. f i lm J A V N A HIŠA ob 18. in 20. u r i
13. j u l i j a amer. barv. f i l m I G R A N A V A S I ob 20. u r i
14. ju l i j a angl.-češki f i l m NEBEŠKI J E Z D E C I ob 18. in 20. ur i
Železniki O B Z O R J E 12. ju l i j a angl.-češki f i lm
NEBEŠKI J E Z D E C I ob 20. u r i
14. ju l i j a nem. barv. f i lm J A V N A HIŠA ob 20. u r i
Radov l j i ca 12. ju l i j a amer. barv. f i lm
D I A M A N T N A DŽUNGLA ob 20. u r i
13. j u l i j a amer. barv. f i lm S V E T I L N I K N A K O N C U S V E T A ob 20. u r i
14. jul i ja amer. barv. f i lm D I A M A N T N A DŽUNGLA ob 20. u r i
Jesenice R A D I O 12. ju l i j a amer. barv. f i lm
P L A M E N N A D S M I R N O 13. jul i ja jugoslov. barvni
f i lm C R N O S E M E 14. ju l i j a jugoslov. barvn i
f i lm C R N O S E M E Jesenice PLAVŽ 12. ju l i j a franc. barv. f i lm
OROŽNIK S E ŽENI 13. ju l i ja franc. barv. f i lm
OROŽNIK S E ŽENI 14. ju l i j a i ta l i j . barv. film.
NEZGREŠLJIVI S H A N G O K r a n j s k a gora 13. ju l i ja i ta l i j . barv. f i lm
NEZGREŠLJIVI S H A N G O Javorn ik D E L A V S K I D O M 13. j u l i j a amer. barv. f i lm
P L A M E N N A D S M I R N O
Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, str ica, tasta, zeta in svaka
Jožeta Kovačiča sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri jatel jem in znancem, k i so ob težkih trenutkih stal i ob strani , nas tolažili in i zrek l i sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, pevskemu zboru Podbrezjc, gasi lskemu društvu Zcjc-Bistr ica, posebno predsedniku tov. S lavku Grosu za tako lepo organiz i ran pogreb. Iskrena hvala ko lekt ivu restavracije Park K r a n j , ko lekt ivom I sk ra K r a n j , Tekst i l indusu, Inštitutu za T B C Goln ik za pomoč in sočustvovanje z nami Hva la org. Z B in T V D Part izan Podbrezje. Vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, k i so ga v tako ve l ikem številu spremi l i v prerani grob, iskrena hvala. Ne bomo pozabi l i prijateljev iz Hotedcršice, posebno tov. Jožeta za ganljive besede ob odprtem grobu in darovano cvetje, žalujoči: žena Francka, hčerke Anica in Zdenka z družinama, Sonja, F a n i k a
in Jožica, brat Franc z družino, sestri Vera in Majda z družinama i n drugo sorodstvo
B is t r i ca , Go ln ik , Koper , Mar ibor , Logatec, Hotederšica, 8. ju l i j a 1972
Zahva la Ob težki in nenadomestl j iv i izgubi našega dragega ata, starega ata in s t r i ca
Jožeta K a s t r u n a se zahval jujemo vsem sorodn ikom, sosedom in pri jate l jem, k i so nam ustno in pismeno izraz i l i sožalje in ga spremi l i na zadnji pot i . Posebno zahvalo smo dolžni dr Žgajnarju za pomoč v tako dolgi bolezni. Hva la tud i č. duhovn iku za poslovi lne besede, predstavniku Vodovodne skupnost i Preddvor in T u r i stičnega društva Preddvor ter domačim pevcem za pesmi, katere je tako l jub i l . Hva la tudi s ind. podr. K ž K , obrat kmet i jstvo in delovišču Vr tnar i j e ter Porodnišnici K ran j za cvetje in izrečena sožalja. Vs em še enkrat najlepša hvala.
žalujoči: s in Jože in hčerka M i c i z družinama Nova vas, 7. ju l i j a 1972
nesreče NEZGODA MOPEDISTA
V petek. 7. julija, dopoldne je vozil od Kokrice proti Kranju voznik osebnega avtomobila Roman Udir iz Kranja. Pred njim je vozil neki avtomobil, za katerim pa voznik Udir ni mogel pravočasno ustaviti. Zato je zavil na levo stran ceste, kjer pa je prav takrat vozil na mopedu Jože Arh iz Kranja. Pri trčenju je bil voznik Arh huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 3000 dinarjev.
OTROK NA CESTI
V petek, 7. julija, popoldne se je Jože Smolič iz škofje Loke peljal na kolesu po slepi ulici v Frankolovem naselju. Predenj pa je z dvorišča prlvozil na skiroju sedemletni Saša Joreb lz Beograda. Kolesar je močno zavrl, da otroka ne bi zadel, pri tem pa je padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
V petek, 7. julija, nekaj pred sedmo uro zvečer je vozila po Ulici Moše Pijade v Kranju voznica osebnega avtomobila Majda Stular iz Križev. V križišču z Oldhamsko cesto ni upoštevala znaka »ustavi« in je z nezmanjšano hitrostjo peljala skozi križišče. Od semaforjev proti Primskovemu je tedaj vozil v osebnem avtomobilu Ciril Ravnik, ki mu je voznica Stular jeva zaprla pot. V trčenju je bila lažje ranjena sopotnica v Ravnikovem avtomobilu, škode na avtomobilih pa je ca 15.000 din.
O t r o k u t o n i l V nedeljo, 9. Julija, po
poldne je padel v potok Mošenik v Podljubelju 2-letnJ Vinko Polajnar iz Podljubelja. Voda ga Je odnesla kakih 800 metrov daleč do zapornic, kjer ga Je opazil Franc Golmajer. Rešil Je otroka iz vode in ga odpeljal v zdravstveni dom v Tržič, kjer pa je zdravnik lahko ugotovil le še smrt.
STOPILA PRED AVTO
V vasi Dobračevo je v petek, 7. Julija, ob 21.30 voznik osebnega avtomobila Janko PolJanŠek iz Sela pri žireh prehiteval mopedista. Prav tedaj pa sta z dvorišča hiše št. 2 stopila na cesto 69-letni Anton OizJan in njegova 50-letna žena Jožefa. Avtomobil ju je zadel ln zbil po cesti. Huje ranjena so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
i MOPEDIST PADEL
Na cesti tretjega reda v vasi Gabeik je v ponedeljek, 10. julija, zvečer v blagem ovinku padel z mopedom Karel Tratnik iz Savelj pri Ljubljani. Huje ranjenega mopedista so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M.
PROJEKTIVNO PO DJ E T J E K R A N J CESTA JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN V S E V R S T E OSTALIH GRAĐENI
Zahva la Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
F r a n c a G a l j o t a s* iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga tako lepo spremili na njegovi zadnji poti. P^frbno se zahvaljujeva gasilcem iz Sp. Brnika, pevcem za prelepo petje doma tei ob grobj, dr. Beleharju in dr. Žgajnarju, ki sta mu lajšala trpljenje, med. sestri Anici Zora, častiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja ter dobrim sosedom, ki »t« nama mnogo pomagali in nama v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala rudi vsem tistim, ki ste na kakršenkoli način z nama sočustvovali in imeli usmiljenje zanj.
Žalujoča žena Angelca ln sin Franci Sp. Brnik, 3. Julija 1972
Zahva la Ob prerani izgubi našega dragega moža in očka
F r a n c a G r e g o r e c a se iskreno zahvaljujemo SS Sava, sodelavcem cevarne Sava Kranj, SS IC Ljubljana, župnijskemu uradu Kranj, sorodnikom, sosedom, posebno ing. Romihu, ki mi jc v najhujših trenutkih pomagal, vsem prijateljem in znancem, ki so kakorkoli sočustvovali, darovali vence denarno pomoč, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljiva žena Marija, hčerki Tanja in A ita Kranj, 5. Julija 1972
G o r s k i nesreči V petek, 7. julija, v večer
nih urah se je pri vzponu na skalo Jelenco pri Dragi smrtno ponesrečil Franc Reš, star 26 let, lz Gorice pri Radovljici. Pokojni je bil tisto popoldne na pikniku v Dragi. Proti večeru se je z znancema dogovoril, da se povzpne jo na skalo Jelenco. Znanca sta se povzpela prva ln ko sta bila že na vrhu, sta slišala, da je Rešu spodletelo in da pada v 150 metrov globoki prepad. Ker sta bila brez opreme, mu nista mogla takoj pomagati, obvestila sta gorsko reševalno službo in PM. Reše
valci so našli Franca R e* 8 ' prepadu mrtvega.
• • # U V nedeljo, 9. julija, «Hfi
se je pripetila nesreča v £ kovi skupini. V steni sta zala Ing. Vladimir Haluža" Tržiča ln ing. Jože Zupa? Križev pri Tržiču. Ing 1 4*,, žanu, ki je plezal P^1- ^ spodrsnilo, tako da je okoli 40 metrov globoko. »Jj zalca med seboj nista j navezana. Reševalci so • E prevozu ponesrečenega P' J ca pomagali s helikopteri. Ing.Halužan Je kmalu J " umrl. L - »
U v o z b r e z car in jenja Senat okrožnega sodišča v Kranju Je obsodil na Ie,°|i
dva meseca zapora Karla Jarca iz Kamnika, bivšega l j > ) v
benca Carinarnice Jesenice, obrtnika Staneta Sitarja 1* ~ p Ijane na tri mesece zapora, Martina Udovica, obrtnik9
?
Ljubljane, na tri mesece zapora in Alojza Hrena, i , v l
voznika lz Ljubljane tudi na tri mesece zapora. V maju leta 1969 sta se na mejni prehod Jezersko *
slovanske strani pripeljala Alojz Hren in Stane ^'t8jarc» restavraciji na mejnem prehodu sta carinika Karla ^ prosila, naj bi brez carinjenja dovolil uvoziti blok za za Sitarjev kamion. Prav tedaj Jc bil uvoz motorjev vedan in jih posamezniki niso mogli uvoziti. Uvozila 9 0 ^ lahko le pooblaščena podjetja. Carinik je obljubil, j« blok spustil čez mejo brez carinjenja. Čez nekaj ^ p obtoženi Sitar res pripeljal na mejo rabljen motor mion, Karel Jarc, ki Je bil tedaj v službi, pa motori c l )
ocarinil. Cez nekaj dni je Sitar za uslugo izročil Karlu 1000 din. Sitar bi sicer plačal 9793 din carine.
Sodišče je obsodilo Karla Jarca tudi za kaznivo a ' t $ zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti ln ka* n
dejanja jemanja podkupnine, ker je v maju ali J u nJ /, Urtlii 1 '
1969 na mejnem prehodu Jezersko dovolil obrtniku " a ^ 9
Udovicu iz Ljubljane uvoz Igralnega aparata in več ^ mobilskih delov v vrednosti najmanj 2000 din, pri 1 0 ni uvedel carinskega postopka za odmero carinskih < * a V
( i a J ' pri uvozu. Tako Udovič nI plačal carinskih dajatev 1 „ manj 1015 din. Takrat uvoz igralnih avtomatov ni hU ^ Ijen, Martin Udovič pa je caranlka le preprlčpl, da J e ji avtomat odpeljal brez carinjenja. Cez mesec aH ^ Udovič izročil Karlu Jarcu v kuverti 500 din, ker ga l e .ff
M * " del 9
preko carinske črte brez carinjenja. Sodišče Je Udoviča obsodilo zaradi napeljevanja h kaznivemu zlorabe uradnega položaja ali pravic iz korlstoljubnos •
Avtoprevoznlk Alojz Hren lz Ljubljane pa Je bil ob^c^ ker Je paleti leta 1969 na mejnem prehodu na J c z e j 0 v ^ ponudil cariniku Karlu Jarcu najmanj 500 din, Če m« ,jn. uvoziti blok za motor tovornega avtomobila brez caru" vendar Karel Jarc na to nI pristal. <„,
Sodišče Je ob kazni obtoženemu Karlu Jarcu da gre za več dejanj zoper uradno dolžnost, koi 9
okoliščine pa njegovo dosedanjo nekaznovanost, skrb * žlno ter obnašanje po kaznivem dejanju, saj se ci-^ odločil zapustiti carinsko službo. Pri odmeri kazni 9
J ( J tO. Sitarju je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja ^j*. da je bil že kaznovan, kot olajšllno pa odmaknjenost a yt Obtoženemu Karlu Jarcu se odvzame tudi neuoraviče fit moženjska korist v višini 1500 din, Stane Sita. »a " J „| čatl znesek 3543, kolikor naj bi bila premoženj i k ° J j V njegovem kaznivem dejanju, carinarnici pa bo mor«1 v
tudi carino.
/ O l j u b l j a n s k a b a n * *
Državno prvenstvo za mlajše mladince v atletiki
Kranjčan R a v n i k a r p r v a k S F R J Stadion Stanka Mlakarja je bil dva dni prizorišče obra
čuna mladih atletov, ki so se borili za posameznične državne naslove, v obeh dneh Je nastopilo 233 tekmovalcev lz 41 Jugoslovanskih atletskih kolektivov. Lepo vreme, odlična organizacija atletskih delavcev Triglava in kranjskega sodni-š k*ga zbora so botrovali h kvalitetni prireditvi in dobrim c i t a t o m . Medtem ko so se mlajši mladinci borili v Kranju, 8 0 *tarejši tekmovali v Splitu, v Banjaluki pa so se za naj-b o l lše potegovale mlajše in starejše mladinke.
"omačini so tokrat ponašali 2 enim državnim naslo-J j 0 m . saj je njihov član Ciril Ravnikar na najkrajši atlet-^ tekaški progi (100 m) po-^ t a l državni prvak. Dobro se je odrezal tudi njegov klub-|«i kolega Darko Prežel j , ki %, y skoku v višino in v tro-
ok u 0 S V 0 j j i d v e srebrni , l l c J i , medtem ko je mota-S d « k a in kladiva Lotrič
111 dvakrat tretji. Tudi žetev teVr> U C I J I . I LH.ll £ D I L ' ¥
jordov je bila zadovoljiva, • I n l a d i Vojvodinci do
tle J 1 l- r i n o v c d r ž a v n e rekor-bili 1 1 Z e n a ^ i , i enega. Le-ti so stavni 1 n aJ u &Pešnejši pred-rjrw letošnjega državnega v n / enstva. Najboljši med nji-
m i je b i l An t on G luhak , k i je za Novosadčane osvoj i l ka r štiri p r va mesta. V Ba n ja luk i so predstavnice kranj ske metropole osvoj i le dva državna naslova med mlajši
m i m lad inkami . Horvatova je zmagala v metu krogle i n v metu d i ska . P r i starejših m lad inkah p a je Paplerjeva osvoj i la drugo mesto v metu d iska . P r i starejših mlad inc ih v Sp l i tu je med Kranjčani najboljši rezultat osvoj i l B i -tenc n a 110 m z o v i rami , saj je b i l četrti.
Državni prvak v Kranju so postali: 100 m : Ravn ikar (Triglav), 300 m : G luhak (Vojvo
dina), 1000 m: Marjanovič (Dinamo Pančevo), 200 m: Jan i -čijevič (Crvena zvezda), 100 m ovire: Izakov (Vojvodina), 1500 m ovire: Cucič (Crvena zvezda), hoja 5 km: Sonc (Olimpija), 300 m ovire: G l u hak (Vojvodina), 4X100 m: 1. Vo jvod ina (nov državni rekord) , 4 X 300 m: Vo j vod ina (nov državni rekord), daljava: Možek (Srem), višina: T emin (Velebit), 2. Darko Prezelj (Triglav), krogla: Milic (Zadar), disk: Štefanovič (Srem), 3. Lotrič, 5. Rot (oba Triglav) , troskok: Hegediš (Mladost Zenica), 2. Darko Prezelj ^Tr i glav), palica: Vas ic (Šabac), kladivo: Kiš (Dinamo), 3. Lotrič, 9. Beguš (oba Triglav) , kopje: K rs t evsk i (Tetovo); uvrst i tve Kranjčank v Banjal u k i — starejše mladinke: disk: 2. Papler, mlajše mladinke: krogla: 1. Hrovat , disk: 1. Hrovat ; uvrst i tve Kranjčanov v Sp l i tu : 110 m ovire: 4. Bi tenc. -dh
V K r a n j u k o l e s a r j i z a državne n a s l o v e Kranjčani bodo lahko v
soboto in nedeljo videl i n » delu najboljšeVnjugo-siovanske kolesarje. Kolesarski k lub Sava bo nam-r e č na 20 ki lometrov do l g i krožni progi s startom in ciljem pred gas i l sk im domom organizator letošnjega posamičnega in ekipne-8a državnega prvenstva za Mladince i n člane.
M lad inc i in člani bodo starta l i na progi K ran j — K o k r i c a — Preddvor — V i soko — K r a n j . Člani bodo mora l i progo prevoz i t i osemkrat, ka r znaša 160 k m , m lad inc i pa 5 krogov al i 100 k m . V ek ipn i konkurenc i pa bodo člani prevoz i l i 5 krogov, mlad inc i pa 3. Ta d i rka pa bo služila kot pregled in izb i ra o l imp i j sk ih potnikov
zveznemu kapetanu Bran k u Rogiču, saj bo le-ta po končani d i r k i določil tudi potnike za Mi inchen. Tako se torej Kranjčanom v soboto ob^ 13. u r i , ko je start posameznikov, in v nedeljo ob 8. u r i , ko se bodo pomer i l i v ek ipn ih vožnjah, obeta spet zanim i va in kval i tetna prireditev.
—dh
L°ški Šešir v L C R L
J a h az
d v o d n e v n i h kva l i f ikac i j s k o V S t ° P V 1 J U D l J a n s J c 0
v PujJ J " o k o r n e t n o l igo so se *at 0 r , 1 Potegovali organi-Mov„ K v a l i f ' k a c i j loški Sešir,
Uspešna p l e z a l n a šola
HijjjS aJusp Prule i n Grad i -
ešnejši so b i l i do-
9fcfcait'Saj s o b r e z t e ž a v p r e ' fci>im
V S e t r i nasprotnike. S & r a v i c o
m e s t o m so si p r idob i l i M p '. d a v jeseni štartajo H v L C ^ j ° r e n J s k i predstav
a h ;[o 20 n 1 : š e f i i r . Novo me-
Sešir : Prule 25:15, z e l i š č e 23:11.
4 ' Gr , r a <% e
°ča r
3 3 0 0 78:39 3 2 0 1 61:51 3 1 0 2 54:64 3 0 0 3 44:73
V r s t n i Pa so i m e I i v s v o j i h
Alpinistični odsek p laninskega društva K r a n j je v nedeljo v V r a t i h zaključil letošnjo plezalno šolo. Za a lp in i stične pr ipravn ike se je začela že februarja z z i m s k i m tečajem na Krvavcu , nadaljevala pa z več predavanj i v društvu. Ob zaključku plezalne šole v V ra t ih je dvanajst pr ipravn ikov pokazalo sol idno znanje v tehnik i plezanja i n p r i reševanju v steni. M l a di a lp in is t i so pokazal i s vo j j
K A V A
znanje v enajst ih navezah: dve navezi sta preplezal i bavarsko smer, dve Jugov steber, štiri naveze nemško smer i td . Plezalno šolo jc vod i l Nejc Zaplotn ik . P lan insko društvo K ran j bo ta teden — od 13. do 16. ju l i j a — organiz i ra lo še alpinistični tabor v K r n i c i . L. M.
Na najkrajši atletski disciplini 100 m je v Kranju zmagal domačin Ciril Ravnikar, ki je v finalu premagal favoriziranega Mariborčana Grošeta, čeprav je Grošeta v polfinalu imel boljši čas od Ravnikarja. Medaljo je Ravnikar prejel iz rok trenerja atletskega kluba Triglav prof. Petra Kukavice. Na posnetku je še mlada perspektivna tekačica Irena Brezar. — Foto: M Živulovič
e s t d e s e t l e t
Jeseničani praznujejo letos edinstven jub i l e j . Iz obilnega sl ikovnega mater ia la , s kater im razpolagajo in pa iz pr ipovedi najstarejšega preživelega nogometaša Janeza černeta je razvidno, da so že v letu 1912 na Jesenicah odigral i prvo nogometno tek
mo. Tako imenovana zekser-fusbal moštva so b i l a na Jesenicah, na Dovjem in pod Gol ico . Moštva je sestavljalo šest igralcev. V počastitev tega redkega jubi le ja bodo
izdal i a lmanah v 1000 izvod ih , posvečen 23 pad l im no
gometašem, k i bo opisal s l i * kovno in tekstualno ves razvoj nogometa v 60 let ih. V času od 27. jun i j a pa vse do konca avgusta pa se bodo zvrs t i , le številne nogometne prireditve, posvečene jub i l e ju . Nastop i la bodo prav vsa moštva od pionir jev, m lad in cev, članov in starejših članov. V okv i ru teh prireditev bo tud i tu rn i r treh meja ia pa prvenstvo železarn. Starejši člani pa so se p i a v te d n i pomer i l i z reprezentanco športnih novinarjev Slovenije. bef
II. zvezna vaterpolska liga
Medveščak : T r i g l a v 3
' e l c a , s v J - o b a najboljša & O h i , J e P o d n a r dose-
U l a k Pa 20 zadetkov. •*h
Ž I V I L A
V soboto so startal i vaterpo l i s t i v II. zvezni vaterpolsk i l i g i . K o t edini s lovenski predstavnik nas v tej e l i tn i druščini zastopa kran jsk i T r i glav. Le-ta se je že v p r vem ko lu v Zagrebu mora l pomer i t i s kand idatom za prvo mesto in l ansk im prvol igašem Med vešča kom. V ig r i , k i n i navdušila gledalcev, so Kranjčani to pot ostal i prazn ih rok.
Po besedah trenerja Didića b i b i l rezultat l ahko ugodnejši, saj so njegovi varovanci
zaigral i dobro, le p r i streljan ju na gol niso imel i sreče, saj je vratar ja Medvešcaka Heb la ' k a r štirikrat rešila vratnica . Po igr i , k i so jo pokazal i Tr ig lavani , b i zaslužili vsaj točko.
Za Tr ig lav so igra l i : F. Rebol j , Kodek , Mohorič, Z. Ma-lavašič, Nadižar (dosegel je edini zadetek), B a l d c r m a n ,
Svarc, J . Rebol j , M . Malava-šič, Podveršček, Finžgar.
Kranjčani so v ponedeljek spet odpotoval i na gostovanje, kjer so se sinoči pomer i l i z Jedinstvom, drev i pa se bodo predstav i l i v Šibeniku. Upamo, da bodo Kranjčani s tega gostovanja pr ines l i vse štiri točke.
-dh
/ O l jub l janska b a n k a
A 1+3 Zarad i pomanjkanja va
jencev v gradbeništvu i n komuna ln ih dejavnostih je k ran jska delavska un i verza v sodelovanju s Kom u n a l n i m zavodom za zaposlovanje K r a n j letos že petič p r ip rav i l a med po. čitnicami dopo ln i ln i pouk za učence, k i niso končali osnovne šole, a so se odločili za pok l i cno šolo. Učenci 8. razreda se bodo lahko že jeseni vključili v uk, učenci 7. razreda pa bodo učne pogodbe podp isa l i februarja.
T r i učence smo povprašali zakaj so se odločili za šolanje v po le tn ih mesecih.
smo od Pro jekta dob i l i na d o m razpis prost ih učnih mest za zidarje in tesarje. Odločil sem se za z idar ja. Pr inest i sem mora l zdravniško spričevalo in izjavo staršev, da bom pouk p r i delavski univerz i redno obiskova l in da bodo star-ši, če šole zaradi malomarnost i ne b o m končal, v rn i l i šolnino. 75 odstotkov stroškov šolanja namreč nosi podjetje, ostalo p a plača K o m u n a l n i zavod za zaposlovanje.«
Erika Ambrožič, (15), doma iz K rn i c e p r i Zgorn j i h Gor jah : »Najprej sem vložila prošnjo za sprejem v uk v A l m i r i Radov l j i ca . Rada b i se izučila za plet i l jo . N i so me sprejel i , ker n i m a m končane osnovne šole. Zato sem se pri jav i la na Komuna lnem zavodu za zaposlovanje, k i me je napot i l v šolo. Istočasno pa sem že dobi la učno mesto pr i Rezki Levst ik , k i ima v Lescah strojno pleti lstvo, če je pouk zahteven? K a r precej! Snov izredno hitro jeml jemo. Se bolj naporno pa je, da m o r a m že ob petih od doma, Če hočem b i t i ob sedmih v šol i . Domov se vračam okrog 15. ure.«
Florjan Kovač, (14), doma s Suhe p r i K r a n j u : »Učenci, ki smo končali osemletno Šolanjf. n ismo ps končali osem uz r edov ,
Janez Zidar, (15), doma iz Zgornjega B r n i k a : »Želel sem postat i radiome-hanik, a nisem končal osnovne šole. Zato sem se mora l odločiti za drug pokl ic . V časopisu sem preb ra l razpis učnih mest p r i K o m u n a l n e m podjetju K r a n j . Odločil sem se za pečarja in b i l takoj sprejet. Seveda pod pogojem, da bom do jeseni končal 8. razred osnovne šole. M i s l i m , da m i bo uspelo, le sprot i se bo treba učiti Neko l i ko so nam pouk olajšali že s tem, da smo začeli le z dvema predmetoma. K o bomo snov predelal i , bomo nadaljeval i z drug ima dvema in tako naprej , dokler ne bomo obdelal i vsega, kar pred videva učni načrt.
L .B .
Ble j sk i o t o k odpr t V petek dopoldne je pred
sednik radovljiške občinske skupščine S tanko Kajdiž odp r l obnovl jeni b l e j sk i otok. Invest i tor te vel ike akci je, k i i m a poleg turističnega še vel i k zgodov inski pomen, je b i l Zavod za tur i zem B l ed .
Gradbena dela n a o toku so se začela v začetku avgusta 1969, pr iprav l j a lna dela pa že pre j . čeprav je b i lo prvo tno predvideno, da bodo dela končana pre j , so se prav zar a d i pomembn ih zgodovins k i h najdb i n natančnosti zav lek la do letos. Glede na sedanjo* urejeno podobo blejskega o toka lahko rečemo, da se je čas in t rud izplačal. B l e j sk i otok je namreč pod s t rokovn im vodstvom inž. a rh . Toneta B i tenca ter njegovih sodelavcev V l a d a Jane-žiča i n Jožeta Dežmana zgodov insko in domala tud i turistično urejen.
V s a dela so vel jala okrog 6 mi l i jonov dinarjev; od tega odpade na obnavl janje objektov 5,5 mi l i j ona , na opremo i n inventar pa 500 tisoč nov ih dinarjev. Sredstva so pr i spevala L jub l j anska banka (kredit 3,75 mi l i j ona nov ih d i narjev), Zavod za tur i zem B l e d 1.84 mi l i j ona , Po 200 t i soč nov ih dinarjev pa sta pr i spevala še republiški izvršni svet i n občinska skupščina Radov l j i ca .
S petkovo otvor i tv i jo arheoloških i n umetnost ih zanimivost i n a o t oku p a so odp r l i tud i nanovo urejen bife. Gost inske storitve na otoku je
namreč prevzel Park hotel na B l e d u in številni ob iskova lc i so b i l i v teh dneh že lepo po-streženi. Ze zdaj je na o toku moč dob i t i mrz l a j ed i la i n sladice ter pijače, v pr ihodnje pa bodo p r i p rav i l i še razne specialitete.
S icer pa s postopno razšir i t v i j o gostinske dejavnosti
nameravajo v cerkvic i P 1 1" prav i t i tud i koncerte. Če P a
se bodo blejski turistični de* lavci odločili, da bodo poleg sedanjih pleten, k i vozijo r»a
otok, uvedl i še redno progo z morda večjim čolnom, ho ble jsk i otok čez čas lahko resnično zaživel.
A. Zalar
Z veliko gasilsko parado se je začela v nedeljo P r o s , a , u
20. obletnice gasilskega društva v Srednji vasi pri ŠenČi'1/ in praznovanje krajevnega praznika Šenčur. Pred gasilski
delo* M'
domom v Srednji vasi je bila proslava, na kateri so so vali recitatorji in domači gasilski pevski zbor, najbolj ^ ' J * ^ nlm srednjevaškim gasilcem pa so podelili priznanja. proslavi so Izročili namenu tudi novo motorno brizgalno. u — Foto: F. Perdan
OBIŠČITE NAS V NOVI TRGOVINI NA REČICI r
N U D I M O V A M
• v r a t a v s ^ . i v i
• o b l o g e iz mas ivnega l e s a
• o p a z n e plošče z a gradbeništvo
lip blCCl # ' s ° - s P a n l e s o b e t o n s k i z i d a k i
TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB
SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. J
Naš n a s l o v :
T R G O V I N A l i p b l e d REČICA, t e l . 7 7 - 3 2 8 , in t . 9