K R A N J , torek, 19.1.1982 C E N A 9 d i n

G l a v n i u r e d n i k Igor S l a v e c O d g o v o r n i u r e d n i k v d Jože Košnjek

Št. 5

L e t o X X X V

3 5 l e t

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Začasno omejena prodaja kurilnega olja O d k o n c a pre j šn jega t e d n a je p r o d a j a k u r i l n e g a ol ja n a d r o b n o a a P e t r o l o v i h b e n c i n s k i h s e r v i s i h n a G o r e n j s k e m ome j ena n a SO l i t r o v ob e n k r a t n e m n a k u p u — Z a č a s e n u k r e p naj b i p o m a g a l p r e b r o d i t i s t e m g o r i v o m v e d n o precej sušni j a n u a r , za februar pa k a z e n a bol je — V letu 1981 je na G o r e n j s k e m p r o d a j a n a f t n i h d e r i v a t o v u p a d l a za 14 o d s t o t k o v

sta meseca, v N a G o r e n j s k e m je l an i upad la prodaja na f tn ih der i va tov za 14 od­sto tkov , od tega je b i lo motornega

J a n u a r in februa ^ . - ka t e r i h je k u r i l n a sezona na višku

tempera ture zadn j ih " nizke dn i l iA^a tveda pogol tni le večje število k i l o -_ \ * k a l o n j oz i roma j ou lov , saj je b i l o ^ j , t r e b a n e k o l i k o več naložiti na ogenj.

LJ J$t s m o hote l i v b i v a l n i h p ros to r ih ^ V ^ o h r a m t i t empera turo 19 s top in j

^ V e s t o prezebanju otrok v enem od l j u b l j a n s k i h vrtcev je b i la tud i

p o v o d , da so v prenekater i s tavb i • m e r i l i zalogo kur i lnega olja a l i n a z u t a v c i s t e rnah , enako so s t o r i l i tud i l a s t n i k i s t anovan j sk ih hiS, k i i h greje vse bol j dragocena teko-4 n a P r a v zaradi tega se je na jrenekateri črpalki povečala pro­bija k u r i l n e g a olja n a d r o b n o .

N a G o r e n j s k e m , kjer ima pretežno /ečino benc insk ih servisov P e t r o l , so l o 14 j anuar j a k u p c i ob e n k r a t n e m t a k u p u l ahko dob i l i 50 l i t r o v k u r i l -i e g a olja. odslej pa vel ja začasen j k r e p — le 20 l i t rov

»Predvidevamo, da imajo porab-l ik i ku r i l n ega ol ja Ae vedno nekaj a l o g V drobn i prodaj i na G o -e n j s k e m prodamo dnevno oko l i ©.000 l i t rov Večje povpraševanje tO t e m k u r i v u , k i je bol j dopo l -ijevanje zalog, l ahko ob sedanj i • i j i preskrb i s t em de r i v a t om • •kop l j e več težav p o r a b n i k o m , k i

j * ^ ' jeh zalog n imajo in j i h za rad i načina f ''jgrevanja tud i ne more jo ime t i . N i t jamreč ma lo s t anovan j , k i j i h

"Hl^ »grevajo z o l j n i m i pečmi, večjih ^ M S i č i n olja pa v s t anovan j i h seveda ]^)\ 'A d o v o l j e n o hraniti,« je povedal ^ V J i n r T o l a r , d i r ek t o r P e t r o l a . T rgo -H ' ina na drobno .

M\f Z r a c i o n a l i z i r a n o prcxlajo naj b i dA/eveda omogočili bo l j a l i man j ^ n e p r e k i n j e n o oskrbo s k u r i l n i m

ioni. 4 j e m za kar največ po rabn ikov . s t^Co l i č ine . k i j i h imajo na b e n c i n s k i h (j.L«prvisih. l ahko prodaja jo časovno j A/me j eno m sicer dopo ldne in po-? »Uioldne. S t a k s n i m u k r e p o m , k i vel ja

V *B vse benc inske servise. P e t r o l a na Dft J o r e n j s k e m . so se konec prejšnjega

L e d n a seznan i l i tud i komi t e j i za ->•. j oapodars tvo skupščin občin ter

\ / J p r a v a inšpekcijskih služb za G o -e n i s k o

» U k r e p je le začasen,« je povedal

benc ina manj za 5 odsto tkov , p l in ­skega in kur i lnega ol ja pa je b i l o prodanega za 20 odstotkov man j . N a postopno zniževanje porabe na f tn ih der ivatov v zadn j ih treh le t ih je seveda vp l i va la v isoka cena. k i ne vzpodbuja le varčnega trošenja, pač pa tud i vračanje na klasično ogre­vanje - drva in premog

I. M

Gor i v a (trenutno) ni - Tako kot lani tudi letos v januarju kurilnega olja V drobni prodaji na bencinskih servisih ni ravno na pretek da bi kar največ porabnikov dobilo vsaj minimalne količine to pa so vsi tisti, ki ogrevajo stanovanja na majhne oljne peči, velja do konca prejšnjega tedna začasna omejitev nakupa na 20 litrov olja

J

V o l i t v e 1 9 8 2

P o d p o r a m o ž n i m k a n d i d a t o m D e l e g a t i o bč in ske k o n f e r e n c e S Z D L i n o b č i n s k e g a s v e t a zveze s i n d i k a t o v T r ž i č so p o d p r l i p r e d l o g e v i d e n t i r a n i h možn ih k a n ­d i d a t o v z a d ružbenopo l i t i čn i z b o r skupšč ine obč ine te r z a n o s i l c e v o d i l n i h i n d r u g i h f u n k c i j v obč in sk i skupšč in i i n s k u p š č i n a h s a m o u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i

' r a n e T o l a r , »ni pa mogoče reči, t o l i k o časa bo t ra ja l ; l ahko le kak e d e n . m o r d a tud i dl je

T a k o naj b i bi le količine sredn j ih / l e s t i l a tov . torej tud i ku r i l n e ga o l ja .

*^ d j i h je v j a n u a r j u za gorenjsko l od roč j e 25 ods to tkov man j kot v

^ \ He jšn iem mesecu, bol j enakomerno *' y » r a z d e l j e n e med porabn ike . Ze za f e b r u a r pa predv idevamo, da bo

' 4 I s k r b a z n a f t n i m i de r i va t i boljAa.«

Tržič — V četrtek popo ldne so se v Tržiču sestal i de legat i občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze s ind ika tov , da b i ob ra vnava l i i n spreje l i poročilo o po t eku politične a k t i v n o s t i v p r i p r a v a h na bližnje vo l i t ve , sprejel i vo l i lne d o k u m e n t e in ra zp rav l j a l i o e v i d en t i r an ih možnih k a n d i d a t i h za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Trž ič ter za nosi lce v o d i l n i h in d rug ih funkc i j v občinski skupščini in skupščinah samo­u p r a v n i h in te resn ih skupnos t i .

De l e ga t i so ugodno ocen i l i dose­dan j i potek pr ip rav na vo l i t ve , v ka t e r i h so uresničili t r i b i s t vena iz-

Srečan je mladih - Na tretjem tradicionalnem srečanju slovenske mladine obmejnih slovenskih občin in krajevnih združenj slovenske mladine z avstrijske strani so se mladi dogovarjali tudi o tesnejšem medsebojnem povezovanju. Prvo dejanje sodelovanja gorenjske in ko

[% r»Ake mladine je bilo srečanje Gorenjcev z vrstniki iz Železne Kaple JJft Plibrrka. Skocjana, Globasnice, Celovca, Borovelj, Šentjakoba in r \ • Kntmare vasi; v petek, 15. januarja, so se selili na delovnem sestanku v

Kranju - Foto: D. Zlebir

hodišča; demokratičnost in javnost de la ter začrtana mer i l a glede ka ­drovske s t r u k t u r e e v i d en t i r an ih kand ida t o v . Seveda je b i l o v začetku tud i nekaj s labost i . V posamezn ih s red inah so ev iden t i r a l i le t o l i ko l j ud i , k o l i k o r je po t rebno za sestavo delegaci je, drugje so prema lo upo­števali s t r u k t u r o , največ težav pa je povzročalo podvojeno ev ident i ran je kand ida t o v . Z a t o so se dogovor i l i , da bo združeno delo p r a v i l o m a v takem p r ime ru popus t i l o k ra j evn i skup­nos t i , k jer je možnosti za i zb i ro sposobn ih in p r ip rav l j en ih l jud i m a n j .

N a s k u p n i seji so delegat i podpr l i e v iden t i rane možne kand ida t e za družbenopolitični zbor skupščine ob­čine Trž ič in za najodgovornejše funkc i j e v občinski skupščini in skupščinah s a m o u p r a v n i h interes­n i h skupnos t i .

M e d t e m ko je osta lo odpr to mesto predsedn ika skupščine občine Tržič, so za predsednika izvršnega sveta pred laga l i Ivana K a p l a , zdaj pred­sedn ika občinskega sveta zveze s in­d i ka t o v , za predsednika družbenopo­litičnega zbora so pred laga l i Janeza Piškurja, sekretar ja komi t e j a ob­činske konference Z K S , za predsed­n ika zbora združenega de la Dareta Meg l ica iz P e k a in za predsednika zbora k ra j e vn ih skupnos t i Jožeta Benedičiča iz Bistrice.

P o d p r l i so tud i možne kand ida te za predsednike skupščin samo­u p r a v n i h in teresn ih skupnos t i . Po ­dročje s tanovanjskega gospodarstva naj b i vodi l B r a n k o Veselinovič, otroškega vars tva R i h a r d Jereb ic , zdravs t va Ka re l Bečan, izobraže­vanja J anez Ivnik, k u l t u r e M i r a K r a m a r i č . telesne k u l t u r e S l a vko Te r an , socia lnega sk rbs t va M a r i n ­ka R o t a r , poko jn insko - inva l i dske ­ga zavarovan ja A n a Hafner, zapo­slovanja M i l k a Megl ic , področje raz i skovan ja in socia lnega vars tva pa prav t ako še ostaja odpr to .

P r ed l og možnih kand ida t o v bodo zdaj ob ravnava l i na kand idac i j sk ih kon fe rencah v združenem de lu in kra j e vn ih skupnos t i h .

H . Jelovčan

Seminar za komuniste

Radovlj ica - V tem in nasled­njem mesecu namerava jo v Radov­l j ic i o rgan i z i ra t i seminar za vodstva osnovnih organizaci j Zveze k o m u n i ­stov Organ i z i r a l i bodo pet semi­narjev in na nj ih ob ravnava l i Atiri teme: ključne naloge Zveze k o m u nistov v pr ihodn jem obdobju, meto­de de lovanja Zveze komun i s t ov . Zveza komunis tov kot faktor zavest i in organiz i ranost Zveze komunis tov D v a seminar ja bodo p r ip rav i l i v Radov l j i c i , dva na B l edu in enega \ B o h i n j s k i B i s t r i c i P r edv idoma bodo seminar j i 2H. in 29. j anuar j a v R a ­dov l j i c i . 4. in 5. februarja na B l edu in 11 in 12 februarja v B o h i n j s k i B i s t r i c i , d K

N A R A V A V S K O D E L I C I Č A J A

V SREDIŠČU POZORNOSTI

V e l i k o možnosti v vojaških pok l i c ih

Odločitev, kateri poklic izbrati oziroma za kaj se izobraževati po osnovni šoli, je za vsakega mladega pomembna. Za mnoge je zaradi široke izbire, včasih pa prav tako zaradi nepopolne obvešče­nosti o možnostih izobraževanja v srednjem šolstvu, tudi dokaj težavna.

Iz dognanj o poklicnih željah mladih in pregleda del, v katera se vključujejo po šoli, je moč sklepati, da pri tem odločanju mladi vse premalo razmišljajo o širokih možnostih dela V vojaških pokli­cih. Podatek o relativno slabi zastopanosti Slovencev med starešin skim kadrom v naših oboroženih silah obenem potrjuje, da se naša mladina ne zaveda dovolj pomena, ki ga ima vojaški poklic kot delo pri obrambnih pripravah družbe in predvsem kot dejavnost aktivnega starešine v naši samoupravni socialistični skupnosti glede na stopnjo družbene razvitosti in današnje mednarodne razmere.

Kadre v Jugoslovanski ljudski armadi popolnjujejo v glavnem s šolanjem mladih v srednjih vojaških šolah in vojaških akademi jah. Postopek sprejema v te izobraževalne ustanove je nekoliko bolj zapleten in zamuden kot drugod, zato je tudi čas prijav bolj zgoden. Vse do marca, morda pa še nekoliko dlje, se osmošolci lahko prija vo na razpis srednjih vojaških šol. Za vojaški poklic se mladinci lahko odločijo tudi med usmerjenim izobraževanjem, saj je možen vpis v drugi oziroma tretji letnik srednjih vojaških šol. Le mladink tod zaenkrat še ne sprejemajo.

Možnosti izobraževanja v srednjih vojaških šolah in s tem pridobivanja vojaških poklicev je veliko. Med splošnimi šolami je najbližja in najbolj znana srednja vojaška šola Franc Rozman Stane v Ljubljani, ki je med desetletnim delovanjem dosegla vrsto uspehov na področju izobraževanja; je tudi edina šola v Sloveniji z nekajletnimi izkušnjami pri uresničevanju programa usmerjenega izobraževanja.

V srednjih vojaških šolah kopenske vojske, letalstva in morna rice se mladi pripravljajo za vrsto oprvil v vseh rodovih in službah naših oboroženih sil. Novo možnost izobraževanja pa ponujajo šole za delo z vojaškimi tehničnimi napravami kot je oprema za radijske, radijsko relejne in telefonsko telegrafske zveze.

Vse, kar mlade zanima o vojaških šolah in poklicih, najlaže in najbolj popolno zvedo v občinskih upravnih organih za ljudsko obrambo. Seveda, pridobivanje mladine za vojaške poklice ni le njihova naloga, zato se na vseh ravneh srečujemo z raznimi oblikami informativno propagandne dejavnosti.

Z organiziranim prizadevanjem na tem področju smo že storili v naši republiki viden korak naprej; pred dvema letoma smo zaustavili zmanjševanje zanimanja za vojaške poklice, lani pa celo povečali število kandidatov za vojaške šole za 15 odstotkov. Tem korakom bi morali slediti tudi v bodoče, saj nam ne more biti vseeno, koliko slovenskih mladincev se odloča za vojaške šole in opravlja vojaške poklice

S. Saje

Danes v G l a s u 2. S T R A N :

Delavčevo odločanje ne more brez sindikata

3. S T R A N :

Za pošteno, ustvarjalno delo

4. IN 1» . S T R A N :

Gradivo za zasedanji kranjske in tržiške s k u p š č i n e

O D 7 . D O 18. S T R A N I U R A D N I V E S T N I K :

P r e d p i s i o b č i n s k i h s k u p š č i n i n s a m o u p r a v n i h

o r g a n o v , s t a t u t o b č i n e Š k o f j a L o k a

21. S T R A N :

V I t a l i j i k u p u j e m o p r e d v s e m

k a v o

I z l e t a v l e t o v a r n e j š i K r v a v e c

24. S T R A N :

Most povezal Sorina bregova

Množično na kurirskem smuku

G JU A S 2 . STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK ' S m , fe1

P O J U G O S L A V I J I

D J U R A N O V l t V A L Ž I R I J I Predsednik zveznega izvrš­

nega sveta Veselin Djuranoi ič /e na povabilo predsednika vlade Alžirije Mohameda Ab delganija odpotoval na uradni obisk v to prijateljsko deželo Vrača obisk alžirskemu pred sedniku. ki je bil v naši državi januarja 1980. Djuranovič ho na obisku tri dni in največ pozornosti bodo posietili so delovanju med državama. Menjava med državama se je namreč v zdnjih dvajsetih letih povečala za skoraj 20-krat Alžirija se je tako uvrstila med najpomembnejše jugoslovanske zunanjetrgovinske partnerje iz vrst neuvrščenih dežel

B I J T R O 8 Z A K L J U Č I L O B I S K

V nedeljo je odpotoval v do­movino državni minister za zunanje zadeve Egipta dr. But ros Gali. Z Josipom Vrhovcem sta razpravljala predvsem <> razvt)ju dvostranskih odnosov. Izražena je bila objekstranska želja, da se sodelovanje obeh držav še nadalje razvija in napreduje na vseh področjih. Zlasti na gospodarskem po-.'•očju je namreč neizkoriščenih

.te veliko možnosti.

P O E L E K T R I K O D R U G A M Po podatkih strokovnjakov

sl< u 'enskega elektrogospoda r-stva je skupna lanska poraba električne energije v Sloveniji znašala 8,3 milijarde kilovatnih ur in je bila tako za 3,4 odstotka večja kot leta 1980 in hkrati za 3,7 odstotka manjša, kot jo jv napovedala slovenska elektro energetska bilanca. Slovenske hidro in termoelektrarne so lam proizvedle 7.4 milijarde kilo­vatnih ur, kar je za 6,1 odstotka več kot predlanskim. Hkrati pa smo lani za oskrbo Slovenije uvttzili skupno 46,9 milijona kilovatnih ur električne energije in jo 18,9 milijona kilovatnih ur izvozili.

Sedaj vsak dan uvažamo iz Avstrije 2,4 milijona kilovatnih ur, približno toliko pa tudi iz Italije. Tudi v naslednjih tednih bo uvoz električne energije enak. Trenutno tudi ne obratuje JE Krško in zato znaša dnevni primanjkljaj .5 milijonov kilo­vatnih ur.

Sedanji uvoz električne ener­gije je zastavljen tako, da bo sloi 'ensk o elek trogospoda rstvo energijo vrnilo spomladi.

Kritično o poročilu

K r a n j — K o m i t e občinske k o n ­fe rence Z K S K r a n j j e n a s v o j i z a d n j i se j i o b r a v n a v a l p r ed l o g e možnih k a n d i d a t o v z a najodgovornejše f u n k c i j e skupščine občine i n v s a m o ­u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i h , večji d e l seje p a je p o s v e t i l o b r a v ­n a v a n j u poročila C K Z K S o de l o ­v a n j u Zve z e k o m u n i s t o v S l o v e n i j e m e d 8. i n 9. k o n g r e s o m Z K S . D o poročila so člani k o m i t e j a z a v z e l i d o k a j kri t ično stališče, p r e d v s e m so i m e l i v r s t o p r i p o m b n a ocene , k i j i h p o d a j a poroči lo o družbenoekonom­s k e m d o g a j a n j u v r a z d o b j u z a d n j i h Štirih le t . V e n d a r se n i s o m e j i l i le n a k r i t i k o poročila, k i p o g o s t o k r a t izpušča v z r o k e za t a k s n a d o g a j a n j a , pač p a so o s v e t l i l i d o g a j a n j a t u d i s stališča k o n k r e t n i h r a z m e r v k r a n j ­s k i občini. N a se j i so o b r a v n a v a l i t u d i n e k a t e r a a k t u a l n a vprašanja r a z v i j a n j a s i s t e m a družbenega p l a ­n i r a n j a t e r n a l o g e k o m u n i s t o v p r i t e m . k a r bo t u d i n a d n e v n e m r e d u bl ižnje občinske k o n f e r e n c e Z K S K r a n j .

P O P R A V E K

V 4. Številki G l a s a z d n e 15. 1. 1982 se n a m je v ses tavek P o J u g o s l a v i j i n a 2. s t r a n i p o d n a s l o v o m D a v e k o d d o h o d k a v r i ­n i l a n a p a k a . D r u g i s t a v e k tega s e s t a v k a se p r a v i l n o g l as i : »Da ­vek plačajo t i s t i , k a t e r i h s k u p n i d o h o d e k je presege l 330.000 d i ­n a r j e v « Z a n a p a k o se opravičuje­mo .

C

Č lovek č l oveku k r i za živl jenje - Pod tem geslom potekajo letošnje akcije darovanja krvi. Pretekli teden so jo darovali občani Kranja in okolice. Na fotografiji krvodajalci s Primskovega. Pozivu Rdečega križa seje odzvalo nad 100 krvodajalcev — B. Malovrh

Delegatski vprašaj Ugodnosti maloobmejnih propustnic

T r t i c - D e l e g a t i družbenopoli­tičnega z b o r a skupščine občine Trž i č so na l a n s k i n o v e m b r s k i sej i vpraša­l i , kakšne so p r a v i c e občanov, k i i m a j o m a l o o b m e j n e p r e p u s t n i c e , p r i p r e h o d u čez državno me j o .

O d g o v o r je p r i p r a v i l a C a r i n a r n i c a J e s e n i c e . V n j e m p o j a s n j u j e , d a s m e j o občani n a o s n o v i s p o r a z u m a o o b m e j n e m p r o m e t u m e d J u g o s l a v i j o i n A v s t r i j o , s k l e n j e n e g a 1967. l e ta . prenašati b l a g o v v r e d n o s t i 400 d i ­na r j e v . L i m i t je b i l n a šestem r e d n e m z a s e d a n j u mešane jugos l o -v a n s k o - a v s t r i j s k e k o m i s i j e za ob­m e j n i p r e h o d s e p t e m b r a 1979. l e t a v Železni K a p l i povečan za a v s t r i j s k e

i m e t n i k e o b m e j n i h i z k a z n i c n a 1200 a v s t r i j s k i h šil ingov, za j u g o s l o ­v anske i m e t n i k e pa n a 1200 d i n a r ­j ev , v e n d a r dos l e j d o r a t i f i k a c i j e tega d o d a t k a s p o r a z u m a še n i prišlo.

C a r i n s k a služba z a t o še v e d n o d o v o l j u j e u v o z i n i z v o z v v r e d n o s t i 400 d i n a r j e v i n 400 šil ingov, ne g lede n a v r s t o b l a g a , k i ga občani uvažajo, prinašajo a l i d o b i v a j o iz r e p u b l i k e A v s t r i j e .

P r i t e m je seveda izkl jučeno b l a g o t r govskega značaja in b l a g o , k i je količinsko o m e j e n o , k o t k a v a . a l ­k o h o l n e pijače i n c i g a r e t e , s k u p n a v r ednos t p a ne sme presega t i z n e s k a 400 d i n a r j e v .

H . J

D o b i t n i k i zlatega sindikalnega znaka

P e t e r P I Š K U R

Delavčevo odločanje ne more brez s ind ika t a

P e t e r P i š k u r , t e r m i n a r v k o v a č n i c i V e r i g e i z L e s c , j e d o b i t n i k š t e v i l n i h p r i z n a n j d e l a , l e t o s p a m u j e s i n d i k a t z a u s p e h e n a p o d r o č j u u s t a n a v l j a n j a s i n d i k a l n i h s k u p i n i n m n o ž i č n e g a o d l o č a n j a d e l a v c e v p o d e l i l t u d i z l a t i z n a k

Z e v l e t i h , k o se j e P e t e r z a p o s l i l , m u je s i n d i k a t p o m e n i l t i s t o m e s t o , k j e r j e d e l a v e c n a j b o l j p o k l i c a n odločati . L e t a 1950, k o j e d e l a l v zagrebškem E l e k t r o s o n d u , j e b i l najmlajši član d e l a v s k e g a s v e t a . V V e r i g i , k j e r d e l a od l e t a 1958, p a j e b i l s p r v a p r e d s e d n i k o s n o v n e o r g a n i z a c i j e s i n d i k a t a v kovačnici, d e l a l je t u d i p r i k o n f e r e n c i o s n o v n i h o r g a n i z a c i j s i n d i k a t a , b i l j e član k o o r d i n a c i j s k e g a o d b o r a s e s t a v l j e n e o r g a n i z a c i j e S l o v e n s k e železarne, z d a i p a se p r i občinskem s i n d i k a l n e m s v e t u v R a d o v l j i c i u k v a r j a z l a s t i s k a d r o v s k i m i vprašanji.

N j e g o v a d e j a v n o s t n i o m e j e n a le n a s i n d i k a t . Vprežen j e t u d i v d e l o socialistične zveze , z a u p a n a p a m u je v l o g a d e l e g a t a v s k u p n o s t i n v a l i d s k e g a i n p o k o j n i n s k e g a z a v a r o v a n j a . P e t r u Piškurju te n a l o g e n e p o m e n i j o le f u n k c i j , saj se d o b r o z a v e d a o d g o v o r n o s t i , k i m u j o n a l a g a j o . Čeprav so na l o g e števi lne i n t e r j a j o m a r s i k a t e r o p r o s t o p o p o l d n e , j i h skuša o b v l a d a t i . Z a u p a n j e , k i s i ga j e p r i d o b i l m e d d e l a v c i , d o k a z u j e , d a v l a g a v de l o vso svo jo o sebnos t . T u d i p o b u d a , na j p r a v n j e m u izroče z l a t o odličje s i n d i k a t a , j e prišla o d d e l a v c e v i z o s n o v n e o r g a n i z a c i j e s i n d i k a t a , k j e r j e več let oživl jal množ i čno o d l o ­čanje v s i n d i k a l n i h s k u p i n a h . P e t e r Piškur se namreč že v s a l e t a b o r i z a to , d a b i b i l o odločanje o p o g o j i h d e l a in n j e g o v i h r e z u l t a t i h k a r n a j b o l j množično, k a r l a h k o z a g o t o v i p r a v s i n d i k a t . Odločanje ožj ih k r o g o v v i m e n u d e l a v c a j e našemu družbenemu u s t r o j u tu je .

P e t e r Piškur v e l i k o razmišlja t u d i o d e l i t v i d o h o d k a , k i j e z a d e l a v c a v n e p o s r e d n i p r o i z v o d n j i še v e d n o preveč mačehovska. M e n i , d a n a g r a ­j e v a n j e še ne upošteva v z a d o s t n i m e r i n e z a v i d l j i v i h d e l o v n i h r a z m e r , k i v l a d a j o n a p r o i z v o d n i h d e l o v n i h m e s t i h , od t o d t u d i n e s o r a z m e r j e m e d d o h o d k i n e p o s r e d n i h p r o i z v a j a l c e v i n d e l a v c e v v a d m i n i s t r a c i j i . T u d i s l e d n j i h še ne z n a m o n a g r a j e v a t i p o d e l u , sa j še v e d n o n i s m o našli o b r a z c a , k i b i r e a l n o p r i k a z o v a l n j e govo de lo . V e n d a r P e t e r P iškur u g o v a r j a t i s t i m , k i t r d i j o , d a s t r o k o v n o i n a d m i n i s t r a t i v n o d e l o n i m e r l j i v o .

Včas ih ga b o l i , k e r se z a r a d i n e d o g r a j e n i h d o h o d k o v n i h o d n o s o v p o g l a b l j a p r e p a d m e d d e l a v c i v p r o z v o d n j i i n v a d m i n i s t r a c i j i , sa j v e n d a r v s i s p a d a j o p o d i s t o s t r e h o . T u d i d e l o v n a d i s c i p l i n a , z a k a t e r o j e P e t e r s i l n o občutl j iv, n i v e d n o b r e z h i b n a , k l j u b n e p r e s t a n e m u t r k a n j u n a de lavčevo zaves t i n o d g o v o r n o s t . M o t i ga. k e r z lažno s o l i d a r n o s t j o d o n e v e s t n e g a d e l a v c a prevečkrat kršimo z a k o n o m e d s e b o j n i h d e l o v n i h r a z m e r j i h i n m u t a k o i z r e k a m o n e z a u p n i c o .

S i n d i k a l n a o r g a n i z a c i j a j e m e d družbenopol i t ičnimi o r g a n i z a c i ­j a m i V e r i g e bržkone najaktivnejša i n z a t o t u d i močna i n v p l i v n a . O d t o d t u d i u s p e h i , k i j i h s i n d i k a t v V e r i g i beleži že v r s t o le t . Precejšnje z a s lug e i m a namreč t u d i p r i izboljševanju d e l o v n i h r a z m e r , izboljše­v a n j u položaja i n v a l i d o v , i z p o p o l n j e v a n j u s t ro j e v , n a k a t e r i h d e l a j o i n v a l i d i . T o področje d e l a p r i s i n d i k a t u namreč P e t e r Piškur uspešno združuje s s vo j o d e l e g a t s k o dolžnostjo.

D . Z l e b i r

gX u « 4x Ustanovitelji Glasa občinakr konference S Z D L Jesenice. Kranj . Radovljica, Skofja Loka in T r t i c - Izdaja Caaopisno *"* podjetje Glas Kranj - G lavni urednik laor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kosnjek - Novinari i : Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stoj a n Saje, Dar inka Sedej-KuraJt, Marija Volćjak, Cveto Taplotnik, Andrej Žal ar in Danica Žleb i r - Fotoreporter Prane Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko­valci: Lojse Erjavec. Toanaft Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — I Jut iahaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19M kot poltedaiV od januarja 16*0 trikrat tedeneko, od januarja 16*4 kot poltedaik ob »redah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih Jn petkih - Stavek T K Gorenjaki tiak Kranj , tlak ZP Ljudska pravica IJuMjana Naalov uredništva in uprave lista: Kranj . Mote Pij ade j a 1 - Tekoči račun pri S D K v Kranju številka 51 »4» -403-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija f 14M6, odgovorni urednik 21-6*6. tehnični urednik 21- 836, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-6S0 - Oproaceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 1'olUtna naročnina 30«. - din.

N A S S O G O V O R N I K

I v a n H r o v a t i n

Člani A M D imajo številne ugodnosti

K r a n j — M e d 88 a v t o - m o t o društvi v S l o v e n i j i je k r a % ^ štvo g lede n a števi lo č lanov n a p e t e m m e s t u , če upoštevamo A J l a s t n i k o v r e g i s t r i r a n i h o s e b n i h v o z i l v članstvu, p a c e l o v aair»>' * K o n e c l a n s k e g a l e t a j e društvo i m e l o 3609 članov, k a r je p t * ^ I s t o t k o v v s e h l a s t n i k o v o s e b n i h v o z i l v k r a n j s k i občini. Da bi > k a k o društvo d e lu j e i n kakšne u g o d n o s t i da je s v o j i m članoftW r p o g o v o r u p o v a b i l i p r e d s e d n i k a k o m i s i j e za o r g a n i z a c i j o in člt^** A M D K r a n j I v a n a H r o v a t i n a . V

P r e d s t a v i t e ustro j vaše o rgan izac i j e v k ran j sk i 0K v

o s n o v n a področ ja de l ovan j a va šega društva ! » V občini K r a n j d e l u j e j o t r i a v t o - m o t o društva. Svoj* *

i m a j o r a z e n v K r a n j u t u d i v Šenčurju i n C e r k l j a h . Naše dmikW * l a n i o r g a n i z i r a n o v o s e m a k t i v o v po k r a j e v n i h s k u p n o s t i h , (V* 1

možnost z a a k t i v n o s o d e l o v a n j e večine članstva p r e k odborov^ P o n o v e m ses t a v l j a j o d e l e g a t i a k t i v o v skupščino društva. kioK\'™ v s a p o m e m b n a vprašanja. U s t a n o v n o skupščino s m o imeli l a n i , v p r v i p o l o v i c i letošnjega l e t a p a b o m o p r i p r a v i l i r»Af 1

skupščino. V P r i društvu d e l u j e pet k o m i s i j : z a o r g a n i z a c i j o i n elaji

v z g o j o i n v a r n o s t v c e s t n e m p r o m e t u , za g o s p o d a r s k o de ja\ športne a k t i v n o s t i i n z a šolstvo. T o so t u d i o s n o v n a podrocjAr ^ d e l o v a n j a . Z d r u g i m i društvi, p r e d v s e m g o r e n j s k i m i , se pW*/ 1 p r ek A v t o - m o t o zveze , s o d e l u j e m o p a t u d i v Z v e z i o r gan i zacw i nično kulturo.« ' ^

Z a ka j je zado lžena va ša komis i j a? c

»Razen z a o r g a n i z a c i j s k a vprašanja naša k o m i s i j a skrbi } o h r a n j a n j e s t a r i h i n p r i d o b i v a n j e n o v i h članov. K l j u b doka**-; t u a c i j i z a r a d i g i b a n j a p r e b i v a l s t v a in z l a s t i s l abega pjo, 2

u g o d n o s t i z a č lanstvo se števi lo č lanov iz l e t a v l e t o p o v e č u j e ! V naši o r g a n i z a c i j i j e možno s t a l n o včlanjevanje. K e r lato

p r i s t o p i v društvo k a d a r k o l i , t o re j članarina ne v e l j a za y l e t o , a m p a k v e l j a l e to d n i od p r v e g a o z i r o m a pos l edn j e ga plJjl j e p o m e m b n o pravočasno o b n a v l j a n j e članarine, saj s e n o l e t n e g a r o k a ugasne j o t u d i vse p r a v i c e iz nje. Članarino p o r a v n a j o v društveni p i s a r n i ob d e l a v n i k i h m e d 7. in i$ s o b o t a h p a m e d 7. i n 12. uro.«

K o l i k š n a j e letošnja č l a n a r i n a i n ka te re ugod a

vaše č lanstvo? » L e t os j e članarina n e k o l i k o višja p r e d v s e m za rad i * ? a!

stroškov z a i z da j o naše M o t o rev i j e . A v t o m o b i l i s t i plačajo #,/5 r i s t i i n t r a k t o r i s t i 240. člani b rez v o z i l a 170, vs i iz p o d m l a # ' „ d i n a r j e v . ^ f

d a r n o p o m a g a . V o z i l o člana, poškodovano v p r o m e t n i nesK «

' t b u

h l a d i l n e tekočine. Z a u s l u g e mehanične d e l a v n i c e i m a j o l"^/> p o p u s t a p r i u r i , p o p u s t p a i m a j o t u d i z a tehnične s t o r i t v e kott&a. v o z i l a , tehnični p reg l ed , r a z n a t e s t i r a n j a d e l o v a n j a v o z i l a Y< k o n c e n t r a c i j e C 0 v izpušnih p l i n i h , po ln j en j e b a t e r i j e JfM plaščev i n uravnovešen j e ko l e s . V, P

M e d d r u g e u g o d n o s t i s od i j o 10 - ods t o tn i p o p u s t o b skleni z a v a r o v a n j a o s e b n i h v o z i l p r i z a v a r o v a l n i c a h T r i g l a v in\ f"

- r

Naša organizacija zastopa interese svojih članov in jim io pomaga. Vozilo člana, poškodovano v prometni neJ

plačno prepeljemo v razdalji do 500 kilometrov. Člani a brezplačne storitve službe Pomoč-informacije in brezplačne uY so kontrola in nastavitev žarometov, testiranje zavor *xJL hladilne tekoč

možnost n a k u p a g a r a n t n e g a p i s m a z a t u j i n o , k l i c a v s i l i i*\i 5 n a s v e t o v , naročnina n a r ev i j o i n d r u g s t a l n i m a t e r i a l za c r l / f k a t e r i m j e t u d i a v t o m o b i l s k a k a r t a . R a z e n tega naša o^Sr l omogoča č lanom s o d e l o v a n j e p r i izobraževanju p a športni i r A , d e j a v n o s t i . T a k o i m a j o člani od 5 d o 20 o d s t o t k o v p j h f k a m p i r a n j u v d o m o v i n i , u g o d n o s t i p a j i m n u d i j o t u d i v i o b r t n i h de j a vnos t ih « M

B e s e d n o i r n V v

Skladnejša rast c C e n e , k i s o v p r i s t o j n o s t i o b č i n s k e s k u p n o s t i z a c * T r ž i č u n i s o p r e b i l e 2 2 - o d s t o t n e me j e p o v i š a n j a - 4 , s e l e k t i v n o o b r a v n a v a n j e g l e d e n a g o s p o d a r s k i ! ' j p o s a m e z n i h d e j a v n o s t i — D o g o v a r j a n j e o enotne j š ih ft < | n a r i n , g o s t i n s k i h , a v t o p r e v o z n i h i n d r u g i h o b r t n i h S l o v e n i j i

zadn j e t u d i v šolah, kjer s t a v l j a p o m e m b e n i z d a t i počakati n a republiški aM• j a n j a p o l i t i k e c e n , k i bcuv/ mesec i n n a o s n o v i kawL d e l a n t u d i občinski protjSr bo mogoče g o v o r i t i tudi m u n a l p i h s t o r i t e v .

Povišanje s t a n a r i n je ' j e s en i n a o s n o v i prog m e m b s t a n a r i n po postav n a h , k i ga b o pr iprav i^v s k u p n o s t za cene v *mJ zvezo s t a n o v a n j s k i h s ^ V veni je . S a m o u p r a v n e 2 1 s k u p n o s t i b o d o uskladijo

Vi.

Trž ič — C e n e , k a t e r i h g i ban j e j e v p r i s t o j n o s t i občinske s k u p n o s t i za cene — t a j e b i l a v T r ž i ču u s t a n o v ­l j e n a m a r c a — l a n i n i s o presegle z go rn j e d o v o l j e n e me je 22-ods to t -nega povišanja. V s k u p n i m a s i , se­veda , saj so s i c e r r as l e razl ično, o d v i s n o od poprejšnjega z a o s t a n k a n a p o s a m e z n e m področju. T a k o j e . n a p r i m e r , p r i sp e v ek za kanalščino z d v e m a d o d a t n i m a d i n a r j e m a posko ­čil k a r za 122 o d s t o t k o v , m e d t e m k o v s o t a p r e d s t a v l j a k o m a j 400 tisoč d i ­na r j e v .

Trž iška s k u p n o s t za cene j e l a n i p o t r d i l a višje o s k r b n i n e v v r t c i h i n v d o m u z a os ta r e l e , višje cene k r u h a , m e s t n e g a p r o m e t a , s t a n a r i n e i n s t a n o v a n j s k e g r adn j e , n a k o m u n a l ­n e m področju p a so se podraži le v o d a r i n a , s m e t a r i n a , kanalščina, po­grebne , tržne in d i m n i k a r s k e s to ­r i t v e .

T u d i l e tos bo p o l i t i k a c en v tržiški občini v o k v i r u širše sp r e j e t i h u s m e r i t e v i n m e r i l i z r a z i t o s e l ek t i v ­n a i n različna g lede n a g o s p o d a r s k i položaj p o s a m e z n i h d e j a v n o s t i . P r e d n o s t p r i povišanju c e n b o d o i m e l a področja, k i se d o t i k a j o s o c i ­a l n e v a r n o s t i l j u d i . T a k o s t a že za j a n u a r predložila nove cene d o m P e t r a U z a r j a i n v z g o j n o v a r s t v e n i z a v o d , v k a t e r i h stroški p r e h r a n e že d o l g o ne l o v i j o več p r i s p e v k a o sk rbo ­v a n c e v o z i r o m a staršev.

Izvršni svet skupščine občine, k i se je o g r e v a l za p o s t o p n o d v i g o v a n j e c en s t o r i t e v v d o m u . v r t c i h JQ n e n a -

narin t a k o , d a se bodo s t a n o v a n j a nadpovpn\\* s t a n a r i n e v t ist ih obfin)* n j i h o v a r a v e n najnižja i4 v občinah, k j e r so a t u i . povprečne. V tržiški obftfj ras t prece j s k r o m n a , sa j^ , zdaj sod i j o m e d najvttjtV*

C e n e s t o r i t e v letos v » i| b o d o presegle 16-od*tA, G o s t i n s k e b o d o poenoti k v a l i t e t o , če ne bodo s i s t e m a po t r j e van ja in \t s v o b o d n o , ko t se predv jen o bo t u d i povišanje v o z n i h i n d r u g i h obrtnih §\fl čemer p a bo seveda not-t esno sode lovan je s ;\v\ s e k c i j a m i v o k v i r u ohrtnaA n j a . V s e k a k o r bodo imWi* n a v a n j u z a h t e v k o v pr l a n i n i so d v i g o v a l i cen

m^TOr lE* 19. JANUARJA GOSPODARSTVO 3 STRAN G L , A

Z a pošteno, ustvarjalno delo V A l m i r i se zaveda jo g o s p o d a r s k i h težav in p r a v i j o , d a bo t r eba d o b r o d e l a t i i n spoš tovat i poš teno , u s t v a r j a l n o de lo - Izvažat i , o b e n e m pa se d o m a u s t r e z n o d o g o v a r j a t i in p o v e z o v a t i .

R a d o v l j i c a -

2Ld

ovna organi t a c i j a A l m i r a iz Radov l j i c e si iz leta

l e t o p r i zadeva , da bi ka r največ [ v o z i l a na k o n v e r t i b i l n o tržišče.

I vsem pa . d a bi drago uvoženo i r o v i n o nadomes t i l a z domačo

' u d i v pr ihodn je predvsem v letoš-l j e m l e t u . si želi. da bi prodr la s

k v a l i t e t o in s p rog ramom, k i ga z a h t e v a tu ie tržišče

D i r e k t o r de lovne organizac i je M i ­r o R o z m a n je odgovar ja l na nekaj vprašani o i z vo zn ih pr i zadevan j ih Almi re . o tem. k a k o se de l ovna or­g a n i z a c i j a vključuje v uresničevanje letoAnje resoluci je in o t em. k a k o si v A l m i r i predstav l ja jo , da bi razrešili najbolje pereče prob leme

Kl jučna naloga razvoja Slo­v e n i j e v le to ln lem letu je izbolj­šan je dev izBop i se i lne fa položaja r e p u b l i k e , k a r naj bi dosegli z vee jo produktivnost jo , s poveča­n j em izvorna blaga in storitev na

k o n v e r t i b i l n o t rž išče , s p o v e z o ­v a n j e m , « t ehno lošk im r a z v o j e m .

K a k o b i o c e n i l i v z r o k e z a l a n ­s k o z a o s t a j a n j e i n z a t o , d a b o m o n a l o g e t u d i v le tošnjem l e t u p r e ­ce j t ežko uresničeva l i?

M i r o R o z m a n : »Menim, da smo predvsem sami k r i v i , da n ismo ures­ničevali vseh nalog, k i so bi le za črtane Zaos ta ja l i smo. ker se prav vsi v endane niso zaveda l i , da bo treba drugače in bolje de la t i . Dovo l j zgodaj smo b i l i vsi opozor jen i , ven­dar je prev ladova la s tara miselnost N i b i l o p r a v i h us t va r j a l n ih razmer in po mo jem mnen ju bo v pr ihodnje treba opozar ja t i na tiste, k i so / m a j h n i m i k o r a k i ve l iko nap rav i l i , k i so dosegl i določene rezultate.«

Z a n e m o t e n o p r o i z v o d n j o b o t r e b a poveča t i i z v o z n a k o n v e r ­t i b i l n o t rž išče i n m o r a l i b o m o doseč i presežek i z v o z a n a d u v o ­z o m . K a k š n e so o b v e z n o s t i t e k -

Več blaga na zahod S u T r ž i i k o g o s p o d a r s t v o bo le tos n a k o n v e r t i b i l n i t r g i z v o z i l o z a

3 * " xXf 15 o d s t o t k o v več i z d e l k o v te r s 1 5 0 - o d s t o t n i m k r i t j e m u v o z a z icjL' i z v o z o m u s t v a r i l o 131 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r e s e žka v t r d n i

V v a l u t i — » Z r e l i « le tr i je i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m i , m e d t e m k o se c e l o t n e n a l o ž b e n e želje suče jo b l i z u d v e h m i l i j a r d d i n a r j e v —

rtii N a j v e č 0,5 o d s t o t k a n o v i h d e l a v c e v m

invest ic i jske programe, torej Lepen­k a , Z l i t in Bombažna p r ed i l n i c a in t k a l n i c a . N a se znamu, k i ga je i zde la la L j u b l j a n s k a b a n k a i n je ovrednoten z b l i z u d v e m a mi l i j a r ­d a m a naložbenih d inar j ev , se sicer po jav l ja precej več poso j i l željenih invest i tor jev , vendar brez progra­mov, k i b i omogočali presojo glede na kr i te r i j e p r e s t r u k t u r i r a n j a .

Zapos lovan je nov ih de lavcev se bo letos v tržiški občini zelo u m i r i l o ; 0,5-odstotna s k u p n a rast pomen i najvišjo dovo l j eno mejo. N a drug i s t r a n i pa kad rovska b i l a n c a govor i o po t r ebnem 1,4-odstotnem povečanju števila zapos len ih . Usk la j e van j e bo zato doka j zahtevno . Zapos lenost bo omejena predvsem v negospo­d a r s t v u , kjer j o bo u r a v n a v a l a po­sebna komis i j a izvršnega sveta , med t em ko bo v a d m i n i s t r a c i j i do­ce la obs ta la : v vseh s r ed inah , ne le v de l o vn ih skupnos t i h s k u p n i h služb.

Vse ob l ike letošnje porabe Trži-čani gradi jo na p r ime r j a l n em do­h o d k u , to je na d o h o d k u s prišteto amor t i zac i j o , k i bo za 22 ods to tkov višji od lanskega in bo znašal 3,1 mi l i j a rde d inar j ev S r eds t va za oseb­ne dohodka bodo za osem ods to tkov zaos ta ja la za njegovo rast jo i n bodo v s k u p n i mas i o h r a n i l a raven iz l e ta 1980. sredstva za s k u p n o porabo bodo višja za 18,6 ods t o tka v p r i ­mer jav i z l a n s k i m i , s reds tva za splošno porabo pa za 15,6 ods to tka .

H . Jelovčan

»i _ T r ž i č - Letošnja gospodarska

ras t v tržiški občini p r edv i doma ne JK> doseg l a stopnje , začrtane v sred-

kA/njeročnem p l a n u , saj bo, t ako kot la^y celotno naše gospodarstvo , podvrže-< Xna vplivom recesije v sve tu ter WWtežavam v preskrb i z na f to , s suro-\t\ vinami in z r ep r odukc i j s k im i mate-

l>riali ^ T r ž i čan i načrtujejo, da bodo letos

X u s t v a r i l i 2.8 mi l i j a rde d inar j ev do-IV h o d k a k a r pomen i 18 ods to tkov več Wkot l a n i Dobršen del n j i h o v i h

n a p o r o v bo usmer jen v povečanje V izvoza na k o n v e r t i b i l n o področje.

n \ kamor namerava j o p roda t i za 15 ^ o d s t o t k o v več i zde lkov . N r ta način

b o d o doseg l i k a r 150-odstotno kr i t j e uvoza z i z v o z om . Presežek ocenju-

U\VJejo n a i i l m i l i j onov d inar jev . 11 f Prev ladujoča s i la na področju t r -^Vtiškega i z vo za je že dolga le t « to-*-hf v a r n a obu t ve Peko , k i us t va r j a p r i -W b l i ž n o 80 ods to tkov vseh dev iz . T u d i

V l e t o « se razmer je ne bo b is tveno ' n \ s p r e m e n i l o , čeprav bodo z i skan jem * V n o t r a n j i h možnosti i n nov ih pro-^ d a j n i h po t i h i t re je večale i zvoz tud i \tf t i s t e o rgan i zac i j e združenega de la .

k i v p r e t e k l i h l e t ih niso dosegale povpreč ja i zvoza na tržiškega de-

* W l a v c * . ° 8 W Z a r a d i z aos t anka na področju in -

Vvestiranja v 1981. l e tu se bodo letos v l a g a n j a b i s tveno povečala in s tem

l * \ tud. delež naložb v družbenem pro­izvodu. P rednos t bodo imele t iste or­g a n i z a c i j e , k i imajo že pr ip rav l j ene

C

M i r o R O Z M A N , d i r e k t o r A l m i r e

s t i l n e i n d u s t r i j e i n k a k o b o u r e s ­nič i la s v o j e n a l o g e radov l j i ška A l m i r a ?

R o z m a n : »Pri i zvozu prav gotovo ne bo l ahko . Težko je dob i t i tržišče, še posebej t eks t i l n i i ndus t r i j i . Ze pet intr ideset let se ubada z v e l i k im i težavami, pa vendar v z t ra ja in si nenehno pr i zadeva , da b i dosegla boljše rezu l ta te . Zav edamo se sve­t o v n i h zahtev in prav dobro vemo. d a je »izvažati golobe v Benetke« s i la problematično. S k u p a j s S u k ­n o m smo d a l i pobudo za us tanov i t e v pos lovne skupnos t i ovčereje, ker si Želimo, d a b i ime l i več dobre su ­rov ine d o m a , dob i l i pa b i jo tako , d a b i se neposredno poveza l i s kme­t i j s t vom. A l i m i r a v svo jem p l a n u predv ideva , da bo letos povečala izvoz za oko l i 13 ods to tkov na k o n ­v e r t i b i l no tržišče.«

Z a i z v o z n i k e so p r e d v i d e n e p o ­s e b n e s t i m u l a c i j e , v e n d a r n a n j e l e t i v r s t a k r i t i k , k e r so i zp lačane p r e p o z n o . K a j m i s l i t e ?

R o z m a n : »Stimulacije b i ne­d v o m n o mora l e b i t i izplačane tedaj , ko so rea l i z i rane . Želimo si le, da b i i z v o z n i k i vedel i , s k o l i k o d e v i z am i l a h k o razpo laga jo , ko j i h ustvar ja jo . V e l i k o man j b i b i lo l a h k o a d m i n i -s t r i r a n j a S t a l n o spremin jan je predpisov d e m o r a l i z i r a l j ud i . D o ­govore je t reba spoštovati, k o so v začetku l e ta spre jet i , naj b i vse leto t u d i veljali.«

K a j pr i čakuje te o d le tošnjega l e t a ? *

R o z m a n : »Prav dohro se zave­d a m o težav, k i so pred n a m i , a de lavc i A l m i r e so z udarniškim d e l o m , s so l idarnos t jo že t o l i k ok ra t d o k a z a l i , d a so p r ip rav l j en i de l a t i U p a m o , d a bomo v naših pr i zade­van j i h uspe l i . M o r a l i bomo doseči p l anske naloge z d o b r i m de lom, obenem pa pričakujemo podporo in vses t ransko razumevan je . B r e z n a ­dal jn jega spo ra zumevan j a in pove­zovan ja ne bo šlo, za to bomo tud i na tem področju os ta l i zvest i svo j im dosedan j im ide jam, da le med­sebojno pošteno dogovar janje l a h k o rod i večje uspehe.«

D . K u r a l t

4

4

i* i

I

• i t i «

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ

Usklajevanje načrtov zaposlovanja v letu 1982

L e t n i načrti zapos lovan ja mora jo i zha j a t i iz samo­u p r a v n o spre je t ih p l a n s k i h odločitev t eme l jn ih no­s i l c e v p l a n i r a n j a . P r i o b l i k o v a n j u načrtov zaposlo­v a n j a je po t rebno upoštevati predvsem e k o n o m s k i p o m e n , k i je v t em, d a se zapos lovanje giblje v u s t r e z n i h d o h o d k o v n i h o k v i r i h v p r i z adevan ju za rast p r o d u k t i v n o s t i , izboljševanja kadrovske s t r u k t u r e in dolgoročnega zago tav l j an ja k va l i t e tne kadrovske r e p r o d u k c i j e . Z a r a d i sk l adnos t i po l i t i ke zapos lovan ja v o r g a n i z a c i j a h združenega de la z reso luc i j sk imi u s m e r i t v a m i v posamezn ih občinah pa je potrebno običajno i zvest i tud i postopek samoupravnega usk la ­j e v a n j a .

K a d r o v s k i p l a n i , k i so j i h dolžne i zde la t i vse O Z D in d e l o vne s k u p n o s t i , mora jo b i t i r ea ln i , temel j i t i m o r a j o na d o h o d k o v n i h učinkih povečanega zaposlo­v a n j a , poleg tega pa mora jo b i t i usk la j en i z reso luc i j ­s k i m i u s m e r i t v a m i . P r i sestavi le tnega p l a n a kadrov b i m o r a l i nos i l c i p l a n i r a n j a upoštevati usmer i t ve in z r a c i o n a l i z a c i j o in modern i zac i j o pos topkov in ev idenc t e r boljšo organ i zac i j o adm in i s t r a t i vnega de la od ločno zmanjševati delež de lavcev , zapos len ih p r i a d m i n i s t r a t i v n i h in režijskih de l ih . O c e n i t i je t reba možnost i za ak t i v i r an j e n o t r a n j i h rezerv, boljšo or­g a n i z a c i j o de la , boljši i zkor i s tek de lovnega časa, o d p r a v o o z k i h gr l . uvedbo i zmenskega de la i pd .

P rve napoved i O Z D so pokaza le , d a so stopnje ras t i zapos lenost i glede na reso luc i jske v vseh go­ren jsk ih občinah neuskla jene . Organ i zac i j e združe­nega de la so premalo upoštevale de jstvo, d a zmanjša­nje možnosti za širjenje obsega de javnos t i vp l i v a tud i na zmanjšanje možnosti zapos lovan ja .

D a b i u s k l a d i l i porast zapos lenost i za leto 1982 v organ i zac i j ah združenega de la in d r u g i h de l ovn ih s k u p n o s t i h z r eso luc i j sk im i , je skupnos t za zaposlo­vanje, k i je t u d i mesto usk la j e van ja k a d r o v s k i h po­treb, o r gan i z i r a l a usk la j e va ln i postopek, v ka t e r em je b i l a nižja rast zapos lenost i od p r v o t n o načrtovane sicer dosežena, vendar pa z r eso luc i j ami še vedno n i p o p o l n o m a usk la j ena . Z a t o se usk la jevan je nadal ju je , r e z u l t a t i pa bodo pr i loga samoupravnega spo ra zuma o usk la j e van ju l e t n i h načrtov zapos lovan ja za leto 1982. k i bo posredovan o rgan i zac i j am v podpis .

Posebno r es t r ik t i v en odnos vel ja zapos l ovan ju v negospodars tvu , kjer porast zapos lenost i l a h k o te­mel j i le n a razširitvi de javnos t i i n a k t i v i r a n j u nov ih inves t i c i j , p r i čemer je p o m e m b n a tud i s t rokovnos t kadrov .

Z načrti zapos lovan ja za letošnje leto smo ugotav­l j a l i t ud i številna ne rea lna d o h o d k o v n a predv ideva­n ja ; s icer pa so O Z D dohodek p l an i r a l e v g l avnem zelo prev idno . Rea lnos t tega p o d a t k a je seveda pogojena z vrs to e k o n o m s k i h i n s t r u m e n t o v in s s ta lnos t j o s i ­s tema gospodarske po l i t i k e v širšem s m i s l u .

K v a l i f i k a c i j s k a s t r u k t u r a zapos l en ih , k i so j o napoveda l i nos i l c i p l a n i r a n j a , je ugodnejša od sedanje, k a r je gotovo r e zu l ta t spoznanj o pomembnos t i kadrov v p r e s t r u k t u r i r a n j u gospodarstva . Seveda pa ne smemo pozab i t i , da je spremin jan je kva l i f i kac i j ske s t r u k t u r e k o n t i n u i r a n in zelo do lgo t ra jen proces. K e r pr i l i v k a d r o v presega realne možnosti zapos lovan ja v t em l e tu , b i mora l e O Z D - d a b i zago tov i l i zapos l i tev predvsem m l a d i m s t r o k o v n i m k a d r o m - omejevat i V9e ob l ike de la po pogodbi , zmanjševati d o p o l n i l n o delo, ome jeva t i podaljševanje de lovnega razmer ja de l avcem, k i so i z p o l n i l i pogoje za po lno osebno poko jn ino in podaljševati o b r a t o v a l n i čas v O Z D , kjer so za to možnosti.

M i r n i P i n t a r

Obdavčenje dohodkov iz kmetijstva

Izenačevanje pravic in obveznosti P r i p r a v l j a se d o p o l n i t e v z a k o n a o d a v k i h o b č a n o v , k i p r ina ša na jveč s p r e m e m b k m e t o m . P r e d l a g a n i d a v č n i s i s t em naj b i omogoč i l k m e t o m , d a na p o d l a g i o s e b n e g a d o h o d k a uve l jav l ja jo e n a k e p r a v i c e in ima jo e n a k e ob ­v e z n o s t i , ko t j i h ima jo d e l a v c i , h k r a t i pa naj h i s p o d b u ­d i l večje p r i d e l o v a n j e h r a n e

D o sedaj je davčna obveznost t eme l j i l a na lastništvu zemlje Po novem naj b i davek od kmet i j ske de javnost i plačevali tud i tus t i občani, ki se ukvar ja jo z rejo perutn ine , p i tan j em govedi in prašičev na indus t r i j sk i način ter neka t e r im i d rug im i v r s tami spec ia l i z i rane kmet i jske pro izvodnje . Ce je na kmet i j i v o k v i r u gospodinjstva več las tn ikov - imetn ikov oz i roma uživalcev zemljišča, je l ahko davčni zavezanec vsak član gospodinjstva od svojega deleža pr i dohodku kmeti je . S tem je vsakemu občanu omogočeno, da l ahko glede na vloženo delo in doseženi dohodek tud i samosto jno uve l jav l ja pravice, ki izhajajo iz dela.

D r u g a novost je ugotav l jan je doseženega dohodka . P r i k m e t i h , k i večino dohodka ustvar ja jo z obde lovan jem zemlje, naj hi dohodek uve l jav l ja l i na podlag i mer i l , k i bodo določena s posebnim zakonom. Predp isan i dohodek b i bi l odvisen od površine kme t i j sk ih zemljišč, vrste in količin pr ide lkov , v sako l e tn ih cen pr ide lkov in stroškov, k i so potrebni za dosego dohodka . Nada l j e bi se upoštevali lega zemljišč in možnost uporabe kme t i j sk ih strojev, možnost prodaje pr ide lkov , organizac i ja odkupa , oddal jenost od p rome tn ih žil in potrošnih centrov . T o pomen i , da bodo poudar jene geografske možnosti, k i l ahko bistveno vp l iva jo na pr idob ivan je dohodka , vendar sedaj niso bi le dovol j upoštevane. S t a k i m ugo tav l j an j em dohodka bodo zajeta v obdavčitev tud i neobde lana a l i s labo obde lana zemljišča ne glede na to. al i je b i l na n j ih dosežen kakršen ko l i dohodek.

D r u g način je obdavčitev po de janskem d o h o d k u . T o naj bi zadevalo občane, k i se ukvar ja jo l pro i zvodnjo , k i je man j vezana na obdelavo zemljišč, a iz nje dosegajo večje dohodke. T o so reja pe­rutn ine , p i tanje govedi in prašičev na indus t r i j sk i način, fa rmska reja drug ih živali, spec ia l i z i r ana pro i z vodn ja jagodičja, v r t n i n , cvet ja in podobno. Obdavčitev po de janskem d o h o d k u omogoča že sedanji zakon , vendar je b i l a odločitev glede obdavčenja prepuščena občinam, k i so to različno uve l jav l ja le .

Osnova za davek bo os ianek čistega dohodka . T a se ugotov i tako. da se od celotnega p r i h o d k a odštejejo vsi stroški, amor t i zac i j a , pogod­bene in zakonske obveznost i in osebni dohodek kmeta , njegovega za­konca in družinskih članov, če j i m je delo n a kmet i j i ed ina zaposl i tev in so na tej osnov i tud i zdravs tveno in poko jn insko zavarovan i . T a k o ugotov l jen i dohodek bo osnova za davek, prispevek za zdravstveno in poko jn insko zavarovanje pa naj bi v pr ihodnje plačevali i/, osebnega dohodka .

Predv idene so tud i najrazličnejše davčne olajšave ob e l ementarn ih nezgodah, predvsem za kmete v h r i b ih , v p r imer ih , ko imajo kmetje mlado le tne o t roke t id . L . Bogata j

Delavcem prilagajajo delo C e n t e r z a usposab l j an j e i n v a r s t v o i n v a l i d o v v M e n g š u že četrto leto — D e l o z a v se i n v a l i d e , v e n d a r še v e d n o neure jene n j i hove p r a v i c e iz d e l a — V p r i h o d n j e š ir i tev p r o s t o r s k i h z m o g l j i v o s t i

preb i t ih na de lu , se giblje med 1000 in .3000 d inar j i . P r a v i c a iz de la namreč tem inva l i dom n i p r i znana .

Mengeš - Cen t e r za usposabl ja ­nje in vars tvo inva l i dov v Mengšu je m l a d a us tanova . N a s t a l a je le ta 1978 s s a m o u p r a v n i m s p o r a z u m o m občin Domžale in K a m n i k , h kate­r emu so pr is top i le tud i l jub l j anske občine. V tem času se je število i n v a l i d n i h de lavcev z 10 povečalo na 60, iz dotra janega starega m l i n a so ured i l i k a r znosne prostore i n si v dogovoru z 18 koope ran t i zagotov i l i delo.

Mengeški center zaposluje vse vrste inva l idov , od duševno pr i za ­de t ih , k i j i m že bol j pritiče s ta tus va rovanca , do oseb, k i po zakonu o zapos lovan ju spadajo med teže zaposl j ive. Ze v začetku so si posta­v i l i d vosmern i p ro i z vodn i program, k i ga pr i lagaja jo preos ta l i de l ovn i sposobnost i de lavcev: l a s tna proiz­vodnja t eks t i la obsega ročno tkanje un ika tnega blaga po naročilu, pre­osta la pro i zvodn ja pa je odv isna od koooperantov . Pogodbeno razmer je imajo sk lenjeno z d e l o v n i m i orga­n i zac i j am i L ek , P l amas , domačima S v i t in P l a s t e n k a ter še neka t e r im i o b r t n i k i , s k a t e r i m i dosegajo prav i d o h o d k o v n i odnos. 64 različnih izde lkov , k i j i h program obsega, pa še vedno komaj zadošča za to število inva l idov , saj so pr i s i l j en i de lo p r i l a ­gajat i de lavcu in ne ob ra tno .

K e r de lovn i učinek i n v a l i d n i h delavcev v mengeškem cen t ru dose­ga le od 30 do 50 ods to tkov n o r m a l ­nega, je de lo i n va l i dov težko nagra­j e va t i . Znesek denarnega nadome­s t i l a , k i so ga deležni za število ur ,

Skoraj polovico proizvodnega pro­grama zavzema tkanje unikatnih tkanin. Delavke na ročnih statvah oblikujejo izjemno lepe izdelke.

torej so teoretično brezposelni in j i m raz l i ko do m in ima lnega osebnega dohodka ne izplačujejo. Za to je ta s k r o m n i zaslužek vse, ka r ob mesecu prejmejo. Cen t e r se že od svoje us ta ­nov i t ve bor i za to, da bi i n va l i dnemu de l avcu p r i zna l i de lovno dobo, k i j i m teče v c en t ru . S tem b i b i l i i n va l i d i deležni tud i os ta l ih p r a v u , k i i zhaja jo iz de la in za katere so žal zarad i neenotno rešenega položaja prikrajšani. P r i c en t ru upajo, da j i h bodo pr i tem pr i zadevan ju družbe­nopolitični de j avn ik i občin podpr l i , saj so do zdaj pokaza l i iz jemen pos luh za probleme inva l idov . Za ­vedajo se, da organizac i je združe­nega de la nerade jeml je jo nase breme zapos lovan ja in usposab­l jan ja teh oseb in da center uspešno rešuje n j ihovo st isko. D o zdaj so namreč tu usposob i l i k a r pe t ino i n v a l i d n i h de lavcev, k i so se doce la vk l op i l i v združeno delo.

V pr ihodnje se namerava center razširiti, saj sedanj i dve de l avn i c i i n tesni nepriročni skladiščni pros tor i ne zadoščajo več. K e r se dosedanja naložba v uredi tev prostorov (zna­šala je ka r 120 mi l i j onov dinar jev ) obrestuje, us tanov i te l j i ce bržkone tud i v pr ihodnje ne bodo odrekle pomoči. N e k o l i k o pogumneje p r i c en t ru razmišljajo tud i o ustano­v i t v i varstvenega odde lka za dušev­no pr izadete in o a rh i t ek t onsk i u red i t v i oko l ice , k i bo omogočala dos top i n v a l i d o m na vozičkih. Za n j ih i m a i o namreč zdaj o rgan i z i rano delo na d o m u .

Jubilejni mladinski natečaj

Železniško gospodarstvo L jub ­l jana letos že desetič razpisuje l i t e r a rn i in l i k o v n i m l a d i n s k i na ­tečaj »Bogo F l a n d e r — K l u s o v Joža«. T u d i n a letošnji natečaj, k i je b i l razp isan 6. j anua r j a in bo t ra ja l do 12. mar ca , Železniško gospodarstvo L j u b l j a n a pričaku­je ob i l o l i k o v n i h in l i t e r a rn ih pr i spevkov na temo »železnica«. Najboljše izdelke bo posebna ži­rija i z b r a l a i n ocen i la , najboljše

f>a nagrad i l a . Na jbo l j domise lne i kovne i zde lke bodo ob d n e v u

železničarjev ra z s tav i l i v raz­s t a vnem pros to ru Železniškega gospodarstva v L j u b l j a n i .

G L , A S 4 STRAN

KRANJ 4 6 . seja Z b o r a z d r u ž e n e g a d e l a

4 7. seja Z b o r a k r a j e v n i h s k u p n o s t i 4 6 . seja D r u ž b e n o p o l i t i č n e g a / b o r a

S k u p š č i n * ' o b č i n e K r a n j bo v s r e d o , 27. j a n u a r j a , o b 15. u r i v s e j n i h d v o r a n a h " ' p o s l o p j a S k u p š č i n e obč i ­n e K r a n j

DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 19 JANUARJA Ifc

DOGOVORIMO SE Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov

Pretežno o problemih urbanizma, gradbeništva in komunale

Dnevni red

10

12

l i

Izvolitev komisije za verifikacijo p o o b l a s t i l in ugotovitev sklepčnosti Odobritev zapisnika 4.r>. seje 7.7.D. 4ti seje ZKS in 45. seje DPZ, zapis­nik« o skupnem zasedanju zborov ter poročilo o izvrSitvi sklepov Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine Krani / H leto 1981 Poročilo o izvršitvi programa dela zborov Skupščine občine Krani v letu 19H1 Poročilo o delu skupin delegatov, ki delegirata delegate v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SH Slovenije Osnutek programa dela Skupščine občine Krani za leto 1982 Infonnariia o poteku aktivnosti nosilcev planirani« za pripravo dolgoročnih planov in dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986- 1995 oziroma 2000 Spremembe in dopolnitve Poslov­nika Skupščine občine Krani (pred log) Odlok u spremembi odloka o od­škodnini zaradi spremembe na­membnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Kranj (predlog) Odlok o prenehanju lastninske pravne in drugih pravit- na zemlji­ščih, ki so po zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje S-6/1. S-8 in območje centralnih dejavnosti CM V naselju Šenčur, namenjena za stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov centralnih dejavnosti (predlog) Odločba n ugotovitvi splošnega in­teresa za gradnjo povezovalne ceste med staro in novo Zasavsko cesto Orehek — I-abore Kadrovska zadeva: določitev liste kandidatov za sodelovanje v disci­plinskih komisijah v OZD. TOZD ter drugih samoupravnih organi­zacijah in skupnostih v občini Kranj Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij

Obveznos t poročati o d e l u in orga­n i z i r a n o s t i občinski skupščini i zha j a za izvršni svet in u p r a v n e organe i / določb z a k o n a o s i s t e m u državne up rav e in o republiškem izvršnem sve tu . Poročilo se v sako l e to predloži občinski skupščini z n a m e n o m , d a se de legat i s e znan i j o s p r o b l e m a t i k o i z v a j a n j a z a k o n o v , o d l o k o v in d r u ­g ih splošnih a k t o v pa t u d i s splošno p r o b l e m a t i k o de la izvršnega sve ta in u p r a v n i h o rganov . Poroči lo v p r v e m d e l u vsebuje splošne p o d a t k e o de lu izvršnega sve ta , k i šteje 15 članov i n je n a 66 se jah o b r a v n a v a l s k u p n o 733 točk dnevnega reda P r o g r a m de la je b i l t a k o skora j v c e l o t i i z v r ­šen o z i r o m a presežen, saj j i h je od zadev , p r e d v i d e n i h za o b r a v n a v o n a občinski skupščini, o s ta l o neizvrše­n i h 9. Izvršni svet se je u k v a r j a l pretežno s p r o b l e m i u r b a n i z m a , gradbeništva i n k o m u n a l e ter s p r o b l e m i družbenih d e j a v n o s t i , f i ­n a n c in gospodars t va .

V p r e t e k l e m l e t u so b i l i u p r a v n i o r gan i r e o r g a n i z i r a n i , t a k o d a je iz k o m i t e j a za gospodars t vo i n f i nance skupščina u s t a n o v i l a posebej k o m i t e za gospodars tvo in posebej sekre ta ­r ia t z a f inance . S k u p n o število z apos l en ih je b i l o 31. d e c e m b r a 1981, upoštevajoč t u d i f u n k c i o n a r j e , k i vod i j o u p r a v n e o rgane i n s t r o k o v n e službe, 258. Števi lo de l a v cev se je v p r i m e r j a v i z l e t o m prej povečalo za 4. V poročilu so p o d a t k i o izobraže­v a n j u k a d r o v za pot rebe u p r a v n i h o rganov , o m a t e r i a l n e m položaju de lavcev u p r a v n i h o r ganov in s t ro ­k o v n i h služb ter o pogo j ih de la v u p r a v n i h o r g a n i h in s t r o k o v n i h službah. U g o t a v l j a m o , d a je mate ­rialni položaj de l avcev v u p r a v n i h o r g a n i h izenačen s položajem de lav ­cev v o s t a l i h d e j a v n o s t i h v občini K r a n j . T u d i p ros t o r ske r a zmere i n opreml j enos t de l a s tehničnimi sred­s t v i so ugodn i .

T r e t j i d e l poročila podrobne j e p r i k a z u j e a k t i v n o s t izvršnega sve ta i n u p r a v n i h o rganov n a področju družbenih d e j a v n o s t i , g ospodars t va , p o l i t i k e cen in preskrbe , n a področju u r b a n i z m a , g r adben ih i n k o m u n a l ­n i h zadev, l judske o b r a m b e , druž­b e n i h p r i h o d k o v , geode tsk ih zadev, p o v e z o v a n j a i n sode l o van j a s K S , i n f o r m i r a n j a , področje k a d r o v a n j a in z apos l o van j a ter splošnih služb.

Predlogi odlokov • O d l o k o spremembi od l oka o

odškodnini zaradi spremembe namembnost i kmet i j sk ih zem­ljišč in goadov na območju občine K r a n j - Občina K r a n j se je po sk l epu skupščine občine K r a n j z dne 28. o k t o b r a 1981 začela dogo­va r j a t i o s k u p n i h o s n o v a h in m e r i l i h za določitev odškodnine za rad i spre membe n a m e m b n o s t i k m e t i j s k i h zemljišč in gozdov , k i ga je p r i p r a ­v i l a Z v e za k m e t i j s k i h zemljiških s k u p n o s t i S l oven i j e . V s k l a d u z o s n o v a m i in m e r i l i , določenimi v dogovo ru , mora j o občinske skupšči­ne občin podp i sn i c s p r e m e n i t i svoje od loke o določitvi odškodnine, k a k o r to določa sp remen j en i i n d o p o l n j e n i 14. člen z a k o n a o k m e t i j s k i h zem­ljiščih ( U r . l ist S R S , št. 11/81). D o g o v o r je že sk l en j en , ke r je k n j e m u p r i s t o p i l o že 40 občin, k a k o r to z a h t e v a z a k o n za v e l j a vno s k l e n i ­tev. S p r e m e n j e n a višina odškodnine naj b i bo l j ko t dosle j v z p o d b u d i l a inves t i t o r j e , d a načrtujejo gradnje n a m a n j v r e d n i h k m e t i j s k i h i n gozd­n i h površinah, poenotene osnove i n m e r i l a o odločanju odškodnine pa naj b i zago t o v i l a uspešno i z va jan j e a g r a r n i h operac i j i n zago tav l j an j e p o t r e b n i h sredstev za na loge s k u p ­nega p o m e n a za vso S R S l o v e n i j o .

• Od lok o prenehanju l a s tn in ­ske p rav ice in d r a g i h p r a v i c na zemljiščih, k i so po zaz ida lnem načrta za s tanovan j sko območje 8 -4/1, 8-8 i n območje c e n t r a l n i h de javnost i C n v nasel ju Šenčur, namenjena za s tanovan jsko gradnjo i n gradnjo ob jektov c e n t r a l n i h de l avnos t i - N a m e n o d l o k a je, d a občina p r i d o b i p r a v i c o u p o r a b e zemljišč n a območju k o m ­p l eksne zaz idave z a s t a n o v a n j s k o g radn jo in g radn jo ob j ek t o v c e n t r a l ­n i h d e j a v n o s t i , k a k o r to določa Z a ­z i d a l n i načrt za s t a n o v a n j s k o območ­je S -6/1 , S-8 i n območje centralnih« d e j a v n o s t i C n v nase l ju Šenčur, k i je b i l sprejet t o d l o k o m j u n i j a 1978 ( U r . v es tn ik G o r e n j s k e , št 21/78). G r e za z a z i d a l n i načrt, k i določa usmer j eno in o r g a n i z i r a n o g radn j o ( k o m p l e k s n o g radn jo ) , k jer p r eneha l a s t n i n s k a p r a v i c a in druge p rav i c e n a t e m k o m p l e k s u v s k l a d u z

določbami v predloženem o d l o k u c i t i r anega z a k o n a po spre j e tem o d l o k u občinske skupščine.

Družbeno usmer j ena g r a d n j a j e u t eme l j ena z d o g o v o r o m o t eme l j i h družbenega p l a n a občine K r a n j za obdobje 1 9 8 1 - 1 9 8 5 ( U r . ves tn ik G o r e n j s k e , št. 15/81). k i navedeno g radn jo p r edv i d e va t a , s t e m pa so i zpo ln j ene zah teve z a k o n a , d a pre­n e h a n j a l a s t n i n s k e p rav i c e po občin­s k e m o d l o k u ne m o r e b i t i t a m . k jer n i ve l j avnega m i k r o l o k a c i j s k e g a urbanističnega d o k u m e n t a o orga­n i z i r a n i i n usmer j en i g r adn j i , k i pa j o m o r a h k r a t i i z r e cno p r e d v i d e v a t i t u d i p l a n s k i d o k u m e n t (akt ) druž­benopolitične s k u p n i s t i .

Program dela zborov skupščine za leto 1982

Z b o r o m občinske skupščine je predložen v o b r a v n a v o o snu t ek p r o g r a m a de l a zbo rov z a le to 1982, k i t eme l j i n a p r ed l o gu pro-

5r a m a de l a Izvršnega sve ta in je o p o l n j e n s p r ed l o g i k o o r d i n a ­

c i j skega o d b o r a z a p r i p r a v o pro ­g r a m a d e l a zbo rov občinske skupščine. P r o g r a m vsebuje a k t u ­a l n e t eme s področja družbeno­političnega s i s t ema , družbeno­e k o n o m s k i h odnosov i n njegove­ga r a z vo j a , družbenih d e j a v n o s t i , n o r m a t i v n e d e j a v n o s t i , u r e j a n j u p r o s t o r a in n e k a t e r i h o s t a l i h za ­dev, vključuje p a t u d i neka t e r e zadeve iz p r o g r a m a de l a zbo rov skupščine S R S l oven i j e , 0 k a t e r i h na j občinska skupščina r a zp rav ­l j a ko t k o n f e r e n c a de legac i j . K e r se p r i o b l i k o v a n j u o s n u t k a pro­g r a m a še n i vključila c e l o t n a de­l ega t ska b a z a i s v o j i m i pred log i , na j d o seje zbo rov vs i družbeni s u b j e k t i da jo d o p o l n i l n e pred loge a l i p r i p o m b e n a sedan j i o snu t ek N a pod lag i o s n u t k a in d o d a t n i h p r i p o m b in pred logov na j po pred l ogu sk l epa u s t r e z n i k o o r d i ­n a c i j s k i odbo r p r i p r a v i p r ed l og p r o g r a m a in ga v f eb ruar ju pred­loži občinski skupščini v do­končen spre j em.

Poročila po področjih op isu je jo a k t i v n o s t i , opozar ja j o pa t u d i na p r o b l e m a t i k o , k i so j o u p r a v n i orga n i in s t r o k o v n e službe z a z n a l i p r i a n a l i z i r a n j u p o s a m e z n i h zadev i n pr i izvrševanju u p r a v n i h in s t r okov ­n i h na log .

Spremembe in dopolnila poslovnika SO Kranj

P r e d l o g s p r e m e m b in d o p o l n i t e v P o s l o v n i k a skupščine občine K r a n j t eme l j i n a stališčih o m e t o d a h de la skupščine, k i je b i l a spre je ta ob a n a l i z i d e l o v a n j a de legatskega s i ­s t e m a , priporočilih Skupščine S R S , n o v o s t i h v d e l u skupščine, k i j i h že u v e l j a v l j a m o v p r a k s i i n izhodiščih za sp r emembe P o s l o v n i k a Skupščine S R S .

P o l e g določb, k i j i h je vsebova l že osnutek s p r e m e m b i n dopo ln i t e v , tega je skupščina spre je la že a p r i l a l a n i , je v p red l ogu n a n o v o ure jen postopek v zvez i s p o b u d a m i , pred­log i i n o p o z o r i l i de l ega tov , v zvez i z g rad i v i , k i vsebuje jo p o d a t k e z aupne narave , i zpopo ln j ene so določbe o p r v i h se jah zborov , podaljšan je rok za pošiljanje g rad i v n a 14 d n i . z a grad i va posebnega p o m e n a pa n a 20 d n i . V zvez i z o b r a v n a v o pred lo ­gov o d l o k o v p r ed l o g u v a j a i z j emno možnost v l a gan j a a m a n d m a j e v vse do k o n c a o b r a v n a v e n a sej i z bo ra , p r i čemer zbor posebej r a z p r a v l j a o u t e m e l j e n o s t i r a z l ogov za pred lo ­žitev a m a n d m a j a . P r e d l o g u re j a da jan j e p o b u d z a o b r a v n a v a n j e p o s a m e z n i h vprašanj v družbenih s v e t i h i n pooblašča predseds tvo skupščine, d a določi de legate za de lo v družbenih s v e t i h . R a z e n tega p r ed l og vsebuje t u d i r edakc i j ske sp r emembe i n določbe, po t r ebne z a r a d i u s k l a d i t v e t novejšo z a k o n o ­da jo . P r edseds t vo skupščine bo p r i ­p r a v i l o prečiščeno besed i lo pos lov­n i k a in ga pos l a l o v s em de l e gac i j am ter d r u g i m s u b j e k t o m , k i se vključu­jejo v o b r a v n a v o zadev v skupščini.

Pr iprave dolgoročnega plana P r i p r a v a r a z i s k o v a l n i h p r o j e k t o v i n a n a l i z r a z v o j n i h m o i . n o s t i h v k r a n j s k i obč in i p rece j k a s n i , k a r l a h k o c e l o ogrorj s p r e j e m d o l g o r o č n e g a p l a n a o b č i n e

V s k l a d u z o d l o k o m o p r i p r a v i in spre je t ju dolgoročnega plana občine K r a n j za obdobje 198«-1995 o z i r o m a za določena področia do le ta 2000. k i ga je spre je la občinska skupščina f ebruar ja 1979. je izvršni svet skupščine občine K r a n j dolžan v p r v i p o l o v i c i l e ta 198"* skupščini občine predložiti o snu tek dolgoročnega p l a n a in v zadn j em četrtletju t u d i njegov predlog . Z a i zvedbo te naloge je izvršni svet sprejel p r og ram de la za p r i p r a v o dolgoročnega p l a n a občine, k i določa nalog* m a k t i v n o s t i izvršnega sve ta in n j egov ih o rganov ter d r u g i h nosilcev p l a n i r a n j a s a m o u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i in n e k a t e r i h organizac i j združenega de la gospodars t va , g l a vna g rad i va in d o k u m e n t e , potrebno r a z i s k o v a l n o de lo i n časovni potek de la o z i r o m a roke za pripravo ! n

spre jem dolgoročnega p l a n a občine K r a n j . P r i izvršnem sve tu deluje t u d i posebna d e l o v n a s k u p i n a za usk la j e van j e de la p r i pripravi dolgoročnega p l a n a . V t em času b i m o r a l e že b i t i p r i n o s i l c i h planiranu p r i p rav l j ene ana l i z e r a z v o j n i h možnosti, v e n d a r pa de lo k a s n i .

D e l o v n a s k u p i n a , u p r a v n i o r gan i in izvršni svet sp reml j a j o stanj* p r i p r i p r a v i dolgoročnih p l a n s k i h d o k u m e n t o v . Z a d n j i t ak pregled je o b r a v n a v a l izvršni svet 16. d e c embra 1981. Preg l ed s t a n j a p r i posamez n i h n o s i l c i h p l a n i r a n j a v d e c e m b r u je v točki 4 te in fo rmac i j e .

K e r de lo p r i p r i p r a v i r a z i s k o v a l n i h p ro j ek t o v in a n a l i z razvojnih možnosti k a s n i , je izvršni svet s k l e n i l o t em obves t i t i občinsko skupščino, saj zas to j pri t e m d e l u l a h k o precej podaljša rok ali pa celo ogroz i p r i p r a v o in sp re j em dolgoročnega p l a n a občine. P r a v tako j * izvršni svet spre je l n eka t e r e sk lepe , k i zavezu je jo nos i l ce planiranja, da i vso odgovo rnos t j o pospešijo de lo za p r i p r a v o dolgoročnih planov. M e n i m o , d a je prav i n po t r ebno , d a enak sk l ep ob tej informaci j i spre jme jo t u d i zbo r i občinske skupščine.

Poročilo o delu skupin delegatov

Aktivnejše sodelovanje Poroči lo s k u p i n de l ega tov za dele­

g i ran je de l ega tov v zbore Skupščine S R S l o v e n i j e za le to 1981 u v o d o m a u g o t a v l j a , d a so v t em l e tu v s k u p i ­n a h nas ta l e manjše k a d r o v s k e spre­membe . V s k u p i n i za Z Z D so b i l i namreč z a m e n j a n i tr i je člani, v s k u p i n i za Z O pa en član.

V p r e t e k l e m l e t u so zadolženi člani s k u p i n , k o o r d i n a c i j s k e g a orga­n a i n uvodničarji, t o je r a z l a g a l c i

G r a d n j a n o v e Z a s a v s k e c e s t e

V p r v i e t a p i g radn je po 10- le tnem p r o g r a m u gradn je ces tnega omrežja v m e s t u K r a n j u v o b d o b j u od le ta 1 9 7 7 - 8 0 je p r e d v i d e n a t u d i g r adn j a nove Zasavske ceste, k i z a h t e v a t u d i p o v e zavo med s t a r o in n o v o Zasav ­sko cesto , k a r bo omogočalo u s t r e z n o c e s tno pove zavo nase l j a O r ehek z novo cesto .

Zemljišče, k i je p o t r e b n o za pove­z o v a l n o cesto , je last Božičevih iz K r a n j a , Z a s a v s k a ces ta 3 (Orehek ) ; gre za pa r c e l i št. 1200/8 in 1200/14. k i s ta že o d m e r j e n i i n označeni z n o v o p a r c e l n o številko 1200/19 k. o Stražišče v i z m e r i 500 kv . m . Božiče-v i n i so p r i p r a v l j e n i s k l e n i t i us t r e zne pogodbe za p r i d o b i t e v po t r ebnega zemljišča; z a t o u p r a v n i o rgan pred­laga ugo t o v i t e v splošnega in t e resa , d a b i v nas l edn j i faz i r a z l a s t i t v e n i m upravičencem l a h k o p red laga l raz ­l as t i t e v . Z a k o n o r a z l a s t i t v i i n p r i s i l ­n e m p r enosu nepremičnin V druž­ben i l a s t n i n i z a h t e v a za ugo t o v i t e v splošnega in t e r esa usk la j enos t g radnje s p r o s t o r s k i m i v i d i k i druž­benega p l a n a družbenopolitične s k u p n o s t i .

Iz d o k u m e n t a c i j e za i z vedbo navedenega 10- letnega p r o g r a m a gradnje ces tnega omrežja v m e s t u K r a n j u v o b d o b j u 1 9 7 7 - 8 6 , k i ga je občinska skupščina spre je la 7. de­

c e m b r a 1977. je r a z v i d n o , d a je p o v e z o v a l n a ces ta n u j n a : to je raz­v i d n o iz l okac i j ske odločbe občin­skega u p r a v n e g a o r gana za gradn jo Zasavske ceste in Ces t e l . m a j a št. 351.015/1978 - 04/11 z dne 11. sep­t e m b r a 1978.

N a v e d e n i 10- le tn i p r o g r a m izrec­no upošteva n o v e l i r a n i urbanistični načrt K r a n j a ter n o v e l i r a n i u r b a n i ­stični p r o g r a m občine K r a n j iz l e ta 1975. N a dese t l e tn i p r o g r a m se s k l i ­c u j e t a t u d i dogovo r o t eme l j i h družbenega p l a n a občine K r a n j za obdobje 1 9 8 1 - 1 9 8 5 ( U r . ves tn ik G o r e n j s k e , št. 27/80) k a k o r t u d i družbeni p l a n občine K r a n j za obdobje 1 9 8 1 - 8 5 ( U r . v es tn ik G o ­renjske št. 15/81). V s k l a d u z nave­deno d o k u m e n t a c i j o j e P r o j e k t i v n o podjet je K r a n j l e ta 1978 pod št. 2722/IV v mesecu j u n i j u p r i p r a v i l o p ro j ek t za p r i dob i t e v gradbenega dovo l j en j a i n za i z vedbo . P o pro jek­t u je vozišče pov e zo va lne ceste široko 6 m , e n o s t r a n s k i h o d n i k 1,6 m , b a n k i n e pa 2 k r a t 0,50 m , tore j s k u p a j 8,60 m široka p o v e z o v a l n a ces ta . P o n a v e d e n e m so i z p o l n j e n i pogo j i z a ugo tov i t e v splošnega in te ­resa, o čemer je p r i s t o j n a odločiti občinska skupščina n a sej i i n o t em i z d a t i odločbo.

g rad i va , a k t i v n e j e sodelovali sebno še p r i p r e d h o d n i obrtV grad iv pred se jami s k u p i n deU - V v izvršnem sve tu Skupščine K r a n j , u p r a v n i h o r g a n i h K r a n j m t u d i v družbenopoliU o r gan i z a c i j ah , k i pa se še vedno> dovo l j vključile v r a z p r a v e Oo> je t u d i pr ispevek s a m o u p ^ N i n t e r e sn ih s k u p n o s t i t e r organi

v republiških d o k u m e n t i h V S k u p i n i de l ega tov s t a se i

1981 ses ta l i 15-krat i n o b r a v J skupa j 232 točk d n e v n e g a reda v

rov Skupščine S R S l o v e n i j e t V je b i l o točk m a n j ko t l e t o M J člani s k u p i n de l ega tov , k i 3 udeležili sej zbo rov Skupščin« S l o v en i j e , p r i p r a v i l i več r a zp r t / posamezna g rad i va ko t p r i r J predloge in stališča; s k u p n o , f b i l o 41 O d tega števila j e bilo de l e ga t sk ih vprašanj i n d v o j e a majev . P r ece j p r i p o m b je b i l spre j e t ih .

arrv iloT

Udeležba na se jah s k u p i n m na jbo l j u godna , saj je v skurV Z Z D v p r i m e r j a v i z l e t o m u p a d l a , v s k u p i n i za Z O p a s W n a r a s l a V obeh s k u p i n a h je i j posamezn ikov , k i dolžnosti s k u p i n e de l ega tov ne oprav** zadovo l j i vo .

Poročilo o delu zborov skupščine občine Kran j

Dobro uresničevanje programa dela Poroči lo u v o d o m a n a v a j a , k a k o je

b i l i z o b l i k o v a n p r o g r a m de l a zborov skupščine občine K r a n j za le to 1981 i n d e j a v n o s t i v zvez i s p r o g r a m o m , k a t e r i h nos i l ec s ta b i l a k o o r d i n a c i j ­sk i odbo r za p r o g r a m i r a n j e de la in predsedstvo občine.

L a n i je i m e l zbo r združenega de la 13 sej s 131 točkami dnevnega reda, z bo r k r a j e v n i h s k u p n o s t i 12 sej s 137 točkami dnevnega reda , družbeno­politični zbo r p a 13 sej s 94 točkami dnevnega reda. Poroči lo vsebuje natančnejše p o d a t k e o uresniče­v a n j u p r o g r a m a , p r i t em pa vel ja ugo tov i t e v , d a je b i l o uresničevanje p r o g r a m a v l e tu 1981 najboljše v tekočem m a n d a t n e m o b d o b j u .

Poročilo ugo t a v l j a , d a je b i l a a k t i v n o s t de l ega tov p r i o b r a v n a v i p o s a m e z n i h zadev n a se jah zbo rov r a z m e r o m a m a j h n a , d a z b o r i spreje­ma jo odločitve pretežno sog lasno , d a je postopek sp r e j eman ja sk l epov v g l a v n e m eno fazen . R a z m e r o m a

v e l i k o je b i l o de l e ga t sk ih vprašanj, k i so j i h pos tav i l e de legac i je in dele­gat i — 56. v e n d a r j e i z r edno m a l o

p o b u d in pred logov za o b r a v n a v o p o s a m e z n i h vprašanj v z b o r u in za de lu organov , k i so o d g o v o r n i s k u p ­ščini. Poročilu je d o d a n t u d i pregled a k t i v n o s t i d e l o v n i h teles občinske skupščine v l e tu 1981.

Sodelovanje v disciplinski!) komisijah

V s k l a d u z z a k o n o m o «4 ženem de lu sode lu je v disrkJT s k i h k o m i s i j a h v T O Z D , O Z l T d r u g i h s a m o u p r a v n i h orgtnV c i j a h i n s k u p n o s t i h dotav število članov i z v en t e h onjz z a c i j ; te člane pa vo l i j o deunV l iste , k i j o določi zbor združeni

' d e l a skupščine občine za d* štirih let . D o s e d a n j i m članotr v d e c e m b r u 1981 po t eke l m a n i z a t o je t r eba določiti l i s t o nov k a n d i d a t o v , iz ka te re j i h |w s a m o u p r a v n e o rgan i zac i j e s k u p n o s t i zb ra l e i n izvol i le \ z u n a n j e člane v d isc ip l inske \ mis i je .

E v i d e n t i r a n j e k a n d i d a t o v u sto članov d i s c i p l i n s k i h komiv. so op rav i l e o snovne organiiavj s i n d i k a t a . S pred lagano listo vsebuje 99 k a n d i d a t o v , aoti^ k o o r d i n a c i j s k i odbo r z a kadV s k a vprašanja p r i O K S Z D 1 de n a navedeno komisi ja vo l i t ve , i m e n o v a n j a i n adn» s t r a t i v n e zadeve pred laga iK>\ združenega de la Skupščine \\ čine K r a n j , da predlagano \ spre jme.

TOREK. 19. JANUARJA 1912 KULTURA 5.STRAN G

Umetnostni zakladi Slovenije Z a l o ž b a J u g o s l o v a n s k a r ev i j a iz B e o g r a d a je v šestih j e z i k i h i z d a l a f o t o m o n o g r a f l j o o u m e t n o s t n i h z a k l a d i h S l oven i j e — R e p r e z e n t a n č n a Kn j i g a p o p u l a r i z i r a n a l o k u l t u r n o ded išč ino , o d l i k u j e j o jo m i k a v n o p i san je L e v a Menaše j a , i z v i r n e fo to ­g ra f i j e N i c o l e G r i f o n i j a , S r eča H a b i č a in Igor ja An t i č a te r od l i č en t i sk — V k r a t k e m času s m o d o b i l i d v e p o d o b n i k n j i g i , aaj i m a C a n k a r j e v a z a l o žba v L jub l j an i n a r a z p o l a g o Z a k l a d e S l o v e n i j e , kn j i go , k i p o p u l a r i z i r a s l o v e n s k e n a r a v n e , p r e d v s e m p a u m e t n o s t n e s p o m e n i k e

Fo tomonog ra f i j a »Umetnostni za k l a d i Slovenije« , k i jo je i zda la za­ložba J u g o s l o v a n s k a rev i ja iz Beo­grada, je namen j ena svetu in nam s a m i m Reprezentančna knj iga , vse­b i n s k o boga ta in l i k o v n o razkošno op r em l j ena , s t rn j eno pošilja v svet »poročilo o našem umetniškem sno­v a n j u in naši k u l t u r n i eks is tenc i , p o p u l a r i z i r a našo k u l t u r n o dedišči­no Dobrodošla bo t ako v naši do­mači knjižnici k a k o r na knjižnih p o l k a h S lovencev na tu j em, name­n j ena je t u d i spo znavan ju med j u ­g o s l o v a n s k i m i narod i i n narodno­s t m i .

»Umetnostni zak lad i Slovenije« predstav l ja jo našo najboljšo k u l ­t u r n o dediščino. K n j i g a se omejuje na arheološko in ume tnos tno gra­d ivo , začenja s s k r o m n i m i predmet i iz mlajše kamene dobe in končuje z obdobjem impres i on i zma Zadnje s t r an i knj ige so posvečene G r o h a r j u , ustvar ja lnost novejšega časa ni za­je ta .

Besedi lo je nap isa l L e v Menaše. k i se je opr l na obstoječe vire in j i h zelo spretno združil v ce lov i t p r i kaz Preb i ran je besedi la bo kaj privlačno, saj je s t rokovno , a po l judno nap i ­sano. L a h k o rečemo, da je pisanje

Reprezentančna fotomonografija »Umetnostni zakladi Slovenije* predstav Ija našo najvrednejšo arheološko in umetnostno dediščino od skromnih kulturnih predmetov u mlajše kamene dobe do impresionizma.

r 4 4 . š t e v i l k a k o r o š k e l i t e r a r n e r e v i j e

Mlad je ozelenelo Kaže, da je M l a d j e ozelenelo. K o je pred dobr im pol le ta do tedan j i

urednik F l o r j a n Lipuš sporočil, da revi ja u m i r a , so m l a d i s top i l i v k u p : mladje m o r a oze lenet i . N a pomoč je priskočil J a n k o Nessner , vendar je de ja l , d a bo u r e d n i k o v a l le t o l i ko časa, da bo M l a d j e spet na t r d n i h nogah. V 44 številki k i smo jo dob i l i v roke zadnje d n i m inu l ega le ta , je to moč o p a z i t i že p r i h i t r e m pre l i s tavan ju te revije za l i t e ra turo , druž­boslov je in k r i t i k o . Vse pogosteje so po jav l ja ime J a n i j a Osvvalda, 24 le tnega študenta, pesn ika in s l ikar ja . Kaže torej , da bo on »prvi med enakimi«, k a k o r so zap i sa l i , d a bo sestavl jen nov uredniški odbor. Ime Jan i j a Osvvalda se namreč po jav l ja tud i pod uredniškimi zap i sk i .

T a k o je nap isa l t u d i »zahvalo« : »Konec avgusta je b i lo v j a vnos t i mnogo govora o naši rev i j i , o n j en ih k r i z a h , zab lodah , n a p a k a h , pa k a k o d a je b i l a k l j u b vsem s l ep im u l i c a m , v katere je ka r naprej r i n i l a , koroškim S l o v encem vendar le strašno po t rebna - včasih bol j strašna kot p o t r e b n a - seveda šele v t r e n u t k u , ko jo je Lipuš - h va l a bogu in n j e m u - končno u k i n i l . T eda j smo k a k i m šestdesetim »vidnim oseb­nostim« iz naše k u l t u r e in po l i t i k e pos la l i vprašalno po lo in j i h pros i l i , naj n a m povedo svoje pomis leke, predstave, predloge o sedanj i in bodoči podob i M l a d j a . Pač v smis lu neposrednega k o n t a k t a uredništva z b ra l c i . R e a k c i j a ? Nič ce l ih , nič deset in ! Zahva l ju j emo se vsem tem n e v i d n i m S l o v encem za drugocene pobude, k i nam j i h niso pos la l i . Se­veda j i h bomo v po ln i mer i upošteval i «

J a n i O s w a l d torej z o s t r im i besedami r a zk r i va svoj koncept . Z M l a d j e m mora jo živeti vsi . De js tvo , da revi ja n i u t i h n i l a , je prav gotovo odraz živosti l i t e rarnega us t va r j an ja m l a d i h na Koroškem. D a pa bo ime la man j težav, je pot rebno sodelovanje vseh, zato J a n i 0 * w a l d piše »hvala za pobude, k i n a m j i h niste poslali«.

44. številki J a n k o Messner še vedno daje svoj pečat. P r i speva l je dva p r o z n a sestavka: angažirano »Lešnikovo s lado le tno bombo« in podobno kot v prejšnji številki t r p k a »vprašanja predšolskega otroka«. Sp i sa l je poskus h i m n e koroških S lovencev , predstav i l nemškega koroškega pesn ika H e l m u t a Schar f a , prevedel nekaj pesmi, napisa l nekro l og za E d v a r d o m K o c b e k o m ter grenke in obtožujoče besede o d n e v i h sodobne s lovenske književnosti na D u n a j u . /

Messner vp l i va kot men to r in uredn ik na nekatere druge, mlajše avtor je . P ro zne sestavke ob jav l j a ta K r i s t i j a n Močilnik in Jože B la j s , pesmi Jožica Ce tkov , M a j a H a d e r l a p , Štefka V a v t i in J a n i Osvvald O m e n i t i vel ja še razprave M i r k a Messner ja o vprašanjih slovenske k u l t u r n e po l i t i ke n a Koroškem, Fe l i ks B i s t e r razmišlja o s lovenskem katoliškem t i sku na Koroškem, celovška l i t e ra rna zgodov inarka V i d a O b i d pa a n a l i z i r a knj igo F l o r j a n a Lipuša »Zmote d i j aka T jaža« . L i ­kovno opremo s ta pr ispeva la m lada us tvar ja l ca T o m o VVeiss in K a r e l V o u k

M . V .

anekdotično. prežeto z avtor jev im doživljanjem umetnos t i .

T e k s t o v n i in s l i kovn i del mono­grafije sta uravnotežena. P r i l is ta­n ju knj ige nas fotografi je dobesedno prevzamejo Odlične in i zv i rno po­snete so. Pr i speva l i so j i h N i c o l a G r i f o n i . Srečo Habič in Igor Antič K n j i g a je odlično opreml jena, l ahko jo označimo kot iz jemen gra­fični dosežek. K temu je seveda krepko pr ispeval t isk, saj so jo na­t i sn i l i v eni najboljših t i skarn na svetu, v m i l a n s k i P i z z i .

K n j i g o so na t i sn i l i v šestih j e z i k ih , poleg s lovenske in srbohrvatske ver­zije so p r i p rav i l i še angleški, f ran­cosk i , i t a l i j ansk i in nemški prevod. Obsega 261 s t r an i vel ikega f o rmata , na n j ih je 240 ba r vn ih s l ik . V e zava je t rda , kn j i ga pa stane 1.200 dinar jev.

P r i povedna nit monograf i je je to­rej potegnjena od p r v ih predzgo-dov insk ih korakov do konca m i n u ­lega s to le t ja , natančneje do s loven­sk ih impres ion is tov . T u je pretrga­na , ka r Že samo po sebi narekuje nov založniški podvig, pregled bogatega obdobja od pre l oma sto let ja do danes. Ze v nas ledn j ih mesecih bo založba Jugos l o vanska revi ja pred­s tav i l a novo, p omembno izdajo — i z v i rno fo tomonograf l jo o S loven i j i danes.

Ob i z i du fotomonograf i je »Umet­nos tn i z ak l ad i Slovenije« se vel ja s p o m n i t i na zelo podobno knj igo »Zakladi Slovenije«, k i jo je pred časom i zda la C a n k a r j e v a založba v L j u b l j a n i . P o p u l a r i z i r a s lovenske naravne lepote, posebej pa umet­nostne spomenike . K n j i g a obstaja t u d i v angleškem in nemškem pre­vodu , p r ip rav l j a j o še srbohrvaškega. Ze nas l ova obeh kn j i g sta si po­dobna , za obe l a h k o rečemo, da sta po sporočilni ko t o b l i k o v n i p l a t i ve l ik dosežek, lepa predstav i tev naše k u l t u r n e dediščine. M a r s i k d o bo po­slej m o r d a t eh ta l , naj k u p i prvo a l i drugo knj igo . Za to so samo po sebi zas tav l j a vprašanje o usk la j evan ju založniškega de la . M a r niso posle­dice neusk la j enos t i n a en i s t r an i podvajanje , n a drug i pa poman jka ­nje p o m e m b n i h knjižnih izdaj?

M . Volčjak

Sovica Oka K r a n j - V gledališču G L G v

G r a d u Kiselštajn bodo v četr­tek, 21. j a n u a r j a , ob 16. in ob 17. u r i gostoval i l u t k a r j i iz P t u ­ja z l u t k o v n o igr ico Sve t l ane Makarovič Sov i ca O k a v režiji Saše K u m p a .

T e d e n s l o v e n s k e d r a m e 8 2 —

P r e š e r n o v o g l e d a l i š č e K r a n j

M a t j a ž K m e c l : L e v s t i k o v a s m r t

U p r i z o r i t e v P r i m o r s k e g a d r a m s k e g a g leda l i šča iz N o v e G o r i c e p r e seg l a d o k u m e n t a r n o s t živl jenjepisa F r a n a L e v s t i k a — Na jm la j š e s l o v e n s k o p o k l i c n o g leda l išče

N a letošnjem T S D H2 bodo goriški komedijanti predstav i l i najno­vejšo igro Matjaža K m e c l a : L E V S T I K O V A S M R T . d r ama t i z i r an i konec življenja F r a n a Levs t i ka . D o b r o znan i s lovenski l i t e rarn i ustvar ja lec je po »naročilu« gledališča oh l ansko l e tn ih Levs t i kov ih s lav j ih napisa l za P r i m o r s k o d ramsko gledališče d ramsko besedilo, k i je osvoj i lo gledalce

A v t o r drame je pravzaprav iz vrste dokumentov in obdelave znan ih dejstev o zadn j ih dnev ih F r a n a Levs t i ka napisa l d ramsko besedilo, k i se je zna lo i zogn i t i s en t imentu in priložnostni ob le tn ic i . D r a m s k a forma je čvrsta in jasna ter za odrsko govorico več kot ustrezna. T o je igra o t rp l jen ju pokončnega, samozavestnega in trdnega človeka. O h delu je av tor zap isa l : »Ali je treba posebej raz lagat i , zakaj sem se popri je l p isanju o L e v s t i ku? Saj nam je vendar ta retenski bojevnik vsen l jub življenjski sopotnik od male sole napre j ! (Vsaj po imenu!)«

Matjaž K m e c l je zna l v svojem dramskem zapisu o Levs t i ku nevsi l j ivo pr ipe l ja t i na oder vrsto t a k r a t n i h znamen i t ih Slovencev, k i so tako a l i drugače k ro j i l i usodo Levs t ikovega življenja doma. pa tud i v tu j in i .

Z a P r i m o r s k o d ramsko gledališče v N o v i G o r i c i je b i la Kmec lov a igra dobra us t va r j a lna pobuda in se j im je v celot i posrečila. P u b l i k a in k r i t i k a s ta sprejela predstavo z nede l j i v imi s impat i j ami .

L a n i je tud i d r ama t i k Jože Javoršek napisal dramo i/, življenja F r a n a Levs t i ka , up r i z o r i l i so jo amater j i iz V e l i k i h Lašč. Očitno je ob le tn ica , še bol j pa Levs t i kovo t rmasto vztra janje navd ih za d r a m a t i k a ter za gledališke ustvar ja lce , sicer si težko predstav l jamo, da bi v enem samem le tu dob i l i k a r dve d ramsk i nov i te t i na temo življenja l i terarnega us tvar ja l ca L e v s t i k a .

P r i m o r s k o d ramsko gledališče je med vsemi pok l i cn im i gledališkimi hišami najmlajše, saj so ga pro fes ional i z i ra l i pred dobr im i deset imi le t i . P r v a le ta so b i l a seveda težka, saj so mora l i najprej us t va r j a t i jedro igralskega ansamb la in se je ob l ikova lo šele v zadnj ih l e t ih . V r s t a m l a d i h s lovensk ih igralcev se je odločila za N o v o Go r i c o in us t va r j a ln i e lan je z manjšimi p r ek in i t v am i rastel iz leta v leto. A n s a m b e l iz Nove Go r i c e je našemu občinstvu dobro znan . saj ne mine leto, da se ne bi predstav i l i v K r a n j u

M l a d i gledališki ko l ek t i v bo tako na letošnjem T e d n u slovenske drame predstav i l k rs tno upr i zor i t ev K m e c l o v e drame Levs t ikova smrt De lo . k i bi ga l ahko brez zadrege sprejelo vsako gledališče. M . L

Koncert violinista in pianista V četrtek, 21. j a n u a r j a , ob 18. u r i bo v p r o s t o r i h G l a s b e n e šo le v R a d o v l j i c i n a s t o p i l v i o l i n i s t V o l o d j a B a l ž a l o r s k v ob s p r e m l j a v i p i a n i s t a A l e š a V e s e l a

R a d o v l j i c a - G l a sbena šola v R a d o v l j i c i bo v četrtek, 21. j a n u a r j a , ob 18. u r i v šolskih pros to r ih na L i n h a r t o v e m t rgu 1 pr i r ed i l a p r i ­vlačen glasbeni koncer t , k i ga vse­k a k o r kaže ob i ska t i . N a s t o p i l a bosta v io l in i s t Vo l od j a Balžalorskv in p ian is t Aleš Vese l .

V o l o d j a Balžalorskv je študiral v i o l ino v L j u b l j a n i , na srednj i glas­beni šoli p r i profesorju C i r i l u Vero-neku , k jer j e le ta 1975 z od l iko d i p l o m i r a l . Že pred d ip l omo je na republiškem t ekmovan ju prejel prvo in na zveznem tret jo nagrado. Po končanem študiju v L j u b l j a n i je nada l j eva l na v isok i šoli za glasbo v K o l n u v razredu profesorja Igorja O z i m a , kjer je le ta 1980 d i p l o m i r a l . N a t o se je leto d n i i zpopo ln jeva l na K o n s e r v a t o r i j u P. I. Ca jkovskega v M o s k v i , zdaj pa je na izpopolnje­van ju p r i profesorju Josefu S u k u na

D u n a j u . Ze med študijem v L jub­l jan i in v K o l n u je ve l iko konce r t i r a l po Jugos lav i j i , med d r u g i m je b i l tud i gost fest iva la Ohr i d sko l jeto, v Zahodn i Nemčiji in I t a l i j i . Po ­membnejša nastopa v L j u b l j a n i sta b i l a udeležba v abonma ju Glasbene mlad ine S loveni je »Mladi m l a d i m * in nastop z orkes t rom S lovenske f i l ­harmoni j e (Konce r t za v io l ino J . Brahmsa ) .

P i an i s t Aleš Vesel študira na Akadem i j i za glasbo v L j u b l j a n i v razredu profesorja A c i j a Be r t onc l j a ( tret j i l e tn ik ) in je l an i nas top i l v dvo ran i S lovenske f i lha rmon i j e s k l a v i r s k i m konce r t om E . Gr i ega ob spreml jav i orkestra Akademi j e za glasbo.

V i o l i n i s t Balžalorskv in pianist Vesel sta prvič nas top i l a pred dvema tednoma v M a r i b o r u in poslej ime la še nekaj koncer tov po S loven i j i .

V s e k a k o r se n a m z n j ima obeta izvrsten i n s t rumen ta ln i duo v io l ina-k lav i r , saj sta se g lasbenika odločila za s ta lno sodelovanje.

U m e t n i k a sta v program koncer ta v Radov l j i c i vključila dela glasbene zak ladn ice od baroka* do pozne ro­mant ike Izva ja la bosta Adag io iz Sonate v g-molu J o h a n n a Sebast ia -na B a c h a , V i o l i n s k i koncert VVolf-ganga Amadeusa M o z a r t a , p r v i s ta­vek v io l inskega konce r ta Johannesa B r a h m s a in Sona to za v io l ino in k l a v i r št. 1 v d -duru Ludvviga van Bee thovna .

K . R.

Koncert v puštalski kapeli

Skofia Loka - V kape l i puštalskega gradu bo v sredo, 20. j anuar j a , ob 19. u r i koncert baročne glasbe. Gos t o va l bo L j u b l j a n s k i baročni tr io .

T r ž i č — V Domu starostnikov Petra U zarja v Tržiču je ta teden na ogled privlačna razstava ročnih del, ki so jo priredili upokojenci iz Doma ostarelih v ljubljanski občini Bežigrad. Razstava prikazuje vse vrste izdelkov, od igrač, tapiserij do drobnih okraskov, ki jih pod vodstvom delovnih terapevtov izdelujejo ostareli, da kar najbolje preživijo svoj prosti čas. Delovni terapevti iz vseh sloivnskih domov upokojencev so se pretekli teden sestali v Tržiču in tedaj postavili tudi razstavo. - Foto: D. Zlebir

Trt ic — Dom starostnikov Petra U zarja v Tržiču je zgrajen komaj di>e leti, pa postaja že skoraj pretesen. Trenutno je do kraja zaseden in ne morejo sprejeti vseh prosilcev. Da bi tem lahko ustregli, so sklenili dom razširiti za 25 ležišč. Izkoristili bodo namreč dva do zdaj prazna podstrešna trakta in zgradili udobne mansardne sobe. Izgradnjo obljubljajo do 1. maja, potem pa pride na vrsto urejanje okolice doma in morda tudi gradnje balinišča - Foto: D. Zlebir

C I v A S 6 . S T R A N ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK,

BOJI NA JADRANU

Čeprav se je sovražniku pridružila n o v a s k u p i n a l a d i j , sem s k l e n i l , d a b o m N o v a r i d o d a l v r v in io v l eke l . Se e n k r a t sem z a p l u l o k o l i n je . se u s t a v i l v z a v e t r n i s t r a n i na r a z d a l j i k o m a j n eka j me t rov m

_ N o v a n so v r g l i v r v za v l e k o H k r a t i s em s s i gna l i u k a z a l H e l g o l a n d u . na j se p o s t a v i n a z a v e t r n o s t r a n , d a b i po p o t r e b i s p o l a g a n j e m d i m n i h zaves , s k r i l m a n e v e r v l eke K e r so b i l e c e v i za d o v o d . p a r e do v i t l a na N o v a r i p r esekane , so m o r a l i v i t e l v r t e t i ročno: k l j u b t e m u je b i l ves m a n e v e r o p r a v l j e n i z r e d n o h i t r o in p o s a d k i obeh l ad i j s t a d e l a l i odlično V e s ta čas se je sovražnik zadrževal na večji r a z d a l j i , ze lo p r e v i d n o je n e k a j k r a t p o s k u s i l p r i t i bliže, a s*- je v s a k o k r a t u m a k n i l z a r a d i močnega ogn ja naših topov.«

Čeprav n a križarki H e l g o l a n d n i s o o p a z i l i s i gna l a s S a i d e . je k a p i t a n bo jne lad je H e v s s l e r na l a s t n o po­b u d o o d p l u l p r o t i za V e t r n i s t r a n i poškodovane N o v a r e . d a b i jo p r i k r i v a l in o d g a n j a l sovražnika. K e r je b i l k a p i t a n bo jne lad je H o r t v r a n j e n in n i moge l p o v e l j e v a t i , je po v e l j s t v o n a d križarkami prevze l k a p i t a n bo jne lad je P u r s c h k a .

V t r e n u t k u , k o se je N o v a r a u s t a v i l a , so z nje o p a z i l i n a j u g u o b l a k e d i m a . k i so se n a g l o približevali. K m a l u so b i l i n a d o b z o r j e m že j a m b o r i i n d i m n i k i . T o je b i l odde l ek , k i ga je k o n t r a a d m i r a l A c t o n p o k l i c a l iz B r i n d i s i j a — križarke L i v e r p o o l . Maršala. R o c c h i a in štirje rušile i T a k o j po združitvi s križarkama D a r t m o u t h in B r i s t o l so vse zavezniške l ad j e z a p l u l e p r o t i a v s t r o - o g r s k i m križarkam. prišle na r a z d a l j o 880 m e t r o v in začele s t r e l j a t i T u d i a v s t r o - o g r s k e križarke so (K lgovor i l e na ogenj .

P O M O Č P R I H A J A H k r a t i se je p r i k a z a l ve l ik s t eber d i m a n a seve ru .

T o so b i l e lad je , k i so pod p o v e l j s t v o m k o n t r a a t 1 i l a H a n s a h i t e l e iz B o k e K o t o r s k e n a pomoč H o r t l . . iu — o k l e p n a križarka S a n k t G e o r g , rušilca T a t r a in VVarasd ine r ter t o r p e d o v k e T - 8 4 . T - 8 8 . T - 9 9 in T - 1 0 0 T a odde lek je ob 14,16 o p a z i l n a j u g u d i m in ob 11.3A d o b i l r a d i j s k o sporočilo S a i d e : »He lgo land i m a o k v a r o s t r o j e v « O b 11.41 s ta p r i l e t e l i v o d n i l e t a l i K -152 i n K - 1 9 5 . k i s ta v a r o v a l i odde lek p red n a p a d i p o d m o r n i c S K - 1 9 5 so ob močnem v e t r u z višine k o m a j |**t m e t r o v v r g l i na k r o v o k l e p n e križarke S a n k t G e o r g . k i je p l u l a s p o l n o pa ro . tu l e c z n a s l e d n j i m sporoči lom: » N a r a z d a l j i M) m i l j je devet sovražnikovih l ad i j n eugo t o v l j enega t i pa v n e p o s r e d n i bližini naših križark. od k a t e r i h s t a dve v e r j e t n o poškodovani «

K o n t r a a d m i r a l H a n s a je pozne j e t a k o op i sa l do ­godke:

»P rv i č srno v v o j n i u p o r a b i l i izvidniške po l e t e v o d n i h l e t a l , m e d k a t e r i m i so i m e l a n e k a t e r a r ad i j ske pos ta je , i n r e z u l t a t i so b i l i odlični. N e u t r u d n o d e l o le-

, a l c e v — n e k a t e r i so b i l i v z r a k u c e l o 10 u r — je . >mogočalo. d a srn«) ves d a n . k l j u b močni b u r j i , i m e l i v

' . r aku več izvidniškib l e t a l , k i so n a s h k r a t i z a v a r o v a l a p r o t i p o d m o r n i c a m , po l eg tega pa so še i m e l a zračne lutke.«

O b 11.45 so na S a n k t G e o g r u d o b i l i r a d i j s k o sporočilo s križarke H e l g o l a n d : »Saida vleče N o v a r o . Sovražnik spet napada.« Z a t o so u k a z a l i , na j iz B o k e K o t o r s k e i z p l u j e še o k l e p n i c a B u d a p e s t s t o rpedov -k a m i T - 8 H . T - 9 1 in T - 9 5 .

P o z a d n j e m n a p a d u so zavezniške lad je n e n a d o m a »brnile p r o t i j u g u in k m a l u i z g i n i l e za o b z o r j e m .

P o s a d k e a v s t r o - o g r s k i h križark so b i l e z a r a d i tega presenečene, saj je i m e l sovražnik v t em t r e n u t k u i z r a z i t o p r e d n o s t .

O b 12.2*1 so se N o v a r a . H e l g o l a n d in S a i d a p r i ­družile S a n k t G e o r g u V s e ladje so se brez težav v r n i l e v B i k o K o t o r s k o

Z A K A J J E K O N T R A A D M I R A L A C T O N P O P U S T I L ?

Vprašanje, zal . a j se je k o n t r a a d m i r a l A c t o n po /družitvi / o d d e l k o m na čelu s križarko Maršala nag l o u m a k n i l . ie še ne jasno . Premoč zave zn ikov v številu in k a l i b r u topov je b i l a večkratna, po leg tega pa so a v s t r o - o g r s k e križarke p l u l e / m i n i m a l n o h i t r o s t j o / a r a d i poškodb n a N o v a r i

K a p i t a n bo jne lad je H e v s s l e r p r a v i : »B i l je p r a v i čudež, d a se je sovražnik u m a k n i l p rav v t r e n u t k u , ko s m o b i l i v b r e z u p n e m položaju. M i s l i l i s m o . d a m u je m o r d a z m a n j k a l o s t r e l i v a in d a i m a hude poškodbe. Sovražnik b i se l a h k o močno približal, saj s m o se z a r a d i N o v a r e se k o m a j p r e m i k a l i , v e n d a r je o s t a l n a večji r a z d a l j i . K o se je zadnjič poskušal približati, sem mu b i l s H e l g o l a n d o m najbližji. V i d e l s em . k a k o se v b o i n i r a z p o r e d i t v i vrs te približuje in začenja s t r e l j a t i . O d g o v o r i l i s m o z našimi t o p o v i , d a b i p r i k r i l i N o v a r o in S a i d o . N e n a d o m a se je sovražnik o b r n i l in se h i t r o umakn i l «

K o n t r a a d m i r a l A c t o n je po b i t k i opravičeval svo je p o s t o p k e t ako l e : D a r t m o u t h po n j e gov ih besedah n i moge l močneje n a p a d a t i , k e r se je m o r a l r a v n a t i po križarki H r i s t o l . k i je z aos t a j a l a z a r a d i svo je manjše h i t r o s t i (23 voz lov - 41 k m / h ) . Takšna r a z l a g a n i p o p o l n o m a sp r e j em l j i v a , k e r je D a r t m o u t h s s v o j i m i t o p o v i 152 m m l a h k o ves čas ogrožal a v s t r o - o g r ske križarke s a m . B r i s t o l pa z a r a d i z a o s t a j a n j a s p l o h n i b i l ogrožen.

K o n t r a a d m i r a l A c t o n n i razložil, z a k a j n i energično n a p a d e l križarke S a i d a . k i je močno z a o s t a l a za N o v a r o in H e l g o l a n d o m . N j e g o v i križarki s t a b i l i preveč p r e v i d n i . N a m e s t o d a b i se h i t r o približali n a m a j h n o r a z d a l j o in s s v o j i m i t o p o v i večjega k a l i b r a uničili S a i d o . se je A c t o n z a d o v o l j i l z o b s t r e l j e v a n j e m n a r a z d a l j i 7.500 me t r o v , pa še t o n i d o l g o t r a j a l o .

N i j a s n o , k a k o d a k o n t r a a d m i r a l A c t o n n i o p a z i l , d a se je odde lek a v s t r o - o g r s k i h križark u s t a v i l , p o t e m k o je b i l a N o v a r a težko poškodovana, pre j p a je p l u l s h i t r o s t j o k a r 2b' v o z l o v (47 k m / h ) . Z a k a j j ih n i n e m u ­d o m a energično n a p a d e l , saj je i m e l d o v o l j moči in m u ni b i l o t r eba čakati n a združitev z o d d e l k o m Maršala'.'

A c t o n o v a r a z l a ga n i b i l a preveč prepričljiva. R e ­kel j e . d a se je b a l . c!a m u sovražnik ne b i o d s e k a l p o t i na za j p r o t i B r i n d i s i j u . P o izvidniških p o d a t k i h je l a h k o u g o t o v i l , d a so n a bojišču a v s t r o - o g r s k e križarke same . P r e d e n b i dob i l e pomoč, b i A c t o n l a h k o o p r a v i l z n j i m i i n se pravočasno u m a k n i l p r o t i j u g u . P o l e g tega je po sporočilu z i t a l i j a n s k e g a rušilca vede l , d a je ena m e d sovražnikovimi križarkami močno poškodo­v a n a .

D r u g a A c t o n o v a d o d a t n a r a z l a g a govo r i o t e m . d a ga je s k r b e l o , ka j b i se zgod i lo , če b i b i l a k a t e r a i z m e d n j e gov ih l ad i j težko poškodovana, a v s t r o - o g r s k a b a z a v B o k i K o t o r s k i pa je b i l a s o r a z m e r n o b l i z u - 44 m o r ­s k i h m i l j (80 k m ) . T o d a v v s a k e m b o j u je t r e b a raču­n a t i z možnostjo i zgub . N i izključeno, d a je p r a v t a m i s e l n e n e h n o p r egan j a l a A c t o n a ; k o je n a s e v e ru o p a z i l d i m - to je b i l a o k l e p n a križarka S a n k t G e o r g / rušilci in t o r p e d o v k a m i - se je raje u m a k n i l i n t o prav v t r e n u t k u , ko je i m e l z m a g o v r o k a h , k a j t i a v s t r o - og r ske križarke m u ne b i mog l e u i t i .

P O S L E D I C E B I T K E

D o g o d k i nepos r edno po b i t k i v O t r a n t s k i ožini so b i l i še nap r e j n e u g o d n i za z a v e z n i k e . Avs t ro * -og rska p o d m o r n i c a U - 8 9 je 14. m a j a po načrtu položila m i n e p red B r i n d i s i j e m . p o t e m pa je čakala v zased i ; 15. m a j a ob 13.35 je i z s t r e l i l a t o r p e d o p r o t i križarki D a r t m o u t h , k i se je vračala po b i t k i . T o r p e d o je z ade l in težko poškodoval lad jo . O d vleči so jo m o r a l i v B r i n d i s i M e d reševanjem in v l e k o križarke so p r i spe l e še d r u g e lad je in j o z a v a r o v a l e . O d t eh je f r a n c o s k i rušilec B o u t e f e u u d a r i l na m i n o . k i jo je položila U - 8 9 . in p o t o n i l .

Kakšni so b i l i končni r e z u l t a t i b i t k e v O t r a n t s k i ožini ' '

1 3

RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR

SMTJUIMSr B0ZMABT

T A GLAVNA »Od l i čno ! « je p r i k i m a l J a k a , k i se jc pos tav i l na čelo za

vod jo . S i ce r pa je i m e l p r a v , saj je b i l o n že v L u n a p a r k u . »Vsak m o r a pr ines t i s sabo nekaj denar ja . T a m ni nič

v k a v b o j k a h p r i d i t e in ne v k i k l a h , ke r b i se na v r t i l j aku in toboga še kaj v ide lo . «

»Si pa res cepec, « m i je ušlo. V e n d a r m i n i b i l o žal, da sei r e k l a , k e r je bit res n e s r a m e n .

O n se m i je pa t u d i n e s r a m n o za r e za l , čeprav se me ni upal » N o . s m o zmen j en i ? O b pet ih! «

»Ve l j a , « s m o rek le vse t r i h k r a t i . K o s em d o m a p o v e d a l a , k a m g r e m o , je m a m i nekaj ugovarja

v b r a n m i je priskočil dedek . Ko t po n a v a d i : M a m i je odšla v z d e d k o m sva os ta la s a m a . V i h a l si je mornariške b r k e , se sprd( s o b i in vede la s em, d a ga nekaj muči, d a m i hoče nekaj poveda t i .

R e k l a sem m u : »Dedek , k a r pove j , kaj t i leži na srcu?« Široko se je zasme ja l in z a m a h n i l z desn i co . » T i pa res vse.

Veš, k o si prej p o v e d a l a , d a greste v L u n a pa rk , sem se spomiA m l a d i h let , ko s em b i l mornariški praporščak. T a k r a t sem sh v Pu l ju . T o je b i l o največje v o jno pristanišče. Pa t u d i zabave ni nS N o i n tako, « zdaj me je hudomušno pog l eda l in pomežiknil, * L sem s p o z n a l n eko ze lo l e po gospodično. M i s l i m , d a j i je b i l o ime ;l N o , i n n e k o nede l jo , k o sem i m e l p r os t o , sva šla v p rav tak L kot je zda j tu v L j u b l j a n i . Seveda, električnih avtomobilčkov B i l o je p a t a m v e l i k o strelišč. T a k i h s p a p i r n a t i m i rožami. Ne ven) je b i l o t is t i d a n . A m p a k stre l ja l sem kot državni p r v a k i n kmalu [ gospodična M a g d a v naročju ce l šopek p a p i r n a t i h rož. L a h k o ^ k a k o je b i l a nanje p o n o s n a . P o mo j em s k r o m n e m m n e n j u , tudi Z d a j si je z a v i h a l mornariške b rke in pog l eda l v s t rop . Zagotovo p r e d sabo v m i s l i h sebe in gospodično M a g d o v t i s t ih l e t ih . Pa | sem j u z a g l e d a l a p r e d sabo .

» In kaj je b i l o po tem?« sem vprašala. » A p o t e m . Ja , p o t e m sem jo s p r e m i l d o m o v rn drugega

o d p l u t i na morje.« » M o r a l o je b i t i z e l o l epo , « sem p o m i s l i l a nag las . »Je, j e , « je dejal d e d e k in g l eda l n e k a m v steno. » N a vsak

b i l o z e l o posrečeno.« Ne d a b i še kaj r eke l , je odšel iz sobe na g o t o v o obu ja t s p o m i n e . <\

P r e d m a n o pa je zmera j bol j b l ede l a s l i ka d e d k a in gospodična v n j u n i h m l a d i h l e t ih v P u l j u , največjem vo jnem pristanišču. N a

s l ike se je p r i k a z a l p r e d m a n o J a k a , k a k o c i l j a s' puško v velik p a p i r n a t o rožo. J a k a sproži puško, zadene in roža pade na t la . Mo) lišča pr inese rožo J a k i , J a k a pa j o p o d a r i men i z b e s e d a m i : »Izvol? sa Urša. « P o t e m se vsa s l i k a z ameg l i i n n e n a d o m a v i d i m sebe | n i m šopkom p a p i r n a t i h rož v naročju.

Iz sanj me je p r e b u d i l a šele s tenska u r a , k i je b i l a p o l p e t i h . Prav s k r b n o sem se počesala in se o b l e k l a v kavbojke

p u l o v e r , n a k a t e r e m je p i s a l o A U R O R A . M o r a m reči, d a sem bft v o l j na s a m a s sabo.

T i s t e n e u m n e sanje p a so me sprav i l e s t i r a in ve l ike rdeče m i še v e d n o pop l esava l e p r e d očmi, t a k o d a sem m o r a l a ne kaj k,„ pošteno s t i sn i t i veke . V

Odšla sem iz hiše i n na le te la na d edka . Z d e l o se m i je c e l o . « ' zanalašč čakat. \

» To r e j , p o t e m greš na zabavišče!« je reke l in si v i h a l mornariš^ »Ja, dedek. « » H m , če b i b i l mlajši, b i šel z v a m i . T a k o b i vas p a le motil.«. »Po jd i , dedek , po jd i ! « s em ga z a p r o s i l a vsa navdušena. Neka j časa je razmišljal s k a z a l c e m desne roke na ustn icah j

p o t e m p a je o d k i m a l . » N e , ne. T o d a nekoč b o v a šla t ja^sama. n način m o r a m p o s k u s i t i spet s streljanjem.«

»Prav , dedek ! « P o s l o v i l a sem se i n o d h i t e l a na u l i c o . V e d e l a s em , d a je še p re zgoda j , t o d a ne v e m , kaj me je gnak

g o vo r j eno mes to ob L j u b l j a n i c i . M o r d a sem v sebi le u p a l a , da našla t a m . T o d a upan je je eno s tvarnost pa d r u g o . Z žalostjo $ c

v i l a , d a n i še n i koga r . N i s e m ho t e l a , d a b i me našli s a m o na bregu . Z a t o s e m šla |

i n napre j k v o d n j a k u , k jer m e n iso m o g l i v ide t i z dogovor jencgA T a m p r i v o d n j a k u sem se zabava l a z z l a t i m i r i b i c a m i i n škiV L j u b l j a n i c i .

N i m i b i l o t r eba d o l g o čakati. O b bregu L jub l j an i c e sta sc J a k a i n B a r b a r a . Čisto tesno skupaj sta h o d i l a . Vsa j m e n i se je zj. In B a r b a r a m u je v e n o m e r nekaj čebljala in nag iba la g l a vo zdaj | d e sno , ko t m o j a pap i ga vrabčevka. Z r a v e n pa se je nasmiha l a i z asme ja l a t a k o g l a sno , d a je njen g r l en i smeh p r ines l o prav do mene

I V A N J A N 3

Pojav domobranstva in njegove prve postojanke na Gorenjskem

Široka p a r t i z a n s k a m o b i l i z a c i j a p o z i m i in j a d o m a j a 1944. l e t a je o k u p a t o r j e z e l o i r i z a d e l a . k a j t i N e m c i n i s o h o t e l i p r i z n a t i , l a G o r e n j s k a n i nemška p o k r a j i n a . Čeravno o N e m c i t u d i v t e m času n a G o r e n j s k e m a z p o l a g a l i s precejšnjimi p o l i c i j s k i m i i n ojaškimi s i l a m i , n j i h o v o angažiranje n i d o s t i

.a leglo. Spričo n e p r e s t a n e p a r t i z a n s k e m o b i ­l i zac i j e je b i l a o k u p a t o r j e v a o b l a s t z e l o zmedena . O t e m priča t u d i razmišljanje H a n s a O b e r d o r f e r j a , vod je radovlj iške po­družnice Državnega p r o p a g a n d n e g a u r a d a , k i ?a j e v s t r o go z a u p n e m p i s m u d n e 19. e b r u a r j a 1944 n a s l o v i l n a d r . L a p p e r j a , v od j o i r o p a g a n d n e g a u r a d a v C e l o v c u .

» . . . o k r e p l j e n o je . . . d e l o v a n j e b a n d n a l o r e n j s k e m . . . G r o b o v i N e m c e v n a k r a n j ­

skem pokopališču naraščajo s t r a h o t n o . . . Ze l o l go ne g o v o r i m o o t e m , d a j e G o r e n j e c pod aščito r& jha , k e r ne m o r e m o ščititi p r e b i v a l ­

stva p r e d n a p a d i b a n d i t o v . . . G o r e n j c e v ne n o r e m o s m a t r a t i za N e m c e , k e r t o n i s o i n u d i d a n e s nočejo b i t i . Ponemčenje t u d i n i a d e v a n e k a j le t , temveč generac i j . . . položaj t> slabši k o t icdaikoli.«

P o t e m O b e r d o r f e r j a s n o pove . d a je n a G o ­r e n j s k e m p r a v p a r t i z a n s t v o v z r o k v s eh n j i ­h o v i h težav. C e tega ne b o d o uničili, je o b r a v n a v a n j e v s eh d r u g i h vprašanj b r e z p l o d ­no. P o t e m k o u g o t o v i , d a je v s l a b i h t r e h l e t i h >dšlo k p a r t i z a n o m k a k i h 4000 G o r e n j c e v , se ie bo l j z g r o z i i n p r a v i , d a n a G o r e n j s k e m n i s o »odili p o p o t e h , k j e r b i varčeval i z nemško rv j o . . . » M n o g o tega , k a r s m o i z v e d l i n a G o -•n j skem, b i m o r a l i p r e m a k n i t i n a čas po

z m a g i . S t e m ne b i i z z v a l i t o l i k o o d p o r a , k o l i k o r s m o ga . . C e pa p o m i s l i m o n a v rs t e g r obov p a d l i h N e m c e v n a k r a n j s k e m p o k o p a ­lišču in i i h povežamo s s e d a n j i m položajem n a G o r e n j s k e m , ne v i d i m nobenega opravičila za k r v n e žrtve. L e p o b i b i l o m i s l i t i , d a b i n a ­m e s t o N e m c e v ležali t a m domačini , k i b i v b o j u p r o t i b a n d i t o m p a d l i za s vo j o l a s t n o domov ino . «

T o r e j — še v e d n o »bandi t i « . S s e j a n j e m b r a t o m o r n e vo jne so tore j H i ­

t l e r j e v i o k u p a t o r j i t u d i t u h o t e l i u b i t i d v e m u h i h k r a t i .

M o b i l i z a c i j a J e b i l a za obe s t r a n i še v e d n o ze lo z a n i m i v a . D o j u n i j a 1944 so N e m c i k a r štirikrat m o b i l i z i r a l i G o r e n j c e v s vo j o v o j s k o , čemur je v e d n o s l ed i l o pospešeno m o b i l i z i ­r an j e in o d h a j a n j e v p a r t i z a n e . Z a t o so po­s a m e z n i nacistični v o d i t e l j i n a d a l j e v a n j u t a k e m o b i l i z a c i j e začeli n a s p r o t o v a t i . P o d o b r e m l e t u m o b i l i z i r a n j a G o r e n j c e v v nemško v o j s k o i n po vseh p o s l e d i c a h , k i so t e m u s l ed i l e , ie šef c i v i l n e u p r a v e d r . F r i e d r i c h R a i n e r p r e d l a g a l v o d s t v u v B e r l i n u , na j G o r e n j c e v ne b i več k l i c a l i v nemško v o j s k o . T a p r e d l o g je H i t ­l e r j evo v r h o v n o p o v e l j s t v o s r ed i l e t a 1944 t u d i sp re j e l o : g o r e n j s k i f a n t j e in možje pos le j n i s o več o d h a j a l i v nemško v o j s k o . Z g o d i l o p a se j e neka j d r u g e g a : o d t l e j so i i h p r e u s m e r j a l i k d o m o b r a n c e m , d a b i t a k o k r e p i l i b r a t o m o r n o vo jno . P o l e g tega so N e m c i o p u s t i l i r epresa l i j e z ope r u je te p a r t i z a n e i n deze r t e r j e . če so le v s t o p a l i v d o m o b r a n s k e eno te . T a k a o k u p a ­t o r j e v a »preusmer i tev « je b i l a ka j u g o d n a v o d a n a m l i n g o r e n j s k i h r e a k c i o n a r n i h v o d i -

. te l j ev , k i so j i h j vse pogos te j e o b i s k o v a l i d o m o b r a n s k i e m i s a r j i i z L j u b l j a n e . N a r o d n o ­o s v o b o d i l n i bo j n a G o r e n j s k e m se j e r a z v i j a l v e d n o b o l j , z a t o so n j e g o v i n a s p r o t n i k i p o d p r l i nacističnega o k u p a t o r j a v b o j u p r o t i n a r o d ­n o o s v o b o d i l n e m u g i b a n j u . O b e n e m so raču­n a l i , d a se b o d o v p r i m e r u p o r a z a H i t l e r j e v e Nemč i j e s pomoč jo j u g o s l o v a n s k e k r a l j e v s k e v l a d e i n Ang loamer ičanov spet d o k o p a l i d o o b l a s t i .

T a k i c i l j i so j i h n e p r e s t a n o p o t i s k a l i v naročje nemških o k u p a t o r j e v . S v o j o »slo­v e n s k o vo jsko« so n a G o r e n j s k e m skušali u s t a n a v l j a t i n a s k r i v a j , v e n d a r se za i l e ga l o n i s o u p a l i odločit i .

A domobransko-Četniško p r o p a g a n d o j e b i l o n a G o r e n j s k e m čutit i že v z g o d n j i po ­m l a d i 1944 i n p o t e m p r o t i k o n c u vo jne vse b o l j . Poroč i lo o b l a s t n e g a k o m i t e j a K P S za G o r e n j s k o z d n e 26. m a r c a 1944 že u g o t a v l j a , d a se n a G o r e n j s k e m p o j a v l j a množična be l o i n plavogardist ična p r o p a g a n d n a l i t e r a t u r a , i n s i c e r n a razl ične načine i n prek p o s e b n i h k u r i r j e v . M e d l j u d i j e prišla nekakšna okrož­n i c a z n a s l o v o m »Resnica o Draž i « , p o t e m pa še »Cetniški ves tn ik « , k i j e z zvenečimi bese­d a m i t r k a l n a n a c i o n a l n o zaves t ; obe p u ­b l i k a c i j i p a s t a p r e d v s e m p o z i v a l i k čakanju i n v a r o v a n j u l j u d i . N o b e n e g a p o z i v a n a bo j p r o t i o k u p a t o r j u , s čimer so se a v t o r j i t u d i i z d a l i .

L j u d j e , k i so p r i h a j a l i iz L j u b l j a n e n a G o ­r e n j s k o , n i s o b i l i n a v a d n i k u r i r j i , temveč z a g r i z e n i o r g a n i z a t o r j i , p a t u d i s o d e l a v c i g es tapa . T a k j e b i l t u d i g e s t a p o v s k i plačanec, četnik in črnorokec J a n k o Soklič, k i j e po naročilu g e s t a p o v s k i h o f i c i r j e v i n četniško-d o m o b r a n s k i h o r g a n i z a t o r j e v o p r a v l j a l n a j ­bo l j u m a z a n a d e l a . K r a t e k op i s n jegovega d e l o v a n j a , p o v z e t e g a iz s odnega p r o c e s a p r o t i n j e m u i n soobtožencem v a p r i l u l e t a 1948, n a j t u d i p r i p o m o r e k r a z u m e v a n j u s n o v a n j a in d e l o v a n j a d o m o b r a n s t v a n a G o r e n j s k e m .

J a n k o Soklič j e b i l že od l e t a 1942 da l j e p o v e z a n z g e s t a p o m n a J e s e n i c a h , o sebno s C l e m e n t o m D r u s c h k e j e m , p o t e m p a z r a z n i m i

N a nemškem K r a n j u

v o d i t e l j i v a r n o s t n e službe v Krtin. B l e d u vse do z v i t e ga H e l m u t a kW\ p o v e l j n i k a A l o i s a P e r s t e r e r j a .

O d ges tapa je t u d i d o b i l do\tr k a t e r o ie p o t o v a l ne le v Ljubljamft t u d i v S r b i j o , v T r s t , n a D u n a j in d]*' L j u b l j a n i j e d o b i v a l na l o g e t u d i oddtVj Krošl ja-Benka, l a s t n i k a trgovske <WV i n četniško-domobranskega orpwV D e n a r je d o b i v a l od o b e h s t r an i in w'. zveze m e d p r o t i p a r t i z a n s k i m i ormfr Krošel j ga j e ko t četniškega kurir«F 1944 p o s l a l t u d i k Draži Miha i l ov i cu ^ t a k o j z a t e m p a n a D u n a j k J a n e i u ^ ' v o d i l n e m u človeku gorenjskega d«V s t v a . N a D u n a j je p o t e m še večkratv

J a n k o Soklič je od d r . KroiljV na l o go , d a J a n e z a B r o d a r j a p^' o k u p a t o r j e m , k a r m u je t u d i uspelo IV Sokliču n a p i s a l i z j a vo , d a se Gorela ključu j e v e l i k e m u r a j h u ko t avtoiKtA k r a j i n a . T a k o je , po Sokličevihl^ B r o d a r spet prišel z z vezo z Nemci, s \ je i m e l s t i k e že od začetka okupaci j* jj na j b i se b i l k o m p r o m i t i r a l i n zaradi rt( z a h o d n i m i z a v e z n i k i i z g u b i l prvu \

rOMfK. 19. JANUARJA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE

T R Ž I Č DOGOVORIMO SE 19.STRAN G L A S

33 . seja D R U Ž B E N O P O ­L I T I Č N E G A Z B O R A s k u p š č i n e obč ine Trž i č , s r e d a , 27. j a n u a r j a , o b 17. u r i v m a l i se jn i s o b i skupšč ine obč ine

29 . seja Z B O R A Z D R U Ž E N E G A D E L A s k u p š č i n e obč ine Trž ič , če t r tek , 28. j a n u a r j a , o b 17. u r i v v e l i k i se jni s o b i skupšč ine obč ine

30 . seja Z B O R A K R A ­J E V N I H S K U P N O S T I s k u p š č i n e obč ine Trž i č , čet r tek . 28. j a n u a r j a , o b 17. u r i v v e l i k i se jn i s o b i skupšč ine obč ine '

Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati pregledali zapisnike zadnjih se) ter uresničevanje »prejetih sklepov, zatem pa bodo obravnavali — predlog resolucije o politiki uresni­

čevanja družbenega plana občine Tržič v letu 1982

— predlog odloka o proračunu občine Tržič za leto 1982

— predlog razdelitve delimitiranega zneska 768.000 dinarjev proračunske porabe za leto 1981

— program sredstev in skladov skup 4čine občine Tržič za leto 1982

— poročilo o uresničevanju dogovor jene politike cen v občini Tržič v letu 1981

— analiza stanja na podnčjti kmetij stva v občini Tržič

— volitve in imenovanja — delegatska vprašanja in odgovori Zbor zd rute nega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega obravnavala le: — odlok o načinu oplojevanja živali

v občini Tržič — ugotovitev splošnega interesa za

izgradnjo ceste v zazidalnem okoli­šu Bistrica B-9

— predlog akta o ustanovitvi Zgodo­vinskega arhiva Ljubljana in pred­log samoupravnega sporazuma o medsebojni« pravicah in obvezno­stih ustanoviteljev Zgodovinskega arhiva Ljubljana /

Družbenopolitični zbor: — program dela zveznega zbora skup­

ščine SFRJ Zbor »drulenega dela: — odlok o določitvi delegatskih mest.

oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Tržič

— osnutek zakona o temeljnih pra­vicah iz pokojninskega in invalid­skega zavarovanja

V pokoj lahko prej N e k a t e r e znač i lnost i o s n u t k a z a k o n a o t eme l jn ih p r a v i c a h iz p o k o j n i n s k e g a in i n v a l i d s k e g a z a v a r o v a n j a

D o konca j a n u a r j a bo t ra ja la j a v n a r a zp rava o o s n u t k u z akona o t eme l jn ih p r a v i c a h iz poko jn inskega in inva l i dskega zava rovan ja , k i ga je zvezn i zbor skupščine S F R J sprejel pred p o l d r u g i m mesecem.

Z a k o n ure ja temel jne prav ice iz poko jn inskega in inva l idskega zava­rovan ja de lavcev v združenem de lu in z n j i m i izenačenih de lavcev ter posebne pogoje, pod k a t e r i m i borc i N O V pr idob iva jo in uve l jav l ja jo te prav ice . K o t temel jne prav ice so določene: p rav i ca do s ta ros tne po­ko jn ine , p rav i ca do razpored i t ve na d ruga p r i m e r n a de la o z i r oma naloge, do p r imerne zapos l i tve , p r ekva l i ­f ikaci je a l i dokva l i f i kac i j e ter do pr imernega denarnega nadomes t i l a , p rav i ca do inva l i dske poko jn ine , do družinske poko jn ine in p rav i ca do denarnega nadomes t i l a za te lesno okvaro .

O s n o v a za odmero poko jn ine j e delavčev osebni dohodek , k i ga je dosegel s tekočim in m i n u l i m de l om, kot t u d i de l osebnega d o h o d k a iz m inu l e ga de la , k i ga je d a l dela ve« za povečanje d o h o d k a njegove te­mel jne organizac i je . V poštev pride­jo osebni d o h o d k i , k i j i h je delavec dob i l v k a t e r i h k o l i z apo redn ih dese­t i h l e t ih zava rovan ja , k i so zanj najugodnejša. G l ede le ta , po k a ­terem naj b i se v a l o r i z i r a l i osebni d o h o d k i iz prejšnjih let, osnutek z akona predv ideva , d a se va l o r i z i ­rajo po r a v n i povprečja osebnih d o h o d k o v vseh zapos l en ih na

območju republ ike o z i r oma avto­nomne pokra j ine v p redzadn jem l e tu de la .

V s i s t emu poko jn inskega in inva ­l idskega zava rovan ja se p r idob i pra ­v ica do s tarostne poko jn ine , ko so i zpo ln j en i pogoji glede s ta ros t i i n zava rova lne dobe. Z a r a z l i k o od prejšnje zakonoda je je novost v t em. da n i več predvidenega dopo ln i lnega pogoja: gostote zava rova lne dobe.

Z a r a d i specifičnih potreb v repub­l i k a h o z i r o m a pok ra j i nah v zvez i z možnostjo pr idob i t ve prav ice d»\ s ta ros tne poko jn ine pred dopo ln j eno s ta ros tno mejo in glede na rešitev iz ve l javnega s istema v zvez i s tako-i m e n o v a n o starostno-predčasno po­ko jn ino , je predv ideno, da l a h k o zavarovanec uve l jav l ja p rav i co do s ta ros tne poko jn ine t u d i pet let prej .

Sreden d o p o l n i določeno starost eveda pa se za rad i daljšega uži­

van ja p r i m e r n o zmanjša p o k o j n i n a , v endar le t o l i ko časa, d o k l e r uživa­lec ne d o p o l n i s ta ros t i , k i je po t r ebna za pr idob i t ev prav ice do s ta ros tne poko jn ine .

O s n u t e k z akona t u d i določa, da l a h k o de lavec , k i je uve l j av i l p rav i co do poko jn ine , na osnov i svojega m i n u l e g a de la uve l j av l j a še druge osebne ma t e r i a lne prav i ce , na pr i ­mer p rav i c o do uporabe restavrac i je za družbeno prehrano , ob jek tov m počitek in rekreac i jo , p rav i c o do s ta­novan j a , in to po osnovah in m e r i l i h , določenih s s a m o u p r a v n i m splošnim a k t o m .

G r a d b i n c i d o b i j o s v o j e m e s t o Z a i zpe l javo vo l i t ev v skupščino

občine T rž ič je v s k l a d u z določili občinskega s t a t u t a po t r ebno opre­de l i t i de legatska mesta za posamez­ne temel jne s amoupravne o rgan i za ­cije in s k u p n o s t i , k i imajo delegate v zbo ru združenega de la . Določiti je t u d i t reba, katere delegatske sredine se združujejo v konference delegaci j in katere v skupne delegaci je , kot t u d i , k a k o se ob l iku j e j o delegaci je k m e t o v ter zapos l en ih v ob r t i a l i podobn i de javnos t i .

Z b o r združenega de la skupščine občine Trž ič i m a 34 de l ega tsk ih mest. V s a vprašanja v zvez i s t em ure ja od lok, k i je b i l sprejet pred v o l i t v a m i 1978. le ta . V e n d a r pa je v tem času prišlo do nekaj sprememb; nekatere temel jne organ izac i j e in skupnos t i so preneha le obs ta ja t i , druge so nove.

Skromna proračunska rast P r e d l o g letošnjega proračuna tr-

žiške občine v ce lo t i upošteva pred­v i d e n o zaosta janje ras t i splošne po­r a b e za rast jo d o h o d k a . P r o r a ­čunska sredstva se t ako povečujejo z a 12 ods to tkov , v o k v i r u tega pa je d o v o l j e n i obseg splošne porabe vred­n o s t n o večji za 15.6 ods to tka . V d e n a r j u to pomen i 50.139.450 in 42,307.000 d inar j ev

P r i h o d k i u p r a v n i h organov , p r i ­h o d k i od takse na promet pa rk l j a r ­j e v in kop i ta r j ev in od turističnih t a k s po republiškem dogovoru o i z v a j a n j u po l i t i ke na področju splošne porabe v občinah ne upoštevajo omej i tev in se namen ja jo n e p o s r e d n o za naloge, k i j i h oprede­l j u j e letošnji s l ovensk i dogovor o u s k l a j e v a n j u davčne po l i t i k e in n e k a t e r i d rug i predpis i .

P r e d v i d e n i presežki proračunske p o r a b e v višini d o b r i h 5,1 m i l i j o n a d i n a r j e v bodo letos n a m e n j e n i le za i n t e r v e n c i j e v p ro i z vodn jo in porabo h r a n e ter za ob l i kovan j e občinskih b l a g o v n i h rezerv. 70 ods to tkov

Vsotica razdeljena

V o k v i r u dovo l j ene splošne po­r a b e l a h k o skupščina občine T r ­žič d o d a t n o razpored i 768.000 d i ­n a r j e v t a k o i m e n o v a n e d e l i m i t i -r a n e vsote. P r ed l o g razde l i t ve je po poob l a s t i l u de legatov n a de cernDrek ih se jah p r i p r a v i l izvršni s v e t 400.000 d inar j ev pred laga za s o f i n a n c i r a n j e s t anovan j a posta j i m i l i c e v Tržiču, 100.000 d inar j ev z a potrebe splošnega l judskega o d p o r a in družbene samozaščite, 50.000 d inar j ev za k r i t j e stroškov TrŽiškega z b o r n i k a , 5.000 d i ­n a r j e v za stroške podp isa d o m i c i ­l a 31. d iv i z i j e , 28.000 d inar j ev za p o p r a v i l o d o m a n a Vodiški p l a ­n i n i , 185.000 d inar j ev pa za k r i t j e i z p a d a zneska za geodetske sto-

. ritve

zneska bo šlo za uresničevanje teh nalofc v r epub l i k i .

N a d n e v n i red skupščinskih sej p r iha ja t u d i p red log p rog ramov sredstev in sk ladov skupščine občine Trž ič za le to 1982. S r e d s t v a za f inanc i ran j e negospodarsk ih inves t i ­cij bodo p r edv idoma dosegla 6,1 m i l i j o n a d inar jev . G l a v n i v i r pred­stav l ja jo p r i spevk i t eme l jn ih or­gan izac i j , ok rog 1.1 m i l i j o n a d inar ­jev pa je os ta lo od zadnjega ob­činskega samopr i spevka . Izvršni svet pred laga, da se večina vsote po p redhodnem usk la j e van ju razpored i k r a j e v n i m s k u p n o s t i m .

S r eds t va * za p r i p r a vo in ko­m u n a l n o ure janje zem'jiSČ so p l an i ­rana v višini 10 m i l i j o n o v d inar j ev . N a d o m e s t i l a za upo rabo s tavbnega zemljišča naj b i po pred logu i z ­vršnega sveta v ce l o t i d ob i l a občin­ska k o m u n a l n a skupnos t , r a z l i k o , k i nas ta ja p r i p r o m e t u s s t a v b n i m i zemljišči pa b i n a m e n i l i za nove la -c i jo urbanističnega načrta mesta Trž ič in občine ter za nekatere dru/re urbanistične d o k u m e n t e .

Podražitve v mejah

S k u p n o s t za cene, k i so j o v tržiški občini u s t a n o v i l i marca l a n i , je v o k v i r u svo j ih p r i s t o jnos t i povišala cene v povprečju za 22 ods to tkov . Z njeno odobr i t v i j o se je v oda r ina podražila za 45 ods to tkov , s m e t a r i n a za 15, kanalščina za 122. pogrebne s tor i t ve za 23, tržne s to r i t ve za 20. s tanar ine za 25. oskrba v v r t c u za 17,6 in v d o m u za ostare le za 16,7. mes tn i promet za 40. d i m n i k a r s k e s to r i t ve za 15, k r u h za 14,5 ter s t anovan j ska gradnja za 39.5 od­s t o tka .

Različna rast cen s tor i t ev je posledica upoštevanja de f i c i t a rnos t i s tor i tev , ekonomskega položaja po­samezn ih področij de javnos t i i n vp l i va na življenjske stroške. B i s t v e ­na je ugotov i tev , d a skupne dovol je­ne ras t i cen v tržiški občini l an i n iso presegl i .

T e m s p r e m e m b a m je po t r ebno p r i l a god i t i od lok , k i ga predsedstvo skupščine pred laga v popo ln i o b l i k i , čeprav d r u g i h b i s t v en ih pr i l aga jan j n i . R a z e n te, da za rad i težav pr i d e lu p reneha kon fe renca delegaci j S G P G r a d b i n e c , tozd G r a d b e n a ope ra t i va Trž ič , ter O b r t n o podjet je Trž ič G r a d b i n c i naj b i odslej i m e l i svoje de l ega tsko mesto . O b r t n o podjet je pa b i se združevalo v kon f e renco de legac i j , k jer je p rvo navedeno K o m u n a l n o podjet je Trž ič .

V s e d ruge določbe o d l o k a osta ja­jo , ko t že rečeno, nespremenjene . U s k l a j e n e so le z določbami spre­m e m b i n dopo ln i t e v z a k o n a o vo l i t ­vah in de l eg i ran ju v skupščine.

Z razlastitvijo do poti

Z a z i d a l n i okoliš B -9 v B i s t r i c i je že povsem poz idan z z a s ebn im i s t a n o v a n j s k i m i hišami. G r a d n j a se je začela v šestdesetih l e t i h , nasel je pa še vedno n i m a urejene dovozne ceste, saj z a z i d a l n i načrt n i b i l sprejet n i t i g radnja n i po t eka l a po njegovem o s n u t k u .

V s e dosle j je skupščina občine na osnov i vsako l e tne z a k u p n e pogodbe z l a s tn i co zemljišča le-tega omogo­čila za uporabo . V nu j i po dokončni rešitvi vprašanja je b i l le tos i zde l an in v k ra j e vn i skupnos t i B i s t r i c a t u d i podprt pred log ured i tve cest. T a se d o t i k a delega družbenega in zaseb­nega zemljišča v s k u p n i i zmer i okrog .3834 k v a d r a t n i h me t rov in omogoča takojšnjo ured i tev dovozne ceste, kasneje pa njeno nada l j evan je , t ako d a b i b i l dos top odprt z d v eh oz i ro­m a t r eh s t r a n i , k a r je p o m e m b n o z l as t i z v i d i k a požarne va rnos t i .

P r v i k o r ak k uresničitvi predloga je v sekakor pr idob i t ev zemljišča v družbeno last. K e r dosedanj i pogo­vo r i z l a s t n i k i , vseh je devet , ne dajejo možnosti /a s p o r a z u m e n o d k u p , z a z i d a l n i i .»črt, k i b i b i l l a h k o osnova za spie jet je od l oka o

Er enehan ju la.st/iinske prav ice pa n i i l sprejet, ostaja ed ina pot , k i j o

dopušča zakon o r a z l a s t i t v i i n p r i ­s i l n e m prenosu nepremičnin v druž­ben i l a s t n i n i , ugotov i t ev splošnega interesa za i zgradnjo ceste, ka tere pos led ica je raz las t i t ev p r i z ade t i h l a s t n i k o v zemljišč.

Oplojevanje živali Z b o r k ra j e vn ih s k u p n o s t i in zbor

združenega de la s ta že nov embra l a n i o b r a v n a v a l a osnutek od l oka o načinu op lo jevan ja živali v tržiški občini. P red log , k i zdaj p r iha ja na d n e v n i red, se od o s n u t k a v ničemer ne r a z l i ku j e , saj v r a zp rav i n i b i l o p r i pomb . O d l o k se nanaša na oplo­jevanje goveda, prašičev, kon j in ovac , k i ga v c i l j u vzreje p l emensk ih živali in povečanja živinorejske pro i zvodn je po o rgan i zac i j sk i in s t r o k o v n i p l a t i op rav l j a Ž iv inore j ­sko ve t e r inarsk i zavod Go r en j ske iz K r a n j a .

Letošnji razvoj začrtan P r e d l o g r e so luc i j e o p o l i t i k i u r e sn i čevan j a d r u ž b e n e g a p l a n a t r ž i i k e obč ine v l e tu 1982 se od o s n u t k a r a z l i k u j e v večini pog l av i j , k i so op r ede l j ena z več jo m e r o k o n ­k r e t n o s t i - O k v i r n a os ta j a le u s m e r i t e v i z v o z a n a k o n ­v e r t i b i l n i t r g , saj bo d o k o n č n a i z v o z n o - u v o z n a b i l a n c a p r i l ožena r e so luc i j i po s k l e n j e n e m u s k l a j e v a l n e m p o ­s t o p k u v r epub l i šk i s k u p n o s t i za e k o n o m s k e o d n o s e s tu j ino

Z b o r i skupščine občine Tržič so na novembrsk i seji obravnava l ) osnutek resoluci je o p o l i t i k i uresničevanja družbenega p l a n a občine v letu 1982. J a v n a razprava , k i je t ra ja la do konca le ta . je b i l a zelo široka in k v a l i t e t n a . Posebno i n t e n z i v n a so b i l a usk la j evan ja z o rgan i zac i j ami združenega de la , z l as t i v zvez i z oceno možne rast i indust r i j ske pro­izvodnje in na tej osnov i rast i d ohodka ter vključevanja tržiške indust r i j e v zunan j e t r gov insko menjavo .

P r i p r i p ra v i predloga resoluci je je izvršni svet upošteval večmo pr ipomb, močan prispevek k njeni bogatejši in kvalitetnejši vsebin i pa je da lo tud i usk la jevan je ci l jev in na l o g med goren jsk imi občinami.

B i s t v e n o se ra z l i ku j e pred log od o s n u t k a o poglav ju m a t e r i a l n i h možnosti letošnjega razvo ja , k i m u je da l a svoj pečat /še republiška resoluci ja . T a k o bo dohodek po vrednost i višji p redv idoma za 18 od­s to tkov in bo znašal 2,8 mi l i j a rde d inar jev , medtem ko bo p r imer j a ln i dohodek - prišteta m u je a m o r t i z a c i j a - višji za 22 ods to tkov ter bo dosegel 3,1 mi l i j a rde d inar jev .

S r eds t va za osebne dohodke bodo zaosta ja la za rast jo pr imer ja l ­nega d o h o d k a za osem ods to tkov in bodo v mas i o h r a n i l a raven iz leta 1980. Za s k u p n o porabo reso luc i ja namen ja 18,6 ods to tka več denar ja , brez sredstev inva l i dskopoko jn inskega zavarovan ja ter starostnega zavarovan ja kmetov pa bo v r ednos tna rast skupne porabe višja za 16.5 ods to tka . Se man j , le za 15,6 ods to tka , bo v p r imer jav i z l ansko poras la splošna poraba .

V pog lav ju , k i govor i o e k o n o m s k i h odnos ih s tu j ino , je prav tako prišlo do b i s t v en ih sprememb. N a konve r t i b i l no področje bo tržiško gospodarstvo letos i z voz i l o za na jman j 15 ods to tkov več b laga kot l an i K e r usk la jevanje i z v o zn ih p lanov še ni sk lenjeno, je usmer i tev le okv i rna . K o n k r e t n a i z v o zno -uvo zna b i l a n c a bo priložena reso luci j i kasneje.

N a področju invest ic i j ske de javnos t i reso luc i ja še bol j poudar ja , da imajo prednost p r i naložbah organizac i je združenega dela , k i imajo pr iprav l j ene invest ic i j ske programe in i zpo ln ju je jo sprejeta mer i la . T e so t r e n u t n o le L e p e n k a , B P T in Z l i t . čeprav je seznam v L j u b l j a n s k i b a n k i p r i j a v l j en ih naložb za letos dos t i obsežnejši. S k u p n a načrtovana v lagan ja b i t ako dosegla skora j dve m i l i j a rd i d inar jev .

P r i zapos lovan ju je spremen jana pro jekc i ja možne rast i dodatnega zapos lovan ja . Povečalo se bo največ do 0,5 ods to tka . K e r pa so pr i jav ljene potrebe po k a d r i h večje od reso luc i jske meje. bo pot rebno kad­rovsko b i l anco u s k l a d i t i in ome j i t i zaposlenost predvsem v negospo­d a r s t v u , kjer d o d a t n a zapos l i tev ne bo mogoča brez soglasja pr is to jne komis i j e izvršnega sveta. R e s o l u c i j a tud i poudar ja , da zaposlenost ne bo ras la v adm in i s t r a c i j i , in to v vseh sred inah, ne le v de l ovn ih skup­nos t ih s k u p n i h služb.

V pred log resoluci je je n a novo vključeno poglavje kme t i j s t va in gozdarstva , kjer so p r i ka zane glavne naloge s tega področja. V poglav ju ma lo gospodarstvo in t u r i z e m je upoštevana p r i pomba združenja ob r tn i kov ter ob l i kovane k o n k r e t n e naloge na področju t u r i z m a , pred­vsem v zvez i z us tanov i t v i j o turističnih društev.

D o precejšnjih sp r ememb je prišlo na področju družbenih dejav­nost i . R a z e n n o v i h okv i r o v možne rast i sredstev za s k u p n o porabo -letos bodo dosegla d o b r i h 245,7 m i l i j o n a d inar jev — je glede na težav-nejši položaj n eka t e r i h de javnos t i upoštevana t u d i različna s topn ja rast i . P r ednos t p r i r a zvo ju bodo imele izobraževalna, t e l e snoku l tu rna in k u l t u r n a skupnos t .

P r i s t anovan j sk i de javnos t i reso luc i ja n a novo p r ikazu j e skupno možno število s t a n o v a n j s k i h enot, teh bo 79, ter s pop ravkom, da gre v S p o d n j i P r e s k i za gradnjo enega stolpiča, upošteva pr ipombo delegacije B P T .

N a področju P T T de javnos t i je izvršni svet i zpos tav i l kot pred­nos tno na logo povečanje vozliščne A T C v Tržiču, po u s k l a d i t v i reso­luc i je s p r o g ramom občinske k o m u n a l n e skupnos t i pa je do nekaj dopo ln i t ev prišlo t u d i p r i k o m u n a l n i de javnost i . D o d a t n o je opredel jena gradnja g lavnega kana l i zac i j skega ko l ek to r j a S od Preske do L o k e , gradnja vodovodnega rezervoar ja — raztežilnika za območje C a n k a r j e v e ceste, p r i ces tah pa je izpuščeno nada l j evanje gradnje vpadnice p r i P e k u . L e t o s se za rad i p o m a n j k a n j a denar ja tržiški izvršni svet ne nade ja gradnje h id roe l ek t ra rne LomšČica. K o t obveznost v reso luc i j i nava ja le i zde lavo pro j ek tne dokumentac i j e .

Soustanovitelji arhiva Z a k o n 0 n a r a v n i in k u l t u r n i dedi­

ščini, k i smo ga v S l o ven i j i sprejel i l a n i , med d r u g i m določa, da l ahko več občin skupaj us t anov i a rh i v ter da us tanov i t e l j i uredi jo medsebojne pravice in obveznost i s samouprav ­n i m spo ra zumom.

S sprejet jem a k t a , o u s t a n o v i t v i Zgodov inskega a r h i v a L j u b l j a n a bi torej t ud i skupščina občine Tržič

posta la sous tanov i t e l j i ca , na ka te ro bi po predloženem s a m o u p r a v n e m s p o r a z u m u o medsebo jn ih p rav i cah in obveznos t ih us tanov i t e l j e v pad la naloga, da iz proračunskih sredstev pokr i je 1,6 ods to tka vsote, k i jo a rh i v pot rebuje za vodenje ev idence arh ivskega grad iva in za i zda janje prepisov in po t rd i l na osnov i d o k u ­mentov iz a rh ivskega g rad iva .

Delegati bodo na skupščini spregovorili tudi o kmetijski problematiki. Analizi stanja v tržiški občini se bodo pridružili še predlogi in stališča s petkoi<e problemske konference, ki jo je pripravila občinska kon ferenca socialistične zi<eze.

O L r A S 20 . STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 19 JANUAl 1

Letošnji Smuk karavanških kurirjev je na Pristavo privabil množico tekmo valcev in gledalcev — Foto: S Saje

27. Smuk karavanških kurirjev

B o r b e n i d u h n e b o z a m r l Pristava v JavorniAkem rovtu -

Nad dolino, zavito v meglo, so se za­sneženi bregovi Karavank kopali v zim­skem soncu. Pisana množica mladih in starejftih se je zbrala za domom na Pri­stavi. Smučarski progi, ki sta v bregu čakali na tekmovalce, zastave in zvoki fanfar so naznanjali pomemben dogodek

Minulo nedeljo so organizatorji prire­dili nad Javomiškim rovtom že 27 Smuk karavanških kurirjev. Kot je v pozdravu udeležencem tekmovanja in gostom na-glasil eden dolgoletnih organizatorjev Franc Treven, je ta prireditev topla za hvala partizanskim kurirjem izpod Ka­ravank, predvsem pa spomin na padle kurirje 21. januarja 1945. leta Vse bolj množica prireditev dokazuje, je se dejal, da borbeni duh ne bo zamrl, saj mladi rod vztrajno nadaljuje svetla izročila pretek­losti

Na letošnjem smuku je nastopilo prek 400 smučarjev iz domovine in zamejstva Borci, osnovnošolci in mladinke so tek­movali na 500 metrov dolgi progi Kurir z 11 vraticami. kjer je najboljši čas dosegel Marjan Plavčak iz kranjskogorske os­novne šole. Mladinci, pripadniki TO. •JLA, milice in civilne zaščite, cariniki in rezervni starešine so se pomerili na 1200 metrov dolgi progi Borec s 24 vraticami. kjer je bil najhitrejši teritorialec Dušan Gorišek iz Radovljice

Med razglasitvijo rezultatov tekmo­vanja, svečanosti so se udeležili tudi družbenopolitični delavci iz jeseniške ob­čine in 7 Gorenjske, so najboljšim smu­čarjem podelili medalje, moštvom pa po­kale. Prehodni pokal Kip borca je kot najuspešnejša šola prejela osnovna šola Tone Cufar z Jesenic Posebno priznanje pa so izročili Francu Trevnu r Jesenic v zahvalo za desetletno vodenje organiza­cijskega odbora prireditve.

R E Z U L T A T I - proga Kur i r -učenke do 4. razreda: 1. Godnov (Kri­že) 40,37. 2. Kajdiž (Koroška Bela) 40.58.

Smučarski tečaj na K r vavcu

Cerklje - Športno društvo Krvavec Cerklje tudi letos organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na Krvavcu od 15. do 19 februarja. Zbor tečajnikov bo oh 13, uri pri spodnji postaji žičnice na Krvavec. O n a tečaja je 1700.00 dinarjev. Podrobne informacije in prijave so možne pri Petru Slatnarju na telefonsko številko (064' 42-087 do vključno 29. januarja

J . Kuhar

Pokal Kranjske gore v Avstr i jo

Kranjska gora - Na drsališču Za-gmajnica v Kranjski gori je bil medna­rodni turnir v kegljanju na ledu za pre­hodni pokal Kranjske gore. Kranjskogor-ci so bili organizatorji turnirja, na ka­terem je sodelovalo 14 moštev iz Bleda, •-'esenic, Rateč. Kranjske gore in iz so­sednje Avstrije. Zaradi mraza in sneženja igralni pogoji niso bili najboljši. Zmagala je ekipa DAB iz Beljaka pred jeseniškima moštvoma Murka in Krivec.

Ruša

Od četrtka do nedelje v Nemi l jah prvenstvo S R S

Kranj — Letošnje prvenstvo Slo­venije v smučarskih tek ih bo od če­trtka do nedelje na tekaških terenih v Nemi l jah, kjer so v teh dneh izredno dobri pogoji za treninge in tekmova­nja. Tekmovanje bo v organizaciji kranjskega Tr ig lava. V četrtek ob 14.30 bodo tekmoval i člani na 30 km, starejši mladinci pa na 10 km. V soboto dopoldne ho start ob 9. uri . Člani bodo tek l i na 15 km, starejši mladinci na enako dolgi progi, mlajši mladinci na 8 km, članice na 10 km in starejše in mlajše mladinke na 5 km. V nedeljo ob 9. ur i bo start štefet in solo tek za članice na 5 km. Organizatorju so se pri javi l i vsi najboljši tekmovalci in se prav zaradi tega obeta dokaj kval i tetno in zanimivo tekmovanje ob koncu tega vikenda.

8. Stražišar (Mojstrana) 42,10: učenci do 4. razreda: 1 Dolžan (Kranjska gora) 35.94. 2 Pesjak (Jesenice - T. Cufar) 35,98. 3. Koblar (Jesenice - T. Cufar) 36,18: učenke do 8. razreda: 1. Bernard J<or. Bela) 35.72. 2. Robič (Jesenice - T . Cufar) ,36.58, 3. Stritih (Tržič - heroja Grajzerja) 36,60; učenci do 8. razreda: 1. Plavčak (Kranjska gora) 32,41, 2. Pod lipnik (Kor Bela) 32,77, 8. Koblar (Je­senice - T. Cufar) 32,90: ekipno: 1. OŠ T C u f a r (Jesenice 3:38,52, 2. OS heroj Grajzer (Tržič) 3:41,69, 3. OS Jeseniško bohinjski odred (Kranjska gora) 3:45,91: mladinke: 1. Kejžar (Spanov vrh) 35,19. 2. Vesek (gimnazija Jesenice) 35,71, 3. Veskovič (Spanov vrh) 35,72: ekipno: 1. aktiv OO ZSM Spanov vrh: 1:10,91, 2. OO ZSMS gimnazija Jesenice 1:13,89. 3. OO ZSMS Hrušica 1:15,89: borci: 1. Gašpe-rin (Kranjska gora) 34,29, 2. I.ukane (Tržič) 34,31. 3. Smolej (Žirovnica) 34,63: ekipno: 1. OO ZZB NOV Tržič 1:11,46, 2 0 0 ZZB NOV Kranj 1:14.38. 3. KO ZZB NOV Javornik-Kor. Bela 1:17,10; proga Borec — mladinci: 1. Kovač (Žirovnica) 1:09,87. 2. Pire (Spanov vrh) 1:10,92, 3. Peternel (ŽIC Jesenice 1:12.12; ekipno: 1 1 aktiv OO ZSMS Zgoša 3:45.25, 2. OO ZSMS ŽIC Jesenice 3:46.01. 3. aktiv OO ZSMS Javomiški rov t 3:46,64; enote TO , J L A , ZRV8 : 1 Gorišek (TO Radovljica) 1:08,47, 2. Pogačnik (TO Radovljica) 1:08,88, 3. Pesjak (TO Jesenice) 1:10,23; ekipno: 1 T O Radovljica 3:29.63, 2. T O Jesenice 1 3:35,41. 3 T O Jesenice 3:44,08; moštva milice, carine in civilne zašči­te: 1. Kolenc (PM Jesenice) 1:09,97, 2 Kotnik (carinarnica Jesenice) 1:10,64, 3. Stare (CZ Blejska Dobrava) 1:10,90: ekipno: 1. CZ Blejska Dobrava 2:22,64. 2. CZ Hrušica 2:27.01. 3 Carinarnica Je­senice 2:27.78.

S. Saje

Smučarski skoki Po prvem kolu vodita Tr ig lav in £mid

BE8NICA — V organizaciji smučar­skega kluba Triglav je bilo v nedeljo prvo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih za mlajše pionirje za pokal Cockte Ob rekordni udeležbi, saj je nastopilo kar 65 tekmovalcev iz 14 klubov, je zanesljivo zmagal loško Smid iz Mojstrane. V ekip­ni konkurenci pa je bil najboljši kranjski Triglav, ki je zbral 32 točk, druga je Mojstrana 25. tretje mesto pa si delita Ilirija in Titovo Velenje s po 20 točkami

Rezultati: 1. Smid (Mojstrana) 201,0 (22. 23). 2 Strehar (Ilirija) 187,0 (20,5. 22). 3. Lipar (Triglav) 184.0 <19.5, 21). 4. Puš-nik (Titovo Velenje), 5. Martinčič (Men­geš) in Kotnik (Mislinia), 7. Dobnikar (Triglav), 8 Tamše (T. Velenje), 9. Gaš-perin (Žirovnica), 11. Remic (Triglav) in Kaltenekar (Žirovnica). 14. G. Rančigaj in Z. Kešar (Triglav), 18. M. Rančigaj in Jagodic (Triglav) itd

J . Javornik 9TIRN T R E T J I V Z A H O M C U

Zahomec - Na tradicionalnem med­narodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Zahomcu v Avstriji so letos nastopili tudi skakalci iz Kranja, Tržiča, Jesenic in Ljubljane. V konkurenci mladincev je zmagal domačin Erath. Na odlično tretje mesto pa se je uvrstil Kranjčan Janez Stirn. Uvrstitve ostalih gorenjskih skakalcev: 8. Žabkar (Tržič). 11. Melin (Triglav), 14. Grvala (Jesenice). 17. Dolenc (Triglav). 20. Skrjanc (Tri­glav). S P R E M E M B E V K O L E D A R J U SZ8

Kranj — Zaradi neugodnih snežnih razmer v posameznih krajih Slovenije je bilo že nekaj tekem republiškega kole­darja preloženih. V decembru sta odpadli dve tekmi za člane in ena za starejše mladince. Zaostala tekma, ki bi morala biti v Planici 6. decembra, bo na sporedu prihodnjo nedeljo, 24. januarja, prav tako v Planici in v organizaciji Občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice. Tekmovanja članov za prvenstvo SRS pa je preloženo na 27. februar (žiri). V Zireh pa bo v nedeljo meddruštveno tekmovanje za starejše in mlajše pionirje za pokal Alpine

Po koledarju pa so prihodnji vikend na sporedu še naslednja tekmovanja za pokal Cockte: v soboto bo v Ljubljani tekmovanje za mlajše cicibane, v Beanici v nedeljo dopoldne tekmovanje za starej­še cicibane, v Sebenjah pa je na »noredu tekmovanje za mlajše mladince. j j

Radovljiške sindikalne igre

Pr iznanja najboljšim

Radovljica — Vsakoletno zaključno prireditev radovljiških sindikalnih iger bo priredil občinski svet Zveze sindikatov Radovljica v petek, 22. januarja v izobra­ževalnem sindikalnem centru v Radov­ljici. Najboljšim posameznikom in mo­štvom bodo podelili nagrade, pokale in priznanja.

Poročilo komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pove, da je bilo lani organiziranih 14 tekmovanj, na katerih je sodelovalo 3043 članov osnovnih sindikalnih organizacij, od tega 600 žensk. V tekmovanja se je vključevale) 106 osnovnih organizacij sindikata. Ne­katera dražja in manj množična tekmo­vanja so lani v radovljiški občini opustili. Za letos načrtujejo tekmovanja v devetih panogah, ki so bile v preteklih letih naj­bolj množične. Bodo v prostem času. predvsem pa v sobotah in nedeljah.

Največje zanimanje je lani vladalo za kegljanje, smučanje, streljanje in pla­vanje, presenetljivo malo pa za tekmo­vanja v krosu in šahu. V tekmovanju žensk so bile v vseh panogah zmagovalke članice osnovnih organizacij sindikata Elana iz Begunj, sledijo Iskra Lipnica. Iskra Otoče. Lip Bled, Veriga Lesce itd. Pri moških pa so imeli največ uspeha tekmovalci leske Verige pred Elanom. Iskro Otoče, Lipom z Bleda, Obrtnim združenjem Radovljica itd. V skupni uvrstitvi so bile najuspešnejše sindikalne organizacije Verige, Elana, Iskre Otoče. LIP Bled. Iskre Lipnica. Obrtnega zdru­ženja itd.

J R.

/ G O R E N J S K I KRAJI IN LJUDJE

Šola smučanja na K r v a v c u Sola. smučanja Krvavec dela ž,e ne­

kaj let in tudi letos so pr ipravi l i pester zimski program. Ver jetno bo za smu­čarje najzanimivejši popoldanski smu­čarski tečaj. T ra ja od ponedeljka do petka, organizirali pa so ga v času od 12.30 do 16.30. Ob koncu tečaja bodo tečajniki preizkusi l i svoje znanje med

vratci ali pa se potegovali za eno izmed odličij Tes ta intemat ional . C e n a pake­ta, v katerega so vključeni petdnevna karta za ves žičničarski s istem na K r ­vavcu, štiri ure učenja na dan in tek­movanje stane 1.290 dinarjev. Skup ine al i posamezniki se lahko prijavijo v Turistični poslovalnici A lpe tour v ho­telu Creina.

D. K.

Cerkl janski tek bo 14. februarja

Cerklje - Zaradi močne odjuge, ki je v dneh pred novoletnimi prazniki zajela kraje v tem delu Gorenjske, je Športno društvo Krvavec Cerklje preložilo 3. cer­kljanski množični smučarski tek »Go­renjskega odreda« pod pokroviteljstvom DO Delta in sopokroviteljev Aerodrom Ljubljana. Jelovica Šk.Loka in CP Glas na 14. februar letos s startom ob 10. uri v Cerkljah. Tek ima manifestativen pomen obujati tradicije NOB. Do sedaj je bi.o prijavljenih v devetih kategorijah 1200 udeležencev na 7 in 25 km dolgih smuči­nah Najstarejši prijavljeni udeleženec teka v Cerkljah je 69-letni Karel Jelene iz Dražgoš, najmlajši udeleženec pa 6-letni Boštjan Kos iz Ljubljane.

Organizator. Športno društvo Krvavec Cerklje, bo sprejemal predprijave za od­rasle po 100 dinarjev vse ao ponedeljka, 8. februarja, za pionirje pa po 40 dinarjev Na dan teka bo štartnina 150 oziroma 50 dinarjev za pionirje. Cerkljanski tek na 25 km se bo štel za akcijo Medalja vzdrž­ljivosti, ženski tek na 25 km pa še z.a akcijo »Korenina.«

J . Kuhar

Lokostrelstvo Podržaj zmagal z državnim rekordom

L J U B L J A N A - V organizaciji L K Jugobanka iz Ljubljane je bilo prvo letošnje lokostrelsko tekmovanje. Na državnem prvenstvu lokostrelcev v disci­plini instinktivnega streljanja in v disci­plini »compound« je nastopilo nad osem­deset najboljših jugoslovanskih tekmo­valcev in tekmovalk.

Za začetek letošnje dvoranske loko­strelske sezone so bili doseženi odlični izidi. Tekmovalec L K Exoterm iz Kranja Marjan Podržaj je v disciplini instinktivnega streljanja- s 456 krogi postal državni prvak in s tem izidom je izenačil državni rekord. Sicer so b i l i člani Exoterma odlični tudi v ekipnem delu prvenstva. Zmagali so namreč v prostem slogu, v instinktivnem pa so b i l i drugi. Lep uspeh so dosegli tudi lokostrelci Kamnika, ki so dosegli nekaj odličnih uvrstitev.

Rezultati - proeti slog - 1 Marjan Podržaj (Exoterm) 456, 2. Podgornik (Jugobanka) 433. 3. Klem (Muta) 431. instinktivno — »compaurde — 1. Rogelj (Jugobanka) 450 (državni rekord). 2. Repič (Kamnik) 433, 3. Tomkiewiz (Koseze) 400, instinktivno - 1. Letnar (Kamnik) 493. 2. Bezeg 490, 3. Merhar (oba Postojna) 479. mladinci - in ­stinktivno — 1. Andrejka (Kamnik) 437, 2. Gluhar (Exoterm) 420, 3. Kristan (Postojna) 335. za jugoslovanski pokal - člani - 1 Matkovič (Koka) 571, 2 Marko Podržaj <Exoterm) 567 . 3. Ploj (Maribor) 555, mladinci - 1. Lukan (Exoterm) 542, 2. Desnica (Kamnik) 542. 3. Vižintin (Gorica) 463.

-dh

Z l a t a p o r o k a P e l k o v i h v K o k r š k e m logu — Preteklo so/** Jožica in Rudi Pelko po petdesetih letih skupnega življenja sperj

»da« pred kranjskim matičarjem. Dolga so bila ta leta, pa (

kratka. Sploh ne vem, kdaj so minila, pravi mama. Pri sedemo, je vnela ljubezen, ko se je Rudi pri Koželju na Primskovem krojača in včasih stopil tudi do Mežnarjeve gostilne, kjer » j j »gor rasla«. Dvaintridesetega sta se vzela. Takrat je Jožica c Jugočeški in nazadnje pri Prahu, Rudi, pa je kmalu ostal brez 1936. vzel svojo obrt. Težko je bilo. Denarja ni bilo, dela ne. moral ljudi, da so ti prinesli v delo. Toda kljub temu so bdi lepi časi. Prihajali so otroci. Pet se jima jih je rodilo. Štirje so ob vsakem posebej sta bila srečna. Vesela sta jih danes, ker vi sta jih vzgojila v poštenju, da so pridni, da se imajo lepo. Vse pravi mama, samo da so otroci srečni. Prepričana je, da je b vredno to, da je bila ves čas ob njih. Kljub temu da je očetu pom, pri šivanju vse dni in noči, so bili skupaj. Najhuje je bilo takratni mama, ko očeta ni bilo doma. Ko so ga jemale orožne vaje pa Celo leto je bil v taborišču, nazadnje pa v Šlandrovi brigadi. *\ sta prešivala za partizane! Dva brata je imel Rudi v Kokrškem £ in redno zvezo z njima. Pred petnajstimi leti je oče odložil šiveAj zdaj dela na kranjski tržnici, da nabere še tistih nekaj let^foAj nine. Le še nekaj mesecev, potem bo ostal doma. Sedem v$L imata, dobre snahe in zete. Zdaj jima bo, če bo zdravje. re»4>ir^ V življenju. D. Dolenc

G o r e n j c i v l i g a š k i h t e k m o v a n j i h

KOŠARKA - Žensko moštvo kranjske Save, ki nastopa v drugi zvezni ligi, je tokrat igralo doma in po dobri igri pre­magalo moštvo Murse iz Osijeka. Ta zmaga jih je še bolj učvrstila na odličnem tretjem mestu. V tej ligi nastopajo tudi košarkarice žirovske Alpine. Čeprav so igrale doma, so izgubile z Jedinstvom. V ženski republiški ligi so JeseniČanke go­stovale pri Rogaški in tekmo so domačin­ke dobile. Košarkarji Triglava so v tem kolu republiške moške lige gostovali v Kočevju. Triglavani so bili boljši.

Izidi: ženske - Sava : Mursa 69:65 (27:42), Alpina : Jedinstvo 67:71 (41:42), Rogaška : Jesenice 77:66 (41:28), moški - Kočevje : Triglav 85:110 (32:52).

Par i prihodnjega kola - ženske: Marles : Sava, Ilirija : Alpina, Jesenice : Maribor, moški Comet : Triglav.

H O K E J — V dvajsetem kolu prve zvezne hokejske lige so bili spet doseženi

Nogomet

pričakovani izidi. Olimpij« j« i

Eremagala Cinkarno Celje, mJ i pa so dobili Jeseničani V^'

hrvaški ligi so za presenečen^ hokejisti Bleda, ki so v ZigrtV Mladostjo, medtem ko je lu nj V že med tednom v Sisku oavo»iv v igri z Ino.

Izidi — Kranjska gora j (2:4, 1:5, 0:7). Olimpija C 8:3 (2:0, 1:1. 5:2). Crven« Medveščak 9:3 (1:2. 3:0 5 Jj Partizan 2:5 (1:2, 1:2, O n ' Mladost : Bled 3:5 (1:3 o 1 Triglav 2:4 (1:0, 1:2,0:2).

Pari prihodnjega kola gora : Spartak, Medveščak Olimpija : Crvena zvezda Cinkarna Celje, S H N L i Tivoli, Bled : Stavbar. Ina Vi

Vabl jen i na turn i r v malem nogometu Kranj — Z T K O Kranj razpisuje prija­

ve za III. zimski že tradicionalni turnir v malem nogometu Kranj 82. Turnir se bo pričel 30. 1. 1982 in bo predvidoma trajal do marca v športni dvorani na Planini. Tekme se bodo igrale v sobotah in ne­deljah. Prijave sprejemajo na Z T K O Kranj, Staneta Žagarja 27 najkasneje do srede 27. januarja dopoldne. Telefonskih prijav se ne sprejema. Ob prijavi je po­trebno vplačati za vsako ekipo po 800 din.

Na turnirju lahko nastopijo registri­rani in neregistrirani igralci. Zanimivost tretjega turnirja je v tem, da bosta nasto­pili dve skupini in sicer lahko v A skupini nastopajo vsi igralci, ker ni starostne omejitve, v B skupini pa lahko nastopijo igralci rojeni 1949 leta in starejši ter en igralec mlajši od zgoraj navedene letnice. Igra se v enotnih oblačilih in športnih copatah. Za eno ekipo je mogoče prijaviti

Svetovni a lpski poka l Jugoslovani tokrat brez točk

K I T Z B U H E L - .Šved Ingemar Sten-mark je tokrat v avstrijskem smučarskem središču slavil- svojo petinšestdeseto zmago, odkar nastopa v svetovnem poka­lu. Svoje tekmece je tokrat v Kitzbuhlu povsem »povozil«, saj je drugouvrščenega Phila Manreja prehitel za 3,16 sekunde. Našim tokrat ni šlo najbolje. Križaj, ki je v prvem nastopu dosegel šesti najboljši čas, je bil zaradi napake diskvalificiran. Enaka usoda je v tem prvem nastopu doletela tudi Franka, Petroviča in Podbo­ja

Solidna sta bila le Strel, ki je s sedem­najstim mestom dosegel najboljšo le­tošnjo slalomsko uvrstitev, Cerkovnik je bil dvajseti, medtem ko drugega nastopa ni končal Kuralt. Torej slabši uspeh kot smo pričakovali od naše osnierice.

Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 1:42,64, 2. Ph. Mahre 1:45,80, 3. S. Mahre (oba ZDA) in De Chiesa (Italija) 1:46,76, 5. Fjallberg (Švedska) 1:47,46, 17. Strel 1:50,18, 20. Cerkovnik (oba Jugoslavija) 1:50,54.

Moška karavana je takoj po tekmi odpotovala v Švico, kjer iih že danes čaka veleslalomski nastop, dekleta pa bodo jutri, v sredo, vozila v Badgasteinu sla­lom.

-dh

15 igralcev. Igralec lahko turnirju samo za eno ekipJA parov bo že v sredo 27. januar'« sobi dvorane na Planini ob if razporede pa bo mogoče dob»' telefonu ali pa na oglasni desk dvorane.

Igralo se bo po pokalnem h kipa ki izgubi, izpade iz ^ tekmovanja. Zmagovalec preJmt" komplet dresov. drugouvriy!i pokal in nogometno žogo, trenj pa pokale v obeh skupinah. 1

Smučarski teki Ca rman najboljši tud i v Nemi l jah

Nemilje- N a tradicionah« društvenem tekmovanju telutfe^ ničev memorial , k i ga j « oigi' l jubljanska Ol impi ja , je nastopijaV 200 tekačev in tekačic iz 14 ji, V klubov. K l u b okrnjeni kooWi> bilo tekmovanje dokaj ranimivoAv tetno. M e d člani je zmagal Iv« |v ki služi vojaški rok in iz tebi* Ar niza zmage. V mlajših htV so dosegli nekaj dobrih umweAV valci kranjskega Triglav«. K.V Ihana, Hoč in Do la . \V

Rezu l ta t i - člani: 1. CaimV Kranj ) . 2. Pok l iukar (Gorj>, 3 J (Gorje), 4. Jelene (Trigiavi vi (Gone), 6. Kopač (Tngkv) V mladinci : 1. Sušnik (Kamnik). i \ * šek (Olimpija). 3. Ceanik aUV Smoln ikar (Kamnik ) , 5. KlemenA nik); mlajši mladinci : 1. Slabu*! 2. Povirk (Ihan), 3. Flere (Doli; A

Kionirj i : 1. Klemenčič (TrifJivV Kosmač (Gorje); mlajši pion&u A

nar (Triglav) 3. KoGnan M starejše mladinke: 1. SmobiibrV n i k ) . . . 3. Krničar (Triglav). 4 § (Triglav); mlajše mladinke: 1 ff ( I h a n ) . . . 4. Bertoncelj (TrigU pionirke: 1. K l ine (Hoče), (Triglav) 3. M l i n a r (Rateče); 1 nirke: 1. Hočevar (Triglav), i (B. Bistr ica) . 3. Markel j (Ri\\

1

TOREK. 19 . JANUARJA 1982 KRONIKA .21 .STRAN G L A S

N a mejnem prehodu v Ratečah

V I t a l i j i k u p u j e m o p r e d v s e m k a v o N a m e j n e m p r e h o d u v Ra tečah p r av i j o , d a je na jveč u v o z a k a v e i n z a r a d i nje tud i na j več p r e k r š k o v - T i h o t a p i j o tedaj, k o je n a j v e č p r o m e t a

'I

Rateče - N a k u p o v a l n a mrz l i c a J u g o s l o v a n o v , k i HO pred let i t ako množ i čno k u p o v a l i potrebne in n e p o t r e b n e reči v sosednji I ta l i j i , počasi , a v z t r a jno po jen j u je. M e d ­t e m k o se pred let i ka r niamo mog l i od loč i t i , d a b i k u p i l i b lu zo a l i obleko d o m a . je danes obra tno : de loma z a r a d i nase konfekci je , k i stopa v k o r a k r modo . de lno zato. ker varčne je ob rnemo vsak denar in delno t u d i zato. ker so pos ta l i carinski p redp is i nepr imerno strožji.

Danes poleg 1.500 d inar j ev le tno l ahko v sakokra t odnesemo v I ta l i jo le 200 d ina r j e v in n a k u p i m o blaga za ustrezno p ro t i v rednos t . V s e k a k o r premalo, d a b i se n a m sp loh splačalo obiskati trbiške trgovine. Za vse »presežke«, k i j i h bodo c a r i n i k i ugo­tovi l i , b o m o plačali ca r ino .

Obiskal i smo medna rodn i me jn i prehod v Ratačah in se pogovar ja l i s car in ik i o t em. k a k o ocenjuje jo promet in najpogostejše prekrške na meji

» Z a mednarodn i mejni prehod R a t e č e je značilen precejšen ma l oobme jn i promet,« ie de ja l v o d j a i zmene J o t e M a n i e k , zapo­slen pe tna js t let p r i C a r i n a r n i c i Jesenice »Za ta prehod je znano, d a j e ve l iko Ratečanov dvolast -n i k o v , k i imajo potne l ist ine po v i d e m s k e n i sporazumu. Vse te vel ja jo do območja Gozd Mar ­t u l j k a in tako vsak lastnik l ahko p r i n e s e mesečno za S . t f t d inar ­j e v neocsr injenega blaga. Ve l i ko p r o m e t a je na našem prehodu z las t i poleti , ko prihajajo v nato d r t a v o tujci • p r iko l i cami .

Ocenjujemo, da ie t lo v Italijo m a n j na t ih državljanov te lan i , p o sprejemu nov ih ca r in sk ih predtotsov. P romet torej neko l iko u p a d a , večji pa je pozimi zarsdi t i s t i h gostov v K r an j sk i gor i , k i ae med dopustom odpeljejo v T r b i t po nakup ih .

M e d najbolj pogost imi uvoz­n i m i a r t i k l i i n obenem p rek r tk i je danes kava . Nekater i potn ik i ae ue držijo predpisov in j o hoče jo uvozit i v večjih količi­n a h . Z njo se najbrž da tudi na jbo l j zasluzit i .

Z a večino blaga veljajo ca r in ­ske dajatve v v i t i n i oko l i 40 od ­s t o t k o v , od te car inske stopnje p e so večja a l i man j i a odstopa­n ja . Večje car inske dajatve v e ­l ja jo za cigarete, kavo , ž gane

pijače, manjše car inske dajatve pa ns pr imer za bojlerje, otroške vozičke, čevlje, kavbojke, riž, mehčslce.

M a r k o Plečnik je pr i C a r i n a r n i c i Jesenice zaposlen dve l e t i : »Na mej­nem prehodu v Ratečah je tako kot drugod gneča ob p r a z n i k i h , ko so tud i po dve a l i t r i vs topne ko lone . Zd i pa se m i , da naši p o t n i k i man j hodi jo po i t a l i j ansk ih t r gov inah . Se vedno kupuje jo največ kavo , m a n ­dar ine , pomaranče, riž. tud i kav­bojke ter seveda av t omob i l ske dele, b l a tn ike , bojlerje, vent i l e opremo za kopa ln ice . T iho tap l j en j e ? T i s t i , k i hočejo t i ho t ap i t i , si najraje izberejo p razn ike , ko je na me jnem prehodu ve l iko p rometa , ker mis l i j o , d a se bodo tako laže i z m u z n i l i . Zda j . po nov ih predp is ih , je tud i več car in j en ja , saj vrednost b laga ne sme preseči 200 dinarjev.«

6enin Sad iku je dvana js t let zaposlen pr i jeseniški C a r i n a r n i c i . S svojo izkušenostjo iz je pred let i odk r i l t i ho tapca v s tarem merce-desu, k i je poskušal prek mejnega

frehoda Podkoren uvoz i t i ve l ike občine z l a t a . V e m , d a si t i s t i , k i želijo t iho­

t ap i t i , najraje izberejo večje mejne

Crehode in čas, ko so precejšnje olone. D a postaneš pozoren , moraš

ime t i izkušnje večletnega de la . O d

Erimera do p r imera je različno, aj pritegne tvojo pozornost . Teda j !

ko smo na mejnem p r e h o d u v P o d k o r e n u odk r i l i večje količine z l a t i h i zde lkov , se m i je vozn ik zdel suml j i v zato , ker je b i l sam in brez prt l jage, le z m a j h n i m kovčkom na zadnjem sedežu.«

Pijan pretepal bivšo ženo

M

R o k a je ponu jena , samo zgrab i t i j e t reba , pa se bo koma j 30- letni

R morda le rešil po t i . k i ga je dolgo vodila le nav zdo l , v osebni p r o p a d , družinsko po l omi j o in navz­križje z z a k o n i . I zhod torej je. samo vztrajnosti je t reba. T a k o nadal je­vati ni b i l o več mogoče. D o l g o t r a j n o pitje je r a z m e r o m a še mladega zidarja načelo t ako te lesno kot du ­ševno. Socialno propadanje je b i lo prav tako več kot očitno. Z a k o n s k a sreča n i trajala n i t i t r i l e ta . v t em času se je rodil t ud i sin, saj je b i l o ženi čez g lavo moževega p i j an ­čevanja in nasilnosti, k a d a r je b i l pijan. Vendar razveza n i bila rešitev, asi sta ostala Se vedno skupa j v eno-aobnem stanovanju, v s k u p n i poste­l j i , med njima pa otrok. Ponoči se je vračal največkrat pijan in se s pestmi lotil žene. tako da je I I I C K O -

l i k ok ra t prišla na delo vsa v modr i ­cah . T r i leta takega f o rma lno razve­zanega zakona so najbo l j p r i zade la zdaj šestletnega s ina , pričo očeto­vega nas i l ja nad mater jo .

Zena je pr i j av i l a miličnikom, da j o je mož pretepel . P o z n a l i so ga že o d prej , saj se v p i j anos t i n i nas i lno obnašal le doma . Miličniki so nap i ­sa l i ovadbo zarad i nasilniškega ob­našanja in pred k r a t k i m je b i l obsojen na šest mesecev zapora , razen tega pa je sodišče odred i lo tud i obvezno zdrav l jenje zoper a lkoho ­l i z em. K e r je nan j p r i s t a l je to upanje , da se bo vendar le rešil. Se posebej, ker b i se spet zelo rad po­novno poročil z bivšo ženo; t u d i ona je za to, saj je poveda la , da je njen mož v redu človek, k a d a r je trezen.

L . M .

S

M a m l j i v a t u j a l a s t n i n a

. t i ?

$ 4

i

K r a n j - N e d a v n o so de lavc i U p r a v e za no t ran je zadeve G o r e n j ­ske i z s l ed i l i v l o m i l c a , k i ga je zami ­kala tu j a l a s t n i n a v dveh s tanovan j ­skih hitah na G o r e n j s k e m . G r e za V i n k a Lepe j a , starega 23 let, d o m a iz Spodnje Go r i c e p r i M a r i b o r u , k i je d e c e m b r a v l o m i l v s t anovan j sk i hiši v I^escsh i n v K r a n j u . K o je skušal na J e s e n i c a h že v tretje na svoj preizkušeni način skoz i k l e tno okno

fi r i t i v tu j o hišo. so ga za l o t i l i m i -ičniki

V i n k o Lepe j je b i l za rad i vel ike t a t v i n e pred časom že ka znovan . D o n e d a v n e g a je b i l na pres ta jan ju k a z n i na G o l e m o t o k u , od koder pa s o ga po le tu d n i ob k o n c u novembra l a n i pogojno odpus t i l i V e n d a r je kaj h i t r o začel po s tarem. P rvega k a z n i ­v e g a podviga se je l o t i l 10. decembra l a n i v L e s c a h , kjer je v l o m i l v hišo J u l i j a T o r k a r j a . V a n j o je prišel skoz i k l e t n o okno , t ako da je razb i l s teklo , v z ak l en j eno pritličje pa se je prebi l s s ek i r o , k i jo je našel v k l e t i . P r i T o r k a r j e v i h t i s t ik ra t n i b i l o n ikogar

doma, pa je imel v l omi l ec priložnost odnest i t is to , ka r se m u je zdelo največ vredno. P r i l a s t i l si je 3500 d inar jev in vrs to d r o b n i h predme­tov, med n j i m i okrasen vžigalnik, verižico s knžcem. poročni p rs tan in dragocen p r s tan iz belega z l a ta z b r i l j an t i . S k u p n a vrednost ukrade­nega je ocenjena na 20.000 d inar jev .

Nas l edn je dopo ldne je Lepe j prav tako skoz i k l e tno okno vd r l v hišo Miloša J o c i f a na D e l a v s k i cest i v K r a n j u . T a m je vzel najprej v p r i ­tličju 5000 d inar jev , v gorn j ih pro­s to r ih je našel še 6000 d inar jev , po tem pa je m i r n o odšel skoz i pr i ­tlično okno .

Lepe j , je torej oba oškodovanca prikrajšal za več kot 30.000 dinarjev in j i h p r idno zaprav l j a l po gorenj­sk ih ho te l ih , nak i t pa proda l a l i

Eodar i l p r i j a t e l j i cam na R e k i . K o t aže, eno le tna kazen n i zalegla

O njegovi nada l jn j i usodi bo odlo­čalo javno tožilstvo.

D. Ž.

Na mejnem prehodu v Ratečah oh sobotah ni večjih ko lon nat ih avtomobi lov , kar je po svoje tudi prav. Mil i jone in milijone d inar ­jev smo že »znosili« v itali janske trgovine in kupova l i najslabšo robo za drage denarje, pr i tem pa bi l i nemalokrat deležni zaniče­vanja in posmeha. Zdaj postaja očitno, da zaradi manj denarja, slabše menjave, pa tudi zaradi več ponosa ne kupujemo vsega po vrst i ; le tisto, česar doma res­nično ne moremo dobit i . Več ali manj so — in prav je tako — min i l i časi, ko smo puščali v b lagajnah na mili jone in mili jo­ne dinarjev . . . . D . K u r a l t

Padel z odra

Skorja L o k a - V škofjeloški T e r m i k i , v ob ra tu za prede lavo ter-vo la , se je pr i de lu na o zkem in ne zava rovanem odru v soboto, 16. j a n u a r j a , ponesrečil de lavec D r a -

K K u s t e c , s ta r 22 let, iz M e d v o d , - ta je v d rugem nads top ju obra ta

s t a l na od ru , nare jenem iz 30 c en t ime t r o v široke deske, postav­l jene na s to ja la , da b i odv i l ka l o r i ­meter . M e d de lom m u je ver jetno spodlete l ključ, i zgub i l je ravnotežje in pade l v šest met rov globok jašek. P n padcu je u t rpe l težje poškodbe, za to so ga odpe l ja l i v Klinični center v L j u b l j a n o .

Nezgodi smučarjev

Sor iška p l a n i n a — V soboto. 16. j a n u a r j a , sta se k m a l u po dva­na js t i u r i n a smučišču Soriške p la ­n ine zgodi l i dve nezgodi . Na jpre j se je huje poškodovala F r a n c k a R u p a r , s ta ra 30 let, d o m a iz Škofje Loke . R u p a r j e v a je namreč smučala tako , da je s t a l a na moževih smučeh t ik za n j i m . P r i spodnj i vlečnici je pad la in si z l o m i l a nogo.

N a smučišču zgornje vlečnice pa je koma j po l ure za Rupar j e vo nesrečno padel še 24- le tn i M i h a Uršič, d o m a v S p o d n j i h G a m e l j n a h . K e r je imel premočno pr i t r jene va rnos tne vez i , se te p r i padcu niso odpele in si je za rad i tega z l om i l obe nogi nad smučarskim čevljem. Oba ponesrečenca so prepe l ja l i v Klinični center.

Pogrešenec živ in zdrav

K r v a v e c — K o n e c tedna je Ivo V r h o v e c iz L jub l j ane miličnike od­d e l k a m i l i c e v C e r k l j a h obvest i l , da že šest d n i pogreša pr i ja te l j a Jane z a Gabrovška, starega 66 let, iz L j u b ­l jane, k i se je b i l nas t an i l v v ikend hišici, last F r a n c a G r i l c a z Ambroža pod K r v a v c e m . Gabrovšek je odte l z d o m a pre t ek l i petek, 8 j anua r j a , in se vse do m i n u l e nedelje n i oglasi l p r i s o r o d n i k i h a l i z n a n c i h , v ne­del jo , 17. j a n u a r j a , so miličniki z d v e m a l a v i n s k i m a psoma i n s k u p i n a reševalcev pre i ska l i obsežno območ-e K r v a v c a , a pogrešanega niso od­rih. Nič čudnega, ka j t i Gabrovšek

se je ves čas živ m zdrav zadrževal v M e d v o d a h , od koder b i najbližje prav l a h k o obvest i l , da je z n j i m vse v redu.

D . Z.

t

Ukradli smuči

Kran j ska gora - Prejšnji teden sta E d u Vese lku iz L jub l j ane , k i je v četrtek smučal v K r a n j s k i gori , iz nezaklenjenega a v t omob i l a , park i ra ­nega pr i gostišču »Jasna«, i zg in i la d va para smuči, skupa j s p a l i c a m i , vredna 6.000 d inar jev . Za n e z n a n i m s tor i l cem še poizvedujejo, l a s t n i k u pa ma lo več prev idnost i tud i ne b i b i lo odveč.

Krvavec — Ob koncu tedna je gorska reševalna služba na Krvavcu pripravUa dvodnevni tečaj praktične vožnje z reševalnim čolnom. Udeležilo se ga je 35 članov gorske reševalne službe, zlasti mlajših, ki v vožnji z akijem še niso izurjeni. Na tečaju so pregledali tudi opremo in ocenili splošno varnost na smučiščih ter ugotovili, da je oboje letos na dovolj visftki ravni. — Foto: D. Zlebir

I z l e t a v l e t o

v a r n e j š i K r v a v e c K r v a v e c s p a d a m e d najbol je o p r e m l j e n a in z a v a r o v a n a s m u ­čišča v S l o v e n i j i - P o l e g g o r s k i h reševa lcev b u d n i t u d i mi l ič ­n i k i , p i l o t i i n m e h a n i k i h e l i k o p t e r j a ter p r i p a d n i k i c i v i l n e zaščite — Že d r u g o leto o p a z o v a l n a s lužba m i l i c e za v a r n o s t smučar j ev in n e d o d t a k l j i v o s t n j i h o v e o p r e m e

Krvavec — Ljubljančanom in »spodnjim« Goren j c em najbližje smučišče na K r v a v c u spada med najbol je zavarovana in najzgledneje opreml jena v S loven i j i . P a vendar se v gneči 3000 do 4000 l jud i rada pr ipet i nezgoda, bodis i zarad i neiz­kušenosti, u t ru j enos t i i n precenje­vanja moči a l i pa zavestnega kršenja predpisov. N a d varnost jo smučarjev bedijo gorski reševalci, k i nezgode preprečujejo in odpeljejo ponesre­čence v do l ino , kadar je za preven­t i vna opozor i la že prekasno. O oskrb i za varnost na smučiščih smo

zarčki, ne pus t imo več na progo L a n i tud i n i b i l o vselej zadoščeno predpisom o varno ure jenih smuči ščih, nos i ln i drogov i namreč niso b i l i zaščiteni z blažilnimi gumami . L e t o s te poman jk l j i v o s t i n i več. V času počitnic je treba večkrat vreči oko na tečajnike. Vad i t e l j i in učitelji včasih prekršijo svojo dolžnost, nekater i ka r m i m o vodje smučišča postavl ja jo 'divje proge', k i ov ira jo ostale smučarje.

T u d i prekrške zoper l as tn ino vel ja omen i t i . D o zdaj je b i lo k a k i h osem kra j smuči in sedem stor i lcev smo že izs led i l i . T a t v i n je največkrat k r i v a brezbrižnost smučarjev, k i ne paz i jo na svojo opremo. V gneči, kakršna je za K r v a v e c prav i lo , vel ja imet i smuči in nahrb tn ike nenehno na očeh. K d o r gre v gost inski l oka l , naj smuči ne pušča brez nadzora a l i pa naj j i h postav i vsaksebi , eno naj z okov jem obrne k steni . S to r i l e c prav gotovo ne bo pr iprav l j en b rska t i za parom. Na jbo l j e pa je seveda smuči sh ran i t i v sh ramb i pr i gondo lsk i po­staji.«

Največje k r i t i k e je vsako leto de­ležna gneča na smučiščih, k i olajšuje delo dolgoprstnežem, zarad i nje ie tud i več možnosti za trčenja. D a bi se t emu i zogn i l i , so se na K r v a v c u resno l o t i l i nadzo ra , k a r pa se tiče varnos t i , naj b i se smučarji enako merneie porazde l i l i po ena j s t ih k r -vavških progah, names to d a vsi s i l i jo na N j i v i c e .

D . 2 l eb i r

povprašali E m i l a H e r l e c a , načel­n ika kran jske gorske reševalne službe.

»Med tednom na K r v a v c u dežu-rata po dva reševalca; sobote, ne­delje in počitniške konice pa terjajo več b u d n i h oči. Reševalci mora jo b i t i ves čas na preži. D o nesreče pride najpogosteje na začetku smu­ke, ko smučar še n i dovo l j ogret, a l i popoldne, ko m u že leze utru jenost v noge. Težak spomladansk i sneg je nevarnejši in poškodbe ob i z t eku z imske sezone pogostejše. P r imer j a ­va letošnjega j a n u a r j a z l a n s k i m kaže, da je nesreč na smučiščih man j zarad i razširjene mreže t i s t i h , k i na K r v a v c u skrbe za varnost . N e le reševalci, k i zadn j i prečešejo smuči­šče, tud i z d ravn ik i neprestano dežu-rajo, za reševanje so usposobl jeni p i l o t i in m e h a n i k i , v težjih nesrečah pa pomore jo v o d n i k i l a v i n s k i h psov in organ iz i rane enote c i v i lne zaščite. P r e v e n t i v n o deluje jo t u d i redar j i , k i skrbi jo , d a smučarji spoštujejo p rav i l a varnega smučanja. L a n i smo okrep i l i sodelovanje z upravo za not ran je zadeve, k i običajno prva izve za nesrečne dogodke na smuči­ščih i n tud i najbol j učinkovito ukre­pa.«

O d l a n i deluje opazova lna služba odde lkov mi l i ce Ce rk l j e i n Preddvor ; nekater i miličniki so tud i i zur j en i gorski reševalci. Po razde l i t e v odgo­vornos t i za va rno smučišče med več de javn ikov se je zelo obnes la .

»Varnost krvavških smučišč se je od l an i b is tveno popravila,« zatr juje tud i miličnik B o j a n U r h z odde lka mi l i ce v C e r k l j a h , k i je b i l že l a n i v opazova ln i službi.

»Deloma je k t emu pr ipomog la tud i naša navzočnost in seveda s inhrono de lovanje z reševalci in de lavc i R T C K r v a v e c . Smučarji so zarad i sankc i j pos ta l i bol j d i sc ip l i ­n i r a n i . T u d i redarj i vestneje oprav­ljajo svoje dolžnosti, n j ihove vrste so okrepl jene in t rkov na progah je vse man j . M a r s i k a t e r e m u smučarju, ki m is l i , da si je s smučarsko ka r t o k u p i l p rav i co do objestnost i , smo preprečili nasilniško vožnjo T u d i t i s t i h , k i so se podpr l i s preveč ko-

A E R O D R O M L J U B L J A N A

razpisuje dražbo za prodajo

S T R O J Z A KNJ IŽENJE A 8 C O T T A

letnik 76, s pripadajočo opremo

1. kom.

I zk l i cna cena je 50.000 d i n . Dražba bo v četrtek, dne 21. 1. 1982 v pros to r ih uprave A e r o d r o m a ob 11. u r i . Ogled s t ro ja je možen pred dražbo. Interesent i mora jo položiti kavc i jo 5.000 d in pred p r i -četkom dražbe

Vse informacije dobite po telefonu 064 25-761 int. 307 ali 273.

G L A S 2 2 . S T R A N _ O B V E S T I L A , O G L A S I IN O B J A V E T O R E K , 19.

DELA V SILA UNIVERZA TOMO B R E J C K R A N J

vpisuje kandidate v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE za odrasle

Pogoj i /.P vp is M I i z p o l n j e n a šolska obveznost starost 17 let'. V Solo se l ahko vpišejo tud i m l a j š i , & so v d e l o vnem ra zmer ju . P r i vpis >< k a n d i d a t i predložiti zadn je šolsko spričevalo, ro js tn i list in p o t rd i l o o zapos l i t vi. K a n d u ' te : Solo b o m o vp i sova l i od 1H j a n u a r j a do H f ebruar ja 1982. vsak d a n razen sobot-; do 16. ure. Šolanje je brezplačno.

Za kandidate , k i delajo v i zmenah, bomo pouk o rgan iz i ra l i tudi v dopo ldanskem času. Vae informaci je l ahko dobite na De l av sk i univerz i T o m o Brejc K r an j , Staneta Žagar ja 1, telefon 27-481

vpisuje v drugem semestru šolskega l e t a 1981/82 kandidate

— tečaj s lovenskega j e z i k a — tečaj nemškega jez ika ( začetni in nada l j eva ln i ) — tečaj angleškega j e z i k a (začetni in nada l j eva ln i ) — tečaj ruskega j e z i k a — tečaj i t a l i j anskega j e z i k a — tečaj f r ancoskega jez ika

P o u k na tečajih se i zva ja v popo ldanskem času. za k a n d i d a t e , k i delajo v i z m e n a h , je možno o r g a n i z i r a t i p ouk tud i v dopo l danskem času. če s k u p i n a šteje na jman j deset k a n ­d ida tov .

Pri jave spre jemamo do 5. februarja 1982. Vse informaci je dobite na De l avsk i u n i ­verz i T o m o Brejc, K ran j , Staneta Žagar ja 1, telefon 27-481.

D I M N I K A R S K O P O D J E T J E K R A N J

ponovno razpisuje na podlagi sk lepa zbora ter določil statuta O O dela in naloge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A ORGANi D I R E K T O R J A D O -

Po leg splošnih pogojev mora j v kand idat i izpolnjev n aslednje pogoje: \t

— v i soka a l i višja s t r o k o v n a i zobrazba , — 5 let u s t r e z n i h d e l o v n i h izkušenj, — organ i zac i j ske i n pos lovne sposobnost i , k i j i h doka\

svo j im dosedan j im d e l o m in \, — moralnopolitične kva l i t e t e ter da se a k t i v n o zavzav

razvo j socialističnih družbenih odnosov 1

K a n d i d a t se imenu j e za 4 le ta .

Pismene ponudbe z dokaz i l i o izpolnjevanju zahfo pogojev naj kand ida t i pošljejo v IS dneh po objiV nas lov : D i m n i k a r s k o podjetje, Župančičeva 4, R J J I oznako » Z a razpis « . '

Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku K nega roka. \>

Pilbo

Delavski svet DO »FILBO« Boh. Bistrica, Ajdovska 2 v skladu z določili statuta DO in sklepom DS od 30/12-81 razpisuje J A V N O D R A Ž B O za prodajo naslednjih izrabljenih osnovnih sr* 1. 1 K O M A C E T I L E N R A Z V I J A L E C 2. 1 K O M PRIROBNI S T R O J 3. 1 K O M STABILNO KOVAŠKO OGNJ IŠČ 4. 1 K O M KOMBI IMV 1600

• lavna dražba bo v petek dne 22/1-82 ob 13.30 v prostorih D() dh Ajdovska 2. I V izk l icno ceno ni zajet prometni davek.

Z a s t anovan j e je po t r ebno varčevat i — V

2G - P O D J E T J E ZA ^ ELEKTRIF IKACIJO L J U B L J A N A T O Z D za vzdriev«, novogradnjo stabilj prav električne v l e ^ / ljana, n. sol. o.

objavlja prosta dela in naloge

4 K V ELEKTRICARjv X

za delo v N a d z o r n i vzdrževanje el^ktrotJi postaje K r a n j , k i hi po|-ljenem tečaju oprav' ; / s t i ka ln i ča r jaENP.

Ja . . z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke.

Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite:

ča namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom,

z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz,

s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev

Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko.

Pogoj za sklenitev razmerja je končana šola clektro stroke in opravljeno 2 rnes*\ skusno delo.

Prijave z dokazili 8 p . komisija za delov*) merjt T O Z D L j u b l A VII. korpusa 14 y V

ji dni od objave

— - = v Industrijski komfoX

JO l j u b l j a n s k a b a n k a

1 1

K R A N J Objavlja za potrebe naslednja prosta A naloge:

1 O P R A V L J A N J E O B R A T N O MEHAN D E L — zahtevno

2. ČIŠČENJE Za uspešno opravlj a i J (

in nalog se zahtevaj.) slednji pogoji: pod 1. — 3-letna srednja stroi

izobrazba strojne ^ 3 leta delovnih ukukt uspešno opravljeno sečno poskusno delo

pod 2. — dokončana osnovna

in 1 mesečno poskusno-

Za potrebe TOZD | obutve v Breznici prost«"\ in naloge 1. O P R A V L J A N J E

O B R A T N O ELEKTRICAR8KIH

Pogoj: — 3-letna srednja su\xv\

izobrazba — elektroni — 3 leta delovnih izkusi

uspešno opravljeno sečno poskusno delo.

Pismene ponudbe sank kadrovski oddelek kiti na ta »Planika« Kraaj i\ dneh po objavi 0 M bodo kandidati obrsMa) 30 dneh po poteka roki vložitev prijave.

TOREK. 19 J A N U A R J A 1982 O B V E S T I L A , O G L A S I I N O B J A V E .23. STRAN G L, A S Prodam PRAŠIČKE , težke p.. _>: kg

Jože 1'rh. Zasip. Reber t. Bled 167

i p ^ r - K U P I M

( n a s p r o t i po rodn i šn i c e )

C . J L A 16 u p r a v a k o m e r c i a l a 2 8 - 4 6 * 3

Kupim italijanski zloiljn ftportni VOZIČEK Telefon (Ki4 ')0-147 - BeAter

KupiTii leden dni starega B I K C A M -mentalca Petemelj. Rovte B, Podnari. tel 70-117 447

P R O D A M V O Z I L A

Pr<»dam dobro ohranjen H L A D I L N I K gorenie Stirnova K). Kram 470

Prodam T K A K T O K zetoi šetina. Zbd je 38. Medvode 4««

V februarju in marcu bom prodajal dva meoeca »tare rjave J A R Č K E Spre­j emam naročila Stanonik. I.oa 9. Skofja L o k a 433

Prodam 4 tedne starega T E L E T A M-mentalca bikca Mihovec. Ladja 4. M e d v o d e 434

P rodam dve T E L I C I . stan •"> in 15 menecev PraAe 24. Mavrice 435

P rodam ročni VOZ IČEK - derco. nosilnost 300 kg Kacin. Sempetrska 44. StražiAče 4.3«

P rodam S T R O J za bruAenie parketa N o v a k . TornSičeva 42. Kranj 437

P S I Č K E , stare 10 tednov, po ugodni cen i dobite pri Palčič. MoAnie 38. Ra­dov l j ica 438

P r o d a m J A B O L K A - voftfenke Roz­m a n Jo te . Sp. Duplje 29 439

P r o d a m suhe trde B U T A R E Suha 4. K r a n j 440

P rodam P R A L N I S T R O J zanussi. cena 5.000 din Ogled popoldan Dokovič N e n a d . Gasi lska 9. Šenčur 441

P rodam H tednov starega B I K C A Papler . Vrhnje 14. Radovljica 442

U * o d n o prodam rabljen H L A D I L ­N I K . P R A L N I S T R O J . M I Z O s 4 stoli. 2 P R E P R O G I in nove » P A N C E R J E « . At 40—41 Informacije |x> tel. 23-723 od 15 d o 20 ure 443

Prodam P R A Š I Č K E , težke po 20 kg Mrv ič Alojz. HruAica 42, Jesenice 444

Prodam nov kuhinjski .ŠTEDILNIK keke r <2 plin I Telefon 74-225 445

Prodam 175-litrski H L A D I L N I K lux 717 Telefon 26-2.50 462

Prodam suhe B U T A R E . Podbrezje 49. tel.064-70-184 463

Prodam eno leto starega B I K A za rejo. Jezerska c 93. Krani 464

Prodam 30 kv. m suhe smrekove S T E N S K E O B L O G E (8 cm širine). Naa lov v oglasnem oddelku 46r>

Prodam K R A V O za zakol Hafner Jože. Trnje 9. Skofja Loka 466

Prodam trajnožarečo PEČ kiippers-buRch. Š T E D I L N I K kUppersbusch in G A . Š P E R Č E K . Informacije po telefonu 26-818 468

Prodam AMI 8, letnik 1971 m rezervne dele od amija Okroglo 3. Naklo 448

Prodam 5 let staro Z A S T A V O 101 TenetiAe 55. Golnik 449

Prodam Z A S T A V O 750 Vrhunc tel 62-20/) 45,,

Prodam »CERADO. , /a Z-750 <indu-platil. Informacije |K> tel 28-717 popol dan od 1« do 19. ure 4f>i

Prodam SPAČKA , letnik 1974. regi striran do oktobra 1982. cena 15.000 din Salmič Franc. Pivka 6. Naklo 452

Prodam Z A S T A V O 750. letnik 1971. registrirano do avg\ista Smrkolj Dušan C J L A 27. Krani 4r,:j

S T A N O V A N J A V Preddvoru prodani starejše ftefttMih-

no S T A N O V A N J E v privatni hisi. v I nadstropju. N 540 k\ m zemlje Vzamem tudi kredit Telefon 064-42-285 vsak delavnik do 17. ure 404

Mlad par iftče S O B O v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Nujno 4.r>4

Oddam opremljeno S O B O in G A R A ­ŽO dvema dekletoma, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4r>.r

(

Novo dvosobno S T A N O V A N J E v Ljubljani (JarSe) zamenjam H soglasjem, v Kranju. Ponudbe po u-l 25-310 — popoldan 4 1

P O S E S T I S T A R O K M E Č K O P O S L O P J E , po­

trebno popravila. kupim v okolici Radovljice ali Naklega Pokličite po tel 064-79-535 408

Kupim Z A Z I D L J I V O P A R C E L O ali dograjeno H ISO do III faze. v okolici Kranja. Telefon 064-22-205 45«

Z A P O S L I T V E ! Želite delati v Avstriji in biti vsak

večer doma? Za našo bencinsko črpalko in trgovino z raznim blagom na mejnem prehodu Loibltunnel (Ljubelj), LSčemo poSteno S O D E L A V K O ali tovariSico s trgovsko izobrazbo Pogoj je znanje nemščine Zaslužek 68 8 .000- oziroma približno 21.000 din Vse nadaljnje in­formacije dobite pri T O T A L Tankstelle Loibltunnel, telefon 9943 4227 39333 41«

K V N A T A K A R J A , takoj zaposlimo D ISC O B A R » P I B E R N I K « . Bled Prešernova 33. tel. 77-886 418

D R U Š T V O O B R T N I K O V O B Č I N E K R A N J Likozar jeva 1

razpisuje na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge

R A Č U N O V O D J E Pogoji : - višja e k o n o m s k a Šola in 5 let prakse v f inančno-

računovodskem pos lovan ju . — srednja e k o n o m s k a Sola in 7 let prakse v f inančno-

računovodskem pos lovan ju

K N J I G O V O D J E Z A K N J I G O V O D S K I S E R V I S Pogoji : — srednja e k o n o m s k a Sola in 3 leta d e l ovn ih izkuftenj.

— nepopo lna srednja Sola in 5 let de l ovn ih izkušenj

N a s t o p de la po dogovoru . Prednost imajo kand ida t i , k i imajo vpogled v r ačunovodske posle in v vodenje pos lovn ih knjig.

P r i j ave sprejema Društvo obrtn ikov občine Kran j , L ikozar jeva 1, do 26. 1.1§S2.

l i p b l e d

Bist r ica , L IP , L E S N A I N D U S T R I J A B L E D n. sol. o. T O Z D Lesna predelava Tomaž Godec Boh . n. sol. o. na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja

objavlja prosta dela in naloge

O B R A Č U N IN A D M I N I S T R A C I J A

v kov inskem obratu

Pogoj i za zasedbo:

— srednja e k o n o m s k a Sola in 1 leto de lovn ih izkušenj al i — dve l e tna a d m i n i s t r a t i v n a Sola in 1 leta de lovn ih izkušenj

D e l o v n o razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s p o l n i m de l ovn im časom P i sne prijave z dokazi l i o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh , to je do 2. 2. 1982 na nas lov: L IP Bled , T O Z D lesna predelava Tomaž Godec B o h . B is t r ica , 64264 Boh . B is t r ica .

O izbir i bodo kandidat i obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu na odboru za delovna razmerja.

— _ . -

i n v v s e h o s t a l i h

p r o d a j a l n a h

K o k r e K r a n j

rt A K I B C a l o b u s \ A I V / M U o

v J | i v y w w ^ V^Vi 1 u u u J

** i ž a n e e n e

d o

1 0 % j

( R A N J

Zaposlim delavca z vozniškim dovolje­njem B-kategorije. KLJUČAV ­N I Č A R S T V O - Pelk o Alojz. Visoko 8, .Šenčur 457

S T R U G A R J A oziroma K O V I N A R J A za priučitev za delo na stružnih avto­matih sprejmem. Ponudbe pod: Dogovor

460

O B V E S T I L A

Obveščam, da zaradi okvare na P I T omrežju sprejemam naročila vsak dan od 7. do 9. ure; srede od 14. do 15. ure S E R V I S G O S P O D I N J S K I H S T R O J E V Skofja Loka. Ljubljanska c 10 419

I Z G U B L J E N O

Izgubil se je majhen črn P E S -mešanec. Kdor bi ga naSel naj ga odda na naslov: PuSavee. Rakovica 3. Resnica

4.r>8

O S T A L O

M A T E M A T I K O P O U Č U J E M Kranju Telefon 27-329 - kličite poldan po-

459

O B L E T N I C A

21. j anuar ja bo min i l o leto. odkar smo se poslovili od naše drage tete. sestre in sestrične

H E L E N E Z E V N I K p. d. Jožkove iz Mavčič

V naših src ih še vedno tli l jubezen do tebe. radi se le spomin jamo. Z obiski si nas razvesel i la , osrečila in z dobro besedo si n am pomaga la v težkih t r enu tk ih . Z iv n a m je spomin n tebi in

n ikda r te ne bomo pozabi l i . Prisrčna h v a l a vsem. ki se je spominjate , ji na grob prinašate

cvetje, prižigate svečke in darujete za njeno sv. mašo

VSI N J E N I

Orehek, Mavčiče, Godešič, Reteče

Mraz in veter s korziške planine. V srcih sta pustila bolečino in spomine

J O Ž E P O D O B N I K M A R J E T A P O D O B N I K

in

M A T E V Ž P O D O B N I K S I L V A P O D O B N I K - r o j . K L U N

ista misel, želja ena, upanje - od tistega usodnega decembra j ih združuje, naj isti, skupni, zadnji dom, zato j ih ne ločuje, da ko pomlad bo, iz src j im skupni rdeč slovenski nagelj

vzklije, le za spomin, da v naših srcih tudi zanje bije.

V globoki žalosti sporočamo vsem, ki se jih imeli radi, da se bomo od njih poslovili v petek. 22. januarja 1982 ob 16. uri na ljubljanskih Žalah - Navju

Ž A L U J O Č I : L juba z družino. Sabastijan in Jernej, družina K l u n in drugo sorodstvo

K r a n j , R i b n i c a - S l a t n i k , L j u b l j a n a , M a r i b o r , P o d j e l o v o b r d o

Z A H V A L A

Oh boleči izgubi naSega ljubljenega

I V O T A R A Č I Ć A se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga obiskovali in ga bodrili v njegovi težki in dolgi bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni dr Janezu Bajžlju za njegovo dolgoletno zdravljenje na domu in patronažni sestri Branki za nego in veliko pomoč pri njegovi težki bolezni. Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pogreba, predvsem organizaciji Z B StražiAče in VVI , častni straži, praporščakom, pevcem in godbenikom Srčna zahvala tov. Maksu Dolencu za poslovilni govor ob odprtem grobu. NaSa zahvala velja vsem dobrim sorodnikom, sosedom. T O Z D .Števci - Iskra za pomoč ter vsem udeležencem pogreba, darovalcem vencev in cvetja in vsem tisim. ki so

nam pomagali in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje ob naši bridki izgubi moža in očeta

Ž A L U J O Č I : žena Mirni, sin Marko z Majdo, hčerki Mer i /. možem Ivanom. Tanja z družino in drugo sorodstvo

Kran j , 30. decembra 1981

r - - ' ' - "

N o v a p r i d o b i t e v ^ \ O S

v Z m i n c u £ j •

t p o v e z a l

n a b r e g o v a i n

t p o v e z a l

n a b r e g o v a i n

^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ k r a v e v n o s k u p n o s t J

aV

V n e d e l j o s o v Z m i n c u p r e d a l i n a m e n u n o v i m o s t , kri je v e l j a l 3,8 m i l i j o n a d i n a r j e v — P o v e z a l je b r e g o v a S o r e i n k r a j e z o b e h s t r a n i S o r e . N j e g o v p o m e n p a je p r e d v s e m v večj i m o ž n o s t i i z k o r i š č a n j a g o z d o v i n p o l j a n a d e s n e m b r e g u S o r e i n p o v e z a v a t e h k r a j e v z g l a v n o p r o m e t n o ž i lo v P o l j a n s k i d o l i n i

pripovedoval predsednik sveta kra­jevne skupnosti Ivan Oman T a k o j smo se z domačin i d o g o v o r i l i , da ga s ami p o p r a v i m o . V s e smo n a -na r ed i l i z udarn išk im d e l o m in d a r o v a n i m lesom. D e n a r , k i ga je obč inska k o m u n a l n a skupnos t n a m e n i l a za o bnovo , smo s h r a ­n i l i , te tedaj smo se odloči l i , da je t reba b regove So re povezat i za s ta lno , ne pa da se ob v s a k i večji v o d i t resemo, če bodo leseni p o d p o r n i k i vzdržali . I zvo l i l i smo g r adben i odbo r in avgus ta l an i smo začeli g r ad i t i n o v i , železo-b e t onsk i most , danes pa smo ga p r eda l i namenu. «

Vsa razpoložljiva sredstva, ki jih je krajevna skupnost namenila za gradnjo v letih 1979. 1980 in lani, so znašala 1.082.1976 dinarjev, občin­ska komunalna skupnost je lani in

Najbolj aktivnim in prizadevnim so p r e d l a n i prispevala 2.550.000 di-p<xielih priznanja KS Na sliki Jože n a r j e v . krajani sami 100.000 di -Kožuh.

Z m i n e c — Praznovanja ob praz­niku občine Skofja Loka so v nedeljo sklenili v Zmincu. ko so predali namenu novi most čez Soro. Zminec je po površini ena večjih krajevnih skupnosti. O tem najbolj zgovorno govori podatek, da morajo vzdrže­vati kar 50 km krajevnih poti, po Številu prebivalstva pa je ena naj­manjših v občini, saj živi v sedmih vaseh t obeh bregov Sore, le malo v

• dolini in večinoma v brežinah in hri­bih, komaj nekaj več kot 500 ljudi. Zminec, Bodovlje, Sv. Petra hrib oziroma Hr ib nad Zmincem, Staniše. Breznica, Grahovo in Sopotnica se­stavljajo krajevno skupnost. Na njenem območju dela le obrat Ter -mike v Bodovljah ter nekaj zasebnih obrtnikov, zato je nova pridobitev toliko bolj pomembna in so krajani lahko ponosni na sad svojega dela in prizadevanja.

» K o n e c j anuar j a , t r i leta nazaj , ob v e l i k e m deževju, je n a r a s l a S o r a vze la s tar i l e sen i most , « je

narjev. gozdno gospodarstvo .30.000 din. gozdno gospodarstvo T O K 110.000 din. lovska družina Skofja Loka 5.000 din in kmetijska zadruga Skofja Loka 7.000 dinarjev

Tako je skupna vrednost nove pri­dobitve v Zmincu veljala .1884.176 dinarjev Most je zgradil Gradiš Maribor

» 8 tem da so za se lk i na d r u g i s t r an i Sore dob i l i s o l i dno i n t ra j ­no povezavo z o s n o v n o p r e m o t n o žilo v P o l j a n s k i d o l i n i , je d a n a ena od o s n o v n i h m o t n o s t i , da ti kra j i ostanejo nase l jen i , da se nadal je razvi ja jo, « je ob tej p r i ­ložnosti poudaril predsednik občin­ske konference S Z D L Skofja Loka Jaka Gartner. » P r e h o d čez S o r o je tra jno rešil vprašan je , k a k o de l kmet i j sk ih površ in i n gozdov vključiti v p ro i zvodn jo v o k v i r u kmeti j v Z m i n c u . V času, k o d o ­b i va p r idob ivan j e h r a n e v sak dan večji p o m e n , je to i z r edno važno tudi za š i roko d ružbeno skupnost .

V naši občini si z raznimi ukrepi prizadevamo, da bi ohranili in spod­budili kmetijsko proizvodnjo tudi v

Predsednik sveta KS Ivan Oman je spregovoril o pomenu nove pridobitve.

P r e d d r ž a v n i m p r v e n s t v o m k a d e t i n j v k o š a r k i

Kranj bo gostil najboljšo osmerico

K R A N J - Za ljubitelje koSarke se za konec tedna v dvorani na P lanini obeta prava košarkarska poslastica. O d četrtka do nedelje bo tu letošnje državno košarkarsko prvenstvo za ka-detinje. V dvorani bo nastopilo naj­boljših osem moštev, ki bodo med seboj obračunale, katera od njih ima najbolj*i ženski košarkarski naraftčaj

V Kran ju bodo od četrtka naprej nastopile mlade koAarkarice prvaka Srbije in drugouvrAčeno moštvo Cr ­vena zvezda iz Beograda in Sloga iz Kral jeva, prvak Vojvodine Senta. J u -goplaatika kot prvak HrvaŠke, so-cialiatično republiko Bosno in Herce­govino bosta zastopala Bosna in Zvijezda, medtem ko se bosta iz Slo­venije na tem prvenstvu borili ekipi prvaka Save iz Kran ja in mariborske­ga Mar lesa .

D a je prvenstvo v Kran ju , ima največ zaslug slovenski kadetski prvak Sava i / StražiAča Savčanke so bile namreč najboljše na zaključnem delu

prvenstva Slovenije. N i naključje, da so Savčanke prvakinje Slovenije. 2e vrsto let so te igralke in Se mnoge druge v samem vrhu slovenske in ju­goslovanske ženske košarke T u d i S a v -čani so dobri organizatorji in zato so prvenstvo tudi dobili. Že nekaj tednov se organizator košarkarski klub Sava skrbno pripravlja na to zaključno ju­goslovansko košarkarsko tekmovanje kadetinj. T u d i z dobro organizacijo skuSajo Savčani dokazati, da je ženska košarka v Stralisču res med najboljši­mi. M l ade Savčanke bodo tudi v dvo­rani hotele dokazati, da njihovo prvo mesto v Slovenij i ni naključje.

Državno prvenstvo za kadetinje se bo začelo v četrtek s prvo tekmo ob 13.30. Druga bo na sporedu ob 15. uri. Za otvoritveni dan, četrtek, so or­ganizatorji ob 17. uri pripravili slo­vesno otvoritev. Upa jmo le. da ne bo pred prazno dvorano. Sicer bodo tekme vsak dan na sporedu ob 13.30. 15 in 17. uri ter ob 19.30 -dh

hribovitem predelu. D a bomo uspeli, je eden osnovnih pogojev zagotovi­tev minimalne komunalne oprem­ljenosti prostora: ceste, elektrika, voda, šole, telefon in podobno. Za te investicije danes niso ugodni pogoji. Večji del investicijskih sredstev mo­ramo vlagati v razvoj gospodarstva,

Eredvsem v razvoj tehnologije, če očemo, da bomo prebrodili sedanje

težave, ki niso in ne bodo majhne. Zato bo tudi v bodoče nujno, da se v reševanje komunalnih problemov vključujejo krajani sami, tako s prostovoljnim delom kot denarjem. Prostovoljno delo in samoprispevek v okviru krajevne skupnosti za hi ­trejše razreševanje določenih pro­blemov bosta Se vedno potrebna«

Praznik ob predaji mostu namenu so izkoristili tudi za podelitev pri­znanj dolga leta najbolj aktivnim in zaslužnim krajanom in drugim, ki so pomagali pri napredku krajevne skupnosti. P re je l i so j i h B l až H a b -j an , Jože Kožuh , I v a n a Boga ta j , I van O m a n , F r a n c V i z i a k , F r a n c k a Čadež , Jože S u b i c , S t a ­ne Pr imožič i n J a n e z D o l e n c .

L. Bogataj

G L A S O V A A N K E T A

Množično na kur i r skem smuku

P r i s t a v a v Javo rn i škem r o v t u — Pod zahodnimi Kara ­vankami, kjer so med narodno­osvobodilno borbo vodile Številne kurirske poti in je 51 partizanskih kurirjev darovalo svoja življenja za svobodo, je bilo minulo nedeljo v spomin na padle že 27. tek­movanje Smuk karavanskih ku rirjev. Zimska Športna in druž­benopolitična prireditev, ki so jo organizirali občinski odbor Z Z B N O V Jesenice, krajevni odbor Z Z B N O V Javornik-Koroška Be­la in T V D Partizan iz te krajevne skupnosti pod pokroviteljstvom temeljne organizacije Vatrostal­na z Jesenic, je na Pristavo v JavorniSkem rovtu privabila prek 400 tekmovalcev in množico gle­dalcev.

Na tekmovanju v smuku so nastopili osnovnošolci, mladinci, člani borčevske organizacije, pri­padniki teritorialne obrambe, ar­made, milice in civilne zaščite, rezervni starešine, delavci carine in člani drugih organizacij. Med tekmovalci so bili že drugič tudi mladi iz avstrijske Koroške. T r i udeležence smuka smo poprašali za njihove vtise s prireditve. Tole so nam zaupali!

venije. Da bi stiki med detel i postali trdnejši, so člane društva organizatorji povabi današnjo prireditev. Na je prišlo osem fantov in dekjl, našega kraja. Jaz prvič telurj; na tem smuku, sicer pa sijL le zaradi rekreacije. \vC

preveč t^jj rt

ni bila tekma zame.

Zdi se mi zelo pomembn sosedje sodelujemo na raznj področjih dejavnosti in znamo. Tuka j mi ugaja: sem nekaj znancev, zato po tekmi namenjen družal pogovoru. Če bo mogoče, bodoče še prišla«

J a k a K l i n a r s Ko roške Be le : »Kot nekdanji kurir, sedanji predsednik krajevnega odbora Zveze borcev N O V v naši kra­jevni skupnosti in predsednik or­ganizacijskega odbora te prire­ditve si štejem v posebno za­dovoljstvo, da je Smuk kara­vanških kurirjev postal največja zimska športna manifestacija v občini, s katero obnavljamo tudi borbene tradicije. Se celo več; pred leti je prerasel krajevne meje, saj se ga radi udeležujejo občani z vse Gorenjske, od lani dalje pa tudi tekmovalci iz za­mejstva. Tekmovanje privablja vse več mladih. T o nas navdušuje in nam daje voljo pri snovanju načrtov za bodoče. Predvideva­mo, da bomo na Pristavi postavili ob cilju smuka leseno utico in sem prestavili eno od vlečnic iz doline. Tako bo ta partizanski kraj pod Karavankami resnično oživel.

Mis l im, da je današnje tekmo­vanje dobro pripravljeno, za kar se moramo zahvaliti predvsem Jožetu Zidarju, predsedniku naše tehnične komisije in prizadevne­mu smučarskemu delavcu. Progo sem tudi sam preizkusil kot tek­movalec v moštvu borcev.«

P a v l a D r u m l iz Z a h o m c a v Z i l j sk i d o l i n i : »Sem članica do-

T o m a ž R a m u š »Na tej prireditvi sodeluLi petnajst let skoraj brez jjV nitev. Zame je to svojevrstij godek med smučarskimi yV vanji v občini, še poeebV' nastopam za moštvo teritoj, obrambe z Jesenic. Tekmec je borbeno in nudi dovolj iV^

Na njem ^JV' nega užitka. Na njem a doslej pogosto med prvimi ali vsaj desetimi.

Nekdaj sem tekmoval mladinec in član v jese^ smučarskem klubu. Smučami je še danes pri srcu, zato JJ udeležujem raznih mnc* f

tekmovanj za rekreativoeV. smuk je prav gotovo o " tekma zanje v jeseniški v

Predvsem daljša proga j> nično zahtevna in dobro p ljena. Na prireditvi bom gotovo še sodeloval.«

Besedilo in i Stojan Saje

7$

»i

V A Š A P I S M A

S L A B O O Č I Š Č E N I P L O Č N I K I

Spet je zima in dela za ko­munalno dejavnost je na pre­tek. Spet imamo težave tako pešci kot vozniki motornih vo­zil Sprašujem se, ali se res ne da izpred avtobusnih postajališč proti Gorenji Savi in pločnikov na levi in desni strani ceste očistiti snega. Ze nekaj let je tako. da se pločniki malo ali pa sloh ne plužijo. Prav tako niso očiščeni pločniki na odcepu proti železniški postaji. T u d i če si potniki zaželijo okrepčila v kolodvorski restavraciji, je do tja po neočiščenih pločnikih kar težko priti. Res se je v teh deset­letjih po vojni mnogo naredilo za lepši videz tega območja, toda kar se čiščenja snega tiče

Ra je na Gorenji Savi res malo vale vrednega.

S. Dobrovnik Kolodvorska, Kranj

Predavanje o zobozdravstvu

Gor je — Krajevna organizacija R K v Gorjah je v sodelovanju z osnovno šolo v Gorjah pripravila že več koristnih zdravstvenih preda­vanj za občane. Minu l i ponedeljek je dr. Pogačnikova iz Radovljice govo-

'ri la o zobeh in predstavila obširen program zobozd r av s t va .

P r e d a v a l n i c a je b i l a nab i to po l ­na i n udeleženci so z v e l i k i m za ­n i m a n j e m poslušal i .

P o g o v o r i l i so se p r a v o v sem, tako da je sleherni zvedel marsikaj koristnega in poučnega.

V svojem programu ima organi­zacija Rdečega križa tudi že tretji 18-urni tečaj za nego bolnika na domu. O začetku tečaja in vseh podrobnostih bodo občane obvestili še pred koncem tega meseca.

J . K.

Razumno načrtovanje uresničuje že| S k u p n a p o l i t i k a s e d m i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i p o d K r v a v c e m k r o j i d o k a j e n a k o m e r e n r a z v o j — M e d p r v e n s t v e n i m i s r e d ­n j e r o č n i m i n a l o g a m i r a z š i r i t e v t e l e f o n s k e m r e ž e i n g r a d n j a m r l i š k i h vež i c — N e k a j n a č r t o v u r e s n i č e n i h d o k o n c a l e t a

Ce rk l j e - Krajevne skupnosti Cerklje. Grad, Senturška gora, Pože-nik. Zalog, Velesovo in Brnik i sicer povsem samostojno načrtujejo svoj razvoj, pomembnejše naložbe pa morajo zasnovati skupno. Mnoge želje so stare že več let, pa se je šele zdaj pokazalo svetlejše obzorje. Prav zato je načrtovanje krajanov pod Krvavcem odslej bolj preteh­tano.

Več let je na primer stara zamisel o gradnji mrliških vežic na poko­pališču v Cerkljah, za katero je pet krajevnih skupnosti (vse, razen Velesovega in Senturške gore, ki pokopavata na svojih pokopališčih), sklenilo samoupravni sporazum. Za­radi velike vrednosti naložbe, so odločitev odlagali in šele letos spet načeli vprašanje. Gradnjo mrliških vežic bodo financirale krajevne skupnosti same, del prispevka od­

pade tudi n a družbena sreusiva, levji delež pa bodo nosili krajani. T renutno krajevne skupnosti načr­tujejo referendum za samoprispre-vek, do konca leta morajo zbrati potrebno dokumentacijo, jeseni 1983 pa naj bi že začeli graditi.

Decembra lani so n a Cerkljan­skem dobili tudi novo telefonsko centralo, ki lahko sprejme Se 500 novih naročnikov. Na staro centralo namreč zadnjih nekaj let ni bilo več moč priklapljati, tako da je do tele­fonskih številk prišlo le kakih deset novih naročnikov. Nova centrala odpira možnosti za razširitev tele­fonske mreže na tem področju, kar bodo seveda krajani sedmih krajev­nih skupnosti skušali izkoristiti. Vrednost naložbe je za krajevne skupnosti s skromnimi sredstvi velika, 35 milijonov, in tudi znesek na naročnika, ki znaša kar 80.000 dinarjev, ni v prid pripravljenosti

krajanov za izvedbo tega Vendar računajo na neko:-., družbenih sredstev, pri « imajo prednosti vasi. ki s

noma brez telefonske MajaJ cenejši inačici se bodo skujj|w' voriti s P T T , saj jim gre resm) razvoj omrežja v vseh VMs\v način se bodo namreč tudi \ | odrezanih od ostalih vasi MJ do prepotrebne telefonske M i s svetom. Rešitev je tudi M M ska telefonska govorilnica ti? ena sama številka, toda ped | v

cem so se telefonskega omrvH velikopotezno.

Na krajši rok pa so ruA* cenejše akcije, med njimi y. ureditev javne razsvetljav Pšenična Polica, ki je zdaj \ D o jeseni bi v krajevnih sku Grad in Cerklje radi wš.V vprašanje pred leti ukinjen« busne postaje. V Cerkljah odkupiti in porušiti Hribar*v spodarsko poslopje pri posti, i urejeno krajevno podobo. V tromesečju tega leta upajo ttf izgradnjo nove samopostneh* J vine. D,