Letnik 20 / øtevilka 1 / leto 2014zrts.si/knjiznica/knj_81.pdf · ba) ter tudi sestave ekipe (tako, da igrajo vsi igralci, ne samo tisti, ki jih trener v nekem tre - nutku postavlja

Letnik 20 / øtevilka 1 / leto 2014

TRENER ROKOMET / letnik 20, øtevilka 1, leto 2014, ISSN 1318-7333

Izdaja: Zduæenje rokometnih trenerjev SlovenijeDavœna øtevilka: 75347083Matiœna øtevilka: 1120085Transakcijski raœun: 02015-0087754554 pri NLB, LjubljanaInternet: www.zrts.siE-poøta: [email protected]

Predstavnik: dr. Marko Øibila

Odgovorni urednik: Marko Primoæiœ

Uredniøki odbor: dr. Marko Øibiladr. Marta BonBoris ŒukUroø Mohoriœ

Jezikovni pregled: Bogdan in Tatjana Koøak

Naslov uredniøtva: Zdruæenje rokometnih trenerjev SlovenijeLeskoøkova 9 e, p.p. 535, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 547 66 42, Fax: (01) 547 66 46

Oblikovanje: TOPS d.o.o., Æelezniki

Foto: Slavko Kolar

Kraj in datum izdaje: Ljubljana, december 2014

Revijo je sofinancirala: FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ØPORTNIH ORGANIZACIJ VREPUBLIKI SLOVENIJI

Tehniœna navodila avtorjem:Besedilo poøljite po elektronski poøti na naslov [email protected] ali na zgoøœenki na naslovZRTS, Leskoøkova 9e, 1000 Ljubljana in na izpisu. Besedilo ne sme biti raœunalniøko oblikovano (najne bo razlomljenih strani, besede nedeljene). Slikovno in grafiœno gradivo priloæite na posebnih listih(v originalih, ne v fotokopijah!!!), vsako sliko s svojo øtevilko, v tipkopisu pa naj bo oznaœeno kamkatera sodi. Podnapise k slikam vkljuœite na ustrezno mesto kar v osnovno besedilo œlanka. Zaæeljenoje slikovno gradivo na fotografijah ali skenirano. Œe imate printscrine naj bodo vkljuœeni v tekst.Ne pozabite dodati svojih podatkov: domaœi naslov, obœino stalnega bivaliøœa, matiœno in davœnoøtevilko, øtevilko osebnega raœuna ter ime in sedeæ banke. Priloæeno fotografsko in grafiœno gradivovam bomo vrnili.

Uvodnik ..................................................................................................................................................... 4

Marko Øibila, Uroø Mohoriœ, Primoæ PoriRazlike v pogostosti pojavljanja nekaterih spremenljivk igralne učinkovitosti med zmagovalci in poraženci ter ekipami, ki so igrale neodločeno na moških evropskih rokometnih prvenstvih med leti 2002 in 2012 ............................................................................................... 5

Marko Šibila, Bon Marta, Uroš Mohorič, Primož PoriRazmerje med količino podkožne tolšče, hitrostjo sprinta, odrivno močjo, sprintersko vzdržljivostjo in VO2max pri slovenskih vrhunskih rokometašicah ............................................ 11

Hana Kadivnik, Klemen Luznar, Primož Pori, Marta Bon, Marko ŠibilaRazlike v naporu igralk v starosti od 10 do 12 let pri različnih oblikah prehodaiz malega rokometa na rokomet ................................................................................................................................................. 16

Iva Jug, Hana Kadivnik, Klemen Luzar, Marko ŠibilaRazlike v obremenitvi igralk starih 10 do 12 let pri različnih oblikah obramb v rokometu .............................................................................................................................................................................................. 21

KAZALO

3TRENER – ROKOMET december 2014

TRENER – ROKOMET december 20144

Spoštovani bralci.Izid nove številke revije »Trener– rokomet« je datumsko posta-vljen v čas pred iztekom kole-darskega leta 2014. Tudi v izte-kajočem letu je slovenski roko-met, kljub veliki ekonomskikrizi, ki ni obšla športa, ohranilvisoko kakovost in mednarodnoprimerljivost. Tako različnedržavne reprezentance kot tudiklubi so dosegli nekaj zavidlji-vih rezultatov, ki kažejo na osta-ja Slovenija ena izmed vodilnihevropskih rokometnih držav.Vsem, ki so sodelovali priustvarjanju omenjenih uspehovje potrebno čestitati. Posebejpomembno je dejstvo, da ohra-njamo visoko kakovost pri deluz igralci mlajših starostnih kate-gorij. Morda to delo ni vednoustrezno nagrajeno ali dovoljmedijsko predstavljeno, gotovopa pomeni osnovo na kateri jemožno kasneje graditi vrhunskedosežke. Močnejši in širši kot sotemelji, višji in zanesljivejši solahko dosežki v starejših staros-tnih kategorijah. Kljub temu jepotrebno poudariti, da nas tudipri delu z mladimi čaka šemnogo naporov. Eden izmedpomembnejših ciljev pri tekmo-vanju mladih bi moralo bitizmanjšanje ali popolna odpravadisciplinskih problemov, ki sepojavljajo na tekmah. Rešitev jemnogo, nobena pa ni čudežna.Trenerji lahko veliko prispeva-mo k umirjanju razmer s svojimodnosom do igralcev, staršev insodnikov. Orientacija na peda-goško vodenje tekem z zmanjša-njem tekmovalnih napetosti inprevelikih rezultatskih pričako-

vanj je eno izmed možnih oro-dij. Kaj pa pravzaprav pomenizmaga ali poraz na tekmi mlaj-ših deklic ali dečkov v dolgoro-čnem razvoju igralcev?Osredotočanje na pozitivnopodajanje informacij igralcem invodenje ekipe v športnem duhumora zamenjati zmerjanje alinegativne čustvene odzive tre-nerjev. Sprotna samo-refleksijaobnašanja med tekmo jepomembna trenerjeva sposob-nost in lahko ključno pripomorek kakovostnejšem pedagoškemdelu. Tudi igralci bi zagotovobolj spoštovali svoje trenerje, čebi jih ti vodili v pozitivnemduhu in ob izkazovanju drugihstrokovnih kompetenc, kot sokakovostno podajanje znanj natreningih in dobra podkovanostv rokometni teoriji in praksi.Menim tudi, da bi sama organi-zacija tekem moral vključevatidoločene prilagoditve. Te biomogočale igralcem večjinapredek glede na njihov spos-obnosti in znanja. Osebnaobramba, zmanjšane dimenzijeigrišča in prilagojeno številoigralcev so lahko pomembnametodična sredstva, ki olajšajoigranje rokometa pri najmlajših.Hkrati pa igralcem zagotavljajoveč veselja pri igranju, saj sobolj vključeni v igro in izvedejoveč različnih elementov.Razmisliti bi veljalo tudi o raz-delitvi tekem na tretjine v kate-rih bi npr. trenerji v eni ali dvehmorali upoštevati določena pra-vila (predpise) glede načina igre(npr. osebna obramba, igra2X3:3, globoka conska obram-ba) ter tudi sestave ekipe (tako,

da igrajo vsi igralci, ne samotisti, ki jih trener v nekem tre-nutku postavlja v ospredje).Tudi vrednotenje rezultata bimoralo predvsem pri najmlajšihdoživeti nekaj sprememb. Vtujini je bilo v tem smislu ženarejeno nekaj poizkusov, ki sose dokaj dobro obnesli. Zanimivje prispevek dveh nemškihavtorjev v reviji HandballTraining (Landgraf in Denne,HT, 2001/5), ki ga priporočam vbranje vsem, ki vas zanima ome-njena tema. Tudi v pričujoči šte-vilki Trenerja – rokomet smo,kar dva članka posvetili tematikidela z najmlajšimi. Vodilni avto-rici Iva Jug in Hana Kadivniksta skupaj s soavtorji opravilianalizo obremenitve in naporapri igranju treh različnih oblikrokometa v starostni kategorijiod 10 do 12 let. Vsekakor staprišli do zanimivih in uporabnihspoznanj.Obdobje izdaje pričujoče števil-ke našega glasila pa je tudipovezano z volilnim ZboromZRTS, ki je bil izveden konecletošnjega novembra. Izvoljenoje bilo novo vodstvo in članirazličnih organov. Sam se vimenu vseh izvoljenih zahvalju-jem za izkazano zaupanje inobljubljam zavzeto delo privodenju Združenja. Seveda pavabim vse člane k aktivnemusodelovanju pri vseh oblikahdelovanja ZRTS.Veliko sreče v novem letu 2015ter obilo uspehov in zadovolj-stva ob trenerskem delu.

Marko Šibila

UVODNIK

TRENER – ROKOMET december 2014 5

Razlike v pogostosti pojavljanja nekaterih spremenljivk igralne uœinkovitosti med zmagovalci in poraæenci ter ekipami, ki so igrale neodloœeno na moøkih evropskih rokometnih prvenstvih med leti 2002 in 2012

Marko Øibila, Uroø Mohoriœ, Primoæ Pori

RAZLIKE V POGOSTOSTI POJAVLJANJA NEKATERIHSPREMENLJIVK IGRALNE UŒINKOVITOSTI MED ZMAGOVALCI IN PORAÆENCI TER EKIPAMI, KI SO IGRALE NEODLOŒENO NA MOØKIH EVROPSKIHROKOMETNIH PRVENSTVIH MED LETI 2002 IN 2012

IZVLEŒEK

Cilj preučevanja je bil analiziratirazlike v nekaterih pokazateljihigralne učinkovitosti med zma-govalci, poraženci in ekipami, kiso igrale neodločeno na šestihzaporednih evropskih rokome-tnih prvenstvih za moške.Vzorec opazovanih igralcev sosestavljali igralci, ki so nastopaliza ekipe na članskih evropskihrokometnih prvenstvih medletom 2002 in letom 2012.Podatki so bili zbrani na 284 tek-mah, ki so bile odigrane naobravnavanih evropskih prven-stvih. Obdelali smo jih s pomoč-jo računalniškega programaSPSS 20.0. Rezultati so pokazali,da zmagovalna moštva na evrop-skih prvenstvih gojijo hitro igro zvelikim številom napadov. Obtem so igralci zelo učinkoviti pristrelih. Kljub hitri igri pa zmago-valci ne naredijo velikega številatehničnih napak. Zmagovalnamoštva imajo statistično značilnovečje število asistenc kot njihovinasprotniki. V obrambi blokirajoznačilno več strelov in odvzame-jo značilno več žog. Zmagovalnamoštva imajo tudi zelo učinkovi-te vratarje, ki ubranijo v povpreč-ju značilno več strelov kot njiho-vi nasprotniki.

Ključne besede: rokomet, anali-za igre, igralna učinkovitost,razlike med zmagovalci, pora-ženci in ekipami, ki so igraleneodločeno.

UVODSistematično beleženje in vred-notenje kazalcev igralne učinko-vitosti igra pomembno vlogo prinačrtovanju procesa treniranja intekmovanja (Taborsky, 2011).Zato se v zadnjih letih velikoavtorjev odloča za različne kvan-titativne analize (analize števil-čnih podatkov) rokometnihtekem na velikih tekmovanjih.Pomembno pa je, da se medseboj primerjajo podatki enakihtekmovanj – npr. evropskaprvenstva, svetovna prvenstva aliolimpijske igre – saj je razprše-nost kakovosti na teh tekmova-njih različna (Šibila, Mohorič inPori, 2008; Bilge, 2012). Gledena povprečno kakovost reprezen-tanc je v rokometu zagotovo naj-bolj homogeno evropsko prven-stvo. Evropske države so bilevedno vodilne v svetovnem roko-metu, vendar so se začela konti-nentalna evropska prvenstva(EP) organizirati šele po ustano-vitvi Evropske rokometne zveze

(EHF) leta 1991. Tako je biloprvo EP organizirano l. 1994 naPortugalskem. Do leta 2000 je nazaključnem turnirju EP tekmova-lo 12 reprezentanc. Vse večjakakovostna rast rokometa vEvropi pa je vplivala na odloči-tev o povečanju števila udele-ženk na 16 reprezentanc od EP2002 naprej. EHF izvaja zbiranjepodatkov na EP s pomočjo pod-jetja Swiss Timing. Ker je torejmetodologija zbiranja podatkovpoenotena je možno opraviti tudidolgoletno primerjavo o razlikahv pojavljanju posameznih igral-nih parametrov med moštvi, ki sozmagovala in tistimi, ki so igralaneodločeno ali izgubila. Namennašega prispevka je torej prikaza-ti in analizirati razlike med temimoštvi v tistih igralnih parame-trih, ki se beležijo tokom evrop-skih prvenstev. Izbrali smo šestzaporednih prvenstev – l. 2002na Švedskem, l. 2004 v Sloveniji,l. 2006 v Švici, l. 2008 naNorveškem, l. 2010 v Avstriji inl. 2012 v Srbiji. Na ta način želi-mo pojasniti bistvene razlike vpojavljanju različnih igralnihparametrov med uspešnejšimi inmanj uspešnimi moštvi.

METODE

VZOREC TEKEM TERNAŒIN ZBIRANJAPODATKOV

Vzorec analiziranih tekem sesta-vlja 284 tekem odigranih na EP vletih od 2002 do 2012 (EP 2002– 50 tekem, EP 2004 – 47 tekem,EP 2006 – 47 tekem, EP 2008 –46 tekem, EP 2010 – 47 tekem,EP 2012 – 47 tekem). Podatki sobili zbrani s pomočjo uradnegaspremljanja in beleženja statisti-čnih podatkov med tekmami naposameznih prvenstvih. Upo-rabljen je bil tki. “EHF/SwissTiming Hanball EURO ScoutingManual” programski paket.

VZOREC SPREMENLJIVK

V vzorec spremenljivk smo uvr-stili izbrane spremenljivke (19), spomočjo katerih lahko ocenimoučinkovitost igre posameznihrokometnih ekip. Razdelili smojih v tri sklope – spremenljivkevezane na igro v napadu (13),spremenljivke vezane na igro vobrambi skupaj z disciplinskimikaznimi (5) ter spremenljivkepovezane z učinkovitostjo vratar-jev (1).

METODE OBDELAVEPODATKOV

Za obdelavo podatkov smo upo-rabili programski paket SPSS(IBM SPSS 20.0). Izračunalismo osnovne statistične značil-nosti opazovanih spremenljivk.Normalnost porazdelitve smotestirali s pomočjo Shapiro-Wilktesta. Za ugotavljanje značilnihrazlik med zmagovalci, poražen-ci ali ekipami, ki so igrale neod-ločeno smo uporabili ne-parame-trični Kruskal-Wallis test, ki seuporablja v primerih, ko ni


6 TRENER – ROKOMET december 2014

Spremenljivka MIN MAX AS SD Shapiro-WilkSkupno št. napadov 41 81 56,60 5,453 ,001Skupno št. strelov 35 73 50,45 5,874 ,008Skupno št. golov 15 41 27,91 4,680 ,002Št. golov iz pozic. napada 11 36 23,62 4,318 ,022Št. golov iz protinapada 0 17 4,27 2,562 ,000Št. golov ob igralcu več 0 16 4,81 2,622 ,000

Št. golov ob igralcu manj 0 11 2,45 1,725 ,000Št. golov iz 6m na sredini 0 15 4,67 2,537 ,000Št. golov iz 9m 0 28 8,78 3,420 ,000Št. golov iz 7m 0 11 3,09 1,855 ,000Št. golov-prodor 0 12 2,86 2,244 ,000Asistence 2 36 13,32 5,618 ,000Tehnične napake 1 24 11,06 4,158 ,000Odvzete žoge 0 16 3,87 2,637 ,000Blokirani streli 0 18 3,33 2,481 ,000Opomin – rumeni karton 0 4 2,99 ,549 ,0002min. izključitev 0 11 4,53 1,950 ,000Diskvalifikacija – rdeči karton 0 3 ,16 ,405 ,000Vratarjeve obrambe 3 29 13,55 3,862 ,000

Tabela 1: Osnovne statistične značilnosti uporabljenih spremenljivkin značilnost Shapiro-Wilk testa

Oznake: AS – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; MIN – najmanjši rezultat; MAX – največji rezultat; Shapiro-Wilk – značilnost Shapiro –Wilk testa normalnosti porazdelitve.

mogoče potrditi domneve o nor-malnosti porazdelitve podatkov.Za določitev individualnih razlikv spremenljivkah pa smo upora-bili serijo dodatnih “post hoc”Mann-Whitney testov.

REZULTATI V Tabeli 1 so prikazane osnovnestatistične značilnosti uporablje-nih spremenljivk in značilnostShapiro-Wilk testa za preverjanjenormalnosti porazdelitve. Naosnovi teh koeficientov lahkoocenimo, da podatki pri vsehspremenljivkah ne izpolnjujejopredpostavke o normalnostiporazdelitve.

Razlike med zmagovalci inporaženci ter ekipami, ki soigrale neodločeno

V tabelah 2 in 3 so prikazanirezultati Kruskal-Wallis inMann-Whitney testa na osnovikaterih smo ugotavljali ali obsta-jajo statistično značilne razlike vizbranih igralnih spremenljivkahmed zmagovalci, poraženci inekipami, ki so igrale neodločeno.Izmed 284 tekem odigranih naobravnavanih šestih evropskihrokometnih prvenstvih se jih je250 končalo z zmago in porazomene izmed ekip, 34 tekem pa se jekončalo neodločeno.

Pri mnogih spremenljivkah, napodlagi katerih presojamo učin-kovitost igre v napadu, so sepojavile statistično značilnerazlike med vsemi tremi skupina-mi ekip. Zmagovalci in tisti, ki soizgubljali so imeli značilno večnapadov kot ekipe, ki so igrale

2004; Carling, Reilly inWilliams, 2009). Pri tem je zelopomembno spoznati tiste igralnedejavnike ali spremenljivke, kiločijo zmagovalce in poražence(Ortega, Villarejo in Palao,2009). S pomočjo zbranih poda-tkov iz šestih zaporednih evrop-skih prvenstev za moške v roko-metu in njihove analize smo zatoskušali določite tiste igralne spre-menljivke v katerih se uspešnejšeekipe značilno razlikujejo odmanj uspešnih. Tako je bilo natekmah, ki so se končale z zmagoin porazom ene izmed ekip odi-grano značilno več napadov kotna tekmah, ki so se končale neod-ločeno. Verjetno so bile takšnetekme odigrane z manj tveganjain s počasnejšimi napadi, kar jepripeljalo do manjšega skupnegaštevila napadov. Večje tveganjein hitrejša igra sta bila verjetnotudi vzrok, da so poraženci nare-dili značilno več tehničnih napakkot zmagovalci in ekipe, ki soigrale neodločeno. Število tehni-

neodločeno. Enako velja za skup-no število strelov – tudi tukaj so vpovprečju značilno večje številodosegale ekipe, ki so izgubljaleali zmagovale. Pričakovano sozmagovalci v povprečju dosegaliznačilno več zadetkov kot pora-ženci in ekipe, ki so igrale neod-ločeno. So pa ekipe, ki so igraleneodločeno dosegale značilnoveč zadetkov kot poraženci.Zmagovalci so tudi v pozicijskihnapadih in protinapadih v pov-prečju dosegali značilno večzadetkov kot poraženci in ekipe,ki so igrale neodločeno.Zmagovalci imajo značilno večasistenc v primerjavi s poraženciin ekipami, ki so igrale neodloče-no. Poraženci pa so naredili zna-čilno več tehničnih napak kotzmagovalci in ekipe, ki so igraleneodločeno. Pri preostalih spre-menljivkah pa se statistično zna-čilne razlike med zmagovalci,poraženci in ekipami, ki so igraleneodločeno niso pojavile.

Iz Tabele 3 lahko razberemo, daso branilci zmagovalnih ekipnapadalcem odvzeli statističnoznačilno več žog kot poraženci inekipe, ki so igrale neodločeno.Enako velja tudi za blokiranestrele in vratarjeve obrambe.Med poraženimi ekipami in eki-pami, ki so igrale neodločenorazlike v omenjenih spremenljiv-kah niso bile statistično značilne.Pri številu disciplinskih kazni sezmagovalci, poraženci in ekipe,ki so igrale neodločeno niso zna-čilno razlikovali.

SKLEPIŠportni trenerji želijo, ne gledena športno panogo, spoznati čimvečje število dejavnikov, ki vpli-vajo na uspešnost njihovih šport-nikov ali ekip. Statistično beleže-nje in analiza igralnih akcij jepostalo pomembno raziskovalnopodročje, ki zagotavlja povratnoinformacijo igralcem in trener-jem (Taylor, James in Mellalieu,



Tabela 2: Razlike v spremenljivkah napada med zmagovalci, poraženci in ekipami, ki so igrale neodločeno.

Skupnošt. napadova

Skupno št. strelovb

Skupno št. golovc

Št. golov iz pozic. napadad

Št. goloviz protinapadae

ZmagovalciPoraženci

Neodločeno

56,79*57,03*54,34*

50,9850,5148,28

30,35*25,62*27,32*

25,28*21,96*23,56*

4,99*3,68*3,76*

Asistencef Tehnične napakeg

Št. golov ob igralcu večh

Št. golov ob igralcu manji

Št. golov iz 9mj


Neodločeno

15,01*11,99*11,96*

10,56*11,73*10,41*

5,364,274,75

2,672,272,31

9,098,438,94

Št. golov6m na

sredinikŠt. golov

iz prodoralŠt. golov

7mm


Neodločeno

5,074,274,69

3,112,642,72

3,312,843,22

“*”Razlike, statistično značilne pri p ˂ 0,05.aneodločeno < zmagovalci in poraženci; bneodločeno < zmagovalci in poraženci; czmagovalci > neodločeno in poraženci ter neodločeno > poraženci; dzmagovalci in neodločeno > poraženci; ezmagovalci > neodločeno in poraženci; fzmagovalci > neodločeno in poraženci; gporaženci > zmagovalci in neodločeno; hni statistično značilnih razlik; ini statistično značilnih razlik; jni statistično značilnih razlik; kni statistično značilnih razlik; lni statistično značilnih razlik; mni statistično značilnih razlik.

čnih napak je torej zelo pomem-ben dejavnik, ki vpliva na končniizid rokometnih tekem. Manjvešče ekipe ob hitrejši igri nare-dijo veliko število tehničnihnapak in s tem omogočajonasprotniku lažje doseganjezadetkov. To je pomemben poda-tek tako za trenerje kot tudi zaigralce. Hitrost igre bi moraliigralci prilagoditi svojim sposob-nostim in znanju. To pa vedno nimogoče saj jim skušajo kako-

vostnejši nasprotniki vsiliti svojmodel igre, ki je prilagojen njiho-vim sposobnostim in je navadnohitrejši in bolj tvegan (tekme zvelikim številom napadov).Pričakovano so zmagovalcidosegli višje skupno številozadetkov kot poraženci. To pavelja tako za število zadetkovdoseženih v napadu na postavlje-no consko ali kombiniranoobrambo kot tudi za število zade-tkov doseženih v protinapadu. Iz

tega lahko zaključimo, da je bilaučinkovitost strelov pri zmago-valcih višja kot pri poražencih.Verjetno je to povezano tudi spodatkom o številu uspešnih asi-stenc. Zmagovalci so v povpreč-ju imeli značilno več asistenc kotporaženci in ekipe, ki so igraleneodločeno. To kaže na boljtekočo igro in več sodelovanjamed napadalci pri zmagovalcih.S tako igro prihajajo igralci vlepše priložnosti za dosego zade-



Slika 1: Razlike v spremenljivkah napada med zmagovalci, poraženci in ekipami, ki so igrale neodločeno.

Tabela 3: Razlike v spremenljivkah obrambe in disciplinskih kaznih med zmagovalci, poraženci inekipami, ki so igrale neodločeno

“*”Razlike, statistično značilne pri p ˂ 0,05.azmagovalci>poraženci in neodločeno; bzmagovalci>poraženci in neodločeno; cni statistično značilnih razlik; dni statistično značilnih razlik; eni statistično značilnih razlik; fzmagovalci>poraženci in neodločeno.

Odvzete žoge a Blokirani strelib Opominc 2 min. izključitevd Diskvalifikcijae


Neodločeno

4,3*3,56*3,44*

4,04*2,63*3,24*

2,963

3,1

4,424,634,59

0,120,20,15

Obrambe vratarjaf


Neodločeno

14,76*12,47*13,00*

<None>

tkov iz katerih so lahko bolj učin-koviti. Tudi v spremenljivkah, kikažejo na učinkovitost igre vobrambi so se pojavile značilnerazlike v korist zmagovalcev. Večodvzetih žog in blokiranih stre-lov kaže na kakovost igre vobrambi, ki otežuje napadalcemučinkovito igro. Hkrati pa dajetudi možnosti za hitre zadetke izprotinapadov. Zelo pomembna jev rokometu tudi vloga vratarja.Število strelov, ki jih vratar ubra-ni ima, tudi glede na naše podat-ke, velik vpliv na končni izidrokometnih tekem. Podobnerezultate lahko zasledimo tudi vraziskavah, ki so jih opraviliWiemeyer (2008), Saez, Roldanin Feu (2009) ter Skarbalius,Pukėnas in Vidūnaitė (2013).

Najpomembnejši zaključki, kiizhajajo iz rezultatov našegaproučevanja statističnih razlikmed zmagovalci, poraženci inekipami, ki so igrale neodločenona šestih zaporednih evropskihrokometnih prvenstev so nasled-nji:

• Zmagovalna moštva na evrop-skih prvenstvih gojijo hitroigro z velikim številom napa-dov. Ob tem so igralci zeloučinkoviti pri strelih tako vprotinapadih kot tudi v igri napostavljeno obrambo.

• Kljub hitri igri pa zmagovalcine naredijo velikega številatehničnih napak.

• Zmagovalna moštva imajoveliko število asistenc. To kažena kakovostno sodelovanjemed napadalci, ki si s tem pri-dobijo prednost pred branilci;

• Zmagovalna moštva v obrambiblokirajo značilno več strelovkot njihovi nasprotniki in odv-zamejo značilno več žog. Stem povečajo učinkovitostsvoje obrambe in si omogočijolažji prehod v protinapad.

• Zmagovalna moštva imajozelo učinkovite vratarje, kiubranijo v povprečju značilnoveč strelov kot njihovi nasprot-niki. S tem podprejo kakovo-

stno branjenje soigralcev vpolju.

• Glavni problemi poražencevso vezani na veliko število teh-ničnih napak ter slabo učinko-vitost pri strelih.

LITERATURA• Bilge, M. (2012). Game analysis of

Olympic, World and EuropeanChampionships in Men’s Handball.Journal of Human Kinetics, 35, 109-118.

• Carling, C., Reilly, T., Williams, M.(2009). Performance Assesment forField Sports. London: Routledge.

• Ortega, E., Villarejo, D., Palao, J. M.(2009). Differences in game statisticsbetween winning and losing rugbyteams in the Six Nations Tournament.Journal of Sports Science andMedicine, 8, 523–527.

• Saez, F.J., Roldan, A. Feu, S. (2009).Diferencias en las estadisticas dejuego entre los equipos ganadores yperdedores de la copa del rey 2008de balonmano masculine. E-balonma-no, 5(3), 107-114.

• Skarbalius, A., Pukėnas, K.,Vidūnaitė, G. (2013). Sport perfor-mance profile in men’s Europeanmodern handball: discriminant ana-lysis between winners and losers.Sportas, 3 (90), 44–54.

• Šibila, M., Mohorič, U., Pori, P.(2008). Differences in certain typical



Slika 2: Razlike v spremenljivkah obrambe in disciplinskih kaznih med zmagovalci, poraženci inekipami, ki so igrale neodločeno.

performance indicators at three con-secutive Men’s EuropeanChampionships held in 2002, 2004and 2006. V: Proceedings Book ofVIII World Congress of PerformanceAnalysis of Sport. Magdeburg: Otto-von-Guericke-Universität, 609-612.

• Taborsky, F. (2011). Competitive loa-ding in top team handball. EHF WebPeriodical 2011. Na http://home.euro-handball.com/ehf_files/Publikation/W

P_Competitive_20Loading_20in_20Top_20Team_20Handball.»16.03.2011«.

• Taylor, J.B., James, N. & Mellalieu,S.D. (2004). Notational analysis ofcorner kicks in the English premierleague. Journal of Sports Sciences,22(6), 518-519

• Wiemeyer, M. (2008). Winner orloser – what makes the difference?Analysis of the European

Championships 2000 to 2006 inmen’s handball. V: Proceedings Bookof VIII World Congress ofPerformance Analysis of Sport.Magdeburg: Otto-von-Guericke-Universität, 416-420.



IZVLEŒEK

V članku želimo prikazati raz-merje med odstotkom podkožnetolšče in hitrostjo sprinta, odri-vno močjo, sprintersko vzdržlji-vostjo in pokazateljem VO2max.Vzorec merjencev je predstavlja-lo 17 slovenskih vrhunskih roko-metašic. Izračunana je bila opi-sna statistika. Korelacijo smougotavljali s pearsonovim koefi-cientom korelacije. Na podlagidoblejnih rezultatov lahko skle-pamo, da so pokazatelji odrivnemoči, sprinterske vzdržljivosti inVO2max v značilni negativnipovezanosti s količino podkožnetolšče. Nismo pa mogli dokazatiznačilne povezanosti med rezul-tati sprinterske hitrosti in količi-no podkožne tolšče.

Ključne besede: rokomet, žen-ske, podkožna tolšča, motorika.

UVODGibalni vidik rokometne tekmesestavlja kombinacija intenzivnihdejavnosti, ki so prekinjene zrazličnimi odmori – različnevrste teka in skokov kot tudiobčasna igra v telesnem stiku –zadrževanje in potiskanje (Jen-sen, Johansen, & Liwendahl,1999). Morfološke značilnostitelesa in motorične sposobnosti

imajo gotovo velik vpliv nauspešnost igranja rokometa(Jensen, Johansen & Larsson,1999; Šibila, & Pori, 2009,Mohamed, et al., 2009). To je šeposebej izrazito v vrhunskemrokometu, kjer so prednosti igral-cev s primerno morfološko inmotorično strukturo zelo velike.(Rannou, Prioux, Zouhal, Gratas-Delamarche, & Delamarche,2001). Rezultati sodobnih študijv katerih so avtorji obravnavalimorfološki telesni profilvrhunsnkih rokometašic kažejo,da je prevladujoča mezomorfnakomponenta z dodatkom endo-morfije – torej z poudarjeno pod-kožno tolščo. (Vila, et al., 2012).V motorični strukturi pa je prirokometaših predvsem poudarje-na eksplozivna in elastična močnog in rok ter ramenskega obro-ča, hitrost sprinta, pa tudi specifi-čna aerobna vzdržljivost (Šibila,1989; Jensen, Johansen, &Liwendahl, 1999). Mnogi razi-skovalci trdijo, da je velika koli-čina podkožne tolšče pri vrhun-skih športnikih negativno pove-zana z rezultati doseženimi vmotoričnih testih in testih aerob-ne sposobnosti (Houtkooper,Mullins, Going, Brown, &Lohman, 2001; Klossner, 2007;Šibila, Bon, Mohorič & Pori,2011; Montcef, Said, Olfa &

Dagbaji, 2012). Iz rezultatov red-nih letnih meritev morfološkihtelesnih značilnosti in motoričnihsposobnosti je bilo razvidno, dadelež podkožne tolšče pri sloven-skih reprezentantkah narašča. Toje bil tudi razlog, da smo skušalipoiskati korelacijo med količinopodkožne tolšče in merami sprin-terske hitrosti, odrivne moči tersprejema VO2max.

METODE

VZOREC MERJENK

Vzorec merjenk je sestavljalo 17vrhunskih slovenskih rokometa-šic, ki so se udeležile rednega let-nega testiranja članske ženskereprezentance. Meritve so bileopravljene lta 2010. V času meri-tev so bile merjenke v povprečjustare 22.9±5.04 let. Njihova pov-prečna telesna višina je znašala177.2±4.68 cm in telesna masa66.5±7.56 kg.

VZOREC SPREMENLJIVK

Ocena podkožne tolšče je bila primerjenkah ocenjena s pomočjorezultatov meritev devetih kož-nih gub na različnih telesnih seg-mentih. Meritve so bazirale nastandardni antropometrični bate-riji z 24 merami (Duquet, &

Razmerje med koliœino podkoæne toløœe, hitrostjo sprinta, odrivno moœjo, sprintersko vzdræljivostjo in vo2max pri slovenskih vrhunskih rokometaøicah


Marko Øibila, Bon Marta, Uroø Mohoriœ, Pori Primoæ

RAZMERJE MED KOLIŒINO PODKOÆNE TOLØŒE,HITROSTJO SPRINTA, ODRIVNO MOŒJO, SPRINTERSKOVZDRÆLJIVOSTJO IN VO2max PRI SLOVENSKIH VRHUNSKIH ROKOMETAØICAH

Hebbelinck,1977). Za ocenoeksplozivne in elastične močinog smo uporabili tenziometri-čno platformo - merjenci soopravili dva skoka, ki sta po svojinaravi različna – skok iz polčepa(SJ) in skok z nasprotnim giba-njem (CMJ). Sposobnost hitrostiteka smo ocenjevali s pomočjočasa doseženega v sprintu na 5,10 in 20 m s startom iz mesta(T5m, T10m and T20m) in zletečim startom (TL5m, TL10mand TL20m). Za oceno ravni raz-vitosti sprinterske vzdržljivostismo uporabili test »sprint s spre-membami smeri - poligon 8 X 40z 20 sekundno pavzo« (Baker,Ramsbottom, & Hazeldine,1993) – to je test ponavljalnihsprintov, ki vsebuje tudi spre-membe smeri teka. Merili smovsak posamezni čas, kot spre-menljivko pa smo uporabiliseštevek vseh časov. Za ocenovzdržljivosti v teku (maksimalnaaerobna hitrost) smo uporabilitest »30-15IFT« (Buchheit,2005), pri katerem gre za pona-vljanje sekvenc 30 sekundnegateka in 15 sekundnega počitka, kije lahko hoja ali stanje na mestu.Test je intervalnega tipa, izvajase na rokometnem igrišču, hitrost

teka (obremenitev) z vsakonaslednjo sekvenco narašča,merjenci pa ga izvajajo doizčrpanosti oziroma dokler lahkosledijo stopnjujoči obremenitvi.Hitrost (tempo) teka narekujezvočni signal, ki daje merjencemorientacijo in se oglaša na začet-ku vsake 30 sek. obremenitve, navsaki črti rokometnega igrišča(tako merjenci vedo ali prehite-vajo ali zaostajajo za zahtevanohitrostjo in lahko ustrezno pospe-šijo ali upočasnijo svoj tek) in nakoncu vsake 30 sek. obremeni-tve. Glede na to so zvočni signalirazlični. Merjenci so bili oprem-ljeni z merilci srčnega utripa.Dobljeni rezultati omogočajoizračun grobe ocene največjegasprejema kisika po formuli:VO2max(ml/min/kg) = 28.3 –2.15 * S – 0.741 * S – 0.0357 * T+ 0.0586 * L * V + 1.03 * V, kjeroznake pomenijo: S je spol (1 =moški 2 = ženske), L je starost, Tje telesna masa in V je končnahitrost dosežena ob koncu testa.Vse meritve so bile izvedene zistimi merilci ob uporabi enakemerilne tehnologije.

Test Merjena sposobnost Merskaenota % podkožne tolščeKoličina podkožne tolšče % 5-m

sprint – start z mesta Sprinterskahitrost Sekunde 10-m sprint –start z mesta Sprinterska hitrostSekunde 20-m sprint – start zmesta Sprinterska hitrostSekunde 5-m sprint – leteči startSprinterska hitrost Sekunde 10-m sprint – leteči start Sprinterskahitrost Sekunde 20-m sprint –leteči start Sprinterska hitrostSekunde 40-m MST_skupnoAnaerobna kapaciteta SekundeVO2max Aerobna sposobnostml/min/kg Skok iz pol-čepaEksplozivna moč nog CentimetriSkok z nasprotnim gibanjemElastična moč nog Centimetri

METODE OBDELAVEPODATKOV

Za statistično obdelavo podatkovsmo uporabili programski paketSPSS (Statistical Package for theSocial Sciences). Izračunali smoosnovne statistične značilnostiopazovanih spremenljivk kot sopovprečje ali aritmetična sredina(Mean), standardni odklon (Std.Deviation), minimum (Mini-mum), maksimum (Maximum),asimetrija (skewness) ter sploš-čenost (kurtosis). Za testiranjestopnje povezanosti med spre-menljivkami je bil uporabljenPearsonov korelacijski koefi-cient. Kot stopnjo statistične zna-čilnosti smo izbrali vrednost 0.05in manj.

REZULTATIV Tabeli 2 so prikazani osnovnistatistični podatki uporabljenihspremenljivk - povprečje ali arit-metična sredina, standardniodklon, minimalne vrednosti,maksimalne vrednosti koeficientasimetrije in sploščenosti ter sta-tistična značilnost Kolmogorov-Smirnov testa.



Tabela 1: Vzorec spremenljivkTest Merjena sposobnost Merska enota% podkožne tolšče Količina podkožne tolšče %5-m sprint – start z mesta Sprinterska hitrost Sekunde10-m sprint – start z mesta Sprinterska hitrost Sekunde20-m sprint – start z mesta Sprinterska hitrost Sekunde5-m sprint – leteči start Sprinterska hitrost Sekunde10-m sprint – leteči start Sprinterska hitrost Sekunde20-m sprint – leteči start Sprinterska hitrost Sekunde40-m MST_skupno Anaerobna kapaciteta SekundeVO2max Aerobna sposobnost ml/min/kgSkok iz pol-čepa Eksplozivna moč nog CentimetriSkok z nasprotnim gibanjem Elastična moč nog Centimetri

Podatki kažejo, da so, z izjemoVO2max, vse spremenljivke nor-malno porazdeljene.

V Tabeli 3 so prikazani rezultatiPearsonovega korelacijskega ko-eficienta na osnovi katerega smosklepali ali obstaja statističnoznačilna povezanost med količi-no podkožne tolšče in rezultatidoseženimi v motoričnih testih.V tabeli so umeščeni tudi podatki

o povezanosti med samimi moto-ričnimi spremenljivkami.

RAZPRAVAIN ZAKLJUŒKIIz rezultatov naše študije lahkozaklučimo, da so pokazateljiodrivne moči, rezultat dosežen vtestu hitrostne vzdržljivosti inVO2max v statistično značilni

negativni povezavi z količinopodkožne tolšče pri vrhunskihslovenski rokometašicah. Nismopa mogli ugotoviti značilne nega-tivne povezanosti med količinopodkožne tolšče in pokazteljisprinterske hitrosti. V literaturilahko najemo podobne ugotovi-tve – velika količina podkožnetolšče negativno vpliva na šport-nikovo gibljivost, eksplozivnost,



Tabela 2: Osnovne statistične značilnosti izmerjenih podatkov za vse spremenljivke

Spremenljivka S min max Kurt skew pK-SStarost 22.9 5.04 19.0 36.0TV 177.2 4.68 166.6 182.2TT 66.5 7.56 64.6 94.7%FM 22,53 3,2036 17,0 29,0 -,327 ,517 ,133T5m 1,22 ,06276 1,14 1,35 -,813 ,019 ,200T10m 2,05 ,07894 1,91 2,24 1,111 ,603 ,200T20m 3,50 ,14069 3,28 3,79 -,434 ,548 ,146TL5m ,77 ,03520 ,71 ,83 -,808 ,376 ,200TL10m 1,47 ,07612 1,35 1,60 -1,076 ,008 ,200TL20m 2,84 ,14595 2,60 3,12 -,851 ,099 ,20040-m MST 74,55 3,05769 71,17 81,26 ,637 1,090 ,106VO2max 45,74 3,27244 37,07 48,59 2,430 -1,701 ,004SJ 27,33 3,68 20,6 32,5 -1,410 -,252 ,200CMJ 27,88 3,27 23,1 33,1 -1,421 -,110 ,200

Legenda: - povprečna vrednost; s - standardni odklon; min – minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; kurt – sploščenost; skew – asimetrija; pK-S – značilnost Kolmogorov-Smirnov testa; TV – telesna višina; TM - telesna masa; %FM – količina podkožne tolšče; T5m - 5-m sprint – visoki start z mesta; T10m - 10-m sprint – visoki start z mesta; T20m - 20-m sprint – visoki start z mesta; TF5m - 5-m sprint – leteči start; TF10m - 10-m sprint – leteči start;TF20m - 20-m sprint – leteči start; 40-m MST – test sprinterske vzdržljivosti; VO2max - Maksimalni sprejem O2; SJ – skok iz polčepa; CMJ – skok iz nasprotnega gibanja.

Tabela 3: Vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta za oceno povezanosti vseh uporabljenihspremenljivk

%FM T5m T10m T20m TL5m TL10m TL20m 40-m Vo2max SJ CMJ%FM 1.000 -,034 ,039 -,021 ,056 -,184 -,167 -,575* -,685** -,629** -,509*T5m -,034 1.000 ,729 ,845 ,400 ,333 ,558 ,429 ,319 ,456 ,389T10m ,039 ,729 1.000 ,797 ,716 ,813 ,697 ,475 ,435 ,624 ,547T20m -,021 ,845 ,797 1.000 ,639 ,547 ,857 ,573 ,382 ,587 ,553TF5m ,056 ,400 ,716 ,639 1.000 ,797 ,770 ,654 ,330 ,537 ,534TF10m -,184 ,333 ,813 ,547 ,797 1.000 ,722 698 ,421 ,607 ,548TF20m -,167 ,558 ,697 ,857 ,770 ,722 1.000 ,747 ,388 ,591 ,61040-m -,575* ,429 ,475 ,537 ,654 ,698 ,747 1.000 ,833 ,837 ,735Vo2max -,685** ,319 ,435 ,382 ,330 ,421 ,388 ,833 1.000 ,340 ,239SJ -,629** ,456 ,624 ,587 ,537 ,607 ,591 ,837 ,340 1.000 ,727CMJ -,509* ,389 ,547 ,553 ,534 ,548 ,610 ,735 ,239 ,727 1.000

hitrost, agilnost in aerobne spos-obnosti (Houtkooper, et al. 2001;Klossner, 2007). Nekateri razi-skovalci trdijo (Castro-Pinero,Gonzales-Montesinos, Keating,Mora, Sjostrom, & Ruiz, 2010),da ima telesna teža (in količinapodkožne tolšče) statistično zna-čilen vpliv na športno uspešnost.Pri proučevanju rokometašev sotudi ugotovili (Moncef, et al.,2012), da je telesna masa v nega-tivni povezavi z odrivno močjo(skok iz pol-čepa in skok znasprotnim gibanjem). Telesnamasa in mere sestave telesa (pod-kožna tolšča in pusta telesnamasa) so dodatno negativnopovezani z maksimalnim spreje-mom kisika in z maksimalnodoseženo hitrostjo v aerobnemterenskem testu Yo-Yo. Tudimnoge druge raziskave kažejo,da je relativni VO2max v negati-vni povezavi z telesno maso(Berg, Sjødin, Forsberg, &Svedenhag, 1991). Večina raz-skovalcev se strinja, da je lahkoučinkovitost v motoričnih dejav-nostih visoko povezna s sestavotelesa. (Lucia, Hoyos Perez,Santalla & Chicharro 2002;Chaouachi, Brughelli, Levin,Boudhina, Cronin, & Chamari,2009; Šibila, &, Pori, 2009). Tatrditev je podprta z dejstvom, dapomeni ima odvečna količinapodkožne tolšče vlogo tki.»mrtve mase«, ki jo mora šport-nik premikati oz. je z njo nepo-trebno obremenjen (Godek,Godek, & Bartolozzi, 2004).Tudi ugotovitve nedavnih študijv katerih so se avtorji ukvarjali zrokometašicami so v skladu vopisano teorijo. Vila et al (Vila etal., 2012) so predstavili podatkes katerimi iz katerih je razvidnoda imajo srednje zunanje igralkein krila nižjo vrednost telesnemase in vsote kožnih gub kot

leve in desne zunanje igralke,pivoti in vratarke (čeprav vserazlike niso statistično značilne).V skladu s tem dejstvom so sred-nje zunanje igralke in krila tudidosegale boljše rezultate v testihodrivne moči – skok iz pol-čepain skok z nasprotnim gibanjem vprimerjavi z levo in desno zuna-njo igralko, pivoti in vratarkami(tudi tukaj vse razlike niso bilestatistično značilne.

Optimalna telesna masa in deležpodkožne tolšče pri športnikih vtekmovalni formi se razlikujetako med posameznki, med razli-čnimi športi in igralnimi mesti(Gibson, Mermier, Wilmerding,Bentzur, & McKinnon, 2009).Dejstvo je tudi, da je visoka vred-nost telesne mase prisotna šeposebej v športih, kjer je le-tazelo pomembna, npr. ameriškinogomet, košarka, sumo borbe,dviganje uteži. V takih športih jelahko ustrezna morfološka struk-tura z močno izraženimi vsemidimenzijami telesa odločilna zauspešno nastopanje. Ti dejavnikiso bili prepoznani, kot pomemb-ni napovedniki tekmovalneuspešnosti v mnogih športih(Gibson, et al., 2009). Podobnovelja seveda tudi za rokomet, kjerje telesna masa pomembendejavnik uspešnosti še posebej naigralnem mestu pivota. Todanegativna povezanost med pove-čano količino podkožne tolšče inučinkovitostjo v izvajanjupomembnih motoričnih testovpri igralkah našega vzorca naka-zuje, da je zmanjšanje odvečnepodkožne tolšče nujno za napre-dek pri igranju rokometa. Gledena naše rezultate in razlago bimorali trenerji svetovati svojimigralkam zmanjšanje prevelikekoličine podkožne tolšče s pra-vilno prehrano in treningom.

Predvidevamo, da bi to pozitivnovplivalo na rezultate v motori-čnih testih s pomočjo katerihmerimo raven razvitosti tistihsposobnosti, ki so za tekmovalnoučinkovitost v rokometu še pose-bej pomembni.

REFERENCE• Baker, J., Ramsbottom, R. & Hazeldine, R.

(1993). Maximal shuttle running over 40 m asa measure of anaerobic performance. BritishJournal of Sports Medicine 27, 228-232.

• Berg, U., Sjødin, B., Forsberg, A., &Svedenhag, J. (1991). The relationship betwe-en body mass and oxygen uptake during run-ning in humans. Medicine and Science inSports and Exercise, 23, 205-211.

• Buchheit, M. (2005). Le 30-15 IntermittentFitness Test: Illustration de la programmationdu travail de la puissance maximale aerobie apartir d’un test de terrain approprie. – 1ere par-tie. Approches du Handball, 88, 36-46.

• Castro-Pinero, J., Gonzales-Montesinos, J.L.,Keating, X.D., Mora, J., Sjostrom, M. & Ruiz,J.R. (2010). Percentile Values for RunningSprint Field Tests in Children Ages 6-17 Years:Influence of Weight Status, Research Quarterlyfor Exercise and Sport, 18 (2), 143-151.

• Chaouachi A, Brughelli M, Levin G,Boudhina, N., Cronin, J., & Chamari, K.(2009).. Anthropometric. physiological andperformance characteristics of elite team-hand-ball players. Journal of Sports Sciences, 27(2),151-157.

• Duquet, W., Van Gheluwe, B., Hebbelinck, M.(1977). Computer program for calculating theHeath-Carter anthropometric somatotype. JSports Med, 17(3), 255-262.

• Gibson, A.L., Mermier, C.M., Wilmerding,M.V., Bentzur, K.M. & McKinnon, M.M.(2009). Body Fat Estimation in CollegiateAthletes: An Update. Human Kinetics – ATT,14(3), 13-16.

• Godek S. F., Godek, J. J., Bartolozzi, A.R.(2004). Thermal responses in Football andCross-Country Athletes during their respectivepractices in a hot environment. Journal ofAthlethic Training,39(3) 235-240.

• Houtkooper, L.B., Mullins, V.A., Going, S.B.,Brown, C.H., & Lohman, T.G. (2001). Bodycomposition profiles of elite American athletes.Int J Sport Nutr Exerc Metab.,11, 162-173.

• Jensen, K., Johansen, L., & Larson, B. (1999).Physical performance in Danish elite teamhandball players. In 5th IOC World Congresson Sport Sciences 1999: Book of abstracts (p.197). Canberra: Sports Medicine Australia.

• Jensen, K., Johansen, L., & Liwendahl, F.(1999). One-year changes in physical perfor-mance in world-class team handball playersfrom Danish national youth teams. In 5th IOCWorld Congress on Sport Sciences 1999: Bookof abstracts (p. 198). Canberra: SportsMedicine Australia.

• Lucia A, Hoyos J, Perez, M., Santalla A, &Chicharro, J.L. (2002). Inverse relationshipbetween VO2max and economy efficiency inworld-class cyclists. Medicine & Science inSports & Exercise, 34(12), 2079-2084.

• Mohamed, H.,Vaejens, R., Matthys, S.,Multael, M., Lefevre, J., Lenoir, J., &Philippaerts, R.. (2009). Anthropometric andperformance measures for the development ofa talent detection and identification model inyouth handball. Journal of Sports Sciences,27(3), 257-266.



• Moncef, C., Said, M., Olfa, N., & Dagbaji, G.(2012). Influence of MorphologicalCharacteristics on Physical and PhysiologicalPerformances of Tunisian Elite Male HandballPlayers. Asian Journal of Sports Medicine,3(2),74-80.

• National Collegiate Athletics Association.NCAA 2006-07 Sports Medicine Handbook(2006).

• Klossner, D., Ed. NCAA Guideline 2e.Assessment of body composition. Indianapolis,

IN: National Collegiate Athletic Association,33-36.

• Rannou, F., Prioux, J., Zouhal, H., Gratas-Delamarche, A., & Delamarche, P. (2001).Physiological profile of handball players.Sports Med. Phy. Fitness, 41(3), 349-352.

• Šibila, M. (1989). The influence of some ant-hropometric characteristics, basic and specificmotor abilities and functional capabilities ofyoung handball players on playing success.MS thesis. In Slovenian (University ofLjubljana, Ljubljana, 1989).

• Šibila, M., & Pori, P. (2009). Position-RelatedDifferences in Selected Morphological BodyCharacteristics of Top-Level Handball Players.Coll Antropol., 33(4), 1079-1086.

• Vila, H., Manchado, C., Rodríguez, N.,Abraldes, J.A., Alcaraz, P.E., & Ferragut, C.(2012). Anthropometric Profile, Vertical Jump,and Throwing Velocity in Elite FemaleHandball Players by Playing Positions. Journalof Strength & Conditioning Research, 26(8),2146-56.



POVZETEK

S pedagoškim eksperimentomsmo poskušali določiti ravennapora, ki so ga dosegle rokome-tašice stare med 10 in 12 let, medigranjem rokometa s tremi razli-čnimi načini branjenja. Enajstmerjenk je odigralo devet model-nih tekem. Kot pokazatelj naporasmo uporabili srčni utrip, za sta-tistično analizo pa programskipaket SPSS. Ugotovili smo, daobstajajo pomembne razlike vsrčnem utripu na tekmah, kjer seje igralo z individualno obramboin z igro 2 x 3:3 v primerjavi stistimi tekmami, kjer se je igralaconska obramba. Vendar pa medigro z individualno obrambo inigro 2 x 3:3 v stopnji napora nibilo bistvenih razlik.

Ključne besede: ženski roko-met, rokomet mladih, različneigralne oblike, srčni utrip

UVODV metodologiji poučevanja intreniranja posameznih športnihiger, se vedno bolj pojavljajonovi modeli, kar sicer ohranjaznačilnosti primarnega športa, ate spremembe dajejo mladimigralcem več zadovoljstva zaučenje in treniranje. Iz enakegarazloga so strokovnjaki zasnovaliigro imenovano »mali rokomet«(igro z modificiranimi pravili).

Potreba po prilagoditvi pravil zamlajše igralce rokometa vSloveniji je bila prvič omenjenaleta 1971 (Pavčič in Vidic, 1971).Mali rokomet igrajo otroci dodesetega leta starosti, nato slediprehod na rokomet po celemigrišču, kakor je tudi določeno zuradnimi pravili. Vendar paobstajajo določene težave pri temprehodu, povezane predvsem zvečjim številom igralcev v igri invečjim igriščem. Sposobnostiskanja prostora zase oziroma zasoigralca je osrednji element zauspešno igranje rokometa. Ker jerokomet dinamična igra, je pro-stor neločljivo povezan s časom.Razdelitev prostora na igrišču senenehno spreminja in igralcimorajo biti sposobni prepoznatitrenutno situacijo, nadaljni raz-plet vnaprej premisliti (anticipi-rati) in čim bolj smotrno odreagi-rati (Landgraf in Denne, 2001).Kasneje so avtorji še nekolikobolj natančno opisali smisel teigre in navedli možnosti različicoziroma metodičnih dopolnitev,ki osnovno obliko igre naredijoše uporabnejšo in zanimivejšo(Denne, 2001; Landgraf, Denne,2001; Feldman, 2003). V praksiobstajata še dva druga načinaigre – igra z osebno obrambo inigra s consko obrambo po celotniširini igrišča. Na podlagi tega karje napisano v uvodu, je bil namente raziskave primerjava napora,ki so mu bile igralke izpostavlje-

ne med igranjem tekem s tremirazličnimi načini branjenja(osebna obramba, conska obram-ba ali igra 2 x 3:3). Merjenke sobila dekleta, stara od 10 do 12 let.Na podlagi teh razlik v stopnjinapora smo skušali oceniti pri-mernost različnih načinov igra-nja.

METODE

VZOREC

Vzorec je predstavljalo enajstigralk, članic celjskega ženskegarokometnega kluba, v starosti od10 do 12 let. V času izvedbemeritev so bile merjenke starepovprečno 10.7±0.86. Njihovapovprečna telesna višina je bila153.5±9.5 cm, povprečna telesnateža pa 47.8±7.25 kg.

METODOLOGIJA

Ekserimentalni postopkiMerjenke so najprej na rokomet-nem igrišču opravile test dolgo-trajne vzdržljivosti intervalnegaznačaja, imenovan »30-15IFTtest« - obsega 30 sekund teka in15 sekund aktivnega počitka(Buchheit, 2005a; Buchheit,2005b). Merjenke so tekle shitrostjo, ki jo je narekoval zvo-čni signal. Hitrost teka se je zvsakim intervalom povečala.Merjenke so vztrajale do izčrpa-

Razlike v naporu igralk v starosti od 10 do 12 let pri razliœnih oblikah prehodaiz malega rokometa na rokomet


Hana Kadivnik, Klemen Luznar, Primoæ Pori, Marta Bon, Marko Øibila

RAZLIKE V NAPORU IGRALK V STAROSTI OD 10 DO 12 LET PRI RAZLIŒNIH OBLIKAH PREHODAIZ MALEGA ROKOMETA NA ROKOMET

nosti oziroma dokler niso mogleveč preteči predvidene razdalje vintervalu. Merjenke so nosilemerilce srčnega utripa – PolarTeam2 Pro. Na ta način smodobili podatke o maksimalnihsrčnih utripih. Za pridobitevpodatkov o vrednosti njihovihsrčnih utripov v mirovanju, so simerjenke pet juter zaporedomaizmerile srčni utrip. Frekvencosrčnega utripa so merile na vratniarteriji s pomočjo staršev. Iz vsehpetih meritev smo izračunalipovprečno frekvenco srčnegautripa za vsako posameznicoposebej. S Karvonenovo formulosmo izračunali relativno frekven-co srčnega utripa, ki temelji nadoločitvi ciljnega območja srčnefrekvence (FS (%) = 100 x (FS –FS mir) / (FS max – FS mir)).Osrednji del eksperimenta jesestavljalo devet modelnih tekems tremi različnimi načini branje-nja. Ta del meritev je bil izvedenv obdobju treh tednov (tabela 1),z igranjem tekem po vnaprejdoločenem urniku in ob vednoenakem času (v ponedeljek, torekin četrtek). Ogrevanje je potekalopo vedno enakem dvajset minut-nem protokolu. Tekme so bilevedno odigrane z istimi ekipami(v zvezi s sestavo igralk) in vskladu z rokometnimi pravili.Pravila so bila rahlo prilagojena

potrebam eksperimenta: igralničas je bil 2 x 10 minut, menjaveigralk in minute odmora niso biledovoljene, vse tekme so se odi-grale med 17. in 20. uro.

SpremenljivkeVzorci spremenljivk so predsta-vljeni v spodnji tabeli. Vse meri-tve so bile izvedene z istimi ljud-mi in z uporabo enake merilnetehnologije.

Statistiœna analiza podatkovPodatke smo analizirali s pomoč-jo statističnega paketa SPSS20.0. Izračunali smo osnovneparametre porazdelitve spremen-ljivk. Normalnost porazdelitvesmo ugotavljali s Mauchly-jevimtestom, s katerim smo želeli pre-veriti sferičnost. Kot korekcijskifaktor smo izračunali še Huynh-Feldt-ov test, saj ANOVA zaponovljene meritve brez tega nipravilno izračunana. S tako ime-novano »Post-hoc analizo« smoposkušali poiskati posamičnerazlike med različnimi načiniigranja. Razlike smo preučevaliza vsak polčas posebej, kakortudi za celotno tekmo skupaj.

REZULTATINavajamo podatke o frekvencahsrčnega utripa v mirovanju in fre-kvencah maksimalnega srčnegautripa za vsako izmed merjenk.

Tabela 3: Frekvence srčnegautripa v mirovanju in frekvencemaksimalnega srčnega utripaza vsako merjenko posebej

V tabelnem (tabela 4) in grafi-čnem (slika 1) prikazu zgorajlahko vidimo, da so merjenkenajvišjo frekvenco srca dosegalepri igri z osebno obrambo. Vprvem polčasu je bila njihovapovprečna vrednost frekvencesrčnega utripa 177 udarcev/minuto (ud/min), v drugem pol-času 180 ud/min, povprečje nacelotni tekmi skupaj torej 178ud/min. Najnižje vrednosti sobile izmerjene pri igri s conskoobrambo, kjer je bila njihova

FS mir FS max1 69 2102 68 2003 70 2204 66 2105 65 2046 72 2117 58 2098 68 2079 70 20710 77 21211 75 203



1. teden 2. teden 3. tedenponedeljek osebna obramba conska obramba obramba 2 x 3:3torek obramba 2 x 3:3 osebna obramba conska obrambačetrtek conska obramba obramba 2 x 3:3 osebna obramba

Tabela 1: Urnik modelnih tekem v 3-tedenskem eksperimentalnem ciklu

Tabela 2: Vzorec spremenljivkSpremenljivka Izmerjena frekvenca srčnega utripa EnotaFS_mir frekvenca srčnega utripa v mirovanju udarci/minFS_max maksimalna frekvenca srčnega utripa udarci/minFS_abs absolutna frekvenca srčnega utripa udarci/minFS_rel relativna frekvenca srčnega utripa %

povprečna vrednost frekvencesrčnega utripa v prvem polčasu169 ud/min, v drugem 166ud/min, v povprečju pa 168ud/min. Izkazalo se je, da je igra2 x 3:3 glede doseganja povpre-čnih vrednosti frekvence srčnegautripa ravno med prej omenjeni-ma obrambama. V prvem polča-

su so bile vrednosti 175 ud/min,v drugem polčasu 173 ud/min, nacelotni tekmi skupaj pa 174ud/min.

Še natančnejšo analizo pridoblje-nih podatkov smo dosegli z izra-čunom relativnih vrednosti fre-kvenc srca, ki individualno upo-

števajo minimalne in maksimal-ne vrednosti srčnega utripa zavsako merjenko posebej.Povprečne relativne vrednosti soizražene v odstotkih od maksi-muma, ločeno po tipu igre vobrambi, še dodatno pa po obehpolčasih in za celotno tekmo sku-paj.

Preden smo izvedli analizo stati-stično pomembnih razlik v rela-tivnih vrednostih srčnega utripamed različnimi vrstami igranja,smo normalnost porazdelitvepreverili z Mauchly-jevimtestom, s katerim smo želeli pre-veriti sferičnost. Ugotovili smo,da je v drugem polčasu ta pred-postavka kršena, zato sferičnostne velja (tabela 6).

Ugotovitev nas je pripeljala dotega, da smo izračunali šeHuynh-Feldt-ov test kot korek-cijski faktor, saj ANOVA zaponovljene meritve brez tega nipravilno izračunana (daje preniz-ke rezultate). Ta test smo izbrali,ker je bila vrednost epsilon višjaod 0,75.

Rezultati Huynh-Feldt-ovegatesta kažejo na značilne razlikemed višino srčnega utripa priigranju s posameznimi načiniobrambe. Zato smo v nadaljeva-nju naredili še tki. »Post-Hocanalizo«, s pomočjo katere smougotavljali posamične razlikemed različnimi načini igranja.

Iz tabele 8 je razvidno, da obsta-jajo statistično značilne razliketako ločeno za prvi in drugi pol-



osebna obramba conska obramba igra 2 x 3:31. polčas 177 udarcev/min 169 udarcev/min 175 udarcev/min2. polčas 180 udarcev/min 166 udarcev/min 173 udarcev/mincela tekma 178 udarcev/min 168 udarcev/min 174 udarcev/min

Tabela 4: Povprečne vrednosti frekvence srčnega utripa pri različnih tipih obramb ločeno po polčasihin za celotno tekmo skupaj

Slika 1. Povprečne vrednosti frekvence srca pri različnih tipihobrambe ločeno po polčasih in za celotno tekmo skupaj.

Slika 2. Napor pri posameznem načinu igranja izražen v odstotkihod maksimuma.

čas kot tudi na celotni tekmi, sajje pri igri z osebno obrambo pri-hajalo do veliko višjih povpre-čnih srčnih utripov kot pri igri sconsko obrambo.

Tudi na tekmah, kjer se je igralos consko obrambo in igro 2 x 3:3se pojavljajo statistično značilnerazlike tako ločeno za posameznapolčasa kot tudi za celotnotekmo. Višje vrednosti so biledosežene pri igri 2 x 3:3.

Statistično gledano nismo moglidokazati nobene pomembnerazlike v doseženih relativnihsrčnih utripih, ki so jih igralkedosegale na tekmah, ki so se igra-le z osebno obrambo in igro 2 x3:3.

RAZPRAVAIN ZAKLJUŒKINajpomembnejše ugotovitve, kiizhajajo iz pridobljenih podatkovso naslednje: pri igri z osebnoobrambo kot tudi pri igri 2 x 3:3so merjenke dosegale izrazitovišje relativne vrednosti srčnihutripov kot pa pri igri s conskoobrambo. Vrednosti relativnihsrčnih utripov se ne razlikujejobistveno, če primerjamo igro zosebno obrambo in igro 2 x 3:3.

Ugotovitve veljajo ločeno za pol-časa kot tudi za celotno tekmo. Zvidika napora, ocenjenega z rela-tivnim srčnim utripom, sta zaigranje rokometa za deklice v sta-

rosti od 10. do 12. leta bolj pri-merni igra z osebno obrambo inigra 2 x 3:3, kot pa igra s conskoobrambo. Na podlagi ugotovitevlahko trdimo, da igra z osebno



osebna obramba conska obramba igra 2 x 3:31. polčas 78 % 72 % 76 %2. polčas 81 % 70 % 75 %cela tekma 79 % 71 % 75 %

Tabela 5: Prikaz stopnje napora pri posameznem načinu igranja izražen v odstotkih od maksimuma

Tabela 6: Mauchly-jev test sferičnosti za preverjanje normalnosti porazdelitve

Tabela 7: Značilnost Huynh-Feldt-ovega testa

Mauchly’s WApprox.

Chi-Square

df Sig.Epsilona

Greenhouse-Geisser

Huynh-Feldt Lower-bound

1. polčas ,952 ,444 2 ,801 ,954 1,000 ,5002. polčas ,469 6,810 2 ,033 ,653 ,712 ,500cela tekma ,659 3,747 2 ,154 ,746 ,847 ,500

Koeficient df F sig.1. polčas Huynh-Feldt 2,00 12,94 0,0002. polčas Huynh-Feldt 1,42 14,06 0,001cela tekma Huynh-Feldt 1,69 15,70 0,000

Tabela 8: Razlike v višini srčnega utripa med igro z osebnoobrambo in consko obrambo

Obramba df F sig.1. polčas osebna obramba : conska obramba 1 19,929 0,0012. polčas osebna obramba : conska obramba 1 22,507 0,001cela tekma osebna obramba : conska obramba 1 23,232 0,001

Tabela 9: Razlike v višini srčnega utripa med igro s conskoobrambo in igro 2 x 3:3

Obramba df F sig.1. polčas conska obramba : igra 2 x 3:3 1 13,170 0,0042. polčas conska obramba : igra 2 x 3:3 1 25,878 0,000cela tekma conska obramba : igra 2 x 3:3 1 24,170 0,001

Tabela 10: Razlike v višini srčnega utripa med igro z osebnoobrambo in igro 2 x 3:3

Obramba df F sig.1. polčas osebna obramba : igra 2 x 3:3 1 1,901 0,1982. polčas osebna obramba : igra 2 x 3:3 1 4,594 0,058cela tekma osebna obramba : igra 2 x 3:3 1 4,657 0,056

obrambo in igra 2 x 3:3 spodbu-jata razvoj gibalnih in funkcio-nalnih sposobnosti na višji ravni.V obeh primerih se uporabljabranjenje z osebno obrambo, igrapoteka po celotni igralni površi-ni, v igro pa se vključujejo vsiposamezniki. Velik del uporabeteh dveh modelov igre v odnosudo zastavljenih ciljev in uresniče-vanju le teh, je v praksi odvisenpredvsem od kreativnosti posa-meznega trenerja. To se pred-vsem nanaša na prilagoditev pra-vil glede trajanja igre, številasodelujočih igralcev, premorimed posameznimi deli igre, vrstoizmenjave igralcev, ocenjevanjeciljev itd. Dinamika igre je vobeh primerih povečana, kar jepo našem mnenju največja pred-nost v primerjavi s conskoobrambo pri prehodu iz malegarokometa, kjer je na igrišču

manjše število igralcev (štirjeigralci in vratar), na rokomet pocelem igrišču (šest igralcev invratar). Igra vključuje tako krat-kotrajne visoko intenzivne obre-menitve kot tudi bolj ali manjaktivne odmore. Kratkotrajnimvisoko intenzivnim obremenit-vam (do 10 sekund) mora sleditidovolj dolg aktiven ali pasivenodmor, da se lahko izčrpane zalo-ge ATP-ja in kreatina s pomočjoalaktatnih energijskih procesovzapolnijo. Problem igranja roko-meta s consko obrambo je, dastopnja določenih sposobnosti intehnično-taktičnega znanja otrokte starosti ni na dovolj visokiravni, da bi omogočala izvedbokompleksnih elementov roko-metne igre in ekipne dinamike, kiso potrebni za napad proti tovr-stni obrambi (Šibila, 2004). Igra,ki zahteva od otrok preveč takš-

nih akcij pogosto postane nezani-miva in nedinamična.

VIRI• Buchheit, M. (2005a). Le 30-15 Intermittent

Fitness Test: Illustration de la programmationdu travail de la puissance maximale aerobie apartir d’un test de terrain approprie. – 1ere par-tie. Approches du Handball, 88, 36-46.

• Buchheit, M. (2005b). Le 30-15 IntermittentFitness Test: Illustration de la programmationdu travail de la puissance maximale aerobie apartir d’un test de terrain approprie. – 2eme par-tie. Approches du Handball, 89, 41-47.

• Denne, F. (2001). Jugend-Wettkampfphilosophie im Kreis Heidelberg.Handballtraining, 11, 8-15.

• Feldmann, K. (2003). Basics für alle…Zweimal 3 gegen 3 Variationen. [Osnove zavse… Različne možnosti igre 2 x 3:3].Handballtraining, 6, 4-11.

• Landgraf, L. (1997). Zweimal 3 gegen 3 – einWeg zum besseren Spielverhalten? [Igra 2 x3:3 – pot k večji igralni uspešnosti?]. HandballTraining, 2. 3-7.

• Landgraf, L. in Denne, F. (2001). Zweimal 3gegen 3 - Erfolg und Ausbildung Hand inHand [Igra 2 x 3:3 – uspeh in izobraževanje zroko v roki]. Handball Training, 5, 14-19.

• Pavčič, C., Vidic M. (1971). Osnovna šolarokometa. Ljubljana: Šolski center za telesnovzgojo.

• Šibila, M. (2004). Rokomet - izbrana poglavja.Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta zašport.



POVZETEK

Namen je ugotoviti oz. določitiraven obremenitve igralk, starihmed 10 in 12 let, pri igranjurokometa s tremi različnimi obli-kami igre v obrambi. Enajstdeklet je odigralo 9 tekem. Kotkazalec obremenitve smo upora-bili številno pojavljanja 15 para-metrov oz. igralnih elementov.Za statistično analizo smo upora-bili programski paket SPSS.Rezultati kažejo, da statističnopomembne razlike obstajajo prinaslednjih spremenljivkah: “dol-žina napada”, “število podaj”,“število zadetkov”, “število stre-lov”, “število tehničnih napak”,število napadov”, “število streloviz skoka iz razdalje 9 metrov “ in“število strelov iz skoka iz razda-lje 6 metrov

Ključne besede: rokomet , mlaj-še deklice , igralne oblike , igral-na obremenitev .

PREDSTAVITEVV metodologiji poučevanja intreniranja posamezne športneigre se vedno bolj pojavljajo novimodeli, ki v bistvu ohranjajo zna-čilnosti primarne športne igre,vendar so spremenjeni na način,ki daje mladim igralcem večzadovoljstva med učenjem inigranjem. Iz istega razloga sorokometni strokovnjaki zasnova-li igro imenovano »mini roko-met” (igra s prilagojenimi pravi-

li). Zaradi potrebe po prilagoditvipravil o rokometu za mlajšeigralce je bil v Sloveniji prvičomenjen leta 1971 (Pavčič, inVidic, 1971). Načeloma minirokomet igrajo otroci stari do 10let, potem pa preidejo k igranjurokometa po celotnem igrišču,kot je določeno v uradnih pravi-lih. Obstajajo težave pri prehoduiz mini rokometa na celotnoigrišče, ki so večinoma povezanez večjim številom igralcev v igriin večjim prostorom. Osnovnielement za igranje rokometa jeiskanje prostora zase ali soigral-ca. Ker je rokomet dinamičenšport, je prostor neločljivo pove-zan s časom. Porazdelitev igral-cev na igrišču se nenehno spre-minja in igralci morajo biti spos-obni prepoznati trenutno stanje,predvidevati naslednje poteze inkolikor je mogoče primernoodreagirati (Landgraf, in thispage 2001). Otroci pri tej starostifizično (morfološke in motoričnesposobnosti) in psihično (zazna-vanje zapletenih situacij v igri,njihovo predvidevanje in ustre-zna reakcija) niso dovolj zreli, dabi lahko igrali rokomet po celotniigralni površini. Prav tako nimajopotrebnega znanja. Veliko številosoigralcev, s katerimi naj bi posa-meznik sodeloval in številninasprotniki, jim predstavljajoproblem. Na podlagi zgoraj ome-njenih podatkov je jasno, damoramo najti primerno sistemati-čno rešitev (način igranja), ki boigralcem te starostne skupine

omogočala igro po celotni igralnipovršini. Pomemben prispevek kreševanju tega problema je igra 2x 3 proti 3, ki jo kot prvi opisujeLandgraf v svojem prispevku(Landgraf, 1997). Kasneje soavtorji opisali pomen te igrepodrobneje in navedli možnerazličice ali metodične dopolni-tve, ki omogočajo osnovno igroše bolj praktično in zanimivo(DENNE, 2001, Landgraf, &DENNE, 2001, Feldman, 2003).V praksi poznamo še dva druganačina igranja – igra z osebnimnačinom branjenja in igra s con-skim načinom branjenja. Na pod-lagi tega, kar je napisano vuvodu, je namen te raziskave pri-merjati, kako so igralci izposta-vljeni med tekmami pri trehrazličnih modelih igranja obram-be (osebni način branjenja, con-ski način branjenja in igra 2 x 3proti 3). Igrala so dekleta, staraod 10 do 12 let. Na podlagi razlikv ravneh obremenitve smo skuša-li oceniti primernost različnihnačinov igre za to starostnoobdobje.

METODE

VZOREC

V vzorec smo zajeli 11 deklic,starih 10 do 12 let, ki so članiceženskega rokometnega klubaCelje. V času meritev so biledeklice v povprečju stare 10,7 ±0,86 let. Njihova povprečna tele-

Razlike v obremenitvi igralk starih 10 do 12 let pri razliœ� nih oblikah obramb v rokometu


Iva Jug, Hana Kadivnik, Klemen Luzar, Marko Øibila

RAZLIKE V OBREMENITVI IGRALK STARIH 10 DO 12 LETPRI RAZLIŒ� NIH OBLIKAH OBRAMB V ROKOMETU

sna višina je bila 153,5 ± 9,5 cmin telesna teža 47,8 ± 7,25 kg.

METODOLOGIJA

Eksperimentalni postopkiGlavni del pedagoškega eksperi-menta je sestavljalo devet model-nih tekem s tremi različnimi obli-kami igre. Ta del študije je bilizveden v obdobju 3 tednov, privseh merjenih enak dan in isti časv tednu (v ponedeljek, torek inčetrtek). Na začetku vsakegaeksperimenta so igralke opravile20-minutno ogrevanje po istemprotokolu. Tekme so vedno igralez istimi ekipami (v zvezi s sesta-vo igralcev) in v skladu s pravilirokometne igre. Pravila so bilanekoliko prilagojena potrebamposkusa: trajanje tekem 2 x 10minut, igralcem zamenjava nidovoljena, »team time-out« ni

bilo. Vse tekme so bile odigranemed 17.00 in 20.00 uro. Tekmeso bile posnete s kamero nameš-čeno na ena tribuni nad igriščem.Posnetke smo potrebovali za ana-lizo štetja pojavljanja 15 parame-trov oz. igralnih elementov.

SpremenljivkeV vzorec spremenljivk je bilovključenih 15 parametrov / ele-mentov igranja: povprečna dolži-na napada, število podaj, številozadetkov, število strelov, številotehničnih napak, število preigra-vanj, število sprintov, številopovzročenih 7-metrovk, številoprostih strelov, število obrambvratarjev, število napadov, številostrelov iz tal iz razdalje 6 metrov,število strelov iz tal iz razdalje 9metrov, število strelov iz skoka izrazdalje 6 metrov in število stre-lov iz skoka iz razdalje 9 metrov.

Metode obdelave podatkovZa analizo statističnih podatkovsmo uporabili Statistični paketSPSS (IBM SPSS 20.0). Za vsespremenljivke smo izračunaliopisno statistiko s centralnimitendencami in razpršenostjoparametrov. Za preverjanje nor-malnosti porazdelitve smo upora-bili Shapiro- Wilkov Test. Zaugotavljanje razlik v parametrihmed tremi igralnimi načini smouporabili enosmerno analizovariance (ANOVA) in pa Brown-Forsythe test, ki je alternativnineparametrični test za enosmernoANOVO. Za določanje razlikmed posameznimi pari igralnihnačinov pa smo uporabili posthoc test, in sicer Tukeyev test.

REZULTATI

V tabeli 2 so predstavljene osno-vne statistične značilnosti izbra-



Dan 1. teden 2. teden 3. tedenPonedeljek Osebna obramba Conska obramba Igra 2 x 3 proti 3Torek Igra 2x 3 proti 3 Osebna obramba Conska obrambaČetrtek Conska obramba Igra 2 x 3 proti 3 Osebna obramba

Tabela 1: Razpored tekem skozi tritedenski eksperimentalni ciklus

Tabela 2: Osnovne statistične značilnosti vseh parametrov za vse tri igralne oblike

ParameterConska obramba Osebna obramba Igra 2 x 3 proti 3x– min max x– min max x– min max

Povp. trajanje napadov (sec.) 22,6 20,8 24,9 14,3 13,8 14,9 14,1 12,4 15,1Št. podaj 366,6 344 389 240,3 237 245 199,7 187 219Št. zadetkov 21 19 23 37,6 33 44 32,3 29 34Št. strelov 44,3 43 46 55,6 52 59 48 43 51Št. tehničnih napak 8,3 6 11 27,7 24 33 34 30 40Št. preigravanj 4,3 2 7 1,7 1 3 2,3 2 3Št. sprintov 2 1 3 10,7 6 14 10,7 4 17Št. povzročenih 7-m 6,7 2 11 3,3 2 6 2,7 2 4Št. prostih strelov 16 15 17 16 12 23 17,3 17 18Št. obramb vratarjev 13,3 12 15 11 9 13 11,7 7 17Št. napdov 51,3 47 55 79,7 77 83 79,3 74 89Št. strelov iz tal iz razdalje 6m 10,3 6 14 7,7 2 13 6 4 8Št. strelov iz tal iz razdalje 9m 1,3 0 4 1,3 0 4 0,7 0 2Št. strelov iz skoka iz razdalje 6m 21 17 26 46 40 55 41 39 44Št. strelov iz skoka iz razdalje 9m 11,6 9 16 0,7 0 2 0,3 0 1



Tabela 3: Rezultati Shapiro- Wilkovega testa za vse tri igralne oblike

Tabela 4: Rezultati enosmerne analize variance (ANOVA)

“**” Differences significant at p<0.01

Parameter Sig. Shapiro-Wilk testConska obramba Osebna obramba Igra 2 x 3 proti 3

Povprečno trajanje napadov ,628 ,739 ,116Število podaj ,975 ,463 ,339Število zadetkov 1,000 ,510 ,000**Število strelov ,637 ,843 ,220Število tehničnih napak ,780 ,407 ,363Število preigravanj ,780 ,000** ,000**Število sprintov 1,000 ,463 ,915Število povzročenih 7-m ,878 ,000** ,000**Število prostih strelov 1,000 ,157 ,000**Število obramb vratarjev ,637 1,000 ,780Število napadov ,726 ,637 ,114Število strelov iz tal iz razdalje 6m ,726 ,900 1,000Število strelov iz tal iz razdalje 9m ,000** ,000** ,000**Število strelov iz skoka iz razdalje 6m ,637 ,363 ,363Število strelov iz skoka iz razdalje 9m ,253 ,000** ,000**

nih parametrov za vse tri načineigranja. Tabela prikazuje povpre-čne vrednosti, minimalne inmaksimalne vrednosti.

V tabeli 3 so predstavljeni rezul-tati Shapiro- Wilkovega testa zaugotavljanje normalnosti poraz-delite.

Iz tabele 3 vidimo, da nekateripodatki parametrov niso normal-no porazdeljeni. Pri conskemnačinu branjenja ni normalnoporazdeljen samo en parameter, insicer “število strelov iz tal iz raz-dalje 9metrov”. Pri osebnem nači-nu branjenja niso normalno poraz-deljeni naslednji parametri: “šte-vilo preigravanj”, ”število povzro-čenih 7-metrovk”, “število streloviz tal iz razdalje 9 metrov” in “šte-vilo strelov iz skoka iz razdalje 9metrov”. Pri igri 2 x 3 proti 3 nor-malno niso porazdeljeni parame-tri: “število zadetkov”, “številopreigravanj”, “število povzroče-nih 7-metrovk”, “število prostihstrelov”, “število strelov iz tal izrazdalje 9 metrov” in “število stre-lov iz skoka iz razdalje 9 metrov”.

“*” Differences significant at p<0.05“**” Differences significant at p<0.01

Tabela 5: Rezultati Brown- Forsythe testa

“*” Differences significant at p<0.05

F Sig.Povprečna dolžina napada 31,253 ,001**Število podaj 83,954 ,000**Število strelov 8,941 ,016*Število tehničnih napak 28,394 ,001**Število sprintov 3,714 ,089Število obramb vratarjev ,411 ,681Število napadov 24,795 ,001**Število strelov iz tal iz razdalje 6 metrov ,849 ,474Število strelov iz skoka iz razdalje 6 metrov 17,308 ,003**

Pri parametrih z normalno poraz-delitvijo smo uporabili enosmer-no analizo variance (ANOVO) zaugotavljanje razlik med tremirazličnimi igralnimi oblikami.

Za ugotavljanje razlik pri para-metrih, kjer je bila predpostavkanormalnosti porazdelitve kršena,uporabimo namesto ANOVEBrown-Forsythe test.

Statistic Sig.Število zadetkov 14,597 ,020*Število preigravanj 2,167 ,260Število povzročenih 7-m 1,531 ,339Število prostih strelov ,139 ,877Število strelov iz tal iz razdalje 9m ,111 ,897Število strelov iz skoka iz razdalje 9m 23,396 ,025*

Da bi ugotovili individualnerazlike med tremi oblikami igra-nja smo uporabili Tukeyev posthoc test. Rezultati so predstavlje-ni v tabeli 6.

DISKUSIJA IN ZAKLJUŒEKNajpomembnejše ugotovitve, kiizhajajo iz pridobljenih podatkov,so naslednje: v igri z osebnoobrambo kot tudi v igri 2 x 3proti 3, so bile razlike v povpre-čnih vrednosti v primerjavi sconsko obrambno igro prinaslednjih spremenljivkah: »dol-žina napada«, »število podaj«,»število zadetkov«, »število teh-ničnih napak«, »število napa-

dov«, »število strelov iz skoka izrazdalje 6 metrov«, »število stre-lov iz skoka iz razdalje 9metrov«. Ni bilo značilnih razlikv omenjenih parametrih pri igrahz osebno obrambo in igro 2 x 3proti 3. Pojavile so se tudipomembne razlike v vseh ostalihparametrih med vsemi tremi obli-kami iger. Različno število ele-mentov, ki se izvajajo med igrosamo govori v prid dejstvu, da seigralne oblike razlikujejo ena oddruge. Napadi proti conskiobrambi so bili daljši, kar pome-ni, da je bila igra počasnejša inmanj dinamična. Pri tej igri jetudi velika količina podaj, saj sobili napadalci manj ovirani inniso izgubljali žog tako pogosto

(to je tudi razlog za razliko v šte-vilu tehničnih napak). Veliko šte-vilo strelov iz razdalje 9 metrovpri igri s consko obrambe jerazumljivo in je posledica conskepostavitve 6:0, pri čemer jeobramba bolj plitka in gosta, zatoigralci ne pridejo blizu vratarje-vega prostora. V primerjavi zdrugimi oblikami iger je bilazanesljivost strelov pri igranjuproti conski obrambi posledičnonižja. Igralci pri tej starosti fizi-čno niso dovolj močni, da biučinkovito streljati iz večje raz-dalje.

Igra z osebno obrambo in igra 2 x3 proti 3 se precej razlikuje odconskega načina igranja. Dolžinanapada je v povprečju nižja pri



Tabela 6: Rezultati Tukeyevga post hoc testaIgralna oblika Igralna oblika Sig. Tukey’s test Povprečna dolžina napada a

Conska obramba Osebna obramba ,001** Igra 2 x 3 proti 3,001** Osebna obramba

Igra 2 x 3 proti 3 ,983 Število podaj b


Igra 2 x 3 proti 3 ,053 Število zadetkov c

Conska obramba Osebna obramba ,004** Igra 2 x 3 proti 3,026* Osebna obramba

Igra 2 x 3 priti 3 ,283 Število strelov d

Conska obramba Osebna obramba ,014* Igra 2 x 3 proti 3,426 Osebna obramba

Igra 2 x 3 proti 3 ,070 Število tehničnih napake


Igra 2 x 3 proti 3 ,252 Število napadov f


Igra 2 x 3 proti 3 ,997

Število strelov iz skoka iz razdalje 6m g

Conska obramba Osebna obramba ,003**Igra 2 x 3 proti 3 ,010**

Osebna obramba Igra 2 x 3 proti 3 ,542

Število strelov iz skokaiz razdalje 9m h

Conska obramba Osebna obramba ,003**Igra 2 x 3 proti 3 ,002**

Osebna obramba Igra 2 x 3 proti 3 ,983

“*” Differences significant at p<0.05“**” Differences significant at p<0.01a Osebna obramba in 2 x 3 proti 3<Conska obramba; b Osebna obramba in 2 x 3 proti 3<Conska obramba; c Osebna obramba in 2 x 3 proti 3>Conska obramba; d Osebnaobramba>Conska obramba; e Osebna obramba in 2 x 3 proti 3>Conska obramba; f Osebna obramba in 2 x 3 proti 3>Conska obramba; g Osebna obramba in 2 x 3 proti 3>Conskaobramba; h Osebna obramba in 2 x 3 proti 3<Conska obramba.

obeh načinih igranja, saj hitrejšaigra bolj pogosto vodi v možnostza strel ali tehnično napako.Povprečno število podaj pa jeprav tako nižje. Želeli smo dose-či, da si igralci med seboj čimveč podajajo, kar je v našem pri-meru v igri s consko obrambopomenilo, da je bila sama igrabolj pasivna. Igralci so se manjgibali in njihovi napadi niso biliusmerjeni proti golu. Eden odglavnih ciljev rokometa je dosečičim več zadetkov. Ugotovili smo,da se ta cilj doseže, z osebnoobrambo in z igro 2 x 3 proti 3.Pri igrah, ki so se igrale na tanačin, je povprečno število zade-tkov višje v primerjavi s conskimnačinom igre, pa tudi učinkovi-tost strelov je veliko boljša. Igraz osebno obrambo in igra 2 x 3proti 3, pa je hitrejša in bolj dina-mična, zato se pojavlja tudi večtehničnih napak. Eden od razlo-gov za to je, da se igralci hitrejegibljejo in več tečejo, kar pa jimpredstavlja tudi večji napor. Tovodi v manjšo zbranost pri igri in

pri izvajanju tehničnih elemen-tih. Pri igri z osebno obrambo inigro 2 x 3 proti 3 je bilo povpre-čno število napadov podobno,vendar izrazito večje kot pri igri sconsko obrambo. Ta podatekgovori tudi v prid dejstvu, da stata dva načina igranja hitrejša inda se napadi in obrambe izme-njujejo bolj pogosto. Glede nanavedeno je treba v mlajših sta-rostnih kategorijah dati prednostigri z osebno obrambo in ne igri sconsko obrambo. Pomembno paje vsekakor tudi, da se uvedeobrambni sistem pri tej starosti -zlasti so primerni sistemi globo-kih obramb. Na ta način igralcispoznavajo različne igralne polo-žaje in različna igralna mesta. Obtem pa je pomembno tudi , da seosredotočimo na izvajanje ele-mentov, ki jih otroci že poznajoiz igranja osebne obrambe (posa-mezne elemente, kot so tek, pre-igravanje - posebej za različneigralne položaje). Vendar pa nismiselno uvajati uigranih kom-binacije v napadih (taktika ekipe)

in kompleksnih sodelovanjobrambnih igralcev, v smislupomagati sosednjemu obrambne-mu igralcu. Kombinacija vsehtreh načinov igranja je torej smi-selna. To daje otrokom boljšemožnosti za pridobivanje znanjao rokometu in jim pomaga razvi-jati različne sposobnosti.

REFERENCE• Denne, F. (2001). Jugend-

Wetkampfphilosophie im Kreis Heidelberg.Handballtraining, 11, 8-15.

• Grižančič, B., Pori, P. & Šibila, M. (2009).Primerjava primernosti osebnega in conskeganačina branjenja pri mini rokometu. [A com-parison of the suitability of man-to-man andzone defences in mini handball. In Slovenian.]Šport , 57(3/4), 25-28.

• Feldmann, K. (2003). Basics für alle…Zweimal 3 gegen 3 Variationen.Handballtraining, 6, 4-11.

• Landgraf, L. (1997). Zweimal 3 gegen 3 – einWeg zum besseren Spielverhalten?Handballraining, 2, 3-7.

• Landgraf, L. & Denne, F. (2001). Zweimal 3gegen 3 - Erfolg und Ausbildung Hand inHand. Handballtraining, 5, 14-19.

• Pavčič, C., Vidic M. (1971). Osnovna šolarokometa [Basic Handball School. InSlovenian]. Ljubljana: Šolski center za telesnovzgojo.

• Šibila, M. (2004). Rokomet: izbrana poglavja.[Handball: Selected Chapters.] 2nd revised ed.Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta zašport.



Documents

Letnik 20 / øtevilka 1 / leto 2014zrts.si/knjiznica/knj_81.pdf · ba) ter tudi sestave ekipe (tako, da igrajo vsi igralci, ne samo tisti, ki jih trener v nekem tre - nutku postavlja