Letnik XVI/11

Obrambni ministri Jugovzhodne Evrope v SLoveniji

Slovenska vojska na letalskem mitingu IAS 2008

Med pripadniki Slovenske vojske v Afganistanu

Cena 0,21 €

številka

leto Xvi

27. 6. 2008

Sv

RevijaSlovenSka vojSka

V Italiji vaja MLF Zvita

podlasica 2008

Razprave o konkretnih oblikah sodelovanja in obrambnih reformahSrečanje v Podčetrtku je bilo nada-ljevanje slovensko-ameriške pobude na konferenci Clearinghouse za JV Evropo iz leta 2004. Ta zagota-vlja pomoč državam Zahodnega Balkana pri uresničevanju obramb-nih reform, izmenjavi izkušenj in informacij ter medsebojnem obveščanju o aktualnem dogajanju.

Ministri JV Evrope zakrepitev sodelovanja v regiji

20. in 21. junija je v termah Olimia pri Podčetrtku potekalo prvo neformalno srečanje ministrov za obrambo držav jugovzhodne evrope, kar je bil tudi zadnji dogodek v okviru slovenskega predsedovanja eU na obrambnem področju. Na zasedanju, ki ga je vodil gostitelj slovenski obrambni minister karl erjavec, so poleg ministrov za obrambo držav jugovzhodne evrope in njihovih namestnikov sodelovali še visoki predstavniki italije, Madžarske ter eU in zveze Nato. Predsedujoči obrambni minister erjavec je ob koncu dvodnevnega zasedanja poudaril, da je bilo srečanje uspešno, udeleženci pa so se zavzeli za nadaljevanje takšnega sodelovanja.

Na zasedanju so udeleženci potrdili sklepe 8. konference Clearinghouse, ki je od 18. do 20. junija potekala na Brdu pri Kranju. Udeleženci zasedanja v Sloveniji so razpravljali o trenutnem stanju in nadaljnjih možnostih za sodelovanje na obrambnem področju v regiji. Kot je poudaril minister Erjavec, so razpravljali o povsem konkre-tnih projektih, kot so center za usposabljanje na področju mirovnih

operacij v BiH, center za medijsko usposabljanje v Makedoniji ter cen-ter za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo v Srbiji. Ob tem je minister Erjavec dodal, da je delovanje teh centrov dobilo vso podporo, zato bodo projekte nada-ljevali. Udeleženci so se strinjali s pomembnostjo nadaljevanja prak-tičnih oblik regionalnega povezova-nja. Opozorili so na pomembnost medsebojnega povezovanja med državami JV Evrope in predvsem to, da te države prevzemajo vedno večjo vlogo pri projektih in posta-nejo aktivne pri procesih. Poudarili so tudi pomen jasne evro-atlantske perspektive za države Zahodnega Balkana. Minister Erjavec je ob tem dejal, da lahko Slovenija s svojimi izkušnjami zelo pomaga državam, ki šele vstopajo v evro-atlantske integracije. Zasedanje je omogočilo izmenjavo aktualnih informacij in mnenj o obrambnih reformah ter reformah varnostnega sektorja tudi z vidika postopkov približevanja in vključe-

vanja v evro-atlantske integracije. Ob tem je minister Erjavec spomnil, da so glavne težave držav Zahodne-ga Balkana obrambne reforme, ki so zelo zahtevne in dolgotrajne, pri čemer je velik izziv, kako jih pripra-viti, izvesti realne načrte reform in jih finančno uresničiti. Udeleženci srečanja so pozornost namenili tudi varstvu pred naravnimi in drugi-mi nesrečami, ki postajajo velika grožnja, saj so njihove posledice takšne kot pri vojnih spopadih ali terorističnih akcijah.

Z albanijo podpisali program o sodelovanju na obrambnem področjuMinister za obrambo Erjavec se je ob robu neformalnega zasedanja obrambnih ministrov Jugovzho-dne Evrope v Podčetrtku prvi dan dvostransko sestal z namestnikom obrambnega ministra Albanije Petri-tom Karabino. Minister Erjavec je namestniku obrambnega ministra

Besedilo: Marko Pišlar

Nadaljevanje na 4. strani

Foto

grafi

ja: M

arko

Piš

lar

2

SPReMljaMoSv 11

vse

bin

a

ČEST

ITKA

3

Kolofon

S P R e M l j a M o

2 Ministri jv evrope za krepitev sodelovanja v regiji

28 Obveščevalna delavnica eU

I Z v o j a Š k e G a Ž I v l j e n j a

5 Pripadniki Sv varujejo mir v afganistanu

8 MlF v italiji na pripravah za afganistan

26 Sv na vaji vitezov ščit v Nemčiji

I Z S v e T a l e T a l S T v a

12 Nebo nad Mariborom v znamenju letal

S l o v e n I j a I n e U

14 Uspešno vodenje eavO

a k T U a l n a T e M a

15 S štipendijo laže do vojaškega poklica

o B j a v e

17 št. 270/27. junij 2008

R a Z P I S

22 javni natečaj za podelitev štipendij

S T R o k o v n e T e M e

23 integracija načela enakosti spolov

32 Začetki ameriškega vojaškega vesoljskega programa (1. del)

P R e D S T a v l j a M o v a M

30 Seminar za vojaške gorske vodnike

R a Z v e D R I l o

34 Prigode vojaka Naceta

34 Poiščite razlike

35 velika nagradna križanka

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 18. julija 2008. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.

Revija Slovenska vojska je članica evropskega združenja vojaškega tiska (eMPa).Nenaročenega gradiva ne vračamo.naslov uredništva: vojkova cesta 59, 1000 ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.siUrednik: Marko Pišlar novinar: mag. Roman Bric Fotograf: Bruno toič lektorica: Barbara NežičTajnica uredništva: Milena topolovec oblikovna zasnova: Polona Čelhar Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o. naklada: 10.600 izvodov

Pripadniki 74. MOtB na vaji MlF Zvita

podlasica 2008 v italiji

Fotografija na naslovnici: Bruno toič

oblikovanje naslovnice:Polona Čelhar

Spoštovani pripadnice in pripadniki Sv ter zaposleni v Mo!

Dan državnosti je pojem, ki za Slovenijo pomeni samostojnost in neodvisnost. Dan, tistega zdaj že davnega leta 1991, ko se je za vse nas obrnila nova stran naše zgodovine, dan, ko so se uresničile sanje Slovencev, da si lahko svojo sedanjost in prihodnost gradimo in ustvarjamo sami. Čas naše osamo-svojitve zato ostaja svetel spomin vstopa našega naroda v enako-pravno mednarodno prizorišče

skupnih naporov na vseh področjih, da z drugimi narodi evrope skupaj, z ramo ob rami soustvarjamo našo skupno prihodnost.Pri tem igra Slovenska vojska zelo pomembno vlogo. Res je, da so minili časi, ko smo pričakovali, da nas bo kdo napadel z vzhoda ali zahoda. vse večja je potreba po ustrezni vojaški sili, ki je vedno pripravljena izpolniti svoje naloge tako doma kot tudi v mirovnih operacijah v svetu. Počasi, vendar vztrajno se širi novo pojmovanje vojaka in vojske, ki v domovini s svojim znanjem in tehniko kadarkoli lahko priskoči na pomoč prebivalcem ob različnih neželenih razmerah, ki so posledice naravnih nesreč ali sodobnih oblik ogroženosti, ki so enake in specifične za vse države in narode, ki živimo na tem evropskem prostoru.Prav v tem smislu pojmovanja novega poslanstva in 17-letnega razvoja Slovenske vojske in obrambnega sistema Slovenije lahko odločno poudarim, da kot državljani nikoli nismo bili razočarani, prav nasprotno smo lahko na Slovensko vojsko ponosni. Zato podpiramo njene napore v posodobitvi potrebne tehnike, pred-vsem pa krepitvi vojaških znanj in veščin, ki bo za vojakinje in vojake pomenilo večjo varnost in učinkovitost opravljanja nalog doma in kjerkoli v svetu. Zato mi dovolite, da vam s to poslanico čestitam od dnevu držav-nosti, našem največjem državnem prazniku. Želim vam, da bi ta dan na slovesnostih, ki se pripravljajo ob prazniku, dostojno pro-slavili, tistim pa, ki ste na misijah kjerkoli v svetu, da se zavedate, da je Slovenija z vami, saj za njo in njeno prihodnost delamo vse, kar je v naši moči, da bo živela skupaj z nami še na mnoga leta.

Dr. Danilo TürkPredsednik Republike Slovenije

Obrambni ministri Jugovzhodne Evrope v SLoveniji

Slovenska vojska na letalskem mitingu IAS 2008

Med pripadniki Slovenske vojske v Afganistanu

Cena 0,21 €

ŠTEVILKA

Leto XVI

27. 6. 2008

SV

REVIJASLOVENSKA VOJSKA

V Italiji vaja MLF Zvita

podlasica 2008

Karabini povedal, da je Slovenija vseskozi podpirala pridruženo član-stvo Albanije v zvezi Nato. Minister Erjavec je gostu tudi predstavil slovenske prednostne naloge na obrambnem področju med pred-sedovanjem Slovenije Svetu EU, in sicer so to Zahodni Balkan, graditev vojaških zmogljivosti ter strateški partnerski odnosi z drugimi medna-rodnimi organizacijami. Namestnik obrambnega ministra Karabina je povedal, da je njihova glavna pozornost namenjena obrambnim

reformam, saj hočejo biti popolno-ma pripravljeni na članstvo v zvezi Nato. Generalni direktor Direkto-rata za obrambno politiko na MO Tadej Burgar in albanski direktor za obrambno politiko Idriz Konjari sta podpisala tudi program sodelova-nja med državama na obrambnem področju. Minister Erjavec se je sestal še z namestnikom obramb-nega ministra Makedonije Iljazom Halimijem. Makedonski gost je predstavil makedonska prizadeva-nja za vključitev v Nato, minister Erjavec pa jim je pri tem zagotovil podporo. Minister Erjavec se je

sestal tudi z italijanskim državnim podsekretarjem za obrambo Giuse-ppejem Cossigo. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med država-ma na obrambnem področju zelo dobri in na visoki ravni. Minister Erjavec je poudaril, da so države ob Zahodnem Balkanu po njegovem mnenju še posebej odgovorne za razmere v tej regiji.

Z bosanskim kolegom predvsem o operaciji altheaDrugi dan neformalnega zasedanja obrambnih ministrov JV Evrope se je minister Karl Erjavec sestal z ob-rabnim ministrom Črne gore Borom Vučinićem. Ministra sta se v pogovo-rih strinjala, da je sodelovanje med državama na obrambnem področju izredno dobro tako na najvišjih kot tudi na strokovnih ravneh. Minister Erjavec je izrazil zadovoljstvo nad uspešnim izvajanjem vseh pro-

gramov sodelovanja, o katerih sta ministra razpravljala tudi ob obisku v Črni gori. Ministra sta se v pogovo-rih strinjala, da je približevanje Črne gore in tudi drugih držav v regiji evro-atlantskim integracijam izre-dnega pomena ter edina perspektiva za ohranjanje trajnega miru in sta-bilnosti v regiji. Ob koncu srečanja sta ministra zagotovila, da si bosta strani tudi v prihodnje prizadevali ohraniti to izredno dobro in plodno sodelovanje med ministrstvoma. Minister Erjavec se je nato srečal s hrvaškim državnim sekretarjem za obrambo Matejem Rabotegom. Minister Erjavec je povedal, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško na obrambnem področju zelo dobri in izrazil podporo Hrvaški pri priza-devanjih za vključitev v zvezo Nato. Hrvaški državni sekretar Raboteg se je ministru Erjavcu zahvalil za podporo, v nadaljevanju pa sta se so-govornika pogovarjala o možnostih nadaljnjega sodelovanja. Ob koncu neformalnega zaseda-nja je potekalo tudi dvostransko srečanje ministra Erjavca s kolegom iz Bosne in Hercegovine Selmom Cikotićem. Minister Erjavec je v uvodu povedal, da je bilo zasedanje za vse navzoče izjemna prilo-žnost za krepitev medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Ministra sta v nadaljevanju govorila tudi o operaciji EU Althea. Po prepričanju ministra Erjavca se bo Slovenska vojska kmalu umaknila, saj se bodo značilne vojaške naloge končale, vse več pa bo sodelovanja na strokov-ni ravni. Bosna in Hercegovina je namreč država, ki lahko ob podpori širše mednarodne skupnosti sama zagotavlja mir v svoji državi in tudi v drugih državah po svetu, kjer je aktivna na misijah. Ministra sta govorila še o konkretnih možnostih in načinu, kako lahko Slovenija pomaga Bosni in Hercegovini ter jo podpira pri prizadevanjih za vključi-tev v evro-atlantske integracije.

Slovenia hosts meeting of defence ministers of South eastern european informal meeting of defence ministers of the countries of South east-ern europe took place in Podčetrtek on 20-21 june. the participants in the meeting also included high representatives of italy, Hungary, the eU and NatO. karl erjavec, Slovenia's Minister of Defence, chaired the meeting as the president of the eU Council. the discussion in the meeting focused on the current forms and future possibilities of cooperation in the defence area in the region, as well as on practical forms of regional integration.

Nastop gardne enote Sv pred zdraviliškim domom v Rogaški Slatini

Nadaljevanje z 2. strani

Foto

grafi

ja: G

rega

Wer

nig/

Salo

mon

200

0Fo

togr

afija

: Bru

no t

oič

4

Sv 11 SPReMljaMo

v operaciji kriznega odzivanja isafa v afganistanu deluje od januarja 9. kontingent Sv (SikON 9 isaf), v katerem je 71 pripadnic in pripadnikov Sv, ki na misiji isafa opravljajo naloge varovanja vojaške baze, patruljiranja v njeni okolici in spremljanja vozil na ožjem območju Herata na zahodu države.

Besedilo: stotnik Peter SajeFotografiji: SIkon 9 Isaf

novo kulturno in geografsko okolje za pripadnike SvZa pripadnice in pripadnike SIKON 9 Isaf se je za-čelo soočanje z realnostjo dežele v osrednji Aziji že v domovini, stopnjevalo pa se je, ko se je kontingent premikal v ta del sveta. Razdalja, ki je več kot 5000 kilometrov, s stališča običajnega sodobnega letalskega prometa ni nič posebnega, ko pa govorimo o zračnem premiku vojaške enote z vso opremo, nevarnimi snovmi in oborožitvijo na območju odgovornosti Isafa, tak premik pomeni kompleksno nalogo in izziv ne le za logistiko v domovini, temveč tudi v Afganista-nu. Treba je namreč izpolniti vse stroge mednarodne vojaške in civilne letalske ter logistične standarde, varnostne in organizacijske predpise, kar pomeni veliko usklajevanja, prilagajanja ter potrpežljivosti. Te ovire so bile premagane in jih uspešno premagujemo tudi med opravljanjem nalog. Glavno breme pri tem nosi PSSV, ki se je hitro odzval na nenehne spremem-be in strokovno dnevno usklajeval ter reševal težave pri pogosto zelo zapletenih povezavah, ki nastajajo pri premikih znotraj Natovega zračnega mostu v tem delu osrednje Azije. Pri tem je pomembna tudi fizična

Pripadniki SV varujejo mir v Afganistanu

5

Sv 11IZ vojaŠkeGa ŽIvljenja

in psihična obremenitev pripadnic ter pripadnikov, ki se premikajo na večmesečno nalogo na povsem drugačno kulturno in geografsko območje sveta.

Pripadnost temelji na lojalnosti do lokalnih poglavarjevAfganistan leži v velikem gorskem pasu. Meji na Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kitajsko, s katero ima najkrajšo, in sicer 76 kilometrov dolgo mejo, Pakistan, s katerim ima najdaljšo, 2430-kilome-trsko mejo, ter Iran. Gorovja z več kot 7000 metri kot naravna pregrada delijo državo na dva dela med niži-nami Srednje Azije, Pakistana in Indije. S 647.500 km2 predstavlja skoraj 32-kratno površino Slovenije. Pozimi je gorovje pokrito z večmetrsko snežno odejo in je neprehodna naravna ovira. Posamezni prehodi, ki jih domačini uporabljajo za tovorjenje blaga, so na višini 4000 metrov in so prehodni le nekaj mesecev na leto. V državi z nekaj več kot 31 milijoni prebival-cev, od tega je 99 odstotkov muslimanov, ki večinsko pripadajo sunitski veji islama, od tega je skoraj 45 odstotkov starih do 14 let, z 32 narečji, popolnoma drugačno kulturo, navadami, miselnostjo in vedenjem, kot smo jih navajeni v Evropi in Sloveniji, ima še vedno pomemben vpliv nekdanji talibanski režim, ka-terega zagrizeni pripadniki si ves čas od padca oblasti

prizadevajo za ponoven prevzem. Afganistansko pre-bivalstvo ne pozna pripadnosti narodu in državi, saj pripadnost temelji na lojalnosti do lokalnih poglavar-jev, ki krojijo usodo ter določajo vedenje in življenje po svojih zakonih ter pravilih. Njim so podrejeni vsi, ki prebivajo v določeni provinci, okraju, okrožju, vasi ali zaselku. To pomeni, da ima država najmanj toliko lokalnih zakonov, kolikor je provinc, ki jih je 34. Poleg pretekle desetletne ruske nadvlade in nasilja, ki sta v državi pustila dolgotrajne posledice, začasna afgani-stanska vlada predsednika Hamida Karzaia doživlja neprestane napade upornikov, ki ne izbirajo sredstev za doseganje cilja, in se ukvarja tudi z notranjimi tre-nji, večinoma zaradi bojev med lokalnimi oblastniki, ki svoj obstoj največkrat vzdržujejo na zelo hud način, in med preprodajalci opija, orožja ter v posameznih obdobjih tudi hrane. Kruta je tudi narava v vseh letnih časih. Ostre zime pomenijo za revno prebivalstvo vsakdanji boj za preživetje. Letošnja je bila zelo huda, saj so bile temperature –28 stopinj Celzija, zato je umrlo precej ostarelih in otrok, največ prav v Heratu. Pomladi so obsežne poplave, saj država nima ustrezne infrastrukture za usmerjanje vodotokov, poleti pa so visoke temperature z več kot 55 stopinjami Celzija in suh vroč veter, ki povzroča zemeljsko erozijo ter suši organizme.

nestabilne varnostnopolitične razmere v državiPogosta menjava režimov in različni interesi določenih držav v soseščini Afganistana so v tej osrednji azijski državi povzročili nestabilne varnostnopolitične raz-mere. 20. decembra 2001 je VS ZN sprejel Resolucijo 1386 o napotitvi zaščitnih oboroženih sil za Afga-nistan. Takrat je Velika Britanija prevzela poveljstvo nad silami Isaf. Sodelovanje mednarodnih enot se je povečevalo, spreminjali so se tudi njihovi naloge in mandati na podlagi novih ali že veljavnih reso-lucij. SV prispeva svoje sile v tem delu sveta od februarja 2004, ko je bil v sestavo sil Isaf napoten SIKON 1 Isaf z 18 pripadniki. V osrednjem in zahodnem Afganistanu od febru-arja letos opravlja naloge v operaci-ji kriznega odzivanja Isafa že deveti kontingent SV, v katerem je 71 pripadnic in pripadnikov, ki so del sestave v mednarodnih poveljstvih

6

IZ vojaŠkeGa ŽIvljenjaSv 11

Isafa, večina pa je del mednaro-dne enote za varovanje sil (Force Protection – FP) in skupine za usposabljanje afganistanske vojske (Observation Mentoring Liasion Team – OMLT). Večina SIKON 9 Isaf deluje pod poveljstvom italijanskih oboroženih sil, ki imajo vlogo pove-ljujoče sile v regionalnem povelj-stvu Zahod (Regional Command West – RCW).

Delovanje slovenskega kontingenta na zahodu državeSIKON 9 Isaf je nastanjen na treh lokacijah, in sicer v Kabulu ter Heratu v bazah Arena in Stone. Deveti kontingent opravlja naloge v glavnem poveljstvu Isafa v Kabu-lu, regionalnem poveljstvu Zahod v Heratu, logistično podporo, v sestavi enote za varovanje sil pa s pripadniki albanskih in italijanskih oboroženih sil opravlja naloge, ki vključujejo varovanje baze Arena, patruljiranje in spremljanje

vzletanja in pristajanja letal na letališču Herat ter spremljanje vojaških konvojev na območju delovanja skupine za obnovo provinc (Provincial Reconstruction Team – PRT) ter usposabljanje pripadnikov afganistan-ske vojske. Slovenski kontingent je pri nadrejenih po-veljstvih in drugih pripadnikih tujih vojsk zelo cenjen zaradi izurjenosti in doslednosti pri opravljanju nalog ter korektnosti in nesebičnih medsebojnih odnosov v mednarodnem vojaškem okolju.

Težke podnebne razmere otežujejo opravljanje nalogV Afganistanu so težke podnebne razmere eden izmed pomembnih oteževalnih elementov pri opra-vljanju nalog. Zaradi velikih dnevnih temperaturnih nihanj, saj je ponoči temperatura 18 stopinj Celzija, nastajajo peščene nevihte. V tem času so dnevne temperature že več kot 45 stopinj Celzija, vročino pa spremlja zelo vroč in suh veter, ki dviguje droben puščavski pesek, ki pogosto povzroča infekcije kože, oči in dihal. Ozračje je zelo suho, zato je možnost za dehidracijo velika. Visoko tveganje predstavljajo tudi različne bolezni, značilne za to območje Azije, med njimi najbolj tiste, ki so posledica kontaminirane hrane in vode ter bolezni, ki jih prenašajo žuželke. Nekatere pripadnice in pripadniki so imeli na začetku manjše prebavne težave, po adaptaciji pa večjih težav z zdravjem ni. V bazi Arena, kjer je nastanjena večina devetega kontingenta, delujeta role 1 in role 2, ki opravljata medicinsko oskrbo tudi za druga regional-na poveljstva ter lokalne prebivalce Afganistana.

nevarnost samomorilcev in improviziranih ubojnih sredstev Največja grožnja za sile Isaf, torej tudi za SIKON 9, so samomorilski napadalci, ki se gibljejo z vsemi vrstami vozil ali brez njih, improvizirana ubojna sredstva (Improvised Explosive Device – IED) in radijsko vodena improvizirana ubojna sredstva (Radio Controlled Im-provised Explosive Device – RCIED), ki so med uporniki najbolj priljubljena, raketni in minometni napadi na stacionarne cilje Isafa ter zasede in nasilne demonstra-cije v mestih ter bližini baz. Varnostne razmere so naj-bolj zaostrene v vzhodnem in južnem Afganistanu, kjer je na sile Isaf, afganistanske vojske in policije največ napadov ter incidentov. Žetev maka je končana, zato se intenzivnost napadov širi tudi na druga območja Afganistana. Za pripadnice in pripadnike SIKON 9 vsak premik iz baze pomeni premik v polni bojni opremi, popolno bojno pripravljenost ter stalno pripravljenost za morebitne napade, zato so obremenitve zelo velike, toda z vsakim premikom in vrnitvijo v bazo spoznajo pripadnice ter pripadniki posebno obliko bojnega odzi-vanja in da je mir neprecenljiva vrednota.

Zaradi varnosti uporabljajo zračne prevoze Pri opravljanju vsakodnevnih nalog se slovenski vojaki premikajo skozi vasi in zaselke, v katerih je veliko otrok. Zanje je značilno, da so zelo dobro organizirani. Navadno vodja skupine, ki je najstarejši, pošlje mlajše v nekakšno izvidnico, takoj ko v daljavi zagledajo oblak prahu, kar pogosto pomeni, da prihaja vojaška patrulja. Če se to potrdi, je okoli patrulje v nekaj trenutkih večja

skupina otrok, ki prihajajo od povsod. Ti afganistanski otroci so večinoma veseli podarjene vode in sladkarij, se pa zgodi, da imajo posamezniki slab odnos in pred vami na tla protestno vrže maloprej podarjeno plasten-ko vode. Značilnost mladega rodu je tudi izredna bo-jevitost, ki vlada med njimi, saj si z nasilnostjo izborijo svoj delež, posamezniki pa tudi prevlado v skupini. Ve-liko otrok že v zgodnjem otroštvu prime za orožje, saj jih mnogi lokalni poglavarji uporabljajo kot pripadnike v plemenskih milicah, pri čemer opravljajo dolžnost le za hrano in streho nad glavo. Starejši prebivalci posameznih vasi se pri srečanju s silami Isaf odzivajo različno, ponekod prijateljsko, drugje le navidezno pri-jateljsko. Premiki na bolj oddaljena območja Afganista-na potekajo večinoma po zraku, saj so cestne povezave zelo slabe, v veliko provincah pa jih sploh ni, tako da si jo enote utirajo same. Za zračne premike v Afganistanu je značilno, da do zadnjega trenutka pred vkrcavanjem v letalo ni zagotovila, ali bo poletelo v načrtovano smer, kajti odpovedi in spremembe načrtovanih poletov so na območju odgovornosti stalnica. Pogosto sprememba nastane tudi med poletom, tako da pripadniki SIKON 9 Isaf včasih nenačrtovano za določen čas pristanemo na drugem območju Afganistana. Eden izmed glavnih vzrokov za uporabo zračnega premika je varnost, ki je pri cestnem premiku v državi še vedno zelo tvegana zaradi napadov upornikov, IED in RCIED.

Delovni dnevi drugačni kot v domoviniDelovni dnevi v SIKON 9 Isaf so povsem drugačni kot v domovini. Vsi namreč naloge opravljamo skoraj 24 ur na dan, ker so take razmere. Praznični dnevi, ki bi jih v Sloveniji praznovali in doživljaji drugače, tu v Kabulu ter Heratu minevajo v pripravljenosti za odzivanje na trenutne razmere, ki se lahko v trenutku zelo spremenijo. Ko pripadnice in pripadniki niso na dolžnosti, skrbijo za psihofizično kondicijo, komunici-rajo z domačimi prek internetne povezave, se družijo na priložnostnih srečanjih s pripadniki tujih vojsk ter se ukvarjajo z aktivnostmi, ki jim veliko pomenijo. Pripadnice in pripadniki SIKON 9 Isaf se bodo vrnili v domovino predvidoma konec avgusta, ko bodo končali svoj več kot šestmesečni prispevek v sestavi sil Isaf za stabilizacijo razmer v Afganistanu, do takrat pa je pred njimi še veliko dnevnih in nočnih nalog, patrulj, pregledov lokalnih prebivalcev ter osebnih odrekanj, toda z visoko motivacijo, odgovornim in strokovnim pristopom do nalog in z medsebojnim tovarištvom jim bo to uspelo.

Members of the 9th SaF contingent in afghanistanthe 9th Slovenian armed Forces contingent (SikON 9 iSaF) has been participating in the iSaF mission in afghanistan since january. the 71 troops in the con-tingent perform tasks such as protecting the military base, patrolling in its surroundings, and escorting ve-hicles in the narrower Heart region in West afghani-stan. Members of SikON 9 iSaF will presumably re-turn to Slovenia in late august, when their six-month participation in the iSaF forces and in the stabilisation of the situation in afghanistan will come to an end.

7

MLF v Italiji na pripravah

Od 9. do 27. junija je na vadišču italijanske vojske blizu Gemone v severovzhodni italiji potekala tritedenska mednarodna vojaška vaja večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational land Force – MlF) Zvita podlasica 2008 (Clever Ferret 2008), na kateri je sodelovalo več kot 1500 pripadnikov italijanske, madžarske in slovenske vojske. vaja Zvita podlasica 2008 je poleg oktobrske šestmesečne napotitve pripadnikov poveljstva MlF v operacijo kriznega odzivanja isafa v afganistan letošnja težiščna aktivnost trilateralne enote.

za AfganistanBesedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič

na vaji v Italiji 100 slovenskih vojakovVaja Zvita podlasica je najpo-membnejša aktivnost MLF, ki vsako leto poteka v drugi državi. Z njo preverijo operativne zmogljivosti in usposobljenost MLF za delovanje v operacijah kriznega odzivanja. Nacionalni predstavnik Slovenske vojske pri MLF v Vidmu podpol-kovnik Ivan Zore je pojasnil, da je glavna naloga trilateralne enote sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja in da so sile MLF usposo-bljene za opravljanje humanitarnih, stabilizacijskih ter bojnih nalog. Na letošnji vaji Zvita podlasica 2008, ki je potekala v severovzhodnem delu Furlanije - Julijske krajine na območju mest Gemona, Osoppo in Venzone, je sodelovalo več kot 1500 pripadnikov italijanske, madžarske ter slovenske vojske, ki so bili vključeni v vse elemente taktičnih urjenj na terenu in povelj-niško-štabnega dela. Slovenska vojska je na vaji sodelovala s približno 100 pripadniki, ki so opravljali naloge v poveljstvu MLF, odzivni celici poveljstva bataljona, nacionalnem podpornem elementu (NPE), vodstvu vaje, ocenjevalni skupini in skupini za vodenje uspo-

sabljanja. Poleg tega je Slovenska vojska na vaji sodelovala tudi z okrepljenim motoriziranim vodom iz sestave 74. MOTB iz Maribora, ki je uporabljal vozila valuk in hummer. Poveljnik 74. MOTB pod-polkovnik Igor Cebek je poudaril, da so v enoti vajo MLF izkoristili tudi za pripravo posameznikov in motoriziranega voda za delovanje v operaciji v Afganistanu. Dodal je še, da je kljub nekoliko slabšemu vremenu z izvedbo aktivnosti motoriziranega voda na vaji zelo zadovoljen. Prav tako je SV med vajo izvedla nacionalno ocenje-vanje pripravljenosti motorizira-nega voda za opravljanje nalog v operaciji v Afganistanu, kjer bo vod avgusta zagotovil redno rotacijo kontingenta Slovenske vojske. Italija je na vaji poleg Slovenije prav tako sodelovala z enotami iz sestave brigade Julija, Madžarska pa je zaradi nedavne napotitve svojih vojakov na Kosovo prispeva-la le 51 pripadnikov, ki so delovali v poveljstvu MLF. Italija je kot vodilna država v MLF poskrbela za logistično podporo sodelujočih pri-padnikov, za nacionalno logistiko pa nacionalna podporna elementa (NPE) držav udeleženk.

Sv 11

8

IZ vojaŠkeGa ŽIvljenja

na vaji ocenili operativne zmogljivosti MlFNameni vaje Zvita podlasica 2008 so bili predvsem urjenje enot in poveljstva MLF za skupno delovanje v operacijah kriznega odzivanja, izboljšanje sposobnosti za napotitev na krizno območje, krepitev medsebojnega sodelova-nja, razumevanja in povezljivosti z drugimi vojskami ter ocenjevanje operativnih zmogljivosti MLF. Prva vaja MLF je bila leta 2002 v Vidmu, nato pa so sledile še vaje na Ma-džarskem in leta 2005 v Sloveniji.

Poveljnik MLF brigadni general Paolo Serra je poudaril, da je MLF v tem obdobju dosegel načrtovani napredek, kar se je pokazalo na dvakratni napotitvi poveljstva MLF v mirovno operacijo Kforja na Kosovo, kjer so bili pripadniki MLF razporejeni na najpomembnejša mesta v poveljstvu večnacionalne brigade Jugozahod. Ob drugi na-potitvi konec leta 2005 so v okviru MLF na Kosovu sodelovale tudi podrejene enote, ki so prav tako dosegle polne operativne zmoglji-vosti za delovanje v operaciji. Lani

je bila za šest mesecev v pripra-vljenosti za delovanje tudi bojna skupina EU, ki jo sestavlja MLF.

v afganistan v okviru MlF tudi trije pripadniki SvLetošnja vaja Zvita podlasica 2008, ki je potekala po načelu rotacije vsako leto v drugi državi, je tudi priprava poveljstva MLF za načr-tovano oktobrsko napotitev v mi-rovno operacijo Isafa v zahodni del Afganistana. MLF bo v regional-nem poveljstvu Zahod (Regional Command West – RC W) s sede-

žem v mestu Herat na zahodu Afganistana prevzel dolžnosti, ki so predvidene za italijansko vojsko. Formacija regionalnega poveljstva Zahod je manjša od poveljstva MLF in popolnjena tudi s pripa-dniki oboroženih sil drugih držav, zato v operacijo v Afganistan ne bo napoteno celotno poveljstvo MLF, temveč le del. Italija kot vodilna država v MLF bo v poveljstvo zagotovila največ pripadnikov, Madžarska in Slovenija pa bosta prispevali po tri pripadnike, ki de-lajo kot člani nacionalnih vojaških

9

predstavništev pri poveljstvu MLF v Vidmu. Kot je dejal nacionalni predstavnik madžarske vojske v MLF Zoltan Barany, je MLF za to nalogo dobro pripravljen, kar je dokazal že ob prvi napotitvi na Kosovo, ko so marca 2004 ob iz-bruhu nemirov in spopadov delali v pravih bojnih razmerah, kar je neprecenljiva izkušnja za nadalj-nje delo na bolj nevarnih kriznih območjih. Italija, Madžarska in Slovenija v okviru MLF na misijo v Afganistan ne bodo napotile svojih enot, bosta pa Italija in Slovenija v okviru rednih rotacij v operacijo Isafa zagotovili svoje pripadnike iz sestave osmega polka alpinov ter motorizirani vod 74. MOTB. Poveljnik MLF brigadni general Serra je še dodal, da želijo z vajo Zvita Podlasica 2008 dodatno ob-noviti štabne postopke in preveriti operativne zmogljivosti poveljstva MLF pred napotitvijo v operacijo kriznega odzivanja v Afganistan. Italija bo kot vodilna država v MLF skladno s tehničnim sporazumom pripadnikom vseh treh narodno-sti na misiji zagotavljala tudi vso logistično oskrbo.

enote MlF ustavile upornikeVaja Zvita podlasica 2008 je pote-kala v več fazah. Prva je obsegala prevoz ljudi, opreme in oborožitve na prizorišče vaje, postavitev tabo-ra, razmestitev poveljstva in enot MLF ter vzpostavitev sistema zvez in logistične podpore. Druga faza je vključevala urjenje poveljstva in enot na terenu, nato pa je sledila

Sv 11

10

IZ vojaŠkeGa ŽIvljenja

razmere na aktualnih kriznih ža-riščih v svetu. Po odstopu lokalne vlade se zaradi različnih interesov razmere v pokrajini zaostrujejo. V reševanje spora se vključi med-narodna skupnost, ki na podlagi mirovnega sporazuma na krizno območje napoti mirovne sile, ki jih sestavlja MLF. Ta poskrbi za stabi-lizacijo razmer v pokrajini in za zagotavljanje razmer za nemoteno delovanje države. Pokrajino izčrpa-vajo nenehni napadi upornikov, ki so povezani s terorističnimi orga-nizacijami in ki dobivajo denar za svoje delovanje od preprodajalcev opija ter drugih nelegalnih poslov. Med lokalnim prebivalstvom vlada revščina, infrastruktura je povsem

uničena, polja pa polna min in drugih neekslodiranih ubojnih sredstev. Pripadniki MLF ponudijo lokalnemu prebivalstvu humani-tarno in zdravniško oskrbo ter varovanje. Zaradi reševanja zapleta in stabilizacije razmer pokrajino obiščejo predstavniki mednarodne skupnosti, mednarodne sile pa za-gotovijo njihovo varnost. Po samo-morilskem napadu, ki se je zgodil med obiskom predstavnikov med-narodne skupnosti, mirovne sile zagotovijo njihov varen izmik. Na območje, kamor pritiskajo uporni-ki, napotijo dodatne mirovne sile, ki z bojnimi vozili in helikopterji z učinkovito akcijo kmalu ustavijo oborožene upornike.

Slika 1 | Podpolkovnik ivan ZoreSlika 2 | Brigadni general Paolo Serra

vojak Peter Mihelič v 74. MOtB, v katerem delam dve leti, sem voznik valuka. aktivnosti na vaji so zanimive, saj vsak dan spoznamo nekaj novega in tako dopolnjujemo svoje vedenje. vajo MlF smo združili s pripravami za mirovno misijo isafa, kamor odhajamo avgusta. Bivalne razmere na vaji so precej dobre, saj spimo v ogreva-nih šotorih. v prostem času grem v kantino ali ga izkoristim za izhod v mesto. Z italijan-skimi kolegi dobro sodelujemo, čeprav se z njimi teže sporazumevamo. Na mirovni misiji še nisem sodeloval, zato v afganistan odhajam z mešanimi občutki. tudi starši z mojim odhodom v operacijo niso najbolj zadovoljni.

vojak Simon knezovičv 74. MOtB sem sposojen za vajo in misijo. Zdaj opravljam dolžnost strelca in voznika. vaja je zanimiva, saj na terenu urimo postopke za spremstvo konvojev, postavljanje kontrolnih točk in patrulje ter opravljanje drugih nalog, ki nas bodo čakale v afganistanu. leta 2006 sem v okviru transportne čete 670. POvlOGB že sodeloval na misiji na kosovu. Mislim, da smo za odhod v afganistan dobro pripravljeni, saj se intenzivno urimo, in da ne bomo imeli težav. Starši me pri tej odločitvi podpirajo, malo pa jih skrbi, da se mi ne bi kaj zgodilo, saj odhajam na nevarno krizno območje.

v afganistan po nove izkušnje

MlF participates in preparations for afghanistan in ItalyFrom 9-27 june a three-week international military exercise of the Mul-tinational land Force (MlF), titled Clever Ferret 2008, took place at the italian army training site near Gemona, in north-eastern italy. More than 1,500 Slovenian, italian and Hungarian troops took part. in addition to the six-month secondment of members of the MlF headquarters to the iSaF crisis response operation in afghanistan, Clever Ferret 2008 is this year's principal activity of the trilateral unit.

mini vaja, ki je bila nekakšna gene-ralka pred taktično vajo. V četrti fazi je potekalo nacionalno prever-janje pripravljenosti italijanskega polka in motoriziranega voda Slovenske vojske, nato pa je sledila še skupna taktična vaja poveljstva ter enot na terenu s preverjanjem usposobljenosti MLF. V zadnji fazi

so bili izvedeni priprave za odhod in premik enot na matične lokaci-je. Vaja Zvita podlasica 2008 je po-tekala v izmišljeni pokrajini Alfa. Scenarij vaje, ki je namišljen tako glede vpletenih držav kot lokacije, kjer poteka, je bil postavljen v okolje operacije kriznega odziva-nja, čeprav je precej spominjal na

Slika 3 | Podpolkovnik igor CebekSlika 4 | Podpolkovnik Zoltan Barany

1.

3.

2.

4.

11

Nebo nad Mariborom v znamenju letalletošnji največji letalski dogodek v Sloveniji – Mednarodni letalski miting iaS Maribor '08, ki je potekal od 13. do 15. junija, je nad zaspano letališče v Mariboru vnesel nekaj atraktivnega dogajanja v zraku in na tleh. Glavni namen mitinga je bil pribli-žati letalstvo in letalski šport mladim ter jih tako spodbuditi k večjemu zanimanju za letalske in posredno tudi vojaške poklice.

Besedilo: Borut PodgoršekFotografije: jure nastran

Miting ob dveh jubilejihIAS Maribor '08 so organizirali v Letalskem centru Maribor s pomočjo Aerodroma Maribor, MO ter Slovenske vojske in v sodelova-nju z mestno občino Maribor. Na IAS Maribor '08 so se tako spomnili 80. obletnice delovanja Letalskega centra Maribor, sicer najstarejšega in največjega aerokluba v Slove-niji, ter 30. obletnice delovanja Aerodroma Maribor. Pred 90 leti je bila v Mariboru tudi ustanovljena eskadrilja generala Rudolfa Maistra. Po sklepu vlade so med letalskim mitingom Letališče Maribor preime-novali v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Na slavnostni prireditvi se je zvrstilo kar nekaj pomembnih gostov, med njimi tudi minister

Zato se je Sonc obrnil na državo z upanjem, da jim bo skupaj uspelo oživiti letalski promet na Letališču Edvarda Rusjana Maribor in tako ustvariti razmere za dolgoročen ter stabilen razvoj letališča.

IaS Maribor '08 in SvV okviru IAS se je na statičnem in dinamičnem delu prireditve predstavila tudi Slovenska vojska. Prvi dan je bil namenjen predvsem predstavitvi Slovenske vojske. MO in SV sta prikazala opremo, obo-rožitev ter usposobljenost enot in poveljstev za obrambo države, ope-racije kriznega odzivanja ter naloge zaščite in reševanja. Oddelek za pridobivanje kadra SV je predstavil poklice, ki jih mladi, ki so množično obiskali miting, lahko opravljajo v SV. Slovenska vojska je zagotavljala tudi logistično pomoč organizator-ju. V največjem obsegu je SV pred-stavljala brigada zračne obrambe in letalstva. Vsak dan je prikazala zelo atraktiven program, najbolj pa je izstopal CSAR (combat search and rescue), v katerem so sodelovali

za promet Radovan Žerjav, ki je povedal, da imamo Slovenci dolgo in pomembno vlogo na področju letalstva in da je bil skrajni čas, da smo v Sloveniji po pionirju letalstva Edvardu Rusjanu poimenovali tako pomemben objekt, kot je letališče v Mariboru. Ob tem ni pozabil niti na Jožeta Rusjana, ki nekako neopravičeno ostaja v ozadju. Na slovesnosti je bila tudi nečakinja bratov Rusjan Grazia Rusjan, ki se je Slovencem zahvalila za to, da so po njenem stricu poimenovali prav mariborsko letališče. Direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc je povedal, da bodo letos nadaljevali gradnjo drugega terminala, žal pa zaradi visokih cen kerozina letalski prevozniki ne želijo leteti v Maribor.

helikopterji bell 206, dva bella 412, cougar in letali PC-9 ter pripadniki enote za specialno delovanje. V akci-ji so predstavili postopek reševanja sestreljenega pilota. Poleg tega so obiskovalci lahko videli nastop zlina 242, jet rangerja, cougarja, dveh pi-latusov PC-9 in solo nastop pilatusa PC-9 ter reševanje ponesrečenca z bellom 412, svoje sposobnosti pa je prikazal še PC-6 turboporter. Prire-ditev je obiskal tudi načelnik GŠSV gereralpodpolkovnik Albin Gutman s sodelavci, ki je bil nad videnim navdušen. Posebej je ponosen na vojake, njihovo usposobljenost in znanje, ki ga dokazujejo povsod po svetu, hkrati pa poudarja, da je prireditev pomembna, da mla-dim predstavijo poklic vojaka in spodbudijo tudi željo po tehničnih poklicih, ki so za Slovensko vojsko najbolj zanimivi. »Mislim, da je prav, da Slovenska vojska sodeluje na takšnih prireditavah, predvsem pa je prav, da oživimo letališče v Mariboru. To letališče ima izjemne možnosti za dober razvoj in danes po obisku lahko vidimo, da je pri

letalo akro lovec F-16

12

Sv 11 IZ SveTa leTalSTva

Mariborčanih in Štajercih velik interes za letalstvo,« je zadnji dan mitinga poudaril obrambni minister Karl Erjavec in dodal, da bo SV še naprej sodelovala z Mariborom, in sicer ob organizaciji univerziade ter obnovi in odprtju kadetnice, v kateri bo središče vojaškega šolstva. Mariborčanom tako ostaja upanje, da bo njihovo letališče le zaživelo.

na mitingu veliko atraktivnih nastopovV treh dneh, kolikor je trajal IAS, se je na nebu in tleh zvrstilo precej

letal ter helikopterjev. Gledalci so tako lahko videli srbske zvezde z le-tali galeb G2, švicarske P3 flyers, ga-leb G2 v barvah in z oznakami JLA, dva F-16, dva eurofighterja, mig-29, dva blanika, edo V, B-25J mitchella, texana T-6, aero L29, DA42, CRJ900 in helikopterje mi-171, mil-24, EC135, cougar, bell 206, bell 412 in veliko drugih letalnikov, kot so ja-dralna, motorna in ultralahka letala ter baloni, in padalce ter modelarje. Največ zanimanja je bilo za tista letala, ki so s svojim zvokom parala nebo nad Mariborom. Med najbolj

atraktivnimi sta bila nastop Peggy Krainz, ki se je sprehajala po letalu sterman, in akrobatsko letenje Petra Podlunška z letalom extra 300L. Obiskovalci so se pritoževali le nad

predolgim programom, ki je trajal od jutra do večera s predolgimi prekinitvami, ko na nebu ni bilo ničesar, razen oblakov.

Popravekv 8. številki revije Slovenska vojska (leto Xvi, 16. maj 2008) smo na 27. strani pri objavi članka z naslovom Bojno streljanje s pilatusi objavili napačnega izvajalca streljanja. Streljanje je namreč izvedla letalska šola Sv in ne BRZOl. Navedek, da si je sklepni del vaje ogledal tudi namestnik poveljnika letš stotnik janez Gaube, zaradi napačno posredovanih podatkov tudi ne drži. Stotnik Gaube je bil ta dan vodja poligona. Prav tako stotnik Gaube ni namestnik poveljnika letš, temveč poveljnik oddelka letal pilatus.

Uredništvo revije Slovenska vojska

Peggy krainz na letalu sterman

Med obiskovalci je bil tudi minister za obrambo karl erjavec.

Skupinski nastop letal pilatus PC3

Na mitingu se je s svojo opremo predstavila tudi Slovenska vojska.

Slovenski letalski portal www.sierra5.net

13

14

Sv 11 SlovenIja In eU

kako deluje Uo eavo in kakšne so njegove naloge?EAVO je virtualna akademija, torej povezava med po-sameznimi nacionalnimi in drugimi izobraževalnimi ustanovami, nima pa svoje infrastrukture ter osebja. Programe izvaja tako, da izvedbo posameznih izobra-ževanj prevzemajo vojaške izobraževalne ustanove držav članic EU, ki se vsako leto prijavijo za organiza-cijo določenih seminarjev. Začasne strukture EAVO, in sicer usmerjevalni odbor, izvršni akademski odbor in sekretariat, skrbijo za usmerjanje, koordiniranje in ustrezno raven izvedbe tečajev. EAVO ponuja usposa-bljanje na strateški ravni, cilji pa so razvoj in spodbu-janje skupnega razumevanja EVOP med civilnimi in vojaškimi uslužbenci ter ustvarjanje skupne evropske varnostne kulture. Usmerjevalni odbor je torej poleg izvršnega akadem-skega odbora – IAO in sekretariata eno izmed treh teles, ki predstavljajo organizacijsko strukturo EAVO.

Uspešno vodenje EAVOOdgovoren je za celotno koordinacijo in usmerjanje izobraževalnih aktivnosti v okviru EAVO. V njem so predstavniki vseh držav članic EU, navadno pa sestanku prisostvujejo tudi člani IAO. Svoje delo opravlja v obliki sestankov, ki se skličejo najmanj dvakrat na leto. UO potrdi letni program dela EAVO, izbira izvajalce izobraževalnih aktivnosti ter razvije in potrdi program akademskega leta ter okvirni program posameznih aktivnosti. Po končanih usposabljanjih sprejme poročila in ocene o izvedenih aktivnostih ter jih posreduje ustreznim strukturam Sveta EU. Naloga UO je tudi, da določi predsedujočega IAO za dve akademski leti. Odločitve sprejema s kvalificirano večino. Med slovenskim predsedovanjem se je odbor sestal trikrat, kar je bilo dovolj za sprejetje ustreznih odločitev za delovanje EAVO.

kakšna je razlika med rednim delom delegata in delom predsedujočega usmerjevalnemu odboru med predsedovanjem Slovenije Svetu eU?Razlika je pravzaprav velika, saj vlogi, vsaj formalno, nista med seboj povezani. Nacionalni delegat zastopa interese države članice in pripravlja predloge ter stališča, ki so v interesu določene države, ti pa se od države do države lahko zelo razlikujejo. Vloga predsedujočega je nevtralna, njegova glavna naloga pa je, da vodi sestanke v interesu vseh držav članic, da se sprejemajo ustrezne odločitve in da ne pride do zasto-ja pri delovanju EAVO. Predsedujoči tesno sodeluje s sekretariatom EAVO, ki med predsedovanjem deluje po usmeritvah predsedujočega in pripravlja gradivo, vabila, zapisnike ter ocene in pomaga pri organizaciji sestankov. V praksi predsedujoči tesno sodeluje tudi z nacionalnim delegatom, saj bi bilo neprimerno, da na sestankih nista usklajena v stališčih do pripravljenih predlogov, v mojem primeru pa so bile tudi večletne izkušnje naše nacionalne delegatke Nike Aupič iz DOP MO zelo pomembne za uspešno vodenje odbora.

kaj je največji projekt v okviru vašega predsedovanja usmerjevalnemu odboru?Na UO so med našim predsedovanjem potekale aktiv-nosti, ki sodijo v redno dejavnost odbora. Vsebina dela UO je izhajala iz predhodno sprejetih letnih načrtov dela EAVO in rednih aktivnosti, ki se ponavljajo ter so nujne za uspešno delovanje EAVO, del aktivnosti pa je bil rezultat dogovora med predstavniki predsedujoče države in sekretariata EAVO. Načrt dela UO je bil tako pripravljen že med portugalskim predsedovanjem in je bil dokončno usklajen decembra 2007. Kot najpo-membnejši nalogi, ki jih je za delovanje EAVO sprejel odbor, bi poudaril prvo Celovito letno poročilo o uspo-sabljanju za leto 2008 in ter načrt dela za akademsko leto 2008/2009, ki je temeljni dokument za delovanje EAVO v naslednjem obdobju. Zelo pomembno za

nadaljnje delovanje EAVO je tudi sprejetje tako imenovanega mo-dularnega koncepta izobraževanj v okviru EAVO, ki omogoča širitev oblik izobraževanj in bolj usklajeno izvajanje izobraževanj.

kateri so bili ključni dogodki, ki ste jih organizirali, in kakšni so sklepi teh sestankov?Kot rečeno, je bilo usklajeno in sprejeto Celovito letno poročilo o usposabljanju za leto 2008 (Com-prehensive Annual Report on ESDP and ESDP-related Training – CART 2008). Poročilo je bilo letos prvič pripravljeno na podlagi prejetih odgovorov na standardizirani vpra-šalnik, ki so jih posredovale države članice. Uspešno so bili končani tretji program izobraževanj na področju EVOP (High Level Course 2007/2008) in tudi vsa druga uspo-sabljanja, načrtovana v programu usposabljanj za leto 2007/2008. Sprejet je bil načrt dela akademije za akademsko leto 2008/2009 ter obravnavana in dopolnjena načrta dela za akademsko leto 2009/2010 in 2010/2011. Potrjen je bil kurikulum za visoki tečaj o EVOP za akademsko leto 2008/2009, sprejeto je bilo tudi splošno letno poročilo o izvajanju usposabljanj v okviru akademije ter potrjena poročila o izvedbi izobraževanj v akademskem letu 2006/2007.

kako ste zadovoljni z doseženim med predsedovanjem?Z delovanjem usmerjevalnega odbo-ra med našim predsedovanjem sem v celoti zadovoljen. Dosegli smo vse cilje. Moja največja izziva sta bila priprava in vodenje sestankov, kar je na tej ravni precej zahtevno. Pomembne so bile priprave na predsedovanje, na katerih sem se seznanil s ključnimi postopki in terminologijo pri vodenju sestan-kov, vsak sestanek pa je zahteval te-meljite priprave, saj smo jih izvedli najprej v okviru MO, nato s pred-stavniki MNZ v Bruslju in nazadnje še s sekretariatom EAVO.

v zadnjem prispevku ob predsedovanju Slovenije Svetu eU v reviji Slovenska vojska smo se o delovanju in nalogah usmerjevalnega odbora (UO) evropske akademije za varnost in obrambo (eavO) ter največjih projektih v okviru slovenskega predsedovanja UO eavO pogovarjali s predsedujočim odboru polkovnikom Stojanom Zabukovcem iz PDRiU.

Besedilo: jerica PavšičFotografija: Bruno Toič

S štipendijo laže do vojaškega poklicaNa podlagi javnega natečaja bo Ministrstvo za obrambo prvič podelilo štipendije za dijake in študente, ki jih zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. v članku vam podrobneje predstavljamo pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec za štipendijo, izbirni postopek, višino štipendij in obveznosti štipendista.

Besedilo: Saša TošFotografije: Bruno Toič

Zakaj lastno štipendiranje v SvV 50. členu Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) je opredeljeno, da minister podrobneje uredi štipendiranje za delo v Slovenski vojski oziroma službo v rezervni sestavi Slovenske vojske. V ta na-men je bila s sklepom ministra za obrambo imenova-na delovna skupina za pripravo predloga Pravilnika o štipendiranju za delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Delovna skupina je nalogo opravila, Pravilnik o štipendiranju v Slovenski vojski pa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/08 z dne

22. 5. 2008. Vsebino pravilnika si lahko ogledate na spletnih straneh www.mors.si in www.slovenska-vojska.si, na katerih je objavljen tudi javni natečaj. Število štipendij je odvisno od potreb Slovenske vojske.

Pogoji štipendiranja in prijavaProsilec za štipendijo mora izpol-njevati naslednje pogoje: – po štipendijskem razmerju

15

Sv 11akTUalna TeMa

Nadaljevanje na 21. strani

16

Sv 11 akTUalna TeMabo sklenil delovno razmerje s Slovensko vojsko in ga opravljal najmanj dvakratni čas štipendi-ranja ali bo v skladu z Uredbo o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske opravljal vo-jaško službo v rezervni sestavi najmanj 10 let;

– s štipendijo se obveže, da bo med štipendiranjem opravil usposabljanja v skladu s progra-mom usposabljanja štipendistov, ki ga predpiše minister;

– ob vpisu v prvi letnik srednje šole ni starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega oziroma visokošolskega izobraže-vanja ni starejši od 22 let;

– je telesno in duševno sposoben za poklicno delo v Slovenski vojski;

– je varnostno preverjen in zanj ne obstaja varnostni zadržek v skla-du z Zakonom o obrambi za delo v Slovenski vojski;

– je državljan Republike Slovenije in nima dvojnega državljanstva;

– ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev.

Štipendije se podelijo na podlagi javnega natečaja, ki ga Ministrstvo za obrambo objavi na svoji spletni strani, lahko pa tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo, Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje ter v drugih sredstvih javnega obve-ščanja in informiranja najmanj 60 dni pred začetkom šolskega leta. Javni natečaj vsebuje navedbo iz-obraževalnih programov in smeri, za katere se razpisujejo štipendije, pogoje in merila za dodelitev štipendije, predvideno število pre-jemnikov štipendij, čas štipendira-nja, zahtevano dokumentacijo, rok za oddajo prijave in druge podatke za prijavo na javni natečaj.Prijava prosilca v pisni obliki na javni natečaj obsega:– prijavnico za pridobitev

štipendije;– izjavo o vpisu v tekoči letnik

izobraževanja;– izjavo o učnem oziroma

študijskem uspehu;

Objave Ministrstva za ObraMbOsv 10

17

št. 270 | 27. junij 2008 | 1

3680.Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam

UGOtOvitveni aKt O ODPOveDi ČinU in ODreDbO O PriznanjU Čina

I. Ugotovi se, da se je Iztok LEBEN, rojen 1970, dne 27. 2. 2008 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Iztoku LEBNU se prizna čin višji vodnik.

Številka: 833-254/2006-17Datum: 1. 4. 2008Karl erjaveCMinister

3681.Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam


I. Ugotovi se, da se je Marko RIJAVEC, rojen 1967, dne 26. 2. 2007 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Marko RIJAVEC se razporedi na dolžnost vojaka.


3682.Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,

34/06 in 116/07) izdajam

ODreDbO O PODeLitvi Čina vODniKa

John ALLAKAJ, 1976Bojan BALAŽEK, 1975Franjo BAUMAN, 1972Marko BEADER, 1985Matjaž BEDRAČ, 1975Urška BELE, 1979Tomaž BIZJAK, 1978Igor BRAJLIH, 1977Jernej CAJHEN, 1983Blaž CEFERIN, 1975Silvo COLOMBO, 1982Saša DADIČ, 1973Sandra DELALIĆ, 1980Alojz DOBOVIŠEK, 1983Peter FARKAŠ, 1979Bojan FERŠ, 1981Simon FILIPIČ, 1979Franci GRABNAR, 1982Srečko GRADIŠNIK, 1971Avguštin GRM, 1974Dejan GRUM, 1978Rok GUČEK, 1982Jernej HANC, 1982Igor HORVAT, 1978Robert HVALEC, 1981Matjaž HVASTI, 1978Boštjan JAN, 1981Matjaž JAZBEC, 1978Simon JELEN, 1974Marko JUS, 1981Edvard KAC, 1978Aleš KACJAN, 1975Andrej KANCLER, 1983Luka KAPUS, 1983Jernej KARNIČAR, 1982Franci KAVČIČ, 1978Matej KEBRIČ, 1978Jurij KER, 1978Marija KERČMAR, 1976Aleš KOČNAR, 1982Dejan KOLAR, 1980Jože KOS, 1974Gorazd KOTNIK, 1977Aleš KOVAČ, 1979Anton KOVAČIČ, 1975Dejan KRUMPAK, 1971

Mihaela LASECKY, 1979Mihael LIPOVEC, 1981Bogdan MAHORIČ, 1977Janez MAJCEN, 1973Goran MARČIĆ, 1978Denis MARIN, 1981Jernej MAROVT, 1978Damir MILČINOVIĆ, 1980Jernej MODIC, 1984Gregor MUHIČ, 1978Almir MUJČINOVIĆ, 1980Črtomir MUNDA, 1975Matevž NOVAK, 1977Edita NOVAK, 1982Aleš OGRINC, 1973Sebastijan PEČNIK, 1982Rok PERME, 1982Rado PERŠAK, 1972Nives PEVEC, 1982Jože PLAHUTA, 1976Matjaž PODGORNIK, 1975Boris PODLOGAR, 1980Marko PRAZNIK, 1979Boštjan PRELOGAR, 1982Boris RAJ, 1979Matej RAMŠAK, 1978Sašo Aleksander RESNIK, 1977Gregor ROJKO, 1977Nina RUDOLF, 1982Andrej SITAR, 1979Denis SOBIECH, 1979Matic SODNIK, 1983Borut Franc STAJNKO, 1980Benjamin STAJNKO, 1976Alenka SUŠNIK, 1977Frančišek SVET, 1980Goran ŠAVORA, 1983Samo ŠEPIČ, 1980Bojan ŠESTAN, 1978Petra ŠIŠKO, 1981Miha ŠLEBIR, 1987Igor TEHOVNIK, 1980Boštjan TURK, 1979Damjan URBANICA, 1979Ivan VESELKO, 1982Robert VILFAN, 1973Martina VRČON, 1979Damjan ZUPANČIČ, 1973Aleš ŽIBRET, 1984


3683.Na podlagi 46. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in 15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam


I. Ugotovi se, da se je Mladen LORENČIČ, rojen 1970, dne 11. 4. 2008 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Mladenu LORENČIČU se prizna čin štabni vodnik.


3684.Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam

ODreDbO O POviŠanjU ČastniKOv

v čin stotnika:

Andrej PRELOŽNIK, 1971Roman ŠEME, 1965


3685.Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 117/07) izdajam

ODreDbO O POtrDitvi razreDa vOjaŠKiM UsLUŽbenCeM

i. potrditev Xv. razreda:

Drago BITENC, 1958Jože PLUT, 1964

ii. potrditev Xi. razreda:

Tomaž ŠVARA, 1971

iii. potrditev X. razreda:

Dejan BREČKO, 1979Vesna BUKOVEC, 1976Aleksander ERNIŠA, 1980Roman FAGANEL, 1975Urban FELE, 1977Franc KOKALJ, 1964

iv. potrditev iX. razreda:

Jasna FEDRAN, 1977Janko KREBELJ, 1970Aleksander MAJETIČ, 1971Christian MAROT, 1973Silvestra SADAR, 1974


3686.Na podlagi četrtega odstavka 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 12. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam

ODreDbO O naPreDOvanjU v razreDU vOjaŠKiH UsLUŽbenCev

i. v Xiii. razred:

Jožica BLATNIK, 1963Robert FERLEŽ, 1969

ii. v Xii. razred:

Sabina PERKO, 1975


3687.Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 8. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 34/06) izdajam


i. v čin stotnika:

Nada FICKO, 1964Miha KUHAR, 1960


18

št. 270 | 27. junij 2008 | 2

ii. v čin nadporočnika:

Edvard ARNUGA, 1972Ivan LIPOVAC, 1959Tomaž VISINSKI, 1970




i. v čin brigadirja:

Marjan BALANT, 1957Dragan BAVČAR, 1958Tine BRAJNIK, 1949Dušan DOBERŠEK, 1950David HUMAR, 1968Vladimir MAHER, 1957Milan OBREZA, 1959

ii. v čin polkovnika:

Branko KEBER, 1957

iii. v čin podpolkovnika:

Dušica BIZJAK, 1966Boris BRATUŠEK, 1960Jožef BUDJA, 1963Marijan IVANUŠA, 1962Boštjan JURAS, 1965Martina PODVRŠNIK, 1967Davorin REČNIK, 1961Viljem ŠOLAR, 1959Suzana TKAVC, 1965Igor ŽEŽLIN, 1965

iv. v čin majorja:

Drago GLIŠIĆ, 1956Ervin HARTMAN, 1964Tomaž KLINAR, 1971

Alenka PETEK, 1972Janez PUNGARŠEK, 1969Andrej SVETANIČ, 1968Franc ŠROK, 1963Denis ŠTEMBERGER, 1965Bernarda VOLČANJK PERČIČ, 1970

v. v čin stotnika:

Maja BABNIK SMREKAR, 1966Matjaž BREMEC, 1972Gregor HAFNER, 1977Boško HAUPT, 1967Nataša HOČEVAR, 1971Aleksander JANŽEKOVIČ, 1966Jaka KONJAR, 1973Aleš LESJAK, 1973Mitja LIPOVŠEK, 1974Boštjan PAVLIN, 1973Jože PILIH, 1968Dušan RENAR, 1969Brigita RODOŠEK, 1965Tomaž STOPAR, 1972Boštjan ŠIVIC, 1971Vlado TOMAŽIČ, 1968Metod ŽURA, 1975

vi. v čin poročnika fregate:

Simon VRABEC, 1976

vii. v čin nadporočnika:

Milan CAFUTA, 1979Robert GASSER, 1969Miran GORENC, 1972Zdravko KAC, 1964Matjaž KARTUŠ, 1968Aleš KESIČ, 1977Andrej KLINAR, 1976Boštjan KORELC, 1974Gaber KOŠIR, 1972Edvard KOTNIK, 1964Sebastjan KOVAČ, 1971Jernej KRAJNC, 1975Andrej KRIVEC, 1979Mojca LAH, 1979Peter LENARČIČ, 1975Primož MLINAR, 1978Miroslav PETRAK, 1972Dušan PETROVIČ, 1972Boštjan PIKON, 1963Boris PIRNAT, 1979Roman POGAČNIK, 1969

Gorazd POŽGAJ, 1977Emil PUKLAVEC, 1960Jurij RADUHA, 1974Nina RADUHA, 1978Aleš ROPOTAR, 1978Primož SAVINŠEK, 1975Nenad STOŽINIĆ, 1970Marko ŠTRUBELJ, 1977Damjan ŠTRUCL, 1971Marko TEPEJ, 1977Valter TOMŠIČ, 1970Jerneja TOMŠIČ, 1979Anita ZALOŽNIK, 1978Anton ZAVODNIK, 1970


3689.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajam

ODreDbO O PODeLitvi Priznanj Ministrstva za ObraMbO

veliko sabljo Ministrstva za obrambo

prejmejo:Marjan BALANT, 1957Dragan BAVČAR, 1958Tine BRAJNIK, 1949Dušan DOBERŠEK, 1950David HUMAR, 1968Vladimir MAHER, 1957Milan OBREZA, 1959



ODreDbO O POviŠanjU ČastniKa

v čin nadporočnika:

Sebastjan MARUŠIČ, 1968


3691.Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam

ODreDbO O PODeLitvi Čina POrOČniKa

Bojan DRAME, 1972Dejan GJURIN, 1972Simon LUKANČIČ, 1976Iztok MILOŠIČ, 1974Miran PURGAR, 1976


3692.Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam

ODreDbO O PODeLitvi Čina vODniKa

Robert GNIDOVEC, 1969Mitja ROZMAN, 1980Sebastjan ŽAGAR, 1977


3693.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajam

ODreDbO O PODeLitvi Priznanj Ministrstva za ObraMbO

i. red generala Maistra ii. stopnje

prejmeta:Alojz ŠTEINER, 1957Alojz ZAVRŠNIK, 1953

ii. red slovenske vojske

prejme:1. brigada

iii. medaljo za hrabrost

prejme:Miloš LISIČAR, 1969

iv. zlato medaljo generala Maistra

prejmejo:Ernest ANŽELJ, 1962Drago BOŽAC, 1950Branimir FURLAN, 1963Božidar HORAČEK, 1954Franc JAVORNIK, 1956Rudi KOŠMRLJ, 1956Renato PETRIČ, 1958Bojan POGRAJC, 1961Zlatko VEHOVAR, 1965

v. zlato medaljo slovenske vojske

prejmejo:Alan GEDER, 1958Aleksander JANŽEKOVIČ, 1966Jožef JURŠA, 1960Andrej KOCBEK, 1950Stanislav KRANJC, 1963Vasilije MARAŠ, 1960Liljana MRKAJIĆ, 1957Andreja NOVAK, 1965Peter PALČIČ, 1952Vojko PAVLIN, 1957Milko PETEK, 1961Franc TRBOVŠEK, 1961Goran VIDRIH, 1958Bojan VOGRINC, 1964Fedja VRANIČAR, 1949Janez VRZEL, 1962

vi. srebrno medaljo generala Maistra

prejmejo:Ernest BERA, 1963Jurij BERTOK, 1964Denis BRINOVEC, 1966Jože GORENC, 1965Matjaž GORIČAR, 1955Drago GRACAR, 1963Roman HARTMAN, 1954Daniel HOZJAN, 1962Anton KANDUTI, 1971Vincenc KMETEC, 1956


19

št. 270 | 27. junij 2008 | 3

Zdenko KOROŠEC, 1957Danijel KOVAČ, 1972Ksenija KRIŽAJ, 1959Vojko LOVREČIČ, 1952Zvezdan MARKOVIĆ, 1970Ivan MASLO, 1963Miran MIHELJ, 1956Miroslav POGAČNIK, 1952Janko REPENŠEK, 1958Srečko SKOČIR, 1973Janko SLADNJAK, 1959Vanja SVETEC, 1976Boris ŠTIBERNIK, 1968Demitrij ŠVIGA, 1970Miroslav TOMIĆ, 1951Egon USTAR, 1967Zoran VOBIČ, 1959Alojzij ZADEL, 1964Frančišek ZAVAŠNIK, 1951Nikolaj ZAVRŠNIK, 1958Ivan ZEMLJARIČ, 1967

vii. srebrno medaljo slovenske vojske

prejmejo:Slavko BLAŽIČ, 1951Boštjan BOHINC, 1972Mirko BOLKO, 1966Zvonimir BRATUN, 1955Robert BRAUC, 1969Marko BRUS, 1967Leon BUH, 1966Albin CENTA, 1968Boris CIMPRIČ, 1971Marija ČADEŽ, 1960Grega ČERNE, 1971Jurij DEBEVC, 1973Miloš DUMIĆ, 1970David FERJANČIČ, 1963Igor FLISAR, 1971Jakob FON, 1976Boris GLUŠIČ, 1947Ludvik GOLOB, 1951Darko GORIČAN, 1962Jože GORŠIČ, 1955Bojan GRAH, 1952Mojca GRAŠIČ, 1965Bojan HABJAN, 1958Drago HARL, 1960Marjan HORVAT, 1960Boštjan IVANJKO, 1966Robert JANKOVIČ, 1969

Sonja JEKOVEC, 1966Anton JELEN, 1954Jože JELNIKAR, 1959Pavel JEREB, 1960Zdravko JUG, 1956Primož JURKOVIČ, 1971Vinko KERŠMANC, 1957Vera KOCMUR, 1952Dušan KOČEVAR, 1971Slavko KOLAR, 1964Milan KORBAR, 1958Marjetka KORDIŠ, 1967Boštjan KOSTANJŠEK, 1954Jožef KOŠČAK, 1962Igor KOŠIČ, 1963Lidija KOTAR, 1962Renato KRIŽANIČ, 1962Danica KROPF, 1965Aleš KUNČIČ, 1966Aleš LAZAR, 1964Stanko LENART, 1971Dominik LESKOVEC, 1962Franjo LIPOVEC, 1968Tomo MAGLICA, 1949Alojz MALIK, 1966Mladen MIHELIČ, 1971Zdenko MOHAR, 1956Robert MOHORKO, 1975Jože MOKOREL, 1957Ivan MOŠKON, 1964Zoran MUŠIČ, 1961Jasna OSOLIN, 1969Tomo PEJIČ, 1965Mitja PEKLENK, 1971Danica PEPELNAK, 1963Renata PEROVIĆ, 1966Emiljan PIŽORN, 1951Roman PODGORŠEK, 1962Marta PREVOLŠEK, 1964Leon REHAR, 1968Sanda RIMAHAZI, 1968Robert RUPAR, 1968Marko SEKNE, 1965Marko SELAN, 1962Aleš SILA, 1968Djordjo Jurij SIMIĆ, 1952Metka SINIC, 1964Matija SKRBINEK, 1974Andreja SLADOJE JEMEC, 1960Boštjan STRAMŠAK, 1974

Primož STRLE, 1962Primož ŠAVC, 1961Sandi ŠAVRIČ, 1964Darko ŠČAVNIČAR, 1971Marko ŠEFMAN, 1976Igor ŠEPEC, 1968Matjaž ŠINIGOJ, 1965Srečko ŠKERLAK, 1966Tomislav ŠUMANOVAC, 1961Zdenka ŠUŠMELJ, 1956Mitja TERGLAV, 1968Klemen UDOVIČ, 1965Boris UREK, 1966Iztok URLAVB, 1963Igor VAH, 1964Rajko VELIKONJA, 1961Vlasta VIVOD, 1961Gregor VODEB, 1972Janez VODEB, 1965Tomaž VOJVODA, 1961Alenka ZAJEC, 1966Martin ZUPANČIČ, 1974Alojz ZUPIN, 1952Vilko ŽNIDARŠIČ, 1964

viii. bronasto medaljo generala Maistra

prejmejo:Jure ADAMIČ, 1980Darko ANDREJAŠIČ, 1951Aleš AVSEC, 1975Branko BABIČ, 1968Miran BABIČ, 1975Vinko BAJT, 1966Miran BAROVIČ, 1962Franc BENEDIČIČ, 1955Dominik BENKO, 1973Andrej BLATNIK, 1977Boris BOLFEK, 1971Boris BRELIH, 1976Igor BRINAR, 1967Avguštin BURG, 1972Majda BUTINAR, 1961Franjo CESAR, 1968Nikolaj CIGLER, 1967Sebastjan CILENŠEK, 1976Miran ČADEŽ, 1970Jože ČOP, 1963Branko ČOŽ, 1971Oton DEBENJAK, 1973Rajmond DEBEVEC, 1963Tamara DERMAN ZADRAVEC, 1966Robert FALEŽ, 1968Gregor FERBEŽAR, 1973Jožefa FRUMEN, 1955Maksim GARMUT, 1966Boštjan GOLOB, 1970Uroš GORNIK, 1974Nadan Janez GUSIČ, 1956

Tadeja HAFNER, 1963Boris HRENK, 1952Lidija HRIBAR, 1975Jernej HRIBERNIK, 1957Benjamin HROVATIČ, 1962Marjan HUDIN, 1969Valter ILENIČ, 1969Boštjan JAGER, 1968Martin JANČAR, 1958Robert JASENC, 1969Ivan JERINA, 1967Tina JERINA, 1981Marko JEŠOVNIK, 1971Vjekoslav JURČAN, 1958Ivanka JURŠIČ, 1964Aleš KALAN, 1961Srečko KAUČIČ, 1970Stanislav KEGEL, 1956Anton KERIN, 1969Drago KLADNIK, 1961Darko KLASIČ, 1963Ludvik KNAFELJ, 1969Zorica KOČIĆ, 1954Jožica KOJADIN, 1961Stanko KOLAR, 1961Ivan KOS, 1954Miroslav KOS, 1958Robert KOVAČ, 1974Zdravko KOVAČ, 1952Bojan KOVIČ, 1969Draga KOVIČ, 1956Emil KRAGELJ, 1952Franc KRIŽMAN, 1961Bernarda KRUŠKA, 1962Janez KRVINA, 1963Silvo KUKOVIČ, 1974Branko KURNIK, 1965Matej KVATERNIK, 1972Marko LATINOVIĆ, 1961Janez LAVTAR, 1966Viktor LESNIKA, 1966Polonca LEVAK, 1958Dušan LEVANIČ, 1957Tatjana LIPOVEC, 1953Franc LORBEK, 1962Marija LOVEC, 1954Aleš LUZNAR, 1969Sašo MAJCEN, 1962Simon MAJER, 1973Mitja MARGON, 1971Mihael MARKIČ, 1971Dejan MATIJEVIČ, 1974Matjaž MAVSAR, 1963Radoš MELINK, 1968Franci MERLAK, 1969Marijan MERŠAK, 1961Igor MIHOVILOVIĆ, 1951Robert MLAKAR, 1968Franci MOGOLIČ, 1966

Marija MOHAR, 1965Marjan MOZOLI, 1970Boštjan MULEJ, 1971Dragica NAHBERGER, 1967Peter NEDELKO, 1966Jože OLIČ, 1952Srečko OMEJC, 1965Samo ORNIK, 1966Alojzija PAMIČ, 1949Nataša PATE, 1969Tatjana PAUŠER MILOVANOVIĆ, 1954Siniša PAVČIČ, 1962Avdulla PELAJ, 1963Cvetko PERC, 1954Bojan PERGAR, 1962Darko PERHAJ, 1959Jernej PETERNELJ, 1968Robert PETROVIĆ, 1969Dušan PETROVIČ, 1966Leo PETROVIČ, 1952Boštjan PIKON, 1963Robert PIRNOVAR, 1971Mitja PLANINC, 1973Franc PLETERŠEK, 1964Jože PODBOJ, 1961Anton PODPLATNIK, 1960Simon POTOČNIK LAUKO, 1967Roman POVH, 1972Anton PRESKAR, 1961Slavko PRIMC, 1968Jurij PRIMŠAR, 1970Ivka PUŠAVEC, 1963Robert RANTAŠA, 1968Rajko RAVNIKAR, 1967Anton RIBIČ, 1966Franc ROGINA, 1973Robert ROTAR, 1974Niko RUDOLF, 1968Mirjana SAMSA, 1965Milan SENICA, 1973Darko SKOK, 1963Tone SLAK, 1952Samo SMOLEJ, 1972Matej STAVANJA, 1976Igor ŠAVS, 1973Luka ŠKOBIĆ, 1975Boris ŠKODNIK, 1966Snežana ŠKRLEC, 1961Miloš ŠONC, 1955Jurij ŠRIBAR, 1968Primož Gregor ŠTANGAR, 1974Martin ŠTEFANIČ, 1971Irena ŠTEMBERGAR, 1955Mihael ŠTEMBERGAR, 1957Alma ŠTRANCAR, 1965Mihael TARMAN, 1963Andrej TELBAN, 1959Nataša TOMINŠEK, 1974


20

št. 270 | 27. junij 2008 | 4

Matej TOMŠE, 1969Janez URBANC, 1972Robert URIH, 1970Vojko URLEP, 1960Milena UŠENIČNIK, 1954Mateja VADNJAL, 1970Aleksander VARGA, 1973Miroslav VERČKOVNIK, 1949Aleksander VIDERGAR, 1975Radovan VIRIJANT, 1975Miran VOGRINC, 1962Damir VRABEC, 1970Franko ZADNIK, 1958Mitja ZIDARIČ, 1973Roko ŽIVKOVIĆ, 1960

iX. bronasto medaljo slovenske vojske

prejmejo:Tomaž ARKO, 1971Aleš BENIGAR, 1973Borut BRECELJ, 1979Matjaž ČESNIK, 1967Tomaž ERHOVNIC, 1955Valentina FRANK, 1978Zlatko GRADIŠNIK, 1963Predrag JAJČEVIČ, 1964Miha JELENC, 1980Robert JUDNIČ, 1972Domen JURŠE, 1965Ivan KALŠEK, 1958Igor KLANEČEK, 1973Roman KOCJAN, 1971Marko KORDEŽ, 1974Gregor KOSTANJEVEC, 1979Boštjan KOSTEVC, 1972Dražen KOŠTRUN, 1965Aleš KUHAR, 1972Ivan KUMAR, 1977Dragan LUČIĆ, 1959Marjeta MARKELC, 1968Barbara MOHAR, 1961Stanislav NAROBE, 1949Alojz NOVAK, 1971Gordan PAVKOVIĆ, 1961Mihael PAVŠIČ, 1969Mihael PLEVNIK, 1973Andrej PURGAR, 1970Bojan REBEC, 1971Davor REŽEK, 1969Miha RIJAVEC, 1976Peter SITER, 1967

Nada SOBOČAN, 1968Vojko SOTLAR, 1976Jasna STRMOLE, 1976Rok SUŠNIK, 1973Tomaž ŠIKONJA, 1966Izidor ŠTEMBERGER, 1967Boris URŠIČ, 1953Ivan VERŠIČ, 1954Majda VOGRINC, 1966Damir VOGRINEC, 1974Robert ZORZA, 1970Gregor ŽAGAR, 1969Džani ŽALAC, 196818. bataljon JRKBO

X. medaljo ministra za obrambo

prejmejo:Janez ADAMIČ, 1978Karel AJNIK, 1965Drago ANDROČEC, 1949Olga BAHOVEC, 1963Boris BANFI, 1957Silva BENKO OČKON, 1967Brigita BERTOK, 1966Adela BLAGOTINŠEK, 1957Breda BUNIČ, 1966Albin COCEJ, 1947Ines CONRADI, 1976Tina ČARMAN, 1978Andrej DOLENC, 1956Ivanka DRAGAR, 1955Simon FRELIH, 1976Tomaž GRIVEC, 1976Jerica HALILOVIČ, 1977Stanislav IVANČIČ, 1955Gorazd JAPELJ, 1974Špela JEČNIK, 1976Margareta JERAJ, 1965Martin KLAJN, 1956Valerija KOLARIČ, 1968Mira KOREN, 1961Boris KOVIČ, 1974Aleksander KUNTARIČ, 1978Romana LAH, 1964Ines MARC, 1978Emica PEČE, 1962Julka PEČNIK, 1955Marko PODOBNIK, 1963Slavica POPLAŠEN, 1976Gorazd REBOLJ, 1972Judita RIZNAR LEVIČNIK, 1961

Bojan ŽMAVC, 1961Mladen ŽUPANIČ, 1946

Xvii. priznanje delodajalcem pripadnikov pogodbene rezerve

prejmejo:SIJ ACRONI d. o. o., JeseniceTCG UNITECH d. o. o., Škofja LokaTPV d. d., Novo mestoUNIOR d. d., Zreče


3694.Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – UPB 1) ter 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) ter Odredbe ministra za obrambo Republike Slovenije, šifra 811-6/2006-5 z dne 13. 7. 2006 izdajam

ODreDbO O POviŠanjU PODČastniKOv

1. v čin višjega štabnega vodnika:

Klemen BERAS, 1971Avguštin BURG, 1972Alenka GODNJOV, 1971Danijel KUNST, 1974Alma ŠTRANCAR, 1965Sebastijan ŽNIDARŠIČ, 1975

2. v čin štabnega vodnika:

Robert BELOVIČ, 1964Jože BLAGOVIČ, 1964Andrej BLATNIK, 1977Ivan BOBOVNIK, 1972Evgen BRAČKO, 1972Miloš BREŠAN, 1973Tomaž BRULC, 1966Franjo CESAR, 1968Branko ČEŠAREK, 1966Branko ČOŽ, 1971Beno DEBELJAK, 1972Iztok DEKLEVA, 1969Borut ERJAVEC, 1967Srečko GOLI, 1965Jožef GORJUP, 1971Marjan GREIFONER, 1963Tomaž GRINTAL, 1972Andrej HADNER, 1966Janja HELBING, 1960Jože HENTAK, 1971Danijel HRIBAR, 1959Tomo JEREBIČ, 1972

Darko JEZA, 1969Boris KLEMENČIČ, 1965Jože KOŠIR, 1966Kristjan KOVAČIČ, 1974Slavko KRALJ, 1968Boris KRAMŽAR, 1964Jože KRAPEŽ, 1969Martina KRAPEŽ, 1971Mitja LAH, 1968Marko LIPUŠ, 1970Roman LUNDER, 1961Teni LUSKOVEC, 1965Alojz NOVAK, 1971Irena NOVINŠEK, 1963Gordan PAVKOVIĆ, 1961Damir PERŠA, 1969Mateja PETERNEL, 1971Damjan PLANINC, 1972Damjan POLAK, 1975Matej PRAZNIK, 1971Branko PUHAR, 1959Branko ROBAR, 1972Matjaž ROGELJ, 1972Srečko SKOČIR, 1973Matej STRGAR, 1970Robert ŠAJN, 1972Biserka ŠTEH, 1957Robert ŠTREMFELJ, 1970Mihael TARMAN, 1963Robert TEMENT, 1971Dušan UTROŠA, 1975Blaž VERBIČ, 1975Rajko VREČAR, 1971Katja ŽITKO, 1969

3. v čin višjega vodnika:

Damjan BOLE, 1976Damjan DRAGAR, 1979Robert DREVENŠEK, 1975Smiljan FUJS, 1976Aleš GANC, 1978Danilo GANC, 1978Klemen KRIŽNAR, 1977Matej MAVROVIČ, 1979Sandi PETAN, 1974Ivo PETKOVŠEK, 1977Mihael SEITL, 1977Alojz SUMER, 1971Damjan SUŠEC, 1978Mirko TINTOR, 1978Simon ZAVNIK, 1969Peter ŽELE, 1977Zlatko ŽMAVC, 1976

Številka: 811-11/2007-96Datum: 22. 10. 2007Generalpodpolkovnikalbin GUtMannaČeLniK

Aleš ROBLEK, 1958Nina ROTER, 1981Andreja SAVŠEK, 1966Štefka SELŠEK, 1954Barbara STRAŽIŠAR, 1971Suzana TISNIKAR GORIČANEC, 1975Uroš TOVORNIK, 1977Renata VERTOVŠEK, 1979Tanja ZAVODNIK, 1965Uroš ZORKO, 1980Gregor ZUPAN, 1976Vincencij ŽUŽEK, 1959

Xi. zlato medaljo za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič

prejme:Anton Hinko ŽABKAR, 1935

Xii. bronasto medaljo za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič

prejmejo:Bogdan AVBAR, 1955Denis ČALETA, 1969Teodora IVANUŠA, 1966Željko KRALJ, 1962Evgen PRIMOŽIČ, 1956

Xiii. bronasto medaljo za kulturne dosežke in promocijo slovenske vojske andrej Komel plemeniti sočebran

prejme:Marjan VEŠNAR, 1951

Xiv. plaketo ministra za obrambo

prejmejo:Mirko ANTONČIČ, 1953Mihaela CANKAR, 1973Polona KASTELIC, 1977Stoja KOROŠEC, 1955Matjaž OGRINC, 1966Majda REMŠKAR, 1966Miriam ŠUBIC GAŠPERŠIČ, 1962Ajda ULČAR FRELIH, 1970

Xv. malo sabljo Ministrstva za obrambo

prejme:Edvard PEPERKO, 1959

Xvi. nož Ministrstva za obrambo

prejmejo:Andrej BOBNAR, 1965Janko CERKVENIK, 1957Milivoj DOLŠČAK, 1957Igor GOLOB, 1946Janez KERSNIČ, 1951Franc KUNOVAR, 1948Robert VILHAR, 1964Marko ZAKRAJŠEK, 1977Franjo ŽAGAR, 1948

Z izbranimi prosilci, ki so telesno in duševno sposobni za delo v Slo-venski vojski oziroma za službo v rezervni sestavi Slovenske vojske in za njih ne obstaja varnostni zadržek v skladu z Zakonom o obrambi, ministrstvo sklene pogodbo o štipendiranju.Prosilcem, s katerim ministrstvo ni sklenilo pogodbe o štipendiranju, pristojna organizacijska enota ministrstva izda sklep, zoper kate-rega je dovoljena pritožba.

višina štipendijŠtipendije se obračunavajo z začet-kom šolskega leta za vse štipen-diste in se izplačujejo do 15. dne v mesecu za pretekli mesec za celotno šolsko oziroma študijsko leto. Višina štipendije je vezana na minimalno plačo v Republiki Sloveniji in glede na izračun na dan 22. 5. 2008 znaša:– za dijaka od 113 do 187 evrov, – za študenta od 153 do 295 evrov.

obveznosti Obveznosti štipendista so, da:– najpozneje v 15 dneh od nastan-

ka okoliščine sporoči ministrstvu vsako okoliščino, ki vpliva na štipendijsko razmerje;

– štipendist se mora odzvati vabilu ministrstva na opravljanje uspo-sabljanj v skladu s programom usposabljanja štipendistov, ki ga predpiše minister;

– štipendist je prost vseh pogod-benih obveznosti, če mu mini-strstvo najpozneje v roku treh mesecev po prejemu pisnega obvestila o koncu izobraževanja v skladu s pogodbo o štipen-diranju ne zagotovi sklenitve pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pogodbenega opravljanja vojaške službe v re-zervni sestavi Slovenske vojske.

Štipendije so namenjene vsem mladim, ki želijo služiti domovi-ni, reševati življenja in pomagati ljudem v stiski v domovini, mogoče pa tudi na misijah v tujini, hkrati pa se seznanjati ter se naučiti ravnati z orožjem in vojaško tehniko, pri tem pa spoznavati nove kraje in ljudi ter graditi ugled in kolektivni duh v Slovenski vojski. V Slovenski vojski lahko opravljajo veliko raznovrstnih poklicev z različno stopnjo izobraz-be. S štipendijo bo pot do zanimive-ga poklica lažja.

– življenjepis in morebitna priporočila;

– izjavo, da nima dvojnega državljanstva;

– soglasje za varnostno preverjanje;– izjavo, da za namen natečajnega

postopka dovoljuje organu, ki objavlja javni natečaj, pridobitev podatkov iz uradnih evidenc;

– izjavo, da je seznanjen, da z dnem zaposlitve v Slovenski vojski ne bo smel biti član nobe-ne politične stranke.

Izbirni postopekPri izboru prosilcev za podelitev štipendije komisija, ki jo imenuje minister, upošteva naslednja merila:– rezultate preverjanja gibalnih

sposobnosti;

– učni oziroma študijski uspeh v preteklem šolskem letu;

– predvidena leta do konca izobraževanja;

– predlog enot Slovenske vojske.Na podlagi opravljene izbire komisija pripravi prednostno listo prosilcev. Prosilce s te liste napoti na zdravniški pregled in zagotovi varnostno preverjanje v skladu s predpisi.

Nadaljevanje s 16. strani

21

N a p o d l a g i 5 0 . č l e n a Z a k o n a o s l u ž b i v S l o v e n s k i v o j s k i ( U ra d n i l i s t RS , š t . 6 8 / 0 7 ) i n 4 . č l e n a P ra v i l n i k a o š t i p e n d i ra n j u v S l o v e n s k i v o j s k i ( U ra d n i l i s t RS , š t . 5 0 / 0 8 ) s e o b j a v l j a

J A V N I N A T E Č A J Z A P O D E L I T E V Š T I P E N D I Jz a p o k l i c n o d e l o v S l o v e n s k i v o j s k i i n z a p o g o d b e n o o p r a v l j a n j e v o j a š k e s l u ž b e

v r e z e r v n i s e s t a v i S l o v e n s k e v o j s k e z a š o l s k o l e t o 2 0 0 8 / 2 0 0 9

– 200 štipendij od 1. do 4. letnika za pridobitev v. stopnje strokovne izobrazbe za smer: strojna, elektro, kemijska, prometna, živilska, informatika, medicinska, naravoslovna, družboslovna;

– 200 štipendij od 1. do 3. letnika za pridobitev Iv. stopnje strokovne izobrazbe za smer: strojna, elektro, kemijska, prometna, živilska, informatika, medicinska, naravoslovna, družboslovna.

– 50 štipendij od 1. do 4. letnika za pridobitev v. stopnje strokovne izobrazbe za smer: strojna, elektro, kemijska, prometna, živilska, informatika, medicinska, naravoslovna, družboslovna;

– 50 štipendij od 1. do 3. letnika za pridobitev Iv. stopnje strokovne izobrazbe za smer: strojna, elektro, kemijska, prometna, živilska, informatika, medicinska, naravoslovna, družboslovna.

1. Za PoTReBe SlovenSke vojSke – poklicno delo v Slovenski vojski

2. Za PoTReBe SlovenSke vojSke – za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske

PROGRaM iN SMeR iZOBRaŽevaNja teR letNikiZOBRaZBeNa

StOPNjaštevilO

štiPeNDij

glasbena: pihala, trobila in tolkala (1.–4. letnik) UN

strojništvo: letalstvo – prometni pilot letala (1. in 2. letnik) vS

strojništvo: letalstvo – snovanje in vzdrževanje letal (2. letnik) vS

obramboslovje: vojaški modul (4. letnik) UN

angleški jezik in književnost (4. letnik) UN

francoski jezik in književnost (4. letnik) UN

nemški jezik in književnost (4. letnik) UN

psihologija (4. letnik) UN

elektrotehnika: elektronika in telekomunikacije (4. letnik) UN

elektrotehnika: elektronika (3. letnik) vS

kemija: kemija in biokemija (4. letnik) UN

tehnologija prometa in transportna logistika (4. letnik) UN

tehnologija prometa: pomorski promet, cestni promet, zračni promet, navtika in ladijsko strojništvo (3. letnik) vS

računalništvo in informatika: računalniški sistemi in informatika (4. letnik) UN

računalništvo in informatika: informatika (3. letnik) vS

logistika sistemov: vojaška logistika in tehniška logistika (4. letnik) UN

organizacija in menedžment informacijskih sistemov (4. letnik) UN

organizacija in menedžment informacijskih sistemov (3. letnik) vS

varstvoslovje (4. letnik) UN

varnost in policijsko delo (3. letnik) vS

PROGRaM iN SMeR iZOBRaŽevaNja teR letNikiZOBRaZBeNa

StOPNjaštevilO

štiPeNDij

obramboslovje: vojaški modul (4. letnik) UN

elektrotehnika: elektronika (3. letnik) vS

računalništvo in informatika: računalniški sistemi in informatika (4. letnik) UN

računalništvo in informatika: informatika (3. letnik) vS

logistika sistemov: vojaška logistika in tehniška logistika (4. letnik) UN

organizacija in menedžment informacijskih sistemov (4. letnik) UN

organizacija in menedžment informacijskih sistemov (3. letnik) vS

Prosilci štipendij za pilote bodo doda-tno napoteni na selekcijske postopke za pilote v Slovensko vojsko skladno z Operativnim priročnikom letalskih enot Sv. Selekcijski postopki obsegajo zdravniški pregled po določilih jaR FCl-3 in selekcijsko letenje v letalski šoli Sv.Pri vseh navedenih področjih je zaže-leno znanje angleškega jezika.komisija za štipendiranje bo o izbiri vsakega prosilca pisno obvestila o odločitvi komisije do 30. 12. 2008.

Z izbranimi prosilci, ki so telesno in duševno sposobni za delo v vojski oziroma za službo v rezervni sestavi Slovenske vojske in za njih ne obstaja varnostni zadržek v skladu z Zakonom o obrambi, bo ministrstvo sklenilo pogodbo o štipendiranju, s katero se bodo obvezali, da bodo po konča-nem izobraževanju sklenili delovno razmerje v Slovenski vojski za najmanj dvakratni čas štipendiranja oziroma za najmanj 10 let za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.

Dodatna pojasnila glede jav-nega natečaja lahko dobite na www.slovenskavojska.si, sedežih uprav za obrambo in na telefonski številki 080 13 22.

Prijavo pošljite:– dijaki do vključno

8. septembra 2008,– študenti do vključno

6. oktobra 2008preko spletnega obrazca na naslovu www.slovenskavojska.si oziroma na naslov pristojne uprave za obrambo na območju vašega stalnega prebi-vališča, kjer vam bodo ponudili tudi pomoč in dodatne informacije.

javni natečaj je objavljen tudi na internetu na spletnih straneh:– Ministrstva za obrambo

www.mors.si;– Ministrstva za javno upravo

www.mju.gov.si;– javnega sklada RS za ra-

zvoj kadrov in štipendiranje www.sklad-kadri.si.

Prijava za pridobitev štipendije se posreduje v pisni obliki in obsega:– prijavnico za pridobitev štipendije; – izjavo kandidata o vpisu v tekoči

letnik izobraževanja (za šolsko leto 2008/2009);

– izjavo kandidata o učnem oziroma študijskem uspehu; dijaki navedejo ocene iz spričevala zadnjega za-ključenega letnika; študenti prvega letnika navedejo ocene iz spričevala zadnjega zaključenega letnika in ocene iz potrdila o maturi oziroma potrdila o zaključnem izpitu; študenti višjih letnikov navedejo ocene zadnjega zaključenega letnika študija.

Prijavnica za pridobitev štipendije mora obsegati naslednje podatke:– priimek in ime ter eMšO prosilca;– stalni oziroma začasni naslov

prosilca (ulica in hišna številka, kraj s poštno številko);

– kontaktne podatke (telefon, mobilni telefon, e-pošta);

– področje, na katerega se prijavlja prosilec;

– šolanje oziroma študij, na katerega je prosilec vpisan (program in stopnja, smer, letnik);

– kratek življenjepis;– izjavo, da nima dvojnega

državljanstva;– izjavo prosilca, da je seznanjen

z določili tretjega odstavka 66. člena ter tretjega in petega odstavka 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo), ki se nanašajo na pridobivanje osebnih podatkov;

– izjavo, da je seznanjen, da z dnem zaposlitve v Slovenski vojski ne bo smel biti član nobene politične stranke.

komisija za štipendiranje bo opravila izbor prosilcev za podelitev štipendij. Organizacijska enota ministrstva, pristojna za pridobivanje kadra, izdela prednostno listo prosilcev in jih napoti na zdravniški pregled in psihološko testiranje in zagotovi var-nostno preverjanje v skladu s predpisi za delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervi Slovenske vojske.

22

Sv 11 RaZPIS

Integracija načela enakosti spolov

Med mirovnimi silami in lokalnim okoljem, v katerem delujejo, prihaja do stika različnih kultur, norm, vrednot, verstev idr. Hkrati tudi večnacionalna sestava mirovnih sil predstavlja kulturni izziv za pripadnice in pripadnike oboroženih sil sodelujočih držav. Mednarodne misije, na katerih sodeluje Sv, so večinoma na območjih, in sicer na kosovu, v libanonu, afganistanu, iraku, Čadu idr., kjer imajo ženske poseben družbeni položaj. O njihovi vlogi v lokalnem okolju ne želim govoriti slabšalno, sploh v odnosu do zahodne kulture, saj bi s tem predvidevala, da so vrednote Zahoda pravilnejše ali celo edine sprejemljive, hkrati pa izpostavila delitev na »nas« in »njih«. Namen članka prav tako ni poveličevati vloge žensk ali zmanjševati pomena dela moških. Gre preprosto za domnevo, da ženske vendarle lahko v določenih pogojih posebno nalogo opravijo bolje ali mogoče le laže.

vloga žensk v oboroženih silah

Besedilo: janja vugaFotografije: www.defenselink.mil

Ženske v operacijah vnašajo drugačen pristop v pretežno moško okoljeKoncept enakosti spolov je bil leta 1997 v OZN v eko-nomskem in socialnem svetu definiran kot strategija enakopravnega vključevanja obeh spolov na področje sprejemanja zakonodaje, oblikovanja politik in druga področja družbe (Women's empowerment, http://www.undp.org/women/mainstream/whatis.shtml, 1. ju-nij 2008). V kontekstu načela enakosti spolov je slednji definiran kot družbeni in ne biološki pojem. Spol se v tem kontekstu nanaša na družbeni konstrukt vlog žen-sk in moških, med drugim družbeno pričakovane oblike vedenja, pričakovano znanje, interese idr. (Valenius, 2007: 11). Avtorica opozarja na ukalupljanje posamezni-ka glede na spol, ki se začne že z rojstvom in nadaljuje

23

Sv 11STRokovne TeMe

poveljstvih in na ravneh odločanja v domovini ter na območju misije in s tem približale njihov delež deležu moških. Glede na to, da imajo v mednarodnih mirovnih operacijah tradicionalno vidnejšo vlogo moški, je pou-darjena vloga žensk tako pri preprečevanju konfliktov kot pokonfliktni stabilizaciji, in sicer med pripadnicami mirovnih sil ter lokalnimi prebivalkami. Pri tem je pomembno poudariti, da so lokalne ženske tiste, ki med spopadi oziroma vojno ostanejo doma in se ukvarjajo s težavami skupnosti ter tako med pokonfliktno obnovo prav one najbolje poznajo težave lokalnega okolja. Prav tako poznajo okoliščine dogodkov med spopadi in bi tako morale biti nepogrešljiv del pogajanj, pokonfliktne stabilizacije, obnove in rehabilitacije družbe. Johanna Valenius (2007: 49) je na primeru misije Althea v BiH pri pokonfliktni vzpostavitvi sistema ugotovila predvsem osredotočanje na multikulturnost in večnacionalnost, pozabljalo pa se je na enakopravno zastopanost spolov. Podobno opaža tudi pri Kosovu, pri katerem so akti-vistke nekaterih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z ženskimi vprašanji, pričakovale, da jih bo UNMIK povabil k sodelovanju pri pokonfliktni vzpostavitvi sistema, kar pa se ni zgodilo. Charlotte Isaksson (2008) podobno ravnanje zazna tudi v Kongu, kjer so se ženske želele vključiti v aktivnosti mednarodnih organizacij na območju, vendar so jih predstavniki teh organizacij zavrnili. Kot opaža Johanna Valenius (2007: 51), je pogosto težava v napačni interpretaciji lokalne kulture, saj mnogokrat velja prepričanje, da ženskam skladno z lokalnimi normami in vrednotami ni dovoljena aktivna udeležba na varnostnem in političnem področju.

vloga pripadnic misije pomembna pri soočanju s travmatičnimi izkušnjami lokalnih žensk in otrokResolucija izraža posebno skrb zaradi veliko žrtev vojnega nasilja med civilnim prebivalstvom, in sicer ženskami ter otroci, ki večinoma ostanejo brez zaščite in pomoči. V lokalnem okolju delovanja misije se na

primer v islamskem svetu pokaže, da so pripadnice mirovnih sil v odnosu do lokalnih žensk in otrok precej uspešnejše kot moški, saj ti z lokalnimi ženskami navadno ne smejo komunicirati, pripadnicam misije pa je to v določenih primerih omogočeno (Isaksson, 2008). Vloga pripadnic misije je pomembna tudi pri soočanju s travmatični-mi izkušnjami lokalnih žensk in velikokrat tudi otrok, ker so med spopadi doživele fizične zlorabe, na primer posilstvo, ki je še vedno zelo pogosta metoda vojskovanja, saj predstavlja simbolno zmago nad nasprotnikom in dokazuje njegovo nemoč (Valenius, 2007: 15). Pri tako travmatičnih izkušnjah je nujen posebno pazljiv pristop, s čimer ne trdim, da moški tega niso sposobni, vendar pa v določenih kulturah prihaja do prej omenjene omejitve komunikacije z ženskami, zaradi česar je njihovo delo oteženo, če ne celo onemogočeno. Charlotte Isaks-son (2008) opozarja na primer Čada, za katerega je zaradi humanitarne narave nalog poveljnik prosil za več pripadnic misije, saj so po njegovem mnenju primernejše, predvsem zaradi večje sprejemljivosti lokalnih ženk. Kot med drugim opozarja Johanna Valenius, lahko pripadnice misije, in sicer policistke, vojakinje, civilne strokovnjakinje idr., s svojim delom ter vlogo v sistemu doma-činkam dajejo vzor. S tem pošiljajo jasno sporočilo o sprejemljivosti razširjanja vloge žensk prek tradici-onalnih okvirov. V postkonfliktnih družbah je namreč značilna krepitev tradicionalnih vzorcev in vlog žensk, ki te postavljajo nazaj k domačemu ognjišču, čeprav so bili mogoče ti vzorci pred izbruhom spopada že preseženi (Valenius, 2007: 47-48). Skladno z namibijskim načrtom se kaže vedno večja potreba po izobra-ževanju in usposabljanju admini-strativnega osebja ter pripadnikov mirovnih sil s področja varstva pravic žensk in ravnanja z ženskami žrtvami raznovrstnih zlorab pred spopadom, med njim ali po njem. V okviru izobraževanja je treba opo-zoriti tudi na razlike pri posledicah spopada za moške in ženske, ki so med sporom v različnih položajih in vlogah ter so zanje tako potrebni različni programi rehabilitacije. Tako Charlotte Isaksson kot Johan-na Valenius govorita o družbeno

24

Sv 11 STRokovne TeMevse življenje. V kontekstu stereotipiziranja vlog spolov velja prepričanje, da so ženske zaradi biološko dane mo-žnosti rojevanja in materinstva ter tudi družbene deter-miniranosti bolj miroljubne v primerjavi z moškimi. Ti naj bi bili že gensko pogojeno agresivnejši, kar nadaljnja socializacija še krepi. S tovrstnim ločevanjem se avtorica (2007: 11–13) ne strinja, saj zagovarja individualen pristop k posamezniku, ki ga poleg spola determinira veliko dejavnikov, kot so intelektualne sposobnosti, družina, etnična in verska pripadnost, širše družbeno okolje idr. Ne gre za odpravljanje razlik med spoloma, temveč ustvarjanje okolja, ki bo omogočalo enake mo-žnosti, obveznosti, odgovornost, pravice idr. Koncept enakopravnosti spolov se torej ne more omejiti na tako imenovano žensko vprašanje, temveč gre za razširjanje pomena in vpliva obeh spolov v družbi (OSAGI, http://www.un.org/womenwatch/osagi/gendermainstrea-ming.htm, 1. junij 2008). Gre za zavestno spodbujanje primerljive zastopanosti obeh spolov glede na izkušnje, znanje, usposobljenost in druge prednosti posameznice oziroma posameznika na vseh družbenih položajih in področjih. OZN je z Resolucijo 1325 dal nekatere smer-nice za uravnoteženo zastopanost obeh spolov tako v mednarodnih mirovnih operacijah kot administraciji. Ženske so torej pomembne tudi v operacijah kriznega odzivanja, saj vnašajo drugačen pristop v pretežno moško okolje. V tem kontekstu resolucija poudarja nujnost uveljavljanja namibijskega načrta, sprejetega maja 2000, ki predvideva integracijo načela enakosti spolov. Izpostavljeni sta predvsem dve zahtevi, in sicer enakopravna zastopanost obeh spolov v vseh fazah ter na vseh ravneh mirovnega procesa. Druga je vključeva-nje žensk v pogajanja za dosego premirja in vprašanja enakopravnosti spolov na vseh ravneh. Namibijski načrt in Resolucija 1325 pozivata predvsem posamezne drža-ve, sodelujoče v mednarodnih operacijah, k aktivnemu delovanju pri integraciji načela enakosti spolov, ne le v oboroženih silah, temveč na vseh področjih družbe. Države naj bi poskrbele za večjo zastopanost žensk v

pogojenih vzorcih razmišljanja in vedenja moških ter žensk. Ženske naj bi bile dojemljivejše za socialne probleme, zdravstvo in šolstvo ter zato primernejše za reševanje do-ločenih tipov težav, na drugi strani pa naj bi bili moški tradicionalno bolj usmerjeni v ekonomske in varnostne teme. Skupaj torej tvorijo celoto, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli ali smeli oboji spremeniti vzorcev mišljenja ter preseči tradi-cionalne, družbeno konstruirane vloge nasprotnega spola. Slovenija v eU pri vrhu po deležu žensk v oboroženih silah Pripadniki operacije lahko po-stanejo del problema lokalnega prebivalstva, saj se velikokrat, na primer v BiH, s prihodom misije zelo povečajo trgovina z belim blagom, prostitucija, obolelost s spolno prenosljivimi boleznimi idr. Johanna Valenius sicer predvideva, da lahko pripadnice blažijo »moško okolje« oziroma s svojo navzočno-stjo med kolegi zbujajo slabo vest oziroma krepijo moralo. Na podlagi raziskave med pripadniki mirovnih sil Eufor v BiH avtorica (2007: 38) ugotavlja, da se pripadnice navadno ne želijo ukvarjati z moškim vede-njem v odnosu do žensk, tako ko-legic kot tudi lokalnih prebivalk, in se tako v večini primerov preprosto umaknejo oziroma ignorirajo njiho-ve vedenjske vzorce. To je mogoče tudi posledica nizke zastopanosti žensk na misijah, ki se tako ne želijo izpostavljati v večinsko moškem okolju. Žal lahko zaradi nastajajo-čih napetosti med spoloma, ki so posledica vedenjskih vzorcev enega ali drugega spola, trpi kohezivnost enote. Način preseganja omenjenih težav je gotovo bolj uravnotežena zastopanost obeh spolov v oboro-ženih silah oziroma na misijah. Po-datki kažejo (Valenius, 2007), da je bilo aprila 2006, na primer v EUPM v BiH med policisti 7,85 odstotka žensk in 92,15 odstotka moških ter med civilnim osebjem 21,85 odstot-ka žensk in 78,15 odstotka moških. V Euforju v BiH je bilo prav tako aprila 2006 le 5,88 odstotka žensk, drugo so bili moški. Seveda je tudi zastopanost žensk v nacionalnih oboroženih silah posameznih držav precej nizka. Na tem področju je Slovenija z dobrimi 15 odstotki pri

vrhu, saj sta leta 2006 večji odstotek žensk v EU imeli le še Latvija in Madžarska.Kot ugotavljata IPU in DCAF (Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem, 2003: 44), so z vključitvijo ženske nadarjenosti in intuitivnosti odzivi na varnostne izzive bolj usmerjeni k ljudem, bolj usklajeni s koncep-tom človekove varnosti in torej bolj trajnostni.

Viri• CharlotteIsaksson,predavanjeIntegrationofgenderper-

spective and UNSCR 1325/2000: Women, peace and security into ESDP Operations, 8. april 2008, FDV.

• Fluri,Philipp,Johnsson,AndersB.,ur.(2003):Parlamentar-ni nadzor nad varnostnim sektorjem: načela, mehanizmi, praksa. Ženeva.

• OfficeofSpecialAdviseronGenderIssuesandAdvance-ment of Women Departement of Economic and Social Affa-irs – OSAGI. Dostopno na http://www.un.org/womenwatch/osagi/gendermainstreaming.htm, 1. junij 2008.

Gender mainstreamingPeacekeeping forces and people in the local environment in which they operate engage in an interaction of different cultures, norms, values, religions, etc. at the same time, the multinational composition of the peace-keeping forces is in itself a cultural challenge for the members of the armed forces of the participating coun-tries. the international missions in which the Slovenian armed Forces participate largely take place in regions where women have a specific status in the society: kosovo, lebanon, afghanistan, iraq, Chad and others. i do not wish to speak of their status in the local environment in a pejorative manner, particularly in comparison to Western culture, for by doing so i would presuppose that Western values are more acceptable, or are even the only acceptable ones, and at the same time this would draw a dividing line between "us" and "them". Neither is the purpose of this article to aggrandise the role of women or depreciate the importance of the work of men. the point is simply a supposition that under certain conditions women may indeed perform specific tasks in a better, or perhaps merely easier, way.

• UNSecurityCouncilResolution1325,sprejetainrazglaše-na 31. oktobra 2000. Dostopno na http://www.unfpa.org/women/1325.htm, 1. maj 2008.

• Valenius,Johanna(2007):Gendermainstreamingin ESDP missions. Dostopno na http://www.iss.europa.eu/index.php?id=18&no_cache=1&L=0&tx_ttnews[swords]=valenius%20johanna&tx_ttnews[cboAuteurs]=ALL&tx_ttnews[chkArea][0]=allarea&tx_ttnews[chkType][0]=alltype&tx_ttnews[cboMois]=6&tx_ttnews[cboAn]=1990&tx_ttnews[tt_news]=899&tx_ttnews[backPid]=232&cHash=4c776a6da1, 1. maj 2008.

• WindhoekDeclaration:Onthe10thAnniversaryoftheUnited Nations Transitional Assistance Group (UNTAG). The Namibia Plan on Mainstreaming a Gender Perspective in Multidimensional Peace Support Operations, sprejeta in raz-glašena 31. maja 2000. Dostopno na http://www.reliefweb.int/library/GHARkit/FilesFeb2001/windhoek_declaration.htm, 5. maj 2008.

• Women'sempowerment.Dostopnonahttp://www.undp.org/women/mainstream/whatis.shtml, 1. junij 2008.

25

SV na vaji Vitezov ščit

290 pripadnikov Sv iz 20. MOtB, 18. BjRkBO in 670. POvlOGB je od 18. maja od 19. junija sodelovalo na mednarodni vaji knight Shield (vitezov ščit) v Nemčiji. izkušnje, pridobljene na vaji, bodo koristno uporabili v operaciji kriznega odzivanja kforja na kosovu, kjer bodo delovali v sestavi 18. slovenskega kontingenta. Poveljujoči na vaji je bil poveljnik 20. MOtB, major igor iskrač.

v NemčijiBesedilo: nadporočnica anica kožarFotografiji: arhiv SIkon 18 kfor

večnamensko strelišče v GrafenwoerjuPrvi teden vaje, in sicer od 18. do 25. maja, je potekalo usposablja-nje na sodobnem večnamenskem strelišču ameriške vojske v Gra-fenwoerju. Strelišče omogoča vse vrste streljanj, podatki o zadetkih pa so računalniško obdelani. Pripa-dniki so se najprej seznanili z var-nostnimi razmerami na strelišču in s pogoji streljanja, nato pa so potekala vsa pripravljalna in bojna streljanja, ki jih izvaja motorizira-na četa.

Center jMRC Hohenfels26. maja se je kontingent prese-lil iz Grafenwoerja v Hohenfels v bazo Albertshof, kjer je Joint Multinational Readiness Center (JMRC), ki ponuja realno in zah-tevno urjenje za ameriške vojaške sile, nameščene v Evropi, kot tudi za enote zveze Nato. Naloga centra je skozi realno urjenje pripraviti posameznike, njihove vodje in enote za naloge v boju proti tero-rizmu ter za uspešno vojskovanje na trenutnih in prihodnjih bojnih območjih. Poleg terenskega urjenja

ponuja tudi urjenje poveljstev v obliki štabnih vaj in omogoča ur-jenje enotam, ki se pripravljajo za delovanje v okolju z zelo različnimi nalogami. Center je prilagojen za usposabljanje pripadnikov in enot, ki bodo delovali v operacijah kri-znega odzivanja v BiH, na Kosovu, v Iraku, Afganistanu in drugje. V JMRC so poleg baze Albertshof še otroški razvojni center, mladinski center, osnovna in srednja šola, pošta, trgovine itn., poveljuje pa mu polkovnik Tomas S. Vandal.Vadišče Hohenfels je drugo najve-

čje vadišče ameriške vojske v Evro-pi v okraju Neumarkt na Bavar-skem v bližini mesta Regensburg in se uporablja kot manevrsko vadišče. Območje je že leta 1938 takratna nemška vojska izbrala za vadišče, leta 1945 pa je prešlo pod Američane.

Urjenje pripadnikov Sv v jMRCUrjenje na vaji je bilo namenje-no usposabljanju poveljstva in motoriziranih čet v JMRC. Scenarij vaje pod vodstvom ameriške vojske je predvideval integrirano delovanje našega kontingenta z ameriškim kontingentom Kfor 10, kar pomeni, da sta urjenje in vaja za motorizirani četi ter poveljstvo potekala ločeno. Četi sta bili ne-posredno podrejeni ameriškemu bataljonu, naše poveljstvo pa je

26

Sv 11 IZ vojaŠkeGa ŽIvljenja

delovalo v vlogi »poljsko-ukrajin-skega bataljona«.Pripadniki motoriziranih čet so se z ameriškimi kolegi urili v vkrcavanju v helikopterje UH-60 black hawk in izkrcavanju iz njega ter iz varnosti in izvidovanja območja odgovornosti iz zraka. Na vso oborožitev in vozila je bil nameščen sistem miles, namen pa je bil približati izvajanje taktičnih postopkov realnim razmeram na območju odgovornosti. Te aktivnosti so bile računalniško in avdiovizualno podprte, kar je pozneje omogočalo izvedbo učin-kovite analize. Poveljstvo bataljona je vzpostavilo taktično-operativni center (TOC). Pripadniki so se urili v štabnih postopkih in v skladu s scenarijem vaje reševali incidente na območju odgovornosti.

Odlična infrastruktura je omogo-čala vajo v vaseh, ki so bile zelo podobne realnim, v njih pa so stanovali »statisti«. Ti so imeli pri urjenju pomembno vlogo, saj so igrali protestnike, tihotapce, pripadnike tujih oboroženih sil idr. Prebivalci vasi so bili najeti civilisti in pripadniki slovenske transportne čete. Naloge pripa-dnikov obeh motoriziranih čet so bili izvedba postopkov iz taktike mirovnih operacij, odziv na civilne nemire, delo na kontrolnih točkah, preiskava oseb ter vozil, vpadi v objekte, evakuacija poškodovancev in patruljiranje.

Do napotitve na kosovo še skupinske pripraveTo ne bi bilo mogoče brez dobre lo-gistične podpore, ki jo je zagotavljal nacionalni podporni element, ki je

skrbel za nastanitev in oskrbo enot na vaji. Prav tako je zdravstveno osebje SV zagotavljalo ustrezno zdravstveno podporo. Na tokra-tnem usposabljanju je bilo tudi lepo vreme. Čeprav je bilo v tem času v domovini obilno deževje, so na Bavarskem imeli skoraj poletno, sončno in toplo vreme, le nekaj dni

pred vrnitvijo v domovino se je vre-me pokvarilo. Pripadnike SIKON 18 Kfor čakajo še zaključne skupinske priprave in seznanjanje z razme-rami na Kosovu, krajši počitek ter nato napotitev v operacijo na Koso-vo, kjer bodo vse znanje in izkušnje, ki so jih pridobili na vaji Vitezov ščit v Nemčiji, lahko uporabili.

Slovenian armed Forces participate in knight Shield exercise in Germany290 members of the Slovenian armed Forces (SaF) from the 20th Mo-torised Battalion, the 18th Battalion for Nuclear, Radiological, Chemi-cal and Biological Defence, and the 670th Command logistic Battalion, participated in the knight Shield international exercise in Germany, from 18 May to 19 june. the SaF members will use the experience gained in this exercise in the kFOR crisis response operation in kosovo, where they will participate in the composition of the 18th Slovenian contingent. the exercise was commanded by Major igor iskrač, commander of the 20th Motorised Battalion.

27

Obveščevalna delavnica EU

obveščevalna dejavnost v evropski unijiObveščevalna dejavnost je kot del nacionalnovarnostnega sistema instrument države in eden ključnih dejavnikov ohranjanja njene suve-renosti. S pojavom transnacional-nih groženj in globalnih varnostnih izzivov se je krepila tudi potreba po mednarodnem sodelovanju na obveščevalnem področju, z izmenjavo informacij na različnih ravneh znotraj in zunaj države, dvostransko, znotraj EU in Nata, z OZN, ne nazadnje tudi na strateški in taktični ravni v mednarodnih mirovnih operacijah.Pred letom 2000 je večina so-delovanja med obveščevalnimi službami držav članic EU potekala na dvostranski ravni. Kljub dejstvu, da Evropska unija nima svoje obveščevalne službe, so v EU po letu 2000 nastale institucije, ki se vsaj delno ukvarjajo z obveščevalno

dejavnostjo, kot so obveščevalni del Vojaškega štaba EU (VŠEU), Združeni situacijski center EU in Satelitski center EU (EUSC). Obve-ščevalna dejavnost v EU se krepi tudi z višjo stopnjo sodelovanja EU v operacijah kriznega odzi-vanja, saj se je v praksi pokazala potreba po zagotavljanju ustrezne obveščevalne podpore. Pri tem so ključnega pomena prispevki držav članic, ki imajo relevantne podatke in analize.Vojaški štab EU je bil ustanovljen leta 2001. Deluje na vojaško-obrambnem področju v podporo dejavnosti EU, vključno z obvešče-valnim področjem. VŠEU je z Zdru-ženim situacijskim centrom EU organizacijsko vključen v generalni sekretariat. K nadgradnji obvešče-valne dejavnosti EU sta instituciji pomembno prispevali z vzposta-vitvijo skupnih civilnih/vojaških/obrambnih analitičnih produktov leta 2007.S strukturnega in ne le simbolnega vidika je pomembna tudi ustrezna vključenost obveščevalnih struktur znotraj organizacijske strukture generalnega sekretariata. VŠEU je v hierarhiji organizacijskih struktur najvišje, saj ima status generalnega direktorata. Iz nove umestitve, po kateri je od 1. marca letos obvešče-valni del znotraj VŠEU direktorat, vodja pa direktor Obveščevalnega direktorata VŠEU, je razvidno, da bo v prihodnje ustrezen poudarek na krepitvi (obrambnih/vojaških) obveščevalnih zmogljivosti Evrop-ske unije (Črnčec, 2008).

Brigadni general Gintaras Bagdonas, direktor Obveščevalnega direktorata vojaškega štaba evropske unije, se je odzval na našo pobudo in nam odgovoril na nekaj vprašanj glede delovanja vojaškega štaba evropske unije.

Izvedba delavnice naj boljši znakodličnega sodelovanja

Besedilo: janez IlnikarFotografije: arhiv Mo

kaj je bil povod za pobudo vojaškega štaba eU (vŠeU), da se začnejo organizirati tovrstna srečanja v formatu držav članic eU? Moram poudariti, da je obve-ščevalna dejavnost VŠEU tesno povezana z obveščevalnimi služ-bami, ki delujejo na obrambnem področju v državah članicah EU. Te obveščevalne službe so namreč glavne pri pridobivanju obveščevalnih informacij, na podlagi katerih analitiki v VŠEU pripravljajo obveščevalne ocene in druge obveščevalne produk-te, ki so posredovani nosilcem odločanja v Evropski uniji in državah članicah. Torej je vojaška obveščevalna dejavnost v EU trdna in nedeljena skupnost, ki je sestavljena iz Obveščevalnega direktorata VŠEU in obveščeval-nih služb, ki delujejo na obramb-nem področju v državah članicah EU. Zato se je treba glede vseh vojaških obveščevalnih procedu-ralnih in organizacijskih zadev EU posvetovati z obrambnimi obveščevalnimi organizacijami. Obveščevalna delavnica je bila organizirana, da bi razpravljali o številnih pomembnih vprašanjih in jih poskušali rešiti. Predvsem so to vprašanja glede obveščeval-ne podpore načrtovanju operacij, ki jih EU izvaja v okviru skupne evropske varnostne in obrambne politike, ter glede načinov, kako izboljšati izmenjavo obvešče-valnih podatkov. Prav tako smo razpravljali o možnostih izboljša-nja povezanosti med vsemi obve-ščevalnimi segmenti v okviru EU, vključno z Združenim situacij-skim centrom EU in Satelitskim centrom EU, zaradi zagotovitve pomembnega obveščevalnega načela, in sicer pravočasnosti.

Pri tem smo mislili na to, da z izboljšanjem povezanosti prispe-vamo svoj del h glavni operativni zadevi, to je doseganju informa-cijske superiornosti.

kako so obveščevalne delavnice vŠeU potekale do zdaj in kakšen je bil prispevek dosedanjih obveščevalnih delavnic pri rednem delu?Z rezultatom delavnice sem zelo zadovoljen. Vsi udeleženci so se zelo dobro pripravili in v dveh delovnih dnevih podrobno obravnavali vse točke. Kar za-deva prispevke k rednemu delu, smo o svojih stališčih razpra-vljali neposredno s predstavniki vojaške obveščevalne skupnosti EU. Rezultati posvetovanja bodo spodbudili nadaljevanje našega delovanja za okrepitev obvešče-valnih zmožnosti. Resnična vre-dnost delavnice bo ocenjena šele čez čas, in sicer takrat, ko nas bodo uporabniki obveščevalnih produktov, torej glavni nosilci odločanja v EU ter načrtovalci operacij EU, prosili za obvešče-valne informacije v podporo njihovemu odločanju.

vsebine tokratne obveščevalne delavnice vŠeU so znane. katerim vsebinam pa sicer namenjate poudarek na tovrstnih srečanjih?Razpravljali smo o številnih temah, vse pa so bile poveza-ne z izboljšanjem izmenjave obveščevalnih podatkov med institucijami EU in obveščeval-nimi službami, ki delujejo na obrambnem področju v državah članicah EU. Tako nismo imeli nobenih prednostnih vsebin, razen da učinkovito obdelamo precejšen obseg dela.

Delavnico je odprl generalni direktor OvS dr. Damir Črnčec.

28

Sv 11 SPReMljaMo

Ministrstvo za obrambo je od 4. do 6. junija v Portorožu organiziralo obveščevalno delavnico evropske unije na temo obveščevalne podpore operacijam kriznega odzivanja eU.

Izvedba delavnice naj boljši znakodličnega sodelovanja

Zakaj tokrat obveščevalna delavnica vŠeU poteka v Sloveniji?Kot država, ki v prvi polovici letošnjega leta pred-seduje Svetu EU, je Slovenija prevzela pobudo in predlagala, da se delavnica organizira v Portoro-žu. Moji kolegi in jaz, torej udeleženci delavnice, smo generalnemu direktorju in osebju Obvešče-valno varnostne službe zelo hvaležni za odlično organizirano delavnico. Še posebej to velja glede na dejstvo, da je bilo za organizacijo na voljo zelo malo časa.

kako bi opisali dosedanje sodelovanje vŠeU z obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo RS? kakšen je bil vpliv predsedovanja Slovenije Svetu eU na intenzivnost tega sodelovanja in kako ocenjujete, da se bo slovensko predsedovanje izkazalo pri sodelovanju v prihodnje?Najboljši znak odličnega sodelovanja med Obve-ščevalnim direktoratom VŠEU in Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo RS je ta delavnica. Ko smo obrambne obveščevalne službe obvestili o našem predlogu za organizacijo tega dogodka, se je Slovenija nanj takoj pozitiv-no odzvala. Zelo cenim nenehen prispevek vaše Obveščevalno varnostne službe, ki nam posredu-je obveščevalne produkte, ki so gonilna sila naše organizacije.

Podobno velja za vaše prispevke Obveščevalnemu direktoratu VŠEU, tako da lahko slovensko pred-sedovanje ocenjujem kot zelo uspešno, kar lahko le pozitivno vpliva na nadaljnje sodelovanje.

obveščevalna delavnica eUMed 4. in 6. junijem je v Portorožu potekala obveščevalna delavnica EU na temo obvešče-valne podpore operacijam EU na ravni name-stnikov direktorjev obveščevalnih služb, ki delujejo na obrambnem področju v državah članicah EU. Delavnice se je udeležilo veliko obveščevalnih strokovnjakov držav članic EU in drugih relevantnih institucij, med njimi tudi nekateri direktorji obrambnih obvešče-valnih služb.Izvedba dogodka je bila načrtovana v prvi polovici letošnjega leta, med predsedovanjem Republike Slovenije Svetu EU, zato je Obve-ščevalno varnostna služba (OVS) Ministrstva za obrambo prevzela pobudo za izvedbo delavnice v Sloveniji in jo tudi izvedla. Vse-binsko je obveščevalno delavnico pripravil in vodil Obveščevalni direktorat VŠEU.Obveščevalno delavnico je z uvodnim na-govorom odprl generalni direktor Obvešče-valno varnostne službe, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo glede odziva držav članic. V nagovoru je generalni direktor OVS Črnčec posebej poudaril zavezanost in veliko zavzetost Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo za zagotavljanje ustrezne obveščevalne zagotovitve, ki prese-ga nacionalno dimenzijo. Posamezne države članice so tiste, ki lahko in morajo aktivno

sodelovati pri zagotavljanju obveščevalne podpore operacijam kriznega odzivanja Evropske unije in zveze Nato. Za OVS je zavezanost te vrste podobna tisti, ki je pred napadom na Republiko Slovenijo, med njim in po njem omogočila pridobitev nekaterih ključnih podatkov o namerah takratne JA. Dodal je, da je OVS danes osredotočen pred-vsem na ocenjevanje varnostnopolitičnih in vojaških razmer na območjih, na katerih med opravljanjem obveznosti v okviru med-narodnih organizacij delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske.

SklepPotreba po dogodkih te vrste se kaže tudi v velikem številu obveščevalnih strokovnja-kov držav članic EU in drugih relevantnih institucij, ki so se udeležili obveščevalne delavnice. To pomeni, da želijo z aktivnim sodelovanjem prispevati k razvoju obvešče-valne dejavnosti v EU. Poudarek razprav na obveščevalni delavnici je bil na izboljšanju izmenjave obveščevalnih podatkov med institucijami EU in obveščevalnimi služba-mi, ki delujejo na obrambnem področju v državah članicah EU. Sklepi obveščevalne delavnice pomenijo koristno spodbudo za nadaljnji razvoj obrambne obveščevalne dejavnosti v EU.

eU Intelligence Workshop in SloveniaFrom 4-6 june, an eU intelligence Workshop took place in Portorož, organised by the in-telligence and Security Service of the Ministry of Defence. the topic of the workshop was providing intelligence support to eU operations at the level of deputies directors of security and intelligence services of the eU Member States. Several intelligence experts from the eU Member States and other relevant institutions participated in the Workshop, among them a number of directors of defence and intelligence services. the discussions underlined the improvement of the exchange of intelligence data among eU institutions and the intelligence services which deal with the defence area in the eU Member States.

29

v naravnem okolju poznamo štiri vzroke, ki pri človeku povzročajo stres, in sicer mraz, vlago, vročino ter višino. vse štiri elemente najdemo v gorah, zato je to okolje zelo zanimivo za usposabljanje vojaških enot, po drugi strani pa zadnji podatki kažejo, da v afganistanu 80 odstotkov bojnih delovanj poteka v gorskem okolju, kjer so izurjene enote ključnega pomena. izstopajo še posebej izurjeni posamezniki, ki prevzemajo najtežje naloge. Med njimi so tudi vojaški gorski vodniki, o katerih v javnosti ne boste veliko slišali, vendar so na kriznih žariščih zelo cenjeni in iskani.

Besedilo in fotografiji: Miha kuhar

Seminar za vojaškegorske vodnike

Gorski vodniki imajo med Slovenci tradicijo tudi na vojaškem podro-čju. Naj omenim le dva primera iz obeh svetovnih vojn. Gorski vodnik iz Ovčje vasi Anton Ojcinger je leta 1915 pred začetkom spopadov na soški fronti odšel čez Nevejsko sedlo v Italijo, da bi pridobil infor-macije o aktivnostih italijanskih enot. Italijani so ga zaprli, vendar jim je ponoči pobegnil čez Kanin v Bovec.

Leta 1944 je partizanska enota pod vodstvom izkušenih alpinistov opravila pohod v Zgornje Savsko dolino iz doline Vrat čez Grlo v Gozd Martuljek, ker so imeli Nemci zasedo v Mojstrani. V zahtevnem visokogorju so izvedli obhod za hrbet nemškim enotam.V JA od leta 1945 do 1991 so bili nosilci gorniškega usposabljanja iz-kušeni slovenski alpinisti in gorski vodniki. Jedro vojaškega gorništva

so bili v tistem času alpsko izvi-dniški vodi teritorialne obrambe. To so bile najbolj izurjene enote v Jugoslaviji za gorsko bojevanje, imele pa so pomembno vlogo tudi v vojni za samostojno Slovenijo junija 1991. V gorskem bataljonu na Bohinjski Beli se je leta 1992 oblikovalo jedro inštruktorjev, poznejših vojaških gorskih vodnikov.Vojaški gorski vodniki so bili v

Slovenski vojski uradno registrira-ni leta 1999 na podlagi načrtov in programov Gorske šole Slovenske vojske. Naziv vojaški gorski vodnik je mogoče pridobiti po uspešno končanem šolanju za vojaške gorske vodnike ali na podlagi civilno pridobljenih nazivov gorski, planinski vodnik, alpinistični inštruktor in gorski reševalec ter z dodatnim vojaškim usposa-bljanjem v Gorski šoli Slovenske vojske. V Slovenski vojski je trenu-tno 14 vojaških gorskih vodnikov, častnikov in podčastnikov, ki dela-jo na dolžnostih v poveljstvih ter enotah Slovenske vojske. Večina je zaposlena v Gorski šoli Slovenske vojske. Za podaljšanje licence se vojaški gorski vodniki vsako leto udeležijo obnovitvenega seminarja, ki je letos potekal konec aprila na Bohinjski Beli in Pokljuki v organizaciji Gorske šole Slovenske vojske. Vojaški gorski vodnik je

30

Sv 11 PReDSTavljaMo vaM

najvišja stopnja usposobljenosti na področju vojaškega gorništva. Usposobljen je za samostojno voja-ško delovanje, vodenje in reševanje v gorah vseh stopenj težavnosti, vseh letnih časih ter vremenskih razmerah. Njegove osnovne naloge so pomoč poveljniku pri odločanju za naloge v gorah, vodenje v gorah, sodelovanje pri razvoju področne doktrine in taktike ter organizacija in izvedba usposabljanja. Na letnih srečanjih vojaški gorski vodniki obravnavamo novosti in sodobne izkušnje na področju vojaškega delovanja v gorah. Na začetku letošnjega seminarja smo pregledali naloge, ki smo jih v pre-teklem obdobju opravljali vojaški gorski vodniki Slovenske vojske: – načrtovanje, organiziranje in iz-

vajanje gorniškega usposabljanja za SV ter zavezniške in partner-ske države,

– priprava predlogov načrtov

in programov gorniškega usposabljanja,

– vodenje v domačih in tujih gorah,– svetovanje poveljnikom pri odlo-

čanju,– razvoj vojaško gorniške stroke,– testiranje, izbira in nadzor nad

specialistično gorniško opremo,– priprava učnih filmov, strokovnih

publikacij in pisanje strokovnih člankov,

– priprava scenarijev za vaje,– načrtovanje, organizacija in

izvedba vojaške alpinistične odprave,

– udeležba na vojaških in civilnih tekmovanjih,

– strokovno izobraževanje in uspo-sabljanje v Sloveniji ter tujini.

Letošnja osrednja strokovna tema na seminarju je bila opazovalnica v gorah pozimi. Kot izhodišče smo obravnavali izkušnje ameri-ških enot leta 2002 v Afganistanu, pripravili delovno gradivo za

metodološki priročnik in si še na zemljišču ogledali primer opazoval-nice v zimskih razmerah. Opazovalnica v gorah, še posebej v zimskih razmerah zahteva zelo široko vojaško in gorniško znanje, predvsem če naloga traja dalj časa.

vloga vojaških gorskih vodnikov in SvPoveljnik 1. brigade brigadir mag. Bojan Pograjc, ki je tudi vojaški in civilni gorski vodnik, je v svojem predavanju na seminarju predstavil vlogo vojaških gorskih vodnikov nekoč in danes na konceptualnem pristopu študije ameriškega voja-škega sociologa Charlesa C. Mosko-sa. Ta je namreč postavil tezo, da se oborožene sile ZDA in zahodnih razvitih demokracij spreminjajo iz sodobnih v postmoderne oblike vojaških organizacij. Temu sta brez dvoma sledila tudi vloga in pomen vojaških gorskih vodnikov

v vojaški organizaciji. Za sodoben tip vojaškega gorskega vodnika je značilno, da ga umeščamo med 19. stoletje in konec 2. svetovne vojne. Opravlja »junaška« dejanja, njegovo gorniško znanje in izku-šnje so pomembnejši od vojaških, v pozno sodobnem tipu od sredine 20. stoletja do konca hladne vojne pa sta obe vrsti znanja nekako izenačeni. V postmodernem tipu, ki prevladuje v sedanjem času, so spet najpomembnejši vojaške veščine in vedenje. To pomeni, da je vsak pripadnik oboroženih sil najprej »strelec«, šele nato specialist, med drugim vojaški gorski vodnik. Vsak posameznik postaja »strateški vojak«. Vojaški gorski vodnik ni več tisti, ki skrbi le za vodenje v gorah. Gorniške veščine in vedenje so postali eno izmed orodij za opravljanje kompleksnih vojaških nalog, kar pa je v ključnem trenutku lahko odločilno in nepogrešljivo. V Sloveniji kot pretežno gorati in gričevnati pokrajini bi se tega mo-rali še posebno zavedati. Zato bo nujno do neke mere usposabljati vse pripadnike Slovenske vojske za preživetje ter bojno delovanje v naših geografskih razmerah poleti in pozimi.

vojaški gorski vodniki v tujiniVojaški gorski vodniki imajo pred-vsem v alpskih državah že dolgo tradicijo. V avstrijski vojski so gor-ski vodniki lani praznovali 100 let delovanja. Na praznovanju v svoji vojaški gorski šoli v Saalfeldnu so še posebej poudarili pomembno vlogo nam dobro znanega Juliusa Kugyja, ki je bil med prvo svetov-no vojno alpski referent v gorski šoli blizu Trbiža.Tako kot v Avstriji tudi v Nemčiji postane vojaški gorski vodnik po zelo zahtevnih vstopnih merilih in večmesečnem uspešnem šolanju. Njihovo znanje na tehničnem področju je primerljivo z znanjem poklicnih gorskih vodnikov.V Evropi po izurjenosti izstopajo vojaški gorski vodniki britan-skih kraljevih marincev. Tisti, ki uspešno končajo osemmesečno šolanje, so sposobni voditi skupine in enote v najzahtevnejšem okolju. V zgodovini so med drugim imeli zelo pomembno vlogo v operaciji na Falklandskem otočju leta 1982.

31

Začetki ameriškega vojaškega vesoljskega programa segajo v hladno vojno med velesilama kot tudi že v začetek vesoljske dobe in vesoljske tekme ter seveda zanimanja ene velesile za drugo. v reviji Slovenska vojska bomo v dveh nadaljevanjih predstavili enega takih zgodnjih ameriških vesoljskih vojaških programov.

1. del

Besedilo: Miloš krmelj*Fotografija: www.images.google.si

Začetki ameriškega vojaškegavesoljskega programa

kH-1 coronaCorona je predstavljala zaupna prizadevanja znotraj oborožitve-nega sistema vojnega letalstva ZDA, znanega tudi kot 117L ali WS-117L. Ta program je prido-bila družba Lockheed leta 1956. Iz njega se je razvil program za ogledovanje iz vesolja, povezave pa je imel s podobnimi progra-mi, katerih namen je bil zbiranje stalnih obveščevalnih podatkov nekega velikega območja fotograf-sko na filmski trak.V zgodnjih letih administracije takratnega predsednika Dwighta D. Eisenhowerja sta se pojavila tako skrb in tudi opozorilo, ko so obveščevalni viri razkrili več pomembnih tehničnih dosežkov Sovjetov, ki so bili prvič taki, da bi lahko z jedrskim orožjem napadli ameriško ozemlje, obsegali pa so test vodikove bombe leta 1953, de-lovanje bombnika bizon leta 1955 in namige o obstoju programa razvoja balističnih izstrelkov. Ko se je ekspanzija Sovjetske zveze nadaljevala, so domače aktivnosti postale vedno bolj tajne in skriv-nostne, tako pa se je onemogočilo vpogled v to, kaj ta največja država na svetu dela.Zavrnitev pobude, ki je leta 1955 dana o izmenjavi načrtov vojaških instalacij z rednimi preleti letal in ustreznimi fotografijami vseh takih instalacij, so Eisenhowerja vodile do sklepa, da je namen ta-kratnega voditelja Sovjetske zveze Nikite Hruščova, da SZ še naprej ostane zaprta družba. Seveda je

tak namen spodbudil akcijo, saj so ZDA in Zahod želeli dobiti več obveščevalnih podatkov o njihovih vojaških sposobnostih.Tako je Eisenhower 27. decembra 1955 odobril projekt balonov no-silcev kamer, znanih tudi kot gene-trix. Baloni, ki so leteli na višini do 27 kilometrov, so potovali čez kopenske mase Sovjetske zveze in fotografirali zanimiva območja. Po preletu so jih prestregli v zraku nad Pacifikom. Poleti so se začeli 22. januarja 1956 in se nadaljevali do 24. februarja. Pri tem je bilo sproščenih kar 516 balonov, pro-gram pa so končali zaradi ostrega nasprotovanja Sovjetov.Zbiranje obveščevalnih podatkov se je nadaljevalo s poleti letala U2, ki so se začeli 4. julija 1956 in so potekali tajno do 1. maja 1960, ko je bil pilot Francis Gary Powers sestreljen med poletom od Pakistana proti Norveški čez za ZDA zanimiva območja Sovjetske zveze. Takrat se je predsednik Einsenhower odločil, da odpove nadaljnje polete U2 nad SZ, tako da ZDA ponovno niso dobivale teh podatkov.Leta 1957 je SZ prevzela vodstvo v vesoljski tekmi, saj je že avgusto-vski uspešni polet velikega med-celinskega balističnega izstrelka (ICBM) v ZDA povzročil osuplost in strah. Tam so namreč doživeli kar pet zaporednih in medijsko zelo odmevnih testov balističnih izstrelkov, ki so se vsi končali neuspešno. Takoj po sovjetskem uspehu se je začel uporabljati

izraz razlike v balističnih izstrel-kih. Nacionalna zaskrbljenost se je pokazala v izjavi Eisehowerja, »da je bil redko dan, ko sem bil neuspešen v zavzetem proučeva-nju poročil v našem napredku in ocenah sovjetskih zmožnosti ter sposobnosti«.SZ je izstrelila prvi umetni satelit Sputnik I 4. oktobra 1957, mesec dni pozneje pa tudi Sputnik II, ki je bil še težji in na katerem je bilo celo prvo živo bitje v vesolju psička Lajka. ZDA so odgovorile tako, da je mornarica v začetku decembra 1957 izstrelila satelit Vanguard. To se je zgodilo pred televizijskimi kamerami in torej pred ameriško javnostjo. Takoj po izstrelitvi je raketa eksplodirala in jo je uničil ogenj na izstrelni ploščadi. Satelit je padel na tla in ostal skoraj nepoškodovan. Zdaj je popravljen in si ga lahko ogleda-te v znanem muzeju letalstva in vesolja National Air and Space Museum v Washingtonu.V tej zmedi je ameriški minister za obrambo Neil H. McElroy odobril pospešitev programa WS-117L, ki naj bi se nadaljeval z »največjo možno hitrostjo in seveda skladno z dobrim upra-vljanjem«. Satelite je omogočilo pet predhodnih dosežkov, in sicer razpolaganje z raketo thor že leta 1957, razvoj vesoljskega raketnega sistema agena, ki bo skladiščilo in omogočilo delovanje tovorov, po-vratna vozila, ki so bila razvita za balistične izstrelke, so lahko ščitila tovor med ognjeno vrnitvijo na

Zemljo, izboljšani modem kamere genetrexa za uporabo na satelitu in uporaba preizkušene opreme genetrexa za pobiranje tovorov.Potreba po programu WS-117 se je pojavila že leta 1954 s posebnim operativnim zahtevkom številka 80. Vladna komisija je 26. marca 1956 predlagala izbiro predloga družbe Lockheed. 29. oktobra je bilo izdano pismo o pogodbi, v katerem je bil Lockheed dolo-čen za glavnega industrijskega izvajalca za program, zdaj znan kot WA-117L. 1. januarja 1957 je Lockheed v Palo Altu v Kaliforniji ustanovil prvo organizacijo Space Systems, ki se je pozneje preselila v Sunnyvale.

Gremo naprejDa bi se zaščitil vesoljski obvešče-valni razvoj, je upravnik vojnega letalstva in progama WS-117L polkovnik Frederic C. E. Oder predstavil sistem kot znanstveni satelit vojnega letalstva ZDA disco-verer oziroma odkritelj.Kot predhodnik za poznejše zasnove in konstrukcije vesoljskih plovil je program discoverer prešel pod pristojnost osrednje obvešče-valne agencije CIA in zahodnih ra-zvojnih oddelkov vojnega letalstva ZDA, poveljeval pa mu je general-major Bernard A. Schriever, ki je obdržal odgovornosti tehničnega upravljanja.S spremembo programa WS-117L v program znanstvenega satelita se je seznanil tudi predsednik Eisenhower februarja 1958 v Beli

32

Sv 11 STRokovne TeMe

hiši. Glede na izjemno občutljivost zadeve so bile podrobnosti dane le ustno. Razloženo je bilo, da bo corona Zemljo obkrožila trikrat in snemala površino, ko bo potovala čez kitajsko-sovjetski blok, nato pa bo iz orbite sprostila kapsulo s filmi. Tako je bilo zelo pomembno, da se zaščiti ta projekt, saj so ka-mere satelita sposobne ločiti pred-mete, velike od 15 do 30 metrov. Sovjeti bi lahko ob tem spoznanju zgradili modele, ki bi prevarali kamere satelita, zato je bilo zelo pomembno, da se jim onemogoči, da kaj izvedo o tem programu.Predsednik je namignil, da naj ima CIA izključni nadzor nad obve-ščevalnimi fazami operacije. Prav tako je menil, da naj bi le malo ljudi vedelo zanj. V poznejšem srečanju je Eisenhower poudaril svoje mnenje, da naj bi bil projekt osredotočen na novo obrambno vesoljsko agencijo, ki naj dela tisto, kar želi od njih CIA.Po tem srečanju je sledila revizija

programa, ki je vključevala raketo thor z višjo stopnjo hustler, ta pa je bila pozneje znana kot satelit-sko vozilo agena, ki jo je zasnoval Lockheed. Podpora Bele hiše prizadevanjem s tem, da CIA to sprejema, je omogočilo napredek programa corona.Dodatni dejavniki, ki so vodili v vključevanje CIE, so bile zmožno-sti, da lahko izvaja pogodbe z industrijo, in tudi zmožnost, da se vzdržuje učinkovita varnost, ter želja CIE, da usmeri program proti zbiranju obveščevalnih podatkov, ki so prednostni.

ProgramLeta 1959 se je program WS-117L preimenoval v sentry oziroma stražar, ki je bil nato razdeljen v tri podprograme, in sicer discove-rer, midas ter sentry, kmalu pa je bil program sentry preimenovan v samos. Do leta 1960 je sentry ob-segal discoverer (corona) za pobi-ranje filmov in vidno ogledovanje,

samos 101 A (E2) in 101 B (E5) za ogledovanje z veliko povečavo in vračanjem tako posnetih filmov. Podobno nalogo sta imela progra-ma samos 201 (E6) in midas, ki se je nanašal na infrardeče tipalo, ki je bil predhodnik današnjega defense support program ali DSP, ta pa zaznava izstrelitve izstrelkov in gibanje bombnikov.Program samos je bil končan, in sicer projekta 101 leta 1961 in program 201 leta 1962, ko je corona doživela nenehno rastoči uspeh. Treba je omeniti, da je bil v zgodnjih letih program samos ključni vohunski satelit, ki je ZDA in Zahod obširno obveščal o ključnih vojaških instalacijah in drugih podobnih zadevah, ki so se dogajale za železno zaveso. Tako je bila zmeda, ki je program discoverer videla kot krinko za pobiranje kapsul programa samos, prevelika in je okrepila mišljenje, da je vesoljski obveščevalni sistem predstavljal velike organizacije

s širokimi in razpoznavnimi aktiv-nostmi, kar je pomenilo antitezo programa corona.Da se je lahko sestavljalo corono v operativno pripravljene satelite, se je zakupilo delovno področje v Menlo Parku v Kaliforniji. Zno-traj Lockheeda se je pojavilo nekaj vprašanj, ki so se pojavila potem, ko je postal program corona oddelčen. Večina delavcev je bila odgovorna le za eno fazo sestavlja-nja vesoljskega vozila. Od začetka leta 1963 in do rednega programa corona ter njegovega delovanja so bili le štirje ljudje v Lockheedu seznanjeni s celotnim programom corona. Program je bil leta 1959 preseljen v tovarno Lockheeda v Sunnyvalu v Kaliforniji.

Se nadaljuje.

*Miloš Krmelj je predstavnik Mednaro-dne vesoljske univerze (I. S. U.) za Slove-nijo in redni član ter regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (I. A. A.).

33

Reševalcem nagradne igreMed fotografijama je pet razlik. Poiščite jih, označite na fotografiji ali jih na kratko opišite ter pošljite po pošti do petka, 11. julija 2008, na naslov Uredništvo revije Slovenska vojska, vojkova cesta 59, 1000 ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov [email protected] s pripisom za igro Poiščite razlike. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca. Dobitnik nagrade za pravilno rešitev iz prejšnje številke je Gorazd Bolčina, Cankarjev trg 4 b, 5270 ajdovščina.

ime in priimek: ..................................................................................................................

Naslov in pošta: ................................................................................................................

Poiščite razlike

Foto

grafi

ja in

foto

mon

taža

: Bru

no t

oič

34

Sv 11 RaZveDRIlo

Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: oDPRava PoSleDIC leTalSke neSReČe.Nagradi prejmeta: nika Mohar, Cesta 6. maja 4, 1360 vrhnika, in vinko Prelogar, Farčnikova 36, 1410 Zagorje ob Savi.Nagrajencema čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 11. julija 2008, na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, vojkova cesta 55, 1000 ljubljana.

ime in priimek: ....................................................................................

Naslov: ................................................................................................

Pošta:...................................................................................................

Rešitev gesla: ......................................................................................

.............................................................................................................

.............................................................................................................

35

Privoščite si realen vpogled v življenje in delo v legendarni francoski legiji tujcev! Borci brez preteklosti je knjiga, v kateri legionar s petnajstletnimi izkušnjami nazorno predstavlja svoja doživetja in razmišljanja v elitni vojaški formaciji legio Patria Nostra.Prigode Slovenca v vojski zlega slovesa vas zagotovo ne bodo pustile ravnodušne! v knjigi opisuje brutalen začetek legionarske poti, ki prenekaterega kandidata vodi v psihični zlom in v vrstah legije ohrani le resnične borce. avtor predstavlja tudi življenje v padalskem polku, v okviru katerega je potoval na različne misije po svetu v Čad, Srednjeafriško republiko, Bosno in Hercegovino, Gabon, kongo itn.

Slovenska knjiga o francoski legiji tujcev avtorja Roberta Markuša

knjigo lahko naročite na www.legijatujcev.com in www.cangura.com.

Documents

Letnik XVI/11