letnik XXXIV - številka 128 - julij 2019letnik XXXIV - številka 128 - julij 2019

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

naslovnica VG 128.pdf 1 1. 07. 2019 19:10:41

3

Slavnostna seja ob občinskem praznikuVipava je sicer majhen kraj, vendar so tu številna prizorišča, ki so primerna za slavnostne prireditve, kot je, denimo, pra-znovanje občinskega praznika. Letos je bilo to prizorišče dvorec Zemono.

O dvorcu ni potrebno izgubljati besed. Kljub številnim dogodkom, ki se kar vrstijo eden za drugim (naj samo omenim, da je dvorec že takoj naslednji dan gostil šved-skega kralja), je bil za našo slovesnost lič-no okrašen, za dogodke zadolžena ekipa je svoje delo opravila brezhibno in brez večjih težav.

Ko so se gostje posedli na svoja mesta, je točno ob uri na oder stopil Komorni zbor Ipavska, ki je zapel slovensko himno. Za njim je navzoče pozdravila moderatorka Mateja Rosa, ki je vse spomnila na dogod-ke, ki so se v Vrhpolju odvili med osamo-svojitveno vojno junija 1991. Nato je bese-do prepustila županu občine Vipava.

Prisotne je nagovoril z besedami:

»Praznik občine Vipava praznujemo v po-častitev spomina na dogodke 26. junija 1991, ki so se zgodili v Vrhpolju, ko so ne-oboroženi domačini postavili živo barika-do in več ur preprečevali napredovanje agresorski tankovski koloni jugoslovanske armade. To je bilo zelo pogumno dejanje domoljubov, ki so tvegali glavo zato, da bi pokazali, da smo Slovenci z osamosvojitvi-jo mislili resno in da smo jo bili pripravlje-ni braniti za vsako ceno. Ta spontani upor domačinov se je zgodil dan pred uradnim začetkom 10-dnevne vojne za Slovenijo, kar mu daje še prav poseben pomen.«

Poudaril je, da je ustanovitev samostojne

in demokratične države Slovenije najveli-častnejši dogodek v zgodovini slovenske-ga naroda.

»Generacije Slovencev so hrepenele po tem, da bi zaživele v samostojni Sloveniji. Nam je to uspelo in na to moramo biti po-nosni.«

Nadaljeval je z besedami o razvoju obči-ne, ki se ponaša z lepoto narave, bogato vinsko tradicijo in vrhunsko kulinarično ponudbo, kar je odlično izhodišče za ra-zvoj podeželskega turizma. Dodal je, da občina premore dobre možnosti za razvoj kmetijstva, manj možnosti je za razvoj in-dustrije, ker je pomanjkanje stavbnih ze-mljišč, kljub temu pa v občini deluje vrsta uspešnih podjetnikov. Izpostavil je podro-čje izobraževanja, ki je zelo močno, sploh za občino z manj kot šest tisoč prebivalci. Občina zagotavlja prav vse nivoje izobra-ževanja, poskrbljeno je tudi za socialne ustanove kot sta Center za izobraževanje, rehabilitacijo in vzgojo otrok ter Center starejših občanov.

V zaključku je nekaj besed namenil projek-tom, ki so predvideni za realizacijo v leto-šnjem letu. Izpostavil je urejanje kanaliza-cijskega omrežja na Slapu in v Podnanosu, izgradnjo poslovilne vežice na pokopali-šču v Vipavi ter projekta ureditve pešpoti ob celotni trasi Goriške ceste v Vipavi v so-delovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo ter celostno prenovo kompleksa športnih igrišč ob vojašnici v Vipavi v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo.

»Še posebej me veseli, da smo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine po nekaj

desetletjih statusa quo dosegli dogovor o tem, na kakšen način lahko pristopimo k ureditvi Lanthierijevega parka, kar bo pomenilo prvi korak k celostni preureditvi centra Vipave,« je svoj nagovor zaključil Goran Kodelja.

Za županom je do besede prišla slavno-stna gostja, ministrica za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Nato so do svojih glasbenih besed prišli Tamburjaši ter Ipavska, za njihovim na-stopom pa je sledila podelitev občinskih

priznanj, ki sta jih podelila podžupanja in predsednica Komisije za volitve in imeno-vanja Sonja Lukin ter župan Goran Kodelja.

Županovo priznanje za leto 2019 je prejel Tine Lavrenčič, plaketo Občine Vipava je prejel Sandi Nabergoj, najvišje priznanje občine Vipava pa je ob 100-letnici delova-nja prejel Nogometni klub Vipava.

Za sklep slavnostnega dogodka so poskr-beli mladi Tamburjaši s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje, njih veter je vse goste opomnil na raj, v katerem živimo.

Da pa sreče ni bilo potrebno iskati drugod in smo jo našli kar doma, je bil odgovoren Tomaž Kavčič in Gostilna pri Lojzetu, ki sta prisotne ob zaključku slovesnosti pred dvorcem pogostila z domačimi vipavski-mi okusi. V ozadju se je nežno sprehajala in se med stebri dvorca ovijala burja, ki je prav po vipavsko božala vse navzoče, ki so se na vroč junijski dan skrivali v v senci in zavetju dreves.Luka Lango Foto: Natali Panič NardinNagrajenci z županom

VIPAVSKEMU GLASU NA POT

4

Nogometni klub Vipava – Priznanje Občine Vipava

100 let vipavskega nogometa (ŠK Nanos) NK Vipava 1919 - 2019V letu 2019 Vipava praznuje nogometni ju-bilej. Od prve omembe igranja nogometa v Vipavi je namreč preteklo 100 let. Takrat so ustanovili Športno društvo Nanos, ki je bilo predhodnik Nogometnega kluba Vipava.

Leto 1919, ko so v Vipavi začeli igrati nogo-met, je bilo leto po prvi svetovni vojni. Po pripovedovanjih naj bi tekme enostavno pripravili, organizirali, o najodmevnejših tekmah pa je poročal celo tržaški časopis Edinost.

Prvo tekmo naj bil Športno društvo Nanos odigralo aprila leta 1919, ko so domači fantje odigrali uradno tekmo z italijanski-mi vojaki in tako začeli uspešno nastopati v krajih, ki so takrat šele odkrivali čare no-gometne igre.

V tistih prvih letih klub ni igral v rednih tekmovanjih, vsa klubska aktivnost je po-tekala prek vadbe in prijateljskih tekem.

Italijanski fašizem je začel izvajati različ-ne pritiske na klube, razpuščal je sloven-ska društva, posebej tista, ki niso dovolila, da bi se v njihove vrste vrinili Italijani. Kdaj je prenehala dejavnost našega športnega društva, ni natančno znano, navdušenje nad nogometno igro pri mladih pa v Vipavi

nikoli ni zamrlo.

Prve tekme so v Vipavi odigrali na »vetr-nem polju«, kasneje pa še na štirih lokaci-jah, največkrat na Policah.

Danes NK Vipava igra na modernem sta-dionu. Stadion in novi klubski prostori so bili predani v uporabo 5. septembra 1999.

Vse od začetkov nogometnega delovanja so tukaj nogomet igrali in trenirali doma-čini, nogometni navdušenci iz naših krajev.

Tako so takoj po 2. svetovni vojni nogomet spet obudili in ekipa Športnega društva Nanos je v sezoni 1947/48 postala prvak v Primorski nogometni podzvezi, ki je bila na pobudo NZS ustanovljena 1947. leta.

Ime Nogometni klub Vipava si je športno društvo nadelo v sezoni 1959/1960, ko so nastopali v medpodzvezni ligi Gorica – Koper, ki je štela 11 klubov.

Čas med leti 1960 do1976 je zaznamova-lo zelo aktivno obdobje kluba, ki pa je bilo brez vidnejših uspehov članske ekipe, leta 1969 sta prenehali nastopati tudi mladin-ska in kadetska ekipa.

Vedno je bil nogomet pomemben del dogajanja v našem okolju. Igrali so ga

Vipavci, tisti, ki so se v Vipavo priselili pa tudi drugi, ki so bili z našim krajem kakor koli povezani.

Prelomna je bila tudi sezona 1996/97, ko je NK Vipava spet nastopil s člansko in dvema pionirskima ekipama v Primorski ligi. Članska ekipa že nekaj sezon igra v 3. slovenski nogometni ligi zahod.

Za NK Vipava trenutno nastopajo nasle-dnje selekcije: U7, U9, U11, U19, članska in veteranska ekipa, z ND Primorjem zdru-žene ekipe U12, U13, U14 in U15. Skupaj NK Vipava združuje okrog 170 nogometašev.

Mlajše selekcije na prvenstvu in na turnir-jih dosegajo izjemne uspehe.

Članska ekipa pa je letošnjo sezono v 3. ligi zahod zaključila na odličnem 3. mestu, kar je uspeh, ki ga doslej še niso zabeležili.

V vseh letih je za delo v Nogometnem klu-bu Vipava skrbela vrsta zaslužnih posa-meznikov, ki so svoj čas in trud namenjali nogometu, treniranju in razvijanju tega.

Prav množičnost je tista, ki so jo z uspe-šnim delom v zadnjih letih uspeli doseči vsi, ki se trudijo za to, da imajo nogometa-ši pogoje za treninge in tekme, za gojenje ekipnega duha in za ohranjanje ljubezni do nogometa.

Sandi Nabergoj – Plaketa Občine VipavaSandi Nabergoj je bil dva mandata pred-sednik Krajevne skupnost Lozice, kasneje pa dva mandata tudi član Sveta KS Lozice. Včasu njegovega predsedovanja se je začela obnova šole na Lozicah, bil je tudi eden od pobudnikov organiziranega kul-turnega družbenega življenja v vasi, kot prostovoljec pa je že dolgo aktiven tudi v drugih ustanovah in društvih.

Prav gotovo je Sandi Nabergoj zaslužen za povezovanje ljudi in spodbujanje mnogih k aktivnemu udejstvovanju pri dogodkih v našem okolju. Drugim je lahko za zgled.

Sandi Nabergoj je bil tudi dolgoletni član UO Društva Zdravljica in njegovi kolegi pravijo, da je zagotovo oseba, na katero lahko vedno računaš.

Sandi Nabergoj je bil od 2009 do 2019 tudi predsednik PD Podnanos, v Upravnem od-boru društva pa mu teče četrti mandat. S svojo osebnostjo, znanjem in angažirano-stjo je nesebično pripomogel, da društvo dobro dela, da je prepoznano doma in širše, zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da se je v zadnjih letih povečalo število članov.

Kot predsednik in član upravnega odbora je v vsem tem času v društvu deloval kot gonilna sila pri vseh večjih tradicionalnih akcijah društva, kot so Zimski vzpon na Nanos po Vojkovih poteh (prvo nedeljo v marcu), Vzgojno-izobraževalni planinski tabor za osnovnošolske otroke in mla-dino (vsako leto konec julija in v začetku avgusta), Društveni izlet v tujino (sredina

avgusta), Gorski tek na Nanos v spomin na Fabjana Furlana (drugo nedeljo v oktobru). Bdel je tudi nad vsemi ostalimi akcijami in pomagal pri njihovi izvedbi. Poleg tega se je akcij društva udeleževal ne samo zara-di svoje funkcije predsednika, temveč tudi kot planinec. V tem obdobju je pomagal pri izvedbi dveh regijskih tekmovanj Mladina in gore (MIG), 20.državnega tekmovanja MIG. Letos januarja je svoj mandat pred-sednika zaključil kot vodja organizacijske-ga obora za izvedbo 30. državnega tek-movanja MIG v Podnanosu. Ob vsem tem pa je kot predsednik skrbel za številne pisarniške zadeve društva, sodeloval je v Meddruštvenem odboru primorskih pla-ninskih društev ter povezoval sodelova-nje planinskega društva z ostalimi društvi v Podnanosu in okolici.

OBČINA

5

Tine Lavrenčič – Županovo priznanje za leto 2019Tineta Lavrenčiča šport spremlja že od malih nog. Kot otrok je z družino pogosto zahajal v gore, njegova prva ljubezen v športu pa je bil nogomet.

Po končani gimnaziji v Ajdovščini se je vpi-sal na Fakulteto za šport v Ljubljani, kjer se je še vedno ukvarjal z nogometom in se na fakulteti na to področje tudi usmeril. Med študijem pa se je navdušil nad tekom, kjer je iz leta v leto bolj napredoval. Leta 2017 je magistriral s področja višinske vadbe in vzdržljivosti pri kolesarjenju.

V letu 2014 se je bolj po naključju kot za-res udeležil prve triatlonske tekme, sprint triatlona v Bakovcih. Takrat pa si še ni predstavljal, kako ga bo ta šport posrkal vase. Že na prvih tekmah je postalo jasno, da ima v tem športu velik potencial in prav na tej točki, po prvih vidnih uspehih, so se izoblikovali njegovi cilji. Zavedal se je, da bo moral za uresničitev slednjih trdo de-lati in treninge postaviti na prvo mesto, si pravzaprav oblikovati življenje tako, kot ga narekuje šport. Leta 2016 je postal dr-žavni podprvak v dolgem triatlonu, kar tri leta pa je bil državni prvak v svoji staro-stni kategoriji.

V letu 2017 se je udeležil slovitega tekmo-vanja Ironman v Italiji in že na prvem na-stopu na tako zahtevni tekmi mu je uspel zavidljiv rezultat. Tekmovalci se morajo tu spopasti s kar 4 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka in Tine je pre-izkušnjo opravil v nekaj več kot devetih urah. Seveda so se s tem uspehom ape-titi povečali in čeprav se mu je naslednja preizkušnja na tem nivoju zaradi zdra-vstvenih težav ponesrečila, je v letu 2018 postal zmagovalec skupnega seštevka v duatlonu.

Za enega izmed glavnih ciljev si je letos zadal dobro uvrstitev na svetovnem pr-venstvu v dolgem triatlonu, ki je potekalo v maju v španski Pontevedri. Tekme se je lotil z vso svojo zagnanostjo, optimizmom in veliko željo. Ta dan so se vse stvari pra-vilno seštele, saj je 4.maja Tine Lavrenčič zmagal na svetovnem prvenstvu in tako postal svetovni prvak v dolgem triatlonu v starostni kategoriji do 30 let. Med vse-mi rekreativnimi tekmovalci pa je osvojil odlično drugo mesto. S tem ogromnim uspehom je sam pri sebi dobil potrditev, da je na pravi poti, hkrati pa tudi novo

mero motivacije za naslednje tekme.

Triatlon je sicer garaški šport, ki od člove-ka zahteva ogromno naporov, tako fizič-nih kot tudi tistih skorajda nevidnih, napo-rov, ki se odvijajo v človekovi notranjosti. Kot v vsaki stvari je tudi v triatlonu talent le majhen korak, pravšnja začetna vzpod-buda, vse ostalo pa predstavlja trdo delo in predvsem neskončne ure, preživete na teku, kolesu in plavanju. Tineta odlikujejo ključne lastnosti, potrebne za tisto nekaj več, tisto, kar športnik išče v sebi in izrazi na ciljni ravnini. Preplet neizmerne, neu-trudne vztrajnosti in občutka za pravšnjo mero. Védenja, da so treningi in bolečine neizbežne, na drugi strani pa zavedanja, da so to začasne stvari in občutki, med-tem ko je triumf zadovoljstva po opravlje-nem delu neprimerljivo večji.

Kljub naporni plati tega športa, kljub temu, da je triatlon pomensko neulovljiv, je zagotovo eden izmed tistih nenavadno iskrivih športov, ki vedno znova in znova pišejo svežo, ganljivo zgodbo, ki v človeku odkriva tiste najgloblje plati, ki jih dose-žeš šele v svetu, ki ni dosegljiv vsakomur, temveč le redkim izbrancem.

Izza občinskih zidov

Kratek povzetek junijske sejeSvetnice in svetniki so pretekli mesec v dveh zaporednih branjih sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Regijska ra-zvojna agencija ROD Ajdovščina, Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Vipava, Sklep o uporabi normativov in soglasje k sistematizaciji Otroškega vrt-ca Ajdovščina za šolsko leto 2019/2020, Sklep o določitvi notranjih igralnih povr-šin v Otroškem vrtcu Ajdovščina ter Sklep k sistematizaciji delovnih mest v Osnovni šoli Draga Bajca Vipava za šolsko leto 2019/2020.

Diskusija: /

Svetniška vprašanja:

Svetniki so bili tudi tokrat zelo aktivni s svojimi vprašanji. Poleg vedno prisotnih infrastrukturnih vprašanj in pobud jih je zanimal tudi predstavljeni projekt nama-kanja Vipavske doline s pomočjo zadrže-valnika Vogršček in tudi, ali bo občinski

del priključen na ta sistem. Spraševali so, bodo v prihodnje postavljene polnilnice za električne avtomobile ter kakšno je stanje in vizija Primorske hranilnice. Zanimale so jih razmere v Zdravstvenem domu ter v zavodu za turizem TRG, obravnavali so tudi problematiko ognjemetov na Zemonu ter izrazili skrb nad onesnaževanjem in pritiskom na čistilno napravo, ki ga pov-zročajo izpusti Ekolata. Svetniki so izrekli tudi pohvale za manjše projekte, ki so bili nedavno izvedeni.

Projekti:

Tik pred začetkom Festivala Vin, ki je pre-tekli mesec potekal na Slapu, je bilo as-faltirano in urejeno parkirišče na »Kalu«, to je na ploščadi v središču vasi. Kraj je tako, poleg urejene uverture v historično središče, pridobil 15 parkirnih mest za av-tomobile ter parkirno mesto za invalide in za avtobuse. Projekt je potekal v tesnem

sodelovanju občinske uprave, Krajevne skupnosti Slap ter izvajalca del, saj le so-delovanje prinese najbolj funkcionalen re-zultat, ki bo služil ne le vaščanom, temveč tudi vse bolj pogostim turistom.

Urejeno je bilo tudi parkirišče ob Cesti 18. aprila v Vipavi.

Luka Lango

OBČINA

6

Na Turo po novem tudi po Otmarjevi poti

Odprtje nove planinske poti predstavlja prav poseben praznik za ljubitelje gora, tako na lokalni kot širši ravni. Ne zgodi se namreč prav pogosto, da zaživi povsem nova pot, še manj pogosto, če govorimo o zelo zahtevnih planinskih poteh. Gre za velik zalogaj, ki zajema vse od idejne za-snove in trasiranja do pridobivanja ustre-znih soglasij in finančnih sredstev ter na-zadnje same nadelave nove poti, ki mora ustrezati vsem tehničnim in varnostnim standardom.Vendar pa to vipavskih planincev ni usta-vilo in tako so maja letos ob prazno-vanju polstoletnega jubileja obstoječe Furlanove poti na Gradiško Turo pono-sno odprli novo zelo zahtevno planinsko pot na Turo, poimenovano po nekdanjem predsedniku Planinskega društva Vipava Otmarju Črnilogarju, sicer tudi najbolj za-služnemu za postavitev Furlanove poti na Turo.Na slovesnosti ob praznovanju 50-letni-ce postavitve Furlanove in ob istočasnem odprtju nove Otmarjeve poti, ki je poteka-la 19. maja 2019 v prostorih Škofijske gim-nazije Vipava, je kot osrednji govornik na-stopil ugledni alpinist in himalajec Anton Sazonov - Tonač. Ta je namreč skupaj s Črnilogarjem pred pol stoletja zasnoval danes slovenskim planincem dobro po-znano Furlanovo pot. “V šoli so nas učili, da je energija neuničlji-va. Tudi Otmar je imel ogromno energije in mogoče njegov duh nekje visoko nad nami ali pa mogoče tudi tukajle mirno in zadovoljno sledi tem dogodkom. Čestital bi izvajalcem te poti, ker so postavili lep

spomenik na Otmarja – velikega člove-ka, duhovnika, učitelja in planinca,” je na slovesnosti povedal Tonač in dodal, da je bila Vipava že doslej zaradi plezališča in Furlanove poti znana po Sloveniji, pa tudi izven meja.Slovesnost ob 50-letnici Furlanove in odprtju nove Otmarjeve poti, ki je zaradi deževnega vremena namesto ob vznož-ju Ture potekala v prostorih vipavske škofijske gimnazije, se je sicer začela z ljubiteljem gora dobro znano pesmijo Oj, Triglav moj dom, ki jo je na besedilo Matije Zemljiča leta 1895 uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Zapeli so jo pev-ci vipavske klape Planta, poleg njih pa so kulturni del programa popestrili še člani Vipavskih tamburašev.

Dogodek je pritegnil veliko število planin-cev in drugih gostov, prireditvena dvora-na vipavske gimnazije je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dogodka so se poleg predstavnikov in članov PD Vipava udele-žili med drugim tudi aktualni župan Občine Vipava Goran Kodelja, nekdanji župan Ivan Princes, načelnik Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Bogdan Seliger in vodja odbora za tehnič-na vprašanja pri Komisiji za planinske poti Igor Mlakar s svojo ekipo iz Posočja.

Posebne pozornosti so bili na prireditvi deležni posamezniki, ki so pred pol stole-tja sodelovali pri izdelavi Furlanove poti, med njimi je bilo veliko takratnih vipa-vskih semeniščnikov. V njihovem imenu je spregovoril duhovnik Janez Kržišnik, zdajšnji vrhpoljski župnik. Za blagoslov nove Otmarjeve poti na Turo je poskrbel duhovnik Bogdan Vidmar, ki je bil v prete-klosti tudi Črnilogarjev naslednik v podra-ški župniji.

Najbolj zaslužnim za postavitev stare in nove poti je vipavsko planinsko društvo podelilo posebna spominska obeležja, sestavljena iz kamna z Gradiške Ture ter koščkov stare jeklenice s Furlanove ter nove jeklenice z Otmarjeve poti. Glavnima vodjema projekta, alpinistoma, gorskima reševalcema in članoma PD Vipava Juriju Nabergoju in Marku Fabčiču pa je poleg tega izročilo tudi uokvirjeni sliki s foto-grafskimi utrinki posameznih faz izdelave poti.

Slovesno predajo Otmarjeve poti v upora-bo je spremljala še razstava fotografij, s katerimi je član PD Vipava in izkušen foto-graf Oton Naglost v objektiv ujel utrinke s prvega uradnega vzpona članov društva

Gradiška Tura z vrisanimi tremi variantami označenih planinskih poti neposredno na Gradiško Turo: Običajna planinska pot oziroma t. i. obhodna pot (prekinjena črta) ter Furlanova pot (leva pikčasta črta) in Otmarjeva

pot (desna pikčasta pot). Foto: PD Vipava

Utrinki iz posameznih faz izdelave Otmarjeve poti. Foto: Marko Fabčič/PD Vipava

PREDSTAVLJAMO

7

po Otmarjevi poti na Turo, ki se je odvil 7. maja 2019. Poleg tega je na dan uradne-ga odprtja Otmarjeve poti v prostorih Škofijske gimnazije Vipava potekala tudi predstavitev druge, dopolnjene izdaje zbornika z naslovom “Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov”, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Obletnica Furlanove poti na Gradiško TuroVodstvo PD Vipava se je za postavitev Otmarjeve poti odločilo ob jubilejni oble-tnici odprtja obstoječe prav tako zelo zah-tevne Furlanove poti na Gradiško Turo. PD Vipava je namreč omenjeno pot poho-dnikom v uporabo izročilo 15. junija 1969, poimenovalo pa jo je po domačinu in ve-likem ljubitelju gora Fricu Furlanu, ki se je 11. februarja 1952 smrtno ponesrečil prav v stenah Ture. Na to spominja tudi spo-minska plošča, postavljena pred vstopom v steno.

Postavljanja Furlanove poti se še danes dobro spominja dolgoletni vipavski plani-nec Srečko Vidrih iz Podrage. “Pri izdela-vi poti smo sodelovali vipavski planinci in drugi prostovoljci, med njimi sem bil s 17 leti najmlajši, tako da sem bil skoraj neo-pazen. Poleg nas pa je Otmar kot profesor v izdelavo poti angažiral tudi svoje dijake iz vipavskega semenišča,” se spominja Vidrih.

Nova pot posvečena Otmarju ČrnilogarjuNova, Otmarjeva pot na Gradiško Turo je posvečena pokojnemu profesorju, preva-jalcu, duhovniku in predsedniku PD Vipava Otmarju Črnilogarju (1931–1999). Prav Črnilogar je bil namreč pobudnik in ključ-ni mož za postavitev obstoječe Furlanove

poti na Gradiško Turo – ob strokovni po-moči alpinista Antona Sazonova - Tonača in zagnanih vipavskih planincev ter pro-stovoljcev. Vipavski planinci so leta 1999, ob 30-letnici Furlanove poti, v spomin na ta Črnilogarjev prispevek postavili poseb-no spominsko ploščo, nahaja se ob plošči v spomin Fricu Furlanu.

“Petdeseta obletnica Furlanove poti se nam je zdela primeren mejnik, da se po-klonimo Otmarju in vsemu, kar je storil za planinstvo na Vipavskem. Že takrat je imel namreč v načrtu več možnih poti na Turo. Z novo potjo povezujemo Furlanovo in novo Otmarjevo pot in tako uresničujemo eno izmed njegovih prvotnih idej,” pojasnjuje predsednik PD Vipava Pavel Makovec.

Črnilogar je ena ključnih osebnosti v zgo-dovini vipavskega planinskega društva, saj je s svojo zagnanostjo poskrbel za pravi preporod društva, s svojimi števil-nimi talenti pa je zaznamoval tudi šte-vilna druga področja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Po njem je med drugim poimenovana planinsko-romarska pot od Podrage do Štjaka, prvi organiziran pohod po njej je potekal leta 2005. V letu 2006 so v Podragi, v kateri je bil Črnilogar dolga leta župnik, odkrili njegov doprsni kip.

Več kot 400 metrov dolžine in 240 metrov višinske razlikeOtmarjeva pot je skladno z zakonom o planinskih poteh v katastru planinskih poti na PZS kategorizirana kot zelo zah-tevna planinska pot. Zaradi njene zahtev-nosti se je treba na Otmarjevo pot odpra-viti z ustreznimi izkušnjami za gibanje po zavarovanih planinskih poteh in ustre-zno varovalno opremo. Za manj izkuše-ne je priporočljivo, da se na pot podajo v spremstvu usposobljenega vodnika.

Dolžina same Otmarjeve poti znaša pri-bližno 450 metrov, višinska razlika med vstopom in izstopom iz nje pa 240 metrov. Vanjo so namestili okrog 420 metrov je-klenice (vključno s 70 metri jeklene vrvi za dostope), 220 vrvnih klinov za pritrditev jeklenice, 110 stopnih klinov, 30 klinov za pragove in 70 kilogramov rebrastega že-leza za utrjevanje poti.

Otmarjevo pot je sicer tehnično gledano mogoče razdeliti v štiri odseke. Prvi od-sek zaznamuje izpostavljeno plezanje v navpični rahlo previsni steni, ki ji sledi še plezanje v plošči. V drugem odseku sledi prehod s plošče in okoli ovinka v nasle-dnjo ploščo, tretji odsek poteka večino-ma po naravnih razčlembah in ima zato bistveno manj tehničnih pomagal. Zadnji, četrti odsek poti pa po navpičnih ploščah pripelje mimo obeležja s citatom Otmarja Črnilogarja in nato do stika z obstoječo potjo.

Omenjeni citat se nanaša na Črnilogarjev vpis v knjigo gostov pri Abramu z dne 7. ju-nija 1998, glasi pa se tako: “... Bodite zvesti soncu, zeleni zemlji, tudi čarom teme, po-sebno pa sebi! Amen.”

S povezavo Furlanove in Otmarjeve poti do pravega preiz-kusa pred obiskom visokogorjaPlaninci lahko zdaj z vzponom na Gradiško Turo opravijo resen preizkus svoje pripra-vljenosti pred obiskom zelo zahtevnih planinskih poti v slovenskem visokogorju. Če svoj vzpon zastavijo tako, da se najprej odpravijo na Furlanovo pot, nato pa še na Otmarjevo pot, dobijo s tem skoraj 400 vi-šinskih metrov dolg zelo zahteven planin-ski vzpon, kar je primerljivo zahtevnejšim odsekom planinskih poti v slovenskem visokogorju.

Za ta vzpon se od izhodišča odpravijo po običajni planinski poti najprej do začetka Furlanove poti. Ta jim postreže s 140 vi-šinskih metrov dolgo zavarovano zelo zahtevno planinsko potjo. Z zaključka Furlanove poti (ta se nahaja na 530 metrih nadmorske višine) se nato po običajni pla-ninski poti spustijo le 50 višinskih metrov

Slovesnost ob odprtju Furlanove poti leta 1969. Foto: arhiv PD Vipava

Uradno odprtje Otmarjeve poti. Slavnostni govor-nik – alpinist in himalajec Anton Sazonov - Tonač.

Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava

PREDSTAVLJAMO

8

in pridejo do izhodišča Otmarjeve poti (ta se nahaja na 480 metrih nadmorske viši-ne), kjer jih nato čaka še 240 višinskih me-trov zelo zahtevne planinske poti v smeri proti vrhu Ture. Z zaključka Otmarjeve poti do vrha Gradiške Ture pa nato spet po običajni planinski poti premagajo še skle-pnih 50 višinskih metrov.

Celoten vzpon od izhodišča pri Kampu Tura na Gradišču pri Vipavi (nadmorska višina 260 m) do vrha Ture s skrinjico z vpisno knjigo in žigom ter velikim kovin-skim križem (761 m), po tej varianti traja okrog 2 uri in 15 minut.

Planinci imajo seveda tudi nekaj drugih variant za neposreden vzpon od Kampa Tura na vrh Gradiške Ture. Najlažji dostop je po označeni običajni planinski poti ozi-roma t. i. obhodni poti, ki se izogne ste-nam. Po tej poti se vrh doseže v 1 uri in 15 minutah.

Drugo, zahtevnejšo varianto predsta-vlja vzpon s kombinacijo obhodne poti in stranskega odseka, poimenovanega Furlanova pot, ki se v začetnem delu od-cepi od obhodne poti v stene levo od nje, nato pa po izstopu iz teh sten nazaj pri-ključi obhodni poti. Po tej varianti se od izhodišča pri kampu do vrha hodi 2 uri.

Tretjo, tehnično najzahtevnejšo varianto zdaj prinaša Otmarjeva pot. Tudi pri tej gre tako kot pri Furlanovi poti v bistvu za stranski odcep od običajne obhodne peš-poti, s to razliko, da zavije v stene desno od obhodne poti. Vstop v Otmarjevo pot se nahaja približno na polovici obhodne poti (na nadmorski višini 480 m), priklju-ček nazaj k obhodni poti pa na nadmor-ski višini 708 m, torej okrog 50 višinskih metrov pod vrhom Ture. Po tej varianti se od izhodišča pri kampu do vrha Ture prav tako potrebuje 2 uri.

Projekt vipavskih planincev ob sodelovanju PZSNad celotnim projektom je bdelo Planinsko društvo Vipava, ki je v novo pot vložilo okrog 1500 ur prostovoljnega dela. S pr-vimi ogledi trase nove poti so v društvu začeli že spomladi 2017, s samo izdelavo poti pa novembra 2018. Vodji projekta sta bila izkušena alpinista in člana PD Vipava Jurij Nabergoj in Marko Fabčič, poleg njiju pa je v projektu sodelovalo tudi večje šte-vilo članov društva in drugih prostovolj-cev iz Vipave in okolice.

Drugi ključni akter je bila Komisija za pla-ninske poti pri PZS, ki je pristojna za pla-

ninske poti v Sloveniji. Za največji delež tehnično-strokovne pomoči pri projektu je poskrbel nekdanji načelnik Komisije za planinske poti PZS in zdajšnji vodja Strokovnega odbora za tehnična vpraša-nja pri Komisiji za planinske poti PZS Igor Mlakar s tehnično skupino Posočja.

Nova pot del usmeritve vipavske občine v adrenalinski turizemV projektu izdelave Otmarjeve poti je so-delovala tudi Občina Vipava. “Odprtje nove zahtevne planinske poti na Turi je velikega pomena za Občino Vipava, saj to predstavlja korak v smeri naših prizade-vanj, da z izboljšano infrastrukturo in do-datnimi vsebinami v prihodnosti pritegne-mo še več obiskovalcev,” pojasnjuje župan Občine Vipava Goran Kodelja.

Med omenjene dodatne vsebine sodijo tudi tiste s področja adrenalinskega tu-rizma. Pri tem občina glede na svoje da-nosti močno stavi na aktivnosti, kot so jadralno padalstvo, gorsko kolesarstvo ter pohodništvo in plezanje. “Plezališči v Vipavski Beli in Gradiški Turi ter planinske poti na Nanos zaradi ugodnih klimatskih razmer ponujajo idealno okolje za plezalce in pohodnike tekom celotnega leta,” pravi župan.

Projekt izdelave Otmarjeve poti je Občina Vipava finančno podprla v okviru lanske-ga in letošnjega proračuna, pri čemer se je občina letos vzporedno podala tudi v celostno ureditev parkirišča ob vznožju Ture oziroma ob Kampu Tura. Poleg fi-nančnih sredstev je občina v projektu iz-delave Otmarjeve poti poskrbela tudi za pridobitev naravovarstvenega soglasja, koordinator teh aktivnosti na občini pa je

bil Marko Nabergoj.

Kamp Tura – izhodiščna točka pohodnikov, plezalcev in drugih rekreativcevVznožje Gradiške Ture je zaradi svoje eno-stavne dostopnosti in številnih možnosti rekreacije v naravi izjemno priljubljen cilj planincev in plezalcev, pa tudi tekačev, kolesarjev in drugih ljubiteljev gibanja v naravi. Ta najbolj markantni vrh v vipavski občini s svojimi stenami in pobočji namreč ponuja enega največjih urejenih plezališč v Sloveniji (315 športno plezalnih smeri in 110 večraztežajnih alpskih smeri), obenem pa je tudi izhodišče več označenih planin-skih poti: proti Plazu (528 m), Turi (761 m), cerkvici sv. Miklavža nad Vipavo (438 m) in nato naprej proti planinskim ciljem na pla-noti Nanos, kot sta med drugim Furlanovo zavetišče pri Abramu (900 m) in Vojkova koča na Nanosu (1240 m).

Tudi zato so na tem mestu odprli športno--rekreacijski center Kamp Tura, katerega začetki segajo v leto 2010. Center poleg kampa za avtodome in šotore obsega še več igrišč in plezalno steno ter objekt z barom, recepcijo in sanitarnimi prosto-ri, pri čemer z lastno čistilno napravo in sončnimi kolektorji veliko stavijo tudi na okolju prijazen pristop. Kot pojasnjuje di-rektorica kampa Bojana Curk, v zadnjih le-tih beležijo rast števila gostov. Velika ve-čina oziroma okrog 97 odstotkov gostov kampa prihaja iz tujine. V glavni, poletni sezoni jih je največ iz držav Beneluksa, močno pa se povečuje tudi število gostov iz Francije, Španije in Velike Britanije.

Aljoša Rehar

Uradno odprtje Otmarjeve poti. Vodji projekta postavitve Otmarjeve poti Jurij Nabergoj in Marko Fabčič, župan Občine Vipava Goran Kodelja ter alpinist in himalajec Anton Sazonov - Tonač. Foto: Oton Naglost/PD

Vipava

PREDSTAVLJAMO

9

V kraljestvu sokola selcaOtmarjeva pot – kako, kdaj in zakaj?Globoko pod svojimi nogami uzrem umirjen prelet ptice mimo ostenja Ture. Najbrž gre za sokola selca, najhitrejšega bitja na svetu, ki ga alpinisti in planinci nismo odgnali z obron-kov Nanosa, iz njegovega okolja. Visim vpet v železju nove Otmarjeve poti. Letošnjega maja odprta zelo zahtevna planinska pot pome-ni idejno nadgradnjo 50 let stare znamenite Furlanove poti na Gradiško Turo. Na njenem odprtju junija leta 1996 je Otmar Črnilogar, ta-kratni predsednik PD Vipava, ki je bil za njeno postavitev najbolj zaslužen, dejal: “Ne le, kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan”.

Ideja o »plezalni« poti, ki bi vodila na sam vrh Ture je stara več desetletij in je v različ-nih krogih vznikala in se zopet utišala. Vedno se je zataknilo pri dovoljenjih, soglasjih in zavedanju, da bo idejo nemogoče realizirati. Dokler se ni pojavilo nekaj posameznikov, ki tega niso vedeli.

Eden prvih takih je bil perspektiven alpinist in organizator turistično športnih aktivnosti Dejan Koren, ki je jeseni leta 2015 na sestanku Odbora za turizem Občine Vipava dal pobudo za ferato na Gradiško Turo. S strani navzo-čih je bil opozorjen, da je to zaradi lege tra-se v krajinskem parku na pobočju Nanosa in v Naturi 2000 neizvedljivo. Konec julija 2016 smo med društvenim taborom v Mojstrani izvedeli, da je tamkajšnja nova Ferata Mojstrana – Grančišče narejena z vsemi na-ravovarstvenimi dovoljenji in se tudi nahaja v območju Nature 2000 ter celo na obrobju Triglavskega narodnega parka. To dejstvo me je spodbudilo, da sem šel v akcijo narediti nekaj, kar so imeli vsi za nemogoče – dobiti dovoljenja za novo »ferato« na vrh Gradiške Ture.

Že v avgustu 2016 sem navezal kontakt z naj-večjim poznavalcem sten Gradiške Ture, alpi-nistom Markom Fabčičem, ki je že imel idejo, kje približno bi zadevo lahko speljali. Skupaj sva razmišljala naprej. Marko je smer (delov-no ime Tura direkt) vse bolj podrobno obde-loval, sam pa sem iskal informacije o dovo-ljenjih, standardih PZS, financiranju, izvedbi, evropskih razpisih …

V letu 2016 je svet Občine Vipava sprejel stra-tegijo razvoja turizma od 2016 do 2030, kjer sem pod točko Aktivno preživljanje prostega časa uspel vključiti tudi rubriko zavarovane plezalne poti. Sprejetje tega v strategijo tu-rizma je bila dobra osnova za vključitev po-stavke Ture direkt v občinski proračun. To se je leta 2017 tudi zgodilo in nadaljevalo v 2018 in 2019, ko se je ta sredstva dejansko črpalo. Župan Ivan Princes je hitro uvidel koristi nove pridobitve za vipavski turizem in projekt do-bro podprl.

Prvi uradni ali ustanovni sestanek na temo

Tura direkt se je zgodil 27. 10. 2016 v prostorih Zavoda za turizem TRG Vipava. Prisotni smo bili: Marko Fabčič – načelnik alpinističnega odseka Vipava in »projektant« Ture direkt (Otmarjeve poti), Marko Nabergoj – pred-stavnik Občine Vipava – pobudnik in sklica-telj ustanovnega sestanka, Suzana Žvokelj Ferjančič – ROD, Anton Lavrenčič – predse-dnik Odbora za turizem Občine Vipava, Urška Grmek – direktorica Zavoda TRG, Bojana Curk – direktorica Kampa Tura, Pavel Makovec – predsednik PD Vipava, Jurij Nabergoj – pred-stavnik ŠZV in PD Vipava, Sandi Nabergoj – predsednik PD Podnanos in Boštjan Nabergoj – član PD Podnanos. Predstavljeni so bili za-četki klasičnih ferat v Dolomitih in novi trendi adrenalinskih ferat v Avstriji, ki imajo na tu-rizem izjemne učinke. Tudi pri nas v Sloveniji jih poznamo že nekaj, a vse s pomanjkljivimi in delnimi dovoljenji. Prisotni so bili večino-ma navdušeni nad novim izzivom, še največ pomislekov je bilo s strani predstavnikov PD Vipava v smislu, kako bo z vzdrževanjem poti, pa tudi v smislu, da nova pot le ne bo posebna pridobitev za planinstvo in turizem. To mne-nje nas ni odvrnilo, da ne bi šli naprej. Začrtali smo korake do realizacije, ki so večinoma vzdržali do samega konca postavitve poti. S tem datumom se je v projekt vključilo tudi PD Vipava, saj je to območje pod njegovo upravo in so tudi glede znanja njegovi člani najbolj pristojni za fizično izvedbo.

Pridobivanje soglasij je potekalo s strani Občine Vipava in pri tem je pomembno poma-gala referentka Vida Babič, z Upravne enote Ajdovščina pa nam je veliko svetoval Slavko Breščak. Brez večjih težav smo pridobili so-glasje lastnika in soglasje Zavoda za goz-dove. Zaustavilo pa se je pri agenciji ARSO (Agencija republike Slovenije za okolje), kjer so nam dobesedno povedali, »da se lahko postavimo na trepalnice« in nam soglasja ne bodo dali zaradi negativnih učinkov takega posega na biotop nekaterih ogroženih živali.

Dovoljenje ARSO je bilo ključno, da bi nam UE Ajdovščina izdala naravovarstveno dovo-ljenje za poseg v prostor. Ko sem izgubil že vsako upanje, je k preobratu pomembno pri-speval gozdarski inšpektor Tine Premrl, ki mi je omenil, da je premalo, če blokirajo zadevo zaradi negativnih vplivov na okolje, ampak jih morajo natančno definirati. Izkazalo se je, da je bil glavni vzrok morebitno motenje sokola selca v njegovem naravnem okolju. V nasle-dnjem koraku smo s Tomažem Miheličem z društva DOPPS (Društvo za opazovanje in poučevanje ptic Slovenije) kompromisno spremenili smer v vrhnjem delu – stran od opuščenega plezalnega sektorja Ura, kjer gnezdi sokol selec. Kot domine so se začele stvari odpirati in

februarja 2017 smo uspeli neverjetno in ne-

pričakovano: dobili smo naravovarstveno soglasje za poseg v prostor in lahko bi za-čeli z izdelavo »ferate«. Zame je bila tukaj tekma dobljena in bolj ali manj zaključena. »Gradbeno dovoljenje« je bilo torej pridoblje-no, a hišo je bilo vendarle še potrebno sezi-dati!

V nadaljevanju so v PD Vipava vztrajali, da pridobimo še soglasje Komisije za pota pri PZS kot krovni planinski organizaciji. Z dobro komunikacijo in argumenti smo soglasje do-bili, kar je po moje velik dosežek v slovenskem merilu, saj PZS ni naklonjena širitvi planinskih poti, posebno tovrstnih. Želja, da bi se prijavi-li na evropska sredstva, se je v nadaljevanju pokazala kot nesmiselna. Izdelavo je izvedlo PD Vipava v sodelovanju s PZS, financiranje pa je potekalo s strani Občine Vipava. Vodja izdelave sta bila Jurij Nabergoj in Marko Fabčič pod budnim očesom predsednika Pavla Makovca. Dolžina same Otmarjeve poti znaša približno 450 metrov, višinska razlika med vstopom in izstopom iz nje pa 240 me-trov. Vanjo je nameščenih okrog 420 metrov jeklenice, 220 vrvnih klinov za pritrditev je-klenice, 110 stopnih klinov, 30 klinov za pra-gove in 70 kilogramov rebrastega železa za utrjevanje poti.

Mislim, da je izdelava te atraktivne poti na Nanos izredno delo in ji v širšem prostoru ni enake, zato dobro odmeva v slovenski pla-ninski srenji in že privablja planince od blizu in daleč. Direktorica Kampa Tura Bojana Curk pravi, da se je obisk znatno povečal ter da so odzivi odlični, fenomenalni. Dobro je po-skrbljeno za varnost, pripomb na tehnično izvedbo ni. Sedaj moramo obiskovalce le še zadržati ter jim še kaj ponuditi in prodati.

Čestitam vsem, ki ste kakorkoli prispevali k izgradnji, obiskovalcem pa želim varen korak in obilo užitkov v kraljestvu sokola selca.

 Marko Nabergoj

Marko Fabčič in Marko Nabergoj

PREDSTAVLJAMO

10

Moja rojstna vas Duplje – Deple

Moj rojstni kraj je majhna vasica Duplje ali po domače Deple. Že misel nanjo mi ogre-je srce. Ker pa živim že vse svoje življenje v njej, so moji spomini globlji, pripadnost močnejša!

Duplje se raztezajo na vzpetini s 114 m nadmorske višine. Obdajata jo Kovk in mogočni Nanos. Z njo se spogledu-je Lanthierijev lovski dvorec na Zemonu, na zahodu pa jo varuje prelepa Marijina cerkev v Logu. Cerkev je posvečena Mariji Tolažnici žalostnih. Nanjo smo Deplci zelo navezani, zato gremo radi k njej na obisk.

V letu 2018 je v Deplh živelo 229 vašča-nov, od tega 47 otrok do 15. leta. Največji delež, kar 142 prebivalcev, spada v staro-sto skupino od 15. do 65. leta, 40 pa nas je starejših od 65. leta. Povprečna sta-rost Deplcev je 43 let. Te številke so kar spodbudne, glede na to, da nas je bilo ob osamosvojitvi 1991. leta v vasi 197.

V Deplh skoraj ne najdemo nobene osa-mele hiše. Je pa tu kar veliko novih hiš in še jih gradijo. Lahko rečem, da je v naši vasi navada, da je skoraj pri vsaki druži-ni ostal eden od otrok doma in si ustvaril svojo družino z razširitvijo hiše ali s pri-zidkom k obstoječi hiši. Tako v nekaterih hišah živijo složno tudi tri generacije. Že po tem se kaže, da je vas zanimiva za mla-de družine.

Vas sestavlja šest zaselkov:

Gurn kuonc Bajcov hrib Frnckov knau (središče vasi) Duln kuonc (zaselek ob kapelici) Na hribu (po klancu ob kapelici) Na gmajni (zaselek ob spomeniku) Vas se po vsej verjetnosti imenuje Duplje po duplinah. Po ljudskem izročilu naj bi bilo pred davnimi veki v Vipavski dolini morje. Da so naši predniki v izročilo verjeli,

jih je po vsej verjetnosti prepričal privez za plovila na gori Kovk, ki je baje še vedno ohranjen. Pri usihanju morja naj bi tako nastale dupline.

Mogoče pa vse drži, saj je pri nas zelo ro-dovitna zemlja.

Naši predniki so jo pridno obdelovali in ugotovili, da na njej najbolje uspeva vin-ska trta in vse sadno drevje, v zadnjem času pa še oljke, kaki, kivi. Začeli so cepiti avtohtone sorte trt in njihovo znanje pre-našali iz roda v rod. Po zaslugi umnih go-spodarjev iz preteklosti je trsničarstvo in vinarstvo zelo dobro razvito. Seveda ne smemo prezreti njihovih potomcev, ki se v današnjem času zelo trudijo za kakovost in so poznani vinarji.

V vasi je poleg enega velikega živinorejca le še peščica vaščanov, ki se ukvarjajo z živinorejo. Imamo pa enega piščančerejca in dva pridna čebelarja, ki se zelo trudita za kakovost medu. Ostali vaščani so po raznih službah, nekaj pa je tudi uspešnih samostojnih podjetnikov.

Mi Deplci imamo tudi zelo zanimivo kra-jevno ime. Smo namreč Žabrji. Ta častni naziv smo dobili po regicah, ki so regljale in domovale v naših kalih. Vsak večer smo poslušali njihove melodije. Imamo tudi

svojo himno – »Žabe svatbo so imele“, ki so jo nekoč fantje prepevali ob vasovanju tudi v drugih vaseh. Ker kalov ni več, tudi žab ni več. Žal pa tudi vasovalcev ne več. Dajmo klape, opogumite se in nam pova-sujte, saj imamo v vasi lepa mlada dekleta.

Še eno zanimivost imamo, katere nima nobena vas v občini, razen Vipava. V Deplh imamo namreč obvoznico. Po tej obvoznici se vsako leto na prvi maj pri-pelje naša godba na pihala. Postrojijo se v Gurnem kuonci in špilajo budnice po vasi vse do Frckovga knala, kjer nadaljujejo v družbi vaščanov, ki jih velikodušno sprej-memo medse. Prvi maj z budnicami je po-stal že tradicija, saj nas obiskujejo že od ustanovitve pihalne godbe. Imamo privi-legij, saj je v godbi že od vsega začetka kar nekaj naših vaščanov. Povabili smo jih, da pridejo z budnico tudi k nam (takrat je bila budnica samo v Vipavi). Zato so v začetku prihajali že v jutranjih urah. Prav pohiteti smo morali, da smo vse pripravili za po-gostitev. Z leti pa so sprejeli tudi povabila drugih vasi in k nam pridejo v času kosila. Tako že nekaj let pripravimo tradicionalni zaključek prvomajske budnice s kosilom, ki je postal pravi deplski praznik.

Drugače pa se naša vas ne more ponaša-ti z znamenitostmi. Dva, nam prav draga pomnika pa vseeno imamo.

Kapelico Brezmadežne Marije, ki je bila zgrajena leta 1911. Zgradili so jo Deplski fantje, ki so lahko vzor današnji mladini. Namesto, da bi denar od fanto-

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

11

vščin zapili, so se raje odločili, da zgra-dijo kapelico. Stric Štefetov jim je podaril košček zemlje sredi vasi prav na razpo-tju štirih poti, ki povezujejo celotno vas. Ob stoletnici smo jo obnovili in osvetlili. Ob njej se dvakrat letno zberemo v moli-tvi (maj – litanije, oktober – rožni venec). Lepo nam je ob Njej.

Drugi pomnik pa najdemo ob vhodu v vas iz strani Loga. Spomenik, posvečen tri-najstim domačim fantom in možem, ki so izgubili življenja v NOB. Zgrajen je bil leta 1980 iz prispevkov in prostovoljnega dela vseh vaščanov in sorodnikov žrtev. Postavljen je med stičišči dveh cest na koncu sadovnjaka v lasti Borisa Ukmarja (Kmincovga), ki je v ta namen velikodušno podaril ta kos zemlje. Celotno kompozici-jo spomenika sestavljata dve kraški skali, ki sta od strani obrnjeni druga proti drugi kot dve strani odprte knjige. Med skalama je odprtina, od koder se odpira pogled na bujno Vipavsko dolino. Da si spomenik laž-je ogledamo v notranjosti, so do tam spe-ljane. Spomenik je delo svetovno znanega kiparja Marka Pogačnika, zato je voden kot zaščiten spomenik lokalnega pomena. V letu 2020 bomo praznovali štiridesetle-tnico postavitve spomenika in spodobi se, da se takrat vaščani spomnimo in obudi-mo spomin na naše padle vaščane.

Tako kot povsod so se tudi Deplci selili iz vasi. Omenila bi le tiste, ki so se poročili ali se preselili v Vipavo in so bolj poznani med tržani.

Anton Hrovatin (Hrovatinov) se je ob kon-cu 19. stoletja preselil k znanim sorodni-kom Lavrin (sarkofagi na vipavskem po-kopališču) v Vipavo. Bil je zelo razgledan mož in je postal župan Vipave, nasledil ga je njegov sin. Tudi njegova nečakinja Ivanka Hrovatin (Sandrova) se je poro-čila v Vipavi z Janezom Bajcem. Bila je mati Draga Bajca, narodnega buditelja,

pesnika in organizatorja TIGR-a. Umrla je zelo mlada za špansko gripo leta 1915. Zapustila je šest majhnih otrok.

Jožefa Premrl (Premrnova) se je poročila z zidarskim mojstrom Jernejem Ponižem iz Vipave. Podjetna, kot je bila, si je v hiši uredila pekarno. Začela je z rezanci ter nadaljevala s kruhom in drugimi pekarski-mi dobrotami. Nasledil jo je njen sin Milan. Njeno zgodbo je v Vipavskem glasu št. 98 oktobra 2011 zelo lepo opisala Milanova žena Vera Poniž.

V vasi sta se rodila tudi dva fanta, ki sta postala duhovnika. Ivan Hlad (Hladov), ki je bil po vojni po krivici 9 let zaprt (do-bil je 18 let zapora). Drugi pa je bil Jože Petrič (Petričov) tudi stric Cvetke Petrič (Petričeve), poročene Skapin. Delala je v knjigarni v Vipavi in je mama župnika Sandija Skapina.

V družino Bajc se je v Vipavo poročila tudi Olga Kodelja (Frnckova), svakinja Draga Bajca in mama naše neumorne in nepo-zabne raziskovalke vipavske zgodovine, publicistke in pisateljice Magde Bajc – Rodman.

Tudi lanskoletni novomašnik Gašper Naglost ima deplske korenine, saj se je njegova stara mama, Angela Raspor (Škrlova z ograde) rodila v Deplh. Poročila se je z odličnim pekovskim moj-strom Rafotom Naglostovim iz Vipave.

Med Vipavci in okolico je poznan tudi Stanko Kodelja (Frnckov), ki je bil skoraj celotno delovno dobo trgovec v Vipavi, kjer si je ustvaril tudi dom in družino. Najprej se je v Poniževi trgovini izučil za trgovca in po smrti Stanka Poniža njega nasledil. Od tam je bil postavljen za poslo-vodjo v novozgrajeni market. Bil je uspe-šen vodja vse do upokojitve. Bil je oče se-danjega aktualnega župana občine Vipava Gorana Kodelje.

Kdo v Vipavi ne pozna vedno nasmejane Valči Kodelja (Frnckove z Depl), poročene Rodman. Takoj po osnovni šoli se je izučila za frizerko pri znanem frizerskem mojstru Danilu Žgavcu in celo življenje delala kot samostojna obrtnica. Njeno obrt je nasle-dil sin Simon. Zelo dejavna je tudi v fol-klorni skupini kot pevka in plesalka.

V naši vasi živi po vsej dolini poznana Majda Tomažič (Sanaborcova). Je prava mojstrica vezenin in všivanja čipk. Oltar v cerkvi vedno krasi prt, ki so ga izvezle njene roke. Tudi mašna oblačila župnika in strežnikov so njeno delo. Prav tako je po-skrbela za bela ogrinjala naših prvoobha-jancev. Marsikateremu krščencu pa je iz-delala tudi belo krstno oblačilo. Pri vsem delu ji je vestno pomagala sestra Ivanka. Majda je tudi pesnica. Ima lepo zbirko pe-smi, ki jih podarja svojim prijateljem.

Do naše vasi vodi kar nekaj sprehajal-nih poti, ki so primerne za lep sprehod bodisi peš ali s kolesi. Ena najlepših poti vas popelje iz Vipave čez Zemono, od koder se vam odpre deplsku pule vse do Loga. Sprehod je primeren tudi za otroke in starejše sprehajalce, saj ga je zmogla tudi množica ljudi toplega po-letnega večera 2016. Takrat je namreč iz daljne Portugalske v Slovenijo priromala Fatimska Marija. Prispela je tudi v loško cerkev, od koder so jo naši vrhpoljski ga-silci na ramenih ponesli skozi našo malo vas in naprej po deplskem puli proti far-ni cerkvi v Vrhpolju, kjer je tudi prenočila. Spremljala jo je molitev rožnega venca in lepe Marijine pesmi. Ta dogodek je za našo vas zgodovinski, saj do sedaj še ni bila de-ležna take milosti. Upajmo, da smo bili vsi prisotni deležni božjega blagoslova.

Fatimsko Marijo imenujemo »Okno upa-nja«.

Skozi okno upanja smo v mirno prihodnost uzrti tudi mi, Deplci.

https://www.flickr.com/photos/brankohlad/al-bums/72157671955023486

Pridite, dobrodošli v naši vasi.

Danica Makovec

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

12

Ekipe prve pomoči so se preizkusile v VipaviUprava RS za zaščito in reševa-nje, Izpostava Nova Gorica in Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ajdovščina sta v Vipavi 1. junija 2019 orga-nizirala regijsko preverjanje usposoblje-nosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Območnih združenj Rdečega križa severne Primorske in obale. Svoje znanje, veščine, požrtvovalnost in pripravljenost poma-gati poškodovancem je preverjalo 10 ekip, ki so prišle iz Izole, Pirana, Kopra, Tolmina, Nove Gorice, Idrije in seveda se je predsta-vila tudi domača ekipa iz Ajdovščine.

Pri organizaciji takega in podob-nih dogodkov so vedno dobrodošli prostovoljci, med katerimi je tudi Klementina Bizjak z Erzelja. Tokrat je spremljala idrijsko eki-po, ki je dobila nalogo, da oskrbi poškodo-vane pri zasilnem pristanku ultralahkega letala na Trgu Pavla Rušta ali po domače »na starem placu« v Vipavi.

Klementina je članica ajdovskega Rdečega križa že 27 let in ves čas skrbi za vez med Erzeljem in to pomembno humanitarno organizacijo.

Tekst in foto za KS Erzelj: Tatjana Rener

Na Gočah so se nasmejali NoniV okviru poletnih kulturnih prireditev Poletje na Vipavskem so na Gočah v so-boto, 15. junija gostili gledališko pred-stavo Nona v izvedbi Kulturno turistič-nega društva Zarja Bilje in v režiji Ane Facchini iz SNG Nova Gorica. V glavnih vlogah so nastopili Jože Bezjak, Neža Orel, Marijana Peric, Konrad Beltram, Maja Silič, Katja Nemec in Sandi Molar. V centru dogajanja je stoletna nona in njena družina. Carmelo je steber družine, skromni lastnik stojnice in zelo delaven tržni prodajalec. Dan za dnem se zaveda, da družino bremenijo dolgovi. Carmelo bratu svetuje, da bi se zaposlil, umetniku pa misel na delo ne diši in se domisli prav

vsega, da bi lahko nadaljeval leno »kom-ponirati«. Med pogovorom z »barvitim« bratom Chicom in predano ženo Marijo, se zavejo, da je problem hiše neukrotljiv ape-tit stoletne none. Skupaj preletijo nešteto možnosti, kako preprečiti družinski pro-pad. Medtem se spopadejo z neustavlji-vo Martico, hčerko Marije in Carmela, pa tudi z ljubeznivo in enigmatično Anyulo, nonino hčerjo. Dogajanje popestri vstop vznemirljivega don Francisca. Pripetijo se nepredvidljivi dogodki, ki družino popol-noma spremenijo.

Če sodimo po odzivu gledalcev, se jih je vsebina igre dotaknila in jim ponudila mo-

žnost, da je vsak izmed njih spoznal kaj koristnega, zase vrednega. Ob klepetu in pogostitvi so na Gočah zaključili še en lep kulturni večer.

Anja Godnič

Na goškem balinišču je spet veseloNa predvečer dneva državnosti, 24. juni-ja so imeli slovesnost tudi na Gočah, saj so odprli prenovljeno balinišče. Krajevna skupnost Goče ga je obnovila s prosto-voljnim delom, ki so ga ob finančni pomoči Občine Vipava opravili pridni goški fantje in možje. Balinanje sega na Gočah že v leto 1974, ko so prav tako s prostovoljnim delom na pobudo dveh žal že pokojnih Gočanov zgradili prvo balinišče, ki so ga zdaj obnovili. Prenova je zajemala obno-vo steze, zidov ob stezi, obnovo kovinske ograje, obnovo lesenih klopi ter ureditev

ostale opreme na balinišču. S »pomladi-tvijo« obstoječega balinišča želijo prebi-valce Goč in okolice spodbuditi k aktivne-mu preživljanju prostega časa. Otvoritve se je udeležil tudi župan Občine Vipava Goran Kodelja, ki je skupaj z predsedni-co Krajevne skupnosti Goče Anjo Godnič in sovaščana, zagnanega balinarja Petra Vovka prerezal trak in vsi skupaj so po-novno vrgli krogle. Večer so nadaljevali ob pogostitvi, ki so jo pripravili domačini ter ob prijetnem klepetu in druženju.

Anja Godnič

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

13

Svečan prevzem novega gasilskega vozila GVGP-1V soboto, 1. junija 2019 so prostovoljni ga-silci v Vrhpolju pripravili svečan prevzem novega gasilskega vozila GVGP-1 z blago-slovom.

Vozilo je namenjen za gašenje gozdnih po-žarov in za manjše intervencije na objektih.

Trudili se bomo, da bomo vozilo upora-bljali povsod, kjer bomo slišali klic na po-moč.

Udeležence prireditve sta pozdravila župan Občine Vipava Goran Kodelja in predsednik severnoprimorske regije Jože Dakskobler.

Na prireditvi so sodelovali otroci iz OŠ Vipava, podružnica Vrhpolje, Otroški vrtec Ajdovščina, enota Vrhpolje s prekrasno igro ter Pihalna godba Vrhpolje- Vipava.

Nakup vozila je omogočila Občina Vipava s sredstvi iz občinskega proračuna, del sredstev smo prispevali sami, tudi s pro-dajo našega vozila Toyota.

Občini Vipava se zahvaljujemo za finanč-

no podporo pri našem projektu in Ireni Štokelj za pomoč pri javnem razpisu za nabavo vozila. Zahvala gre tudi vsem čla-nom našega društva za vso pomoč pri izpeljavi projekta ter Barbari Slukan za prisrčno povezovanje programa.

Dragi vaščani, hvala, da verjamete v nas in nas podpirate. Zato vas pozdravljam z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«.

Predsednica PGD Vrhpolje pri Vipavi Bogdana Počkar

Zmaga vrhpoljskega orkestra v Krškem

V soboto, 25. maja 2019 je v Krškem po-tekalo 39. tekmovanje slovenskih godb na 2. in koncertni težavnostni stopnji, ki ga organizira Zveza slovenskih godb. Prav na 2. težavnostni stopnji se je predstavil tudi Pihalni orkester Vrhpolje, ki je v hudi kon-kurenci dosegel prvo mesto.Zmagovalec 39. tekmovanja slovenskih godb na 2. težavnostni stopnji je Pihalni orkester Vrhpolje. Tako je odločila pet-članska mednarodna strokovna žirija, ka-tero so sestavljali Slovenci Tomaž Habe, Gašper Salobir, Nejc Bečan, Milivoj Šurbek

ter predstavnik iz Avstzrije Siegmund Andraschek. Na priznanem godbeniškem tekmova-nju so na 2. težavnostni stopnji nastopili trije orkestri. Poleg Pihalnega orkestra Vrhpolje še Mengeška godba ter Orkester Ave. Vrhpoljski orkester je svoj nastop za-čel z ogrevalno skladbo, ki je komisija ni ocenjevala, nadaljeval je z obvezno sklad-bo Jericho, skladatelja Berta Appermonta ter 1. stavkom Kraške simfonije sloven-skega skladatelja Tomaža Habeta. Za konec so izvedli še zahtevnejšo izbirno

skladbo Alfreda Reeda The hounds of spring.Prepričljiva izvedba mladih glasbenikov pod vodstvom akademskega glasbenika in dirigenta Matjaža Medena je navdušila žirijo in si prislužila absolutno prvo me-sto. Ker je orkester prejel zlato plaketo s posebno pohvalo, si je s tem zagotovil na-predovanje iz 2. v 1. težavnostno stopnjo.Pihalni orkester Vrhpolje iz leta v leto na-preduje, v svoje vrste pa radi sprejmejo tudi nove člane.

Lara Rojc

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

14

VIPAVSKI GLAS

Ustanovitelj in založnik: KS Vipava

Uredniški odbor:

Nataša Nardin – odgovorna urednica, Luka Lango – urednik rubrike Izza ob-činskih zidov, Maja Hladnik – urednica rubrik o turizmu, Peter Skapin – član.

Grafično oblikovanje naslovnice:

Benjamin Boben

Fotografija na naslovnici:

Oton Naglost - Prvi vzpon PD Vipava po Otmarjevi poti

Grafična priprava: Prograf, Vipava

Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica

Naklada: 2400 izvodov

Vipavski glas brezplačno prejme vsa-ko gospodinjstvo v Občini Vipava.

Kontakt: vipavski.glas@gmail.com

Dan čebel na OŠ Vipava

Kljub spremenljivemu majskemu vremenu so v tednu Svetovnega dneva čebel na šoli potekale različne dejavnosti.

Devetošolci so v avli postavili razstavo, kjer je predstavljen svet čebel, pred šol-skim čebelnjakom so postavili visoko gre-do v njo so posadili medovite rastline in dišavnice.

Razstavo so popestrili učenci od prvega do petega razreda. Petošolci in četrtošol-ci so izdelali čebelnjake, ki jih krasijo panj-ske končnice.

Na dan čebel so šestošolci Miša, Isa, Blaž, Jan in Izak učencem druge triade pred-

stavili slovensko čebelo – kranjsko sivko. Spoznali smo delo čebel, organiziranost družine, bivališča in hrano čebel, pomen čebel za preživetje ter razvoj čebelarstva na Slovenskem.

Petošolci so z razredničarko Mirjam Goričan Štimec pripravili piškote v obliki čebel, s četrtošolci in njihovo razredni-čarko Nadjo Rodman Koradin smo zapeli in zaplesali.

Učenci so si ogledali opazovalni panj, kjer so si ogledali čebeljo družino, poiskali ma-tico, mlade čebele, čebele delavke in trote.

Učenci podaljšanega bivanja in učiteljica Mojca Habič so vrata učilnic in igrišče pred šolo popestrili z modeli čebelic.

Boža Pangerc

OŠ Vipava je osvojila 2. mesto v državiKošarka za mlajše učenke (letnik 2006 in mlajše)

V četrtek, 23. 5. 2019 je na naši šoli pote-kalo finale državnega šolskega tekmo-vanja v košarki za mlajše učenke. Našo šolo so zastopale Klara Fabčič, Eva Kovač,

Ema Nabergoj, Tisa Princes Ledinek, Maša Sorta, Nika Tominec Hrib, Zala Furlan, Nika Jež, Anja Kariž, Neja Klančnik, Žanet Posega Mikša in Jasmina Premrl.

Na prvi polfinalni tekmi so naše igralke uprizorile epski preobrat, saj so iz že izgu-bljenega položaja proti ekipi iz Dravograda prišle do neverjetne zmage. Po dveh tre-tjinah so Vipavke dosegle vsega 15 točk, v zadnji pa se jim je dobesedno »utrgalo« in z rezultatom 22:7 so prišle do zmage, ki jih je popeljala v finale.

Tudi na finalni tekmi so se znašle v za-ostanku, ki pa je bil previsok za končno slavje.

IZ ŠOLSKIH KLOPI

15

»Odpotujte dovolj daleč, da srečate sebe.«S temi besedami Davida Mitchella sta di-jaka drugega letnika Nika Uršič in Domen Medvešček sklenila zaključno prireditev Škofijske gimnazije Vipava, še zadnje deja-nje minulega šolskega leta in tako uvod v dolge počitnice, ki kar vabijo na potovanja.

Na zaključna prireditvi, ki jo ŠGV ob za-ključkih šolskega leta pripravlja že od ustanovitve dalje, želimo predvsem po-gledati v minulo šolsko leto, nagraditi ti-ste, ki so bili pri svojem šolskem ali obšol-skem delu še posebej uspešni, poleg tega pa voščiti tudi domovini za njen praznik. Na letošnji prireditvi, katere niti je stka-la profesorica Ksenja Šarb Lebič, smo se prepustili prepletu glasbe in besed: pri-sluhnili smo mešanemu mladinskemu zboru, Glasbenemu klubu in dijakinjama Moniki in Maji ter nagovoroma ravnate-lja šole Vladimirja Anžela in predstavnika Škofije Koper msgr. Slavka Rebca. Z nami pa je bila tudi podžupanja Občine Vipava Sonja Lukin.

Tako kot vsako šolsko leto doslej je tudi v minulem zelo veliko dijakov doseglo izje-mne uspehe na državnih tekmovanjih ozi-roma se izkazalo s svojo požrtvovalnostjo in zavzetostjo. Letos je prejemnikov zlatih šolskih priznanj kar 31. Naj izpostavimo tiste, ki so na državnih tekmovanjih v zna-nju oziroma športu prejeli zlata priznanja: Ana Poljšak (zlato priznanje na državnem tekmovanju v logiki in zlato priznanje na drž. tekm. v razvedrilni matematiki), Maj Ileršič (2. mesto na drž. tekm. v loko-

strelstvu), Nika Uršič (zlato Cankarjevo priznanje v znanju materinščine), Zala Gruntar (zlato priznanje na drž. tekm. iz znanja biologije), Blaž Murovec (zlato pri-znanje na drž. tekm. iz znanja geografije in uvrstitev na dve geografski olimpijadi, vzhodnoevropsko v Beogradu in na med-narodno v Hongkongu), Matej Kompara (zlato priznanje na drž. tekm. v logiki, zlato priznanje na drž. tekm. v razvedrilni matematiki – 3. nagrada, zlato priznanje na drž. tekm. v znanju matematike), Jurij Grohar (zlato priznanje na drž. tekm. v lo-giki); Miha Sever in Lucija Pišot (zlato pri-znanje na drž. tekm. v znanju zgodovine), Domen Vovk, Eva Brumat in Samo Fučka (zlato priznanje na drž. tekm. mladih raz-iskovalcev).

Poleg njih velja omeniti še zlato priznanje zbora na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov pod vodstvom Mete Praček in 11. mesto deklet na državnem ekipnem tekmovanju v atletiki.

Štirim maturantkam je pomočnik ravna-telja za šolo profesor Alojz Grahor po-delil tudi posebna priznanja za štiriletno požrtvovalno delo tudi pri promocji šole: Maji Kobal, Evi Brumat, Tereziji Krečič in Tinkari Božič.

Ker zaključek šolskega leta sovpada z dnevom državnosti, nas k odgovornemu državljanstvu v svojem govoru vedno pristno nagovori gospod ravnatelj, da je domovina velika vrednota tudi mladim, pa izžarevajo besede Luka Štruklja iz 1. b, ki

jih je ob podelitvi spričeval kot predsednik razreda namenil svojim sošolkam in so-šolcem.

Med drugim je povedal:

»Zaključujemo letošnje šolsko leto. Verjamem, da marsikomu na trenutke ni bilo lahko, da je lahko podvomil v svo-je zmožnosti. Po drugi strani pa nas vse bogati s bogatimi izkušnjami za življe-nje. Zaključek je lahko vsakemu potrdi-tev uspešnosti in organiziranosti svojega dela./…/

Prav tako pa pomembni dnevi še prihajajo. Ti dnevi imajo za nas Slovence kot narod pomembno težo. Dnevi spomina in po-doživljanja dni slovenske osamosvojitve bi morali biti v zavesti vsakega Slovenca. Teža slovenske osamosvojitve je vidna in bo vidna še dolgo. Čeprav leta tečejo, pa mora biti duh ponosa slovenske pomladi še vedno prisoten med nami. Kljub temu, da mi pri osamosvajanju slovenske države nismo sodelovali, imamo pomembno vlo-go pri njenem uveljavljanju in dokazovanju v današnjem svetu in naprej. /…/

Danes se marsikje ljudi deli na domoljube in tiste, ki to niso. Domoljubje je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega državlja-na, vsakega izmed nas.«

Naj bodo Lukove besede spodbuda tudi vsem nam, ki smo bili del osamosvajanja naše domovine, ki smo z zanosom prvi-krat zapeli Zdravljico, ponosno vrgli v ple-biscitno škatlo listek z obkroženim »ZA«. Ohranimo ta zanos tudi, ko ni vse tako, kot bi moralo biti.

Bojana Pižent Kompara

IZ ŠOLSKIH KLOPI

16

Ipavska zlata v TuzliKomorni zbor Ipavska z dirigentko Damjano Vončina se je v dneh od 6. do 9. junija 2019 udeležil 4. mednarodnega zbo-rovskega tekmovanja Lege Artis v Tuzli v Bosni in Hercegovini. Izjemen nastop in vrhunsko izveden raznolik program je prepričal mednarodno štiričlansko komi-sijo in številno navdušeno poslušalstvo v Bosanskem kulturnem centru v Tuzli, saj je strokovna komisija njihov nastop oce-nila s 94,42 točkami in jim podelila zlato priznanje (absolutno 2. mesto, Grand Prix je osvojil zbor iz Kolumbije) ter dve poseb-ni nagradi (nagrado za izvedbo skladbe iz obdobja romantike – Mendelssohnove Richte mich, Gott – in nagrado za izvedbo sakralne skladbe – The Deer‘s Cry Arva Pärta).

Tekmovalni nastop v D-kategoriji (me-šani zbori) je potekal v soboto, 8. junija. Vseh mešanih zborov je bilo 11, 4 zbori so se uvrstili v večerni finale Gran Prix s še tremi drugimi zbori. Poleg njih so se v fi-nale uvrstili še zbor iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Kolumbije. V finalu se je vsak od zborov predstavil še enkrat.

Program je bil izbran premišljeno, kar so pohvalili tudi člani strokovne komisije (renesansa, romantika, sodobnost in slo-venska skladba). V finalu so izvajali sklad-bo Child os Song, ki jo je napisal norveški skladatelj Kim Andre Arnesen in skladbo

Sama Vovka Ta na Solbici, ki je celotno dvorano ob koncu dvignila na noge.

Na prvem nastopu (v četrtek zvečer) so se Ipavci predstavili publiki na mestnem trgu v središču mesta, kjer so poslušalce prite-gnili s slovenskimi ljudskimi, v petek pa so odpeli tekmovalni program na javni vaji v še ne dograjeni cerkvi v centru mesta.

Na gostovanju v Tuzli pevci Komornega zbora Ipavska s svojim petjem navdušili in razveselili tudi člane Slovenske sku-pnosti v Tuzli, ki že več kot 25 let združuje tam živeče Slovence. Na sedežu njihovega društva v središču mesta so s prepeva-njem priredb ljudskih pesmi in slovensko besedo marsikateremu rojaku privabili solze v oči. Po koncertu so jim članice dru-štva, med njimi večinoma pevke Ženskega zbora Slovenčice, pripravile pogostitev s tradicionalnimi jedmi, ob katerih so ožive-li spomini na domače kraje in prijatelje v domovini.

In še beseda predsednika Komornega zbora Ipavska Mitje Sajovica ob njihovem odmevnem uspehu: »Ipavska je ekipa, ki jo druži srčnost, ljubezen do petja in nam je čas, ki ga preživljamo skupaj, zelo dra-gocen. Sama izkušnja v Tuzli je bila za nas fantastična. Dobili smo nov veter v jadra in že komaj čakamo nove projekte.«

Misel dirigentke Damjane Vončina: »Stali smo na tekmovalnem odru in bili popol-noma sproščeni. Vprašala sem se, če smo res na tekmovanju, ker je vladalo izredno umirjeno vzdušje. Ko smo se pogledali pred začetkom prve skladbe, sem vedela, da mi pevci popolnoma zaupajo. Da verjamejo, da bo nastop izpeljan tako, kot ga znamo. Je pa vzdušje tekmovanja dodalo še tisto piko na i, ki je našim izvedbam dodalo še nekaj več. O tem pričata tudi dve posebni priznanji, ki mi resnično veliko pomenita.«

Komorni zbor Ipavska

Med vinogradi in slapoviNačin življenja, ki nam ga narekuje naš vsakdanji tempo, nam jemlje tisto, kar smo nekoč imeli za samoumevno. To je druženje, medsebojni odnosi s tisto topli-no, ki jo premorejo prav vse živalske vrste,

ker nagonsko vedo, da se brez teh bližnjih stikov ne da preživeti. Z nami ljudmi ni nič drugače. Čedalje raje se zatekamo k dru-ženjem, pa naj bodo to kulturna srečanja ali pa skupinski pohodi po ustaljenih ali pa na novo odkritih poteh, ki so dolga leta čakale, da jih znova prehodimo.

Pri nas v zgornji vipavski dolini med Ajdovščino in Vipavo, na obronku planin-skega gričevja ležijo prelepi vinogradi, ki jim sonce streže svojo obilno celodnevno toploto. Ljubitelji vina vemo, da je ta okoliš ustvarjen za vinsko trto.

Že več kot 10 let se v vasi Slap zberemo pohodniki in ljudje dobre volje, da poz-dravimo pomlad in prebujajoče se mlade brste na trti in drevesih. Že pogled na ta čudež narave, ki se ponavlja od vekomaj, napolni srca z dobro voljo.

Štirinajstega aprila se nas je v sve-žem jutru zbralo kakih 300 pohodnikov.

Diabetiki, upokojenci, mladi, celo otroci so veselo stopicali z nami. Enajst kilometrov med vinogradi, ki jih krasijo še majhni in en malo večji slap smo prehodili v petih urah. Za zdravje in dušo.

V vas Slap smo se vrnili za kosilo. Tam nas je čakal pasulj za lačne in utrujene. Zlepa ne poješ tako dobrega, saj je bil začinjen z našo dobro voljo. Druženje smo zaključili še z srečelovom. Srečnež je odnesel do-mov pršut. Vsi skupaj pa zadovoljstvo, da smo zopet doživeli en prekrasn dan.

Pohodi, sprehodi in gibanje na zraku so za nas diabetike življenjskega pomena. Dvigajo kakovost življenja in dajejo moč živeti z diabetesom. Kot bi šlo za nadle-žnega prijatelja, ki ga moreš miriti z veliko aktivnostmi.

Ob takih dogodkih, kot je bil pohod med vinogradi in slapovi, zvečer zadovoljen in utrujen trdno zaspiš.

Sonja Groznik

IZ DRUŠTEV

17

Slapenski plac oživila kar dva festivalaSlap, ki je sicer poznan po odličnih vinskih kleteh, sta 14. in 15. junija oži-vila kar dva festivala. Na tamkajšnjem osrednjem trgu ali placu je obiskoval-ce z različnih krajev Slovenije in tujine gostil Slap Vino Festival in Slap Zbor, ki sta potekala prvič in ki sta nudila preplet lokalne gastronomije s kul-turo. H kulinaričnemu delu festivala je prispevala tudi Domačija Majerija, ki pod taktirko svojega kuharskega mojstra Mateja Tomažiča sodi v sam vrh slovenske sodobne kulinarike. Na vinskem festivalu je zbrane nagovoril župan Vipave Goran Kodelja.

Prvi Slap Vino Festival je v soboto, 15. junija s prepletom vinske in kulinarične ponudbe ter kulture izpostavil Vipavsko dolino in še posebej slikovito vasico Slap kot destina-cijo odličnih užitkov. Na dogodku, ki se je zaključil pozno v noč, so se svojimi vini, med katerimi sta bili izpostavljeni avtoh-toni vinski sorti zelèn in pinela, predsta-vili predvsem lokalni vinarji, in sicer vina Benčina, Ferjančič, Jamšek 1887, Marc, Na hribu, Petrič, Pregeljc, Tomas, Vipava 1894, Guštin, Hiša vin Rondič, Malik, kme-tiji Rehar in Trošt, posestva Rouna, Burja in Štokelj, vinarstvo Dora Erzelj, vinski kleti Miška in Žorž 1696. Dogodka se je udeležila tudi Pivovarna Slap Uroš Črnigoj.

Za kulinarični del festivala so poskrbe-le predvsem članice Društva gospodinj Planina pri Ajdovščini s pripravo tipičnih vipavskih jedi, kot so šalika, z zeljem pol-njeni ravioli in vipavski štruklji, sodelovali so tudi Kmetija Mežnarjevi, Penzion Sinji Vrh, kmetija Na hribu, Ma Qu fino in Mateja

Marc. H kulinaričnemu delu festivala je prispevala tudi Domačija Majerija, ki pod taktirko svojega kuharskega mojstra Mateja Tomažiča sodi v sam vrh sloven-ske sodobne kulinarike. Za dobro voljo so vse do poznih ur skrbeli glasbeni izvajalci: Maja Založnik s svojim bendom, glasbena skupina Let‘s go, DJ Billy Babe ter soli-sti Diego Barrios Ross, Katja Konvalinka, Hana Jerončič in Aleksandra Lamut.

Med znanimi gosti v slikoviti vasici so bili med drugim igralca Uroš Smolej in Jan Bučar, pevka Kristie Clé, član skupine Perpetuum Jazzile Tomaž Cör, legenda slovenskega grafičnega oblikovanja Jani Bavčer, sommelier 1. stopnje in organiza-tor pop-up vinskega festivala v Novem Mestu Gregor Kren in nekaj letošnjih fina-

listov za izbor mister Slovenije.

Zbrane goste je nagovoril župan Vipave Goran Kodelja, ki je poudaril pomen to-vrstnih dogodkov za prepoznavnost Vipavske doline in njenih produktov.

Na predvečer vinskega festivala je na Slapu potekal 1. Slap Zbor, ki je gostil pev-ske zbore Komorni zbor Ipavska, Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina in Mešani pevski zbor Obala Koper. Koncertu pesmi o vinu, druženju in tradiciji je sledila vinska degustacija lokalnih vin.

Prvi izvedbi obeh festivalov sta bili uspe-šni, tako da lahko pričakujemo njuni po-novni izvedbi v letu 2020.

Hermina Kovačič Foto: Jan Čermelj

Dražba za dober namenŠportno Društvo Fuzbalerček iz Vipave organi-zira nogometni kamp za otroke od petega do dvanajstega leta.

Zaključek kampa pa bo dobrodelen, saj Fuzbalerčki organizirajo dobrodelno dražbo dresov znanih nogometašev in drugih špor-tnikov.

Zbrana sredstva bodo namenili CIRIUS Vipava in sicer za namen hipoterapije ter za družino v stiski.

Dražba bo potekala na igrišču NK Vipava in sicer v dveh terminih - 5. 7. in 12. 7.ob 17. uri.

Več informacij pa na https://www.facebook.com/nogometnikampvipava/ in na Nogometni kamp Fuzbalerček – kamp-fuzbalercek.si.

ZANIMIVOSTI

18

Carlo Goldoni v Vipavi – 3. del

Lanthierijev dvorec – pomembna rezidenca evropskih plemičev Spodnji grad ali Lanthierijev dvorec je služil kot rezidenca za dunajski dvor in za ostale evropske plemiče, ki so potova-li skozi naše kraje in so tu prenočili ali se ustavili za dlje časa. Na državne stroške avstrijskega dvora je dal grof Lanthieri sezidati velik hlev za konje obiskovalcev grofovske družine, kjer so lahko naenkrat namestili 240 konjev. Lanthierijeva ko-njušnica je stala na prostoru današnjega glavnega trga v Vipavi, zapolnjevala je skoraj ves trg tja do parka, ki je takrat bil obdan z zidom; bila je to imenitna zgradba, ki je imela na pročelju sončno uro. Grajski hlev se je dejansko delil na dve stavbi; na severni del, ki se je nahajal na tedanjem trgu, poimenovanem Piazza Venezia in na južno stavbo, ki se je raztezala od stavbe nekdanjega hotela Adria ter skoraj do li-povega drevoreda, kjer poteka cesta skozi Vipavo. Tedanji prebivalci Vipave so torej hodili po ozki ulici, ki jo je razmejevala grofova konjušnica na eni strani, na drugi pa obstoječe stavbe, kot jih več ali manj lahko vidimo še danes.

Pomembni tuji gostje Lanthierijevega dvorca v VipaviMed številnimi plemiči in ostalimi po-membneži tedanjega časa, ki so se usta-vili v Vipavi, so bili:

- avstrijski cesar Leopold I (1657 – 1705). Poznan je bil po svoji posebnosti na obra-zu; imel je namreč izrazito spodnjo ustni-co, po katerem je bil zelo prepoznaven,

tako so ga upodobili na zlatih in srebrnih kovancih. V Vipavi je prenočil 17. septem-bra 1660.

- avstrijski cesar Karl I Habsburško - Lotarinški, zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (1885 – 1922), je v Vipavi prenočil ok-tobra 1917, na svoji poti na Soško fronto, tedaj je obiskal tudi Vrtovin, kjer je bilo po-veljstvo 16. avstro ogrskega korpusa.

- Papež Pij VI, znan tudi kot grof Giovanni Angelo Braschi (1775 – 1799), ko se je 15. marca 1782 ustavil v Vipavi in tu prenočil.

- Leonardo da Vinci (1452 - 1519 ), po-znan kot mož številnih znanosti, se je leta 1500 mudil v Vipavi, kjer je preučeval reko Vipavo in njene številne izvire, naredil je projekt obrambe pred napadom Turkov na Benetke in Furlanijo.

- Carlo Goldoni ( podrobneje opisan v tem članku)

- francoski general in cesar Napoleon Bonaparte (1769 – 1821), ob obisku Vipave,

leta 1806, je ukazal razširiti (današnji) Bratužev most, da bi lahko šel čezenj s svojo kočijo. Med svojo potjo po Vipavski dolini se je ustavil tudi na Lozicah, kjer naj bi se odpočil ob kamniti mizi v vasi in na-daljeval svojo pot skozi Vipavo.

- Gamal Abdel Naser (1918 – 1970), 2. egiptovski predsednik, na položaju od leta 1956 do svoje smrti. Naser je prav tako potoval skozi Vipavo. Po pripovedovanju starejših Vipavcev, ki se tega dogodka spomnijo, so ga otroci hiteli pozdravljati z zastavicami v rokah, ko se je peljal po novi cesti (skozi lipov drevored) skozi Vipavo.

- Josip Broz Tito (1892 – 1980), nekdanji predsednik bivše Jugoslavije, je v začet-ku septembra leta 1953 prenočil v Vipavi v hotelu Adria, od koder je odšel na dvo-dnevno zborovanje na Okroglico blizu Vogrskega, katerega se je udeležilo preko 3000 ljudi; ob njegovem postanku v Vipavi pa so mu v Lanthierijevem dvorcu (takrat imenovan Dom JLA) priredili slovesen sprejem.

Ingrid Patricia BobenViri:

Mulic, Elena.(2011). Zgodovina in razvoj arhitekture in oko-lja Vipave ter Vipavske doline. 1.izd. Občina Vipava.

Rodman, Magda. (2013) . Moj dom in moj rod. Samozaložba v Vipavi, str.6.

fotografije: zasebni arhiv Jožeta Kebeta, Vipava

Česen, M. (2013) Vipavski glas, št.106, str.12

ter povzeto iz spletnih strani:

http://www.about-venice-travel-guide.com/famous--writers-and-comedian-of-venice/carlo-goldoni.html

https://it.wikipedia.org/wiki/Il_cavaliere_di_buon_gusto

http://izvirna-vipavska.si/sl/vipava

http://www.treccani.it/enciclopedia/carlo--goldoni_%28Enciclopedia-Italiana%29/

zgodovinski arhiv grofov Lewetzov – Lantieri :

http://www.safvg.archivi.beniculturali.it/fileadmin/in-ventari/archivi_privati/Levetzow_Lantieri._Inventario_con_indici_e_appendice_2013__Lucia_Pillon_.pdf

Lanthierijeva konjušnica – severna stavba, na pročelju desno zgoraj je lepo razvidna sončna ura (iz zaseb-nega arhiva Jožeta Kebeta iz Vipave)

POGLED V PRETEKLOST

19

VPIS ABONMAJEV Sezona 2019/2020 JUNIJA IN OD 2. DO 14. SEPTEMBRA 2019CENEJŠI OGLED PREDSTAV IN DRUGE UGODNOSTI

BLAGAJNA GLEDALIŠČA: PON–PET 10.00–12.00 in 15.00–18.00, ob sobotah 10.00–13.00 ter uro pred začetkom predstav www.sng-ng.si

PODARJAMO ABONMA ZA OGLED PREDSTAV V SNG NOVA GORICA

Vipavski glas v sodelovanju s SNG Nova Gorica podarja abonma MALI ODER za gledališko sezono 2019/2020. Odgovorite na vprašanje in se potegujte za nagrado, ki vam bo prinesla brezplačen ogled vznemirljivih predstav.

Nagradno vprašanje Koliko predstav zajema abonma MALI ODER v sezoni 2019/2020?

a) 4 b) 5 c) 6Odgovore pošljite na uredništvo Vipavskega glasa po e-pošti vipavski.glas@gmail.com do 1. 10. 2019.

Pred nami je zanimivo, vznemirljivo in prijazno poletjeZakorakali smo že v polno poletje, ko naše kraje obišče vsako let več obiskovalcev. Turizem na Vipavskem se hitro razvija in ve-dno bolj postajamo konkurenčni nam podob-nim destinacijam.

Vinsko kulinarični turizem je v naših krajih že dobro razvit, kar pričajo številni gostje, ki so izkusili dobrote naših krajev. Zadnja leta smo v TICu Vipava spodbujali predvsem vinogra-dnike, da vrata svojih kleti odprejo ne le na-povedanim skupinam, temveč tudi posame-znikom. Letos smo naredili korak naprej in v TICu Vipava pripravili novo zgibanko, ki nosi ime Odprte kleti. V zgibanki je predstavljena ponudba kar 24 vinskih kleti v slovenskem in angleškem jeziku. Na voljo vam je v prostorih TICa Vipava.

V TICu Vipava povezujemo turistično ponud-bo, zato smo v zgibanko vključili tudi ponud-bo društva Endivja, ki je bolj poznana kot ekipa Winestronaut, ki vas po vnaprejšnjem dogovoru popelje po vipavskem podeželju s postankom in degustacijo v dveh kleteh. Letos bodo gostom ponudili zagotovljene odhode in sicer se jim boste lahko pridružili vsako sredo v mesecu juliju in avgustu.

Na vrhuncu poletne sezone bomo v TICu Vipava za vas in ostale obiskovalce odprli vrata Vinarskega muzeja Vipava. Brez pred-hodne najave si boste lahko muzej ogledali ob torkih med 9. in 12. uro ter ob petkih med 14. in 17. uro.

Maja Hladnik

VABIMO

Obiščite: www.peterbajnoci.com

Sestavine:Mangov pire:250 g svežega manga50 g sladkorja5 g limoninega soka

Čokoladni mousse:50 g temne čokolade15 g sladke smetane1 listič želatine50 g sladke smetane, stepene do 50%

Mangov mousse:80 g toplega mangovega pireja2 lističa želatine30 g sladke smetane, stepene do 50%

Podlaga:80 g zdrobljenih piškotov25 g stopljenega masla

Mangov cheesecake:150 g cream cheese15 g sladkorja v prahu30 g navadnega jogurta2 g ekstrakta vanilije120 g mangovega pireja2,5 lističa želatine150 g sladke smetane, stepene do 50%

Dekoracija:30 g toplega mangovega pireja30 g tople vode2 lističa želatine60 g manga

TORTA Z MANGOM