j u l i j - a v g u s t 2 0 0 9 , l e t n i k 5 8 , š t e v i l k a 7

Spominska slika s poœivališœa na poti proti Vadsteni Župnik Zvone pri slovenski lipi

36. vseslovensko sreËanje za binkošti v Vadsteni

Na vrtu pri sestrah svete Brigite

Na koncu smo skupaj zapeli še Angelœek varuh moj.

Narodne noše so simbol slovenstva doma in po svetu.

Ga. Marija Kolar je povezovala prvi del programa v dvorani.

Nadškof se je sestram zahvalil za vse, kar so do sedaj storile za slovensko skupnost.

Tombola je tudi tokrat uspela. Prodali so vse sreœke.

Jože in Stanko, kot vedno, nasmejana.

Polna dvorana rojakov se je pri-jetno zabavala.

Slovenci iz ©vice na romanju v Altötting in še kam

Pred vrati RegensburgaPassau - pod najveœjimi cerkveni-mi orglami na svetu

Tudi po vodi smo se zapeljali Urška in Stjepan Kos na potepu po muzeju keramike v Passauu

Marta in Lidija - nerazdružljivi prijateljici

Oberndorf v Avstriji - rojstni kraj pesmi Sveta noœ

Janeza Menarta je ne-priœakovano ujel objektiv.

To pa je v Regensburgu odkril župnik David.

Binkoštna procesija pred milostno kapelo v Altöttingu

Ob pozornem poslušanju vodiœa

Prva str. ovitka: Gašper Furman: Poletna razposajenost Druga str. ovitka: L. Bekš: Vadstena 2009Tretja str. ovitka: D. Taljat: Slovenci iz Švice na romanju Œetrta str. ovitka: Rafaelova družba: Nedelja Slovencev po svetu

NAŠA LUČGlasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja

Misija je kraj izražanja slovenskih vrednot

Po zakramentih stopamo v kršœansko obœestvo

Evharistija za življenje vernikov

Kontracepcija

Prihova

»Kaj pa je tebe treba bilo, dete lepo, dete ljubo«

Rafaelova družba

Prisluhnimo domovini

Slovenija moja deæela

Iz æivljenja naøih æupnij

Luœkin kotiœek

Malo za øalo

Oglasi

2

6

7

8

9

10

11

12 14

16

41

42

43

Leto sv. Pavla

»Besede nuncija Abrila y Castella so vas prizadele ne kot varuha vam zaupanega naroda, ampak kot varuha lažnih prido­bitev, temeljeœih na zamolœanih zlo­œinih.« Tako so v pismu predsedniku RS Danilu Türku zapisali œlani društva katoliških izobražencev. Predsednik je namreœ pridigo nuncija v Koœevskem rogu ocenil kot neprimerno za diplo­matskega predstavnika Vatikana in nadaljuje, kako bo moral biti nuncij bolj obœutljiv do naše zgodovine. Trde besede, ni kaj in œlovek se takoj vpraša, kaj takega je izrekel nuncij na spravni slovesnosti v Rogu, da je moral naš predsednik, vešœ mednarodne diplomacije, vsaj tako sam trdi, poduœiti predstav­nika najizkušenejše diplomacije na svetu. Nuncij je v svoji pridigi iz­rekel preprosto misel, ki je vsem znana, da so se v Koœevskem rogu v imenu neke ideologije zgodili zloœini, ki jih nobena ideologija ne more opraviœiti. Œlovek bi si mislil, da je to splošno znano dejstvo, da teh dejanj danes nihœe veœ ne opraviœuje, še tisti »vpleteni« so se javno distancirali celo od same sence teh dejanj, naš predsednik pa se kar naenkrat postavi kot branik »slovenskih narodnih interesov«. Le katerih? Œesa se boji oziroma kaj brani? Nekaj podobnega je naredil tudi ob odkritju grozot v Hudi jami, ko je rekel, da je to paœ »drugo­razredna tema«. Kot kaže, nas predsednik še vedno deli po razredih in zanima me, v katerem razredu je kdo. Oœitno nekateri ne kotiramo visoko v njegovih oœeh. Tako iz oœeta naroda, ki ga kot predsednik simbolizira, postaja vse bolj oœim ali pa kaj drugega. Da ne bi bil kdo nakljuœno pri tem kaj zaœuden, naj mu takoj povem, da je to pri nas kar stalna praksa, da doloœene vrednote v tej novi slovenski družbi ne kotirajo visoko oziroma jih skorajda ni. Kaj dru­gega reœi ob zadnji »aferici«, ko se je minister Golobiœ, ki naj bi skrbel za visoko šolstvo, novinarjem javno zlagal, zanikal svoj lastniški delež v podjetju Ultra, kjer je pred vrnitvijo na politiœni oder bil zapo­slen in oœitno tudi solastnik. Ko se je po skorajda letu dni izvedelo za njegovo zamolœano lastništvo, se je javno posul s pepelom in stvar je bila konœana. Vsi njegovi somišljeniki (ves levi tabor) so ga branili, œeš da je bila laž v doloœenem trenutku nujno potrebna in še … In tako se œlovek lahko zamisli, da živi v deželici pod Alpami, kjer je laž dovoljena, kjer etiœne vrednote veljajo samo toliko, kot to prija vladajoœi garnituri, kjer je vse podrejeno doloœeni politiœni ideologiji, ki edina ve, kaj je dobro za navadnega državljana. Pa vendar ni vse tako œrno. Na evropskih volitvah sta stranki desne sredine (SDS in N.Si) skupaj dobili veœ glasov kot vsa izvoljena levica skupaj. Oœitno vse še ni tako enoznaœno, kot se vœasih kaže.Dobrodošli doma in na svidenje na Sv. Višarjah, ko bomo skupaj na romanju treh Slovenij.

Ljubo Bekš

2

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

Misija je kraj izražanja slovenskih vrednotOb 80-letnici slovenske katoliške misije v Merlebachu

Gospa Ivanka COLIJA, Vaši starši so bili že 1929. leta zelo dejavni na samih zaœetkih misije, Vi ste jim sledili?Moj oœe je bil doma iz Hinj na Dolenjskem, moja mama iz Ruš pri Mariboru. Oba sta aktivno sodelovala že na samem zaœetku stalne slovenske misije v Merlebachu. Spomnim se, ko je po vojni, to je bilo maja 1945. leta, ponovno prišel iz Slovenije gospod Stanko Grims in zbral za slovensko mašo družine kot so na primer Urbasovi, Knapiœevi, Jakopina, Viktorja Moltara in Alojza, Sinkovœeve ... Povojni œasi niso bili najlažji za našo sku-pnost. Spomnim se, ko je prišel prvega maja leta 1956 škof Gregorij Rožman v Habsterdick in so nam zagrozili, da nam ne bodo dali vize za Slovenijo, œe se tega shoda udeležimo. Istega leta se je ta grožnja tudi potrdila. Kljub temu se z veseljem spomnim tudi povojnih let, ko smo se kar s petimi avtobusi spravili na izlet. Župnikova desna roka je bil g. Franc RIBIŒ. Takrat nismo imeli skupnega doma. Tavali smo od ene dvorane do druge. Ko smo imeli polnoœnico v Hospice Ste Elisabeth v Merlebachu pri redovnicah, smo morali najprej poœakati, da je bilo njihove polnoœnice konec in nato smo jo imeli mi ob dveh zjutraj, pa je bila cerkev vseeno lepo polna. Misijonarji so se takrat radi ustavljali veœinoma pri družinah LIZZI, POLAK, LAMPREHT, KOSEC, URBAS ter pri ROTARJEVIH. Gospodu GRIMSU smo najprej kupili vespo, da je lahko hitreje obiskoval naše rojake, vse do dne, ko se mu je talar zataknil v prednje kolo in se je prevalil v jašek. Hitro smo mu tokrat Slovenci zbrali denar in mu poklonili avto znamke Dauphine. Ko smo se zbirali skupaj, smo se poœutili kot doma. Vzporedno je obstajalo tudi društveno življenje, ki je dalo še dodaten poudarek, saj smo prire-jali tudi v sklopu dramskega krožka razne igre, in to že leta 1932.

Gospod Ljubo COLIJA, 1945. leta ste bili izseljeni iz Šentvida nad Ljubljano v »lager« v Avstrijo. Po tej dveletni preizkušnji ste prišli 1948 v Francijo. Tudi Vi niste bili samo opazovalec življenja na misiji?Kot cerkveni pevec sem zaœel že avgusta 1949. leta. Poleg petja sem igral tudi flavto, saksofon in klarinet. Moji štirje bratje so ravno tako igrali na saksofon, harmoniko, violino in bobne. Cela domaœa JAZZ za-sedba je to bila. Vsako nedeljo smo prišli k slovenski maši, saj nam je to veliko pomenilo. Kot katoliœani smo se poœutili združene. Nismo se ustrašili komunistiœnih pritiskov in izsiljevanj. Kot pevci smo se velikokrat selili in iskali prostor za vaje. Tudi pri re-dovnicah v Merlebachu nismo bili vedno sprejeti z odprtimi rokami in je moral g. GRIMS kar velikokrat poseœi vmes. 1982. leta je bil skrajni œas, da smo do-bili lastne prostore. Tako sem bil vesel te pobude, da sem v treh letih po delu v rudniku vsak dan prišel prostovoljno obnavljat ta dom. Da bi to delo zmogel, me je v molitvi podpiral tudi duhovnik, ki je bil naš sorodnik, g. Vladko ZMET.

Kristino ŽITNIK – HERO poznamo iz tajništva misi­je, šole dopolnilnega pou­ka slovenšœine, klekljar­ske spretnosti v izdelova­nju œipk, kdo ste torej?Rodila sem se septembra 1945. leta v Colmarju v Alzaciji. Oœe je bil doma iz Ljubljane, mama iz Šoštanja. Z bratom in tremi sestrami sem odrašœala v Colmarju.

Zakonca Ivanka in Ljubo COLIJA

Kristina ŽITNIK - HERO

3

Oœe je delal v tekstilni tovarni, mati je bila doma. Okrog naše hiše smo imeli preko vrtov, brajde, živali, sadnih dreves Slovenijo v malem. Moj prvi jezik je bil alzaški dialekt, nato sem se v šoli zaœela uœiti v francoskem je-ziku. Œeprav sta se starša med seboj pogovarjala v slovešœini, nam otrokom niso omogoœili, da bi se tudi mi pogovarjali v slovenšœini, da ne bi bili tujci. Doma ni bilo œasa za molitev in tudi ni bilo prostora za versko izražanje, œeprav smo vsi prejeli zakramente. Kot otrok sem bila štiri leta pri skavtih. Tu sem se nauœila, kaj pomeni nekaj žrtvovati. Zaradi družinskih težav sem že pri štirinajstih letih priœela z delom, po dveh letih sem ugotovila, da biti v pisarni ni moj prostor. Po metodi Marije Montessori sem priœela s pedagoškim delom pri pohabljeni mladini v Guebwillerju.Na slovenska tla sem stopila, ko sem bila stara 18 let. Sram me je bilo, da nisem znala govoriti slovenskega jezika in sklenila sem, da zamujeno popravim. V sebi sem gojila tudi željo, da bi postala redovnica, vendar ne pri usmiljenkah, temveœ sem želela vstopiti v strogi dominikanski red. Hodila sem štiri leta na duhovne vaje, na biblijske teœaje ob prostem œasu. Tako sem bila navdušena, da bi se popolnoma predala Bogu. Ker še nisem bila polnoletna (takrat ob 21. rojstnem dnevu), oœe ni hotel podpisati in je dodal: »Dokler bom živ, ne bom dovolil, da bi se moja starejša hœi živa zakopala!« Redovnice so me usmerile na študij v Nancy. Prvih slo-venskih besed sem se nauœila pri delu v recepciji hotela Nanos v Idriji. Z možem Marcelom sem se poroœila leta 1971 v Loreni. Rojstvo otrok Vanese in Nikolaja me je prisililo, da sem ostala za njiju 13 let doma.

Kako pa ste prišli do vrat slovenske misije?Bog je poskrbel, da sem nekega dne po nakljuœju odprla œasopis in v njem videla novico o duhovniškem posveœenju slovenskega rojaka g. Jožeta Kamina v Freymingu. Ko so zazvenele slovenske pesmi pri tisoœeri množici navzoœih vernikov, sem zajokala od sreœe.Merlebaški svet mi je bil do tega dne tuj. Nobenega Slovenca nisem poznala in je tudi na obrazu novoma-šnika bilo videti zaœudenje, da me v tej skupnosti ni nikoli opazil. Ker sem že od nekdaj imela rada roœna dela, me je slednji povabil, naj pridem na slovensko misijo in se tam pridružim ženam, ki so se vsak teden dobivale pri izvajanju roœnih del. Nicolas in Vanessa sta tako pri maši kot pri kulturnih nastopih dolga leta

igrala flavto in violino, mož pa je pomagal v kuhinji. Prevzela me je ponovno moœna želja, da obnovim svo-je duhovno življenje. Življenje v misiji sem sprejela kot vreden izziv in nov božji dar.Na misiji sem bila spodbujena od duhovnika, naj grem na študij teologije. Pri 42 letih sem to storila, mož je bil videti prizadet, starejši pa so se spraševali, œe se mi ni zmešalo. Na misiji mi je bilo zaupano tajništvo v francoskem jeziku. Vedno so me posebno veselile pri-prave na bogato doživete praznike cerkvenega leta. Duhovnik me je vedno spodbujal za kakšno estetsko delo, vedno mi je stal ob strani, tudi v težkih družin-skih težavah mu je uspelo vse izpeljati do pozitivnega izhoda, tako na œloveški kot duhovni ravni. Z njim sem tudi že vsa leta pripravljala duhovne vaje, ki smo jih imeli v mlinu.25 let skupnega dela je zame znak zvestobe do œloveka, Boga in slovenstva. Tudi œe je to vœasih nekaj zelo zahtevnega in ne vedno lahkega, je misija v Merlebachu zame kraj druženja, izražanja slovenskih vrednot, kršœanske identitete in vere, ki obogati celo-tno skupnost. Postati moramo Kristusove priœe, se iz-ogibati razliœnim skušnjavam, ki se porajajo v skupno-sti in si podariti sreœo, ljubezen in skupno pomoœ. Ob tem ne smem pozabiti, da v sklopu slovenske misije že 22 let poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga omogoœa ministrstvo za šolstvo in šport, slednje mi je omogoœilo, da sem se udeležila kar 15 seminarjev za usposabljanje za to delo. Danes prevladujejo odrasli, ki so razporejeni v dve heterogeni skupini. Redno pri-haja v Merlebach 13 uœencev. Ob upoštevanju uœnega naœrta se v sklopu slovenske šole dotaknemo še kuli-narike, literarnih besedil slovenskih avtorjev, etnologi-je, petja in deklamacij. Lahko reœem, da nam je na misiji uspelo ohraniti in posredovati slovensko dušo preko vezi s slovensko Cerkvijo, preko sprejema fol-klornih skupin, preko literature in razliœnih priložno-stnih sreœanj. Z gospodom Kaminom sva že dvakrat organizirala za naše uœence študijski izlet po Sloveniji. To je bila utrditev in nadgraditev vsega tega, kar smo se nauœili iz naših knjižnih pripomoœkov.Hvaležna sem duhovnemu oœetu za 25 let œudovitega dela tako na duhovni kot intelektualni ravni. Hvala za skrb in ambiciozno zagnanost do skupnosti, ki jo je imel že kot mlad duhovnik. Preko misije smo ostali

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

4

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

Slovenci v Franciji ponosni na naše korenine in na naše vrednote v evropski družbi. Naj Bog poplaœa vsa duhovnikova dela med nami, po njih smo tudi mi de-ležni hoje za Kristusom, le tako ne bomo tudi mi poza-bili da je on »pot, resnica in življenje«.

Gospa Jožica CURK, kaj Vam pomeni slovenska misija?Slovenska misija je, kot ve-dno ponavljam, zame košœek doma, toplega doma, kot sem ga bila deležna ob domaœi zibelki mojih star-šev, vedno obdarjena z lju-beznijo bratov in sestra. Medsebojno razumevanje je bilo tisto, kar mi je pomenilo družinsko sreœo. Moœna ve-ra, ki sta nam jo podarila in vlila starša že ob rani mla-dosti in trdni vzgoji, me spremlja v življenje.Ker mi je to vprašanje postavljeno v mesecu majniku, naj povem, da so mi ostale globoko v spomin vtisnjene majniške šmarniœne pobožnosti, ki na francoskih župni-jah ne obstajajo. Vtisnjenega je ostalo iz mladostnega življenja veliko, na podoben naœin ostaja vtisnjeno v meni življenje in œas, ki ga preživljamo v krogu misije, ki nam zares v celoti nudi vse, kar si œlovek želi v tujini, daleœ od rojstnega kraja.Misija je zame tisto središœe, ki nam je bilo odvzeto v trenutku, ko smo zapustili domaœi prag. Osebno mi je dragocen vsak trenutek, ki ga vložim v ta namen in se mi zdi potreben tako za napredek kot za obstoj skupno-sti. Prepriœana sem, da to, kar meni pomeni kot drugi dom, velja tudi za številne naše rojake. Združujejo in vežejo nas prijateljski stiki. Vsakomeseœna celodnevna sreœanja in vsako oltarno sreœanje kot ostale prireditve služijo dosegi tega cilja. Z veseljem opažam, da se gra-dijo vedno nove prijateljske vezi, razveseli nas vsak novi obraz in vsak novi œlan nam je v spodbudo in nam daje pogum za nadaljnjo bit slovenske misije.Starost gotovo zahteva svoj davek, toda vztrajnost in moœna volja sta tudi elementa, ki hrabrita in vežeta obstoj bodoœnosti. To moœno œutim pri naši misiji v Merlebachu. Želja nas vseh je, da bi te korenine še

dolgo ostale žive, da ne bi œolniœ zaradi dolgoletnega naœrtnega izseljevanja mladih moœi iz rudarskih revir-jev nasedel na suho zemljo, temveœ bo plul naprej z božjo voljo in ta œolniœ je naša misija.

Jacky ZAPP je œistokrvni Francoz, profesor fizike, poroœen z Vereno, ravno tako profesorico fizike, in je oœe treh otrok.

Jacky, kako preko petja in igranja na slovenski misiji obœutiš vibracije sloven­ske duše?Po mojem mnenju nima slovenska pesem niœesar skupnega s petjem v fran-coskem jeziku. Slovensko petje je za moje uho, œeprav težko opredeljivo, le bolj melodiœno. Ker ne posedujem slovenskega jezika, lahko reœem le pozdravne besede, lahko le zaœutim duhovno globino pesmi.Igrati na orgle, ne da bi vedel za vsebino pesmi, je vœasih zelo œudno, pa vendar ni brez muzikaliœne obo-gatitve. Ko igram pri maši vsebinsko nerazumljivo pesem, jo moram v sebi »prevesti« z melodijo in muzikaliœno obliko. Melodija je lahko ritmiœno razi-grana kakor na kakšni poletni veselici ali pa slovesna in z bogato duhovno globino. Da, slovenska pesem me torej lahko nagovori, ne da bi razumel besedno vsebi-no. Seveda ima pevski zbor pomembno vlogo pri muzikaliœni spremljavi. Slednjega lahko povzdigne in se zlije s pišœalmi v celoto in postane tako del instru-menta, kakor posebni registri, ki bi jih dodali orglam. Instrument je torej narejen s to subtilno zmesjo mož in žena ter pišœali, ki se pri nedeljski evharistiœni daritvi zlijejo v eno, da je sv. maša še lepša, slovesnejša. Tako v nekaj besedah lahko preprosto opišem vibracije slo-venske duše v meni.

Kaj ti pomeni naša misija?Misija v resnici ni samo kraj, kamor bi z veseljem zaha-jal le z namenom, da bi lahko igral na dobre orgle. To je kraj Življenja, kamor prihajamo zato, da se sreœamo. Preko g. Kamina sem prišel in spoznal misijo, ko je bil še diakon. Star sem bil komaj štirinajst let. Že tedaj sem mu pomagal pri pripravljanju prostorov za današnjo

Jožica CURK - pred-sednica društva Prijateljev slovenske katoliške misije Merlebach

Organist Jacky Zapp

5

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

kapelo svetega Jožefa. Takrat smo to delali na œrno, brez vednosti tukajšnjega škofa. Spomini na prva leta so še kako živi v moji zavesti. V tej ogromni stavbi je bilo celo mravljišœe prostovoljnih delavcev iz mest in vasi in po vseh kotih jih je bilo. Eni so napeljevali novo elektriœno instalacijo, drugi so zidali, tretji ruvali po dvorišœu, zopet drugi prekrivali streho, ti napeljevali vodovodne cevi in novo centralno kurjavo s težkimi li-toželeznimi radiatorji, ki smo jih komaj premikali. Lepo je bilo v tem mravljišœu videti tako velik solidarnostni kapital dobre volje. Pozneje sem pomagal na dvorišœu pri restavriranju orgelskega lesenega ohišja. To so tudi orgle, ki so danes dobile mesto v naši kapeli in so iz leta 1830, delo znanega mojstra Clauda Ignaca CALLINETA iz Rouffacha, Alzacije. Sestre iz Ribeauvilléja so jih imele dolga leta uskladišœene na šestih razliœnih krajih samostana. Velike lesene pišœali so našle svoje mesto kar v zapušœenem kokošnjaku. Niti slike niso imele tega instrumenta, tako da smo zunanjo fasado postavljali kar na suho na dvorišœu misije, ko je tovor-njak komaj pripeljal vse dele. Na teh orglah je bil naj-prej nekaj let organist g. Emil Šinkovec, katerega sem nasledil že pred petnajstimi leti. S trinajstimi registri skriva v svojem osrœju kar tisoœ lesenih in svinœenih pišœali. Prenos je œisto mehanski, v kletnih prostorih je skrit ogromni meh, ki ga poganja elektriœni motor. Pozimi se celo zgodi, da zaradi vlage pri prenosnih paliœicah pride do okvar in se kakšna nota izgubi. To daje œar temu redkemu tovrstnemu instrumentu, saj so veœinoma pri naših cerkvah v veljavi elektromagnetni prenosi.Misija je torej zame kraj, kjer sem kot mladeniœ preži-vel z drugimi sovrstniki veliko œasa, katerih se prepro-sto rad spominjam, tu se poœutim dobro in rad vsako nedeljo prispevam svoj delež s pomoœjo glasbe, zato da lahko skupno oblikujemo molitev in predvsem zato, da se sreœam z meni dragimi osebami.

Bruno, tudi ti si po rodu Francoz. Iz katerih razlo­gov si se približal slovenski misiji in se v njej inve­stiraš takorekoœ že dvajset let?V mojem življenju so se kopiœila razoœaranja. Ana Marija, s katero sem koval resne življenjske naœrte, me je zapustila. V službi nisem imel posebnih promocij in izgledov zanje. Za 27-letnega fanta je bila takrat usoda na videz kruta. Izbiro sem imel med depresijo in nasve-

tom tete Linette iz Grenobla, naj grem na enotedenske duhovne vaje v Flatière na-sproti Mont-Blanca. Slednje mi bodo gotovo v pomoœ. V tem œudovitem kraju na 1600 metrih sem sreœal sku-pino mladih Slovencev, ki jih je vodil duhovnik Jože KAMIN. Simpatizirali smo. Slovenija, Slovenci? Vse sem moral odkriti in vse mi je bilo novo.

Œez nekaj mesecev se mi ponudi možnost, da v svojem poklicu kot doktor farmacevtike poletim z lastnimi krili. Ponudbo, ki bi jo pred šestimi meseci odklonil, sem tokrat v departmaju Moselle takoj sprejel. Prepustil sem se, da me Bog vodi za roko. Zaupal sem mu svojo usodo, hotel je zame le najboljše. Moj prihod ni bil v smislu integracije v skupnost, temveœ bolj »posvoji-tve«. Ljubezen do petja me je hitro privedla do kora in cerkvenega pevskega zbora. Marlenka mi je pri pevski izgovarjavi slovenšœine veliko pomagala. Hvaležen sem gospe Kristini, ki me je nauœila prvih slovenskih besed. Ne smem pozabiti, da sem tudi kaj hitro odkril bogastvo slovenske kulinarike in so mi pri moji rastoœi kilaži pridno pomagale slovenske gospodinje.

Kako ti je misija pomagala na osebni duhovni poti?Na tej poti sem sreœal svojega duhovnega voditelja g. Kamina. Življenje na slovenski misiji je bilo zame od-kritje tistega naœina skupnega izražanja vere, ki naj bi jo živela prva kršœanska skupnost. Hitro sem se poœutil kot œlan iste družine. Investiral sem se kot œlovek med brati in sestrami. Moja nova skupnost ni bila zaprta sama vase, temveœ sem v njej našel veliko odprtosti in življenja. Œe mnogi poskrbijo za okrepitev duhovnega življenja s pomoœjo branja, meditacij, recitirane moli-tve, sem osebno uporabil glas in pesem.Petje na misiji je postala moja molitev. Raznolikost in zaœetna težava slovenskega jezika ni bila nepremostlji-va ovira. Z notami premagana v meni odmeva in s tem odpira moje srce Bogu, saj s srcem zapeta pesem je zame najlepša molitev, ki jo v iskrenosti darujem Bogu, kateremu se popolnoma predam.

Pogovarjal se je Jože KAMIN

Francoski Slovenec Bruno PERRIOL

Belo oblaœilo ponazarja novo dostojanstvo, ki ga œlovek dobi pri krstu. V njem smo najbolj podobni Kristusu, saj smo osvobojeni grehov iz preteklosti, hkrati pa polni božjega Duha oziroma pripravljenosti in želje, da svoje življenje oblikujemo po Kristusu. Z obleko kristjana sprejmemo namreœ tudi naœin kršœanskega življenja.Izroœitev prižgane sveœe simbolizira Kristusovo zmago nad temo. V noœi, ki pomeni žalost in strah, tesnobo in smrt - je zasijal vstali Kristus, ki svojim uœencem daje prav to poslanstvo: biti luœ sveta. Kakor se krstna sveœa prižge ob velikonoœni sveœi, tudi kristjani svoje-ga življenjskega upanja ne gradimo na lastni moœi, ampak smo deležni ognja, ki ga prejemamo od Kristusa. Krstno sveœo hranimo za vse življenje in jo prižgemo le v najbolj slovesnih in prazniœnih trenut-kih, navadno ob praznovanju drugih zakramentov in pomembnih življenjskih jubilejih.Krst je temeljni zakrament, na katerem gradimo svoje življenje. Šele na podlagi tega zakramenta moremo prejemati ostale zakramente.

Po zakramentih stopamo v kršËansko obËestvo Sveti krSt

Po zakramentu krsta nam Bog izbriše izvirni greh. Ta greh se ne nanaša le na prva œloveka, se pravi, da je prisoten med ljudmi že od zaœetkov œloveštva, marveœ je izvirni tudi v tem, da ponazarja, kako iz sebiœnosti izvirajo vsi drugi grehi. S tem, ko nam Bog pri krstu izbriše izvirni greh, nam pove, da nas Jezus vabi in nam pomaga premagovati stanje sebiœnosti.Po branju in razlagi božje besede in pred krstom z vodo krstitelj mazili kršœenca s krstnim oljem. S tem mazilje-njem nam Bog izbriše izvirni greh in nas spodbuja, da nismo rojeni za grešno, ampak za œisto življenje.Oblivanje z vodo je središœe krstnega obreda.Oblivanje z vodo predstavlja, da se grešni œlovek poto-pi in s Kristusom vstane kot novo bitje. Voda, ki je vir življenja, je pri krstu znamenje božjega življenja. Ker oœišœuje in poživlja, je znamenje oœišœenja izvirnega greha, hkrati pa nas prerodi za božje življenje, »tako na zemlji, kakor v nebesih«. S krstom nam namreœ Bog odpira vrata v veœno življenje.Hrepenenje po tem, da se življenje ne konœa, je vsaje-no že v œlovekovo naravo. S krstom nas Bog v tem hrepenenju utrjuje in ga utemeljuje. S tem zakramen-tom nas opogumlja v veri in upanju, da se œloveško življenje s smrtjo ne izgubi v niœ, marveœ da obstaja drugaœna, lepša oblika življenja v œistem prijateljstvu in ljubezni z Bogom.Maziljenje s krizmo simbolizira potrditev krsta, s kate-rim smo kot novi ljudje pridruženi božjemu ljudstvu. S to potrditvijo nas Jezus takoj povabi med svoje sode-lavce, saj po krstu postanemo deležni Kristusove du-hovniške, preroške in kraljevske službe.Pri krstu tako postanemo kristjani. Ime prihaja od Kristusa in pomeni božji maziljenec. Prav v znamenje tega poslanstva nas krstitelj mazili s krizmenim oljem.

S V E T A Z N A M E N J AS V E T A Z N A M E N J A

6

7

K A T E K I Z E MK A T E K I Z E M

evharistija za življenje vernikov282. Kako je Jezus navzoœ v evharistiji?Jezus Kristus je navzoœ v evharistiji na edinstven in neprimerljiv naœin. Navzoœ je namreœ resniœno, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in œlovek, navzoœ na zakramen-talen naœin, to je pod evharistiœnima podobama kru-ha in vina.

283. Kaj pomeni transsubstanciacija?Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spre-menjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega te-lesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistiœni molitvi v moœi Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Œutno zaznavne znaœilnosti kruha in vina, torej »evharistiœni podobi«, pa ostaneta nespremenjeni.

284. Ali lomljenje kruha razdeli Kristusa?Lomljenje kruha ne razdeli Kristusa. Ves Kristus je navzoœ v vsaki od podob in ves v vsakem njenem delu.

285. Do kdaj traja Kristusova evharistiœna navzoœ­nost?Kristusova evharistiœna navzoœnost traja tako dolgo, dokler obstajata evharistiœni podobi.

286. Kakšno œešœenje gre zakramentu evharistije?Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje œešœenje (latria). Cerkev namreœ s kar najveœjo skrbnostjo shranjuje posveœene hostije, jih prinaša bol-nikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu œešœenju verni-kov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in œešœenju Najsvetejšega zakra-menta, ki je shranjen v tabernaklju.

287. Zakaj je evharistija velikonoœna gostija?Evharistija je velikonoœna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen naœin uresniœuje svojo velikonoœno skrivnost, podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijaœo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj.

288. Kaj pomeni oltar?Oltar je simbol Kristusa samega, ki je navzoœ kot dari-tvena žrtev (oltar - daritev na križu) in kot nebeška hrana, ki se nam daje (oltar - evharistiœna miza).

289. Kdaj Cerkev obvezuje vernike k udeležbi pri sveti maši?Cerkev obvezuje vernike, da se udeležujejo svete maše vsako nedeljo in zapovedane praznike. Priporoœa jim, da se je udeležujejo tudi druge dneve.

290. Kdaj je treba prejeti sveto obhajilo?Cerkev priporoœa vernikom, ki se udeležijo svete ma-še, da prejmejo tudi sveto obhajilo, œe so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noœi.

291. Kaj je potrebno za prejem svetega obhajila?Za prejem svetega obhajila mora biti œlovek polno vœlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakra-ment sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.

292. Katere sadove prinaša sveto obhajilo?Sveto obhajilo poveœa naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi, ter nam daje rasti v lju-bezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi.

293. Kdaj je mogoœe podeliti sveto obhajilo drugim kristjanom?Katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljuje-jo sveto obhajilo pripadnikom vzhodnih Cerkva, ki niso v polnem obœestvu s katoliško Cerkvijo, œe ti zanj prosijo popolnoma svobodno in so pripravljeni, kakor se zahteva.Kar zadeva œlane drugih cerkvenih skupnosti, katoli-ški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo tistim kristjanom, ki spriœo težke stiske sami od sebe zanj prosijo, so pripravljeni, kakor se zahteva in izpovedujejo katoliško vero glede zakra-menta evharistije.

8

kontracepcijaŽivjo, Petra! Zakaj odloœno odklanjanje kondo mov in tablet kot metodo kontracepcije? Go vorjenje o tem, da naravna metoda bolje pri sluhne ženskemu ciklu in je potemtakem naravnejša, je seveda utemeljeno, a vseeno ne razloži ostre œrte, ki je potegnjena na tem podroœju.

Damjan

M L A D I N S K A S T R A NM L A D I N S K A S T R A N

Dragi Damjan! V resnici ne razloži vsega upošte vanje ženskega cikla. Osnovna razlika je v pojmo vanju oz. odnosu, ki ga ima œlovek najprej do spol nosti same, do osebe, s katero živi spolnost, in gle de na to do poti, ki jo uporabi, ko razmišlja o mož nem spoœetju otroka.Œloveška spolnost obsega telesno genitalnost, vsebuje pa tudi œustveno in duhovno razsežnost, ki pa ju lahko œlovek zanika ali okrni. Šele v zakonu, ki je sklenjen s pravim namenom, lahko œlovek zago tovi drugemu podaritev sebe, ki ji ne želi postaviti meje. Ta meja ni samo telesna in œustvena, ampak tudi œasovna. Skleniti kršœanski zakon pomeni dru gemu obljubiti zvestobo

za vedno, zato je to resniœ ni dar samega sebe druge-mu, ki ga omogoœi svobo dna in zavestna odloœitev. V tej podaritvi je poleg telesne in œustvene razsežnosti tudi moœna du hovna razsežnost. Toda tudi duhovna dimenzija »oznanja« resnico, ki jo kaže že telo: poda-ritev sebe v zakonskem odnosu je izraz ljubezni in po svoji naravi postane rodovitna. Ljubezen je rodovitna in ta rodovitnost je telesna in duhovna. Œe noœemo okrniti njene narave, je potrebno upoštevati oba vidi-ka. V kontracepciji je odloœitev enoznaœna - ne želim otroka. Naravna metoda služi obojemu - s poznava-njem telesnega ritma zakonca prepozna vata trenutke, ko obstaja možnost za sprejem no vega življenja, in trenutke nerodovitnega obdobja. Zakonca se tako svo-bodno odloœata za trenutke, ko se bosta podarila drug drugemu in bosta priprav ljena na možnost novega rojstva ali se bosta odloœi la, da za to ni najboljši œas. Ko se odpovesta otroku, odgovorno presodita, da tre-nutne okolišœine niso ugodne za to, da bi dala življenje še enemu bitju. Œe jemljemo naravno metodo površno, samo kot cilj, da »ne bi imeli otrok«, tedaj se v resnici ne razlikuje od kontracepcijskih metod. Toda že po svojih last nostih in navsezadnje tudi doloœeni zahtev-nosti sama po sebi poveže zakonca, ju »sili« k veœjemu medsebojnemu upoštevanju in spoznavanju.Poklicanost vsakega œloveka je velika. V zakon ski lju-bezni mož in žena priœujeta o moœi ljubezni, ki je izraz podaritve drugemu z vsem, kar sta, in medsebojnega sprejemanja z vsem, kar sta. Za par postane kršœanski zakon še posebno poslanstvo, ker prek odnosa, ki ga imata drug do drugega, in prek odnosa do novega ži-vljenja - do otrok, zakonca priœujeta, v kolikšni meri ta ljubezen presega zgolj telesni vidik; ko mnogi težko verjamejo, da je œlo vek v resnici kvalitativno drugaœno bitje, ki prese ga živalski svet. Prav tako kot s celotnim kršœanskim življenjem priœujeta o odpušœanju, spošto-vanju, svobodi ... ko œrpata iz zakramenta poroke in vsega bogastva, ki nam ga daje življenje s Kristusom.

Petra

9

S L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N AS L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N A

je bila obnov ljena, zato je še lepša. Že izjemna lega, še bolj pa razkošno poslikana in z zlatimi oltarji opre-mljena notranjost svetišœa, prevzame še tako ravnodu-šnega obiskovalca. Še bolj nas prevzame glavni oltar, kjer je Marija vsa obdana s smejoœimi angeli in angel-ci, ter vinska trta, ki se vsa šibi od teže groz dov na njej. Kar vabijo nas, naj preštejemo vse angelce na oltarju, ali v mislih izmerimo mošt, ki bo pritekel, œe bi stisni li to grozdje ... Rekli bi, da se je rezbar poigral, ko je hotel nakazati nebeško veselje ob Mariji. Vsa ta pesniška lepota je pred leti doživela »oskrunitev«. Pohlepne roke tujca so po noœi ukradle številne kipe angelov z oltarja. Le sreœnemu na kljuœju na meji gre hvala, da so danes zopet na svojem mestu. Koliko po-dobnih tatvin po naših cerkvah se je konœalo manj sreœno, tudi zaradi naše premajhne budnosti!Ko se boste vozili po hitri cesti od Celja proti Mariboru, vas bo že pred odcepom za Slovenske Konjice pozdra-vila cerkev prihovske Marije. In œe imate œas, poromaj-te k njej. Zraven ponovite pozdrav prihovški Mariji, ki se glasi: Pri te bi, Mati, smo doma, in ljubimo te iz srca: Pribežališœe grešni kov, pri tebi vsakdo najde krov.

(iz knjige F. Petriœa, Duša le pojdi z menoj)

PrihovaŽupnijska cerkev Marije Vnebovzete

Stoletja prihajamo k Materi vsi, ki milosti išœemo in pomoœi /Bogato svoj mili deli blagoslov, delila ga bo še do konca rodov. Tako je v pesnitvi Prihovška legen-da pesnica izpove dala œutenje vernih, ki poznajo bož-jepotno cerkev Marije Po moœnice na Prihovi, nedaleœ od Slovenskih Konjic. Sredi vinorodnih štajerskih griœev si je Marija izbrala kraj, kjer kot »pribežalše grešnikov«, kot je zapisano ob njeni tukajšnji podobi, deli svoje milosti.O preteklosti cerkve je zelo malo zgodovinskih poroœil. Ljudsko izroœilo pa je bolj zgovorno. Pravijo, da je na prihovškem griœu v davnini na sam božiœni dan, sredi mrzle zi me, vzcvetela œešnja. Ta nenavadni dogodek sredi zimskega œasa je bil za okoliške prebivalce božje znamenje, naj na nje nem mestu zgrade svetišœe. Kakor ve povedati kronika, je to kmalu postalo cilj romarjev od blizu in daleœ. Še posebno pa je zbudil zaupanje v bogate milosti, ki jih deli Marija na Pri hovi, dogodek iz œasov, ko so v bližnjem samostanu v Žiœah še živeli kartuzijani. Neko poletje je suša pestila tukaj-šnje kra je in grozila, da pripelje lakoto v deželo. Kartuzijani, veliki Marijini œastilci, so v hudi stiski oznanili spokorno romanje k prihovski Mariji s pro-šnjo za dež. Veœ kot dva tisoœ vernih se je odzvalo njihovemu vabilu. Njihova goreœa molitev je bila hitro uslišana in so se mokri vraœali na svoje domove. Od tega dogodka naprej se je zaupanje v priprošnjo Marije na Prihovi še utrdilo.Œeprav so dogodki iz daljne preteklosti obdani z bujno legendarnostjo in ljudsko domišljijo, imajo v sebi vse-lej vsaj kanœek resniœnega. Vsi namreœ govore o veli-kem zaupanju in ljubezni naših ljudi do Marije. Œe pomislimo na težke œase tlaœanstva, turškega ropanja in krive vere, to še bolj razume mo. Kot pravi prihov-ška legenda, ki naj bi nastala v 16. stole tju, je treba prav v vseh teh treh nadlogah slovenskega œloveka iskati tudi razloge za nastanek božje poti na Prihovi.Ljubezen naših prednikov do Marije vidimo tudi v prihovski cerkvi. Vrh griœa, obdanega z vinogradom, kraljuje božjepotna cerkev v vsej lepoti. Ne dolgo tega

10

K O M E N T A R M E S E C AK O M E N T A R M E S E C A

≈kaj pa je tebe treba bilo, dete lepo, dete ljubo«Gospodarska kriza, tako kot mnogo kje po svetu, tudi v Sloveniji dobiva vse veœji obseg. Poleg mednarodnih razmer nanjo vse bolj vplivajo tudi domaœe.

Gospodarska kriza je sama na sebi dovolj velik problem in ne potrebuje dodatnih uteži. Oœitno pa je ta za nekatere prešibka, saj vse bolj bremenijo vsak dan s politiœnimi pro-blemi. Poglavitni problem je, kako kriminalizirati prejšnjo vlado, kako ji dokazati popolno neuspešnost, zlasti na gospo-darskem podroœju. Mimogrede, celo njeni najbolj kritiœni, vendar strokovni ocenjevalci so si enotni, da takega gospo-darskega poleta še nekaj let, œe ne desetletij, ne bo mogoœe ponoviti.Ni vlade, ki ji ni mogoœe najti napak. Še svetniške kandidate zavrnejo, œe jih ne odkrijejo. Seveda pa za kriminalna deja-nja v normalnih državah ne odgovarjajo politiœno, ampak sodno. Prav takih potez pa se novi oblastniki ne lotijo, œeprav ni nobena skrivnost, da velik del sodstva pleše po njihovi muziki. Oœitno ne razpolagajo z otipljivimi dejstvi, ampak v skladu z dolgotrajno prakso iz komunizma, pravna država ne deluje, težijo predvsem k politiœnim obsodbam, saj so bile te neverjetno trdožive, predvsem pa usodnejše. Zanje tudi ni potrebnen dokaz. »Mi smo politiki. Za nas resnica ni važna. Mi lahko sprejmemo kakršno koli izjavo,« trdi eden prvakov nove vladne koalicije in to oznaœuje kot temeljno potezo de-mokracije. Glede na njegov odnos do totalitarizma, nedavno je v enem osrednjih parkov v Ljubljani z rdeœo rutico okoli vratu prepeval italijansko komunistiœno himno »Bandiera rossa«, vidimo, da se iz nje norœuje in jo prezira.Ali je Slovenija pred novim valom komunizma? Površno opazovanje sodobnih slovenskih razmer bi dalo pozitivni odgovor. Da bi si politiki resniœno prizadevali za ponovno uvedbo totalitarnega režima v znamenju srpa in kladiva, ne moremo pritrditi. Res pa je, da gre za podoben naœin delo-vanja ali bolje vladanja. Zato je mnoge strah in si ne upajo povzdigniti glasu proti doloœenim stranpotem, ki spominjajo na nekdanji totalitarizem. Na oblast je prišla generacija, ki se je oblikovala v komunizmu in je stara danes v povpreœju med

50 in 70 let. Mnogi od njih so bili œlani partije, in to ognjevi-ti. Kasneje so se od nje distan-cirali, se preimenovali, ne pa spremenili v demokrate. Tipiœen primer je podpredse-dnik parlamenta g. Potrœ, ki je svojo politiœno kariero zgradil po obraœunu s »partijskim li-beralizmom« ali natanœneje Stanetom Kavœiœem. Izšel je iz

politiœnega obdobja omejevanja demokracije. Mož je izjemno samozavesten in pozablja na svoj nekdanji politiœni položaj in vlogo. V bistvu se politiœno ni spremenil, ampak prilagodil. Kljub temu pa ne zamudi priložnosti, da demokratiœnim politiœnim nasprotnikom daje lekcije iz demokracije. Primer je podoben, kot œe bi œlovek brez posluha uœil ljudi peti.Slovenska država bo ta mesec doživela polnoletnost. Vodi jo koalicija, ki je njeno rojstvo, z nekaj izjemami, sprejela s figo v žepu. Predvsem pa so mnogi v njej videli vreœo brez dna, kar so ljudje še kako obœutili, vendar krivdo za to pripisali državi, ne pa tistim, ki so jo obkradli in onemogoœili njen razvoj v dobro vseh državljanov. Že veœkrat smo omenili, da kar tekmujejo, kdo bo o njej bolj negativno govoril. Žaljenje Slovenije je danes moda. To izrabljajo pristaši nekdanjega režima, ki ga na vse pretege hvalijo in zamolœujejo totalitar-no naravo jugokomunizma in njegovo zloœinskost. Zato imamo ponovno v Ljubljani Titovo ulico. Ljudje še vedno niso pripravljeni vzeti svoje usode v lastne roke in vse kljuœne odloœitve prepušœajo takšnim in drugaœnim voditeljem. Politiœna zaostalost v Sloveniji je v resnici hujši problem, kot vse njene krize. Slovenci smo se v 70 letih Jugoslavije never-jetno balkanizirali.Kdo je kriv? Vsi tisti, ki so odgovorni za vzgojo. Na prvem mestu šola. Ta je še vedno pripravljena organizirati šolske proslave z rdeœimi ruticami in podobno komunistiœno navla-ko. V imenu »zgodovine« in nostalgije. Ko bo Slovenija dobi-la novo vlado, ki bo izhajala iz najboljše tradicije njene osa-mosvojitve, bo njena prva naloga reforma vzgoje. Izobraževanje še nekako poteka, vzgoje, zlasti domovinske, pa ni.Cerkev v smislu duhovšœine se v politiko ne vmešava, kar je zelo dobro. Je edina, ki se z mašami za domovino redno spominja njenega rojstva. Njena zvestoba slovenstvu je ena glavnih vzrokov, da smo Slovenci stali in obstali. Pri tej tra-diciji je treba vztrajati. Stane Granda

PeStro Poletje z rafaelovo družboV prejšnji številki smo mlade povabili, da se nam pridružijo na Višarskih dnevih mladih, kjer se bomo spraševali o naših koreninah in domovini Sloveniji. Vabimo vas, da si na www.rkc.si/rafaelova-druzba ogledate podrobnejši program sreœanja in da se œim prej prijavite. Vabimo vas tudi, da poromate na Sv. Višarje, na romanje treh Slovenij.Ob letošnji nedelji Slovencev po svetu, ki jo praznuje-mo 5. julija, pa smo izdali plakat, ki vabi k razmisle-ku o naših rojakih, ki živijo zunaj domovine.Izvedeli smo, da je pred kratkim okroglih 60 let pra-znoval dr. Valentin Inzko, zaveden in ugleden Slovenec z avstrijske Koroške. Œestitamo mu in vošœimo vse najboljše ter se mu hkrati zahvaljujemo za zvestobo domovini in zamejski skupnosti na Koroškem.

R A F A E L O V A D R U Æ B AR A F A E L O V A D R U Æ B A

11

Dr. Valentin Inzko z mamo Marinko Inzko na romanju v Vetrinj ob spominu na prve begun-ske dni v letu 1945, 23. 5. 2009.

21. roMaNje treH SloveNij Na Svete vi©arje

2. avgust 2009Dragi rojaki iz zamejstva, zdomstva in domovine!Lepo ste povabljeni, da prvo nedeljo v avgustu poromate na Svete Višarje.Pešpot zaœnemo ob 8h ob vznožju gore nad Žabnicami, od koder se bomo ob premišljevanju križevega pota skupaj povzpeli k priljubljeni romarski cerkvi Matere božje.Kdor želi, ima za vzpon na voljo žiœnico.Ob 10.30 bomo prisluhnili predavanju etnologa in sociologa Silvestra Gabršœka z naslovom »Kje so meje?«.Slovesno sveto mašo bo ob 12h ob so-maševanju izseljenskih in drugih du-hovnikov daroval koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak.Ob 13h bo na plošœadi za cerkvijo kra-tek kulturni program, ki mu bo sledilo družabno sreœanje.Pri programu bo sodeloval Fantovski pevski zbor Dobrova.Prisrœno vabljeni rojaki iz zamejstva, zdomstva in domovine!

Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov

(sreœanje sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu)

12

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

G. B. v Demokraciji ­ Evropske volitve 2009Po prvih neuradnih rezultatih je SDS dobila skoraj 27 odstotkov glasov, SD pa dobrih 18 odstotkov. Tretje mesto je osvojila NSi, ki je dosegla zelo dober rezultat, sledita ji LDS in Zares. Œe se razmerja med strankami ne bodo bistveno spremenila, bosta imeli SDS in SD po dva poslanca, NSi, Zares in LDS pa po enega. SDS naj bi zastopala Milan Zver in Romana Jordan Cizelj, SD Zoran Thaler in Tanja Fajon, NSi Lojze Peterle, LDS Jelko Kacin in za Zares Ivo Vajgl.NSi bo v novem mandatu imela enega poslanca manj. Medtem ko bo Lojze Peterle nadaljeval delo tudi v novem mandatu, pa predsednica NSi Ljudmila Novak vsaj za zdaj konœuje kariero evropske poslanke. Kljub temu pa so v NSi zelo zadovoljni z izidom, saj le-ta kaže, da se NSi po lanskem šoku na parlamentarnih volitvah vendarle pobira.Podobno velja tudi za LDS, ki jo bo v novem mandatu zastopal dosedanji evropski poslanec Jelko Kacin. Nasprotno od LDS in NSi pa je v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami napredovala SD, ki je prej imela enega poslanca, sedaj pa naj bi imela dva. Ostale stranke, med drugim SLS, DeSUS in SNS, so ostale praznih rok.Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi za javnost med drugim opozoril na anomalije volilnega sistema pri vo-litvah v evropski parlament. Kot je dejal, sta SDS in NSi kot sestavni del Evropske ljudske stranke skupaj dose-gli 43 odstotkov glasov, medtem ko so stranke SD, LDS in Zares, ki so dobile svojega predstavnika v evropskem parlamentu, skupaj dosegle skoraj 40 odstotkov. Kljub temu pa naj bi slednje dobile skupno štiri poslance, SDS in NSi pa tri. Janša sicer meni, da evropske volitve niso isto kot državnozborske volitve, saj bo odgovornost za vladanje imela ista koalicija kot doslej.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je 2. junija obiskal porabske Slovence. V izjavi za STA je izpostavil doloœen napredek, a dejal, da se »stvari morda premikajo malo prepoœasi«. Poudaril je napredek na podroœju šolstva, œeprav otroci, ki obiskujejo dvojeziœne šole, ne znajo slovenskega jezika. Nekateri sicer znajo nareœje, ne pa knjižne slovenšœine. Ob napredku pa je Žekš izpostavil tudi nekaj problemov. Kot prvega je omenil še vedno nezgrajeno cesto, ki bi povezovala slovenske vasi med sabo, kot drugega pa neurejeno financiranje sloven-skih organizacij na Madžarskem - radia, œasopisa in tudi šole, za ureditev katerega si slovenska manjšina na Madžarskem prizadeva že vrsto let.

Na kratko ...

Lista NSi je dobila 74.306 glasov oz. 16,34 odstotka (en poslanec), najveœ glasov so ji namenili volivci v volilni enoti Kranj, in sicer 12.169. LDS je skupaj do-bila 52.364 glasov oz. 11,52 odstotka (en poslanec), najveœ volivcev pa je LDS podprlo v volilni enoti Novo mesto (7698). Lista Zares je dobila najveœjo podporo v volilni enoti Ljubljana-Center (8419), skupaj pa so ji volivci namenili 44.627 glasov oz. 9,81 odstotka (en poslanec). Na volitvah je imelo pravico glasovati sku-paj 1.699.734 volivcev. Po podatkih DVK je glasovalo 473.067 volivcev, volilna udeležba je bila 27,83-odsto-tna. Oddanih je bilo 473.018 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 18.304 glasovnic.

SDS je dobila 122.251 glasov oz. 26,89 odstotka (dva poslanca), najveœ, in sicer 16.762, v volilni enoti Ljubljana-Bežigrad. Sicer pa je lista SDS zmagala v vseh volilnih enotah razen v Postojni. Tam so zma-gali SD, ki so skupaj dobili 84.013 glasov oz. 18,48 odstotka (dva poslanca), od tega v volilni enot Postojna 13.917.

zapisali so ...

Œlani planinskega društva iz Predarlberga na obisku v Stuttgartu.

Augsburg. Vodiœka razlaga zgodovino kartuzije v Žiœah

13

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

Predsednik države Danilo Türk je sprožil pobudo za zaœetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spre-membah. Pobudo podpira tudi premier Pahor. Ni pa sprejel obnovitve partnerstva za razvoj med opozicijskimi in koalicijskimi strankami v obdobju krize, ki ga je predla-gal Janez Janša. Pahor je v svojem odgovoru predlagal sestanek in dodal, da se želi pred tem posvetovati še s predsedniki ostalih koalicijskih strank. Janša je nad odgo-vorom razoœaran. Njegov predlog sta podprla predsedni-ka SLS-a in SNS-a, predsednica LDS-a je bila precej kritiœna, predsednika Zaresa in DeSUS-a pa se o tem še nista izrekla.

*Pred kratkim je bila v Sloveniji ena vroœih tem laž mini-stra Gregorja Golobiœa. Na koncu je priznal in obžaloval, da je novinarjem v œasu zadnjih državnozborskih volitev lagal, ko je zanikal kakršen koli delež v kakšnem podjetju. Premier Pahor mu je dal deset dni œasa za premislek o nadaljnjem sodelovanju v vladi, predsednik države Türk ga opraviœuje, opozicija pa ga poziva k odstopu. Tudi v Zboru za republiko so prepriœani, da bi se moral Golobiœ umakniti, saj tone v blatu laži in sprenevedanja in v tem spominja na nekdanjega predsednika ZDA Richarda Nixona. Med tem so na dan prišle še druge napake Gregorja Golobiœa in podrobnosti o njegovem lastniškem vpletanju.

Eisden. Za spomin še slika pred Lurško votlino v Wiemeseer- Zutedaal, Belgija

Berlin. Slomškov zbor iz Tržaškega med nastopomGradec. Romarji pred župnišœem sv. Vida

Slovenija je 12. maja od Španije prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. To je najstarejša pan-evropska organizacija. Letos obeležuje 60 let obstoja, ki so bila priœa številnim prelomnim dogodkom v zgodovini Evrope. Pa vendar v javnosti prihaja do zamenjav z organi in institucijami Evropske zveze, v senci katere se vœasih znajde Svet Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu. Sestavlja jo 47 držav, ki skupaj povezujejo okoli 800 milijonov prebi-valcev. Med predsedovanjem se bo zvrstilo veœ kot 50 do-godkov v Ljubljani, Strasbourgu in drugod.

*Maribor je bil na zasedanju ministrov Evropske zveze za kulturo v torek, 12. maja, v Bruslju formalno imenovan za Evropsko prestolnico kulture leta 2012. Štajerska prestol-nica je tako prvo slovensko mesto, ki je dobilo ta naziv. Poleg Maribora je bil za Evropsko prestolnico kulture 2012 imenovan tudi portugalski Guimaraes, ki pa bo za Lizbono in Portom že tretje portugalsko mesto s tem nazivom.

*Vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik je 8. maja na seji komisije za peticije pojasnil, da so se policisti pogovar-jali z osebo, ki ima o izvedbi poboja v Hudi jami zelo natanœne in verodostojne podatke, a da se sklicuje na zave-zo molœeœnosti. Œe mu bo zveza borcev dala moralno odve-zo, so vprašanje poboja v Hudi jami skoraj rešili, je zatrdil Jamnik.

Švica. Ob materinskem dnevu je bila dvorana v Rütiju naenkrat premajhna.

14

S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L AS L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A

Škofijska karitas Koper je v juniju zaœela deliti pre-hrambene pakete, ki so jih kupili s pomoœjo državnih sredstev. V primerjavi s koncem lanskega leta se je namreœ število prosilcev za pomoœ poveœalo za deset do 15 odstotkov, vse veœ pa je tudi prošenj za plaœilo položnic. V 13 centrov Karitas v koprski škofiji so po-vabili tudi tiste, ki so izgubili delo ali nimajo dohodkov ter pri Karitas še niso prejeli pomoœi.

*Svojci žrtev letalske nesreœe leta 1981 na Korziki so na žalni slovesnosti v nedeljo, 31. maja, na ljubljanskih Žalah pokopali posmrtne ostanke 180-ih umrlih soro-dnikov. Pogrebni obred je opravil arhidiakon Peter Kvaternik.

*Konec maja je bilo na Zavodu za zaposlovanje prija-vljenih 84.519 oseb, kar je dva odstotka veœ kot aprila. Upokojenci so ob majskih pokojninah prejeli tudi letni regres, in sicer 368 oz. 223,5 evra.

*Gospodarstvo v obmoœju evra bo z okrevanjem zaœelo že letos, opaznejšo rast pa bodo države beležile v pri-hodnjem letu, napoveduje Evropska federacija bank. Na uradu za makroekonomske analize in razvoj meni-jo, da je o morebitnem preobratu v pozitivna gibanja prezgodaj govoriti. Majska inflacija je bila 0,6-odsto-tna, na letni ravni je znašala 0,7 odstotka, povpreœna letna inflacija pa 3 in pol odstotke.

*V prvem œetrtletju letošnjega leta je skupina Telekom Slovenije svoj dobiœek skoraj prepolovila, Pozavaro-val nica Sava je ostala skorajda brez njega, Istrabenz

pa ima 30,7 milijona evrov œiste izgube. Delniœarji Istrabenza upravi in nadzornemu svetu 5. junija niso podelili razrešnice za minulo poslovno leto, podprli pa so skoraj polmilijardno dokapitalizacijo. Doka-pitali zacija družbe Mura v višini 8 milijonov evrov in pol ni uspela. Prav tako uprava NLB ni podaljšala posojila Infond Holdingu v višini 130 milijonov evrov.

*Slovenski bruto domaœi proizvod (BDP) se je v leto-šnjem prvem œetrtletju skrœil za 6,4 odstotka, glede na enako obdobje lani pa za 8,5 odstotka, v prvi objavi navaja državni statistiœni urad. Glavna razloga za kre-pak padec, ki je na œetrtletni ravni realno najveœji do-slej, sta manjša izvoz in obseg investicij. Po dveh za-porednih œetrtletnih padcih gospodarstva je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo. V zadnjem lanskem œetrtletju se je obseg BDP na letni ravni zmanjšal za 0,8 odstotka.

*Na Generalni policijski upravi v Ljubljani so ocenili, da gospodarska kriminaliteta v Sloveniji narašœa. Do ju-nija letos se je obseg obravnav in obseg s kazensko ovadbo zakljuœene gospodarske kriminalitete poveœal za 12 odstotkov na veœ kot 4500 kaznivih dejanj. Zaradi tega je moœno porasla tudi premoženjska ško-da, predvsem na raœun davœnih utajitev.

*Pri arheoloških izkopavanjih na robu Ivanœne Gorice so našli keramiœen kipec ženske. Redka najdba male ženske plastike sodi v bronasto dobo, stara pa je naj-manj 3000 let.

*V Sloveniji delež kadilcev med polnoletnimi prebivalci in tudi med mladimi upada, kar gre pripisati zlasti prepovedi kajenja na delovnem mestu in v javnih pro-storih.

*Slovenski prijavitelji so lani pri Evropskem patentnem uradu (EPO) vložili 129 evropskih patentnih prijav, kar je za 12,2 odstotka veœ kot leta 2007 in predstavlja 63,7 prijave na milijon prebivalcev. S tem se je Slovenija po številu patentov na milijon prebivalcev uvrstila na 20. mesto med 34 evropskimi državami, izhaja iz letnega poroœila omenjenega urada.

Hamburg. Na zdravje vsem hamburškim sla-vljencem

15

S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L AS L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A

izgubili proti nemškemu Gummersbachu in osvojili konœno drugo mesto.-Košarkarji Uniona Olimpije so v enem izmed najmanj zanimivih finalov zadnjih let še enkrat gladko prema-gali Helios in osvojili 15. naslov državnega prvaka.-Nogometaši Interblocka so letošnji zmagovalci pokala Hervis. V finalni tekmi v Mariboru so premagali Luko Koper.-Olimpijski komite Slovenije 3. junija ni podprl kandi-dature Bleda za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2018. Med vzroki je tudi denar.-Primož Kozmus, olimpijski zmagovalec iz Pekinga, je zmagal na svojem prvem mitingu sezone v Rio de Janeiru. Kladivo je poletelo 77,81 metra daleœ.-Aljaž Pegan je na svetovnem pokalu v športni gimna-stiki v Glasgowu osvojil drugo mesto na drogu, Mitja Petkovšek je bil na bradlji tretji, s šestim oziroma sed-mim mestom sta lep slovenski uspeh dopolnila še Rok Klavora na parterju in Adela Šajn na gredi.-Profesionalni boksar Dejan Zavec je po toœkah in po enotni odloœitvi sodnikov na dvoboju v Magdeburgu premagal Poljaka Maleka in tako dosegel že 26. zmago v karieri.-Blaž Kavœiœ je na 75 tisoœ dolarjev vrednem turnirju ATP serije challenger v Busanu obstal tik pod vrhom. V finalu ga je premagal Tajec Udomchoke.- Jure Robiœ je še enkrat veœ dokazal, da v vzdržljivo-stnem kolesarstvu nima konkurence. Še tretjiœ je namreœ dobil ultramaratonsko dirko okoli Slovenije. Nekaj manj kot 1200 kilometrov dolgo progo je pre-magal v 40 urah in 12 minutah.

28. in 29. maja je v Ljubljani potekala 6. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Pripravil jo je Svetovni slovenski kongres. V dveh dneh konfe-rence so imeli priložnost prisluhniti zanimivim pre-davanjem in razpravam. Ena glavnih toœk je bila eti-ka v zdravstvu. Tu so se dotaknili pereœe teme evta-nazije. Evtanazija je zaœetek rušenja œloveške etike, ki je osnovni pojav, da se je œloveška veja dvignila nad raven vrednot živalskega sveta. Življenje œloveka je postalo sveto, ko je le-ta priœel okoli sebe zaznamo-vati dogodke, ki niso bili vsakdanji. Prisotni predava-telji niso odobravali evtanazije, kajti zahteva osebju, da izvede evtanazijo, je zelo podobna izvedbi smrtne kazni.

*Pred Postojnsko jamo je potekal festival družin. Zavod Iskreni.net je z njim želel dati družinam potrditev o lastni vrednosti in spodbudo za naprej. Dogodka se je udeležilo veœ kot 5000 obiskovalcev in lahko reœemo, da gre za najveœji slovenski dogodek ob mednarodnem dnevu družin.

*Meseca junija so upravne enote zaœele izdajati nove biometriœne potne liste, ki imajo tudi dva prstna odti-sa. Zdajšnji bodo veljali do preklica.

*Begunjski Elan je v Kölnu na najveœjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog Plus X Award za svojo serijo smuœi speedwave prejel nagra-do za inovativnost v kategoriji športne opreme.

*V vojaškem vikariatu so ob dnevu Slovenske vojske, ki je bil 15. maja, darovali sveto mašo za mir, domovino, pripadnice in pripadnike Slovenske vojske ter njihove družinske œlane.

Šport-Tadej Valjavec je na 92. kolesarski dirki po Italiji osvojil deveto mesto v skupnem seštevku in s tem izenaœil najboljšo svojo in tudi slovensko uvrstitev na Giru. Zaradi natrpanega urnika je odpovedal nastop na Touru, saj bo pred tem nastopil na dirki po Švici.-Rokometaši Gorenja so osvojili prvi naslov državnih prvakov. V odloœilni tekmi so v gosteh premagali kopr-ski Cimos. V evropskem pokalu EHR pa so v Kölnu

Pozdravni nagovor provinciala slovenskih minoritov p. Milana Kosa v Gradcu

16

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

A N G L I J A

LONDONSlovenska sveta maša v kapeli Do-ma na drugo nedeljo v maju (10. maja) ali na 5. velikonoœno nedeljo ob 4. uri popoldne je bila lepa. Kljub majhnemu številu rojakov pri sv. maši smo kar ubrano peli, še posebno z velikim obœutkom priljubljeno pesem »Spet kliœe nas venœani maj«. Mesec maj je vendar œas nam vsem priljubljenih šmar-nic. Pa tudi letošnji binkoštni pra-znik smo lepo obhajaliMedicinske sestre iz Maribora so tudi tokrat med 22. in 25. majem pod vodstvom profesorice za anglešœino, gospe Milene Meško, bile na obisku v Londonu. Kar pet-najst jih je bivalo v »Našem do-mu«. Poleg obiska številnih lon-donskih znamenitosti je bil njihov glavni cilj hoditi po sledeh legen-

darne junakinje na podroœju nego-vanja in strežbe bolnikov, slavne angleške »nurse« (medicinske se-stre), Florence Nightingale. Po sto-pinjah te njihove slavne vzornice so tudi tokrat hodile mariborske medicinske sestre na svojem obi-sku v Londonu.Bog daj, da bi se zavzemale za ve-dno bolj uœinkovito pomoœ in nego bolnikov.

V starosti 97 let je v Londonu odšla v veœnost zdravnica, gospa Bernarda Rihar SekolecV ponedeljek 11. maja, je v Domu starejših obœanov Harts House Nursing Home na Woodford Green (London) nadvse mirno in spokoj-no odšla s tega sveta v veœnost na-ša dobra katoliœanka in zavedna Slovenka, zdravnica gospa Bernar-da Rihar Sekolec ali kakor smo jo slovenski rojaki tukaj v Angliji ime-novali »gospa Sekolœeva«.Njeni angleški sosedje pa so jo kli-cali »Nadia«. Od nje smo se poslo-vili s sveto mašo zadušnico v torek, 19. maja, v cerkvi St Thomas of Canterbury na Woodford Green. Sv. mašo ob prisotnosti hœerke Mi-lene iz Avstralije in sina Luke z že-no Marto iz Švice ter lepega števila naših londonskih rojakov skupno z angleškimi prijatelji in znanci je daroval družinski prijatelj pater Brian (OFM) ob somaševanju slo-venskega župnika v Londonu, S. Cikaneka. Po sv. maši smo njeno krsto pospremili v City of London Crematorium v œetrti Wanstead, kjer sta duhovnika opravila še za-dnji poslovilni obred v angleškem in slovenskem jeziku.Ko je leta 2002 praznovala svojo 90-letnico, mi je gospa Nada poveda-

la, da ji je za njen 90. rojstni dan pr-va po telefonu œestitala njena rodna sestra, ki je živela v Kropi (v Sloveni-ji) in je nekako v istem œasu izpolnila 100 let življenja – kmalu za tem je odšla v veœnost. Nato so za njen 90. rojstni dan sledile œestitke njene hœerke Milene in vnukov iz Avstralije ter sina Luka in njegovih iz Švice pa še številnih sorodnikov, prijateljev in znancev iz vsega sveta.Naša dobra gospa Nada se je rodi-la 4. novembra 1912 v Polhovem Gradcu. Bila je deseti in zadnji otrok oœeta Valentina Riharja in matere Franœiške Dolinar Rihar. V družini je bilo devet deklet in en fant. Oœe Valentin je bil dolga leta polhograjski župan. Po znani sve-tovni finanœni krizi (1929) so se Ri-harjevi preselili v Vižmarje nad Ljubljano. Nada je hodila na klasiœno gimnazijo v Ljubljani. Po maturi leta 1932 je odšla na študij medicine. Samo do prvega »rigo-roza« je bil ta študij takrat v Lju-bljani, nato pa vse do konca v Za-grebu, kjer je Nada diplomirala (doktorirala) že leta 1938.Po uspešnem študiju medicine je sledilo njeno prvo službeno mesto

Mariborske medicinske sestre na obisku v Londonu

Pokojna ga. Bernarda Rihar Sekolec

17

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

v ljubljanski splošni bolnišnici. Med drugo svetovno vojno pa je delala v ženski bolnišnici v Novem mestu, kjer je, œeprav ni bila pose-bej specializirana za kirurgijo, po-gosto morala tudi operirati. Ko je bila v službi v Novem mestu, se je marca 1943 poroœila s kapitanom jugoslovanske kraljeve vojske, Mi-lanom Kranjcem. Milan je padel še istega leta, 10. septembra, prav na dan, ko je rodila hœerko Mileno. Vojni œas je bil zanjo zelo težko ob-dobje življenja, še dvakrat težji pa je bil zaradi divjanja komunistiœne revolucije na naših tleh. Podroœje Dolenjske ji je bilo še posebno iz-postavljeno.Po vojni je bila kot zdravnica vrže-na na pot begunstva. Tri leta je preživela v begunskem taborišœu v Špitalu ob Dravi. Mnogi naši ljudje je niso nikoli pozabili kot sposobne in požrtvovalne zdravnice, ki je re-ševala njihova življenja in življenja njihovih otrok.Po zaslugi njene škotske prijateljice in dobrotnice dr. Gizele Thompson je 9. aprila 1948 iz taborišœa v Špi-talu prispela v Anglijo in nato eno leto opravljala gospodinjska dela na Škotskem. Konœno je prišla v Lon-don, kjer je delala po razliœnih bol-nišnicah. Tukaj se je 1949 poroœila s prof. Franjem Sekolcem, ki je po-stal vdovec prav tako v Novem me-stu, ko je v bombnem napadu v septembru 1943 izgubil mlado že-no in dve hœerkici. Ostal mu je sa-mo nekaj mesecev star sin Luka.Tudi po zaslugi in dobroti dr. Thomssonove, zlasti njene veliko-dušne zapušœine, sta si mogla ka-sneje z možem v Londonu kupiti lepo hišo v prijaznem okolju v

Woodford Green in si tako ustvari-la prijeten in gostoljuben dom. Po moževi smrti je gospa Nada hišo prodala in se preselila v naselje upokojencev Village Height, kjer je imela svoje lepo oskrbovano stano-vanje in kot globoko verna katoliœanka z Bogom, predvsem v molitvi in premišljevanju, preži-vljala œastitljiva leta svojega življe-nja, ko sploh ni izgledalo, da je imela na sebi že devet križev. Le kakšno dobro leto pred njenim od-hodom v veœnost je preživela v Do-mu za starejše obœane, kjer je ime-la odliœno oskrbo in nego. Zaradi svojega mirnega in hkrati veselega (optimistiœnega) znaœaja je bila tu-di v tem Domu zelo priljubljena.Naj naša dobra gospa Nada za vso svojo dobroto in ljubeznivost prej-me pri Bogu zasluženo plaœilo in naj se po težkem in truda polnem življenju spoœije v Njem, ki je pot, resnica in življenje.Naša katoliška slovenska skupnost v Angliji in Walesu in še posebno slovenski župnik v Londonu se je hvaležno spominja in zagotavlja svoje molitve.

S. Cikanek, župnik

A V S T R I J A

DUNAJMesec maj je gotovo za veœino lju-di, ne samo mladih, najlepši me-sec, posveœen najlepši Roži sveta, Mariji, majniški Kraljici. Po vsej naši ljubi domovini Sloveniji je v

veœini cerkva vsak dan redno šmarniœna pobožnost, ki nam je ostala v najlepšem spominu od otroških let.V naših razmerah na Dunaju žal ni mogoœe imeti šmarniœne pobožno-sti drugaœe, kakor le ob nedeljah in zapovedanih praznikih, ko se zbe-rejo Slovenci k sveti maši. Po maši smo pri lepo okrašenem Marijinem oltarju imeli lavretanske pete lita-nije z odpevi in pripadajoœimi mo-litvami. Tudi pri maši smo ves me-sec maj pogosteje peli prav Mariji-ne pesmi. Ljudje so res z navduše-njem odpevali in prepevali.Še posebej lepo je bilo na tretjo ne-deljo v maju pri družinski maši, ko so se ob starših zbrali tudi številni otroci. Da se je tokrat zbralo veœje število ljudi, je verjetno botrovalo dejstvo, da smo po maši proslavili rojstni dan dveh »zauber fantov« naše skupnosti.Prvega maja je slavil svoj 66. roj-stni dan naš mladeniški župnik g.Toni Štekl; sedemnajstega maja pa je prav toliko let doœakal njegov mežnar, vsakovrstni pomagaœ in prijatelj Werner Oswald, ki je s svojo ženo Ano skupnosti vedno na

Mamica dr. Irena Rašœan je prinesla tudi petinpolmeseœno hœerkico Pijo Marijo k maši in na praznovanje župnikovega rojstnega dne.

18

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

razpolago. Obema tudi po tej poti želimo vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja in potrpežljivosti s tistimi, ki so bolj »levi«.Kaj drugega tokrat nimamo poro-œati. Vsem skupaj pošiljamo z Du-naja topel majniški pozdrav!V prejšnji številki Naše luœi smo nehote našo sodelavko Barbaro Gangl ob njenem rojstnem dnevu postarali za polnih 10 let. Njej smo se že opraviœili; ta pripomba velja bralcem, ki jo poznajo.

N. V.

GrADecNa velikonoœno nedeljo, 12. aprila, smo se tudi œlani slovenske cerkve-ne skupnosti Marija Pomagaj po-trudili in prispevali k temu veselju. Pridne roke naše cerkvene sku-pnosti (predvsem gospe Marija Fri-edl, Magde Veber, Marije Lernbeis in ostalih) so si prizadevale, da se je vse blešœalo in še posebej so okrasile oltar. Plamen velikonoœne sveœe je oznanil, da je Kristus pre-magal temo smrti. Ko smo še s pe-smijo »Kristus je vstal« popestrili naše veselje, so mnoge oœi verni-kov postale rosne. Po slovesni ma-ši smo v našem kletnem kulturnem prostoru malce praznovali, potem pa pohiteli vsak na svoj dom, da tam z družino in sorodniki praznu-

jemo ta najveœji dan kršœanskega veselja v cerkvenem letu.

V ponedeljek, 20. aprila, na 80. rojstni dan p. Martina Vidoviœa, ki nas je 20. januarja 2009 zaradi bolezni nenadoma zapustil, smo se podali z avtobusom na staro rogo-zniško ptujsko pokopališœe kjer je p. Martin Vidoviœ pokopan. Želeli smo mu œestitati za njegov rojstni dan in v kapelici, posveœeni Žalo-stni Materi božji, smo mu posvetili sv. mašo. Pridružili so se nam tudi drugi verniki iz Gradca.Maševali so mag. p. Jože Lampret, p. Adalbert Heussinger, ki je bil 37 let spovednik pri sv. Petru v Vati-kanu, in p. Clemens Breineder, nekdanji provincial avstrijske mi-noritske province.Pozdravni nagovor je imel provincial slovenskih minoritov p. Milan Kos.

Sv. mašo je spremljal tudi naš pev-ski zbor s sopranistko Irmo Miheliœ in organistom Zoltanom Borbe-lyjem. Gospa Gerlide Leski pa je œudovito okrasila grob p. Martina. Tako smo se našemu pokojnemu p. Martinu Vidoviœu zahvalili za njegovo dolgoletno pomoœ in neu-trudno delo. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi grob mag. p. Janeza Žnidarja, ki je tukaj pokopan.Po opravljeni maši smo si po kosi-lu ogledali zelo zanimivo podjetje »Biodieselanlage SEEG MURECK« (kmetijski obrat, ki se ukvarja s produkcijo biodizla iz oljne repice v CMUREKU), ki je leta 2001 dobil 1. nagrado »World Energy Globe 2001« med 1230 tekmovalci iz te-ga podroœja in iz 83 držav. Po ogle-du smo se okrepœali še v slašœiœarni v Strassu, nato pa smo se vrnili do-mov v Gradec.Kakor vsako leto pa smo tudi letos organizirali romanje. Odloœili smo se, da poromamo k cerkvici sv. Vi-da v Završah (prej sv. Vid nad Val-dekom), kjer sem jaz (Ivanka Gru-ber, roj. Gaber) prišla na svet kot œetrta od sedmih otrok in kjer je moj oœe, Ivan Gaber, bil vse življe-nje organist in kljuœar. V tej vasici je sedaj duhovnik mag. Mirko Hor-vat, katerega farani zelo spoštuje-jo. Bogoslovje je študiral skupaj z

Družinska sv. maša; otroci, zbrani okrog oltar­ja pri molitvi oœenaša

Vsi zbrani okrog obeh slavljencev, žpk.Tonija in Wernerja

Župnik Mirko Horvat z avstrij­sko­štajerskim kmeœkim šopkom

19

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

našim p. Jožetom Lampretom in tako sta oba pristala na moj pre-dlog, da 17. maja romamo k cer-kvici sv. Vida, kjer sta tudi oba ma-ševala. Navdušenje vseh vernikov naše cerkvene skupnosti v Gradcu je mojo željo še popestrilo. Poklica-la sem sestro Pavlo Britovšek, ki tukaj živi s sinom Damjanom, sna-ho Sonjo ter tremi vnuki, in ji pre-nesla našo željo, da jih 17. maja obišœemo. Dobro smo se pripravili z željo, da bi ostali vasici in vsem faranom v œim lepšem spominu. Sestavili smo pester program, da bi brez težav s petjem spremljali sv. mašo. Med potjo do moje vasi sem romarjem pripovedovala o za-nimivih dogodkih iz mojega življe-nja, o zgodovini, kulturi in arhitek-turi mest, mimo katerih smo se pe-ljali (Radlje, Muta, Vuzenica, Dra-vograd, Slovenj Gradec), o œudoviti reki Dravi, pa tudi o Hudi luknji itn.Ko smo stopili iz avtobusa, so nas pred mašo in po njej pred župni-šœem na lepo pogrnjeni mizi pogo-stili z dobrotami (raznovrstnimi domaœimi kolaœi, pecivi in krofi), ki so jih pripravile moja sestra Pavla, snahi Sonja in Štefka ter druge že-ne iz vasi. Moj neœak Damjan pa je romarje pogostil z domaœim žga-njem in vinom, za katero je poskr-

bel sam župnik mag. Mirko Horvat. Zbrali so se vsi farani iz vasice in nam zaželeli dobrodošlico. Po krat-kem pogovoru smo se poœasi poda-li proti cerkvi sv. Vida, ki je bila ta dan posebno lepo okrašena.Po konœani maši sta nas s œudovitim solopetjem spet poœastila Irma Miheliœ in Mirko Bariœ in sicer s pesmijo »Zakaj si mi najdražja«. Ob koncu je župnik Mirko povedal še nekaj o zgodovini cerkve sv. Vi-da, mi pa smo se mu zahvalili z av-strijsko-štajerskim kmeœkim šop-kom in pravim avstrijsko-štajer-skim buœnim oljem. Moja sestra Pavla pa nas je po kratki pogostitvi pred župnišœem povabila še na svoj dom, kjer nas je œakalo preseneœenje. Otroška folklorna skupina »Valdek«, ki jo vodi Miran Meh, nas je poœastila in zaplesala par narodnih plesov. Tako se je naše romanje spremenilo v prije-tno vaško praznovanje. Preden smo se odpeljali na kosilo, nas je Pavla pogostila še z dobro kavo in pecivom.Pri gostilni »Meh«, ki stoji na hribœku poleg cerkvice sv. Ruperta (10 minut hoje od cerkve sv. Vida), so nas prav tako bogato in prijazno pogostili. Okrepœani smo se odpra-vili z avtobusom v smeri Slovenj Gradca. Na Legnu blizu Slovenj

Gradca smo si ogledali še cerkvico, posveœeno sv. Juriju, zašœitniku ze-mlje, posevkov, živine in zelenja ter zašœitniku kmetovalcev in pa-stirjev, pa tudi križarjev, vitezov in vojakov. Prostor cerkve je zelo za-nimiv, saj je v njem ohranjeno veœ stavbnih gradbenih faz, prezidav in obnov. Izvedeli smo, da je prva gradbena faza predromanska iz karolinškega obdobja, iz œasa med prvo polovico 9. in prvo pol. 10. stol., verjetno iz œasa Arnulfa (876-899), ko se je Karantanija, h kateri je Mislinjska dolina spadala, vsestransko fevdalno in cerkveno stabilizirala. Po enournem vodenju nam je naš organist Zoltan za poz-drav zaigral še na orgle, ki so tudi del inventarja v tej cerkvici.Naše romanje smo zakljuœili v slašœiœarni v Radljah in se prežeti s prijetnimi vtisi in pesmijo vrnili v Gradec.V nedeljo, 24. maja, smo bili zopet povabljeni, da pri Harnikovih pro-slavimo šesto obletnico posvetitve Marijine kapele. Po prijetni in obil-ni pogostitvi smo se odpravili vsak na svoj dom in si z veselim srcem, duševno in telesno okrepljeni, re-kli: »Marija, Kraljica majnika, hva-la ti, da smo lahko doživeli vse te lepote in dobrote tega sveta.«

Mag. Ivanka Gruber

LINZDrugo nedeljo v marcu smo obha-jali redno slovensko mašo, ki je bi-la za naše število kar dobro obi-skana. Po maši smo v klubu pra-znovali praznik naših ribic, ki ga je v Linzu ustanovil g. Ciril Lavriœ.Glavna slavljenka je bila Matilda Grandovec, ki je obhajala 75. roj-Del naše skupine pod œudovitim drevesom na velikonoœno nedeljo

20

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

stni dan. Z njo sta slavili tudi Anica Sadl in Tonœka Zore. Po dobrem ko-silu in lepi zabavi smo ostali do po-znege popoldneva. Župnik Toni se je vsem zahvalil za njihova požrtvo-valna dela! Vsem želimo zdravja in kliœemo še na mnoga leta.Na veliko noœ smo imeli letos sreœo, da je bila ravno na drugo nedeljo v marcu. Župnik Štekl je naredil slo-vesno Kristusovo vstajenje. Po ale-luji smo imeli procesijo po cerkvi in sv. mašo. V klubu smo imeli še poseben blagoslov velikonoœnih je-di, potem pa agape.11. maja smo obhajali materinski dan in rojstni dan župnika Tonija Štekla in Ludvika Sadla. Oba sta poskrbela, da smo dobili kaj za pod zob. Že v cerkvi nas je prese-netil moški kvartet iz Slovenije. Po maši so nam zapeli pete litanije Matere božje. Hvala vam za vse, kar se je dogajalo v cerkvi in v klu-bu. Vsi smo bili navdušeni.28. marca je v Kamniku v Sloveni-ji umrla Lojzka Pernat. Do upokoji-tve sta z možem Johanom živela na Dunaju. Oba sta bila zavedna Slovenca in vkljuœena v slovensko skupnost na Dunaju. Po smrti mo-ža Johana pred dvajsetimi leti se je Lojzka vrnila v domovino. Ohranili jih bomo v spominu.

Anton Zore

SpIttAL OB DrAVINa predveœer vnebohoda je slo-vensko oltarno skupnost v Špitalu obiskal mariborski pomožni škof, dr. Peter ŠTUMPF. Poleg drugih obveznosti je njegova naloga obi-skovati Slovence zunaj matiœne države.Ob prihodu ga je poleg Slovencev pozdravil tudi zastopnik mestne obœine. Potem si je visoki gost ogle-dal prostor nekdanjega taborišœa. Na mestnem pokopališœu je šel med vrstami, kjer je pokopanih najveœ slovenskih rojakov in se pri svežem grobu Valentina Habjana ustavil v kratki molitvi za vse po-kojne Slovence; enako pri duhovni-škem grobu.Ob 19. uri je bila slovesna, peta škofova maša, katere se je kljub delavniku udeležilo kar nekaj ver-nikov. Somaševal je pater mag. Jo-že ANDOLŠEK.V pridigi se je škof poleg praz niœ-ne misli spomnil tudi našega zdomstva. Pri agape v mestni farni dvorani, kjer se je pridružil tudi mestni žu-pnik mag. Ernst WINDBICHLER, se je škof pogovarjal s posamezni-mi, pa tudi za vse naredil skoraj še eno pridigo. Še bi ga bili poslušali,

tako sprošœeno in zanimivo zna pripovedovati. Gospod škof, hvala za Vaš obisk in Vaše spodbudne besede!

Willi Gladek

BELGIJA, NIzozEmSkA in LUXEmBURG

MAASMecheLeN - eISDeNBinkoštno romanje, materinski in oœetovski danNa binkoštni ponedeljek, 1. junija, smo se letos slovenski rojaki iz bel-gijskega Limburga zbrali na že tra-dicionalnem binkoštnem romanju. Letos smo poromali k Lurški Mari-ji v 20 km oddaljen Wiemesmeer – Zutendaal.Pred lurško votlino je maševal msgr. Janez Pucelj. Zbralo se je okrog 45 slovenskih rojakov, pridružilo pa se nam je tudi nekaj drugih romarjev, tako da nas je bilo skupaj nekaj œez 70. Na koncu smo zapeli lavretanske litanije Matere božje in za zakljuœek še pesem Marija skoz´ življenje.K še lepšemu in prijetnejšemu vzdušju je pripomoglo tudi lepo sonœno vreme.Tudi letos smo romanje združili s praznovanjem materinskega (dru-ga nedelja v maju) in oœetovskega dne (druga nedelja v juniju). Tako smo se po konœanem romanju zbrali na pikniku, ki ga je organizi-ralo Slovensko katoliško in kultur-no društvo Slomšek na vrtu Slo-venske katoliške misije v Eisdnu. Tudi tu se je zbralo kar lepo števi-lo naših rojakov, ki so v lepem sonœnem vremenu ob dobri hrani Škof Štumpf na pastoralnem obisku

21

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

2009 v bolnišnici v Genku. Bila je œlanica in požrtvovalna sodelavka pri Slovenskem kulturnem društvu sv. Barbara iz Eisdna.Domaœi so ji izpolnili željo in jo po-kopali v rojstnem kraju. Naj ji bo lahka domaœa zemlja.

80 let društva sv. BarbaraV zaœetku meseca junija so Sloven-ci v belgijskem Limburgu slavili vi-sok jubilej, 80 let življenja in orga-niziranega dela za našo narodno skupnost v društvu sveta Barbara. Kakor mnogi drugi priseljenci so bili od zaœetka naseljevanja in dol-ga desetletja potem predvsem ru-darji. Zato je društvo našlo duhov-no zavetje pri sv. Barbari, zavetni-ci rudarjev in njihovih družin.

V Eisdnu so se Slovenci povezovali že pred tem, bolj naœrtno pa od le-ta 1927 naprej. V tistih letih so na rudarskih podroœjih Beneluksa na-stala mnoga društva, ki pa danes ne obstajajo veœ.Ob takem jubileju se je treba spo-mniti nekaterih ljudi po imenu. Pr-vi odbor društva so bili: Franc Tr-kaj, g. Petelin, Alojzij Rak, Johan Smerke, Jan Šnurar in France Vovk. Prvim odbornikom je sledila cela vrsta zaslužnih ljudi, sodelav-cev in œlanov, ki so peljali vztrajno ta voz naprej. Do današnjega odbo-ra, ki se trudi nadaljevati bogato tradicijo slovenskega združevanja, kulturnega delovanja in družabne-ga življenja med rojaki. Bili so vztraj ni. Sedanji predsednik g. Tan-šek je bil že leta 1956 v odboru.Praznovanje se je zaœelo z mašo, pri kateri smo se spomnili vseh po-kojnih œlanov društva. Dolga vrsta ljudi je zaslužna za velike in male uspehe slovenskega kulturnega ži-vljenja. Odrske igre, petje, sloven-ska šola, ki poteka vse do dana-šnjih dni, predvsem pa družabno življenje je zahtevalo veliko oseb-nega prostovoljnega dela ne le od-bornikov, ampak tudi mnogih œlanov. Z igrami so obiskali tudi

(ki so jo pripravile prizadevne œla-nice društva) in dobri kapljici v medsebojnem klepetu preživeli ne-kaj prijetnih uric.

Življenjski jubilejVisok življenjski jubilej - 80 let - je v najlepšem mesecu dopolnila go-spa Angela Polovder iz Eisdna. Go-spa Angela se je rodila 12. maja 1929 v Waterscheiu (Belgija) slo-venskim staršem. Tudi sama zelo lepo govori slovensko.Vsa leta je œlanica Slovenskega ka-toliškega in kulturnega društva in zbora Slomšek. Skupaj s sedaj že pokojnim možem Francem Trin-kom sta bila tudi zelo delavna in požrtvovalna sodelavca pri pripra-vah in izvedbah razliœnih priredi-tev v organizaciji Društva Slomšek in Slovenske katoliške misije.Kaj drugega naj naši prijazni An-geli zakliœemo, kot: Bog Vas ohra-ni zdravo in œilo še mnoga leta med nami.

Naši rajni30. aprila smo se slovenski rojaki v cerkvi sv. Barbare v Eisdnu poslo-vili od Justine Lipovec.Pokojna Justina se je rodila 17. no-vembra 1936 v Ljubnem na Go-renjskem. Umrla pa je 28. aprila

Skupna slika odbora in gostov ob koncu zahvalne maše

Predsednik Društva Slomšek ­ Stani Revinšek je œestital naši jubilantki Angeli ob 80­letnici.

Pokojna Justina Lipovec

22

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

druge slovenske skupnosti. Sem so prihajali na prireditve Slovenci iz Liegea, Charleroija, Bruslja, Lu-ksemburga, z Nizozemske.Društveni dom je bil zgrajen leta 1971 in v njem poteka družabno življenje, ženski krog, slovenski dopolnilni pouk.Prosili pa smo tudi za žive, za da-našnje œlane, da bi bili deležni bla-goslova. Današnja društvena odgo-vornost je seveda sedanjost in pri-hodnost, prežeta z upanjem, ki ga ohranjajo v vsem svojem prizade-vanju, da bi slovenstvo živelo na-prej v perspektivi prihodnjih 80 let. Bogata izkustva preteklosti so dragocena, nove razmere pa nare-kujejo ohranjati živega duha naro-dne kulturne osvešœenosti med mladimi in obenem premagovati eno najveœjih ovir za skupnosti – to je razpršenost rojakov in œut za edinost. Ta naloga presega samo zunanje praznovanje in druženje. Treba bo bolj zavestno h koreni-nam slovenskega duha in kulture.Slovesno druženje œlanov in pova-bljenih gostov se je nadaljevalo v bifeju mestnega Casina, kjer je bil najprej sprejem. Kasneje pa je bil v dvorani kratek kulturni program, kjer je kakor že prej pri maši opra-

ti œlani društva ter ostali povablje-ni gosti v Chatillonu, kjer se obiœajno pariški Slovenci sreœu-jemo vsako nedeljo pri bogoslužju v slovenskem jeziku ali kako drugaœe. Sreœanja so se udeležili tokrat tudi rojaki iz drugih pokra-jin v Franciji; med njimi predse-dniki društev s svojimi odborniki:g. Pouh, društvo Jadran, g. Ricci, društvo Atso, g. Veluscek, društvo Nanos, ga. Curk, Društvo prijate-ljev katoliške misije v Merlebachu.Poœašœeni in veseli smo bili, da sta se nam pridružila tudi državni se-kretar dr. Boris Jesih in gospod dr. Janez Šumrada, slovenski vele-poslanik v Franciji, saj smo se z njima lahko na sprošœen naœin in v prijetnem vzdušju pogovorili tudi o nekaterih zadevah, ki nam še po-sebej ležijo na srcu.Dan se je priœel s sv mašo za spra-vo in domovino, ki jo je daroval go-spod J. Kamin in pri kateri smo bi-li deležni lepega ljudskega petja in tudi solopetja v sodelovanju z Mar-jetko Popovski in našima gostoma iz pokrajine Lorraine. Obred so po-lepšale številne narodne noše.Nato smo se zbrali v dvorani Slo-venskega doma in prisluhnili kul-turnemu programu v poœastitev bližajoœega se praznika državnosti republike Slovenije.

vil svoj delež mešani in moški zbor Slomšek, iz drugega slovenskega društva v tem kraju. Navzoœe je nagovorila veleposlanica ga. mag. Anita Pipan in konzulka ga. Mateja Kobav ter podžupan obœine Maa-smechelen. Z daljšim pozdravnim nagovorom pa se je oglasil g. Stani Revinšek, predsednik društva Slomšek. Œestital je odboru in œlanom društva sv. Barbara in hu-domušno omenil nekaj cvetk iz preteklega œasa, ko sta si bili dru-štvi zaradi politiœnih vetrov manj prijazno v laseh. Morda je bilo tudi to koristno, saj se je ustvarilo vzdušje neke tekmovalnosti, kar je spodbujalo k dejavnostim, je menil govorec. Danes je œas, ko se zave-damo, da je treba vse sile združe-vati. Hvala Bogu, so tudi œasi ugo-dnejši za medsebojno podporo, so izzvenele njegove besede in požele splošno odobravanje.

F R A N C I J A

pArIZ Na sonœno binkoštno nedeljsko ju-tro so se na sprejemu zaœeli zbira-

August Tanšek in veleposlani­ca mag. Anita Pipan

Pri sveti maši v kapeli sv. Terezije

23

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

na zaœetku pesem »Spet kliœe nas venœani maj« prežela in dosegla glo-bino src vsakega vernika in poveza-la œustva Marijinega dne. Zaœr tala je v vseh srcih doživetje, ki ga je vsak romar ohranil kot milost dneva, ki se je raztezala širom prisotnih ro-marjev, zbranih kar od štirih strani Evrope. Pripeljal je avtobus iz Švice, ki ga je vodil gospod župnik David TALJAT. Iz Nemœije, iz Avstrije, iz Pariza, iz Luxembourga, od Aumet-za in veliko bližnjih romarjev.S svojim obiskom je vse romarje razveselil preœastiti gospod škof msgr. Andrej GLAVAN iz Novega mesta. Bilo je zares sveœano dožive-tje za vso slovensko skupnost. Saj to je zgodovina, v katero se moramo ozreti, na 80 let preživetega œasa. Saj smo ob tem dnevu praznovali jubilej od takrat, ko je prviœ na tem obmoœju Lorraina segla božja bese-da med slovenske vernike.Oltarna miza je bila pri sv. maši obkrožena s slovenskimi duhovni-ki. Vodil jo je msgr. škof Andrej GLAVAN. Ob njem so somaševali msgr. Janez PUCELJ, Janez MO-DIC, David TALJAT, Anton DEJAK, župnik Jože KAMIN in g. Primož, škofov spremljevalec. Ob oltarju je bil tudi francoski župnik Fernand WILLINGER.Škof GLAVAN je pri pridigi lepo opisal življenje vseh duhovnikov, ki so se zvrstili in služili Bogu v œast in oznanjali sveti evangeliji v tem predelu Francije.Na koncu sv. maše je gospod An-drej RODE, svetovalec pri velepo-slaništvu RS v Parizu, s toplimi be-sedami pozdravil vse navzoœe.Na željo gospoda KAMINA je k mi-krofonu pristopil tudi gospod Jean-

Zelo prisrœen uvod v kulturni pra-znik so predstavili otroci, ki so re-citirali Zdravljico dvojeziœno.Œeprav nekateri malœki tretje gene-racije zelo slabo obvladajo sloven-šœino, so se vsi izredno potrudili in tudi lepo zapeli in zaigrali vsi sku-paj. Nataša Viœiœ, ki je pripravila ta program, je poudarila, da je uœenje petja ali igranja slovenskih nape-vov zelo uspešen pripomoœek za uœenje slovenskega jezika in pre-našanja kulturne dedišœine pri ze-lo majhnih otrocih.Sledil je recital poezije iz naših vrst, poimenovan »Trije svetovi«, kjer smo med drugim z veliko po-zornostjo prisluhnili branju v živo pesmim mlade rojakinje in pesnice Mateje Bizjak Petit iz Reimsa in ze-lo lepi zgodovinski pesnitvi pari-škega slikarja Vena Pilona, iz leta 1953 »FREYMING–MERLEBACH«, posveœeni našim številnim gostom iz rudarskih krajev Lorene.Z zelo kvalitetno izvedbo in s po-sebno milino v glasu je spremljala program s kitaro in petjem starih slovenskih pesmi Marjetka Popo-vski iz Izole, priznana kulturnica, pesnica in terapevtka, ki vkljuœuje glasbo v svoj poklic. Obleœena je bi-la v roœno izdelano sto let staro is-trsko narodno nošo.

Posebne pohvale in œestitke so pri-šle tudi od državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha in od gospoda dr. Janeza Šumrade, slovenskega ve-leposlanika, kakor tudi od priso-tnih slovenskih društev. Za konec smo prisluhnili spodbudnim bese-dam in pozdravom, poslanim iz domovine od Svetovnega sloven-skega kongresa.Družabno sreœanje, poimenovano »ZAPOJMO SI«, se je nadaljevalo do trdne noœi z Marjetko in našim harmonikašem Marjanom; veselo smo zapeli in nazdravili tudi Tatja-ni Janež za njenih 20 let in Mariji Škrlj za 70 let.

Ana Viœiœ

FreYMING-MerLeBAch1. maj leta 2009 nam je zapustil nepozabno sled. Jubilejni dan, 80 let obstoja, se bo vpisal v zgodovi-no Slovenske katoliške misije Frey-ming-Merlebach. Saj zgodovina je tisti nepozabni element, ki povezu-je œloveštvo in njihovo življenje.Že v ranem jutru nas je pozdravil œudovit sonœen dan. Privabil je veli-ko število romarjev k vznožju Brez-janske Matere v Habsterdick. Zbrani smo se z veseljem udeležili slovesne sv. maše ob 10. uri. Vse romarje je

Vsa prisotna društva z g. dr. Jesihom, veleposlanik dr. Šumrada in župnik g. Jože Kamin

24

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

Claude HOLTZ, deželni svetnik in župan mesta Stiring-Wendel, h ka-teremu pripada tudi naselje Hab-sterdick.Lepo ubrano petje pevskega zbora JADRAN in Slovenske katoliške misije je povzdignilo sveœanost sv. maše.Ob prijateljskem kozarœku po sveti maši so nazdravili vsi œastni gostje v spodnjih prostorih cerkve. Bilo je pripravljeno za dober okus in œudovit pogled. Gospe REDEK topla hvala za ves trud ob pripravi aperitiva.Po tem prijetnem trenutku smo se duhovno okrepœani zbrali vsi ro-marji v prostorih Slovenske katoli-ške misije v Merlebachu, kjer nas je œakal prašiœek, peœen na ražnju, ki sta ga mojstrsko pripravila go-spod Marko SAJOVEC in gospod Anton ŠINKOVEC, za vse ostalo so poskrbele naše pridne kuharice pod vodstvom gospe Fani ŠUMEJ.Œastnim gostom in romarjem so se pri kosilu pridružili tudi gospod dekan Alfred SCWARTZ in župnik URBAN iz župnije Freyming-Mer-lebach. Prisotni so bili tudi predse-dniki slovenskih društev: iz Pariza Chatillona gospa Ana VIŒIŒ, go-spod Jože VELUŠŒEK za društvo Nanos, ATSO iz Aumetza, gospod Stanislas RICCI. Zaradi osebnih za-držkov sta bila odsotna gospod Franci POUH, društvo JADRAN in gospa Edvige FRHOLIG, društvo sv. BARBARE.Škof Glavan je na torti upihnil simboliœno sveœko 80-letnice ob-stoja slovenske misije. Torta gospe Šinkovec je bila namenjena tudi gospodu škofu GLAVANU, v pozor-nost kot sovašœanu. Pokrepœani od vseh dobrot, ki so nam jih pripra-

vile naše spretne in pridne kuhari-ce, smo se zbrali v prostorih kape-le sv. Jožefa, kjer nam je pevski zbor JADRAN zapel in predstavil koncert šestih pesmi. Po koncertu smo se vsi poglobili v litanije Mate-re božje in Marijine pesmi so od-mevala po vsem poslopju. Ob zakljuœku sveœanosti je gospod KA-MIN poklonil vsaki gospe cvetlico majnika »šmarnico« v priznanje za vse lepe trenutke dneva, ki so pre-kipevali s prisrœnim vzdušjem in veseljem prvomajskega romanja leta 2009.

Jožica CURK

N E m » I J A

BerLINMesec maj je bil v znamenju naj-mlajših, saj smo imeli krstno in pr-voobhajilno slavje.V soboto, 9. maja, sta starša Venœe-slav in Tamara Horvat prinesla tre-tjega otroka, sina Leona. Bil je zelo lep praznik ne le mlade, paœ pa tu-di njunih širših družin. Družina Štefana in Vikice Horvat, ki je œlan ŽPS, je namreœ zelo aktivna v življe-nju naše župnije. Tudi Leonova bratca Marko in Nico sta se zelo ve-selila. Marko je bil že pravi mini-strant. Po slovesnosti smo se skupaj veselili na vrtu, kjer ima mlada dru-žina tudi svoj prostor in zelo lep skupni prostor vseh vrtiœkarjev.Zadnja dva konca tedna v maju sta bila v Berlinu zelo pestra. V sobo-to, 23. maja, so pri sv. maši peli œlani Moškega pevskega zbora Piv-ka, s katerimi je prišel na obisk tu-di njihov župan, ki nas je po kon-certu poœastil z odliœnim pršutom in vinom, njihove žene pa z oku-snim raznovrstnim pecivom. Bil je lep skupni veœer.Naslednjo soboto, 30. maja, smo imeli mašo skupaj z Nemci. Prepe-vali so otroci s Tržaškega.Župnik Dori je bil ta dan »obreme-njen« z birmo v njegovi nemški žu-pniji. Otroci so zelo navdušili tako naše, slovenske udeležence maše, kot tudi Nemce. Bil je pravi pred-binkoštni praznik.

Vabilo:Ker œas hiti in meseci se odmi-kajo z veliko hitrostjo, že danes vabim v imenu Društva prijate-ljev slovenske katoliške misije vse ljubitelje folklornih plesov. In to kot že obiœajno prvi vi-kend meseca septembra. Letos nas bo razveselila z domaœnostjo in kulturnim programom fol-klornih plesov, pesmi in glasbe folklorna skupina »LANCOVA VAS« iz Vidma pri Ptuju.Prisrœno vabljeni, da jim potr-dimo, da smo zvesti in vneti ljubitelji slovenske kulture in veselja. Program se bo odvijal v dvorani »VOUTERS« Rue Houillères v Freyming-Merle-bachu.Sobotni program ob 20. uri, 5. septembra 2009. Ponovitev programa v nedeljo, 6. septem-bra, od 14. ure dalje. Poskrblje-no bo za vse laœne in žejne. Na razpolago bodo dobri œevapœiœi in prašiœek na ražnju ter vsako-vrstna slovenska peciva.

25

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

Drugi dan, na binkošti, smo imeli slovesnost prvega svetega obhajila. To je bil velik dogodek za župnijo. Župnik je rekel, da je izredno lepo gledati otroke, ki jih je še majhne krstil, sedaj so pa že prvoobhajanci, to so: Mariella Hoppe, Katharina Poštrak, Celine Krajner, Laura Kraj-ner, Aleksander Šikanjiœ, David Zepke, Tommy Zepke, Claudio Mo-rena. Otroci so pridno hodili k slo-venskemu verouku in lepo po slo-vensko sodelovali. Tudi starši so se zelo potrudili. Pri slovesnosti med krstnimi obljubami so oœetje svojim otrokom zelo ponosno znova priž-gali krstne sveœe, tokrat kot simbol prvega obhajila, ki so ga otroci sprejeli z velikim spoštovanjem in globoko prevzeti od skrivnosti.Župnik Dori bi želel predvsem po-hvaliti svoje pomoœnike pri tej veli-ki slovesnosti, na kateri je bilo s strani staršev in osmih prvoobha-jancev kar okrog 150 povabljen-cev. Pri pripravi slovesne maše so mu pomagali podpredsednica ŽPS Majda Schmidt in ministranti pod taktirko œlanice ŽPS Bernardke Baœovnik, ki je povabila k sodelo-vanju tudi nemške ministrante, ker so novi ministranti skoraj vsi slo-venski prvoobhajanci. Cerkev je kot vedno nepozabno okrasil pred-sednik Tone Baœovnik, prav tako

veliko dvorano, kjer je bilo slavje. Najtežjo nalogo so imeli tokrat ti-sti, ki so skrbeli za dobro hrano in pijaœo, to so družine: Francija in Grete Brodar (ŽPS), Pavleta in Lili-jane Baligaœ, Zlatka in Jožice Seliœanec, Vera Gabor, družini Ho-ppe in Poštrak. Pri pripravah so pomagali tudi starši in stari starši otrok, še posebej Janko Pangerl in Danijel Horvat. Vsak je bil pripra-vljen nekaj narediti, kar me zelo veseli. Starši so pripravili œudovite priloge in enkratna peciva. V slogi je moœ, to se je še enkrat potrdilo in tako smo znova lepo doživeli po-vezanost naše skupnosti.

M. MošnikhAMBUrG

Zelo poœasi je mineval œas od cve-tne nedelje do svete maše v mese-cu maju in bili smo sreœni, ko smo se 17. maja lahko zopet zbrali pri sv. Bonifaciju, Am Weiher, v ham-burški œetrt Eimsbüttel. Tokrat se je med sveto mašo dogajalo pred oltarjem nekaj posebej Bogu po-voljnega. Sveti krst, prvo sveto ob-hajilo in sveto birmo je prejela »ju-ristka Lara«, hœerka Metke in Die-terja Zahlmanna, ki sta pred do-brima dvema letoma po nakljuœju našla to skupnost, v katero sedaj redno in rada prihajata. Nekajkrat

sta se nam pridružili tudi njuni hœerki Lara in Tasja, ki doslej še nista prejeli navedenih zakramen-tov. Spontano se je za to, da posta-ne prava kristjanka, odloœila Lara. Tako starši kot mi vsi smo bili zelo veseli njene odloœitve in župnik Dori je uredil vse potrebno, da so lahko bili Lari podeljeni vsi trije zakramenti. Botra sta bila dolgole-tna prijatelja in soseda družine Za-hlmann, dr. Magdalena Pajor Bytomski in Bernhard Bytomski.V zelo lepo okrašenih prostorih, ki jih je Lara sama okrasila s prekra-snim cvetjem, smo tokrat slavili novo kristjanko in kar šest rojstnih dnevov.Že v aprilu so praznovali rojstne dneve Metka Zahlmann, najstarej-ša œlana hamburške skupnosti dr. Marjan Urh in naš zvesti mežnar

Alische Zepke je prejela svoj prvi zakrament.

Slavljenec dr. Marjan Urh z ženo Christo

Letošnji prvoobhajanci v Berlinu

26

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

mljala njegova korajžna mama, ki pa ne zna dovolj nemško, zato je bil po-treben dober prevajalec. Za to stro-kovno delo so se našli rojaki iz ham-burške skupnosti, ki bodo stali male-mu Janezu in njegovim staršem tudi ob naslednji potrebni operaciji, ki bo œez pol leta, ob strani.V mesecu juliju in avgustu bodo svete maše nekoliko spremenjene in prestavljene v terminih. 12. juli-ja bo maša v domaœem vrtu Vere in Alojza Šemeta. Zelo pa se vese-limo že tudi maše 2. avgusta, ko priœakujemo v goste Slovenski ok-tet iz Ljubljane.

DDhILDeSheIM-ASeL

Sveta maša pri sv. Katarini v Aslu je bila na drugo majsko nedeljo za slo-vensko skupnost Hannover-Hilde-sheim-Asel še posebej lepa. Prazno-vali smo srebrno poroko Silve in

Alojz Šeme ter Willi Edl. V prvi po-lovici maja pa Stanka Lorenz in naša nova kristjanka Lara. Po vrsti smo œestitali vsem slavljencem in jim v ta namen kar ves veœer pre-pevali ter se veselili z njimi. Naza-dnje smo se še veselo zavrteli in na plesišœe privabili tudi vse mlade. Posebej veseli smo bili zopet obi-ska zakoncev Anice in Alojza Glaviœa iz Mekinj nad Stiœno.Ponosno pa lahko gleda hamburška skupnost tudi na dobra socialna de-la, ki jih z veseljem naredimo bli-žnjim. Omenili bi radi samo zadnji primer, ki se je dotaknil nas vseh in molimo, da bi se dobro konœal. Gre za 3-letnega bolnega Janeza iz Sušja pri Novi Štifti. Starši, ki so se za oz-dravitev njihovega sina oprijeli vsake rešilne bilke, so zvedeli za uspešnega kirurga univerzitetne klinike v Lü-becku. Termini za preglede in opera-cijo so bili doloœeni. Otroka je spre-

Günterja Webra iz Harsuma, ki sta že dolga leta dobra organizatorja in pridna pomoœnika pri druženjih po sveti maši v naši skupnosti. Ceni pa ju tudi nemška skupnost sv. Katari-ne, saj tudi v njej sodelujeta z mno-gimi dobrimi deli.Pravzaprav sta Silva in Günter svoj 25. zakonski jubilej praznovala že 26. aprila v Silvinem prelepem domaœem kraju, Kanalu ob Soœi, kamor sta poleg sorodnikov in domaœih prijateljev povabila tudi nekaj rojakov iz slovenske skupno-sti v Aslu ter župnika Dorija.Tako je sveto mašo v cerkvi Mariji-nega vnebovzetja v Kanalu daroval za srebrnoporoœenca župnik Izidor Peœovnik-Dori. Ministirala sta si-nova Marko in Benjamin in s tem izkazala globoko spoštovanje do staršev. Župnik Dori je bil njune pomoœi pred oltarjem zelo vesel. Prav tako pa ceni tudi njune nogo-

Tokrat je pri petju dajala takt naša umetnica Fanella.

Marko in Benjamin Weber z župnikom Dorijem

Torta za mežnarja Alojza Šemeta ni bila samo lepa, temveœ tudi zelo dobra.

Srebrnoporoœenca Silva in Günter

27

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

je sporoœilo knjige postalo dostopno tudi nemško govoreœemu bralcu. V Kemptnu, kjer je Primož Trubar de-loval polnih osem let, je v petek, 8. maja, avtor knjige navzoœe presene-til z izvrstno predstavitvijo nemškega prevoda. Po konœanem uradnem de-lu je ženska vokalna skupina iz Ra-vensburga ob spremljavi harmoni-karja Jožeta Erjavca zapela venœek slovenskih pesmi in tako prispevala k pestrosti kulturnega veœera. Pred-stavitev knjige je bila tudi v Augsbur-gu, v œetrtek, 28. maja. Ob sodelova-nju domaœega slovenskega pevskega zbora je avtor dr. Zvone Štrubelj s predstavitvijo poskrbel za pravo kul-turno poslastico.

Suzi in Toni Kresal praznovala 40-letnico skupnega življenja40 let je minilo od takrat, ko sta sto-pila na skupno pot skozi življenje Suzi, roj. Kenzel, doma v bližini Ba-nja Luke in Toni Kresal, rojen v Ma-riboru. Oba sta pred davnimi leti prišla v Nemœijo z željo, da bi si za-služila boljši kos kruha. Našla sta zaposlitev, a sreœna usoda je hotela, da sta našla tudi drug drugega. V soboto, 30. maja, sta v Augsburgu, kjer živita, zbrala okrog sebe prija-telje in znance ter z njimi delila ve-selje in obujala spomine na skupno prehojeno pot.

R. Kutin

rAVeNSBUrG

50-letnica Zdenke Križ iz Ravensburga

metne sposobnosti. Posebno Mar-ko se je v golu za ekipo berlinske slovenske katoliške misije že dobro izkazal, ko je branil zadetke na-sprotnikov na tretjem svetovnem nogometnem prvenstvu Slovencev po svetu leta 2007 v Ljubljani.

Slovenska skupnostPripis: Spoštovani župnik Dori! Za-hvaljujeva se Vam, ker ste kljub številnim drugim terminom našli tudi œas za prelepo darovano sveto mašo ob najinem srebrnem jubile-ju v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kanalu ob Soœi. Nepozabna ne bo ostala samo nama in najinim sorodnikom, temveœ tudi mnogim krajanom Kanala, ki so prav tako radi prisluhnili Vaši globoko v srce segajoœi pridigi.

Silva in Günter Weber, Harsum

AUG SBUrGPredstavitev knjige o TrubarjuIzpod peresa dr. Zvoneta Štrublja je v letu 2008 ob 500-letnici rojstva Pri-moža Trubarja izšla knjiga Pogum besede. V njej je avtor osvetlil življe-nje in delo junaka prve slovenske knjige iz razliœnih zornih kotov. Knji-ga je našla dober odmev in bila kma-lu razprodana. Ni trajalo dolgo, ko je na knjižne police prišel prevod ome-njene knjige v nemškem jeziku. Pre-vod nosi naslov Mut zum Wort. Tako

Na predstavitvi knjige o Trubarju v Augsburgu

Slavljenka Zdenka Križ in njen mož Franjo

Sreœna slavljenca Suzi in Toni Kresal

Prav na 1. maja je naša rojakinja Zdenka Križ obhajala velik praznik – svoj 50. rojstni dan. Na griœu sv. Christine nad Ravensburgom se je v prijetni gostilni zbrala precej števil-na družba znancev ter prijateljev družine Križ. Med njimi sta bila tu-di Zdenkina mama in brat z druži-no iz Slovenije. Ob œudovitem vre-menu, bogato obloženih mizah z zapeljivo dobro hrano ter žlahtni kapljici so se razživela srca vseh povabljenih. Veselo vzdušje, skriv-nostne sposobnosti œarodeja Jožeta Erjavca, dobra glasba in družabno petje je zbrane družila do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne.Draga Zdenka, za tvoj osebni pra-znik ti iz srca želimo trdnega

28

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

zdravja in obilo sreœe. Bog te živi še na mnoga leta! Bodi nam s svo-jim možem in sinom še naprej v ta-ko veliko pomoœ.

Društvo Planinka iz Ravensburga v CeljuTudi letos sta družini Žmavc in Œuden organizirali lep izlet v Slo-venijo in marsikdo je spoznal nov košœek svoje slovenske domovine.V zgodnjih jutranjih urah, na dan pred Gospodovim vnebohodom, smo se z velikim priœakovanjem zbrali na dogovorjenih mestih ter nestrpno œakali na avtobus, ki nas je popeljal iz južne Nemœije proti vzhodu. Ob œudovitem vremenu, veselem petju in prijetnem kra-mljanju so ure potovanja hitro mi-nile, tako da smo se kar naenkrat znašli na avstrijskem Koroškem in kmalu tudi na cilju našega potova-nja, v Celju.Na majhnem griœu nad Celjem stoji samostan sv. Jožefa, kjer so poskr-beli za naše bivanje in od koder smo si vsak dan ogledali kako zna-menitost okolice Celja. Veliko lepe-ga nam je razkazala Logarska doli-na, zanimiv zgodovinski vtis nam je nudila kartuzija v Žiœah pa tudi na Zlatem Griœu nam ni bilo dolgœas, saj smo se tu okrepœali z okusnimi dobrotami in odžejali z dobro zlato-griško kapljico. Po vijugasti in delno ozki cesti nas je naš izkušeni šofer Alois varno pripeljal na Roglo. Veli-ko veselje so nam pripravili spla-varji na reki Dravi. Pristna splavar-ska kuhinja, domaœe pivo ter dobra kapljica so nas spremenili v spro-šœeno in veselo družbo. Mesto Celje pa nas je popeljalo daleœ nazaj v 13. stoletje in nam dalo spoznati delœek naše zgodovine.

Na letošnjem izletu se nam je pri-družilo lepo število prijateljev iz Au-gsburga. Med njimi je bil kot duhov-ni spremljevalec tudi naš dušni pa-stir Roman Kutin, ki je vsak dan z molitvijo poskrbel za varno potova-nje in œudovito vreme, ki smo ga bi-li deležni vse dni našega izleta.Na žalost je vsega lepega prehitro konec. Tako se zdi tudi nam, ko smo se po šestih dneh potovanja po Sloveniji zopet vrnili v Nemœijo - našo drugo domovino. Tolažijo nas lepa doživetja, katerim se ne moremo naœuditi, tako da se vedno spet sprašujemo »Slovenija, od kod lepote tvoje«.

Minka Kestel

eS SeNBinkoštno sreœanjeNa zadnjo majsko nedeljo, 31. ma-ja, se je s slovesno mašo v lepi pro-strani cerkvi svete Gertrude v Es-snu ob 15.30 zaœelo slovensko bin-koštno sreœanje. Somaševanje je vodil in imel pridigo msgr. Janez Pucelj, dolgoletni delegat za pasto-ralno delo med slovenskimi rojaki. Ob njem je bil kot zastopnik esen-ske škofije prelat dr. Tolksdorf in naš župnik Lojze Rajk ter upokoje-ni duhovnik Martin Mlakar.Pri maši je z ubranim petjem sode-loval naš odliœni in nepogrešljivi

zbor »Slovenski cvet« iz Moersa. Na orglah sta ljudsko petje spre-mljala Geza Geber in Danica Ban. Ministrirali sta mladinki Jesika Fu-jan iz Gütersloha in Nadja Œegovnik iz Essna.V pridigi smo slišali veliko globo-kih misli. Navedel jih bom le nekaj: »Gospodova Cerkev je popotnica in romarica na poti, ki jo kaže Go-spod, po delovanju Svetega Duha ... Neprestano moramo biti pripra-vljeni stopiti na to pot ... Druga na-ša velika naloga je edinost in eno-tnost ... Edinost, ki jo ustvarja Sve-ti Duh, ker razliœne kulture in na-rode povezuje med seboj v enem Duhu, ki je Duh Ljubezni ...«Po maši je sledilo družabno sreœanje v dvorani pod cerkvijo. V pozdravnem govoru je župnik Loj-ze Rajk pozdravil vse navzoœe z že-ljo, da bi nas to sreœanje znova po-vezalo med seboj v prijateljstvu in zavesti, da smo vsi družina pro-strane župnije Essen. Binkoštno sreœanje naj nam tudi tokrat omogoœi doživeti pristno domaœe vzdušje, nam da doživeti nekaj uric drage domovine Slovenije in njenih izroœil.Medse smo iz domovine povabili gostjo Marijo Šterbenc, soustano-viteljico in predsednico dobrodelne ustanove »Anin sklad«, ki je lani

V cerkvi sv. Jedrti v Essnu ­ binkoštno sreœanje

29

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

praznovala 10. obletnico od usta-novitve. Predstavila je njeno zgo-dovino in delovanje. V œasu splo-šne gospodarske recesije smo lah-ko slišali, da nekateri v domovini ne poznajo »recesije« požrtvovalne ljubezni in dejanske pomoœi lju-dem v stiski, kar gospa Marija in sodelavci pri Aninem skladu goto-vo uresniœujejo.Zvedeli smo, da je sklad zaœel delo-vati s 25 družinami, danes pa ja vanj vkljuœenih 300 družin, ki ima-jo 1800 otrok. Vsak mesec razdeli-jo 12.000, vsako leto pa celo 300.000 – pomoœi družinam v Slo-veniji.Binkoštno sreœanje se je nadaljeva-lo ob živahnih zvokih ansambla »Vasovalci« iz Semiœa pozno v noœ.Ves veœer so mladi in starejši pro-stovoljci in prostovoljke prijazno stregli zadovoljnim gostom razne pijaœe – od nemške kave, piva in brezalkoholnih pijaœ ter štirih vrst slovenskega vina, pa tudi morda dvajset vrst peciva, ki so ga pripra-vile velikodušne prostovoljke z vseh strani naše župnije. Iz kuhi-nje pa je prihajal prijeten vonj kranjskih klobas in peœenke, ki sta nam jo tokrat odliœno spekla Mar-jana in Ivan Hudina v Slovenskem društvu Bled iz Essna. Tu so nam

podarili tudi odliœno pripravljeno zeljno solato.Organizacijo in izvedbo prireditve sva si v glavnem delila koordina-torka Štefka Pirc in župnik Lojze ob nepogrešljivem sodelovanju šte-vilnega delovnega osebja. Tem in vsem, ki so darovali pecivo, se v imenu cele naše ponosne in hvale-žne župnije od srca zahvaljujem.V dobrodelni nabirki se je pri mi-zah v dvorani za Anin sklad nabra-lo 451 €. Družina Žilavec iz Solin-gena je pripravila sreœelov. Zdenka je Mariji Šterbenc za Anin sklad na odru izroœila izkupiœek 466 €. Go-spa Marija se je za to velikodu-šnost naših gostov za revne druži-ne v Sloveniji prisrœno zahvalila.Sreœanja se je udeležilo okrog 250

ljudi iz številnih mest dežele Sever-no Porenje - Vestfalija. Zelo razve-seljivo je, da je na sreœanju bilo ze-lo lepo število mladine. Živimo v upanju, da bo binkoštno sreœanje »živelo« še mnoga leta.

Prof. Dušan Œegovnik in župnik Lojze Rajk iz Essna

(Celotno pridigo msgr. Janeza Pu-clja in nagovor Marije Šterbenc pa še veliko fotografij lahko najdete na naši spletni strani www.slomi-sija-essen.de pod AKTUALNO.)

FrANK FUrtDogajanju v naši župniji daje mesec maj še kakšen dodaten poudarek. V prvi polovici maja je bilo redno le-tno sreœanje in sestanek voditeljev ter sodelavcev župnij in skupnosti ljudi drugaœnega maternega jezika v Hofheimu. Nekaj œasa je bilo na voljo tudi za sreœanje z limburškim škofom. Poleg tega, da se v maju zvrsti kar nekaj praznikov cerkve-nega koledarja, je tu tudi šmarniœna pobožnost, ki ji posvetimo vsaj ne-kaj dni v mesecu. Posebej pa je te-mu posveœeno naše šmarniœno ro-manje v Maria Sternbach pri Ilben-stadtu. Ravno na praznik Marije Pomagaj smo se letos zbrali v tej gozdni cerkvici, ki je bila v zadnjem œasu v notranjšœini lepo obnovljena. V procesiji z molitvijo rožnega ven-

Slovenski cvet in Marija Šterbenc ­ med berilom Skupina v kuhinji v Essnu

Manuel in Milena z dedkom in Maximilian tudi na binko­štnem sreœanju

30

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

ša tujejeziœnih katoliških skupnosti. Somaševanje z mnogimi duhovniki teh skupnosti je vodil limburški škof dr. Franz Peter Tebartz-van Elst. Med nami pa je bil tudi škof iz Indije ter seveda mnogi katoliœani drugaœnega maternega jezika z vseh celin tega sveta. Vsak prisotni je dobil kot spomin za to na obliko-vanem plamenu v razliœnih jezikih napisanega enega od darov Svetega Duha. Tudi nekaj slovenšœine je bi-lo slišati pri tej maši, in sicer vrsti-co iz evangelija ter del evharistiœne molitve. Kot že vrsto let prej smo zakljuœili to mašno slavje s petjem lurške pesmi v mnogih jezikih pri-sotnih vernikov.Skoraj istoœasno z mašo pa je pote-kala v okolici cerkve tudi otvoritev gimnastiœnega tekmovanja Turn-fest 2009. Na tem tekmovanju (ki je po številu udeležencev mnogo veœje kot olimpijske igre) nastopa

ca smo prišli do cerkve, pa tudi no-vo brezjansko romarsko pesem smo zapeli. V lepem skoraj poletno vroœem popoldnevu se nas je zbra-lo nekaj manj kot petdeset k nedelj-ski maši in šmarniœni pobožnosti. Tudi letos je kot že obiœajno krepko podpiral naše petje tako pri maši kakor pri litanijah z igranjem in pe-tjem župnik dr. Vinko Kraljiœ iz Il-benstadta.Lepo so odmevale tako Marijine pesmi kakor odpevi pri litanijah, prepriœan sem, da ne samo v cer-kvi, ampak tudi v srcih vseh, ki smo si vzeli œas v tem tako lepem nedeljskem popoldnevu za sreœanje v Marijinem svetišœu pri Gospodo-vem oltarju. Tudi sreœanje za mizo v Ilbenstadtu nas je poživilo in raz-vedrilo in tako v nedeljskem veœeru zakljuœilo to nedeljo in praznik Ma-rije Pomagaj.Za naše praznovanje, ki bo v juni-

ju, pa smo imeli v œasu binkoštnih dni v naši župniji duhovno obnovo. Med nas je prišel lazarist Roman Travar iz Ljubljane in nas v duhu vodila obnove Cerkev - evharistija - župnija spodbujal k poživitvi na-šega duhovnega življenja in naše povezanosti s Kristusom in njego-vo Cerkvijo v naši izseljenski žu-pniji. Trikrat smo se zbrali k temu razmišljanju v Frankfurtu, enkrat pa tudi v Mainzu. Nas pa je zani-malo življenje naših ljudi v Kanadi ter delo izseljenskega duhovnika med njimi, saj je bil naš gost se-dem let duhovnik med njimi. Na binkoštni ponedeljek, na praznik Marije Matere Cerkve, pa smo v Frankfurtu zakljuœili tako duhovno obnovo kakor tudi mesec maj s pe-timi litanijami Matere božje.Seveda je bila na binkoštno soboto v cesarski stolnici v Frankfurtu tudi letos maša narodov in jezikov, ma-

Udeleženci letnega sestanka v Hofheimu Sedemdesetletna Ema Dehmer s hœerkama

V Mainzu smo po kosilu zapeli tudi litanije. Šestdeset let je dopolnila Marija Bricl iz Frankfurta.

31

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

tudi skupina Flip iz Pirana, ki je za nas Slovence na binkoštni ponede-ljek popoldne v dvorani pri sv. Bo-nifaciju prikazala res zelo lepo in bogato predstavo iz plesno ritmiœnih in akrobatskih spretnosti skupine. Tudi z naše strani je bila kar lepa prisotnost gledalcev, ki so bili nastopa te skupine res veseli in navdušeni nad njihovimi uspehi. Tako gospe Stasji, ki skupino vodi, kakor vsem nastopajoœim, v glav-nem so to deklice od 8–12 let, gre vse priznanje in zahvala za tako uspešno delovanje in nastopanje.Kakšen mesec dni po rojstnem dnevu, 60 se jih je že zvrstilo, je s svojo družino in nekaterimi prija-telji in znanci v Frankfurtu prazno-vala ta praznik Marija Bricl. Zadnji dan maja pa je sedemdeseti rojstni dan praznovala Ema Dehmer, tako z domaœimi kakor z znanci in pri-jatelji. Obema slavljenkama vošœi-mo in jima kliœemo, naj bodo tudi nadaljnja leta lepa in sreœna.

rem

INGOLStADtPotopis z romarske pešpoti v Santiago de CompostelaTokrat sva utrujeni prispeli v sre-dnjeveško zatoœišœe Villafranka del Bierzo. Najinega sopotnika Hansa

slabe živce. Zadnjih nekaj kilome-trov je šlo spet v hrib, kjer sva ho-teli prenoœiti. La Faba, majhna va-sica s cerkvico, par hiš, trgovina z mešano robo. Zatoœišœe z majhno cerkvico se je skrivalo za obzidjem na koncu vasi. Prenoœišœe je bilo zelo urejeno, velika kuhinja ter spalnica s 50 ležišœi. Oskrbniki so bili iz Stuttgarta, Jakobovi prijate-lji. Sprejel nas je upokojen profe-sor, za vsakega je imel dobro bese-do, med tem ko je pritiskal peœate in zbiral denar za prenoœitev. Ta bi bila tokrat tudi zastonj, pogoj je bil zapeti ali zrecitirati pesem kakšne-ga nemškega pesnika. Spet je bilo smeha.Veliko mladih se je trudilo. Na vrsto je prišel resen možakar srednjih let, priœel je deklamirati z mogoœnim glasom Schilerja. Posta-lo je tiho. Bilo je kot balzam za na-še duše po naporni poti.Kasneje pri maši v majhni cerkvi smo se zbrali v krog. Krista je rekla, da je protestantka in da se ne zna obnašati pri katoliški maši. Prijela sem jo za roke in jo potegnila v krog. Držali smo se za roke in ob-hajali mašo. Francoski romarji so zapeli œudovito romarsko pesem o sv. Jakobu, italijanski so molili nji-hove molitve, uœitelj iz Augsburga je bral evangelij, španski duhovnik nam je podelil romarski blagoslov. Med nami je nastala povezanost,

pa vseeno nisva dohiteli. Mimo gre-de sva slišali o veseli skupini ro-marjev iz Neustada, ki so bili ka-kšen dan ali dva nama za petami. Sprijaznili sva se z dejstvom, da bova pot nadaljevali sami brez na-jine skupine. Saj nama ni niœ manj-kalo. Œez dan sva hodili po poteh, za katere sva mislili, da jih zmore-va, 25 do 30 km, vœasih tudi veœ. Ostalo romarsko življenje pa je ra-slo s potjo in ob poti. Umolknili sva, ko sva gazili po blatu in se spet smejali, kadar se je kolovoz spre-menil v potok. Dež naju že dolgo ni veœ motil. Kakšno veselje, ko sva našli suh prostor v vaških krœmah in pili sladno kavo. Zveœer je bilo drugaœe. Treba je bilo poskrbeti za prenoœišœe, se oprhati, negovati noge, oprati obleko, pozabiti nisva smeli na žig v najini romarski izka-znici, si ogledati kraj, biti pri maši, veœerja, napisati par strani dnevni-ka, še malo skicirati doživeto, se pogovoriti ... Iznebili sva se nekate-rih nepotrebnih stvari iz nahrbtni-ka. Ugotovili sva, da vse preveœ no-siva s seboj in da stvari ne bova po-grešali. Vœasih je manj veœ. Nasled-nji dan sva še pred dnevom krenili naprej. Hoteli sva œez poznano Ca-mino Duro. Zelo naporna pešpot, vendar z enkratno naravo. Nekje sva zašli, vprašali sva mlade špan-ske romarke, œe je to prava pot Ca-mino Duro. Si, Si!! so odgovorile. Pa ni bilo res. Nisva hodili œez hrib, ampak okrog njega. Bilo je zelo na-porno. Na levo in desno strme peœine. Dolina se je vlekla ure dol-go po ozki poti med potokom in glavno cesto, hodili sva druga za drugo, med tem ko so mimo naju drveli veliki tovornjaki. Preveœ za

Voditeljica skupine Flip gospa Stasja Mehora

Utrujen romar na Jakobovi poti

32

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

V nedeljo, 10. maja, je bil med na-mi pri slovenski maši v cerkvi svo-jega sv. krsta v Nürnbergu tamkaj-šnji letošnji slovenski prvoobhaja-nec Sandi Pacek. Sandi je skupaj z nemškimi sošolci bil pri prvem sv. obhajilu na belo nedeljo. Tudi San-diju in njegovi družini œestitamo za velik življenjski dogodek.

Materinski dan v IngolstadtuNaša Katharina Binner ima vedno sveže ideje, ki jih potem za razliœne

mir, iskrenost, ljubezen, opazila sem, da ni samo Christina jokala. Doživeli smo nekaj globokega.V veliki kuhinji se je zaœelo kuhati. Francoski pevec je svoji spremlje-valki serviral kompletni menu. Ita-lijanska skupina je glasno diskuti-rala, kako se kuha sugo za njihove špagete. Recitator iz Nemœije in že-na sta si privošœila lece. Jürgena iz Flensburga sva med potjo veliko-krat sreœali in ga že poznali, da lju-bi hladne testenine s tunino in ja-godno marmelado, pa nama je bilo novo. Malo smo še posedeli, potem pa smo pod vojaškimi dekami slad-ko zaspali. Vœasih so œudne poti, ki nas vodijo do cilja. (Tonœi Spiegl)

Sreœanje s prvoobhajanko in birmancem v Erlangnu

slovesnosti z otroki lepo uresniœi in predstavi. Na materinski dan, 10. maja, je z otroki zelo duhovito uprizorila izmišljene zgodbe iz vsakdanjega življenja, ki se paœ bolj ali manj podobno dogajajo v vsaki družini med mamo in otroki; lepo pa so tudi zapeli nekaj pesmi. Bil je lep poklon mamam in vsem navzoœim.

Stanko Gajšek

MANNheIMPorokaV Ringsheimu, domaœem kraju ne-veste, sta se v lepi baroœni cerkvi sv. Janeza Krstnika 23. maja poroœila Igor in Antje Pešec. Rin-gsheim je blizu Herbolzheima pri Freiburgu, kjer je podružnica slo-venske župnije iz Mannheima. Igor je strokovnjak za konstrukcije, An-tje pa je diplomirala socialno peda-gogiko in je zaposlena v domu za otroke s posebnimi potrebami. Poroœil ju je župnik Andreas Brüstle, ki poleg verouka na gimnaziji pouœuje tudi otroke, za katere skrbi Antje. Somaševal je slovenski žu-pnik Janez Modic. Navzoœi so bili sorodniki in prijatelji mladega pa-ra, na žalost je ženinov oœe že med pokojnimi. Imata že dveletnega sin-ka Feliksa, za katerega sta med po-roko skrbela nemška stara starša.

letošnjo prvoobhajanko. Florjanu je skupaj s sošolci 8. maja podelil zakrament sv. birme bamberški nadškof Ludwig Schick, Sofija pa je bila pri prvem sv. obhajilu skupaj s sošolci na belo nedeljo, 19. aprila. Njima in njuni družini prisrœno œestitamo za slovesen in pomem-ben življenjski dogodek.

Sreœanje s prvoobhajancem

Florjan in Sofija pri maši med oœenašem

Katharina z otroki za materinski dan

Prvoohajanec Sandi z bratrancem Davidom

Mladoporoœenca Igor in Antje Pešec s sorodniki

V soboto, 9. maja, smo pri naši slo-venski maši v Erlangnu med nami pozdravili naša pridna ministranta Florjana Hrovata kot letošnjega birmanca in njegovo sestro Sofijo,

33

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

Niti enkrat se ni oglasil, kot da bi že razumel, da ne sme motiti. Le en-krat je prišel do slovenske stare mame, jo nekaj œasa gledal in tiho odšel nazaj. Po poroœni maši pa je le splezal oœetu Igorju v naroœje za skupinsko fotografijo.

Flavijan Brandstaetter, 85-letnik

nemškim maternim jezikom. Od ta-krat naprej pa nas vsako leto pova-bijo na romanje v znamenito tisoœletno škofijsko cerkev. To namreœ ni samo škofova cerkev, ampak tudi starodavna Marijina božja pot, imenujejo pa jo tudi »ce-sarska stolnica«, saj so v njej poko-pani nemški cesarji. Kljub temu da je bil prvotni kip Matere božje uniœen med divjanjem Napoleono-vih vojakov in cerkev tudi oskrunje-na, ko so jo spremenili v konjušni-co, se je božja pot ohranila. Sloven-ci se redno udeležujemo romanja, tudi letos smo na prvo nedeljo v ju-niju kljub malo slabšemu vremenu odšli v bližnji Speyer. Redni obisko-valci slovenske maše v Mann heimu tako rešujejo slovensko œast kar v treh škofijah: celo leto v Mann-heimu v škofiji Freiburg, v maju smo bili v Trierju pri najmlajšem nemškem škofu, v juniju pa še v Speyerju, kjer tamkajšnji škof dr. Karl-Heinz Wiesemann tudi spada med najmlajše nemške škofe.

J. M.

MüNcheNMaterinski danMaterinski dan je osrednja priredi-tev slovenske župnijske šole in vrt-ca, na katero se otroci pripravljajo

je ob cesti postavil visok križ iz nerja veœega jekla, kar je redkost med podjetniki.Želimo mu, da bi še dolgo ohranil zdravje in obujal bogate spomine.

Ciril Vrabl, 70-letnikV Kuršincih pri Mali Nedelji je pred sedemdesetimi leti na god sv. Jožefa privekal na svet Ciril Vrabl, eden najboljših pevcev naše župni-je. Z ženo Anico, s katero sta že 44 let poroœena, živita v Schutterwal-du pri Offenburgu, k slovenski ma-ši pa prihajata v Herbolzheim. Imata štiri sinove in pet vnukov. Vsi živijo v bližini, zato se lahko pogosto obišœejo. Za njegov jubilej so mu sinovi zapeli slovensko pe-sem, med mnogimi darili pa je bil najbolj vesel novega kolesa, ki mu ga je podarila žena Anica.

Flavijan Brandstaetter na svojem vrtu

Sedemdesetletnik Ciril Vrabl z novim kolesom

Marinka Ivanc je prebrala slovensko prošnjo v Speyerju.

V Rastattu, ki leži približno na sre-dini med Mannheimom in Freibur-gom, že dolgo živi Flavijan Brand-staetter. Konec maja je še zelo œil in zdrav praznoval petinosemdese-ti rojstni dan. Doma je iz vasi Breg pri Majšperku. Spomine na mlado-stna leta je popisal in izdal v knji-gi, najprej v nemškem jeziku, zdaj pripravlja še slovensko knjigo. Ve-selil ga je kovinarski poklic, izuœil se je za kovaœa, nato je bil mobili-ziran v nemško vojsko, bil ranjen na ruski fronti in je preživel. Nato je bil postavljen pred nemško voja-ško sodišœe, a ga je zapustil z opro-stilno sodbo. Ko se je po koncu voj-ne vraœal domov, so mu v Raœah in Podovi grozili, da ga bodo likvidi-rali, pa je spet sreœno prišel mimo vseh straž, ki so vanj uperile pu-ške. Po vojni je najprej imel kova-ško obrt v Framu, kasneje pa je od-šel v Nemœijo. V Rastattu je s pri-dnostjo in podjetnostjo ustvaril ko-vinarsko podjetje. Na svojem vrtu

Prebolel je že veœ nevarnih bole-zni, a je vse s pomoœjo angela va-ruha in z božjo pomoœjo premagal. Vsi mu želimo, da ga bolezni ne bi veœ napadale. Naj mu Bog nakloni še mnogo zdravih let!

Romanje v SpeyerDo leta 2000 se v škofiji Speyer ni-so dosti zmenili za katoliœane z ne-

34

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

skozi celo leto predvsem pri pred-metu domoznanstvo. Letos so otro-ci in uœitelji poklon materam oz. staršem pa tudi vsej naši župnijski skupnosti pripravili v nedeljo, 10. maja, kot po navadi po nedeljski slovenski maši v sestrski dvorani na Blumenstrasse. Program je bil zelo pester, kar se za petintrideset-letnico te prireditve tudi spodobi. Že v prejšnji številki Naše luœi smo objavili kolaž slik na zadnji strani revije, zdaj pa dolgujemo še pisno poroœilo.Na zaœetku je gospod Marjan Beœan pozdravil vse navzoœe gledalce, še posebej pa matere. Barbara Mars je prebrala govor na œast materam. Nato smo skupaj zapeli pesem Za-krivljeno palico v roki, po kateri je sledil skeœ z naslovom V šoli, ki so ga zaigrali starši Sonja Meitzen, Martina Brecelj in Jože Jarc. Silno smo se zabavali ob besedni in situ-acijski komiki in se œudili skritim igralskim talentom. Kot naslednje so nastopile Anna Maria Winkel-mann, Milena Leucht in Izabela Rozman iz vrtca, ki so lepo dekla-mirale pesmice in požele buœen aplavz. Tudi letos so otroci zaplesa-li slovenski tradicionalni ples. Po-tem pa je že prišel trenutek za glav-no toœko prireditve, to je bila gleda-liška igra slovenskega pisatelja Fra-na Milœinskega z naslovom Desetni-ca, ki so jo uprizorili uœenci sloven-ske šole in letos tudi otroci iz vrtca. Nastopajoœi so bili: Vanesa in Si-mon Jarc, Beatrice in Izabela Roz-man, Špela in Tinka Štefaniœ, Petra Penica, Milena Leucht in Anna Ma-ria Winkelmann. Najmlajša nasto-pa joœa, Tinka, ima komaj tri leta! Igra je bila zelo razgibana, saj so

otroci v njej tudi zapeli veœ pesmi, zaplesali in deloma odigrali z lutka-mi. Aplavz staršev in drugih navzoœih je bil lepo plaœilo za trud otrok in uœiteljev. Marvin Mušiœ je na koncu z ostalimi zapel pesem Mati draga, le poslušaj me. Œisto na koncu pa so, kot že vseh 35 let, otroci mamam razdelili rdeœe na-geljne.Hvala mnogim pridnim in vestnim osebam, ki nam vedno znova po-magajo pripraviti prostor, kulise, in tistim, ki so za odrom. Posebna zahvala pa gre Petri Hulicius-Mack, ki je œez celo šolsko leto otroke gle-dališko pripravljala in ki je tudi imela glavno skrb za prireditev.

Poroka Korbiniana Macka in Petre HuliciusKomaj teden po materinskem dne-vu pa se je »naša« Petra Hulicius poroœila. Petra in Korbinian sta bi-la nam vsem dobro znani par, saj sta oba ministranta v cerkvi Svete-ga Duha – Petra pri slovenski ma-ši, Korbinian pa eno uro kasneje pri nemški maši. Cerkev Svetega Duha (oziroma zakristija te cerkve) je bila tudi kraj, kjer sta se spozna-la. Tako sta v soboto,16. maja le-tos, v tej cerkvi tudi stopila na sku-

pno pot in si podarila zakrament svetega zakona. Poroœno mašo je vodil duhovnik Daniel Lerch, poroœil pa ju je slovenski župnik Janez Pucelj. Priœi sta bili Fardin Oskui in Nadine Fuchs. Prisotnih je bilo veliko ljudi, saj imata Petra in Korbinian velik krog prijateljev in znancev. Kako tudi ne, saj sta oba zelo aktivna – Petra v slovenski žu-pniji, Korbinian pa kot prostovo-ljec pri THW (Technische Hilf-swerk).Petri in Korbinianu želimo mnogo sreœnih let ter da bi bila njuna lju-bezen še naprej tako odprta za druge!

Barbara Aliœ

StUttGArtPraznik ob materinskem dnevuV nedeljo, 10. maja, smo v slo-venski župniji v Stuttgartu pra-znovali materinski dan. Kot vse nedelje v mesecu maju smo se ob 16. uri zbrali pred lurško kapelo na vrtu Slovenskega doma, kjer so bile šmarnice. Za materinski dan so šmarnice pripravili otroci slovenskega vrtca in sobotne šo-le. Nato smo v procesiji odšli v cerkev sv. Konrada. Otroci so okoli vratu nosili obesek z veli-kim srcem, kjer je bilo napisno ime otrok in zahvala materam. Nedeljsko sveto mašo so obliko-vali starši in otroci kot tudi domaœi cerkveni pevski zbor Ob-zorje. Po maši je bil v cerkvi sv. Konrada kratek program ob ma-terinskem dnevu: otroci so zape-li nekaj pesmi in se z recitacijo zahvalili svojim materam, pevski zbor Obzorje je zapel nekaj prilo-žnostnih pesmi. Slovesnost se je

Korbinian Mack in Petra Hulicius sta si podelila zakra­ment svetega zakona

35

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

po maši nadaljevala na vrtu Slo-venskega doma, kjer smo se še dolgo zadržali v prijetni družab-nosti in ob dobrotah z žara.

Rojaki iz Predarlske na obisku v StuttgartuV soboto, 16. maja, so v Stuttgart prišli œlani Slovenskega planinske-ga društva iz Predarlske – Voral-berga iz Avstrije. Po obisku Merce-desovega muzeja so obiskali Slo-venski dom, nato mestno jedro Stuttgarta, za tem pa so se odpra-vili v Derendingen, v cerkev sv. Ga-la na grob Primoža Trubarja. Pred cerkvijo je nastala tudi skupinska fotografija.

Nemška knjiga o Trubarju v Kemptnu, na Dunaju in v AugsburguNemško knjigo o Primožu Trubar-ju (Mut zum Wort, Primož Tru-bar, 500 Jahre: 1508-2008) je av-tor dr. Zvone Štrubelj s sodelavci predstavil 8. maja v Durachu pri Kemptnu. Zbralo se je tudi precej-šnje število tam živeœih sloven-skih rojakov, na predstavitvi je sodeloval tudi ženski pevski zbor Planika iz Ravensburga. Prese-neœeni smo odkrili, da tudi v Du-rachu živijo prijatelji Slovenije in Slovencev, saj je to mesto, ki leži blizu Kemptna, pobrateno z Ilir-sko Bistrico. Predstavitev knjige je bila tako tudi potrditev veœlet-nega prijateljstva prebivalcev Du-

racha in Ilirske Bistrice. Z vese-ljem smo tudi ugotovili, da sta dva slovenska duhovnika iz koprske škofije v Durachu že stara znan-ca, saj sta veœkrat prišla poleti nadomešœat nemškega župnika: profesorja Bogomirja Trošta v Stuttgartu že poznamo, saj je vo-dil zadnji bibliœni seminar o sv. Pavlu, drugi duhovnik je profesor teologije, dr. Ciril Sorœ.V torek, 26. maja, je bila predsta-vitev knjige o Trubarju na Dunaju, v slovenskem kulturnem centru Korotan. Knjigo je poleg avtorja predstavil univerzitetni profesor z Dunaja, dr. Karl Schwarz. Na kul-turnem veœeru je sodeloval moški kvartet iz Vojnika, navzoœ je bil tu-di župan iz Vojnika, iz istega kraja je prišel tudi mojster Jože Žlavs s premiœno Valvasorjevo roœno ti-skarno. Na veœeru je spregovoril tudi oblikovalec knjige, gospod Franci Arh.V œetrtek, 28. maja, je bila predsta-vitev nemške knjige o Trubarju na evangeliœanski akademiji v Augs-burgu. Na predstavitvenem veœeru je poleg avtorja knjige nastopil tu-di slovenski pevski zbor iz Augs-burga.

PorokaV soboto, 6. junija, sta se v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih (župnija nevestinih staršev) poroœila Marti-na Maroša in Daniel Rudolf. Oba sta aktivna œlana slovenske župni-

je v Stuttgartu, Daniel Rudolf je sodeloval pri mladinski pevski skupini Veneti in pri narodnoza-bavnem ansamblu Planet X. Sedaj oba sodelujeta pri novo nastalem ansamblu Panonia. Novoporoœen-cema, ki bosta živela v Esslinge-nu, želimo veliko božjega blago-slova, zakonske in družinske sreœe ter zvestobe slovenskim narodnim koreninam.

© V E D S k A

36. vseslovensko sreœanje za binkošti v VadsteniMoje tretje, za Slovence na Šved-skem pa že 36. romanje Slovencev z juga in severa Švedske k sv. Bri-giti v Vadsteno, se je zaœelo že v œetrtek, 28. maja popoldan, ko sva skupaj z ženo Julijano na Brniku vstopila na Adriino letalo, ki naju je popeljalo do Frankfurta. Po kraj-šem postanku na letališœu naju je Lufthansino letalo mirno pripeljalo na letališœe Landvetter, kjer sva ta-koj ob izhodu, ura je bila okoli

Novoporoœenca Daniel Rudolf in Martina Maroša

Materinski dan, Stuttgart

36

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

polnoœi, zaslišala znameniti na-smeh našega Zvoneta, ki na Šved-skem že vrsto let spremlja naše ro-jake v Gospodovem vinogradu. Kaj lepšega se ti lahko zgodi, kot je na-smejani pozdrav in dobrodošlica, polna topline ter obœutek, da si, œeprav na tujem, spet doma. Da, doma, med svojimi. Vse to smo do-življali vsi, ki smo se iz domovine udeležili praznovanja 35 let slo-venskih romanj v Vadsteno. Zvone nas je nastanil blizu svojega doma v Göteborgu, v nekdanjem samo-stanu, tako da smo bili vseskozi v središœu dogajanja. Pred samim sobotnim romanjem smo na razliœnih obiskih skupaj z maribor-skim nadškofom dr. Kramberger-jem, njegovim tajnikom Danijelom in Matjažem z radia Ognjišœe obi-skali kar nekaj naših rojakov. Pri-jazen sprejem, dobrodošlica, kot si je deležen malokje, odprto srce,

gostoljubje, ki ne pozna meja, iz-kušnje izseljenskega življenja, ve-selje do življenja in pripadnost k slovenski katoliški skupnosti. Vse to smo doživeli na razliœnih sreœevanjih. Hvala družinam Ja-blanovec, Tomažiœ in Mak, ki so nam še posebej odpirali vrata v spoznavanju izseljenstva na Šved-skem. In vsi, prav vsi, s katerimi sem imel možnost govoriti, so radi poudarili, kako veliko jim pomeni slovenski duhovnik na Švedskem, kako je Zvone njihov pastir, ki ne

pozna ne ure ne dneva, ko je po-trebno narediti kakšno stvar za Gospoda ali rojaka na Švedskem. Kako lepo je slišati, da znajo danes ljudje še ceniti takšno delo in da znajo svojega duhovnika tudi po-hvaliti in so na njega celo ponosni. Zvone, naj ti povem, da imaš tudi ti zelo dobre sodelavce med svoji-mi rojaki in da ti, tako so mi zatr-dili, zelo radi priskoœijo na pomoœ, ker vidijo, da skupaj lahko ogro-mno naredite. Sam si mi velikokrat pohvalil tudi misijski svet in ostale sodelavce in prav je, da to tudi jav-no zapišemo, saj je to bilo v œasu mojega bivanja na Švedskem veœ kot oœitno. Polni novih izkušenj in spoznanj o zaœetkih sreœevanj rojakov v Vad-steni in po razliœnih drugih krajih na Švedskem smo se v soboto zju-traj z župnijskim kombijem, drugi pa z avtobusom, odpravili v Vad-

Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nad­škof in metropolit dr. Franc Kramberger.

V procesiji smo se odpravili do slovenske lipe.

Letošnje birmanke so upanje za slovensko misijo.

Še spominski posnetek pred cerkvijo

37

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

Sveto mašo je ob somaševanju du-hovnika Zvoneta in tajnika Danije-la vodil mariborski nadškof in me-tropolit dr. Franc Kramberger. Le-tos je bila sveta maša še posebej slovesna, saj je pet birmank preje-lo zakrament svete birme. To je po besedah mnogih stalnih udeležen-cev romanja najbrž najveœje števi-lo birmank do sedaj. Kaj to pome-ni za tamkajšnjo skupnost, je prav tako zapisal njihov župnik Zvone. Takole pravi: »Letošnje birmanke so naše novo upanje, da slovenska skupnost še ni povsem ostarela in izginila. Skupaj z njimi tudi mi po-stanimo Jezusove priœe v svetu, v katerem živimo. Podpirajmo delo narodnega dušnega pastirja, ki je najprej duhovna oskrba rojakov. Njegova dolžnost je, da svoje roja-ke vzgaja in jih vzpodbuja k ohra-njanju slovenske identitete: biti do-ber kristjan, biti pošten in pleme-nit na vsakem koraku, biti pripra-vljen pomagati bližnjim v stiski, predvsem pa ne pozabiti na mate-rino besedo in pripadnost Kristusu in njegovi Cerkvi.« Nadškof je vsem zbranim spregovoril o pomenu bir-me in darov Svetega Duha. Ta nam govori v jeziku ljubezni in zrelosti v veri. Vsi navzoœi verniki smo skupaj z birmankami lepo sodelo-vali pri bogoslužju. Za ubrano pe-

pravil za letošnje jubilejno 35. ro-manje, sprašuje, kaj je gnalo vaše-ga zavzetega in skrbnega dušnega pastirja p. Janeza Sodjo, da jih je davnega leta 1974 prviœ zbral v duhovnem srcu Švedske oziroma Skandinavije? Mislim, da prav Sveti Duh, nadaljuje. »Ta je nav-dahnil tega velikega slovenskega misijonarja, da vas je na binkošti zbral v tem svetem kraju. Romati, zbirati se, izpovedovati svojo vero, se posveœevati in obenem izražati svojo narodno pripadnost, to je bi-lo za p. Janeza izrednega pomena. Tam, kjer se sliši slovenska beseda in pesem, kjer se goji narodna za-vest in pripadnost Kristusovi Cer-kvi, tam smo kot Slovenci prepo-znavni. Ko bosta utihnili naša pe-sem in beseda, kar se je ponekod že zgodilo, potem bodo Švedi rekli, da tukaj ni veœ Slovencev. Kaj to pomeni, veste že sami.«Slovensko romanje v Vadsteno lah-ko preprosto razdelimo na dva de-la. Prvega predstavlja sveta maša v cerkvi svete Brigite, procesija od tam mimo jezera ter mimo veli-œastne gotske cerkve, kjer so reli-kvije sv. Brigite, do slovenske lipe, pete litanije in druženje na vrtu pri sestrah. Drugi del pa je družabno sreœanje v dvorani, kjer je kulturni program s tombolo in plesom.

steno. Sam sem z Vinkom vso pot neumorno klepetal, tako da sploh nisem opazil, da smo letos v Vad-steno prispeli z nekoliko drugega konca kot ponavadi. Vinko nam je paœ hotel razkazati œim veœ lepot te prelepe dežele. Na vrtu pri sestrah je bilo že zelo živahno. Rojaki so se zbirali, œlani ansambla Viharnik so igrali na svoje inštrumente. Vsepovsod veselje, smeh in topli pozdravi. Sreœevali so se rojaki s severa in juga Švedske, sreœevali so se ljudje, ki se niso videli že po veœ let, nekateri celo iz œasa sre-dnješolskih let. Sam sem se pome-šal med njih in beseda je dala be-sedo. »To je vsekakor sreœanje, ki ga moramo ohranjati, moramo bi-ti del njega, kajti to nas združuje, nam daje moœi za naprej. Sama sem že nekaj œasa v Sloveniji in sem se vrnila v Vadsteno samo za-to, ker mi to toliko pomeni,« mi je zaupala ena od mladih rojakinj, ki se je pred œasom vrnila v Sloveni-jo, a jo korenine sedaj na nek naœin vežejo nazaj na Švedsko, kjer je bila rojena. Po teh besedah sem sam v sebi sestavil nov moza-ik življenja rojakov na Švedskem, sestavljen iz kamenœkov, ki sem ji prejel iz razliœnih pogovorov v za-dnjih dneh. Ni œudno, da se duhov-nik Zvone v brošurici, ki jo je pri-

Obiskali smo stockholmskega škofa Andersa, ki je naklonjen slovenski skupnosti.

Nadškof Kramberger skupaj s œlani slovenske skupnosti v Göteborgu

38

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

tje v cerkvi sta poskrbela organist-ka Jerica Gregorc Bukovec in njen mož Martin Bukovec.Za to slovesnost je nadškof blago-slovil podobo blaženega Antona Martina Slomška z namenom, da bo naš blaženi vedno prisoten med našimi rojaki na Švedskem. Sledila je procesija do slovenske li-pe, ki si je v zadnjih letih zelo lepo opomogla in nato še pete litanije s slovesnimi odpevi v cerkvi pri se-strah in božji blagoslov za naprej. Po skupinskem fotografiranju pred svetišœem smo se odpravili na vrt k sestram, kjer smo polni duha poskr-beli še za svoje telo in se dobro okrepœali. Nadškof Kamberger je se-stram podaril srebrnik s podobo na-šega blaženega Slomška ter sloven-sko œipko s podobo angela v zahvalo za vse, kar so v teh letih naredile za slovenske rojake na Švedskem.Drugi del romanja smo preživeli v bližnji dvorani, kjer je sledil dru-žabni del sreœanja v Vadsteni. Po pozdravu gostov in drugih proto-kolarnih dejanjih, ki se za tako sreœanje paœ spodobijo, smo že bi-li povabljeni, da sodelujemo v tom-boli, katere izkupiœek je bil name-njen slovenski misiji. Moram reœi, da so se rojaki kar dobro odrezali tako z darili kot tudi z nakupi sreœk, saj so te kaj kmalu pošle. Glavna nagrada je tako kot vedno odšla v prave roke, mi pa smo bili prav tako lepo »potolaženi« s pri-jetnimi darili. Misijski svet s pomoœniki je zelo dobro pripravil samo pogostitev, ozaljšal dvorano, izpeljal samo tombolo s pomoœjo SKD Simon Gregorœiœ iz Köpinga, tako da smo se lahko kasneje sprošœeno zavrteli ob zvokih naro-

Zvone in vsi rojaki s Švedske, hva-la vam za vse in ostanite še naprej tako povezani s Kristusom in sveto Brigito Švedsko ter z domovino Slovenijo.

Ljubo Bekš

© V I C A I N L I E C H T E N S T E I N

Materinski dan v RütijuDruštvo »Slovenija« v Rütiju je do nedavnega poznalo samo skromne prireditve ob materinskem dnevu. A na koncu je prav to društvo osta-lo edino, ki je to praznovanje še ohranilo, saj so drugi omagali. Ta-ko je obhajanje materinskega dne-va v Rütiju postalo osrednje za vse in udeležba se je temu primerno izjemno pomnožila – tako zelo, da je župnijska dvorana v Rütiju po-stala premajhna. Prireditelji pod taktirko predsednika društva Ro-berta Lebana se zavedajo svoje od-govornosti in se še veliko bolj po-trudijo, da bi praznovanje dobro uspelo. Gotovo je bil za naše mate-re in vse navzoœe najbolj prepriœljiv nastop naših najmlajših, saj je bil res skrbno in ustvarjalno pripra-vljen. Za to gre vsa pohvala našim marljivim uœiteljicam Jasmini Le-poša, Mariji Rogina in Mateji Kre-gar. Na svoj naœin pa je seveda od-meval tudi nastop gledališke skupi-ne iz Slovenije in spremljevalnega narodnozabavnega ansambla.Nenazadnje pa velja omeniti, da smo pred prireditvijo imeli tudi sveto mašo, ki se je po namenu društva »Slovenija« darovala za vse slovenske žene in matere v Švi-ci. Res pohvalno!

dnozabavnega ansambla Viharnik iz Kamnika. Ti so s svojo glasbo na plesišœe privabili skorajda vse navzoœe in bilo je zares enkratno. Na koncu, proti polnoœi, smo še skupaj zapeli venœek narodnih in se razšli s pesmijo Angelœek varuh moj. Naj vam povem, dragi rojaki, da so bili œlani ansambla Viharnik prijetno preseneœeni nad vsem do-gajanjem. Njihov vodja mi je zatr-dil, da takega obœinstva že dolgo niso imeli in da so zelo veseli, ker so smeli nastopiti med vami. »Takih milosti smo bili do sedaj de-ležni pri sveti Brigiti v Vadsteni. Ostanimo zvesti: materi, domovini, Bogu in podpirajmo drug drugega v hoji za Kristusom. Bogu hvala in vam za dosedanjo zvestobo!« so za-pisane besede duhovnika Zvoneta ob letošnjem romanju. Mislim, da lepše ne bi mogel konœati tega poroœila z mojega in vašega roma-nja. Hvala vam, da smo rojaki iz do-movine smeli biti z vami, da smo de-lili skupaj iste radosti, da ste nas s svojo besedo in odprtim srcem tako bogato sprejeli medse in s svojo ži-vljenjsko izkušnjo utrdili na naši in vaši poti zvestobe Bogu, narodu in domovini. Hvala tudi Uradu za Slo-vence po svetu, ki je bil glavni sponzor.Naj bo za to številko Naše luœi dovolj s Švedske, œeprav bi lahko zapis na-daljeval še naprej, o obisku pri nad-škofu Andersu in skupni maši v stol-nici v Stockholmu, kako smo skupaj z Adijem spoznavali lepote Stockhol-ma, o obisku v živalskem vrtu, pa o lepotah Göteborga in ostalih narav-nih znamenitostih, ki nam jih je v dneh našega obiska na Švedskem razkazal naš in vaš prijatelj Zvone.

39

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I JI Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

Majniško romanje k Mariji v AhornZanimivo, kako nekatera dogajanja postanejo nepogrešljiva v naših skupnostih. Res, postanejo tradicio-nalna. In potem se œlovek morda sprašuje, œe ne bi zaradi premajhne udeležbe neœesa ukinili, a se to spet razbohoti v šopku novega upanja. Tako se dogaja z našim vsakole-tnim romanjem na vnebohod, ko nikoli ne veš, œe ne bosta morda ka-plja dežja in piš vetra vse odnesla.Vsi rojaki, ki smo se za letošnji vnebohod zbrali na božji poti nad Appenzellom, smo doživeli veliko veselje že ob številni udeležbi – preko 80 nas je bilo. Do Marijine božjepotne cerkvice vodita dva ki-lometra pešpoti. Tako smo v prazniœnem dopoldnevu stopali po tej poti kot romarji ob molitvi kri-ževega pota in zakljuœili z vstajenj-sko daritvijo svete maše.No, samo ene stvari še ne znamo organizirati – da bi zakljuœili z ve-likim skupnim piknikom. Tako smo se po koncu razdelili v manjše skupine in si izbrali vsak svojo go-stilno v okolici. In dan se je hitro prevesil v veœer, ko smo se morali posloviti. A radost je ostala, Marija nas je obdarila.

Za binkošti v AltöttingŠe eno romanje smo si privošœili v naši skupnosti: œez binkošti v ba-varski Altötting. Žal nam je bilo sa-mo to, da se nam ni pridružilo veœ rojakov, drugo pa je bilo vse sijaj-no. Agencija je elegantno rešila za-devo: dala nam je manjši avtobus in mi smo imeli tako obœutek, da je bil skoraj poln.Kar vidijo oœi, je mogoœe opisati, kar pa doživijo srca, je težje spra-viti na papir. V štirih dneh lahko ena romarska drušœina doživi mar-sikaj lepega, bogatega. Prvi cilj na-še poti je bil München. Vsi se dokaj pogosto vozimo v domovino preko Münchna, pa vendarle si ne vza-memo œasa, da bi ga spoznali. No, tokrat je bila priložnost. Sprehodi-li smo se po œudovitem starem cen-tru mesta, si privošœili dobro ba-varsko kosilo in se pred odhodom zbrali še na grobu nam nepozna-nega blaženega Ruperta Meyerja. Tam smo darovali sveto mašo in na koncu se nam je pridružil tudi g. Marjan Beœan, dušni pastir med rojaki v bavarski prestolnici. Prije-tno in slikovito kot zna samo on, nam je predstavil nekaj kreposti blaženega Ruperta, ki so naše ro-marje prav osvojile. Ob globokih

zgledih svetih ljudi bi se morali bolj pogosto navdihovati.Nadaljevali smo pot do Altöttinga, kjer smo bivali preostale dni. Vsa-ko jutro smo imeli sreœo, da smo lahko obhajali sveto mašo v drugi cerkvi. Prvo jutro smo maševali na grobu sv. Konrada, kapucinskega œudodelnika, ki je veliko pripomo-gel, da je ta romarski kraj postal duhovna prestolnica Bavarske. Na binkoštni dan nas je Jezus povezal pri maši v kapeli, kjer je bilo usta-novljeno veliko marijansko gibanje – Marijine kongregacije. Na binko-štni ponedeljek pa smo se zbrali pri maši ob Mariji v milostni kape-li. Vsak veœer smo se lahko udele-žili tudi œudovite procesije z luœkami, saj je bila v teh dneh pri-sotna tudi velika skupina drugih romarjev, med katerimi je izstopa-lo deset tisoœ bavarskih nogome-tnih navijaœev. Zanimivo je vedeti, da nogometni navijaœi niso spo-sobni samo kriœati in razbijati okna izložb, temveœ tudi moliti in skupaj romati.V teh dneh smo obiskali in si tudi pod strokovnim vodstvom ogledali še Regensburg in Passau, prav prisrœen pa je bil tudi obisk Obern-dorfa v Avstriji, kjer je nastala pe-

Prisrœen nastop naših deklic na materinskem dnevu v Rütiju

Zbrana molitev romarjev pri postaji križevega pota v Ahornu

40

I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J I Z   Æ I V L J E N J A   N A Ø I H   Æ U P N I J

sem Sveta noœ. Vzdušje med nami je bilo izjemno: navdušeno smo molili, prepevali, se veselili vsake-ga trenutka. In vsak dan smo se sreœali tudi z našim papežem Be-nediktom: gledal nas je iz vrœkov piva, kamor so ponosni in domisel-ni gostinci vtisnili podobo svojega slavnega rojaka. Sveti oœe namreœ izvira iz kraja, ki je samo 15 km oddaljen od Altöttinga.

Diakonsko posveœenje Borisa MilavcaRedki smo vedeli, da naš rojak Bo-ris Milavec iz baselske skupnosti stopa po poti duhovništva. Pred leti je to pot že zaœel in jo zaœasno pre-kinil. Ko si je nabral novih izkušenj in spoznanj, se je dokonœno odloœil, da postane duhovnik. Seveda tega ni hotel na veliko razglašati, dokler ga Cerkev uradno ne sprejme. Zato je vesela novica privrela na dan še-le malo pred njegovim diakonskim posveœenjem, ki je bilo 24. maja v francoskem Mulhausu.Borisove korenine segajo na Pri-morsko – natanœneje v Studeno pri Postojni. Odrašœal je v tujini, a je v svoji osebnosti izjemno dobro uspel izgraditi spoštovanje in lju-bezen do slovenske domovine in

do okolja, ki mu je prav tako bilo domovina. Œeprav je bil Boris s svojo mamo Marijo vedno dejavno vkljuœen v baselsko skupnost Slo-vencev, je živel onstran meje na francoski strani. Zato bo œez eno leto postal duhovnik škofije Strass-bourg. In kdo ve: mogoœe pa bo priložnost nanesla, da bo božjo be-sedo kdaj oznanjal tudi našim roja-kom v tujini ...V kratkem œasu ni bilo mogoœe or-ganizirati, da bi se slovesnosti posveœenja udeležilo veœ naših ro-jakov, nekateri pa smo vendarle prišli. Boris je bil posveœen v dia-kona skupaj s sedmimi drugimi bodoœimi kandidati za duhovniški poklic. Zanimivo je, da je Borisa in ostale posvetil pomožni škof iz Strassbourga, ki je bil že veœ let Borisov duhovni voditelj in prija-telj, ter je bil šele pred kratkim imenovan za škofa.Ne morem vam opisati ponosa in veselja, ki smo ga doživljali ob is-kreni in pogumni odloœitvi našega rojaka. Ob zaœetku obreda posve-œenja je vpriœo vseh dejal: »Tukaj sem.« Ne ljudem in ne predstojni-kom, ki so ga poklicali po imenu – odgovoril je na božje povabilo.

Slavje je bilo izjemno doživetje za vse, cerkev nabito polna. Od novoposveœenih je bil prav Boris izbran, da kot diakon škofu streže pri maši. Na koncu pa je on poskr-bel tudi za posebno preseneœenje. V imenu vseh novih diakonov, od katerih sta bila dva po rodu Polja-ka in en Španec, je Boris izrekel zahvalne besede in pozdrav vsem navzoœim. To je storil v francošœini, poljšœini, španšœini in slovenšœini. Na koncu se je po cerkvi razleglo navdušeno ploskanje – in izkazalo se je, da je to sprožil eden od naših v srce ganjenih rojakov ...Dragi naš Boris! Bog te je na œisto poseben naœin vodil v sveto službo. Naj te ohrani, blagoslavlja, napol-njuje z mirom in navdušenjem! Ostani tak, kot si in kot te pozna-mo: spoštljiv in prijazen, globoko veren in odprt do vseh. Kot diakon si bil najprej posveœen za pot slu-ženja Bogu in ljudem, kot duhov-nik pa boš postal tudi pastir in vo-dnik. Veliko darov in kreposti imaš – zaradi njih smo te cenili in te bo-mo sedaj še bolj. Obenem pa ti is-kreno œestitamo!

Vsem lep poœitniški pozdrav iz Švice od župnika Davida

Znova na vnebohod pri Mariji v Ahornu Veselili smo se z novoposveœenim diakonom Borisom Milavcem.

41

L U Œ K I N   K O T I Œ E KL U Œ K I N   K O T I Œ E K

Nariši na karton šablono angela in jo izreži. Prenesi s šablono po-dobo angela na trši bel papir in izreži tri angele.Pobarvaj angele z barvicami na razliœne naœine.Ko so trije angeli nared, vsakemu naredi na vrhu luknjico in po-tegni skozi sukanec. Nitko zavozlaj in jih obesi na paliœico, ki si si jo že prej pripravil. Obesi v sobi na tako mesto, da te bodo spo-minjali, da te po angelih Bog varuje.

ANGeL NA LeStVI

JAKOBIzak in Rebeka sta imela sinova

dvojœka, Ezava in Jakoba. Bi-la sta si precej razliœna. Ko

je Jakob odrasel, je zapu-stil svoj dom in odšel

zelo daleœ k svojemu stricu.Med potjo se je nekega veœera ustavil na samo-tnem kraju, da bi prespal. Naslonil je glavo na ka-men in v trdnem snu sanjal. Videl je lestav, ki je se-gala do neba, an-geli pa so se spušœali po njej na zemljo in se spet vzpenjali v nebo. Na vrhu le-stve je bil Bog, ki mu je dejal: »Ja-kob, dal ti bom

mnogo zemlje in veliko otrok. Obljubljam, da te ne bom nikoli zapustil.« Od takrat naprej Jakoba ni nikoli veœ prevzemal strah. Vedel je, da ga Bog varuje.

Prijatelja policista se po daljšem œasu ponovno sreœata.»Dobil sem novo stanovanje,« reœe prvi.»Si zadovoljen z njim?«»Še kar, le z dvigalom imam težave.«»Kako to misliš?«»Veš, na dvigalu piše, da je za štiri osebe in moram vedno œakati, da pridejo še trije.«

Oœe je sina uœil raœunanja:»Sinko, koliko je ena in ena?«»Šest!«»Ne! No, poglej. Ti imaš eno liziko, jaz ti dam pa še eno. Koliko lizik imaš?«»Štiri!«»Ne!!!« se je zadrl že znervirani oœka in na mizi zagle-dal jabolka.»Poglej, v eni roki imam eno jabolko, v drugi pa še eno jabolko. Koliko jabolk imam?«»Eno kilo!« je odgovoril sin.»E, sin moj!« je žalostno zastokal oœe. »Poglej, potr-kam po mizi enkrat, nato pa še enkrat!«»Oœka, nekdo trka!«»To sem bil jaz!«»Kar vstopi!«

Gorenjec se pritožuje:»Kajenje zame ni noben užitek!«»Zakaj?«»Œe kadim svoj tobak, mi je žal denarja.«»Kaj pa œe kadiš tujega?«»Takrat pa pipa ne vleœe dobro, ker jo preveœ natlaœim.«

Na cesti je pobalin sreœal policista in ga vprašal:»Policaj, ali veste, kakšna je razlika med drogom za elektriœno napeljavo in vami?«»Kakšna?«»Tisti drog je zabit v zemljo, vi ste pa v glavo!« je hi-tro zinil in hotel uiti, policist pa ga je v trenutku zagra-bil za rame in ga vprašal:»Ali veš, kakšna je razlika med teboj in tistim drogom za elektriœno napeljavo?«»Kakšna?«»Tisti drog bo ostal tam, kjer je, ti greš pa z menoj!«

42

M A L O   Z A   Ø A L OM A L O   Z A   Ø A L O

Petra so povabili v davœni urad. Tam mu je uslužben-ka pojasnila:»Raœunalnik se je zmotil, zato se vam iskreno opraviœujemo. Dobili boste vrnjenih 500 evrov preveœ plaœane dohodnine.«»Kje je?« je vprašal Peter nejeverno in pogledal okoli sebe.»Kdo?«»Skrita kamera vendar!«

»Peter, zdaj si že odrasel fant in œas je, da se malo po-govoriva o življenju.«»Da, oœka. Kaj pa bi želel vedeti?«

Janez je policistu na kraju prometne nesreœe pojasnil, kaj se je zgodilo:»Cesta je bila poledenela in spolzka. Zadel sem v ob-cestni kamen, nato trœil v ograjo in jo zlomil, zgrmel navzdol po poboœju, se dvakrat prevrnil in nato izgu-bil oblast nad vozilom.«

V cerkvi je žepar župniku ukradel zlato uro, nato pa je šel k spovedi, da se spove svojih grehov.»Uro sem ukradel!« je povedal župniku.»To pa ni bilo lepo. Vrniti jo morate tistemu, kateremu ste jo ukradli!« je dejal župnik.»Kar vi jo vzemite!« je rekel žepar.»To pa ne!« se je uprl župnik. »Vrniti jo morate tiste-mu, kateremu ste jo ukradli!«»Saj sem mu jo hotel vrniti, pa je ni hotel!«»Potem jo pa kar obdržite. Vidite, da so še dobri ljudje na tem svetu!« je rekel župnik.

Doktor izpolnjuje kartoteœni list in vpraša:»Kadite?«»Ne.«»Pijete?«»Tudi ne.«Doktor nekaj œasa zre v pacienta, nato pa mu reœe:»Nekaj bom že našel, da vam bom prepovedal.«

»Konœno nekaj novega v œasopisu!« je zidar povedal svojemu kolegu med malico.»Kaj pa?«»Sendviœ s pršutom in olivami!«

907B02 - V mirnem okolju v Velenju v dvodružinski hiši nudimo upoko-jencem ali komu, ki se želi vrniti v domovino, opremljeno dvosobno sta-novanje. Vse ostalo po dogovoru. Tel: 041 683 580.

905B02 - »Stopiva usodi naproti! Zavedna Slovenka, zrelih let, ljubitelji-ca narave, vesela, mladostna, s srœno kulturo želim spoznati rojaka, so-rodne duše, ki se tudi namerava vrniti v Slovenijo. Morda se ravno naji-ni poti združita? Œe se œutite ogovorjenega, mi, prosim, odgovorite s sli-ko na šifro: Baden-Württemberg.«

901A11 - Dragi rojaki! Za Vaøo SELITEV v domovino se Vam toplo priporoœamo. – Naø naslov: Gebr. HORÆEN, Möbel transporte, Herder-straße 36, D-40721 Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). – Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenøœini ali nemøœini.

907B01 - V okolici Kranja prodam enonadstropno hišo (letnik 1988) z vikendom (20 m2) na parceli (900 m2). Ima vse prikljuœke, centralno na-peljavo in je vseljiva takoj. Cena 280.000 EUR. Ostalo po dogovoru. Tel: 00386 (0)41 612 553 (glej sliko desno)

43

O G L A S IO G L A S I

Oglas sme obsegati najveœ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR. Z veœkratno zaporedno objavo naraøœa tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plaœilo pri poverjenikih, slovenskih æupnijah ali na uredniøtvu.

Izdajatelj in zaloænik: DRUÆINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 • Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemœija • Odgovorni urednik: Ljubo Bekø, Ljubljana • Uredniøtvo: Naøa luœ, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 • Uprava: Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana, tel. 01/360-28-28, E-naslov: beksl@siol.net, E-naslov: jpucelj@msn.comLETNA NAROŒNINA (za pošiljanje iz Slovenije): Evropska zveza 37,95 EUR • Švica 57,75 CHF • Velika Britanija 31,90 GBP • Avstralija 74,25 AUD • Kanada 63,80 CAD • ZDA 51,70 USD. V ceno je vštet 8,5 % davek na dodano vrednost in ustrezna poštnina, ki velja za pošiljanje z navadno redno pošto. Cena za letalsko pošiljanje je 40,70 evra. LETNA NAROŒNINA PRI POVERJENIKIH: Evropska zveza 27 EUR • Švedska 296 SEK • Švica 42 CHF • Velika Britanija 24 GBP • Avstralija 53 AUD • Kanada 44 CAD • ZDA 35 USD. Revija izhaja tudi s finanœno pomoœjo Ministrstva za kulturo.Naroœnino lahko plaœate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski raœun pri NLB d.d.: 02014-0015204714, DRUÆINA, d.o.o., s pripisom za Naøo luœ, IBAN SI56020140015204714, SWIFT LJBASI2X • Nove naroœnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafiœna priprava: Atelje Villa, d.o.o., Il. Bistrica • Tisk: Schwarz, d.o.o.

NAŠA LUČ Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja

AKtUALNO 2009 15-letnica oddajanja Radia OgnjišœeRadio Ognjišœe, edini katoliški radio v Sloveniji, obeležuje danes 15 let oddajanja iz koprskega studia, saj je 5. juni-ja leta 1994 koprski škof Metod Pirih blagoslovil studio v Kopru. Zato sodelavci Radia Ognjišœe na to obletnico pri-pravljajo celodnevni program iz koprskega studia, ki ga tako kot pred petnajstimi leti oblikujeta Franci Trstenjak in Tanja Jakomin Kocjanœiœ, po istrskih vaseh pa se spre-hajata Nataša Liœen in Alberto Pucer. Na poseben naœin bodo obletnico praznovali s tradicionalnim gala koncer-tom v Cankarjevem domu v Ljubljani.Radio Ognjišœe je ustanovilo Tiskovno društvo Ognjišœe. Njegov direktor je msgr. Franc Bole, glavni in odgovorni urednik pa Franci Trstenjak. Radio je z lokalnim oddaja-njem zaœel 5. junija 1994 v Kopru, z neprekinjenim odda-janjem 24-urnega programa pa 28. novembra 1994 v kle-

ti Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, to je tu-di dan, ki smo ga vzeli kot rojstni dan Radia Ognjišœe. Pro-store v Ljubljani je blagoslovil pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.Zavetnica Radia Ognjišœe je Marija Pomagaj z Brezij, za-vetnika radijske kapele pa sta p. Pij iz Pietrelcine in bl. mati Terezija iz Kalkute. P. Pij in mati Terezija sta sodob-na svetnika, ki sta z delom in zgledom zaznamovala 20. stoletje. V Sloveniji jima sicer še ni posveœen noben sa-kralni prostor, oba pa s svojim zgledom vabita h globlje-mu odnosu z Bogom prek sv. evharistije in kliœeta k služ-bi do œloveka, še najbolj do tistega, ki potrebuje pomoœ. Prav v tem se skriva tudi smisel in pomen cerkvenega (ka-toliškega) radia.Svoj 15. rojstni dan bo Radio Ognjišœe obeležil z razliœnimi dogodki, vrhunec med njimi pa bosta gala koncert in slo-vesna maša v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lju-bljano 28. novembra letos.

905A01 - V Malih Lašœah, 20 km od Ljubljane, prodam samostojno dvoetažno in delno opremljeno stanovanjsko hišo (1985, 190 m2) z zemljišœem 1.141 m2. Hiša je vseljiva takoj. Ima velik vrt s sadovnjakom, centralno kurjavo, internet, KTV in vso in-frastrukturo v okolici. Možna izdelava mansarde. Cena 236.000 evrov. Telefon: 00386 41765799, 00386 16208041.

UREDNI©TVO IN UPRAVA: NA©A LU», POLJANSKA C. 2, SI - 1000 LJUBLJANA, TEL.: +386 1 438 30 50, FAKS: +386 1 438 30 55

RAFAELOVA DRUÆBA, Poljanska 2, SI-1000 Ljub ljana, tel. (*386) 1-438 30 50, faks (*386) 1-438 30 55 Poslovni raËun pri NLB d.d.: 02014-0253581535, voditelj: Lenart Rihar

ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI

A N G L I J ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA LONDON62, Offley Road, LONDON SW9 OLST/F (*44) 020. 7735 6655spletna stran: http://skm-london.org.ukæupnik: Stanislav Cikaneke-naslov: cikanek@msn.com

A V S T R I J ASLOVENSKI PASTORALNI CENTER DUNAJEinsiedlergasse 9-11, 1050 WIEN T (*43) 01. 5442 575, F (*43) 01. 5442 575 13æupnik in delegat: Anton Øtekle-naslov: toni.stekl@gmail.com

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA LINZæupnik: Anton Øtekl (glej Dunaj)informacije: Anton Zore, T 07. 3230 4588

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA GRADECMariahilferplatz 3, 8020 GRAZT (*43) 0316. 7131 6924æupnik: p. mag. Joæe Lampret

SLOVENSKA ÆUPNIJA VORARLBERGKirchweg 6, 6841 MäDER, Vorarlberg T (*43) 05. 5236 2166, F (*43) 05. 52 36 21 666M (*43) 066. 4526 0667æupnik: Janez Æagar

SLOVENSKA KAT. MISIJA SPITTALDrau Marienkapelle, Villacherstr., SPITTAL æupnik: mag. Joæe Andoløek Øt. Primoæ 65, 9123 Øt. Primoæ T (*43) 042. 3927 19

B E L G I J A - N I Z O Z E M S K ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA EISDENGuill. Lambertlaan 36, 3630 EISDEN T/F (*32) 089. 7622 01kontaktna oseba: Nežka Zalar, M (*32) 472. 2682 00e-naslov: nezka@scarlet.be

SLOVENSKI PASTORALNI CENTER BRUSELJAv. de la Couronne 206 1050 Bruxelles / IxellesT (+32) 02. 64 77 106 e-naslov: jpucelj@msn.com

F R A N C I J ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA PARIZ3, Impasse Hoche, 92320 CHATILLON T (*33) 1 42 53 64 43,æupnik in delegat: Joæe Kamine-naslov: kaminjoseph@aol.com

SLOVENSKA KAT. MISIJA MERLEBACH14, r. du 5 Decembre, 57800 MERLEBACH T (*33) 03. 8781 4782, T mlin (*33) 03. 8701 0701æupnik in delegat: Joæe Kamin,e-naslov: kaminjoseph@aol.com duhovnik v pokoju: Anton Dejak9, rue Saint Gorgon, 57710 AUMETZtel. (*33) 03. 8291 8506

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA NICA6, rue Vernier, 06000 NICET (*33) 4. 9388 5851, F (*33) 4. 9388 5851æupnik: Øtefan Œukmane-naslov: scukman@club-internet.fr

H R V A Ø K A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST ZAGREBoskrbovana iz Slovenije. Informacije: dekan Anton Trpin, T (*386) 07. 3380 015 Trubarjeva 1, 8310 Øentjerneje-naslov: zupnija.sentjernej@rkc.si

I T A L I J A

SLOVENSKA KATOLIØKA SKUPNOST RIMVia Appia Nuova 884, 00178 ROMA T (*39) 06.7184 744, F 06. 7187 282rektor msgr. dr. Joæko Pirce-naslov: rettore@slovenik.it

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST MILANOcerkev Corpus Domini, ul. Canova 4æupnik: Karel Bolœina, T (*39) 0481. 21849 M 0338. 1958 889, F 0481. 5192 17Trg sv. Andreja 1/a, 34170 Gorica/Italijae-naslov: donkarel@tiscali.it informacije: K. Donno, T 02. 3800 8218

N E M ΠI J A

KOORDINACIJA DPSPS predstavnik pri NŠK: Janez Pucelj Liebigstr. 10, 80538 München T (*49) 089.2193 7900, M 0173.9876 372 F (*49) 089. 2193 79016 e-naslov: jpucelj@msn.com

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA BERLINKolonnenstr. 38, 10829 BERLINT (*49) 030. 7845 066, T 030. 7881 924 F 030. 7883 339spletna stran: www.skmberlin.deæupnik: Izidor Peœovnik e-naslov: dori@skmberlin.de

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ESSENBausemshorst 2, 45329 ESSENT (*49) 0201. 3641 513 T/F (*49) 0201. 3641 804spl. stran: www.slomisija-essen.deæupnik: Alojzij RajkM (*49) (0)173/340.82.95e-naslov: skm.essen@freenet.de alojzij.rajk@rkc.si

KÖLN župnik: Martin Mlakar Eltingplatz 16, 45141 Essen T 0201. 3109 862

SLOVENSKA KAT. ÆUPNIJA FRANKFURTMathildenstr. 30 a, 60599 FRANKFURT T (*49) 069. 6365 48, F 069. 6330 7632spletna stran: www.skg-frankfurt.deæupnik: Martin Retelje-naslov: martin@skg-frankfurt.de

SLOVENSKA KAT. MISIJA MANNHEIMRömerstrasse 32, 68259 MANNHEIM T (*49) 0621. 285 00, F 0621. 7152 106Spl. stran: www.skm-mannheim.deæupnik: Janez Modic e-naslov: janez@skm-mannheim.de

SLOVENSKA KAT. MISIJA INGOLSTADTAventinstr. 25, 85051 INGOLSTADT T (*49) 0841. 590 76, T/F 0841. 9206 95M (*49) 0179 880 9762æupnik: Stanislav Gajøeke-naslov: stanislav.gajsek@gmx.netspletna stran: http://skm-ingolstadt.2hp.eu

SLOVENSKA KAT. MISIJA STUTTGARTStafflenbergstr. 64, 70184 STUTTGARTT (*49) 0711. 2328 91, M 0178. 4417 675 F (*49) 0711. 2361 331spletna stran: www.skm-stuttgart.deæupnik: dr. Zvone Øtrubelj e-naslov: zvones@gmx.de æupnik-sodelavec: Igor Kraøna Am Lehenweg 18, 70180 Stuttgarttel. (*49) 0711. 3417 720 e-naslov: januarij@hotmail.com

SLOVENSKA KAT. MISIJA AUGSBURGOttmarsgäßchen 8, 86152 AUGSBURGT/F (*49) 0821. 979 13, M 0173.5937 313æupnik: Roman Kutine-naslov: roman.kutin@gmx.net

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ULMNeukirchenweg 63 A, 89077 ULM T (*49) 0731 - 37 99 670æupnik: Roman Kutin, (glej Augsburg)

SLOVENSKA KAT. MISIJA MüNCHENLiebigstr. 10, 80538 MÜNCHENT (*49) 089. 2219 41, F 089. 2193 79016 e-naslov: slowenischsprachige-mission.muenchen@erzbistum-muenchen.de spletna stran: www.skm-muenchen.de æupnik: Janez Pucelj e-naslov: jpucelj@msn.comžupnik pomoœnik: Marjan Beœan e-naslov: mbecan@erzbistum-muenchen.de pastoralni sodelavec Slavko Kessler e-naslov: skessler@erzbistum-muenchen.de

S R B I J A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST BEOGRADHadæi Milentija 75, 11000 BEOGRADT (*381) 11 308 55 85, F (*381) 11 308 55 84æupnik: stolni župnik

Ø V E D S K A

SLOVENSKA KAT. MISIJA GÖTEBORGParkgatan 14, 411 38 GÖTEBORGT/F (*46) 031. 7115 421, spletna stran: (je v izdelavi) æupnik: Zvone Podvinskie-naslov: zvone@kristuskonungen.se; zvone.podvinski@rkc.si

Ø V I C A - L I E C H T E N S T E I N

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ZüRICHHallwylstrasse 60, 8004 ZÜRICHT (*41) 044.3013 132, M 079. 7773 948 F (*41) 044. 3030 788 spletna stran: www.slomisija.ch æupnik: mag. David Taljate-naslov: taljat.david@econophone.ch

Spominska slika s poœivališœa na poti proti Vadsteni Župnik Zvone pri slovenski lipi

36. vseslovensko sreËanje za binkošti v Vadsteni

Na vrtu pri sestrah svete Brigite

Na koncu smo skupaj zapeli še Angelœek varuh moj.

Narodne noše so simbol slovenstva doma in po svetu.

Ga. Marija Kolar je povezovala prvi del programa v dvorani.

Nadškof se je sestram zahvalil za vse, kar so do sedaj storile za slovensko skupnost.

Tombola je tudi tokrat uspela. Prodali so vse sreœke.

Jože in Stanko, kot vedno, nasmejana.

Polna dvorana rojakov se je pri-jetno zabavala.

Slovenci iz ©vice na romanju v Altötting in še kam

Pred vrati RegensburgaPassau - pod najveœjimi cerkveni-mi orglami na svetu

Tudi po vodi smo se zapeljali Urška in Stjepan Kos na potepu po muzeju keramike v Passauu

Marta in Lidija - nerazdružljivi prijateljici

Oberndorf v Avstriji - rojstni kraj pesmi Sveta noœ

Janeza Menarta je ne-priœakovano ujel objektiv.

To pa je v Regensburgu odkril župnik David.

Binkoštna procesija pred milostno kapelo v Altöttingu

Ob pozornem poslušanju vodiœa

j u l i j - a v g u s t 2 0 0 9 , l e t n i k 5 8 , š t e v i l k a 7