LETNO POROČILOzavetisce-ljubljana.si/userfiles/majah/file/letno... · Med stroški se je močno povečala tudi amortizacija, povečanje pa gre v celoti na račun nakupa opreme za

ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI LJUBLJANA Imetnik: Zoološki vrt Ljubljana Gmajnice 30, 1000 Ljubljana Tel: 01/256-02-79, fax: 01/256-59-80

LETNO POROČILO

O DELOVANJU

ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE

ŽIVALI LJUBLJANA

2009 Ljubljana, 2010

Poslovno poročilo 2009; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, Zdenka Ban Fischinger

Stran 2

KAZALO 1. SPLOŠNI DEL ....................................................................................................... 3 1. 1. OSNOVNI PODATKI ......................................................................................... 3 1. 2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI .............................................. 3 1. 3. DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA ............................................................................... 4 1. 4. ZAKONSKE PODLAGE ZS DELOVANJE ZAVETIŠČA .................................. 4 2. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2009 …….................................................... 6 2.1. IZKAZ USPEHA ………………………………………………………………………. 6 3. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ……………….................. 9 3. 1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA ……………………....................................... 9 3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE............................. 10 3. 3. KADROVSKA DEJAVNOST ……………………….……………………………... 11 3. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH ………………...................... 12 3. 5. IZVEDBA POTREBNIH JAVNIH NAROČIL.……………………… …………… 14 3. 6. PREDSTAVLJANJE V JAVNOSTI ………………………………………………. 14 3.6.1. Predstavitve v javnosti ………......................................................................... 14 3.6.2. Sodelovanje z mediji ……………………………………………………………… 15 3.6.3. Vodenje organiziranih skupin na obisku zavetišča …………………………… 18 3.6.4. Ogledi, posvojitve in sprehajanje živali ………………………………………… 20 3.6.5. Praksa za dijake gimnazije in veterinarske šole, BIC Ljubljana …………… 20 3.6.6. Strokovna praksa za študente veterine VF, UNILJ …………………………… 20 3.6.7. Opravljanje družbeno-koristnega dela ………………………………………… 20 3.6.8. Sodelovanje z zaint. javnostjo in prostovoljno delo preverjanja živali……… 21 3.7. OSKRBA ŽIVALI …………………………………………………………………… 23 3.7.1. Oskrba mačk ……………………………………………………………………... 27 3.7.2. Oskrba psi ………………………………………………………………………… 38 3. 8. RAZISKOVALNO DELO V ZAVETIŠČU (ZDRAVSTVENO VARSTVO) …… 45 3.8.1. Raziskave pri psih………………………………………………………………… 45

3.8.2. Raziskave pri mačkah ……………………………………………………..…..... 47 4. ZAKLJUČEK………………………………………………………………………….. 48


Stran 3

SPLOŠNI PODATKI 1. 1. OSNOVNI PODATKI ZAVETIŠČA Enota: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana Sedež: Gmajnice 30, Ljubljana Telefon: 01 256 02 79 Telefaks: 01 256 59 80 Internet naslov: www.zavetisce-ljubljana.si E-mail: [email protected] Šifra dejavnosti: 92.530 Matična številka: 5052700 Davčna številka: 44188960 Identifikacijska številka za DDV: SI44188960 Transakcijski račun: 01261-6030380391 Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana za lastne potrebe oskrbe zapuščenih živali. Zavetišče je namenjeno domačim hišnim živalim (psom in mačkam). Mesto Ljubljana je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt dalo zavetišče v upravljanje javnemu zavodu Živalski vrt (št.: 615- 13/ 03- 9 iz dne 05.05.2003). 1.2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI: Svet zavetišča: konstituiran v začetku leta 2007 v sestavi: Predsednica: Barbara Mihelič Člani: Jože Vidic (predstavnik lokalne skupnosti), Barbka Tomše (predstavnica VURS), Miro Oberstar (predstavnik imetnika zavetišča), Maja Kos (predstavnica društva za zaščito živali). Vodja Zavetišča: Marko Oman, dr. vet. med. Zavetišče ima vodjo zavetišča in svet zavetišča. Vodja zavetišča vodi delo zavetišča, skrbi za spoštovanje veterinarsko sanitarnega reda, vključuje v delo prostovoljce in je odgovoren za vodenje evidenc.

Svet zavetišča nadzoruje delo zavetišča, določa višino prispevkov in sprejema cenik zavetišča, skrbi za promocijo in za pridobivanje sponzorskih sredstev. Svet zavetišča obvezno sestavlja predstavnik lokalne skupnosti, predstavnik VURS-a, predstavnik DZZŽ in predstavnik imetnika zavetišča.

http://www.zavetisce-ljubljana.si/

mailto:[email protected]


Stran 4

1.3. DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA: Zavetišče opravlja naslednje naloge:

- sprejema prijave o zapuščenih živalih; - zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč in oskrbo zapuščenim živalim; - zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču; - skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma za oddajo živali novim

posvojiteljem; - skrbi za ažurno vodenje vse potrebne dokumentacije in registrov ter redno

oddaja poročila pristojnim službam;

Pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organizacijami za zaščito živali in zainteresirano javnostjo, za opravljanje dežurne veterinarske službe pa tudi s pogodbeno veterinarsko organizacijo Poleg naštetega zavetišče opravlja še vzgojno - izobraževalno dejavnost otrok, mladine in odraslih občanov ter sodeluje vzgojno - izobraževanimi organizacijami (šole, zavodi za pomoč in rehabilitacijo). Zavetišče sodeluje z drugimi zavetišči po Sloveniji in tudi s kinološkimi društvi. Z njimi pripravlja strokovna predavanja o pravilnem ravnanju z živaljo v zavetišču, o njeni socializaciji in privajanju na nov dom. Skrbi za strokovno izobraževanje posvojiteljev, prostovoljnih sprehajalcev ter drugih prostovoljcev, zaposlenih v zavetišču in ostale zainteresirane javnosti. 1.4. ZAKONSKE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVETIŠČA

UREDBA (ES): - Uredba o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se

uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali (ES št. 998/2003) ZAKONI: - Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB2), (Uradni

list RS 43/2007) - Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS 33/2001 ) - Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (uradni list RS št. 93/2005

PRAVILNIKI:

- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, (Uradni list RS 45/2000)

- Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, 78/04 z dne 16.7 2004)

- Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline – Rabies (Lyssa) (Uradni list RS št. 139/2006)

- Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanje veterinarskih zdravil (Uradni list RS št. 38/2009)

- Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS št. 51/2009)


Stran 5

Med interne akte zavetišča spada: - Poslovnik obratovanja zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne 5.2.2003) - Poslovnik o delu sveta zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne 5.2.2003) - Veterinarsko sanitarni red (sprejet 15.1. 2003)

Zavetišče je z Zakonom o zaščiti živali lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Omenjeni zakon je bil sprejet 03.12.1999, spremenjen in dopolnjen 18.12.2003 ter 16. 2. 2007. Ta zakon določa, da mora imeti lokalna skupnost na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Natančneje pa zakon dopolnjuje Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, sprejet 10. 5. 2000, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zavetišča za zapuščene živali, ureja sprejem in oddajo živali, določa pogoje za namestitev in oskrbo živali, evidence ter veterinarsko sanitarni red zavetišč. Za Zavetišče zapuščene živali Ljubljana je bil sprejet in izdan dne 16. 7. 2004 še Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, ki določa pogojih ki jih morata za pridobitev koncesije izpolnjevati živalski vrt in zavetišče za zapuščene živali, ki določa pogoje glede prostorov, opreme in kadrov, ki jih morata izpolnjevati živalski vrt in zavetišče za zapuščene živali za pridobitev koncesije za opravljanje javne veterinarske službe, ter glede postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev. Med interne akte zavetišča spada Poslovnik obratovanja zavetišča, ki ga je sprejel Svet zavetišča na 2. redni seji, dne 05.02.2003 in Poslovnik o delu Sveta zavetišča sprejet na isti seji Sveta zavetišča. Notranja ureditev zavetišča je opredeljena v Veterinarsko sanitarnem redu, ki je bil sprejet 15.01.2003.


Stran 6

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2009 2. 1. IZKAZ USPEHA Celotni finančni rezultat poslovanja zavetišča je pozitiven. Tako prihodki, kot odhodki so se v letu 2009 v primerjavi s predhodnim letom povečali za približno 20%. Povečanje prihodkov s strani MOL temelji predvsem na dodatnih 60.000 EUR, ki so bili namenjeni za projekt prostoživečih mačk v mestu. In tudi povečanje stroškov izvira predvsem iz bistvenega povečanja števila prostoživečih mačk, ki smo jih sprejeli v letu 2009. Med posameznimi stroški najbolj odstopa povečanje stroškov za zdravila, ki se je v primerjavi z letom poprej povečalo kar za 45%. Poraba zdravil je večja predvsem iz dveh razlogov: prvo je povečano število sterilizacij in kastracij prostoživečih mačk v okviru projekta, drugo pa novo-uvedeni sprejem in večtedenska skrb za sesne mačje mladiče, ki so zdravstveno zelo ranljivi. Podobno velja za povečanje stroškov hrane za živali: delno je posledica dragega mleka in prehranskih dodatkov za oskrbo sesnih mladičev, delno pa lahko povečanje pripišemo velikim nenačrtovanim potrebam po dietni prehrani, ki so nastopile v veliki meri tudi kot posledica menjave dobavitelja hrane za pse in spremenjene strukture sprejetih psov v korist mladičev in starejših živali. Zavetišče je prejelo tudi okrog 2600 kg donirane hrane, ki pa je večinoma ne moremo porabiti za lastne varovance, saj sprememba prehrane ter manj kakovostna hrana povzročata prevelike prehrambene motnje pri že tako ranljivejših živalih. Tisto, kar nismo mogli uporabiti, smo predali prostovoljcem, ki hranijo in lovijo prostoživeče mačke za namene kastracije in sterilizacije. V celoti so se stroški materiala povečali za 21%, s tem da se je vrsta drugih postavk zaradi velike skrbi za omejevanje porabe znižala pod lansko raven. V kategoriji stroškov storitev velika večina povečanja izvira iz povečanja stroškov zdravstvenih storitev za živali. To povečanje delno izvira iz dejstva, da smo jeseni leta 2008 izgubili lastno koncesijo za opravljanje veterinarskih storitev, ki smo jih zato morali prenesti na zunanjega koncesionarja, delno pa zato, ker smo v okviru projekta prostoživeče mačke za opravljanje povečanega obsega kastracij in sterilizacij potrebovali dodatno veterinarko za polovični delovni čas v obdobju od januarja do septembra. Stroški varovanja so se prepolovili, ker smo po poteku pogodbe z zunanjo družbo za varovanje v nočnem času zaposlili lastne oskrbnike živali, ki poleg varovanja v nočnem času opravljajo tudi druge strokovne naloge. Seveda se je ta poteza pokazala pri sorazmernem povečanju stroškov dela, vendar smo z njo lahko ob praktično enakih skupnih stroških občutno povečali obseg in kvaliteto dela. Med stroški se je močno povečala tudi amortizacija, povečanje pa gre v celoti na račun nakupa opreme za projekt prostoživeče mačke (mačjelovke, transportni boksi, oprema za sterilizacije) in dodatno še za nakup košev za pasje iztrebke.


Stran 7

Prihodki iz lastnih dejavnosti zavetišča so se zmanjšali. Zmanjšanje izvira v veliki meri iz vrnitve bullmastiffov, ki so bili do pomladi v oskrbi zavetišča, lastniku. Delno pa tudi iz odločitve, da prostovoljcem, ki so hranili sesne mačje mladiče, omogočimo njihovo brezplačno posvojitev. Sicer pa opažamo, da se plačna disciplina lastnikov izgubljenih in vrnjenih živali slabša, še zlasti tistih, ki že takoj zaprosijo za obročno odplačevanje. Zmanjšali so se tudi prihodki od donacij in prostovoljnih prispevkov, kar verjetno odraža vsesplošno poslabšano materialno stanje ljudi. Prihodki od najemnine pomenijo prihodek od oddaje prostorov ambulante koncesionarju, ki je v okviru zavetišča en mesec izvajal projekt akcije sterilizacij in kastracij lastniških mačk po znižanih cenah.

Preglednica: prihodki in odhodki za zavetišče za zapuščene živali v letu 2009

v EUR 2008 2009 31.12.2009

R P R R/P R/R

1 2 3 3/2 3/1

ODHODKI

STROŠKI MATERIALA

Pisarniški material 2.076 2.200 1.441 0,66 0,69

Čistilna sredstva 2.878 3.000 2.749 0,92 0,96

Knjige,časopisi, strokovna literatura 47 100 575 5,75 12,23

Zdravila 36.263 40.000 52.930 1,32 1,46

Hrana za živali 12.971 15.000 18.940 1,26 1,46

Drobni inventar 697 2.000 3.002 1,50 4,31

Tiskovine 0

Službena obleka 2.169 2.500 1.210 0,48 0,56

Električna energija 8.423 10.000 6.620 0,66 0,79

Ogrevanje 9.743 11.000 8.085 0,74 0,83

Plin 3.427 4.000 6.381 1,60 1,86

Goriva, maziva, bencin 974 1.100 1.226 1,11 1,26

Voda 2.195 2.400 2.489 1,04 1,13

Material za vzdrževanje 8.202 11.000 3.187 0,29 0,39

Mat.za delavnice + roj. Dan 0

SKUPAJ MATERIAL 90.065 104.300 108.835 1,04 1,21

STROŠKI STORITEV

Varovanje 30.487 33.000 13.553 0,41 0,44

Oglaševanje, reklama, zal. stor. 268 500 256 0,51 0,96

Računalniške storitve 1.592 3.000 5.222 1,74 3,28

Svetovalne storitve 3.799 5.000 1.800 0,36 0,47

Reprezentanca 8 300 1.463 4,88 182,88

Odvoz smeti 597 700 845 1,21 1,42

Telefonfke storitve 2.724 3.000 3.025 1,01 1,11

Poštnina 257 300 16 0,05 0,06

Komunalne storitve 1.417 1.600 229 0,14 0,16

Transportni str.+šped. str. 35 100 8 0,08 0,23

Popravilo vozil+registracije 130 200 134 0,67 1,03

Tekoče vzdrževanje opreme 6.265 8.000 7.454 0,93 1,19

Zdrav.storitve - živali 40.521 60.000 84.204 1,40 2,08

Zdrav.storitve - delavci 0 300 317 1,06


Stran 8

Članarina 196 200 236 1,18 1,20

Provizija 113 200 187 0,94 1,65

Kotizacija 0

RTV naročnina 0

Potni stroški 811 900 1.837 2,04 2,27

Študentski servis 5.322 5.500 6.452 1,17 1,21

Stroški izobraževanja 954 2.000 821 0,41 0,86

Storitve ostalo 254 500 791 1,58 3,11

SKUPAJ STORITVE 95.750 125.300 128.850 1,03 1,35

SKUPAJ MATERIAL+STORITVE 185.815 229.600 237.685 1,04 1,28

STROŠKI DELA 210.705 190.000 224.496 1,18 1,07

IZREDNI ODHODKI 782 1.000 72 0,07 0,09

FINANČNI ODH.- OBRESTI 21 17 0,81

NABAVNA VRED. PROD.BLAGA 0 152

DANE DONACIJE 0

SKUPAJ ODHOD. BREZ AMORT. 397.323 420.600 462.422 1,10 1,16

Amortizacija v breme prihodkov 3.906 4.500 13.328 2,96 3,41

SKUPAJ ODHODKI 401.229 425.100 475.750 1,12 1,19

PRIHODKI

Vstopnina 0

Storitve 21.538 25.000 16.845 0,67 0,78

Najemnine 0 4.900

Trgovina 0 201

Sponzorstva 0 83

SKUPAJ 21.538 25.000 22.029 0,88 1,02

MOL (plače + MTS) 348.275 395.000 432.700 1,10 1,24

SKUPAJ 348.275 395.000 432.700 1,10 1,24

Prihodki od prodaje os. Sredstev 0

Prihodki od živali 0

Ostali prihodki 408 142 0,35

Prihodki iz prejšnjih let 0 87

Odškodnine 0 939

Donacije + prost. Prispevki 24.850 25.000,00 21.610 0,86 0,87

Obresti

SKUPAJ 25.258 25.000 22.778 0,91 0,90

SKUPAJ PRIHODKI 395.071 445.000 477.507 1,07 1,21

OBRAČUN

SKUPAJ PRIHODKI 395.071 445.000 477.507 1,07 1,21

SKUPAJ ODHODKI 401.229 425.100 475.750 1,12 1,19

RAZLIKA -6.158 19.900 1.757 0,09 -0,29


Stran 9

3. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH 3. 1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA

Svet Zavetišča se je v letu 2009 sestal enkrat. Na svoji 5. seji je obravnaval: Informacijo o zamenjavi člana Sveta ZZŽL, ki predstavlja društva, ki delujejo na področju zaščite živali na območju zavetišča, spremembe poslovnika o delovanju sveta ZZŽL, sprejem zapisnika 4. Seje sveta ZZŽL, Letno poročilo o delovanju zavetišča za leto 2008, Letni plan za leto 2009, predstavitev novih prilog Poslovnika ZZŽL, informacijo o zadnjem tolmačenju predpisov glede prostoživečih mačk s strani VURS in cenik ZZŽL za leto 2009.

Na 5. Seji sveta zavetišča so bili predstavljeni in sprejeti:

da se predstavnika zainteresirane javnosti, imenovanega na podlagi 1. Sklepa 4. Točke 2. Seje ZZŽL ne vabi več, zainteresirana javnost pa s to sejo lahko prične delovati preko predstavnice DZZŽLj Maje Kos;

Zapisnik 4. seje sveta ZZŽL:

Da se novi predstavnici DZZŽLj Maji Kos posreduje vse sprejete protokole ZZŽL;

Se sprejme novi cenik ZZŽL v skladu s predlogom; Poslovnik in veterinarsko-sanitarni red tudi v letu 2009 nista bila spremenjena ter dopolnjena v celoti zaradi večjih sprememb v poslovanju, ki so se odvile v letu 2009: - prišlo je do uradnih sprememb in dopolnitev Pravilnika o zaščiti hišnih živali, - Vse leto so se vršila večja in intenzivna usklajevanja z zainteresirano javnostjo, veterinarsko upravo ter veterinarsko zbornico, - Razširjen je bil program dela (nočni oskrbniki, uvedba oskrbe sesnih mladičev, prvič je bil izvajan projekt prosto živeče mačke, ki je povečal obseg dela), - prišlo je do sprememb v imenovanju koncesionarja ter vodje veterinarske ambulante, ki sta potrebovala uvajalno obdobje. - Pred dokončanjem strokovnih podlag smo želeli pridobiti tudi strokovne podlage drugih zavetišč. Prošnje za posredovanje podlag smo naslovili na vsa zavetišča, a smo do konca leta prejeli le nekaj dokumentov zavetišča v Kopru. V letu 2009 je Zavetišče Ljubljana doseglo svoj maksimalen obseg dela, programov in kadrov. Po uspešni iniciaciji vseh zgoraj navedenih sprememb in dopolnitev smo pridobili številne izkušnje, ki bodo vključene v nov poslovnik ter veterinarsko sanitarni red.. Iz vseh zgoraj navedenih razlogov se realizacija prenese v pričetek leta 2010.


Stran 10

3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Kot najbolj nujno investicijo smo načrtovali dokončanje izgradnje kanalizacije in nakup čistilne naprave. Načrtovali smo tudi:

- izvedba prizidka k obstoječi zgradbi za pse in mačke, ki bi omogočila njihovo ločevanje in bolj strokovno delo

- izboljšanje bivalnih pogojev v karantenskem delu hleva - izboljšanje bivalnih pogojev na odprtem oddelku za mačke - adaptacijo podstrešja poslovne stavbe, ki bi omogočila selitev

administrativnega dela v prvo nadstropje in s tem predelavo in širitev ambulantnega dela in prostorov za namestitev živali pred in po veterinarskih posegih.

- Ureditev okolice z novimi oznakami. Do realizacije ni prišlo, saj lastnik v ta namen ni uspel zagotoviti nobenih sredstev. Dokončani so bili le odtoki za meteorne vode in priključeni na obstoječo kanalizacijo. Začetek leta 2009 se je realizirala že za leto 2008 načrtovana nabava živolovk, transporterjev, transportnih boksov, kirurških instrumentov in druge opreme za potrebe projekta Prosto živeče mačke v mestu. Projekt je tako stekel v polnem obsegu že v mesecu januarju. Nabavljeni so bili ''pasji WC-ji''. Načrtovana je bila temeljita prenova spletne strani Zavetišča, ki je v teku in bo realizirana v letu 2010.


Stran 11

3. 3. KADROVSKA DEJAVNOST Preglednica: Zaposleni v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana v letu 2009

Delovno mesto 31.12.2008 1 jan – 30. sept. 2009

31.12.2009 Opombe

vodja zavetišča 0,5 0,5 1

Zaradi imenovanja zunanjega koncesionarja za izvajanje vet. dejavnosti v zavetišču, vodja zavetišča, kot naš zaposleni ni več smel opravljati veterinarskega dela. Polovično je ostal zaposlen kot vodja zavetišča, polovično pa se je zaposlil kot veterinar pri novem koncesionarju.

veterinar 0 0 0

Zaradi sprememb v koncesiji in zaradi projekta Prosto živeče mačke v mestu smo iz projektnih sredstev za polovičen čas zaposlili dodatnega veterinarja.

Najem veterinarjev preko koncesionarja

0,5 1,5 0

Najem delavcev za potrebe nočnega varovanja

2

2

0

oskrbnik živali 4 4 6

2 novi zaposlitvi, zaradi potrebe po oskrbniku v nočnem času. Dva dodatna oskrbnika v praksi ne pomenita povečanja kadrov. Gre le za zamenjavo nočnih varnostnikov, ki so bili doslej najeti preko pogodbene varnostne službe z dvema oskrbnikoma živali, ki lahko v nočnem času opravljata tudi strokovno delo.

pisarniški referent

1 1 1

Skupaj

5,5 notranji 2,5 zunanji

5,5 notranji 3,5 zunanji

8 notranji 0 zunanji

V zavetišču je na dan 31.12. 2009

zaposlenih skupno 8 oseb.

Septembra 2009 je ZOO Ljubljana po letu dni ponovno pridobil odvzeto koncesijo za opravljanje veterinarske dejavnosti. S tem je ZOO Ljubljana ponovno zaposlil vodjo zavetišča za polni čas, torej tudi za opravljanje veterinarske dejavnosti. Pogodbo z dodatnim projektnim veterinarjem smo prekinili, dodatno veterinarsko pomoč 8 ur tedensko pa je nudil veterinar ZOO, zaposlen na delovnem mestu veterinarja v ZOO Ljubljana.


Stran 12

V mesecu juniju je potekla pogodba s podjetjem VALINA d.o.o., ki je opravljala dežurno službo nočnega varnostnika. Sproščeno mesto smo zapolnili z zaposlitvijo nočnih oskrbnikov, ki imajo poleg nočnega dežurstva bistveno več pristojnosti in zadolžitev. S tem je delovno mesto racionalizirano in efektivnost se je povečala, predvsem na račun oskrbovanja živali, v prvi vrsti sesnih mladičev in intenzivne nege potrebnih živali. Izboljšalo se je čiščenje prostorov v upravni stavbi in pridobili smo dodatno pomoč pri vodenju evidenc ter dnevne oskrbnike razbremenili nočne pripravljenosti oziroma urgentnih posredovanj.

3. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Realizirano je bilo vse načrtovano po sledečih preglednicah:

Preglednica: Izobraževanja zaposlenih v tujini

DATUM POTOVANJE V Z NAMENOM ZAPOSLENI

22.06.09 -26.06.09

GB - London

Dogs Trust international Training – Delavnice z mednarodno udeležbo na temo zaščite, oskrbe zapuščenih hišnih živali.

Marko OMAN

8.07.09 NIZOZEMSKA - Amsterdam

Dierenopvangcentrum Amsterdam – največje nizozemsko zavetišče za hišne živali - ogled

Marko OMAN

10.07.09

AVSTRIJA - Graz ARCHE NOAH, - Zavetišče za hišne živali - ogled

Marko OMAN Alenka DOVČ Miro KOROŠEC Tomaž ŽELEZNIK

11..07.09

AVSTRIJA - Dunaj

Wiener Tiershutzheim – ogled največjega zavetišča v Avstriji – za vse domače in tudi divje ter eksotične živali

Marko OMAN Alenka DOVČ Miro KOROŠEC Tomaž ŽELEZNIK

7. 10.'09 9.10.09

MADŽARSKA -. Budimpešta

The 11th International Companion Animal Welfare Conference

Marko OMAN

Obisk tedenskega mednarodnega treninga in obisk tujih zavetišč je bil zelo ploden. Pridobili smo novo dimenzijo vpogleda v problematiko oskrbe zapuščenih živali, razširili obzorje pomena javno-izobraževalnega vpliva zavetišča, re-analizirali širši pomen zavetišča za moderno družbo, pridobili nove izkušnje in ideje za usmeritve v prihodnosti, dobili odgovore na številna vprašanja in rešitve za prenekatere zaplete. Pridobljeno znanje smo že uporabili na marsikaterem področju , Še pomembnejše pa je pridobivanje kontaktov iz tujine in s tem dostop do številnih nasvetov.


Stran 13

Preglednica: Izobraževanja zaposlenih v Sloveniji

DATUM IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENI

5. in 6. 2.. 2009

Tečaj DDD, izvajalec: VF UNI LJ, izvedeno v prostorih ZOO Ljubljana

Marko OMAN Klavdija KODELJA Urška JURCA Miro KOROŠEC Tomaž ŽELEZNIK

5.-7. 2009 XXII. simpozij o aktualnih boleznih malih živali, izvajalec: SVMŽ – Slovensko združenje veterinarjev za male živali, Lipica

Marko OMAN

18.3. 2009 Ocenjevanje značajskih lastnosti pasjega mladiča, Izvajalec: Jože Vidic, v prostorih zavetišča


22.4. 2009 Ocenjevanje značajskih lastnosti odraslega psa Izvajalec: Jože Vidic, v prostorih zavetišča


18.6 2009

Delavnica: »DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA«,

INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC, v prostorih informacijskega pooblaščenca, Ljubljana

Marko OMAN

28.1.2999 Seminar o arhiviranju, izvajalec: COMTECH, Trzin

Maja HORVAT

Omenjena izobraževanja so bila nujna za uvajanje novosti v poslovanje Zavetišča, za odpravljanje šibkih točk in nadgrajevanje doseženega na področju oskrbe živali s poudarkom na socializaciji in preventivi pred širjenjem kužnih bolezni.


Stran 14

3. 5. IZVEDBA POTREBNIH JAVNIH NAROČIL Preglednica: Izvedena javna naročila v letu 2008 MALE VREDNOSTI

BLAGO Vrednost (brez DDV)

Pasja in mačja hrana NE REALIZIRANO, SE PRENESE V LETO 2010 10.000,00 €

STORITVE Vrednost (brez DDV)

Ni bilo načrtovano

VREDNOSTI POD 10.000 €

Vrednost (brez DDV)

Označevalne table NI BILO REALIZIRANO – SE PRENESE V 2010 5.621,00 €

V letu 2009 nismo imeli objave javnega naročila velike vrednosti, saj razpis za hrano zaradi dodajanja dodatnih pogojev k dvigu kvalitete v bodoče dobavljene hrane ni bil realiziran in se prenese v začetek leta 2010. 3.6. PREDSTAVLJANJE V JAVNOSTI 3.6.1. PREDSTAVITVE V JAVNOSTI

V letu 2008 predstavitev v živo ni bilo, v letu 2009 jih je bilo kar 6 V Areni-Vodafone je bila pred predstavo na temo zapuščenih živalih kratka predstavitev zavetišča. V Igralnici Kongo je bila nagradna igra medijskih osebnosti, od katerih je ena Zavetišču namenila nagradni dobitek 700 EUR. Na zelenem vikendu, ki je bil konec avgusta v Šentvidu pri Stični je Zavetišče imelo stojnico in se predstavljalo javnosti. Preglednica: predstavitve v živo

V ŽIVO jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec SKUPAJ

ARENA VODAFONE LIVE 1 1

KONGO - dobrodelna prireditev(700 EUR) 1 1

ZELENI VAL - IVANČNA GORICA 1 1

Zavetišče - dan odprtih vrat 1 1 2

Tivoli - svetovni dan živali 1 1


Stran 15

Dne 2.10 2009 je bilo v javnost posredovano sporočilo preko številnih medijev, v katerem smo javnost želeli opomniti na 4. oktober – Dan živali in z njimi povezano problematiko. V sporočilu smo jih povabili k obisku, k vodenem ogledu zavetišča, udeležbi na strokovnem predavanju, na kratko predstavili problematiko prostoživečih mačk in jih pozvali k širši akciji kastracije /sterilizacije in mikročipiranju njihovih mačk. Našim prizadevanjem so se pridružile in akcijo podprle tudi zasebne veterinarske ambulante v Ljubljani in okolici, ki so od 6. 10. do vključno 10. 10. 2009 ob kastraciji oziroma sterilizaciji mačke, le te brezplačno mikročipirale in vpisale v centralni register. Zavetišču smo v nedeljo, 4. 10. 2009 na dan živali ob 10'00. uri odprli svoja vrata in vsem prijateljem živali razkazali zavetišče, omogočili sprehajanje psa ali posvojitev katere od naših mačk oziroma psov. Inštruktorji pasje šole Pasji center so organizirali delavnico,na temo kako pravilno sprehajati psa. Na dogodku je sodelovalo tudi društvo Mačjelovka, ki je predstavilo svoje udejstvovanje na področju urejanja problematike prostoživečih mačk v sodelovanju z Zavetiščem. Istega dne je bilo na prireditvi za hišne ljubljence ob dnevu živali v Parku Tivoli predstavljeno Zavetišče s stojnico in predstavitvijo na odru s strani vodje zavetišča. 3.6. 2. SODELOVANJE Z MEDIJI

v letu 2009 smo za javnost pripravili 3 sporočila: 1. sporočilo javnosti je naznanjalo zaključek akcije kastracij in sterilizacij ter mikročipiranja lastniških mačk v Zavetišču Ljubljana in je bilo posredovano številnim medijem sredi meseca marca. Akcija je med lastniki mačk doživela velik odziv, s strani zasebnih veterinarskih ambulant v Ljubljani pa ni bila pozitivno sprejeta, saj so menili, da zavetišče z njo posega v njihovo delovno področje in jim s tem zmanjšuje prihodek. Njihove proteste je s člankom v dnevnem časopisju podprla tudi Veterinarska zbornica. Na članek smo odgovorili z utemeljenimi argumenti. Kasneje smo se tudi sestali tako s predstavniki veterinarske zbornice kot zasebnih ambulant in problematiko razčistili ter odpravili nesporazum. Hkrati z obvestilom o tej akciji pa smo javnost pozvali k sodelovanju še v drugih akcijah zavetišča in najavili projekt ''Muca za vsak žep''. Z njim smo želeli omogočiti širokemu krogu prostovoljcev, da bi lahko začasno skrbeli za mačke in tako pomagali ohraniti pri življenju čim večje število predvsem mačjih sesnih mladičev. Omenjeni projekt je zaradi napačnega razumevanja in nasprotovanja nekaterih predstavnikov zainteresirane javnosti sprožil številne polemike, predvsem na elektronskih medijih, a hkrati pritegnil tudi široko pozornost. 2. sporočilo je bilo zato posredovano v javnost preko številnih medije prav z namenom pojasnjevanja načina dela in ciljev projekta ''Muca za vsak žep«. Za sodelovanje se je javilo veliko posameznikov, zelo dobri rezultati akcije pa so demantirali prav vse začetne poskuse njegove diskreditacije. Zato ocenjujemo, da so omenjena sporočila in posledične polemike v javnosti pripomogle k večji prepoznavnosti dela zavetišča, k obsežnejšemu reševanju problematike zapuščenih mačk in pridobitvi številnih prostovoljcev za pomoč pri oskrbi mačjih mladičev.


Stran 16

3. sporočilo je bilo namenjeno promociji 4. oktobra - dneva živali –, kot je že opisano v prejšnji točki. Preglednica: sodelovanje s tiskanimi mediji

TISKANI MEDIJI jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec SKUPAJ

DELO 1 1 2

DNEVNIK 1 1 2

FINANCE 1 1

LOKALNE NOVICE 1 1

LEA 1 1 1 2 5

NEDELJSKI DNEVNIK 1 1 2

SLO.NOVICE 1 1

URBANA 1 1

ŽURNAL 24 2 1 1 4

SKUPAJ 1 6 2 3 3 1 1 1 1 19

Sodelovanje s tiskanimi mediji se izboljšuje. Številni mediji občasno brezplačno oglašujejo zavetiščne živali na oddaji. Vse več je predstavitev zavetišča, poljudno strokovnih člankov o oskrbi in skrbi za zapuščene živali, predstavitev zavetišča. Če izvzamemo zgoraj navedene polemike, negativnih člankov o delu zavetišča ni bilo zaznati, smo pa bili vključeni v številne polemike ob izpostavljenih hujših mučenjih živali oziroma zaprošeni za strokovno mnenje. Z vrnitvijo bull-mastifov lastniku sredi leta se je število prispevkov na temo nevarnih živali močno zmanjšalo. Preglednica: sodelovanje s TV hišami

TELEVIZIJA jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec SKUPAJ

INFO TV 1 1 2

KANAL A 0

GEA TV 1 1

ŠTUDENTSKI TV 1 1

POP TV 1 1 1 3

TV SLO 2 0

TV PIKA 0

TV SLO 1 1 1 1 2 1 6

SKUPAJ 3 1 2 1 2 1 1 0 0 1 1 13

Ponovno smo vzpostavili dobro sodelovanje z že nekdaj sodelujočimi televizijskimi hišami, predvsem RTV SLO, na novo sklenili sodelovanje z novonastalimi lokalnimi televizijskimi hišami in poglobili sodelovanje z že obstoječimi. Omenjene televizijske hiše vrtijo spote o zavetiščnih živalih za oddajo oziroma pripravljajo prispevke o delovanju zavetišča.


Stran 17

Preglednica: sodelovanje s radijskimi hišami

RADIO jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec SKUPAJ

RADIO 1 1 5 3 3 3 2 4 21

RADIO CELJE 1 1

RADIO VAL 202 6 3 3 2 2 4 20

RADIO HIT 1 5 3 3 2 2 4 20

RADIO OGNJIŠČE 0

RADIO GLAS LJUBLJANE 5 3 3 2 2 4 19

RADIO VESELJAK 5 3 3 2 2 4 19

RADIO ANTENA 5 3 3 2 2 4 19

RADIO AKTUAL 5 3 3 2 2 4 19

RADIO CENTER 5 3 3 2 2 4 19

RADIO ORION 5 3 3 2 2 4 19

RADIO SLO 1 1 5 3 3 3 2 4 21

RADIO SLO 2 1 1 2

RADIO ZELENI VAL 1 1

SKUPAJ 2 1 2 51 30 30 23 21 40 200

Tudi z radii vzpostavljamo vedno boljše sodelovanje bodisi preko gostovanja v studiih, intervjujih ali obvestilih o izgubljenih živali. Predhodno sprotno obveščanje preko telefona smo z julijem 2009 nadgradili z obveščanjem preko spletne pošte in marsikatera žival je hitreje našla dom, predvsem neoznačene izgubljene živali. Preglednica: sodelovanje internetnimi mediji

INTERNETNI MEDIJI jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec SKUPAJ

PLAYBOY.SI 1 1

GOVORI.SE 1 1

N-TV 1 1 1 1 1 1 4 4 3 17

LADY.SI 1 1

KOLOSEJ 1 1

ELLE.SI 1 1

ŽURNAL24.SI 2 1 3

DNEVNIK.SI 1 1

RADIO ZELENI VAL.SI 1

SKUPAJ 3 0 4 1 2 1 2 1 1 4 5 3 26

Sodelujemo z vedno več internetnimi mediji, ki objavljajo živali iz zavetišča na svojih straneh oziroma predstavljajo zavetišče in objavljajo direktno povezavo na spletno stran zavetišča. Posodobitev spletne strani je ključnega pomena pri predstavljanju javnosti, saj je dobro poznana in pogosto obiskovana. Potrebna je vedno večja ažurnost, direktno kontaktiranje z uporabniki, kar zahteva vedno več časa in pozornosti s strani osebja zavetišča.


Stran 18

Graf :sodelovanje z različnimi mediji glede leto 2008

V letu 2009 smo sodelovanje z mediji na vseh področjih podvojili glede na leto 2008. Učinek dobrega sodelovanja je opazen v večji prepoznavnosti zavetišča. Večja pojavnost je pomembno vplivala na boljšo ozaveščenost javnosti in k uspešnejšemu reševanju problematike zapuščenih živali. Verjamemo, da je imelo pomembno vlogo pri rekordnem uspehu oddanih mačk in tudi uspešnemu vračanju izgubljenih psov lastnikom (natančne številke so odrobneje podane v 4. poglavju). Prav iz tega razloga je sodelovanje z mediji smiselno nadgrajevati, sodelovanje poglabljati, ker kratkoročno in dolgoročno povečuje uspešnost v poslovanju zavetišča. Šibko točko predstavlja le pomanjkanje osebja, torej tudi usposobljenega kadra za stike z javnostjo. Javnost je vedno bolj zahtevna, želi hiter dostop do točnih informacij in ta zalogaj postaja prevelik za trenutno kadrovsko sestavo zavetišča.

3.6.3. VODENJE ORGANIZIRANIH SKUPIN NA OBISKU ZAVETIŠČA

Tudi vodenje organiziranih skupin je vedno pogostejše in zahteva vedno več pozornosti. Skupno smo sprejeli/vodili 530 obiskovalcev. Vključevanje otrok v izobraževanje o zavetiščih in problematiko zavrženih ter zapuščenih, oddanih hišnih ljubljencev je ključnega pomena.


Stran 19

Preglednica: predstavitev Zavetišča in vodenje organiziranih skupin:

ŠOLA/VRTEC TERMIN OPOMBE, KONTAKTI

ZAVOD LEVSTEK 30.01.2009; 12:30 10 OTROK

GIMNAZIJA NM 24.03.2009; 10:00 57 OTROK

ZAVETIŠČE ZAGREB 24.03.2009; 13:00 5 ODRASLIH

OŠ DRAVLJE 16.4.2009 30 OTROK

VVZ MUCA 20.04.2009 40 OTROK

ZVEZA PRIJATELJEV IN MLADINE ZAGORJE

30.04.2009 30 OTROK

VVZ MOJCA 08.05.2009; 9:30 40 OTROK

OŠ SMLEDNIK 08.05.2009; 9:30 6 OTROK

VVZ MOJCA 09.05.2009; 9:30 40 OTROK

VVZ MOJCA 13.05.2009 40 OTROK

OŠ VRHNIKA 14.05.2009; 13:30 18 OTROK

KLUB VOLUNTERJEV 26.05.2009; 14:30 20 ODRASLIH

OŠ ŠMARJE SAP 27.05.2009; 10:00 42 OTROK

OŠ GROSUPLJE 11.06.2009; 13:00 15 OTROK

OŠ HRASTNIK 04.06.2009; 10:30 27 OTROK

OŠ NOVO MESTO 09.06.2009; 13:00 20 OTROK

ORGANIZACIJA SKALA 02.07.2009; 9:30 8 OTROK

CSD MOSTE POLJE 09.07.2009; 12:00 7 OTROK

VARSTVENO DELAVNI CENTER RADEČE

15.10.2009; 9:00 20 VAROVANCEV (odrasli + otroci)

OŠ BOROVNICA 20.10.2009; 13:30 40 OTROK

OŠ CVETKA GOLARJA ŠKOFJA LOKA

02.11.2009; 13:30 15 OTROK

OŠ VALENTIN VODNIK 10.12.2009; 9:00 20 OTROK


Stran 20

3.6.4. OGLEDI, POSVOJITVE IN SPREHAJANJE ŽIVALI

Zavetišče je za obiskovalce odprto vse dni v letu. Za posvojitelje so uradne ure ob delavnikih od 11.-12. ure in od 14.-15'30. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13'30.-15. ure. Za sprehajalce psov so uradne ure ob delavnikih od 15'30 – 17 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 12.-13'30. ure. V poletnih mesecih ( julij in avgust), smo uradne ure sprehajanj in posvojitev živali prilagodili letnemu času primerno. Za ostale obiskovalce je zavetišče odprto med delavniki od 7.-14'00 ure. Število obiskovalcev se iz leta v leto povečuje, predvsem čez vikende in praznike, ko navadno zmanjka psov za sprehajanje. V letu 2009 je vpisanih v evidenco kar 787 novih sprehajalcev. 3.6.5. PRAKSA ZA DIJAKE GIMNAZIJE IN VETERINARSKE ŠOLE, BiC LJUBLJANA

Preko celega šolskega leta potekajo v našem zavetišču redne učne ure in praksa za dijake GVŠ, BiC Ljubljana, program veterinarski tehnik po njihovem učnem načrtu. Poleg teoretičnih znanj si pridobivajo tudi praktične izkušnje dela z živalmi, pristopa k živali, nege živali, priprave pacientov na operacijske posege in pomoč pri operacijskih posegih,ugotavljanja starosti živali in ocene zdravstvenega stanja živali, ter preventive in kurative. Vsakodnevno sprehodijo vse pse na odprtem oddelku, jih krtačijo, čistijo tekališča, izpuste in podobno. 3.6.6. STROKOVNA PRAKSA ZA ŠTUDENTE VETERINE VF, UNILJ

Vsi študentje 5. letnika VF opravljajo v Zavetišču praktični del pedagoškega procesa v obsegu 24 ur. Dežurstvo se začne v petek popoldan ob 14'00 s primopredajo in se konča v ponedeljek zjutraj ob 8'00 oziroma s prihodom veterinarja. V tem času študentje opravljajo tehnična dela in pomagajo veterinarju pri posegih. Vsak študent VF, ki želi, lahko pride na dodatna usposabljanja v okviru prostovoljnega dela. Program smo v letu 2009 pričeli izvajati prvič. Skupno je 5 študentk VF in veterinarka opravilo 1.055 ur prostovoljnega dela. Vse so dela oziroma pomoč veterinarju opravljale pod nadzorom vodje zavetišča oziroma zaposlenega veterinarja. 3.6.7. OPRAVLJANJE DRUŽBENO-KORISTNEGA DELA

V sodelovanju s Centrom za socialno delo Ljubljana – Moste Polje omogočamo opravljanje družbeno koristnega dela namesto plačila izrečenih kazni Okrajnega sodišča v Ljubljani v obliki glob oziroma prestajanja zaporne kazni storilcem prekrškov. Iz tega naslova je v letu 2009 8 oseb opravilo skupno 686 ur družbeno koristnega dela. Osebe so pod nadzorom oskrbnikov opravljale različna dela glede na trenutne potrebe Zavetišča. Vse osebe v postopku so opravile svoje delo vestno in zanesljivo.


Stran 21

3.6.8. SODELOVANJE Z ZAINTERESIRANO JAVNOSTJO IN PROSTOVLJNO DELO PREVERJANJA ŽIVALI

V letu 2009 je bilo ponovno vpeljano preverjanje posvojenih živali s pomočjo prostovoljcev. Preverjalo se je prioritetno vse tiste od leta 2005 in konec leta 2009 oddane živali, pri katerih so bili ugotovljeni zadržki ali je prispela prijava s strani občanov. Skupno je bilo opravljenih 106 preverjanj. Večino preverb (101) so opravile prostovoljke.. Preverjenih je bilo 101 oddan pes in 5 mačk. 4 mačke so bile dobro oddane, ena pa se je izgubila kmalu po posvojitvi in je še vedno pogrešana. Psov je bilo dobro oddanih 78 oziroma ob preverjanju ni bilo ugotovljenih posebnosti. v ostalih primerih so bile ugotovljene raznorazne pomanjkljivosti opisane v grafu.

Graf: uspešnost oddaje preverjenih psov Graf: ukrepi ob ugotovljenih

pomanjkljivostih

Pomanjkljivosti v oskrbi so bile ugotovljene pri 6 oddanih psih in ob ponovnem preverjanju odpravljene pri 2 psih, ostale se še oziroma se bo ponovno preverilo. Neuspešnih oddaj je okrog 20% (takšen odstotek je tudi po zavetiščih v zahodnem svetu). Slabo oskrbovanih je bilo 6 psov. Dva sta bila prostovoljno vrnjena v zavetišče, eden po posredovanju veterinarske inšpekcije. V dveh primerih se je stanje po posredovanju veterinarske inšpekcije popravilo, en primer pa je še v postopku. Enega psa so uspavali, eden je poginil. Štirje psi so bili izgubljeni in so še zmerom pogrešani, 5 jih je bilo oddanih tretji osebi. Ob preverjanju je bil vsakemu lastniku iz zavetišča posvojene živali predan vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti profesionalnost predstavnikov zavetišča in mnenje o preverjanju. Vprašalniki so se lahko vračali po predstavniku ali po pošti in so bili anonimni.


Stran 22

Graf : Delež vrnjenih vprašalnikov od 101 izdanega Vrnjenih je bilo 70% vprašalnikov. Vsi vprašalniki so bili izpolnjeni pozitivno. Le v dveh primerih so se predstavniki zavetišča predstavili le delno, v ostalih so se v celoti. Vsi predstavniki zavetišča so preverjanje vedno opravili korektno in vedno je bilo upoštevano stališče stranke. Večina posvojiteljev je preverjanje pohvalilo, le 6 jih meni, da je sprejemljivo.

Ugotavljamo, da je bilo preverjanje uspešno, tudi po veliki zaslugi prostovoljk in ga velja vsaj nadaljevati, še bolje pa vključiti tudi več mačk. Hvala prostovoljkam za izkazano pomoč.


Stran 23

3.7. OSKRBA ŽIVALI Zavetišče je dolžno 24 ur na dan sprejemati prijave o izgubljenih živalih. Osebje Zavetišča prijavo o izgubi živali sprejme in zabeleži v Knjigo pogrešanih mačk oziroma v Knjigo pogrešanih psov. V evidenco se vpiše datum in čas prijave točne podatke o skrbniku in točne podatke o živali ter kraj in čas izgube. Osebje Zavetišča sprejema obvestila o zapuščeni živali neprekinjeno. Če se žival nahaja na območju MOL zapiše podatke o najditelju (ime in priimek ter telefonsko številko), o najdeni živali in vpiše v evidenco Prijave zapuščenih živali oziroma Prijave zapuščenih psov vključno s časom in datumom prijave. Zatem preveri, ali je najdena žival v evidenci pogrešanih živali in obvesti morebitnega skrbnika. Če skrbnik ni znan, Zavetišče zagotovi ulov in prevoz živali v Zavetišče, če najditelj tega ne more storiti sam. Dolžnost najditelja je, da kolikor je le mogoče omeji gibanje živali in pri tem ne izpostavlja lastne varnosti ali varnosti drugih ter počaka na mestu najdbe do prihoda oskrbnika. V kolikor najditelj ni na mestu najdbe oziroma žival ni pridržana ali njeno gibanje ni omejeno, Zavetišče ne zagotavlja ulova. Tudi na anonimne prijave se Zavetišče ni dolžno odzvati oziroma zagotoviti ulova. Zavetišče zagotovi ulov in prevoz živali v vsakem primeru, če tako odloči uradni veterinar. Zavetišče v času uradnih ur zagotovi namestitev živali v Zavetišče v najkrajšem možnem času najkasneje v roku 24 ur po sprejemu obvestila. V času izven uradnih ur Zavetišče lahko zagotovi namestitev živali v času uradnih ur naslednjega dne, če gre za bolno ali poškodovano žival pa najkasneje v roku 4 ur. V dnevnem času ulov zapuščenih živali zagotavljajo oskrbniki živali ali veterinar, v nočnem času pa nočni oskrbnik oziroma po potrebi dežurni veterinar. Ob sprejemu živali najditelj izpolni Sprejemni dokument zapuščene mačke oziroma Sprejemni dokument zapuščenega psa. Pri tem najditelj poda najmanj naslednje podatke:

- ime in priimek; - naslov stalnega prebivališča; - uro, datum kraj in okoliščine najdbe živali - s podpisom potrdi resničnost podatkov

Najditelj identiteto izkazuje s predložitvijo veljavnega osebnega dokumenta. Ostale podatke v skladu z zahtevami dokumenta izpolni osebje zavetišča. Če ima Zavetišče zapolnjene kapacitete, zavetišče lahko dogovori z najditeljem ali drugo zainteresirano osebo, ki izpolnjuje pogoje oskrbe, da le-ta skrbi za žival v času, dokler je zavetišče polno ali do oddaje novemu skrbniku, oziroma zaprosi za pomoč drugo zavetišče. Do oddaje novemu skrbniku s sklenitvijo pogodbe je lastnik živali Zavetišče, ki odloča o vseh posegih in oskrbi živali. Če je žival poškodovana, Zavetišče zagotovi njen prevoz v pristojno veterinarsko ambulanto, po veterinarski oskrbi pa prevoz v Zavetišče, v kolikor veterinarska oskrba ni mogoča v lastni ambulanti. V primeru, da je žival agresivna, osebje Zavetišča obvesti veterinarja ali pristojno veterinarsko organizacijo, ki je dolžna nuditi veterinarsko podporo. Enako se postopa v primeru, če se pri živali utemeljeno sumi na steklino.


Stran 24

Zavetišče ima zagotavlja dežurno veterinarsko službo po pogodbi z Veterinarsko ambulanto BUBA d.o.o. Graf : število urgentnih primerov v odvisnosti od meseca

V letu 2009 je veterinarska Ambulanta BUBA opravila skupaj 30 dežurnih intervencij. Pojavnost intervencij v času dežurne službe je z večjimi ali manjšimi odstopanji prisotna vse leto. Pri vseh sprejetih živali se takoj ob sprejemu opravi kontrolni pregled (oskrbnik), s katerim se ugotavlja lastništvo živali. V kolikor se lastništvo ugotovi, se v času uradnih ur obvešča lastnika in v najkrajšem možnem času žival poskusi vrniti lastniku.

Vsem poškodovanim živalim se nudi nujna veterinarska pomoč. V kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti oziroma kontaktirati, se opravi tudi klinični pregled, ki je opravljen najkasneje v roku 24 ur po sprejemu. V kolikor je potrebno, se zapuščeni živali nudi potrebno oskrbo, sicer se obdela v skladu minimalnim obsegom dela. Minimalni obseg dela je:

Vse zdrave prostoživeče mačke se pregleda z Woodovo svetilko, opravi se sterilizacija oziroma kastracija, označitev živali z zarezo v desno uho, odpravi se parazite in zbujene vrača najditelju;

Vse bolne prostoživeče mačke ter mačke, ki so bile z njimi v neposrednem stiku se dodatno testira na FIV/FeLV in vse pozitivne praviloma evtanazira;

Zapuščene mačke se pregleda z Woodovo svetilko, odvzame vzorec dlake za DMT (dermato-mikološki-test), odpravi se parazite, drugi dan cepi proti kužnim boleznim in namesti v karanteno, kjer ostane najmanj 14 dni oziroma do negativnega izvida za DMT test, pred oddajo pred oddajo testira na FIV/FeLV oziroma mlajše od 6 mesecev na FeLV, opravi se kastracija oziroma sterilizacija označi z mikročipom, izda potni list in vpiše v centralni Register Psov (CRPsi):

Vse Wood – pozitivne mačke se do ureditve zoohigenskih razmer praviloma evtanazira;

Vsem zapuščenim psom se odpravi parazite, drugi dan cepi proti kužnim boleznim in namesti v karanteno za najmanj 10 dni, zatem sterilizira oziroma kastrira, označi z mikročipom in izda potni list ter vpiše v CRPsi;

Vse neoznačene živali znanega lastnika se pred vrnitvijo označi z mikročipom in izda potni list ter v piše v CRPsi, v kolikor to še ni bilo opravljeno;

Vse bolne živali se zdravi v skladu z dobro veterinarsko prakso, strokovnimi dognanji in veterinarsko etiko!


Stran 25

Vse zahtevnejše paciente, za katerih zdravljenje nismo dovolj tehnično, kadrovsko ali strokovno usposobljeni, smo v letu 2009 napotili v pogodbeno veterinarsko organizacijo – Veterinarska ambulanta BUBA d.o.o. Graf : težji primeri v obravnavi veterinarske Ambulante BUBA d.o.o.

V letu 2009 je Veterinarska ambulanta BUBA obravnavala skupno 53 težjih primerov (16 psov in 37 mačk). Težji primeri se pri psih pojavljajo vse leto enakomerno, pri mačkah pa z nekoliko večjo pogostnostjo v mesecu septembru, kar sovpada z največjim sprejemom mačk. Oskrba živali je naša osnovna dejavnost.. Poleg dnevne in veterinarske oskrbe poskrbimo še za socializacijo živali, pri čemer sodelujemo s strokovnjaki s področja vedenja ter sobivanja živali in človeka, s prostovoljci oziroma zainteresirano javnostjo. Večina (predvsem odraslih) živali zaradi svoje preteklosti potrebuje dodatno pozornost in skrb, kar zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih področij. Na tem mestu je še ogromno prostora za vključitev vseh zainteresiranih. Vsi psi so bili vsaj enkrat dnevno na sprehodu s strani oskrbnikov zavetišča, dijakov BiC, študentov, prostovoljcev, družbeno koristnega dela ali sprehajalcev. Živali hranimo predvsem z briketirano hrano, po strogem prehrambenem režimu, prilagojenem potrebam živali glede na starost, kondicijsko stanje, aktivnost in zdravstveno stanje. Za mačke uporabljamo hrano dobavitelja Eukanuba, za pse pa smo uporabljali leta 2007 izbranega dobavitelja Biomill, od prenehanja pogodbe pa tudi Eukanubo.


Stran 26

Graf: poraba podarjene hrane za živali Občasno uporabljamo tudi podarjeno hrano boljše kakovosti. Ostalo podarjeno hrano posredujemo hraniteljicam mačk, vključenih v projektu prostoživeče mačke. V lanskem letu smo dobili podarjenih 2.631 kg hrane, največ in to kar 1.641 kg od podjetja Mars South Central Europe GmbH.

V mesecu februarju in marcu (od 13.2. – 26.3.2009) smo imeli akcijo sterilizacij in kastracij ter mikročipiranja mačk znanega lastnika po polovični ceni (samci 30 in samice 40 EUR) in na tak način vzpodbudili urejanje lastništva mačk. Akcija je bila zelo uspešna. Opravili smo 162 posegov (60 kastracij in 102 sterilizaciji) in na tak način preprečili rojstvo vsaj 400 neželenih mačjih mladičev v tem letu. Za ilustracijo bo morda zanimiv podatek, da je to skoraj toliko, kot smo jih v letu 2009 uspeli oddati (461). S to akcijo smo poleg ureditve lastništva želeli opozoriti tudi na odgovornost glede neželenih mladičev. Akcije sami ne bomo več izvajali, smo pa kot je že omenjeno pri sodelovanju z javnostjo pridobili podporo tudi vseh veterinarskih organizacij v Ljubljani in okolici, ki so od 6. 10. do vključno 10. 10. 2009 ob kastraciji oziroma sterilizaciji mačke, le te BREZPLAČNO mikročipirale in vpisale v centralni register.


Stran 27

3.7.1. OSKRBA MAČK

Preglednica:Statistika mačke 2009

Poročilo 2009 prenos 2008 ja

nu

ar

feb

ruar

mar

ec

apri

l

maj

jun

ij

julij

avgu

st

sep

t.

okt

.

no

v.

de

c.

sku

paj

20

09

prenos 2010

11 35

št. Prejetih mačk 118 115 172 98 143 191 242 233 268 181 116 101 1978

vrnjenih v okolje 79 86 133 47 58 85 128 147 169 105 77 51 1165

zdravljene 2 1 3 2 2 6 0 3 5 4 4 1 33

kontrola 1 0 2 3 4 0 3 5 4 6 2 1 31

Izgubljene mačke 1 0 0 0 0 3 0 1 2 0 4 0 11

Vrnjenih lastniku 4 0 3 2 0 0 2 2 0 2 0 4 19

oddanih novemu lastniku 13 12 21 16 12 45 43 71 62 61 54 51 461

predani v drugo zavetišče 0 0 1 0 3 2 1 0 2 1 0 0 10

izgube 16 16 18 10 22 20 32 34 23 37 20 40 288

pogin 2 6 2 1 5 5 8 4 5 22 4 0 64

Trauma 2 3 1 1 1 1 4 1 0 0 0 0 14

Bolezen 0 3 1 0 4 4 4 4 5 22 4 0 51

evtanazija 14 10 16 9 17 15 24 30 18 15 16 40 224

FIV + 7 3 7 9 14 10 13 12 11 3 12 11 112

FeLV + 3 3 2 0 0 0 1 0 4 5 2 4 24

FIV/FeLV + + 1 0 0 0 1 0 2 0 0 2 0 0 6

Bolezen 1 2 1 0 1 3 3 1 2 3 1 1 19

mikrosporija (DMT+) 1 0 2 0 1 1 3 11 0 0 0 22 41

Trauma 1 2 4 1 2 6 1 2 1 2 22

kastracije 35 30 60 25 25 48 78 98 79 66 58 33 635

sterilizacije 51 65 86 33 40 90 116 92 123 78 74 47 895

skupaj 86 95 146 58 65 138 194 190 202 143 132 80 1529

Lastniške mačke (K/S) akcija 162

iz zavetišča 113 114 176 75 95 155 206 255 258 206 155 146 1954


Stran 28

Pred obrazložitvijo preglednice podajamo še kratek slovar uporabljene terminologije: 1: Sprejeta mačka: vse mačke, ki so bile kakorkoli obravnavane in evidentirane v zavetišču. 2. Prostoživeča mačka: mačka, potomka udomačenih mačk, ki nima lastnika in živi

prosto v okolici. Takšnih mačk v zavetišču praviloma ne pridržimo, pač pa jih po posegu vrnemo v okolje.

3. Zapuščena mačka: mačka, ki se ji je lastnik odrekel ali druga mačka, za katero se predvideva, da ima lastnika, a je neznan.

4. Lastniška mačka: Mačka, ki ima nedvoumne znake lastništva. 5. Mačji mladič: mačka do 6. meseca starosti. Po zakonu so mladiči do

dopolnjenega 1 leta starosti. 6. Sesni mladič: Mačka do 5. tedna starosti. Iz navedb v zakonodaji je mogoče

sklepati, da so mladiči smatrani kot sesni do vključno 12. tedna starosti. 7. Začasni skrbnik: vsak najditelj, ki najdeno žival prostovoljno obdrži pri sebi

začasno. 8. Rejnik: pogodbeni sodelavec zavetišča, ki je prostovoljno prevzel skrb za

katerega od sesnih mladičev. 9. vrnjene lastniku (v nadaljevanju vrnjene)

V praksi je težko ločiti med zapuščeno mačko, prosto gibajočo lastniško mačko in prosto živečo mačko. Pri razvrščanju si pomagamo s podatki najditeljev, morebitnimi znaki lastništva ter s stopnjo socializiranosti mačke. V letu 2009 smo sprejeli 1.978 mačk, 11 smo jih prenesli iz leta 2008, v leto 2010 pa smo prenesli 35 mačk. Iz zavetišča je šlo skupno 1954 mačk, 24 (razlika med prenosi iz leta 2008) manj, kot smo jih prejeli. 10 mačk, najdenih na območju drugih občin je bilo predanih v druga pristojna zavetišča in sicer v Zavetišče Horjul, Meli center Trebnje in zavetišče Perun na Blejsko Dobravo. 11 mačk je bilo izgubljenih, to so vse tiste, ki so pobegnile v zavetišču ali pri začasnih skrbnikih in jih nismo več našli. Vse sprejete prosto živeče mačke (1165) so bile pred vrnitvijo v okolje sterilizirane oziroma kastrirane, odpravljeni so bili paraziti oziroma so po potrebi bile zdravljene. Vse so bile označene z zarezo v desno uho. Zapuščene mačke (vse razen prosto živeče) smo pred oddajo novemu lastniku sterilizirali oziroma kastrirali in označili z mikročipom ter izdali evropski potni list. Podatke smo vnesli v CRPsi. Tudi lastniku vrnjene mačke smo po potrebi označili z mikročipom ter zanje izdali evropski potni list, podatke pa vnesli v CRPsi. Če sprejemu dodamo še mačke, sprejete v okviru akcije kastracij in sterilizacij lastniških mačk (162), skupno število znaša 2.140 sprejetih mačk v zavetišče Ljubljana v letu 2009. V letu 2009 smo enako kot preteklo leto opravljali kastracije in sterilizacije, na mačkah, posvojenih v prejšnjih letih, ki posega iz različnih razlogov niso imele opravljenega.


Stran 29

Graf : trend sprejemanja, vračanja v okolje in oddaje mačk novim lastnikom po letih

V letu 2009 smo sprejeli skoraj 2.000 mačk. Po internih ocenah lahko v okviru rednih sredstev in kadrov v zavetišče Ljubljana letno sprejmemo približno 500 zapuščenih mačk ter 400 prosto živečih. V letu 2008 smo iz lastnih sredstev sprejeli še dodatnih 400 prosto živečih mačk. V letu 2009 lahko največji delež povečanja v sprejemu mačk v zavetišče pripišemo predvsem zagonu celoletnega projekta »Prostoživeče mačke v mestu«. V okviru tega projekta smo sprejeli kar 1300 dodatnih mačk, kar je ekvivalent celoletnemu lanskemu sprejemu. Dodatno smo v redno poslovanje uvedli 24 urno oskrbo sesnih mladičev v zavetišču, rejništvo sesnih mladičev in začasno skrbništvo mladičev pri prostovoljcih..Na ta račun smo precej zvišali tudi število mačk, sprejetih v okviru rednega obsega dela. Skupen rezultat vseh akcij ter sprememb je najvišje število sprejetih mačk doslej, daleč najvišje število prosto živečih mačk vrnjenih v okolje v zgodovini zavetišča in najvišje število oddanih mačk doslej. Lanskoletni sprejem smo presegli za 67%, vračanje v okolje skoraj podvojili, oddajo pa več kot podvojili in tako pošteno obrnili trend zmanjševanja oddaje. Kapacitete zavetišča smo nekoliko povečali z nakupom velikih plastičnih boksov, predvsem pa ob zajetni pomoči prostovoljcev z rejništvom oziroma začasnim skrbništvom predvsem mačjih mladičev. Skupinskih boksov nismo uporabljali, mačke smo kot lani nameščali individualno (z izjemo legel) in posledično od meseca junija do decembra bili popolnoma zapolnjeni. Kljub temu smo ves čas sprejemali bolne in poškodovane mačke, vse ostale pa predali v začasno skrbništvo oz. rejništvo prostovoljcem.


Stran 30

Graf : število sprejetih mačk po Graf : gibanje mačk na mesečni ravni v letu mesecih glede na pretekla leta 2009

Trend sprejemanja mačk po mesecih je podoben preteklim letom. Zanimiva je primerjava z letom 2006, ko je bila s strani zavetišča organizirana akcija kastracij in sterilizacij prosto živečih mačk v pomladnem obdobju. Največ mačk so prinesli meseca marca. Pokazalo se je, da je marec prvi čas, ko lahko prostovoljci zaradi ugodnejšega vremena pričnejo z obširnejšim lovom mačk, obenem pa je to obdobje prve zgodnje brejosti v letu. V letu 2009, ko smo v enakem obsegu mačke odlavljali preko vsega leta se je ponovno pokazal sezonski značaj gibanja sprejetih mačk. Mačke so pred kotenjem bolj previdne in se težje odlavljajo, po drugi strani pa se posegi visoko brejih živali zahtevnejši. V letu 2009 pa se sprejem mačk v zavetišče na mesečni ravni kljub temu skoraj nikoli ni spustil pod 100 mačk/mesec... Največ mačk smo sprejeli v mesecu marcu, juliju, avgustu, septembru in oktobru. V mesecu septembru smo sprejeli in oskrbeli rekordnih 268 mačk. V času mladičev (od maja do novembra) smo prostorsko stisko reševali z vračanjem zapuščenih mačk najditeljem v začasno oskrbo in namestitvijo sesnih mladičev v rejništvo, kar nam omogoča tudi zakonodaja, saj so bila tudi ostala zavetišča polna. V začasno skrbništvo smo vračali po skrbnem pogovoru in s posledičnim privoljenjem najditeljev, ki so s podpisom prevzeli vso odgovornost in se zavezali ravnati po navodilih zavetišča oziroma s podpisom pogodb s prostovoljnimi rejniki.


Stran 31

Graf : število mačk v oskrbi Graf : delež sesnih mladičev v rejništvu

Skupno je bilo v začasno oskrbo vrnjenih ali predanih 134 zapuščenih mačk oziroma slaba četrtina vseh sprejetih zapuščenih mačk. Od tega je 12 rejnikov oskrbelo 40 sesnih mladičev in s tem prispevalo ogromno prostovoljnega časa, v povprečju vsak 57 dni, nekateri celo dvakrat toliko. Graf :stopnja preživetja zapuščenih mačk v začasni oskrbi v % in absolutno

Vračanje oziroma predaja mačk v začasno skrbništvo oziroma rejništvo je bila več kot uspešna in smiselna, saj je bila stopnja izgub 10 krat manjša kot pri zapuščenih mačkah, oskrbovanih v zavetišču, kljub bistveno izboljšani oskrbi v zavetišču z nočnimi oskrbniki. V začasni oskrbi oziroma v rejništvu smo izgubili le 6 mladičev in 1 odraslo mačko. Vsekakor pa velja ob tem upoštevati dejstvo, da je zavetišče v času zapolnjenih kapacitet ves čas sprejemalo bolne in poškodovane zapuščene mačke.


Stran 32

Graf : starostna struktura zapuščenih mačk v deležih

Med oskrbovanimi zapuščenimi mačkami so prevladovali mladiči. Če jih razdelimo v smiselne starostne kategorije, dobimo sledečo strukturo: (glej graf) Vse kategorije so bolj ali manj zastopane v enakem deležu. V 81% gre za mačke mlajše od pol leta starosti.

Čas bivanja ni bil enak za vse kategorije, saj so v zavetišču oskrbovani sesni mladiči bivali povprečno do 15 dni dlje kot mladiči starejše kategorije, med tem ko je razmerje bivanja med zdravljenimi in zgolj osnovno oskrbovanimi mladiči podobno. Vsaj 1x zdravljeni mladiči so bivali v povprečju 10 dni dlje kot osnovno oskrbovani. Bistveno večjo razliko v povprečnem času bivanja med mladiči, starejšimi od 6 mesecev ter med osnovno oskrbovanimi in vsaj 1x zdravljenimi lahko razložimo s povečini zapletenimi primeri pri odraslih mačkah. Navadno je šlo za hudo poškodovane zapuščene mačke (bila potrebna amputacija okončin) oziroma dolgotrajnejše konzervativno zdravljenje poškodb. Preprosto dejstvo je tudi, da je bila verjetnost okužbe povečana s podaljšanim bivanjem tudi pri odraslih mačkah in posledično potrebno zdravljenje. Graf : povprečen čas bivanja v Graf : povprečen čas bivanja v zavetišču oskrbovanih zapuščenih mačk začasnem skrbništvu oskrbovanih

Podobna slika je tudi pri mačkah v začasnem skrbništvu, kjer razlike med zdravljenimi in osnovno oskrbovanimi mladiči niso tako očitne, saj so vsi mladiči v začasnem skrbništvu v povprečju bivali 15 oziroma tudi do 30 dni dlje, kot mladiči v zavetišču. Podaljšano bivanje pri začasnih skrbnikih za Zavetišče ni imelo nikakršnih finančnih posledic, saj je materialna in veterinarska oskrba bila podobna zavetiščni oziroma so prostovoljci pogosto prispevali iz svojih sredstev. Bistveno dlje so bivale tudi zdravljene odrasle mačke. Gre za mačke, pri katerih smo zdravili dermatomikoze (kožne glivične bolezni).

< 5 tednov

< 5

tednov

< 5

tednov


Stran 33

Graf : delež zdravljenih zapuščenih mačk Graf : delež zdravljenih zapuščenih v oskrbi zavetišča po kategorijah mačk v začasni oskrbi

V primerjavi z zdravljenjem mačk v začasni oskrbi je bilo bistveno več zdravljenja potrebno pri mačkah v oskrbi zavetišča. Kar 80% sesnih mladičev v oskrbi zavetišča je vsaj 1x potrebovalo zdravljenje okužb, med tem ko pri sesnih mladičih v rejništvu le nekaj več kot polovica. Vzrok je v neugodni epizootiološki situaciji: večja koncentracija živali, večja fluktuacija ljudi in živali in s tem širjenje okužb, slabši namestitveni pogoji, stres… Vse to slabša že tako šibko oziroma načeto odpornost zapuščenih mačk in obolevanje je skoraj neizogibno. V primeru hudih okužb (kuga, ki smo jo imeli v jeseni) je stopnja umrljivosti kljub intenzivni terapiji visoka. Neredko zvečer še zdrav maček pogine čez noč. Še en razlog več o smiselnosti rejništva sesnih mladičev in tudi začasnega skrbništva starejših mladičev. Sicer smo res večino sezone v zavetišče sprejemali zgolj bolne in poškodovane mačke, zato je visok odstotek zdravljenih tudi v drugih starostnih kategorijah sprejetih mačk. Trend pojavnosti obolenj in posledičnega zdravljenja glede na starost je podoben med obema skupinama in potrjuje odvisnost od starosti. Rezultat visoke stopnje obolevnosti je večji odstotek izgub pri zapuščenih mačkah v oskrbi zavetišča v primerjavi z zapuščenimi mačkami v začasni oskrbi.

< 5

tednov

< 5

tednov


Stran 34

Graf : izgube pri mačkah v oskrbi Graf: izgube pri mačkah v začasni v zavetišču po kategorijah oskrbi po kategorijah

Pričakovano je največ izgub iz že prej omenjenih razlogov pri sesnih mladičih. Trend po kategorijah je spet podoben med obema skupinama mačk in tudi tu so izgube (10 x ) nižje pri zapuščenih mačkah v začasni oskrbi. Graf: usoda mačk v letu 2009 Graf : primerjava izgub po letih v % glede na sprejem na letni ravni

Največji delež mačk, sprejetih v zavetišče v letu 2009, prispevajo prostoživeče mačke, ki jih je bilo 8% več kot v letu 2008. Na drugo mesto se je prebila rekordna oddaja novim lastnikom in prispeva slabo četrtino deleža. Izgube smo ponovno skoraj prepolovili glede na leto 2008 in predstavljajo 14,5% delež, kar je najmanj doslej. Rahel premik v pozitivno smer se je zgodil tudi pri vračanju izgubljenih mačk lastniku, vendar je o uspehu na tem področju še prezgodaj govoriti, saj je bil vrnjenih borih 1% (leta 2008 0,6%). Še zmerom katastrofalno nizek odstotek je zagotovo posledica neurejenega lastništva mačk. Zavetišče bo še naprej poskušalo spodbujati ureditev lastništva, saj je to eden najbolj pomembnih dejavnikov pri reševanju problematike zapuščenih mačk in zniževanja stroškov zavetišč. 0,5 % mačk je bilo predanih v druga zavetišča, saj so bila najdena na območjih njihove pristojnosti. 0,5 % mačk pa je bilo izgubljenih, saj so novim lastnikom ali v zavetišču ušle in veljajo za ponovno izgubljene.

< 5

tednov

< 5

tednov


Stran 35

Graf: razlogi za evtanazijo Graf: primerjava izgub po mesecih

V polovici primerov je bila vzrok za evtanazijo okužba mačk z neozdravljivo kužno boleznijo, tako imenovano ''mačji aids'' (FIV). Skupaj s prav tako neozdravljivo boleznijo mačjo levkozo (FeLv) sta bili ti dve bolezni razlog za skoraj 2/3 primerov evtanazij. Po številu sledijo dermatomikoze (DMT +), predvsem mikrosporija, bolj znana kot ''mačja bolezen'', ki se lahko prenese tudi na ljudi in druge živali. O vseh pozitivnih primerih mikrosporije in trihofitije smo poročali na VURS preko spletne aplikacije EPI in jih je bilo skupno 88 ( v 12 primerih trihofitija, 76 mikrosporija). Evtanazirali smo manj kot polovico pozitivnih primerov, bodisi zaradi druge bolezni, slabega odgovora na terapijo ali hude prizadetosti. V Zavetišču Mikrosporije nismo zdravili, ker še vedno nimamo ustreznih prostorov, so pa terapijo po lastni volji in pod prevzemom odgovornosti izvajali najditelji oziroma začasni skrbniki izgubljenih mačk. Če pogledamo po mesecih, ugotovimo, da je šlo za 2 izbruha, manjšega konec meseca julija, ko je bilo evtanaziranih 11 mačk in večjega v decembru, ko je bilo evtanaziranih 22 mačk. Dodatno širjenje okužbe v zavetišču po izbruhu iz okolja ni izključeno, saj je izvajanje DDD še zmerom oteženo, zaradi neizvedene sanacije namestitvenih prostorov. Ostali vzroki za evtanazijo so se pojavljali bolj ali manj konstantno čez vse leto z izjemo porasta hudih travm v mesecu avgustu. FIV se kot najpogostejši razlog evtanazije pojavlja vse leto z večjim poudarkom na poletnih in jesenskih mesecih (po parjenju, konfliktih…).


Stran 36

Graf : Delež pozitivnih testov na FIV Graf : Razmerje med pojavnostjo FIV in FeLv v letu 2009 testiranih mačk in FeLv

V letu 2009 smo na ''mačji aids'' (FIV) in Levkozo (FeLv) testirali 755 mačk. Skupno je bilo na FiV pozitivnih 112 mačk, na FeLv 24 mačk, na FIV in FeLV pa 6 mačk. V večini primerov pozitivnega rezultata so bili ugotovljeni klinični znaki različnih sekundarnih obolenj, kar sovpada z naravo testiranih bolezni. Razmerje med pojavnostjo FIV in FeLV je skoraj 5 : 1 v prid ''mačjega aids-a''

Graf: Primerjava izgub pri mačkah po mesecih zaradi bolezni v letu 2009

Tudi v letu 2009 je največ izgub v času sezone mladičev, kar potrjujejo že prej omenjene ugotovitve. Daleč največji delež med pogini je prispeval izbruh mačje kuge v Ljubljani v oktobru, ki smo jo tudi diagnostično potrdili. Ker smo zaradi zapolnjenih kapacitet v tem času sprejemali in v zavetišče

nameščali le bolne in poškodovane mačke, se je okužba bliskovito razširila in ob šibkem imunskem sistemu prizadetih mačk so ti poginjali čez noč. Z intenzivno veterinarsko oskrbo in uvedeno 24 urno oskrbo s pomočjo z nočnih oskrbnikov smo izgube bistveno bolje blažili, kot v letu 2008. Zavetišča nismo nikoli v celoti zaprli , saj je tako ali tako bilo prezasedeno in smo sprejemali samo nujne primere. Striktno Izvajanje DDD in intenzivna veterinarska oskrba je potekala vse leto, kar zagotovo prinaša višje materialne stroške. Smo pa zato dosegli najnižji odstotek izgub v zgodovini Zavetišča Ljubljana. To je cena za dosežen rezultat.


Stran 37

Graf: Primerjava Izgub v % glede na Graf: Primerjava števila poginov po sprejem po mesecih za obdobje 2006-2009 mesecih za obdobje od 2006-2009

Prikazana grafa potrjujeta uspeh, vendar konstanta prisotnost težav z izgubami mačk zaradi neurejenih zgoraj opisanih razmer še vedno opozarja na potrebo po izboljšanju namestitvenih pogojev za mačke.

Graf : Primerjava števila posegov v letu 2009 z leti 2008, 2007 in 2006

V letu 2009 smo nadaljevali z ''juvenilno'' kastracijo in sterilizacijo (od dopolnjenega 2. meseca starosti naprej za vse živali), v kolikor so mačke le bile v primerni kondiciji. Rezultat doslednega izvajanja je, da smo kastrirali oziroma sterilizirali prav vse mačke oddane novim lastnikom. Tudi vse v okolje vrnjene mačke so bile kastrirane

oziroma sterilizirane. Vrnilo se je tudi 7 povratnikov iz preteklih let (6 mačkov in 1 mačka). Če posegom prištejemo še 60 kastracij in 102 sterilizaciji v akciji sterilizacije/kastracije lastniških mačk, smo v letu 2009 opravili kar 1.699 posegov. Osnovnim posegom (sterilizacije /kastracije) je potrebno prišteti še zahtevnejše posege, kot so 2 amputaciji okončin, 3 amputacije repa, 2 odstranitvi očes, operacijo kile trebušne prepone, dimeljske kile… Skratka število posegov pri mačkah smo skoraj podvojili.


Stran 38

3.7.2. OSKRBA PSI

Preglednica: promet psi 2009

Poročilo 2009 prenos 2008 ja

nu

ar

feb

ruar

mare

c

ap

ril

maj

jun

ij

julij

avg

us

t

sep

tem

be

r

ok

tob

er

no

vem

be

r

de

cem

be

r

sk

up

aj

prenos 2010

29 35

št. Prejetih psov 47 33 26 32 28 35 52 35 45 54 38 44 469

oddani v zavetišče 0

vrnjenih lastniku 30 14 23 18 14 15 29 21 22 25 15 32 258

oddanih novemu lastniku 14 7 11 10 12 16 19 21 14 21 13 18 176

odpeljanih v drugo zavetišče 3 2 1 1 2 2 2 13

izgube 0 2 1 0 1 0 3 0 1 1 4 3 16

pogin 0 2 0 0 0 0 0 0 1 1 1 5

evtanazija 0 0 1 0 1 0 3 0 0 0 4 2 11

bolezen 1 1 3 3 2 9

travma 1 1

agresija 0

število sterilizacij 2 3 3 3 4 8 9 14 7 11 13 11 88

število kastracij 7 5 6 3 9 5 9 6 6 8 5 5 74

skupaj 8 8 9 6 13 13 18 20 13 19 18 162

Skupaj iz zavetišča 47 25 35 29 27 32 51 44 37 49 32 55 463

povratniki K / S (5 / 2) 1 2 2 1 1 1 7

V letu 2009 smo sprejeli 469 psov, 29 smo jih prenesli iz leta 2008, v leto 2010 pa smo prenesli 35 psov. Iz zavetišča je šlo skupno 463 psov, 9 manj kot smo jih prejeli. 13 psov (sorazmerno enak delež kot v letu 2009) najdenih na območju drugih občin je bilo predanih v druga pristojna zavetišča in sicer v Zavetišče Horjul, Meli center Trebnje in zavetišče Perun na Blejsko Dobravo.


Stran 39

Zavetišča ni noben pes zapustil neoznačen (mikročipiran) in vse neregistrirane pse smo vpisali v CRPsi, tudi tiste vrnjene lastniku. Vse pse, oddane novemu lastniku smo tudi sterilizirali oziroma kastrirali. Tudi v letu 2009 smo opravljali kastracije in sterilizacije na psih, posvojenih v prejšnjih letih in sicer 5 kastracij in 2 sterilizaciji. Graf 13: trend sprejema in oddaje psov ter vračanja lastnikom po letih

Število sprejetih psov se je znižalo tudi v letu 2009, kar nadaljuje ugoden trend obvladovanja problematike zapuščenih psov. To lahko pripišemo urejenemu lastništvu, predvsem elektronskemu označevanju psov z mikročipom, ki je z uvedbo za pse obveznega Evropskega potnega lista za hišne živali postalo obvezno za

vse pse, tudi tiste, skotene pred letom 2003. To potrjuje vedno večje število psov, vrnjenih lastnikom in manjše število sprejetih psov. Posledično je število oddanih psov precej nižje od števila preteklih let, svoje pa prispeva tudi spremenjena starostna struktura sprejetih psov. Graf: usoda psov v letu 2009

V letu 2009 je bilo prvič v zgodovini zavetišča kar 55% sprejetih psov vrnjenih lastniku, neprimerljivo več kot pri mačkah, kjer lastništvo še zdaleč ni urejeno. Preostali delež psov je bil oddan. z izjemo v drugo zavetišče predanih psov (13) in izgub (16 psov). Izgube so tako letos pri psih padle na 3,5%, kar je najnižji delež doslej in tudi nižji od splošnega povprečja, ki se v zavetiščih giblje nekje okrog 7%.


Stran 40

Graf: gibanje psov po mesecih

Zelo zanimivo je gibanje oddaje psov po mesecih. Povečano izgubljanje psov v poletnih mesecih, predvsem v juliju pa tudi konec oziroma začetek leta prispevajo dopusti in posledično puščanje psov v oskrbi pri sorodnikih, prijateljih, s tem pa zveča verjetnost pobega, izgube. Konec oziroma začetek leta največ dodajo

tudi pobegi zaradi prazničnega pokanja pirotehničnih sredstev. Vrha zgodaj pomladi in zgodaj jeseni sta posledica viška sezone parjenja, zaradi česar sprejmemo bistveno višje število samcev, kot samic. Povečanje oddaje konec leta je posledica posvojitev z namenom obdarovanja. V zavetišču ne oddajamo živali za darilo tretji osebi, pač pa mora v takšnih, kot tudi v vseh drugih primerih, biti končni lastnik osebno prisoten v zavetišču, si sam izbrati žival, izpolniti vprašalnik in s podpisom pogodbe prevzeti odgovornost za posvojeno žival. V poletnih in jesenskih mesecih je oddaja največja zaradi sezone mladičev. Ker smo letos uvedli objavo sprejetih psov na spletni strani takoj po sprejemu ter možnost rezervacije pred premestitvijo na odprti oddelek, smo močno skrajšali namestitveni čas v zavetišču in večino oddali že prvi dan premestitve na odprti oddelek. Graf: starostno razmerje oddanih psov

Z vedno boljšo ureditvijo lastništva se starostna struktura v zavetišču oddanih psov spreminja v prid mladičev. Mladičev je skoraj toliko kot odraslih psov, sorazmerno 10% več kot v letu 2008. Ker je označitev obvezna že nekaj let, je večina odraslih psov že označenih, neoznačeni pa so predvsem mladiči. V najnovejši zakonodaji je predpisano, da morajo biti živali označene in registrirane že ob

prvem obisku pri veterinarju, a se to dosledno ne izvaja. Zakonodaja zahteva tudi preprečevanje rojstev neželenih mladičev. Neodgovorni lastniki, ki ne preprečijo neželenih obrejitev, navadno mladiče zavržejo, preden bi jih smeli oddvojiti od matere, vsekakor pa preden bi jih morali obvezno cepiti in jih tako sploh ne peljejo k veterinarju. Potrebno bo še veliko storiti na področju osveščanja, izobraževanja, velik delež pa lahko prispeva tudi veterinarska inšpekcija kot pristojni organ.


Stran 41

Veterinarji bi morali mikročipirati mladiče že ob prvem obisku, navadno ob preventivnem cepljenju. Vzreditelji se želijo izogniti stroškom oziroma te naprtiti novim lastnikom, saj je ob cepljenju stekline označevanje brezplačno. Veterinarji pa tudi niso pripravljeni omenjenih mladičev mikročipirati brezplačno vnaprej, saj si ne morejo zagotoviti, da bo novi lastnik dejansko prišel k njim na cepljenje stekline. Označevanje mora biti obvezno in ne vezano na cepljenje stekline. Bolje je, da se za sorazmeren delež zmanjša prispevek ob cepljenju stekline. Mikročipiranje naj se zaračuna posebej in ga je potrebno opraviti ob prvem srečanju pri veterinarju. Graf: starostno razmerje vrnjenih psov

Med lastnikom vrnjenimi psi prevladuje srednji starostni razred, ki je tudi najbolj aktiven, predvsem samci. Razumljivo nizek je odstotek mladičev, saj lastniki veliko bolj pazijo na mladiče, kot na odrasle pse in možnost pobega oziroma izgube je manjša.

Graf: spolno razmerje vrnjenih psov Graf: spolno razmerje oddanih psov

Dve tretjini vrnjenih psov je samcev, kar je povsem logičen rezultat. Samci so že splošno težje obvladljivi, bolj samozavestni in manj navezani na lastnika kot samice. Svoje dodajo še hormoni, saj so samci ves čas v fazi gonitve, samice pa navadno le 2x letno. Kastracija je zato več kot na mestu. Zelo drugačno in z biološkega vidika zanimivo je spolno razmerje pri oddanih psih. V nasprotju z vrnjenimi psi, je več kot polovica psov (55%) samic, predvsem na račun mladičev, kjer je odstotek še višji. V letu 2008 je bilo razmerje pri oddanih psih 52 : 48 v korist samcev.


Stran 42

Graf: spolno razmerje oddanih psov Graf: spolno razmerje vrnjenih psov glede na starost glede na starost

70% oddanih mladičev je samic. Enako je tudi pri vrnjenih mladičih. Nasprotno pa je pri vrnjenih odraslih psih 70% samcev oziroma pri starejših psih celo več kot 70% zaradi že zgoraj opisanih dejstev. Med oddanimi odraslimi psi je odstotek samcev nižji, okrog 60%, pri starejših psih pa še nižji, le okrog 40%. Ugotovitev lahko razlagamo z že opisanimi dejstvi glede razlik med spoloma. Posvojitelji raje posvojijo samice, ker so bolj obvladljive, še posebno, ker so sterilizirane. Najtežje je oddati stare samce, kljub temu, da so kastrirani. Še vedno je prisoten pomislek v smislu stara navada je kakor železna srajca. Na podlagi navedenih dejstev bi bilo zanimivo videti, kakšno je stanje na območju Ljubljane. Graf: spolno razmerje registriranih Graf: spolno razmerje med

psov na območju MOL oddanimi psi

Spolno razmerje psov registriranih na območju Mestne občine Ljubljana je v nasprotju s pričakovanji v korist samcev (55%). Zakaj potem tako visok % samic med mladiči? Ena od možnih razlag je, da občani MOL raje od vzrediteljev kupijo ali prevzamejo samce in se na tak način izognejo sitnostim z neželenimi mladiči in višjim stroškom, samice pa pristanejo v zavetišču. S sterilizacijo se problem neželenih mladičev reši. V zavetišču so samice že sterilizirane in ljudje se morda večkrat odločijo za posvojitev samic, ker so bolj obvladljive in je manj verjetno, da bodo ponovno v zavetišču, kar pa na podlagi ugotovitev ne velja za samce.


Stran 43

Po navadi so mladiči mešančki pri ljudeh na voljo brezplačno, v zavetišču pa je potrebno plačati prispevek. Mogoče bi bilo tudi sklepati, da se zato pri posameznikih posvojitelji večkrat odločijo za posvojitev samčkov, v zavetišču pa živali posvajajo ljudje, ki so pripravljeni zanje plačati več, večkrat pa jih pri odločitvi vodi tudi želja pomagati zapuščeni živali, pri čemer stroški niso prednost. Morda tudi zato v zavetišču oddamo več samic, saj je cena ne glede na spol enaka, sterilizacija pa je že zagotovljena. Če upoštevamo ugotovljena dejstva, lahko na hitro izračunamo, da na območju MOL živi okrog 5.920 neregistriranih psov. Namreč v MOL-u je registriranih 21.927 psov. Razmerje med v letu 2009 vrnjenimi (registriranimi) in oddanimi psi (ob sprejemu v zavetišče neregistriranimi) je 73 : 27. Po izračunu torej 5.920 psov trenutno ni registriranih. Mladičev pri tem nismo upoštevali in jih je potrebno še prišteti. Če upoštevamo, da se 0,1% psov izgubi, lahko v letu 2010 pričakujemo sprejem okrog 220 registriranih ter 60 neregistriranih psov in temu dodamo še zavržene mladiče. Graf: primerjava izgub glede na sprejem Graf: razlogi za evtanazijo v letu 2009

V letu 2009 smo izgube glede na leto 2008 še zmanjšali za 1,5% na račun poginov kar je rezultat nadaljevanja intenzivne veterinarske oskrbe obolelih živali in striktno izvajanje preventive. Kljub temu še zmerom glavnino poginov predstavljajo mladiči oboleli s Parvovirozo, virusno boleznijo, ki prizadene predvsem prebavni sistem. Zaradi trdovratnosti virusa in neprimernih gradbenih materialov karantene ni mogoče zadostno razkužiti. Posledično je obolevnost med mladiči zelo visoka. Skoraj vsi mladiči zbolijo in le s hitro ter intenzivno veterinarsko oskrbo uspemo večino mladičev pozdraviti. To se odraža tudi na veliki potrebi po dietni in visokokakovostni prehrani. Mladiči s slabim imunskim ali drugimi zdravstveni težavami žal bitko z virusom izgubijo kljub intenzivni veterinarski oskrbi. Nekaj mladičev je bilo pred terminalno fazo humano evtanaziranih, da bi preprečili mučno poginjanje. Število evtanazij smo uspeli obdržati praktično na enakem nivoju predvsem na račun ukinitve evtanazij težko posvojivih psov in psov s posebnimi potrebami. Ti psi so s strani zavetišča deležni dodatne pozornosti, zanje velja prilagojen način oskrbe in se oddajajo pod posebnimi pogoji. Oddajamo jih, dokler se ne oddajo, tudi več kot 2 leti.


Stran 44

Ob tem nam izdatno pomagajo zunanji strokovni sodelavci, mediji in zainteresirana javnost, predvsem članice društva Lajka. Vse evtanazije psov so bile nujne iz veterinarskih razlogov, bodisi hudih poškodb, neozdravljivih bolezni, kjer izstopajo predvsem rakasta obolenja, že zgoraj omenjena parvoviroza ali zaradi starostne obnemoglosti in odpovedovanja osnovnih življenjskih funkcij. Predvsem slednje je vedno pogostejše, saj lastniki prizadete živali raje zapustijo in upajo, da bo zanje poskrbljeno, kot odpeljejo veterinarju. Nekaterim je preverjeno tudi ta strošek od(pre)več, zaradi neregistriranosti in neoznačenosti pa je lastništvo nedokazljivo. Tudi to je bolje kot trpeče počasno poginjanje. Glede na vse težjo ekonomsko situacijo v državi in zakonska določila, ki prepovedujejo evtanazijo živali, ki jim je mogoče pomagati, lahko pričakujemo, da bo zapustitev živali v primerih, ko bi bilo potrebno dražje zdravljenje, vedno več. Graf: posegi na psih primerjalno po letih Graf: posegi sorazmerno glede na

sprejem po letih

V letu 2009 smo opravili 77 sterilizacij in 68 kastracij. Čeprav je številka v absolutnem smislu nižja od lani, je upad zgolj posledica nižjega števila sprejetih psov v zavetišče. Tako lani, kot letos smo kastrirali in sterilizirali vse sprejete pse. Opravili smo tudi manj posegov na ''povratnikih'', psih, ki so bili oddani v preteklih letih. V letu 2008 je bilo na povratnikih opravljenih 43 posegov, v letu 2009 pa le 7. V prihodnjih letih pričakujemo vedno nižje število povratnikov, saj bo pri vseh psih tekočega leta poseg opravljen, nesteriliziranih /nekastriranih psov posvojenih pred letom 2008 pa vedno manj.


Stran 45

3.8. RAZISKOVALNO DELO V ZAVETIŠČU (ZDRAVSTVENO VARSTVO) Z raziskovalnim delom glede zdravstvene problematike v zavetišču smo pričeli konec meseca oktobra 2009. Raziskava je delo raziskovalne skupine na Veterinarski fakulteti (VF), v sodelovanju z Zavetiščem Ljubljana. Poudarek je predvsem na tistih kužnih boleznih, ki se lahko prenesejo tudi na ljudi – zoonozah (leptospiroza, klamidioza, endoparazitoze). Z raziskovalnim delom lahko bistveno pripomoremo k trenutni zdravstveni problematiki in izboljšamo trenutno stanje v Zavetišču. V raziskavi 2009 so pri kliničnem delu raziskave sodelovali doc. dr. Alenka Dovč, vodja Zavetišča Marko Oman in kot prostovoljke v zavetišču ter laboratorijskem delu na Veterinarski Fakulteti: Olga Frlic, Nuša Gros, Ana Kapelj, Nataša Leskovar, Alja Mazzini, Tea Poljanec (študentke veterine) in Petra Šinkovec, dr.vet. med. Preliminarni rezultati so prikazani v celoti, tudi za prvo polovico meseca januarja 2010, ker gre za kontinuirane preiskave. V obdobju od 30. oktobra 2009 do 12. januarja 2010 smo pregledali 80 psov, od 10. decembra 2009 do 15. januarja 2010 smo pregledali 44 mačk. Pse in mačke smo testirali na prisotnost endoparazitov (koprološke preiskave) in na prisotnost klamidij (molekularna diagnostika). Pse smo testirali tudi na kontrolo imunosti na leptospirozo (serološke preiskave), pri mačkah pa smo ugotavljali imunološki status na to bolezen. 3.8.1. RAZISKAVE PRI PSIH

V tem obdobju smo parazitološko pregledali 67 psov. Ugotovili smo prisotnost Toxocara canis pri 13 živalih, Trichuris sp. pri štirih živalih, Isospora sp. pri dveh živalih in Giardia sp. pri enem mladiču. Testiranja so bila opravljena ob vstopu živali v zavetišče, pred opravljeno dehelmintizacijo. Grafi: Prisotnost notranjih zajedavcev po prvem, drugem in tretjem zdravljenju

Sledili smo tudi rezultate po zdravljenju in potrdili prisotnost Toxocara canis pri 6 živalih, Giardia sp. pri treh mladičih iz istega legla (širjenje znotraj zavetišča) in Isospora sp. pri eni živali. Zdravljenje smo ponovili. Ob drugem testiranju so bili rezultati vedno negativni.


Stran 46

Pse cepimo z vakcino Vanguard Plus 7, ki vsebuje tudi zaščito proti leptospirozi. Pse z vakcinacijo zaščitimo le proti L. icterohaemoragiae in L. canicola, ne pa tudi proti drugim serovarom. Graf: Prisotnos leptospiroze pri psih Graf: kontrola imunosti na leptospiro

V raziskavi smo med 61 pregledanimi psi ugotovili prisotnost drugih serovarov (Autumnalis, Bratislava, Pomona, Saxkoebing, Tarassovi) pri 7 psih, kar kaže na naravno okužbo, ne pa na zadovoljivo zaščito po vakcinaciji. Pri dveh mladičih smo ugotavljali prisotnost L. icterohaemoragiae, kljub temu da živali nismo cepili. Glede na starost smo predvidevali, da predhodno nista bili cepljeni in da gre za naravno okužbo. Pri kontroli imunosti na leptospirozo smo ugotovili zadovoljiv imunski status pri 16 psih; od tega je preteklo od cepljenja do testiranja manj kot en mesec pri 9 psih, od 1 do 6 mesecev pri 4 psih in več kot 10 mesecev pri enem psu. Pri dveh psih podatkov o cepljenju nismo imeli, ker pa je šlo za odrasla psa smo predvidevali predhodna cepljenja. Pri 47 živalih smo potrdili negativen rezultat, od tega 28 psov ni bilo cepljenih, pri 7 psih je poteklo od cepljenja manj kot en mesec (protitelesa najverjetneje še niso prisotna), pri 5 psih je bil čas od cepljenja do testiranja od 1 do 5 mesecev (protitelesa bi morala biti prisotna) in pri treh psi je poteklo več kot 10 mesecev od cepljenja (padec titra protiteles). Pri pregledu očesnih brisov psov, smo ugotovili samo en sumljiv vzorec na prisotnost klamidij. Testov nismo ponovili, ker je bila žival že oddana.


Stran 47

3.8.2. RAZISKAVE PRI MAČKAH

Pregledali smo tudi 27 prostoživečih mačk in 13 lastniških mačk; za 5 nismo imeli podatkov. Skupno torej 44 mačk. Graf: prisotnost notranjih zajedavcev pri mačkah

Pri prostoživečih mačkah zelo težko dobimo iztrebek, ker se takoj po sterilizaciji vračajo nazaj v naravo, zato smo pregled na endoparazite lahko opravili le pri 9 mačkah. Pri šestih prostoživečih mačkah smo ugotovili prisotnost Toxocara cati, tri prostoživeče mačke so bile negativne. Vse prostoživeče mačke so bile pred vračanjem v okolje zdravljenje z antiparazitikom.

Graf : prekuženost mačk z leptospiro

Na leptospirozo je bilo testiranih 38 mačk. Prekuženost mačk smo ugotovili pri 5 mačkah. Našli smo šest različnih serovarov: Australis, Autumnalis, Bratislava, Icterohaemorhagiae, Saxkoebing, Sejroe. Ali gre za sveže okužbe še ne vemo, odvzeti pa so parni serumi in urin za nadaljnje preiskave s katerimi lahko potrdimo oziroma ovržemo prisotnost leptospir in s tem tudi možen prenos na ljudi.

Graf : klamidioza pri mačkah

Klamidioza je pri mačkah pogostejša kot pri psih, povzroča pa lahko kronična dihalna obolenja in s tem tudi večjo možnost za sekundarne okužbe. Ob ozkem kontaktu z ljudmi predstavlja tudi potencialno nevarnost za ljudi. V nosnem, očesnem ali trahealnem brisu smo klamidiozo potrdili v štirih primerih od skupno 29 pregledanih mačk.


Stran 48

V letu 2010 bomo z raziskavami nadaljevali in dodali tudi nekatere kužne, predvsem virusne bolezni, ki so pogosto izvor okužb v zavetišču – npr. neugodna epizootiološka situacija parvoviroze. V planu imamo kontrolo imunosti parvoviroze. Poleg omenjene preiskave planiramo v letu 2010 prijaviti aplikativni projekt na ARRS-ju. Razpis pričakujemo v mesecu aprilu. Raziskave bodo obsegale že omenjene zoonoze, nekatere nove, kot so mikrosporija, toksoplazmoza, ehinokokoza, trihineloza in druge. Raziskave bomo razširili tudi na ostala zavetišča v Sloveniji in pripravili nekatera strokovna spoznanja na tem področju v sodelovanju z VURS-om. Na osnovi pridobljenih rezultatov bi med drugim radi prikazali tudi pomembnost in nujnost pridobitve karantenskih prostorov v zavetišču, za katere smo že pripravili načrte in plan dela v letu 2009.

ZAKLJUČEK Leto 2009 ocenjujemo kot zelo uspešno, saj smo plan ne le dosegli pač pa marsikje celo presegli in predvsem pri skrbi za živali dosegli ogromen napredek. Začrtano pot velja nadaljevati in zagotovo nam uspe uresničiti tudi vse pomembne načrte na področju investicij za boljše počutje živali, boljšo ureditev namestitve ter povečati kapacitete za mačke, ki so nujne. Le tako bomo lahko še zmanjšali visoko stopnjo obolevnosti in ogromno prihranili na vedno dražjih zdravilih. Povečati velja tudi sodelovanje s preostalo strokovno javnostjo, predvsem na področju vedenja živali, saj v zavetišču ostaja vedno več težje posvojljivih psov z določenimi vedenjskimi motnjami. Sodelovanje je nujno v izogib najslabših rešitev. Skupaj nam bo uspelo!

Documents

LETNO POROČILOzavetisce-ljubljana.si/userfiles/majah/file/letno... · Med stroški se je močno povečala tudi amortizacija, povečanje pa gre v celoti na račun nakupa opreme za