PRIMERJAVA VARNOSTI STARIH IN SODOBNIH KMETIJSKIH … · revolucija tudi v smeri kmetijske mehanizacije. S tem se je povečala učinkovitost obdelovanja S tem se je povečala učinkovitost

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Kristijan MARKEŽ

PRIMERJAVA VARNOSTI STARIH IN

SODOBNIH KMETIJSKIH STROJEV

Diplomsko delo

Visokošolskega študijskega programa 1. stopnje

Strojništvo – smer proizvodno strojništvo

Maribor, september 2013

PRIMERJAVA VARNOSTI STARIH IN

SODOBNIH KMETIJSKIH STROJEV

Diplomsko delo

Študent(ka): Kristijan MARKEŽ

Študijski program: Visokošolskega študijskega programa 1. stopnje

Strojništvo – smer proizvodno strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: doc. dr. Janez KRAMBERGER

Somentor: doc. dr. Mirko FICKO

Maribor, September 2013

- I -

- II -

I Z J A V A

Podpisani Kristijan Markež izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom Janeza

Krambergerja in somentorstvom Mirka Ficka;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor,_____________________ Podpis: ___________________________

- III -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Janezu Krambergerju

in somentorju doc. dr. Mirku Ficku za pomoč

in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem Maruši za vložen trud in

spodbudo pri izdelavi diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

- IV -

Primerjava varnosti starih in sodobnih kmetijskih strojev

Ključne besede: Varnost, ocena tveganja, konstrukcijske značilnosti

UDK: 631.3:331.4(043.2)

POVZETEK:

V diplomski nalogi je bila obravnavana varnost na starem in sodobnem kmetijskem stroju. Na

podlagi dveh praktičnih primerov starega in novega stroja, so bili opredeljeni posamezni

enaki sklopi, ki predstavljajo nevarnost poškodb in izdelana ocena tveganja. Po dobljeni

oceni se je izdelala primerjava ocenjenih sklopov obeh strojev. Izpostavljene so bile ključne

točke in razlike v zagotavljanju varnosti, ter kasneje komentirane. Dobljeni rezultati kažejo,

da je novejši stroj veliko varnejši za uporabo kot pa njegov predhodnik. Hipoteza, da se je

sama varnost stroja skozi leta izboljšala in da se še vedno izboljšuje, je bila neizpodbitno

potrjena.

- V -

Um die Sicherheit der alten und modernen landwirtschaftlichen Maschinen

vergleichen

Schlüsselwörter:

Sicherheit, Risikobewertung, Konstruktionseigenschaften der Landwirtschaftsmaschinen

UDK: 631.3:331.4(043.2)

Auszug:

In der Diplomarbeit wurde die Sicherheit an einer alten und einer modernen

Landwirtschaftsmaschine bearbeitet. Anhand von zwei praktischen Beispielen einer alten und

einer neuen Maschine wurden einzelne Bereiche bestimmt, die eine Verletzungsgefahr

darstellen und eine Risikonote wurde erstellt. Nach der Endnote wurde ein Vergleich der

benoteten Bereiche beider Maschinen gemacht. Betont wurden die Schlüsselpunkte und

Unterschiede in der Gewährleistung der Sicherheit und danach wurden die Resultate noch

kommentiert. Die Ergebnisse haben gezeigt, dass die modernere Maschine viel sicherer als

ihre Vorgängerin ist. Die These, dass sich die Sicherheit der Maschine durch die Jahre

verbessert hat und dass sie sich immer weiterentwickelt, hat sich somit unanfechtbar

bestätigt.

- VI -

KAZALO

KAZALO SLIK .......................................................................................................................... 7

1.UVOD ...................................................................................................................................... 1

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela ................................................................. 1

1.2 Opredelitev problema diplomskega dela .......................................................................... 2

1.3 Struktura diplomskega dela .............................................................................................. 3

2. KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI KMETIJSKIH STROJEV ....................................... 4

2.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI .............................................................................................. 4

2.2 Omejitve kmetijskih strojev .............................................................................................. 5

2.3 Splošne varnostne in zdravstvene zahteve strojev in naprav ........................................... 5

2.4 Doseganje varnosti stroja .................................................................................................. 6

3. TEHNIŠKA VARNOST KMETIJSKIH STROJEV .......................................................... 7

3.1. Elementi tveganja ............................................................................................................ 7

3.2 Zmanjšanje tveganja ......................................................................................................... 8

3.3 Tehnična zakonodaja in predpisi o varnosti strojev ........................................................ 10

4. OCENA TVEGANJA VARNOSTI KMETIJSKIH STROJEV ........................................... 13

4.1 Ocena tveganja in njen namen ........................................................................................ 13

4.2 Ocena tveganja za stari stroj (Class Columbus 1937) .................................................... 17

4.3 Ocena tveganja za novi stroj (Class Tucano 450 2012) .................................................. 22

4.4. Primerjava varnosti starega in novega kmetijskega stroja ............................................. 27

5. ZAKLJUČEK ....................................................................................................................... 34

6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ................................................................................. 35

KAZALO PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 4.1: KATEGORIJA POGOSTOSTI DOGODKA ........................................................... 16

PREGLEDNICA 4.2: DOLOČITEV VRSTE POSLEDICE ..................................................................... 17

PREGLEDNICA 4.3: OCENA TVEGANJA ZA STARI STROJ (CLAAS COLUMBUS 1937) .................... 16

PREGLEDNICA 4.4: OCENA TVEGANJA ZA NOVI STROJ (CLAAS TUKANO 450 2012) ................... 23

- VII -

KAZALO SLIK

SLIKA 1.1: ORANJE Z ŽIVINO ......................................................................................................... 2

SLIKA 1.2: TRAKTOR FORDSON .................................................................................................... 2

SLIKA 1.3: CLASS COLUMBUS ...................................................................................................... 2

SLIKA 1.4: CLASS TUKANO 450 ................................................................................................... 2

SLIKA 2.1: ZOBNIŠKI PRENOS MLATILNICE ................................................................................... 4

SLIKA 2.2: ZOBNIŠKI PRENOS POLŽA ............................................................................................ 4

SLIKA 2.3: SKLOP JERMENSKIH PRENOSOV ................................................................................... 4

SLIKA 2.4: MLATILNI BOBEN ....................................................................................................... 4

SLIKA 3.1: NEZAŠČITEN VERIŽNI SKLOP ....................................................................................... 8

SLIKA 3.2: NEZAŠČITENA JERMENICA .......................................................................................... 8

SLIKA 3.3: STARI KMETIJSKI TRAKTOR ...................................................................................... 10

SLIKA 3.4: NOVI KMETIJSKI TRAKTOR ...................................................................................... 10

SLIKA 3.5: TEHNIČNA ZAKONODAJA .......................................................................................... 10

SLIKA 4.1: CLASS COLUMBUS LETNIK 1937 .............................................................................. 16

SLIKA 4.2: CLASS TUKANO 450 LETNIK 2012 ............................................................................ 16

SLIKA 4.3: ZAŠČITEN PRIKLOP .................................................................................................. 28

SLIKA 4.4: ZAŠČITEN ZOBNIŠKI PRENOS ..................................................................................... 28

SLIKA 4.5: DELOVNI PROSTOR - STARI STROJ ............................................................................. 29

SLIKA 4.6: DELOVNI PROSTOR - NOVI STROJ .............................................................................. 29

SLIKA 4.7: OSVETLJAVA (STARI) ............................................................................................... 29

SLIKA 4.8: OSVETLJAVA (SODOBEN) ....................................................................................... 29

SLIKA 4.9: HIDRAVLIČNE ZAVORE IN KRMILJENJE ..................................................................... 30

SLIKA 4.10: HIDRAVLIČNI SISTEM ............................................................................................. 30

SLIKA 4.11: SODOBNA KLIMATIZACIJA ...................................................................................... 31

SLIKA 4.12: NAPREDNA TEHNOLOGIJA ...................................................................................... 31

SLIKA 4.13: ERGONOMSKO OBLIKOVANA KABINA ..................................................................... 31

SLIKA 4.14: ATRAKTIVEN VIDEZ ............................................................................................... 31

SLIKA 4.15: SENZOR ................................................................................................................. 32

SLIKA 4.16: RAČUNALNIŠKO VODENJE ..................................................................................... 32

SLIKA 4.17: STARI GASILNI APARAT .......................................................................................... 33

SLIKA 4.18: NOVI GASILNI APARAT ........................................................................................... 33

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1

1.UVOD

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela

Kmetijstvo je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti. Delimo jo na poljedelstvo in

živinorejo. Poljedelstvo se je pojavilo pred približno 10.000 leti. Za človekov razvoj je bil to

velik korak, saj je omogočilo, da se je človek za stalno naselil na določenem območju. Vsa

zemlja se je obdelovala z doma izdelanimi pripomočki, delo je bilo fizično naporno za ljudi.

Obdelovalni procesi so bili dolgotrajni. Za obdelovanje zemlje so vključevali domače živali,

ki so jih predvsem uporabljali za oranje s plugi in vleko vozov (slika 1.1). To jim je olajšalo

postopek dela [24].

Z razvojem civilizacije se je obogatila prehrana ljudi po vsem svetu. V 18. stoletju so

se v Evropi začela razvijati poljedelska znanja. V začetku 19. stoletja se je začela tehnološka

revolucija tudi v smeri kmetijske mehanizacije. S tem se je povečala učinkovitost obdelovanja

zemlje, kar je imelo večji pomen pri pridelavi hrane, ki je bila nujno potrebna za preživetje.

Vedno več dela so opravljali kmetijski stroji, saj so s tem potrebovali vedno manj delovnega

napora za isto količino pridelane hrane [24].

Izdelovali so se prvi traktorji in traktorski priključki ter ostala kmetijska mehanizacija

(slika 1.2). Tako se je ta panoga skozi vsa ta leta spreminjala in oblikovala vse do danes, ko so

vsi postopki dela večinoma avtomatizirani ali pa jih opravljamo z manjšimi napori. Za to

avtomatizacijo skrbijo tehnološko dovršeni kmetijski stroji. Razvili so se iz svojih

predhodnikov, ki so bili slabo okretni, popolnoma mehanski in veliki porabniki energije.

Stroji so bili popolnoma nezaščiteni in nevarni za uporabo.

Ker je velikokrat prihajalo do nesreč, je nastala potreba po tako imenovani »varnosti

stroja«, katere še takrat niso poznali. Varnost se je začela vključevat pri izdelavi strojev in se

je skoraj popolnoma izoblikovala vse do danes, kjer stroja brez zagotavljanja določene

varnosti sploh ne moremo kupiti. Vsa kmetijska mehanizacija opravi vrsto pregledov, ki

kažejo na ustrezno varnost uporabe.


2

Slika 1.1: Oranje z živino [17] Slika 1.2: Traktor Fordson F [18]

1.2 Opredelitev problema diplomskega dela

Pri uporabi kmetijske mehanizacije je velikokrat prihajalo do nesreč zaradi konstrukcijskih

značilnosti, neprevidnosti ali zaradi slabo zaščitenega stroja. Proizvajalci strojev so morali to

preprečiti in zagotoviti varnost pred samo uporabo. Ker kljub visokim nivojem še vedno

prihaja do nesreč, je nujno potrebno vsak stroj pred uporabo analizirati in izdelati oceno

tveganja, ki vsebuje oceno o varnosti določenih mehanskih sklopov, delov ali stroja kot

celote.

V diplomskem delu sta obravnavana žitna kombajna Class Columbus (letnik 1937)

(slika 1.3) in Class Tukano 450 (letnik 2012) (slika 1.4). Za oba stroja je izdelana ocena

tveganja iz varnostnega stališča, saj se je potreba po varnosti zelo spremenila in oblikovala od

časa prvih strojev pa vse do danes. Z analizo in primerjavo je dokazano, da so kljub

današnjim nesrečam, ki se dogajajo, novi kmetijski stroji varnejši od svojih prednikov ter je

možnost, da pride do nesreče manjša ali pa celo zanemarljiva.

Slika 1.3: Kombajn Class Columbus [20] Slika 1.4: Kombajn Class Tukano 450 [19]


3

1.3 Struktura diplomskega dela

V diplomski nalogi je izdelana primerjava dveh žitnih kombajnov znamke CLAAS in sicer

letnika 1937 ter letnika 2012 iz varnostne uporabe. V uvodu je opisan kratki razvoj

kmetijstva, kjer se navaja pomen kmetijstva in s tem razvoj kmetijske mehanizacije.

V drugem poglavju so obdelane konstrukcijske značilnosti strojev, ki morajo biti

grajeni in izdelani tako, da izpolnjujejo pogoje za varno in kvalitetno delo. Zajete so splošne

značilnosti strojev, omejitve pri gradnji strojev, splošne varnostne in zdravstvene zahteve za

stroje in naprave, saj imajo pomembno vlogo pri izdelavi varnega kmetijskega stroja ter

doseganje varnosti stroja.

V tretjem poglavju so opisane tehnične varnosti kmetijskih strojev nasploh, kateri so

elementi tveganja, zaradi katerih največkrat pride do nesreč in zmanjšanje le teh. V tem

poglavju je omenjena tudi tehnična zakonodaja in predpisi o varnosti, ki so ključnega pomena

za zagotavljanje varnosti kmetijskih strojev.

V četrtem poglavju je podrobneje izdelana ocena tveganja varnosti kmetijskih strojev.

Natančno je razložen princip ocenjevanja, zakaj se uporablja in kdaj jo potrebujemo.

Predstavljeni so postopki, točke in dejavniki, na podlagi katerih je izdelana ocena tveganja za

oba stroja. Za vsako podano oceno določenega dejavnika je napisana obrazložitev. Opisana je

varnost kmetijskih strojev nekoč in danes ter njene spremembe skozi daljše časovno obdobje.

Na podlagi ocen iz lastnega mnenja je prikazano kateri stroj je varnejši in zakaj.

Cilj diplomskega dela je dokazati, da se je varnost kmetijskih strojev skozi čas

izboljšala in da so stroji bolj varni kot nekoč. Oba stroja sta ocenjena praktično, na dveh

različni kmetijah, kjer sta v uporabi. Vidne so razlike v konstrukciji in obliki ter v mehanskih

sposobnostih. Preučeni so vsi faktorji, ki vplivajo na varnost posameznega stroja. Na koncu

sledi povzetek diplomske naloge.


4

2. KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI KMETIJSKIH

STROJEV

2.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

Vsi stroji, ki so izdelani z določenim namenom so sestavljeni iz veliko mirujočih in gibljivih

delov. Ti deli so lahko premikajoči, rotirajoči (slika 2.4) ali pa delno gibljivi. Stroj brez

gibljivih delov je nemogoče izdelati, da je kljub temu funkcionalen in uporaben.

Zato imajo stroji veliko elementov za prenos gibanja in vrtljivih sklopov kot so

zobniki (slika 2.1), jermeni (slika 2.3), verižni sklopi (slika 2.2), kardani in ostalih

mehanizmi, ki predstavljajo nevarnosti zaradi njihovega gibanja. Nevarnost predstavljajo

samo pri obratovanju, saj takrat lahko pride do zagrabitve, poklopa in zaklopa upravljavca

stroja.

Slika 2.1: Zobniški prenos mlatilnice [25] Slika 2.2: Zobniški prenos polža [25]

Slika 2.3: Sklop jermenskih prenosov [25] Slika 2.4: Mlatilni boben [25]


5

2.2 Omejitve kmetijskih strojev

Proizvajalci kmetijske mehanizacije pri izdelavi kmetijskih strojev, naprav ali delov stroja

morajo upoštevati določene zahteve, izboljšave in pogoje. Le te pridobijo iz prakse, iz

predhodne uporabe strojev starejše izvedbe in pri dalj časa trajajočem delovanju stroja v

kmetijstvu. Vendar imajo pri izdelavi določene omejitve. Te so lahko konstrukcijske ali

mehanske [2].

V danem primeru imata stroja enake omejitve različnih specifikacij. Te omejitve so

delovna širina mlatenja žita, žitna rezila , višina in širina kombajna, velikost zalogovnika žita,

sekundarno ločevanje, čiščenje, krmiljenje, delovni prostor, delovna hitrost, moč motorja in

tehnologija stroja.

Vse te specifikacije so prilagojene zmogljivostim in sposobnostim stroja.

Konstrukcijske in mehanske lastnosti so razdeljene na sklope. Ti sklopi so izdelani v skladu s

predpisi oziroma varnostnimi zahtevami, ki jih določajo standardi o varnosti strojev in

tehničnih lastnostih.

2.3 Splošne varnostne in zdravstvene zahteve strojev in naprav

Pri delu s stroji se velikokrat zgodi, da pride do poškodbe človeka, ki je lahko lažje ali težje

oblike. Do nesreče pride največkrat zaradi stika človeka s strojem. Za ogroženost in riziko

procesa je nujno potrebno upoštevati tehnične, človeške in organizacijske komponente

delovnega procesa. Pri načrtovanju varnega stroja se pojavlja veliko zahtev, predvsem iz

stališča različnih dejavnikov. Če želimo, da je stroj pravilno skonstruiran, tako varnostno kot

tehnično, moramo upoštevati naslednje pogoje:

- funkcionalnost in namembnost (stroj mora biti zmogljiv, preprost za uporabo, lahko

vodljiv),

- tehnološko usklajenost oz. modernizacijo (upoštevanje novih tehnologij),

- estetika (oblika in izgled stroja sta človeku prijazna glede na uporabnost, okolje),

- gospodarnost (stroj je produktiven in učinkovit),

- varnost (zagotavlja nam določeno varnost pri obratovanju, vzdrževanju, testiranju) [3].


6

Upoštevati je potrebno tudi proučevanje stroja in pripravo navodil v vseh fazah »življenjske

dobe« stroja:

- konstruiranje,

- transport in usposobitev za zagon: sestavljanje, instalacije, začetne nastavitve,

- uporabe: učenje, programiranje ali sprememba procesa, delovanje, čiščenje, iskanje

napak, vzdrževanje,

- izločitev iz uporabe, demontaža in varno odlaganje[3].

Upoštevajoč vse našteto in na osnovi znanja ter izkušenj naj bi oblikovali metodologijo dela

in sicer:

- neposredne ukrepe: stroji in naprave naj bodo tako konstruirani, da niso nevarni,

- posredni ukrepi: če rešitev neposrednih ukrepov ni možna, naj se predvidi drugačna

uporaba strojev,

- opozorila: pod katerimi je možna varna uporaba strojev [3].

2.4 Doseganje varnosti stroja

Izdelani stroj je dosegel varnost, kadar osebe, ki upravljajo z njim niso v nevarnosti. Cilj

doseganja varnosti je preprečevanje kakršnih koli poškodb. Pri načrtovanju stroja je nujno

potrebno izdelati navodila za uporabo. V praksi se zgodi, da osebe ne upoštevajo točnih

navodil in želijo pridobiti čas ter skrajšati funkcije stroja, zato se pripetijo nesreče oziroma

poškodbe. Konstrukterji stroj zgradijo tako, da kljub drugačnemu načinu uporabe ne more

priti do poškodb, saj se stroj ustavi ali se sproži alarm. Stroj, ki se uporablja za delo, mora

čim manj vplivati na človeka, tako fizično kot psihično, kadar le ta razpolaga z njim. Za vsak

stroj moramo uporabljati ustrezno opremo za pravilno vzdrževanje saj s tem zmanjšamo

možnost poškodb [3].


7

3. TEHNIŠKA VARNOST KMETIJSKIH STROJEV

3.1. Elementi tveganja

Največ nesreč pri delu s kmetijsko mehanizacijo se dogaja zaradi slabega znanja o stroju

oziroma zaradi slabe usposobljenosti uporabnika [5].

Te nesreče se lahko prepreči z nadgradnjo znanja o varnosti pri uporabi. Predavanja

za izboljšanje varnosti vsako leto organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.

Program zajema teoretični in praktični del. Pri teoretičnem delu udeležence seznanijo z

nekaterimi nevarnostmi v cestnem prometu in problemi, ki se pripetijo kadar so vozniki pod

vplivom alkohola. Praktični del zajema primere nevarnih situacij na poligonu. Te so

simulirane na kmetijskih površinah ali v cestnem prometu [8].

Najpogostejši vzroki nesreč pri delu s kmetijskimi stroji:

- neprevidnost voznika,

- slaba ocenitev delovnega terena in pogojev dela (prestrmo pobočje, spolzki teren,

razne jame in izbokline),

- nezaščiteni delovni stroji (pogonske gredi, zobniki (slika 3.1), jermenice (slika 3.2),

pogonska kolesa),

- neizpravnost kmetijskega stroja (neuravnovešeni vrteči deli, slabi zavorni mehanizmi,

zračnost v krmilnem mehanizmu, nepravilni pritisk in izrabljene pnevmatike),

- preobremenitev in obraba delovnega stroja (lom vitalnih delov),

- slabo vzdrževanje (mazanje stroja, preventivni pregledi in servisi, nestrokovno delo

mehanika) [5].


8

Slika 3.1: Nezaščiten verižni sklop [25] Slika 3.2: Nezaščitena jermenica [25]

3.2 Zmanjšanje tveganja

Slovensko kmetijstvo se je v zadnjih 25-tih letih hitro opremljalo s traktorji, traktorskimi

priključki in opremo. Ocenjeno je, da je v Sloveniji okrog 800.000 do 900.000 različnih

priključkov. Prednost uporabe kmetijske mehanizacije in opreme v kmetijstvu je dobro

poznana, s seboj pa prinaša negativne posledice v obliki nesreč pri delu.

Po statističnih podatkih je letno v Sloveniji približno 650 nezgod, življenje pa izgubi

okrog 20 – 40 ljudi. V sosednji Avstriji je pri trikrat večjem številu traktorjev in traktorskih

priključkov enako število nezgod. Iz navedenih razlogov je Slovenija sprejela nekaj ukrepov,

s ciljem zmanjšati število nesreč.

Ukrepi obsegajo predvsem izvajanje zakonskih določb in programa izobraževanja za

varno in varčno uporabo kmetijske mehanizacije. Pri tem pa pospeševati spoznanja na

praktičnih primerih kako pravilno delati s sodobno in staro tehniko tudi v težjih delovnih

pogojih. Raba kmetijske mehanizacije je nevarna, konstruktivno zahtevna in draga. Zahteva

veliko vlaganja za urejanje varnosti in solidna praktična znanja [6].

Ukrepi za zmanjšanje tveganja so naslednji:

- upravljalec mehanizacije mora dobro poznati karakteristike delovnega stroja, s katerim

se rokuje (namen funkcij na samem stroju),

- kmetijska mehanizacija mora biti dobro zavarovana in delavcu omogočiti varno

uporabo (kardanske gredi, zobniški prenosi, jermeni),

- izpravnost stroja je nujna za varno vožnjo (delujoče zavore, delujoče luči),


9

- strpnost voznika je zelo pomembna, saj mora pravilno oceniti delovne pogoje na

terenu in pravilno oceniti ter nastaviti zmogljivost stroja za varno uporabo (pravilna

hitrost traktorja, delovni obrati stroja, s katerim upravljamo stroj in vremenske

razmere v katerih delamo),

- zbranost voznika pri delu, kjer mora vse delovne poteze dobro ocenit, obratovat z

zmerno hitrostjo ter opazovat dogajanje na stroju in okolici,

- pri delu na hribu je zelo pomembno poznavanje terena, zaradi nagiba samega traktorja

in kmetijskega stroja. Povečana je možnost zdrsa ali prevrnitve zaradi prehitrega

zaviranja in zavijanja, kar je posledica prehitrih reakcij ali neizkušenost voznika,

- vsi delavci, ki upravljajo kmetijske sklope morajo imeti obvezno ustrezno delovno

opremo, kot so delovne hlače, delovni čevlji, kapa in rokavice [5].

V začetku 50-tih let so bili stroji za obdelavo tal preprosto zgrajeni in preprosti za

uporabo. Za njihovo uporabo ni bilo potrebno dobro poznavanje funkcionalnosti stroja. Ker

pa se je kmetijstvo začelo širiti, so nastajale potrebe po strojih, ki bi opravljali čim več

različnega dela z enim priključkom. Tako se je povečala kakovost dela, produktivnost, hitrost,

znižali so se stroški in olajšalo delo človeku. Pri tem je sorazmerno nastajala večja potreba po

izobraženosti uporabnika, saj so stroji dobivali več tehnoloških novosti. Stroji so bili vedno

bolj avtomatizirani, sama hitrosti obdelave je postala veliko večja, kar je vplivalo na težo in

velikost stroja. Pojavljati se je začela hidravlika, pnevmatika ter več vrtečih se delov, preko

zobniških ali jermenskih prenosov. Ta splošen razvoj mehanizacije je vplival tudi na razvoj in

napredek traktorjev, ki so gonilna sila le teh. Traktorji so začeli pridobivali modernejšo

obliko, kot jo poznamo danes; večstopenjske menjalnike, ki so sinhronizirani in delno

avtomatizirani, pogon na vsa štiri kolesa z možnostjo nastavitve, možnost kardanskega

pogona spredaj in zadaj ter hidravlike na sprednjem delu traktorja. Povečevala se je tudi

zmogljivost in nazivna moč motorja. Zaradi vseh teh dejavnikov je prihajalo do nesreč, ker

uporabniki niso bili dovolj izobraženi o funkcionalnosti in sposobnostmi stroja. Pri delu je

prihajalo do napačnih odločitev zaradi slabe presoje okoliščin. Posegali so v nevarna območja

med obratovanjem stroja, ga nepravilno uporabljali in niso imeli ustreznih zaščitnih sredstev

[5].


10

Slika 3.3: Stari kmetijski traktor [22] Slika 3.4: Sodobni kmetijski traktor [23]

S primerjavo traktorjev na sliki 3.3 in 3.4 vidimo, kako se je tehnika izdelave spremenila, da

je traktor varnejši za uporabo. Iz slike 3.3 vidimo, da delavec prosto sedi na traktorju, brez

kabine in je direktno izpostavljen nevarnostim, saj traktor nima varnostnega loka.

3.3 Tehnična zakonodaja in predpisi o varnosti strojev

Pri načrtovanju in izdelavi projekta mora projektant oziroma projektna ekipa upoštevati

strokovne zahteve, zahteve naročnika projekta ter zahteve tehnične zakonodaje, s katero želi

država zaščititi potrošnike in uporabnike ter varovati okolje [4].

Slika 3.5: Tehnična zakonodaja [21]


11

Predpis o varnosti strojev je dokument, ki določuje specifikacije in tehnične lastnosti

proizvoda ter z njim povezuje postopek izdelave proizvoda in obliko načina proizvodnje.

Predpisuje in oblikuje nam lahko tudi samo dokončanje proizvoda kot je simboliziranje,

markiranje, pakiranje in označevanje. Predpise o varnosti strojev oblikuje in izda ministrstvo

oziroma ministri, ki so zadolženi za to. Ministrstvo določa tehnične predpise na podlagi

ustreznih zakonov, s katerimi določajo tehnične specifikacije in zahteve za proizvode. Na

principu lastnosti izpišejo ključne korake za ugotavljanje skladnosti, ki je nujno potrebna za

zagotavljanje zavarovanja za:

- varnost proizvoda nasploh,

- varovanje posluževalcev in uporabnikov,

- varovanje okolja, kjer predvsem dajemo poudarek na rastline in živali, ki živijo v tem

okolju,

- varovanje kupcev in ostalih uporabnikov.

Za uporabo te tehnične zakonodaje in tehničnih predpisov ministrstvo izda oblike pravnih

aktov, kot so:

- pravilniki,

- odredbe ali odloki,

- navodila, ki jih za tehnično področje imenujemo tehnični predpisi.

Navezujejo in sklicujejo se lahko na slovenske standarde oziroma standarde, ki jih je

Slovenija privzela (npr. evropske). Vsi ti standardi morajo biti dosegljivi javnosti, kar mora

zagotoviti Slovenski inštitut za standardizacijo.

Tehnična zakonodaja v Sloveniji tvori veliko zakonov in tehničnih predpisov, s

katerimi država ureja obveznosti proizvajalcev ter vseh ostalih, ki sodelujejo pri izdelavi,

prodaji in uporabi posameznih proizvodov in storitev na tehničnem področju. Zaradi

vključitve Slovenije v Evropsko skupnost mora biti slovenska zakonodaja usklajena z

evropsko oziroma z ustreznimi direktivami EU [4].

Osnovni standardi načrtovanja strojev

Osnovni standardi načrtovanja strojev predpisujejo, kako mora biti stroj izdelan, da izpolnjuje

pogoje varnosti. Zajemajo celotno načrtovanje, konstruiranje, dimenzioniranje in oblikovanje

stroja. Ob izpolnjevanju vseh naštetih pogojev, ki so posebej spodaj opredeljeni po

standardih, se upošteva stroj kot varni izdelek.


12

Osnovni standardi:

- SIST EN 292-1 Varnost strojev - Osnovni pojmi. Splošna načela načrtovanja – 1. del:

Osnovna terminologija, metodologija,

- SIST EN 292-2 Varnost strojev - Osnovni pojmi. Splošna načela načrtovanja –2. del:

Tehnična načela in specifikacija,

- SIST EN 349 Varnost strojev – Najmanjši razmiki, ki preprečujejo zmečkanine na

delih človeškega telesa,

- SIST EN 294 Varnost strojev – Varnostne razdalje, ki preprečujejo doseg nevarnih

območij z zgornjimi udi [1].

Splošni varnostni standardi o gradnji kmetijskih strojev

Predpisujejo, kako morajo biti izdelani vrteči deli in kako zaščiteni, da ne pride do poškodb.

Katere dimenzije mora izpolnjevat stroj in katerih ne sme presegati. Kakšno varnostno

opremo mora imet stroj nameščeno v primeru sile.

- SIST EN ISO 4254-1:2010 - Kmetijski stroji - Varnost - 1. del: Splošne zahteve (ISO

4254-1:2008) [10],

- SIST EN ISO 4254-1:2010/AC:2011 - Kmetijski stroji - Varnost - 1. del: Splošne

zahteve (ISO 4254-1:2008) [11],

- SIST EN ISO 4254-5:2010 - Kmetijski stroji - Varnost - 5. del: Gnani stroji za

obdelavo tal (ISO 4254-5:2008) [12],

- SIST ISO 4254 – 7: 1995 – Traktorji, kmetijski in gozdarski stroji – Tehnični

minimum zagotovitve varnosti – 7.del: Kombajni za spravilo pridelkov, za spravilo

bombaža[13],

- SIST EN ISO 4254 – 7: 2010 – Kmetijski stroji – Varnost – 7.del: Kombajni,

kombajni za spravljanje silaže in bombažni kombajni in bombažni kombajni (ISO

4254 – 7: 2008) [14],

- SIST EN ISO 4254 – 7: 2010/ AC: 2010 – Kmetijski stroji – Varnost – 7. Del:

Kombajni, kombajni za spravljanje silaže in bombažni kombajni (ISO 4254 – 7: 2008)

[15],

- SIST ISO 8210:1995 – Stroji za spravilo – Kombajni – Postopek [16].


13

4. OCENA TVEGANJA VARNOSTI KMETIJSKIH STROJEV

4.1 Ocena tveganja in njen namen

“Izjava o varnosti z oceno tveganja je dokument, ki je izdan in sprejet na osnovi strokovne

podlage, ki se imenuje Ocena tveganja. Ocena tveganja je po zakonodaji iz leta 2011

obveznost vsakega delodajalca (velikih, majhnih, srednjih podjetij in ustanov, samostojnih

podjetnikov, kmetov).

Izdela se z namenom identifikacije nevarnosti, ki se pojavljajo v delovnem procesu za

posameznega delavca, ocenitve verjetnosti, resnosti in pogostosti posameznih dogodkov, ki

vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih. Kvalitetna ocena tveganja pripomore k boljšim

delovnim pogojem, večjemu zadovoljstvu zaposlenih, in posledično tudi večji storilnosti in

večjemu dobičku podjetja„ [9].

Ocenjevanje tveganja obsega:

- opredelitev nevarnosti,

- ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja,

- določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oziroma zmanjševanje

tveganja.

Opredelitev nevarnosti:

Vrste nevarnosti, ki obstajajo pri delu na delovnem mestu, so lahko povezane z naslednjimi

dejavniki:

1. Mehanskimi dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme:

- nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih delov, ki so

vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja, zbadanja, udarjanja oziroma

vleke,

- prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje, prevračanje,

razletavanje, nihanje, razsutje), ki ogroža delavce,

- premiki delov delovne opreme, premikanje vozil,

- nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve.


14

2. Dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest:

- nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine, štrleči deli),

- omejen prostor (npr. če mora ekdo delati med dvema fiksiranima deloma, ki sta

preveč skupaj),

- možnost spotikov, zdrsov in padcev (npr. vlažne ali zaradi drugih razlogov spolzke

površine),

- stabilnost na delovnem mestu,

- vpliv uporabe osebne varovalne opreme (oviranje) na delo,

- metode in tehnike dela.

3. Električno energijo:

- posredni dotik (oprema, vezana na električno energijo npr. stroji, oprema,

naprave),

- statična elektrika,

- udar strele,

- fizikalnimi dejavniki,

- izpostavljanje snovem z visoko temperaturo,

- prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine).

4. Ekološkimi razmerami:

- neustrezna oziroma neprimerna razsvetljava,

- neprimerna temperatura/vlaga/ventilacija,

- prisotnost snovi, ki onasnežujejo.

5. Razmerje delavca do delovnega mesta:

- vpliv pričakovanih odstopanj delovnih postopkov,

- ustreznost osebne varovalne opreme,

- motivacija za varno delo,

- ergonomski dejavniki, prilagoditev delovnega mesta delavcu.

6. Psihološkimi dejavniki:

- značilnosti dela (intenzivnost, monotonija),

- konfliktni odnosi,

- visoke zahteve, slab nadzor nad delom,

- način reagiranja v primeru sile.

7. Organizacijo dela:

- dejavniki, na katere vpliva delovni proces (npr. ponovljivost, sistem izmen, nočno

delo),


15

- učinkovitost sistema vodenja in pravilne priprave za organiziranje, načrtovanje,

spremljanje in kontrolo postopkov varovanja zdravja in varnosti pri delu,

- vzdrževanje opreme, vključno z varnostno opremo,

- pripravljenost v primeru sile.

8. Ostalimi dejavniki:

- tveganja, ki jih povzročajo druge osebe,

- neugodni vremenski pogoji,

- popolnost programske opreme,

- delo v bližini vode ali pod vodno gladino,

- spreminjajoča se delovna mesta.

Ocenjevanje tveganja je kombinacija naslednjih elementov:

Resnosti (možne poškodbe ali bolezni, ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti) in

verjetnosti nastanka poškodbe, ki sta odvisni od:

- kaj ali koga naj se zavaruje – zaščiti (delavce, delovno opremo, delovno okolje),

- resnost poškodb ali zdravstvenih okvar (majhna, težja, smrt),

- obseg poškodbe glede na število udeležencev (en delavec, več delavcev),

- verjetnost nastanka poškodbe se presoja glede na:

- pogostost in trajanje izpostavljenosti (potreba za dostop v nevarno območje –

vzdrževanje ali odprava napak, vrsta dostopa – ročno podajanje materialov, čas

zadrževanja v nevarnem območju, število delavcev, za katere je dostop potreben,

pogostost dostopa),

- verjetnost nastanka nevarnega dogodka (zanesljivost in drugi statistični podatki,

nezgode v preteklosti, poškodbe in zdravstvene okvare v preteklosti, primerjava

tveganja z drugimi delovnimi mesti),

- tehnične in druge možnosti za izognitev in omejitev poškodbe:

- z delovno opremo oziroma s strojem upravlja: usposobljena oseba, neusposobljena

oseba, ni operaterja,

- hitrost nastanka nevarnega dogodka: nenadoma, postopoma, počasi,

- poznavanje nevarnosti: na osnovi splošne informacije, na osnovi neposrednega

opazovanja, na osnovi opozorilnih znakov in opozorilnih naprav,

- sposobnost oseb za izogibanje ali omejevanje poškodbe: refleks, spretnost,

možnost umika.


16

- pogostosti in trajanja izpostavljenosti oseb nevarnostim,

- verjetnosti nastanka nevarnega dogodka,

- tehničnih in drugih možnostih izognitve poškodbi ali njene omejitve [7].

V poglavjih 4.2. in 4.3. je narejena ocena tveganja dveh žitnih kombajnov, in sicer: kombajna

Class Columbus letnik 1937 (slika 4.1) ter Class Tukano 450 letnik 2012 (slika 4.2). Oceno je

napisana po točkah iz poglavja 4.1., saj so te točke napisane v Uradnem listu RS (št. 30/2000).

Pomoč pri pisanju je dobljena iz analize strojev na dveh kmetijah.

Slika 4.1: Class Columbus letnik 1937 [34] Slika 4.2: Class Tukano 450 letnik 2012 [34]

Ocene tveganja je izdelana s pomočjo preglednic 4.1 in 4.2, kjer se oblika nesreče stopnjuje.

V preglednici 4.1 je prikazana verjetnost nesreče glede na kategorijo pogostosti dogodka.

Večja kot je verjetnost, večja je pogostost nesreče.

Preglednica 4.1: Kategorija pogostosti dogodka [26]

NIVOJI VERJETNOST NESREČE POGOSTOST DOGODKA

1 Zelo redka (2x/leto)

2 Redka (3x/leto)

3 Pogosta (4-6x/leto)

4 Zelo pogosta (7-9x/leto)

5 Invalidnost, trajne posledice ali smrt (12x/leto)


17

Preglednica 4.2 je uporabljena za določitev vrste posledice. Glede na stopnjo nevarnosti

razberemo vrsto posledice. Poškodbe, ki so lažje se začnejo s številom 1, poškodbe, ki so

hujše se končajo s številom 5.

Preglednica 4.2: Določitev vrste posledice [26]

NIVOJI OBLIKA TVEGANJA / POŠKODBE

1 Sprejemljivo tveganje / lažje poškodbe od 1 - 5 dni

2 Nesprejemljivo tveganje / lahke poškodbe od 6 - 11 dni

3 Dolgoročni plan ukrepanja / težje poškodbe od 12 - 30 dni

4 Kratkoročni plan ukrepanja / težke poškodbe od 31 - 365 dni

5 Takojšnje ukrepanje / invalidnost / hujše poškodbe za več kot 365 dni

4.2 Ocena tveganja za stari stroj (Class Columbus 1937)

Preglednica: 4.3

VRSTA TVEGANJA OBRAZLOŽITEV POGOSTOST POSLEDICA

MEHANSKI DEJAVNIKI V ZVEZI Z UPORABO DELOVNE OPREME

Nepravilno ali

pomanjkljivo varovanje

vrtljivih oziroma gibljivih

delov, ki so vključeni v

delovni proces drobljenja,

obrezovanja, zbadanja,

udarjanja ali vleke

Na samem stroju imamo

veliko nezavarovanih in

odprtih gonilnih

mehanizmov ter vrtečih se

delov, kjer lahko pride do

nezgode

4 3

Prosto gibanje delov ali

materiala (padanje,

kotaljenje, drsenje,

prevračanje, razletavanje,

nihanje, razsutje), ki

ogroža delavce

Med obratovanjem se po

stroju prašijo delci žit in s

tem onemogočajo dobro

vidljivost delavca

4 1

Premiki delov delovne

opreme, premikanje vozil

Pri odpiranju izsipnega

kanala za žitarice in

zalogovnika mlatilnega

sistema lahko pride do

ukleščenja ali stiskanja

3 2


18


Nevarnost poklopa,

zaklopa, zagrabitve

Pri delu s strojem smo

izpostavljeni poklopu,

zaklopu in zagrabitvi, saj je

mlatilni sistem prosto vrteči

in popolnoma nezavarovan.

Pri zagrabitvi je zelo

verjetno, da se nesreča

končna s smrtjo

2 5


DEJAVNIKI V ZVEZI Z NAČINOM DELA IN RAZPOREDITVIJO DELOVNIH

MEST

Nevarne površine (ostri

robovi, koti, konice,

hrapave površine, štrleči

del)

Glede na starost stroja in

obliko vidimo, da je veliko

delov štrlečih, robovi so

ostri. V tistem času

ergonomija stroja ni bila

tako razvita kot je danes

5 2

Možnost spotikov, zdrsov

in padcev (vlažne ali

zaradi drugih razlogov

spolzke površine)

Ta možnost je verjetna, saj

se pri delu s strojem praši.

Glede na to, da so stopnice,

ki vodijo do sedeža skoraj

pod pravim kotom, je

velika možnost, da nam

zdrsne

4 3

Stabilnost na delovnem

mestu

Stabilnost stroja je dobra.

Ta bi se zmanjšala pod

naklonom oziroma na

neravnem terenu

1 2

Vpliv uporabe osebne

varovalne opreme na delo

(oviranje pri delu)

Osebna varovalna oprema

je na tem stroju zelo

majhna in praktično nima

vpliva na upravljanje stroja

1 1

Metode in tehnike dela

Sam kmetijski stroj nima

posebnih sistemov in

funkcij za upravljanje.

Rokovanje z njim je

preprosto in enostavno

1 1


19


ELEKTRIČNA ENERGIJA

Posredni dotik (oprema,

vezana na električno

energijo)

Razen motorja in

vžigalnega sistema ima vsa

električna oprema, ki je na

stroju, majhno napetost

(12V).

1 1

Statična elektrika Ta verjetnost je skoraj

nična 1 1

Udar strele

Tudi ta možnost je majhna,

saj so vsa vozila na

gumiranih kolesih in

delujejo kot Faradayeva

kletka

1 1


FIZIKALNI DEJAVNIKI

Izpostavljanje snovem z

visoko temperaturo

Na stroju je kar nekaj

elementov, kjer lahko pride

do opeklin. To so na primer

reduktorji, jermenski

prenosi in izpušni sistemi

3 1

Prisotnost snovi pod

tlakom (stisnjen zrak,

para, tekočine)

Za primer lahko vzamemo

hidravlični sistem.

Verjetnost poškodbe je

majhna, le v primeru, da

poči cev

1 1


EKOLOŠKE RAZMERE

Neustrezna oziroma

neprimerna razsvetljava

Podnevi imamo dobro

vidljivost, vendar se ta

kljub osvetljavi na stropu,

ob mračitvi zmanjša. Zaradi

velikosti stroja. Zato je delo

ponoči tvegano.

5 1

Vremenski vplivi

(vročina, dež, veter)

Ker delamo na odprtem,

brez kabine, je vpliv

vremenskim pogojem

prisoten. Zaradi previsoke

vročine ali ostalih

dejavnikov se slabo

počutimo

3 1

Prisotnost snovi, ki

onesnažujejo

Edina snov, ki onesnažujejo

okolje so izpušni plini 1 1


20


RAZMERJE DELAVCA DO DELOVNEGA MESTA

Vpliv pričakovanih

odstopanj delovnih

postopkov

Delovni postopek se ne

razlikuje, ampak se samo

menjava delovno okolje

1 1

Ustreznost osebne

varovalne opreme

Osebne varovalne opreme

na stroju skoraj nimamo.

Glede na starost stroja

predvidevamo, da se takrat

niso toliko posvečali

varnosti uporabnika

2 2

Motivacija za varno delo Motivacija za varno delo je

odvisna od posameznika 1 1

Ergonomski dejavniki,

prilagoditev delovnega

mesta delavcu

Stroj ni ergonomsko

oblikovan. Delovno mesto

je slabo prilagojeno

delavcu, saj je direktno

izpostavljen nevarnostim

3 3


PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI

Značilnosti dela

(intenzivnost, monotonija)

Delo je razgibano, delovno

okolje se menjuje 1 1

Konfliktni odnosi

Konfliktne odnose lahko

izključimo, saj ima

možnost krmiljenja le ena

oseba

1 1

Visoke zahteve, slab

nadzor nad delom

Na stroju imamo dober

nadzor nad delom in

nimamo visokih zahtev za

upravljanje, saj je stroj

enostavno zgrajen

1 1

Način reagiranja v

primeru sile

Smo na odprtem in lahko

dostopnem mestu, zato

lahko v primeru sile hitro

ukrepamo

2 2


21


ORGANIZACIJA DELA

Dejavniki, na katere

vpliva delovni proces

(ponovljivost, sistem

izmen, nočno delo)

Pri delu s strojem se več ali

manj proces upravljanja

ponavlja. Veliko je nočnega

dela, saj se delo opravlja

sezonsko. Iz tega sklepamo,

da lahko pride do manjših

napak pri delu

2 1

Učinkovitost sistema

vodenja in pravilne

priprave za organiziranje,

načrtovanje, spremljanje

in kontrolo postopkov

varovanja zdravja in

varnosti pri delu

Za varnost pri delu in

varovanje zdravja mora

poskrbeti sam uporabnik

stroja. Oceniti mora ključne

situacije in ravnati v skladu

z navodili stroja

1 1

Vzdrževanje opreme,

vključno z varnostno

opremo

Vzdrževanje stroja in

varnostne opreme je

pomembno, saj lahko pride

do hujših posledic in nesreč

4 5

Pripravljenost v primeru

sile

Pripravljenost v primeru

sile je slaba zaradi velike

starosti stroja. Na razpolago

imamo le en gasilni aparat.

Stroj nima nobenih

varnostnih stikal ali varoval

2 4


OSTALI DEJAVNIKI

Tveganja, ki jih

povzročajo druge osebe

V tem primeru lahko pride

do hujših telesnih poškodb.

Stroj je večinoma

mehansko krmiljen ter

nezaščiten. Ima tudi veliko

odprtih vrtečih se

mehanizmov

3 5

Neugodni vremenski

pogoji

Delo v takih pogojih je

težko, saj je stroj težak,

slabo okreten in ima pogon

le na prva kolesa. Možnost

prevrnitve ali nasedanja je

velika

2 3

Popolnost programske

opreme

Stroj je popolnoma brez

vsakršne programske

opreme. Upravlja se ga

mehansko

3 3


22


Delo v bližini vode ali pod

vodno gladino

Delo v bližini vode

predstavlja nevarnost,

zaradi mehkega terena ob

vodi in možnosti zdrsa

2 4

Spreminjajoča se delovna

mesta

Delovno mesto se med

delom ne spreminja 1 1

4.3 Ocena tveganja za novi stroj (Class Tucano 450 2012)

Preglednica: 4.4


MEHANSKI DEJAVNIKI V ZVEZI Z UPORABO DELOVNE OPREME

Nepravilno ali pomanjkljivo

varovanje vrtljivih oziroma

gibljivih delov, ki so vključeni

v delovni proces drobljenja,

obrezovanja, zbadanja,

udarjanja ali vleke

Večino vrtečih se

delov je dobro

zaščitenih in

varovanih s pokrovi

ali mrežami. Odprt je

samo mlatilni sistem

2 3

Prosto gibanje delov ali

materiala (padanje, kotaljenje,

drsenje, prevračanje,

razletavanje, nihanje,

razsutje), ki ogroža delavce

Na samem stroju

opazimo, da je malo

gibajočih se delov,

razen koles in

sprednjega dela

2 2

Premiki delov delovne

opreme, premikanje vozil

Vsi premiki se vršijo

iz kabine na samem

stroju. Vso

upravljanje je

avtomatizirano preko

računalnika in je

varno za uporabo

1 1

Nevarnost poklopa, zaklopa,

zagrabitve

Zaradi avtomatizacije

stroja ni potrebno

rokovanje z

mehanskimi deli. Vsi

sklopi, kjer je

možnost zagrabitve

so zavarovani z

varnostnimi stikali in

senzorji

1 1


23


DEJAVNIKI V ZVEZI Z NAČINOM DELA IN RAZPOREDITVIJO DELOVNIH

MEST

Nevarne površine (ostri

robovi, koti, konice, hrapave

površine, štrleči del)

Ker gre za moderen

stroj iz 21. stoletja je

ergonomija

kvalitetno

oblikovana. Vsi

človeku nevarni deli

so lepo zaobljeni in

varovani

2 1

Možnost spotikov, zdrsov in

padcev (vlažne ali zaradi

drugih razlogov spolzke

površine)

Mesta, kjer je

nevarnost zdrsa so

zaščitena s hrapavo

površino ali

varnostno ograjo.

Površine so proste

brez ovir

1 1

Stabilnost na delovnem mestu

Samo delovno mesto

je dobro načrtovano

in konstruirano, saj je

sedež vzmeten, ima

naslonjač za roko. V

primeru, da vstanemo

imamo na voljo

držala za večjo

stabilnost

1 1

Vpliv uporabe osebne

varovalne opreme na delo

(oviranje)

Vsa osebna

varovalna oprema

praktično ne vpliva

na delavca, saj mora

imeti oblečena le

delovna oblačila

1 1

Metode in tehnike dela

Potrebna je velika

zbranost, saj se stroj

krmili večinoma

elektronsko, zato bi

lahko že najmanjša

napaka, zaradi slabe

koncentracije

predstavljala

nevarnosti

5 2


24


ELEKTRIČNA ENERGIJA

Posredni dotik (oprema,

vezana na električno energijo)

Vsa napeljava na

stroju je nizko

napetostna in

stabilizirana, kar nam

ne predstavlja

nevarnosti

1 1

Statična elektrika

Verjetnost statične

elektrike lahko v tem

primeru zanemarimo

1 1

Udar strele Tudi to možnost

lahko izključimo 1 1


FIZIKALNI DEJAVNIKI

Izpostavljanje snovem z

visoko temperaturo

Vsi deli z visoko

temperaturo so

zaščiteni s toplotno

izolacijo. Pokrovi so

težko dosegljivi z

roko

1 1

Prisotnost snovi pod tlakom

(stisnjen zrak, para, tekočine)

Celoten stroj poganja

hidravlika, zato je tu

tudi veliko

hidravličnih cevi, ki

so pod velikim

tlakom. Seveda ne

izključujemo

možnosti, da katera

izmed njih poči, kar

bi resno poškodovalo

upravljavca

2 5


EKOLOŠKE RAZMERE

Neustrezna oziroma

neprimerna razsvetljava

Sama razsvetljava je

dobro razporejena in

omogoča dober

pregled nad delom.

Med delom imamo

možnost vklopiti

dodatne luči

2 2


25


Vremenski vplivi (vročina,

dež, veter)

Kabina je zaprta,

imamo tehnološko

dovršeno klimo, ki

skrbi za ustrezno

vlago in temperaturo,

zato nam to ne

predstavlja ovire za

varno delo

2 1

Prisotnost snovi, ki

onasnežujejo

Okolje onesnažujemo

samo z izpušnimi

plini iz izpuha. Glede

na moč motorja je

onesnaževanje kar

precejšnje

1 1


RAZMERE DELAVCA DO DELOVNEGA MESTA

Vpliv pričakovanih odstopanj

delovnih postopkov

Delovni postopki se z

upravljanjem stroja

ne razlikujejo, zato je

ta vpliv majhen

2 1

Ustreznost osebne varovalne

opreme

Varovalna oprema na

stroju je zadovoljiva,

saj je v tej moderni

dobi predpisana in jo

mora imeti vsak stroj

1 1

Motivacija za varno delo

Glede na

funkcionalnost in

tehnologijo stroja je

motivacija za varno

delo dobra. Stroj

upravljamo z vso

možno opremo in

dobrimi pogoji za

delo, menjuje se

delovno okolje, kar

nam predstavlja nove

izzive

1 1

Ergonomski dejavniki,

prilagoditev delovnega mesta

delavcu

Stroj je zelo

atraktiven in

vrhunsko oblikovan

ter prilagojen delavcu

1 1


26


PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI

Značilnosti dela (intenzivnost,

monotonija)

Delo je raznoliko in

razgibano ter zahteva

veliko zbranosti

2 1

Konfliktni odnosi

To verjetnost lahko

izključimo, saj ima

možnost krmiljenja le

ena oseba

1 1

Visoke zahteve, slab nadzor

nad delom

Glede na zmogljivost

in kvaliteto je

potrebno imeti veliko

znanja in

usposobljenosti, saj

je zaradi

multifunkcijskih tipk

nadzor nad delom

zahteven

4 2

Način reagiranja v primeru

sile

V primeru sile lahko

sprožimo varnostna

stikala, ki takoj

zaustavijo stroj

1 2


ORGANIZACIJA DELA

Dejavniki, na katere vpliva

delovni proces (ponovljivost,

sistem izmen, nočno delo)

Pri delu s strojem se

več ali manj proces

upravljanja ponavlja.

Veliko je nočnega

dela, saj se delo

opravlja sezonsko. Iz

tega sklepamo, da

lahko pride do

manjših napak pri

delu

3 2

Učinkovitost sistema vodenja

in pravilne priprave za

organiziranje, načrtovanje,

spremljanje in kontrolo

postopkov varovanja zdravja

in varnosti pri delu

Sistem vodenja in

krmiljenja je zelo

učinkovit, saj ni

potrebno uporabiti

velike sile, zato ker

vse ostalo manevrira

računalnik

1 1

Vzdrževanje opreme, vključno

z varnostno opremo

Vzdrževanje opreme

je zahtevno zaradi

prisotnosti napredne

tehnologije, kjer je

potrebno biti

prisotnega veliko

znanja

3 3


27


Pripravljenost v primeru sile

Pripravljenost v

primeru sile je dobra,

saj imamo na

razpolago veliko

sredstev v primeru

sile

2 1


OSTALI DEJAVNIKI

Tveganja, ki jih povzročajo

druge osebe

V primeru tveganja

drugih oseb lahko

pride do hujših

posledic zaradi

poškodb. Stroj ima

velike hitrosti, zato

delavec zelo težko

ukrepa v trenutku

2 5

Neugodni vremenski pogoji

V neugodnih

vremenskih pogojih

je delo skoraj

nemogoče, saj je stroj

namenjen za sončne

razmere in suhe, trde

njive

2 1

Popolnost programske opreme

Programska oprema

je na najvišjem

možnem nivoju in

nam omogoča vse

možne funkcije, od

nastavljanja stroja do

prilagajanja

posameznih

komponent

1 1

Delo v bližini vode ali pod

vodno gladino

Delo v bližini vode

nam ne predstavlja

večjih ovir zaradi

štirikolesnega pogona

1 1

Spreminjajoča se delovna

mesta

Stroj upravljamo ves

čas iz enake pozicije,

torej iz kabine, ni

nam potrebno

izstopati ali hoditi

okrog stroja

1 1


28

4.4. Primerjava varnosti starega in novega kmetijskega stroja

Na podlagi primerjave dveh strojev enakega proizvajalca, vendar različnega letnika, lahko

natančno analiziramo posamezne sklope na strojih in jih tudi praktično primerjamo.

Mehanski dejavniki:

Po oceni mehanskih dejavnikov je novejši stroj varneje izdelan. Veliko manj je

možnih poškodb zaradi neprevidnosti ali malomarnosti. Vse je zaščiteno s pokrovi

(slika 4.4), mrežami, gumiranimi oblogami (slika 4.3), varovali in varnostnimi stikali.

Premiki in operacije so izvedene s signalnimi piski. S tem še dodatno opozarjajo na

morebitne nevarnosti. Starejši stroj je izdelan enostavneje po čemer lahko sklepamo,

da je bila varnost v tistem času veliko slabša. Pomembno je bilo, da je stroj

funkcionalen in brezhibno delujoč. Vsi zobniški in jermenski prenosi so brez zaščite.

Ker so gibajoči deli odprti, lahko pride do zagrabitve, poklopa, zaklopa in ostalih

poškodb.

Slika 4.3: Zaščiten priklop [25] Slika 4.4: Zaščiten zobniški prenos [25]

Dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo mest:

Pri novejšem stroju nimajo velikega vpliva, saj so deli lepo zaobljeni in je malo

štrlečih delov. Površina in stopnice do kabine so narebrene, kar preprečuje morebitne

zdrse. Za večjo stabilnost hoje do stroja so te opremljene z varnostno ograjo. Delovni


29

prostor (slika 4.6) je razkošen in omogoča dober pregled nad delom. Sodobna oprema

ter dizajn olajšata delo tako, da se večino upravlja s krmiljenjem računalnika, kar pa ne

upoštevamo kot prednost, saj je potrebnega več splošnega znanja in praktične

usposobljenosti. Pri starejšem stroju je potrebno poznati le nekaj osnovnih funkcij, ki

so mehanske (slika 4.5). Zato menimo, da boljša tehnologija ni vedno idealna, saj

lahko veliko prej pride do nesreče zaradi nepoznavanja sodobne tehnologije.

Slika 4.5: Delovni prostor - stari stroj [25] Slika 4.6: Delovni prostor - novi stroj [25]

Vpliv električne energije:

Električna energija nima velikega pomena pri nobenem stroju, saj je vsa napeljava

nizkonapetostna (slika 4.7, 4.8), kar upravljavca ne ogroža. Večje napetosti so le na

sami vžigalni tuljavi za motor, ki je nedostopna. V tem primeru sta oba stroja na

enakem nivoju.

Slika 4.7: Osvetljava (stari) [25] Slika 4.8: Osvetljava (sodoben) [25]


30

Fizikalni dejavniki:

Na obeh strojih so enake točke, kjer lahko pride do opeklin. Pri sodobnejšem stroju je

vse dobro zavarovano in toplotno izolirano, kar seveda zmanjšuje nevarnost poškodb.

Pri starejšem stroju je to bolj verjetno, ker je vse prosto izpeljano brez kakršnekoli

zaščite. Sprememb ne najdemo v hidravličnih ceveh (slika 4.10), ki so pod velikimi

tlaki. Za cevi ne moremo predvideti, kdaj nam predstavljajo nevarnost. Vidimo lahko

samo znake utrujenosti, preperelosti ali obrabljenosti (slika 4.9). Ob možnem poku

cevi nam to lahko zada hujše poškodbe.

Slika 4.9: Hidravlične zavore in krmiljenje [25] Slika 4.10: Hidravlični sistem [25]

Ekološke razmere:

Prednost in boljše lastnosti ima novi stroj. Opremljen je s skrbno načrtovano

osvetljavo, ki omogoča maksimalno vidljivost v nočnih razmerah. Pri megli in

podobnih vremenskih pojavih imamo na voljo še dodatne luči (slika 4.12), ki občutno

povečajo polje vidljivosti zato lahko prej ukrepamo. Druga prednost stroja je ta, da

sedimo v kabini s klimatizacijo (slika 4.11), ventilacijo, ki uravnava temperaturo in

pripomore k dobrim delovnim pogojem. Zaščiteni smo pred prašnimi delci iz okolja.

Zaprta kabina nudi več varnosti kakor odprta, saj smo izolirani pred okolico in pred

morebitnim prevračanjem. Pri odprti kabini na starem stroju lahko ob prevrnitvi

pademo s stroja in ta na nas.

Ne smemo prezreti onesnaževanje okolja, ki je problematično. Vgrajene imajo močne

dizelske motorje, ki poganjajo sklop mehanizmov in stroj. To onesnaževanje je pri


31

modernejšem stroju večje, saj je bolj zmogljiv in robustnejši, kar danes predstavlja

največji problem za okolje.

Slika 4.11: Sodobna klimatizacija [25] Slika 4.12: Napredna tehnologija [25]

Razmerje delavca do delovnega mesta:

Pri tako zahtevnem delu je zelo pomembna motivacija do dela. Delavca mora

pritegniti ergonomičnost (slika 4.13), zmogljivost in varnost stroja. Izgled mora biti

atraktiven, stroj pa prilagojen delavcu. Vse te lastnosti ima novi stroj. Glede na

razgibanost samega delovnega procesa in funkcionalnosti, ki jih stroj premore,

sklepamo, da motivacije za varno delo ne primanjkuje. Delovni postopek se v osnovi

ne spreminja, spreminja se način dela, glede na teren, v katerem delamo.

Po ocenah tveganja starejši stroj ni veliko slabši na tem področju. Stroj nekoliko

zaostaja po modernem videzu (slika 4.14), zmogljivosti, varnosti stroja in ustreznosti

osebne varovalne opreme.


32

Slika 4.13: Ergonomsko oblikovana kabina [25] Slika 4.14: Atraktiven videz [25]

Psihološki dejavniki

Glede na zahteve in funkcije strojev sta iz psihološkega stališča stroja raznolika, saj se

v osnovnem načinu dela razlikujeta. Starejšega je preprosto krmiliti z vzvodi (slika

4.15), novejšega pa zahtevnejše pri čemer mora biti poznavanje tehnologije boljše.

Zahteve za upravljanje so visoke, nadzor nad delom je ob poznavanju tehnologije

(slika 4.16) dober. Psihološki dejavniki zelo vplivajo na varnost stroja in uporabnika.

Če ta ni dovolj zbran, pripravljen in skoncentriran, lahko naredi vrsto napak, s tem pa

ogroža sebe in druge v okolici.

Slika 4.15: Senzor [25] Slika 4.16: Računalniško vodenje [25]

Organizacija dela:

Velikokrat prihaja do ponavljanja delovnega procesa v obeh primerih, kar ima negativen

vpliv za uporabnika. Veliko je tudi nočnega dela. Bolj učinkovit in pripravljen je novejši

stroj, ki ima neprimerljivo večje sposobnosti. Za vodenje je potrebno malo fizičnega

napora. Splošno vzdrževanje je drago in zahteva posebej usposobljene serviserje. Več je

varnostnih sredstev in opreme, ki mora biti vzdrževana. Tukaj je v prednosti starejši stroj,

kjer lahko servise in vzdrževanje opravljamo kar sami, saj zaradi preprostosti ne

potrebujemo posebnega orodja. Nujno potrebna je ustrezna varnostna oprema. V primeru

nezgode bomo težje ukrepali, saj nimamo varnostnih stikal in varoval, ampak samo gasilni


33

aparat (slika 4.17). Prednost dajemo novejšemu stroju, ki je bolj pripravljen v primeru

nezgode. Na voljo je več gasilnih aparatov (slika 4.18), kladivo za razbitje vetrobranskega

stekla, pesek, voda in lopata.

Slika 4.17: Stari gasilni aparat [25] Slika 4.18: Novi gasilni aparat [25]

Ostali dejavniki:

Tveganja, ki jih povzročajo druge osebe so lahko nevarna, zaradi vstopa druge osebe

v delovno območje stroja. Hujše posledice lahko povzroči starejši, saj ima slabše

varovanje kot novejši. Tudi vremenski vplivi na oba slabo vplivajo, ker sta oba

namenjena za trda in suha tla. V primeru mokrega terena se pojavijo nevšečnosti. Ob

pojavu dežja, je delo skoraj onemogočeno na obeh strojih. Pomembno se je zavedati,

da je na močvirnatih tleh in ob polnem zalogovniku žita, možnost nasedanja veliko

večja. Slabe vremenske razmere bolje prenaša novejši stroj zaradi štirikolesnega

pogona in elektronskega nadzora stabilnosti. K temu pripomore tudi vrhunsko

dodelana programska oprema, ki ponuja prilagajanje in nastavljanje stroja glede na

razmere.


34

5. ZAKLJUČEK

V diplomskem delu je obravnavana primerjava varnosti dveh kmetijskih strojev znamke

CLASS nekoč in danes. Po primerjavi je ugotovljeno, da je varnejši stroj Class Tukano 450,

saj ima po oceni tveganja veliko manjše ocene za možnost nevarnosti. Delovni in varnostni

pogoji so na visokem nivoju. Stroj ima pogonske sklope, kot so jermenski prenosi, zobniški

prenosi, kardani, jermeni in verige zaščitene s pokrovi, mrežami ali pa so skriti v samem

ohišju stroja. Starejši stroj ima to nezaščiteno, zato predstavlja neposredno izpostavljeno

nevarnost ob najmanjši napaki oziroma ob stiku zaradi neprevidnosti. Za samo varnost novega

stroja je v primeru nesreče odlično poskrbljeno. Gasilni aparat in ostala varnostna oprema kot

je varovalni pas, naslonjač za glavo, alarmno stikalo in kladivo za razbitje stekla so vgrajeni

na kabini ali na mestu upravljanja. Na delovni kabini, ki je steklena, so nameščena velika

stranska ogledala, ki nam omogočajo dober pregled nad delom. Pri starejšem stroju tega

nimamo. Gasilni aparat je pritrjen na bok stroja zadaj, pri izmetu slame, kjer je težko

dostopen. Primanjkuje nam osebne varnosti. Delovni prostor je odprt in nezaščiten, kar je

velika slabost in nam otežuje delo zaradi prahu, ki ga stroj povzroča. Imamo neobložen

železni sedež brez varnostnega pasu, kar poveča možnost padca s stroja. Izpolnjevanje

varnosti stroja je posledica dolgoletnih izkušenj in napak, ki so se pojavljala skozi vsa leta. Po

dejavnikih iz ocene tveganja smo lahko primerjali varnost strojev in ugotovili, da gre za

veliko razliko. Domneva, da se tehnična varnost izboljšuje, je v celoti potrjena.

Tehnika in varnost sta od osnovnega modela, kjer je bilo bolj pomembno, da je

funkcionalen ter enostaven za uporabo, napredovala do trenutno najboljšega modela, ki ima

na voljo prav vse; tako najsodobnejšo ergonomsko kot tehnološko opremo. Zaradi vseh teh

lastnosti so novejši stroji tržno bolj zanimivi, saj predstavljajo nove izzive, tehnologije in

maksimalno udobnosti pri uporabi.

Pisanje diplomske naloge je bilo zelo zanimivo in poučno, saj sem raziskoval in

preučil nove stvari iz področja varnosti, ki jih do sedaj nisem poznal. Šele po izdelani

diplomski nalogi se zavedam, kako zelo pomembno je, da imata stroj in delovno mesto

zagotovljen čim večji nivo varnosti, s tem pa delavec, ki opravlja stroj varno delovno mesto.


35

6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Bernik Rajko, Tehnika v kmetijstvu, varno delo na kmetiji./ Rajko Bernik. – Ljubljana :

Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2010, Tiskarna Format Kranj d.o.o.,

Ljubljana 2010

[2] Bernik Rajko, Miran Lakota, Tehnika v kmetijstvu: obdelava tal, setev, gnojenje.

Predavanja za študente agronomije in zootehnike, Biotehniška fakulteta, Oddelek za

agronomijo, 2005

[3] Srna Milan, Varnost strojev in naprav na evropskih izkušnjah / Milan Srna. – Mengeš :

STILGRAF, 1996

[4] Vrščaj Aleksander, Tehniški predpisi in projektiranje: učbenik za interno uporabo v

višješolskem strokovnem programu strojništvo, Šolski center, Višja strokovna šola, 2005

[5] Žmavc Miha, Varno delo v kmetijstvu / Kmetijska šola grm Novo mesto, Tiskarna Novo

mesto, 1999

[6] Žmavc Miha, Razvoj kmetijske tehnike in gospodarna uporaba / Miha Žmavc. – Novo

mesto : [ samozal.] M. Žmavc, 2000

[7] Uradni list republike Slovenije : Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno

tveganja, Stran 3707, 30 Uradni list RS, št. 30/2000 z dne 6. 4. 2000. Dostopno na :

http://www.uradni-list.si/1/content?id=24734

[8] Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije: www.policija.si [svetovni splet]

Dostopno na: http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-murska-sobota/7973-

pri-skrbi-za-varno-uporabo-traktorjev-in-druge-kmetijske-mehanizacije-sodelujejo-tudi-

pomurski-policisti?tmpl=component&print=1&page=&lang= [1.9.2013]

[9] (http://www.projekt-varnost.si/ocena-tveganja/) .[1.8.2013]

[10] SIST EN ISO 4254-1:2010 - Kmetijski stroji - Varnost - 1. del: Splošne zahteve (ISO

4254-1:2008) Katalog standardov CTK, Ljubljana, 2013.

[11] SIST EN ISO 4254-1:2010/AC:2011 - Kmetijski stroji - Varnost - 1. del: Splošne

zahteve (ISO 4254-1:2008) Katalog standardov CTK, Ljubljana, 2013.

[12] SIST EN ISO 4254-5:2010 - Kmetijski stroji - Varnost - 5. del: Gnani stroji za

obdelavo tal (ISO 4254-5:2008) Katalog standardov CTK, Ljubljana, 2013.

[13] SIST ISO 4254 – 7: 1995 – Traktorji, kmetijski in gozdarski stroji – Tehnični

minimum zagotovitve varnosti – 7.del: Kombajni za spravilo pridelkov, za spravilo

bombaža / Katalog standardov CTK, Ljubljana, 2013.

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200030#!/Uradni-list-RS-st-30-2000-z-dne-6-4-2000

http://www.uradni-list.si/1/content?id=24734

http://www.policija.si/

http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-murska-sobota/7973-pri-skrbi-za-varno-uporabo-traktorjev-in-druge-kmetijske-mehanizacije-sodelujejo-tudi-pomurski-policisti?tmpl=component&print=1&page=&lang=



http://www.projekt-varnost.si/ocena-tveganja/


36

[14] SIST EN ISO 4254 – 7: 2010 – Kmetijski stroji – Varnost – 7.del: Kombajni, kombajni

za spravljanje silaže in bombažni kombajni in bombažni kombajni (ISO 4254 – 7: 2008)

Katalog standardov CTK, Ljubljana, 2013.

[15] SIST EN ISO 4254 – 7: 2010/ AC: 2010 – Kmetijski stroji – Varnost – 7. Del:

Kombajni, kombajni za spravljanje silaže in bombažni kombajni (ISO 4254 – 7: 2008)

Class: Kombajn Class Tukano 450 Katalog standardov CTK, Ljubljana, 2013.

[16] SIST ISO 8210:1995 – Stroji za spravilo – Kombajni – Postopek / Katalog standardov

CTK, Ljubljana, 2013.

[17] slo-foto.net: Oranje nekoč [svetovni splet] Boris Pesnik. Dostopno na: http://www.slo-

foto.net/galerija_slika-88375.html [18.8.2013]

[18] Nergač: Traktor Fordson F [svetovni splet] Foto Traktor Story. Dostopno na:

http://chef.blog.siol.net/2011/05/15/traktor-fordson-f/ [16.8.2013]

[19] [svetovni splet] Class. Dostopno na :

http://www.claas.com/cc/servlet/contentblob/common/bilder/claas-

com/group/presse/tucano09-x564-y377.jpg,bpSite=67502,property=data.jpg / [22.8.2013]

[20] Le topic des tracteurs: Kombajn Class Columbus [svetovni splet] www.forum-

auto.com. Dostopno na : http://www.forum-auto.com/metiers/tracteurs-materiel-

agricole/sujet1-3010.htm / [20.8.2013]

[21] Agencija poti-skladnost-kakovost: Tehnična zakonodaja [svetovni splet] Agencija poti.

Dostopno na: http://www.agencija-poti.si/Static/images/up/DULC_slika1.jpg/

[29.8.2013]

[22] Stare slike: 1957 Selšček [svetovni splet] stareslike.cerknica.org. Dostopno na:

http://stareslike.files.wordpress.com/2010/05/scan-100420-0001.jpg [29.8.2013]

[23] Autoline: Class Xerion [svetovni splet] Autoline.info. Dostopno na:

http://images.autoline.info/s/agricultural-equipment-wheeled-tractor-CLAAS-XERION-

3800-TRAC-VC---1_big--12092900032854382300.jpg/ [29.8.2013]

[24] Wikipedija: Kmetijstvo [svetovni splet] sl.Wikipedija.org. Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo [30.8.2013]

[25] Markež Kristijan: osebni arhiv

[26] Strojništvo: Ocena tveganja [svetovni splet] www.strojnistvo.com Dostopno na:

http://www.strojnistvo.com/forum/viewtopic.php?p=14055 [12.8.2013]

http://www.slo-foto.net/galerija_slika-88375.html

http://www.slo-foto.net/galerija_slika-88375.html

http://chef.blog.siol.net/2011/05/15/traktor-fordson-f/

http://www.claas.com/cc/servlet/contentblob/common/bilder/claas-com/group/presse/tucano09-x564-y377.jpg,bpSite=67502,property=data.jpg

http://www.claas.com/cc/servlet/contentblob/common/bilder/claas-com/group/presse/tucano09-x564-y377.jpg,bpSite=67502,property=data.jpg

http://www.forum-auto.com/

http://www.forum-auto.com/

http://www.forum-auto.com/metiers/tracteurs-materiel-agricole/sujet1-3010.htm

http://www.forum-auto.com/metiers/tracteurs-materiel-agricole/sujet1-3010.htm


http://stareslike.files.wordpress.com/2010/05/scan-100420-0001.jpg




http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo

http://www.strojnistvo.com/

http://www.strojnistvo.com/forum/viewtopic.php?p=14055

Documents

PRIMERJAVA VARNOSTI STARIH IN SODOBNIH KMETIJSKIH … · revolucija tudi v smeri kmetijske mehanizacije. S tem se je povečala učinkovitost obdelovanja S tem se je povečala učinkovitost