LIFE IP CARE4CLIMATE Februar 2020 KATALOG AKTIVNOSTI€¦ · LIFE IP CARE4CLIMATE Februar 2020 4 – DELAVNIE O TRAJNOSTNI MOILNOSTI ZA STAREJŠE »OSTANIMO MOIL-NI« Namen te aktivnosti

LIFE IP CARE4CLIMATE Februar 2020

KATALOG AKTIVNOSTI

Park(irni) dan

Otroci in javni prostor

Pogled bodočih strokov-njakov na javni prostor

Idejna zasnova preure-ditve okolice javne stav-be po principih TM + ulični festival na zača-sno zaprti ulici

Javni prevoz Splošno

ozaveščevalne aktivnosti

Spodbujanje aktivne

mobilnosti Javni prostor

Pešbus

Peš kažipoti

Šolska ulica

Namesto parkiranja avtomobilov—kolesarska stojala

Popravljalnica koles

Promocijska kampanja in mobilnostno sveto-vanje

Organizacija dogodkov z uporabo javnega pre-voza

Uvedba prevozov na klic

Vključevanje lokalnega gospodarstva

Delavnice o trajnostni mobilnosti

Javna predstavitev in diskusija o izvajanju CPS

Promocijska kampanja


2

1. SPLOŠNO OZAVEŠČEVALNE AKRIVNOSTI

A—VKLJUČEVANJE LOKALNEGA GOSPODARSTVA V PROMOCIJSKE AKTIVNO-

STI ETM 2020

Namen te aktivnosti je pritegniti čim večji krog lokalnih deležnikov tako javnega kot zasebnega sektorja k

sodelovanju v ETM za promocijo hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa in alternativnih oblik mo-

bilnosti. Za celovito izvedbo promocijskih aktivnosti je pomembno, da program ponuja razne motivacijske

spodbude v obliki nagrad in motivacijske dogodke, ki vključujejo najširši krog prebivalcev od najmlajših

otrok v vrtcih do študentov, upokojencev, invalidov, idr.

K sodelovanju v promocijskih aktivnostih v obliki popustov ali drugih ugodnosti na storitve ali nakup blaga

naj se povabi lokalne gospodarske subjekte, ki so zainteresirani za sodelovanje v ETM. Predvideva se

vključitev lastnikov: športnih trgovin, fitnes klubov, trgovin za prodajo koles, gostinskih lokalov, storitve s

področja wellnessa, popravila koles, javnega transporta, itd. V okviru tega se pripravi knjižica s kuponi po-

pustov, ki jih občani unovčijo tekom ETM ali tudi po zaključku ETM, odvisno od dogovora.

Knjižica kuponov s popusti naj predstavlja nagrado, ki jo občani pridobijo ali na tekmovanju ali v okviru

žreba, lahko tudi, če izpolnijo anketni vprašalnik odvisno od zasnove promocijskih aktivnosti. Poleg ome-

njene knjižice popustov se lahko podelijo tudi druge nagrade, ki so smiselno povezane z aktivnostjo. Na-

gradi oz. v žreb se vključi samo tiste občane, ki že večino časa uporabljajo eno od oblik trajnostne mobil-

nosti (kolo, hoja, javni prevoz).

Za celovito in občanom privlačno promocijo trajnostne mobilnost, naj občina pripravi program prireditev

za različne ciljne skupine. K sodelovanju in kreativni zasnovi dogodkov naj povabi razna lokalna društva,

dijaške in študentske organizacije, itd. Dogodki naj bodo dostopni širši javnosti ter smiselno povezani z

vrsto mobilnosti. V nadaljevanju je opisanih nekaj možnosti glede na vrsto mobilnosti.

Kolesarjenje: organizacija dneva ali tedna »s kolesom v službo«; organizacija kolesarskega zajtrka; orga-

nizacija raznih tekmovanj za nagrade npr. »sam svoj mojster« (občani tekmujejo v hitrosti popravila kole-

sa npr. zračnice, itd.); organizacija tekmovanj »sestavi si svoje kolo« (občani sestavljajo in popravljajo za-

vržena ali stara kolesa, ki niso več v uporabi ter jih rekonstruirajo v uporabna na inovativen in zabaven

način - pripravi se razstava teh koles); učenci, dijaki in študenti tekmujejo v pisanju kratkih zgodb npr.

»dogodivščine kolesarja Jake«. Organizirajo se javni dogodki na prostem, stojnice za promocijo kolesarje-

nja, predstavitev električnih koles, demonstracije predelave koles v električna, varna vožnja otrok na kole-

su, razni kvizi in nagradne igre za mimoidoče, itd.

Hoja: organizacija dneva ali tedna »peš v službo«; označitev smeri in časa hoje do izbranih točk v me-stu; delitev letakov z zemljevidom pešpoti in sprehajalnih stez v mestu s prikazom varnih točk prečkanja, peš cone, itd; organizacija tekmovanja »peš po mestu« kjer občani zbirajo točke za vsako prehojeno pot; razna tekmovanja in kvizi za osnove in srednje šole, organizirana prostovoljna društva za pomoč in sprem-ljanje pri hoji starejših in gibalno oviranih oseb, itd.


3

Javni prevoz: organizacija dneva ali tedna »z javnim prevozom v službo«; organizacija raznih prireditev

in nagradnih iger na postajah in postajališčih; promocija javnega prevoza na spletni strani občine (npr.

ustvarjen nov zavihek »Kako do nas« z voznimi redi javnega prevoza, grafična ponazoritev postajališč na

karti, navedba prevoznikov, posodobitev informacijskih tabel, td.); priprava popustov in/ali posebnih na-

grad za uporabnike javnega prevoza; razna tekmovanja srednjih in osnovnih šol na temo »javni potniški

prevoz nekoč in danes«, itd.

Tematika izvedenih dogodkov ni strogo določena in je odvisna od kreativnih idej organizatorja oz. izvajal-

cev.

Nekatere od omenjenih aktivnosti lahko občina izvede v okviru ozaveščevalnega programa v obliki stojnic

v mestu na najbolj obiskanih ulicah za promocijo trajnostne mobilnosti (uporabi se lahko tudi večji video

prikazovalnik, predvajajo se vsebine iz področja trajnostne mobilnosti, zanimivi posnetki, dejstva, napove-

dnik dogodkov, itd.). Prav tako lahko potekajo razne prireditve, tekmovanja, vključevanje mimoidočih v

nagradne igre, kvize, itd. Program se lahko zaključi z zaključno prireditvijo kjer se podelijo nagrade, orga-

nizira se lahko tudi lokalni neprofitni kulturni dogodek npr. koncert, gledališka predstava.

Slika 1: Vključevanje lokalnega gospodarstva

Avtor: MZI


4

B – DELAVNICE O TRAJNOSTNI MOBILNOSTI ZA STAREJŠE »OSTANIMO MOBIL-NI«

Namen te aktivnosti je pritegniti čim več starejših občanov. Velja poudariti, da so starejši nad 65 let razno-

lika skupina prebivalcev, med katerimi so nekateri še zelo aktivni, drugi pa psihofizično nezmožni prema-

gati že zelo kratke razdalje. Zato je potrebno za učinkovito upravljanje mobilnosti starejših uporabljati čim

bolj pester nabor možnih spodbud, prilagojen različnim potrebam in zmožnostim starejših oseb.

Organizator oz. lokalni koordinator ETM v sodelovanju z društvi upokojencev, območnimi enotami NIJZ ali

Centrom za krepitev zdravja, lokalnimi SPV-ji ipd. organizira:

delavnico (predstavitve, koordinacija, vodenje delavnice),

zagotovi prostor za izvedbo delavnice z manjšim prigrizkom oz. kavo (bodite za zgled in udeležen-

cem delavnic ponudite zdrave prigrizke, po možnosti iz pridelkov iz vašega lokalnega okolja) in ne-

sladkane pijače (idealno vodo, nesladkan ledeni čaj) in

razpošlje (oz. na krajevno običajen način objavi) vabila dogodka; pošlje sporočilo za medije.

Priporočamo, da izberete prostor, ki omogoča prihod na trajnosten način (peš, s kolesom in/ali avtobu-

som) ter da o tem (o možnostih prihoda peš, s kolesom – kje so parkirišča za kolesa, kje so postajališča,

kateri avtobus vozi) obvestite udeležence ter jih spodbudite k uporabi le-teh načinov za prihod na delavni-

ce.

Namen delavnic je prispevati k večji ozaveščenosti o pomenu trajnostne mobilnosti med starejšimi in jim

predstaviti drugačne rešitve pri prevozu in organizaciji dnevnih poti ter koristi hoje za zdravje in dobro

počutje, kot tudi širše družbene, gospodarske in okoljske koristi hoje, kolesarjenja in uporabe javnega pre-

voza.

V sodelovanju z lokalnimi društvi/zdravstvenimi domovi lahko organizirate znotraj delavnice različne ak-

tivnosti npr. meritve krvnega tlaka, teste hoje, pripravite program telovadbe ali izberete drug dan za po-

hode, oglede kraja ipd. Povežite se z deležniki v svojem lokalnem okolju in skupaj načrtujte aktivnosti.

Sledi nekaj opisanih aktualnih vsebin/tem, ki jih lahko vključite v sklop delavnic:

Javni prevoz: Namen delavnice je preveriti / demonstrirati nakup vozovnice za javni prevoz in pogovor

o alternativnih oblikah prevoza.

Linije in vozni redi avtobusov so se spremenili, prav tako način plačevanja voženj. Na delavnici se starost-

nikom poskuša približati uporabo javnega prevoza (kje dobiti informacije o voznem redu javnega prevo-

za), plačevanje s sodobnimi plačilnimi sredstvi in uporabo mobilnih aplikacij. Predstavi se jim tudi uporabo

alternativnih oblik mobilnosti, predvsem sopotništva (npr. Prostofer, zavod Sopotnik, če občina to ima),

lahko pripravite vozni red, da bo bolj jasno in čim bolj nazorno napisan (npr. večja pisava ipd. ), saj vsi ne

uporabljajo pametnih telefonov.

Če se bo delavnica izvajala v okolju, kjer je tema o uporabi javnega prevoza aktualna, predlagamo, da iz-

vedete naslednjo vsebino:


5

Kako na avtobus/vlak

Nepoznavanje uporabe avtobusnega in železniškega načina prevoza je lahko vzrok, da se ga starejši ne

poslužujejo.

Informacije o uporabi avtomatov za nakup vozovnic in branju voznih redov ter lokacijah postajališč javne-

ga prevoza lahko pomagajo premagati odpor ali strah pred neznanim. Predlagamo, da se povežete z lokal-

nim avtobusnim prevoznikom ali Slovenskimi železnicami in jih povabite na delavnico, da oni predstavijo

zgoraj omenjene vsebine ter če imajo morda kakšne upokojenske popuste.

Vprašajte prisotne na delavnici, ali se kdo poslužuje javnega prevoza in ali bi bil pripravljen deliti svoje iz-

kušnje z ostalimi sokrajani kot nekakšen tutor. Če da, se dogovorite za skupni »izlet« z javnim prevozom,

morda na kavico v sosednji kraj ali ogled kakšne znamenitosti, sprehod v naravo ipd. Tutor naj da napotke

o zbirnem mestu. Dobite se kakšnih 20 minut pred odhodom busa/vlaka (odvisno od števila udeležencev),

da bo dovolj časa za nakup vozovnic in branje voznih redov.

Koliko stane naš avto in kaj so alternative?

Mnogo starejših se zanaša na lastne avtomobile, tudi ko to zanje ni več ne preprosto ne poceni – prepro-

sto iz navade ali ker ne poznajo alternativ. Z izračunom dejanske cene in predlogom alternativ se popula-

cijo, ki sicer težko spreminja navade, hkrati pa jih zaradi slabših psihofizičnih ali finančnih zmožnosti ve-

dno težje vzdržuje, pripravi k razmisleku. Alternative so lahko za starostnike cenovno ugodnejše, varnejše

in manj stresne.


6

Slika 2: Koliko stane naš avto – učni list?

Vir: https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/

Naredimo preprost izračun. V spodnjo tabelo vnesite stroške vašega avtomobila.

Seštejte vse stroške in dobili boste letni strošek vašega avtomobila. Nato delite znesek z 12 in dobili boste

mesečne stroške za vaš avtomobil. Če delite letni strošek s 365, boste dobili dnevni strošek vašega avto-

mobila.

Po vseh izračunih razmislite, ali se vam zdi smotrno imeti več avtomobilov v enem gospodinjstvu oz. ali

morda avtomobila sploh ne potrebujete. Če z avtom prevožene kilometre na letni ravni nadomestimo s

trajnostnimi oblikami mobilnosti (hoja, kolesarjenja, uporaba javnega prevoza, deljenje avtomobila, sou-

poraba avtomobila, prevozi na klic…) glede na možnosti, ki jih imamo, se bo naš strošek občutno zmanj-

šal. Pomembni so tudi ostali učinki, kot npr. zdravje (manj stresa, več gibanja), manj onesnaževanja zra-

ka, manj prometnih nesreč in podobno.

Za primerjavo lahko dodamo še informacijo o povprečni letni oz mesečni plači, letni redni življenjski stro-

ški ipd.

Spletni izračun stroškov avtomobila je dosegljiv na: https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/

VRSTE STROŠKOV NAŠEGA AVTOMOBILA EUR

Strošek nakupa osebnega avtomobila deljeno z 10 (če računamo, da bomo avto vozili 10 let

Strošek ob letni registraciji avtomobila (tehnični pregled, letna dajatev za upo-rabo cest); v pomoč pri izračunu vam je lahko naslednja povezava: https://www.amzs.si/ storitve/pregledi-in-registracije/registracija-vozil/izracun-stroskov-registracije

Strošek letnega zavarovanja avtomobila

Strošek morebitnih popravil/servisov (približna ocena za 10 let – preračunano na eno leto)

Strošek nakupa avtomobilskih gum, njihove menjave in hranjenja (preračunano na eno leto)

Strošek letne vinjete

Letni stroški parkiranja (parkirnina, garaža)

Letni strošek goriva (ocena glede na prevožene kilometre v enem letu, pov-prečno porabo in ceno bencina)

Morebitni drugi stroški (npr. Kazni za prometne prekrške, pranje avtomobila…)

Vsi stroški našega avtomobila v enem letu ob predpostavki, da ga bomo vozili 10 let

Letni strošek avtomobila

EUR =__________

Vsi stroški avtomobila v enem mesecu ob predpostavki, da ga bomo vozili 10 let

Mesečni strošek avto-mobila

EUR =__________

Vsi stroški avtomobila v enem dnevu ob predpostavki, da ga bomo vozili 10 let Dnevni strošek avtomo-bila

EUR =__________

https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/

https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/

https://www.amzs

https://www.amzs


7

Aktivna mobilnost: Namen delavnice je predstaviti aktivne oblike mobilnosti (peš, kolo) s posebnim

poudarkom na zdravju.

Predstavite pozitivne lastnosti in učinke gibanja na zdravje, kako z malimi koraki prispevamo k boljšemu

počutju. Spodbuditi udeležence, da razmišljajo o koristih trajnostne mobilnosti za zdravje in kako se varno

gibati v prometu. S pomočjo redne telesne dejavnosti skozi celotno življenjsko obdobje lahko poskrbimo

za svojo kondicijo in ohranjamo mišično maso in močne kosti.

Predstavite jim npr. dnevnik gibanja; ustvarijo lahko svoj dnevnik (npr. po tednih, saj si lahko tako beležijo

kaj so naredili vsak dan posebej za svoje telo in zdravje). Dnevnik lahko služi kot motivacija vsakemu posa-

mezniku. Starostniki se zavedajo pomena telesne dejavnosti za svoje zdravje, težje pa zberejo voljo, da so

dejansko aktivni.

Hoja je v večini primerov priporočljiva oblika telesne dejavnosti, ki jim bo pomagala, da bodo ostali dobro

telesno pripravljeni in da njihovo zdravje z leti ne bo še bolj pešalo. Spodbuditi jih želimo, da hojo prepoz-

najo kot način druženja in kakovostnega preživljanja prostega časa s svojimi otroki in vnuki.

Tisti, ki bodo izpolnili dnevnik v celoti, lahko po zaključku npr. tedna, naredite zaključni dan in podelite

priznanja, simbolne nagrade za aktiven teden.

Slika 3: Aktivna mobilnost

Avtorica: Vita Kontič

Varni v prometu: Namen delavnice je, da se z udeleženci pogovorimo o njihovi varnosti v prometu in o

tem, kako in kdaj lahko poskrbijo za večjo varnost sebe in drugih udeležencev.

Cilji delavnice so:

da se udeleženci zavedajo pomembnosti nošenja odsevnih teles, svetlih oblačil ter da domov odne-

sejo odsevnike, ki jih dejansko uporabljajo in ne podarjajo naprej.

da se aktivirajo kot prostovoljci, ki varujejo mlajše otroke na poti v šolo in na prehodih, kjer je var-

nost otrok najbolj ogrožena

da dobijo občutek, da lahko s svojimi predlogi za varnejšo infrastrukturo vplivajo na odločevalce,

upravljalce cest in druge deležnike, ki jih pri načrtovanju infrastrukture tako prej slišijo.


8

Vprašajte prisotne na delavnici, ali se kdo poslužuje javnega prevoza in ali bi bil pripravljen deliti svoje iz-

kušnje z ostalimi sokrajani kot nekakšen tutor. Če da, se dogovorite za skupni »izlet« z JPP, morda na kavi-

co v sosednji kraj ali ogled kakšne znamenitosti, sprehod v naravo ipd. Tutor naj da napotke o zbirnem

mestu. Dobite se kakšnih 20 minut pred odhodom busa/vlaka (odvisno od števila udeležencev), da bo do-

volj časa za nakup vozovnic in branje voznih redov.

Starejši pomagajo drugim udeležencem v prometu (vnukom, otrokom)

Namen delavnice je predstaviti možnosti in prednosti sodelovanja pri organiziranem spremljanju npr.

otrok v šolo z aktivnostmi Pešbusa oziroma Bicivlaka ter možnosti sodelovanja v šolski prometni službi.

PEŠBUS /BICIVLAK – veliko OŠ po Sloveniji organizira aktivnosti PEŠBUS (spremljana pot v šolo za otroke,

ki še ne smejo sami v šolo ali je njihova pot manj varna). Preverite, ali se aktivnosti izvaja tudi na šoli, ki jo

obiskujejo vaši vnuki, sosedje in se priključite aktivnosti kot SPREMLJEVALEC. Pomanjkanje spremljevalcev

je tudi največkrat razlog, da se aktivnosti ne izvaja dolgoročneje, zato bo vaša pomoč še kako dobrodošla.

ŠOLSKA PROMETNA SLUŽBA – ob začetku šole veliko šol po Sloveniji organizira varovanje otrok na najbolj

izpostavljenih prehodih v okolici šole. Usposobljen prostovoljec ima po zakonu možnost, da na prehodu

ustavi promet in omogoči otrokom prečkanje ceste. Ta aktivnost zaradi pomanjkanja prostovoljcev počasi

zamira, vendar je želja staršev in šol, da se jo ponovno obudi, morda tudi preko celega šolskega leta.

Vprašajte na šoli, kako se lahko vključite kot individualno, lahko pa se pridružite aktivnostim lokalnih Sve-

tov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali kot člani Združenj šoferjev in avtomehanikov, ki šolsko

prometno službo izvajajo že tradicionalno.

Sodelovanje prostovoljcev pri vodenju (npr. Pešbusa) je lahko odlična priložnost za medgeneracijsko po-

vezovanje vseh starostnih skupin iz lokalnega okolja s šolo. Če se ne počutijo tako suverene, da bi vodili

Pešbus, se pa lahko kot dodatni spremljevalec vključijo in tako naredijo nekaj za svoje zdravje in popestri-

tev poti otrok v šolo.

Slika 4: Delavnica za starejše

Avtor: MZI


9

Urejenost infrastrukture in pogovor o problematičnih odsekih poti:

Namen delavnice je, da se z udeleženci pogovorimo o urejenosti peš in kolesarskih poti z vidika varnosti in

udobnosti ter ugotovimo, kateri so problematični odseki na njihovih poteh.

Cilj delavnice je, da udeleženci oblikujejo predlog izboljšav in jih naslovijo na občino.

Pomembno je, da so starejši vključeni v družbo. S tem, ko na delavnici dobijo besedo, lahko upravljavec

pridobi podatke o dejanskih problemih na terenu, občani pa dobijo občutek koristnosti in vključenosti. Po

možnosti se taka delavnica vsaj delno izvede na terenu. Identificirajo se potrebe starejših po varnih in pri-

jetnih vsakodnevnih poteh ter po morebitnih dodatnih zelenih površinah in urbani opremi ob peš in kole-

sarskih poteh ter na postajališčih javnega potniškega prometa.

Primeri vprašanj o varnosti v prometu, iskanju problematičnih odsekov površin za pešce / kolesarje ter o

urejenosti peš in kolesarskih poteh, stanovanjskih ulicah in parkirišč v njihovem naselju:

Kje na vaših vsakodnevnih poteh se ne počutite varno? Zakaj?

Kje na vaši poti pogrešate oprijemala / ograjo, klančine, primerna stojala za kolesa, boljšo osvetlitev,

senco, klopi, zelenico, drevo, pitnike vode? Kje bi uredili klančino? Kje zasadili novo drevo? Uredili

novo zelenico? Postavili klopco? Kje v svojem naselju pogrešate zelene površine?

Koliko je do vašega najbližjega postajališča javnega prevoza (časovno in razdalja)?

Je postajališče za javni prevoz opremljeno? Pogrešate nadstrešek, klopco, koš za smeti, razsvetljavo,

vozni red?

Varnost in vremenske razmere: kaj bi potrebovali, da bi šli na pot tudi v slabših vremenskih razmerah

(v dežju, snegu, poledici)?

Kateri predeli se vam zdijo lepo urejeni in bi se po njih lahko zgledovali?

Med najpogostejše ovire v grajenem okolju, ki tudi starejšim preprečujejo ali otežujejo hojo, sodijo:

- višinske razlike brez klančin ali s klančinami, ki so predolge, prestrme ali brez ročajev;

- stopnice brez ročajev;

- neustrezni robniki;

- predolge razdalje brez vmesne možnosti počitka, na primer klopi;

- neustrezno oblikovana urbana oprema, na primer neudobne klopi brez ročajev;

- prehodi za pešce, ki imajo predolge razdalje, slabo preglednost, kratek interval, nimajo vmesnega pro-metnega otoka, ali celo pomanjkanje prehodov za pešce;

- preozki pločniki in pločniki, ki jih zasedajo prometna oprema in signalizacija, parkirani avtomobili ali jih preraščajo neobrezane žive meje;

- pločniki z neustrezno oblikovanimi uvozi.


ca. Priporočila za izvedbo delavnic in metodologija posameznih tem, so dostopna tudi na spletni strani

Slovenske platforme za trajnostno mobilnost:

http://sptm.si/wp-content/uploads/2019/10/ETM18_01_priporočila-za-izvedbo-delavnice-2.pdf

http://sptm.si/wp-content/uploads/2019/10/ETM18_01_priporočila-za-izvedbo-delavnice-2.pdf


10

C – JAVNA PREDSTAVITEV IN DISKUSIJA O IZVAJANJU CPS

Namen aktivnosti je, da v času ETM se pripravi dogodek, na katerem se predstavi namen in cilj CPS ter

ukrepe in njihovo izvajanje.

Priprava Celostne prometne strategije za občino pomeni odločilen korak k uvajanju dolgoročnih in traj-

nostnih rešitev na področju urejanja prometa. Cilj strategije je vzpostavitev trajnostnega prometnega

sistema, ki bo izboljšal pogoje bivanja in dela v občini. Prebivalcem in obiskovalcem bodo na voljo ugodni,

za zdravje prijazni, varni in udobni načini mobilnosti, ki bodo vplivali na zdravje in počutje prebivalcev, na

videz in privlačnost kraja ter izboljšali možnosti za uspešen razvoj. Javnosti se lahko predstavi posamezne

elemente in dejavnosti procesa priprave Strategije iz smernic Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost

(Smernice za pripravo Celostne prometne strategije).

Sledi strukturirana vodena diskusija o izvajanju ukrepov. Rezultati diskusije so usmeritev za nadaljnje delo

na ravni občine.

Organizator delavnice razloži natančno, kaj se je do sedaj naredilo v okviru CPS v občini, pokaže slikovno

gradivo izvedenih ukrepov in razloži; če je ukrep uspešno izveden, je doprinesel željene učinke ali pa bo

potrebno v nadaljnje kaj spremeniti. Če kateri ukrepi niso bili izvedeni, se razloži in pove zakaj ne, kje je bil

problem in skupaj z javnostjo poišče rešitev.

Javnost vključite tudi v diskusijo že narejenih ukrepov in naj povedo ali so že izvedeni ukrepi tudi iz njiho-

vega pogleda doprinesli k občini in za prebivalce tisto, kar so pričakovali ali vidijo izboljšave.

D – PROMOCIJSKA KAMPANJA

Namen kampanje je ozaveščanje javnosti o pomenu trajnostne mobilnosti. Gre za pripravo in izvedbo pro-

mocijske kampanje za enega ali več trajnih ukrepov v občini. Kampanja je zasnovana tako, da spodbuja

spreminjanje potovalnih navad zaradi novega ukrepa na ravni občine/regije.

V okviru kampanje pripravite različna promocijska gradiva (npr. brošure, letake, plakate), da s tem ozave-

ščate in spodbujate javnost o nastali spremembi v občini/regiji in katere pozitivne lastnosti bo točno dolo-

čen ukrep prinesel za prebivalce.

Kadar je smiselno se lahko v sklopu kampanje vključi pomembne/prepoznavne osebe na ravni občine

(npr. športnike, pevce, župana, …).

Kako prikazati trajnostno mobilnost na ravni občine, se lahko izdela različico fotografije, o obsegu prosto-

ra, ki ga potrebujemo za prevoz istega števila potnikov z avtomobilom, avtobusom, ali kolesom. K dogod-

ku povabite (šole, vrtce, mešano skupino iz občine in npr. župana) ter prevoznika avtobusa. Določite veli-

kost ene skupine (npr. 75 ljudi). V eni skupini morajo imeti vsi avtomobile, v drugi, tisti, ki so na avtobusu

so lahko (npr. šolarji), tretja skupina pa kolesa (npr. šolarji s kolesarskim izpitom ali mešana skupina). Lah-

ko pa ustvarite samo eno skupino, ki bo na vseh treh fotografijah le ena skupina. Odvisno od vašega kon-

cepta fotografije. Zaprite določeno cesto/ulico in prikažite primerjavo, kot jo prikazuje spodnja fotografija

ali fotografija na povezavi. Izdelajte en skupni plakat/transparent vseh treh fotografij, objavite na različnih

kanalih (npr. spletni strani občine, v brošuri ipd.), dodajte spremno besedilo in s tem vizualno prikažite

prednosti in slabosti različnih prevoznih sredstev oz. s tem izvajate promocijo trajnostne mobilnosti.

http://sptm.si/wp-content/uploads/2019/05/TM_Brosura_FINAL_Civitas.pdf

http://john-s-allen.com/blog/?attachment%20id=779


11

Slika: 5: Koliko prostora in prevoznih sredstev potrebujemo za prevoz 75 ljudi?

Vir: www.transalt.ora

Promet ni samo velik onesnaževalec okolja, je tudi velik porabnik prostora.

Pričujoče fotografije nam lepo ilustrirajo, koliko prostora in prevoznih sredstev potrebujemo za prevoz 75

ljudi. V primeru, da se vsi ti ljudje peljejo z avtomobili, bo ulica videti takole, kot kaže prva fotografija.

Če gre teh 75 ljudi v avtobuse, bo slika že precej drugačna, še bolj pa se spremeni, če so ti ljudje na kolesih.

Poraba prostora je sicer približno enaka, kot v drugem primeru, nimamo pa emisij in ljudje se ob opravlja-

nju dnevne poti do službe, šole, trgovine, obiska zdravnika ali na primer nakupa zraven še rekreirajo.

Ker je prostor omejena dobrina, je potrebno z njim smotrno ravnati.

To pride še posebej do izraza v mestih, kjer so prometnice ujete med obstoječimi stavbami in drugimi ure-

ditvami. Zato ne bomo rušili stavb, da bomo lahko uredili pločnike in kolesarske povezave, temveč je po-

trebno odvzeti nekaj prostora avtomobilom. Saj če želim imeti v mestih manj avtomobilov, jim moramo

nameniti tudi manj prostora.


12

2. JAVNI PREVOZ

E – PROMOCIJSKA KAMPANJA IN MOBILNOSTNO SVETOVANJE

Ena od ovir na poti k večji uporabi javnega potniškega prometa je tudi nezadostna informiranost njegovih

potencialnih uporabnikov. To oviro pomaga premostiti promocijska kampanja.

Namen kampanje je ponuditi občanom ključne informacije o javnem potniškem prometu v občini, jih s

tem ozavestiti o njegovem obstoju in spodbuditi njegovo uporabo.

Izdelava zloženke

Ena od priporočljivih oblik kampanje je zloženka, ki se jo razdeli med vsa gospodinjstva v občini. Zloženka

naj obsega ključne informacije o javnem potniškem prometu na izbranem območju: zemljevid linij in po-

stajališč, režim plačevanja, cene enkratnih in terminskih vozovnic, spletne povezave do voznih redov, in-

formacije o navezavi na druge potovalne načine (npr. sistem izposoje koles, P+R, možnost prevoza koles

na avtobusih) in podobno. V zloženki je smiselno navesti tudi prednosti uporabe javnega prevoza v pri-

merjavi z avtomobilom. Pri tem se je treba nasloniti tudi na glavne ovire, ki ljudi odvračajo od uporabe JPP

-ja. Vse to mora biti predstavljeno jedrnato, sporočilno in vizualno privlačno.

Cilj je, da se vsebino zloženke postaviti tudi na občinsko spletno stran na vidno mesto v samostojnem za-

vihku in vsebino ustrezno prilagoditi mediju. V zelo velikih občinah je kampanjo smiselno izvesti na ravni

izbrane četrtne skupnosti ali stanovanjske soseske, v kateri je prepoznan največji potencial za spremembo

potovalnih navad. Kampanjo je mogoče zastaviti tudi ciljno, npr. za aktivno prebivalstvo (in ne za šolarje

in upokojence).

Kampanjo je mogoče oblikovati tudi na druge načine, na primer prek kratkih filmčkov, ki na izviren in du-

hovit način prikažejo prednosti uporabe javnega prevoza, in njihova promocija prek družbenih omrežij. V

kampanjo je smiselno vključiti tudi prepoznavne obraze v občini, saj je znano, da zgledi vlečejo. Župan naj

se, na primer, na delo vozi z javnim prevozom, s čimer bo k temu lažje in bolj prepričljivo spodbudil tudi

občane. Podobno velja tudi za mestno oziroma občinsko upravo.

Izvedba kampanje je smiselna, če javni prevoz v občini dosega minimalne standarde (npr. zadovoljiva fre-

kvenca voženj, vsaj osnovno omrežje linij, označena avtobusna postajališča). V nasprotnem primeru je

smiselno najprej poskrbeti za sistemske in infrastrukturne ukrepe, po potrebi v dialogu z upravljavcem

(Ministrstvom za infrastrukturo) in prevozniki.


13

F – ORGANIZACIJA DOGODKOV Z UPORABO JAVNEGA PREVOZA

Namen aktivnosti je promocija uporabe javnega prevoza z organizacijo dogodkov, v okviru katerih za pre-

mikanje med točkami ali za dostop do izhodišča ali za povratek s cilja na izhodišče uporabimo javni pre-

voz. Lahko gre za pohod, kolesarjenje, ekskurzijo z ogledom naravne in/ali kulturne dediščine, geocaching

ali podobno. Pot naj bo zasnovana tako, da se pokaže prednost uporabe javnega potniškega prometa, na

primer tako, da izhodišče in cilj dejavnosti nista na istem mestu.

Druga možnost je organizacija dodatne ponudbe javnega prevoza v primeru množične prireditve, ki se

odvija v času evropskega tedna mobilnosti. Udeležencem prireditve skupaj z vstopnico ponudimo tudi vo-

zovnico in informacijo o dodatni ponudbi javnega prevoza v času prireditve.

V času aktivnosti poleg gradiva z opisom poti in lokalne dediščine udeležencem podarimo promocijski ma-

terial z lokalnimi voznimi redi, ponudimo jim dnevno ali tedensko integrirano vozovnico javnega potniške-

ga prometa (IJPP) in podobno. V okviru spremljajoče promocijske kampanje izpostavimo predvsem prilož-

nosti, ko je uporaba javnega prometa bolj učinkovita od osebnega.

G – UVEDBA PREVOZOV NA KLIC

Namen aktivnosti je izboljšava dostopnosti do javnega potniškega prometa v lokalni skupnosti z uvedbo

prevozov na klic.

V skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu lahko lokalna skupnost izvaja in financira prevoze na

klic. Lokalna skupnost na svojem območju podeli koncesijo ali pa prevoze organizira v okviru lokalne

gospodarske javne službe. Za uvedbo prevozov na klic mora lokalna skupnost predhodno pridobiti dovo-

ljenje organa JPP oziroma Ministrstva za infrastrukturo. Prevozi se lahko izvajajo na različne načine. V pri-

meru bolj klasičnega pristopa se izvajajo po vnaprej določenem voznem redu, vendar le ob predhodni na-

javi s strani potencialnega potnika. Možni pa so tudi povsem prilagodljivi prevozi, kjer se tako čas kot rela-

cija vožnje oblikujeta glede na prevozno potrebo potnika. Možne pa so tudi vmesne rešitve med prvo in

drugo navedeno možnostjo. Ključno za uspešno delovanje prevozov na klic je učinkovit klicni center, ki ga

lahko organizira prevoznik ali lokalna skupnost.

Cilj je, da so prevozi na klic integrirani z drugimi oblikami javnega potniškega prevoza, priporočljivo je iz-

hodišče teh prevozov na osrednji železniški in avtobusni postaji. S temi prevozi tako rešujemo problem

tako imenovane »zadnje milje«, to je povezave med pomembnejšimi železniškimi in/ali avtobusnimi po-

stajališči s končnimi cilji potnikov. Priporočamo vključitev teh prevozov v sistem enotne vozovnice. Možno

bi bilo tudi povezati šolske prevoze s prevozi na klic, obe storitvi bi lahko bile tudi predmet enotnega na-

ročila oziroma koncesijske pogodbe.

V času tedna mobilnosti lahko lokalna skupnost te prevoze testno uvede, da preveri povpraševanje, lahko

pa akcijo tudi nadgradi v trajen ukrep. Novo storitev se predstavi z ustrezno promocijsko kampanjo.


14

3. SPODBUJANJE AKTIVNE MOBILNOSTI

H – PEŠBUS

Aktivna pot v šolo pomeni, da gredo otroci v šolo in/ali iz šole peš, s kolesom ali skirojem. Pomembna

je za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok, saj zagotavlja minimalno priporočeno količino fizične

aktivnosti in spodbuja vzgojo o prometni varnosti ter trajnostnem razvoju. Otroci, ki hodijo v šolo peš ali s

kolesom, so bolje telesno pripravljeni kot tisti, ki se vozijo. Dokazano je, da se taki otroci tudi sicer več gib-

ljejo in med drugim lažje sledijo pouku.

Delež otrok, ki v šolo prihajajo na aktiven način je v nekaj desetletjih drastično upadel, hkrati se zmanjšuje

tudi skupna količina gibanja med otroki, še vedno je prisoten problem debelosti in drugih bolezni, poveza-

nih s spremenjenim življenjskim slogom. Zato je za populacijo osnovnošolskih otrok izrednega pomena, da

pridobijo dobre navade tudi na področju trajnostne mobilnosti. Otroci so danes tudi manj samostojni in

manj časa preživijo zunaj, kot so pred nekaj desetletji.

Poleg tega ima aktivna pot v šolo prednosti tudi za vse ostale, saj zmanjšuje prometno gnečo okrog šol in

s tem povečuje prometno varnost in zmanjšuje motorni promet in s tem prispeva tudi k čistejšemu in bolj

zdravemu okolju.

Za spodbujanje aktivne poti v šolo je smiselno izvajati več komplementarnih aktivnosti, med katerimi je

hoja kot osnovna oblika mobilnosti lahko organizirana v obliki Pešbusa.

Pešbus je skupina šolskih otrok, ki gredo v šolo in /ali iz šole skupaj peš, po vnaprej določeni poti in ob

dogovorjenem času, v spremstvu odraslih. Pešbusu se otroci pridružijo, ali ga zapustijo na dogovorjenih

točkah – postajah. Taka navada je razširjena tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji in Združenih državah

Amerike kot 'walking bus', v Italiji in Švici pa kot 'pedibus'. Pešbus se v Sloveniji od leta 2015 izvaja s pod-

poro Ministrstva za zdravje RS, v obdobju med 2020-2022 v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo me-

sto kot del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Že skoraj 100 sloven-

skih šol je spremljano obliko prihoda v šolo v obliki Pešbusa že organiziralo za obdobje enega ali dveh

tednov, nekatere izmed njih tudi večkrat ali za daljša obdobja, tudi celo leto.

Prednost Pešbusa je v tem, da otroci pridobijo dodatno možnost, da je njihova pot v šolo aktivna, tudi če

jim sicer starši to težje zagotovijo. S tem se več gibajo, več so zunaj, lažje razvijejo socialne veščine in sa-

mostojnost, bolje pa se seveda tudi znajdejo v prometu, kar prispeva k njihovi varnosti.

Sodelovanje prostovoljcev pri vodenju Pešbusa je lahko tudi odlična priložnost za medgeneracijsko pove-

zovanje vseh starostnih skupin iz lokalnega okolja s šolo. Občine imajo vse več stroškov tudi z organizacijo

in delovanjem šolskih prevozov, tudi kjer to ne bi bilo nujno zaradi same razdalje. Varno pot otrok v šolo

je mogoče v določenih primerih zagotoviti tudi s Pešbusom, s čimer si lahko tudi občina dolgoročno

Zmanjšuje stroške. Čisto nazadnje pa imajo od tega nekaj koristi tudi starši, saj tako pridobijo nekaj drago-

cenega časa, ki ga lahko preživijo na aktiven način v družbi svojih otrok. Pešbusom, s čimer si lahko tudi

občina dolgoročno zmanjšuje stroške. Čisto nazadnje pa imajo od tega nekaj koristi tudi starši, saj tako

pridobijo nekaj dragocenega časa, ki ga lahko preživijo na aktiven način v družbi svojih otrok.


15

Za pripravo Pešbusa je potrebno izvesti nekaj pripravljalnih aktivnostih, saj pri najmlajših udeležencih v prometu prihoda v

šolo ne moremo prepustiti naključju. Treba je pripraviti gradiva za starše in otroke, preveriti varnost šolskih poti in načrtovati

proge s postajami in voznimi redi ter jih označiti tudi na terenu. Za spremljanje otrok je treba poiskati prostovoljce ali najeti

zunanje sodelavce (npr. študente pedagoške smeri oz. ostale primerne izvajalce) in jih usposobiti, usposo-

biti in ozavestiti pa je treba tudi učitelje. Pred izvedbo je treba zbrati prijave in seznam otrok sproti vzdr-

ževati ter koordinirati spremljevalce Pešbusa in komunicirati s starši. Dobro je, če se izvede tudi anketa o

načinu prihoda otrok v šolo. Za pripravo in izvajanje Pešbusa vam priporočamo uporabo podpornih gradiv

(https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfVtoZKTeqhr0fDV6FlHXb34iqAP6qCVcRPyHVXpRuz-e-OfA/

viewform) in materialov (table, vozovnice, nalepke itd.) iz programa Aktivno v šolo in zdravo mesto

(http://www.aktivnovsolo.si/pesbus/) ter udeležbo na Usposabljanju za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka, ki

se izvajajo v okviru programa.

Uvedba Pešbusa na šolah v občini je lahko zelo dobrodošla popestritev aktivnosti Evropskega tedna mo-

bilnosti, ki se ne omeji na en teden, ampak se lahko izvaja vse leto. Z uvedbo Pešbusa damo šolarjem do-

ber zgled, da je trajnostna mobilnost zabavna, priročna in zdrava, da torej res ni nobene potrebe, da jih

vedno in povsod vozijo starši z avtomobilom.

S strani občine, je pri izvajanju Pešbusa potrebno preveriti, če prijavljena šola že sodeluje v projektu Gre-

mo peš! s kokoško Rozi. V primeru, da šola sodeluje pri projektu kokoška Rozi, se lahko aktivnosti iz pro-

jekta združijo s Pešbusom.

Slika 6: Pešbus

Avtor: MZI

I—PEŠ KAŽIPOTI

Postavitev Peš kažipotov na izbranih lokacijah v kraju je ukrep, ki z navedbo porabe časa in prehojenih

korakov spodbuja k hoji po opravkih. Peš kažipoti se od običajnih razlikujejo v tem, da poleg smeri ozna-

čujejo tudi čas hoje v minutah in število korakov do označene lokacije. Peš kažipot označuje za hojo varne

in udobne poti. Na lokacijah, kjer se nahajajo kažipoti, se lahko doda tudi informativno tablo o koristi hoje

za zdravje ter podatke o pozitivnih učinkih doseženega dnevnega števila korakov za človeka. Izvedba kaži-

potov je lahko z izdelavo talnih napisov ali z izdelavo tabel. Primer dobre prakse je dosegljiv na: https://

tedenmobilnosti.si/2019/galerija - občina Kočevje.

Ljudje v vsakdanjem življenju vse manj hodimo. Podatki kažejo, da z avtom opravimo tudi zelo veliko

poti, ki so res kratke in bi jih bilo enostavno opraviti peš. To je slabo za naše zdravje in za zdravje našega

okolja.

https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfVtoZKTeqhr0fDV6FlHXb34iqAP6qCVcRPyHVXpRuz-e-OfA/viewform

https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfVtoZKTeqhr0fDV6FlHXb34iqAP6qCVcRPyHVXpRuz-e-OfA/viewform

http://www.aktivnovsolo.si/pesbus/

https://tedenmobilnosti.si/2019/galerija

https://tedenmobilnosti.si/2019/galerija


16

Hkrati je to slabo za naše kraje, saj se po njih vozi več motornih vozil, kot bi bilo treba in ta vozila, ko so

parkirana, zasedajo tudi veliko javnega prostora ob šolah, trgovinah, ustanovah in gostinskih lokalih. Iz-

kušnje krajev, ki so se odločili omejiti vožnjo avtomobilov v središču kažejo, da se tudi njihovo gospodar-

stvo razvija hitreje odkar spodbujajo hojo in so urejeni po meri ljudi. Vse to so razlogi za to, da spodbuja-

mo ljudi k hoji v vsakdanjem življenju.

Peš kažipot prebivalcem pokaže, kako blizu so pomembnejše lokacije v kraju. S tem, ko je ta informacija

izražena v minutah, ljudem sporočimo, da gre za kratko pot, število potrebnih korakov pa ljudem sporoči

še, kolikšen dnevni delež priporočenih korakov bodo opravili s hojo do označene lokacije. Temu poudarku

bo namenjena tudi tabla, ki obvešča o koristnosti hoje v vsakdanjem življenju.

Smiselno je, da se v pripravo – oblikovanje in izvedbo – Peš kažipotov vključi lokalno gospodarstvo. S tem

zagotovimo, da se v promocijo hoje investirana sredstva vrnejo lokalnemu okolju, hkrati pa tako zagotovi-

mo, da kažipoti izražajo lokalno identiteto.

Aktivnost se izvede na občinskih cestah, v skladu z občinsko zakonodajo.

Slika 7: Peš kažipot v občini Kočevje

Vir: Evropski teden mobilnosti; http://tedenmobilnosti.si/2019/galerija

J – ŠOLSKA ULICA

Ukrep pomeni, da se v času prihoda in odhoda v šolo cesto pred šolo, ali izbrano ceste v okolici šole, zapre

za avtomobilski promet ali pa se tega zelo omeji in upočasni. Na tak način se onemogoči dostop do šolske

stavbe z osebnim avtomobilom, otrokom pa se omogoči varen in udoben samostojen dostop do šole.

Hkrati se s tem ukrepom ozavešča uporabnike prostora in udeležence v prometu o pomenu prostora v

okolici šole za otroke, z umikom avtomobilov otroci pridobijo varen prostor za druženje pred šolo.

Pogosta težava šol je, da je prostor pred šolo v jutranji in popoldanski konici prepoln prometa – avtomo-

bilov, ki pripeljejo otroke v šolo. Največje žrtve tega so otroci, tisti, ki hodijo samostojno hodijo in kolesa-

rijo v šolo in tisti, ki bi si to želeli, pa jim starši tega ne dovolijo, ker jih skrbi za njihovo varnost. Zgoščen

promet v neposredni okolici šole otroke na cesti fizično ogroža, močno pa onesnažuje tudi zrak, ki ga di-

hajo.

Cilj je, da se vožnjo avtomobilov v neposredni okolici šole omeji in otrokom omogoči kar najbolj varno pot

v šolo.

Ukrep šola izvede v sodelovanju z občino tako, da se najprej ustrezno pripravi in napove spremembo pro-

metnega režima, nato pa glede na lokalne okoliščine in dogovorjene rešitve izvede časovno omejeno, ali

trajno omejitev, avtomobilskega prometa. Izvedba s fizičnimi ovirami in ustreznimi znaki omeji promet

vozil v okolici šole in omogoča varen in udoben peš dostop do šole.

http://tedenmobilnosti.si/2019/galerija


17

Ukrepe zapiranja dopolnjujejo tudi postaje Poljubi in odpelji, ki jih šola določi skupaj z otroki, starši in ob-

čino. Na teh postajah starši odložijo otroke iz vodil in otroci pot v šolo nadaljujejo aktivno del vsakdanje

poti, tudi če so jih starši primorani voziti v šolo z avtomobilom. Pomembno je, da se ukrep staršem pred-

stavi na roditeljskih sestankih in v obliki zloženke. Smiselno je ukrep predstaviti tudi v občinskem glasilu

ali drugih medijih.

Ukrep se lahko uvede poskusno v času ETM. Če se ukrep izkaže kot smiseln, se z izvajanjem nadaljuje tudi

kasneje. Pri oceni smiselnosti ukrepa se poseben poudarek nameni preverjanju mnenja otrok o rešitvi, saj

so oni ključni koristniki rešitve. Ukrep je možno smiselno povezati z igro Kokoška Rozi in z izvajanjem

Pešbusa. Pomembo je, da učitelji in osebje šole sodelujejo, ter v času zapore vozila parkirajo drugje oziro-

ma se v šolo pripeljejo / odpeljejo tako, da ne motijo zapore.

V času zapore je prostor pred šolo smiselno nameniti druženju otrok, šolskemu bazarju ali izvesti kulturni

ali izobraževalni program, saj se tako izpostavi uporabni potencial tega prostora. Za ta namen se lahko

prostor tudi preuredi, opremi z znaki, poriše ali barvno označi.

Primeri dobrih praks so dosegljivi na: http://www.osicljutomer.si/files/2016/02/VARNA-POT-V-%C5%

A0OLO-IN-%C5%A0OLSKI-PREVOZI.pdf , https://www.wienzufuss.at/schulstrasse/

Slika 8: Tabla poljubi in odpelji

Vir: IPOP;

https://ipop.si/2019/05/05/poljubi-in-odpelji-aktivno-v-solo-za-vse/

K – NAMESTO PARKIRANIH AVTOMOBILOV KOLESARSKA STOJALA

Za čas ETM se na izbrana javna avtomobilska parkirišča postavi stojala za parkiranje koles. Ukrep nadome-

šča avtomobilska parkirišča s kolesarskimi. Uvajati ga je smiselno ob ustanovah, ki imajo težave s pomanj-

kanjem kolesarskih parkirišč, na primer knjižnice, kinematografi, večji zaposlovalci. S tem ukrepom se tu-

di pokaže, koliko prostora zasedejo parkirani avtomobil v primerjavi s parkiranimi kolesi.

Pogosta ovira pri spreminjanju potovalnih navad je prevelika in preveč udobna dostopnost avtomobilskih

parkirišč na eni strani, in pomanjkanje naslonov za kolesa na drugi. Hkrati ni neobičajno, da se kolesarske

naslone namesti na pločnik ali prostor, ki je sicer namenjen pešcem, medtem ko površina namenjena av-

tomobilom ostane nespremenjena. Nadomeščanje avtomobilskih parkirišč s kolesarskimi naenkrat zmanj-

šuje število parkirišč za avtomobile in povečuje število naslonov za kolesa.

http://www.osicljutomer.si/files/2016/02/VARNA-POT-V-%C5%A0OLO-IN-%C5%A0OLSKI-PREVOZI.pdf

http://www.osicljutomer.si/files/2016/02/VARNA-POT-V-%C5%A0OLO-IN-%C5%A0OLSKI-PREVOZI.pdf

https://www.wienzufuss.at/schulstrasse/

https://ipop.si/2019/05/05/poljubi-in-odpelji-aktivno-v-solo-za-vse/


18

Smiselno je, da so nasloni povezani v nekakšno skupno stojalo, ki je primerne dimenzije za namestitev na

avtomobilskemu parkirišču in ga je moč preseliti. Tako lahko občina isti naslon uporabi na več lokacijah na

ravni testiranja. V primeru, da je to uspešno, občina nato namesti stalne naslone.

V izbor lokacij se lahko vključi lokalno skupnost, ki preko e orodja izbere, kje bi si želeli več naslonov za

kolesa. Predloge pa lahko vnesejo tudi ustanove, ki b si želele zmanjšati delež prihodov z avtomobilom in

povečati delež prihodov s kolesom. Za modul naslonov se lahko izvede natečaj ali pa se ga oblikuje in / ali

izvede v sodelovanju z lokalnimi podjetniškimi inkubatorji in / ali obrtniki.

L – POPRAVLJALNICA KOLES

V času ETM se organizira popravljalnica koles, ki deluje po načelu »učenja skozi prakso – ang. learning by

doing«. Popravljalnica je organizirana v javno dostopnem prostoru z namenom, da se ljudje naučijo pre-

prostejših popravil koles.

Kolesa so sicer precej preproste naprave, ki pa se vseeno lahko pokvarijo, poleg tega pa jih je treba vzdr-

ževati. S tem, ko spodbujamo kolesarjenje, širimo krog ljudi, ki se vozijo s kolesi. Mnogi nimajo veščin po-

pravljanja koles. V takih primerih lahko enostavna okvara kolesa povzroči, da človek več dni, tednov, ko

ima kolo na servisu, za vsakdanja potovanja namesto kolesa uporablja avtomobil.

Popravljalnica koles se organizira en ali več dni na javno dostopnem mestu. Serviser, ki je opremljen z

orodjem in najpogosteje potrebovanimi rezervnimi deli sprejema kolesa na servis. Nato serviser lastniku

kolesa pomaga, da si lastnik kolo popravi sam - vsaj v večjem delu. Tovrstni servis je namenjen preprostej-

šim popravilom, ki ne vključujejo dragih rezervnih delov (zamenjava špice, polnjenje gum, centriranje ko-

les, nastavitev zavor, ipd.). Če popravilo zahteva dražji rezervni del, serviser lastniku posreduje podatke, ki

jih ta potrebuje za samostojen nakup – na primer dimenzija plašča za kolo.

Smiselno je angažirati lokalnega serviserja koles, ki nato nekaj dni vodi popravljalnico koles. Čas delovanja

popravljalnice mora biti javno objavljen. Popravljalnico je treba promovirati in oglaševati. Ukrep se lahko

poveže z izvajanjem kolesarskega izpita v šolah.


19

4. JAVNI PROSTOR

M - PARKIRNI DAN

Park(irni) dan je dogodek, kjer občani ter lokalne interesne skupine sodelujejo pri pripravi začasne preure-

ditve parkirnih mest v začasne javne površine. Posamezna parkirna mesta se preuredijo v začasen javni

park oz. začasen javni prostor, na katerem se lahko izvaja vnaprej pripravljen program. Tovrstna dejav-

nost pomeni novo obliko rabe začasnih javnih površin v naseljih. Pri dejavnostih park(irnega) dneva gre za

prevod in prenos mednarodno ustaljene prakse »park(ing) day« v Slovenijo, pri čemer je potrebno upoš-

tevati tudi načela izvirnega gibanja (http://parkingday.org/, http://parkingday.org/src/

Parking_Day_License.pdf ).

Namen park(irnega) dneva je opozoriti na pomembnost nezazidanih površin oz. nezaparkiranih površin in

zelenega javnega prostora v mestnem okolju. Zelene javne površine prispevajo k kakovosti zunanjega zra-

ka, zmanjševanju vročine poleti, polepšajo okolico in izboljšajo kvaliteto življenja v mestih. Cilj je pritegniti

čim večje število prebivalcev k uporabi javnega prostora, ki ga sicer zasedajo avtomobili na drugačen na-

čin in k udeležbi na dogodkih, ki bodo potekali na teh površinah.

Slika 9: Park(ing) dan v občini Trebnje


Parkirne površine se preuredi na način, da spominjajo na park, delujejo kot javni prostor in/ali omogočajo

izvedbo raznih dogodkov kot so: kulturni (razne igre – ulični teater, pevski in plesni nastopi, razstave, itd.),

športni (aerobika na prostem, razne igre in tekmovanja za nagrade, itd.), javne brezplačne storitve

(popravilo koles, svetovanje o zdravi prehrani, itd.), ekološke izmenjevalnice, demonstracije, itd. Možne

so tudi ureditve, ki zgolj omogočajo posedanje in druženje, na primer pred šolami, v bližini trgovin ali lo-

kalov. Preureditve so začasne narave, trajati morajo vsaj skozi celoten ETM, zaželeno pa je, da ureditve

ostanejo aktivne tudi dlje časa.


cev ter skladna z namenom dogodka.

http://parkingday.org/

http://parkingday.org/src/Parking_Day_License.pdf

http://parkingday.org/src/Parking_Day_License.pdf



20

N – OTROCI IN JAVNI PROSTOR

Z izobraževanjem in uvajanjem trajnostne mobilnosti je potrebno pričeti čim bolj zgodaj v razvoju otrok.

Zagotavljanje varnega in privlačnega javnega prostora za otroke predstavlja pridobitev za celo mesto in za

vse uporabnike. Delavnice z otroki omogočajo, da odločevalci in prebivalci spremenijo način dojemanja

javnega prostora in olajšajo diskusijo glede novih prometnih in prostorskih ureditev.

Namen delavnic z otroki je identifikacija kvalitetnih prostorov, ki jih lahko preuredimo v javni prostor, ter

opredelitev načina vzpostavitve in ureditve javnih prostorov po željah in potrebah otrok. V ospredju je

iskanje varnih in privlačnih rešitev urejanja javnega prostora, ki je na koncu dostopen in privlačen za vse.

Delavnice z otroki organiziramo s sprehodi in beleženjem kako otroci doživljajo obstoječe stanje, kje vidijo

težave in nevarnosti in kaj jim je všeč. Na podlagi zbranih podatkov organiziramo delavnice o tem, kako bi

otroci želeli, da je prostor urejen v prihodnje, kaj je potrebno spremeniti, kaj dodati in kaj odvzeti. Otroci

lahko veliko prispevajo tudi k razvoju širše vizije razvoja prostora, saj bodo rešitve, ki jih načrtujemo zdaj,

najbolj vplivale na njihovo uporabo prostora.

Pogosto se delavnice z otroki kombinirajo z drugimi aktivnostmi, kot so začasne preureditve in parkirni

dnevi. Obnese se tudi kombinacija delavnice s pešbusom. Lokacija delavnic je v tem primeru na terenu,

kar da delavnici dodano vrednost. Zelo dobrodošla je aktivna vključenost občine v izvedbo, v kolikor je

med pobudami na delavnici mogoče vsaj kakšno realizirati, ali obljubiti realizacijo (in jo izvesti do konca

šolskega leta) se s tem mladim da jasno sporočilo, da je sprememba mogoča, da jih nekdo posluša in da se

aktivno državljanstvo izplača!

Uspešen dodatek aktivnosti je lahko ogled prostora izven neposredne okolice, ki jo otroci poznajo. Organi-

ziramo lahko na primer, da otroci dveh sosednjih šol opravijo pregled stanja na sosednjem šolskem okoli-

šu in o tem izmenjajo izkušnje. Za boljšo motivacijo otrok je dobra oblika tudi delavnica s skiroji.

Rezultati delavnic z otroki naj bodo podlaga za delo z ostalimi skupinami, deležniki. Ukrepi, ki jih predlaga-

jo otroci, naj se vključijo tudi v nabor ukrepov, ki so obravnavani pri pripravi / novelaciji CPS.

O – POGLED BODOČIH STROKOVNJAKOV NA JAVNI PROSTOR

ETM je priložnost za vključevanje bodoče strokovne javnosti v reševanje izzivov prometa in javnega pro-

stora v občini. Pri načrtovanju javnega prostora je smiselna organizacija študentskih delavnic na to temo.

Vključijo se lahko različne fakultete, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in urejanjem prostora.

Delavnico s študenti organiziramo z namenom iskanja različnih možnosti (pre)ureditve javnega prostora, s

katerimi lahko javnost in odločevalce prepričajo k smiselnosti preureditve prostora. Delo s študenti omo-

goča preveritve široke palete možnih rešitev in programov, tudi tistih najbolj radikalnih.

Delavnice organiziramo vsaj pol leta pred ETM, da omogočimo dovolj časa, da se rešitve razstavijo in o

njih razpravlja v tednu mobilnosti. Občina skupaj z mentorji poišče ciljna območja urejanja, lahko pa tudi

to nalogo prepusti študentom.


21

Možni sta se dve vrsti delavnic:

s študenti, ki pridejo iz drugega okolja (npr. študentje urbanizma, ki pridejo na delavnico, prispeva-

jo nov pogled in sveže rešitve)

Delavnice z domačimi študenti različnih strok, ki se vrnejo v domač kraj in prispevajo različne po-

glede različnih strok.

Rezultati delavnic z študenti naj bodo podlaga za delo z ostalimi skupinami, deležniki. Ukrepi, ki jih predla-

gajo, naj se vključijo tudi v nabor ukrepov, ki so obravnavani pri pripravi / novelaciji CPS.

P – IDEJNA ZASNOVA PREUREDITVE OKOLICE JAVNE STAVBE PO PRINCIPIH TM + ULIČNI

FESTIVAL NA ZAČASNO ZAPRTI ULICI

Namen te aktivnosti je organizirati delavnico z občani in z lokalnimi interesnimi skupinami na temo preu-

reditve določene ulice ali okolice šole z namenom umirjanja prometa in izboljšanja razmer za pešce / ko-

lesarje / lokalno prebivalstvo.

Na delavnici je potrebno najprej predstaviti pomen trajnostne mobilnosti. Za lažje razumevanje se pred-

stavijo že narejene dobre prakse v Sloveniji ali v tujini in glede na specifično situacijo v občini, občani pre-

dlagajo, kaj bi naredili oz. spremenili v okolici določene stavbe, na določeni ulici, da bi umirili promet ter

naredili lokacijo bolj atraktivno za prebivalstvo (npr. trajna preureditev površine s klopmi in dekoracija z

zelenjem/drevesi, spremeniti parkirna mesta v površine za stojala za kolesa ali parkirno mesto preurediti

z naravnimi materiali ipd.).

Delavnica lahko poteka na ustvarjalen način, tako da občani izdelajo preprosto maketo, narišejo ali poda-

jo samo idejne zasnove na plakat, kako bi spremenili določeno ulico / cesto / okolico. Izbrano zasnovo

prenesemo nato na izbran prostor, kjer se to realizira in naredi uporabno za občane ali obiskovalce.

Organizator zagotovi ves material za izvedbo preureditve ulice / parkirnega prostora / ceste v času ulične-

ga festivala.

Slika 10: Ulični festival v Mestni občini Koper

Vir: Evropski teden mobilnosti MOK; http://www.etmkoper.si/osrednji-dogodek-etm.html


22

Na teh območjih se lahko izvaja že v naprej pripravljen program:

možnost branja knjig,

mini tržnica z lokalnimi dobrotami / pogostitev / promocija lokalnih izdelkov,

kulturne prireditve (otroške predstave, predstave za odrastle, ulični koncert, razstave …) in

kolesarski zajtrk ipd.


cev ter skladna z namenom dogodka. Dogodki naj bodo prilagojeni ciljni publiki in lokalni kulturi. V načrto-

vanje in izvedbo je treba vključevati lokalne interesne skupine, kot so npr. nevladne organizacije, skupine

prebivalcev ali lastniki / najemniki lokalov v ulici. Na isti dan lahko zaporedno poteka več različnih dogod-

kov, ki so časovno prilagojeni glede na ciljne skupine, npr. lutkovna predstava/razstava v dopoldanskem

času, zabavni program v popoldanskem času, itd

Možne so tudi ureditve, ki zgolj omogočajo posedanje in druženje, na primer pred šolami, v bližini trgovin

ali lokalov.

Preureditve so začasne narave, trajati morajo vsaj celoten ETM, zaželeno pa je, da ureditve ostanejo ak-

tivne tudi dlje časa

Namen tega je, da občani začutijo, kako bi bilo, če bi zgoraj naštete prostore resnično spremenili in nare-

dili prijazne ljudem in ne motornemu prometu.

Opis primera:

Umetniški projekt »Ocvetličimo/ozelenimo ulico trge« z barvanjem prometnih površin ali nameščanjem

korit/začasne zasaditve v času zapor, ki se zaključi na dan brez avtomobila z javno prireditvijo, na katero

se povabi občane, učence, zbor, da zapojejo pesem na temo TM. Primer: si lahko ogledate na naslednji

povezavi https://ipop.si/ulicni-festival-koseze/ ali https://ipop.si/2016/09/16/ulicni-festival-ozivimo-

vodnikovo/ ali https://ipop.si/festival-hoje/.

Zelene javne površine polepšajo okolico in izboljšajo kvaliteto življenja v mestih.

Slika 11: Dan brez avtomobila v občini Kamnik


https://ipop.si/ulicni-festival-koseze/

https://ipop.si/2016/09/16/ulicni-festival-ozivimo-vodnikovo/

https://ipop.si/2016/09/16/ulicni-festival-ozivimo-vodnikovo/


Documents

LIFE IP CARE4CLIMATE Februar 2020 KATALOG AKTIVNOSTI€¦ · LIFE IP CARE4CLIMATE Februar 2020 4 – DELAVNIE O TRAJNOSTNI MOILNOSTI ZA STAREJŠE »OSTANIMO MOIL-NI« Namen te aktivnosti