LIKOVNA PEDAGOGIKA - pef.uni-lj.si · Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja (A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih

V tem dokumentu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92 233

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

Univerzitetni študijski program prve stopnje

LIKOVNA PEDAGOGIKA

Študijsko leto 2017/2018

Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja

1. SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Ime: LIKOVNA PEDAGOGIKA

Vrsta: univerzitetni študijski program prve stopnje

Trajanje: 4 leta

Število ECTS: 240

Smeri: program nima smeri

Moduli študijskega programa: program nima modulov

Strokovni naslov diplomanta: profesor/profesorica likovne pedagogike (UN)

2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA

Temeljni cilji

Temeljni cilji tega študijskega programa so usposobiti študenta za načrtovanje in izvajanje

vzgojno-izobraževalnega programa za učence osnovne šole ter dijakov na srednjih šolah (Zakon o

osnovni in srednji šoli) pod mentorstvom učitelja in načrtovanje ter izvajanje programov za druge

ciljne skupine izven obveznih šolskih programov. Program tudi usposablja diplomante za

strokovno sodelovanje v timu z učitelji, drugimi strokovnimi delavci in starši.

V času izobraževanja študentje pri obveznih predmetih programa spoznajo in razumejo likovno

razvojne posebnosti posameznika in njegovo vzgojo ter pridobijo teoretična in praktična znanja iz

oblikovalnih področij risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitekturno oblikovanje, vizualne

komunikacije za likovno dejavnost v osnovni in srednji šoli (kurikulum za osnovno in srednjo

šolo). Pri izbirnih predmetih programa pa študent poglobi znanje iz interesnih področij.

Diplomanti likovne pedagogike se usposobijo za načrtovanje in kritično vrednotenje vzgojno

izobraževalnega dela ter komuniciranje z otroki, mladostniki in odraslimi.

Temeljni cilji programa predstavljajo izhodišče za oblikovanje kompetenc diplomanta in za

preverjanje učnih izidov študentov.

Kompetence

UL PeF se je leta 2002 vključila v projekt TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki

ga je podprla Evropska unija v programu Socrates-Erasmus http://www.unideusto.org/tuning/. V

okviru tega projekta je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in

izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc. Na podlagi

sodelovanja v tem projektu je UL PeF nato uporabila metodologijo opredeljevanja kompetenc,

prilagodila skupaj razviti seznam in ga uporabila pri oblikovanju lastnih študijskih programov (gl.

zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov; ur. T. Devjak in S. Tancig;

Ljubljana: UL PeF, 2006). Tako oblikovani seznami kompetenc so bili preverjeni pri

zainteresiranih partnerskih skupinah (to so: nekdanji diplomanti, delodajalci in visokošolski

učitelji). Še podrobneje je bila problematika kompetenc za področje podiplomskega študija

obdelana v razvojnem projektu s podporo Evropskega socialnega sklada (ESS) v študijskem letu

2006/07 (gl. zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov II.; ur. T. Devjak in

P. Zgaga; Ljubljana: UL PeF, 2007). Ta elaborat je osnova za opredelitev kompetenc tudi v tem

študijskem programu.

http://www.unideusto.org/tuning/


(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov

1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.

2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.

3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.

4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za

kakovost.

5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in

znanstvenih področij.

6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega

usposabljanja.

7. Informacijska pismenost.

8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola

izvajanja načrtov.

9. Komuniciranje v tujem jeziku.

(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih delavcev v vzgoji in

izobraževanju

1. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in

izobraževanju).

2. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.

3. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.

4. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih

temeljih.

5. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje,

dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela).

6. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.

7. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-

etičnih vprašanj.

8. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo,

multikulturalnost.

Predmetno-specifične kompetence študijskega programa

1. Poznavanje vsebine in metodike področja.

2. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na

predmetnem področju.

3. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.

4. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.

5. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.

6. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito

učenje.

7. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje

povratnih informacij.

8. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.

9. Sodelovanje s starši.

10. Razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem,

sistemsko gledanje in delovanje.

11. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih

področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih).

12. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje v aplikaciji na reševanje likovnih problemov.

13. Povezovanje teoretičnega in praktičnega dela ter vsebin posameznih likovnih področij.


14. Smiselno povezovanje likovnih vsebin z vsebinami drugih predmetov in likovnih področij

(interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin).

15. Motiviranje učencev/dijakov za likovno dejavnost in spodbujanje njihovega likovnega

razvoja.

16. Poznavanje, razumevanje različnih medijev vizualne kulture.

17. Vrednotenje dosežkov učencev/dijakov na likovnih področjih.

18. Prilagajanje likovne dejavnosti in učno vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno

in kulturno različnost.

19. Vrednotenje lastnih ustvarjalnih idej.

20. Bogatenje doživljajske in estetske občutljivosti.

21. Poznavanje in razumevanje kurikuluma za likovno vzgojo na razredni in predmetni stopnji

osnovne šole ter likovno snovanje v srednji šoli (od učnega načrta do priprave).

3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

Splošni pogoji za vpis v program

V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je:

a. opravil splošno maturo

b. opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz predmeta

splošne mature likovna teorija ali umetnostna zgodovina, izbrani predmet ne sme biti

predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.

c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovne nadarjenosti.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

kandidati iz točk a. in c. izbrani glede na:

- uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti 70% točk,

- splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 20 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk;

kandidati iz točke b. izbrani glede na:

- uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti 70% točk,

- splošni uspeh pri poklicni maturi 10 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,

- uspeh pri predmetu splošne mature 10 % točk.

4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH

PRED VPISOM V PROGRAM

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se

izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega

znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne 29. 5. 2007 in posebnega

Pravilnika o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga

je sprejel Senat UL PeF na seji dne 24. 1. 2013 in je objavljen na spletnih straneh fakultete).


Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidati pridobili pred vpisom v program po formalni

poti, se prične na pobudo študenta, ki v referat odda pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti

skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in

vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki

oceni ali je mogoče znanje in spretnosti, pridobljene pred vpisom v program na formalen način,

priznati kot študijsko obveznost.

Prizna se lahko za največ 44 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Študentom je možno priznati splošne izbirne predmete (v obsegu do 8 ECTS) in splošne pedagoške

obvezne predmete (didaktika, teorija vzgoje, pedagoška metodologija ipd., v obsegu do 36 ECTS),

v kolikor jih je opravil v primerljivem pedagoškem študijskem programu.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot opravljena študijska

obveznost in jo je potrebno ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po

ECTS. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED

5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

a) Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 ECTS.

Manjkajoče ECTS iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku.

Posamezne enote študija po tem programu, ki jih mora kandidat obvezno opraviti za prehod v višji

letnik, so vsi predmeti iz predmetnika za določen letnik razen enega predmeta iz sklopa obvezni

splošni predmeti.

Pogojni vpis v višji letnik (v primeru, da kandidat ne doseže predpisanih 54 ECTS) je možen ob

upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa Pravilnik oziroma Statut UL.

b) Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponavljanje letnika ni posebnih pogojev.

6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Za dokončanje študija mora kandidat zbrati vse predvidene kreditne točke (240) iz vseh delov

programa (obvezni, izbirni). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih

visokošolskih zavodih doma in v tujini oziroma dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti,

če so bile dosežene v skladu z zakonom, Statutom UL in pravili PeF ter so bile potrjene na organih

fakultete. Študij zaključi s predstavitvijo oz. zagovorom diplomskega dela.

7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI

Prehajanje med programi poteka ob upoštevanju 181. do 189. člena Statuta UL.

Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:


kandidat za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu

univerze, na katero je vpisan;

o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega

se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite

in/ali druge obveznosti za vpis.

Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoč, če:

se kandidatu pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je

opravil na prvem (prejšnjem) študijskem programu;

kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa;

o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega

se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite

in/ali druge obveznosti za vpis.

8. NAČINI OCENJEVANJA

Iz učnih načrtov študijskih programov UL PeF je razviden način ocenjevanja, ob zaključku

vsakega semestra pa referat za študijske zadeve naredi analizo opravljenih študijskih obveznosti

(dosežki študentov v kreditnih točkah po zaključenem izpitnem obdobju). Z analizo so seznanjeni

predstojnice in predstojniki oddelkov, ki o dosežkih opravijo pogovor z visokošolskimi

učiteljicami, učitelji, sodelavkami, sodelavci in študenti ter oblikujejo načrt za izboljšanje stanja.

Vsakemu študentu je dostopna analiza izpita na govorilnih urah. Dokument o spodbujanju

kakovosti pri študiju (http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508) je dostopen na spletni strani

fakultete. Učitelji pri objavljanju rezultatov pisnega preverjanja znanja le-te objavijo na spletni

strani oziroma v VIS, kar omogoča, da študent svoj rezultat primerja z rezultati drugih, pri čemer

je zagotovljeno varovanje zasebnosti, saj so rezultati objavljeni pod vpisnimi številkami.

http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508


9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. letnik, 1. semester (zimski)

1. semester

Zap.

št. Predmet Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.

A – Obvezni splošni predmeti

1.

Informacijsko - komunikacijske

tehnologije v izobraževanju

Jože Rugelj 15 15 15 45 90 3

2.

Tuji jezik: Angleški jezik ali

Nemški jezik*

Karmen Pižorn (ang. j.)

Brigita Kosevski Puljić

(nem. j.)

45 45 90 3

B – Obvezni strokovni predmeti

3.

Risanje 1 Andrej Brumen Čop, Anja

Jerčič Jakob 60 60 120 4

4. Grafika 1 Črtomir Frelih 30 60 90 3

5.

Slikanje 1 Anja Jerčič Jakob, Andrej

Brumen Čop 60 30 90 3

6. Kiparstvo 1 Mirko Bratuša 45 45 90 3

7.

Zgodovina likovne umetnosti s

teorijo umetnosti 1

Metoda Kemperl 45 15 30 90 3

C – Strokovni izbirni predmeti

8. C – Strokovni izbirni predmet Razni 30 15 75 120 4


SKUPAJ 315 105 15 465 900 30

DELEŽ 35,00 % 11.66 % 1.67 % 51,67 % 100,00

% /


1. letnik, 2. semester (poletni)

2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge obl.

š.


1.




3.


Brumen Čop 45 135 180 6


5. Likovna teorija 1 Jurij Selan 30 30 150 210 7

SKUPAJ 210 30 660 900 30

DELEŽ 23,33 % 3,33 % 73,34 % 100,00

% /


3. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije).

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge obl.

š.


1. Didaktika Milena Valenčič Zuljan 30 30 15* 45 120 4


2. Teorija vzgoje Mojca Peček Čuk 60 30 15* 75 180 6


3.




5.



6. Kiparstvo 3 Roman Makše 45 45 90 3

7.

Likovna didaktika 1 Beatriz Gabriela Tomšič

Čerkez 15 15 15* 45 90 3



SKUPAJ 285 90 45 480 900 30

DELEŽ 31,67 % 10,00

% 5,00 % 53,33 %

100,00

% /


4. semester

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 60 120 4

2. B – Obvezni strokovni predmeti

3.




5.





7. Likovna teorija 2 Jurij Selan 30 30 60 120 4

8.


teorijo umetnosti 2


SKUPAJ 270 75 555 900 30

DELEŽ 30,00 % 8,33 % 61,67 % 100,00

% /


5. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije). ** Naveden obseg ur se izvede v obliki strnjene prakse v šoli.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge obl.

š.


1. Psihologija za učitelje Olga Poljšak Škraban 45 45 15* 75 180 6


2.



3.




5. Likovna teorija 3 Jurij Selan 30 15* 45 90 3

6.

Likovna didaktika s prakso 1 Beatriz Gabriela Tomšič

Čerkez 10 20 30** 60 120 4



D – Splošni izbirni predmeti

8. D- Splošni izbirni predmet Razni 15 15 90 120 4

SKUPAJ 235 95 60 510 900 30

DELEŽ 26,11 % 10,56 % 6,67 % 56,66 % 100,00

% /



6. semester * Priprava seminarske naloge je izbirna (študentka oz. študent opravi seminarsko nalogo pri Izbranih poglavjih iz filozofije ali pri Sociologiji vzgoje), pri

predmetu, kjer opravi seminarsko nalogo ima 45 P in 45 SE, pri predmetu brez seminarske naloge pa samo 45 P. ** Naveden obseg ur se izvede v obliki strnjene prakse v šoli.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1. Izbrana poglavja iz filozofije Janez Krek, Pavel Zgaga 45 0/45* 45/90 90/180 3/6

2. Sociologija vzgoje Marjan Šimenc 45 0/45* 45/90 90/180 3/6


3.




5.




7. Grafično oblikovanje 1 Jurij Selan 15 30 45 90 3

8.


teorijo umetnosti 3


9. Likovna didaktika s prakso 2 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 5 10 30** 45 90 3

SKUPAJ 365 70 30 435 900 30

DELEŽ 40,56 % 7,78 % 3,33 % 48,33 % 100,00

% /


7. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije).

Zap. Predmet Nosilec

Kontaktne ure Sam. Ure ECTS


št.

Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge obl.

š.

delo

študenta

skupaj


1.




3.




5. Grafično oblikovanje 2 Jurij Selan 15 30 45 90 3

6.


teorijo umetnosti 4


7. Likovna didaktika 2 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 15 15* 60 120 4


8. C – Strokovni izbirni predmet razni 15 15 90 120 4

D - Splošni izbirni predmeti

9. D – Splošni izbirni predmet razni 15 15 90 120 4

SKUPAJ 330 60 15 15 480 900 30

DELEŽ 36,67 % 6,67 % 1,67 % 1,67 % 53,33 % 100,00

% /


8. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije). ** Naveden obseg ur se izvede v obliki strnjene prakse v šoli.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.

Multimedijska didaktična

sredstva

Jože Rugelj, Beatriz Gabriela

Tomšič Čerkez 45 45 90 3

2. Inkluzivna vzgoja in Marija Kavkler, Alenka Kobolt 30 30 60 120 4


izobraževanje


3.



4.




6. Likovna teorija 4 Jurij Selan 30 15 15* 60 120 4

7. Likovna didaktika s prakso 3 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 5 10 60** 75 150 5

F – Diplomski projekt

8. Diplomski projekt Mentor 120 120 4

SKUPAJ 200 70 30 75 525 900 30

DELEŽ 22,22 % 7,78 % 8,33 % 8,33 % 58,33 % 100,00

% /


10. PODATKI O MOŽNOSTIH IZBIRNIH PREDMETOV IN MOBILNOSTI

Študijski program vsebuje 11 izbirnih predmetov stroke in 13 splošnih izbirnih predmetov. Študent izbere med izbirnimi predmeti stroke (C) šest izbirnih

predmetov (24 ECTS) in dva predmeta iz skupnih izbirnih predmetov (D) (8 ECTS).

Iz splošnih izbirnih predmetov (D) lahko študent predmete izbira na naši, na drugi fakulteti ali univerzi. Študent lahko do 30 ECTS obveznega ali izbirnega

dela programa pridobi na kateremkoli verificiranem programu likovne pedagogike v tujini (mobilnost).

C - Strokovni izbirni predmeti


=> izvedba v 1. semestru

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS

Pred. Sem. Vaje Klinične

vaje Druge obl.

š.

1. Okolje in vizualna kultura Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 30 15 75 120 4

2. Osnove keramike Mirko Bratuša 30 15 75 120 4

3. Osnove muzejske pedagogike Metoda Kemperl 30 15 75 120 4

4. Scenografija z lutkarstvom Edvard Majaron 30 15 75 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


=> izvedba v 3., 5. ali 7. semestru

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS


vaje Druge obl.

š.

5. Galerijska in muzejska

pedagogika

Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4

6. Kreativna keramika Mirko Bratuša 15 15 90 120 4

7. Multikulturalna umetnostna

vzgoja

Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4

8. Prvine arhitekture 1 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4


9. Prvine arhitekture 2 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4

10. Sodobne likovne prakse 1 Metoda Kemperl 15 15 90 120 4

11. Sodobne likovne prakse 2 Metoda Kemperl 15 15 90 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /

D - Splošni izbirni predmeti

D – Splošni izbirni predmeti

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS


vaje Druge obl.

š.

1. Igra in prostor Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 30 30 60 120 4

2. Likovna terapija Tomaž Gorjup 30 30 60 120 4

3. Likovna umetnost in estetska

vzgoja

Metoda Kemperl 30 30

60 120 4

4. Likovne tehnike in metodologije

oblikovanja

Črtomir Frelih 30 30

60 120 4

5. Muzejska pedagogika Metoda Kemperl 30 30 60 120 4

6. Muzejska pedagogika Metoda Kemperl 15 15 120 150 5

7. Problemi in usmeritve za

preverjanje in ocenjevanje

Cveta Razdevšek Pučko 30 30

60 120 4

8. Prostori prezentacije Roman Makše 30 30 60 120 4

9. Psihoanaliza in vzgoja Janez Krek 30 30 60 120 4

10. Psihodinamika osebnosti Marjanca Pergar Kuščer 30 30 60 120 4

11. Psihologija družine in

sodelovanje s starši

Olga Poljšak Škraban 30 30

60 120 4

12. Umetnost na slovenskem Metoda Kemperl 30 30 60 120 4

13. Uvod v zgodovino likovne

umetnosti

Metoda Kemperl 30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / /


11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV

A – OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI

ANGLEŠKI JEZIK

Študent se usposobi za (samo) učenje tujega jezika. Seznani se z učnimi stili, ki jih po potrebi

nadgradi, vzporedno pa nadgrajuje jezikovne zmožnosti na besedilih, povezanih z delom z

mlajšimi otroki in mladostniki.

DIDAKTIKA

Študent spozna didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti medsebojnega delovanja

dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobi se za artikuliranje pouka po posameznih

stopnjah učnega procesa od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja znanja, za povezavo procesa

načrtovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za kritično analizo didaktičnih vidikov pouka in

raziskovanje didaktičnih vsebin (zastavljanje raziskovalnih vprašanj, iskanje primernih postopkov

zbiranja podatkov, interpretiranje dobljenih rezultatov…), poznavanje in vpeljevanje didaktičnih

inovacij v lastno pedagoško prakso.

INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V IZOBRAŽEVANJU

Študent spozna osnove izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost pripomočkov za

izboljšanje produktivnosti učitelja, usposobi se za uporabo IKT orodja za komunikacijo in

sodelovanje na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.

INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Študent spozna sistem družbene skrbi za učence s posebnimi potrebami. Seznani se s posebnostmi

posamezne vrste težav, ki jih je pričakovati v šolskem obdobju v zvezi z usmerjanjem in razumeti

stiske, težave, potrebne prilagoditve pri posamezniku in družini. Usposobi se za sodelovanje z

drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za posameznega učenca s posebnimi potrebami.

IZBRANA POGLAVJA IZ FILOZOFIJE

Študent spozna temeljne koncepte, avtorje in pojme, ki so potrebni za kritično presojo diskurzov,

ki oblikujejo šolsko vzgojo in njene inštitucije. Nauči se argumentiranja, analitičnega branja in

pisanja strokovnih besedil. Poleg usposabljanja za analizo družbenih ravnanj z otroki in

mladostniki, imajo te vsebine tudi kulturni pomen.

MULTIMEDIJSKA DIDAKTIČNA SREDSTVA

Študent spozna osnovne koncepte multimedijskih tehnologij, različnost pristopov v učnem procesu

glede na ciljno skupino ter strategijo načrtovanja in izvedbo didaktičnih procesov pri likovni

dejavnosti. Usposobi se za uporabo programskih orodij za delo z multimedijo, uporabo osnovnih

principov multimedije pri zasnovi, izdelavi, uporabi in vrednotenju izobraževalnih gradiv,

kombiniranje različnih načinov komuniciranja, oblikovanje verbalnih in likovnih znakov v

didaktičnih sredstvih, ustvarjalno interpretiranje različnih sporočil in povezovanje informacij.

NEMŠKI JEZIK

Študent se usposobi za obdelavo strokovnih besedil s slovničnega, leksikalnega in semantičnega

vidika. Seznani se z učnimi stili, ki jih po potrebi nadgradi, vzporedno pa nadgrajuje jezikovne

zmožnosti na besedilih, povezanih z delom z mlajšimi otroki in mladostniki.

PEDAGOŠKA METODOLOGIJA


Študent se usposobi za raziskovanje na pedagoškem področju, za samoevalviranje lastne prakse in

za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in sorodnih strokovnih področij. Študent se seznani z

različnimi vrstami raziskav, s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa in z osnovnimi

postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov.

PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE

Študent spozna temeljne pojme pedagoške psihologije (učenje, spomin, transfer, motivacija,

sposobnost, kognitivni stili …), značilnosti učenja in poučevanja v otroštvu in mladostništvu ter

dejavnike (zlasti socialni kontekst) učenja. Vaje temeljijo na izkustvenem učenju, ki študenta

usposobi za medosebno komunikacijo.

SOCIOLOGIJA VZGOJE

Študent spozna mesto vzgoje in izobraževanja kot enega od družbenih podsistemov ter socialno

pogojenost vzgoje. Spozna razliko med skupnostjo (družina, oddelčna skupnost v šoli) in družbo

(narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Spozna šolo kot kategorijo družbenega ter

proces vdružbljanja preko vzgoje, pri čemer reflektira (ne)zmožnost privzgajanja vrednot. Razume

pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice. Reflektira reprodukcijo neenakosti,

sobivanje različnih kultur, pravico do drugačnosti in kritično ovrednoti različne pedagoške

izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi in šoli.

TEORIJA VZGOJE

Študent spozna zakonitosti vzgojnega procesa in vzgoje z vidika posameznika, družbe in odnosa.

Usposobi se za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli, refleksije svojega dela in

argumentiranja svojih strokovnih odločitev ter za vrednotenje različnih teorij in konceptov o vzgoji

otrok v družini in vzgojno izobraževalnih ustanovah.

B – OBVEZNI STROKOVNI PREDMETI

GRAFIČNO OBLIKOVANJE 1, 2

Študent spozna specifičnosti vizualne komunikacije, prenos informacij z vizualnimi grafičnimi

znaki ter značilnostmi dobrega oblikovanja, vrednotenje produkcije grafičnega oblikovanja tako z

zgodovinskoumetniškega teoretičnega vidika ter sodobne grafične produkcije in temeljne likovne

konceptualizacije in izvedbenih praks lastne produkcije. Usposobi se za realizacijo projektov in

analizo izvedbenih tehnik.

GRAFIKA 1, 2, 3, 4, 5, 6

Študent spozna pomen grafike in tiskarstva (visokega, ploskega, globokega tiska), njeno vlogo v

razvoju človeške civilizacije ter posebnosti reproduktivne in umetniške grafike. Usposobi se za

didaktične in tehnične pristope v procesu izdelave grafike od ideje, izdelave osnutka in tiskovne

plošče do končnega odtisa. Razume risbo kot osebni zapis, njeno pojavnost v sodobni grafiki ter

likovne vsebine in zakonitosti (morfologije), izvedenih grafičnih tehnik in načina likovnega

izražanja, podrejenega posamezni vrsti tehnike.

KIPARSTVO 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8

Študent spozna temeljne smeri in avtorje iz zgodovine kiparstva, posebnosti stilov in tehnologijo

kiparskih materialov ter razumejo likovni kiparski jezik in izrazne možnosti. Usposobi se

teoretična znanja kiparske tehnologije uporabiti v kiparski praksi. Refleksijo lastnih teoretičnih

znanj in prakse zna povezovati s sodobnimi likovnimi praksami, kot tudi uporabnosti le-teh v

pedagoškem procesu.

LIKOVNA DIDAKTIKA 1, 2


Študent spozna likovnorazvojne značilnosti otrok in mladostnikov, taksonomske stopnje različnih

področij učenčeve/dijakove osebnosti, ter vsebinske in didaktične posebnosti pouka likovne

vzgoje. Usposobi se za načrtovanje likovnoustvarjalnega procesa s poudarkom na spodbujanju

ustvarjalnosti, specifičnosti učno snovnega, ciljnega, procesnega in problemskega načrtovanja, za

organiziranje dinamičnega učnega procesa in načinov motiviranja učencev/dijakov za likovno

dejavnost, dejavnikov uspešnega poučevanja/učenja, učnih in vzgojnih pristopov glede na

socialno, individualno in kulturno različnost učencev/dijakov.

LIKOVNA DIDAKTIKA S PRAKSO 1, 2, 3

Študent se usposobi za avtonomno načrtovanje in izvajanje vsebin kurikularnega področja – z

upoštevanjem posebnosti strategije načrtovanja pouka in učenca kot soustvarjalca učnega procesa,

različnosti pristopov v učnem procesu in učinkovitosti uporabe didaktičnih sredstev, specifičnosti

vrednotenja likovnih izdelkov, umetnin in zapisovanja dosežkov.

LIKOVNA TEORIJA 1, 2, 3

Študent spozna teoretske osnove likovnega jezika, njegovo vlogo, funkcijo in pomen. V prvem

letniku spozna področje likovne fotologije, od zakonitosti vidne zaznave do temeljnih likovnih

prvin. V drugem letniku spozna področje likovne morfologije (oblika in likovne spremenljivke), v

tretjem letniku likovno sintakso (načela gradnje likovnega prostora in likovne kompozicije) in

hkrati s spoznavanjem teoretskih osnov likovnega jezika študent razvija likovno kompetenco

(sposobnost mišljenja in komunikacije v likovnem jeziku), se nauči smiselnega povezovanja

likovnih vsebin z vsebinami drugih predmetov in likovnih področij, razvija sposobnost

povezovanja likovnoteoretičnega in likovnopraktičnega dela ter na osnovi likovnoteoretske

refleksije razvija lastno likovno ustvarjalnost.

OSNOVE OBLIKOTVORNOSTI 4

V četrtem letniku študent spozna likovno semiotiko in hermenevtiko. Hkrati s spoznavanjem

teoretskih osnov likovnega jezika študent razvija likovno kompetenco (sposobnost mišljenja in

komunikacije v likovnem jeziku), se nauči smiselnega povezovanja likovnih vsebin z vsebinami

drugih predmetov in likovnih področij, razvija sposobnost povezovanja likovnoteoretičnega in

likovnopraktičnega dela ter na osnovi likovnoteoretske refleksije razvija lastno likovno

ustvarjalnost.

RISANJE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8

Študent spozna soodvisnost risarskih sredstev in konceptualnih vsebin tako v preteklosti kot v

povezavi s sodobnimi področji. Razume postopno zaporednost pri načrtovanju študijske risbe,

proporcionalne odnose, prikaz prostora s pomočjo črtnih in tonskih obdelav ter posebnosti

likovnoizraznih stilov. Usposobi se oblikovanje trdne risarske kompozicije in konstruirajo likovni

prostor po načelih linearne perspektive ter drugih oblikovnih karakteristikah risbe.

SLIKANJE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8

Študent spozna osnovne značilnosti barvnih odnosov, gradacij in zmodelirane barvne mase v

funkciji definicije iluzionističnega slikarskega prostora. Uzavesti slikarska sredstva prostorske

imaginacije, soodvisnost slikarskih sredstev in konceptualnih vsebin tako v preteklosti kot v

sodobni likovni praksi ter razume interaktivno vlogo kompozicijskih odločitev pri vzpostavljanju

likovne celote. Usposobi se za izražanje s pomočjo različnih postopkov dela, ki jih nudijo likovna

sredstva, za vrednotenje na osnovi povezovalnih estetik ter pridobljeno znanje uzavesti kot

predpripravo za likovno-pedagoško delo.

ZGODOVINA LIKOVNE UMETNOSTI S TEORIJO UMETNOSTI 1, 2, 3, 4


Študent spozna teoretske osnove likovne umetnosti, obdobij, stilnih tendenc in smeri, zakonitosti

likovnih področij in posameznih zvrsti, umetniških del s pomočjo umetnostnozgodovinskih

pristopov in metod, likovne produkcije v sociološko-zgodovinskem kontekstu, interdisciplinarnosti

in multikulturalnosti. Usposobi se za uporabo teoretskega znanja v vzgojno-izobraževalni praksi,

za povezovanje likovnih področij in vsebin likovne umetnosti z vsebinami drugih področij,

kritično vrednotenje likovnih stvaritev, reševanje teoretskih problemov in problemov pri

praktičnem delu, javno prezentacijo likovnih stvaritev ter raziskovalno delo.

C - SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI

GALERIJSKA IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA

Študent spozna in razume družbeno vlogo kulturnih ustanov, kulturno dediščino, vsebinske

posebnosti v kulturnih ustanovah doma in v tujini. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje likovne

dejavnosti v galerijskih in muzejskih prostorih za različne starostne skupine otrok in mladostnikov,

ravnanje z galerijskim gradivom, zbiranje strokovne literature ter reševanje likovnih problemov v

različnih okoliščinah in okoljih.

KREATIVNA KERAMIKA

Študent spozna izrazne in oblikovne posebnosti in možnosti modeliranja estetske in uporabne

forme iz različnih vrst gline ter okraševanje nežgane in žgane gline. Usposobi se za izvedbo tehnik

z različnimi keramičnimi materiali, za individualno raziskovanje in eksperimentiranje v glini kot

specifičnem kiparskem materialu ter za povezovanje keramike z drugimi likovnimi mediji in

postopki.

MULTIKULTURALNA UMETNOSTNA VZGOJA

Študent se seznani in usposobi za razumevanje otrok kaj je kultura in identiteta, likovna umetnost

in kultura, likovna vzgoja in kultura, multikulluralizem, interkulturalizem, multikulturalnost in

likovna vzgoja, likovni motiv in multikulturalnost, likovne tehnike, oblikovalna področja in

multukulturalnost. Usposobi se uporabljati različne pristope v učnem procesu glede na starostno

stopnjo ali ciljno skupino ter pristope glede na individualno in kulturno različnost.

OKOLJE IN VIZUALNA KULTURA

Študent se usposobi za načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti, ki temelji na posebnostih

oblikovanja prostora, urbanizma ter krajinske arhitekture. Razume posebnosti urbanega in

ruralnega prostora, urbanizma kot znanstvene in umetniške interdisciplinarne dejavnosti urejanja

prostora in gradnje naselij, ki zagotavlja tako individualen kot kolektiven razvoj materialnega,

čustvenega in duhovnega življenja človeka ter tudi posebnosti krajine, kulture in ohranjanja

naravne in kulturne dediščine.

OSNOVE KERAMIKE

Študent spozna modeliranje estetske in uporabne forme z različnimi vrstami gline, okraševanje

nežgane in žgane gline in se usposobijo za uporabo različnih keramičnih materialov, tehnik ter

njihovih izraznih in oblikovnih posebnosti in možnosti.

OSNOVE MUZEJSKE PEDAGOGIKE

Modul študente seznanja z osnovami muzejske pedagogike s poudarkom na teoriji in praksi

vzgojno-izobraževalnega dela v umetnostnih muzejih in galerijah. Opredelitev dediščine in

muzejev kot ustanov, ki hranijo, interpretirajo in uveljavljajo kulturno in naravno dediščino

človeštva. Vzgoja in izobraževanje kot središčna funkcija muzejev. Osnovna opredelitev in

predstavitev umetnostnih muzejev, galerij in muzejev, ki med drugim hranijo umetnostne zbirke - s


poudarkom na slovenski muzejski mreži. Značilnosti učenja in poučevanja v muzejih kot

avtentičnih prostorih materialne kulture in alternativnih učnih okoljih. Vloga in naloge muzejskega

pedagoga pri predstavitvah umetniških del, pri soočenjih obiskovalcev z umetniškimi deli in

oblikovanju celotnega konteksta umetnostnih razstav. Načrtovanje izobraževalnih dejavnosti v

muzejih za različne ciljne skupine. Podporna učna gradiva za uspešnejši vzgojno-izobraževalni

proces in učinkovitejše učenje v muzeju.

PRVINE ARHITEKTURE 1, 2

Študent spozna posebnosti področja arhitekture, oblikovanja prostora in urbanizma, likovnoizrazne

prvine, družbeno-kulturni pomen in funkcijo arhitekture, metodologijo arhitekturnega oblikovanja,

arhitekturo in umetnost. Usposobi se za ustvarjalno raziskovanje in samoodkrivanje arhitekturnih

problemov, vizualizacijo prostora, čutno percepcijo v prostoru, uporabo čutne izkušnje, različnost

pristopov v učnem procesu arhitekturnega oblikovanja, vrednotenje prostora in prostorskih rešitev

ter ravnanje z različnimi materiali.

SCENOGRAFIJA Z LUTKARSTVOM

Študent se usposobi za razumevanje zgodovine lutkovnega in dramskega gledališča, likovne

dramaturgije, specifike lutkovnega gledališča in značilnosti posamezne lutkovne tehnike. Odkriva,

vrednoti in poglablja pomen likovne dramaturgije v lutkovnem/gledališkem dogodku.

SODOBNE LIKOVNE PRAKSE 1, 2

Študent se usposobi za kritično vrednotenje in interpretacijo sodobnega in zgodovinskega gradiva

ter za razvijanje praktičnih znanj. Spozna teoretske predpostavke, ki omogočajo razbiranje in

artikulacijo strategij sodobne umetnosti, pojasnjevanje konceptualizacije vizualnega in status

izvedbe sodobnih umetnostnih del. Seznani se tudi z vrednotenjem komunikacijske mreže, na

katero je vezana likovnoumetniška produkcija. Individualno presojajo umetnostne produkcije v

socialnozgodovinskem kontekstu.

D - SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI

IGRA IN PROSTOR

Specifične vsebine predmeta IGRA IN PROSTOR se navezujejo na poznavanje in razumevanje

pomena igre za otroka, razvoja otroške igre, zaznave prostora kot čutne izkušnje, in na igro kot

vrsta izkušenjskega učenja. Gre tudi za opredelitev prostorskih izkušenj otroka, umetnostjo in

prostora igre, šolskega prostora in igre ter laboratorij igre: igrišče. V tem sklopu vsebine se

navezujejo na analizo igral, oblikovanje igral, teorijo oblike, red in sestavljivost, velikost in merilo,

materialnost igral, lokacija idr.

Poudarek je na poznavanju razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika na estetskem,

psihološkem in sociološkem področju, vrednotenju prostorov in opremo, ki so namenjeni otroški

igri in možnega transfera izkušenj na druga področja pedagoškega dela.

LIKOVNA TERAPIJA

Študent spozna posebnosti strukturiranosti likovnega zapisa in njegovih izrazno vsebinskih

razsežnosti, slikarske strategije med internim in eksternim videnjem likovne materializacije in

terapevtske posebnosti z likovnim izražanjem. Usposobi se za analiziranje likovnih materializacij

in prenos likovnih znanj na področja drugih ved in strok: defektologija (zaposlitve netehnike),

likovna (delovna) terapija ter za vključevanje senzibiliziranega zapažanja in branja likovne

govorice slikanja v osebno ustvarjalno prakso in v likovno-pedagoški proces.

LIKOVNA UMETNOST IN ESTETSKA VZGOJA

Likovna umetnost v kurikulumih vrtca in šole. Vsebine, cilji in metode razvijanja zmožnosti

doživljanja umetnine. Dejavnosti na področju doživljanja likovne umetnine in estetske vzgoje v


učnem načrtu in njihova povezanost. Postopek izbire umetniškega dela, razlike med doživljanjem

originala, digitalne in tiskane reprodukcije likovne umetnine. Metode interpretiranja likovnih

umetnin na ravneh opisa, vsebine, konteksta, avtorja in tehnike. Umetnostni muzej in galerija kot

avtentični prostor za doživljanje likovnih umetnin. Dejavnosti ob umetninah v muzejih in galerijah.

Ustvarjalni odnos do umetnosti in kulturna pismenost.

LIKOVNE TEHNIKE IN METODOLOGIJE OBLIKOVANJA

Študent spozna soodvisnost likovnih sredstev in konceptualnih vsebin tako iz preteklosti kot v

povezavi s sodobnimi področji. Razume otroške likovne izdelke kot del vzporednih estetskih,

psiholoških in socioloških področij. Razvije likovno-raziskovalni odnos in senzibilnost do likovnih

vsebin, izdela konceptualne in oblikovne zasnove za lastna likovna dela in pripravi problemske

zasnove likovnih nalog za učence ter jih znajo kritično ovrednotiti.

MUZEJSKA PADAGOGIKA

Teoretični, metodični in praktični vidiki vzgojno-izobraževalnega dela v muzejih in ustanovah z

značilnostmi muzeja. Temeljni koncepti in pojmi (muzejski predmet kot »objekt učenja«,

muzejska interpretacija, muzejsko občinstvo) in najnovejše teorije o učenju v muzeju (Falk,

Moussouri, Hein, Hooper-Greenhill ...), potrebne za organiziranje učnih dejavnosti ter za

ustvarjanje priložnosti za učenje v muzeju na ravneh vsebine, ciljev in metod. Vloga in naloge

muzejskega pedagoga pri predstavitvah muzejskih predmetov, pri soočenjih obiskovalcev s

predmeti in pri oblikovanju celotnega konteksta muzejskih razstav.

PROBLEMI IN USMERITVE ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

Študent spozna in razume aktualne probleme preverjanja in ocenjevanja znanja ter strategije

njihovega uravnavanja v pedagoški praksi, zakonske ureditve in pedagoško-psihološke dimenzije

postopkov preverjanja, temeljne značilnosti in načela opisnega ocenjevanja znanja, vlogo portfolia

v kontekstu avtentičnega preverjanja in ocenjevanja ter postopke za vodenje portfolia. Usposobi se

za organiziranje preverjanja in ocenjevanja ter izvedbo v konkretni pedagoški situaciji:

individualiziranje različnih oblik povratnih informacij glede na učenčeve učne potrebe oz.

posebnosti, oblikovanje opisne ocene pri posameznih predmetih (področjih) ter oblikovanje

sumativne ocene za posamezne predmete na različnih ravneh izobraževanja.

PROSTORI PREZENTACIJE

Študent spozna in razume kiparsko področje in likovna dela, ki jih srečujemo skozi zgodovino kot

tudi znotraj razširjenega polja tovrstne likovne prakse, ter umeščanje likovnih del v prostorski

kontekst skozi preteklost in sodobnost. Z usvojitvijo teoretičnih in praktičnih znanj se usposobi za

izvedbe raziskovalnih projektov, za bogatenje estetske občutljivosti in zaznavanja okolja otrok in

mladostnikov.

PSIHOANALIZA IN VZGOJA

Študent spozna in razume temeljne psihoanalitične koncepte s poudarkom na pojmih in vsebinah,

ki se navezujejo na delovanje in delo v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter razlike med

psihoanalizo in poučevanjem. Usposobi se za povezovanje vprašanj s področja edukacije z

interpretativnim okvirom teoretske psihoanalize ter za uporabo le-te pri interpretaciji vprašanj, ki

se postavljajo v vzgoji in izobraževanju – na ravni dela v razredu, pri delovanju šole, struktur

šolskega sistema in družbe.

PSIHODINAMIKA OSEBNOSTI

Študent spozna posebnosti psihosocialnega razvoja v obdobju zgodnje odraslosti in medosebnih

odnosov (zaupanje, komunikacija, reševanje konfliktov, sprejemanje drugačnosti) z vidika

osebnega razvoja in interakcijskih vplivov, ter razume spodbudne in škodljive vplive okolja na

razvojni proces, vlogo transferja in kontratransferja v medosebnih odnosih, pomen refleksije


lastnih življenjskih izkušenj in dela na lastni osebnosti. Usposobi se za vzpostavljanje

konstruktivne komunikacije z učenci in starši.

PSIHOLOGIJA DRUŽINE IN SODELOVANJE S STARŠI

Študent spozna in razume zakonitosti medosebne komunikacije, specifične komunikacijske

tehnike, dejavnike uspešne komunikacije, pomen komunikacije za sodelovanje z družino in s

starši, vsebine in načine sodelovanja z različnimi vrstami družin in s starši, ter razume

zadovoljevanja potreb posameznika in družine, uravnoteženje potreb po avtonomiji in povezanosti,

zakonitosti komunikacije, pravil, ravnanja s čustvi. Usposobi se za vrednotenje različne (lastne in

opazovane) izkušnje pri delu s starši ter kritično odgovorno (kompetentno) uporabo naučene

specifične tehnike komunikacije in dela s starši in družino.

UMETNOST NA SLOVENSKEM

Predmet tuje študente seznanja z razvojem umetnosti na Slovenskem. Podaja pregled starejše in

sodobne umetnosti na Slovenskem s poudarkom na najpomembnejših spomenikih, gibanjih,

umetnikih. Poseben poudarek bo na umetnostnih dosežkih v obdobjih gotike, baroka in 20. ter 21.

stoletja in na avtentičnih prvinah v umetnosti na Slovenskem, kot so: ikonografija srednjeveških

poslikav, baročna arhitektura in altaristika, retroavantgarda idr. Predavanja bodo dopolnjevali

obiski muzejev in galerij (npr. Narodna galerija, Moderna galerija, Muzej sodobne umetnosti) in

ekskurzije z ogledom spomenikov umetnostne dediščine v slovenskih mestih in na podeželju

(cerkve, samostani, dvorci).

UVOD V ZGODOVINO LIKOVNE UMETNOSTI

Predmet študente seznanja s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi pojmi in osnovnim

zgodovinskim pregledom razvoja likovne umetnosti. Primeren je za najrazličnejše študijske smeri

(predšolska vzgoja, predmetno poučevanje, humanistični študiji). Študenti spoznajo osnovne

teorije likovne umetnosti, motivne in tematske privine v likovni umetnosti (antična mitologija,

zgodovinske teme, krščanska ikonografija, krajina, žanr, tihožitje, portret ...), stilna obdobja v

likovni umetnosti (antična umetnost, srednjeveška umetnost, renesansa, barok, umetnost 19.

stoletja, umetnost 20. stoletja, sodobna umetnost) in najreprezentativnejše likovne umetnike in

umetnice. Ob seriji predavanj, seminarjev in delavnic na terenu bodo študenti spoznali različne

likovne medije (slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo, grafiko, fotografijo, video, digitalno fotografijo,

performans ...) in oblikovali lasten odnos do likovne umetnosti, ki ga vzgojitelj/učitelj potrebuje za

uspešno vzgojno-izobraževalno delo.

E- PRAKSA

STRNJENA PRAKSA

(na predmetni stopnji osnovne šole in prvem letniku srednje šole): Študent se v štirinajstdnevni

praksi seznani s šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo in njenim delovanjem ter posebnostmi

izvajanja učnega procesa. Usposobi se za aktivno izvajanjem učnega procesa, analizo lastnega dela

ob pogovoru z mentorjem ter za analizo izvedbe učnega procesa likovnega pedagoga in študentov

v skupini.

F – DIPLOMSKI PROJEKT

DIPLOMSKI PROJEKT

Študent spozna in razume strategijo načrtovanja pouka likovne vzgoje in likovnega snovanja,

ustvarjalnost likovnega izražanja, različnost pristopov v učnem procesu likovne vzgoje ter

načrtovanje raziskovalnih vprašanj, iskanje primernih postopkov zbiranja podatkov, analizo in

interpretiranje rezultatov. Usposobi se za povezovanje likovno teoretičnih znanj z likovnim


izražanjem, uporabo osnovnih znanj o pedagoškem raziskovanju - zasnova raziskovalnega

problema, oblikovanje ciljev in raziskovalnih vprašanj, izvedbo raziskave, lastne razstave ter

interpretoranje rezulatov.

Documents

LIKOVNA PEDAGOGIKA - pef.uni-lj.si · Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja (A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih