Literatura in Viri

Literatura in viri

LiteraturaAmbro, M.: Protipravnost v zakonskih opisih kaznivih dejanj, Pravna praksa, t. 42/2005, strani 16-17. Ambro, M.: Vsebina zavesti o protipravnosti. Pravna praksa, t. 5/2006, strani 8-9. Ambro, M.: Prispevek o razpravi k pravni zmoti, Pravna praksa, t. 2425/2006, priloga, strani II-V. Baic, F., eparovi, Z.: Krivino pravo, Posebni dio. Narodne novine, Zagreb 1992. Bai, F.: Krivino pravo, Opi dio, Informator, Zagreb 1995. Bavcon, L. [et al.]: Kazenski zakonik Republike Slovenije z uvodnimi pojasnili, CZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1994. Bavcon, L., elih, A. [et al.]: Kazensko pravo, Sploni del. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2003. Beccaria, C.: O zloinih in kaznih, Pravna fakulteta in Cankarjeva zaloba, Ljubljana 2002. Bele, I.: Kazenski zakonik s komentarjem, Sploni del, GV Zaloba, Ljubljana 2001. Bele, I.: Kazensko pravo Republike Slovenije, Sploni del (compendium), Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 2005. ejovi, B.: Krivino pravo, Opti deo, Privredna tampa, Beograd 1979. Deisniger, M.: Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Zaloba, Ljubljana 2002. Dolenc, M.: Tolma h kazenskemu zakoniku, Tiskovna zadruga v Ljubljani, Ljubljana 1929.

437

Kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo so opredeljena v 34. poglavju KZ, kije hkrati enaindvajseto in zadnje poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: genocid (373. len KZ), KZ), novaenje oseb, mlajih od osemnajst let (378. len KZ), protipravno pobijanje in povzroanje ran sovraniku (379. len KZ), protipravno jemanje stvari ubitim in ranjenim na bojiu (380. len KZ), kritev parlamentareve pravice (381. len KZ), surovo ravnanje z ranjenci, bolniki in vojnimi ujetniki (382. len KZ), hudodelstva zoper civilno prebivalstvo (374. len KZ), hudodelstva zoper ranjence in bolnike (375. len KZ), vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike (376. len KZ), vojno hudodelstvo z uporabo nedovoljenih bojnih sredstev (377. len

neupraviena odloitev repatriacije vojnih ujetnikov (383. len KZ), unievanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti (384. len KZ), uvanje k napadalni vojni (385. len KZ), zloraba mednarodnih znamenj (386. len KZ), spravljanje v suenjsko razmerje (387. len KZ),

438

trgovina z ljudmi (387.a len KZ), mednarodni terorizem (388. len KZ), financiranje teroristinih dejanj (388.a len KZ), ogroanje oseb pod mednarodnim varstvom (389. len KZ), jemanje talcev (390. len KZ), piratstvo (391. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavja Objekti kazenskopravnegavarstva Objekta kazenskopravnega varstva v okviru kaznivih dejanj iz 35. poglavja KZ sta lovenost (ne lovetvo!) in mednarodno pravo. lovenost se opredeljuje kot lastnost loveka, ki se kae v njegovem odnosu do okolice, in poleg pozitivnih moralnih lastnosti zajema pravico do dostojanstva in sklop ostalih /naravnih) pravic, ki posamezniku pripadajo zato, ker se je rodil kot lovek. Mednarodno pravo pa je sistem pravnih pravil in nael, ki urejajo __ odnose med subjekti, priznanimi v mednarodni skupnosti. Temelj za kaznivost v okviru Teh kaznivih dejanj so pogodbe mednarodnega prava, v katerih so danes v veliki meri kodificirana tudi pravila mednarodnega obiajnega prava. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo so v vejem delu opredeljena kot splona kazniva dejanja, le kaznivo dejanje piratstva je dejansko delictum proprium, saj ga lahko izvrijo le osebe, ki so v konkretnem primeru lani posadke ali potniki na ladji oziroma letalu, ki izvri protipravno nasilje zoper drugo ladjo ali letalo oziroma osebe ali stvari na njih. 7.a kaznivp dejanjaspravljanjg v suenjsko f^/rriP.rje,, trgovine % ljiirlmi in financiranja teroristinih dejanj poleg fizinih oseb odgovarjajo tudi pravne osebeJ_ Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo so brez izjeme opredeljena kot naklepna kazniva dejanja. Pri nekaterih mora biti naklep storilca

432

potenciran e s posebnim namenom (npr. pri genocidu z namenom popolnoma ali deloma uniiti kakno narodnostno, etnino, rasno ali versko skupino, pri mednarodnem terorizmu z namenom kodovati tuji dravi ali mednarodni organizaciji itd.). Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo so kljub razmeroma abstraktno doloenemu objektu varstv^veginoma "prrilrljmn knt pmkcd _bena kazniva dejanja. Kot konkretno ogrozitveno kaznivo dejanje pa je po prvem odstavku 389. lena KZ doloeno ogroanje oseb pod mednarodnim varstvom. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo so opredeljena kot storitvena oziroma komisivna kazniva dejanja. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo se preganjajo izkljunopo _unidni--4alnosti. Zaradi tee oziroma hudih posledic pregon a

433

435

Liljana Selinek: KAZENSKO PRAVO: SPLONI DEL IN OSNOVE POSEBNEGA DELA

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva etrti len Ustave RS opredeljuje Slovenijo kot ozemeljsko enotno in nedeljivo dravo. Kot taka naa drava uiva tudi kazenskopravno varstvo. Kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev imenujemo tudi politina dejanja, saj se v okviru njih na podlagi gronje s strogimi kaznimi varuje dravo kot oblastni mehanizem. Sploni objekt varstva v okviru kaznivih dejanj, opredeljenih v 33. lenu KZ, sta varnost in ustavna ureditev RSjiri emer je inkriminiran zlasti napad na zunanjo in notranjo varnost drave oziroma na njene oblastne sfere z uporabo sile ali izdajalskih metod. Sicer je v okviru posameznih kaznivih dejanj kot posamine objekte varstva mogoe opaziti tudi ivljenje, svobodo, telesno in duevno integriteto ljudi ter premoenje. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Vsa kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev so doloena kot splona in jih lahko izvri vsakdo, kije lahko subjekt kazenskega prava.

njeno ustavno

kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in

Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Za poglavje kaznivih dejanj zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev je znailna iroko uporabljena monost kaznivosti za pripravljalna dejanja. Kazniva dejanja so sicer yeinoma_dolQfina kot naklepna. Pri pretenem delu teh dejanj mora biti naklep storilca potenciran z namenom ogroziti ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije oziroma ogroziti obstoj ali kriti teritorialno nedotakljivost te drave. Kaznivo dejanje izdaje dravne tajnosti pa je kaznivo tudi, e je izvreno s krivdno obliko malomarnosti Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev lahko imajo razline posledice, ki so v opisih posameznih dejanj bolj ali manj konkretizirane (npr. smrt katerega od najvijih predstavnikov drave). Toda e gledamo ta kazniva dejanja kot celoto, je mogoe zapisati, da je skup- na posledica teh kaznivih dejanj abstraktna nevarnost za varnost jtepublike Slovenyejn^njeno ustavno ureditev (in to ne glede na konkretne posledice, ki

428

Osnove posebnega dela kazenskega prava

so predvidene pri posameznem kaznivem dejanju). Gledano iz zornega kota splonega objekta varstva kaznivih dejanj iz 33. poglavja KZ so dejanja iz tega poglavja tnrpâhgtrfl|ftna nam? j t vena kazniva dejanja. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev so opredeljena kot storitvena oziroma komisivna kazniva dejanja, saj zahtevajo doloeno aktivno, navzven razvidno ravnanje storilca. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev se preganjaj^po uradni dolnosti (predlog okodovanca ali zasebna toba pri teh dejanjih nista predvidena).

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na to, da sta varnost nae drave in njena ustavna ureditev enotni kategoriji posebnega pomena, ni nekih kriterijev, na podlagi katerih bi bila mogoa notranja klasifikacija kaznivih dejanj iz 33. poglavja KZ.

2.20. Kazniva dejanja zope

no

Kazniva dejanja zoper obrambno mo drave so opredeljena v 34. poglavju KZ, ki je hkrati dvajseto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: skrivanje pred obrambnimi obveznostmi (363. len KZ), izmikanje obrambnim obveznostim s preslepitvijo (364. len KZ), sila proti vojaki osebi pri opravljanju vojake dolnosti (365. len KZ), napad na vojako osebo, ki opravlja slubo (366. len KZ), nevestno ravnanje s sredstvi za obrambo (367. len KZ), izpodkopavanje obrambnih ukrepov (368. len KZ), prepreevanje boja proti sovraniku (369. len KZ), sluba v sovranikovi vojski (370. len KZ), novaenje za tujo vojsko (371. len KZ),

pomo sovraniku (372. len KZ). Medtem ko kazniva dejanja zoper vojako dolnost predstavljajo napad na vojsko s strani njenih pripadnikov, pa kazniva dejanja zoper obrambno mo

429


430


dejanjem ali s sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu, ugrabitev letala ali ladje, napad na varnost zranega prometa ter unienje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zranega prometa).

2.18. Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrineKazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine so opredeljena v 32. poglavju KZ, ki je hkrati osemnajsto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: obremenjevanje in unienje okolja in prostora (333. len KZ), razvrednotenje okolja z motornim vozilom (334. len KZ), vnaanje nevarnih snovi v dravo (335. len KZ), protipravno odlaganje nevarnih snovi (336. len KZ), onesnaenje pitne vode (337. len KZ), onesnaenje ivil ali krme (338. len KZ), protipravno zavzetje nepreminine (339. len KZ), unienje nasadov s kodljivo snovjo (340. len KZ), unievanje gozdov (341. len KZ), muenje ivali (342. len KZ), nezakonit lov (343. len KZ), nezakonit ribolov (344. len KZ), prenaanje kunih bolezni pri ivalih in rastlinah (345. len KZ), izdelovanje kodljivih zdravil za zdravljenje ivali (346. len KZ), nevestna veterinarska pomo (347. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavja Objekti kazenskopravnega varstvaKazniva dejanja iz 32. poglavja KZ predstavljajo skupino ekolokih kaznivih dejanj, zavarovane dobrine pa so okolje in prostor naravne dob""" tpr jjomaf; ivali in gojene rastline1 delno pa tudi lovekovo zdravje. V zvezi s temi kaznivimi dejanji je treba poudariti, da bo potreben premik v zavesti ljudi, da bi se okolje kot kazenskopravno zaitena vrednota tudi dejansko lahko izenailo s klasinimi zavarovanimi dobrinami, kot so ivljenje, premoenje, pravni promet, ast in dobro ime ipd. Tradicionalno kazensko pravo je pri opredeljevanju objektov kazenskopravnega varstva namre naravnano preteno antropocentrino, saj legitimnost uporabe kazenskih sankcij naeloma temelji na zaiti interesov (in) posameznika ter s tem drube kot celote. To pomeni, da so kot kazniva najvekrat opredeljena dejanja, ki povzroijo neko vidno in takojnjo posledico oziroma kodo, po monosti posamezniku. Danes sicer ni sporno, da je treba kaznovati tiste, ki naklepno ali iz malomarnosti povzroijo hude ekoloke nesree enkratnega znaaja. Ni pa (e?)

424


zaznati takega preprianja v zavesti ljudi niti zakonodajalca, ko gre za kontinuirane ezmerne posege v okolje, zaradi katerih le-to poasi umira. Ko nastane na okolju vidna koda, se njen vzrok pogosto e pozabi, (p)ostane neznan ali pa se celo opraviuje z nujnostjo za (materialno) blagostanje ljudi. Kot kaejo noveje raziskave, utegne tovrsten odnos do onesnaevanja okolja privesti do hudih posledic za celotno biodiverziteto (katere del je tudi lovek). Kljub temu, da kazensko pravo kot ultima ratio societatis ne more biti primarni mehanizem za reevanje ekoloke problematike, bi se vanjo moralo dejavneje vkljuiti. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kaznivo deianie nevestne veterinarske pomoi je doloeno kot delictum proprium, saj ga lahko izvri le veterinar ali drug veterinarski delavec. Ostala kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine so opredeljena kot splona kazniva dejanja in jih lahko izvri vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava. Za vsa kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine lahko poleg fizinih oseb odgovarjajo tudi pravne osebe. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Nevestna veterinarska pomo je opredeljena kot malomarnostno kaznivo dejanje.JKazniva dejanjôbremenjevanjînjjnienja okolja jn prostora, onesnaenja pitne vode, onesnaenja ivil ali krme in prenaanja kunih bolezni pri ivalih in rastlinah so v temeljni obliki naklepna, kazniva pa so tudi, e jih storilec izvri iz malomarnosti. Ostala kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine sojjzjcjjiigprrnaklepna. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico V 32. poglavju KZ najdemo konkretna ogrozitvenakazniva dejanja (obremenjevanje in unienje okolja in prostora, onesnaenje pitne vode in onesnaenje ivil ali krme) in abstraktne ogroevalne delikte (vnaanje nevarnih

425


Temeljne znailnosti poglavja Objektikazenskopravnega varstva Primarni objekt kazenskopravnega varstva v okviru kaznivih dejanj zoper splono varnost ljudi in premoenja je splona varnost (varnost sociologi opredeljujejo kot eno izmed temeljnih lovekovih potreb); sekundarni objekt . varstva teh kaznivih dejanj pa predstavljata ivljenje ljudi in preiT|oenje_ V nasprotju s kaznivimi dejanji, pri katerih sta ivljenje in premoenje primarna objekta varstva, pri kaznivih dejanjih zoper splono varnost ljudi in premoenja krivda storilca praviloma ni usmerjena na tono doloeno osebo ali stvar, pa pa na bolj ali manj nedoloen (ohlapen) krog ljudi oziroma stvari. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca ^_Veina_kaznivih dejanj zoper splono varnost ljudi in premoenjaje splonih. V skupino posebnih kaznivih dejanj oziroma delicta propria pa se uvrata kaznivi dejanji povzroitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti (dejanje lahko izvrijo le osebe, odgovorne za nartovanje ali nadzor nartov za pripravo ali vodenje zidave ali gradbenih del) ter povzroitev nevarnosti z jedrskimi snovmi. To kaznivo dejanje je kot delictum proprium doloeno le v prvem odstavku 319. lena KZ (dejanje lahko izvrijo le osebe, ki zakonito posedujejo, uporabljajo, odlagajo, prevaajo ali kako drugae razpolagajo z jedrskimi snovmi). Za kazniva dejanja povzroitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, povzroitve nevarnosti z jedrskimi snovmi in kazniva dejanja prevaanja ali prenaanja razstreliva ali nevarnih snovi proti predpisom lahko poleg storilca odgovarjajo tudi pravne osebe. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Kazniva dejanja povzroitve splone nevarnosti, povzroitve pevarnosti _pri gradbeni dejavnosti, povzroitve nevarnosti, z jedrskimi snovmi in pokodovanja ali unienja javnih naprav so kazniva, e so stoijena s krivdno . oblilguif'1HT!1 ^ljjnalomarnosti. Ostala kazniva dejanja zoper splono varnost ljudi in premoenja so izkljuno naklepna. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico i Veina kaznivih dejanj zoper splono varnost ljudi in premoenja je_ogro- . zitvenTFT kaznivih dejanj, pri emer nekatera pomenijo konkretno nevarnost za ivljenje ljudi in premoenje velike vrednosti (zlasti povzroitev splone

\\

nevarnosti, povzroitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti; konkretni nevarnosti se pribliuje tudi kaznivo dejanje neodvrnitve nevarnosti), druga pa le abstraktno gronjo zavarovanim dobrinam (povzroitev nevarnosti z jedrskimi snovmi, prevaanje ali prenaanje razstreliva ali nevarnih snovi proti predpisom, zloraba telekomunikacijskih znamenj in odklonitev sodelovanja pri odvraanju splone

420


nevarnosti). Edino pokodbeno kaznivo dejanje v tem poglavjujepokodovanje ali u n i c e^ jjw oiLiiaprakJ; a i_c res a posledica se_ kae v motnjah v prelHrT3j2)îyaliilxa-idi^ Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain A Kaznivo dejanje povzroitve splone nevarnosti ima poleg kopice storitvenih izvritvemh nainov alternativno doloeno tudi opustitveno izvritveno _ obliko (storilec opusti dejanje, ki bi ga bil dolan storiti za zagotovitev splone varnosti ljudi in premoenja), zato ga v pretenem delu lahko tejemo za storitveno, v manjem delu pa pomeni pravo opustitveno kaznivo dejanje. Pravo opustitveno kaznivo dejanje predstavljata tudi neodvrnitev nevarnosti po prvem odstavku 323. lena KZ in odklonitev sodelovanja pri odvraanju splone nevarnost j. Ostalakazniva dejanja zoper splono varnost ljudi in premoenja so doloena kot storitvena kazniva dejanja. Pregonljivost kaznivih dejanj Zasebna toba in predlog okodovanca pri kaznivih dejanjih zoper splono varnost ljudi in premoenja nista predvidena, kar pomeni, da so vsa kazniva dejanja iz tega poglavja pregonljiva po uradmjjojnosti.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineRazen tega, da ogroajo splono varnost, ta kazniva dejanja nimajo skup- . nih stinih tok,, zato ni nekih oprijemljivih monosti za notranjo klasifikacijo teh dejanj v skupine. V literaturi je mogoe najti njihovo razvrstitev na abstraktna ogrozitvena, konkretna ogrozitvena in pokodbena kazniva dejanja (ta delitev je bila izpeljana e prej pri vrstah kaznivih dejanj glede na posledico).

2.17. Kazniva dejanja zoperxvamost javnega prometaKazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so opredeljena v 31. poglavju KZ, ki je hkrati sedemnajsto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja:

421


422


dejanje, in opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca pa sta pravi opustitveni kaznivi dejanji. Pregonljivost kaznivih dejanj Kaznivo dejanje pomoi storilcu po storitvi kaznivega dejanja je neke vrste pogojni predlagalni delikt, in sicer se preganja na predlog, kadar se tudi prvotno kaznivo dejanje (tisto, katerega storilcu pomaga storilec tega kaznivega dejanja) preganja na predlog. Predlog za pregon v obeh primerih poda okodovanec prvotnega kaznivega dejanja. Ostala kazniva dejanja zoper pravosodje se preganjajo po uradni dolnosti.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupine Kazniva dejanja zoper pravosodje lahko notranje razdelimo na: kazniva dejanja, ki odvraajo oziroma onemogoajo opravljanje pravosodne funkcije (opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca in pomo storilcu po storitvi kaznivega dejanja); kazniva dejanja, ki ovirajo oziroma oteujejo delo pravosodnih organov (kriva ovadba, kriva izpovedba, prepreitev dokazovanja in kritev tajnosti postopka); kazniva dejanja, s katerimi se ovira izvrevanje odloitev pravosodnih organov oziroma ki se kaejo v nespotovanju teh odloitev (prepreitev vrnitve na delo, kritev prepovedi opravljanja poklica, beg osebe, ki ji je vzeta prostost, upor oseb, ki jim je vzeta prostost, in omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost).

\ 2.15. Kazniva dejanja zoper

lir

Kazniva dejanja zoper javni red in mir so opredeljena v 29. poglavju KZ, ki je hkrati petnajsto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: hudodelsko zdruevanje (297. len KZ), dogovor za kaznivo dejanje (298. len KZ), nasilnitvo (299. len KZ), zbujanje sovratva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kritvi naela enakosti (300. len KZ),

416


sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje (301. len KZ), prepreitev uradnega dejanja ali maevanje uradni osebi (302. len KZ),

napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti (303. len KZ), sodelovanje v skupini, ki preprei uradni osebi uradno dejanje (304. len KZ), hujskanje k upiranju (305. len KZ), odstranitev ali pokodovanje uradnega peata ali znamenja (306. len KZ), odvzem ali unienje uradnega peata ali uradnih spisov (307. len KZ), lano izdajanje za uradno ali vojako osebo (308. len KZ), izdelovanje in pridobivanje oroja in pripomokov, namenjenih za kaznivo dejanje (309. len KZ), nedovoljena proizvodnja in promet oroja ali eksplozivov (310. len KZ), prepovedano prehajanje meje ali ozemlja drave (311. len KZ), zloraba znamenj za pomo in za nevarnost (312. len KZ), samovoljnost (313. len KZ), oviranje verskih obredov (314. len KZ), skrunitev groba (315. len KZ), skrunitev trupla (316. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavja Objekti kazenskopravnega varstvaPoglavje o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir zdruuje raznovrstna kazniva dejanja, ki jih ni mogoe uvrstiti v nobeno drugo poglavje. Zaradi te raznolikosti dejanj ni mogoe opredeliti njihovega skupnega objekta kazenskopravnega varstva. Javni reH m mjr je namre preirokj>ojem, da bi lahko predstavljal objekt kazenskopravnega varstva. Javni red in mir se sicer opredeljujeta kot stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrevanje pravic in dolnosti, doloenih z ustavo in zakoni, kar pomeni, da gre za celoto kogent- nih pravnih predpisov in temeljnih nael, ki naj zagotavljajo varstvo vitalnih interesov drubene skupnosti in nekonfliktno stanje v njej. Iz tega sledi, da so pravzaprav vsa kazniva dejanja (iz vseh poglavij KZ) e po svoji naravi usmerjena zoper javni red in mir.

417


izdaja vojake tajnosti (282. len KZ). Poleg navedenih dolob z opisi kaznivih dejanj sta v tem poglavju e dve dolobi, ki urejata vpraanja iz splonega dela kazenskega prava, in sicer odgovornost za kaznivo dejanje, storjeno na ukaz nadrejenega (283. len KZ), in mileje kaznovanje zaradi izzvanosti (284. len KZ). Opozoriti je treba, da so bila kazniva dejanja zoper vojako dolnost oblikovana pred ukinitvijo obveznega sluenja vojakega roka oziroma pred profesionalizacijo Slovenske vojske, zato v doloenem delu niso usklajena z novo ureditvijo na podroju vojake dolnosti.

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva Kazniva dejanja zoper vojako dolnost predstavljajo specifino skupino kaznivih dejanj, ki pomenijo kritve vojakih pravil, praviloma s strani oseb, ki so pripadniki vojske. Objekt oziroma namen kazenskopravnega varstva v okviru teh dejanj ie zagotoviti normalno delovanje oboroenih sil, ki predstavljajo pomemben dejavnik samostojnosti, suverenosti in teritorialne integritete drave, ter korektno izvrevanje vojake dolnosti. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Veina kaznivih dejanj zoper vojako dolnost je opredeljenih kotjlelic- tum proprium, saj jih lahko izvrijo le vojake osebe (to so osebe, ki poklicno opravljajo VOjakO Slubo) oziroma vojaki ctarpinpJj*Jfa7nivn dfrjanj'* izda, je vojake tajnosti lahko poleg vojakih oseb izvrijo tudi druge osebe. |tisodolne varovati vojako tajnost oziroma ki na protipraven nain prideioHT podatkov, ki se varujejo kot vojaka tajnost.

Pravne osebe za kazniva dejanja zoper vojako dolnost ne odgovaijajo. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo ^Kritev predpisov o straenju, opustitev ukrepov za varnost ljnHi in premoenja v vojaki enoti, opustitev zavarovanja pri vojakih vajah in izdaja vojake tajnosti so kazniva dejanja, ki so poleg z naklepom lahko izvrenajudi__ s kriy3n5 obliko malomarnosti.Ôstala kazniva dejanja zoper vojako dolnost s(j.i7,klji)no,naldEna^_ Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Neizpolnitev ukaza in odrekanje poslunosti, lani raporti in lana poroi- _ la, kritev predpisov o straenju, opustitev ukrepov za varnost ljudi in pre- . moenja v

412


vojaki enoti in opustitev 7avarr>v:^ja pri vojakih vajah so kazniva dejanja, ki so v temeljnih oblikah doloena kot konkretn^ ogrozitvenaJcaz- niva dejanja. Za njihovo dokonanje namre zadostuje, da storilec povzroi nevarnost za ivljenje ljudi ali premoenje velike vrednosti. e se ta nevarnost sprevre v pokodbeno posledico (npr. hudo telesno pokodbo ali smrt ene ali ve oseb), v doloenih primerih storilcu grozi huja kazen (npr. po tretjem odstavku 279. lena KZ). Ostala kazniva dejanja zoper vojako dolnost so tudi v temeljnih oblikah doloena kot pokodbena ka/niva dejanja. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Neizpolnitev ukaza in odrekanje poslunosti, odklonitev-sprejema ali uporabe oroja. opustitev ukrepov za varnost ljudi in premoenja v vojaki enoti in opustitev zavarovanja pri vojakih vajah, so prava opustitvena kazniva dejanja, ki so izvrena s tem, da storilec ne izpolni svoje dolnosti. Opustitvena izvritvena oblika je predvidena tudi pri kaznivem dejanju upiranja nadrejenemu, vendar v tem primeru alternativno s storitvenimi oblikami izvritveÔstalaJsainiva dejanja zoper vojako dolnost so glede izvritvenih nainov doloena kot storitvena oziroma komisivna. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper vojako dolnost se preganjaj uradni dolnosti. Predlog okodovanca ali zasebna toba pri teh kaznivih dejanjiF nista predvidena.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupine Kazniva dejanja zoper vojako dolnost lahko notranje razdelimo na: kazniva dejanja, ki pomenijo kritev vojake discipline in temeljev vojake organiziranosti (neizpolnitev ukaza in odrekanje poslunosti, upiranje nadrejenemu, odklonitev sprejema ali uporabe oroja, lani raporti in lana poroila, samovoljna odstranitev in beg iz obrambnih sil, grdo ravnanje s podrejenim in izdaja vojake tajnosti) in kazniva dejanja, ki predstavljajo kritev vojake dolnosti pri opravljanju posebnih nalog (grdo ravnanje s podrejenim, kritev predpisov o straen- jih obiajno notranje ne klasificiramo v skupine. Glede na to, da so ta dejanja v prvi vrsti namenjena varovanju listin, s katerimi se dokazujejo dejstva v pravnem prometu, na tem mestu opozarjamo na razliko med t. i. intelektualnimi in materialnimi falsifikati oziroma ponaredki. Za materialno falsifikaci- jo gre tedaj, ko neka listina ne izvira od osebe, kije na njej navedena kot izdajatelj, oziroma z drugimi besedami gre za listine, ki jih storilec sestavi in podpie v tujem imenu (pri emer sam nima potrebnih lastnosti, da bi tako listino sploh lahko izdal). Pri materialnem falsifikatu resninost ali neresninost same vsebine listine ni pomembna. V posebnem delu KZ so ti falsifikati veinoma oznaeni z besedno zvezo kriva listina (tipien primer je kaznivo dejanje ponarejanja listin). Intelektualni falsifikat pa je listina, ki jo izda in podpie oseba, ki je sicer pooblaena za

413


izdajanje tovrstnih listin, vendar listino opremi z lano oziroma neresnino vsebino (tipien primer je kaznivo dejanje izdaje in uporabe lanega zdravnikega ali veterinarskega sprievala). Primer materialne falsifikacije: oseba A s pomojo barvnega fotokopirnega stroja izdela zdravniko potrdilo o upravienosti odsotnosti z dela. Kot izdajatelj potrdila je naveden A-jev osebni zdravnik B. A s pomojo fotokopirnega stroja na potrdilo preslika tudi ig zdravstvene organizacije in s keminim svinnikom ponaredi podpis zdravnika B. Primer intelektualne falsifikacije: zdravnik B svojemu pacientu A-ju izda zdravniko potrdilo o upravienosti odsotnosti z dela, eprav ve, da A v tem asu ni bil bolan, ampak je opravljal dela na domai kmetiji. Potrdilo je izdano na predpisanem obrazcu, opremljeno z igom zdravstvenega doma in lastnoronim podpisom zdravnika B.

2.12. Kazniva dejanja zoper,uradno dolnost in javna pooblastila^*Kazniva dejanja zoper uradno dolnost in javna pooblastila so opredeljena v 26. poglavju KZ, ki je hkrati dvanajsto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: zloraba uradnega poloaja ali uradnih pravic (261. len KZ), nevestno delo v slubi (262. len KZ), poneverba v slubi (263. len KZ), neupraviena uporaba v slubi (264. len KZ), ponareditev ali unienje uradne listine, knjige ali spisa (265. len KZ), izdaja uradne tajnosti (266. len KZ), jemanje podkupnine (267. len KZ),

dajanje podkupnine (268. len KZ), sprejemanje daril za nezakonito posredovanje (269. len KZ), dajanje daril za nezakonito posredovanje (269.a len KZ), kritev lovekega dostojanstva z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih pravic (270. len KZ), izsiljevanje izjave (271. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva _Objgkt kazenskopravne,ga-vaKtoa-V primeru kaznivih dejanj zoper uradno dolnost in javna pooblastila je v bistvu pravilna uporaba pooblastil, ki jih pravni red daje nekaterim kategorijam oseb oziroma poklicev. Ta dejanja dejansko pomenijo

413


zlorabo oblasti in zajemajo inkriminacije razlinih oblik zlorabe uradnega poloaja s strani uradnih oseb. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Veina kaznivih dejanj zoper uradno dolnost je opredeljenih kot delictum proprium, saj jih lahko izvri le uradna oseba. V kazenskopravni pojem uraT ne osebe so zajeti: poslanci dravnega zbora, lani dravnega sveta in lani lokalnega ali regionalnega predstavnikega telesa; osebe, ki pri dravnem organu opravljajo uradne dolnosti ali imajo uradne funkcije (npr, policisti, kriminalisti, cariniki, inpektorji, sodniki. .dravni toilci ipd.); . druge_oseb^ ki opravljajt^d^êne uradne dolnosti na podlagi poobla_stil, ki jim jih daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitrai; vojake osebe, ki so kot takne doloene s posebnimi predpisi; osebe, ki v tuji dravi na katerikoli ravni opravljajo zakonodajno, izvrilno ali sodno funkcijo oziroma drugo uradno dolnost; osebe, ki jim mednarodna javna organizacija daje poloaj uradne osebe; osebe, ki pri mednarodnem sodiu opravljajo sodniko, toilsko ali drugo uradno dolnost ali funkcijo. V tem poglavju pa sojiidi-tri.pzirDma_5liri JâzruYa.dejanjavki iio._dolpe- nakot splona in jih lahko naeloma izvri vsakdo. To v celoti velja za dajanprepovedanosti dejanja zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (dolus directus) ali seje zavedal monosti, da zaradi njegovega dejanja nastane prepovedana posledica, pa je v njen nastanek privolil (dolus eventualis). Kaznivost zaradi (zavestne ali nezavestneijTMjornmioslijcîre^ iJ2l Jcaznivem dejanju izdaje in neupraviene pridobitve poslovne tajnosti.(etrti odstavek v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 241. lena KZ). Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Kazniva dejanja zoper gospodarstvo so doloena kot pokodbena kazniva dejanja. Pri tem je treba opozoriti, da zakonodajalec v opisih teh dejanj pogosto ne doloa vedno dovolj jasno, ali neka okoliina predstavlja objektivni pogoj kaznivosti ali pa gre za pokodbeno posledico in s tem za zakonski znak, ki mora biti zajet s storilevo krivdo. To je lahko v praksi problematino. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain _ Veina kaznivih dejanj zoper gospodarstvo v KZ je storitvenih, prava opustitev pa je doloena kot alternativni izvritveni nain pri: povzroitvi steaja z nevestnim gospodarjenjem v 233. lenu KZ, po katerem je med drugim kazniv, kdor ve, da sam ali kdo drug kot planik ni zmoen plaila,

409


pa opua pravoasno uveljavitev terjatev, zaradi esar pride do steaja in velike premoenjske kode za upnike; ponareditvi ali unienju poslovnih listinîz prvega odstavka 240. lena KZ, kar med drugim stori, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembni za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizinimi osebami ali so namenjeni za odloitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo, ne vpie kaknega pomembnega podatka; ^zlorahi polomija alipravic po prvem odstavku 244. lena KZ, ki jo zagrei (tudi), kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist ali povzroil premoenjsko kodo, ne opravi svoje dolnosti, pa pri tem niso podani znaki kaknega drugega kaznivega dejanja. Glede na to, daso.opustitvena kazniva_dejanja v navedenih opisih doloe-_ na zgoji kot ena od alternativnih oblik, hkrati s storitvenimi oblikami, tudi pri teh kaznivih dejanjih pride v potev pravilo, da je izvrena opustitev vedno vsebovana v izvreni storitvi. e storilec poleg opustitvenega izpolni e katerega izmed storitvenih izvritvenih nainov kaznivega dejanja (npr. storilec v isti poslovni listini v prvo rubriko vpie laen podatek, v drugo rubriko pa ne vpie bistvenega podatka), se torej teje, daje bilo kaznivo dejanje izvreno s storitvijo. Pregonljivost kaznivih dejanj Vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo se preganjajo po uradni dolnosti. Pogojevanje pregona s predlogom okodovanca ali pregon na zasebno tobo pri teh dejanjih nista predvidena.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na pravno zavarovane vrednote in dobrine, ki temeljijo na naelu zaupanja v gospodarstvu, lahko kazniva dejanja zoper gospodarstvo torej v grobem razdelimo na: kazniva dejanja, ki gospodarstvo kot celoto itijo pred motnjami (v poglavju o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo sta to ponarejanje denarja po tretjem odstavku 249. lena KZ, ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po etrtem odstavku 250. lena KZ); kazniva dejanja, ki itijo gospodarsko poslovanje (lani steaj, povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, ponareditev ali unienje poslovnih listin, vdor v informacijski sistem, zloraba notranje informacije, zloraba poloaja ali pravic, nedovoljeno sprejemanje daril in nedovoljeno dajanje daril); kazniva dejanja, ki itijo odnose med gospodarskimi subjekti (ustvarjanje monopolnega poloaja, okodovanje upnikov, preslepitev kupcev, neupraviena

409


uporaba tuje oznake ali modela in neupraviena uporaba tujega izuma ali topografije), in kazniva dejanja, ki itijo odnose v gospodarskem subjektu (izdaja in neupraviena pridobitev poslovne tajnosti, poneverba in neupraviena uporaba). Navedena klasifikacija lahko pojmovno zajema le ista gospodarska kazniva dejanja. Celotno poglavje o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo pa je mogoe notranje deliti na: insolvenna kazniva dejanja (lani steaj, povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem, pa tudi okodovanje upnikov);

405


404


kazniva dejanja, pri katerih storilec obvezno deluje z obogatitvenim namenom (obogatitveni namen oziroma lucrum causa, to je namen pridobivanja protipravne premoenjske koristi - sem spadajo goljufija, izsiljevanje, oderutvo in zloraba zaupanja); kazniva dejanja, katerih namen je protipravna prilastitev, vendar ne nujno z obogatitivenim namenom (to so tatvina, velika tatvina, rop, roparska tatvina, zatajitev, prikrivanje in nedovoljen izvoz ali uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti), kazniva dejanja, katerih namen je pokodovanje tuje stvari ali interesa (odvzem motornega vozila, pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti, pokodovanje tuje stvari, neupravien vstop v informacijski sistem, poig, pokodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov, nezakonita vselitev in okodovanje tujih pravic).

2.10. Kazniva dejanja zop

o

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo so opredeljena v 24. poglavju KZ, ki je hkrati deseto in najobseneje poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: ustvarjanje monopolnega poloaja (231. len KZ), lani steaj (232. len KZ), povzroitev steaja z nevestnim gospodaijenjem (233. len KZ), okodovanje upnikov (234. len KZ), poslovna goljufija (234.a len KZ),

organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo (234.b len KZ), preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti (235. len KZ), preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (236. len KZ), preslepitev kupcev (237. len KZ), neupraviena uporaba tuje oznake ali modela (238. len KZ), neupraviena uporaba tujega izuma ali topografije (239. len KZ), ponareditev ali unienje poslovnih listin (240. len KZ), izdaja in

400


neupraviena pridobitev poslovne tajnosti (241. len KZ), vdor v informacijski sistem (242. len KZ),

401


zloraba notranje informacije (243. len KZ), zloraba poloaja ali pravic (244. len KZ), poneverba (245. len KZ), neupraviena uporaba (246. len KZ), nedovoljeno sprejemanje daril (247. len KZ), nedovoljeno dajanje daril (248. len KZ), ponarejanje denarja (249. len KZ), ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (250. len KZ), izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje (251. len KZ), pranje denarja (252. len KZ), izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice (253. len KZ), zatajitev finannih obveznosti (254. len KZ), tihotapstvo (255. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva Z opredelitvijo gospodarskih kaznivih dejanj se varujejo vrednote in dobrine v okviru gospodarskega prava. Te vrednote in dobrine je mogoe izpeljati iz ustavne dolobe o svobodi gospodarske pobude. Pojem gospodarskega prava v obsegu, v kakrnem se danes uporablja v Republiki Sloveniji, zajema urejanje statusnopravnih vpraanj drub in urejanje poslov, kijih druba sklepa pri opravljanju svoje dejavnosti, pa tudi vpraanja intelektualne lastnine in varstva konkurence ter pravo vrednostnih papirjev, steajno pravo ipd. V sklop gospodarskega prava nadalje spadajo tudi posebne ureditve posameznih gospodarskih dejavnosti (zavarovalnitvo, bannitvo, javna podjetja). Gospodarsko pravo je torej vsebinsko zelo iroko, saj je z njim pravno urejen gospodarski sistem drave kot ekonomska kategorija, ki temelji na naelih ekonomske politike in se hkrati varuje z ukrepi te politike. Kot sploni objekt varstva v okviru kaznivih dejanj zoper gospodarstvo se pogosto navaja gospodarski sistem oziroma gospodarstvo ("jnspnHargtvn je mogoe opredeliti kot celoto vseh smotrnih dejavnosti za nartno pridobivan-

402


kazniva dejanja, ki se nanaajo na socialno zavarovanje (kritev pravic iz socialnega zavarovanja in zloraba pravic iz socialnega zavarovanja).

2.9. Kazniva dejanja zoper premoenj^Kazniva dejanja zoper premoenje so doloena v 23. poglavju KZ, ki je hkrati deveto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: tatvina (211. len KZ), velika tatvina (212. len KZ), rop (213. len KZ), roparska tatvina (214. len KZ), zatajitev (215. len KZ), odvzem motornega vozila (216. len KZ), goljufija (217. len KZ), izsiljevanje (218. len KZ), oderutvo (219. len KZ), zloraba zaupanja (220. len KZ), prikrivanje (221. len KZ), nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote (222. len KZ), pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote (223. len KZ), pokodovanje tuje stvari (224. len KZ), neupravien vstop v informacijski sistem (225. len KZ),

poig (226. len KZ), pokodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov (227. len KZ), nezakonita vselitev (228. len KZ), okodovanje tujih pravic (229. len KZ). Poleg navedenih dolob z opisi kaznivih dejanj to poglavje vsebuje tudi dolobo s posebnimi pravili o pregonu nekaterih kaznivih dejanj zoper premoenje, kadar je storilec v blinjem razmeiju z okodovancem (230. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavja Objekti kazenskopravnega varstvaIzhodie za opredelitev kaznivih dejanj zoper premoenje je 33. len Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do zasebne lastnine kot vseskozi izjemno pomembne vrednote oziroma dobrine posameznika. V 23. poglavju KZ je zbrana skupina t. i. klasinih kaznivih dejanj, ki so obstajala e v najstarejih kazenskopravnih virih. Sploni objekt varstva teh kaznivih dejanj je premoenje, ki zajema: premine stvari (to so stvari, ki se lahko premaknejo z enega na drugo mesto brez pokodbe njihove substance; v kazenskem pravu pa se za premino stvar teje tudi

396


vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, pogon, premikanje glasu, slike ali besedila na daljavo ali raunalnika zmogljivost), _n2fluau##-(po naravi stvari so nepreminine zemljia in vse, kar je z njimi organsko in trajno povezano na nain, da premik z enega na drugo mesto bodisi ni moen bodisi je moen le z bistvenim posegom v substanco) in prpmmenjskp pravice ter premoenjske interese (to so pravno zavarovana upravienja glede preminega ali nepreminega premoenja). Premoenje je posredni objekt varstva tudi v okviru nekaterih drugih kaznivihjiejary i/ drugih poglavij KZ (npr. kazniva dejanja zoper gospodarstvo, kazniva dejanja zoper splono varnost ljudi in premoenja). Vrste kaznivih dejanj glede na storilca ^Vsa kazniva dejanja iz tega poglavja, razen kaznivega dejanja pokodovanjaj^tanovanjskih in poslovnih^tav^jn_2LQStor(w^ uradni rlr-lrnnr.ti________

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na objekte kazenskopravnega varstva kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, druino in mladino delimo na: kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo (dvojna zakonska zveza), kazniva dejanja zoper druino (sprememba rodbinskega stanja, odvzem mladoletne osebe in kritev druinskih obveznosti), kazniva dejanja zoper mladino (zanemaijanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, neplaevanje preivnine in krvoskrunstvo).

397


2.8. Kazniva dejanja zopetftelovno razmerje in socialno varnost____________________________________________________Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so vsebovana v 22. poglavju KZ, ki je hkrati osmo poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: kritev temeljnih pravic delavcev (205. len KZ), kritev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti (206. len KZ), kritev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kritev sindikalnih pravic (207. len KZ), ogroanje varnosti pri delu (208. len KZ),

394


Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineSpolne nedotakljivosti kot pravne vrednote notranje pravzaprav ni mogoe deliti na objekte kazenskopravnega varstva, lahko pa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost delimo v skupine glede na objekte napada oziroma izvritvene naine. Na primer takole: kazniva dejanja, ki pomenijo kritev spolne nedotakljivosti v obliki napada na tuje telo (posilstvo in spolno nasilje); kazniva dejanja, ki pomenijo kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo doloenih okoliin na strani okodovanca (spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajo od petnajst let, in kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja); kazniva dejanja, ki pomenijo kritev spolne nedotakljivosti drugega zaradi lastnega okorianja (zloraba prostitucije in prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva).

2.6. Kazniva dejanja zoper lovekovo zdravjeKazniva dejanja zoper lovekovo zdravje so opredeljena v 20. poglavju KZ, ki je hkrati esto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: prenaanje nalezljivih bolezni (188. len KZ), opustitev zdravstvene pomoi (189. len KZ), malomarno zdravljenje (190. len KZ), nedovoljena presaditev delov lovekega telesa (191. len KZ), malomarno opravljanje lekarnarske dejavnosti (192. len KZ), proizvodnja in promet kodljivih sredstev za zdravljenje (193. len KZ), proizvodnja in promet zdravstveno oporenih ivil in drugih izdelkov (194. len KZ), nevestno pregledovanje mesa za prehrano (195. len KZ), neupraviena proizvodnja in promet z mamili (196. len KZ), omogoanje uivanja mamil (197. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavja

Objekti kazenskopravnega varstva Objekt kazenskopravnega varstva v okviru kaznivih dejanj iz tega poglavja jei_lowkow_zdravj1. ki se opredeljuje_kot_ stanje dobrega telesnega in duevnega poutja, brez motenj v delovanju organizma. Po povzroenih posledicah so ta kazniva dejanja (lahko) podobna kaznivim dejanjen^zoperjiv^ ljenje in telo, zaradi mone nevarnosti irjenja posledic na nedoloen krog ljudi pa so sorodna tudi kaznivim dejanjem zoper splono varnost ljudi.

25


Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Polovica kaznivih dejanj zoper lovekovo zdravje jesplonih kaznivih dejanj, ostala pa so opredeljena kot de lic ta pmprin ki jih lahko storijo le osebe z doloenimi lastnostmi, in sicer (odvisno od kaznivega dejanja) zdravnik, drug zdravstveni delavec, lekarnar, druga oseba, pooblaena za izdajanje zdravil, veterinar ali druga oseba, pooblaena za pregled ivil (to so opustitev zdravstvene pomoi, malomarno zdravljenje, nedovoljena presaditev delov lovekega telesa, malomarno opravljanje lekarnarske dejavnosti in nevestno pregledovanje mesa za prehrano). Za vsa kazniva dejanja zoper lovekovo zdravje, razenzaopustitev zdravstvene pomoi in za malomarno zdravljenje, so lahko poleg storilca_ spoznane za odgovorne tudi pravne osebe Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo V poglavju o kaznivih dejanjih zoper lovekovo zdravje se nahajata dve malomarnostni kaznivi dejanji: malomarno zdravljenje in malomarno oprav^" ljanje lekarnarske dejavnosti._QsMa~kazniva dejanja sojia splonojjpredelje^ na kot naklepna; za tiri izmed njih (to so prenaanje nalezljivih bolezni, proizvodnja, in promet kodljivih sredstev za zdravljenje, proizvodnja in promet zdravstveno oporenih ivil in drugih izdelkov ter nevestno pregledovanje mesa za prehrano) pa je predvidena kaznivost tudi, e storilec dejanje izvri s krivdno obliko malomarnosti. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Polovica kaznivih dejanj zoper lovekovo zdravje je doloenih kot pokodhenih in so dokonana, ko storitev ali opustitev storilca povzroi poslabanje zdravja okodovancaJZajjstala kazniva dejanja pajzadostuje, da zara^_ Hi njj|i nastane (veinoma konkretna) nevarnost za lovekovo zdravje, kar sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije (175. len KZ), sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti (176. len KZ). Poleg navedenih dolob z opisi kaznivih dejanj so v tem poglavju e tri dolobe, ki urejajo vpraanja iz splonega dela KZ oziroma vpraanja, povezana s pregonom. Tako so v 177. lenu KZ vsebovane dolobe o odpustitvi kazni za kazniva dejanja iz lenov 169 do 173, v 178. lenu KZ najdemo posebne dolobe o pregonu teh kaznivih dejanj in v 179. lenu KZ dolobo o objavi sodbe, ki se nanaa na kazniva dejanja zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja.

Temeljne znailnosti poglavja Objekti kazenskopravnega varstvaPravicado osebnega dostojanstva, ki jo zagotavlja 34. len Ustave RS, je varovana tudi s kazenskim pravom, konkretno v poglavju o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime. Objekt kazenskopravnega varstva v okviru teh dejanj sta ast in dobro ime razlinih subjektov, ki uivajo pravno varstvo. Razlika med objektoma varstva je pogojena z zornim kotom opazovalca: ast ie predstava, ki jo _ima_ posameznik o sebi (zajema torej obutek lastne^ etine_in moralne vrednosti, dostojanstvo in ponos), dobro ime pa je predstava, ki jo imajo o posamezniku drugi (gre torei za ugied, ki ga lovek zaradi svoiih lastnosti in/ali dejanj uiva v okolju). Tako ast kot dobro ime

27


sta osebni lovekovi vrednoti, ki iu ni mogoe presojati po objektivnih, pa pa preteno le po subjektivnih merilih. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Vsa kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena kot splona kazniva dejanja, kar pomeni, da jih naeloma lahko izyri vsakdo (ki je dovolj star in razsoden, da lahko odgovarja za kaznivo dejanje). Pravne osebe ne morejo bitj_spoznane za odgovorneja nobeno izmed kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so lahko izvrena le s krivdno obliko naklepa, kar pomeni, da se mora storilec zavedati, da napada ast oziroma "dobro ime posameznika ali doloene institucije, in to tudi hoteti ali v to vsaj privoliti. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so izkljuno pokodbe i)a. Dokonana so ele, ko sta ast oziroma dobro ime okodovanca zaradi ravnanja storilca dejansko prizadeta. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so opredeljena kot storitvena oziroma komisivna, kar pomeni, da je za izvritev naeloma potrebno aktivno delovanje storilca. Pregonljivost kaznivih dejanj Glede na izrazito osebno naravo asti in dobrega imena se veina, kaznivih dejanj iz tega poglavja preganja na zasebno tobo ali na podlagi predhodnega dovoljenja okodovanca. Nain pregona za kazniva dejanja zoper ast in dobro ime je doloen v 178. lenu KZ, in sicer se pregon zaradi kaznivih dejanj razalitve, obrekovanja, aljive obdolitve, opravljanja in oitanja kaznivega dejanja z namenom zanievanja praviloma zane na zasebno tobo. Tudi e so ta dejanja storjena proti pokojni osebi, se pregon uvede na zasebno tobo, ki jo lahko vloijo zakonec, oseba, s katero je pokojnik ivel v zunajzakonski skupnosti, njegovi otroci ali posvojenci, stari ali posvojitelji, bratje ali sestre. e pa so navedena kazniva dejanja storjena proti dravnemu organu ali proti uradni ali vojaki osebi v zvezi z opravljanjem njune slube v tem organu, se njihov pregon zane na predlog okodovanca. Pregon za kaznivo dejanje sramotitve tuje drave ali mednarodne organizacije se lahko zane le z dovoljenjem ministra za pravosodje (na podlagi tega dovoljenja pregon tee po uradni dolnosti). Kazmvi.dejan|iâmotjtvejlepublike Slovenije in sramotitve slovenskega naroda ali narodnih skupnosti pa se preganjata po uradni dolnosti (brez predhodnega predloga okodovanca).

26


Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na objekte kazenskopravnega varstva kazniva dejanja zoper ast in dobro ime delimo na: kazniva dejanja, ki napadajo ast in dobro ime posameznika (razalitev, obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje in oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja. Poudariti je treba, da pravna oseba ne more biti kritve pravice do pritobe, ki ga prav tako lahko izvri le posameznik, ki "opravlja doloeno delo take narave, da lahko drugega onemogoi pri uveljavljanju pravnega sredstva. Prav tako je kot delictum proprium treba teti tiste (praviloma kvalificirane) oblike posameznih kaznivih dejanj zoper lovekove pravice in svoboine, kijih lahko izvrijo le uradne osebe (npr. protipraven odvzem prostosti po drugem odstavku 143. lena KZ). Za doloena kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine lahko poleg storilca odgovarjajo tudi pravne osebe, in sicer za kritev enakopravnosti, za nedovoljeno objavo zasebnih pisanj, za neupravieno izdajo poklicne skrivnosti, za zlorabo osebnih podatkov, kritev avtorske pravice, neupravieno uporabo avtorskega dela in kritev avtorski sorodnih pravic. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Vsa kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine so kaznivg le. e so izvrena naklepno. Malomarnost pri Jeh dejanjih ni predvidena. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine so doloena kot pokodbena, z izjemo ogroanja varnosti, ki predstavlja ogrozitveno kaznivo dejanje. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Glede na izvritveni nain so vsa kazniva dejanja zoper ivljenje in telo doloena kot storitvena kazniva dejanja. Pregonljivost kaznivih dejanj Zaradi subjektivne narave lovekovih pravic in svoboin je razumljivo, da se ve kot polovica kaznivih dejanj zoper lovekove pravice in svoboine preganja na podlagi podanega predloga okodovanca. Predlagalni delikti v tem poglavju so naslednji: prisiljenje, ogroanje varnosti, grdo ravnanje, neupraviena osebna preiskava (v temeljni obliki), neupravieno prislukovanje in zvono snemanje (po prvem odstavku 148. lena KZ), kritev tajnosti obil (v temeljni obliki), kritev nedotakljivosti stanovanja (po prvem in drugem odstavku 152. lena KZ) in kritev avtorske pravice. Poleg tega so tri kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine pregonljiva na zasebno tobo. To so neupravieno prislukovanje in zvono snemanje (po drugem odstavku 148. lena KZ), nedovoljena objava zasebnih pisanj ter neupraviena izdaja poklicne skrivnosti.

27


_ Ostala kazniva dejanja iz tega poglavja se preganjajo jo uradni dolnostjo ne da bi bil za to potreben predlog okodovanca.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na objekte kazenskopravnega varstva kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine delimo na: kazniva dejanja, ki predstavljajo kritev enakopravnosti (kritev enakopravnosti); kazniva dejanja, ki predstavljajo kritev svobode gibanja, delovanja in odloanja (prisiljenje, protipraven odvzem prostosti, ugrabitev); kazniva dejanja, ki predstavljajo napad na telesno ali duevno celovitost posameznika (ogroanje varnosti in grdo ravnanje); kazniva dejanja, ki predstavljajo kritev zasebnosti (neupraviena osebna preiskava, neupravieno prislukovanje in zvono snemanje, neupravieno slikovno snemanje, kritev tajnosti obil, nedovoljena objava zasebnih pisanj, kritev nedotakljivosti stanovanja, praviloma pa tudi neupraviena izdaja poklicne skrivnosti in zloraba osebnih podatkov); kazniva dejanja, ki predstavljajo napad na individualne ali kolektivne pravne in politine pravice (kritev pravice do pritobe, prepreitev ali oviranje javnega shoda in prepreitev tiskanja in oddajanja);

kazniva dejanja, ki predstavljajo kritev

2

avtorske ali sorodnih pravic (kritev avtorske pravice, neupraviena uporaba avtorskega dela in kritev avtorski sorodnih pravic). Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve so vsebovana v 17. poglavju KZ, ki je hkrati tretje poglavje posebnega delaTega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: kritev volilne pravice (161. len KZ), kritev proste odloitve volivcev (162. len KZ), zloraba volilne pravice (163. len KZ), kritev svobodne opredelitve (164. len KZ), unienje ali ponareditev volilnih listin (165. len KZ), ponareditev volilnih rezultatov (166. len KZ), kritev tajnosti glasovanja (167. len KZ), sprejemanje podkupnine pri volitvah (168. len KZ).

29


lovekovo ivljenje in telesna integriteta sta poleg kaznivih dejanj, vsebo- varfih vTiT poglavju KZ, tudi objekt varstva v okviru nekaterih kaznivih dejanj izven tega poglavja - npr. kaznivih cfejanj zoper lovekovo zdravje, kaznivih dejanj, zoper lovenost in mednarodno gravo^ kaznivih dejanj zoper splono varnost ljucfi Tii premoenjau_kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa itd., vendar v teh poglavjih ne predstavljata primarnega objekta varstva, ampak njuna pokodba obiajno pomeni kvalifikatorno okoliino ali pa objektivni pogoj kaznivosti. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so praviloma doloena kot splona kazniva dejanja, razen kaznivega dejanja detomora po 130. lenu KZ, ki pred" stavlja lastnoroni delikt. _Ppwne osebe za kazniva dejanja zoper ivljenje in telo ne odgovarjajo. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so v temeljnih oblikah doloena kot naklepna. Izjemo predstavlja povzroitev smrti iz malomarnostiiz 129. lena TCZ Poudariti je treba, da tega kaznivega dejanja ne uvramo med tipina malomarnostna kazniva dejanja. Medtem ko se pri malomarnostnih kaznivih dejanjih malomarnost storilca nanaa na kritev dolnostnega ravnanja, je pri kaznivem dejanju po 129. lenu KZ predvidena malomarnost storilca do nastale posledice (smrti drugega). Vsa ostala kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so, kot reeno, naklepna; pri hudi in posebno hudi telesni pokodbi pa je poleg naklepne izvritve predvidena kaznivost tudi, e ju storilec povzroi s krivdno obliko malomarnosti. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Glede na posledico nekaj ve kot polovica kaznivih dejanj zoper ivljenje in telo predstavlja pokodbena kazniva dejanja; (Sodelovanje pri pretepu, ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne osebe in opustitev pomohpa so ogrozitvena kazniva dejanja, pri katerih ni treba, da bi prilo do pokodbe ivljenja ali telesne integritete okodovanca, ampak zadostuje, da za to nastane konkretna nevarnost. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so v vejem delu doloena kot storitvena kazniva dejanja; povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne osebe in opustitev pomoi pa predstavljajo prava opustitvena kazniva dejanja. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo se preganjajo po uradni dolnosti, razen jlahke telesne pokodhCr-ki se v temeljni obliki preganja naj>redloj_ okodovanca, ter ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ki je prav tako pre3lagalni delikt.

25


Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na objekte kazenskopravnega varstva lahko kazniva dejanja zoper ivljenje in telo razdelimo na naslednje skupine: kazniva dejanja zoper ivljenje (umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz malomarnosti, detomor, napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru); kazniva dejanja zoper bodoe ivljenje -(nedovoljena prekinitev nosenosti); kazniva dejanja zoper telesno integriteto (lahka telesna pokodba, huda telesna pokodba in posebno huda telesna pokodba); kazniva dejanja ogroanja ivljenja in telesne integritete (sodelovanje pri pretepu, ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne osebe in opustitev pomoi; slednja tri kazniva dejanja nekateri uvrajo tudi v posebno skupino kaznivih dejanj zoper solidarnost).

2.2. Kazniva dejanja svoboine..

zoper

lovekove

pravice

in

Kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine so opredeljena v 16. poglavju KZ, ki je hkrati drugo poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: kritev enakopravnosti (141. len KZ), prisiljenje (142. len KZ), protipraven odvzem prostosti (143. len KZ), ugrabitev (144. len KZ), ogroanje varnosti (145. len KZ), grdo ravnanje (146. len KZ),(2) e so dejanja iz lenov 169 do 173 tega zakonika storjena proti dravnemu organu ali proti uradni ali vojaki osebi v zvezi z opravljanjem njune slube v tem organu, se pregon zane na predlog. (3) Pregon za kaznivo dejanje iz 175. lena tega zakonika se zane z

dovoljenjem ministra za pravosodje. (4) e so dejanja iz lenov 169 do 173 tega zakonika storjena proti pokojni osebi, se zane pregon na zasebno tobo zakonca, osebe, s katero je pokojnik ivel v zunajzakonski skupnosti, njegovih otrok ali posvojencev, starev ali posvojiteljev, bratov ali sester.

27


/ / - 1 2.1. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo

2. TEMELJNI PODATKI 0 POGLAVJIH KAZNIVIH DEJANJ IZ POSEBNEGA DELA KAZENSKEGA ZAKONIKA

Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so vsebovana v 15. poglavju KZ, ki je hkrati prvo poglavje posebnega dela tega zakonika. V poglavje kaznivih dejanj zoper ivljenje in telo so uvrena naslednja kazniva dejanja: umor (127. len KZ), uboj na mah (128. len KZ), povzroitev smrti iz malomarnosti (129. len KZ), detomor (130. len KZ), napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru (131. len KZ), nedovoljena prekinitev nosenosti (132. len KZ), lahka telesna pokodba (133. len KZ), huda telesna pokodba (134. len KZ), posebno huda telesna pokodba (135. len KZ), sodelovanje pri pretepu (136. len KZ), ogroanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (137. len KZ), povzroitev nevarnosti (138. len KZ), zapustitev slabotne osebe (139. len KZ), opustitev pomoi (140. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva

Objekta kazenskopravnega varstva pri kaznivih dejanjih zoper ivljenje in telo j^nvpfrnvn ?ivljpT\je in njegova telesna integriteta. Zlasti lovekovo ivljenje predstavlja prvo, naravno in temeljno pravico vsakega posameznika, ki je vijega ranga od drugih pravic (v trenutku, ko je posamezniku krena pravica do ivljenja, mu po naravi stvari tudi vse ostale pravice ni ve ne koristijo). Tako lovekovo ivljenje kakor njegova telesna integriteta sta od nekdaj predstavljala objekt kazenskopravnega varstva, vendar je bil obseg njune zaite v razlinih zgodovinskih obdobjih oziroma drubenoekonomskih sistemih razlien. Dolgo asa je bila zaita odvisna tudi od drubenega statusa posameznika oziroma od drubene skupine, ki ji je posameznik pripadal. Danes sta ivljenje in telesna integriteta temeljni pravili vrednoti,io_dQbiijn.i. tako s stalia posameznika kot tudi drube kot celote in kot taki predmet varstva v veini kazenskopravnih sistemov sodobnih diav. V naem pravnem redu je temelj za njuno kazenskopravno varstvo

27


opredeljen v Ustavi RS, ki doloa, da je lovekovo ivljenje nedotakljivo (kar je konkretizirano e z dolobo, da v Sloveniji ni smrtne kazni). Ustava zagotavlja tudi pravico do posameznikovega svobodnega odloanja o rojstvih njegovih lastnih otrok in na generalni ravni prepoveduje muenje (skladno z 18. lenom Ustave RS nihe ne sme biti podvren muenju, nelovekemu ali poniujoemu kaznovanju ali ravnanju; na loveku je prav tako prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve). ivljenje in telesna integriteta loveka gta Vn7pngVnpraYno zaitena od trenutka rojstva dalje. Izjemo od tega pravila predstavlja kaznivo dejanje nedovoljene prekinitvejiosenosti po 132. lenu KZ, katerega objekt varstva je zarodek od spoetja dalje.Sicer kazenskopravna zaita zajema vsako ivo loveko bitje, ne glede na starost, zdravstveno stanje ali sposobnost za ivljenje, torej traja od rojstva do smrti_(oba trenutka oziroma procesa pa tako z medicinskega "kot tudi s pravnega vidika nista vedno nesporna). Spomnimo e, da je narava drubenega interesa za varstvo lovekovega ivljenja in telesne integritete takna, da tudi izrecni pristaneôsameznika v odvzem ivljenja ali v telesne pokodbe ne izkljuuje protipravnosti dejanja, ampak lahko storilcu predstavlja kvejemu olajevalno okoliino (o tem je bilo govora pri vpraanjih privolitve okodovanca). neupraviena osebna preiskava (147. len KZ), neupravieno prislukovanje in zvono snemanje (148. len KZ), neupravieno slikovno snemanje (149. len KZ), kritev tajnosti obil (150. len KZ), nedovoljena objava zasebnih pisanj (151. len KZ), kritev nedotakljivosti stanovanja (152. len KZ), neupraviena izdaja poklicne skrivnosti (153. len KZ), zloraba osebnih podatkov (154. len KZ), kritev pravice do pritobe (155. len KZ), prepreitev ali oviranje javnega shoda (156. len KZ), prepreitev tiskanja in oddajanja (157. len KZ), kritev avtorske pravice (158. len KZ), neupraviena uporaba avtorskega dela (159. len KZ), kritev avtorski sorodnih pravic (160. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva Skladno s 5. lenom Ustave RS drava na svojem ozemlju varujeloveko- ve pravice in temeljne svoboine svojih dravljanov ter tudi pripadnikov avtohtone italijanske in madarske narodne skupnostL_Tudi tujci imajo v Sloveniji v skladu z

26


mednarodnimi pogodbami zagotovljene vse pravice, razen tistih, kijih imajo po Ustavi ali po zakonu samo dravljani Slovenije^ Pri nas so tako e na ustavni ravni vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliino. Pred zakonom smo vsi enaki. Kot izhaja iz 15. lena Ustave, se lovekove pravice in temeljne svoboine uresniujejo neposredno na podlagi Ustave, v sklop obveznega sodnega varstva lovekovih pravic in temeljnih svoboin pa sodi tudi njihovo kazenskopravno varstvo. Izmed ustavno opredeljenih lovekovih pravic in svoboin je treba v povezavi z obravnavanim poglavjem KZ omeniti e 19. len Ustave, ki vsakomur priznava pravico do osebne svobode, kar pomeni, da se nikomur ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki jih oziroma ga doloa zakon. Doloba 22. lena Ustave vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiem in pred drugimi dravnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih; vsakomur pa mora biti zagotovljena tudi pravica do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam sodi in drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. Na podlagi 34. in 35. lena Ustave ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, zagotovljena pa mora biti tudi nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Ustava zagotavlja e nedotakljivost posameznikovega stanovanja in tajnost pisem ter drugih obil (te pravice so lahko omejene le na podlagi zakona in po predhodni odredbi sodia) in varstvo osebnih podatkov, svobodo izraanja ter pravico do zbiranja in zdruevanja. Vsakdo ima tudi pravico, da svobodno izraa pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraa svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Na podlagi 63. lena Ustave je protiustavno vsakrno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovratva in nestrpnosti. Protiustavno je tudi vsakrno spodbujanje k nasilju in vojni. Kazniva dejanja iz 16. poglavja KZ sicer nimajo enotnega objekta kazenskopravnega varstva, saj ni mogoe trditi, da se z njimi varujejo vse lovekove pravice in svoboine, ki jih priznavata mednarodna skupnost in Ustava RS. Pravzaprav so s kaznivimi dejanji v tem poglavju varovane le temeljne, klasine in veinoma osebne lovekove pravice in temeljne svoboine. Sicer pa so razline lovekove pravice in svoboine varovane tudi v drugih poglavjih KZ (npr. v poglavju o kaznivih dejanjih zoper ivljenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper lovekovo zdravje itd.).Konkretneje sojosamini objekti kazenskopravnega varstva v okviru kaznivih dejanj zoper lovekove pravice in svoboine naslednji: enakopravnost. svoboda gihanja. vamost. zasebnost, pravna varnost, javno delovagje in avtorska pravica.

Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kazniva dejanja zoper lovekove pravice in svoboine so veinoma doloena kot_splcna.kazniva dejanja. Izjemi sta neupraviena izdgja poklicne skrivnosti, ki je

26


delictum proprium, saj lahko dejanje izvri le odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kakna druga oseba, ki pri opravljanju svojega poklica izve doloeno skrivnost,în_pa kaznivo dejanje

Temeljne znailnosti poglavja Objektikazenskopravnega varstva Tretji len Ustave RS opredeljuje Slovenijo kot dravo, v kateri ima oblast ljudstvo. Dravljanke in dravljani to oblast izvrujejo neposredno in z volitvami. Volilna pravica je na podlagi 43. lena Ustave splona in enaka. Vsak dravljan, kije dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Vsak dravljan pa ima tudi pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splonega pomena. Navedene ustavne garancije so varovane tudi s poglavjem o kaznivih dejanjih zoper volilno pravico in volitve. Neposredna objekta kazenskopravnega varstva teh dejanj sta izvedba volitev (se pravi volitve kot take) in izvrevanje volilne pravice posameznika oziroma njegova pravicajglasovanja. Na splono bi lahko rekli, da se s kaznivimi dejanji iz tega poglavja^varuje svobodna odloitev posameznika na volitvah. Kar se tie pojma volitev, je v K/, pn pojasnilu pojmov v etrtem odstavku 126. lena KZ navedena opredelitev, po kateri se za volitve in glasovanje po tem zakoniku tejejo volitve predsednika republike, poslancev dravnega zbora, lanov dravnega sveta, lokalne volitve ter zakonodajni referendumi, referendumi za potrditev spremembe ustave in za ustanovitev obine. Pojem volitev je v povezavi s kaznivimi dejanji zoper volilno pravico in volitve torej doloen iroko. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve so v temeljnih oblikah veinoma doloena kot splona kazniva dejanja.j izjemo kritve, volilne pra- vicejn ponareditve volilnih rezultatov, ki sodita v skupino delicta vropria (obe dejanji lahko stori le uradna oseba). Prav tako je kol nepravi delictum proprium treba teti tiste (praviloma kvalificirane) oblike posameznih kaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve, ki jih prav tako lahko izvrijo le uradne osebe (npr. ponareditev ali unienje volilnih listin po drugem odstavku 165. lena KZ lahko izvri le uradna oseba pri opravljanju svoje dolnosti v zvezi z volitvami ali glasovanjem). Pravne osebe lahko odgovarjajo le za eno kaznivo dejanje zoper volilno pravico in volitve, to je za kritev proste odloitve volivcev po 162. lenu KZ. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Vsa kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve sojcazniva le, e so izvrena s krivdno obliko naklepa. Malomarnost kot mona oblika krivde pri teh dejanjih ni predvidena. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico _Vsa kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve so pokodbena kazniva dejanja, saj so dokonana ele, ko je objekt kazenskopravnega varstva zaradi ravnanja storilca dejansko prizadet. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain

27


^Vsa_kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve so doloena kot storitvena (komisivna) kazniva dejanja. Pregonljivost kaznivih dejanj J/saJcazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve se preganjajo po uradni dolnosti. Kaznivih dejanj, pregonljivih na predlog ali zasebno tobo, v tem poglavju ni.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na objekte kazenskopravnega varstva lahko kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve razdelimo na: kazniva dejanja zoper volilno pravico posameznika oziroma pravico do glasovanja (kritev volilne pravice, kritev proste odloitve volivcev in kritev svobodne opredelitve); kazniva dejanja, ki predstavljajo nedovoljene posege v volilni sistem in volilni postopek (zloraba volilne pravice, unienje ali ponareditev volilnih listin, ponareditev volilnih rezultatov, kritev tajnosti glasovanja in sprejemanje podkupnine pri volitvah).

2.4. Kazniva dejanja zoper ast in dobro imeKazniva dejanja zoper ast in dobro ime so opredeljena v 18. poglavju KZ, ki je hkrati etrto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: razalitev (169. len KZ), obrekovanje (170. len KZ), aljiva obdolitev (171. len KZ), opravljanje (172. len KZ), oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (173. len KZ), sramotitev Republike Slovenije (174. len KZ), okodovanec teh kaznivih dejanj, saj sta ast in dobro ime vrednoti oziroma dobrini, ki pojmovno lahko pripadata le fizinim osebam); kazniva dejanja, ki napadajo ast in dobro ime Republike Slovenije, tujih drav, mednarodnih organizacij, njihovih simbolov in predstavnikov (sramotitev Republike Slovenije, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije in sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti).

2.5. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivostKazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so opredeljena v 19. poglavju KZ, ki je hkrati peto poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: posilstvo (180. len KZ), spolno nasilje (181. len KZ),

28


spolna zloraba slabotne osebe (182. len KZ), spolni napad na osebo, mlajo od petnajst let (183. len KZ), kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja (184. len KZ), zloraba prostitucije (185. len KZ), prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva (187. len KZ). Kaznivo dejanje posredovanja pri prostituciji, ki je bilo opredeljeno v 186. lenu KZ, je bilo z novelo KZ-B rtano.

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva Objekt varstva v okviru kaznivih dejanj iz tega poglavja je spolna integriteta oziroma spolna nedotakljivost .loveka, ki je sicer nerazdnlzljivi del telesne in duevne integritete, vkljuuje pa tudi pravico do svobodne ndloite na, podroju spolnosti. Varstvo je zagotovljeno pripadnikom obeh spolov, prav tako so lahko storilci posameznega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost tako moki kot enske. S kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost je zajet irok spekter razlinih nedovoljenih metod na podroju spolnosti: od uporabe sile, gronje ali izsiljevanja do zlorabe ibkosti, mladoletnosti, podrejenosti posameznika itd. Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost soivpreteni meri doloena kot splona. Naravo delica propria imata le kritev spolne nedotakljivosti / zlorabo poloaja"(to~xtejanje lahko izvri le oseba, ki ima v primerjavi z okodovancem nadrejeni poloaj oziroma je okodovanec od nje odvisen) in pa kaznivo dejale spolnega napaHa mlajo od petnajst let, po tret jem odstavku 183. lena KZ (ta odstavek je sicer lex specialis v primerjavi s kaznivim dejanjem kritve spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja; dejanje po tretjem odstavku 183. lena KZ lahko z zlorabo svojega poloaja izvrijo le uitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki ji je okodovanec zaupan v uenje, vzgojo, varstvo in oskrbo). spolno nedotakljivost: za zlorabo prostitucije ter za prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Vsa^ kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so__ naklepna. Malomarnost kot krivdna oblika pri teh kaznivih dejanjih pojmovno ne pride v potev. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so opredeljena kot pokodbena. in so dokonana, ko je neposredno prizadeta spolna integriteta posameznika.

25


Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so doloena kol storitvena oziroma komisivna kazniva dejanja, saj so lahko izvrena le z aktivnim, navzven zaznavnim ravnanjem storilca. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost se v veini primerov preganjajo po uradni dolnosti. Predlog okodovanca oziroma okodovani^ je potre - ben le za zaetek pregona kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja, kadar je bilo dejanje izvreno proti osebi, s katero storilec ali storilka ivi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti.

27


pomeni, da jih vsaj v temeljnih oblikah lahko opredelimo kot oerozitvena (to so opustitev zdravstvene pomoi, proizvodnja in promet kodljivih sredstev za zdravljenje, proizvodnja in promet zdravstveno oporenih ivil in drugih izdelkov, nevestno pregledovanje mesa za prehrano, pa tudi neupraviena proizvodnja in promet z mamili ter omogoanje uivanja mamil). Pri nekaterih izmed teh kaznivih dejanj je v primeru nastanka pokodbene posledice (npr. okvare zdravja v obliki hude telesne pokodbe) za storilca predvidena vija kazen. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Kaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoi ie opredeljeno kot pravo opustitveno kaznivo dejanje, ostala kazniva dejanja zoper lovekovo zdravje pa so doloena kot storitvena oziroma komisivna in zahtevajo aktivno ravnanje storilca. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper lovekovo zdravje se brez izjeme preganjajo po_ uradni dolnosti. Nobeno izmed njih ni opredeljeno kot predlagalni delikt, prav tako ni predvidena zasebna toba.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na razline nivoje izvritve lahko kazniva dejanja zoper lovekovo zdravje razdelimo v naslednje skupine: kazniva dejanja, ki pomenijo nespotovanje ukrepov zoper nalezljive bolezni (prenaanje nalezljivih bolezni); kazniva dejanja, ki se kaejo kot nepravilno delo v zdravniki ali lekarnar- ski stroki (opustitev zdravstvene pomoi, malomarno zdravljenje, nedovoljena presaditev delov lovekega telesa in malomarno opravljanje lekarnarske dejavnosti); kazniva dejanja v zvezi z uporabo zdravju kodljivih snovi (proizvodnja in promet kodljivih sredstev za zdravljenje, proizvodnja in promet zdravstveno oporenih ivil in drugih izdelkov, nevestno pregledovanje mesa za prehrano, neupraviena proizvodnja in promet z mamili ter omogoanje uivanja mamil).

2.7. Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, druino in mladinoKazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, druino in mladino so zajeta v 21. poglavju KZ, kije hkrati sedmo poglavje posebnega dela tega zakonika. V to poglavje so uvrena naslednja kazniva dejanja: dvojna zakonska zveza (198. len KZ), sprememba rodbinskega stanja (199. len KZ), odvzem mladoletne osebe (200. len KZ), zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje (201. len KZ), kritev druinskih obveznosti (202. len KZ),

------

410


neplaevanje preivnine (203. len KZ), krvoskrunstvo (204. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva Pomen zakonske zveze, druine in mladine v nai dravi in drubi je razviden iz dejstva, da Ustava RS v lenih 53-56 postavlja temelje za njihovo pravno ureditev. Tako drava varuje druino, materinstvo, oetovstvo, otroke jnjnladimiter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Stari imajo pravico in dolnost vzdrevati, izobraevati in vzgajati svoje otroke (ta pravica in dolnost se jim lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi doloa zakon). Otroci uivajo posebno varstvo in skrb, lovekove pravice in temeljne svoboine pa uivajo v skladu s svojo starostjo in z zrelostjo. Otrokom je treba zagotoviti tudi posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duevnim ali drugim izkorianjem in zlorabljanjem. Zakonska zveza, druina in mladina kot pomembne drubene vrednote_ uivajo tudi kazenskopravno zaito, vendar ne v absolutnem smislu. Zaradi intimnosti odnosov v zakonski zvezi in druini niti predpisi druinskega prava kot matine veje prava ne normirajo teh odnosov v vseh pogledih, ampak regulirajo le pravna razmerja v zakonski zvezi in druini. Predmet kazenskopravne zaite pa je e oji. Tako kazenska sodia razpravljajo o relativno omejenem tevilu vpraanj oziroma situacij iz. cjminskepa in zpknpskega ivljenja, kar je skladno s temeljnim principom kazenskega prava kot sredstva ultima ratio. Drava lahko intervenira (z gronjo) s kazenskimi sankcijami le v tistih primerih, v katerih ostali pravni ukrepi ne zadoajo za vzpostavitev

410


kritev pravic iz socialnega zavarovanja (209. len KZ), zloraba pravic iz socialnega zavarovanja (210. len KZ).

Temeljne znailnosti poglavjaObjekti kazenskopravnega varstva Poglavje o kaznivih dejanjih zoper delovno razmerje in socialno varnost je v prvi vrsti namenjeno varstvu nekaterih pravic, ki jih v zvezi z delom in s socialnim varstvom doloa Ustava RS. Ta dokument zagotavlja svobodo dela, pri emer mora biti vsakomur pod enakimi pogoji dopustno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano. Delavci imajo e na ustavni ravni zagotovljeno pravico do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih, pa tudi do ustanavljanja sindikatov ter svobodnega vlanjevanja vanje. Dravljani imajo pod pogoji, doloenimi z zakonom, tudi pravico do socialne varnosti, vkljuno s pravico do pokojnine. Objekta kazenskopravnega varstva v okviru kaznivih dejanj iz 22. poglavja KZ sta delovno razmerje in socialna varnost. Pri tem se v okviru delovnega razmerja varuje zlasti temeljne pravice delavcev, enakost med delavci, pravanja ter do varnosti pri delu. V okviru kaznivih dejanj zoper socialno varnost pa so po eni strani varovane pravice posameznika iz socialnega zavarovanja. po drugi strani pa tudi sistem socialnega zavarovanja pred zlorabami s strani posameznikov. Kazniva dejanja iz tega poglavja so pretenojjlfjpketne na^vgjiaj se pri doloanju zakonskih znakov zakonodajalec pogosto sklicuje na predpise in splone akte iz delovne in socialne zakonodaje.__________________ Vrste kaznivih dejanj glede na storilca Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so oblikovana kot ^plonaJcazniva dejanja, eprav, je edino povsem splono k,a7n'vr> Hfjfflnjp le 7lnpah pravir \j snrialnega zavarovanja. Ostala kazniva dejanja pa dejansko lahko izvrbo le osebe na doloenih poloajih oziroma z doloenimi pooblastili, ki so take narave, da lahko vplivajo na pravice posameznika iz delovnega razmerja oziroma iz socialnega zavarovanja. Pravne osebe lahko prigovarjajo 7a vsa l"'7n'v'1 dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, razen za_zloraj2anivic^ Vrste kaznivih dejanj glede na krivdo Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so naklepna, le kaznivo dejanje ogroanja varnosti jm delu je lahko izvreno tudi s krivdno obliko malomarnosti. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Ogroanje varnosti pri delu je, kot izhaja e iz naziva kaznivega dejanja, v temeljnih oblikah. opredeljeno kot ogrozitveno kaznivo dejanje, katerega posledica je nastanek konkretne nevarnosti za ivljenje ljudi. e se ta nevarnost udejanji v obliki

43


hude telesne pokodbe ali celo smrti ene ali ve oseb, so za storilca predpisane vije kazni._Ostala kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so glede na posledico pokodfrena kazniva dejanja. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Pri kazni vih dejanjih kritvejemeljnih pravic delavcev in kritve pravic iz socialnega zavarwanja_n[ j^ ja.SAQ.Jili jih. j zakonodajalec elel opredeliti kot storitvena ali kot prava opustitvena kazniva dejanja (izvritveni nain je v obeh primerih opisan kot vedoma ne ravna po predpisih). Glede na to, da je v kontekst besedne zveze ne ravna po predpisih mogoe uvrstiti tudi kritve predpisov, izvedene z aktivnim ravnanjem, se zdi pravilneje tudi ti dve kaznivi dejanji opredeliti kot storitveni Lv praksi pa se lahko kaeta tudi kot nepravi opustitveni kaznivi dejanji). _Qslala_kazniva dejanja iz tega poglavja so nesporno doloena kot komisivni delikti. Pregonljivost kaznivih dejanj Pregonjiajredlog okodovanca ali na zasebno tobo pri kaznivih dejanjih zoper delovno razmerje in socialno varnost ni predviden, kar pomeni, da sq(V#jcazniva dejanja iz tega poglavja preganjajo po uradni dolnosti.

Klasifikacija kaznivih dejanj v skupineGlede na objekte kazenskopravnega varstva lahko kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost razdelimo na: kazniva dejanja, ki predstavljajo kritev pravic delavcev (kritev temeljnih pravic delavcev, kritev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti, kritev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kritev sindikalnih pravic), kazniva dejanja, ki ogroajo varnost delavcev pri delu (ogroanje varnosti pri delu), ni, da mora storilev naklep obsegati tudi poseben namen, doloen kot zakonski znak kaznivega dejanja (npr. namen protipravne prilastitve pri tatvini, veliki tatvini in ropu, namen protipravne uporabe za vonjo pri odvzemu motornega vozila, namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoenjsko korist pri goljufiji, izsiljevanju in zlorabi zaupanja itd.). Krivdna oblika malomarnosti pri kaznivih dejanjih zoper premoenje ni podlaga kaznivosti. Vrste kaznivih dejanj glede na posledico Vsa kazniva dejanja zoper ivljenje in telo so pokodbena kazniva dejanja in se kaejo v dejansko nastali (praviloma premoenjski) kodi za okodovanca. Vrste kaznivih dejanj glede na izvritveni nain Vsa kazniva dejanja zoper premoenje so doloena kot storitveni_pziroma komisivni delikti. Pregonljivost kaznivih dejanj Kazniva dejanja zoper premoenje se veinoma preganjajo po uradni fH*- nostij doloena pa tudi na predlog^ pri emer gre poveini za privilegirane oblike (na

44


Klasifikacija kaznivih dejanj v skupine

predlog se preganjajo mala tatvina, zatajitev iz prvega, drugega in_ petega odstavka 215. lena KZ, goljufija po tretjem in etrtem odstavku 217. lena KZ, jjriknvanjfi^. kadar je bila prikrita stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, ki se preganja na predlog, pokodovanje tuje stvari v temeljni obliki in kaznivo dejanje okodovanja tujih pravic). Poleg tega je v 230. lenu KZ vsebovana posebna doloba kaznovalne narave, ki ureja pregon za nekatera kazniva dejanja zoper premoenje, kadar je storilec v blinjem razmerju z okodovancem. e je kaznivo dejanje tatvine, velike tatvine, zatajitve, odvzema motornega vozila, goljufije, zlorabe zaupanja ali pokodovanja tuje stvari stoijeno proti zakoncu, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vtetega tretjega kolena, sorodniku po svatvu do vtetega drugega kolena, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi storilec ivi v skupnem gospodinjstvu, se pregon zane na zasebno tobo. Na zasebno tobo se preganja tudi kaznivo dejanje prikrivanja, kadar je bila prikrita stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, pregonljivim na zasebno tobo.

Kazniva dejanja zoper premoenje so zaradi svoje pogostosti v praksi tudi teoretino dobro obdelana. Zaslediti je mogoe razline klasifikacije teh kaznivih dejanj, od katerih predstavljamo nekatere najbolj tipine. Glede na posamine objekte kazenskopravnega varstva loimo: kazniva dejanja zoper premine stvari (tatvina, velika tatvina, rop, roparska tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, pokodovanje tuje stvari, pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote, neupravien vstop v zaiteno raunalniko bazo podatkov); kazniva dejanja zoper nepreminine (pokodovanje tuje stvari, pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti, poig in pokodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov); kazniva dejanja zoper premoenjske pravice (nezakonita vselitev, okodovanje tujih pravic, prikrivanje ter nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote); kazniva dejanja zoper premoenjske interese (goljufija, izsiljevanje, oderutvo in zloraba zaupanja). Glede na izvritveni nain lahko loimo: kazniva dejanja, ki predstavljajo odvzem premoenja (tatvina, velika tatvina, rop in roparska tatvina); kazniva dejanja, ki predstavljajo prilastitev zaupane stvari (zatajitev); tatvine rabe (odvzem motornega vozila, pa tudi nezakonita vselitev); zlorabe zaupanja, podatkov, okoliin (goljufija, izsiljevanje, oderutvo in zloraba zaupanja); promet s stvarmi, ki so izven pravnega prometa (prikrivanje in nedovoljen izvoz ali uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote);

44


pokodbe stvari (pokodovanje tuje stvari, pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote, neupravien vstop v informacijski sistem, poig, pokodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov ter okodovanje tujih pravic). Glede na namen storilca)pa loimo: je dobrin za zadovoljevanje lovekovih potreb. Gospodarstvo,ie v tem obsegu seveda preiroko, da bi ga lahko teli za neposredni objekt kazenskopravnega varstva, razen pri tirih kaznivih dejanjih (ki pa niso vsa zajeta v poglavju o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo), pri katerih KZ bodisi kot hujo posledico bodisi kot enega izmed alternativnih zakonskih znakov temeljne oblike dejanja opredeljuje motnje v gospodarstvu drgve oziroma motnje v preskrbi gospodarstva oziroma huje motnje v gospodarstvu.so ponarejanje denarja po tretjem odstavku 249. lena KZ, ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po etrtem odstavku 250. lena KZ, pokodovanje ali unienje javnih naprav po 320. len KZ ter financiranje teroristinih dejanj po 388.a lenu KZ). Pri teh kaznivih dejanjih je v doloenem delu gospodarstvo v svojem najirem pomenu opredeljeno kot neposredni objekt kazenskopravnega varstva._Pri vseh ostalih kaznivih dejanjih pa ie treba gospodarstvo kot temeljno vrednoto oziroma objekt kazenskopravnega varstvaraziimeti tako da ta pojem predstavlja krovni izraz za skupnost vrednoHn_ dobrin iz ire sfere gospod

Documents

Literatura in Viri