LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zveza · Naø »srœni« problem pa so v tem trenutku druge vsebine. Le-te se nanaøajo na organiziranost naøe lovske organizaci-je in vpraøanja, povezana

Lovec, LXL. letnik, øt. 1/2007

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:v. d. glavnega urednikaEdvard KraønaOdgovorni urednik Boris Leskovic

Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.net

Cene malih oglasov:do 15 besed 4 �, od 15 do 25 besed 5 �, od 25 do 30 besed 6 �.Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 �.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

3

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXL., øt. 1januar – prosinec

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:B. Mahne: V steœine novega leta! 1IZ DNEVNEGA TISKA 6M. Tratnik: Usmrtilni strel 8B. Kavœiœ: .222 Rem. in .223 Rem. ali »lisiœja medicina« 13 B. Kræe: Œrno na belem (nadaljevanje in konec) 15D. Jug: Za enotnejøe upravljanje na obmejnem obmoœju 17R. E. Øirnik: Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali

œasopisi na Kranjskem … 19PO LOVSKEM SVETU 20CIC: Poslovnik 20J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 22LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 23N. Lapuh: Ko utihne lovski rog 23F. Troha: Izvrsten lovec 25LOVSKA ORGANIZACIJA 27Uredniøtvo: Z izrednega obœnega zbora LZS v Mariboru 27J. Samec: LISJAK – Kategorizacija 29LZS: Vsebinska zasnova Slovenskega lovskega

muzeja 29B. Avbar: 60 let lovskih druæin na Dolenjskem 30B. Zlobko: Novo vodstvo v ZLD Koœevje 31B. Kurnik: Dræavno prvenstvo LZS 2006 za veterane 32M. Terœiœ: Koncert prijateljstva 33J. Troha: Utrinki izpod Kriøke gore 34F. Ekar: 60 let LD Jezersko 36F. Rotar: 60 let LD Preæihovo 37M. Skudnik: 60 let LD Peca – Meæica 38J. Kragelj: 60 let LD Bojansko - Øtore 40M. Sopœiœ: 60 let LD Gradac 40E. Lenarœiœ: 60 let LD Rakek 40B. Mencinger: 60 let LD Selca 41L. Kramberger: 60 let LD Negova 42JUBILANTI 43LOVSKI OPRTNIK 44M. Cerar: Brkati sinici ob Velenjskem jezeru 44D. Lepøina: Smo æe trije 44F. Œernigoj: »Uboga æival, kako je morala trpeti!« 45F. Rotar: S splavarji na Dravi 46D. Cortese: Dereze tudi za varen lovœev zimski korak 46M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 47V SPOMIN 48LOVSKA KINOLOGIJA 49S. Ælebnik: Tokrat smo imeli manj sreœe … 49D. Øvegelj-Ænidarøiœ: Mednarodna VUP za terierje 50J. Troha: Lovsko-kinoloøka dejavnost v LD Udenborøt 51D. Lepøina: Ali je treba tako? 51KZS: Predvidena legla lovskih psov 52

SLIKA NA NASLOVNICI:Volk – Canis lupusFoto: Foto Spring MB

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Lovec, LXL. letnik, øt. 1/20074

V steœine novega leta!Laæje nam je, ko se konec

leta ustavimo in ozremonazaj, da bi si ogledali,

kakøen sled smo pustili za seboj,kot pa predvideti naøa ravnanjaza œas, ki prihaja. Œas, ki je zanami, je æe dovolj odmaknjen,da o zadevah s potrebnim zami-kom trezno in resno razmislimoin jih ocenimo. Teæje je postavitirealna priœakovanja v prihodno-sti, øe posebno, œe æelimo naøedelo opraviti odgovorno. Dodat-na teæava je tudi, œe se zaveda-

mo, da delo opravljamo v preseku nekega razburkanega œasain bo lahko vsak naø øe tako dobronameren korak, ko bokonec prihodnjega obdobja, ocenjen in vrednoten tako alidrugaœe.

Pred nami je leto, ko bomo praznovali velik jubilej, 100-let-nico organiziranega lovstva na Slovenskem. Torej bo leto zzahtevnimi nalogami, ki so povezane z organizacijo, ki moradostojno obeleæiti jubilej. Slovenski lovci moramo vse dogod-ke prihodnjega leta, ki bodo oktobra 2007 posebej zaznamo-vali stoletnico, izpeljati tako, da nam bodo v ponos. Vsebineposameznih dogodkov bomo vpeli v posamezne meseœne do-godke (izdaja reprezentanœnega jubilejnega almanaha inpospeøena priprava novega lovskega priroœnika, sreœanjelovskih pevskih zborov in rogistov na mariborskem Lentu,sodelovanje s øolsko mladino v okviru naravoslovnih øolskihdni …), vse z namenom, da s takimi dogodki øirøo javnostobvestimo o doseæenih uspehih lovske organizacije in jih se-znanimo z naøim delom v prihodnosti.

Naø »srœni« problem pa so v tem trenutku druge vsebine.Le-te se nanaøajo na organiziranost naøe lovske organizaci-je in vpraøanja, povezana z æeljo, da bi v naøi druæbi lovstvuvrnili mesto in pomen, ki si ju vsekakor zasluæi. Najprej je nanas, samih lovcih, potreba, da vzpostavimo potrebno notra-njo uglaøenost, ki jo bomo dosegli tako, da na demokratiœennaœin prevetrimo razmiøljanja o ustrezni organiziranosti.Nato sprejmimo takøna pravila svojega ravnanja, ki bododobra podlaga za nadaljnje delo. Sedaj se sreœujemo tudi zrazmiøljanji nekaterih, ki so sicer v manjøini in jim zdajønjaorganiziranost ne ustreza, œeø da temelji na predpisu izpredtridesetih let.

Ni vse slabo kar je staro, bi lahko dejali ob tem. Velika veœina slovenskih lovcev meni, da je bil stari lovski

predpis za delo lovske organizacije zelo uœinkovit in da soposledice takøne ureditve in ravnanja vidne, pa naj to izhajaiz pestrosti ohranjenih æivalskih vrst v Sloveniji, pa tudi vsehdrugih ukrepov, ki so bili namenjeni ohranjanju naravnedediøœine. To ni zgolj in samo razmiøljanje domaœih lovcev,to nam posebej in vsakokrat poudarijo na naøih medsebojnihsreœanjih tudi lovci iz sosednjih deæel, s katerimi glede lovskestroke delimo podobno razmiøljanje.

Vendar pa œas ne sme iti mimo nas. Lovci se moramoodzvati na spremembe v druæbi, ohraniti tisto, kar je dobro in

potrebno tudi vnaprej. Nadgraditi moramo pa tam in takrat,da bo naøe delo v prihodnosti opravljeno tako, da bo v koristlovcev, narave in divjadi.

Sprejem Pravil Lovske zveze Slovenije, ki bodo napisanana novo ali napisana tako, da bodo dopolnjena obstojeœaPravila, je eden od mejnih dogodkov, ki postavlja temelj zanadaljnje delo. Strokovna komisija, ki jo je na svoji prvi sejiimenoval novoizvoljeni upravni odbor Lovske zveze Sloveni-je, bo do 2. seje upravnega odbora, ki bo 19. 12. 2006, pripra-vila izhodiøœa dopolnjenih Pravil. Lovci jih bomo skozi naj-øirøo demokratiœno razpravo oblikovali in dopolnili tako, dabodo upoøtevana doloœila ZDlov-1 in Zakona o druøtvih, patudi interesi in potrebe œlanic Lovske zveze Slovenije gledeorganiziranosti po posameznih obmoœjih v Republiki Slove-niji. Iz Pravil bosta izhajala veœinsko mnenje slovenskih lov-cev o naøi organiziranosti in naœin izpolnjevanja nalog terobveznosti, ki nam jih postavljajo vsi zakonski pa tudi podza-konski predpisi, ki urejajo naøe delo. Delegatom obœnegazbora, ki bodo potrjevali Pravila LZS, zato ne bo smelo bititeæko potrditi tistega, kar predlaga in zahteva veœina sloven-skih lovcev.

V dopolnjenih Pravilih bodo morale najti mesto tudi spre-membe glede dela izvrøilnih organov Zveze, doloœiti bo treba,kako œlanice opravljajo svojo aktivno in pasivno volilno pra-vico pri volitvah v organe Lovske zveze Slovenije, øe posebno,œe ne bodo organizirane znotraj obstojeœih ali spremenjenihobmoœnih lovskih zvez. Zveze lovskih druæin, obmoœne lovskezveze ali drugaœne oblike teritorialnega zdruæevanja lovskihdruæin bodo vez med lovsko druæino in Lovsko zvezo Slove-nije, vendar tako in na takøen naœin, da bo odnos v koristvsem v notranji strukturi organiziranega delovanja lovskihorganizacij na Slovenskem. Nadalje bomo morali urediti tudivpraøanje plaœila œlanskih prispevkov œlanic Lovske zvezeSlovenije in na novo doloœiti vlogo ter naloge strokovnihsluæb Lovske zveze Slovenije v povezavi s strokovnimi sode-lavci na obmoœnih zvezah lovskih druæin.

Naj na koncu strnem svoja razmiøljanja, namenjena pri-hodnosti tako, kot sem tudi v zaœetku letoønjega leta zaœelsvoje pisanje v Lovcu. Slovenski lovci si bomo morali odgo-voriti predvsem na vpraøanja, ali delujemo tako, kot so si vsvoja Pravila o delovanju zapisali naøi predhodniki na usta-novnem obœnem zboru Slovenskega lovskega kluba v Ljub-ljani leta 1907. Ali dejansko zdruæujemo slovenske lovce? Alires delujemo za povzdigo lova na Slovenskem ter skrbimo zastrokovno izobrazbo svojih œlanov?

Menim, da je odgovor jasen. Da! Slovenski lovci smelonadaljujemo tradicijo in postavljene cilje naøih ustanovnihœlanov.

Ob koncu starega leta in v zaœetku novega bi vsem sloven-skim lovkam in lovcem rad zaæelel obilo zdravja in osebnesreœe, veliko lepih lovskih uæitkov in dobre energije, da bomouspeøno prebrodili œas, ki je pred nami.

Lovski zdravo!Bogdan Mahne, predsednik LZS

V Postojni, 14. 12. 2006

5Lovec, LXL. letnik, øt. 1/2007

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

V letu 2007 æelimo vsem bralcem naøega glasila obilo zdravja, delovnih uspehov inosebnega zadovoljstva tudi pri varstvu divjadi in lovu!

Uredniøtvo glasila LovecUpravni odbor LZSNadzorni odbor LZS

DIVJAD OSTAJADRÆAVNA LASTNINA!

Dnevnik, Delo, Gorenjskilist, 10. in 11. 11. 2006

(Cveto Zaplotnik). – Dnevnikje poroœal, da je »ustavno sodi-øœe preœesalo lovski zakon«, Delopa, da je lovski zakon v nesklad-ju z Ustavo. V Gorenjskem listuje bil izœrpen Cveto Zaplotnik,ki je svoje poroœilo zaœel z omem-bo gozdne posestnice MarijeStritar z Dovjega. Le-ta je naustavno sodiøœe naslovila zahte-vo za presojo ustavnosti dvehzakonskih doloœb: ene v Zakonuo varstvu okolja in druge v Za-konu o gozdovih. Ustavno sodi-øœe je odloœilo, da zakonski do-loœbi o divjadi kot dræavni last-nini in pravici do lova v tujemgozdu nista v neskladju z Usta-vo. V obrazloæitvi je namreœ meddrugim navedlo pomembno pre-sojo, da divjad v veljavni pravniureditvi øteje za samostojno pre-miœno stvar in ni sestavina nepritiklina zemljiøœa. Dejstvo, daza gibanje (premikanje) uporab-lja zemljiøœa in da jo je mogoœeupleniti samo z uporabo zem-ljiøœa, ne pomeni, da je neloœlji-vo povezana z zemljiøœem, nakaterem se nahaja. Sodiøœe je

dalo prednost varovanju divjadiin dodalo, da lastniki zemljiøœres ne morejo na svojem zemlji-øœu popolnoma svobodno lovitidivjadi, vendar imajo po zakonupravico do lovskega udejstvova-nja.

ÆE TRETJI MEDVEDPOD KOLESI

Dnevnik, 13. 11. (mgl). – Vsoboto (11. 11.) ponoœi je na

dolenjevaøkem polju pri Ribnici,blizu odcepa proti Koœevski Reki,neznani voznik povozil øe nedveletnega medveda. Kosmati-nec z razbito glavo, iz katere jecurljala kri, je obleæal na travi tikpod cesto. Lovci ugibajo, ali jebil medvedek sam na poti alimorda skupaj z druæino, ki je ponesreœi odhlaœala. To je v krat-kem œasu æe tretji medved, ki je vokolici hriba Jasnica konœal podkolesi motornih vozil. Slovenskenovice pa so 9. 11. poroœale, dase je æe peti jelen izpod Storæiœazaletel v avto.

ZASEGLI OROÆJEIN LOVSKE TROFEJE

Delo, 17. 11. (J. S.). – Poveœmeseœnem zbiranju po-

datkov so radeljski policisti, kri-

minalisti slovenjgraøke PU invodniki policijskih psov opravilihiøne preiskave pri osumljencih,doma z obmoœja Ribnice na Po-horju. Enaintridesetletniku so za-segli rogovji srnjakov, ki izvirataiz nezakonitega lova, 74-letnikupa lovsko puøko z daljnogledom,doma izdelan revolver, precejstreliva in øe kaj. Pri 37-letnemmoøkem so naøli vojaøko puøkoM 48, lovsko puøko CZ z daljno-gledom, kombinirano bock pu-øko, nekaj trofej idr. Vsem trem soodvzeli prostost in jih zasliøali.

Isti œasnik je konec novembraporoœal, da so moæje postaveustavili vozilo, v katerem sta bilamoøka, stara 37 in 28 let, domaiz Oplotnice. V avtu so naøli lov-sko puøko z daljnogledom, se-dem nabojev, lovski noæ in gam-sa, ki sta ga moæakarja pokon-œala na œrno.

SKRIVNOSTNI LOVEC REØIL ZMRZNJENEGA ŒLOVEKA

Slovenske novice, 18. 11.(Barbara Pance). – Daljøa

zgodba pripoveduje o »œudeæu«,ki se je zgodil Koroøcu, strastne-mu zmajarju Stanku Goøniku,ki se je prelepega sobotnega jutra

v mrzli decembrski zimi leta 1993udeleæil zbora koroøkih zmajar-jev. Ko se je v zgodnjih popol-danskih urah vraœal proti SlovenjGradcu, ga je na poti nenadomazmanjkalo. Øele ponoœi, ko se jeprebudil in se hotel dvigniti, jeomahnil nazaj. Reøil ga je œu-deæni lovec, ki pa mu ne ve ime-na, ker je tako, kakor se je skriv-nostno pojavil, tudi nenadomaizginil, œeprav ga je (telepatsko)øe naprej vodil k reøitvi. Stankoje naposled pred seboj zagledalrdeœo luœko. Z zadnjimi moœmise je zvlekel do nekdanje rezi-dence grofov Turnov. Ko so gazvlekli v notranjost, so tolkli ponjegovem telesu, da so razbililedeni oklep na njem … Prija-telji, ki so dan pozneje preœesaliteren, so naøli samo Stankovesledi, lovœevih stopinj pa ne.

ZADNJI MEDVED NA MEDVEDJAKU

Nedeljski, 19. 11. (FranciHorvat). – Marsikdo se je

æe vpraøal, zakaj se ta ali oni nje-gov znanec ali bliænji kraj ime-nuje kot æival ali celo zverina.Sreœni lovec je svojo »zmago«rad ovekoveœil tako, da je nahiøna vrata pribil trofejo. Œe je tobila, na primer, medvedova gla-

6 Lovec, LXL. letnik, øt. 1/2007

IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

: K. S

chne

ider

va, se je hiøe prijelo ime po med-vedu in nekaj rodov pozneje se jedruæina æe pisala Medved.

Zgodba pripoveduje o kosma-tincu, ki je nekega veœera prilo-mastil h kmetu Planinøku v Pla-nici in izpraznil njegov œebel-njak. Ko je kmet razmiøljal, kakobi ugnal medveda, se je domislil,da bi pred œebelnjak postavilgáre (roœni voziœek). Ko se jezveœer medvedu spet zahotelomedu, ni mogel do njega: stopilje namreœ na gáre, le-te pa sozdrvele po strmem bregu.Medved se ni nikoli veœ vrnil naMedvedjak (1563 m), le ime jeostalo po njem. Manjka øe zgod-ba o le dobrih sto metrov viøjemkaravanøkem hribu Medvedjak(1698 m).

TRDOÆIVI ROKOVNJAŒI, DIVJI LOVCI, LOGARJI

Veœer, 20. 11. (Franœek Øte-fanec). – Avtor daljøe repor-

taæe je obiskal potomca svoje-vrstnih ljudskih junakov iz gor-skega sveta, 57-letnega MilanaUrøiœa iz Godiœa nad Kamni-kom. Njegov ded in oœe sta bilalovca; tudi Milan je œlan zelenebratovøœine æe 38 let. Na njego-vem loviøœu je najveœ muflonov,prevladuje pa srnjad. Zajcev æeveœ kot dvajset let ni bilo toliko,kot jih je v zadnjem œasu.

Reportaæa æivo predstavi go-renjske rokovnjaœe, ki so æiveli vdobro urejenih skupnostih. Spo-razumevali so se s posebnim je-zikom, rokovnjaøœino. Veœinoso sestavljali vojaøki dezerterji,ki so si hrano priskrbeli z divjimlovom. Œeprav so jih Francozi vœasu Ilirskih provinc povsem za-trli, nanje øe vedno spominjaRokovnjaøka jama v KamniøkihAlpah.

NOVOSTI V ODØKODNINSKEMSISTEMU

Kmeœki glas, 22. 11. (MarkoJozonoviœ). – Daljøi œlanek

vodje Oddelka za gozdne æivaliin lovstvo pri Zavodu za goz-dove Slovenije navaja novosti vslovenski zakonodaji glede od-økodninske odgovornosti, ki sijih je vredno prebrati. Novost jeæe to, da je po prejønjem zakonuo divjadi in lovstvu to podroœjeresorno pokrivalo Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, po novem pa Ministrstvoza okolje in prostor. Avtor na

koncu obøirno naøteje nekaj naj-pomembnejøih nasvetov, ki izha-jajo iz izkuøenj veœ kot desetlet-nega dela Zavoda za gozdoveSlovenije, ki si jih je, kot piøe M.Jozonoviœ, vredno zapomniti.

* * *

Revija Jana je 21. 11. pisala oDuøanu Uletu z Babnega Polja,ki mu pravijo otrok narave ingozda. Œlovek, ki je mnoga letapreæivel kot lovec, je lovstvozamenjal za drugaœno ljubezendo æivali: ranjenim, poøkodova-nim, zavræenim in ubogim prebi-valcem gozda pomaga, jih po-zdravi, œe so bolne ali ranjene,potem pa jih izpusti v naravo.

Novembra je Veœer objavilkar nekaj zanimivih vesti, mednjimi tudi pismo ogorœenih Ma-riborœanov, ki se spraøujejo, kdoizdaja lovcem dovoljenje, dalahko ob sobotah dopoldne strel-jajo na srne na Kalvariji. OsteBakal je v istem œasniku pisal oLD Lendava, ki je menda mednajstarejøimi v Sloveniji, in olendavskih lovcih, ki se ponaøa-jo z najveœ odstreljenimi jeleni,skrbi pa jih, ker jim bo avtocesta»presekala« loviøœa.

V Gorenjskem glasu smo pre-brali œlanek Cveta Zaplotnika znaslovom Gorenjci so prijaznido ptic. Avtor med drugim nava-ja, da na Gorenjskem æivi 120

vrst ptic. Miøa Œermak se je vJani razpisala, kako æivijo doma-œe æivali v trgovinah.

Veœer je 23. 11. poroœal o tor-kovem veœeru v Izoli, kjer je po-tekal pogovor s pisateljico in za-govornico æivalskih pravic Svet-lano Makaroviœ. Med drugim jedejala: »Najbolj sprevræen jezloœin proti bitju, ki se ne morebraniti, pa naj bo to otrok aliæival.« Njen odnos do lovstva pani »absolutno negativen«: naspro-tuje lovu zaradi øportnega uæit-ka, skozi prste pa pogleda tistim,najsi bodo logarji ali lovci, kipokonœujejo zgolj bolne æivali.

Gorenjski glas je 17. 11. po-roœal o 60-letnici LD Poljane.Ladislav Dolenc je ob tej priloæ-nosti med drugim povedal, da sov njihovem loviøœu stalno nase-ljeni srnjad in gamsi, prehodnapa sta jelen in medved.

Novembra je delo pisalo o ne-katerih novih znanstvenih od-kritjih: o dobrem spominu go-lobov, zlasti golobov pismonoø,o poligamiji pri miøih in rovkah,in sicer kljub genu za zvestobo,ki ga nosijo v sebi. Miha Nagliœnas je v Gorenjskem glasu spom-nil na Valvasorjevo pisanje opolhih. Avtor Slave vojvodineKranjske je hotel preveriti tedajøe æivo ljudsko prepriœanje, dapolhe pase sam hudiœ – in ni gapovsem ovrgel.

V Veœeru je 28. 11. MarjanToø poroœal o izrednem obœnemzboru Lovske zveze Slovenije.Na njem so razpravljali o ægoœihorganizacijskih in kadrovskihvpraøanjih, ki da æe dalj œasa pe-stijo lovsko organizacijo.

Veœ na str. 27.


IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 30.novembra 2006 je bilo z

obmoœja 98 obœin v naøi dr-æavi laboratorijsko preiskanihna prisotnost virusa stekline394 æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal378 lisic, 1 psa, 5 maœk, 2 gla-vi govedi, 3 kune, 1 jazbeca, 1srno in 3 volke.

Prisotnost virusa steklineje bila ugotovljena pri dvehlisicah.

Geografska razporeditev:Obœina Œrnomelj – 2 lisici.

Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med.,

VURS

Preglednica 1: Izraœun obremenitve prereza krogle z njenomaso (OPKM) za izstrelke za gladko cev (IGC), nekaterelovsko uporabne krogle risanic, dva revolverska in en piøtol-ski kaliber

Nazivni IGC IGC IGC IGC 9,3 8 7 6,5 .44 .357 9 mm kaliber 12/76 12/70 16/70 20/70 mm mm S mm mm Mag Mag LugerPremer 18,2 18,2 16,8 15,7 9,28 8,2 7,24 6,7 10,9 9,02 9,02krogle v mmPovrøina 2,60 2,60 2,22 1,94 0,68 0,53 0,41 0,35 0,93 0,64 0,64prereza krogle v g/cm2

Masa 39 28 27 24 19 12,7 10,5 8 15,6 10,2 8krogle v gramih OPKM 15,0 10,8 12,2 12,4 28,1 24,0 25,5 22,7 16,7 16,0 12,5v g/cm2

Okrajøave: IGC = izstrelek (krogla) za gladko cev, OPKM = obremenitev prereza krogle z njeno maso

Lovska risanica je name-njena predvsem lovuna parkljasto divjad in

velike zveri. Z njo lovsko pra-viœno lovimo (upoøtevaje vr-sti divjadi ustrezen kaliber,maso in konstrukcijo krogle)do pribliæne razdalje 200 m inle v izjemnih primerih, npr. v gorah in v rokah dobregastrelca, tudi do 300 m daleœ.Praviloma streljamo le z dob-ro prislonjeno ali naslonjenopuøko, œe streljamo na miru-joœo divjad, npr. s preæe, pro-storoœno pa praviloma in pre-teæno streljamo le na pogonih.(Pre)mnogokrat pa se zgodi,da slabo zadeta divjad ne padev ognju in lahko nemoœno, øeæiva obleæi na nastrelu ali vnjegovi bliæini, lahko pa slab-øe zadeta zbeæi øe daleœ. V ta-kem primeru moramo iskanjeprepustiti izkuøenemu vodni-ku izøolanega krvosledca. Izpregleda iskanj obstreljenedivjadi v letu 2005 (M. Æi-gon, Lovec, øt. 5, 2006) je raz-vidno, da je 131 lovcev – vod-nikov psov za delo po krv-nem sledu v slovenskih lovi-øœih leta 2005 opravilo 1.755iskanj ranjene ali obstreljenedivjadi (od tega je bilo 778

pregledov nastrelnih mestdomnevno zgreøene divjadi).Naøli so 837 kosov divjadi (vnajveœji meri srnjad), na æa-lost pa ni evidentiranih podat-kov, kolikokrat so morali vod-niki krvosledcev oddati us-mrtilni strel, œe je bila po krv-nem sledu najdena divjad øeæiva. Ta pregled ne vkljuœujevseh drugih (ne)uspeønih is-kanj, ki so jih opravili drugilovci sami.

Krogla za usmrtilni strelranjene divjadi naj uœinkujetrenutno tako, da je œezmerenprodor krogle v telo divjadiali celo njen prestrel nezaæe-lena lastnost, in sicer zaradilovœeve osebne varnosti patudi zaradi varnosti njegove-ga lovskega psa. Vsak iskalecranjene divjadi – vodnik kr-vosledca – ponavadi prisegana »preizkuøeni krogelni ka-liber« svoje lovske risanice.Lovec potrebuje za usmrtitevobstreljene ali ranjene park-ljaste divjadi in zveri special-ne krogle (izstrelke) za usmr-tilni strel, ki se od »obiœaj-nih«, ki jih uporabljamo zalov z risanico »na daleœ«,lahko precej razlikujejo. Kerza usmrtilni strel divjadi po-

leg lovskih risanic uporablja-mo vedno bolj in bolj tudikratkocevno oroæje, torej pi-øtolo ali revolver, bomo v na-daljevanju podrobneje obrav-navali obe moænosti.

Za objektivno presojo cilj-no balistiœne uœinkovitostikrogle je pomemben podatekt. i. obremenitve prereza krog-le z njeno maso (v nadaljeva-nju skrajøano: OPKM), ki joizraæamo v g/cm2; œim veœjaje masna obremenitev krogel-nega prereza, tem daljøi jenjen domet in veœja je njenaglobina prodora v ciljni me-

dij, npr. v les, strelno æelati-no, vlaæno glino, æivalskotelo ipd. Majhna vrednostobremenitve prereza krogle znjeno maso omogoœa hitropredajo njene energije na cilj-ni medij, zmanjøa pa njenoglobino prodora in skrajøanjen domet. Krogle za krat-kocevno oroæje (piøtolsko inrevolversko strelivo) imajo vprimerjavi s kroglami za dol-gocevno znatno manjøe vred-nosti OPKM. Piøtolska alirevolverska krogla enakegapremera kot krogla za risani-co je v primerjavi s slednjo


Foto

: G. B

olœi

na

Usmrtilni strel

Øeststrelni revolver Smith & Wesson, mod. 623, kal. .44 Mag. s øest-colsko cevjo

krajøa in laæja in ima zatomanjøo vrednost OPKM. Po-memben je tudi material, izkaterega je narejena krogla.Œe je, npr., v celoti izdelanaiz medenine, je laæja od svin-œenke. V preglednici 1 so iz-raœunane vrednosti OPKM zaøtiri vrste izstrelkov (krogel)za gladko cev, øtiri vrste kro-gel za risanice, dva revolver-ska in en piøtolski kaliber.(Pojasnilo: povrøina prerezakrogle je izraœunana za dejan-ski premer krogle, ki se razli-kuje od nazivnega kalibra!)

Za presojo, ali je doloœenkaliber oziroma krogla pri-merna za usmrtilni strel na sœelne strani napadajoœo ne-varno divjad, ko je treba od-dati strel v glavo, nam lahkosluæi podatek o obremenitviprereza krogle z njeno maso.Velika vrednost OPKM za-gotavlja, da bo krogla v ciljnimedij prodrla dovolj globoko(v takem primeru je velikaprebojnost zaæelena, saj morakrogla prebiti masivno œel-niœno lobanjsko kost divjadi).Iz podatkov v preglednici 1 jetudi razvidno, zakaj so za usmr-tilni streli v primerjavi s krog-lami za lovske risanice inkratkocevno oroæje manjustrezni izstrelki (krogle) zagladko cev (skrajøano IGC).Vrednosti OPKM za krogleza gladko cev so namreœ vprimerjavi s slednjimi precejmanjøe: za 28-gramski IGC,v kalibru 12/70, znaøa OPKM10,8 g/cm2; za moœan revol-verski kaliber .44 Magnum,za 15,6-gramsko kroglo paznaøa vrednost OPKM 16,7g/cm2. Torej ni dovolj, da sokrogle za usmrtilni strel teæ-ke, biti morajo tudi primerno»vitke«. Œe naj izstrelek pre-streli (tudi) debele kosti div-jadi, dajemo prednost dol-gim, trdnim in hitrim krog-lam.

Poleg podatka o OPKM jeza kroglo pomembna tudivrednost njene energijske go-stote (EG), ki jo izraæamo vJoulih na kvadratni centime-ter krogelnega prereza (J/cm2). Krogla ima lahko veli-ko vrednost energijske gosto-te zaradi svoje velike hitrostiali zaradi svoje velike mase(teæe) ali pa zaradi obojega

hkrati. Odloœilna je predvsemnjena hitrost, kar je razvidnoiz obrazca za izraœun kinetiœ-ne energije krogle E =

2m.v2;

maso krogle izraæamo v gra-mih, njeno hitrost pa v m/s.Podvojitev krogelne hitrostinjeno kinetiœno energijo po-veœa øtirikratno, podvojitevnjene mase pa le dvakratno.V mehkih ciljnih materialih

(les, gradivo Ytong idr.), kipraktiœno ne deformirajo (zma-liœijo) krogle, je globina kro-gelnega prodora odvisna pred-vsem od njene energijske go-stote. Tako so, npr., s pre-izkusnim streljanjem polnooplaøœene piøtolske krogle»zastarelega« ruskega naboja7,62 tokarev ugotovili, da narazdalji 5 m od ustja cevikrogla prodre v jelovino pri-bliæno 260 mm globoko, narazdalji 100 m pa le øe 120 mm

globoko; njena energijska go-stota na razdalji 5 m je okrog0,131 J/cm2 (pri hitrosti vs =465 m/s), na razdalji 100 mpa se zaradi zmanjøanja kro-gelne hitrosti njena energijskavrednost zmanjøa na samo0,055 J/cm2 (pri hitrosti v100= 305 m/s).

Energijska gostota (EG) jetorej za razliko od OPKMspremenljiva koliœina. Vsakozmaliœenje (deformacija) krog-le, ki jo povzroœi ali udarec vciljni medij ali pa œe se zma-liœi æe prej na drugih ovirah,preden zadene cilj, zmanjøujeglobino njenega prodora vciljni medij (zmanjøuje njenoprebojnost). Zaradi poveœa-nja povrøine krogelnega prere-za se namreœ ustrezno zmanj-øa njena energijska gostota.Œe torej æelimo, da kroglaœim globlje prodre v ciljni me-dij, mora biti tudi ustreznokonstruirana in zgrajena izprimerno trdnih materialov; vnekaterih primerih je to njenaprednost, v drugih pa tudinezaæelena lastnost.

Za termalno (ciljno) bali-stiœno uœinkovitost mora bitilovska krogla tudi masno sta-bilna, kar pomeni, da se obzadetku v cilj – æivalsko telo– takoj ne razleti na posamez-ne delce, øe preden je dovoljgloboko prodrla vanj.

Usmrtilni strel z lovsko risanico

»Idealna krogla za usmrtil-ni strel« mora pri teæji divjadiprodreti dovolj globoko v telo(npr. v prsni koø), øibkejøedivjadi pa naj ne bi prestrelila(nezaæelen izstrel zaradi ne-varnosti odboja krogle oziro-ma drobcev krogle). Kroglanaj bi torej svojo celotno ki-netiœno energijo oddala znot-raj æivalskega telesa, usmrtil-ni uœinek pa naj bi bil trenu-ten. Odloœilen je dober zade-tek. Po mnenju nekaterihavtorjev (R. Zeitler: Das»ideale« Fangschus-Ge-schosss, Waffe & Schuss,http.//www.unserejagd.de/online …) je najzanesljivejøiin za okolje najbolj varenpleœni strel. Krogla za usmr-tilni strel naj bi se pri prodira-nju skozi æivalsko telo tudiustrezno gobasto zmaliœila, na


Slika 1:Specialna 8,4 grama teæka kroglaz votlo konico za usmrtilni strel(nem. FS = Fangschuss Ge-schoss) v kalibru .308 Winche-ster, z zaœetno hitrostjo 895 m/sin kinetiœno energijo na ustjucevi 3364 J, RWS (RUAG Am-motec GmbH). Votla konica, na-zaj pomaknjeno svinœeno jedroin tanek plaøœ iz tombaka pov-zroœijo, da se krogla ob zadetkuv telesu divjadi razprøi na øtevil-ne drobce.

Slika 4:Sauer 202 Hardwood. Kratka, komaj 97,5 cm dolga repetirka s polo-viœnim sintetiœnim kopitom: cev je dolga 46 cm, puøka tehta 3,2 kg,puøkini jekleni deli niso brunirani, pred korozijo so zaøœiteni z ilaflo-nom. Puøko izdeluje nemøka tovarna oroæja J. P. Sauer & SohnGmbH v treh kalibrih (.308 Winchester, 8 x 57 IS in 9,3 x 62). Pri-roœna repetirka je zelo primerna za pogonski lov in za lovca vodnikakrvosledca (za usmrtilni strel).

Slika 3:Sauer 202 Stutzen. Kratko repetirko s polnim oblesjem (nem. derStutzen), dolæine 102,5 cm, s 51 cm dolgo cevjo, teæe 3,3 kg, izdelujenemøka tovarna oroæja J. P. Sauer & Sohn GmbH v osmih kalibrih.Za pogonski lov in usmrtilni strel bi bila lahko ustrezna kalibra .308Win. ali pa (precej moœnejøi) 9,3 x 62.

Slika 2:Lovsko øiroko uporabna delnooplaøœena krogla s stoæœasto ob-likovanim vrhom (nem. KS =Kegelspitz Geschoss), RWS(RUAG Ammotec GmbH), ki joizdelujejo v razliœnih kalibrih,zagotavlja visoko natanœnost,gobasto zmaliœeni krogelni pre-ostanek pa daje zanesljiv izstrel.

Slika 5:Remington 7600 pump action rifle. Ameriøka repetirka z drsnimkopiøœkom; tovarna jo izdeluje v mnogih kalibrih. Za pogonski lovin usmrtilni strel bi bila zelo primerna v kalibru .308 Winchester alipa .30-06 Springfield. Z njo lahko streljamo skoraj tako hitro kot spolavtomatsko puøko, ravnanje z njo pa je mnogo varnejøe kot rav-nanje s polavtomatsko puøko, øe posebno, œe jo nameravamo upo-rabljati za pogonski lov in usmrtilni strel. Za noøenje na rami bi bilotreba dodatno montirati jermenik.

njen 2- do 2,5-kratni prvotnipremer, kar znatno poveœavstrelno rano oz. vstrelni ka-nal. Gobasto zmaliœenje tudiupoœasni hitrost krogle in takozagotavlja uœinkovito predajonjene kinetiœne energije naæivalsko telo. Posebno hitrose gobasto zmaliœijo delnooplaøœene lovske krogle z za-obljenim vrhom, zato pri us-mrtilnem strelu tem vrstamkrogel dajemo prednost preddelno oplaøœenimi kroglamis koniœastim vrhom. Ker pra-viloma usmrtilni strel z risa-nico oddamo na kratkih raz-daljah, za ta namen zadostu-jejo enostavne konstrukcijedelno oplaøœenih krogel, kinaj imajo zaobljen vrh. Vokviru doloœenega kalibra, kimora ustrezati vrsti divjadi(predpisi in naœela ter zahtevelovske etike), pa izberemosrednje teæke in teæje krogle.Po mnenju nekaterih (R.Zeitler) je za usmrtilni strelsrnjadi zelo primeren naboj 7 x 57, za teæjo parkljasto div-jad pa naj bi bili primernejøiveœji oz. moœnejøi kalibri, kotso .308 Win., .30-06 Spr., 8 x 57 IS ali celo 9,3 x 62. Zausmrtilni strel namreœ ne po-trebujemo visoko razantnihkalibrov (nabojev) in ne œez-mernega prodiranja krogle væivalsko telo. Krogla kalibra.308 Win. bo v prsni koø teæ-jega divjega praøiœa prodrladovolj globoko ali ga celoprestrelila, œe bomo uporabilidovolj teæko in primerno kon-struirano kroglo. Pri kalibrih.30 (sem priøtevamo tudi .308Winchester in .30-06 Spring-field) izberemo kroglo teæe vrazponu od 10,7 do 13,0 gra-mov; øe najbolje se je izkaza-la vsestransko uporabna 11,7gramov teæka krogla. V ka-libru 8 x 57 IS so za usmrtilnistrel najprimernejøe od 11,0do 13,0 gramov teæke krogle,za kaliber 9,3 x 62 pa naj bibila najustreznejøa 18,5 gra-mov teæka krogla. V ta namenlahko uporabimo tudi laæjikrogli, kot sta npr. 16,0-gram-ska KS ali pa 16,6-gramskadelno oplaøœena (TM) kroglafirme GECO. Kolikor mi jeznano, samo nemøki RWS(RUAG Ammotec GmbH) iz-deluje specialno 8,4 gramateæko kroglo za usmrtilni strel

z votlo konico (nem. FS =Fangschuss Geschoss) v ka-libru .308 Win., z zaœetnohitrostjo 895 m/s in kinetiœnoenergijo na ustju cevi 3364 J.Votla konica, nazaj pomak-njeno svinœeno jedro in tanekplaøœ iz tombaka zagotavlja-jo, da se »razletavna krogla«v æivalskem telesu razleti (raz-prøi) na veliko drobcev, kiuœinkujejo smrtno in pri div-jadi od teæe 25 kg naprej pra-viloma ne dajejo izstrela. Topomeni, da krogla ne ogroæalovskega psa in lovca, je padivjaœina zaradi krogelnihdrobcev zelo onesnaæena (sli-ka 1).

Po R. Zeitlerju so za usmr-tilni strel primerne predvsemnaslednje konstrukcije lov-skih krogel: delno oplaøœenekrogle proizvajalca strelivaGECO, stoæœasto oblikovanekrogle KS (nem. KegelspitzGeschoss) proizvajalca streli-va RWS, krogle game king,proizvajalca Sierra, krogle in-terlock, izdelovalca Horna-dyja, krogle mega, proizva-jalca Lapua, krogle alaska,proizvajalca Norma, kroglepower point, ki jih proizvajaWinchester, in krogle corelokt, proizvajalca Remington(glej preglednico 2). Za us-mrtilni strel divjadi torej nepotrebujemo specialnih lov-skih krogel, kakrøne so npr.

TIG in TUG (RWS), vulkanin oryx (Norma), nosler par-tition ali celo polno oplaøœe-nih homogenih krogel, kakr-øna je npr. ameriøka barnes –X, idr. Zelo primerne so tuditeæke krogle v priljubljenihameriøkih kalibrih .444 Mar-lin, .45-70 Government in .450Marlin. Za omenjene kalibreizdeluje ameriøka tovarnaMarlin liœne, kratke in lahkepuøke s kolenastim zaklepom(angl. Lever Action). Mnogipa ne vedo, da je streljanje znjimi manj prijetno zaradimoœnega poka, ognja na ustjucevi in moœnega odsuna!

Kratkocevno oroæje za usmrtilni strel

Kratkocevno oroæje (revol-verji in polavtomatske piøto-le) so zgolj za usmrtilni streldivjadi primernejøe od dolgo-cevnega, ker je priroœnejøe, je

z njim laæje ravnati (a tuditeæje zadeti!) in ga lahko vprimernem toku stalno nosi-mo s seboj. Tudi kadar mora-mo oddati usmrtilni strel nadivjad, ki ranjena leæi na cestiali cestnem robu, je manjnevarno ustreliti z revolver-jem ali polavtomatsko piøtolokot pa s puøko risanico. Po-navadi streljamo iz neposred-ne bliæine (na razdaljah manjod enega metra) in ravno zatake namene je kratkocevno

oroæje najprimernejøe. Pomnenju mnogih izkuøenihlovcev v tujini sta revolverskinaboj v kalibru .38 Special inpiøtolski naboj 9 mm Luger(»dolga devetka«) minimal-na kalibra za usmrtilni strelparkljaste divjadi, predvsemza divjad do velikosti srnjadi.Za usmrtilni strel pri teæjidivjadi pa so primernejøi pi-øtolski naboji kalibrov .40Smith & Wesson in .45 ACPter revolverski naboji .357Mag., .41 Remington Mag.,.44 Mag., .44 Special in .45Long Colt.

Pri obeh piøtolskih kalibrih,9 mm Luger in .40 Smith &Wesson, so se kot zelo uœin-kovite izkazale krogle kon-strukcije semiwadcutter s pri-sekanim vrhom in krogle zvotlo konico. Vstrelne rane,ki jih povzroœijo, imajo ostrerobove in so dovolj velike, dalahko skoznje v prsni koø div-jadi vdre zrak. Prenos kine-tiœne energije krogle na telodivjadi je uœinkovit, ker sekrogla zaradi gobastega zma-liœenja (deformacije) v pri-merjavi s koniœasto oblikova-no hitreje upoœasni. S preiz-kusnim streljanjem so ugoto-vili, da se delno oplaøœenakrogla piøtolskega naboja 9mm luger, ki ima relativnomajhno hitrost, v telesu divja-di praviloma gobasto ne zma-liœi in torej ni niœ bolj uœin-kovita od koniœasto oblikova-ne (polnooplaøœene) krogle.Za usmrtilni strel v tem kalib-ru je primernejøa 7,8 gramovteæka CEEP krogla z votloprisekano konico, z nareza-nim plaøœem, ki se ob udarcuob ciljni medij (telo divjadi)zvezdasto razcveti; strelivoizdeluje finska tovarna La-pua. Pri poœasnem piøtolskemnaboju kalibra .45 ACP zausmrtilni strel ustreza polnooplaøœena 14,9 gramov (230grainov) teæka krogla. Upo-raba svinœenih krogel pri pi-øtolskem strelivu je vpraølji-va, ker lahko nastanejo zasto-ji pri delovanju polavtomat-skih piøtol. V novejøem œasuso za polavtomatske piøtolerazvili moœno devetmilimetr-sko strelivo, kalibra .357 SIG,ki je po uœinkovitosti primer-ljivo z revolverskim streli-vom .357 Mag. Liœno piøtolo


Slika 10: Liœna in kakovostna, le 830 gra-mov teæka polavtomatska piøtolaSIG SAUER P 239, izdelek nem-øke tovarne J. P. Sauer & SohnGmbH; izdelujejo jo v kalibrih.357 SIG, 9 mm Luger in .40Smith & Wesson. Izdelovalec jona svoji spletni strani v kalibru.357 SIG v izvedbi DAO (angl.Double Action Only, pomeniizkljuœno dvojno delovanjesproæilca) priporoœa za lovskorabo – za usmrtilni strel divjadi.

Slika 8:Piøtolsko strelivo, izdelek tovar-ne Speer; krogla z »votlo koni-co« z narezanim vrhom krogel-nega plaøœa, s fantazijskim ime-nom Gold Dot, ki so jo razvili zapolicijsko rabo, primerna zausmrtilni strel divjadi.

zanj izdeluje priznana nem-øka tovarna oroæja J. P. Sauer& Sohn GmbH (tudi v kalib-rih 9 mm Luger in .40 Smith& Wesson) in jo na svojispletni strani øe posebno pri-poroœa za lovsko rabo. V pri-merjavi z 9 mm luger je øib-ka stran tega kalibra: izrednomoœan pok, moœan ogenj naustju cevi, moœan povratniodsun ter drago in za naøerazmere teæje dostopno stre-livo.

Pri revolverskih nabojih zoznako »magnum«, kar po-meni »veliko« – to so poseb-no moœni naboji z velikimizaœetnimi hitrostmi krogel –so za usmrtilni strel naj-primernejøe delno oplaøœenekrogle, ki se zaradi velikehitrosti ob udarcu na æivalskotelo gobasto zmaliœijo in tudizagotavljajo dovolj velik glo-binski uœinek (penetracijo).Zato za kaliber .357 Magnumpriporoœajo uporabo 158 grai-nov (10,2 grama) teæko in za.44 Magnum 240 grainov(15,6 gramov) teæko delnooplaøœeno kroglo s priseka-nim vrhom. Za »standardne«revolverske kalibre, kot so.38 Special, .44 Special in .45Long Colt, so za usmrtilnistrel primernejøe svinœenekrogle s topim oziroma prise-kanim vrhom; znana je t. i. iz-vedba semiwadcutter, ki dajeostro izsekano vstopno rano,ki jo proæno tkivo æivalskegatelesa ne more tako hitro za-preti, krogla pa se pri udarcuob moœne ovire, kakrøne sonpr. kosti, tudi delno zmaliœi.Med »standardnimi revolver-skimi kalibri«, torej »nemag-num kalibri«, sta najuœinko-vitejøa .44 Special in .45 LongColt, kaliber .38 Special pa jepo mnenju mnogih poznaval-cev ustrezen le za usmrtilnistrel srnjadi. Prednost svin-œenih krogel (svinœenk) predpolno in delno oplaøœenimikroglami se pokaæe tudi ta-krat, ko moramo oddati usmr-tilni strel na divjad, ki ranjenanemoœno leæi na cesti ali nacestnem robu (na asfaltni,betonski ali makadamski pod-lagi). V takem primeru sosvinœeni izstrelki za okoljemanj nevarni od polnoopla-øœenih. Po izkuønjah øtevilnihlovcev so za usmrtilni strel

divjadi najprimernejøi piøtol-ski in revolverski naboji skroglami z votlo konico, kerse take krogle, ko zadenejoæivalsko telo, hitro gobastozmaliœijo na l,5- do 2,5-kratniprvotni premer. Biti morajotudi dovolj trdne, da tudi obzadetkih v kosti omogoœajozadovoljiv prodor (penetraci-jo) v telo teæje divjadi. To-vrstne piøtolske in revolver-ske naboje izdelujejo mnogetovarne, npr. Hornady (IHP/XTP), Speer (Gold Dot), Fe-deral (Hydra Shok) idr. Po-datki za razliœne kalibre inzgradbe krogel so zbrani vpreglednici 2.

Preglednica 2: Priporoœenikalibri in vrste lovskih kro-gel za usmrtilni strel (tovar-niøko strelivo, prirejeno popodatkih R. Zeitler, kraticeza posamezne vrste krogel(izstrelkov) so veœinomaizpeljane iz nemøkih indelno angleøkih nazivov: gje kratica za gram, grs pa jekratica za mersko enotograin, 1 grain = 0,064799grama, 1 gram = 15,432358grainsa.)

DOLGOCEVNO OROÆJE(naboji za risanice)7 x 57GECO 10,7 g TMRHirtenberger, 9,1 g, Sierra GKFederal, 11,3 g, Hi-Shok RKPMC, 11,3 g, Hi-shok RKSellier & Bellot, 11,3 g,Sierra GKSellier & Bellot, 11,2 g, TMWinchester, 9,4 g, Power-PointRemington, 9,1 g, PSP Core-LoktPMP, 11,0 g, TM

.308 Win.RWS, 8,4 g, FS (Fangschuss)GECO, 11,9 g, TMRRWS, 10,7 g, KSNorma, 11,7 g, AlaskaHirtenberger, 10,7 g, Sierra GKLapua, 12,0 g, MEGAFederal, 10,7 g, Sierra GKWinchester, 11,7 g, Power-PointRemington, 11,7 g, PSPCore-LoktSellier & Bellot, 11,7 g, TMPMP, 11,0 g, TM

.30-06 Spr.GECO, 11,0 g, TMRRWS, 13,0 g, KSNorma, 11,7 g, AlaskaHirtenberger ,10,7 g, Sierra GKLapua, 12,0 g, MEGAFederal, 11,7 g, Sierra GKWinchester, 11,7 g, Power-PointRemington, 11,7 g PSP,Core-LoktPMP, 11,7 g, TM

8 x 57 ISGECO, 12,0 g, TMRRWS, 12,2 g, TMRNorma, 12,7 g, AlaskaHirtenberger, 11,3 g, Sierra TMFederal, 11,0 g, Hi-Shok TMWinchester, 11,0 g, Power-PointRemington, 11,0 g, PSPCore-LoktSellier & Bellot, 14,3 g,Sierra GK

9,3 x 62GECO, 16,5 g, TMRRWS, 16,0 g, KSRWS, 18,5 g, TMRNorma, 18,5 g, AlaskaLapua, 18,5 g, MEGAPMP, 18,5 g, Pro-AMM

KRATKOCEVNO OROÆJE(piøtolski in revolverskinaboji)7,65 Browning (piøtolskinaboj)(pogojno uporabno, predvsemza usmrtilni strel srnjadi)Federal Hydra-Shok IHP, 65 grsFiocchi HP, 60 grsSpeer Gold Dot, 60 grsHornady CTP, 90 grs

9 mm kratki (piøtolskinaboj)Speer Gold Dot, 90 grsHornady XTP, 90 grsFederal IHP, 90 grs

.38 Special (revolverskinaboj)(pogojno uporabno, predvsemza usmrtilni strel srnjadi)Speer Gold Dot, 125 grsWinchester HP, 125 grsHirtenberger, 10,2 g, svinœen-ka z okroglo glavoPMC, 10,2 g, svinœenka zokroglo glavoWinchester, 10,2 g, svinœen-ka z okroglo glavoUMC, 10,2 g, svinœenka zokroglo glavo

MagTech, 10,2 g, svinœenkaz okroglo glavo

9 mm Luger (piøtolskinaboj)Hornady IHP/XTR, 124 grsHornady IHP/XTR, 115 grsFederal EFMJ, 147 grsSpeer Gold Dot, 124 grsWinchester SXT, 147 grsNorma, 8,0 g, TCSpeer, 9,5 g, VMFKLapua, 7,8 g, CEPPWinchester, 9,5 g, VMFKUMC, 9,5 g, VMFKFederal, 8,0 g, VM -Semiwadcutter

.357 SIG (piøtolski naboj)Federal IHP, 125 grsRemington IHP, 125 grsWinchester IHP, 125 grsSpeer, 8,1, g VMFKWinchester, 9,1 g, VMFKUMC, 8,1 g, VMFK

.357 Magnum (revolverskinaboj)Hornady IHP/XTP, 140 grsHornady IHP/XTP, 158 grsFederal Hydra Shok, 158 grsRemington Golden Saber,125 grsWinchester Partition Gold,180 grsSpeer Gold Dot, 125 grsGECO, 10,2 g, TMFKHirtenberger, 10,2 g, TMFKSpeer, 11,0 g, Gold Dot SPLapua, 9,7 g, CEPPPMC, 10,2 g, TMFKWinchester, 10,2 g, TMFKRemington, 10,2 g, TMFKMagTech, 10,2 g, TMFK

.40 S&W (piøtolski naboj)Federal Hydra Shok, 155 grsFederal Hydra Shok, 165 grsRemington IHP, 155 grsRemington IHP, 180 grsWinchester IHP, 180 grsGECO, 11,0 g, VMFKSpeer, 10,7 g, VMFKPMC, 10,7 g, VMFKWinchester, 10,7 g, VMFKUMC, 10,7 g, VMFKFederal, 11,7 g, VMFKMagTech, 11,7 g, VMFKFiocchi, 11,0 g, VMFK

.41 Remington Mag. (revol-verski naboj)Winchester Silvertip HP, 175 grsRemington TM, 210 grsFederal IHP, 210 grs


.44 Special (revolverski naboj)Federal Hydra Shok, 180 grsWinchester Silvertip HP, 175 grsHornady IHP/XTP, 180 grsWinchester Silvertip HP, 200 grsPMC, 15,6 g, svinœenka sprisekano konicoRemington, 15,9 g, svinœen-ka z okroglo glavo

.44 Mag. (revolverski naboj)Hornady IHP/XTP, 200 grsHornady IHP/XTP, 240 grsHornady IHP/XTP, 300 grsFederal Hydra Shok, 240 grsFederal IHP, 240 grsRemington IHP, 240 grsSpeer, 17,5 g, Gold Dot SPPMC, 15,6 g, svinœenkaSemiwadcutter PMC, 15,6 g, TMFKWinchester, 15,6 g, TMFKUMC, 11,7 g, TMFKRemington, 15,6 g, TMFKMagTech, 15,6 g, TMFK

.45 ACP (piøtolski naboj)Remington Golden SaberBonded, 230 grsHornady XTP, 200 grsFederal HiShok, 185 grs(razletavna krogla)

Federal HiShok, 230 grsSpeer Gold Dot, 185 grsGECO, 14,9 g, VMRKHirtenberger, 14,9 g, VMRKPMC, 14,9 g, VMRKWinchester, 14,9 g, VMRKUMC, 14,9 g, VMRKFiocchi, 14,9 g, VMRK

.45 Long Colt (revolverskinaboj)Winchester Silvertip HP, 225 grsPMC, 19,4 g, TMFKWinchester, 16,5 g, svinœen-ka z okroglo glavoRemington, 16,5 g, svinœen-ka z okroglo glavoNajpogosteje uporabljenekratice:VM (nem. Vollmantel) = pol-no oplaøœena krogla,FMJ (angl. Full Metal Jacket)= polno oplaøœena krogla, TM (nem. Teilmantel) = del-no oplaøœena krogla,RK (nem. Rundkopf) = krog-la z zaobljenim vrhom, okrog-lo glavo,TMR ali TMRK (nem. Teil-mantel- Rundkopf) = delnooplaøœena krogla z zaoblje-nim vrhom, okroglo glavo,

FK (nem. Flachkopf) = krog-la s prisekanim vrhom, TMFK (nem. Teilmantel-Flachkopf) = delno oplaøœenakrogla s prisekanim vrhom, HP (angl. Hollow Point) =krogla z votlo konico,WC (angl. Wadcutter),SWC (angl. Semi - Wadcut-ter),HS (angl. Hydra – Shok) =specialna krogla proizvajalcastreliva Federal,CEEP (krogla z votlo prise-kano konico, z narezanimplaøœem, proizvajalec strelivaLapua.

Sklepne misli• Za veœino slovenskih lov-

cev bo za morebitni usmrtilnistrel ranjene parkljaste divja-di zadostovalo kar osnovnodolgocevno lovœevo oroæje –lovska risanica, po moænostis posebnim strelivom (krog-lo) za ta namen.

• Lovci, ki imajo priloæ-nost, da lahko uplenijo veœparkljaste divjadi (srnjadi, je-lenjadi in divjih praøiœev), biza usmrtilni strel lahko polegosnovnega oroæja – lovske ri-

sanice – uporabljali tudi krat-kocevno oroæje, t. j. polavto-matsko piøtolo ali revolver, vprimernem kalibru in z ust-rezno konstrukcijo krogle.

• Za poklicne lovce, ki soveliko v loviøœu in morajoveœkrat kot drugi nujno odda-ti tudi usmrtilni strel, bi bilaodloœitev za kratkocevnooroæje »nujna«.

• Za vodnike psov krvo-sledcev, predvsem za vse ti-ste, ki iøœejo nevarne velikezveri (medveda) in divje pra-øiœe, pa bi bil verjetno naj-boljøi izbor: kratka, priroœnalovska karabinka v moœnemkalibru (brez strelnega dalj-nogleda, torej opremljena le zdobro vidno muho in ustrez-no oblikovano kobilico (mer-kom). Œe jo lovec nameravauporabljati tudi za pogonskilov, bi bilo najbolje, da joopremi tudi s primernim strel-nim daljnogledom spremen-ljive poveœave in s snemljivomontaæo strelnega daljnogle-da) ter revolver (kalibra .357Mag. ali øe bolje .44 Mag.).

Prof. dr. Mirko Tratnik

Foto

: K. S

chne

ider

Naboja .222 Rem. in.223 Rem. sta sorod-na naboja z enakim

podroœjem uporabe, zato jeprav, da ju obravnavamo sku-paj. Oba naboja spadata vskupino nabojev majhnegakalibra, a solidno velike mo-œi. Glede na kaliber oz. pre-mer cevi med polji bi v øir-øem pomenu sicer lahko go-vorili o malokalibrskih nabo-jih, vendar je ta izraz smisel-no rezerviran za malokalibr-sko (MK) strelivo v oæjempomenu, t. j. za strelivo z rob-nim væigom in majhno moœjo.

Naboj kalibra .222 Rem. jeameriøki komercialni nabojbrez roba kalibra .22 (stotinkpalca) oz. 5,56 mm (5,6). Le-gendarni Remingtonov kon-struktor Mike Walker je zaœelnaboj ustvarjati na praznemlistu papirja, tako da je nastalkot popolnoma nova kon-strukcija brez izvora v nekemprejønjem naboju. Kot izde-lek firme Remington je billeta 1950 predstavljen v kara-binki iste firme. V praksi se jenaboj izkazal kot zelo pre-cizen in poæel takojøen træniuspeh.

Zaradi velike preciznostiso ga za svojega, poleg lov-cev na malo divjad, vzeli tudistrelci. V Ameriki sodi v ka-tegorijo t. i »varmint« nabo-jev. V neposrednem prevodubeseda sicer pomeni økodljiv-ce (vermin = mrœes), govoripa o vrsti lova na malo divjad,predvsem svizce, vrane, ve-verice ter kojote in lisice.Tovrstna divjad je dimenzij-sko glede velikosti majhencilj, veœkrat tudi na velikihrazdaljah (svizci), kar terjanaboj z dobro zunanjo balisti-ko in solidno moœjo za ustre-zen uœinek na cilju.

Naboj odlikuje izjemna pre-ciznost, zaradi œesar je pre-æivel tudi pojav svojega na-slednika, .223 Rem. Predslednjim ima prednost pred-vsem zaradi daljøega vratu, kibolje centrira kroglo v tulcu,kar poslediœno ugodno vplivana preciznost. Œe ste specia-list, ki mu vrhunska preciz-nost (preciznost) veliko po-

meni in ste jo v praksi spo-sobni tudi izkoristiti, potemje .222 Rem. dobra izbira.Malo manjøa moœ v primerja-vi z .223 Rem. je v praksi ne-pomembna pri masi ciljev, zakatere sta oba najprimernejøa.Taka je mala divjad in najveœsrnjad na krajøih razdaljah*(*razdalja je delno stvar sub-jektivne ocene in strelskihsposobnosti posameznika, vpraksi pa o kratkih razdaljahprenehamo govoriti pri naj-veœ 150 m).

Hitro se je uveljavil tudiEvropi, kjer ga dodatno ozna-œujemo z metriœno oznako5,56 x 43 ali 5,7 x 43. Veœ kotpreæivel je konkurenco evrop-skih nabojev kalibra 5,6 mm,katerih prihodnost ni prav niœzagotovljena. V Evropi mu øedodatno pomaga lastnost, dase ne uporablja v vojaøkemoroæju, zaradi œesar ga neomejujejo predpisi nekaterihevropskih dræav, ki ne dovo-ljujejo uporabe »vojaøkih« na-bojev v komercialnem oroæ-ju. Evropska naboja 5,6 x 50Mag., 5,6 x 57 in njune robne

je opustilo tradicijo in pois-kalo komercialno pomoœ prirazvoju 5,56-milimetrske vo-jaøke puøke. Za to so se od-loœili predvsem zaradi vednoveœjega nezadovoljstva medmnogimi visokimi oficirjinad puøko M-14 in nabojem7,62 x 51; uveden je bil leta1964 kot »ball cartridge M193«. Razvoj puøke, ki jodandanes poznamo kot M-16,je bil odloœilen za razvoj na-boja .223 Rem. oziroma nje-gove vojaøke izpeljanke 5,56x 45 ali 5,56 NATO. Razvojnaboja in puøke M-16 je pre-dolg, da bi mu tu lahko name-nili veœ prostora. Za njim inza novo puøko stoji, polegdrugih, znani konstruktor Eu-gene Stoner iz ArmaLite Di-vision of Fairchild Engineand Airplane Corporation,tvorec puøke M-16. Vojaøkezahteve so presegale zmoæ-nosti naboja .222 Rem. ravnoza toliko, da je bilo trebamalo poveœati dolæino tulca.Med razvojem se je nabojimenoval .222 Special in jetekmoval za nov vojaøki na-

variante imajo velike teæave skonkurenco ameriøkih .222Rem., .223 Rem. in .22-250Rem.

Naboj z zdajønjo oznako.223 Rem. (5,56 x 45) jepravzaprav za potrebe noveameriøke avtomatske puøkeizpopolnjen .222 Rem. Po-veljstvo celinske armade voj-ske ZDA oz. CONARC (Con-tinental Army Command) jenaredilo pomemben korak vrazvoju pehotnega oroæja, ko

boj, med drugim tudi z .222Rem. Magnum, ki ga je razvi-la istoimenska firma in je rav-no tako podaljøana razliœicanaboja .222 Rem. Naboj .222Rem. Magnum je v tej tekmiizpadel in dandanes skorajpovsem izginil tudi iz lovsko-øportne rabe. Da bi se izognilizmedi »treh dvojk« (.222Rem.; .222 Rem. Mag. in .222Special), je bil preimenovanv .223 Rem., ko ga je kmaluza tem firma Remington pred-stavila civilnemu trgu.

.223 Rem. je izboljøana inmoœnejøa razliœica .222 Rem.,nudi veœjo hitrost in pribliæno15 % veœjo energijo. Øe ved-no pa to ni toliko, da bi opra-viœeval strel na kaj drugegakot na najveœ srnjad. Uredbao »najmanjøih kalibrih …« jejasna, poleg tega pa tudi smi-selna!

Naboj ima 2 mm daljøi tu-lec od svojega predhodnika inmoœnejøe smodniøko polnje-nje. Zdaj je v svetu najboljrazøirjen naboj za uporabo vvojaøkih puøkah in od vsehnabojev kalibra 5,56 mm tudinajbolj razøirjen v lovsko-øportnem oroæju. Za njim jeogromen razvoj po vsem sve-tu. Tudi na zunaj je zelo po-doben .222 Rem., sicer 2 mmdaljøi, ima pa krajøi vrat tul-ca, kar je prej omenjena pred-nost .222 Rem.

Pri naboju .223 Rem. mora-mo opozoriti na njegovo za-menljivost z vojaøko razliœi-co 5,56 x 45 oz. 5,56 NATO.œeprav sta naboja po velikostienaka in v bistvu govorimo oenem naboju, so vseeno dolo-œene razlike. Standard nivojanajveœjega pritiska za .223Rem. je manjøi kot za vojaøki5,56 x 45. Poleg tega je voja-øka razliœica namenjena zauporabo v leæiøœih z daljøimprehodnim konusom, ki omo-goœa zanesljivejøe delovanjeavtomatskih puøk in ima tudiveœje tolerance premera vratutulca. Civilni .223 Rem. jenamenjen za uporabo v leæi-øœih s krajøim prehodnim ko-nusom, ki, nasprotno, omogo-œajo veœjo natanœnost. Ameri-øki inøtitut za strelno oroæje


.222 Rem. in .223 Rem. ali »lisiœja medicina« 5

Naboja .222 Rem. z 3,2-g kroglonosler BT in .223 Rem. z enako,a 3,6-g kroglo.

Na levi je skupina malokalibrskih nabojev v oæjem pomenu - .22 short,.22 long rifle in .22 WMR z robnim væigom ter .22 hornet, æe s central-nim væigom; veœja skupina nabojev - .222 Rem; .223 Rem; .22-250Rem., ki je izrinil .224 wheaterby; 5,6 x 50 R mag; 5,6 x 57 in izumrli5,6 x 61 SE vom hoffe, ki ima tudi øirøo kroglo, premera 5,76 mm.

Foto

: M. Ø

vege

lj

SAAMI (Sporting Arms andAmmunition ManufacturersInstitute) je zaradi tega izdalopozorilo, da uporaba voja-økega 5,56 x 45, ki ima tuditrøi plaøœ krogle kot civilni.223 Rem., lahko povzroœapoviøan pritisk, in je potenci-alno nevarna v civilnih pu-økah - repetirkah, predvsem priintenzivnejøi rabi. V Evropipodobnega opozorila nismozasledili, kjer naboj kljub na-raøœajoœi priljubljenosti vse-eno ni tako razøirjen kot vAmeriki. Tudi naœin lovskeuporabe naboja se precej raz-likuje, saj pri nas odstrel lisi-ce ali dveh v eni noœi ni lovna prerijske svizce, kjer stre-lec lahko odda tudi veœ stostrelov na dan.

Standardne teæe krogel zaoba naboja so pribliæno 50 do55 grainsov oz. 3,24 do 3,56 g.Take teæe ustrezajo predvsemlovski rabi. V strelskem øpor-tu so se tudi pod vplivom vo-jaøkega razvoja uveljavile teæ-je krogle, tja do 70 grainsovoz. 4,5 g in celo do 80 grain-sov ali 5,2 g, ki pa terjajoposebno ælebljeno cev s kraj-øim korakom, ki bolje stabili-zira (uravnovesi) daljøe, teæ-ke krogle, ki so tudi manj ob-œutljive za vpliv vetra. Teæjekrogle so zaradi veœje dolæineprimernejøe za .223 Rem., kiima daljøi tulec. Prav obœut-ljivost za veter je glavna po-manjkljivost obeh nabojev prinatanœnih strelih na daljøe raz-dalje, ki jih sicer zmoreta za-radi velike hitrosti in s temploøœate balistiœne krivulje.Nekaj je tu mogoœe pomagatis kroglo z zoæenim zadkom(boat tail), prav veliko paravno ne moremo priœakovatiod krogle s tako majhnomaso. V balistiki »tople vode«paœ ni veœ mogoœe odkriti;lahke krogle slabøe premagu-jejo zraœni upor; tako paœ je!

Sicer pa naboja nikoli nistabila miøljena za velike razda-lje. Tudi vojaøki trend pehot-nega streliva se je oblikoval nauporabnem dometu do 400 m.

Oba naboja sta odliœna zanatanœne in lovsko uœinkovi-te strele v mirnem vremenuna razdaljah do 200 m in nadivjad, za katero sta razvita.Tudi balistiœna razlika obeh

nabojev je na razdaljah do200 m zanemarljiva.

Oba naboja uporabljata po-vsem enake krogle premera.224 oz 5,7 mm. Od tod izviratudi druga evropska oznaka5,7 x 43 za .222 Rem. Veœinaponudbe je v prej omenjenemrazponu od 3,24- do 3,56-gramskih (g) , nekaj pa je tudilaæjih 2,6- in 2,9-gramskih inteækih do 4,5 g. Slednje sopredvsem tekmovalne, t. i.»match« krogle.

Naboj .222 Rem. ponujanekaj veœ laæjih 3,24 g kro-gel, medtem ko pri .223 Rem.veœino lovske ponudbe pred-stavljajo 3,56 g krogle.

Kot smo æe omenili, sta obanaboja primerna za lov manj-øe divjadi. Pri nas je idealenlovski cilj lisica, v alpskih de-æelah z veœjo populacijo alp-skega svizca pa tudi on. Prav.222 Rem. je v Avstriji za lovna svizca zelo priljubljen, into ne zgolj sluœajno. Ravnotako je priljubljen pri lovskihstrelcih za lovska strelskatekmovanja. Oba naboja staskupaj z .22-250 Rem. skorajpovsem izrinila sicer moœnej-øi nemøki 5,6 x 57, ki ni ravnoslovel po veliki natanœnosti,ki pa je za majhen kaliber nuj-na. Manjøanje kalibra osem-milimetrskega Mauserja (8 x57 IS) se je izkazalo do 6,5 mm, potem pa ne veœ.Malo bolje se »dræi« robni5,6 x 50 R Mag., predvsem pozaslugi kombiniranih puøk in5,6 x 52 R, ki pa je zaraditeæje in øirøe krogle malo dru-gaœen naboj. Krogla naboja5,6 x 52 R ima premer 5,79mm (.228), za razliko od 5,7mm (.224) za oba Reming-tona, in ni zamenljiva.

Za oba naboja je velika po-nudba kakovostnega streliva.Pri nas sicer ni taka kot v tuji-ni, zato se boste morali zabolj izbrane primerke strelivaøe vedno potruditi œez mejoali pa se odloœiti za lastnopolnjenje. Veœino ponudbepri nas predstavljajo t. i. PSPkrogle oz. koniœaste, delnooplaøœene krogle.

Œe ste vnet lovec na lisiceali pa se odpravljate na lov naalpskega svizca, so velikoboljøa izbira krogle z votlokonico (HP krogle), ki boljrazpadajo v drobce in pravi-

loma ne dajejo izstrela, kar jedobro, ker manj poøkodujejokoæuh. S takimi kroglami panikakor ne streljajte srnja-di, ker povzroœajo preplitvepoøkodbe in vitalnih organovne poøkodujejo dovolj, da bisrnjad hitro obleæala!

Œeprav nekateri uporabnikihvalijo oba naboja kot odliœ-na za lov srnjadi, je treba bitipri tem previden. Srnjad je»mehka« divjad, t. j. dokajobœutljiva za zadetek. Prizmernih razdaljah in dobrihstrelnih razmerah oba nabojapri natanœnem zadetku resdajeta dobre rezultate. Nika-kor pa ne moremo govoriti,da sta za lov srnjadi odliœnaizbira. Na veœjih razdaljahhitro »izgubljata sapo«, lahkekrogle so zelo obœutljive zaovire, tako da jih odkloni æevsaka bilka. Na obiœajnihstrelnih razdaljah moramopriœakovati velike podplutbetkiva na mestu zadetka. Iz-stopne rane navadno sicerniso prav velike, razen ob za-detku v trdo kost, podplutbetkiva pa presegajo tiste, ki jihpovzroœajo krogle klasiœnihlovskih nabojev zmernih hit-rosti. Vsekakor lahko govori-mo o uporabnosti, nikakor pane o idealnosti! Oba nabojasta primernejøa za specialiste,ki se zavedajo njunih dobrihlastnosti na eni strani in ome-jitev na drugi.

Uporaba teækih krogel s te-

æami do 5 g naboj .223 Rem.precej spremeni, podaljøa nje-gov uporabni domet in zmanj-øa obœutljivost za veter. Zatako teæke krogle je potrebenprecej krajøi korak ælebljenjacevi in v standardnih ceveh,ki so namenjene predvsem zakrogle, teæe od 3,2 do 3,6 g;ponavadi niso najbolj natanœ-ne. Œe sami polnite naboje,morate upoøtevati, da dolge,teæke krogle precej poveœajopritisk (tlak), zato je previd-nost na mestu. Nasprotno lah-kim kroglam krajøi korak neøkodi toliko. Œezmerno sicerpoveœa njihovo rotacijo, karlahko potencira uœinek more-bitnih neenakomernosti v de-belini plaøœa krogle. Zdajønjekrogle so ponavadi izdelanetako natanœno, da je ta uœinekmajhen.

Oba naboja sta zaradi svojemajhne dolæine zelo primernaza uporabo v lahkih lovskihpuøkah s kratkim sistemom.Na trgu je kar dovolj takihpuøk, da si lahko izberemoprimerno. V srednji Evropi seje uveljavila lahka œeøka ka-rabinka brno 527 fox, pri naspa tudi kratke karabinke Za-stava. Dokaj øiroka je tudiponudba kombiniranih puøk,namenjenih predvsem za lovna lisice in kune s øibrenocevjo, kal. 20, in krogelnocevjo, do kal. .223 Rem.

Boris Kavœiœ


Preglednica streliva .222 in .223

Proizvajalec Krogla (g) V0

m/s V100

E100

y

Norma .222 Rem. 3,2 TM 975 803 1031Norma .222 Rem. 4 TM 880 740 1094Hirtenberger .222 Rem. 3,2 Sierra 985 789 1008Hirtenberger .222 Rem. 3,6 Nosler 935 809 1178Sellier & Belllot .222 Rem. 3,2 SP 980 795 1024RWS .222 Rem. 3,4 VM 985 810 1115Remington .222 Rem. 3,2 HP 957 803 1045Remington .223 Rem 3,6 HP 988 845 1273Norma .223 Rem. 3,6 TM 980 842 1262RWS .223 Rem. 3,6 TM 990 834 1252Sellier & Belllot .223 Rem.4,5 HPBT 920 824 1528Sellier & Belllot .223 Rem. 3,6 SP 1006 872 1370Sako .223 Rem. 3,2 985 805 1051

GamaheadFederal .223 Rem. 2,6 1128 984 1254

Nosler BTVM – polnooplaøœena krogla; HP – votla konica; TM, SP, Gamehead – so vse delno oplaøœene krogle; Nosler BST (Balistic Tip) – delno oplaøœena krogla z zoæenim zad-kom (boat tail); Nosler – znana krogla z dvojnim jedrom

(Nadaljevanje)

Spremenljivo bukanje

Oba spola divjih praøiœev spolnodozorita med sedmim in desetimmesecem starosti. Merjasec je

paritveno aktiven in oploditveno sposo-ben vse leto. Veœina svinj se buka odsredine decembra do sredine januarja.Vœasih, zlasti ob polnem gozdnem obro-du, se bukanje lahko zaœne prej. V sta-bilnih druæinskih skupnostih se bukanjekonœa v pribliæno dveh tednih.

Zaradi problematike økod pa tudi ne-discipline in neznanja, so napake pri od-strelu prepogoste. Najusodnejøi so od-streli svinj vodnic. Sicer ozimci, tudizaradi krmljenja, doraøœajo hitreje in tudiprej spolno dozorijo. Nekatere, okrog 30 kg teæke ozimke, se æe bukajo, kar vpovpreœju velja za polovico in veœ vsehozimk. Spolna zrelost je bolj kot odstarosti odvisna od telesne razvitosti.Poslediœno se svinje bukajo in polegajov skoraj vseh letnih œasih. Za sonaravnepopulacije je znaœilno œasovno usklajeno(sinhronizirano) bukanje, ki ga zaœnesvinja vodnica. Po nekaj dneh se zaœnobukati tudi vse druge spolno zrele svinje.

Domnevno lahko stare, zrele vodnicezaradi naravnih lastnosti in s tem pove-zano lastno presojo s svojo vedenjskoagresivnostjo lahko prepreœijo bukanjemladih svinj in tako vplivajo na prira-stek. Ko so svinje v predspolnem æaru(predestrusu), vœasih æe nekaj prej, setropom pribliæajo merjasci. Njihovo pa-ritveno rivalstvo se stopnjuje in zaskokomogoœi le najmoœnejøim, zrelim merja-scem. Ker jih ponavadi primanjkuje, sesvinje parijo tudi z mlajøimi merjasci,celo z lanøœaki ali sovrstniki. Spolni æartraja najveœ dva dni. Zaskok se ponavljaveœkrat, traja pa okrog 5 minut. Œe v temœasu svinja ni oplojena, se œez pribliæno3 tedne buka ponovno. S tem so poveza-ni tudi primeri razliœno razvitih ozimcevv istem tropu oziroma skupnosti, v katerivse svinje, navkljub usklajenosti, nisobile oplojene soœasno. Razen tega zunajnormalnih obdobij polegajo tudi svinje,ki so ozimce izgubile in se kmalu bukajoponovno. Zaradi zdajønje izdatne, ener-gijsko bogate prehrane nekatere odraslesvinje lahko polegajo dvakrat na leto.

Vse leto samotarsko in potepuøko æi-veœi merjasci so v bukanju izredno vzne-

mirjeni. Nemirni in æivahni obkroæajotrope, se skoraj ne hranijo in lahko shuj-øajo kar za tretjino. Zlasti starejøi se zeloslinijo in s slino oznaœujejo paritvenoobmoœje, œohaliøœa in izborjene svinje.V bojevitih spopadih zmagajo telesnonajmoœnejøi, kar pa ni pravilo, saj pogo-sto odloœata tudi starost in borbenostæivali.

Po 114- do 118-dnevni brejosti poMeynhardtu med prvimi polegajo svinjez veœ mladiœi v leglu. Povpreœno øtevilomladiœev je 5, izjemoma tudi 10.

Odnos do divjih praøiœevV prvih povojnih desetletjih pri od-

strelu divjih praøiœev ni bilo nikakrønihomejitev, saj je do te vrste divjadi øevedno prevladoval »sovraæen« odnos,prevzet iz œasov Marije Terezije. V 60-tih letih øe nikjer niso poznali krmljenja,s katerim bi divje praøiœe vezali pred-vsem na gozd. Œe me spomin ne vara, sose odnosi lovcev do divjih praøiœev naj-prej zaœeli spreminjati po zaslugi takrat-ne obmoœne LZ Celje, ki je bila prvi po-budnik enotne gojitvene politike, s po-


Foto

: K. S

chne

ider

Œrno na belem

Zdajønje razmere so nedvomno dru-gaœne kot v 60-tih ali 70-tih letih minule-ga stoletja. V naravi smo priœa velikimspremembam, od katerih so nekatere tudiv prid divjim praøiœem. Øtevilœnost se jesicer poveœala, samo gojitveno naœrto-vanje in izvajanje pa bi teæko umestili vfunkcijo doseganja prej omenjenih gojit-venih ciljev. Pritisk z lovom obœutijoskoraj vse vrste parkljaste divjadi. Divjepraøiœe se lahko praktiœno lovi vse leto,krmljenje pa je marsikje povsem stihij-sko. Krmljenje v æivljenjskem prostorunaøe najveœje zveri pogosto pomeni pra-vo medvedjo uslugo, saj marsikaterikonœa s øibrami v telesu, ker si je »zaseb-no krmiøœe« izbral za napolnitev skorajvedno praznega æelodca. Pa ni pomemb-no zgolj to; tako kot v habitatih gozdnihkur bi morali stihijsko krmljenje praøi-œev prepovedati povsod tam, kjer æivimedved, ter ga izvajati le na naœine, damedved ne more do take krme (veliko-povrøinsko ter z vkopavanjem ali zaora-vanjem krme).

Obstajajo pa tudi drugi naœini za kako-vostnejøo gojitev in manjøo økodo. Vnekaterih øvicarskih kantonih je v vege-

tacijskem œasu v gozdu absolutno prepo-vedan odstrel divjih praøiœev. Tako ima-jo veœ miru in manj silijo na njive. Za lovna kmetijskih povrøinah pa je predpisanaobvezna uporaba baterije oziroma umet-ne svetlobe. Niœ novega, bodo rekli ne-kateri, kajne!? Øvicarji se sklicujejopredvsem na varnostne, pa tudi etiœnerazloge ob nespornem dejstvu, da sostreli v slabih svetlobnih razmerah vsepreveœ tvegani in lovsko nepraviœni.

Vznemirljivi januarski lovi

Naj bo dovolj teorije in se vrnimo kpraksi. Januarski lov na divje praøiœe jein bo eno od najbolj vznemirljivih lov-skih doæivetij sedanjega œasa. Pravilovci ga doæivljajo tudi z globokimiœustvi in odgovorno. »Œrna lovina« nasneæni belini je bila v bistvu iztoœnicaza prispevek z naslovom Œrno na be-lem. Vloæeno delo se obrestuje in kma-lu se bodo v naravi porajala mlada pro-gasta æivljenja in se zaœenjale nove zgod-be …

Blaæ Kræe

udarkom na varovanju vodeœih svinj.Zgledi so kmalu naøli posnemovalce vZgornjem Posavju in na Koœevskem.Varovanje vodeœih svinj, zlasti v œasuæivljenjske odvisnosti ozimcev, je bilosankcionirano in tak gojitveni ukrep jetakrat pomenil zaœetek obdobja pozitiv-nih sprememb pri varstvu in gojitvi tedivjadi. Øtevilœnost praøiœev se je veœala,njihov æivljenjski prostor se je øiril tudi vpredele, kjer so bile kmetijske økodeskoraj neobvladljive. Z opustitvijo mej-nih ograj oziroma padcem »æelezne za-vese« na madæarski meji so se divji pra-øiœi in tudi jelenjad kmalu znaøli v Prek-murju, kjer so poleg bogate hrane nalete-li tudi na nepripravljene in neizkuøenelovce, ki pa dandanes niso veœ taki.Omenil bi øe, æal le poloviœno uspel, vse-slovenski ukrep o popolnem triletnemvarovanju divjih praøiœev, teækih veœ kot60 kg. V prizadevanja, da bi to vrsto div-jadi bolje spoznali, ne le lovili, se je æeleta 1976 in pozneje, leta 1982, vkljuœilatudi Zlatorogova knjiænica.

Za tiste œase velja poudariti predvsemdva, tudi zdaj prav tako aktualna gojitve-na cilja: obvladovanje økode in primerendeleæ zrelih merjascev v naravi in odstre-lu. Ob tem, da dejanska øtevilœnost nibila niti pribliæno znana, so nastajali tudigrafiœno prikazani gojitveni naœrti in æe-lje v podobi privlaœnih starostnih pira-mid. V praksi so bile zadeve nekolikobolj zapletene. Ocenjevanje divjih praøi-œev v naravi, zlasti pa presoja pred od-strelom, se je in se prepogosto odmikaod vsaj navidez tako preproste teorije.Kljub temu se je øtevilœnost, zlasti pone-kod na Primorskem, tako hitro poveœe-vala, da so se divji praøiœi pojavljali tuditam, kjer jih ni bilo nikoli. Pojavi økode,neuspeønost, pa tudi øpekulativnost lov-cev in jeza kmetovalcev so privedli dostrankarskih oziroma politiœnih inter-vencij, s katerimi so bili divji praøiœiponovno prestavljeni v status iz 18. sto-letja. Tudi zato, ker se je v øtevilnih lo-viøœih prepreœevalno krmljenje spreme-nilo v nekaj protislovnega oziroma v pri-vabljanje pred puøko.

Spremembe, ki so v priddivjemu praøiœu

V zdajønjih razmerah moœni merjasciniso edini gojitveni cilj. Ne glede na takoali drugaœno strategijo mora za to vrstodivjadi, ki ima tako visoko stopnjo pri-rastka, veljati naœelo øiroke osnovnice innizkega vrha. To z drugimi besedami po-meni najveœji odstrel v starostnem razre-du ozimcev ter ciljno starost oziromatrofejno zrelost vsaj petih let. Srednji sta-rostni razred, to so æivali v tretjem, œetr-tem in petem æivljenjskem letu, pa bimorale biti bolj varovane kot sedaj.


Foto

: K. S

chne

ider

Mednarodna raziskovalnanaloga (Interreg 2002–2007)na obmejnem obmoœju medSlovenijo in Deæelo Furla-nijo-Julijsko krajino

Temelj za pripravo med-narodne raziskovalnenaloge na podroœju lov-

stva za obmejno obmoœje medSlovenijo in Deæelo Furla-nijo-Julijsko krajino je bilavsebina, leta 1999 podpisane-ga Sporazuma med deæel-nim lovskim vodstvom DF-JK in Zvezo lovskih druæinGorica - Nova Gorica, Obal-no-Kraøko ZLD – Koper inLovsko zvezo Slovenije, kije opredelil nekatere osnoveza poenoteno gospodarjenjein gojitev divjadi na omenje-nem øirøem obmejnem ob-moœju.

V tem letu je Slovenija po-stala pridruæena œlanica EU,ko so zaœeli veljati nekateripredpisi EU, ki so tudi fi-nanœno spodbujali medseboj-no sodelovanje obmejnih part-nerjev z obeh strani meje vskupnih programih.

Leta 2001 je EU razpisalamerila za sofinanciranje pro-gramov med œlanicami in pri-

druæenimi œlanicami EU (do-kument INTERREG III A/PHARE CBC ITALY –SLOVENIA 2000–2006).Razpis je bil pogojen z oboje-stranskim partnerstvom insti-tucij v programih na obmej-nem prostoru.

Na temelju takih moænostise je leta 2002 porodila idejao pripravi skupnega razisko-valnega programa med Uni-verzo v Vidmu (Udine) inLovsko zvezo Slovenije. Obapartnerja sta k programu pri-tegnila øe druge interesente,ki bi po strokovni strani lahkoposkrbeli za podroœja, ki najbi jih vsebovala raziskava. Hkonceptu programa je LZSpritegnila øe Univerzo vLjubljani - Biotehniøko fa-kulteto, Veterinarsko fakul-teto in Zavod za gozdoveSlovenije.

Oblikovanje skupnega ra-ziskovalnega programa, raz-œlenitev nalog po nosilcih inobsegu za posamezno pod-roœje je potekalo v letih 2002in 2003. Po prvi zasnovi jebilo podpisano Pismo o na-meri, ki je opredelilo sodelo-vanje dogovorjenih partner-jev z obeh strani pri dokonœ-

nem oblikovanju skupnegaprograma.

To je bila tudi podlaga zanajavo programa ustreznimvladnim organizacijam, kinajprej dajo soglasje nanje inposredujejo svoje mnenjeustrezni mednarodni komisijiv okviru EU, v œigar pristoj-nosti je tudi dokonœna potrdi-tev ali zavrnitev predloga.

Po dogovoru slovenskihpartnerjev je usklajevanje(koordinacijo) naøih partner-jev prevzelo vodstvo Lovskezveze Slovenije, na italijanskipa Univerza v Vidmu.

Kar dve leti so potekaliizredno zahtevni usklajevalnipostopki za obseg in vrstenalog ter vrednotenje faz pro-grama in postopki potrjeva-nja prek pristojnih organov.

Ko je bilo vse opravljeno,je bilo treba pridobiti vsa po-trebna soglasja in odloœbe ust-reznih ministrstev ter uprav-nih organov za posameznenaloge oz. faze dela iz potrje-nega raziskovalnega progra-ma. Priprava obmoœja za iz-vedbo programa se je zaœelaleta 2004, œeprav so bile ust-rezne pogodbe dokonœnopodpisane leta 2005.

Pogodbe so bile dokonœnopodpisane leta 2005, ko smolahko zaœeli s projektno nalo-go.

Vsebino naloge opredeljujeæe sam naslov: Trajnostnoupravljanje s prostoæiveœodivjadjo na obmejnem ob-moœju Republike Slovenijein Italije (F-JK).

Naloga obsega:

1. Analizo dosedanjega 25-letnega gospodarjenja in go-jitve velike divjadi na ome-njenem obmoœju na obeh stra-neh meje.

2. Odlov 5 glav jelenjadi inenoletno telemetriœno sprem-ljanje njihovega gibanja.

3. Odlov in oznaœitev (mar-kiranje) 60 divjih praøiœev inpo odstrelu ugotovitev veli-kosti njihovega æivljenjskegaokolja.

4. Odlov dveh medvedov indveh risov, oznaœitev s tele-metriœnimi ovratnicami inenoletno telemetrijsko sprem-ljanje njihovega gibanja (za-hodni koridor za Alpe). V ok-viru te naloge poteka v temœasu tudi sistematiœno sprem-ljanje sledov velikih zveri(volka, risa in medveda) na


Za enotnejøe upravljanje na obmejnem obmoœju

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na

øirøem obmejnem obmoœju.Po metodi opaæanj stopinj indrugih sledov prisotnosti zve-ri to nalogo opravljajo œlanilovskih druæin (LD).

5. Analiza zdravstvenegastanja divjadi glede na oprav-ljene analize 200 odvzetihvzorcev krvi srnjadi, divjihpraøiœev in jelenjadi. Tovrst-ne raziskave potekajo na dvehznaœilnih obmoœjih med Uœjoin Terom na severu, do rekeSoœe v goriøki ravnini in nakraøkem obmoœju v avtocest-nem trikotniku med Gorico inSeæano.

6. Predlog opredelitve ukre-pov glede na rezultate, ki jihbomo dobili po analizi razi-skav, morebitnega poenote-nja gojitvenih doloœil in æiv-ljenjskega prostora divjadiposameznih vrst na oæjem inøirøem obmejnem prostoru.

Na italijanski strani potekaenaka raziskava po vrstah inobsegu nalog, zato bodo zbra-

ni obojestranski podatki inprimerjave v zakljuœni analizipripomogli tudi k skupnimstrokovnim ugotovitvam inusmeritvam v prihodnje.

Projekt raziskovalne nalo-ge je bil skupno predstavljenlovcem z obeh strani meje de-cembra 2005 v Gorici – Ita-liji. Naslednja skupna pred-stavitev, z æe znanimi rezulta-ti, pa je predvidena v zaœetkuleta 2007 na naøi strani.

V nadaljevanjih bomo v re-viji Lovec objavljali predsta-vitvene œlanke po vsebinskihsklopih naloge. Raziskovalnanaloga se bo konœala konecleta 2007.

Informacija in proønja lov-cem

V dosedanjih izvrøilnih fa-zah projektne naloge so bilina severnem obmoœju potekaprojekta odlovljene 4 glave je-lenjadi, ki smo jim namestiliovratnice s satelitskim GPS-radiooddajnikom. Odlov jele-

njadi se nadaljuje na kraøkemin severnem obmoœju v letoø-nji zimi.

Objavljena fotografija pred-stavlja odlovljeno koøuto znameøœeno ovratnico s sate-litskim oddajnikom GPS. Lov-ce prosimo, naj pazijo, datako oznaœene jelenjadi ne biodstrelili in ogrozili ciljevprojekta. Œe pa bi kdo takojelenjad opazil, vas prosimo,da podatke javljate na spodajnavedene telefonske øtevilke.

kirani na kraøkem obmoœju.Vse gospodarje LD prosimo,da v primeru uplenitve ozna-œenega divjega praøiœa javijoustrezne podatke z markice,in podatke, ki se vodijo v od-strelni knjigi (datum uple-nitve, œas uplenitve, oznakakvadranta, spol in teæa), naZLD Gorica; tel.:(05) 333-21-82 ali GSM: 031/701-901,za kraøko obmoœje pa tudiRadu Ferfili: GSM: 041/566-723.

Podatke, ki se sproti shranju-jejo na spominsko kartico vovratnici, vsake tri meseceodœitava Biotehniøka fakulte-ta (dr. Klemen Jerina).

Na naslednji fotografiji sopredstavljene kovinske uøes-ne oznake, s katerimi so oz-naœeni odlovljeni in ponovnospuøœeni divji praøiœi. Na naøistrani oznaœeni divji praøiœinosijo v uhlju kovinsko znaœ-ko z vtisnjeno oznako INTR– KAN ter zaporedno øtevil-ko. Ti praøiœi so bili odlov-ljeni in oznaœeni na sever-nem obmoœju raziskovalne-ga obmoœja. Z oznako INTR.TRS ali BF- Sen ter z zapo-redno øtevilko pa so bili mar-

Sporoœite tudi podatke, œebi bil uplenjen praøiœ, ki je bilmarkiran na italijanski strani.Praøiœi, markirani na italijan-ski strani, so oznaœeni z beloplastiœno uøesno znaœko z za-poredno øtevilko, kot je vid-na na fotografiji.

Vse lovce na raziskoval-nem obmoœju tudi prosimo,naj nam œim hitreje javljajoopaæene sveæe sledove risa,stopinje ali najdene ostankeplena (divjadi, ki jo je pokon-œal), da bodo pristojni naustrezna mesta takoj namesti-li naprave za odlov.

Duøan Jug,koordinator raziskovalne

naloge


S satelitsko GPS-radiooddajno ovratnico opremljena koøuta. Giba-nje 5 glav tako oznaœene jelenjadi bodo raziskovalci spremljali enoleto s pomoœjo podatkov, ki jih bodo zbirali prek satelita.

Kovinski uøesni znaœki (in oznake na njej) markiranega divjega pra-øiœa, ki je bil oznaœen na slovenski strani prouœevanega obmoœja.

Plastiœna uøesna znaœka, s kakrønimi so oznaœeni odlovljeni in ponov-no spuøœeni divji praøiœi na italijanski strani prouœevanega obmoœja.

Foto

: S. J

elin

œiœ

Foto

: D. J

ug

19

Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisaliœasopisi na Kranjskem …

O jelenihKonec 19. stoletja je bila jelenjad v prosti naravi zelo redka,

zato so bile v œasopisih novice o njih toliko zanimivejøe. Naj-bræ bodo zanimive tudi za zdajønje lovce in vse, ki jih zanima,odkod izvirajo zdajønje vrste prostoæiveœe divjadi. Po nekate-rih zapisih naj bi jelenjad povsem iztrebili po marœni revoluciji.

Veœ poroœil o lovu na jelene zasledimo v Slovencu od leta1908 naprej. Takrat jih je bilo na Kranjskem uplenjenih æe 44(Lovec, 1910:165), kar pomeni, da je bilo jelenov æe veœ inuplenitev jelena ni bila veœ senzacija. Najveœ poroœil o uplenit-vah izvira iz Notranjske, iz sneæniøkih in javorniøkih gozdov.

O jelenih na JeloviciV Slovencu so o jelenu prviœ poroœali leta 1890. Novembra

tisto leto so drvarji na Jelovici opazili sledi, ki niso bile podob-ne sledi nobeni od takrat na Kranjskem æiveœih æivali. Trdit-vam posameznikov, da se na Jelovici klati jelen, ni nihœe ver-jel. V omenjenem predelu Gorenjske naj bi zadnjega ustreliliæe pred veœ desetletji. Priœevanja drvarjev pa so le prepriœalalovce, ki so po nekaj dneh zasledovanja v globokem snegu podRatitovcem uplenili jelena. Bil je trileten samec, tehtal je pri-bliæno 100 kg. Najveœja uganka je bila, od kod je redka æivalzatavala na Gorenjsko. Pisec navaja, da na Kranjskem ni bilojelenov nikjer veœ, da pa jih imajo nekatera loviøœa v sosednjiKoroøki. Zato je bila upraviœena domneva, da je jelen priøel sKoroøke. Kot je bilo navedeno, bi ga od tam lahko pripodilipsi. Na Jelovici pa naj bi bilo jelenu vøeœ in je ostal – doklerga ni »podrla« neljuba svinœenka (Slovenec, øt. 256, 7. novem-ber 1890). S takøno domnevo se mnogi niso strinjali; trdili so,da bi bil to lahko jelen, ki je pobegnil iz Windisch-Graetzoveobore na Planini (Slovenec, øt. 269, 20. november 1890).

Leta 1913 so zopet sledili jelenom na Jelovici. Lovcem jeuspelo enega ustreliti, drugi jim je uøel. Uplenjeni jelen je teh-tal 148 kg in je »priøel ravno prav«. Naslednji dan je bilo nam-reœ æegnanje in vse jelenovo meso so prodali. Za kilogrammesa je bilo treba plaœati eno krono. Ob tej novici so tudi za-pisali, da je bil v tamkajønjih krajih zadnji jelen ustreljen pred70-timi leti, ustrelil pa da ga je gospod Kapus iz Kamne Gorice(Slovenec, øt. 214., 18. september 1913).

O jelenih v obori na PlaniniŒeprav je bilo v Lovcu æe precej zapisanega o jelenih in

obori na Planini, je øe vedno mogoœe najti nove in zanimivepodatke. Knez Windisch-Graetz je leta 1890 v Planino pripe-ljal jelena iz svojega loviøœa v Apatinu. Ko so ga izpustili izzaboja, je æival izrabila nepazljivost œuvajev, preskoœila ogra-jo in uøla na svobodo. Po pripovedovanju ljudi naj bi se jelennekaj œasa klatil v knezovih gozdovih v okolici Planine, natopa je sled za njim izginila. Prav tisti jelen bi lahko zataval naJelovico. Ker pa so jeseni istega leta jelena videli tudi v okoli-ci Hrastnika ob Savi, so bili nekateri prepriœani, da je pravi po-begli jelen s Planine. Ali je lovcem uspelo upleniti zasavskegajelena, ni poroœil (Slovenec, øt. 269, 20. november 1890).

Natanœnejøi opis Windisch-Graetzove obore so v Slovencuobjavili leta 1891. Oboro so poimenovali »jelenjak«, raztezalapa se je od gradu v Planini proti Malnom. Ograjena je bila zdebelo æico, ki je bila pritrjena na moœnih kolih. Takrat je bilo

v obori pet glav jelenjadi: stari jelen s koøuto in tremi teleti.Enega od njih, mladega jelenœka vitke postave, so doloœili zanaslednika rodu. Imel pa je veliko smolo, ker ga stari jelen nimaral. Mladi se mu je moral venomer umikati, dokler ga ninekega dne stari nabodel na rogovje in si tako podaljøal svojegospodovanje (Slovenec, øt. 30, 7. februar 1891).

Leta 1899 je knezu uølo iz obore 14 jelenov; enega od njihnaj bi leto pozneje blizu Kranja povozil vlak. Leta 1900 je imelknez v obori zopet øtiri jelene in dva jelenœka. Odrasle æivalije pripeljal iz Ogrske, mlada dva pa sta se rodila v obori. Vgraøœini so naœrtovali poveœanje øtevila, ko pa bi se øtevilo je-lenjadi dovolj namnoæilo, so jih nameravali spustiti v naravo,da bi se v gozdovih Javornika zopet namnoæil nekdaj ponosnikralj naøih gora (Slovenec, øt. 75, 2. april 1900).

Jeleni v Kamniøki Bistrici in okoliciLjubljane

Konec januarja 1892 je pripeljal zakupnik loviøœa, neki Du-najœan, v loviøœe v Kamniøko Bistrico tri koøute. Zanje so vgozdu ogradili tisoœ m2 velik prostor. Zakupnik je nameravalpripeljati øe jelena, na spomlad pa bi æivali izpustiti iz obore znamenom, da bi se zopet zaplodil jelenji rod po naøih planinah(Slovenec, øt. 37, 15. februar 1892).

Decembra 1908 je kamniøko okrajno glavarstvo oddajalo vzakup loviøœe Raøica. Loviøœe je bilo bogato z divjadjo, v njemso lovili celo jelena. Vest zveni precej neverjetno, saj so naokrajnem glavarstvu posredovali tudi informacijo, da so v ti-stem loviøœu leta 1906 ustrelili hijeno (Slovenec, øt. 257, 28.november 1908). Prispevek v Slovencu v naslednjem letu papotrjuje, da je bila informacija najbræ toœna, saj so jelenaopazili v okolici Viæmarij. Jelen je pritekel iz œrnuøke smeri innadaljeval pot proti Mednem. Do æelezniøke proge je pritekelv trenutku, ko je mimo peljal potniøki vlak. Navduøeni potnikiso redki prikazni mahali skozi odprta okna. Æival je poœakala,da je vlak odpeljal, nato pa nadaljevala pot proti Staneæiœam.Oœividci so ocenili, da je imel pribliæno meter veliko rogovje,tehtal pa naj bi blizu 200 kg (Slovenec, 292, 22. december1909).

Jeleni na Øtajerskem in v ZasavjuLeta 1902 so velikega jelena ustrelili na Reœici ob Savinji.

Redko æival so razstavili pri mesarju Grenku v Celju. Krasnoæival so si ljudje prihajali ogledovat od blizu in daleœ (Slove-nec, øt. 161, 16. julij 1902).

Jeleni v loviøœu Obœine CerkljeSpomladi leta 1903 so prviœ poroœali iz Cerkelj na Gorenj-

skem. Jeleni so tamkajønjim kmetom povzroœali precejønjoøkodo, priklatili pa naj bi se iz Bornovih loviøœ. Zaradi neneh-nih pritoæb kmetov je okrajno glavarstvo v Kranju moralo do-voliti lov nanje. Konec aprila in v zaœetku maja so bili uplenje-ni trije jeleni, lovci pa so jih vneto sledili naprej (Slovenec, øt.112, 18. maj 1903). Odtlej so bili jeleni v navedenem loviøœustalna divjad, v Slovencu pa so o uspeønem lovu nanje spetporoœali konec leta 1913. Takrat so uplenili enega, enega pa najbi uplenili tudi leto prej (Slovenec, øt. 288, 16. december 1913).

(Se nadaljuje.)

Piøe: mag. Romana Erhatiœ Øirnik

(Nadaljevanje)

Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC)

Komisija CIC za razstave in trofeje

POSLOVNIK

Preambula

Trofeje imajo za vsakega lovca neko posebno vrednost,hkrati pa so tudi dragocena zbirka podatkov za znanstveno inekonomsko ocenjevanje divjadi, uplenjene po 2. œlenu StatutaCIC.

Glede na to, da je bil pomen ocenjevanja priznan, je CIC pri-pravil sistem ocenjevanja, ki je sploøno sprejet. Le-ta je njego-va izkljuœna last, ki je registrirana po liechtensteinskem pravuin za CIC zavarovan po vsem svetu.

Komisija CIC za razstave in trofeje (nadalje: Komisija CIC)skrbi za zavarovanje te duhovne lastnine in za rabo ter upora-bo sistema CIC-toœkovanja, in sicer na mednarodni pa tudi nanacionalni ravni.

Pri delu Komisije je pomembna naloga izobraæevanje in pre-izkuøanje uradnih merilcev/ocenjevalcev CIC.

1. œlenTrofeje

1.1 Trofeje so doloœene kot rogovje, rogovi, lobanja, koæuhitn. uplenjene divjadi, poginule divjadi in odpadlo rogovje.

1.2 Trofeje, ki jih je mogoœe izmeriti/oceniti in nagraditi s cer-tifikatom CIC, lahko izvirajo: a.) iz divjine alib.) iz ograd, glede na opisano doloœbo, ki je v prilogi in so

posebej oznaœene.

1.2 Trofeje, ki so nastale in bile pridobljene z neetiœno mani-pulacijo (glej Razlago CIC, Ciper, 2006; Priloga 2), s stra-ni CIC niso priznane.

2. œlenSestava komisije

3. œlenNaloge komisije

3.11. Komisija podpira uveljavitev naœela trajnosti pri izrabipopulacij divjadi po vsem svetu z ocenjevanjem in zapi-sovanjem rezultatov. Nadalje poskuøa izobraziti javnosts ciljnimi razstavami (glej 6.1 œlen).

3.1.1 Komisija sestavi listo izkuøenih merilcev/ocenjevalcev,ki so lahko imenovani za œlane Mednarodne ad hoc ko-misije CIC za meritve/ocenjevanja. Vsaka nacionalnadelegacija lahko imenuje œlane za uvrstitev na to listo.

3.1.2 Œlane Mednarodne ad hoc komisije CIC za meritve/oce-njevanja imenuje predsednik komisije CIC v soglasju sposlovodjo CIC z liste izkuøenih merilcev/ocenjevalcev.Kadar je predsednik komisije nedosegljiv, konœno odlo-œitev sprejme poslovodja. Œlani Mednarodne ad hoc ko-misije CIC za meritve/ocenjevanja naj bi bili razliœnihnarodnosti, najmanj pa naj bi prihajali iz treh razliœnihdeæel. Mednarodna ad hoc komisija CIC za meritve/oce-njevanja je sestavljena iz predsednika in 2 do 4 œlanov zliste izkuøenih merilcev/ocenjevalcev.

3.1.3 Mednarodne meritve/ocenjevanja CIC se lahko izvaja na:• razstavah (3 meseci prijavnega roka) • generalnih skupøœinah CIC (1 mesec prijavnega roka)• sejah izvrønega komiteja (1 mesec prijavnega roka)• sejah komisije (1 mesec prijavnega roka) • sejah mednarodne ad hoc komisije CIC za meritve/oce-

njevanja (1 mesec prijavnega roka)

3.1.4 Mednarodne in nacionalne meritve/ocenjevanja je mo-goœe opravljati le v soglasju s pristojnim vodjo delegaci-je.

3.1.5 Za mednarodni meritveni/ocenitveni certifikat CIC jetreba navesti naslednje podatke v spodaj navedenemvrstnem redu: • dræava• koda razstave• dræava oziroma regija • loviøœe, v katerem je bila divjad uplenjena • datum uplenitve • ime uplenitelja/lastnika• doseæene toœke CIC

Navedene podatke je treba poslati Mednarodni ad hoc komi-siji CIC za meritve/ocenjevanja. Certifikat nato vsebuje imenaœlanov te Mednarodne ad hoc komisije CIC za meritve/ocenje-vanja ter uradni logotip CIC.

3.1.6 Podatki o cenitvi so nato shranjeni:• na Inøtitutu za lovstvo Univerze Mendel v Brünnu.

Univerza Mendel v Brünnu si prizadeva zgraditi podat-kovno bazo DNK;

• v administrativni pisarni CIC v Budimpeøti.

Nato da CIC te podatke na voljo na svoji interni spletni stra-ni. Vsak œlan CIC je upraviœen do vpogleda v to dokumenta-cijo.


PO LOVSKEM SVETU

pod

pir

a

post

avlj

a

koord

inir

a +

kon

troli

ra

Komisija CIC za razstave in ocenjevanje

Razstave

Mednarodne ad hockomisije CIC za

izmero/ocenjevanjeNacionalne

komisije CIC zaizmero/ocenjevanje

4. œlenNacionalna CIC komisija za meritve/ocenjevanja

4.1 Nacionalne delegacije CIC lahko ustanovijo nacionalnokomisijo CIC za meritve/ocenjevanja. Le-ta je sestavljenaiz enega predsednika, dveh œlanov in dveh namestnikov.Œlane imenuje v soglasju z vodjo delegacije predsednikkomisije CIC. Vsaka deæela ima lahko eno nacionalnokomisijo CIC. Izjeme lahko dopusti Komisija in/ali poslo-vodja.

5. œlenPrihodki

5.1 Komisije in njene nacionalne komisije organizirajo osre-dotoœena øolanja. Takøen teœaj obsega praktiœno in teore-tiœno izobraæevanje. Uspeøni absolventi izpitov prejmejopriznano diplomo kot udeleæenci teœaja.

5.1. Prihodke s takønih teœajev je treba posredovati CIC.

5.1. Vodja delegacije mora biti obveøœen o teœajih.

5.1. CIC pripada licenœnina za vsako ocenitev, ki jo opraviMednarodna ad hoc komisija CIC. Licenœnino doloœiizvrøni komite.

6. œlenPokroviteljstvo pri razstavah CIC

6.1 Cilj razstav je vzpostaviti skupne poteze med lovci in jav-nostjo, ki kaæe zanimanje za naravo. Trofeje se prikazujekot del trajnega gospodarjenja z divjadjo v njenem ekolo-økem in kulturnem okolju, prikazane pa naj bodo tudi so-œasne prednosti za druga divja æiva bitja, znanost in druæbo.

6.2 Pokroviteljstvo CIC pri razstavah podeli izvrøni komiteCIC na pisno proønjo organizatorja razstave, po zasliøanjuzadevajoœih nacionalnih delegacij CIC in predsednika ko-misije CIC.

Meritve/cenitve CIC v praksi:

Predstavljena ureditev temelji na naslednjih sklepih:– Generalna skupøœina CIC (seja komisije), 17. marec 1994

v Kapstadtu,– Upravni svet CIC, 28. oktober 1996 v Parizu,– Generalna skupøœina CIC, 16. marec 1997 v Buenos Ai-

resu, – Obrazloæitev Limassol 53. generalne skupøœine CIC na

Cipru 5. maja 2006in je prilagojena zdajønjim potrebam.

Priloga 1: Definicija oborePriloga 2: Obrazloæitev CIC, Ciper 2006

Dr. François Schwarzenbach, l. r.v imenu IK

Dieter Schramm, l. r.predsednik CIC


PO LOVSKEM SVETU

Komisija CIC za razstave in trofeje

AD HOC NAC

Baza podatkovdostopna samoœlanom CIC v internem delu na spletu

V primeru• disputa• najmoœnejøa trofeja

+mednarodni seznam

lahko meri

lahko ocenjuje

lahko podeljuje medalje

lahko organizira semi-narje o meritvah/ocenje-vanjih (prihodki zaCIC)

lahko pobira licenœine

Priloga 1: Priloga 2:

Definicija obore:

Za definicijo pojma obore (vœasih imenovane tudi ogra-de) se v osnovi uporabljajo konkretne doloœbe nacionalnihzakonodaj glede velikosti in temu ustrezno o reji, primerniza posamezno æivalsko vrsto.

Trofeje (rogove muflonov in œekane divjih praøiœev) seocenjuje le iz obor z najmanjøo povrøino od 500 ha na-prej.

Ocenjene trofeje iz obor morajo biti kot takøne posebejoznaœene (npr. z E, kot Enclosure) in se jih lahko takooznaœene vodi le v posebnih spiskih za obore.

Conseil International de la Chasse et de la Conservation du GibierInternationaler Rat zur Erhaltung des Wildes und der Jagd

Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi

53. generalna skupøœina

1.–5. maj 2006, Limassol, CiperLimassolska deklaracija

1) CIC obsoja vsakrøno neetiœno manipulacijo z divjimiæivalmi z namenom pridobivanja moœnih trofej.

2) CIC potrjuje svoje podporo pri vseh oblikah poøtenegalova lova, »fair chasse«.

3) CIC opominja vse lovce in lovska zdruæenja, naj se zo-perstavijo vsakrønim neetiœnim manipulativnim meto-dam pridobivanja trofej.


Nemœija: Raziskovalci Inøti-tuta za raziskovanje ptic iz

Helgolanda so sporoœili prese-netljive podatke o selitvi moœ-virskega lunja (Cyrcus pygar-gus), ki so jih pridobili s pomoœ-jo satelitske telemetrije. Tako jespremljani moœvirski lunj v 24urah preletel razdaljo kar 1.200km, in sicer iz vzhodne Belgije vokolico Bilbaa (Øpanija). Pov-preœna hitrost leta spremljanegalunja je znaøala kar 50 km/uro.V okviru projekta so odlovili 6lunjev in jih opremili z oddajni-ki za satelitsko spremljavo. Pro-uœevani lunji so zapustili svojegnezditveno obmoœje na severuEvrope v zaœetku oz. sredi sep-tembra. Povpreœna dolæina zraœnepoti je znaøala 300 do 400 km.Omenjene ujede so zdaj v Afri-ki, v Senegalu. V Nemœiji sicergnezdi na leto pribliæno 300parov moœvirskih lunjev. Veœ po-datkovje mogoœe dobiti na splet-nem naslovu www.vogelwarte-helgoland.de(Deutsche Jagd Zeitung Intenet)

Nemœija, Avstrija: Opomi-njamo na datume nekaterih

sejemskih prireditev z lovsko te-matiko, ki jih radi obiskujemotudi slovenski lovci – Jagen undFischen (München, Nemœija)28. 3.–1. 4. 2007; Jaspowa (Du-naj, Avstrija) 15.–18. 2. 2007;Hohe Jagd & Fischerei & Of-froad (Salzburg, Avstrija) 9.–11.2. 2007.

Kanada: Raziskovalci univer-ze iz Alberte so prouœevali

vpliv lova na populacijo œrnihmedvedov (baribalov). V razi-skavi so primerjali dve loœenipopulaciji œrnih medvedov, odkatere se je pri eni izvajal lov,medtem ko je bil v drugi lov æedalj œasa prepovedan. Druge æiv-ljenjske razmere so bile v obehobmoœjih raziskave kolikor jebilo mogoœe podobne. Ugotoviliso, da je v populaciji, kjer se jemedvede lovilo, odstotek preæi-vetja pri mladih æivalih veœji kotpa v tisti, kjer jih niso lovili.Prav tako je v lovljeni populaci-ji øtevilo mladiœev/samico veœjekot v nelovljeni. V Alberti tre-nutno æivi pribliæno 40.000 œrnihmedvedov, od tega jih na letouplenijo pribliæno 2.500. Za po-trebe raziskave so raziskovalci vøtirih letih spremljali pribliæno290 œrnih medvedov, od katerih

Na kratko iz tujega tiska …

so jih 220 odlovili, izmerili inponovno izpustili na prostost. 87œrnih medvedov so opremili zoddajniki za satelistko spremlja-vo. Ugotovili so, da v lovljenipopulaciji preæivi 83 % mladihæivali, medtem ko je v nelovljenipopulaciji ta odstotek le 66.Medvedke so bile v lovljeni po-pulaciji tudi prej spolno zrele.

(Pirsch, 22/2006)

Øvica: Leta 2006 se je v tejdræavi pri lovu v gorah smrt-

no ponesreœilo 6 lovcev, od tegase jih je 5 ponesreœilo pri padcu,eden pa s strelnim oroæjem. Zaprimerjavo zapiøimo, da leta2005 smrtnih nesreœ pri lovu vtej dræavi ni bilo, leta 2004 so seponesreœili 4 lovci, v prejønjihletih pa povpreœno 1 na leto.

(Wild und Hund, 21/2006)

Francija: Samo septembrapravkar minulega leta so se

pri lovu na srnjad v Francijismrtno ponesreœile 3 osebe. Dvalovca sta bila ustreljena na lovu,medtem ko se je ena nesreœa zoroæjem zgodila v avtu.


Poljska: Poljski lovci ugotav-ljajo, da je v naravi vedno

manj zrelih jelenov. Æe deset-letja izbirnega in v zadnjih letihtudi redulcijskega odstrela jele-njadi oœitno niso pripomogla kveœji trofejni vrednosti poljske

jelenjadi, saj je uplenjenih œeda-lje manj trofejno moœnih jele-nov. Trofejno najmoœnejøi polj-ski jelen je bil uplenjen leta 1987(252 CIC toœk), torej pred skoraj30 leti. Da nekaj ni v redu, doka-zuje tudi dejstvo, da je bilo zaodstrel dovoljenih 1.400 10- inveœletnih jelenov, uplenjenih pajih je bilo vsega 450. Strokov-njaki domnevajo, da veliko lov-cev manipulira s prevelikimi øte-vilkami, kar zadeva øtevilœnostjelenjadi, da bi na tak naœin pri-dobili pravico do odstrela veœzrelih jelenov (10+). Enako jetudi z divjimi praøiœi – poljskiprvak merjasec, katerega œekaniso ocenjeni z najveœ CIC-toœka-mi, je bil uplenjen æe davnegaleta 1930, samo 2 od prvih 50najmoœnejøih poljskih merjascevpa sta bila uplenjena po letu1990. Strokovnjaki tudi menijo,da vzrok slabemu stanju niso na-paœne gojitvene smernice, tem-veœ preprosto napaœna presojalovcev pred odstrelom. Tako najbi bilo narobe uplenjenih kar 30 % jelenov.


Nemœija: V zvezni deæeliMecklenburg-Vorpommern

so pristojne veterinarske oblastiprviœ v tej dræave ugotovile pri-sotnost trihinele (Trichinella spi-ralis) pri enoku ali rakunastempsu. V omenjenem predelu Nem-œije so prisotnost te zajedavske

glistice ugotovili tudi æe pri div-jih praøiœih. Marca minulega letaje v okroæju Uecker-Randow zatrihinelozo zbolelo 17 ljudi. Zna-ki okuæbe s trihinelami pri lju-deh so lahko razliœni (vroœina,boleœine v miøicah …), v naj-hujøem primeru pa se bolezenkonœa celo s smrtjo.


Evropa: Naøtejmo nekaj ocenøtevilœnosti volkov v Evrop-

skem prostoru: Albanija 250––500, Bosna in Hercegovina200–300, Bolgarija 1.000–2.300,Nemœija 18–24, Estonija 100––150, Finska veœ kot 180, Francija50–70, Grœija 500–700, Italija500, Hrvaøka 130–170, Litva400–500, Makedonija 800–1.000,Norveøka 23–26, Poljska 600,Portugalska 300, Romunija4.000, Øvedska 50, Øvica posa-mezne æivali, Slovaøka 500–900,Slovenija 60–100, Øpanija 2.000,Œeøka 5–7, Ukrajina 2.000 inMadæarska 3–6. Øtevilœnost vol-kov v Rusiji ocenjujejo na50.000–100.000 æivali. Ob temomenimo øe, da je pristojna ko-misija Bernske konvencije zavr-nila pobudo Øvice, da bi volkaumaknili z liste strogo zavarova-nih vrst (II) na listo zavarovanihvrst (III), kar bi pomenilo ne-koliko manjøo stopnjo varstva tevrste.


Velika Britanija: V tej dræa-vi lovi veliko in malo div-

jad na leto veœ kot 480.000 ljudi,ki v ta namen potroøijo pribliæno3 milijarde � in tako zagotavlja-jo okoli 70.000 delovnih mest.Lov poteka na dveh tretjinah bri-tanskega ozemlja, izvajanje bio-tehniœnih ukrepov glede izbolj-øanja æivljenjskih razmer za div-jad pa na 2 milijonih hektarov naleto, za kar se porabi 350 milijo-nov �. Drugaœe povedano: 2,7milijona dni porabijo na leto zazasajanje protivetrnih pasov oz.omejkov ter za negovanje vlaæ-nih biotopov (mokriøœ). To ust-reza delu 12.000 zaposlenih de-lavcev na leto. Vse to so rezulta-ti raziskave, s katero so ugotav-ljali vpliv lovstva in lova na eko-nomsko stanje ter na izboljøanjehabitatov za divjad v Veliki Bri-taniji.


Pripravil: mag. Janko Mehle

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Za œrnega medveda ali baribala (Ursus americanus) je znaœilno, danima grbe na vihru.

KO UTIHNE LOVSKI ROG

Ko zima je pokrivala Poljano s snegom,na gozd pa razgrnila belo je odejoin vasico v osojah oklenila z ledom,je lovec Vorenc hodil krmit srnjo œredo.

Tudi tokrat snel je rog in puøko s klina,rjuho s senom si oprtal je na ramein odøel je polnit jasli, da manj huda

zimabi pestila srne ob krmiøœu zbrane.

Ko z diøeœim senom je napolnil jasli,zaœul neznane z goøœe je glasove,ki vse glasneje z bliæanjem so rasliin vanj naganjali zle slutnje in stra-

hove.

Ni se motil Vorenc o razseænostiprikazni,

ko ugledal je veliko glavo in grozeœe v njej œekane.

Takrat zaznal je, da se obœutek strahaprazni

in da se znova vraœajo mu misli zbrane.

Dviga puøko, meri, in æe se grom v gozdrazleæe,

ko kri v curku z rane sled v sneg zariøe,da ranjeni orjak v okrilje smrti skoraj

leæe.Vendar mu moœ ponudi beg, da sled

zabriøe.

Ko s pogledom Vorenc v rdeœe kaplje v sledi seæe,

poæene nanj se temna æiva gora,podira ga in valja in s œekani boleœino

vreæe,in strah zadaja mu, kot teæka mora ...

Nikolaj Lapuh

Dan po boæiœu. V lovskisobi je zakurjena peœ,iz njenih obloœnih klo-bukov pa greje toplotaz vonjem po kruhu.Zunaj sneæi in sipek

novinec prekriva ostanke prvega snega.Nebo je nizko, svinœeno sivo in mrzlo,v njem pa øe veliko kristalne beline.Veje dreves so zasneæene in skozi golekroønje padajo sneæinke. Ptice so v za-vetjih, le detel pleza po deblu jablane in iøœe za razpokami lubja. Mrak tiøœi v ostanke svetlobe in ozkost leze v ob-œutja, ki so kot gibljiva podoba neba, kije zdaj polna sonca, zdaj polna temnihoblakov, zdaj z veœerno zarjo pozlaœe-na; pa tudi s strelami in bliski in barv-nim svodom pod nebom, ki je neizmer-ljiv v svoji barvitosti in nedosegljiv vsvoji veliœini.

Ko je œas zrinil mrak v temo, semsegel po oljenki, odvil stenj in ga pri-ægal. Leno se je oæivljal rdeœ jezik pla-mena in vse bolj æive so postajale senceizza osvetljenih rogovij. Igrale so se posteni in risale drobne loveœe se duhove,tihe in izginjajoœe, pa znova vraœajoœein drugaœne. Skozi svetlobni soj sem spogledi iskal po steni spominov, ki some navdajali z veseljem in grenkobo, s ponosom, razoœaranji in œisto vestjo.Toliko jih je in vse nosim s seboj skozimoj œas. In tisti, najstarejøi, iz mojegalovskega vznika, so mi navkljub njihsivini, najbliæji.

Segel sem po lovskem rogu. Snelsem ga in ogledoval. Spomnil sem se,da ga je æe davno tega izdelal mojsteriz volovskega roga, nanj z okovomdrobnega okrasja pritrdil ustnik in vanjvrezal zaœetnico svojega imena. Sprvasem ga dræal v rokah, kot bi ne vedel,kaj bi z njim. Poœasi sem ga obraœal,

lajeæ pa le do gozdnega praga. Razteg-njeno vasico sta omejevala Poljana inpodnoæje hribine, kot drevesa brez vrstpa so stale hiøe s hlevi, ki so jih zimevsakokrat stiøœale v osoje. Proti koncuvasi je stala domaœija, na kateri je gos-podaril Hribarjev Vorenc. Bil je pleœatmoæ, s øestim kriæem za sabo. Imel jetri sinove, dva æe z doma, najstarejøi pa je ostal in naj bi prevzel grunt zaoœetom.

Vorenc je bil dober gospodar. Rad jeimel zemljo, ji veliko dajal in velikojemal z nje. Bil je kmet in lovec z vsosrœno razseænostjo in æivel kot samo-rastni naivec v izvirni øirjavi svojegaprostora. Kot kmet ni sekal smrek vnjih najmoœnejøi rasti, kot lovec pa ni-koli plenil moœne in prihodnosti name-njene divjadi.

Tistega zimskega jutra, ko je bilo sta-ro leto æe dodobra pri kraju, je Vorenc

podræal in kar œakal, da me spomni nazgodbo, v kateri se je davnemu prijate-lju zadnjikrat oglaøal, potem pa za ved-no utihnil.

Tudi takrat, tistega davnega grudna,je bila huda zima. Sneg je padel zgodajin obleæal v globokem mrazu. Za pol-drug gleæenj ga je bilo in v srenu so bilevrezane sledi drobnih prstov in velikihparkljev, zarisi perutnih peres in »zajœ-jih krpelj«. Veje grmovij so bile pritis-njene k tlom, robidovje se je upiralomrazu in deli razritih trhlih øtorov soleæali okrog svojih ostankov. Visoko vsmrekah so krivokljuni sedeli v gnez-dih, na jelovih vejah pa so vretena raz-sulih storæev øtrlela kviøku.

Poljana se je raztezala med vasjo ingozdom. Tako øirna, da je bilo sliøatizvonove daleœ prek drevesnih kroøenj,

s predala vzel zadnjo svinœenko, snelrog in puøko, jo zadel na ramo in sipred hlevom oprtal pripravljeno rjuhosena. Odpravil se je œez poljano v gozd.

Sren je dræal Vorenœevo teæo in podnjim so se økripaje oglaøali koraki. Vsopot je opazoval zapise v snegu, bral iznjih usode strasti, pogube bojev in dramzmagoslavja. Ob pogledih se je nasmi-hal in resnil, razmiøljal in se vdajalrazkrivanju nespremenljive resnice, damed njimi ni prijateljev in ne sovraæ-nikov, da so le soæitja in tekmovanja,pa skrb za posest in obstanek.

Ko je prispel izza ovinka gozdnepoti, je zagledal jasli. Postal je in opa-zoval tropiœ srnjadi, ki mu je æe kazalbela zrcalca in izginjal med drevjem.

Razvezal je rjuho in skozi leskovopaliœje nadeval sena v jasli. Potem jo jezloæil, poloæil na øtor in sedel nanjo. Iz


LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Ko utihne lovski rog

NIKOLAJ LAPUH

vrglo vstran, potem pa se je v zasukubliskovito vzravnal in v hitrem tekudosegel goøœavo.

Ko se je med drevje vrnila spokoj-nost, je Vorenc sedel, izvlekel pipo injo priægal. Med kajenjem je razmiøljal o strelu, iskanju in vrnitvi domov.

Otrkal je pipo in se odpravil na na-strel. Na razritem in steptanem snegu jezagledal øœetine in kaplje temne krvi,pa tanek rdeœ curek in zopet kaplje krvi.Zamiøljeno je stopal za sledom, gaogledoval in ugotavljal, pobral øœetinein nadaljeval s poœasnimi koraki dogoøœave.

Obrnil se je in se namenil nazaj nanastrel. Po nekaj korakih je za sebojzasliøal øume, pa hrstenje snega inhropeœe grgrajoœe glasove. Preden se jeobrnil, je bil v hitrem teku æe za njimnesojeni orjak z dolgima œekanoma inteækim æivotom. Ni imel œasa za niœ.Merjasec ga je v naletu podrl, s hrope-œim hlastanjem potegnil po njem s svo-jim belim rezilom, odskoœil in znovanapadel. Vorenc se je branil, mahal inodrival z rokama, pa suval in tolkel znogama. Skuøal je merjaøœevo teæo inmoœ, obœutil boleœino in prestajal strah,ki se je vse bolj spreminjal v videnjenjegove smrti. Obup je iz njega sprav-ljal vpitje in klice k reøitvi, potem pa jes preostalo moœjo ihtavo tulil v rog.Ranjeni maøœevalec je nenadoma odne-hal in izginil v goøœavo.

Ko je preøel sosed Jern spravljat lesiz Boltovega borøta, je z jase zasliøalklice. Sedel je na posmojke in pognalkonja, Vorenc pa je v bliæajoœem zvenukraguljcev zaœutil svojo reøitev in sepoœasi zaœel spravljati na komolce.

Jern ga je prepoznal. Ob njem je bilardeœina odtekle krvi, klobuk je leæal

vstran in kopito puøke je molelo iz pre-valjanega snega. V roki pa je stiskalrog, ga dvignil v sporoœilo, da je æiv,reœi pa ni mogel niœesar.

Reøitelj je dojel vso resnost ob pogle-du na prizoriøœe boja. Zaœel je hiteti.Zgoraj na stegnu mu je s pasom preve-zal nogo, izpregel konja, mu na hrbetnamestil koc in Vorenca s teæavo spra-vil nanj. Poprijel je za uzdo in vodilrjavca proti Hribarjevi domaœiji.

Na veœer tistega dne je zaœelo sneæiti.Do jutra je bilo snega do kolena, prekrilje sledove. Gozd je bil znova tih in srneso se zbrale ob jaslih.

Rana na stegnu je bila globoka indolga in mnogo øivov je bilo potrebnih,da so spravili koæo skupaj. Vorenc jedo pomladi ozdravel in na les naslikalpreprosto podobo, kako merjasec valjalovca po okrvavljenem snegu. Zname-nje je postavil ob gozdni poti na jasi vspominjanje in spomin na dve boleœiusodi.

Leta so tekla in vseskozi sem zahajalk njemu. Pripovedoval mi je o svojihlovskih prigodah, ki so bile kot knjiga,ki je nisem mogel odloæiti.

Z rokama poœasi obraœam rog in raz-miøljam, kolikim zgodam in prigodamje trobil. Dobivam obœutke, kot bi gapravkar prejel iz njegovih rok. Dal miga je z æeljo, da bi ga nosil s seboj nalove in da bi ob zidu spokojnega pro-stora, kjer bo œakal veœni lov, nanjoznanil, da se je zanj na Poljani in vBoltovem borøtu lov iztekel za vedno.

Dræal sem besedo. Rog me je sprem-ljal, ko sem se z njim oglaøal v pogonihin ob lovini – in zadnjiœ, ko smo se pricerkvici za Poljano poslovili od njega.

æepa je izvlekel moønjo s tobakom, papipo in jo zaœel polniti. Øe preden jepriægal, je zasliøal iz goøœave glasove,podobne srditemu hropenju in pihanju,pa lomljenju vej in hrstenju skorjastegasnega. Opazil je, kako se nizko smreœjeuklanja neki silni moœi, ki rine vanj inse preriva skozenj. Spravil je pipo væep, poœasi segel po puøki in porinilsvinœenko v cev. Vse bliæje so se treslain razmikala drevesca, se umirjala inznova divje majala proti robu goøœe.Vorenc je kot osamel okamnelec œakal,da se prikaæe dvomljiva prikazen, kimu s svojo bliæino z zlo slutnjo in tes-nobo buri naœeta obœutja.

Pa so utihnili glasovi in se umiriladrevesca. Vedel je, da tisto tam notri, zzanj namiøljeno prispodobo hudiœa, vnozdrvi lovi prinaøajoœe vonjske zazna-ve, da bi se pripravil na izstop iz go-øœave.

Iznenada je zaøumelo, v drevju sozavreøœale øoje in Vorencu je zdivjalosrce in mrzlica se mu je pognala v roki.Pozabil je na puøko in le zijal v øe mo-goœnejøo podobo, kot si jo je ustvaril vzaœetni predstavi. V ospredju dolge kli-naste glave je ugledal moœne œekane inkot koø visoko zasmoljeno opleœje. Pohrbtu so mu øtrlele dolge œrne øœetinevse do pokonœnega repa. Z moœnim ril-cem je sunkoma zaoral v sneæno skorjo,vanjo pihal in rezal ter sproøœal svojosilno moœ. Vorenc je zaœutil, da se muje z duøe spravila zavest strahu. Dvignilje puøko, jo spravil k licu in zaœel lovitimigajoœo muøico v ozko kobilico. Koju je poravnal, je pridejal øe merjaøœevopleœe, se dotaknil petelina in ukrivilprst. Gozdno tihoto je stresel gromovitpok, ko je iz cevi pognal zrno pogubesilnemu zapleœju nasproti. Orjaka je


Priœujoœa pripoved je bila 6. aprilaleta 1929 objavljena v slovenskem œa-sopisu Glas naroda v New Yorku, ZDA,in sicer v rubriki Kratka dnevna zgod-ba. Frank Troha z Babnega Polja je vZDA napisal veœ lovskih pripovedi, kijih slovenski lovci øe ne poznajo. Pripo-ved objavljamo jezikovno le malo poso-dobljeno – le pravopisno, besediøœe jeskorajda nespremenjeno. Dobi prime-ren je tudi (lovski) besednjak, zato mune smete oœitati neetiœnosti.

Troha ni bil lovec, œeprav je bil izhiøe Rihtarjevih – ene pomembnejøihbabnopoljskih lovskih rodbin. Nenazad-nje, njegova pripoved prinaøa tudi ne-kaj dragocenih podatkov o nekdanjemnaœinu lova na obmoœju zdajønje LDBabno Polje. Œeprav je to fiktivna pri-poved (Troha si je imena izmislil), dom-nevam, da si lova s psi, na primer, nimogel izmisliti in ga je moral poznati.

Pripravil: Jane Weber

Nekega nedeljskega jutra se je, kakorponavadi, zopet pripeljal gospod Pole-novec; s seboj je imel nekaj lovskihpsov in par lovcev. V naøi vasi so sesestali øe z drugimi lovci. Jaz sem biltakrat øe mlad fant, øe v øolo sem poha-jal. Ko sem opazoval lovce, ko so sepripravljali na odhod, me je to zelo za-nimalo. Tudi sam bi se rad udeleæillova. Sreœa mi je bila mila. Gospod Polenovec mi je rekel, ako hoœem znjimi, da bi nesel nahrbtnik z jedili inga œuval tam, kjer so imeli navado obedovati.

Ponudbo sem z veseljem sprejel. Mo-ram pa reœi, da sem bil deleæen tudi po-jedine, namreœ vina, potice in suhegamesa, kar je bilo zame nekaj izrednega.Ko smo bili z vsem gotovi, da odrine-mo naprej, se je tudi Jakob Koæuharpribliæal naøi skupini. Bil je prazniœnoobleœen, ker je bil tisti dan sluæbe prost.

Ker ga je gospod Polenovec poznal,

nasprotno stran, kjer jih je izpustil, daso zaœeli zasledovati divjaœino.

Najprej sem zaœul lajanje psov.‘Aha,’ sem si mislil, ‘so æe zasledili,

kmalu bo zaœelo pokati.’ Lajanje psov je bilo vse moœnejøe,

dokler niso poœili streli. Eden, dva intako naprej, zmerom veœ. Najveœ stre-ljanja je bilo œuti iz tiste strani, v katerose je bil podal Koæuhar. Bil sem prepri-œan, da se bo tako zgodilo, kakor je æevnaprej pravil, namreœ, da ne bo prazenpriøel z lova. Iz srca sem mu æelel, dabi pogodil srnjaka.

Ko se je bliæal poldan, sem zaœul glasroga, ki ga je imel gospod Polenovecpri sebi.

Najprej sta dospela dva lovca. Prvi niniœ prinesel, drugi pa je bil zajca pogo-dil ter si je mislil: ‘Boljøi je zajec kakorpa niœ.’

Œez nekaj œasa tudi drugi dospejo.

Jakob Koæuhar je bil æe priletenmoæ. Ko so ga bili vaøœani iz-volili za gozdnega œuvaja, si jeæelel, da bi bil poleg svoje red-ne sluæbe øe lovec. Oroænegalista pa ni mogel dobiti, œeø da

nima izkuøenj v streljanju. Kadar kolise je sestal z vaøœani, se je vselej poba-hal, kako izvrsten lovec da je in kakomu je teæko, ker mu ne dajo oroænegalista. Da se mu dostikrat kar milo zdi,ko zapazi srno, srnjaka in drugo divja-œino, ki bi jo lahko podrl, ko bi le pu-øko imel. Tako pa samo s toporiøœemod sekire pomeri in preplaøi æival, da v strahu zbeæi v goøœavo.

Tako je pripovedoval tu in tam in sepritoæeval œez oblast.

Takrat je imel lov v najemu gospodPolenovec iz sosednje vasi. Kadar se jepripeljal na lov z drugimi lovci, se jevselej ustavil pred naøo hiøo, kjer soodloæili nepotrebno opremo in odkora-kali naprej v gozd. Takrat je bila tudinavada, da so najveœkrat lovili ob nede-ljah, œeprav je bil to greh. Tega lovciniso upoøtevali. Oni so ravnali tako, kot jim je dopuøœal œas.

ga je nagovoril ter mu dejal: »Oœka, kervidim, da bi se zelo radi udeleæili lovain se nam pridruæili, vam posodim pu-øko za danes, ker ste æe veœkrat rekli,da ste bili nekdaj najboljøi strelec.«

Ko je Koæuhar œul tiste besede, mu jesmeh zaigral na ustnih in kar solze somu priøle v oœi od samega veselja: »Niœse ne bojte, gospod, zelo vam bom hva-leæen! Nikoli ne bodem pozabil œasti, kiste mi jo izkazali. Danes ne bodem pu-øke zabadava (zastonj, op. ur) nosil!Ako vsi prazni pridete, jaz ne bom.«

»Bravo, oœka, tako je prav!« je odgo-voril gospod Polenovec Koæuharju inga potrepljal po pleœih.

Lovci so se med potjo pogovarjali inøalili. Najbolj moøko se je dræal Koæu-har, kar mu pa ni bilo zameriti, ker jebil preveœ zatopljen v misli na srnjaka.Predstavljal si je, kako bo puøka zagr-mela in vitki srnjak s krasnimi rogovise bo zvrnil in obleæal.

Po eni uri hoda smo dospeli na do-loœeno mesto. Jaz sem hitro odloæilnahrbtnik, ker me je bil popolnomaupehal. Gospod Polenovec je odredilpostojanke, eden pa je pse odpeljal v

Najbolj vesel je bil Cepodrenov Gaø-per, ker edino on je nesel lep plen,namreœ srnjaka s krasnimi rogovi. Naj-bolj otoæen je bil pa Koæuhar. Meni seje kar zasmilil, posebno øe, ker so drugilovci zbijali norœije z njim. Tudi gospodPolenovec se je øalil in se Koæuharjusmejal, ker ni niœ ustrelil.

Ko smo obedovali, sem pozornoposluøal lovce, kaj so pripovedovali.Gospod Polenovec je rekel Koæuharju:»Ja, oœka, slabo ste merili, izstrelili stevse naboje, kar sem vam jih bil dal, apriøli ste prazni. Kako je to?«

Nato se zopet Cepodren oglasi inreœe: »Pustite ga, gospod, saj je pravtako. Ko bi bil on dobro zadel, ne bi biljaz imel plena. Ta srnjak, ki sem gaustrelil, jo je od Koæuharja pribrisalproti meni. Øele jaz sem mu dal razu-meti, kdo je lovec.«

Koæuhar pa ves jezen odvrne: »Najga strela poœi! Jaz sem dobro meril, nevem, kaj je bil za en vrag, da ga nisemzadel. Seveda, beæal je ko poøast, dok-ler se mi ni skril v grmovje. Sproæilsem par strelov za njim, a bilo je pre-kasno.«



Izvrsten lovecFRANK TROHA

lova, nakar bo pozval øe druge, da pri-dejo pogledat, kaj zna on napraviti.

»Uj, to bo nevoøœljivosti. Kaj si bogospod Polenovec mislil o njem?«

Tako je premiøljal, ko je ogledovalbogati plen. Seveda, veselilo ga je tudito, ker bo prejel øe devet kron. GospodPolenovec je namreœ plaœal lovcem odvsake ubite srne ali srnjaka tri krone. Koje zaœul glas roga, je zaœel vpiti, naj pri-dejo k njemu, da jim bo nekaj pokazal.

Gospod Polenovec si je mislil: »Kajvraga se mu je zgodilo?«

Ne more se povedati, kako so bilirazoœarani, ko so zapazili Koæuharja zustreljenimi srnami. Prav tako je bilo,kakor je Koæuhar æe v naprej mislil.Zelo so mu zavidali. Gospod Polenovecpa ga je tako pohvalil, da bolj ni mogel.Podaril mu je puøko za vedno ter øedodal, da je on lovec vseh lovcev in dani nikoli verjel, da bi kdo kar tri srne zenim strelom podrl. »Sedaj ste pa lahkobrez skrbi, oœka, jaz vam bodem pre-skrbel oroæni list, ker ste si ga zasluæiliin zadosti pokazali svojo izkuøenost,«mu je øe rekel.

Preden so se podali proti domu, soimeli øe nekoliko prerekanja. Drugilovci niso hoteli pomagati nesti Koæu-harjevega plena. Rekli so mu, œe jih jeustrelil, naj jih pa øe nese. GospodPolenovec jih je pa zavrnil, œeø: »Aliste neumni, kako bo vse tri nesel!«

Drugi so pa odgovorili: »Pa je mogelsamo eno ustreliti, ne pa treh.«

»Kakor vidim, ste res malo prismuk-njeni. Pustil bom srne, da naprej zbeæi-jo, ko imam tako lepo priliko, da jihpoderem. Tudi vi bi jih, samo da vamje dano,« jim je odgovoril Koæuhar.

Tako se je bil zavrøil tisti nedeljskidan. Doprinesel je œuvaju Koæuharju

lep plen, pa tudi mnogo smeha, norœije,jeze in zavidanja. V vasi so bili øe tistidan vsi zvedeli, da je Koæuhar tri srneustrelil, in z enim samim strelom. Karvse se je œudilo. Eni so mu privoøœili,drugi zopet zavidali, kakor je æe navadamed ljudmi. Reœi se pa more, da se jebil Koæuhar v resnici postavil. V nekajdneh je prejel tudi oroæni list in od te-daj je brez skrbi nosil puøko. Za gospo-da Polenovca je nastreljal øe veœ divja-œine; srn, srnjakov, zajcev, lisic in parvelikih kraguljev. Dobil je mnoge na-grade, ki so mu tudi prav priøle.

Dolgo pa ni veœ pohajal po gozdu.Prehladil se je bil in revmatizem ga jebil priklenil v majhno sobico, iz katereni øel veœ.

Ko smo ga obiskali, nam je pravilsvoje lovske doæivljaje, ki smo jih vsiradi posluøali.

Najraje je pravil tisto, kako je bil trisrne z enim strelom pogodil. Samo damu je kdo omenil, je takoj zaœel pripo-vedovati. Morda jo je bil æe desetkrat indesetkrat ponovil, a naveliœal se ni. Zaokras svoje sobe je imel na steni pribi-tih nekaj parov srnjakovih rogov terrazobeøeno lovsko opravo, med kateroje bila tudi puøka, ki mu jo je bil poda-ril gospod Polenovec. Veœkrat jo jevzel v roke, jo ogledoval in pomerjalkakor nekoœ v gozdu na lovu. Da mu ni bilo preveœ dolgœas, mu je gospodPolenovec poslal kako steklenico vinain kos mesa.

Tako je preæivel øe nekaj œasa v sa-motni sobici, dokler ga ni objela smrt.

Od tedaj je minilo æe mnogo let. Pogozdu øe vedno lazijo strastni lovci.Toda takih je malo, kot je bil JakobKoæuhar.

Gospod Polenovec reœe: »Po obedubodemo preskusili, kdo je kriv, da niKoæuhar zadel. Bomo videli, ali res niznal on pomeriti ali pa je srnjak preveœbeæal. Na onole bukev bomo privezalikos papirja, vi, oœka Koæuhar, boste papomerili in videli bomo takoj, ako steres kakøen strelec.«

Koæuhar ni bil niœkaj vesel. Roke sose mu tresle od same razburjenosti. Koje porinil nov naboj v puøko, se je po-stavil v primerni oddaljenosti in sproæil.Zagrmelo je, da je ølo kar skozi uøesa.Nato vsi lovci stopijo k drevesu in gle-dajo, kako je Koæuhar pogodil. Ali glejga, spaka, o strelu ni bilo ne duha nesluha. Tedaj zopet vsi izbruhnejo v kro-hot in se øe nadalje norœujejo iz njega.Naenkrat pa gospod Polenovec prekineprizor ter reœe lovcem: »Zadosti je tekomedije.«

Potem pa je pojasnil Koæuharju: »Ve-ste, oœka, mi ne hodimo na lov samodivjaœino streljat. Mi hoœemo imeti tudidruge zabave, kar je æe stara navadalovcev. Kadar pa dobimo kakega nove-ga lovca, napravimo malo norœije iznjega, da potem pomni, kdaj je øel pr-viœ na lov. Tale puøka, ki sem jo vamdal, ni zaniœ. Enkrat mi je bila padla incev se je nekoliko uganila (upognila,op.ur.), torej najboljøi lovec ne bi z njopogodil.«

»Da bi vas spaka, ali ste res tako na-redili?« se oglasi Koæuhar. »Ne bi bilimel Cepodren srnjaka, da je bila mojapuøka za kaj. Lahko se smejeø, hudir,ko sem ti ga jaz prepustil,« reœe Cepo-drenu, ki se je øe vedno smejal.

Gospod Polenovec se oglasi: »No,naj bo zadosti tega. Vam, oœka, dam padrugo puøko za popoldne, pa glejte, daboste zadeli, ker ta dobro nese.«

Koæuhar je z veseljem vzel drugopuøko, ki jo je imel gospod posebej pri-pravljeno za vsak primer. Ko so se zo-pet razvrstili in odøli v drugo stran, semzopet sam ostal in œuval srnjaka, ki gaje bil ustrelil Gaøper. Neprestano semga otipaval ter ga ogledoval.

Popoldne pa je velika sreœa zadelaKoæuharja. Ustrelil je bil kar tri srne, insicer z enim strelom! Koæuharju je bilgospod Polenovec odkazal najboljøiprostor. Ko so zopet psi zasledili inzaœeli lajati ter goniti divjaœino, so journih korakov brisali srnjak in dve srninaravnost proti Koæuharju. Ko se pripo-de v primerno razdaljo, pomeri insproæi. Vse troje obleæi smrtno zadetoter se øe v zadnjih zdihljajih premetava.On ni kar samemu sebi verjel od preve-likega preseneœenja, da je vse tri pogo-dil. Tako je bil vesel, da ni vedel kajpoœeti. Sklenil je poœakati do konca



Izredni obœni zbor Lovske zve-ze Slovenije je bil 25. 11. 2006

v prostorih Fakultete za stroj-niøtvo v Mariboru. Delegati sonajprej sliøali navedbo razlogov,zaradi katerih je sklican izredniOZ. Razloge je predstavil pred-sednik Lovske zveze MariborBrane Kurnik kot vodja koor-dinacije sklicateljic. Povedal je,da je septembra 2006 Ministr-stvo za notranje zadeve izdaloodloœbo, v kateri je bilo ugotov-ljeno, da je tedanjemu predsed-niku Bojanu Lepiœniku in volje-nim organom potekel mandat s25. 6. 2005. Zaradi postopkov-nih neskladij pri sklicu obœnegazbora LZS, ki sta bila junija2005 v Ljubljani in decembra2005 v Celju, ni bil mogoœ vpisspremembe zastopnika LZS vregister druøtev, niti ni bila mo-goœa registracija sprememb Pra-vil LZS. Ker je bila LZS formal-no brez vodstva od 25. 6. 2005naprej, se je veœ kot 1/3 obmoœ-nih lovskih zvez, skladno z ve-ljavnimi in registriranimi PraviliLZS, odloœila sklicati (tudi v

skladu s svojimi Pravili) IOZ, kinaj bi premostil nastalo stanjeter da bi se œim prej pripravilanova Pravil LZS, ki bodo tudiusklajena z veljavno zakonoda-jo. Zadeve naj bi potekale ponaslednjih korakih: (1) Izvolitevorganov LZS na tem izrednemobœnem zboru (skladno z veljav-nimi Pravili bo izvoljen upravniodbor LZS (ki bo v 3 mesecihpripravil predlog novih PravilLZS), nadzorni odbor LZS inœastno razsodiøœe LZS); (2) Skli-can bo nov obœni zbor LZS, nakaterem bodo delegati spreje-mali nova Pravila LZS; (3) Sle-dil naj bi sklic tretjega obœnegazbora, na katerem pa bodo izvo-ljeni novi organi, skladno z no-vimi Pravili.

Po uvodnih besedah B. Kur-nika so delegati 16 obmoœnihlovskih zvez od 18 (ljubljanskain gorenjska obmoœne zveza ni-sta poslali svojih delegatov) iz-volili delovno predsedstvo, za-pisnikarja in overovatelja zapis-nika. V delovno predsedstvo sobili izvoljeni Niko Øuøtariœ,

ZLD Bele krajine – predsednik,Alojz Roæman (OK ZLD – Ko-per) in Goran Øuler (ZLD Go-rica), za overovatelja zapisnikaso izbrali Staneta Gabrijela(ZLD Novo mesto) in MarkaVeseliœa (ZLD Bele krajine), za-pisnikar pa je bil Gregor Bol-œina (strokovna sluæba LZS).

Nato je sledil dogovor o naœi-nu glasovanja, ko je Øuøtariœ vuvodu pojasnil, da je obœni zborizredni obœni zbor, zato je dnevnired takøen, kot so ga zahtevalesklicateljice in o njem ni mogoœeglasovati; tudi ni toœke razno.Prisotni so soglasno sklenili, dabo glasovanje o sklepih obœnegazbora javno, volitve pa bodotajne.

Soglasno sta bili izvoljeni vo-lilna komisija v sestavi: Ivan Æi-æek (LZ Maribor) – predsednik,Janez Posega (Postojnsko-Bi-striøka ZLD) in Franko Ferfolja(ZLD Gorica) in verifikacijskakomisija: Darko But (SK ZLD –Celje) – predsednik, Franc Hrga(ZLD Prlekije) in Marko Udo-viœ (ZLD Notranjske).

Predsednik kandidacijske ko-misije F. Koøœak je podal izœrp-no poroœilo o opravljenem kan-didacijskem postopku za pred-sednika LZS, œlane UO LZS,nadzornega odbora in œastnega

razsodiøœa LZS, nakar se je pred-stavil edini predsedniøki kandi-dat Bogdan Mahne (Postojn-sko-Bistriøka ZLD) in v svojemgovoru predstavil kratek doseda-nji pregled dogajanj na podroœjuspreminjanja zakonodaje, ki ne-posredno ali posredno ureja de-lovanje lovske organizacije, insicer od Zakona o gozdovih(1993), prek Zakona o Skladukmetijskih zemljiøœ in gozdov(1998) do krovnega Zakona odivjadi in lovstvu (2004).

Tudi po njegovem je bilo IOZtreba sklicati zato, ker spomladileta 2005, pred potekom manda-ta organom LZS niso bile oprav-ljene redne volitve kljub veœkrat-nim opozorilom in zahtevam ne-katerih œlanov IO in UO LZS.Poudaril je tudi, da so volitvevseh organov nujne zato, kerbodo organi – kljub skoraj zanes-ljivim ponovnim pritoæbam zo-per ta obœni zbor æe naprej zna-nih pritoænikov – vseeno lahkodelovali in LZS le tako ne bo zo-pet izgubljala dragocenega œasa.

Na oœitke, ki jih je bil Mahnedeleæen na obœnih zborih nekate-rih obmoœnih zvez in po spletu,pa je pojasnil, da ima z LZS pod-pisano pogodbo izkljuœno zaopravljanje strokovnih pravnihvpraøanj; predvsem za zastopa-


LOVSKA ORGANIZACIJAFo

to: F

oto

Sprin

g –

MB

Z izrednega obœnega zboraLZS v Mariboru

nje LD, katerim Sklad kmetij-skih zemljiøœ in gozdov odvze-ma zemljo, ki je bila sicer v nji-hovi lasti, vendar vknjiæena kotsploøno ljudsko premoæenje, zareøevanje øtevilnih odøkodnin-skih zahtevkov zavarovalnic za-radi økode ob trkih z divjadjo, zapridobivanju sredstev iz evrop-skih skladov za raziskovalnodelo LZS ter reøevanje proble-matike izdelave in plaœevanjalovskih izkaznic. Na koncu je øedodal, da bo moral nemotenodelovanje novoizvoljeni upravniodbor œim prej doloœiti viøinoœlanarine za leto 2007, ki bo mo-rala biti primerno niæja.

Ker je verifikacijska komisijamed tem æe opravila svoje delo,je predsednik D. But prisotnimpovedal, da je od skupno 18 ob-moœnih zvez v dvorani prisotnih16 (88,8 %), od skupno 113 mo-goœih delegatov pa jih je prisot-nih 90 (79,64 %). Iz tega je izha-jal sklep, da je OZ sklepœen in dase lahko zaœno tajne volitve.

L. Podoreh je delovno pred-sedstvo vpraøal, koliko œasa botrajal mandat novoizvoljenih or-ganov. Øuøtariœ mu je pojasnil,da volitve potekajo po veljavnihPravilih LZS, kar pomeni, da jemandat izvoljenih organov 4 leta.Prednostna naloga novoizvolje-nih organov pa je, da bodo pri-pravili predvsem predlog novihPravil LZS in sklicali obœni zbor,ki naj bi jih sprejel. Mandat no-voizvoljenim organom bo pote-kel z izvolitvijo novih organov vskladu z novimi Pravili LZS.

Delavci strokovnih sluæb LZSso pod nadzorom I. Æiæka, pred-sednika volilne komisije, izroœilivolilne listke delegatom. Volitveso bile tajne, potekale so v pred-dverju predavalnice Fakultete zastrojniøtvo, kjer so bile nameøœe-ne volilne skrinjice in tudi volilni

zasloni za nemoteno izpolnjeva-nje volilnih listkov. Potek voli-tev so nadzorovali œlani volilnekomisije, ki so po konœanih vo-litvah natanœno preøteli glasove.

Po krajøem odmoru, ko je vo-lilna komisija øe opravljala svojedelo, sta bili najprej v prisotnosti

delegatov izroœeni dve visokilovski odlikovanji. Bogdan Mah-ne je prebral obe utemeljitvi,nato pa je ob œestitkah slavnost-no izroœil red LZS za lovskezasluge I. st. mag. MarjanuToøu (LZ Maribor), red II. st. paDarku Butu (SK ZLD – Celje).

Nato je predsednik volilne ko-

misije podal poroœilo o potekuvolitev in povedal, da so bile gla-sovnice æigosane z æigom LZS indostavljene v zapeœatenih ovoj-nicah. Volilne skrinjice so bilezaprte, prazne in nepoøkodova-ne. Volilo je 90 delegatov 16 ob-moœnih zvez.

Rezultati volitev:Za zastopnika oz. skladno s

pravili za predsednika LZS jebil izvoljen Bogdan Mahne. Vo-lilo je 90 delegatov; od tega je 83delegatov volilo Bogdana Mah-neta, 7 glasovnic pa je bilo neve-ljavnih.

Œlane upravnega odbora jevolilo 90 delegatov. Izvolili sonaslednje œlane:

01. Anton Vrøœaj, ZLD Belekrajine (74 glasov),

02. Øtefan Vesel, ZLD Koœevje(89),

03. Franc Jarc, ZLD Novo me-sto (86)

04. Vincenc Opalk, ZLD Novomesto (90)

05. Andrej Sila, OK ZLD – Ko-per (87)

06. Alojz Roæman, OK ZLD –Koper (88)

07. Franc Keø, Postojnsko-Bi-striøka ZLD (88)

08. Janez Kralj, ZLD Prlekija(73)

09. Maksimilijan Arliœ, SK ZLD– Celje (79)

10. Avgust Reberøak, SK ZLD– Celje (61)

11. Bogdan Krivec, ZLD Go-rica (40)

12. Franc Liœer, ZLD Gorica(80)

13. Bojan Breitenberger, LZIdrija (73)

14. Duøan Leskovec, LZ Koro-øke (86)

15. Anton Navodnik, LZ Koro-øke (87)

16. Brane Kurnik, LZ Maribor(75)


LOVSKA ORGANIZACIJA

Novembrskega izrednega obœnega zbora LZS v Mariboru se jeudeleæilo 90 delegatov iz 16 obmoœnih lovskih zvez.

Brane Kurnik (LZ Maribor) jekot predstavnik sklicateljic raz-loæil, zakaj je bil sklican izredniobœni zbor.

Delovno predsedstvo IOZ v Mariboru (z leve): Alojz Roæman, NikoØuøteriœ (predsednik) in Goran Øuler

Na obœnem zboru v Mariboru jeMarjan Toø za zasluge v lovstvuprejel red LZS I. stopnje.

Delegati so pozorno posluøali poroœilo predsednika kandidacijskekomisije.

Vse

foto

: B. L

esko

vic

17. Marjan Gselman, LZ Mari-bor (73)

18. Edvard Lenarœiœ, ZLD Not-ranjske (71)

19. Aleø Ilc, ZLD Posavje (89)20. Miha Molan, ZLD Posavje

(87)21. Arpad Köveø, ZLD Prek-

murje (88)22. Emilijan Trafela, ZLD Ptuj

- Ormoæ (85)23. Vlado Kovaœiœ, ZLD Ptuj -

Ormoæ (87)24. Ivan Maleøiœ, ZLD Zasavje

(87) in 25. Franc Trebuøak, ZLD Za-

savje (87).

Œlane œastnega razsodiøœaLZS je volilo 90 delegatov.

Veljavnih je bilo 84 glasovnic,6 pa neveljavnih. Izvoljeni sobili vsi predlagani kandidati:01. Aleksander Dekleva, Po-

stojnsko–Bistriøka ZLD02. Slavko Dragovan, ZLD Bele

krajine03. Andrej Ferlinc, ZLD Go-

rica04. Matjaæ Hrovatin, Obalno-

Kraøka ZLD - Koper05. Alojz Hvala, ZLD Gorica06. Evgen Ivanc, ZLD Koœevje07. Boris Koœevar, ZLD Ptuj -

Ormoæ08. Janez Konrad, ZLD Prle-

kija09. Bojan Kriæman, Obalno-

Kraøka ZLD - Koper10. Joøko Leskovec, LZ Idrija11. Marjan Malek, LZ Maribor12. Joæef Drago Mazij, ZLD

Notranjske13. Miloø Medved, ZLD Posavje14. Franc Musar, ZLD Zasavje15. Marjan Rupnik, LZ Idrija16. Viktor Seitl LZ Koroøke17. Joæef Serøen ZLD Prekmur-

je

Za œlane nadzornega odboraso bili izvoljeni:Stane Petar, LZ Maribor (51glasov)

Anton Podgorøek, ZLD Posavje(41) inPeter Habjan, SK ZLD - Celje(22)

N. Øuøtariœ je nato prebralpredlog sklepa, ki so ga predla-gale sklicateljice v zahtevi za tasklic:

»Glede na doloœbo 8. alineje18. œlena Pravil LZS pripravi no-voizvoljeni Upravni odbor LZSpredlog novih Pravil LZS in jihpredloæi v sprejem naslednjemuobœnemu zboru LZS, najkasnejev roku 3 mesecev. V novih pravi-lih morajo biti upoøtevane tudidoloœbe 66. œlena ZDLov-1.

Nova pravila morajo v pre-hodnih doloœbah doloœiti izved-bo volitev predsednika in vsehorganov LZS v œim krajøem œasu,ter prenehanje mandatov pred-sedniku in organom LZS, izvolje-nih na tem izrednem obœnem zbo-ru LZS.«

Sklep je bil soglasno sprejet.Obœni zbor je tudi zavezal UO

in predsednika LZS, naj œimprej ugotovijo odgovornost zanastalo situacijo v LZS in fi-nanœno odgovornost pri plaœe-vanju izdelave lovskih izkaz-nic. Sklep je bil sprejet z 87 gla-sovi za in 3 glasovi proti.

Imenovan in soglasno potrjenje bil tudi organizacijski odborza pripravo in organizacijopraznovanja 100-letnice delo-vanja LZS v sestavi: BogdanMahne, Marko Petretiœ, Mar-jan Toø, Boris Leskovic, Ro-mana Erhatiœ Øirnik in pred-sednik odbora za kulturo.

Imenovani odbor je strokovnojedro, ki bo glede na potrebe pri-tegnil k sodelovanju tudi drugestrokovnjake s posameznih pod-roœij.

Na koncu se je novoizvoljenipredsednik LZS Bogdan Mahnezahvalil za izkazano zaupanje, kihkrati pomeni tudi odgovornost.

Uredniøtvo – B. L.

podporo organov obmoœne lov-ske zveze in øe zlasti njenegapredsednika.

Naslednji korak je pravilnapredstavitev o potrebi infor-macijskega sistema odgovor-nim v lovskih druæinah. To te-matiko smo predstavili kar nadveh posvetih stareøin KLZ. Te-meljno naœelo, ki ga øe vednozagovarjam, je, da informacijskisistem ne sme podraæiti delovanja

LD; nasprotno, omogoœiti ji mo-ra dostopnost do podatkov in od-loœanje na podlagi analiz, pri-merjavo podatkov za nazaj ipd.V LD je nabava raœunalniøkeopreme nesmiseln stroøek. Nesamo, da je razmeroma velikstroøek, programska oprema ponekako treh letih zastara in mo-rali bi jo zamenjati. Tudi prik-ljuœek ADSL stane, zato smopriporoœali, naj v LD delo infor-

Vsakega bi moral zaskrbetipodatek, da je modul Od-

vzem iz loviøœa (odstrel in izgu-be) lani uporabljalo tako maloLD in øe bolj, da je le Koroøkalovska zveza (KLZ) opravila ka-tegorizacijo s sistemom Lisjak.Kategorizacija je res zadnji ko-

rak pri pregledu odstrela in izgubdivjadi v minulem letu, vendarjih je pred tem treba storiti øe karnekaj. Kakøne so naøe izkuønje?

Najprej je treba za poklicenodnos do celotnega projekta Lis-jak motivirati skupino za njego-vo izvajanje in imeti absolutno


LOVSKA ORGANIZACIJA

Lovska zveza Slovenije je leta2006 kandidirala na javnem

razpisu Ministrstva za kulturo zaizbor izvajalcev javnih kulturnihprojektov na podroœju kulturnedediøœine (JPR14-KD-2006) sprojektom Vsebinska zasnovaSlovenskega lovskega muzeja.Ministrstvo za kulturo ji je odob-

rilo sredstva za pridobitev foto-grafij, filmov in zvoœnih posnet-kov divjadi v viøini 1.470.000 sit,30 % finanœnih sredstev pa je mo-rala zagotoviti Lovska zveza Slo-venije. Skupna vrednost projektaje bila ocenjena na 2.100.000 sit(pogodba, øt. 3411-06-641903).

V skladu s pogodbo je bilo pri-dobivanje gradiva usmerjeno v trisklope: (1) pridobivanje fotograf-skih posnetkov, (2) filmskih pos-netkov in (3) zvoœnih zapisov.

S pomoœjo Kluba Diana smopripravili razpis (nateœaj) za po-snetke divjadi in ptic v njihovemnaravnem okolju. Na razpis se jeodzvalo devet avtorjev. Posnetkeje izbrala v ta namen imenovanakomisija; skupaj je bilo pridob-ljenih 254 posnetkov. Posnetkebo mogoœe uporabiti izkljuœno za

potrebe Slovenskega lovskegamuzeja (za stalno zbirko, raœu-nalniøke aplikacije, uœne liste,razglednice, plakate itn.).

Pri iskanju in pridobivanjufilmskega gradiva smo se usmeri-li na arhivske in sodobne posnet-ke. Pregledali smo filmskogradivo na temo lov in divjad v

Arhivu Republike Slovenije inpridobili kopije treh filmov: Omedvedku Sulœku, Nenavaden lovin Sreœen v gozdarstvu. Povezalismo se z nekaterimi lovci - sne-malci in odkupili veœ nekajminut-nih posnetkov razliœnih vrst div-jadi, posnetih v naravnem okolju.

V okviru razpoloæljivih sred-stev smo nabavili øe zvoœne pos-netke za predstavitev enega odbiotopov – gozd (oglaøanje æivaliv gozdu).

Leta 2006 smo tako pridobilikakovostno in dragoceno gradivoza novo in sodobno zasnovanopostavitev Slovenskega lovskegamuzeja. Vsega tega ne bi moglizbrati brez prispevka Ministrstvaza kulturo, za kar se jim najlepøezahvaljujemo.

Lovska zveza Slovenije

Poroœilo o izvedbi projekta

Vsebinska zasnova Slovenskegalovskega muzeja

LISJAK – Kategorizacija

matikov opravljajo œlani, ki ima-jo opremo æe doma in imajo zna-nje za delo z raœunalnikom (takihje v LD vse veœ). Kot nadomesti-lo naj jim LD prizna stroøek vviøini letne lovske œlanarine.

Izobraæevanje informatikovje na naøi KLZ potekalo za vsakmodul posebej v uœilnici z za-dostnim øtevilom raœunalnikovin z dostopom na internet. Z de-lom »v æivo« smo na najboljøinaœin prikazali naœin delovanjavseh modulov in pravila vnaøa-nja podatkov. Ob vsakem œasusmo bili œlani skupine na voljoinformatikom, pa tudi drugimzainteresiranim za dajanje po-moœi in dodatne informacije; vses ciljem, da bi sistem polnozaæivel.

Urejena modula Œlanstvo inOrganizacija sta bila podlaga zavodenje modula Odstrel in iz-gube (odvzem) divjadi (iz œlan-skega modula se œrpajo podatki oœlanu – uplenitelju in lovskemgostu). Ker smo æe v minulihletih vodili Evidenœne knjige velektronski obliki, preskok ni bilposebno teæak, zagotoviti je bilotreba le doslednost vnaøanjavseh podatkov pri vnosih za po-samezno divjad. Uvedli smo na-œelo, da se ob odvzemu divjadi(t. j. odstrelu, najdbi, povozu …)v roœne Evidenœne knjige vpiøe-jo vsi potrebni podatki na zbir-nem mestu in dokument po pre-gledu in vnosu v raœunalnik tuditakoj zakljuœi (status zakljuœe-no). Z zakljuœevanjem doku-mentov ob vnosu si prihranimoprecej œasa, sicer moramo vsakdokument ponovno odpirati prekzavihka »urejanje« in klikom nadokument.

Sproti je treba spremljati vnosin naœin dela informatikov inopozarjati na napake (nezaklju-œeni vnosi, manjkajoœi podatki,logiœne kontrole podatkov pri te-æah, starosti …). Informatiki vLD vedo, da njihovo delo nekdospremlja in po potrebi tudi us-merja.

Œe smo prehodili vse naøtetekorake, je kategorizacija le pre-prost zakljuœek celoletnega dela.Pomembna je druæinska ocena inpravoœasni vpisi øe manjkajoœihpodatkov (teæa trofej, øteviloCIC-toœk, kategorija, morebititudi popravek nekaterih napaœ-nih vnosov – telesna teæa ali spol)ter brezpogojno spoøtovanje roka– 15. januar.

V dogovoru s Komisijo zaoceno odstrela in izgub ter z od-govornimi na ZGS in inøpektor-jem za lovstvo je bila kategoriza-cija opravljena v naslednjih dveh

dneh. Opravili smo jo na eni lo-kaciji, predvsem zaradi uporabedveh raœunalnikov in ADSL-do-stopa do interneta (tako bo tudi vprihodnje). LD so predloæile ledokazila odvzema, za vse izpise,ki so potrebni za delo komisije,pa smo poskrbeli v skupini.

Zapisnike komisij o opravljenikategorizaciji je skupina izpisalatakoj po zakljuœku ocene in opra-vila zakljuœevanje vnosov od-vzema – status »zakljuœena kate-gorizacija«.

Za analize, ki jih je pripravilakomisija za veliko in malo div-jad, pa smo pripravili preglede izzavihka »pregledi«.

Œe povzamem: poklicen od-nos in predstavitev sistema, izo-braæevanje in doslednost vna-

øanja podatkov pomeni uspeø-no opravljeno kategorizacijo.

Brez zadrækov lahko trdim, dasistem dobro deluje in je pravil-no zastavljen, malenkosti pa smoz administratorjem sistema reøe-vali sproti æe med letom.

Økoda le, da niso aktivni øepreostali moduli (lovske økode,objekti, dela v loviøœu). Ko bodo,bo delo øe laæje in preglednejøe.

Ob koncu morda øe pozivvsem LD: sistem LISJAK œimprej sprejmemo za svojega. Kotnepogreøljiv pripomoœek je po-stavljen za naøe laæje delo in hit-rejøo odzivnost pri dajanju po-roœil. Skrajni œas je æe bil, da jetudi lovstvo vstopilo v e-œas.

Joæe Samec,vodja skupine pri KLZ

gospodarjenja z divjadjo,« je po-udaril v svojem slavnostnem na-govoru. Poleg varstva, gojitve insonaravnega lova sta pri lovskemudejstvovanju pomembna lovsko

Æelja slovenskih lovcev po na-rodni samobitnosti in zdru-

æevanju v moœno stanovskozdruæenje je zgodovinsko prera-sla v potrebo, ki je misel dr. Iva-na Hribarja, ljubljanskega æu-pana in slovenskega domoljuba(njegov doprsni spomenik stojipred Univerzo v Ljubljani), po-vezala v ljudsko gibanje z dolgo-letno, svetlo in bogato tradicijo.

Dolenjski lovci so na priredit-vi ob 60-letnici delovanja lov-skih druæin, ki jo je vodil AlojzPodboj, 22. 11. 2006 v dvoraniKulturnega centra Janeza Trdinev Novem mestu slovesno poœa-stili œastitljivo obletnico delova-nja lovskih druæin te obmoœnelovske zveze. Strumno »postro-jene« lovske praporøœake in lov-ce v slavnostnih lovskih krojihso pozdravile fanfare lovskih ro-gistov. Lovci in njihovi prijateljiso z navduøenjem prisluhnili me-lodijam lovskih rogov, kulturne-mu programu z nastopom Pihal-nega orkestra iz Trebnjega inslavnostnim govornikom, medkaterimi sta bila tudi BogdanMahne, predsednik LZS, in no-voizvoljeni æupan Mestne obœineNovo mesto Alojz Muhiœ.

Predsednik Upravnega odboraZveze lovskih druæin Novo me-sto Miha Boæiœ je v slavnostnemgovoru orisal pot dolenjskih lov-cev, ustanavljanje lovskih dru-æin, ki so bile v preteæni veœiniustanovljene leta 1946, ter po-men povezovanja lovskih druæinv Zvezo lovskih druæin Novomesto. Prisotne je spomnil na te-meljno poslanstvo lovstva, kiprevzema skrb in odgovornost zaohranjanje naravnega ravnoves-

ja. »Lovci se zavzemamo za va-rovanje in gojitev divjadi. Lov inizvrøevanje naœrtov odstrela, kista drugotnega pomena, pa staumeøœena v naœrte sonaravnega


LOVSKA ORGANIZACIJA

S scene prireditve ob 60-letnici lovskih druæin ZLD Novo mesto vNovem mestu.

Miha Boæiœ (v sredini) œestita dolgoletnemu in zasluænemu lovcuFrancu Goletu, ki je prejel najviøje lovsko odlikovanje LZS; dogaja-nje je spremljal tudi tajnik ZLD Stane Gabrijel.

Iz govora predsednika ZLDNovo mesto Mihe Boæiœa:»ZLD Novo mesto je kot prvav Sloveniji leta 1958 razvilasvoj lovski prapor, ki je bilvzorœni primer za druge dru-æine in obmoœne lovske zvezev Sloveniji. Leta 1954 je no-vomeøka lovska zveza odkrilana Frati spomenik lovcem par-tizanom, padlim med NOB.Ob odkritju je bila k spomeni-ku prinesena zemlja iz vsehslovenskih deæel, tudi iz av-strijske Koroøke in italijanskeTræaøke. Od leta 1951 so bilena Frati, v loviøœu LD Novomesto, vsakoletne ‘vzorne bra-kade’, ki so postale tradicio-nalne in so se selile po lovi-øœih, œlanic zveze. 56. brakadaje bila 25. 11. 2006 v loviøœuLD Dobrniœ.«

60 let lovskih druæin na Dolenjskem

vo mesto, Øentpeter, Bela Cer-kev, Mirna, Mokronog inTrebnje, ki so se povezale vokrajne lovske podzveze Novomesto, Œrnomelj in Trebnje.Okrajne lovske podzveze so seleta 1951 zdruæile v enotno Okraj-no lovsko zvezo Novo mesto,kateri so se po letu 1954 pri-druæile tudi lovske druæine z be-lokranjskega obmoœja. Leta 1967so na ustanovnem obœnem zboruLovske zveze Novo mesto spre-

ki Gaber in nekoliko pozneje øeØentrupert. Skupøœini je dolgaleta predsedoval Franjo Bulc,pozneje pa Franc Pirkoviœ inJanez Bulc. Izvrøni odbor je dol-go vodil gozdarski inæenir VladoPavec. Leta 1975 se je Lovskazveza Novo mesto preimenovalav Zvezo lovskih druæin Novo me-sto. Vanjo je vkljuœenih 22 lov-skih druæin s skupno povrøino lo-viøœ v izmeri okoli 100.000 ha inzdruæuje skupaj okrog 1.200 lov-

tovariøtvo in skrb za doslednospoøtovanje Etiœnega kodeksaslovenskih lovcev.

V kratkem orisu zgodovinskihdogodkov je Boæiœ orisal preho-jeno pot dolenjskih lovcev, ki so12. 8. 1946 v Novem mestu spredstavniki tedanjih oblasti inzastopniki dræavnih loviøœ dolo-œili meje dræavnim, rezervatnimin okrajnim zakupnim loviøœem,kar je bila podlaga za ustanovi-tev lovskih druæin v novome-økem okraju. Leta 1946 so bileustanovljene lovske druæine No-

jeli odloœitev, da se bodo lovskedruæine belokranjskega obmoœjavkljuœile v novoustanovljeno,samostojno Lovsko zvezo Belekrajine s sedeæem v Œrnomlju. VLovsko zvezo Novo mesto, ki jesprejela nova pravila, so sevkljuœile lovske druæine Brus-nice, Dobrniœ, Gorjanci, Lazi-na - Hinje, Mokronog, Mirna,Mirna Peœ, Novo mesto, Oto-œec, Orehovica, Padeæ, Pleøivi-ca, Økocjan, Øentjernej, Øent-janæ, Træiøœe, Trebnje, Trebel-no, Toplice, Velika Loka, Veli-

cev. Delo ZLD Novo mesto, ka-tere dolgoletni strokovni tajnikje neutrudni Stane Gabrijel, te-melji na tradiciji. Leta 1963 jetedanja Lovska zveza Novo me-sto med prvimi zvezami v dræaviposkrbela za svoj lovski dom, koje v Novem mestu kupila Okrog-liœevo hiøo na Seidlovi cesti, øt.6, kjer je sedeæ ZLD Novo me-sto.

Na lovski slovesnosti ob 60-let-nici ustanovitve lovskih druæinZLD Novo mesto so zasluænimposameznikom podelili lovskapriznanja in odlikovanja. Vsemodlikovancem so œestitali pred-sednik LZS Bogdan Mahne, æu-pan Mestne obœine Novo mestoAlojz Muhiœ, predsednik ZLDNovo mesto Miha Boæiœ, direk-tor Policijske uprave Novo me-sto Anton Olaj ter novinar, za-loænik in lovec Ivo Kuljaj. Po-sebno toplega aplavza sta biladeleæna odlikovanca Stane Jer-man in Brane Podgornik, kiimata izjemne zasluge za razvojlovske kulture in Dolenjskih lov-skih rogistov.

Letos bo LZS praznovala 100-letnico organiziranega delovanja,ki temelji na skupnih ciljih ininteresih slovenskih lovcev, zatovelja zapisati sporoœilo z lovskeproslave v Novem mestu, ki seglasi, da so slovenski lovci, kiimajo ustavno pravico do zdru-æevanja, moœni le, œe so sloæniin prek lovskih druæin in njiho-vih obmoœnih zvez zdruæeni venotno organizacijo.

Bojan Avbar

Novo vodstvo v ZLD Koœevje

V lovskem domu LD MalaGora v Æeljnah je bil 27. 10.

2006 volilni obœni zbor ZLD

Koœevje. Od sedemnajstih œlanicjih je bilo prisotnih øestnajst, odpovabljenih gostov pa so se obœ-nega zbora udeleæili: predstavnikLD Ribnica Blaæ Kræe, predstav-nika Lovske zveze Goransko-Primorske æupanije Duøko Ho-bar in Vinko Tondini s Hrvaøketer obmoœni lovski inøpektorDrago Karel Œehuk.

Volilni obœni zbor je zaœel do-tedanji predsednik ZLD BrankoZlobko. V uvodnem nagovoru je

pozdravil vse goste in delegate.Navzoœim je pojasnil, da je bil na podlagi 5. sklepa 8. toœkednevnega reda OZ ZLD z dne21. 4. 2006, s katerim se je IOZLD zadolæil, da bo v prehod-nem obdobju 90 dni opravilnaloge kandidacijske komisije zasklic volilnega obœnega zbora,razpisan in izpeljan kandidacij-ski postopek za volitve predsed-nika in œlane nadzornega odborate obmoœne zveze ter za kandidi-ranje predstavnikov œlanic v UOin za delo v komisijah ali delov-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Predsednik UO ZLD Novo mesto Miha Boæiœ (levi) in tajnik StaneGabrijel (v sredini) izroœata zasluænim dolenjskim lovcem odlikova-nja LZS.

Vse

foto

: B. A

vbar

Leta 1906 je bil v Ljubljani ustanovljen Lovski klub Sava, ki seje februarja 1907, okrepljen z lovci zunaj Ljubljane, preimenoval vSlovenski lovski klub. Le-ta se je marca 1909. leta preimenoval vSlovensko lovsko druøtvo (SLD, oznako, ki jo øe dandanes nastanovskem znaku, nosijo vsi slovenski lovci). Med œlani je bilotudi nekaj dolenjskih lovcev. Slovensko lovsko druøtvo je januarja1910 zaœelo izdajati glasilo Lovec, glasilo za lovstvo in ribiøtvo, kinepretrgoma izhaja øe vedno. Prispevek slovenskih lovcev za utr-jevanje slovenske samobitnosti je neprecenljivega pomena, kar pase v œasu globalizacije pozablja in ima lahko usodne posledice.»Privatizacija« dejavnosti ima lahko dolgoroœne posledice za æi-valski in rastlinski svet. Delo lovcev temelji na razvijanju prosto-voljnega dela, ki ni plenjenje, temveœ sonaravno gospodarjenje zlovno divjadjo. Dohodke iz loviøœ lovci lahko vlagajo le nazaj vnaravo in njihovo naœelo je, da nobenega æivega bitja ne smejopotisniti na njegov eksistenœni minimum. Vplivi spremenjenegaokolja lovsko organizacijo spreminjajo v ekoloøko zaøœitniøko us-merjeno skupino ljudi, ki si prizadeva predvsem za ohranitev zdra-vega naravnega okolja.

Branko Zlobko med poroœilom za minulo obdobje

Branko Zlobko izroœa odlikova-nji LZS in ZLD Koœevje Duøa-nu Hobarju, nekdanjemu pred-sedniku LZ Goransko-Primor-ske æupanije.

nih skupinah UO. Kandidacijskipostopek je bil konœan 10. 9.2006. Postopek in priprave navolilni obœni zbor so zajele celot-no volilno telo v ZLD Koœevje;øe veœ, k sodelovanju so bile po-vabljene tudi LD iz ZLD Ljub-ljana, ki so œlanice 3. LUO. Vkandidaturi je sodelovalo 14 œla-nic, med njimi tudi tri nove, ki soiz ZLD Ljubljana prestopile vZLD Koœevje.

Po izvolitvi delovnega pred-sedstva, ki ga je vodil MilanVukoviå iz LD Mala Gora, indrugih proceduralnih postopkihter obravnavanih toœkah dnevne-ga reda je bil za novega predsed-nika soglasno izvoljen mag. Øte-fan Vesel iz LD Banja Loka -Kostel.

V NO ZLD Koœevje so bili iz-voljeni: Boæidar Kovaœiœ (LDTurjak); Joæe Jamnik (LD Krka)in Branko Zlobko (LD BanjaLoka - Kostel). V UO ZLD Ko-œevje pa so bili izvoljeni: mag.Nataøa Oven (LD Banja Loka -Kostel), komisija za organizacijoin priznanja; Marija Andoløek(LD Koœevje), komisija za lov-sko kulturo in etiko; Rudolf Ko-vaœiœ ml. (LD Predgrad), komi-sija za lovsko strelstvo in øport;dr. Ivan Kos (LD Velike Polja-ne), komisija za izobraæevanje;Anton Kriæ (LD Osilnica), ko-misija za mednarodno in regio-nalno sodelovanje; Ludvik Re-cek (LD Dolenja vas), finanœno-gospodarska komisija; LovroTomøiœ (LD Mala Gora), komi-sija za lovski informacijski si-stem; in Joæe Øehar (LD MalaGora), Lovsko-kinoloøko druøt-vo Koœevje.

Dosedanji predsednik ZLDBranko Zlobko je v svojem po-roœilu med drugim povedal:

»V pripravi je nov osnutek lov-skega zakona, ki lovstvo postav-lja v øe bolj podrejen poloæaj.Namesto da bi se lovska organi-zacija posvetila tej temi, v njej

prevladujejo frakcijski boji, po-vezani z osebnimi interesi posa-meznih œlanov, kar v lovskih vr-stah povzroœa øe veœja notranjatrenja in razcepljenost, predvsempa razdor v razliœnih pogledihnjene organiziranosti. Glede naugotovitve MNZ in na to, da jelovska organizacija brez vod-stva, se bodo razmere v lovskiorganizaciji øe bolj zapletle. Kajje storilo zaœasno vodstvo LZS vzvezi s tem, je jasno. Niœ. Grepredvsem za obljubljanje in za-vlaœevanje, lobiranje in nabira-nje volilnih glasov.

V mandatnem obdobju (2003––2006) je vodstvo ZLD realizira-lo vse zastavljene in naœrtovanecilje. Kljub nekaterim pomisle-kom o potrebi obstoja ZLD in obizstopu dveh LD iz ZLD mu jeuspelo urediti razmere znotrajZLD in pripraviti ter sprejeti vsepotrebne interne akte, ki so us-klajeni z ZDlov-1 in ZDru. V temkontekstu so bila pripravljena insprejeta nova Pravila ZLD in poveljavnih predpisih pripravljenain potrjena Pravila ter bol usta-novljen in registriran OZUL v 3.LUO.

Leta 2006 je delo v ZLD pote-kalo dobro. Obmejno oziromameddræavno sodelovanje z R Hr-vaøko – z Lovsko zvezo Goran-sko-Primorske æupanije je bilozgledno in je potekalo na sestan-kih in sreœanjih predstavnikovobeh zvez. Na pobudo NO je bilav okviru ZLD izpeljana dobro-delna humanitarna akcija zbi-ranja finanœnih sredstev za dru-æino Papeæ. Odziv œlanov pa jebil zelo dober (zbranih 1000,00sit na œlana). Akciji sta se odzva-li tudi LD Ribnica in Loøki Po-

tok, ki nista œlanici zveze. ZLD zakcijo nadaljuje v okviru vseslo-venske lovske akcije Zeleni kriæ,akciji pa so se pridruæili tudi lov-ski tovariøi iz Republike Hrvaøke– Lovske zveze Goransko-Pri-morske æupanije. Trenutno je od-ziv slovenskih lovcev øe zeloslab.«

Ob zakljuœku svojega mandatase je predsednik Zlobko zahvalil,kot je poudaril, »za kooperativnodelo, podane pobude ter priporo-œila zboru stareøin, kot svojemuposvetovalnemu organu, za vlo-æeni trud in delo vsem œlanom UOin IO, øe posebno pa predsedni-ku IO mag. Œrtomiru Vilharju,œlanu IO, in predsedniku komisi-je za izobraæevanje mag. Øtefa-nu Veselu, predvsem za oprav-ljeno delo z mladimi in kot po-oblaøœeni osebi ZLD za stike zjavnostjo, ter œlanom NO za vse

pobude in priporoœila. Posebejje izpostavil zahvalo Anici Kova-œiœ, tajnici ZLD, za korektno po-klicno delo nad mejami priœako-vanega, saj je opravljala delotudi za potrebe OZUL in nemalo-krat tudi v dela prostem œasu.«

Zlobko je za opravljeno delosvojim najoæjim sodelavcem inpredstavnikoma LZ GPÆ izroœilpriznanja ZLD: mag. ŒrtomirjuVilharju (LD Velike Laøœe) sre-brno plaketo, mag. Øtefanu Ve-selu (LD Banja Loka - Kostel)srebrno plaketo; nekdanjemupredsedniku LZ Goransko-Pri-morske æupanije, Duøanu Hobar-ju, red za lovske zasluge LZS III.stopnje in srebrno plaketo ZLD,Vinku Tondiniju, LZ Goransko-Primorske æupanije, zlato plake-to, in Anici Kovaœiœ, tajnici ZLD,bronasto plaketo.

Novoizvoljeni predsednik mag.Øtefan Vesel se je vsem zahvalilza izkazano zaupanje in pouda-ril, da le-to terja od njega øe do-datna prizadevanja pri vodenjuzveze. Zato od vseh novoizvolje-nih funkcionarjev priœakuje ures-niœevanje postavljenih nalog. Øeposebno se je zahvalil doseda-njemu predsedniku Branku Zlob-ku za dolgoletno delo in bogatodediøœino. Ob zakljuœku volilne-ga obœnega zbora je nekdanjipredsednik prejel priznanje zaopravljeno delo, in sicer srebrnoplaketo ZLD.

Branko Zlobko

Dræavno prvenstvoLZS 2006 za veterane

3. septembra je potekalo æe11. dræavno prvenstvo LZS

v lovski kombinaciji za veterane


LOVSKA ORGANIZACIJA

Novo-staro vodstvo ZLD Koœevje (od leve proti desni): novi predsed-nik mag. Øtefan Vesel, predsednik NO Anton Kriæ, tajnica ZLDAnica Kovaœiœ in stari predsednik ZLD ter novi predsednik NO ZLDKoœevje Branko Zlobko.

IZKLJUŒITEV IZ ŒLANSTVA

Obœni zbor LD Mala Goraje 6. 11. 2006 na svojem zase-danju z glasovanjem odloœil,da se Aleksandra Vidriha,rojenega 13. 4. 1975, stanujo-œega v Æeljnah 33, 1330 Ko-œevje, zaradi delovanja v nas-protju z akti in sklepi LD MalaGora izkljuœi iz œlanstva LD.

Odloœba o disciplinskemprekrøku je po Pravilniku odisciplinskem postopku v LDMala Gora dokonœna.

UO LD Mala Gora

Delegacija œlanov LD Suha krajina je 29. 11. 2006 obiskala v Lopati26 (Lazina - Hinje) Slavko Papeæ, vdovo leta 2005 na lovu tragiœnoumrlega œlana LD Lazina - Hinje. Izroœili so ji denarno pomoœ, ki sojo œlani omenjene LD zbrali za njeno druæino. Ob tej priloænosti jenastala fotografija, ki bo morda spodbudila k podobni akciji øe kate-ro od LD.

Foto

: E. P

iøle

r

v organizaciji lovske druæine Slo-venj Gradec. Prvenstvo je pote-kalo po znanih pravilih streljanjalovske kombinacije za veterane,to je streljanja glinastih golobovv lovskem poloæaju in streljanjaz MK puøko. Da je zanimanje zatovrstno tekmovanje vsako letoveœje, je dokazala udeleæba naprvenstvu, saj je nastopilo 10ekip obmoœnih lovskih zvez ozi-roma 66 tekmovalcev.

Tekmovanje se je zaœelo z ot-voritveno slovesnostjo, na katerista udeleæence nagovorila stare-øina LD Slovenj Gradec in hkratipredsednik Koroøke LZ DuøanLeskovec ter podæupan Mestneobœine Slovenj Gradec g. JoæeJeromel.

Tekmovanje se je zaœelo ob 9.uri na zelo dobro pripravljenihstreliøœih za glinaste golobe inMK puøko. Lepo vreme in dobropoœutje tekmovalcev je vsekakorbotrovalo, da so bili doseæenizelo dobri rezultati v posamiœnipa tudi ekipni konkurenci. V

kombinaciji posamezno je bildoseæen tudi rekord 195 toœk, kiga je dosegel tekmovalec ZLDGorenjske Tone Markiœ, za karmu øe enkrat œestitamo.

Po konœanem tekmovanju jeJanko Dunaj, predstavnik orga-nizatorja, podelil pokale in na-grade najboljøim, ki jih je pripra-vila LZS. V zakljuœnem nagovo-ru se je predstavnik LZS BraneKurnik zahvalil vsem nastopa-joœim, organizatorju tekmova-nja, sodniøkemu zboru, ObœiniSlovenj Gradec ter œestital naj-boljøim.

Brane Kurnik

Rezultati DP– 2006 za veterane:

KOMBINACIJAEKIPNO:

1. ZLD POSAVJE 548 toœk2. ZLD LJUBLJANA 534

3. LZ MARIBOR 5284. ZLD GORENJSKE 5245. SK ZLD CELJE 5126. ZLD KOŒEVJE 504

POSAMEZNO:

1. TONE MARKIŒ 195 toœk2. TONE ZUPAN 1923. MILJAN ZIDANIŒ 1904. STANE IVANØEK 1855. IVAN CURL 1816. MIRO KOLENKO 181

GOLOBI

EKIPNO:

1. ZLD POSAVJE 260 toœk2. SK ZLD CELJE 2563. ZLD GORENJSKE 2524. ZLD LJUBLJANA 2525. LZ MARIBOR 2486. ZLD KOŒEVJE 234

POSAMEZNO:

1. TONE ZUPAN 188 toœk2. DARKO METELKO 1843. TONE MARKIŒ 1844. STANE IVANØEK 1805. IVAN CURL 1766. MILJAN ZIDANIŒ 172

MK puøkaEKIPNO:

1. ZLD POSAVJE 288 toœk2. ZLD LJUBLJANA 2823. LZ MARIBOR 2804. ZLD GORENJSKE 2725. ZLD KOŒEVJE 2706. LZ KOROØKE 266

POSAMEZNO:

1. TONE ZUPAN 195 toœk2. KAREL INGOLIŒ 1923. MILJAN ZIDANIŒ 1924. ADOLF MIKLOÆIŒ 1895. MIRO KOLENKO 1876. ANTON KOROPEC 182

Koncert prijateljstva

Kulturno druøtvo Lovskipevski zbor Dekani je ak-

tivno vpeto v slovenski zborov-ski prostor in æe polnih 33 letznano onstran meja (Italija, Av-strija, Œeøka, Hrvaøka). Ko je billeta 2005 zbor izloœen iz Obalno-Kraøke ZLD Koper, sta mu pre-ostali dve moænosti: da se razideali se organizira kot druøtvo.Pevci so se odloœili za drugomoænost. Æal pa je veliko manjposluha za lovsko kulturo v ne-katerih lovskih druæinah ali, œesmo natanœnejøi, pri vodstvihlovskih druæin.

Pripravo temeljnega akta zaregistracijo druøtva in izvedbovseh opravil za konstituiranjedruøtva so zaupali Orlandu Nem-cu, ki je kot pooblaøœenec nalo-go opravil v kratkem œasu. Zatoje bil marca 2006, ko so na obœ-nem zboru œlani druøtva voliliorgane druøtva, izvoljen za prve-ga predsednika Kulturnega druøt-va LPZ Dekani. Sedeæ druøtva jev Dekanih, za kar velja zaslugaSvetu KS Dekani in njeni pred-sednici Ingrid Kocjanœiœ, da sotudi druøtveni prostori v prenov-ljeni stavbi KS Dekani.

Program dela druøtva je dokajpester, saj zbor sodeluje na øte-vilnih prireditvah, kulturnih do-godkih in zborovskih tekmova-njih v øirøem prostoru. Z nastopise æeli dokazovati in preverjatikakovostno dozorevanje, ki je sstrokovnim vodstvom zborovod-je Antona Baloha in novimi pev-ci v stalnem vzponu.

Oktobra je bil med drugimtudi Koncert prijateljstva, ki jebil zadnjo soboto v Dekanih. Nakoncertu so sodelovali Meøanipevski zbor iz Dolenjskih Toplic,LPZ Medvode in kot gostiteljsreœanja LPZ Dekani. Program jeobsegal dela in priredbe domaœih


LOVSKA ORGANIZACIJA

Najuspeønejøe strelske ekipe strelcev veteranov

Organizatorji Dræavnega prvenstva LZS 2006 za strelce veterane

Lovskostrelski veteran KarelIngoliœ (LD Polskava) je bil naj-starejøi in uspeøen tekmovalecna Dræavnem prvenstvu LZS(Slovenj Gradec 2006).Najuspeønejøi strelci veterani

na Dræavnem prvenstvu LZS

avtorjev, ki so jih zbrali zboro-vodje: za zbor iz Medvod JanezŒadeæ, za zbor iz DolenjskihToplic Matej Burger in za de-kanski zbor Anton Baloh.

Za zakljuœek veœera so vsiskupaj zapeli delo skladateljaAntona Foersterja: Pevec. Polnadvorana hvaleænih posluøalcev jepevce in zborovodje nagrajevalaz dolgimi aplavzi.

Na koncu, ob izmenjavi daril,smo sprejeli soglasen sklep vsehpevcev in vodstev, da Koncertprijateljstva postane tradiciona-len vsako jesen v drugem kraju.Koncert sta med drugimi omo-goœila tudi MO Koper in Javnisklad Kulturno druøtvo Koper.Dvorano, v kateri je bilo sreœa-nje, pa nam je dala na voljo KSDekani kot njihov prispevek hkulturnemu dogodku dela PGDDekani. Vsem hvala.

Ob divjaœinskem golaæu in istr-ski kapljici je øe pozno v noœdonela pesem brez vnaprejønjegaprograma, zato pa toliko bolj pri-srœna in ubrana. Vzduøje je biloenkratno in nepozabno, ob stiskurok pri poslavljanju je v en glaszadonelo: Na svidenje prihodnjeleto v Dolenjskih Toplicah!

Marino Terœiœ,tajnik druøtva

Utrinki izpod Kriøke gore Zavzeta dejavnost œlanov LDUdenborøt

Konec leta je vedno lepa pri-loænost za pogled v minuli

œas, pa tudi za naœrtovanje v pri-hodnjem letu. Ob tem je smisel-no poudariti, da se vedno najdejoskupine ljudi, ki se medsebojnopovezujejo in imajo sorodna ho-tenja. Tako je tudi pri nas.

Œe so to hotenja v prid naraviin okolju, v katerem æivimo, intudi v prid posameznika te skup-nosti, je smisel druæenja vsebin-sko bogatejøi.

Ob bregovih Kokre v Kranju,ob sotoœju Save in Træiøke Bi-strice, pa po slemenu Kriøke gorein nazaj po Golniøki cesti v Kranjpoteka meja loviøœa LD Uden-borøt, katerega sedeæ je v ObœiniNaklo.

Od vsega zaœetka – pred slabi-mi 60. leti pa do danes – sta se vlovskih vrstah krepili zavest indolænost ohranjanja narave, pro-stora in naravnih habitatov.

Na obmoœju LD smo uspeliohraniti vse avtohtone æivalskevrste oziroma najbolj ogroæenetudi ponovno naselili. Najveœjiproblem je ohranitev male divja-di, predvsem poljskih jerebic.Poljska jerebica je namreœ naj-bolj povezana s kmetijsko kul-turo in je nedvomno najboljøi po-kazatelj okolju prijazne kmetij-ske prakse. Z rednim vlaganjemiz lastne umetne vzreje ter obprimerni ureditvi naselitvenegaprostora za fazana nam v LDuspeva ohraniti skromen staleæte divjadi zaradi sodobnega kme-tijstva prizadete vrste.

Æivljenjski prostor velike park-ljaste divjadi naj bi bil zaradiœlovekovih potreb gozd, pa tudidruga nekmetijska zemljiøœa. Sspreminjanjem ravnovesja meddrevesnimi in grmovnimi vrsta-mi so se spremenile tudi prehran-ske in bivalne moænosti za todivjad. Zato in zaradi razliœnihprehranskih potreb divjad v po-sameznih obdobjih prehaja inprihaja tudi na kmetijske povr-

øine. Odvisno od æivalske vrste,obsega in œasa prisotnosti nakmetijskih povrøinah se pojav-ljajo tudi veœje ali manjøe økode.V zadnjem œasu je najveœje teæavzaradi povozov divjadi. Kljub za-varovanosti dela cestiøœ, oprem-ljenih z razliœnimi ograjami,znaki ter ne nazadnje tudi s pove-œanim odstrelom divjadi na kri-tiœnih odsekih se øtevilo povo-zov ne zmanjøa. Selitve ptic (mi-gracije) ter predvsem nemirnaredijo paœ svoje!

Œlanstvo

Smo najøtevilœnejøa lovska dru-æina na Gorenjskem, ki øteje 88œlanov in eno œlanico. Med namista dva œastna œlana, in sicer 93-letni Franc Tratnik in naø vest-ni blagajnik Franc Øarabon.Lani je pet lovskih pripravnikovuspeøno opravilo lovski izpit, insicer s povpreœno oceno 4,7. Vzadnjih letih podmladek poprav-lja starostno povpreœje œlanstva,kar je tudi odraz dobrega dela vLD in njenega vodstva.

Lovski objekti

Lovska koœa za Savo, ki jo po-leg pohodnikov - krajanov po-znajo tudi nepridipravi, nam slu-


LOVSKA ORGANIZACIJA

V Dekanih je bil 28. 10. 2006 Koncert prijateljstva, na katerem stapoleg domaœega KD Lovski pevski zbor Dekani sodelovala øe LPZMedvode in MePZ Dolenjske Toplice. Koncert naj bi postal tradicio-nalen, vsako jesen v drugem kraju.

Foto

: M. T

erœi

œ

Fazanka vali v remizi na Nacovci.

Veje odpadlega rogovja srnjaka, ki ga ima obœan Strahinja æe 13 letv manjøi obori.

Foto

: T. M

arki

œFo

to: T

. Mar

kiœ

æi predvsem ob raznih priredit-vah v lovskem strelstvu. Veœjalovska koœa na Zg. Veternem paje bila zgrajena z namenom, dabomo lovci imeli nekje prostorza veœje sestanke, obœne zbore inpripravo lovskogojitvenih naœr-tov ter za kategorizacijo in oce-njevanje trofej. V Æelinu imamoøe oboro z manjøim jezercem zagojitev race mlakarice in voljero(850 m2) ob novi Srednji bioteh-niøki øoli v Strahinju, kjer ima-mo sicer øe nedokonœan objektFazanerije s prostori za vzrejomale divjadi ter tudi prostor zaoddajo uplenjene divjadi in hla-dilnico.

Lovsko strelstvo, kinologija indruge aktivnosti

Aktivnost naøega œlanstva sene kaæe samo pri gojitvi in lovu,ampak imamo v naøih vrstah tudiaktivne lovske strelce, dræavneprvake, in sicer v ekipnem in po-sameznem delu lovskega strel-stva. Streliøœa za Savo in v Stru-æevem sluæijo za vadbo naøi strel-ski ekipi in posameznikom v pe-tih disciplinah lovskega strel-stva.

Konec maja je Komisija zastrelstvo pri ZLD Gorenjske or-ganizirala lovsko strelsko tek-movanje na naøem streliøœu zaSavo. Tekmovanje je potekalo vdveh disciplinah, in sicer na gli-naste golobe in v streljanje skroglo na 4 tarœe (lisica, srnjak,gams in divji praøiœ). Vodja tek-movanja Tone Markiœ s svojimipomoœniki je poskrbel, da jetekmovanje potekalo nemoteno.Tekmovalo je øest ekip in petposameznikov. Po konœanemtekmovanju in razglasitvi rezul-tatov smo glede na strelske re-

opravilo lovski izpit s povpreœnooceno 4,2. Slavnostna razdelitevspriœeval je bila pri lovski koœiza Savo. Spriœevala so razdeli-li: predsednica Izpitne komisijeZLD Gorenjske Sely de BreaØubic, Anton Øubic in JankoTroha. Pozdravni nagovor jeimel predsednik ZLD GorenjskeJoæe Sever.

Kategorizacija, pravzaprav pre-gled odvzema (odstrela in izgub)v vzhodnokaravanøkih lovskihdruæinah je bila lani januarja or-ganizirana v Naklem. Organiza-cija je bila zaupana naøi LD, so-

zultate doloœili osem posamezni-kov, ki so vadili vsak torek inpetek na streliøœu za Savo. Naj-boljøih øest se je udeleæilo tek-movanja LZS.

Tudi maja lani, øe pred zak-ljuœkom lovskih izpitov, ki so jihopravljali lovski pripravniki, sona naøem streliøœu za Savo oprav-ljali tudi praktiœni in teoretiœnidel lovskega izpita v ravnanju zoroæjem. Lani je bilo prijavljenihrekordno øtevilo pripravnikov,kar 45 iz 18 LD. Med teore-tiœnim delom teœaja sta sicer dvakandidata odstopila, preostali paso priøli do zakljuœnega izpita inpred komisijo jih je 42 uspeøno

delovale pa so øe LD Jezersko,LD Storæiœ in LD Træiœ. Kot iz-redna zanimivost so bili med ro-govji srnjakov (lovske trofeje)tudi deseterak in kar trije osme-raki. Srnjaki so bili uplenjeni vniæinskem delu loviøœa LD Uden-borøt. Ob tem naj omenim tudi,da ima sicer neœlan, krajan Stra-hinja æe polnih 13 let v manjøiobori srnjaka, ki ga je naøel vnaøem loviøœu. Razvoj rogovja silahko ogledate na fotografiji: odgumbarja (kot lanøœak) do osme-raka, vmes je pa je bil tudi samoøilar. Zanimivo je, da mu je vosmem letu kar dvakrat odpadlorogovje, in sicer aprila in decem-bra. Tu vremenske in prehranskerazmere niso dosti vplivale narast rogovja, saj ima srnjak vujetniøtvu na voljo stalno in raz-noliko hrano vse leto.

Œlani smo zelo aktivni tudi napodroœju lovske kinologije. Pravv zadnjem œasu nekaj naøih œla-nov zavzeto pripravlja lovske pseptiœarje in pse drugih pasem zadelo v loviøœu in z njimi tuditekmujejo na kinoloøkih priredit-vah. Delujejo pod vodstvom na-øega druæinskega kinologa To-neta Markiœa, ki se je s svojimipomoœniki zelo potrudil in laniorganiziral vse potrebno za dveptiœarski preizkuønji, ki sta pote-kali v naøem loviøœu. Veœ o temv kinoloøki rubriki.

Lov in sodelovanje s sosednji-mi LD in iz zamejstva

Od oktobra je œas skupnihlovov. Æe vrsto let uresniœujemodogovor, da se s sosednjimi LDvsako leto odpravimo na prvoskupno brakado v loviøœe ene odtreh sosednjih LD. Lani je bilagostiteljica LD Storæiœ. Lov jepotekal v revirju od Goriœ protiTrsteniku po ustaljenem proto-kolu vodje lova. Po prijetnemsprehodu in pozdravu lovini jesledil zadnji pogon v lovskemdomu na Pangerøœici.

Vsako leto ne pozabimo nastarejøe lovce od 60 let. Zanjepriredimo poseben lov, t. j. dvakratka pogona, nato øe zadnjegav koœi za Savo. Vodje sektorja sogonjaœi, in sicer vœasih z oroæ-jem, najveœkrat pa brez. Ti loviso vedno uspeøni, sploh pa zad-nji pogon, kjer ne zmanjka lov-ske latinøœine.

Na zahodni strani mejimo zLD Dobrœa, zato æe nekaj let va-bimo tudi njihove œlane na bra-kado ob meji, ob reki Bistrici, kije hkrati meja med dvema lovi-øœema. Letos so se odzvali pova-bilu kar v lepem øtevilu in bilideleæni prijetnega lova z dokajlepim lovskim blagrom in øe


LOVSKA ORGANIZACIJA

Franc Øarabon je od UO LDUdenborøt prejel plaketo œastne-ga œlana.

Lovski pripravniki ZLD Gorenjske (2006), fotografirani na streliøœuLD Udenborøt za Savo.

Œlani sektorja Fazanerija na streliøœu za Savo

Po lovu LD Udenborøt za starejøe lovce. Drugi z leve je 93-letniFranc Tratnik.

Foto

: T. M

arki

œ

Foto

: T. M

arki

œ

Foto

: T. M

arki

œ

Foto

: J. T

roha

boljøega zadnjega pogona prikoœi za Savo.

Konec vsakega novembra ima-mo tradicionalno, zadnjo braka-do v Strahinju. Zadnje œase je naøzbor brez oroæja v sredini vasipred zaprto Gostilno Boravc. Kajhoœemo, œasi in zakoni so sespremenili tudi za nas. Na to bra-kado so povabljeni tudi œlani po-bratene LD Œavlje iz sosednjeHrvaøke, prijateljske LD Mokro-nog in LD Padeæ. Æal se slednjilani brakade niso udeleæili. Popozdravnem nagovoru vodje lovain gospodarja ter ærebu stojiøœ seje zadnja novembrska brakadazaœela v dveh sektorjih in z dve-ma pogonoma. Lep, kar pretopeldan, øe posebno za gonjaœe, jepripomogel k uspeøni brakadi inpozdravu lovini. Sledil je zadnjipogon pri lovski koœi na Zg. Ve-ternem, kjer je naøa oskrbnicaMarija postregla z lovskim gola-æem in sladicami, pa tudi z dobrokapljico.

Janko Troha

60 let LD Jezersko

Ob 60-letnici so jezerski lovcidokonœali svoj lovski dom

in 17. septembra 2006 pod veli-œastnimi skalnimi Turni uradnoodprli svoje zatoœiøœe.

Vse skupaj je bilo rezultat delaprostovoljcev in lovcev, ki sobili, so in bodo predani idealomin ljubezni do gozda, gora, æiv-ljenja v gorski naravi in tudi pri-hodnjim nalogam. Poleg doseda-njega sonaravnega upravljanja zdivjadjo in loviøœem so ugotav-ljali, kaj vse øe moramo dobreganarediti za stanovsko »zelenobratovøœino«, v katero smo vsto-pili in ji prisegli popolno zvesto-bo. Ob vsem veselju in zadovolj-stvu je v nas tudi obveznost, daohranjamo slovensko lovsko raz-poznavnost in enako cenimo terspoøtujemo njeno poslanstvo vvsej veliœini jezerske lovske tra-dicije. To je povezano tudi sspoøtljivim odnosom do nekda-njega œlanstva in æal æe pokojnihtovariøev; øe posebno do tistih,ki so postavljali temelje za de-lovanje naøe LD v minulem ob-dobju in obenem tudi skrbeli zaskladno soæitje med lovci, po-sestniki, obœani, drugimi dejav-niki in institucijami v lokalniskupnosti pa tudi zunaj nje.

Lovski dom je nastal iz potre-be po normalnem delovanju LDJezersko, iz potrebe sestankova-nja, hranjenja arhiva, izobraæe-valnih procesov, druæenja, prija-teljevanja itn. Do nedavnega je

LD Jezersko gostovala v nekda-njem Hotelu Kazina. Nato se jepreselila v t. i. zadruæni dom, øepred tem pa je gostovala na po-sestvu Makek.

Novo zgrajen dom, po vsejpredpisani in uradni gradbenidokumentaciji, ima tlorisno po-vrøino 120 m2. V pritliœju je skup-ni prostor za veœje sestanke, zbo-rovanja in sanitarije. V njem soshrambe, v katerih so hladilno-zamrzovalne naprave, tudi skri-nje za potrebe hranjenja poginu-le divjadi in drugega. V prvemnadstropju sta pisarna za organeLD Jezersko in arhiv. Avtor pro-jekta je bil arhitekt domaœinMarko Øenk, ki je arhitekturopribliæal krajevnim znaœilnostim:elementom alpske, jezerske arhi-tekture.

LD je pridobila skoraj 1 hazemljiøœa, saj naœrtuje na teh po-vrøinah dokonœno urediti gorskigozdni arboretum, sem namestitilovske naprave, ki so potrebne zaizobraæevalne procese, del zem-ljiøœa pa nameniti tudi za druæab-ne nedeljske in prazniœne aktiv-nosti lovskega druæenja.

ga œlanstva LD Jezersko, lovceviz soseøœine in zamejstva. Od-prtje je obsegalo proslavo ob60-letnici lovstva na Jezerskemin odprtje lovskega doma. Za-œetek je naznanil grom iz velike-ga »moænarja« mojstra LovraZupana, tudi œlana LD. Po os-rednjem nagovoru stareøine, ki jeopisal gradnjo lovskega doma inprehojeno øestdesetletno pot je-zerskega lovstva in izreœenih za-hval in priznanj vsem, ki so karkoli dobrega naredili za LDJezersko, so besedo prevzeli vi-soki gostje: predsednik LZS Bog-dan Mahne, Janez Kastelic zMOP, Andrej Kermavner, di-rektor za ZGS, podæupan ObœineÆelezna Kapla Berti Ojster,æupan Obœine Jezersko MilanKocjan. Vsi so se enotno strinja-li z doseæenimi uspehi LD Je-zersko, novo pomembno prido-bitvijo za kraj in tudi z delova-njem LD Jezersko kot njeno po-membno dejavnostjo, ki jo oprav-ljajo v javnem interesu, pred-vsem za ohranjanje avtohtonedivjadi po naœelih sonaravnosti vjezerskem gorskem svetu.

Pobudo za izbiro lokacije podTurni, v dolini Belske Koœne, soøe posebno zagovarjali Dane Ja-godic, Øtefan Zupan, Jurij Sku-ber, Joøko Muri, Zoran Ravt-ner, Nace Nahtigal in drugi.Stareøino Franca Ekarja pa sopridobili za realizacijo te name-re, ki se je konœno tudi ures-niœila. Nadzorniøtvo in gradnjoje spremljal in vodil œlan LD terpodæupan Jezerskega Jurij Mar-kiœ. Po skoraj desetih letih trde-ga dela vsega œlanstva pa tudineposrednega financiranja iz lov-skih æepov so dom lovcev Jezer-skega uradno in slavnostno odpr-li 10. septembra 2006.

Kljub deæju se je 17. septem-bra 2006 zbralo veliko matiœne-

Na jubilejni prireditvi ob od-prtju je v kulturnem programunastopil tudi operni pevec Mar-ko Kobal, zvesti œlan zelene bra-tovøœine, ob spremljavi zname-nitega citrarja Tomaæa Plahut-nika. Odliœno so prepevali pevciØkofjeloøkega LPZ. Tudi bohinj-ski lovski rogisti so slavnostnopopestril in obogatili jubilejnidogodek ob odprtju. Lovski praz-nik na Jezerskem so s kulina-riœnimi dobrotami iz domaœihkuhinj popestrile æene jezerskihlovcev, kar se je dopolnjevalo zodliœnim lovskim golaæemkuharskih mojstrov, œlanov LD,Daneta Jagodica, Grege Zupa-na, Rudija Karniœarja.

Øest desetletij dolga pot jezer-skih lovcev je pustila neizbrisnesledi trdega in predanega dela:gozdu, gori, divjadi … Prvi obœ-ni zbor je bil 8. junija 1946 v t. i.Korotanu na Zg. Jezerskem. Iz-volili so: prvega stareøino IvanaHoja, tajnika Antona Virnikain blagajnika Joæeta Skubra.Leta 1949, 7. junija, je dræava oz.ministrstvo, odgovorno za lov-stvo, razveljavilo zakupno po-godbo z LD Jezersko in tako uki-nilo LD. A 17. avgusta 1957 sona Zg. Jezerskem ponovno usta-novili LD Jezersko in izvolilistareøino, legendarno lovsko inkrajevno osebnost, Joæeta Skub-ra. Med aktualnimi nadaljnjimidogodki je izgradnja lovske koœena Staniœu, ki je bila dokonœana16. septembra 1979. leta. Leta1980 so popolnoma na novozgradili in utrdili tudi lovskibivak na Ledinah (Vadinah), kiga je zruøil sneæni plaz. Leta 1993je bil prviœ organiziran Poletnilovski veleslalom na Skutinemledeniku, ki je postal tradicional-na vseslovenska lovska priredi-tev LD Jezersko in v okviru LZS.Leta 1999 je LD izdala kronolo-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Zunanjost lovsko-prosvetnega doma LD Jezersko, ki so ga slavnost-no odprli 17. 9. 2006.

Zdajønji stareøina LD Jezersko Franc Ekar, nekdanji stareøine Ja-kob Piskernik, Jurij Skuber, Zoran Rautner in predsednik LZSBogdan Mahne so ob 60-letnici LD Jezersko odprli nov dom, ki ga jeprojektiral lovec in arhitekt Marko Øenk.

øko, z uradnimi dokumenti »pod-prto« Kroniko o Jezerskem lovst-vu. Zdaj LD Jezersko øteje 70 œla-nov in deluje na dobrih 3.000 hauporabne lovne povrøine. Pov-preœna starost œlanstva je dobrih45 let.

Ob jubileju in novonastajajoœilovski zakonodaji so øe vednoaktualna vpraøanja in priœakova-nja, kako naprej. Bomo ohraniliin obranili vrednote lova, lovstvain tradicionalno lovsko razpoz-navnost v teh krajih? Z enakovnemo si bomo tudi v prihodnjeprizadevali za utrjevanje prijaz-nosti in spoøtovanja do divjadi,do gorskega sveta, za lovsko to-variøtvo.

Vsak tak dogodek je primerenza pogled v preteklost, ki nam jedala darove in sadove ter voljodo lepega æivljenja, obenem papriloænost, da se ozremo tudi na-prej, v nova obzorja, ki naj bibila enako spoøtljiva in srœna,varna za divjad in lovce in kibodo dala moænost za uœinkovitovarstvo narave, divjadi in lovskosoæitje. Ob tem zapisu, ob 60-letnici lovstva na Jezerskem, jenaøa obveznost, da se javno za-

hvalimo vsem œlanom LD Je-zersko, ki so vseskozi aktivnosodelovali pri razvoju in deluLD, ter posestnikom za pomoœ.Hvala tudi za strpnost in dobrosodelovanje lokalni skupnosti,Obœini Jezersko za izkazanopodporo in pomoœ, LZS za ak-tivno sodelovanje in pomoœ terøe posebno glasilu Lovec, ki jevestno objavljalo dogodke olovski dejavnosti na Zg. Jezer-skem, Skladu kmetijsko-gozd-nih povrøin, Zavodu za goz-dove, øtevilnim donatorjem insponzorjem.

Franc Ekar

60 let LD Preæihovo

Idiliœna kmeœka vasica Kotljeleæi ob vznoæju Urølje gore.

Znana je tudi po svojem rojakuLovru Kuharju - Preæihovem Vo-rancu in po Rimskem vrelcu –kotuljski »kisli« vodi. Tamkajø-nji lovci LD Preæihovo - Kotljeso prvo septembrsko soboto praz-novali 60 let nadvse uspeønegaposlanstva. Dokaj pestro in bo-

gato zgodovino nastanka in delo-vanja ima med drugimi tudi ko-tuljska LD. Zlasti je prepoznavnapo natanœnih in uspeønih strel-cih, dobrih vodnikih lovskihpsov, odliœnih smuœarjih in lov-cih, ki imajo dobre odnose tudi skmeti in planinci. Vemo tudi, daso kotuljski »jagri« v minulih de-setletjih dosegli velik napredekna podroœju gojitve divjadi in na-rovarstva narave, da so leta 1955zgradili lovsko koœo na Oøveno-vem in leta 1995 nov lovski dom,ob katerem so lani poloæili prvemetre »lovskega« asfalta. V Lov-cu smo predstavili tudi Lovskioktet Preæihovo, ki ga æe trinaj-sto leto vodi znani Koroøec Mit-ja Øipek.

O res bogatem, pestrem innadvse uspeønem 60-letnem ob-dobju LD Preæihovo so lovciveliko zapisali tudi v almanah, kiso ga izdali ob jubileju. Zlastizanimiv je prispevek Joæeta Lo-garja, ki je opisal prva leta delo-vanja organiziranega lovstva vKotljah. V almanahu je mogoœezaslediti kar nekaj zanimivih po-datkov, ki øirøi javnosti prej nisobili znani. Nekateri zgodovinski

podatki veljajo tudi za LD Jam-nica - Prevalje in LD Strojna -Ravne. Tako je iz nekaterih dob-ro ohranjenih zgodovinskih za-pisov in dokumentov, ki jih jeLogar prevzel od svojega oœetaJoæeta Kolarja, mogoœe izluøœi-ti, da zametki organiziranega insvobodnega lovstva v Kotljahsegajo v davno leto 1904. Neglede na to, da so nekateri takrat-ni premoæni domaœini imeli vzakupu loviøœe takratne ObœineKotlje, ki je spadala v okraj Ve-likovec v Avstriji, so Kotuljcilahko ponosni na veœ kot stolet-no lovsko tradicijo.

Nekakøna nova prelomnica vorganiziranem lovstvu v Kotljahje bilo leta 1924, ko so ustanovilisvoje lovsko druøtvo, predvsempa leta 1945, ko so ustanoviliLovsko zadrugo, ki se je aprilaleta 1946 preimenovala v LDKotlje. Med tistimi, ki so usta-novili lovsko zadrugo, so bili:Joæe Kolar, predsednik, EmilOzmec, tajnik, Ivan Hudopisk,blagajnik, Hinko Petriœ, gospo-dar in œlani Ivan Logar, IvanGorenøek ter Franc in LovroOgriz. Ustanovni œlani LD Kot-


LOVSKA ORGANIZACIJAFo

to:M

. Cer

ar –

Dia

na

lje, ki je bila uradno ustanovljena10. 9. 1946, so bili øe: AlojzKolar, Ivan Petriœ, ValentinSavinc in Anton Gorenøek. Ta-kratna LD je imela v upravljanju1.900 ha veliko loviøœe. Lovci solahko odstrelili enega gamsa,øtiri srnjake, dve srni, dva velikapetelina in sedem poljskih zaj-cev. Leta 1949 lovska reorgani-zacija ni obøla Kotelj, saj je na-stala zdruæitev LD v SpodnjiMeæiøki dolini. Ustanovljena jebila LD Urølja gora, ki jo jevodil Alojz Koren, øtela pa je 44lovcev, ki so skrbeli za 5427 haveliko loviøœe. Leta 1953 so spetpreoblikovali oziroma razdelililoviøœe LD Urølja gora. Na svojopot so øli prevaljski in strojanskilovci, ki so postali œlani v LDJamnica - Prevalje in LD Strojna- Ravne. Kotuljski lovci so imeLD Urølja gora obdræali vse doleta 1954, ko so jo preimenovaliv LD Preæihovo. V prvemupravnem odboru so bili: stareøi-na Joæe Kolar, tajnik Tone Pet-riœ, blagajnik Ivan Hudopisk,gospodar Ivan Øtruc, statistiœarAlojz Koren, prosvetar LudvikPavlin in kinolog Anton Go-renøek ml. V minulih 60 letih jeLD Preæihovo nadvse uspeønovodilo kar nekaj stareøin; neka-teri tudi veœ mandatov. PolegJoæeta Kolarja, ki je bil mnogolet nadvse uspeøen ambasadorkotuljskih »jagrov«, so bili øe:Alojz Koren, Albert Koneœnik,Joæe Logar, Beno Kotnik, Bo-jan Kotnik in Anton Navodnik.

LD Preæihovo, ki zdaj upravljas 3.470 ha velikim loviøœem,øteje 56 œlanov, med katerimi jetudi ena lovka. Najstarejøi œlan je83-letni dr. Anton Skobir, ce-njen tudi kot »lovski« pravnik infunkcionar. Najdaljøi staæ v LDPreæihovo, 58 let, ima BenoKotnik, Tone Petriœ pa 56 let.Veœ kot 50 let œlanstva praznuje-jo tudi Joæe Logar, Franc Ko-kuœnik in Franc Navodnik. Vsedanjem UO, na œelu kateregaje nadvse prizadevni stareøinaAnton Navodnik, so øe: tajnikAleø Rotar, gospodar Boris Plev-nik, blagajnik Ahac Navodnik,referent za strelstvo Igor Kele-mina, kinolog Jan Kozlar, pro-svetar Tone Polanc, statistiœarJure Pavlin in gospodar lovskekoœe in doma Tomaæ Gorenøek.Prav stareøini in vsem preostalimkotuljskim lovcem velja pohvalaza vse, kar so storili v minulih 60letih za naravo in zdravo divjad.Zlasti imajo zasluge za velik de-lovni uspeh – velik idiliœen lesenprireditveni nadstreøek in prostorza piknike. Vse se skladno zliva

v sicer lepo okolje le streljaj odIvarœnega jezera.

Mnogi, ki so se udeleæili jubi-lejne proslave, ki je bila ob lov-skem domu na Kogovskem, solovcem ob stisku rok javno izrek-li pohvale. Poleg domaœih lovcevin njihovih druæinskih œlanov sopriøli tudi lovci sosednjih LD,æupan ravenske obœine MaksVeœko, predstavnica KS Kotljein predstavnik PGD Kotlje. Priøliso tudi mnogi ljubitelji zelenebratovøœine – darovalci spomin-skih trakov in æebljiœkov ter mno-gi kmetje in lastniki zemljiøœ, sajje bilo v okviru lovskega jubileja

lovski pevci in Rogisti LD Mutater povezovalka programaUrøka Zdovc, æena kotuljskegalovca. Zlasti pa je bil slavnostentrenutek, ko je stareøina Navod-nik razvil nov prapor LD Pre-æihovo, ki ga krasi kar 39 spo-minskih trakov in 119 zlatih æeb-ljiœkov. Prvi prapor so tamkaj-ønji lovci razvili æe leta 1964.Oba lovska prapora bo varoval inponosno nosil æe doslej dolgolet-ni praporøœak Stanko Gros. Obvisokem jubileju kotuljskih lov-cev je LZS odlikovala z redomza lovske zasluge II. stopnje An-tona Navodnika in Franca Ro-

tudi 5. sreœanje s kmeti. S svojoprisotnostjo so kotuljskim lov-cem izkazali œast tudi DuøanLeskovec, predsednik KLZ, instrokovni tajnik Franc Praznikter predstavnika LZ Slovenijepredsednik LZS Bogdan Mahnein odgovorni urednik glasila Lo-vec Boris Leskovic. K lepi pro-slavi je svoje prispevala tudi na-rava, saj je bilo lepo sonœno vre-me kot darilo lovcem - jubilan-tom. Proslava je bila nadvse slav-nostna. Obogatili so jo kotuljski

tarja. Odlikovanji sta podelilaB. Mahne in D. Leskovec. Mno-ga lepa spominska darila pa jeprejela tudi LD Preæihovo.

Zapisati øe velja, da so se ko-tuljski lovci tudi letos izkazali kotdobri gostitelji. Pravega lovskegagolaæa in drugih dobrot z æara, dane omenjamo dobre pijaœe, je bilodovolj za vse udeleæence. Poskr-beli so tudi za sprostitev, saj so vlepem okolju organizirali raznaøportna tekmovanja.

Franc Rotar

60 let LD Peca - MeæicaTudi odprtje novega Doma lov-cev in razvitje novega prapora

Lovsko druæino Peca - Meæicavodi stareøina Pavel Steb-

lovnik, ki je poskrbel za vse po-trebne priprave in zadolæitve zaizvedbo proslave in za soœasnoodprtje novega doma naøe LD inrazvitje naøega novega prapora.Dom lovcev v Meæici je skoraj vsamem centru in hkrati tudi toli-ko odmaknjen na obrobje, da nudilovcem dobro poœutje. Ker radireœemo: »Vse dobre stvari sotri,« smo vse troje na sejah LDpotrdili tudi lovci in se 2. sep-tembra 2006 najprej zbrali prednaøim novim Domom lovcev inpravzaprav kar tam zaœeli z na-øim trojnim praznovanjem.

Øtevilnim obœanom, œastnimgostom in zbranim lovcem jeigrala godba na pihala RudnikaMeæica pod vodstvom JanijaMiklavæine. Za zaœetek odprtjaDoma lovcev so zaigrali poz-dravne koraœnice in dræavnohimno. Nastopili so tudi lovskiRogisti z Mute, za njimi pa øedomaœi lovski oktet LD Peca -Meæica.

Zbrane je pozdravil stareøinaLD Peca - Meæica in v svojemgovoru predstavil kronologijo invzroke, ki so naøo LD pripeljalido zdajønjega slavnostnega od-prtja Doma lovcev LD Peca -Meæica. Novi dom je nastal izprenovljene Rudarske øole, ki jebila preurejena iz nekdanje rud-niøke hidroelektrarne, ki jo jepoganjala voda iz bliænje rekeMeæe. Leta 2002 smo se z lastni-kom takratne rudarske øole Ener-gija RM, d. d., dogovorili za od-kup objekta. Leta 2003 smo podvodstvom takratnega stareøineSlavka Ælebnika zaœeli inten-zivno obnavljati prostore v pri-tliœju, uredili nove sanitarne pro-store, opremili kuhinjo in druøt-vene prostore, ki smo jih zaœeliuporabljati øe isto leto. Leta 2004smo na novo prekrili ostreøje in vprizidku øe manjøe priroœno skla-diøœe. Leta 2005 smo dogradiliprevzemnico za uplenjeno div-jad, v zgornjih prostorih pa ure-dili nove sanitarne prostore, dvespalnici in napeljali centralnoogrevanje. Leta 2006 smo urediliøe okolico, s œimer so bila konœa-na tudi vsa naœrtovana dela.

Otvoritveni trak sta skupajprerezala stareøina Slavko Æleb-nik in sedanji stareøina PavelSteblovnik, ki je bil gonilna silain je ob podpori mnogih poært-vovalnih lovcev, ki so opravili


LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Preæihovo ob 60-letnici

Jubilejna proslava in 5. tradicionalno sreœanje s kmeti sta bila predlovskim domom na Kogovskem.

Foto

: Ivk

o - R

avne

Foto

: F. R

otar

mnogo ur prostovoljnega dela,poskrbel, da so bila dela konœanapravoœasno in uspeøno!

Po odprtju Doma lovcev jestareøina LD povabil vse navzo-œe k ogledu doma, poskrbel zapogostitev in povedal, da bomotakoj zatem nadaljevali prazno-vanje v Narodnem domu.

Natanko ob 18. uri se je zaœelaproslava 60-letnice LD Peca -Meæica v obnovljenem Narod-nem domu, ki je za Meæico inMeæiøko dolino velika pridobi-tev, predvsem pa za ponovnooæivitev kulturnega æivljenja naKoroøkem.

Po uvodnem nastopu Rogistovz Mute in domaœega Lovskegaokteta je vse navzoœe pozdravilstareøina Pavel Steblovnik. Lepepozdrave je izrekel œastnim go-stom – poslancem DZ FrancuKanglerju iz Maribora, MiruPetku, ki je domaœin in tudisvetnik Obœine Meæica, FrancuSuøniku, æupanu Obœine MeæicaJanezu Praperju, æupanu Ob-œine Œrna na Koroøkem JanezuØvabu, æupanu Obœine Prevaljedr. Maticu Tasiœu, æupniku œr-njanske æupnije mag. AntonuVrisku, predstavnici Osnovneøole Meæica, vsem kmetovalcemin lastnikom gozdov z obmoœjanaøe LD in predstavniku PP Rav-ne na Koroøkem. Posebne po-zdrave je izrekel predsednikuLZS Bogdanu Mahnetu in odg.uredniku Lovca Borisu Lesko-vicu, ki sta bila prviœ med nami,predsedniku KLZ Duøanu Les-kovcu z njegovimi sodelavci,predsedniku Meæiøkega LGB invsem stareøinam sosednjih LD.Z zadovoljstvom je pozdravil na-vzoœe lovce naøe pobratene LDBoøtanj s stareøino SlavkomZakøkom na œelu, predstavnikeZGS-OE Slovenj Gradec in lov-skega inøpektorja Draga Kriæa-na. S poudarkom je nadalje po-zdravil vse lovce z avstrijske Ko-roøke, s katerimi prek sklenjenihKaravanøkih sporazumov (o go-jitvi jelenjadi, o gojitvi gamsovin o varovanju gozdnih kur inplaninskega zajca) sodelujemoæe veœ desetletij. Posebno toploje pozdravil predsednika Klubaprijateljev lova Celovec MirkaKumra, gotovo naøega najbolj-øega in zvestega povezovalcavseh zadev na obeh straneh dr-æavne meje. Pozdraviti tudi nipozabil navzoœih kmetovalcev, skaterimi naøa LD dobro sodelu-je, in naøih stalnih lovskih go-stov - turistov Franca Hirma,Norberta Adanitscha in Hein-za - Antona Marolta.

Nato je stareøina izœrpno po-roœal o zaœetku nastajanja naøe

LD Meæica, ki se je æe leta 1952preimenovala v LD Peca - Meæi-ca. Naøtel je imena ustanovnihœlanov naøe LD, omenil zakon-sko spreminjanje ob nastajanjuslovenskega lovstva in s tem tudinaøe LD. Spomnil se je tudi vsehlovcev, ki so zaœeli orati ledinoslovenskega lovstva in ustanovi-teljev naøe LD. Prav zaradi njihmoramo ohranjati tradicijo lov-stva in naøim zanamcem zapusti-ti vsaj to, kar imamo danes mi, jepoudaril. Na koncu govora se jejavno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri ustvarjanju pro-grama.

LD je vkljuœena v MeæiøkiLGB. Naøe loviøœe je na obmoœ-ju Upravne enote Ravne na Ko-roøkem. Skupna povrøina loviøœameri 4.704 ha, od katere je lovnepovrøine zdaj le øe 4.129 ha. VLD je vœlanjenih 70 lovcev. Naj-øtevilœnejøa divjad je srnjad, za-dovoljivo je tudi øtevilo gamsov,jelenjad pa je v glavnem prehod-na. Mala divjad in druge divjeæivali so zmerno prisotne. Z veli-kim zadovoljstvom in skrbjo pavsako pomlad preøtevamo in ve-

seli ugotavljamo øtevilœnost gozd-nih kur in planinskega zajca.

V spored proslave je bil vklju-œen tudi krajøi kulturni program,za katerega so poskrbeli Rogisti zMute, Savinjski rogisti, recitatorJoæef Libnik, æenska pevska sku-pina Druøtva upokojencev iz Me-æice Gorna in domaœi lovski oktet.

Nato so sledili pozdravni go-vori. Æupan Obœine Meæica Ja-nez Praper je med drugim pove-dal, da si LD zasluæi vso pohvaloza druøtveno delo, skrb za div-jad, ljubezen do narave in naøegaokolja. V zanimivem nagovoruje med drugim poudaril, da jedelo in æivljenje meæiøkih lovcevv zadnjem obdobju izrazito za-znamovalo tudi delovanje LOLD Peca - Meæica. Naslednji jeœestitke jubilantom izrekel pred-sednik LZS Bogdan Mahne. Po-vedal je, da obdobje 60 let kaæe,da smo slovenski in koroøki lov-ci v naøi bogati zgodovini øirøijavnosti izkazali svojo sposob-nost, znanje in pripravljenost, das prostovoljnim delom skrbimo,da je divjad kot javno dobro indræavna last primerno zavarova-

na, ohranjena ter da z njo skrbnoravnamo po naœelih trajnostnerabe.

Tudi predsednik Koroøke LZDuøan Leskovec je ob œestitkahv svojem izœrpnem govoru meddrugim povedal, da je ponosen,ker je LD Peca - Meæica del Ko-roøke, saj je ta LD z vsemi dose-danjimi dejanji veliko prispeva-la, da je KLZ postala prepoznav-na v slovenskem prostoru in tudizunaj naøih meja. Ker nosi LDPeca - Meæica simbol koroøkegore Pece, z njo je povezana le-genda o kralju Matjaæu, ki spod-buja upanje na boljøe œase v pri-hodnosti, je zaæelel, naj bi to ve-ljalo tudi za naøo lovsko organi-zacijo.

V imenu treh poslancev Dr-æavnega zbora je iskrene œestitkeizrekel tudi Franc Kangler inpovedal veliko ohrabrujoœega zalovce. Øe posebno se je javnozahvalil poslancema Miru Petkuin Francu Suøniku, ki sta polegnjega, ki sicer sodi v drugo po-litiœno stranko, brez dvoma naj-zasluænejøa, da øe vedno trdnoveljajo doloœila ZDLov-1, spre-jetega leta 2004. Obæaloval je le,da ministrica za kmetijstvo goz-darstvo in prehrano øe vednonoœe poskrbeti za razpis in pode-litev koncesij za upravljanje lo-viøœ sedanjim upravljavcem.

Predsednik KPL - CelovecMirko Kumer je nanizal velikovsestranskih pohval in tudi v pri-hodnje zaæelel jubilantom dobrosodelovanje. Ob tej priloænosti jeza dobro in dolgoletno sodelova-nje LD Peca - Meæica in œlanuMirku Skudniku izroœil plaketoKPL - Celovec.

Œestitkam so se pridruæili øeæupan Janez Øvab, stareøina po-bratene LD Boøtanj Slavko Zak-øek, stareøina LD DravogradDuøan Kundrovsky in œrnjanskiæupnik mag. Anton Vrisk.

Med kulturnim programom jestareøina Pavel Steblovnik razvilnov prapor LD Peca - Meæica,ki ga je krasilo 94 zlatih æebljiœ-kov in bogatilo kar 46 praporskihtrakov.

Javno se je zahvalil vsem do-natorjem in sponzorjem za po-zornost. Prapor je œastno predal vvarovanje in noøenje druæinske-mu praporøœaku Alojzu Perøa-ku, ki je obljubil, da ga bo po-nosno nosil in varoval.

Predsednika LZS in KLZ stanato zasluænim œlanom podelilaveliko lovskih odlikovanj, ki jihLZS na predlog LD podeljuje za-sluænim lovcem. Plakete LD Peca- Meæica je podelil stareøina LD.

Stareøina LD se je po koncukulturnega programa zahvalil


LOVSKA ORGANIZACIJA

Lovski kolektiv LD Peca - Meæica ob 60-letnici

Dom lovcev LD Peca - Meæica je nastal po odkupu in preureditvinekdanje Rudarske øole Energija RM, d. d., v Meæici. Jubilanti so gaodprli na dan proslave 60-letnice delovanja te LD.

vsem navzoœim in nastopajoœimza udeleæbo jih povabil k druæab-ni zakljuœni zakuski.

Mirko Skudnik - FridlKomisija za stike z javnostjo

pri KLZ

60 let LD Bojansko - Øtore

V okviru praznovanja obœin-skega praznika Øtor, 1. juni-

ja, je LD Bojansko - Øtore danzatem na svojem domu na Sve-tini slavnostno proslavila 60 letsvojega obstoja in delovanja. Æena osrednji proslavi v Øtorah, napredveœer praznika, je stareøinaLD Rajnhold Jelen prejel s øeøtirimi drugimi odlikovanci enonajviøjih priznanj Obœine Øtore,bronasti obœinski grb.

Na slavnostno obeleæitev viso-kega jubileja smo se dobro pri-pravili. Petœlanski odbor za pri-pravo, ki ga je vodil podpredsed-nik Damijan Zapuøek, sestav-ljali pa so ga øe tajnik, blagajnik,gospodar doma in kulturni refe-rent, je odliœno opravil svojo na-logo. Ob tej priloænosti smoizdali kroniko LD, kar je bilo æesamo po sebi velik finanœni zalo-gaj. Knjiæico so dobili vsi lovciin prisotni gostje na slovesnosti.S tem, da je œasovno polovico

programa proslave zapolnilo kul-turno dogajanje, smo »pokazali,da je naøi LD blizu prosvetnodogajanje in da smo lovci kultur-ni ljudje«, je v svojem nagovorudejal podæupan obœine, tudi naøœlan, ki je zbor pozdravil v ime-nu lokalne skupnosti ter nanizalkup lepih besed na raœun LD.Kar matiœna obœina najbolj ceni,sta naø odnos in soæitje s prebi-valstvom, ki sta vseskozi vzorna.

Celjski rogisti in ljubiteljski

udeleæbo. Vse to je predsednikJelen povedal v govoru na slo-vesnosti ob 60-letnici in nas po-zval na spominsko fotografiranjein ob koncu øe na srnjakov golaæ.Ob zahvali vsem dobrotnikom,ki so druæini doslej kakor kolipomagali, posebno øe ObœiniØtore, je LD Bojansko - Øtore ssvojimi 50-imi lovci in 30-imigosti skromno, a dostojno pro-slavila svoj visoki jubilej.

Joæe Kragelj - Jok

pevski zbor z enakim imenomkot naøa LD sta popestrila doga-janje na proslavi. Ker je ob jubi-leju naø dom dobil novo zunanjoin notranjo podobo, je podpred-sednik Damijan, ki je ob sloves-nosti povezoval program, skupajs stareøino izroœil priloænostnapriznanja vsem sponzorjem, kiso pripomogli k lepøemu videzulovskega doma.

Posebna priznanja so prejeli:stareøina Rajnhold Jelen za sko-raj 25-letno vodenje druæine, po-sthumno pa dolgoletni lovovodjain eden od ustanovnih œlanov LDLeopold Rozman ter zdaj naølovec z najdaljøim staæem, Mi-lan Farœnik.

Œlani LD Bojansko - Øtore, kije bila ustanovljena leta 1946,vzorno upravljajo s svojim lovi-øœem. Med naøim œlanstvom sedobro odraæajo naœela Etiœnegakodeksa slovenskega lovstva, zakar se trudimo predvsem zadnjihdvajset let. Ponosni smo na ure-jene lovske naprave v sektorjih,veseli smo podobe lovskegadoma in bivaka, v kar vse smovloæili na tisoœe ur prostovoljne-ga dela. V naøem domu, ki jeodprt za vse, se radi sreœujejo:organizacije in druøtva, planinci,veterani, otroci. Vsakoletno ve-teransko sreœanje regijskih orga-nizacij ZVVS, ZZB, SEVER paskoraj æe obsega 2000-œlansko

60 let LD Gradac

V nedeljo, 28. 8. 2006, je LDGradac pripravila sloves-

nost ob 60-letnici ustanovitveLD. Ob tej priloænosti se je prilovski koœi na Kuœarju zbralo veœkot 200 povabljenih gostov: lov-ci LD Gradac s soprogami, pred-stavniki 9 LD z obmoœja Zvezelovskih druæin Bele krajine, po-bratene LD Trœka - Æakanje izsosednje Hrvaøke, vdove naøihumrlih lovcev, med nami je bilæupan Obœine Metlika SlavkoDragovan, predsednik KS Gra-dac, Dobravice in Podzemelj,direktor Kolpa, d. d., MirjanKulovec, in drugi sponzorji, An-ton Vrøœaj, predstavnik LZS, terpredstavnik ZLD Bele krajineRatko Biliœiœ.

Ko se je pred 60 leti zbraloosem naravi in lovstvu zvestihljudi, je bila ustanovljena LDGradac.

Zdaj ta LD øteje 48 œlanov spovpreœno starostjo manj kot 50let, kar nas na naøe veselje uvr-øœa glede na œlanstvo med mlajøedruæine na obmoœju LZ Slove-nije.

Gospodarimo na 3.800 ha lo-viøœa, v katerem je naøa najpo-membnejøa divjad srnjad, obœas-no se pojavi jelenjad, vedno po-gostejøi pa je divji praøiœ. Kernam je v prejønjih letih iz loviøœaizginila skoraj vsa mala divjad,smo pred tremi leti sprejeli akcij-ski program za njeno ponovnonaselitev. S strokovno in finanœ-no pomoœjo Komisije za malodivjad pri LZS nam projekt vceloti uspeva, saj je v loviøœu æeopazno veœja øtevilœnost fazana,poljske jerebice ter tudi poljske-ga zajca.

Na leto v loviøœu opravimoveœ kot 1000 delovnih ur: grad-nja preæ, krmnih njiv, remiz zamalo divjad in zimsko krmljenjemale divjadi. Uspeøno sodeluje-mo tudi z drugimi uporabniki

prostora – kmeti, gozdarji, kra-jevno skupnostjo.

Poslanstvo, ki smo ga pode-dovali od generacij pred nami,bomo ob takønem delu zagotovoprenesli tudi na rodove, ki priha-jajo za nami.

Milan Sopœiœ

60 let LD Rakek

Lahko bi rekli: »60 let na 25let podlage.« 26. avgusta 2006

so œlani LD Rakek v spomin nasvojega dolgoletnega aktivnegaœlana Marjana Brzka organizi-rali æe tradicionalni Brzkov me-morial. V tekmovanju v balina-nju so letos nastopile ekipe LDRakek, Sv. Vid in Planina terGasilska druøtva Rakek, Unec inIvanje selo. Æe drugiœ so zmagalibalinarji LD Sv. Vid. Sledila jeslavnostna akademija, na kateriso najzasluænejøim œlanom izro-œili priznanja.

Posebno zahvalo je prejela bot-rica druæinskega prapora MarijaMekina - Mojca. Za aktivnodelo so priznanja prejeli MarkoBerce, Oliver Cantarutti, Mi-loø Rajœeviœ in Anton Bajt.Plaketo LD so prejeli GD Unec,


LOVSKA ORGANIZACIJA

Lovci LD Bojansko - Øtore ob 60-letnici svoje LD

Œlani LD Gradac ob 60-letnici

Starosta LD Gradac je Joæe Lo-zar, ki je œlan od leta 1952.

Zveza lovskih druæin Notranj-ske - Cerknica in LD Planina.Srebrno plaketo pobratenja sododelili LD Slovenske Konjice.Øe posebno slovesno je bilo, koso Janezu Steræaju in JanezuDemøarju za dolgoletno in nese-biœno delo podelili naziv œastne-ga œlana. LZS je z znakom zalovske zasluge odlikovala: MiraIsteniœa, Igorja Pirca in IvanaJernejœiœa. Red za lovske zaslu-ge III. stopnje je sprejel BrankoIvanœiœ, red za lovske zasluge II.stopnje pa dolgoletni stareøinaLD Miro Urbas.

Prijeten veœer so s svojim na-stopom popestrili pevci Pevske-ga zbora LD Martin Krpan izNove vasi na Blokah in Notranj-ski rogisti. Praznovanje se je na-daljevalo s prijetnim druæabnimsreœanjem, kot se za praznovanjedveh tako visokih obletnic tudispodobi.

LD Rakek ima za seboj boga-to, æe 85-letno tradicijo. Æe av-gusta leta 1921 so napredno mi-sleœi Rakovœani ustanovili Lovskiklub Srnjak, ki je øtel do 20 œla-nov in je, v skladu s tedanjo za-konodajo, deloval na zakupni-økem naœelu. Deloval je do zaœet-ka 2. svetovne vojne. Aktivnostiza ustanovitev kluba sta vodilamesar Ludvik Demøar ter urad-nik æelezniøke direkcije StaneLikar, ki je bil tudi prvi predsed-nik kluba.

Leta 1946 je bila, na temeljutakratne zakonodaje, ustanovlje-na LD Rakek. Prvi izvoljeni sta-reøina je bil Anton Demøar, us-tanovni œlani pa Ludvik Dem-øar, Nikola Rajœeviå, DavorinKogej st., Ivan Øtrukelj, JoæeJurjevœiœ in Adolf Beber.

Zdaj LD Rakek øteje 73 œla-

60 let LD Selca

LD Selca je obeleæila svojo60-letnico 16. septembra 2006

v kulturnem domu v Æeleznikih sslavnostno proslavo, ki je pote-kala v treh delih: najprej enournikulturni program s podelitvijopriznanj in odlikovanj zasluænimœlanom, nato pa veœerja in za-bavni program s plesom.

Po veœerji je bil vsem œlanomLD Selca in gostom razdeljenjubilejni zbornik – kakovostna inbogato opremljena, trdo vezanaknjiga na 160 straneh z 31 arhiv-sko vrednimi œrno-belimi in 100barvnimi fotografijami.

Poroœilo o jubileju LD Selca jepriloænost, da se na kratko pred-stavimo øirøi lovski javnosti.

LD Selca obsega spodnji insrednji del Seløke doline nad

nov. Upravlja s 4.911 ha velikimloviøœem, v katerem rakovøkilovci opravijo okrog 1.800 urprostovoljnega dela na leto. Red-no skrbijo tudi za izobraæevanje,saj imajo kar 13 lovskih tehnikovin œuvajev ter øtiri preglednikeuplenjene divjadi (pooblaøœeneosebe).

LD ni zaprta za kraj in prebi-valce. Dobro sodeluje z lastnikizemljiøœ, s øolama na Rakeku inUncu ter Vrtcem na Rakeku. Dol-go sodelujejo s sosednjo LD Pla-nina, predvsem pa z GD Unec,kjer ima LD urejene tudi skupneprostore in hladilnico.

Posebno pomembno je 28 lettrajajoœe pobratenje z LD Slo-venske Konjice. Æe devet let zasvoje œlane organizirajo izlete v razliœne kraje Slovenije podskupnim naslovom SpoznavajmoSlovenijo.

Edvard Lenarœiœ

Økofjo Loko. Po dolæini je to pri-bliæno 40 km od Praprotnega podLubnikom do Rovtarice na Jelo-vici, po øirini v smeri SV–JZ odŒepulj nad Kranjem do Staregavrha pa kakih 20 km. Razgiba-nost reliefa se giblje od slabih400 m nadmorske viøine v strugiSore pod Lubnikom do 1410 mna Kotliœih oz. Partizanskem vrhuna Jelovici. Bolj kot navedenipodatki je za lov pomembnapovrøina, ki po najnovejøemraœunalniøkem izraœunu znaøa8135 ha. Lahko se pohvalimo søe eno ugodno okoliøœino: na temprostoru ni niti enega mestnegaoz. urbanega naselja, saj se mejanaøega loviøœa le na kratko doti-ka vzhodnega roba Æeleznikov.Sicer pa je na tem prostoru 26vaøkih naselij s pribliæno 3800prebivalci. Preteæni del loviøœaLD je v obœinah Æelezniki inØkofja Loka.

Leta 2006 je LD Selca øtela 70œlanov, najveœ, 88, pa nas je biloleta 1993. Od divjadi je najpo-membnejøa srnjad. Pri odstreluoz. odvzemu iz loviøœa smo pr-viœ presegli øtevilo 100 glav leta1974 (113). Psiholoøko mejo 200glav srnjadi smo presegli leta1990 z realizacijo 212 glav, vi-øek, 261 glav, pa smo doseglileta 1992. V naslednjih letih smos preudarno politiko spremljanjaodvzema iz loviøœa dosegli so-glasje na usklajevanjih v okviruZLD Gorenjske in Zavoda zagozdove ter odstrel zmanjøali namanj kot 200 glav. Leta 2003smo spet odstrelili nekaj veœ, 204glave.

Gamsi so bili po pomenu ved-no na drugem mestu v naøem lo-viøœu. Ocenjujemo, da poseljuje-jo okrog 1.800 ha povrøine naobmoœju Jelovice in Draægoøkegore ter obrobne habitate med

Svetim Tomaæem in Lubnikomter na Øpiœastem hribu in Mi-klavøki gori. Vendar so se znaœil-ni gamsji tereni æe preveœ obras-li, zato øtevilœnost gamsov naza-duje ali pa je ne moremo objek-tivno oceniti. Jelenjadi do 70.let prejønjega stoletja praktiœnonismo poznali, zdaj pa je po gos-podarskem pomenu æe na dru-gem mestu. Prvi jelen je sicer pa-del leta 1966 na Jelovici, potempa øele po 10 letih prva koøuta.Letna realizacija odstrela do leta1990 ni presegla 10 glav, po letu2000 pa se je zaœela skokovitoveœati. Tako je bilo leta 2001uplenjenih 22 glav, œez dve leti31 in 2005. leta 43 glav jelenjadi.Naœrt za leto 2006 je dosegel æe53 glav jelenjadi – nezasliøanaøtevilka, ki si je pred nekaj leti nibilo mogoœe predstavljati. Muf-loni so bili spuøœeni v loviøœeleta 1970. Prva ovna sta padlaleta 1975, potem pa se je realiza-cija odstrela gibala od 3 æivali vletih 1982 in 1983, v naslednjihpa od 10 do najveœ 17 æivali in sezadnja leta ustalila okrog 10glav. Divji praøiœi so sicer rednigostje, vendar ne v veœjem øtevi-lu, tako da økodo plaœujemo boljporedko in v sorazmerno manj-øih zneskih.

O nastajanju in razvoju naøeLD Selca naj priœa nekaj odlom-kov iz jubilejnega zbornika.

Pravi œudeæ je, da se je v Kre-kovem kulturnem domu v Selcihohranil zapisnik ustanovnegasestanka. Iz njega je razvidno, daje bil 21. 6. 1946 v øolskemposlopju v Selcih sestanek lov-cev treh krajevnih ljudskih odbo-rov: Selca, Draægoøe in Œeønjica.Na tistem sestanku je bila usta-novljena LD Selca, izvoljeno paje bilo tudi njeno 9-œlansko vod-stvo: Alojz Basaj – stareøina,Joæe Zupanœiœ – tajnik, MihaLeben – gospodar, Karel Jelenc– zastopnik Draægoø, Blaæ Øolar– zastopnik Draægoø, Jurij Be-nediœiœ – zastopnik Rudnega,Jakob Prevc – zastopnik Stu-dena, Anton Habjan – zastop-nik Kaliø, Franc Lotriœ – za-stopnik Lajø. Loviøœe LD Selcaje takrat obsegalo 4576 ha, odtega loviøœe Draægoøe 3166 ha inloviøœe Selca 1410 ha. Pribliænov tistem œasu – vsekakor pa leta1946 – je bil tudi ustanovni se-stanek LD Bukovica, vendar sedokumenti niso ohranili. Znanoje sicer, da so bili ustanoviteljitrije najbolj znani lovci tega oko-liøa: Lovro Bergant s Sv. To-maæa, Franc Rant st. s Stirpnikain Janez Rihtarøiœ iz Bukovice.Œlanstvo LD Bukovica je poleg


LOVSKA ORGANIZACIJA

Dragoceno priœevanje o naœinuæivljenja predhodnikov in celolovskih vzornikov najdemo vZborniku LD Selca, ki so gaizdali ob 60-letnici delovanja.

Dobitniki odlikovanj in priznanj LD Rakek (ob 60-letnici LD); stoji-jo (od leve): Milan Øporar (LD Slovenjske Konjice), Anton Bajt, IgorPirc, Miloø Rajœeviå, Brane Ivanœiœ, Marija Mekina - Mojca, MiroUrbas, sedita pa œastna œlana Janez Demøar in Janez Steræaj.

treh ustanoviteljev sestavljalo øe12 prvotnih oz. ustanovnih œla-nov, med katerimi je bil tudi po-znejøi stareøina Joæe Potoœnik.Loviøœe LD Selca se je zmanjøa-lo leta 1948, ko je bilo ustanov-ljeno Gojitveno loviøœe Ratito-vec. Zato ni œudno, da je bilo posmernicah viøjih upravnih orga-nov ugotovljeno, da so tedanjeLD premajhne in da jih je trebazdruæiti.

23. aprila 1950 je bil ustanov-ni obœni zbor nove LD, za kateroso celo predlagali ime Seløka do-lina. Konœno je prevladalo imeLD Æelezniki. Prvi dve leti je bilstareøina Alojz Basaj, naslednjidve leti, 1952 do 1953, pa JoæeVeber. Poskusno zdruæevanjelovskih druæin je trajalo 4 leta,ko je oblast zaœela ugotavljati, daso take LD preobseæne in da jihni mogoœe dobro voditi. Zato stanastali ponovna delitev in reor-ganizacija. Tako je bil 14. marca1954 æe drugi ustanovni obœnizbor LD Selca, ki ni pomenil leloœitve od LD Æelezniki, temveœtudi dokonœno zdruæitev LD Sel-ca in LD Bukovica.

Potem so potekala leta uspeø-nega in stabilnega delovanja naøeLD vse do danaønjih dni. V tem,veœ kot pol stoletja dolgem ob-dobju so LD Selca vodili: od1955 do 1960 stareøina Joæe Ve-ber, od 1955 do 1968 stareøina ingospodar Lojze Basaj, od 1961do 1968 stareøina Vinko Prevc.V njunem mandatu je bila zgra-jena lovska koœa na Jelovici(1963). Zatem sta za leti 1969 in1970 prevzela vodenje LD sta-reøina Janko Prezelj in gospo-dar Anton Habjan – oba le toli-ko, da se je izoblikovalo novostabilno vodstvo, ki mu je dal pe-œat Pavel Potoœnik z dolgim,uspeønim in nadvse poærtvoval-nim delom, saj je bil stareøina vletih 1971 do 1981 in 2002 do2005 ter gospodar od 1982 do2001 – torej skupaj veœ kot tridesetletja. Na zaœetku je sodelo-val z njim Janko Rant kot gos-podar v obdobju 1971 do 1981.Po njegovi nenadni smrti je me-sto gospodarja za naslednjih 20let prevzel Pavel Potoœnik, obtem pa je bil za 4 mandate zapo-red v letih 1982 do 1997 izvoljenza stareøino Borut Mencinger.Navedeno obdobje zaznamujeizgradnja lovskega doma v Sel-cih ob 40-letnici lovske druæine30. avgusta 1986 ter odpiranjelovske druæine v svet oz. ne samok sosedom, ampak tudi øirøe.Tako smo pogledali celo œez dr-æavno mejo z Italijo in se na po-budo vodstva Obœine Økofja Loka

leta 1983 pobratili z LD Sovo-denj ob Soœi. Posebno prisrœneodnose smo navezali na vsako-letnih skupnih lovih z LD Glo-boko pri Breæicah. Ker smo toprijetno sodelovanje zaœeli æeleta 1987, se nam bliæa 20-letni-ca zanimivih sreœanj.

Precejøen del zbornika je na-menjen lovskim spominom, ki sojih napisali lovci sami.

Objava lovskih spominov instarih lovskih zgodb je poæelamed bralci vsesploøno priznanje:to je namreœ dragoceno priœeva-nje o naœinu æivljenja naøih pred-hodnikov ali celo lovskih vzorni-kov. Mar ne bi bilo økoda, œe bi timoæje in njihova dela prehitroutonili v pozabo? V zborniku jeøe nekaj obøirnih poroœil o grad-nji lovske koœe na Jelovici, æeleta 1963, o zahtevni gradnji lov-skega doma v Selcih ob 40- letni-ci LD (avgusta 1986) ter o prisrœ-nih sreœanjih lovcev z najmlajøi-mi øolarji, ki so prispevali svojepesmice in spise o sreœanjih zgozdnimi æivalmi. Posebno ob-øirno in natanœno je opisana ki-nologija, ki je bila od vsega za-œetka pomembno zastopana vdelovanju LD. Naø jubilejnizbornik smo zakljuœili s fotogra-fijami najmoœnejøih trofej in znekaj najbolj zanimivimi trofeja-mi iz loviøœa LD Selca po letu1960.

Borut Mencinger

60 let LD NegovaOb praznovanju jubileja raz-vili nov stanovski prapor

Lovska druæina Negova jebila ustanovljena 16. aprila

1946. Tedanjih ustanovnih œla-nov ni veœ med æivimi. Najsta-rejøa œlana druæine sta BorisÆurman in Franci Kauœiœ, kista v lovske vrste negovskih lov-cev vstopila leta 1948. Oba stazavzeta in zasluæna lovca in stadoslej prejela øtevilna lovska pri-znanja.

LD Negova je svoj visoki jubi-lej proslavila 15. septembra sslavnostnim jubilejnim obœnimzborom in z osrednjo proslavo60-letnice LD. Obœni zbor so ssvojim nastopom popestrili Prek-murski rogisti in je potekal v lepidvorani lovskega doma v Nego-vi. Zasluænim œlanom so izroœilipriznanja. Seje sta se udeleæilatudi predsednik Lovske zvezePrlekija Anton Holc in predsed-nik Lovske kinoloøke zveze Po-murje Iztok Trœek, ki sta lov-cem in lovskim kinologom pode-lila zasluæena priznanja.

Osrednji del prireditve je pote-kal v soboto, 16. septembra, kose je pred lovskim domom in podøotorom zbralo veliko lovcev izsosednjih LD in gostov ter ljubi-teljev lovstva, ki so sledili slo-vesnosti. Slovesnost so s svojiminastopi polepøali Lovski rogistiPrlekije, Lovski nonet LD Sv.Ana pod vodstvom Milana Ede-ra in zborœek OØ dr. Anton Tr-stenjak - Negova, ki ga vodi Pet-ra Starovasnik. Goste in drugeje pozdravil stareøina Lovskedruæine Negova Slavko Lonœa-riœ, ki je predstavil kroniko druøt-va od ustanovitve do danes. Kotje dejal, so lovci v svojem oko-lju, zdaj gospodarijo na okrog2.500 ha loviøœa, opravili po-membno vlogo pri ohranjanjudivjadi v naravi. Negovski lovciso dejavni tudi na kulturnempodroœju, saj so œlani Prleøkihrogistov in Premurskih rogistov,ki zastopajo lovske vrste Prek-murja in Prlekije na raznih lov-skih prireditvah. Veseli so, da jev druæino vkljuœenih veliko mla-dih, kar je porok, da se bo vNegovi nadaljevala lovska tradi-cija, ki so jo obeleæili æe øtevilniizkuøeni lovci. Poleg uspehov privzgoji mladih lovcev je LD Ne-gova dosegla velik uspeh tudi z

dograditvijo lastnega lovskegadoma v Œrnem hojœju pri Nego-vi, kjer se zbirajo lovci. V njempotekajo tudi druga druæabna sre-œanja in prireditve. Kot je pouda-ril govornik, je LD Negova napobudo zdaj najstarejøega lovcaFranca Kauœiœa med prvimi vPomurju organizirala lovni turi-zem. Poudaril je tudi dobro sode-lovanje z drugimi LD, Lovskozvezo Prlekija in Lovsko-kino-loøko zvezo Pomurje ter z druøt-vi v KS Negova in Obœino Gor-nja Radgona.

V okviru praznovanja je bilatudi slovesnost ob razvitju dru-æinskega prapora, ki sta ga slav-nostno razvila stareøina SlavkoLonœariœ in æupan Obœine Gor-nja Radgona Anton Kampuø, kije v svojem nagovoru lovce po-hvalil, saj skrbijo za divjad inohranjanje narave. Prapor, na ka-terega so obesili 114 trakov da-rovalcev in pribili 103 æebljiœke,je ob igranju skladbe zavetnikalovcev, sv. Huberta, zaigrali sojo Prleøki rogisti, blagoslovil ne-govski æupnik Joæe Horvat. Pokonœani proslavi so lovci pripra-vili lovsko veselico, na kateri nimanjkalo dobrot in kjer je bilazastopana tudi divjaœina.

Ludvik Kramberger


LOVSKA ORGANIZACIJA

Slovesnost ob 60. obœnem zboru LD Negova je bila v lovskem domuLD Negova – pozdrav stareøine LD Slavka Lonœariœa.

Novi prapor LD Negova v rokah praporøœakov Stanka Rojka sta-rejøega in Joæeta Vogrina. Ob njem sta (z leve strani) gospodar instareøina LD Negova Vlado Rojko in Slavko Lonœariœ.

Foto

: L. K

ram

berg

er

Ob pogledu naœlane LD Roga-tec œloveku zdrs-ne pogled na øezmeraj postavne-ga in œilega moæaMartina Kriæan-ca, za kateregaponosno povemo,da je to naø dol-

goletni œlan.Martin je praznoval œastitljiv jubi-

lej, 85-letnico rojstva. 27. 7. 1921 mu je zasvetila luœ

narave v Rogatcu, kjer je tudi odra-sel. Kot mladeniœ je okusil tegobe 2.svetovne vojne in æivljenje v okupa-torjevem zbirnem centru, kjer so jihusposabljali za razliœne dejavnosti.Po vrnitvi v domaœi kraj si je v Ro-gatcu ustvaril druæino in se zaposlil.

Leta 1954 se je Martin odzval svo-jemu notranjemu glasu in se vœlanil vLD Rogatec. Kakønega pomena je taletnica za naøo LD, se pravzapravzavedamo øele zdaj. Martin je leta1958 sprejel funkcijo gospodarja, kijo je opravljal do leta 1970, od leta1970 do leta 1974 je opravljal funk-cijo blagajnika, od leta 1974 do 1976je bil stareøina LD Rogatec, nato seje za dve leti zopet spoprijel z funkci-jo gospodarja, od leta 1980 do 1984je bil predsednik NO, od leta 1984 do1994 je opravljal funkcijo tajnika, odleta 1994 do leta 2003 je bil v LDRogatec zadolæen za lovski turizem.Vsa leta je bil v druæini tudi delovnoaktiven in pobudnik marsikatere de-lovne akcije.

Za zavzeto delo in rezultate, ki jihje dosegel na podroœju lovstva, je bilodlikovan s priznanjem OLZ, z zna-kom za lovske zasluge, z redom III.stopnje, na dan 60. obletnice LD Ro-gatec pa je prejel red II. stopnje.

Martin je mnogo lovskih uæitkovprepustil mlajøim œlanom naøe LD.Kadar koli se pojavi med nami, pri-naøa dobro voljo in veselje. S svojimvestnim in poøtenim pristopom jevzgled lovcem naøe druæine.

Ob tvojem æivljenjskem jubileju,dragi Martin, ti iskreno œestitamo,obenem pa se ti zahvaljujemo za do-sedanje zavzeto in poærtvovalno delov lovstvu z æeljo, da bi ti zdravje øedolgo sluæilo in da bi se zadovoljenvraœal med svoje œlane LD Rogatec!

LD Rogatec – T. K.

Naø najstarejøi lo-vec Anton Svolj-øak se je rodil 14.januarja 1907 vpreljubi domaœiDolenji vasi srediSeløke doline. Vvrste lovske dru-æine Selca je vsto-pil øele pri 56 le-

tih, po upokojitvi. Æe prej smo vede-li, da je naø privræenec, da ga mikalovska druæba. Toda AnderliœevTonœk, kot smo ga klicali po domaœe,je œutil preveœ odgovornosti do svojedruæine, do dela na skromni kmetiji,da bi si jemal prosti œas za lov. Ko paje vstopil v LD Selca, je takoj popri-jel za vsa dela, sprejel vse zadolæitve,ki so mu jih naloæili. Tako je tudi na-bavil lovske pse in sprejel odgovornosluæbo prevzemnika uplenjene divja-di. Kot marljiv in vesten œlan je billeta 1967 izvoljen v UO LD Selca.Potem je bil do leta 1975 predsednikkomisije za ocenjevanje økode oddivjadi, ki jo je odliœno vodil s svo-jim umirjenim znaœajem in neomaj-no poøtenostjo. Ko smo zaœeli graditilovski dom v Selcih, se je Anton æe

bliæal 80. letom, a je kljub temu opra-vil kar 110 prostovoljnih delovnihur! Veœ sta zmogla le øe dva, velikomlajøa lovca. Vmes je »utegnil« uple-niti øe kapitalnega srnjaka, kateregarogovje je bilo nekaj œasa v naøi LDnajmoœnejøa tovrstna lovska trofeja.Vsi smo mu ga privoøœili in ga ob-œudovali ob takem podvigu, saj je ta-krat nosil æe 84. kriæ.

Anton Svoljøak je za svojo preda-nost in delo v lovski organizaciji pre-jel priznanje LD Selca in znak LZSza lovske zasluge. Leta so mu teklatako lahkotno, da skoraj nismo opa-zili, ko jih je imel æe œez 90. Pri pet-indevetdesetih pa je priøla nadenjnesreœa, ki bi bila zanj lahko usodna,œe ne bi bil tako trden in vitalen œlo-vek, da malo takih. V domaœi hiøi sije namreœ zlomil kolk, ko je nekolikopreveœ »mladostno« plezal na toplokmeœko peœ. V skrbi, da njegov orga-nizem ne bi prenesel obseænejøe ope-racije, so se kirurgi odloœili za manjøioperativni poseg, tako da Tonœk sicerhodi, vendar se mora opirati na hoj-co, kar pa ni prav niœ omajalo njego-ve veœno dobre volje in smisla za hu-mor.

Ko smo lani poleti pred lovskimdomom organizirali fotografiranjeœlanov za objavo v jubilejnem zbor-niku ob 60-letnici LD Selca, se je –sicer ob pomoœi mlajøih – veseloudeleæil skupinskega fotografiranjain se potem øe dolgo vkljuœeval v lov-ske pogovore.

Anton Svoljøak, po domaœe An-derliœev Tonœk, je torej 14. januarja2007 v krogu domaœih praznovalizjemen jubilej – 100-letnico æivlje-nja, jubilej, ki ga narava nakloni lezelo redkim izbrancem, øe posebno,œe se to zgodi v letu, ko tudi sloven-ska lovska organizacija praznuje enakjubilej.

Naøemu najstarejøemu lovcu Ton-œku voøœimo ob enkratni priloænostiøe veliko lepih in mirnih let ter prijet-nih obœutkov, da ga obkroæajo vsi, kiga imajo radi.

LD Selca

Naø najveœji pes-nik dr. FrancePreøeren je za-pisal, da deæelaKranjska nimalepø’ga kraja, koje z okolø’no ta,podoba raja. Vtem prelepem kra-ju naøe deæele se

je 26. 10. 1936 rodil naø œlan AndrejTrpin. Leta 1959 se je vœlanil v naøoLD Bled. Izpit za lovca je opravil leta1961 v Kranju. Naø Andrej je øe iz»stare garde« blejskih lovcev. Izred-no rad je hodil v lovsko koœo naVoklo, kjer ga je uœil in privajal nalov Alojz Øtimnikar. Prav on ga jenavduøil za lov na jereba in tako jeAndrej postal odliœen jerebar. Z lov-skim tovariøem Antonom Burjo -Kurejevim Tonœkom sta veliko œasanamenila prav temu lovu.

Ko se jeseni narava odene v œu-dovite barve, prva slana pobeli trav-nike in posrebri jerebiko, takrat jeAndrej zapiskal naøemu gozdnemutrubadurju in ga velikokrat premamilpred puøkino cev. S ponosom in ve-seljem si je zataknil za klobuk vejicoplena. Mnogi mlajøi lovci smo muveœkrat zavidali, ker je nosil jerebovaperesa za klobukom.

Drugo najveœje veselje in strast paima Andrej do lova na srnjaka. Ker jedoma v bliæini vzpetine Hom, so muv revirju znani skoraj vsi srnjaki, od

mladih do starih. Zato se redko zmotipri pravilni oceni in uplenitvi.

Andrej je vedre narave, predvsemhudomuøne. Rad se poøali, najraje natuj raœun, vendar nikoli æaljivo, takoda mu nihœe ne zameri. Od srca vsa-komur privoøœi lovski blagor, œe leve, da je bila divjad uplenjena lovskopraviœno.

Andrej je kot pohiøtveni mizarskoraj vso delovno dobo delal v to-varni Lip na Reœici pri Bledu. Zatotudi ni nikoli odklonil kakrønega kolidela pri lovskih koœah ali drugihobjektih, ki so potrebni v loviøœu, iz-redno je bil aktiven pri gradnji naøe-ga lovskega doma. Andrej ima dobroæeno Marinko, ki ga øe zdaj, ko muzdravje povzroœa teæave, velikokratspremi v lovski dom, da se sreœa zlovskimi tovariøi.

Dejavno se je vkljuœeval v organihLD Bled. Od leta 1979 do 1987 je bilvodja 2. sektorja in œlan UO LD, odleta 1994 do leta 2005 pa œlan komi-sije za izobraæevanje. V letih 1994 do

1998 je bil namestnik œlana Discip-linske komisije v LD, od 1998 do2002 pa je bil tudi œlan te komisije.Za njegovo prizadevnost ga je LDBled nagradila z druæinskim prizna-njem, dobil pa je tudi lovsko plaketoLD Bled. Od LZS je prejel znak zalovske zasluge in red III. stopnje.

Dragi Andrej, ob tvoji visoki ob-letnici ti vsi lovski tovariøi æelimopredvsem veliko zdravja in dober po-gled øe naprej.

LD Bled – V. M.


JUBILANTI

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

100-letnicoAnton Svoljøak, LD Selca

90-letnicoFriderik Kumer, LD Jamnica

85-letnicoJanko Bedraœ, LD Boris KidriœVojko Bizjak, LD Hubelj

80-letnicoVinko Dreu, LD PodlehnikFranc Hanœiœ, LD KomendaFranc Hudomal, LD Velunja, ØoøtanjFranc Jelen, LD Peca, MeæicaMirko Kacjan, LD HoœeAnton Osojnik, LD Bistra, Œrna na KoroøkemTone Rutar, LD RadeœeStane Økabar, LD Kras, DutovljeJure Øpehar, LD Sinji VrhVinko Uranc, LD Bistra, Œrna na Koroøkem

75-letnicoIgnac Dominiœ, LD Æabnik, ObrovIvan Furlan, LD DobrovaJanez Gabor, LD PolønikFranc Hrga, LD LjutomerLadislav Ivanec, LD LendavaPavle Janeæiœ, LD Ig pri LjubljaniIvo Kramæar, LD Ømartno pri LitijiStane Logar, LD RakovnikJanko Lukeæiœ, LD Ømarna goraIvan Marinœ, LD Loøki PotokFranc Mevlja, LD Tabor,SeæanaFranc Novak, LD Mala goraFranc Peruøiœ, LD Loka, ŒrnomeljAnton Plantan, LD Dolenjske TopliceMarjan Remic, LD Mirna PeœAnton Økodnik, LD Kanal

Stanko Øpenga, LD BenediktIvan Øvajger, LD Puøœava, Lovrenc na PohorjuØtefan Telebar, LD KungotaSreœko Trebovøek, LD CirkovceRoman Vergan, LD Grad, KuzmaViktor Vesel, LD SodraæicaFranc Vidnar, LD Mala NedeljaJoæef Vivola, LD Æetale

70-letnicoEvgen Ambroæiœ, LD Tabor, ErzeljJanez Arh, LD SovodenjMaks Boænar, LD PoljanePavel Bratina, LD ŒavenJoæe Œeligoj, LD Raøa, ØtorjeBogomir Gajser, LD MakoleBogomir Gosak, LD Orlica, VuhredFerdo Haler, LD Tabor v Savinjski doliniDrago Klemenc, LD KanalØtefan Kmetec, LD DestrnikIvan Koœevar, LD Loæ, Stari trgZdravko Krvina, LD Gorenja vasJoæe Kuder, LD Hum, CeljeKristjan Ladinik, LD Peca, MeæicaAnton Magdiœ, LD LjutomerAnton Marinœ, LD KoœevjeIvan Mrzel, LD GolavabukaØtefan Novak, LD DolinaAnton Peœjak, LD KrkaFranc Podgornik, LD LjubinjJoæe Preskar, LD PiøeceMiro Prunk, LD Timav, VremeGildo Pucer, LD KoperMartin Sintiœ, LD Dolenjske TopliceFranc Øtenkler, LD PodbrdoJanez Øtremfelj, LD OtavnikJanez Tuøak, LD Bresnica, PodgorciAnton Uæmah, LD Log, ØentvidAnton Vastl, LD JamnicaDarko Vidmar, LD ØentjanæJoæe Vrbinc, LD Ig pri LjubljaniAnton Zupan, LD Krka

Vsem jubilantom iskreneœestitke!* Po podatkih, ki so nam jih posredovalitajniki LD na œlanskih seznamih!

Brkati sinici ob Velenjskem jezeru

Da je bila letoønja jesen res-niœno bogata in lepa s œu-

dovito obarvanim listjem, se lah-ko zahvalimo toplemu in sonœne-mu vremenu, ki se je pomaknilovse do zaœetka zadnjega mesecav letu. Toliko œasa pisanih barvlistja in okrasnega zelenja nisemobœudoval æe veliko let. Sonœnidnevi in prijetne temperature sokar same vabile, da sem si narame veœkrat oprtal svoj nahrbt-nik s fotografsko opremo in seodpravil v naravo.

Ker sem tudi po naravi bolj»vodni tip«, sem se zato veœkratodpravil na Velenjska jezera, kijih kar precej dobro poznam. Toso verjetno æe vsem znana vdor-na jezera, ki so nastala zaradi veœdesetletnega rudarjenja v Øaleøkidolini. Njihova lega je tudi naobrobju selitvenih poti ptic, zatose v spomladanskem in jesen-skem œasu øtevilne vrste, ki sobolj vezane na vode in mokriøœa,tod ustavijo za krajøi œas, da siodpoœijejo in poiøœejo hrano zanadaljnjo pot. Ker se je ponekodobreæje jezer precej zaraslo z ob-vodnim rastlinjem, si øtevilnedruge, manjøe vrste ptic na takihpovrøinah lahko uspeøno iøœejohrano in v kritju rastlinja tudiprenoœujejo.

Velenjska jezera obiskujempredvsem kot ljubiteljski ornito-log in jih v zadnjih dveh deset-letjih spremljam tudi s fotograf-skim aparatom. Zato lahko mar-sikatero zanimivo vrsto ptice fo-tografsko dokumentiram. Letoø-njo jesen sem imel izredno foto-grafsko sreœo in sem lahko foto-grafiral zelo redko vrsto ptice,brkato sinico (Panurus biarmi-cus).

Nekega jutra, ko sem ob ob-reæju v maskirnem øotoru strpnoœakal, da se mi bo za fotografira-nje dovolj pribliæal œopasti poni-rek, sem nenadoma zasliøal obsebi, tik ob øotoru, nenavadno,zelo neæno cvrœanje ptice. Takojsem pogledal skozi lino v smeripetja in nad tlemi zagledal nena-vadno ptico, ki je brskala za hra-no in se sploh ni zmenila zame,œeprav me je morala opaziti.Kmalu se ji je pridruæila øe ena.Na njunih glavicah sem zagledalnenavadno dolge œrne brke. Za-vedel sem se, da v neposredni bli-æini opazujem dve brkati sinici.

To je bilo zame takøno prese-neœenje, da ga le teæko opiøem. Vtistih trenutkih mi je maskirni øo-tor naenkrat postal v veliko na-poto. Ker ptici nista kazali ni-

kakrønega preplaha, sem se odlo-œil, da bom previdno zlezel izøotora in poskusil napraviti vsajdokumentarni posnetek. Zaradimojega nerodnega lezenja in po-diranja øotora sta se majhni pticipreplaøili in odleteli nekaj met-rov stran in nadaljevali z iska-njem hrane bolj v vrhu trstiœja.Takoj so nastajali prvi dokumen-tarni posnetki. Na moje veseljese ptici sploh nista zmenili zamoje »økljoce« in sta pridno obi-rali obilno trstiœje. S fotoapara-tom sem se jima poœasi, a previd-no pribliæeval in ju ob tem ob-œudoval v njuni lepoti. Napravilsem kar nekaj posnetkov, nakarsta obe hkrati zleteli iz trstiœja. Spogledom sem spremljal njunlet, ki je bil øe najbolj podoben

metulju, ki se spreletava po zra-ku. Odleteli sta na drugo strantrstiœja. Ves sreœen in oœaranzaradi sreœanja s predstavnicamaredke vrste ptice pri nas sem sepoœasi vrnil proti domu, da bi siœim prej pogledal, kaj sem zabe-leæil na svoj digitalni fotoaparat.Zabeleæeni prizori so me øe en-krat oœarali in osreœili.

Milan Cerar, Diana

Smo æe trije!

Veliko ljudi, veliko besed inidej. Morda tudi veliko ne-

umnih. Toda œe je zbrana pravadruæba, predvsem lovska, se izneumne ideje rodi tudi kakønapametna stvar.

Tone, lovski kolega in prijateljter nekdanji sosed in kot se zanaøe kraje spodobi, tudi vino-gradnik, vœasih »pomaga« priuresniœitvi kakøne take ideje. Kotsem æe omenil, je Tone lovec, into v Krøkem, vinograd, ki smo gazasadili tam pred tridesetimi leti,pa je æal tudi v loviøœu sosednjeLD Piøece. Tako sem v nekempogovoru Toneta »pohecal«, dase Globoœani po konœanem lovuv revirju Sromlje povabimo knjemu na malico (seveda naj bion poskrbel samo za pokuøinovin iz njegove vinske kleti, sicerbi bil stroøek le prevelik). Ker jebil takrat Tone tudi predsednikobmoœne lovske zveze PosavjeKrøko, je moral poskrbeti za spo-øtovanje zakonodaje. Tako me jepoduœil, da z oroæjem paœ nesmemo do njegove kleti, ker jenjegova klet œez meje naøega lo-viøœa. Tak izgovor pa Globoœa-nov ni mogel veœ ustaviti pri iz-peljavi tedaj æe kar zrele ideje.Ni bilo potrebno veliko nagovar-janja naøih severnih sosedov, Pi-øeœanov, da bi ob tej priloænostiorganizirali skupni lov vsak vsvojem delu loviøœa, potem pa bidan sklenili s skupno malico vnjihovem loviøœu, to je pri To-netu. In glej ga, »ømenta«, Tonese je spet izvlekel in se reøil na-øega obiska njegove kleti. Kupilje novo parcelo na Buœerci, vi-nograd na Sromljah pa prodal.Toda zdaj je bila zadeva organi-zirana æe tako daleœ, da odpovedniti ni bila veœ mogoœa. Rezerv-no lokacijo smo naøli na Gomi-lah pri Æerjavu, kjer smo æe takoali tako vsakoletni gosti, le danas je vsako leto nekoliko veœ.Organizacija malice je bila v na-øih rokah, lepo vreme in polnamiza pa sta nas prikovala na klo-pi pred druæinsko hiøo. K temu je Tone le delno prispeval, sajsmo le imeli œast poskusiti nekajpridelka øe iz sromeljske kleti.Za roœno dostavo kapljice namize sicer nismo potrebovali veœkot enega dostavljavca (proti To-netovemu avtu so se namreœ za-gnali kar trije, da bi druæno opra-vili to nalogo), tudi roke ga nisopreveœ bolele po prenaøanju »teæ-kega« bremena na mize. Prvosreœanje, domenjeno pred øesti-mi leti, pa je po vseh zapletihnazadnje le uspelo.

Kot pravi ljudski rek, da jevsak zaœetek teæak, je v nasled-njih letih stvar stekla æe rutinsko,gladko. Pri organizaciji skupnemalice smo se vsako leto izme-njavali, zamenjali smo tudi krajdruæenja, lovili pa smo øe naprejvsak na svojem delu loviøœa.


LOVSKI OPRTNIK

Ob Velenjskih jezerih sem fotografiral redko vrsto brkate sinice –Panurus biarmicus; zgoraj samœek.

Foto

: M. C

erar

– D

iana

Tako se je na enem od lovov zgo-dilo tudi tole. V naøem loviøœu jeøtevilœnost fazana dokaj skrom-na, zato smo sprejeli sklep, da gana skupnih lovih ne bomo lovili.In tako smo v sromeljskem deluloviøœa le lepo gledali res œudo-vitega fazana ob vzletu, ki pa jesvoj let æal konœal øele prek meje,torej na piøeœkem. Æal zato, kerso naøi sosedje imeli paœ druga-œen dogovor in tudi njihov stre-lec ni imel smole, imel pa jo jefazan, ki je konœal poloæen pripozdravu lovini. Pri malici jebila razprava tudi o omenjenemdogodku in ob pozdravu na sre-œanju sem spregovoril tudi o tem.Povedal sem namreœ, kakøen je

naø dogovor in se poøalil, da nambodo plen lahko vrnili. V njiho-vem loviøœu je namreœ kar velikodivjih praøiœev, ki pa redkeje za-idejo k nam (in œe, nas takrat nina pravem mestu). Zaæelel semnamreœ, da bi kakøen lovec lepravi œas zaøel v loviøœe in bikaterega uplenili v zamenjavo zanesreœnega fazana. Tako nas jekmalu na noge dvignil lovskikolega Stanko, ki je naletel nasveæ praøiœji sled in priøel pove-dat novico. Takoj smo se organi-zirali, sled pregledali, a æal ugo-tovili, da se je le-ta nadaljeval vsosednje loviøœe, v LD Artiœe.Toda naøa pozornost nas je na-slednji dan zopet pripeljala dosveæega sleda, ki pa je nato pri-peljal tudi do divjadi. In pravStanko je bil na koncu tudi sreœniuplenitelj. Ne nazadnje smo iz-polnili tudi obljubo, da bomonaøega fazana poraœunali z uple-nitvijo njihovega divjega praøi-œa, ki nam je potem øe kako pravpriøel za skupno malico pri naøihakcijah v loviøœu in øe posebnopri prekrivanju strehe naøega

Zbralo se nas je kar veliko, sajsmo naøteli 80 lovcev. Pogon jeizvedla vsaka LD na svojem deluloviøœa, na stojiøœih pa so seœlani med seboj pomeøali in takospoznali tudi sosednji loviøœi. Pokonœanem lovu, ko smo vsi sku-paj uplenili le za vzorec divjadiiz naøega loviøœa, in pozdravulovini (sicer skromni glede nazbrano øtevilo), smo se zopet po-meøali med seboj za mizami obskupni malici in tako konœali naøeprvo druæenje na tromeji. Sevedapa se mora kakøna dobra stvarzgoditi tudi na zadnjem pogonu.Na Toneta seveda nismo pozabi-li, saj je na neki naœin le »kriv«naøih druæenj in smo ga sevedapovabili na lov. Ugotavljali smo,da verjetno ni bilo krivo pomanj-kanje vina ob naøem prvem sre-œanju, ampak Tone preprosto niimel pripravne embalaæe za do-stavo. Zato smo mu v spomin naprvo sreœanje vseh treh lovskihdruæin poklonili primerno emba-laæo z æeljo, da se kdaj polna po-javi na naøem zadnjem pogonu.

Lovi, kot so bili v œasu naøih

lovskega doma. Za njegovo od-liœno pripravo je namreœ poskr-bel naø izkuøeni kuhar Joæe.

Ker v naøih razmiøljanjih innato na razgovorih razvijamosvoja dejanja naprej, smo napredlog Vlada na naøe skupnodruæenje povabili øe œlane LDArtiœe. Ker je to æe kar velikoœlanov zelene bratovøœine naenem mestu, smo se stvari mora-li lotiti nekoliko drugaœe. Zbralismo se, da bi se skupaj dogovori-li o podrobnostih naøega sreœa-nja, s posebnim poudarkom do-govora o varni organizaciji skup-nega lova. Za zborno mesto smodoloœili Strgarjev travnik, ki jena skupni meji vseh treh LD.

dedov in oœetov ob velikem øte-vilu male divjadi, so paœ zgodo-vina. Druæenja lovskih prijate-ljev pa so v œasu hitrega æivljenj-skega tempa øe kako potrebna indobrodoøla. Œe se v taki lovskidruæbi zasliøi øe lepa slovenskapesem, ki se vsaj v naøi druæbipogosto, je namen øe kako namestu. Zato ga z veseljem vsiskupaj izkoristimo, saj razprtijev vrhu slovenskega lovstva nam,povpreœnim œlanom, lovcem da-leœ od prestolnice, prav niœ nepomagajo in ne koristijo. Vsajmenimo, da nam zaenkrat tudi øene økodujejo …

Duøan LepøinaLD Globoko

»Uboga æival, kako je morala trpeti!«

Meseœna noœ na Vrheh1. Sep-tembrska polna luna.

Z lovcem Vaskom se spuøœavav dol, ki je kot uleknjen narobeobrnjen koæuh: z enim koncempripet na zaselek Jakovce, z dru-

gim na vznoæje vasi VelikoPolje. Vsa dolina je do roba na-polnjena z mleœno lunino luœjo.Videti je vsako drevo, vsak grm,rosa na travi srebrno odseva.

Vasko obstane – tudi sam semzasliøal visok koøœen zvok: kotbi s suho vejo udaril po debludrevesa.

»Jeleni!« zaøepeœe Vasko.»Moœi merijo! Kmalu bo ruk …«

In æe jih ugledava – temne sil-huete treh mogoœnih æivali v po-loænem bregu Lazne. Prva dvaprepletata rogovji in z glavamatiøœita drug v drugega. Ni videtikot pravi boj, njuno prerivanje,bolj kot igra je. Tretji, veœji,ogromno se mi zazdi rogovje nanjegovi glavi, stoji ob strani.‘Kot razsodnik pri dvoboju,’ po-mislim.

»Prva dva sta mlada, øesterakin osmerak,« mi tiho pove Va-sko, »tretji pa je dvanajsterak.Poznam jih, videl sem jih æe …«

In obølo me je, kot da nisem natem svetu, kot da lebdim in sovse le sanje …

Poœasi so se odmikali, jeleni,proti drugemu koncu doline –mlajøa dva radoæivo se bojujoœ,veœji ves œas ob strani: proti nji-vi, ograjeni s kovinsko mreæo …


LOVSKI OPRTNIK

Tone pridobiva navodila, kako napolniti podarjeno embalaæo.

Foto

: D. L

epøi

na

Jelen je v straønih mukah in v øe hujøem strahu poginil …

Muœne smrti divjadi so kar pogoste. Na fotografiji je srna, ki se jeujela v ograjo pred poœitniøko hiøo v Trebiæanih, LD Vrhe - Vrabœe.

Foto

: Sto

jan

Poœk

arFo

to: B

ogda

n Re

ner

1 Vrhe – hribovit svet med Krasom inZg. Vipavsko dolino

Dobra dva meseca po tistemsilnem doæivetju; konec novem-bra (2006) me je poklical Stojan,gospodar LD Vrhe - Vrabœe, ka-mor spada tudi ‘jelenja’ dolinamed Velikim Poljem in Jakov-cami.

»Franc, lov na jelene je za le-tos ustavljen. Ponoœi se je v mre-æo pod Velikim Poljem ujel kron-ski dvanajsterak in poginil …«

Res – jelen se je z rogovjemzapletel v kovinsko mreæo, ki joje lastnik zemljiøœa postavil kotzaøœito pred divjadjo, predvsempred jelenjadjo, ki se je v tam-kajønjih krajih kar razmnoæila. Vboju za æivljenje je moœna æivalizruvala veœ akacijevih kolov spetdesetimi metri mreæe vred, kise mu je zamotala okoli rogovja.

Jelenov boj za æivljenje je bildolg in silen. Od muk in rane, kijo je dobil, ko se je, premetava-joœ se, nabodel na oøiljen izruvankol, je poginil. Œeprav so ga do-bili kmalu zjutraj, meso za pre-hrano ljudi ni bilo veœ uporabno– bilo je æe zeleno. »Od muk,«mi je rekel Stojan.

Po truplo je priøel higienik izSeæane in ga odpeljal …

»Bil je tisti, najveœji od treh, kisva jih gledala ob polni luni,« mije rekel Vasko, ko sva se poznejepogovarjala o tem. »Uboga æi-val, kako je morala trpeti …«

Franc Œernigoj

S splavarji na Dravi4. sreœanje koroøkih, øtajerskihin zamejskih lovcev

Kar 14 koroøkih LD, od 19-ih,je do konca lanskega sep-

tembra praznovalo 60 let uspeø-nega lovskega poslanstva. Sedajje konœno napoœil tudi œas za dru-ga tradicionalna druæabna sre-œanja, ki jih neguje Koroøka lov-ska zveza (KLZ). Medtem ko sose doslej predstavniki KLZ z za-mejskimi lovci tradicionalno sre-œevali le na delovnih sestankih,ki so jih sicer vedno popestrilitudi s skupnimi lovi na malo div-jad na Primorskem in v Prek-murju, so jim lansko jesen poka-zali øe drugaœne lepote Koroøke.

Lanskega sreœanja, nad kate-rim je bdel neutrudni predsednikKLZ Duøan Leskovec, vse orga-nizacijske niti pa je imel v ro-kah vsestranski strokovni tajnikFranc Praznik, so se poleg œla-nov UO KLZ, Kluba prijateljevlova (KPL) iz Celovca in Druøt-va slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine – Doberdob (DSLF-JK), prviœ udeleæili tudi œlani

UO mariborske obmoœne lovskezveze (LZM). Organizatorju dob-ro naœrtovanega delovnega sreœa-nja je bilo naklonjeno tudi lepo,sonœno jesensko vreme. Tokratso se lovci, na œelu katerih so bili predsedniki Duøan Leskovec(KLZ), Mirko Kumer (KPL),Egon Malalan (DSL F – JK) inBranko Kurnik (LZM), ter lov-ski inøpektor za Koroøko DragoKriæan in znan lovski funkcio-nar Duøan Jukiœ seøli na turi-stiœni kmetiji Klanœnik izpodKlanca pri Dravogradu. Æe samsprejem na dvoriøœu naprednekoroøke kmetije, na kateri delajoin æivijo kar trije koroøki »jagri«,je bil nepozaben.

Marko Kogelnik, 44-letni gos-podar, ki ne malo prostega œasanameni tudi za vodenje LD Li-beliœe (KLZ), je tudi predsednikkomisije za stike z javnostjo. Æev uvodu je povedal, kako lahkokmetija dobro uspeva tudi zaradipravilnega odnosa do narave indivjadi. Lep primer je prav nji-hova kmetija, ki ima 70 ha last-nih kmetijskih povrøin. 20 ha njivin travnikov imajo Klanœnikovitudi v najemu, saj imajo sodobnourejeno govejo farmo s 85 glava-mi govedi, od katerih je kar 46krav molznic. S svinjske farme,na kateri je 35 plemenskih svinj,na leto dobijo okrog 500 odoj-kov. Øe posebno pa so Klanœni-kovi lovci, sinova Marko in An-drej, predvsem oœe Joæe, ki je bildolgo tudi stareøina LD Libeliœe,ponosni na 40 ha zagrajenih paø-nikov in gozda, kjer v dobrih raz-merah skrbijo za 160 glav v obo-ri gojenih damjakov in muflo-nov. Zanimiv je podatek, da izurejene obore, ki je nedvomno zazgled drugim rejcem, na leto od-lovijo 60 glav divjadi. Veœ kot10 ton mesa te gojene divjadi indrugega mesa namenijo za lastnoproizvodnjo suhomesnatih izdel-kov. Kmetijo namreœ na leto ob-iøœe od 6 do 7000 gostov iz Slo-venije in tujine, med katerimi jetudi veliko lovcev. Obiskovalcisi kmetijo in bliænje kraje ogle-dajo kar z domaœim »kmeœkim«turistiœnim vlakom. V osrœju obo-re stoji liœna lesena Klanœnikova»lovska koœa – Hrastnikov gaj«.V lepem okolju, med damjaki inmufloni, od koder je edinstvenpogled na slovenjgraøko Pohorjein Mislinjsko dolino ter na Ko-roøki Selovec in Urøljo goro, soudeleæenci lanskega sreœanja ime-li tudi delovni sestanek. DuøanJukiœ, œlan LD Jamnica, in FrancWakounig z avstrijske Koroøkesta navzoœe seznanila, kako da-leœ je priprava prvega trijeziœ-

nega lovskega priroœnika, ki najbi bil natisnjen prihodnje leto.Med dobro lovsko malico in pra-vim koroøkim moøtom je besedastekla tudi o aktualnih temah vslovenski lovski organizaciji tero prihodnjem sodelovanju na pod-roœju lovske kulture.

Za vse udeleæence 4. sreœanja

je bilo naœrtovano drugo veœjepreseneœenje v bliæini Gortine,kjer imajo koroøki splavarji pri-staniøœe za svoja dva splava –»flosa«. Udeleæenci so bili de-leæni voænje s splavom po Dravi,pogostitve s tradicionalno flosar-sko malico – golaæem, polento z»grumpiji«, t. j. ocvirki, in ræe-nim kruhom, flosarsko kavo inpivom, poskrbljeno pa je bilotudi za dober animacijski pro-gram z veliko dobre glasbe inhumorja ter pravim flosarskimkrstom. Vse to je sreœanju brezdvoma dalo poseben peœat inneko popolnost. Posebna œast jedoletela tudi predsednike Duøa-na, Mirka, Egona in Branka, kojim je »kormoniø«, vodja »flo-sa«, za nekaj œasa dovolil krmi-liti koroøki splav. Kar precej na-poren »flosarki« krst pa je moralprestati Mirko Kumer. Konœno

staniøœe. Œas za menjavo œolnaso lovci veøœe izkoristili za pri-povedovanje smeønic, lovsko la-tinøœino in petje. Nepozabno sep-tembrsko soboto so lovci sklenilipred lepo urejenim lovskim do-mom LD Bukovje, kjer jih jesprejel gospodar Joæe Kotnik.

Franc Rotar

Dereze tudi za varen lovœev zimski korak

V zimskem œasu so lahkobrezpotja in celo urejene poti

dokaj nevarne za zdrs. Hoja popomrznjenih poboœjih, po pole-denelem terenu in trdem snegu jezahtevna, nevarna in vœasih tudinemogoœa. Øe posebno proti kon-cu zime, ko se sneg œez dan stali,

je tretje (ne)naœrtovano prese-neœenje lovce doletelo na srediDrave. Kar debelo uro je trajalanjihova voænja. Pa ne zato, ker bisami tako æeleli, ampak so biliprisiljeni. Med vraœanjem je nam-reœ zaradi moœnega dotoka vodeodpovedal motor œolna, ki bimoral splav povleœi nazaj v pri-


LOVSKI OPRTNIK

Foto

: F. R

otar

Koroøko turistiœno in »lovsko« kmetijo Klanœnik na leto obiøœe okrog7000 obiskovalcev; med njimi tudi precej domaœih in tujih lovcev.

Koroøki splav – »flos« – so spretno in varno krmilili tudi lovci (odleve): Branko Kurnik, Mirko Kumer, Duøan Leskovec in Egon Ma-lalan.

ponoœi pa zmrzne, so poti na po-boœjih, ki so morda æe kopna, po-nekod povsem poledenele. Œe jeled prekrit s suhim listjem, je toøe najveœja nevarnost zimskehoje, øe posebno, œe nosimo lov-sko puøko s strelnim daljnogle-

dom. Ko takøno teæavo enkrat iz-kusimo, nas zaradi preglavic prinadvse previdnem, pa kljub temuøe vedno vse prej kot varnemsestopanju, prepriœa, da se takojprimerno opremimo za takønerazmere.

V omenjenih razmerah pridejoprav dereze, vendar ne tiste alpi-nistiœne, ki so namenjene hoji inplezanju v ledenih visokogorskihrazmerah, temveœ majhne in lah-ke plastiœne dereze s øtirimi ka-ljenimi kovinskimi konicami, kijih na œevelj namestimo prepro-sto s trakom in uœvrstimo s spon-ko. So univerzalne velikosti, nji-hovo øirino pa po potrebi z na-stavki za zoæanje derez prilago-dimo øirini œevlja. Namenjene sovsem, øe posebno lovcem, ki po-zimi hodijo po gozdovih. Nji-hova uporaba je priporoœljiva vsredogorju in do nadmorske vi-øine okoli 1.500 metrov. Na-mestimo jih na osrednji del pod-plata, tik ob peti, omogoœajo padober oprijem in zanesljiv korak,tudi v posebnih zimskih razme-rah. Øe posebno v kombinaciji zlovsko palico je hoja z njimi

udobnejøa in varnejøa. V nahrbt-niku jih nosimo v praktiœni inmoœni vreœki.

Dario Cortese

Strelni daljnogledBushnell, serije Elite 4200Reklamna predstavitev

Vtej øtevilki Lovca vam pred-stavljamo strelni daljnogled

Bushnell Elite 4200, 2,5-10 x 50,s firefly luminiscentnim nameril-nim kriæem. Serija daljnogledovElite 4200 je kronska serija dalj-nogledov v ponudbi firme Bush-nell, predstavljeni daljnogled paje pravzaprav dragulj v kroni. Vtem trenutku je vrh ponudbe nesamo pri firmi Bushnell, ampak ssvojimi tehniœnimi novostmi po-stavlja tudi nova merila v vrhun-skem razredu strelnih daljnogle-dov na svetu sploh.

Daljnogledi serije Elite 4200so dejansko vrhunski optiœni iz-delki, namenjeni najbolj zahtev-nim uporabnikom. Pomenijo œvr-

sto povezavo izjemne strelskeoptike in œvrste konstrukcije, kije potrebna za terensko lovskouporabo.

Svetlobna prepustnost optikeje 95 % in velja za najveœjo. Pomnenju mnogih strokovnjakovso to najboljøi daljnogledi na sve-tu. Vsekakor so najmanj enako-vredni z najbolj slavnimi evrop-skimi znamkami. Zaradi velikeproizvodnje in velikega trga paso kljub visoki ceni øe vedno bist-veno cenejøi od evropskih znamk.

Izjemno œvrsto telo daljnogle-da je iz kovane lahke zlitine zdodatkom 30 % titana. Zato jezlitina lahka in izredno trda. De-bele stene æe na pogled vlivajopotrebno zaupanje. Vsi daljno-gledi serije Elite 4200 so tovarni-øko preizkuøeni na trzaje, ki soustrezni deset tisoœ sunkom obpoku karabinke kalibra .375 H&HMag. Daljnogled æe na zunaj ssvojo æametno matirano povrøi-no daje videz luksuznega izdelka.

Vse povrøine leœ so prevleœe-ne z veœslojno mineralno prevle-ko, ki izboljøa kontrast in svet-lobno prepustnost. Tudi vse not-


Univerzalne dereze za zimskerazmere omogoœajo lovcem za-nesljivejøi korak in nas ter naøeoroæje varujejo pred nepredvi-denimi zdrsi.

Foto

: D. C

orte

se

Kulinariœni kotiœek

Foto

: M. E

rzar

po potrebi operemo ter jih œez noœ marini-ramo v meøanici limoninega soka, medu inolivnega olja. Naslednji dan jih posolimo inpopopramo ter jih neæno in na majhnemognju speœemo, jim dolijemo juøno osnovoter pokrite duøimo 5 do 10 minut. V pokritiposodi jih hranimo na toplem.

V vodni kopeli stopimo belo œokoladoskupaj s konjakom in maslom ter vse skupajhranimo na toplem toliko œasa, da postaneœokolada tekoœa.

Na tartufovem olju in maslu prepraæimoriæ le toliko, da se zasveti, dodamo 2/3 nari-banega tartufa, na hitro prepraæimo ter zali-jemo z vrelo juøno osnovo. Posodo z riæempokrijemo in zelo poœasi kuhamo do desetminut.

Vroœe polovice jerebic zloæimo na toplekroænike, œokolado vlijemo v sok od prepe-

Peœena jerebica, marinirana z medom, v beli œokoladni omaki in riæem z belimi tartufiZa øest oseb potrebujemo:2 veœji jerebici, sok ene limone, 50 mlolivnega olja, sol, sveæe mlet poper, 3 ælicemedu, 2 ælici tartufovega olja, 50 g belegatartufa, dva jajœna rumenjaka, sol, poper,50 g masla, 400 g najboljøega riæa, 2 litrajuøne osnove, 100 g bele œokolade, øilcedobrega konjaka, ælico stopljenega masla,zajemalko juøne osnove.

Priprava:Oœiøœene in uleæane jerebice presekamo

na polovico, odstranimo hrbteniœno kost, jih

lic in zelo na kratko prevremo. Skozi gostocedilo z omako oblijemo jerebice in jimdodamo riæ s tartufi. Œez naribamo øe pre-ostali tartuf ter postreæemo.

Matjaæ Erzar - Matiœ[email protected]

ranje povrøine daljnogleda soobdelane matirano (nesvetleœe),da ne bi nastajal notranji odbojsvetlobe in s tem njena izguba.

Nekaj posebnega pa je sistemzaøœite leœ z imenom Rainguard.Razvoj sistema je trajal veœ kotsedem let in je novost v optiœniindustriji. Vrhunski izdelki træneznamke Bushnell so bili prvi nasvetu, ki so se lahko pohvalili stako zaøœito leœ. Rainguard jesvojevrsten deæni øœit, ki prepre-œuje zameglitev zunanje povrøi-ne leœ zaradi deæja, snega, roseali sape. Deluje tako, da vlago nazunanji povrøini leœe, na primerna objektivu ali okularju, zdruæiv samo nekaj kapljic, sicer pa jeleœa œista in popolnoma prosoj-na. To je izjemno pomembno prilovu v slabem vremenu, ko v kri-tiœnem trenutku ne vidimo skozidaljnogled, ker so leœe zameglje-ne. Preden jih uspemo kolikortoliko oœistiti, je ugodna priloæ-nost za uspeøen strel æe zdavnajmimo. Pa saj sami veste, kako je:»Priloænost zamujena ne vrne senobena!« Pri pristrelitvi daljno-gleda boste opazili izjemno ka-kovostne in natanœne korekturnebobniœe. Vsak premik korektur-nega gumba oz. »klik« zelo dob-ro œutimo in tudi sliøimo.

Okular ima precejønjo moæ-nost nastavitve dioptrije in var-nostni obroœ, s katerim lahkouœvrstimo tudi osebno nastavitevostrine.

Vsi Bushnellovi strelni daljno-gledi, øe posebno serija Elite, pase odlikujejo po veliki oœesni raz-dalji. To je razdalja naøega oœesaod okularja, kar je zelo pomemb-no pri moœnejøih kalibrih in pristrelih strmo navzgor, recimo pri

lovu v gorah, ko je moænostudarca daljnogleda v oœesni lokstrelca. Ne samo, da je oœesnarazdalja velika, opazili boste, dadaje tudi veliko prostora pri mer-jenju, predvsem ko se mudi. Zelohitro boste postavili oko v æari-øœe leœe na okularju in tako vide-li celotno œisto sliko brez stran-skih senc ne glede, ali bo vaøeoko centimeter ali dva naprej alinazaj. V tem pogledu so daljno-gledi Elite resniœno izjemni.

Za lov v mraku ponuja serijaElite 4200 tudi osvetljen name-rilni kriæ. Poleg klasiœnega naœi-na z luœko je Bushnellova poseb-nost izjemen patentiran fireflyluminiscentni namerilni kriæ zalov v razmerah zmanjøane vid-ljivosti. Kriæ osvetljujemo skoziokular s svetilko in nato neænosveti vsaj dve uri. Luminiscentnikriæ je Bushnellova posebnost inga zaenkrat ne najdemo øe prinobenem drugem proizvajalcustrelske optike. Za razliko od dalj-nogleda s klasiœno osvetlitvijonamerilnega kriæa, t. j. s posebnovgrajeno luœko in baterijskimvloækom, pa kriæ »firefly« ne po-veœuje velikosti in mase daljno-gleda ter nikoli ne odpove zaradiprazne baterije.

V kombinaciji vseh lastnostiskupaj, kot so izjemno œvrstazgradba, vrhunska optika, za-øœita leœ, imenovana Raing-uard, luminiscentni namerilnikriæ, odpornost proti udarcemin izjemni jamstveni pogoji,lahko resniœno spoznamo, daimamo v rokah vsekakor ene-ga najboljøih strelnih daljno-gledov v zadnjem desetletju nasvetu.

Rodeo TEAM, d. o. o.

Ob visokem jubi-leju Alojza Øpi-lerja, ki je predmeseci praznovalœastitljivih 90 let,je naø lovski kro-nist N. Lapuh æenapisal jubilejniprispevek za ob-javo v glasilu Lo-

vec, a je jubilanta 20. 8. 2006 pre-hitela smrt.

Alojz, ugleden in spoøtovan lovskitovariø, je 90-letnico æivljenja praz-noval 7. julija 2006. V lovskem ar-hivu odkrijemo, da se je rodil leta1916 v Anovcu pri Krøkem, da je bilupokojeni delavec organov za notra-nje zadeve, takratne Milice, da je vlovske vrste vstopil leta 1948 in œezdve leti opravil lovski izpit.

Nekoœ je pripovedoval, da je nje-govo otroøtvo potekalo na paønikihin njivah, pa v gozdu in njegovih ro-bovih. Tudi økrjanec je takrat øe pelpod nebom in se spuøœal v trave inklasja, v veœere in jutra so se oglaøaleprepelice. Brezskrbno so mu mine-vala leta otroøtva.

Ko je postal fant, so se s severa inzahoda utrgali zavojevalci, ki so se-lili in morili domoljube, poæigali inruøili domove. Udeleæil se je bojaproti okupatorju; sprva skrivoma, vzaœetku leta 1944 pa je vstopil vNOV, kjer se je vkljuœil v kozjansko

vojno obmoœje in postal komandirvoda za zveze in opravljal tudi drugevojaøke dolænosti.

Po konœani vojni je sluæboval priMNZ, dokler ni kot komandir postajeMilice v Radovljici odøel v pokoj. Ssvojo aktivnostjo je nadaljeval v mno-gih skupnostih in druøtvih.

Kljub nenehnemu sluæbenemu pre-meøœanju se je vseskozi udejstvovalv lovstvu, saj je bil v letih 1948 do1950 œlan LD Begunje na Gorenj-skem, od leta 1951 do 1956 je bilœlan in tajnik LD Slovenj Gradec,leta 1957 tajnik LD Kropa. Leta 1958pa se je vrnil v æe zdruæeno LD Be-gunjøœica, kjer je bil 12 let predsed-nik komisije za strelstvo (1960 do1972), 8 let œlan NO in 4 letapredsednik disciplinskega razsodiøœa(1976 do 1980).

Ker je jubilant vseskozi predstav-ljal visoka naœela lovske morale inetike, je bil med lovskimi tovariøispoøtovan, zgled drugim, øe posebnomladim.

Druæinsko vodstvo ni pozabilo nanjegove zasluge. Za njegov skoraj 60--letni lovski œas mu je leta 1975 pode-lilo diplomo, leta 1981 bronasto pla-keto in leta 1990 srebrno plaketo LD.Ob njegovem œastitljivem jubileju jedobil tudi zlato druæinsko plaketo.

Dragi Lojze, v miru poœivaj in lah-ka naj ti bo slovenska zemlja!

LD Begunjøœica – A. A.


LOVSKI OPRTNIK

Model 422106M, poveœava 2,5–10 x 50, kriæ: firefly, teæa 510 g,dolæina 363 cm, vidno polje 13,4 m(2,5 x)/3,6 m(10 x, izhodna zenica15(2,5 x)/5(10 x).

Tehniœni podatki

Model Poveœava Kriæ Vidno polje Teæa Dolæina Izhodna

1000 mm (g) (mm) zenica (mm)

42-2106M 2.5-10 x 50 FireFlyTM 10.8/3.6@ 510 363 [email protected]/10 x 5@10 x

V SPOMIN

Umrlim œasten spomin!

Iztok Snedic, LD Storæiœ, * 3. 3. 1962, † 6. 12. 2006.Stanko Reæonja, LD Dramlje, * 18. 4. 1957, † 12. 11. 2006.Maks Rakuøa, LD Øentilj, * 10. 10. 1951, † 12. 8. 2006.Joæe Verboøt, LD Sv. Jurij, Jurovski Dol, * 1. 12. 1935, † 6. 11. 2006.Edi Sabadin, LD Koper, * 12. 3. 1950, † 24. 10. 2006.Janez Gliha, LD Kostanjevica na Krki, * 3. 9. 1975, † 2. 8. 2006.Vlado Blagonja, LD Økolj, * 20. 10. 1931, † 25. 11. 2006.Janez Pajtler, LD Gaj nad Mariborom, * 5. 5. 1932, † 25. 10. 2006.Martin Cvelbar, LD Otoœec, * 18. 1. 1926, † 30. 10. 2006.Aleksander Kerøevan, LD Fajti hrib, * 12. 12. 1930, † 17. 5. 2006.Henrik Æibret, LD Bohor, Planina, * 4. 6. 1927, † 20. 11. 2006.

Avgust Fekonja, LD Ømarje pri Jeløah, * 3. 4. 1932, † 16. 11. 2006.Alojz Lukaœ, LD Bakovci, Lipovci, * 13. 4. 1939, † 15. 8. 2006.Geza Fartelj, LD Moravci, * 21. 2. 1942, † 15. 10. 2006.Janez Sever, LD Murska Sobota,* 28. 11. 1934, † 6. 11. 2006.Øtefan Gal, LD Dobrovnik, * 18. 4. 1938, † 16. 10. 2006.Avgust Sabo, LD Dobrovnik, * 23. 8. 1920, † 13. 7. 2006.Alojz Pihlar, LD Tiøina, * 29. 4. 1923, † 4. 9. 2006.Ivan Jurko, LD Dobrna, * 21. 6. 1931, † 22. 11. 2006.Janez Vuœina, LD Pristava, * 9. 6. 1934, † 19. 11. 2006.Ignac Voljœ, LD Polhov Gradec,* 17. 7. 1917, † 6. 11. 2006.Janez Kuøar, LD Polhov Gradec,* 30. 7. 1931, † 7. 11. 2006.Matevæ Tomaæeviœ, LD Jelovica, Ribno, * 13. 9. 1943, † 24. 11. 2006.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

Tokrat smo imeli manj sreœe …S 14. evropskega prvenstvagoniœev v Avstriji

Na 14. evropsko prvenstvogoniœev na avstrijskem Gra-

diøœanskem – Øtajerska sta ekipoSlovenije zastopala dva tekmo-valca (izbrana sta bila glede nalanske dræavne tekme goniœev vPodgorju), in sicer Radoø Bur-nik s kratkodlako istrsko goniœ-ko Bajdo in Joæef Verœko s pla-ninskim goniœem Cicem. Kotsodnika sva iz Slovenije sode-lovala Joæe Vester in SlavkoÆlebnik.

can po tekmovanju, ob 15. uri,ko je bilo treba oddati sodniøkaporoœila ter analizirati tekmoval-ne rezultate s terena.

Tekmovanje v posamiœnikonkurenci je uspeøno konœalo 8tekmovalcev (2 izloœena, 7 ne-uvrøœenih). Rezultati so bili na-slednji: 1. Erkki Juntti z Kaskevan

Eetu (finski goniœ) – 132 toœk– I. n. r., Finska

2. Sune Hansson z GangsbySissi (Hamiltonov goniœ) –130 toœk – I. n. r., Øvedska

3. Gianfranco Biordi z Zico(italijanski goniœ) – 124 toœk –I. n. r., San Marino

jurskim goniœem Xyra von Gro-

tetenstein, jaz (Slavko Ælebnik)pa tekmovalca iz Nemœije s tirol-skim goniœem Askja vom Holl-

wakd.Tekmovanje v posamiœni kon-

kurenci je potekalo na obmoœjuWeiza, ki se je razprostiralo na17.500 ha, tekmovalne ekipe paso se odpravile na 2.500 ha ob-seæno obmoœje.

Prenoœiøœe so nam rezervirali

20. 10. 2006 smo se ob 10. uriodpravili proti Gradiøœanski(Brandluckenu). R. Burnik in J.Vester sta se odpravila z Go-renjske, J. Verœko in S. Ælebnikpa s koroøkega konca. V Heil-brunn, majhen kraj na Gradi-øœanskem (nadmorska viøina1.200 m), smo prispeli ob 16. uri.Ob 17. uri je bil sestanek sodni-kov in natanœen dogovor gledesojenja na 14. evropskem prven-stvu goniœev.

Prijavljenih je bilo 20 vodni-kov s svojimi psi (disciplina po-samiœno) in 5 tekmovalnih ekip.Tekmovalci so bili iz 12 dræav,tekmovanja pa se je skupno ude-leæilo 16 psov.

Ob 20. uri je bilo sreœanjevseh vodnikov, sodnikov in vod-nikov obmoœij, kjer naj bi pote-kalo tekmovanje. Sreœanje je po-pestril kulturni program, na kon-cu pa je bilo øe ærebanje tekmo-valnih øtevilk. Naøa tekmovalcasta izærebala øtevilki 16 (J.Verœko) in avstrijska sodnikainæ. Ivan Leopolda in Thoma-sa Paira ter 19 (R. Burnik) inøvedskega sodnika Jana ErikaHellmanna in Avstrijca BrunaPeissla.

Naø sodnik Joæe Vester jeocenjeval tekmovalca iz Øvice z

v hotelu, kjer je bilo poskrbljenotudi za pse, ki so jih lahko imelivodniki poleg sebe, v sobah.

Naslednjega dne, 21. 10. 2006,je bil zajtrk æe ob 5.30, saj je bilodhod na teren domenjen za ob6.45 min. Tekmovanje se je za-œelo natanko ob 7.15.

Sestanek sodnikov je bil skli-

4. Gerhard Schweizer z Enzo

du Quart (lucernski goniœ) –110 toœk – II. n. r., Nemœija

5. Just Andreas z Xyra von

Grotteinstain (jurski goniœ) –104 toœke – II. n. r., Øvica

6. Josef Kraler z Arko v. d.

Goaspass (tirolski goniœ) – 88toœk – III. n. r., Avstrija


LOVSKA KINOLOGIJA

Ekipa Slovenije (od leve): kin. sodnik Slavko Ælebnik, tekmovalec J.Verœko s planinskim goniœem Cicem, tekmovalec Radoø Burnik skdl. istrijanko Bajdo in kin. sodnik Joæe Vester

Zmagovalec Finec Erkki Juntti s finskim goniœem Kaskevan Eetujem

Sestanek sodnikov …

Tekmovalne ekipe, ki so tekmovale na 14. prvenstvu goniœev.

Foto

: S. Æ

lebn

ik

7. Steinar Johnsen z Robber(dunker) – 82 toœk – III. n. r.;Norveøka

8. Radoø Burnik z Bajdo (istr-ski kdl. goniœ) – 80 toœk – III.n. r.; SlovenijaÆal se naø drugi tekmovalec, J.

Verœko s Cicem, ni uvrstil. Glede na lanski uspeh, ko je

bil naø tekmovalec M. Suøec splaninsko goniœko Cito prvi,sem bil kar malce razoœaran, sajsem priœakoval dober rezultattudi letos. Vedel sem, da sta ime-la oba udeleæenca letoønjega pr-venstva dobro pripravljena psa,toda poleg dobre priprave je vœa-sih potrebno øe malce sreœe, ki jetokrat naøa tekmovalca oœitnonista imela. Poudariti velja, da jeimel vsak tekmovalec za iskanjena voljo 90 minut œasa. V temœasu je moral pes najti zajca (iz-kljuœno in samo zajca!) in gagoniti 15 minut. Sodnika in vod-ja terena so morali videti psa, dagoni zajca; œe psa pri gonji nibilo videti, se ni uvrstil.

Ob 20. uri je bila slavnostnarazglasitev rezultatov, ki jo je po-pestril bogat kulturni program.Pri tem moram pohvaliti organi-zatorje, ki so organizacijsko do-kaj zahtevno prireditev izpeljalires brezhibno.

Slavko Ælebnik, kin. sodnik,predsednik VK za goniœe

Mednarodna vsestranska uporabnostna preizkuønja za terierje

Ponavadi se konec oktobrakonœajo lovsko-kinoloøke pri-

reditve. Tudi klub ljubiteljevpsov jamarjev organizira kot zad-

njo Vsestransko uporabnostnopreizkuønjo (VUP) za terierje.Omenjeno prireditev smo name-ravali organizirati skupaj z upo-rabnostno preizkuønjo (UP) zajazbeœarje, in sicer obe na med-narodni ravni. Vzrok za naœrto-vanje tako obseæne prireditve jebila 80-letnica kluba, saj je billeta ustanovljen æe davnega leta1926. Æal je bilo za izvedbotekmovanja prijavljenih premalojazbeœarskih vodnikov (samo tri-je). Tako smo »spravili pod stre-ho« samo CACIT za terierje, kismo se ga se lotili na skrajnemjugozahodnem delu Slovenije spomoœjo lovcev LD Ljutomer,LD Kriæevci pri Ljutomeru in lo-viøœa Fazan iz Beltincev, in sicer21. in 22. oktobra 2006. Za pred-priprave je bilo potrebno kar ne-kaj angaæiranja predvsem œlanovUO kluba. Prijavnice smo posla-li na vse kinoloøke zveze in pa-semske klube sosednjih dræav.Odzvali so se tekmovalci iz Œe-øke, Avstrije in Slovenije. Sku-paj se je prijavilo 11 vodnikov,dva pa se tekme nista udeleæila.Torej je tekmovalo 9 psov, potrije iz vsake omenjene dræave.

V soboto zjutraj smo se zbraliv lovskem domu LD Kriæevci,kjer se je pravzaprav med vsemtekmovanjem tudi vse dogajalo.Uvodne besede sta nam vsemskupaj namenila predsednik klu-ba prof. dr. Andrej Bidovec instareøina LD Kriæevci ValterHorn, ki je bil obenem tudi vod-ja prireditve. Delo delegata Ki-noloøke zveze Slovenije je tokratprevzel Darko Groøelj. Sodnikiso bili razdeljeni na dvojice, insicer: delo v rovu in izvlaœenjeVinko Forøœek in Joæe Batiœ,delo na polju Franc Deœman inMatjaæ Rotar, delo v vodi paMF Karl Maurer iz Avstrije inDamjana Øvegelj - Ænidarøiœ.

Odloœitvi za sojenje sodniøkihdvojic po disciplinah je botrova-la misel, da sodniki lahko praviœ-neje precenijo kakovost dela, sajposamezni par vidi vse tekmujo-œe pse v eni disciplini. Po ærebutekmovalnih øtevilk so se vodni-ki s sodniki in domaœimi lovciodpravili v loviøœe. S svojo ni-

treba s psom poœeti niœ veœ. A æaltekmovalna sreœa ne odtehtastalnega doslednega øolanja.Delo na polju je bilo odloœilno zaizloœitev dveh vodnikov iz Av-strije, vodno delo pa za enega odŒehov. Slovenski tekmovalci sobili vsekakor vse do zadnje disci-pline prvega dne (odloæljivost)

æinsko lego nudi obilo moænostiza izvedbo tudi najbolj zahtevnihpreizkuøenj. Kljub napovedim oslabem vremenu sta bila obadneva lepa.

Prvi dan so se vodniki pomeri-li v delu na polju, rovu in vodi,drugi dan pa je bilo na vrsti pri-naøanje in delo po krvnem sledu.

Œe sodimo po vpisih v rodov-nike tekmovalnih psov, so bilivsi izkuøeni tekmovalci, z velikoprvimi nagradnimi razredi, celomednarodnimi delovnimi naslo-vi. A smo zelo øolsko videli, dalahko tudi taki vrhunski tekmo-valni psi ostanejo brez uvrstitve.Ponavadi vzrok tiœi v vodnikuoz. øolanju. Marsikdo je namreœprepriœan, da œe je bil na takemtekmovanju enkrat æe uspeøen, ni

favoriti za prva tri mesta, saj sovse opravili z malodane najveœ-jim øtevilom toœk. Vsi trije psi(dva prosto odloæena, eden pri-vezan) so namreœ odpovedali po-sluønost ravno tu.

Tako so ostali v igri za nasled-nji dan samo trije psi, ki pa sobili uspeøni v delu na krvnemsledu pa tudi v prinaøanju maledivjadi.

Uvrstili so se: 1. mesto Jaroslav Rezba (CZ)

iz Prage s psom Ben z Rezbovadvora (ŒLP 15380/03); 227toœk in II. n. r. Pes je vsekakordobro øolan; rutina se pozna tudivodniku. Nekaj teæav sta imelale pri krvnem sledu in vodnemdelu.


LOVSKA KINOLOGIJA

Sodniøki zbor na tekmi CACIT za terierje: Deœman, Rotar, Øvegelj,Maurer, Forøœek, Batiœ

Nemøki lovski terier pri delu Najuspeønejøi prvi trije tekmovalci

Foto

: B. A

ubar

Foto

: D. Ø

vege

lj

2. mesto Daniel Œerny (CZ)iz Borova Lada s psom Argom zRezbova dvora (ŒLP 14922/03);218,5 toœke in II. n. r. Pes je sicerprimerno opravil svoje delo, a jeizrazito grobo voden. Mladegavodnika izdajajo predvsem æivci,kar se pozna na konœnem rezul-tatu.

3. mesto Otmar Prenner (A)iz Kroisbacha s psom Live vonObermayerhofen (OHZB 8188);211 toœk in III. n. r. Pes in vodniksta izredno umirjen tim, le nepo-znavanje naøega sistema rova juje pripeljalo v omenjeni nagradnirazred.

Naziv CACIT ni bil podeljen,saj nihœe od uvrøœenih ni dosegelI. nagradnega razreda.

Prireditev smo izpeljali in skle-nili s pomoœjo sponzorjev, ki soprispevali nagrade. Zahvaljuje-mo se podjetjema DJ – don izPrebolda in Stepp iz Loøke doli-ne, trgovini Action iz Nove Go-rice ter vinarstvu Kos in Pregrad.

Kaj napisati za konec?Œeprav je rezultat na prvi po-

gled videti slab, temu le ni tako.Lovski terier je namreœ vsestran-sko uporaben pes, kar mora do-kazati tudi na preizkuønji. Enkratpravilnik od njega zahteva spo-sobnosti goniœa, drugiœ krvo-sledca, nato se mora dobro znajtiv vodi in pri prinaøanju male div-jadi, pokazati pa mora tudi spo-sobnosti za delo pod zemljo. Do-kazati se v dveh dneh v vseh 17disciplinah pa vsekakor ni »maœ-ji kaøelj« niti za tako srœnega inneustraønega borca, kot je nem-øki lovski terier. Œe se ljudje nanapakah res uœimo, pa bodo slo-venski vodniki dokazali prihod-nje leto.

V imenu kluba se zahvaljujemletoønjim gostiteljem, ki so nas,»jamarje«, prijazno sprejeli med-se.

Damjana Øvegelj - Ænidarøiœ, kinol. sodnica

Lovsko-kinoloøka dejavnost v LD Udenborøt

Konec lanskega aprila smo vLD Udenborøt organizirali

spomladansko vzrejno preizkuø-njo ptiœarjev (PZP), ki je poteka-la pod okriljem LKD Gorenjske.Preskus je bil v dveh revirjih sfazani, in sicer na Okroglem inNacovci. Vodja prireditve je bildruæinski kinolog Tone Markiœ,vodja sodniøkega zbora in sod-nik pa Ivan Traven, ki je delopsov ocenjeval poleg kinoloøkesodnice Andreje Strajnar insodniøkega pripravnika Viktor-ja Œudna. Preizkuønje se je ude-leæilo 11 vodnikov ptiœarjev s 6nemøkimi æimavci, 2 irskima set-roma, 2 vajmarskima ptiœarjema,in enim nemøkim kratkodlakimptiœarjem. Vsi so preizkuønjo za-dovoljivo opravili, med njimitudi irski seter vodnice MarijePlevœak, ki je opravljala poljskopreizkuønjo angleøkih ptiœarjev(PP-A) in dosegla III. a n. r.

ptiœarjev prav tako pod okriljemLKD Gorenjske. Zbrali smo sepred Gostilno Marinøek v Nak-lem in odøli na Fazanerijo v Stra-hinj, kjer smo se po ærebu razde-lili v dve skupini. Preizkus psovje potekal v revirju Nacovca.Tone Markiœ, vodja prireditve indruæinski kinolog, vodja sodni-økega zbora in sodnik Ivan Tra-ven sta se odpravila s petimi vod-niki in psi na terene v zahodnemdelu loviøœa, proti vasi Æeje.Drugo skupino sta vodila JankoTroha in sodnica Andreja Straj-nar. V predelu loviøœa, kjer jepotekala preizkuønja, je bilo do-volj divjadi za prikaz dela dese-tih ptiœarjev (5 nemøkih æimav-cev, 3 mali munsterlandci, vaj-marœan in madæarska viæla).

Kar pet vodnikov LD Uden-borøt se je s svojimi mladimi psiudeleæilo preizkuønje in poka-zali so, da so pravi vodniki (æaldva psa nista opravila preizku-sa). Øirøo poljsko tekmo (ØPP)sta opravljala dva mala müster-landca, uspeøna pa je bila le

Naøi vodniki nemøkih æimav-cev so bili: Metod Graøiœ spsom Dakom je zbral 47 + 20toœk, Janko Ttroha z Lano 47,Jure Blaæiœ z Diko 43 toœk inMatija Janc z Dono 41 toœk. Naprireditvi je bil najboljøi nemøkiæimavec Fero vodnika LukePretnarja, ki je dosegel 52 + 20toœk. Sodniøki zbor in udeleæenciso nas kot prireditelje in dobregostitelje pohvalili, prav tako patudi kot dobre terenske vodnike.Pohvale so deæevale øe posebnozato, ker so trerenski vodnikinatanko vedeli, kje v loviøœu jeøe mala divjad.

Oktobra lani pa je bila v lovi-øœu LD Udenborøt øe jesenskazrejna preizkuønja (JZP) in hkra-ti øirøa poljska preizkuønja (ØPP)

Ajøa z vodnikom Øtefanom Hu-dobivnikom, ki je dosegla 196toœk in II. a n. r. Jesensko preiz-kuønjo (JZP) je uspeøno opravi-lo 5 psov, med katerimi so bilinajboljøi trije nemøki æimavci:Fero – nemøki æimavec z vod-nikom Luko Pretnarjem, ki jedosegel 181 + 30 toœk; Dika – zvodnikom Juretom Blaæiœem,ki je dosegela 170 toœk in Dak –z vodnikom Metodom Graøi-œem, ki je dosegel 169 toœk.

Po konœani preizkuønji smo sezbrali pred lovsko koœo, poteøililakoto in razglasili rezultate inpodelili spriœevala. Vodniki insodniki so izrazili æeljo, da bitudi prihodnje leto organiziraliØPP v naøem loviøœu.

Janko Troha

Ali je treba tako?

Pred nekaj dnevi sem si kot dol-goletni vodnik lovskih psov,

natanœneje øpringer øpanjelov,ogledal vsakoletno jesensko PNZøarivcev. Æe na zbornem mestusmo vsi skupaj ugotavljali, da jeza dva kinoloøka sodnika 16psov le nekoliko preveœ dela, øeposebno, ker nas je jutro priœaka-lo z dokaj gosto meglo, torej znekoliko slabøimi razmerami zaizvedbo preizkuønje. Sodnika stasi po dogovoru pse razdelila napolovico in pridruæil sem seskupini, v kateri je prevladovalameni zanimiva pasma øpanjeli.Ker imam trenutno tri mesecestarega samœka, sem æelel videti,kako PNZ poteka in kaj vse jetreba pokazati za uspeøen izid.Kmalu po zaœetku preizkusa seje æe pokazala nervoza kinolo-økega sodnika, ki se je zaœeljeziti na vodnike pa tudi na nji-hove øtirinoæne prijatelje. Æal jihje zaœel tudi nekam œudno na-slavljati, na primer »k … stara,debela« in øe kaj, œeprav je bilaveœina vodnikov starejøih (pomoji oceni le dva manj kot 50let) in æe izkuøenih pri vodenjulovskih psov. Prav œudno so takodogajanje opazovali naøi lovskipripravniki, ki prav gotovo nisodobili najboljøega vtisa o sodni-ku, øe manj pa o poteku in name-nu preizkuønje. Kaj menite, sebodo glede na sliøano odloœili zanakup in vodenje psa? Æal se jetako vedenje ponavljalo vso pre-izkuønjo in takega pristopa k za-devi tistega, ki deli »pravico«, toje ocene, prav gotovo ni primer-no. Je tak sodnik nedotakljiv inima vse prav le on? So mu vodni-ki prepuøœeni na milost in pred-vsem nemilost oziroma je to,»hvala bogu«, le sluœaj? Vem, danisem poklican niti usposobljenza vodenje take prireditve, z ne-kaj drugaœnimi odloœitvami pabi dogajanje le potekalo nekakodrugaœe!

Lovsko-kinoloøka druøtva, kise nenazadnje financirajo iz pri-spevkov, œlanarine vseh sloven-skih lovcev, bi morali veœ pozor-nosti nameniti izobraæevanju ki-noloøkih referentov v LD in preknjih tudi vodnikov lovskih psov.Kinologi bi morali biti seznanje-ni s pravilniki za posamezne ki-noloøke preizkuønje in jih tudiznati posredovati vodnikom obpripravi na preizkuønjo. Øe po-sebno bi jih morali seznaniti spotrebno opremo na taki preiz-kuønji. Pri tem mislim predvsemna lovsko opremo, za posameznepreizkuse pa je treba prinesti øepripomoœke (za vleœko, za pri-


LOVSKA KINOLOGIJA

Uspeøen »aport« nemøkega lov-skega terierja

Udeleæenci spomladanske PZP ptiœarjev (2006), ki je bila v loviøœuLD Udenborøt, so se fotografirali pred lovsko koœo za Savo.

Foto

: T. M

arki

œ

Foto

: D. Ø

vege

lj

naøanje …). En sam zajec ali fa-zan paœ ne more biti dovolj za to-liko psov za vleœko in prinaøa-nje. Seveda mora sodnik tudidopustiti, da se vleœke poloæijoprimerno za vsakega psa. Mladivodniki rabijo tudi veliko pomo-œi pri øolanju mladih psov, saj æesama odloœitev za nakup in po-tem tudi øolanje psa je za marsi-katerega lovca velik zalogaj. Do-ber vodnik namreœ porabi zaradiljubezni do psa, razumevanja nje-govega poslanstva in odgovor-nosti veliko œasa za svojegaspremljevalca. Zato ga vsak danvodi v loviøœe, vendar nikakor nezaradi kakønega ekonomskegauœinka. Kot taki imajo prav goto-vo pravico do poøtenega odnosatudi ob nastopu svojega psa napreizkuønji. Œe pa se preizkusaudeleæi mlad vodnik in doæivitako hladen tuø, ga bo prav goto-vo hitro minila volja do nadalj-njega dela in morda bomo izgu-bili øe enega dobrega zanesenja-ka na tem podroœju.

Kinoloøki sodniki, ki so hkratitudi kolegi med seboj, po lovskipa tudi kinoloøki liniji, naj upo-øtevajo neka pravila dela oziro-ma dnevni red na prireditvi. Nazaœetku, ob pregledu prijavljenihpsov naj jih takoj razdelijo poposameznih disciplinah preiz-kuønje glede na starost psov inteæo zahtev. Vodnikom naj takojv kratkih besedah predstavijo na-vodila za potek preizkuønje, smergibanja. To je potrebno zaradi ti-stih, ki bodo opravljali preizkus,pa tudi drugih, ki bodo preizkuø-njo spremljali nekaj deset met-rov zadaj, da ne bodo motili na-stopajoœih. In ne nazadnje tudizaradi lovskih pripravnikov (!),da bodo seznanjeni z namenomin potekom preizkuønje. Ob temnaj tudi predstavijo svoja priœa-

kovanja glede poteka in priprav-ljenosti vseh akterjev na preizku-su. Seveda pa se morajo sodnikiprej vse potrebno dogovoriti tudis tehniœnim vodjem prireditve,saj le on, kot domaœin, dobropozna loviøœe in razmere v njem.Ker je preizkus v naravi v takihali drugaœnih vremenskih razme-rah, ne moremo priœakovati, danas bo divjad nekje kar œakala.Zato je treba dati psu nekaj œasain preizkus organizirati optimal-no glede na stanje z divjadjo vloviøœu pa tudi glede na vremen-ske razmere (megla, veter …).Prijetno in tovariøko vzduøje bopregnalo vsako slabo voljo, tudiœe na koncu preizkuønje ocena nebo najboljøa. Vsak vodnik nam-reœ meni, da je njegov øtirinoæec»najboljøi«, potem pa le priznadobro pripravljenost tudi drugim,œe mu le-ti to dokaæejo. Menim,da med vodniki le ni zaznati pre-tirane zavisti, prav gotovo pa jesodnik nikakor ne sme spodbuja-ti in mednje vnaøati nemir.

Øolanje lovskega psa je pravgotovo poseben izziv, ki pa gaæal sprejmejo le najpogumnejøi.V œasu, ko imamo komaj kaj pro-stih trenutkov zase, ko je œas øekako dragocen, je resno delo zmladim psom prav gotovo obre-menitev za vsakega vodnika. Po-moœi psa na lovu ali pri iskanjuobstreljene divjadi pa smo potemvsi veseli. Tudi preizkus je del»lova« in prav zato naj mine vdobrem vzduøju med vsemi pri-sotnimi. Na takøni preizkuønjinaj se izmenjajo izkuønje, manjuspeønim pa naj se ponudi po-moœ. Naslednje leto bo namreœnaslednja preizkuønja in takratbosta vodnik in njegov øtirinoæniprijatelj lahko bolje pripravljena.

Duøan LepøinaLD Globoko

Oroæje in optika

Prodam revolver Arminius,kal. .357 Mag., in piøtolo Za-stava – Beretta -950B, kal. 6,35.Tel.: 040/898-543.Kupim repetirko ali enostrel-no risanico – prelamaœo, kal..22 Hornet. Tel.: 041/391-589.Prodam polrisanico, kal. .22Hornet/16, s str. daljnogledomZeiss 6 x 42 (Suhlova montaæa).Tel.: 041/644-088.Prodam polavtomatsko ri-sanico Browning, kal. .30 – 06,s str. daljnogledom Zeiss 6 x 42,A4 kriæ (zasuœna montaæa). Puø-ka in optika sta novi. Cena –15%. Tel.: 031/395-396.Prodam kratko karabinko(»øtuc«), kal. .308 Win., s str. dalj-nogledom Schmidt & Bender 6 x 42, izdelano po naroœilu(cena 1.200 �); luksuzno, ob-novljeno tricevko Merkel Suhl,kal. 16 – 16/7 x 65 R, s str. dalj-nogledom Kahles 4 x 32. Cena1.500 �. Tel.: 040/796-713.Prodam tricevko, kal. 16 – 16//7 x 65 R, s str. daljnogledom(cena 380.000 sit); karabinkoCZ, kal. 7 x 57, s str. daljnogle-dom (cena 140.000 sit) in risa-nico Winchester, kal. .30 – 30(cena 240.000 sit). Tel.: 041/534-971.Prodam œeøko bokarico, kal.12/7 x 65 R, s str. daljnogledom

Zeiss 4 x 32 in str. daljnogle-dom Vega 4 x 32 (Suhlova mon-taæa). Tel.: 051/435-134.Prodam risanico, kal. 8 x 57IS, s str. daljnogledom Kahles 6 x 42 (Suhlova montaæa), cena350 � in øibrenico SimsonSuhl, kal. 16 – 16 (cena 300 �).Tel.: (01) 427-21-66.Prodam repetirko M. Sch, kal..243 Win, s str. daljnogledom.Puøka je unikat in izjemno pre-cizna, primerna za poznavalcein odliœne strelce. Na ogled je vtrgovini Lovec - Grosuplje (tarœaje priloæena, cena dokaj visoka);tel.: (01) 786-20-63.Prodam polavtomatsko pi-øtolo Glock, kal. 9 x 19. Piøtolaje bila malo uporabljana in jeodliœno ohranjena. Cena 500 �.Tel.: 041/297-313.Prodam risanico – prelama-œo Blaser K 95, kal. 6,5 x 65 R,z menjalno cevjo kal. .243 Win.Tel.: 040/545-115.Ugodno prodam øibrenicoMerkel Suhl, kal. 16 – 16. Tel.:040/765-488.Prodam risanico – repetir-ko, kal. 6,5 x 57 (izdelana zaleviœarja). Tel.: 051/343-213.Kupim polavtomatsko øib-renico Browning – Bereta, kal.12 kal (70 mm). Tel.: 031/510-836.


LOVSKA KINOLOGIJA

Mlad øpringer øpanjel Amor. Le kaj te œaka na preizkuønji!?

Foto

: D. L

epøi

na

Lovski terierji (SLRLt):O: 5/I, m: 4/I, 27. 12. 06, Andrej Puæelj, Lipovøœica 14, 1317 Sodraæica.O: 4/I, m: 5/I, 4. 1. 06, Tone Kos, Pod Gonjami 129, 2391 Prevalje.O: 4/I, m: 4/I, 6. 1., Milan Ferjanœiœ, Budanje 44, 5271 Vipava.

Brandel braki(SLRBrb):O: 4/I, m: 5/I, 9. 1., Ciril Poæek, Œreønjevec ob Bistrici 1, 3256 Bistrica ob Sotli.

Beagli (SLRBig):O: 5/I, m: 5/I, 28.12. 06, Branislav Tratnik, Idrijska 34, 5270 Ajdovøœina.

Istr. kdl. goniœi (SLRGIk):O: 4/I, m: 4/II, 2. 11., Mitja Dodiœ, Reøka c.13, Hrpelje, 6240 Kozina.

Posavski goniœi (SLRGp):O: 4/I, m: 5/I, 25. 12. 06, Lado Raztresen, Luœine 32, 4224 Gorenja vas.

Kdl. vaimarœani (SLRWpk):O: 5/IPO – tekma C, m: 5/JZP, 18. 1., Primoæ Glaviœ, Razgledna pot 17, 4270 Jesenice.

Nemøki æimavci (SLRNÆ):O: tuj plemenjak, m: 4/5 JZP 180+24, 2. 12. 06, Viktor Œuden, Podpeøka c. 277, 1357 Notranje Gorice.

Bretonski ptiœarji (SLREB):O: 5/PZP-42, JZP 161, m: 5/PZP-49, 12. 1., Boris Œepar, Cebejeva 2, 5270 Ajdovøœina.

Nem. kdl. ptiœarji (SLRNkp):O: 5/PZP-54, JZP-185, m: 4/PZP-51, JZP-190,VUP I. n. r., 25. 12. 06, Vili Postruænik, Krœevina pri Vurbergu 66/1, 2250 Ptuj.O: 4/PZP-54, JZP-180, m: 4/PZP-55, JZP-191, VD I. n. r., SM - I. n. r., Sv. Hub. - I. n. r., 24. 12. 06, Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 66/a,2324 Lovrenc.

Labradorci (SLRLR):O: 5/TPR, m: I/PNZ, 5. 12. 06, Tanja Nedeljkoviå, Ul. borcev NOB 39, 6320 Portoroæ. O: I/TPR, m: I/TPR, 5. 10. 06, Zinka Rovan, Kolomban 77, 6280 Ankaran.

Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena legla lovskih psov

Mali oglasi

Prodam brezhibno, bogato gra-virano boroveljsko bokarico(Borovnik), kal. 16/7 x 65 R, sstr. daljnogledom Swarovski –Habicht – Nova 1,5 – 6 x 42 DV,kriæ 4A (Suhlova montaæa), zmenjalno cevjo 16/16. Tel.: 051/306-397.

Prodam Suhlovo tricevko, kal.12 – 12/7 x 65 R, s str. daljno-gledom Tasco 3 – 9 x 44 (Suh-lova montaæa) in rdeœo pikoBushnell Trophy (Suhlova mont.);ter risanico – repetirko, kal. .222Rem. (izredno precizna), s str.daljnogledom Tasco HC 6 – 24 x 42. Tel.: 041/285-865.

Prodam ultralahko repetirko,kal. .223 Rem., izdelano po na-roœilu. Tel.: 031/296-046.

Prodam karabinko Orbis M-112, kal. .243 Win., s str. daljno-gledom 6 x 42 Swarovski. Pu-øka je nova. Tel.: 041/375-988.

Prodam revolver Ruger GP100 stainles, cev 4 inœe; kom-binirko Betinsoli, kal. .308Win./ 20 Mag., s str. daljnogle-dom Docter 6 x 42. (Suhlovamontaæa); karabinko, kal. .270weatherby Mag. s str. daljnogle-dom Zeiss 3 – 12 x 56 z LeupoldQR montaæo. Tel.: 041/490-187.

Prodam trap puøko Beretta,mod. 682 Gold x trap. Puøka jedobro ohranjena in ima vrhun-sko nastavljivo kopito. Cena je1.700 �. Tel.: 031/347-759.

Prodam ekspres risanicoSuhl, mod. 150, kal. 9,3 x 74 R/9,3 x 74 R, z montiranim vari-abilnim str. daljnogledom Zeiss1,5 – 6 x 42. Puøka je nova. Tel.:031/685-086.

Prodam boroveljsko boka-rico z bogato gravuro, kal. .222Rem. /7 x 75 R, z menjalnimicevmi 16/16 in montiranim str.daljnogledom Zeiss 1,5 – 6 x 32.Tel.: (05) 677-98-50.

Prodam piøtole: M-70, kal.7,65; Walther PPK, kal. 7,65;Browning 1900, kal. 7,65 in SVI,kal. .45 ACP, ter puøko risani-co, kal. 8 x 57 IS, s str. daljno-gledom. Tel.: 041/889-039.

Prodam gumiran dvogledWetzlar 8 x 30. Tel.: 041/533-822.

Prodam damsko øibrenico–enocevno prelamaœo, kal.16; je kot nova (cena 90.000 sit)in nov spektiv Bushnell 15 – 45x 50 zoom (25.000 sit). Tel.:041/648-072.

Lovski psi

Na voljo za paritev imamhannovrskega krvosledca,starega 6 let, preizkuøenega vdelu po naravnem KS (jelenjad,divji praøiœi, srnjad); 3 x CAC, 1 x CACIB, 3 x BOB. Moænostsodelovanja z vzredniki. PredragMiloøeviå Seœanj (Srbija); tel.:+381-63-83-83-289 ali +381-23-841-435.

Prodam leglo 3 mesece starihnemøkih lovskih terierjev,odliœnih starøev. Tel.: 040/550-090.

Prodam lovskega terierja zodliœno telesno oceno in oprav-ljenim PNZ. Tel.: 031/533-434.

Prodam 3,5 leta staro resa-sto jazbeœarko z vzrejnim do-voljenjem. Tel.: 041/351-179.

Prodam vrhunsko leglonemøkih ptiœarjev – æimav-cev. Poleæeni so bili 5. 12.2006, potomci delovnih starøev:mati: Bea II vom Rauhhaar 4/5,JZP 180 + 24 t, ØPP- S.M. I. n. r.;oœe: Balu vom Bachbrückl, pr-vak Avstrije, 5 x øampion Av-strije, A.N.I.L. (PZP) 135 t, preiz-kus trdnosti znaœaja, 4/4 (od-liœno), F.F.W.(ØPP) 291 t II. n. r.,F.V.F.G.P. (VUP) 403 t II. n. r.Dodatne informacije in rezerva-cije po tel.: 041/717-464.

Za paritev imam na voljo nem-økega prepeliœarja (rjavca).Poleæen 24. 3. 2004. Tel. ocena5/I (CACIB, BOB-Lj. Zg.) Tel.:031/246-591.

Prodam 4 mesece staro resa-sto jazbeœarko, odliœnih star-øev. Tel.: 041/522-999.

Prodam nemøko prepeli-œarko – rjavko, staro 6 mese-cev. Je potomka odliœnih star-øev. Tel.: 041/494-587.

Prodam nemøko lovsko te-rierko, staro 3,5 let, z vzrejnooceno II/I. Tel.: 031/322-212.

Prodam leglo epagneul bre-toncev, starih 4 mesece. Sopotomci lovsko delovnih star-øev. Mati je iz Italije, oœe s Hr-vaøke. Prodam tudi nemøkekdl. ptiœarje (leglo 12. 10.2006). Mati in oœe sta iz vzrejnelinije Hage – Haus; oœe Kumanje mednarodni øampion in naj-boljøi plemenjak v Evropi. Infor-macije: Psarna Kitanjska - Øtr-bac (Hrvaøka); Beli Manastir;tel.: 00385 31/700-747; 0038591/530-56-76; wes vip.hr/ostr-bac.vip

Za paritev imam na voljobrandel braka (mati sloven-skega, oœe avstrijskega porek-la). Je odliœen goniœ vse divjadi.Telesna ocena odliœno PNZ – I. n. r., KS – II. n. r.; vzrejna oce-na 5/I. Tel.: (07) 304-48-02 ali041/812-554.

Drugo

Prodam koøute damjaka zanadaljnjo rejo ter jelene za od-strel. Tel.: 031/827-336.

Prodam navadno jelenjad:jelena in koøuto. Ugodna cena.Tel.: 051/363-959.

Izdelam vam zimske krmil-nice in valilnice za pticeduplarice (veœ vrst) ter monti-ram lovske trofeje na naravnepodloæne deøœice. Tel.: (01) 895--15-96.

Izdelam gamsove œope (tudidivji praøiœ, jelen, jazbec). Infor-macije po tel.: (04) 51-41-181 ali041/819-231, Basaj.

Prodam slavnostno lovskoobleko. Tel.: 041/760-179.

Prodam vezane (do 1992) let-nike Lovca od leta 1910 do1933, 1938, 1940, 1947 do 2005in Lovski zbornik 1944. Tel.:041/ 668-244.

Prodam slavnostni lovski krojMura, øt. 52. Tel.: (01) 427-21-18ali 041/655-105.

Prodam slavnostno lovskoobleko. Tel.: 041/760-179.

Prodam vezane letnike gla-sila Lovec (1923, 1924, 1931in 1952). Tel.: 041/533-822.

Gumbi iz jelenje roæevineza lovske obleke in lovskesrajce. Izdeluje Anton Intihar,Kamnik pod Krimom 8/a,1352 Preserje. Tel.: (01) 36-31-293.


JANUARDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. Po 14:01 5:57 7:44 16:26 6:31 17:392. To 14:56 7:07 7:44 16:27 6:32 17:403. Sr 16:02 8:04 7:44 16:28 6:32 17:41 14. »e 17:15 8:47 7:44 16:29 6:32 17:425. Pe 18:28 9:19 7:44 16:30 6:32 17:436. So 19:41 9:44 7:44 16:31 6:32 17:447. Ne 20:49 10:03 7:44 16:33 6:32 17:458. Po 21:55 10:19 7:44 16:34 6:31 17:469. To 22:59 10:34 7:43 16:35 6:31 17:4710. Sr ----- 10:49 7:43 16:36 6:31 17:4811. »e 0:03 11:04 7:43 16:37 6:31 17:49 212. Pe 1:08 11:22 7:42 16:38 6:31 17:5013. So 2:15 11:42 7:42 16:40 6:30 17:5114. Ne 3:25 12:08 7:41 16:41 6:30 17:5215. Po 4:35 12:43 7:41 16:42 6:29 17:5316. To 5:44 13:29 7:40 16:44 6:29 17:5417. Sr 6:44 14:29 7:39 16:45 6:29 17:5618. »e 7:34 15:42 7:39 16:46 6:28 17:5719. Pe 8:12 17:03 7:38 16:48 6:27 17:58 320. So 8:42 18:25 7:37 16:49 6:27 17:5921. Ne 9:06 19:48 7:36 16:50 6:26 18:0022. Po 9:27 21:08 7:36 16:52 6:26 18:0123. To 9:45 22:27 7:35 16:53 6:25 18:0324. Sr 10:04 23:47 7:34 16:55 6:24 18:0425. »e 10:24 ----- 7:33 16:56 6:23 18:0526. Pe 10:48 1:07 7:32 16:58 6:23 18:06 527. So 11:18 2:27 7:31 16:59 6:22 18:0828. Ne 11:56 3:46 7:30 17:01 6:21 18:0929. Po 12:46 4:57 7:29 17:02 6:20 18:1030. To 13:48 5:57 7:28 17:04 6:19 18:1231. Sr 14:57 6:44 7:26 17:05 6:18 18:13

Na velikega petelina (15. 4.–10. 5. 2007) za 1.490 �V RUSIJO: 7–8 dni s 5 dnevi lova ter odstrelom velikega petelina.Dodaten odstrel: ruøevec 250 �. Pri prijavi do 15. 1. 2007 je odstrel 1 ruøevca ter kljunaœev brezplaœen.V LATVIJO: 6 dni s 4 dnevi lova na velikega petelina in bobra.TURŒIJA: 7 dni s 5 dnevi lova, 3–5 pogonov na dan, prevoz v loviøœu,polni penzion – za pavøalno ceno 1.990 �. Termin lova je 28. 1. do 3. 2. 2007. Ni doplaœila za odstrel merjascev s œekani v medalji.Zagotovilo uspeha: v primeru, da skupina uplenjeni manj kot 15 divjihpraøiœev, dobi gost povrnjenih 1.000 �.HRVAØKA: 3–4 pogoni na praøiœe na dan po pavøalni ceni 150 �/lovnidan. Zagotovilo uspeha lova! Pridruæite se naøim skupinam za sobotnelove v januarju. SAFARI V JUÆNI AFRIKI: 6 dni v loviøœu s polno oskrbo in 5 dnevi lovater z odstrelom 3 glav divjadi (belorepi gnu, springbok ter blesbok ali mountain reedbok) za ceno 1.990 �. Lov skupine v spremstvu predstavnika PASAT-a v œasu prvomajskih praznikov.

Pasat,Pasat, d.o.o.http://www.pasat.si > tel.01/428 37 40 > e-poøta: [email protected]

LKD Ljubljanaorganizira

SPOMLADANSKI TEŒAJ ZA VODNIKE LOVSKIHPSOV VSEH PASEM.

Zaœetek teœaja bo 13. 2. 2007 ob 16. uri v Gostiøœu Øtern na Jeæici. Teœajbo trajal predvidoma 75 ur in bo namenjen osnovnemu øolanju lovskih psov.

Cena teœaja: 40.00 � za lovce – œlane LKD Ljubljana, 110.00 � za lovce –neœlane LKD Ljubljana in za nelovce - œlane LKD Ljubljana ter 150.00 �za nelovce neœlane LKD Ljubljana.

Teœaj je treba plaœati na transakcijski raœun LKD Ljubljana, øtevilka: 02010-0092188378.

Zadnji rok za prijave je: 9. 2. 2007

Prijave sprejemamo pisno na naslov LKD Ljubljana, Æupanœiœeva 9/II,1000 Ljubljana. Za dodatne informacije pa smo vam na voljo po tel. øtevilki041/241 900 – tajnica LKD Ljubljana Bojana Tivadar.

Øtevilo teœajnikov je omejeno na 15!

ULTRA, d.o.o., NAZARJE

KAMENA SOL (kosi od 1 do 3 kg)

NA ZALOGI!

Za naroœila pokliœite:

(03) 839-01-20 ali 040/677-046

Z V E Æ E M Ovam letnikerevije Lovec.

Cena: 2200 sit/letnik.

KNJIGOVEZNICA

Jaka Zdeøar, s.p.

Vrhovci VI/1, 1000 Ljubljana

GMS: 041/326-351

Vsem vodnikom ljubiteljempsov ptiœarjev

æelimo sreœno2007 in dober pogled.

Druøtvo ljubiteljev ptiœarjev


MADÆARSKAJESENSKO-ZIMSKI LOV NA MERJASCA in

DAMJAKA4 polpenzioni v luksuzni lovski koœi, 3 dnevi

organizacije lova z vodenjem poklicnega lovca in terenska priprava trofej ter odstrel

MERJASCA s œekanido 12 cm 800 �do 14 cm 1.000 �do 16 cm 1.200 �do 18 cm 1.600 �

DAMJAKA z rogovjemdo 2,5 kg 1.150 �do 3,0 kg 1.550 �do 3,5 kg 2.000 �do 4,0 kg 3.200 �

* * *

NAMIBIJAPAKET 11-DNEVNEGA POTOVANJA

s poletom, prevozi, bivanjem in hrano, organizacijo lova ter

VKLJUŒENIM ODSTRELOM SEDMIH KAPITALNIH TROFEJNIH ÆIVALI

(veliki kudu, oriks, svinja bradaviœarka, hartebest,springbock, øakal in samica ene od trofejnih

antilop)All inclusive Ljubljana–Ljubljana

4.200 �

* * *

JUÆNOAFRIØKA REPUBLIKA11-dnevni safari

All inclusive Ljubljana–Ljubljana2.490 �

Ugodni odstreli: impala 200 �; blesbuck 180 �;svinja bradaviœarka 200 �

bushpig 250 �; springbuck 200 �lechwe, niala, reedbuck, tsessebe,

waterbuck, gnu …

Velika izbira strelnih daljnogle-dov z osvetlitvijo ali brez. Dalj-nogledi so polnjeni z duøikom, so odporni proti odsunu in imajo 5-letno garancijo.

Documents

LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zveza · Naø »srœni« problem pa so v tem trenutku druge vsebine. Le-te se nanaøajo na organiziranost naøe lovske organizaci-je in vpraøanja, povezana