p om e m bn e jš i p odat k i o p o sl ova nj u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

p om e m bn e jš i d o g odk i v l et u 20 08 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

u vodna be se da gen e r a ln e ga d i r e k t or ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

p oro č i l o na dz or n e ga sv eta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

1. s p l o š n i p odat k i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

1.1 o se bna i z k a zn ica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

1.2 de jav no s t . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

1.3 u p r av l ja nj e druž be . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

1. 4 orga n i z i r a no s t . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

2 . p o s l ov no p oro č i l o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

2.1 p o sla ns t vo, v i z i ja i n s t r at e šk e

usm e r i t v e p o š t e sl ov en i j e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

2.2 m a k roe konom sko okol j e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

2.3 p roda ja i n t r ž enj e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

2.3 .1 s t or i t v e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

2.3 .2 m e dna rodno s ode l ova nj e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 4

2.3 .3 p o š t n e zna m k e i n f i lat e l i s t ič n i i z de l k i . . . . . . . . . . . . . 4 4

2.3 . 4 t r žno kom u n ic i r a nj e i n u p r av l ja nj e

blag ov n e zna m k e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

2. 4 p o š t no om r ež j e i n l o gi s t i k a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

2. 4 .1 enot e jav n e ga p o š t n e ga om r ež ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

2. 4 .2 na p r av e p o š t n e ga om r ež ja i n t r a nsp ort na

s r e d s t va . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

2.5 u p r av l ja nj e s k a kovo s tjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

2.6 na bava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

2.7 na l ož be . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

2.8 i n f or m at i k a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

2.9 u p r av l ja nj e s t v e ga nj i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 0

2.9.1 v r s t e t v e ga nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 0

2.9.2 not r a nja r ev i z i ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

2.9.3 not r a nja kon t rola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

2.9. 4 va rova nj e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 6

2.10 a na l i z a p o sl ov n i h d o sež kov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

2.11 d o g odk i p o konc u p o sl ov n e ga l eta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

2.12 nač rt i z a p r i hodno s t . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

3 . p oro č i l o o dru ž be n i od g ovor no s t i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

3.1 u p r av l ja nj e s č l ov e šk i m i v i r i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

3 .1.1 s ta nj e i n g i ba nj e z a p o sl en i h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

3 .1.2 od s ot no s t i de lavc ev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

3 .1.3 plač e i n de l ov na uspe šno s t . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

3 .1. 4 s ode l ova nj e s s i n d i k at om i n sv et om de lavc ev . . . . . . . 88

3 .1.5 i z obr a ž eva nj e de lavc ev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

3 .1.6 sk r b z a z a p o sl en e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 0

3 .1.7 s ta nova nja i n l et ova nja de lavc ev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

3 .1.8 d odat no p okoj n i nsko z ava rova nj e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

3 .1.9 kom u n ic i r a nj e z z a p o sl en i m i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

3 .2 od g ovor no s t d o druž ben e sk u pno s t i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

3 .3 od g ovor no s t d o na r av n e ga okol ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 6

4 . r ač u novod s ko p oro č i l o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

4 .1 r ev i z or j evo p oro č i l o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

4 .2 r ač u novod sk i i z k a z i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

4 .2.1 b i la nca s ta nja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

4 .2.2 i z k a z p o sl ov n e ga i z i da . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

4 .2.3 i z k a z p o sl ov n e ga i z i da p o p odro č n i h od se k i h . . . . 10 6

4 .2. 4 i z k a z dena r n e ga t ok a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 7

4 .2.5 i z k a z g i ba nja k a p i ta la . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 9

4 .3 p oja sn i la k i z k a z om . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

4 . 4 p o sl ova nj e s p ov ez a n i m i o se ba m i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148

4 .5 d o g odk i p o dat u m u b i la nc e s ta nja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149ka

zalo

janko kersnik

(1852–1897)

je bil vsestranski človek:

notar, publicist, politik,

predvsem pa velik

pripovednik. V svojih delih

je pronicljivo upodobil

takratno slovensko

meščansko družbo,

v kateri se narodnopolitični

boj spreminja v boj za moč

in položaj posameznika.

Skozi Kersnikovo

pripovedništvo je opaziti

značilen prehod od

romantike k realizmu,

čeprav se tančici idealizma

ni nikoli povsem odrekel.

Ilustracija je del motiva znamke

iz serije Znamenite osebnosti.

Znamka je izšla 23. 1. 2002.

pom

embn

ejši

po

da

tk

i

o

po

sl

ov

an

ju

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

7

p o m e m b n e j š i p o d a t k i o p o s l o va n j u

K l j u č n i d o s e ž k i v š t e v i l k a h

Podatek 2004 2005 2006 2007 2008

Čisti prihodki od prodaje v EUR 187.864.042 208.044.688 229.302.762 225.348.863 245.268.027

Dodana vrednost v EUR 140.078.063 157.987.309 175.170.197 171.969.274 180.095.828

Kosmati denarni tok v EUR 23.452.829 35.673.606 45.490.753 34.711.258 36.460.566

poslovni izid iz poslovanja v EUR 2.135.261 20.167.881 27.440.882 19.607.705 20.592.757

Čisti poslovni izid v EUR 1.591.191 15.177.854 20.879.164 16.550.620 18.236.770

Vrednost naložb v EUR 22.218.223 15.150.689 12.799.670 14.074.734 17.078.995

Število storitev v 000 kos 909.524 957.491 1.069.344 1.117.376 1.208.034

povprečno število zaposlenih iz delovnih ur 5.946 6.115 6.317 6.351 6.363

Dodana vrednost na zaposlenega v EUR 23.559 25.838 27.732 27.078 28.303

Kapital v EUR 215.039.351 227.072.601 233.149.979 243.588.011 252.727.235

Bilančna vsota v EUR 263.461.017 268.733.354 293.897.278 300.970.664 311.331.371

Stroški dela v EUR 116.625.234 122.313.703 129.679.444 137.258.016 143.635.263

Kazalniki v %

Donosnost prodaje – ROS 0,8 7,3 9,1 7,3 7,4

Donosnost kapitala – ROE 0,7 7,0 9,6 7,2 7,6

Donosnost sredstev – ROA 0,6 5,6 7,4 5,6 6,0

čisti prihodki od prodaje (v 000 eur)

2004

187.864

31,6

2005

208.045

34,0

2006

229.303

36,3

2007

225.349

35,5

2008

245.268

38,5

300.000

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

0

45,0

40,0

35,0

30,0

25,0

20,0

15,0

10,0

5,0

0,0

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

čisti prihodki od prodaje na zaposlenega (v 000 eur)

čis

ti

prih

od

ki

od

pr

od

aje

(v 0

00

eu

r)

čis

ti

prih

od

ki

od

pr

od

aje

na

za

posl

en

eg

a (

v 0

00

eu

r)

Č i s t i p r i h o d k i o d p r o d a j e

L e g e n d a : R O S = č i s t i p o s l o v n i i z i d / č i s t i p r i h o d k i o d p r o d a j e ; R O E = č i s t i p o s l o v n i i z i d / p o v p r e č n o s t a n j e k a p i t a l a ; R O A = č i s t i p o s l o v n i i z i d / p o v p r e č n o s t a n j e s r e d s t e v.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

8

č isti poslovni izid(v 000 eur)

čis

ti

posl

ov

ni

izid

(v 0

00

eu

r)

2004

1.591

0,8

2005

15.178

7,3

2006

20.879

9,1

2007

16.551

7,3

2008

18.237

7,4

25.000

20.000

15.000

10.000

5.000

0

10,0

9,0

8,0

7,0

6,0

5,0

4,0

3,0

2,0

1,0

0,0

-

-

-

-

-

-

-

-----------

donosnost prodaje-ros (v %)

do

no

sno

st p

ro

da

je-r

os

(v %

)

Č i s t i p o s l o v n i i z i d

Opomba: Slabši poslovni izid v letu 2004 je posledica oslabitve vrednosti zgradb v vrednosti 6,3 mio EUR.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

9

dodana vrednost(v 000 eur)

do

da

na

vr

ed

no

st(v

00

0 e

ur

)

2004

140.078

23,6

2005

157.987

25,8

2006

175.170

27,7

2007

171.969

27,1

2008

180.096

28,3

200.000

180.000

160.000

140.000

120.000

100.000

80.000

60.000

40.000

20.000

0

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

30,0

25,0

20,0

15,0

10,0

5,0

0,0

dodana vrednost nazaposlenega (v 000 eur)

do

da

na

vr

ed

no

st n

a z

apo

sle

ne

ga

(v 0

00

eu

r)

D o d a n a v r e d n o s t

primož trubar

(1508–1586)

je bil mož neverjetne

energije, človek s

poslanstvom. Kljub preprekam

in preganjanju je izdal prvo

knjigo v slovenskem jeziku,

postavil temelje slovenskega

knjižnega jezika, prevajal

Sveto pismo, napisal Cerkovno

ordnungo ... Njegova dela,

ki so sicer vsa nastala iz

religioznih pobud, močno

presegajo zgolj verski

pomen, zato mu zasluženo

pripada mesto osrednje

osebnosti slovenske kulturne

zgodovine.

Ilustracija je del motiva znamke

iz serije Znamenite osebnosti.

Znamka je izšla 29. 1. 2008.

klju

čni d

ogod

kii

n

no

ve

s

to

ri

tv

e

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

13

p o m e m b n e j š i d o g o d k i v l e t u 2 0 0 8

V januarju 2008 smo število poslovnih enot povečali na deset, in sicer smo pE

Maribor razdelili na dve poslovni enoti, ki sta organizacijsko in vsebinsko ločeni

zaradi boljšega obvladovanja poslovnega procesa: PE Maribor je osredotočena

na koordinacijo delovanja mreže poštnih enot ter trženje storitev, medtem ko je

glavna dejavnost PE Poštni logistični center Maribor koncentracija, predelava

in disperzija poštnih pošiljk ter organizacija transporta na I. in II. transportni

ravni.

Ustanovljen je bil Sektor za razvoj storitev in sprejeta metodologija razvoja

storitev v pošti Slovenije.

V prvem četrtletju leta 2008 sta bili odprti dve novi pošti, in sicer februarja

2008 pošta 3323 Velenje, marca 2008 pa pošta 2117 Maribor v nakupovalnem

središču Europark v Mariboru.

Razširili smo sodelovanje s petrolom z uvedbo novih storitev »Petrol pismo«,

»Petrol priporočeno pismo« (v notranjem prometu) in »Izročitev paketov na

Petrolovih servisih«.

Uvedena je bila storitev »Paket dobavitelji«, ki se uporablja za prenos drobnega

prodajnega in oglaševalskega blaga na pošte.

Zunanji izvajalec je izdelal logistično študijo, ki zajema optimiranje poštnega

omrežja in transportnih poti. Omenjena študija predvideva reorganizacijo

poštnega omrežja, ki vključuje uvedbo dodatnega nivoja v organizaciji paketne

logistike, in sicer uvedbo paketnih pretovornih pošt in paketnih dostavnih

pošt.

Izveden je bil pilotski projekt optimizacije dostavnih okrajev in obhodnih

redov pismonoš za eno pošto, s katerim želimo doseči predvsem optimalne poti

in enakomerno obremenitev pismonoš. S projektom in testiranjem nadaljujemo

tudi v letu 2009.

V okviru aktivnosti za izboljšanje kakovosti prenosa pošiljk smo namestili

naprave za kontrolo izpraznjevanja poštnih nabiralnikov v mestu Ljubljana.

prav tako bomo nabavili dodatne mobilne diagnostične antene za zajem podatkov

o testnih pismih.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

14

podpisali smo Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu, s čimer smo se

zavezali, da bomo v obdobju treh let (2009–2011) pripomogli k zmanjšanju števila

smrtnih žrtev na evropskih cestah. V okviru teh aktivnosti bomo vključevali

voznike tovornih vozil v dodatne tečaje varne in gospodarne vožnje.

Uspešno smo zaključili pogajanja in podpisali pogodbo o prevzemu posla s

podjetjem Ilirija, ki predvideva ustanovitev naše pisarne v njihovih prostorih

v Ljubljani februarja 2009, kjer se bo vršil prevzem pošiljk. paketne pošiljke

bodo tam grobo usmerjene in prepeljane v poštni logistični center v Ljubljani,

paletne pošiljke pa bodo praviloma neposredno iz prostorov Ilirije dostavljene

do končnih kupcev po celotni Sloveniji.

Na področju prodaje trgovskega blaga smo močno razširili ponudbo. Uvedli smo

prodajni katalog, s katerim obveščamo gospodinjstva o ponudbi trgovskega

blaga na poštah.

Razširili smo tudi ponudbo mobilne telefonije – prodajo virtualnih kartic za

polnitev predplačniških računov, ki jih strankam nudijo mobilni operaterji.

V drugi polovici leta 2008 smo začeli s trženjem novih oglaševalskih

medijev: oglaševanje na monitorjih, oglaševanje na okencih za stranke in talno

oglaševanje. Na 155 poštah po vsej Sloveniji smo namestili 237 monitorjev, kjer

se predvajajo oglasna sporočila; talno oglaševanje in oglaševanje na okencih pa

smo ponudili na 541 poštah.

V decembru 2008 je zaživela nova storitev Poštna potovanja, ki smo jo

ponudili na vseh poštah in spletnih straneh ter na brezplačni telefonski številki.

O posebni ponudbi obveščamo gospodinjstva s prodajnim katalogom.

V sodelovanju s podjetjem EppS smo na tržišče plasirali nov prodajni produkt –

Direktno pismo. Strankam smo ponudili celovito storitev na področju direktnega

marketinga, ki vključuje vse aktivnosti – od tiska marketinških vsebin do

njihove distribucije.

Uvedli smo dodatne kriterije za segmentacijo naslovnikov znotraj geografskega

informacijskega sistema (GIS), npr. po kupni moči na nivoju pošte, po starostni

skupini na nivoju ulice. Stranke si lahko prek www.posta.si hitro in enostavno

same pripravijo informativno ponudbo, razdelilnik in grafični prikaz distribucije

nenaslovljene direktne pošte in nenaslovljenih publikacij.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

15

Uvedli smo novi storitvi v segmentu pošiljk večjih dimenzij – Prevoz tovora

in Ekspresni prevoz tovora – ter s tem našim strankam omogočili pošiljanje

paketov večjih dimenzij nepravilnih in nenavadnih oblik, ki presegajo največje

dovoljene dimenzije in maso pošiljk poslovnega paketa večjih dimenzij in

palete.

V segmentu denarnih storitev smo vzpostavili možnost odobravanja hitrih

kreditov poštne banke Slovenije na poštnih okencih.

Na področju informatike smo sredi leta 2008 začeli z zamenjavo strojne in

sistemske opreme in na poštna okenca pripeljali Windows Server 2008 in

Windows Vista.

Maja 2008 smo nadgradili tudi poslovni informacijski sistem Scala. S tem

so bile ustvarjene možnosti za prenovo transakcijskih in ostalih sistemov, ki

predstavljajo vir podatkov za fakturiranje.

V začetku leta smo začeli z razvojem nove aplikacije, ki jo uporabljamo

na poštnih okencih (UpO), z razvojem sistema elektronskega fakturiranja, z

razvojem sistema zalednih delovnih mest, projektom prenove pristopnega

omrežja, prenovo aplikacije za podporo certifikatske agencije, prenovo

kadrovskega informacijskega sistema, implementacijo nove informacijske

podpore za podporo javnemu naročanju in s prenovo plačilnega prometa. Nekaj

teh prenovljenih delov informacijskega sistema je že prešlo v produkcijo, večina

pa bo prešla v letu 2009.

V letu 2008 smo izdali Pravilnik o ustvarjalni dejavnosti, s čimer želimo

v pošti Slovenije še bolj vzpodbujati zaposlene k razmišljanju in ustvarjanju

inovacij ter tehničnih izboljšav na vseh področjih dela.

V januarju 2008 smo prvič izvedli merjenje organizacijske klime, s katero

smo identificirali področja klime, ki so v našem podjetju močna, pa tudi tista,

ki so šibkejša.

Na področju mednarodnega poštnega prometa se je v letu 2008 zvrstilo veliko

pomembnih dogodkov in aktivnosti. Med najpomembnejše sodijo:

• uvedba dnevne cestne povezave za prenos poštnih pošiljk na relaciji

Ljubljana–Milano–Ljubljana;

• na sedežu Svetovne poštne zveze vBernu sta se sestala generalni direktor

pošte Slovenije Aleš Hauc in generalni direktor Svetovne poštne zveze

Edouard Dayan;

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

16

• udeležba na letnem plenarnem zasedanju Združenja evropskih poštnih

operaterjev postEurop v Krakovu na poljskem;

• uvedba storitveMednarodni poslovni paket zaBolgarijo,Estonijo,Latvijo,

Litvo in Romunijo;

• srečanjegeneralnegadirektorjaPošteSlovenijeAlešaHaucaspredsednikom

postEuropa Bernardom Damiensom in generalnim sekretarjem postEuropa

Ingemarjem perssonom v Mariboru;

• v organizaciji Pošte Slovenije je v Ljubljani potekala mednarodna EMS-

delavnica (Express Mail Service) Svetovne poštne zveze;

• naupraviPošteSlovenije jepotekalo izobraževanjepredstavnikovslovaške

pošte v zvezi z uvedbo evra na Slovaškem;

• uvedbastoritveOdkupninazamednarodniposlovnipaketzaHrvaško;

• udeležbana24.kongresuSvetovnepoštnezvezevŽenevi.

a l e š h a u c

g e n e r a l n i d i r e k t o r

p o š t e S l o v e n i j e

u v o d n a

besedag e n e r a l n e g a d i r e k t o r j a

pošta Slovenije je ena od največjih slovenskih družb in eno ključnih podjetij

v popolni državni lasti. Z obsežnim naborom storitev, visokimi prihodki,

investicijami in dobičkom, veliko akumulacijo znanja, dolgoletno tradicijo in

pripadnostjo več kot 6700 zaposlenih, pomeni enega od stebrov nacionalnega

gospodarskega okolja. S svojo vpetostjo v mednarodno okolje in specifičnimi

storitvami ter poslovno stabilnostjo pa predstavlja tudi tisto, čemur radi rečemo

državna srebrnina. Kljub kriznemu obdobju, ki smo mu žal priča, pošta Slovenije

zagotavlja vse tisto, kar od nje vsi deležniki, s katerimi se srečuje, pričakujejo:

socialno varnost zaposlenih in z novimi zaposlitvami upanje tistim, ki so

danes žal brezposelni; ustrezno donosnost in močan razvojni moment lastniku,

torej Republiki Sloveniji; varnost poslovnim partnerjem in uporabnikom naših

storitev; ter družbeno odgovorno partnerstvo okolju, v katerem deluje. Če je

bilo leto 2007 obdobje hitre rasti, smo z modrostjo in predanostjo družbi tudi

lanski poslovni načrt izpolnili in hkrati uresničevali Strateški razvojni program,

ob vsem tem pa smo se že konec lanskega leta morali soočiti s krizo, ki nas ni

zaobšla. Toda dobro gospodarjenje v preteklosti nam je omogočilo, da smo jo

pričakali v dobri kondiciji in na nas ni imela prevelikega negativnega učinka.

Zaradi znanja, pretekle racionalnosti in razvoja novih storitev smo optimisti

tudi letos. Leto 2009 je in še bo nedvomno težko za vse. Soočamo se z upadom

obsega storitev, nižjimi prihodki in negotovimi napovedmi, toda to je tudi

obdobje upanja in optimizma, ki ga črpamo iz dobrih poslovnih rezultatov

leta 2008, pa tudi iz ustreznega razvoja novih storitev z visoko dodano

vrednostjo, ki jih vsak dan znova ponujamo trgu. Ob vsem tem se zavedamo

ključne determinante našega poslanstva. Tukaj smo zaradi ljudi in za ljudi.

Čeprav se nahajamo v obdobju, ko so odnosi svetovnega gospodarstva skrhani

in je nezaupanje prisotno tudi v Sloveniji, trdno verjamemo, da bomo tudi z

načeli sodobnega korporativnega upravljanja in vodenja ter jasnim razvojnim

stališčem lastnika pomemben partner in del rešitve v tej krizi. Jasni odnosi med

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

19

poslovodstvom, nadzornim svetom, lastniki, zaposlenimi in širšim okoljem še

nikoli niso bili tako pomembni, zato je ključno, da vsi delujemo transparentno

in razvojno ter da izpolnjujemo zaupanje vseh, ki so nam zaupali upravljanje in

vodenje tako pomembne institucije, kot je pošta Slovenije.

p o š t a S l o v e n i j e v l e t u 2 0 0 8

p o s l o va n j e

V pošti Slovenije smo v minulem letu opravili 1,2 milijarde različnih storitev

in tako za 3 % presegli načrte, hkrati pa za 8 % povečali tudi obseg storitev v

primerjavi z obsegom opravljenih storitev v letu 2007. Izboljšali smo kakovost

prenosa poštnih pošiljk v notranjem prometu, kjer naslednji dan po sprejemu

vročimo kar 92,1 % pošiljk, kar je občutno bolje kot v letu 2007, ko je bil ta

delež 88,4 %.

Čeprav se je v letu 2008, po visoki rasti leta 2007, gospodarska aktivnost umirila

že v prvi polovici leta, še bolj pa v tretjem in četrtem četrtletju, ko je bil zaradi

močnega poslabšanja svetovne konjunkture zabeležen tudi realni upad BDp,

smo naše poslovne načrte izpolnili. Gospodarsko krizo smo pričakali z visoko

stopnjo lastnega financiranja, kar je rezultat solidne donosnosti preteklih let in

razumnih zahtev lastnika po izplačevanju dividend, kakor tudi racionalizacije

poslovanja, povečanja produktivnosti in razumnega obsega investicij. Kljub

skromnejši rasti izvoza in investicij, končne domače potrošnje in padca

zaupanja potrošnikov, smo imeli v letu 2008 245 mio. evrov čistih prihodkov

od prodaje, 18 mio. evrov čistega dobička in 28.303 evrov dodane vrednosti

na zaposlenega ter 253 mio. evrov kapitala. poslovni prihodki so bili tako v

primerjavi s predhodnim letom višji za 9 %, rast prihodkov od poštnih storitev,

ki predstavlja večino naših prihodkov, pa je bila kar 14 %, kjer kaže posebej

izpostaviti predvsem visoko rast prihodkov od paketnih storitev in Hitre pošte,

kar smo dosegli tako s pridobitvijo novih strank kot s povečanjem konkurenčne

sposobnosti.

Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji 558 enot javnega poštnega omrežja, odprti

pa sta bili novi pošti v Mariboru in Velenju.

prav tako smo imeli konec leta 2008 6.733 zaposlenih, od tega veliko večino za

nedoločen čas, skupno število zaposlenih pa se je v primerjavi s koncem leta

2007 povečalo za 90, medtem ko se je povprečna mesečna bruto plača povečala

za 8,5 %.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

20

Tudi v letu, ki je za nami, smo posebno pozornost namenili sodelovanju s

sindikati in svetom delavcev, kjer komunikacija poteka učinkoviteje in bolj

kakovostno. pomembna komponenta poslovanja pošte Slovenije je poleg

spoštovanja standardov, transparentnosti poslovanja in etičnosti tudi družbena

in okoljska skrb. Aktivno izvajamo politiko družbene odgovornosti, hkrati pa

z uvajanjem novih storitev in posodabljanjem voznega parka ter tehnologij

skrbimo za okolje. V letu 2008 smo namreč nadaljevali z uvajanjem ekološko

sprejemljivih vozil na utekočinjen naftni plin, pospešeno pa so potekala tudi

testiranja vozil na električni oziroma hibridni pogon. Te napore bomo v letu

2009 še intenzivirali.

K l j u č n i d o g o d k i i n n o v e s t o r i t v e

V januarju 2008 smo pE Maribor razdelili na dve poslovni enoti, ki sta zaradi

boljšega obvladovanja poslovnega procesa organizacijsko in vsebinsko ločeni.

Ustanovljen je bil Sektor za razvoj storitev, odprti dve novi pošti in razširjeno

dosedanje pogodbeno sodelovanje s petrolom. Uvedli smo storitev paket dobavitelj

in izdelali logistično študijo optimiranja poštnega omrežja in transportnih poti.

Hkrati smo močno razširili prodajni katalog, ponudbo mobilne telefonije in

začeli z aktivnejšim trženjem lastnega oglasnega prostora in uvajanjem novih

oglaševalskih medijev. Začeli smo s storitvijo poštna potovanja, plasirali nov

produkt Direktno pismo, uvedli segmentacijo naslovnikov znotraj geografskega

informacijskega sistema, okrepili prevoz tovora in ekspresni prevoz tovora ter

vzpostavili možnost odobravanja hitrih kreditov pBS na poštnih okencih.

posebej ponosni smo tudi na krepitev informatike. Začeli bomo z razvojem novih

aplikacij ter močno intenzivirali aktivnosti na področju trženja elektronskih

storitev in razvoja e-arhiva, kar bo vplivalo na poslovanje v letu 2009.

Tradicionalno razvojno naravnanost ohranjamo tudi na področju mednarodnega

prometa, z nekaterimi aktivnostmi smo nadaljevali tudi pri naših namerah

širitve na južne trge.

R a z v o j n a n a r av n a n o s t d r u ž b e v l e t u 2 0 0 9

Kljub kriznemu letu je pred nami vrsta izzivov in investicij. Ključni mejniki,

ki bodo zaznamovali naše poslovno leto, bodo uvedba novih storitev; on-line

vplačila poštnih nakaznic, postopno varčevanje, informacijska podpora menjave

apoenske sestave gotovine, odprtje specializiranih finančnih okenc, optimizacija

programske opreme ter uvedba sistema sledenja za vozila, kjer vozni oziroma

obhodni redi niso vnaprej natančno določeni. Nadaljevali bomo z racionalizacijo

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

21

poštnega omrežja in začeli oblikovati ponudbo celovitih logističnih rešitev, kar

bo vključevalo storitve skladiščenja blaga, pretovora, komisioniranja, transporta,

nadaljevali bomo s trženjem obstoječih storitev, razširili princip »just in time«

na segmentu oskrbe trgovskih verig in servisov ter s prenovo prodaje trgovskega

blaga. Tudi v tem letu bomo posebno pozornost posvečali informatiki. ponosni

smo, da smo pridobili certifikat Arhiva Republike Slovenije, kar nas uvršča med

certificirane ponudnike varne hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva v

digitalni obliki. Na mednarodnem področju bomo realizirali strateško partnerstvo

v dveh segmentih ter okrepili poslovno moč v regiji, veliko aktivnosti pa bomo

usmerili v organizacijo plenarnega zasedanja postEurop, ki ga bo gostila prav

pošta Slovenije, medtem ko bomo na kadrovsko-pravnem področju sprejeli novo

podjetniško kolektivno pogodbo in sistematizacijo delovnih mest ter nadaljevali

s krepitvijo interne organizacijske klime. Še naprej pa bomo udejanjali projekte

Strateškega razvojnega programa.

Spoštovani uporabniki poštnih storitev, lastniki, zaposleni in partnerji. pošta

Slovenije je uspešno in stabilno razvojno podjetje, ki skrbi za socialno trdnost,

razvojno naravnanost in družbeno odgovornost. Ko stopamo po začrtani poti,

prepoznavamo številne razvojne priložnosti in nove potrebe naših uporabnikov.

Zadovoljni smo, da nam to uspeva in zadovoljni smo, da smo v vaši službi.

Skupni napori nas uvrščajo med najboljše pošte v Evropi. Ne dovolimo, da

trenutna kriza v ospredje pripelje individualizem in zapiranje vase, ampak

negujmo medčloveško solidarnost, napredek in ekonomsko uspešnost. To je

naša priložnost, pa tudi odgovornost do družbe, ki ji pripadamo.

poro

čilo

na

dz

or

ne

ga

sv

et

a

Kljub hitremu razvoju in velikemu razmahu elektronskih storitev je poštna

infrastruktura še vedno nepogrešljiva. Če elektronska pošta lahko poskrbi za

prenos sporočil v pisni ali multimedijski obliki, pa vendar ne more nadomestiti

prenosa opredmetenih pošiljk. pošiljanje slednjih pa tudi zaradi razmaha

elektronskega poslovanja in elektronske trgovine postaja pomemben del verige

oskrbovanja potrošnikov z dobrinami.

Nove elektronske storitve ne pomenijo le konkurence poštnim storitvam, temveč

predvsem priložnost za ustvarjanje višje dodane vrednosti. prav ustvarjanje višje

dodane vrednosti je izziv, s katerim se bodo morali poštni operaterji čim prej

spopasti. Vesel sem, da je pošta Slovenije prve bitke za povečanje ustvarjene

dodane vrednosti že začela. postopno opuščanje manj donosnih poslov ter

uvajanje novih storitev se zdita najbolj logični poti za napredovanje.

Med spremembami v okolju pa se ne moremo izogniti vplivom svetovne finančne

krize niti procesu popolne liberalizacije poštnih storitev, ki se bo zgodila z

začetkom leta 2011. Veseli smo lahko, da je bila pošta Slovenije v zadnjih

štirih letih zelo restriktivna pri zaposlovanju in se s tem izognila odpuščanju

zaradi svetovne finančne krize. Dobro pa bo morala preučiti svoj položaj glede

potencialne konkurence, natančneje definirati ciljne tržne segmente in temu

ustrezno prilagoditi svoje strategije. Izvajanje strateškega poslovnega načrta bo

treba dopolniti s poslovnimi strategijami za nove storitve.

Nadzorni svet se je v letu 2008 predvsem posvetil doseganju zakonsko predpisane

kakovosti poštnih storitev in ukrepom za njeno izboljšanje, zmanjševanju stroškov

družbe z uvajanjem novih organizacijskih oblik pošt, gibanju plač in ustvarjanju

dodane vrednosti ter poslovanju hčerinskih družb pošte Slovenije. Nadzorni

svet je skrbno spremljal izvajanje strateškega poslovnega načrta družbe. preučil

je ustreznost ukrepanja v zvezi z ugotovitvami revizorjev, notranje revizije ter

ugotovitvami Banke Slovenije in Računskega sodišča.

pozornost je namenil tudi konkurenčno pravnim vidikom pri poslovanju pošte

Slovenije, ki v obdobju popolne liberalizacije postajajo pomemben vidik

delovanja družbe.

Ocenjujem, da je bilo sodelovanje nadzornega sveta s poslovodstvom družbe

v letu 2008 zgledno, da so bili doseženi ustrezni poslovni rezultati in storjeni

potrebni koraki za nadaljnji razvoj.

Nadzorni svet, ki je nadziral poslovanje družbe pošta Slovenije v letu 2008 in

začel z mandatom v januarju 2005, se je v letu 2008 sestal na šestih rednih

in štirih korespondenčnih sejah. Spremljal je poslovanje družbe in se sproti

seznanjal z doseženimi poslovnimi rezultati družbe. Najpomembnejše zadeve,

ki jih je obravnaval in/ali o katerih je v letu 2008 odločal, so:

m at j a ž j a n š a

p r e d s e d n i k

n a d z o r n e g a s v e ta

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

23

• izdaja pozitivnega mnenja k poslovnemu načrtu za leto 2008 in njegovo

posredovanje Vladi RS,

• rebalansposlovneganačrtaPošteSlovenijezaleto2008napodročjustroškov

dela in storitev ter načrta investicij,

• potrditevletnegaporočilazaleto2007zrevizorjevimporočilom,

• predlogdelitvebilančnegadobičkazaleto2007,

• izdajanavodilzaglasovanjenaskupščiniPBS,

• soglasjezaizplačilodelaplačeiznaslovaposlovneuspešnosti,

• prekporočilodelumedsejaminadzornegasvetaspremljanjedelarevizijske

komisije in sprejemanje odločitev na podlagi predlogov revizijske komisije,

• izborrevizorjazarevidiranjeletnegaporočilazaleto2008ter

• obravnava:

– uspešnosti generalnega direktorja, njegovega namestnika in člana

poslovodstva za leto 2007;

– informacij o:

• poslovanjudružbeinposlovanjukapitalskopovezanihdružb,

• merjenju rokov in o rokih prenosa v notranjem in mednarodnem

poštnem prometu in potrditev predlaganih ukrepov za izboljšanje

kakovosti,

• predlogunovihorganizacijskihoblikpošt,

• prodajinepremičninvobdobjuod2005do2008,

• rezultatihmerjenjaorganizacijskeklime,

• eskalaciji plač in drugih stroškov dela za leto 2008, gibanju plač v

družbi,

• spremembiceninonovihcenah,

• predloguposlovneganačrtaEPPSd.o.o.zaleto2009;

– analiz:

• vročanjapošiljkprekizpostavljenihpredalčnikov,

• dodanevrednostistoritevPošteSlovenijeporazličnihkriterijih;

– poročil o:

• izvajanjuprojektastrateškegarazvojnegaprogramadružbe,

• izvrševanjuplanainvesticij,

• opravljenihnotranjerevizijskihpregledih,

• kadrovskiproblematiki,

• pismuBankeSlovenijenadzornemusvetuinPoštiSlovenijezopozorili

in priporočili,

• upoštevanjupriporočilrevizorjevvpismuposlovodstvu,

• revizijskempregleduRačunskegasodišča,

• konkurenčno pravnih vidikih in poslovnih vidikih poslovanja Pošte

Slovenije glede na posamezne vrste storitev;

• seznanitevznovimAktomoustanovitvidružbePoštaSlovenijed.o.o;

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

24

• izdajasoglasijgeneralnemudirektorjuoz.poslovodstvuzasklenitevpravnih

poslov; podpora pri kapitalski udeležbi pošte Slovenije v Evrosredozemski

univerzi s sedežem v Sloveniji in predlog Vladi za izdajo soglasja;

• pooblastitevposlovodstvazazaposlovanjezanadomestitvedaljšihodsotnosti

in v skladu s potrebami, ki izhajajo iz predvidenega obsega dela in kadrovskega

načrta za leto 2008, za nadaljevanje z izvajanjem investicij, ki se prenašajo

iz leta 2008, in za izvajanje nujnih investicij, skladno s terminskimi plani

izvajanja, oboje v okviru razpoložljivih finančnih sredstev za investicije, za

odločanje o poslovnih aktivnostih, vendar največ v višini planiranih okvirov

posameznih vrst stroškov, načrtovanih v letu 2008 za primerljivo obdobje,

ter za izvajanje potrebne aktivnosti na drugih področjih poslovanja družbe

za leto 2009 – do sprejema poslovnega načrta za leto 2009.

Nadzorni svet pošte Slovenije je izpolnil svoj plan dela v vseh točkah.

lili novy (1885–1958)

je sprva pisala nemško

poezijo in se najprej

uveljavila kot odlična

prevajalka prešerna v

nemščino in Goetheja v

slovenščino. S prevajanjem

slovenskih pesnikov je

stopila, sicer nemško in

aristokratsko vzgojena Lili,

v slovenski kulturni krog

in s svojo močno doživeto

ljubezensko, bivanjsko in

tudi družbeno naravnano

poezijo postala velika

slovenska pesnica.

Ilustracija je del motiva znamke

iz serije Znamenite osebnosti.

Znamka je izšla 7. 2. 1995.

splo

šni

po

da

tk

i

1

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

29

1. S p l o š n i p o d a t k i

1.1 O s e b n a i z k a z n i c a

pošta Slovenije d. o. o. je bila ustanovljena z uredbo Vlade Republike Slovenije,

izdano na podlagi Zakona o pošti Slovenije. Družba ima sedež na Slomškovem

trgu v Mariboru. Osnovni kapital pošte Slovenije d. o. o. znaša 121.472.482

evrov in je zagotovljen z osnovnim vložkom ustanovitelja in edinega družbenika,

to je Republike Slovenije, ki je za to pridobil 100-odstotni delež.

Vlada Republike Slovenije je dne 5. februarja 1998 sprejela Sklep o preoblikovanju

pošte Slovenije d. o. o. v javno podjetje, 18. julija 2002 pa Sklep o preoblikovanju

javnega podjetja pošta Slovenije d. o. o. v družbo pošta Slovenije d. o. o. in Akt

o ustanovitvi družbe pošta Slovenije d. o. o. Julija 2005 je bil sprejet še Sklep

o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja pošta

Slovenije d. o. o. v družbo pošta Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: pošta Slovenije).

Septembra 2008 je Vlada sprejela nov akt o ustanovitvi družbe, s katerim se

uskladijo dejavnost z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list

RS, št. 69/2007 in 17/2008) ter njegova določila s spremenjeno zakonodajo na

področju gospodarskih družb. Uskladi se tudi razmerje števila nadzornikov, ki jih

imenuje ustanovitelj in voli svet delavcev. Na novo so razdeljene pristojnosti med

organi družbe, s čimer se omogoča fleksibilnejše poslovanje družbe.

1.2 D e j av n o s t

primarna dejavnost pošte Slovenije je izvajanje univerzalne poštne storitve,

velik pomen pa imajo tudi druge poštne in kurirske storitve, denarne storitve

ter prodaja blaga.

pošta Slovenije opravlja še vrsto drugih dejavnosti, določenih z Aktom o

ustanovitvi družbe pošta Slovenije d. o. o.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

30

1.3 U p r av l j a n j e d r u ž b e

O upravljanju družbe odločajo:

• ustanovitelj,

• nadzornisvetin

• poslovodstvo.

Ustanovitelj in edini lastnik družbe pošta Slovenije je Republika Slovenija, ki

uresničuje ustanoviteljske pravice prek Vlade Republike Slovenije.

Nadzorni svet je sestavljen iz sedmih članov, od katerih je pet članov imenovala

Vlada Republike Slovenije, dva člana pa je izvolil svet delavcev pošte Slovenije.

S potekom mandata nadzornikom, ki jih je imenoval ustanovitelj, dne 19.

januarja 2009, je začelo veljati določilo akta o ustanovitvi, da v nadzorni svet

družbe, ki šteje šest članov, ustanovitelj imenuje štiri člane, dva pa izvoli svet

delavcev.

Člani nadzornega sveta so imenovani oz. izvoljeni za dobo štirih let in so lahko

ponovno izvoljeni.

Sestava nadzornega sveta v letu 2008:

• mag.MatjažJanša,predsednik,

• DarkoVuser,član,

• ZoranLešnik,član,

• VenčeslavSenekovič,član,

• BrankoTantegel,član,

• BernardaKeše,članicain

• BožidarPograjc,član.

poslovodstvo pošte Slovenije ima tri člane. poslovodstvo predstavljajo generalni

direktor, namestnik generalnega direktorja in član poslovodstva.

Generalnega direktorja, namestnika generalnega direktorja in člana poslovodstva

imenuje in razrešuje nadzorni svet družbe za dobo petih let z možnostjo

večkratnega ponovnega imenovanja.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

31

Sestava poslovodstva v letu 2008:

• AlešHauc,generalnidirektor,

• mag.IgorMarinič,namestnikgeneralnegadirektorja,in

• VinkoFilipič,članposlovodstva.

Omejitve poslovodstva pri zastopanju družbe so opredeljene v 29. členu akta o

ustanovitvi družbe, družbo pa zastopata skupaj dva člana poslovodstva ali član

poslovodstva skupaj s prokuristom. prokurista nadzorni svet ni imenoval.

1.4 O r g a n i z i r a n o s t

pošta Slovenije je v letu 2008 imela deset poslovnih enot, in sicer Celje, Koper,

Kranj, Ljubljana, poštni logistični center Ljubljana, Maribor, poštni logistični

center Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, ter strokovne službe

družbe.

Za strokovna področja so v strokovnih službah družbe oblikovani naslednji

sektorji: Sektor za logistiko, Sektor za trženje, Kadrovsko-pravni sektor, Sektor

za računovodstvo, Sektor za finance, Sektor za mednarodne odnose, Sektor za

investicije in nabavo, Sektor za informatiko, Sektor za korporativno varnost in

nadzor ter Sektor za razvoj storitev.

lucijan marija škerjanc

(1900–1973), eden

najvidnejših slovenskih

skladateljev, dirigent,

pedagog in glasbeni pisec,

je v času, ki je napovedoval

razkroj enovite

glasbene estetike, močno

osebnostno in ustvarjalno

zaznamoval slovensko

glasbo. Z akademsko

naravnanostjo ter široko

glasbeno in humanistično

razgledanostjo je

obvladoval slovensko

glasbeno dogajanje in bil

njegova osrednja osebnost.

Ilustracija je del motiva znamke

iz serije Znamenite osebnosti.

Znamka je izšla 21. 9. 2001.

posl

ovno

po

ro

či

lo

2

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

35

2. p o s l o v n o p o r o č i l o

2.1 p o s l a n s t v o , v i z i j a i n s t r a t e š k e

u s m e r i t v e p o š t e S l o v e n i j e

p o s l a n s t v o

Zagotavljati razvoj ter kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje:

• poštnih storitev,

• logističnih storitev,

• varnih elektronskih poštnih storitev,

• storitevuporabeglobalnegapoštnega informacijskega in komunikacijskega

omrežja in

• prodaje trgovskega blaga

za prebivalstvo in pravne subjekte v domačem in mednarodnem okolju.

prispevati k:

• nacionalnemu razvoju tudi na demografsko ogroženih območjih,

• zadovoljstvu državljanov kot uporabnikov storitev in

• večanju konkurenčnosti in poslovne učinkovitosti podjetij in drugih

poslovnih subjektov.

V i z i j a

Biti najpomembnejši in največji izvajalec poštnih in z njimi povezanih

logističnih storitev v Sloveniji tudi po liberalizaciji poštnega trga v EU.

Razvijati pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter

zagotavljati njihovo socialno varnost.

Zagotavljati dolgoročno plačilno sposobnost in optimalno donosnost

vloženega kapitala.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

36

S t r a t e š k e u s m e r i t v e p o š t e S l o v e n i j e

Tradicionalne poštne storitve bodo še naprej ključne za doseganje poslovnih

ciljev pošte Slovenije. Stalnim spremembam okolja, globalizaciji, spremenjenim

navadam strank in za leto 2011 napovedani liberalizaciji poštnega trga pa

bo pošta Slovenije odgovorila z implementacijo »Strateškega razvojnega

programa za obdobje od 2007 do 2015«. V njem so opredeljeni naslednji

osnovni strateški cilji:

• Dosegativisokestopnjeproduktivnosti,ekonomičnostiposlovanjaindonosa

na kapital, ki bodo primerljive z razvitejšimi poštnimi operaterji v EU, ter

usmerjati dobiček v razvoj in posodobitev pošte Slovenije.

• Nadgrajevati obstoječe klasične storitve in s tem ustvarjati novo dodano

vrednost ter stalno razvijati nove storitve in izboljševati tržno pozicijo.

• Vzpostaviti partnerski odnos z enim od globalnih ponudnikov poštnih

storitev, ki obvladujejo tiste trge, ki so za pošto Slovenije zaradi obsega

storitev najbolj zanimivi.

• Širitiposlovanjena trgepoštnih in logističnihstoritev jugovzhodneEvrope

in vzpostavljati nove oblike sodelovanja.

• Širitiposlovanjeinponudbonapodročjucelovitihlogističnihstoritev,kiso

opredeljene kot hitro rastoče storitve v projekciji nacionalnega razvoja.

• Razvijatistoritevdirektnegamarketinga.

• Na področju storitev Hitre pošte vzpostaviti organizacijo in tehnologijo

dela, ki bo primerljiva s konkurenco in najboljšimi ponudniki teh storitev v

svetu.

• Ohraniti statusvodilnegaponudnika storitevplačilnegaprometa in storitev

po transakcijskih računih za fizične osebe in male podjetnike na poštnih

okencih ter uvesti prodajo prilagojenih zavarovalniških storitev na poštnih

okencih.

• Zagotavljati sodoben informacijski sistem, ki bo sredstvo za doseganje

strateških ciljev podjetja. Storitveno orientirani informacijski sistem in

izkoriščanje prostorske razpršenosti bosta omogočila hitro prilagajanje

tržišču, hkrati pa bosta prispevala k učinkovitejšemu delu z uvedbo

elektronskega poslovanja in podporo pri sprejemanju odločitev na vseh

ravneh.

Na osnovi naštetih osnovnih ciljev in iz njih izhajajočih strateških usmeritev je

za uresničevanje strategij pripravljen strateški plan projektov.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

37

2.2 M a k r o e k o n o m s k o o k o l j e

V letu 2008 se je, po visoki rasti v letu 2007, gospodarska aktivnost umirila že v

prvi polovici leta, do večjega umirjanja je prišlo v tretjem četrtletju, v zadnjem

četrtletju pa je bil že zabeležen realni upad BDp; ob močnem poslabšanju

mednarodne konjunkture v drugi polovici leta je bila upočasnitev gospodarske

rasti v letu 2008 na 3,5 odstotka večja od pričakovane.1

Glavna razloga sta bila bistveno nižja rast izvoza in investicij, ki sta ostala

najpomembnejša dejavnika gospodarske rasti. Znatno nižja je bila tudi rast

končne domače potrošnje, predvsem zaradi skromnejše rasti zasebne potrošnje.

Na pešanje gospodarske aktivnosti sta pomembno vplivala padec naročil in

manjša razpoložljivost kreditov. Bistveno je padel nivo zaupanja podjetij in

potrošnikov zaradi poglabljanja mednarodne finančne krize.

Rast državne potrošnje je bila v letu 2008 znatno višja kot v letu 2007; k temu je

prispevala višja rast socialnih transferjev, na novo zaposleni v javnem sektorju

in predsedovanje Slovenije Svetu EU.

Medletna inflacija se je z visokih ravni v prvi polovici leta do konca leta zelo

upočasnila; v prvi polovici lanskega leta se je rast cen življenjskih dobrin na

medletni ravni gibala med 6 in 7 odstotki ter se do decembra znižala na 2,1

odstotka. Ključni dejavnik gibanja inflacije so bile cene nafte in hrane.

V letu 2008 je rast plač po sedmih letih ponovno prehitela rast produktivnosti

dela. Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2008 povečala nominalno za 8,3

odstotka in realno za 2,5 odstotka.

Rast zaposlenosti je ostala na približno enaki ravni kot leto prej, število

zaposlenih pa se je šele decembra znižalo bolj, kot je to sezonsko običajno.

Sicer pa je relativno visoka gospodarska rast v prvih desetih mesecih leta 2008

imela vpliv na uspešno poslovanje večine podjetij na slovenskem trgu, kar se je

odražalo tudi na uspešnem poslovanju pošte Slovenije in v občutni rasti števila

prenesenih pošiljk.

1 Vir: UMAR, Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2009, april 2009

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

38

Nekoliko nižjo rast števila prenesenih poštnih pošiljk glede na enako obdobje

preteklega leta smo na pošti Slovenije zaznali le v zadnjih mesecih leta 2008

kot posledico napovedi prihajajoče gospodarske in finančne krize, medtem ko

ta konec leta še ni zaznamovala poslovanja pošte Slovenije, saj je bilo leto 2008

na podlagi rasti števila prenesenih pošiljk zelo uspešno.

2.3 p r o d a j a i n t r ž e n j e

2.3.1 S t o r i t v e

V letu 2008 smo v pošti Slovenije opravili 1.208.034.477 storitev, kar predstavlja

8-odstotno rast v primerjavi z letom 2007.

Ta b e l a 1 : p r e g l e d s t o r i t e v p o š t e S l o v e n i j e

v 0 0 0 K O S

Vrsta storitve Leto Indeks

2006 2007 2008 2007/2006 2008/2007

1 2 3 4 5 = 3/2 6 = 4/3

1. poštne storitve 974,474 1,010,188 1,098,890 104 109

1.1. Rezervirane storitve 278,573 274,198 272,209 98 99

1.2. Univerzalna storitev 36,236 33,742 34,219 93 101

1.2.1 pisma 35,871 33,378 33,836 93 101

1.2.2 Navadni paketi, paketi 365 364 383 100 105

1.3. Druge storitve 659,665 702,248 792,462 106 113

1.3.1 pisma 19,748 17,450 19,042 88 109

1.3.2 paketi, poslovni paketi, palete 7,223 7,776 8,237 108 106

1.3.3 Hitra pošta 252 295 298 117 101

1.3.4 Direktna pošta, publikacije, priloge 632,443 676,727 764,885 107 113

2. Denarne storitve 49,831 44,557 42,861 89 96

2.1 poštne nakaznice 426 456 466 107 102

2.2 poštna banka Slovenije 7,326 6,335 6,044 86 95

2.3 plačilni promet 41,368 36,888 35,340 89 96

2.4 poslovne banke 711 878 1,011 123 115

3. Ostale storitve 45,039 62,632 66,283 139 106

3.1 Telegrami, telefaksna sporočila 632 616 643 98 104

3.2 prodaja blaga, virtualne storitve 33,219 34,102 32,501 103 95

3.3 Ostalo (srečke, stave, ostalo) 11,188 27,914 33,139 250 119

Skupaj 1,069,344 1,117,376 1,208,034 104 108

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

39

Ta b e l a 1 : p r e g l e d s t o r i t e v p o š t e S l o v e n i j e

v 0 0 0 K O S

Vrsta storitve Leto Indeks

2006 2007 2008 2007/2006 2008/2007

1 2 3 4 5 = 3/2 6 = 4/3

1. poštne storitve 974,474 1,010,188 1,098,890 104 109

1.1. Rezervirane storitve 278,573 274,198 272,209 98 99

1.2. Univerzalna storitev 36,236 33,742 34,219 93 101

1.2.1 pisma 35,871 33,378 33,836 93 101

1.2.2 Navadni paketi, paketi 365 364 383 100 105

1.3. Druge storitve 659,665 702,248 792,462 106 113

1.3.1 pisma 19,748 17,450 19,042 88 109

1.3.2 paketi, poslovni paketi, palete 7,223 7,776 8,237 108 106

1.3.3 Hitra pošta 252 295 298 117 101

1.3.4 Direktna pošta, publikacije, priloge 632,443 676,727 764,885 107 113

2. Denarne storitve 49,831 44,557 42,861 89 96

2.1 poštne nakaznice 426 456 466 107 102

2.2 poštna banka Slovenije 7,326 6,335 6,044 86 95

2.3 plačilni promet 41,368 36,888 35,340 89 96

2.4 poslovne banke 711 878 1,011 123 115

3. Ostale storitve 45,039 62,632 66,283 139 106

3.1 Telegrami, telefaksna sporočila 632 616 643 98 104

3.2 prodaja blaga, virtualne storitve 33,219 34,102 32,501 103 95

3.3 Ostalo (srečke, stave, ostalo) 11,188 27,914 33,139 250 119

Skupaj 1,069,344 1,117,376 1,208,034 104 108

V s t r u k t u r i š t e v i l a s t o r i t e v n a j v e č j i d e l e ž p r i p a d a d r u g i m p o š t n i m s t o r i t va m

S t o r i t v e p o š t e S l o v e n i j e i z k a z u j e j o s t a l e n t r e n d r a s t i

šte

vil

o s

to

rit

ev

(v 0

00

ko

s)

2006 2007 2008

1.200.000

800.000

400.000

0

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

65,6%druge poštne stor itve

22,5%rezerv irane

2,8%univerzalne

5,6%ostale

3,5%dena rne

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

40

p i s e m s k e s t o r i t v e

Rezervirane poštne storitve so prenos poštnih pošiljk korespondence

v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk

korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh pošiljk

manjša od 50 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke

korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v

splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev.

Obseg rezerviranih poštnih storitev se je v pošti Slovenije v letu 2008 znižal,

kar je posledica vse večje substitucije z drugimi (elektronskimi) načini

komuniciranja fizičnih in pravnih oseb. Vzrok za nižjo realizacijo je opaziti pri

pošiljkah nekaterih poslovnih bank zaradi prehoda komitentov na elektronsko

bančništvo in racionalizacije poslovanja nekaterih pošiljateljev (večje število

zbirnikov, računalniška izmenjava podatkov idr.). Upad števila sprejetih pošiljk

je opaziti tudi pri pisemskih pošiljkah, ki so vložene v poštne nabiralnike.

Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje z Zakonom o

poštnih storitvah določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem

ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih

storitev.

Kot univerzalna poštna storitev se izvajajo naslednje poštne storitve:

• prenospoštnihpošiljkdomase2kg,

• prenospoštnihpaketovdomase20kg,

• storitevpriporočeneinvrednostnepoštnepošiljkein

• prenospoštnihpošiljkzaslepeinslabovidne.

Rast obsega univerzalne poštne storitve v primerjavi z letom 2007 je posledica

višje realizacije pri vseh vrstah univerzalnih storitev (pismih, dopisnicah,

tiskovinah, priporočenih in vrednostnih pismih ter navadnih paketih in

paketih).

pošta Slovenije dostavlja večino pisem in dopisnic do 20 g, le majhen delež teh

pošiljk distribuirajo nekatera podjetja na svojih področjih sama. pri pismih nad

50 g del pošiljk v segmentu B–B (promet med pravnimi osebami) dostavljajo

podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo paketov in hitre pošte, vendar te pošiljke

pri teh podjetjih praviloma niso obravnavane kot pisma, ampak kot paketi ali

kurirske pošiljke.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

41

V letu 2008 beležimo tudi rast števila pisemskih storitev v okviru drugih

poštnih storitev, med katere uvrščamo poslovne odgovore, priporočena pisma s

storitvami, vrednostna pisma s storitvami, sodna pisma – posredno ter sodna in

upravna pisma – osebno.

p o s l o v n i p a k e t i i n H i t r a p o š t a

Rast obsega paketov, poslovnih paketov in Hitre pošte smo dosegli predvsem s

pridobitvijo novih strank in s povečanimi oddajami že obstoječih pogodbenih

strank. Število pošiljk Hitre pošte je raslo tudi zaradi povečanja konkurenčnosti

pri prenosu Hitre pošte znotraj mest in Hitre pošte po Sloveniji. Strankam

smo ponudili možnost dostave pošiljk v eni uri v Ljubljani in uvedli dodatno,

vsakodnevno povezavo Hitre pošte med Ljubljano in Mariborom, ki vključuje

tudi Celje, ter s tem skrajšali dostavne čase teh pošiljk. prav tako je bila

uvedena storitev Hitra pošta v tujino (EMS za Hrvaško, Srbijo, Črno goro in

Makedonijo), ki je optimalna glede na zagotavljanje kratkih rokov prenosa,

sledljivost pošiljk, pa tudi ceno.

Segmenta dostave paketnih pošiljk in pošiljk hitre pošte se v Sloveniji močno

prepletata. Nekateri ponudniki paketnih storitev tudi prenos paketov v 24 urah

oglašujejo kot prenos hitrih pošiljk. Zaradi navedenega je v praksi obe ponudbi

zelo težko ločevati. Zaradi različnega pojmovanja strank pri ločevanju hitrih

pošiljk od paketnih je oteženo tudi ustrezno pozicioniranje hitre pošte kot

storitve na trgu. V tujini oba segmenta običajno povezujejo s pojmom KEp-

storitve (kurirske, ekspresne in paketne storitve).

Storitve prenosa paketnih pošiljk in hitre pošte v svetu in Sloveniji predstavljajo

eno izmed najhitreje rastočih dejavnosti, zato je na trgu teh storitev prisotna

vedno večja konkurenca. Z uvajanjem novih in z nadaljnjim razvojem obstoječih

storitev se poskušamo prilagajati trenutnim in pričakovanim tržnim razmeram.

Strankam smo tako ponudili možnost dostave pošiljk na želeno pošto in

prevzem paketov na izbranem petrolovem bencinskem servisu. Načrtujemo

izvajanje dodatnih tržnih aktivnosti, s katerimi si bomo prizadevali povečati

obseg dejavnosti spletnih in kataloških trgovcev ter nekaterih drugih obstoječih

pogodbenih strank.

Stalno spremljamo potrebe trga in skrbimo za zadovoljstvo strank z uvajanjem

novih storitev in s prizadevanjem za dvig kakovosti njihovega izvajanja (npr.

prevzem pošiljk pri strankah, nadgradnja z elektronskim poslovanjem –

sledenje, elektronska oddajna knjiga, uporaba aplikacije za izpis spremnih listin

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

42

idr.). pošta Slovenije izvaja v celoti tržno usmerjeno prodajno politiko, ki je

osredotočena na ohranjanje in povečevanje tržnih deležev.

D i r e k t n a p o š t a i n p u b l i k a c i j e

Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je

enako po vsebini in poslano najmanj desetim naslovnikom. Rast obsega direktne

pošte in publikacij je tudi v letu 2008 največ prispevala k skupni, 9-odstotni

letni rasti števila poštnih storitev.

Med vsemi poštnimi storitvami se je najbolj povečal obseg nenaslovljene direktne

pošte in publikacij, predvsem na račun večjih pridobljenih strank, povečala pa

se je tudi oddaja teh pošiljk nekaterih obstoječih pogodbenih strank.

V razvitih državah storitve direktnega marketinga še vedno beležijo visoke

stopnje rasti, predvidevajo, da se bo trend nadaljeval tudi v naslednjih letih.

podobna gibanja pričakujemo tudi na domačem trgu. V pošti Slovenije želimo

ohraniti tržni delež, razvoj storitev direktnega marketinga pa uskladiti z

razvojem sodobnih poštnih storitev.

poleg osrednje storitve prenosa direktne pošte ponujamo, razvijamo in

uvajamo tudi na področju direktnega marketinga dodatno ponudbo na področju

podatkovnih baz, svetovanja strankam ter priprave in izdelave pošiljk.

Zaradi načrtovanih trženjskih akcij in uvedbe preferenčnih baz planiramo

povečanje obsega naslovljene in delno naslovljene direktne pošte. Večji obseg

pričakujemo kot posledico vse večje zasičenosti potrošnikov z masovnim

oglaševanjem (nenaslovljena direktna pošta). Ocenjujemo, da se bodo stranke

iz masovnega pošiljanja nenaslovljene direktne pošte postopno preusmerile v

ciljanje svojih obstoječih in potencialnih strank.

D e n a r n e s t o r i t v e

Ugotavljamo, da število denarnih storitev na poštnih okencih upada. Največji

upad storitev v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 je sicer zabeležen pri

storitvah po osebnih računih in hranilnih vlogah, kar pa je posledica uvedbe

evra: ob uvedbi nove valute je bilo v začetku leta 2007 opravljeno večje število

storitev (knjižb) kot v enakem obdobju leta 2008.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

43

precej se je zmanjšalo število storitev plačilnega prometa. Vzroke je treba

iskati v prehodu na druge, sodobnejše oblike plačevanja (e-bančništvo, trajniki,

direktne bremenitve) in v konkurenčnih cenah storitev, ki jih ponujajo nekatere

druge banke in hranilnice. Eden od razlogov za manjše število storitev je tudi

odpiranje vplačilnih mest v večjih krajih, kjer je možno opraviti storitev brez

plačila provizije.

V letu 2008 se je prav tako znižalo število izplačil pokojnin upokojencem z

nakaznicami, kar je glede na vsebino storitve tudi pričakovano. Storitve, ki

je namenjena upokojencem, mlajši upokojenci ne uporabljajo, saj so vajeni

drugačnega – sodobnejšega poslovanja in sodelovanja z banko. pričakovati je

nadaljnji zmerni upad storitve.

Rast storitev za poslovne banke se nanaša predvsem na večje število opravljenih

storitev za komitente Nove KBM.

O s t a l e s t o r i t v e

Število ostalih storitev je za 6 odstotkov višje kot v letu 2007, k čemur so v

največji meri prispevale igre na srečo – prodaja srečk, stav in Lota. Na visoko

rast ima predvsem vpliv storitev Loto ter z Lotom povezane dodatne igre (Lotko,

Super Lotko).

K rasti pomembno prispevajo tudi stave, ocenjujemo, da predvsem zaradi uvedbe

nove možnosti sprejema stav s sistemskimi listki, ki omogočajo večje in širše

možnosti pri vplačilu.

Rast storitev prenosa telegramov je sicer ugodna, vendar je treba omeniti, da

to storitev vse bolj nadomeščajo druge alternativne možnosti sporočanja oz.

izražanja voščil (kot npr. elektronske voščilnice, SMS, MMS ipd.).

V letu 2008 beležimo padec prodaje trgovskega blaga (ukinitev prodaje sodnih

in upravnih kolkov na poštah v zadnjem kvartalu leta). Nižja je tudi prodaja

virtualnih kartic, kar lahko pripišemo prehajanju uporabnikov na storitve tistih

operaterjev, ki v slovenskem prostoru strankam nudijo najugodnejše tarife za

klice znotraj svojega in v ostala omrežja.

V primerjavi z letom 2007 smo opravili več storitev O'glasne pošte, pretežno s

povečanjem oddanih količin obstoječih strank.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

44

2.3.2 M e d n a r o d n o s o d e l o va n j e

Članstvo Republike Slovenije v Svetovni poštni zvezi in pošte Slovenije v Zvezi

evropskih poštnih operaterjev postEurop je tudi v letu 2008 narekovalo aktivno

sodelovanje in udeležbo na srečanjih obeh organizacij. To leto je bilo v znamenju

kongresa Svetovne poštne zveze, na katerega smo se aktivno pripravljali in

sodelovali pri pripravi novih aktov Svetovne poštne zveze.

Sodelovali smo v delovnih skupinah združenja International post Corporation, ki

vključujejo področja dostave paketov, merjenja kakovosti in obračuna stroškov

dostave mednarodnih pošiljk v skladu s poštno direktivo Evropske unije.

V preteklem letu smo nadaljevali pogajanja s potencialnimi strateškimi partnerji

na področju prenosa pisemskih, paketnih in ekspresnih pošiljk, največ aktivnosti

je bilo usmerjenih tudi h krepitvi sodelovanja v regiji.

V sodelovanju z najvplivnejšimi in največjimi poštnimi operaterji smo iskali

rešitve za ohranjanje količine izmenjane pošte tudi v časih prihajajoče krize. prav

tako smo v mednarodnem prometu izvajali aktivnosti, povezane s pripravami na

liberalizacijo trga poštnih storitev leta 2011.

2.3.3 p o š t n e z n a m k e i n f i l a t e l i s t i č n i i z d e l k i

V letu 2008 smo v pošti Slovenije izdali 31 priložnostnih znamk na klasičnem

papirju (od tega ena s hologramsko folijo in ena z varnostno perforacijo) in dve

redni znamki na klasičnem papirju.

Skupna letna nazivna vrednost poštnih znamk je znašala 18,92 evra.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

45

V letu 2008 smo izdali še naslednje poštne vrednotnice in filatelistične

izdelke:

• dverazgledničnidopisnici,

• 26ovitkovprvegadne,

• šesttematskihkompletov,

• tematskomapoVstopSlovenijevEU,

• letnomapoznamk2008in

• letnikznamkvvložnemkartonu2008.

Na poštah imamo okrog 8.000 naročnikov, ki imajo sklenjene filatelistične

pogodbe; število naročnikov se je tudi v letu 2008 povečalo. Blago prodajamo

tujim abonentom v 40 državah ter trem slovenskim in enaindvajsetim tujim

trgovcem. Naša udeležba na večjih filatelističnih prireditvah v tujini je dvignila

prodajo tujim abonentom in povečala število tujih trgovcev, s katerimi imamo

sklenjene pogodbe o prodaji znamk.

V letu 2008 smo omogočili naročilo 364 tisoč kosov osebnih znamk s 1129

različnimi motivi prek spletne aplikacije, možnost naročila teh izdelkov pa smo

razširili tudi na sprejem fotografij in podobnega gradiva na pošti 2117 Maribor,

v prodajnem centru Europark, kjer se lahko zainteresirani v ta namen tudi

fotografirajo.

2.3.4 T r ž n o k o m u n i c i r a n j e i n u p r av l j a n j e

b l a g o v n e z n a m k e

Marketinške aktivnosti so bile v letu 2008 usmerjene v seznanjanje strank z

obstoječimi in novimi storitvami ter v pospeševanje prodaje. V pošti Slovenije

sproti spremljamo dogajanje na trgu ter se mu prilagajamo z ustreznimi akcijami.

Za pospeševanje prodaje t. i. »sezonskih izdelkov«, kot so velikonočne in

božične voščilnice ali sveče, pripravljamo posebne tržnokomunikacijske akcije,

ki so vedno ustrezno praznično obarvane in odmevne.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

46

predstavniki pošte Slovenije skrbimo za redne stike s strankami. V lanskem

letu smo organizirali štiri srečanja za največje stranke pošte Slovenije, in sicer

smo se z njimi srečali na športni prireditvi Zlata lisica, na kulturno obarvanem

spomladanskem srečanju, na sproščenem srečanju na Festivalu Lent ter na

tradicionalnem novoletnem srečanju.

Tudi v letu 2008 smo zadovoljstvo strank – tako s storitvami kot z zaposlenimi

pošte Slovenije – spremljali z raziskavo »Skriti kupec«. Raziskavo smo izvedli

že četrtič zapovrstjo. Vseskozi si prizadevamo, da so naši prostori in okolica

pošt kar najbolj urejeni in prijazni do vseh uporabnikov naših storitev.

Strategijo komuniciranja prilagajamo specifičnosti interesov posamezne ciljne

skupine in na osnovi teh določamo primerne kanale komuniciranja. Za trženje

storitev pošte Slovenije uporabljamo širok medijski splet – naša sporočila se

redno pojavljajo v tiskanih medijih, na radijskih postajah, ob športnih, kulturnih

in drugih pomembnejših dogodkih, pripravljamo pa tudi predstavitvene

televizijske prispevke, plakate, letake in reklamne prospekte.

Temelji strateškega upravljanja in celovitega komuniciranja pojavnih elementov

našega podjetja so določeni v »priročniku celostne grafične podobe«. Celotno

pojavljanje pošte Slovenije v javnosti in medijih je skladno z monolitno strukturo

tržnih znamk – tako ima celoten sistem pošte Slovenije enovito pojavnost in

komunikacijsko deluje kot celota.

2.4 p o š t n o o m r e ž j e i n l o g i s t i k a

2.4.1 E n o t e j av n e g a p o š t n e g a o m r e ž j a

Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji 558 enot javnega poštnega omrežja, v

primerjavi z letom 2007 je število ostalo nespremenjeno. Odprti sta bili pošti

2117 Maribor in 3323 Velenje, zaprti pa pošti 1103 Ljubljana in pogodbena pošta

na katamaranu prince of Venice.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

47

G o s t o t a j av n e g a p o š t n e g a o m r e ž j a

Tipični kazalci gostote poštnega omrežja, to so število km2, prebivalcev in

gospodinjstev na enoto javnega poštnega omrežja, se v letu 2008 niso bistveno

spremenili, ker je število enot poštnega omrežja v primerjavi z letom 2007

ostalo nespremenjeno. Enota poštnega omrežja pokriva povprečno 36,3 km2,

1.306 gospodinjstev oz. 3.655 prebivalcev.

po podatkih Svetovne poštne zveze za leto 2007 sodi Slovenija med evropske

države z gostejšim poštnim omrežjem.

D e l e ž i r a z l i č n i h o r g a n i z a c i j s k i h o b l i k p o š t – n a j v e č j e s t a l n i h p o š t

96,9%s t a l n e p o š t e

1,8%p r e m i č n e p o š t e

0,4%p o g o d b e n e p o š t e

0,3%p l c

0,4%i z p o s t av l j e n a o k e n c a

0,2%s e z o n s k e p o š t e

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

48

p o š t n a o k e n c a

Število poštnih okenc je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 ostalo na isti

ravni. pošta Slovenije opravlja storitve na skupaj 1.192 poštnih okencih, od tega

na 209 specializiranih okencih, na katerih lahko uporabniki opravijo samo

določeno vrsto storitve – tisto, za katero je okence specializirano. Kombiniranih

okenc, kjer je možno opraviti le nekatere storitve (npr. poštne storitve in nakup

blaga, denarne storitve in nakup blaga itd.), je 285, univerzalnih, na katerih

lahko uporabniki opravijo vse vrste storitev, pa je 698.

p o g o s t o s t d o s t av e

V letu 2008 je bilo 65,2 odstotka gospodinjstev vključenih v šestkrat tedensko

dostavo in 34,8 odstotka v petkrat tedensko dostavo. V izpostavljene predalčnike

prejema pošiljke pet- oz. šestkrat tedensko 0,7 odstotka gospodinjstev.

D v e t r e t j i n i g o s p o d i n j s t e v i m a š e s t k r a t t e d e n s k o d o s t av o

65,2%6-krat

tedenska dostava

34,8%

5-krat tedenska dostava

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

49

2.4.2 N a p r av e p o š t n e g a o m r e ž j a

i n t r a n s p o r t n a s r e d s t va

pošta Slovenije uporablja različne naprave poštnega omrežja, kot so poštni

nabiralniki, poštni predali, izpostavljeni predalčniki, v poštnih logističnih

centrih pa avtomatski usmerjevalniki za različne vrste pošiljk idr. V primerjavi

z letom 2007 se je število poštnih nabiralnikov zmanjšalo iz 3.092 na 3.054,

število poštnih predalov pa iz 17.050 na 16.996.

Število transportnih sredstev se je v letu 2008 zvišalo iz 2.873 na 2.928. Od

tega ima pošta Slovenije 1002 avtomobila in 1926 dvokoles.

Število transportnih sredstev smo povečali in posodobili. posebno pozornost

smo namenili ekološkim vidikom in v vozni park vključili vozila, ki izpolnjujejo

visoke ekološke standarde. V letu 2008 smo v dostavi testirali vozilo na

električni pogon.

V l e t u 2 0 0 8 s m o p o v e č a l i š t e v i l o t r a n s p o r t n i h s r e d s t e v

šte

vil

o t

ra

nsp

or

tn

ih

sre

dst

ev

2006 2007 2008

2.800

2.400

2.000

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

50

2.5 U p r av l j a n j e s k a k o v o s t j o

K a k o v o s t p r e n o s a p o š t n i h p o š i l j k

v n o t r a n j e m p o š t n e m p r o m e t u

V skladu z 11. členom pravilnika o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne

poštne storitve preverja kakovost prenosa organ, ki je neodvisen od izvajalca

univerzalne poštne storitve. Z javnim razpisom pošte Slovenije je bilo izbrano

podjetje Quotas GmbH iz Nemčije. Redno merjenje rokov prenosa v notranjem

poštnem prometu v skladu s standardom SIST EN 13850:2004 se je začelo

leta 2006, in sicer za prvo triletno obdobje. Standard predpisuje merjenje časa

prenosa od sprejema do vročitve za posamične pošiljke prednostne pošte in

pošte prvega razreda. Ker v Sloveniji v notranjem prometu nimamo kategorije

prednostnih pošiljk, so predmet meritve:

• standardnapisma,

• navadnapismado20gin

• navadnapismanad20gdo50g.

V skladu s pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne

storitve mora biti v enem letu:

• vsaj 95 odstotkov poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu

prenesenih v enem delovnem dnevu,

• vsaj 99,5 odstotka poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu

prenesenih v dveh delovnih dneh.

Nerevidirani podatki merjenja kakovosti za obdobje januar–december 2008 so

naslednji:

• venemdelovnemdnevujebiloprenesenih92,1odstotkapošiljk,

• vdvehdelovnihdnehjebiloprenesenih98,7odstotkapošiljk.

K a k o v o s t p r e n o s a p o š t n i h p o š i l j k

v m e d n a r o d n e m p o š t n e m p r o m e t u

Diagnostično merjenje kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk UNEX,

ki poteka v organizaciji združenja International post Corporation, je v letu 2008

izvajalo podjetje Research International iz Velike Britanije. pošta Slovenije je

merila kakovost prenosa pošiljk z naslednjimi državami: Avstrijo, Belgijo, Bosno

inHercegovino,Bolgarijo,Ciprom,Češko,Dansko,Estonijo,Finsko,Francijo,

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

51

Grčijo, Hrvaško, Irsko, Islandijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom,

Madžarsko, Makedonijo, Malto, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, poljsko,

portugalsko, Romunijo, Slovaško, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo.

Doseženi so bili naslednji rezultati:

• dan po prispetju v Slovenijo (na izmenjalno pošto v Ljubljani) je bilo

vročenih 94,6 odstotka prednostnih pisemskih pošiljk iz tujine;

• časprenosapošiljkiztujinevSlovenijojeznašalvpovprečju2,5dneva;

• časprenosapošiljkizSlovenijevtujinojeznašalvpovprečju2,8dneva.

R e k l a m a c i j e i n o d š k o d n i n s k i p o s t o p k i

V skladu s pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne

storitve (Uradni list RS, št. 80/2003, 118/2004 in 37/2006) smo v pošti Slovenije

s 1. marcem 2007 uvedli centralno vodenje pritožb, reklamacij in odškodninskih

zahtevkov, in sicer glede na zahteve standarda kakovosti poštnih storitev SIST

EN 14012:2004.

V skladu z navedenim mora pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne poštne

storitve poročilo o številu pritožb, ki se nanašajo na univerzalno poštno storitev,

in o času, potrebnem za rešitev pritožb, objaviti vsaj enkrat letno.

V času od 1. januarja do 31. decembra 2008 je bilo vloženih 3.410 pritožb na

univerzalno poštno storitev, od tega 3.055 pritožb v notranjem poštnem prometu

in 355 pritožb v mednarodnem poštnem prometu.

Od vseh vloženih pritožb na univerzalno poštno storitev smo jih 739 obravnavali

kot upravičene (692 v notranjem in 47 v mednarodnem poštnem prometu).

V obdobju poročanja smo odškodnine izplačali za 114 pritožb (111 v notranjem

in tri v mednarodnem poštnem prometu).

Delež pritožb, za katere smo končno poročilo odposlali v maksimalnem

pritožbenem roku, je 1,6 odstotka. povprečen čas, ki smo ga potrebovali za

izdajo prvega poročila, je bil 5,4 dneva, za izdajo končnega poročila pa 5,6

dneva. povprečen čas, ki je bil potreben za izplačilo odškodnine pritožniku – ta

se šteje od dneva, ko je bila pritožba sprejeta –, je bil 36 dni. povprečen čas,

potreben za izplačilo odškodnine pritožniku, ki se šteje od dneva, ko je bilo

končno poročilo posredovano pritožniku, je bil 22,1 dneva.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

52

2.6 N a b ava

V letu 2008 smo v pošti Slovenije na področju javnega naročanja izvajali

postopke v skladu z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem,

transportnem področju in področju poštnih storitev. V postopkih javnega

naročanja smo uvedli nekaj novosti in sprememb, med katerimi prav gotovo

velja izpostaviti sklenitev okvirnih sporazumov za več naročil stalne narave

(pisarniški material, pogonsko gorivo, vzdrževanje vozil …) za daljše časovno

obdobje. Spremembo smo uvedli z namenom zniževanja stroškov, ki jih lahko

dosežemo s fiksnimi cenami, pa tudi s prihrankom pri delovnem času. Številnih

javnih razpisov tako ne bo treba ponavljati vsako leto, zato ne bo treba vsako

leto uvajati v posel novih izvajalcev storitev oz. dobaviteljev blaga.

V letu 2008 smo uspeli zniževati ponudbene cene, saj smo v večini razpisov

izvedli še dodatna pogajanja glede na prvotno prejete ponudbe in dosegli

poleg nižjih ponudbenih cen tudi ugodnejše tehnične karakteristike, dodatne

funkcionalnosti, krajše dobavne roke, daljše plačilne roke, daljše garancijske

dobe ipd. Nedvomno smo s takim načinom izvajanja javnih naročil pripomogli

k racionalizaciji nabave in zniževanju stroškov pošte Slovenije, kar nam je

omogočila nova zakonodaja na področju javnega naročanja, sprejeta konec leta

2006.

Na področju javnih naročil je bilo v letu 2008 izvedenih 165 postopkov velikih

vrednosti (izvedeni na upravi družbe); na področju javnih naročil malih

vrednosti je bilo izvedenih 813 postopkov (na upravi družbe in po poslovnih

enotah pošte Slovenije).

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

53

2.7 N a l o ž b e

V letu 2008 smo za naložbe porabili 17.079 tisoč evrov, kar je 21 odstotkov več

kot v letu 2007.

Z g r a d b e i n o p r e m a z a p o š t e

V letu 2008 smo:

• odprlidvenovipošti,insicer3323Velenjein2117Maribor(vnakupovalnem

središču Europark),

• vnoveprostorepreselili poštevBTCNovomesto, 1294Višnjagora, 3133

polzela, 2201 Zgornja Kungota in 2285 Zgornji Leskovec,

• obnovili poštena lokacijahvSlovenjGradcu,Črenšovcih,Rogaševcih inv

Sežani,

• uredili najemne prostore za pošti 3332Rečica ob Savinji in 6333 Sečovlje

in

• dokupilidodatniprostorzapošto1236Trzin.

pri gradnji novih objektov oz. obnovi obstoječih prostorov smo v pošti Slovenije

sledili zahtevam po uporabi naravnih, ekološko prijaznih materialov in naprav,

ki povzročajo minimalne negativne vplive na okolje.

Ta b e l a 2 : V r s t e n a l o ž b

v 0 0 0 E U R

Vrste naložb Leto Indeks

2006 2007 2008 2007/2006 2008/2007

1 2 3 4 5 = 3/2 6 = 4/3

Zgradbe skupaj 3.075 4.067 2.138 132 53

Oprema za pošte 295 402 408 136 102

paketne pretovorne pošte 32 83 261

Transportna sredstva 3.117 4.109 4.665 132 114

Sprejemna mehanizacija 230 434 86 189 20

Informatika 2.722 836 4.144 31 496

Kapitalske naložbe 2.819 3.450 3.391 122 98

Ostalo 542 745 1.629 137 219

Varovanje premoženja 534

Skupaj 12.800 14.075 17.079 110 121

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

54

pri obnovah obstoječih prostorov je bila izvedena energetska sanacija stavb

(toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešij in zamenjava oken).

Obstoječe ogrevalne sisteme smo zamenjali z napravami z visokim izkoristkom

in tako optimizirali ogrevalne sisteme. V prostorih so bili urejeni prezračevalni

sistemi z rekuperacijo toplote odpadnega zraka z visokim izkoristkom.

Ventilatorje smo zamenjali z energetsko varčnimi, s katerimi lahko dosežemo

ob uporabi frekvenčnih pretvornikov do 25 odstotkov prihranka električne

energije.

poslovne prostore smo uredili tako, da omogočajo dobro počutje zaposlenih in

uporabnikov storitev. primerne delovne pogoje smo zagotovili s funkcionalno

pohištveno opremo, primerno osvetljenostjo prostorov, prezračevanjem in

hlajenjem.

p a k e t n e p r e t o v o r n e p o š t e

Izdelana je bila logistična študija za optimiranje poštnega omrežja in transportnih

poti. Študija je pokazala, da je za pošto Slovenije smiselno, da takoj začne z

vzpostavitvijo regijskih oz. paketnih pretovornih pošt (ppp) v Kranju, Kopru,

Novem mestu, Novi Gorici, Celju in Murski Soboti kot vmesnih platform

med poštnima logističnima centroma in poštami, kar bi bistveno prispevalo

k nadaljnjemu obvladovanju logističnega procesa in razbremenitvi poštnih

logističnih centrov.

V letu 2008 smo izvajali aktivnosti nakupa zemljišč in dodatnih prostorov za

ppp Celje, Novo Gorico in Mursko Soboto, v fazi projektiranja je ppp Koper.

T r a n s p o r t n a s r e d s t va

pošta Slovenije v veliki meri skrbi za zmanjšanje vpliva transportnih sredstev

na okolje, nabavljamo vozila, ki imajo ekološko primernejše motorje (tovorna

vozila z motorji EURO-5 in mopedi z motorji EURO-2). prav tako skrbimo,

da se zamenjava maziv in raznih tekočin (motorno olje, zavorno olje, hladilna

tekočina …), pnevmatik itd. izvaja na pooblaščenih servisih, ki so dolžni

zagotoviti ustrezni način ravnanja z odpadki.

V letu 2009 je predvidena nabava dvokoles na električni pogon in vozil na

plinski pogon, s čimer želimo postopno zniževati obremenjevanje okolja s

toplogrednimi plini.

pri dopolnjevanju kapacitet voznega parka upoštevamo minimalne kriterije za

odpis, strukturo terena in obseg prometa.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

55

Nabavili smo:

• avtomobile za zagotovitev nemotene dostave na terenih, kjer dostava peš

oziroma z dvokolesi zaradi določenih omejitev ni mogoča, in lahka dostavna

vozila za redno dostavo, dostavo Hitre pošte in izpraznjevanje nabiralnikov,

• srednja dostavna vozila za paketno dostavo in prevoz na I. ravni (PLC–

pošte),

• tovorna vozila, ki se prednostno uporabljajo na vseh ravneh transporta

(pLC–pLC, pLC–pošta, mednarodni promet),

• kolesazmotorjem,kisoprimernazavožnjovurbanihstrnjenihnaseljihin

prilagojena najtežjim pogojem dela, ki se pojavljajo pri dostavi »od vrat do

vrat« (sestopanje, zagon, velik tovorni prostor, okretnost),

• kolesazavožnjovurbanihnaseljih,kjerdnevnaprevoženapotnepresega25

km, in

• zabojnike za zamenjavo dotrajanih in za dopolnitev obstoječih kapacitet,

potrebnih za izvajanje kontejnerskega transporta.

S p r e j e m n a m e h a n i z a c i j a

Nabavljene so bile elektronske tehtnice.

I n f o r m a t i k a

Sredstva za investicije na področju informatike so bila porabljena za:

• posodabljanjeinpoenostavljanjedelovnihprocesovnapoštah,

• komunikacijskoinstrojnoopremozauniverzalnopoštnookence,

• informacijsko opremo za izvedbo razvojnih projektov – informatizacijo

glavne pisarne, elektronskega arhiva in kadrovsko-informacijskega sistema.

K a p i t a l s k i v l o ž k i

poštni banki Slovenije je bil zagotovljen dodatni kapital za poslovanje v obliki

dokapitalizacije in hibridnega depozita.

Va r o v a n j e p r e m o ž e n j a

Za zagotavljanje varnosti so bili nabavljeni varnostni kovčki za prevoz gotovine,

za varnost pri delu je bilo urejeno tovorno dvigalo na pošti 2111 Maribor.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

56

O s t a l o

Nabavljena je bila pohištvena in ostala oprema, diagnostična oprema za

poštna logistična centra, ovijalna linija za poštni logistični center Ljubljana,

programsko orodje in prikazovalniki za namestitev elektronskega oglaševanja.

Za potrebe predstavitve pošte Slovenije na sejmih sta bili nabavljeni dve

izpostavljeni poštni okenci. Opravljena so bila manjša investicijska dela za

odpravo arhitektonskih ovir, ureditev komunalnih in energetskih priključkov ter

nadstrešnic in centralnega ogrevanja. V Kopru in Mariboru sta bila postavljena

hladilna agregata, na 63 lokacijah so bile nameščene klimatske naprave.

N a j v e č i n v e s t i c i j s k i h s r e d s t e v s m o n a m e n i l i t r a n s p o r t n i m s r e d s t v o m i n i n f o r m a c i j s k i t e h n o l o g i j i

3,1%varovanje premoženja

2,4%oprema za pošto

0,5%prejemna mehanizac i ja

9,5%ostalo

12,5%zgradbe

19,9%kapitalsk i vložk i

24,3%informat ika

27,8%transportna sredstva

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

57

2.8 I n f o r m a t i k a

A k t i v n o s t i n a p o d r o č j u r a z v o j a

V letu 2008 smo aktivno začeli z izvajanjem dveh projektov iz strateškega

razvojnega programa pošte Slovenije: Elektronsko fakturiranje in prenova

prodaje blaga in storitev na UpO (univerzalno poštno okence).

projekt Elektronsko fakturiranje predvideva uvedbo celovite in integrirane

informacijske rešitve, ki bo pripeljala do racionalizacije procesa fakturiranja,

poenotenja in nadzora procesa fakturiranja ter se bo lahko prilagajala različnim

pogodbenim zahtevam glede izdajanja faktur (periodično izdajanje). projekt

vključuje izgradnjo informacijskega sistema za fakturiranje, ki bo omogočal

avtomatsko zajemanje in obdelavo podatkov iz vseh aplikacij pošte Slovenije,

kjer nastane zahteva za izdajo računa. Največ računov se izda na področju UpO-

storitev, kar 90 odstotkov, zato je seveda nujno, da prav to področje zagotavlja

kakovostne podatke za izdajo fakture, kar je eden glavnih argumentov, da smo

v letu2008delonaprojektu intenzivirali.Ževdrugi polovici leta smozačeli

s testiranjem aplikativnih rešitev v obeh projektih. Za leto 2009 je predviden

prehod v produkcijo.

Nujna predpogoja za izvedbo projekta prenova prodaje blaga in storitev na UpO

sta:

• prenovastrojneinsistemskeopremenapoštnihenotahin

• produkcijaCRX(centralniregistrikomitentov,storitevinpogodb).

prenovljena strojna in sistemska oprema na poštnih enotah bo zagotavljala

osnovno infrastrukturo, na katero bomo instalirali prenovljene aplikacije. V

letu 2007 je bila pripravljena nova konstrukcija sistemske strojne in programske

opreme, v letu 2008 pa smo začeli z izvajanjem aktivnosti zamenjave opreme

na poštnih enotah.

Centralni registri so osnova za delovanje aplikativnih rešitev v projektih

Elektronsko fakturiranje in prenova prodaje blaga in storitev na UpO. V letu

2008 smo aplikacijo CRX predali v produkcijo in s tem pripravili temelje za

vse prenovljene aplikacije.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

58

V maju 2008 je bila uspešno izvedena nadgradnja poslovnega informacijskega

sistema Scala na novo verzijo. Nova verzija podpira komunikacijo Scale z

drugimi aplikativnimi rešitvami prek spletnih vmesnikov. S tem smo lahko

v prenovljenem UpO integrirali skladiščni modul z modulom skladiščnega

poslovanja v Scali in s tem zagotovili njegovo optimalnejše poslovanje. prav

tako smo lahko povezali centralne registre komitentov in komitente, ki jih

vodimo v Scali. Spletne vmesnike bomo uporabili tudi za povezavo aplikacije

Elektronsko fakturiranje in Scale.

V septembru 2008 smo začeli s prenovo plačilnega prometa. Tako smo na

novo zasnovali modula prilivi in Odlivi. V eno celoto smo povezali tri različne

aplikacije, ki jih trenutno uporabljamo, in s tem razvili uporabniku veliko bolj

prijazno in pregledno aplikacijo. produkcijo novih modulov načrtujemo v prvi

četrtini leta 2009.

Konec leta smo v produkcijo predali novo aplikacijo za podporo javnega

naročanja, ki poenoti način dela in tvorjenje dokumentacije za različna področja

javnega naročanja.

Tekoče delo na področju informatike v letu 2008 zaznamujejo poleg že

omenjenih še naslednje uspešno izvedene naloge:

• prenova sistema izmenjave podatkovmed Pošto Slovenije in Poštno banko

Slovenije,

• uvedbanovebančnestoritveHitrikreditinavsepoštneenote,

• izdelavaaplikativnepodporevodenjaprisotnostidelavcevnapoštah,

• prilagoditevdelovanjaaplikacijeUPOnoviopremi,

• prilagoditve aplikacijePotrjevanje osebnih izkaznic in potnih listov zaradi

nadgradnje sistema Ministrstva za notranje zadeve RS,

• prenovaaplikacijoz.programov,kitečejovorodjuAccess97,

• prilagoditevinoptimizacijaporočanjspodročjadavčnihevidencinporočanja

Banki Slovenije.

V letu 2008 je bilo področje informatike aktivno vključeno še v ostale projekte

iz strateškega razvojnega programa pošte Slovenije:

• prenovakadrovskegainformacijskegasistema,

• prenovanabavnihprocesov,

• prenovaspletnihstrani,

• preoblikovanjepoštnihenot,

• vpeljavadokumentnegasistema.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

59

A k t i v n o s t i n a p o d r o č j u i n f o r m a c i j s k i h s t o r i t e v

Na področju informacijskih storitev, s katerimi strankam zagotavljamo varno

in zakonsko skladno elektronsko poslovanje, smo izvedli pomembne korake.

Tako smo v celoti posodobili podporno opremo za storitve certifikatske agencije

pOŠTA®CA, ki izdaja kvalificirana digitalna potrdila ter varne časovne žige.

Začeli smo z aktivnostmi za nadgradnjo in obnovitev portala moja.posta, ki prek

varnih elektronskih predalov omogoča pravno veljavno izmenjavo digitalnih

dokumentov, javnopravnemu sektorju pa omogoča tudi zakonsko skladno

elektronsko vročanje. Za storitev E-Arhiv pošte Slovenije, ki uporabnikom

zagotavlja zakonsko skladno in revizijsko varno hranjenje digitalnega gradiva,

smo zagotovili vse pogoje za akreditacijo storitve. Tako smo z Arhivom

Republike Slovenije začeli postopek za akreditacijo storitve, ki se je zaključil v

prvem četrtletju leta 2009, posledica postopka pa je izdaja sklepa o akreditaciji

storitve E-Arhiv. S tem smo izpolnili zakonski pogoj, po katerem je dovoljeno

izvajanje e-hrambe digitalnega gradiva za javnopravne osebe. poslovnim

uporabnikom smo omogočili tudi najem storitev varnega podatkovnega centra,

ki razen varnega sistemskega prostora omogoča najem sistemskih kapacitet in

komunikacijskih storitev.

A k t i v n o s t i n a p o d r o č j u s i s t e m s k e g a i n ž e n i r i n g a

Aktivnosti na področju zagotavljanja sodobne informacijske infrastrukture v

pošti Slovenije kot osnove poslovnim aplikacijam kakor tudi javnim storitvam,

so stalnica na področju sistemskega inženiringa. Tako smo v letu 2008 sodelovali

v mednarodnem programu zgodnje uporabe strežniških operacijskih sistemov

Windows 2008. V kombinaciji s sodobnim operacijskim sistemom na nivoju

odjemalcev smo uspešno pripravili arhitekturni načrt postavitve za prenovo

poslovanja na nivoju poštnih poslovalnic in delovnih mest. Na tej osnovi smo

začeli z zahtevnim projektom prenove deset let stare infrastrukture na vseh

poštnih poslovalnicah in v osmih regionalnih centrih. Iz stališča razvejanosti,

uporabljenih funkcionalnosti in kompleksnosti je tako nastal izredno velik

sistem. Vzporedno s tem smo pripravili še načrt za izgradnjo zalednih delovnih

mest na poštnih poslovalnicah.

prav tako smo na osnovi dobrih praks za zagotavljanje visoke razpoložljivosti

in okrevanja po katastrofi prenovili še infrastrukturo za certifikatsko agencijo

pOŠTA®CA. Za potrebe elektronskega oglaševanja in trženja tega sistema je v

letu 2008 implementiran sistem IDO (inteligentno digitalno oglaševanje) na 150

poštnih poslovalnicah z 260 LCD-monitorji.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

60

poskrbeli smo tudi za zamenjavo varnostnih sistemov oz. požarnih zidov na

perimetrskem nivoju in v kombinaciji z ostalimi elementi na nivoju zagotavljanja

integritete informacijskega sistema pošte Slovenije zagotovili ustrezno in

tehnično sodobno informacijsko zaščito.

2.9 U p r av l j a n j e s t v e g a n j i

2.9.1 V r s t e t v e g a n j

Tržna tveganja, s katerimi se srečujemo v pošti Slovenije, predstavljajo

znižanje prihodkov zaradi vstopa novih konkurentov, širitve ponudbe obstoječih

konkurentov in substitucije poštnih storitev z alternativnimi (predvsem

elektronskimi).

• Na trgusoseoblikovalealternativnedostavnemrežezadostavočasopisov,

ki že pokrivajo ca. 70 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji (v celoti so pokrita

urbana področja). Hkrati alternativne dostavne mreže dostavljajo tudi druge

vrste pošiljk, ki ne spadajo med rezervirane poštne storitve, torej pošiljke,

ki jih ne štejemo med korespondenco (v notranjem prometu in prispele iz

mednarodnega prometa), dokumente in direktno pošto.

• Pričakujemovstopnovihpodjetij (tudivelikih tujihpoštnihoperaterjev) in

pospešitev razvoja podjetij, ki so pred kratkim vstopila na trg. Na ta način

se bo dodatno zaostrila konkurenca na področju dostave nenaslovljenih,

naslovljenih, paketnih pošiljk in hitre pošte.

• Sodobni načini komunikacije in alternativna izročilna mesta bodo

konkurenčnim podjetjem omogočila izvajanje storitev prenosa paketnih

pošiljk v segmentu B–C; odpiranje novih trgovskih centrov in razvoj spletne

trgovine lahko vpliva na krčenje kataloške prodaje.

• Na trgu se pojavlja vse več podjetij, ki se ukvarjajo z informacijskimi

tehnologijami in konkurenčnimi storitvami (elektronski arhiv, varen prenos

elektronskih dokumentov), kar povečuje možnost, da bodo prevzela vlogo

vodilnega na trgu.

• Vsevečjajekonkurencanapodročjumednarodnegapoštnegaprometa,tudi

v luči bližajoče se liberalizacije trga poštnih storitev.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

61

Tržna tveganja obvladujemo tako, da:

• razvijamonovestoritve(poštne,finančne,elektronske,spletne),

• širimonašoponudbovnovetržnesegmente,

• širimoasortimentprodajeblaganapoštnihokencih,

• smovstalnemkontaktusposlovnimipartnerji,

• kontinuiranoskrbimozakakovostnašihstoritev,

• skrbimozačimboljšokakovostprenosapošiljkvmednarodnemprometu(še

posebej na področju spletne trgovine),

• sezustreznopolitikocenprilagajamotržnimpogojemin

• javnost prek medijev seznanjamo s prizadevanji in ponudbo Pošte

Slovenije.

Kadrovska tveganja se lahko pokažejo v izgubi ključnih kadrov in njihovih

znanj, večja stopnja absentizma pa vključuje tveganje za motnje pri izvajanju

poslovnih procesov zaradi večjega števila odsotnosti z dela.

Obvladujemo jih:

• zizpopolnjevanjemsistemanagrajevanjadelovneuspešnosti,

• ssistemomnapredovanjaterraznimioblikamiizobraževanja,

• spreventivnimizdravstvenimipregledidelavcevincepljenjiter

• zvzdrževanjemsocialnegadialogazzaposlenimi.

Tveganja ugleda predstavljajo možnosti napak in zlorab delavcev. Tovrstna

tveganja obvladujemo z notranjimi kontrolami in internimi revizijami

(podrobneje v poglavjih 2.9.2 Notranja revizija in 2.9.3 Notranja kontrola).

Pravna tveganja predstavljajo tožbe, odškodninski in drugi zahtevki, vloženi

zoper pošto Slovenije.

Obvladujemo jih s:

• predhodno preučitvijo možnih izidov izvensodnih zahtevkov v morebitnih

kasnejših postopkih pred državnimi organi (sodišča, upravni organi),

• premišljenimpodajanjemlastnihzahtevkovdotretjihosebin

• premišljenim vlaganjem tožb in drugih pravnih sredstev pred državnimi

organi.

Finančna tveganja v pošti Slovenije prepoznavamo in jih obvladujemo kot:

• Kreditno tveganje, ki predstavlja možnost, da bodo terjatve do kupcev in

drugih poslovnih partnerjev poravnane le delno oziroma ne bodo poravnane

– tveganja pri velikih strankah obvladujemo s pogodbeno določenimi

poslovnimi odnosi, pri ostalih strankah pa z veliko razpršenostjo kupcev

ter intenzivno izterjavo terjatev. Redno ocenjujemo boniteto kupcev in

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

62

spremljamo izpolnjevanje njihovih obveznosti. Da zmanjšamo finančno

tveganje, smo pripravili strategijo za obvladovanje terjatev v pošti

Slovenije.

• Tveganje plačilne sposobnosti, ki predstavlja možnost, da naletimo na

težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev obveznosti.

V pošti Slovenije imamo trajno na razpolago premostitvene kredite pri

bankah. Kredite najemamo glede na likvidnostno situacijo in tudi na ta

način povečujemo fleksibilnost poslovanja.

• Obrestno tveganje, ki predstavlja možnost povečevanja stroškov financiranja

zaradi sprememb obrestnih mer – tveganje obvladujemo z najemanjem

kreditov pri bankah po fiksnih obrestnih merah (predvsem pri kratkoročnih

kreditih).

• Inflacijsko tveganje predstavlja nevarnost, da se na nepričakovano spremembo

inflacije ne bi mogli pravočasno odzvati s prilagoditvijo tistih cen storitev,

ki so pod nadzorom države – tveganje lahko omejujemo le delno, in sicer s

sprotnim informiranjem Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS

ter resornega ministrstva o stanju na področju cen poštnih storitev, ki so

predmet nadzora.

Škodna tveganja predstavljajo možnost ogrožanja oseb, premoženja in

premoženjskih interesov pošte Slovenije.

Obvladujemo jih:

• z aktivnostmi na področju varnosti (podrobneje v poglavju 2.9.4

Varovanje);

• z institucionalno obliko obvladovanja tveganj – zavarovanjem premoženja,

premoženjskih interesov in oseb pošte Slovenije, s čimer skušamo na najboljši

možni način obvladovati tveganja, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti;

• zizbironajugodnejšezavarovalnicenapodlagiizvedenegapostopkajavnega

naročanja;

• zzavarovalnopogodbo jedogovorjenozavarovanjenaslednjihzavarovalnih

vrst: požarno zavarovanje, zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi temeljnih

požarnih nevarnosti, strojelomno zavarovanje, zavarovanje računalnikov,

zavarovanje odgovornosti, vlomsko zavarovanje, zavarovanje transporta

(prevoz gotovine), zavarovanje stekla, zavarovanje mehanskih poškodb,

kolektivno nezgodno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje

poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu, zavarovanje

ponaredkov evrogotovine in potresno zavarovanje;

• zaktivnostminapodročjuprevenciješkodnegadogajanjanavsehpodročjih

dejavnosti družbe – s prepoznavanjem najpogostejših škodnih vzrokov in

njihovim odpravljanjem oziroma minimaliziranjem, kar počnemo s pomočjo

ustreznih izobraževanj zaposlenih in višanjem varnostnih zahtev.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

63

Informacijska tveganja predstavljajo stalnico v upravljanju informacijskega

sistema: zaupnost, celovitost in razpoložljivost IT-sistema; ustrezno usposobljen

strokovni kader za informacijsko varnost in posledično strokovno uporabljene

IT-tehnologije; zanesljiva in stabilna operabilnost informacijskega sistema

podjetja.

Za obvladovanje informacijskih tveganj v podjetju:

• delujemo v skladu s pravili dobre prakse, vse bolj pa tudi formaliziramo

postopke za identificiranje in upravljanje z varnostnimi dogodki v

informatiki;

• predstavniki različnih poslovnih področij izmenjujejo in podajajo svoje

strokovne poglede v okviru informacijskega varnostnega foruma, prav

tako pa za nadzor informacijske varnosti skrbi služba v okviru Sektorja za

korporativno varnost in nadzor;

• razenskrbizastrokovnoupravljanjezIT-virijemedletomizvedenihtudiveč

zunanjih strokovnih pregledov in revizij. V preteklem letu smo izvedli tudi

zunanji varnostni pregled z insceniranim poskusom vdora v informacijski

sistem.

V naslednji tabeli so navedene stopnje naštetih tveganj, ki pomenijo možnost

pojavljanja tveganj ob prizadevanjih pošte Slovenije za njihovo obvladovanje:

Vrsta tveganja Stopnje tveganja od I.-V.

I. II. III. IV. V.

Tržna tveganja x

Kadrovska tveganja x

pravna tveganja x

Tveganja ugleda x

Finančnatveganja:

- kreditna tveganja x

- tveganja plačilne sposobnosti x

- obrestna tveganja x

- inflacijska tveganja x

Škodna tveganja x

Informacijska tveganja x

Opomba: I. stopnja - nizko tveganje; V. stopnja - visoko tveganje

Ta b e l a 3 : S t o p n j e t v e g a n j

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

64

2.9.2 N o t r a n j a r e v i z i j a

Služba notranje revizije pošte Slovenije je organizirana kot neodvisna štabna

služba, neposredno odgovorna generalnemu direktorju. Tako je neodvisna od

revidiranih področij oz. drugih organizacijskih enot pošte Slovenije. Delovanje

službe temelji na pravilniku o delovanju službe notranje revizije, navodila za

delo pa so opredeljena v priročniku za delo notranjih revizorjev. Delovanje

službe je usmerjeno v preverjanje in ocenjevanje notranjekontrolnega sistema in

upravljanja s tveganji. O ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti

notranjih kontrol za obvladovanje tveganja služba notranje revizije redno poroča

poslovodstvu pošte Slovenije in njenemu nadzornemu svetu.

Načrtovanje delovanja službe notranje revizije temelji na analizi tveganj, prisotnih

na posameznih področjih delovanja pošte, obseg in razpored notranjerevizijskih

nalog pa je opredeljen v dolgoročnem in letnem načrtu delovanja službe, ki ga

potrdi nadzorni svet.

pri opravljanju revizijskih pregledov daje služba notranje revizije poudarek

preverjanju obstoja in delovanju sistema notranjih kontrol v postopkih dela in

upravljanju s tveganji ter pravilnosti, pravočasnosti in zanesljivosti informacij,

ki jih poslovodstvo in drugi potrebujejo pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Služba je poleg revizijskih pregledov v letu 2008 izvajala tudi svetovalne

storitve za notranje uporabnike poslovanja z namenom izboljšanja učinkovitosti

poslovanja, organizirala in koordinirala je pripravo podatkov za revidiranje

letnega poročila pošte Slovenije za leto 2007 ter zbiranje in pripravo podatkov

predhodne revizije poslovanja za leto 2008.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

65

2.9.3 N o t r a n j a k o n t r o l a

Služba notranje kontrole je organizirana na upravi družbe kot služba v Sektorju

za korporativno varnost in nadzor. Vodja službe notranje kontrole koordinira

tudi delo inšpektorjev na poslovnih enotah, ki so odgovorni neposredno

direktorjem pE.

Inšpektorji notranje kontrole delujejo na področju tehnologije dela pošt ter

usmerjajo pošte in zaposlene pri zagotavljanju kakovosti storitev, doseganju

predpisanih standardov, učinkoviti organiziranosti in racionalnem poslovanju.

Osnovne usmeritve delovanja inšpektorjev so podane v Navodilu za delo

notranje kontrole, ki ga je izdal generalni direktor.

Služba notranje kontrole sodeluje tudi pri določenih nalogah službe notranje

revizije in revizorjev poštne banke Slovenije, službe za korporativno varnost,

v komisiji za poštni promet ter daje samostojne pobude za racionalizacijo

poslovanja.

Inšpektorji službe notranje kontrole in poslovnih enot so v letu 2008 opravili:

• 517celovitihkontrolnihpregledovposlovanjapošt,

• 1047delnihkontrolnihpregledovposlovanjapošt,prikaterihjebilopravljen

pregled poslovanja s poudarkom na posameznih segmentih dela pošte,

• 96kontrolostankovpošiljkvPLCLjubljanainPLCMariborin

• 58 kontrolnih pregledov poslovanja pogodbenih partnerjev (PEMaribor in

pE Ljubljana).

pri kontroli poslovanja pošt je bila opravljena tudi kontrola izvajanja Zakona o

preprečevanju pranja denarja in Navodil za delo pošt pri preprečevanju pranja

denarja ter kontrola storitev menjalniškega poslovanja na poštah, ki opravljajo

storitve menjalniškega poslovanja.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

66

po opravljenih kontrolnih pregledih so bili v vseh primerih opravljeni zaključni

razgovori z upravniki in kontrolorji, ki so bili zadolženi za odpravo nepravilnosti

in pomanjkljivosti. O njihovi odpravi so dolžni poročati svoji poslovni enoti. prav

tako so pošte, katerih poslovanje so kontrolirali inšpektorji družbe, poročale o

odpravi nepravilnosti tudi Službi notranje kontrole.

Ocene poslovanja pošt vplivajo na ocenitev kakovosti upravnikovega dela in

tudi na ocenitve kakovosti dela ostalih delavcev na posamezni pošti; v primeru

večjih nepravilnosti sledijo ukrepi poslovne enote. Ocene, dosežene pri

celoviti kontroli poslovanja pošt, se upoštevajo pri predlogih za nagrajevanje

najučinkovitejših upravnikov pošt.

2.9.4 Va r o va n j e

pošta Slovenije ocenjuje, da ima vzpostavljen takšen sistem varnostnih ukrepov,

ki zagotavljajo visoko raven varnosti zaposlenih ter ustrezno varovanje objektov

in premoženja.

posebno skrb posveča stalnemu izboljševanju varnosti tako zaposlenih kot

premoženja. primarno se s področjem zagotavljanja korporativne varnosti

ukvarja služba za korporativno varnost (v nadaljevanju SKV), ki deluje v okviru

Sektorja za korporativno varnost in nadzor.

SKV v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami pošte Slovenije izvaja

predvsem naslednje naloge:

• oblikujesmernicenavarnostnempodročju,

• izvaja analize s svojega področja in pripravlja poročila, ki predstavljajo

podlago za načrtovanje, izbiro in uvajanje novih sredstev in ukrepov

varovanja,

• organizira, spremlja in sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov

usposabljanja zaposlenih na varnostnem področju in

• sodelujezinstitucijamispodročjavarnostiinobrambe,izvajadrugenaloge

z varnostnega področja, ki jih opredeljujejo zakoni in drugi predpisi ali jih

določi generalni direktor pošte Slovenije v skladu s pristojnostmi.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

67

Vse navedene naloge se seveda nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti pismonoš,

saj SKV analizira vse pojave napadov na svoje uslužbence ter pripravlja ukrepe

za zagotavljanje višjega nivoja varnosti.

V letu 2008 ne beležimo porasta kaznivih dejanj s področja premoženjske

kriminalitete, izjema so le odtujitve ter poškodovanja vrednostnih paketov, ki

so v porastu. Med opazovanimi kaznivimi dejanji velja posebej izpostaviti upad

ropov na prevoze vrednostnih poštnih pošiljk, iz naslova katerih je v letu 2007

izhajala največja premoženjska škoda, ter napadov na pismonoše. pošta Slovenije

je zaradi upada tovrstnih kaznivih dejanj utrpela bistveno nižjo premoženjsko

škodo kot v preteklih letih.

Ocenjujemo, da je upad prej navedenih kaznivih dejanj posledica boljše

organizacije in koordinacije varovanja ter uvajanja novih načinov varovanja na

posameznih področjih. Med novimi načini varovanj, ki smo jih začeli uvajati v

letu 2008, velja izpostaviti predvsem:

• uvajanje varnostnih kovčkov za prevoz gotovine v poslovni proces Pošte

Slovenije, ki se bo zaradi obsežnosti in zahtevnosti projekta nadaljeval tudi

v letu 2009. Do popolne uvedbe varnostnih kovčkov bo pošta Slovenije

zagotavljala varnost prevozov vrednostnih pošiljk s spremstvom oboroženih

varnostnikov ter s pogostejšim internim nadzorom zaposlenih ter pogodbenih

izvajalcev.

• Uvajanjevarnostnihdenarniczapismonoše,kisovfazitestiranja.Čebodo

rezultati testiranja zadovoljili pričakovanja, bomo, glede na oceno tveganja,

z varnostnimi denarnicami opremili večino pismonoš.

Zaradi ocene, da se število deviantnih ravnanj v prihodnje ne bo zmanjševalo,

bo pošta Slovenije v prihodnje še intenzivneje nadgrajevala sistem zagotavljanja

varnosti zaposlenih in svojega premoženja ter si prizadevala zagotavljati varnost

v skladu z normativi in priporočili s tega področja. prav tako bo pošta še naprej

aktivno sodelovala z organi pregona pri raziskavah posameznih deviantnih

pojavov ter na posameznih področjih, kot na primer pri prevozih vrednostnih

pošiljk, na podlagi izkušenj skupaj z njimi kreirala zakonodajni okvir

(normativno pravno podlago) izvajanja posameznih vrst storitev varovanja.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

68

2.10 A n a l i z a p o s l o v n i h d o s e ž k o v

Ta b e l a 4 : p o s l o va n j e p o š t e S l o v e n i j e v l e t u 2 0 0 8

v E U R

Prihodki in odhodki Leto Indeks

2006 2007 2008

1 2 3 4 5 = 3/2 6 = 4/3

prihodki od poštnih storitev 151.770.458 152.669.213 174.070.076 101 114

prihodki od pisemskih storitev 96.579.118 91.569.267 105.456.488 95 115

prihodki od paketnih storitev 17.378.755 19.772.702 22.417.907 114 113

prihodki od hitre pošte 1.300.829 1.568.001 1.895.232 121 121

prihodki od direktne pošte, publikacij, prilog idr. 36.511.756 39.759.242 44.300.449 109 111

prihodki od ostalih storitev 77.532.303 72.679.650 71.197.952 94 98

prihodki od denarnih storitev 52.899.702 48.483.942 47.458.216 92 98

Ostali prihodki 24.632.601 24.195.708 23.739.737 98 98

Usredstveni lastni proizvodi in storitve 16.667 9.031 21.536 54 238

prevrednot. posl. prih. in prih. od odprave rezervacij 465.591 649.040 910.929 139 140

poslovni prihodki 229.785.019 226.006.934 246.200.492 98 109

Stroški materiala 4.197.116 3.579.938 4.803.829 85 134

Stroški energije 5.135.463 5.609.763 6.606.801 109 118

Stroški storitev 33.127.924 33.884.934 45.574.032 102 134

Stroški dela 129.679.444 137.258.016 143.635.263 106 105

Amortizacija 15.126.505 12.841.806 12.900.094 85 100

Drugi stroški 1.100.469 1.114.267 1.167.469 101 105

Rezervacije 1.569.447 1.562.168 1.485.976 100 95

Nabavna vrednost trgovskega blaga 11.053.850 9.848.758 7.952.533 89 81

prevrednotovalni poslovni odhodki 1.353.918 699.579 1.481.739 52 212

poslovni odhodki 202.344.135 206.399.229 225.607.735 102 109

poslovni izid iz poslovanja 27.440.884 19.607.705 20.592.757 71 105

Finančni prihodki 1.529.434 2.144.406 3.076.119 140 143

Finančni odhodki 818.204 1.018.994 829.919 125 81

Drugi prihodki 518.516 402.401 887.009 78 220

Drugi odhodki 109.936 188.521 102.248 171 54

poslovni izid pred davkom iz dobička 28.560.694 20.946.997 23.623.717 73 113

Odloženi davki 215.352 -265.358 -529.751 -123 200

Davek iz dobička 7.466.179 4.661.735 4.857.196 62 104

Čisti poslovni izid 20.879.163 16.550.620 18.236.770 79 110

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

69

p o s l o v n i p r i h o d k i

poslovni prihodki, ki so bili v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 višji za 9

odstotkov, so v pošti Slovenije razdeljeni v naslednji glavni skupini:

• prihodkiodpoštnihstoritevin

• prihodkiodostalihstoritev.

prihodke od ostalih storitev pa delimo v:

• prihodkeoddenarnihstoritevin

• ostaleprihodke.

Med poslovne prihodke vključujemo še usredstvene lastne proizvode in storitve

ter prevrednotovalne prihodke in prihodke od odprave rezervacij.

Največji, 71-odstotni delež predstavljajo prihodki od poštnih storitev. Sledijo

jim prihodki od denarnih storitev, katerih delež pa se postopoma znižuje.

Rast prihodkov od poštnih storitev je bila v primerjavi z letom 2007 14-odstotna;

pri tem je bilo gibanje v primerjavi s preteklim letom po posameznih skupinah

storitev različno.

N a j v e č j i j e d e l e ž p r i h o d k o v o d p o š t n i h s t o r i t e v

70,9%poštne stor itve

19,4%denarne stor itve

9,7%ostale stor itve

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

70

Rast prihodkov od pisemskih storitev je v veliki meri posledica vkalkuliranih

prihodkov iz naslova mednarodnega obračuna (zveza: poglavje 4.3, točka C).

Sicer je rast prihodkov od pisemskih storitev posledica višje realizacije pri vseh

vrstah univerzalnih storitev kot tudi pri pisemskih storitvah v okviru drugih

poštnih storitev.

Visoko rast prihodkov od paketnih storitev in Hitre pošte smo dosegli s

pridobitvijo novih strank in s povečanjem obsega storitev za že obstoječe stranke

ter s povečevanjem konkurenčne sposobnosti v segmentu hitre pošte.

Ugodna rast prihodkov od direktne pošte in publikacij je prav tako posledica

intenzivnih aktivnosti za pridobivanje novih strank in novih količin. povečanje

prihodkov gre pripisati prav tem naporom.

prihodki od denarnih storitev so za 2 odstotka nižji zaradi padca obsega

plačilnega prometa. Vzroki so:

• prehodfizičnihosebnadrugeoblikeplačevanja(trajniki,e-bančništvo),

• konkurenčnecenenekaterihdrugihbankinhranilnicin

• odpiranjeplačilnihmest,kjerjemožnovplačilobrezprovizije.

N a j v i š j o s t o p n j o r a s t i p r i h o d k o v s o i m e l e p i s e m s k e t e r p a k e t n e s t o r i t v e i n H i t r a p o š t a

-

-

-

-

-

-

-

-

-

18%

15%

13%

10%

8%

5%

3%

0%

-3%

11%

-2% -2%

15%p

ise

ms

ke

dir

ek

tn

a p

oš

ta

in

pu

bl

ika

cij

e

de

na

rn

e

14%

pa

ke

tn

e i

n h

itr

a p

oš

ta

os

ta

le

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

71

Ostali prihodki izkazujejo 2-odstotno znižanje, predvsem na račun manjšega

obsega prodaje trgovskega blaga; ugodna je bila realizacija prodaje komisijskega

blaga ter iger na srečo, višji pa so bili tudi prihodki od telegrafskih storitev.

p o s l o v n i o d h o d k i

poslovni odhodki pošte Slovenije so v letu 2008 v primerjavi z letom 2007

porasli za 9 odstotkov.

Rast poslovnih odhodkov ni bila višja od rasti poslovnih prihodkov.

N a j v i š j o s t o p n j o r a s t i p r i h o d k o v s o i m e l e p i s e m s k e t e r p a k e t n e s t o r i t v e i n H i t r a p o š t a

D v e t r e t j i n i p o s l o v n i h o d h o d k o v p r e d s t av l j a j o s t r o š k i d e l a

2,1%m a t e r i a l

20,2%s t o r i t v e

2,9%e n e r g i j a

5,7%a m o r t i z a c i j a

1,9%o s t a l i s t r o š k i

3,5%n v t r g o v s k e g a b l a g a

63,7%s t r o š k i d e l a

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

72

Stroški materiala in energije skupaj izkazujejo 24-odstotno zvišanje, kar je

predvsem posledica:

• višjihcenbencina,plinskegaolja,električneenergije,stroškovogrevanja,

• večjih nabav službene obleke in drobnega inventarja ter materiala za

vzdrževanje.

Na rast stroškov storitev so imeli največji vpliv povečani stroški:

• mednarodnegaobračuna(zveza:poglavje4.3,točkaH),

• študentskegadela,

• vzdrževanjastavbintransportneopremein

• vzdrževanjaterpodaljšanjalicenczaračunalniškoopremo.

Stroški dela so višji za 5 odstotkov in so posledica:

• višjegapovprečnegaštevilazaposlenihnapodlagidelovnihur,

• uskladitveplačvskladuzdoločilikolektivnepogodbe,

• izplačilauspešnostiposlovanjain

• vkalkuliranihstroškoviznaslovaneizkoriščenihdopustov.

N a j v i š j o r a s t s o i m e l i s t r o š k i s t o r i t e v, m a t e r i a l a i n e n e r g i j e

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

35%

30%

25%

20%

15%

10%

5%

0%

-5%

-10%

24%

5%

-9%

0%

34%

ma

te

ria

l i

n e

ne

rg

ija

st

or

itv

e

de

lo

am

or

tiz

ac

ija

os

ta

lo

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

73

Stroški amortizacije so ostali na ravni leta 2007 zaradi:

• večjegaobsegaopreme,kisejevletu2008dokončnoamortizirala,in

• zamikapriinvestiranjuvnadomestnoinnovoopremo.

Ostali stroški so nižji predvsem zaradi:

• nižjenabavnevrednostitrgovskegablaga.

p o s l o v n i i z i d

poslovanje v letu 2008 je pošta Slovenije zaključila s pozitivnim poslovnim

izidom, ki po davku iz dobička znaša 18.236.770 evrov.

K a z a l n i k i

Ta b e l a 5 : K a z a l n i k i p o s l o va n j a

v E U R

Kazalniki/Kazalci Leto Indeks

2006 2007 2008

1 2 3 4 5 = 3/2 6 = 4/3

Dodana vrednost (poslovni prihodki, zmanjšani za stroške materiala, stroške energije, stroške storitev, druge stroške in za nabavno vrednost trgovskega blaga)

175.170.198 171.969.274 180.095.828 98 105

Dodana vrednost na zaposlenega (dodana vrednost, deljena s povprečnim številom zaposlenih na osnovi delovnih ur)

27.732 27.078 28.303 98 105

Produktivnost dela (čisti poslovni prihodki, deljeni s povprečnim številom zaposlenih na osnovi delovnih ur)

36.301 35.483 38.545 98 109

Stroški dela na zaposlenega 20.530 21.612 22.573 105 104

EBITDA - kosmati denarni tok (poslovni prihodki, zmanjšani za stroške materiala, stroške energije, stroške storitev, druge stroške. nabavno vrednost trgovskega blaga in stroške dela)

45.490.754 34.711.258 36.460.566 76 105

Delež EBITDA v poslovnih prihodkih v % 19,8 15,4 14,8

EBIT - poslovni izid iz poslovanja (poslovni prihodki, zmanjšani za poslovne odhodke)

27.440.884 19.607.705 20.592.757 71 105

Delež EBIT v poslovnih prihodkih v % 11,9 8,7 8,4

ROS - donosnost prodaje v % (čisti poslovni izid, deljen s poslovnimi prihodki, predhodno znižanimi za usredstvene lastne proizvode ter prevrednotovalne poslovne prihodke)

9,1 7,3 7,4

ROE - donosnost kapitala v % (čisti poslovni izid, deljen s povprečnim kapitalom)

9,6 7,2 7,6

ROA - donosnost sredstev v % (čisti poslovni izid, deljen s celotnimi sredstvi)

7,4 5,6 6,0

CAPEX - capital expenditure v % (vrednost investicijskih vlaganj, deljena s poslovnimi prihodki, predhodno znižanimi za usredstvene lastne proizvode ter prevrednotovalne poslovne prihodke)

5,6 6,2 7,0

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

74

2.11 D o g o d k i p o k o n c u p o s l o v n e g a l e t a

S 5. marcem 2008 so bili s sklepom Vlade RS imenovani štirje člani nadzornega

sveta, ki bodo funkcijo opravljali naslednja štiri leta. To so: Vojko Čok, Darinka

Virant, Drago Bahun in dr. peter Kukovica.

V januarju 2009 smo v obeh poštnih logističnih centrih namestili po dva stroja za

zlaganje nenaslovljene direktne pošte; tako postopoma vključujemo posamezne

pošte v strojno zlaganje teh pošiljk. Na ta način pismonoše v jutranjem času

razbremenimo pri pripravi pošiljk.

V mesecu februarju je bila v prostorih podjetja Ilirija odprta naša pisarna; začeli

smo z izvajanjem storitve prevzema paketnih pošiljk v prenos (dostava blaga v

trgovske centre na določen dan in ob določeni uri).

Ta b e l a 6 : R a č u n o v o d s k i k a z a l n i k i

Kazalniki Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008

I. Kazalniki stanja financiranja (v %)

Stopnja lastniškosti financiranja 79 81 81

Stopnja dolgoročnosti financiranja 89 89 87

II. Kazalnika stanja investiranja (v %)

Stopnja osnovnosti investiranja 71 69 66

Stopnja dolgoročnosti investiranja 77 75 73

III. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 1,12 1,18 1,24

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obv. 1,03 1,11 1,36

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obv. 1,87 2,14 2,44

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obv. 1,95 2,26 2,30

IV. Kazalnik obračanja

Koeficient obračanja obratnih sredstev 6,08 5,81 5,66

V. Kazalnik gospodarnosti

Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,14 1,09 1,09

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

75

Na dveh poštah (1122 Ljubljana in 2113 Maribor) smo v sodelovanju s podjetjem

Tobačna 3Dva del prostora za stranke preuredili v trafiko.

Skozi vse leto 2008 so potekale aktivnosti za akreditacijo storitve E-Arhiv pri

Arhivu RS. Sprejeta in potrjena so bila notranja pravila, akreditirana je bila

uporabljena strojna oprema, akreditirana je bila programska oprema, v mesecu

marcu 2009 pa še storitev E-Arhiv.

2.12 N a č r t i z a p r i h o d n o s t

Gospodarska kriza bo v letu 2009 vplivala tudi na poslovanje pošte Slovenije.

Njen vpliv je podrobno razdelan v poslovnem načrtu pošte Slovenije za 2009

in se bo odražal v zmanjšanju števila storitev kot tudi v slabšem poslovnem

izidu.

Kljub recesiji pa v letu 2009 načrtujemo nadaljnji razvoj in uvedbo naslednjih

storitev:

• Napoštnihokencihbomouvedli:

• on-linevplačilopoštnihnakaznic,

• vsodelovanjusPBSnovovrstopostopnegavarčevanja,

• informacijskopodporomenjaveapoenskesestavegotovine.

• Naštirihpoštahbomoodprlispecializiranafinančnaokenca,nakaterihbomo

opravljali kompleksnejše storitve, ki zahtevajo neposredno individualno

komuniciranje poštnega delavca s stranko.

• Nadaljevalibomozaktivnostminapodročjuoptimizacijedostaveznakupom

in uporabo programskega orodja, s katerim bi lahko v prihodnje sami

načrtovali optimalno dostavo na vseh poštah ter s tem dosegli enakomerno

obremenjenost pismonoš ter optimalne dostavne okraje in obhodne rede

pismonoš.

• Uvedli bomo sistem za sledenje vozil, kjer vozni redi oz. obhodni redi

niso vnaprej natančno določeni. Sistem bo omogočal pregled nad trenutno

pozicijo vozil, ki se nahajajo na terenu. Tako se bomo lahko hitreje odzvali

na uporabnikov klic za prevzem ali dostavo pošiljk.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

76

• Uvedlibomoaplikativnopodporozaupravljanjestransportnimisredstvi,ki

bo zagotavljala učinkovito upravljanje obsežnega voznega parka.

• Izvajali bomo aktivnosti za racionalizacijo poštnega omrežja z uvajanjem

novih organizacijskih oblik pošt oziroma s preoblikovanjem pošt.

• Logistiko bomo še naprej širili v smeri razvoja in ponudbe celovitih

logističnih rešitev, kar med drugim vključuje tudi storitve skladiščenja blaga,

pretovora in komisioniranja blaga, transport blaga ipd., in to tako za male

kot tudi za velike kosovne pošiljke.

• Vokviru aktivnosti za izboljšanje kakovosti prenosa pošiljk bomonaprave

za kontrolo izpraznjevanja poštnih nabiralnikov namestili tudi v mestu

Maribor.

• V okviru aktivnosti za izboljšanje kakovosti prenosa poštnih pošiljk bomo

nabavili dodatne mobilne diagnostične antene za zajem podatkov o testnih

pismih.

• V sklopuprojektaLOGISbomo izvedli analizo trga logističnih storitev,ki

nam bo dala odgovore na vprašanja o zapolnitvi paketnega ekspedita v pLC

Maribor in o nadaljnji širitvi te dejavnosti.

• VsodelovanjusPetrolombomonadaljevalizaktivnostmitrženjanapodročju

storitve petrol paket in petrol pismo.

• Pripravljamo novosti na področju baz podatkov in direktnega marketinga:

selektivni direktni marketing po željah naslovnikov z brezplačno storitvijo

Vaša pošta, nadgradnjo obstoječega geografskega informacijskega sistema

(GIS) z dodatnimi podatkovnimi podlagami in z drugimi novimi storitvami

v okviru direktnega marketinga.

• Razširiti nameravamoprincip»just in time«na segmentuoskrbe trgovskih

verig in servisov.

• Nadaljevali bomo s prenovo prodaje trgovskega blaga. Med drugim bomo

testno uvedli tudi prodajo časopisnega in revijalnega tiska in ga v primeru

zanimanja strank za tovrstno ponudbo na poštah tudi obdržali ter ponudbo

dopolnjevali. predvidena je dokončna ureditev pošt z dodatnimi stojali za

trgovsko blago ter dokončna ureditev poštnih okenc.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

77

• V letu 2009 načrtujemo izid štirih številk O'glasne pošte in deset izidov

prodajnega kataloga.

• Razvijali bomo nove filatelistične izdelke (npr. skupna izdaja s hrvaško

poštno organizacijo v obliki blokov z dvema znamkama, znamka z nazivno

vrednostjo v Braillovi pisavi) in nadgradili ponudbo osebnih znamk s

povečanjem izbire okvirjev (dodatne nazivne vrednosti, dodatne barve in

tematski okvirji).

• Nadaljevali bomo s prenovo kontaktnega in reklamacijskega centra za

krepitev prijaznega odnosa do strank.

• Kupcemželimoomogočitielektronskonabavovstopnic.

Na področju kadrovsko-pravne funkcije načrtujemo naslednje aktivnosti:

• Sprejetje nove podjetniške kolektivne pogodbe in sistemizacije delovnih

mest.

• Z rezultati merjenja organizacijske klime, ki je bilo izvedeno v januarju

2008, bomo seznanili vse zaposlene. Na podlagi analiz bomo pripravili

akcijske načrte izboljšanja področij, ki so se izkazala kot šibkejša.

• V okviru strateškega razvojnega programa bodo potekale intenzivne

aktivnosti na področju prenove in nadgradnje kadrovskega informacijskega

sistema. prav tako želimo s projektom informatizacije in reorganizacije

glavne pisarne posodobiti pisarniško poslovanje.

• Vletu2009načrtujemouvedbosistemaletnihrazvojnihrazgovorov,katerih

glavni namen je uvedba razgovorov med neposrednim vodjem in sodelavcem

kot ene izmed oblik rednega medosebnega poslovnega komuniciranja.

Na področju informatike načrtujemo naslednje aktivnosti:

• V skladu z zastavljeno strategijo razvoja informatike bomo dokončali

predvideno celotno prenovo informacijskega sistema.

• Intenzivno bomo tržili informacijske storitve in v skladu s potrebami trga

razvijali nove.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

78

• Začelibomozaktivnostmizavzpostavitevnovegaintegralnegalogističnega

informacijskega sistema.

• Potekale bodo aktivnosti na področju izgradnje sistema za podporo

odločanju.

• Izgrajevalibomosodobnimarketinškiinformacijskisistem.

Na mednarodnem področju bomo:

• Realizirali strateško partnerstvo na dveh segmentih ter okrepili poslovno

sodelovanje v regiji.

• Uvedli novo programsko opremo za upravljanje mednarodnega poštnega

prometa.

• Sklenili dogovor z avstrijsko pošto in bosansko pošto o izmenjavi

nenaslovljene direktne pošte oz. izmenjave EMS-pošiljk.

• Aktivnostivletu2009bodousmerjenevorganizacijoplenarnegazasedanja

postEurop, katerega organizator in gostitelj bo v mesecu oktobru pošta

Slovenije. plenarnega zasedanja se bodo udeležili predstavniki vseh

evropskih pošt ter drugih mednarodnih poštnih organizacij.

• Načrtujemošemednarodnokonferenconajvečjihponudnikovspletnetrgovine

iz regije, kamor bomo povabili tudi predstavnike poštnih operaterjev.

žiga zois (1747–1819),

gospodarstvenik,

naravoslovec in

razsvetljenec, nas vedno

znova preseneti s svojo

širino. Spoznal se je na

mineralogijo, kemijo,

metalurgijo, geologijo

in rudarstvo, svetoval

je pri izdelavi načrtov

za izboljšanje plovnosti

Save in Ljubljanice ter za

izsuševanje Ljubljanskega

barja ... In najpomembnejše:

omogočil je razsvetljensko

delo, ki je ustvarilo temelje

za razvoj slovenskega

knjižnega jezika in

literature.

Ilustracija je del motiva znamke

iz serije Znamenite osebnosti.

Znamka je izšla 30. 5. 1997.

poro

čilo

o

dr

už

be

ni

o

dg

ov

or

no

st

i

3

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

83

3. p o r o č i l o o d r u ž b e n i o d g o v o r n o s t i

3.1 U p r av l j a n j e s č l o v e š k i m i v i r i

3.1.1 S t a n j e i n g i b a n j e z a p o s l e n i h

Ob koncu leta 2008 je bilo v pošti Slovenije 6.733 zaposlenih, od tega 91,4

odstotka za nedoločen čas. Število zaposlenih se je v primerjavi s stanjem konec

leta 2007 postopoma povečevalo, tako da je bilo konec leta 2008 zaposlenih 90

delavcev več (1,4 %). Med letom je podjetje zapustilo 477 delavcev, od tega

največ iz osebnih razlogov in upokojitev. Novih zaposlitev je bilo 567, večinoma

za določen čas. Fluktuacija je bila 6,6-odstotna in za 1,9 odstotne točke višja

kot leta 2007. Ugotavljamo, da fluktuacija z leti narašča, kar pripisujemo večji

konkurenčnosti na trgu delovne sile.

Vsebina 2007 2008 Razlika

1 2 3 4 = 3 - 2

Število zaposlenih na dan 31. 12.

6.643 6.733 90

Delovni čas

- polni delovni čas 97,5 % 97,6 % -0,1

- krajši delovni čas 2,5 % 2,4 % 0,1

Delovno razmerje

- nedoločen čas 92,0 % 91,4 % 5,1

- določen čas 8,0 % 8,6 % -5,1

Spol

- moški 62,6 % 63,0 % -0,1

- ženske 37,3 % 37,0 % 0,1

Ta b e l a 7 : Š t e v i l o i n s t r u k t u r a z a p o s l e n i h

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

84

Večina zaposlenih je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni

čas, za krajši delovni čas pa 2,4 odstotka zaposlenih. V strukturi zaposlenih

po spolu prevladujejo moški (63 %), ki v večini opravljajo težja fizična dela na

dostavi in pri predelavi pošiljk.

Delavec pošte Slovenije je v povprečju star 41 let, ima 20 let delovne dobe in

četrto stopnjo strokovne izobrazbe (3 leta srednješolskega izobraževanja).

povprečno število let delovne dobe in starosti se v zadnjih letih postopoma

zvišuje. prav tako se z leti izboljšuje izobrazbena struktura zaposlenih. K

dvigu izobrazbene strukture so prispevali zaposleni delavci, ki so zaključili

izobraževanja ob delu na višjih, visokih, univerzitetnih programih ter na

magistrskem študiju, pa tudi upokojitve zaposlenih z nižjo stopnjo strokovne

izobrazbe ter na novo zaposleni z višjo, visokošolsko in univerzitetno izobrazbo.

Dvig izobrazbene strukture pričakujemo tudi v bodoče.

po področjih dela predstavljajo največji delež zaposleni na področju dostave

poštnih pošiljk (pismonoše) in na poštnih okencih (manipulacija), kjer se je

število zaposlenih v primerjavi z lanskim letom povečalo za 64 novih delavcev. S

7-odstotnim strukturnim deležem sledijo zaposleni na področju predelave poštnih

pošiljk v poštnih logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru, z 9-odstotnim

deležem pa zaposleni v strokovnih službah družbe in pE. V transportu (vozniki)

in na področju pomožnih dejavnosti (vzdrževalci strojne opreme in objektov,

varnostniki objektov ipd.) je zaposlenih 5 odstotkov zaposlenih.

Ta b e l a 8 : p o v p r e č n o š t e v i l o z a p o s l e n i h p o s t o p n j a h s t r o k o v n e i z o b r a z b e

Stopnja strokovne izobrazbe Št. zaposlenih Indeks

2007 2008

1 2 3 4=3/2

I. 632 610 96,5

II. 64 62 96,9

III. 438 437 99,8

IV. 2.066 2.057 99,6

V. 2.603 2.608 100,2

VI. 462 476 103,0

VII. 398 432 108,5

VIII. 21 21 100,0

IX. 1 1 100,0

Skupaj: 6.685 6.704 100,3

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

85

V letu 2009 ne načrtujemo novih zaposlitev. V dnevih povečanega obsega

in v času letnih dopustov bodo zaposlenim na pomoč priskočili študenti. S

sprostitvijo evropskega trga poštnih storitev pričakujemo še večjo konkurenčnost

med ponudniki poštnih storitev, zato bo gibanje števila zaposlenih v prihodnjih

letih v veliki meri odvisno od tržne uspešnosti pošte Slovenije.

3.1.2 O d s o t n o s t i d e l av c e v

povprečna dolžina vseh dni odsotnosti se je v letu 2008 povečala, kar je mogoče

utemeljiti s postopno rastjo števila zaposlenih. Zaposleni so bili pogosteje na

bolniški odsotnosti, povečalo se je tudi število ostalih odsotnosti z dela (izredni

N a j v e č z a p o s l e n i h d e l a n a p o d r o č j u d o s t av e i n m a n i p u l a c i j e

40,5%d o s t ava

37,9%m a n i p u l a c i j a

2,7%t r a n s p o r t

7,5%p r e d e l ava ( p l c )

4,5%s t r o k o v n e s l u ž b e d r u ž b e

4,8%s t r o k o v n e s l u ž b e p e

2,1%o s t a l e p o m o ž n e d e j av n o s t i

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

86

plačani in neplačani dopusti, izobraževanja, darovanje krvi, usposabljanje v

rezervnem sestavu Slovenske vojske, neopravičeni izostanki, suspenz), zmanjšalo

se je število porodniških odsotnosti.

povprečno je delavec pošte Slovenije izrabil 28,5 dneva letnega dopusta. Izraba

je bila 79,3-odstotna, kar je za 2,9 odstotne točke manj kot v letu 2007.

Na slabšo izrabo letnih dopustov so vplivale bolniške odsotnosti, med katerimi

prevladujejo krajše odsotnosti v breme podjetja. Stopnja zdravstvenega

absentizma, ki predstavlja delež izgubljenih dni na zaposlenega zaradi bolniških

izostankov, znaša 5 odstotkov in je v primerjavi z odstotkom absentizma na

ravni celotne Slovenije višja za 1,3 odstotne točke.

Ta b e l a 9 : p o v p r e č n a d o l ž i n a o d s o t n o s t i z a p o s l e n i h

* Vir: Inštitut za varovanje zdravja

Vrste odsotnosti 2007 2008 Razlika

1 2 3 4 = 3 - 2

Letni dopust 28,5 28,5 0,0

Bolniška odsotnost 15,6 15,7 0,1

porodniški dopust 3,5 3,4 -0,1

Očetovski dopust 0,4 0,4 0,0

Ostale odsotnosti 0,6 0,7 0,1

Skupaj 48,6 48,7 0,1

Ta b e l a 1 0 : O d s o t n o s t i z a r a d i i z r a b e l e t n i h d o p u s t o v

Leto Plan LD Izraba LD % izrabe

1 2 3 4=3/2

2007 232.163 190.954 82,2

2008 240.760 191.024 79,3

Leto

2007 2008 Razlika

1 2 3 4=3-2

pošta Slovenije 5,0 % 5,0 % 0 %

Republika Slovenija* 4,2 % 3,7 % -0,5 %

Ta b e l a 1 1 : D e l e ž b o l n i š k i h o d s o t n o s t i v p o š t i S l o v e n i j e i n R e p u b l i k i S l o v e n i j i

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

87

3.1.3 p l a č e i n d e l o v n a u s p e š n o s t

povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v pošti Slovenije, kamor je

všteto tudi izplačilo dela plače iz poslovne uspešnosti in dela dobička, je v letu

2008 za 8,5 odstotka višja kot leta 2007. Na rast plač so vplivali: zakonska

uskladitev, napredovanje in delovna uspešnost zaposlenih v skladu s podjetniško

kolektivno pogodbo, višja izobrazbena struktura zaposlenih v bolj zahtevnih

poklicnih skupinah in izplačilo udeležbe na dobičku v septembru 2008 ter

poslovne uspešnosti v decembru 2008.

povprečna plača v pošti Slovenije je za 0,7 odstotka nižja od povprečne plače na

zaposlenega v Republiki Sloveniji in za 6,7 odstotka nižja od povprečne plače v

dejavnosti prometa in zvez.

Motiviranost zaposlenih smo vzpodbujali z ocenjevanjem delovne uspešnosti, ki

lahko vpliva na višino plače v višini + ali – 10 odstotkov. Na osnovi selektivnih

kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe je napredovalo 14,9 odstotka

zaposlenih. Denarne nagrade so bile izplačane za prodajne in tržne uspehe, za

uspešno delo na projektih, najuspešnejšim upravnikom pošt so bila podeljena

priznanja in izplačane denarne nagrade. Iz naslova poslovne uspešnosti in

udeležbe na dobičku so zaposleni v povprečju prejeli 57,2 odstotka povprečne

bruto plače v pošti Slovenije v letu 2008.

Ta b e l a 1 2 : p r i m e r j ava p o v p r e č n i h b r u t o p l a č

Primerjalne kategorijePovprečna bruto plača

Indeks2008 2007

1 2 3 4=2/3

Pošta Slovenije 1.381.29 1.272.71 108,5

Republika Slovenija 1.391.43 1.284.79 108,3

Dejavnost prometa in zvez 1.474.37 1.366.18 107,9

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

88

3.1.4 S o d e l o va n j e s s i n d i k a t o m i n

s v e t o m d e l av c e v

poslovodstvo pošte Slovenije posebno pozornost namenja sodelovanju s sindikati

in svetom delavcev. V pošti Slovenije deluje konferenca sindikatov, v katero so

združeni sindikati vseh poslovnih enot, oblikovan pa je tudi svet delavcev, v

katerem je prav tako zagotovljena zastopanost vseh poslovnih enot. Sodelovanje

z obema organoma poteka v obliki rednih sej med vodstvom družbe in

predstavniki konference sindikatov ter sveta delavcev. Seje se sklicujejo najmanj

enkrat na tri mesece, po potrebi pa tudi pogosteje, pri čemer je treba poudariti,

da so seje konference sindikatov ločene od sej sveta delavcev, kar pomeni, da se

vodstvo družbe sestane z vsakim organom posebej. Vodstvo družbe se je tako s

konferenco sindikatov in svetom delavcev v letu 2008 srečalo petkrat. Od vodstva

družbe so na sejah vedno prisotni generalni direktor ali njegov namestnik ter

član poslovodstva, direktor kadrovsko-pravnega sektorja, direktor sektorja za

logistiko, direktor sektorja za računovodstvo ter svetovalec poslovodstva. Na

ta način je zagotovljeno, da so delavci družbe sproti obveščeni o poslovanju

družbe, o najpomembnejših preteklih in sedanjih dogodkih v družbi in seveda

tudi o načrtih za prihodnost. poleg tega je predstavnikom konference sindikatov

kot tudi članom sveta delavcev omogočeno, da na tovrstnih sestankih izpostavijo

problematiko, s katero se dnevno srečujejo zaposleni, ter podajo najrazličnejše

pobude in predloge ter postavijo vprašanja.

pošta Slovenije ima s konferenco sindikatov podpisano pogodbo o zagotavljanju

pogojev za sindikalno delo, s svetom delavcev pa dogovor o načinu sodelovanja

delavcev pri upravljanju družbe. V obeh dokumentih so natančno opredeljene

pravice in obveznosti tako pošte Slovenije kot obeh organov, kar še dodatno

prispeva k dobremu sodelovanju, predvsem pa pravni varnosti pri uveljavljanju

pravic tako predstavnikov sindikatov kot predstavnikov sveta delavcev.

V letu 2008 je iz konference sindikatov izstopil sindikat poštnih delavcev –

KS 90. Vodstvo pošte Slovenije je v letu 2008 vložilo precej napora, da bi

zagotovilo vzpostavitev konstruktivnih odnosov, saj se zaveda, da je partnerski

odnos med predstavniki delavcev na eni strani in delodajalcem na drugi strani

temelj zadovoljstva delavcev v družbi in hkrati pogoj za nadaljnjo uspešno rast

in poslovanje družbe na vseh področjih.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

89

3.1.5 I z o b r a ž e va n j e d e l av c e v

Spremembe zahtevajo od vseh zaposlenih sposobnost hitrega prilagajanja, brez

podpore inpomočipazaposleni temunebibilikos.Želimoslediti strateškim

usmeritvam podjetja ter razvoju informacijske družbe v pošti Slovenije,

zato širimo ponudbo izobraževalnih vsebin in oblik ter skrbimo, da so naša

izobraževanja strokovna in učinkovita.

Celovit pristop k izobraževanju zaposlenih zagotavlja jasen odgovor na

vprašanje, zakaj vlagati v izobraževanje, definira cilje izobraževanj in primerno

izbiro kandidatov ter pripomore k sistematičnemu načrtovanju in ocenjevanju

tako rezultatov kot tudi učinkovitosti izvedenih oblik izobraževanja naših

zaposlenih.

Večina izobraževanj v letu 2008 je potekala interno, z našimi strokovnjaki, kar

dokazuje, da se v pošti Slovenije prenaša in osvaja specifično znanje, ki obstaja

le v okviru pošte Slovenije, s tem pa se oblikujejo in gradijo kultura, vrednote

in pripadnost organizaciji.

Naši sodelavci so se udeleževali tudi specifičnih izobraževanj v tujini.

Izobraževanje zaposlenih je posegalo v različna področja, med drugim: bančno

poslovanje in poslovanje z gotovino, varnost pri delu, tehnična znanja za

upravljanje z delovnimi sredstvi, aktualna zakonodaja, pospeševanje trženja,

usposabljanje pismonoš in manipulativnih delavcev za izvajanje novih storitev,

menedžement poslovnih procesov, »team building« ...

V letu 2008 beležimo 3.555 udeležb zaposlenih na internih izobraževanjih, 417

sodelavcev se je udeležilo eksternih izobraževanj. Na izobraževalno-strokovnih

sestankih je prisostvovalo 4.757 delavcev, 78 sodelavcev pa se je izpopolnjevalo

v tujini. Skupaj beležimo 8.800 udeležb zaposlenih na različnih oblikah

izobraževanja. Realiziranih je bilo 48.383 izobraževalnih ur.

Kazalci procesov izobraževanja - funkcionalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

2007 2008

1 2 3

Število zaposlenih 6.643 6.733

Letno število vseh udeležb zaposlenih na izobraževanju in usposabljanju 9.359 8.800

Letno število ur izobraževanja in usposabljanja 42.799 48.383

povprečno število ur izobraževanja in usposabljanja na zaposlenega 6,44 7,19

Ta b e l a 1 3 : I z o b r a ž e va n j e

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

90

poleg funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja smo v pošti Slovenije

spremljali tudi 27 zaposlenih pripravnikov ter 49 na novo zaposlenih, ki smo jih

usposabljali za samostojno in učinkovito delo. pripravnike, na novo zaposlene in

dijake ter študente na praktičnem izobraževanju je usposabljalo 328 mentorjev.

V šolskem letu 2008/2009 je aktivnih devet pogodb o izobraževanju ob delu.

Nadaljevali smo s štipendiranjem dijakov in študentov; štipendijske pogodbe

ima sklenjenih 13 štipendistov.

3.1.6 S k r b z a z a p o s l e n e

Vsak zaposleni v pošti Slovenije je pomemben član naše skupnosti, ki prispeva

svoj delež k uspešnosti podjetja. Zaposleni s svojim znanjem, prizadevnostjo

in sposobnostjo tržijo in prodajajo naše storitve, skrbijo za zadovoljstvo naših

strank ter v skladu z vizijo in cilji pošte Slovenije predstavljajo pomemben

dejavnik konkurenčnosti na trgu. Zato se trudimo zagotavljati kakovostne pogoje

dela, usposabljanje in izobraževanje ter stimulativno delovno okolje. Zaposlene

spodbujamo s sistemom nagrajevanja, napredovanja, ocenjevanja delovne

uspešnosti in z izbiro najboljših upravnikov pošt, ki za uspešno poslovanje in

kakovostno vodenje prejmejo priznanja in denarne nagrade. Uvedli smo dneve

odprtih vrat za zaposlene, kjer imajo zaposleni možnost osebnega pogovora s

predstavniki poslovodstva, dvakrat mesečno pa je sreda namenjena telefonskemu

informiranju in svetovanju delavcem. Izkazalo se je, da je razpon težav, ki

jih imajo zaposleni, zelo velik oz. raznovrsten – od tistih, ki so bolj osebne

narave, do tistih, ki so povezane z delom. Na osnovi razgovorov in svetovanj

smo že sprejeli nekatere ukrepe in vzpostavili dodatne mehanizme za povečanje

zadovoljstva pri delu.

V januarju 2008 smo prvič izvedli merjenje organizacijske klime, s katero smo

želeli ugotoviti, kakšna je klima v pošti Slovenije. Identificirali smo področja,

ki so v našem podjetju močna, pa tudi tista šibkejša.

V pošti Slovenije skrbimo za zdravje svojih zaposlenih, saj se zavedamo, da

lahko le zdravi delavci kakovostno opravljajo svoje delo. V letu 2008 smo na

obdobne zdravstvene preglede napotili skupaj 17,7 odstotka vseh zaposlenih in

organizirali cepljenje proti gripi ter klopnemu meningoencefalitisu. Zaposlene

usposabljamo za varnost pri delu; da bi zmanjšali poškodbe, spremljamo

zdravstveno stanje bolnih delavcev in opravljamo razgovore z zaposlenimi

po vrnitvi na delo po zaključku daljše bolniške odsotnosti. Vsi zaposleni so

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

91

vključeni v kolektivno dodatno nezgodno zavarovanje, možnost vključitve v

zavarovanje imajo tudi njihovi družinski člani.

Na področju kadrovske problematike se ukvarjamo tudi s socialnim vidikom

in socialno varnostjo naših zaposlenih. V težkih življenjskih in materialnih

stiskah dodeljujemo solidarnostne pomoči posameznikom, ki so te pomoči

potrebni, s plačevanjem premij dodatnega pokojninskega zavarovanja želimo

zaposlenim omogočiti dolgoročno socialno varnost in boljši življenjski standard

po upokojitvi, pomagamo pri reševanju stanovanjskih problemov in socialnih

stisk. Vsi zaposleni in njihovi ožji družinski člani imajo možnost letovati v

poštnih počitniških zmogljivostih ob morju in v gorah. V decembru smo za

otroke zaposlenih organizirali božične predstave, na katerih so otroci prejeli

božično-novoletna darila.

V juniju 2008 so bile organizirane devete letne športne igre in srečanje delavcev

pošte Slovenije, ki se jih je udeležilo 44 odstotkov vseh zaposlenih.

3.1.7 S t a n o va n j a i n l e t o va n j a d e l av c e v

pošta Slovenije ima v lasti 45 stanovanj, od tega 27 službenih, 18 neprofitnih

stanovanj in 36 samskih sob v objektu na Vojkovi 60 v Ljubljani. Zaposleni oz.

upokojeni delavci imajo sklenjeno najemniško razmerje. V letu 2008 je bilo

zaposlenim prodanih šest najemniških stanovanj.

V letu 2008 so bila v 16 službenih stanovanjih, namenjenih letovanju, opravljena

vzdrževalna dela. V njih je letovalo 320 delavcev ali 4,8 odstotka zaposlenih, od

tega največ na Bledu.

3.1.8 D o d a t n o p o k o j n i n s k o z ava r o va n j e

Skrb za zaposlene v pošti Slovenije sega tudi na področje socialne varnosti,

saj imajo zaposleni možnost vključitve v kolektivno pokojninsko zavarovanje.

Za pristop k pokojninskemu načrtu je treba izpolnjevati pristopni pogoj – eno

leto delovne dobe pri pošti Slovenije. Konec leta 2008 je bilo v zavarovanje

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

92

vključenih 87 odstotkov vseh zaposlenih, skupni znesek nakazanih premij v

celem letu pa je znašal 2,756.823 evrov oz. mesečno na delavca 39,44 evra.

3.1.9 K o m u n i c i r a n j e z z a p o s l e n i m i

Za uspeh podjetja je bistvenega pomena tudi uspešno komuniciranje z internimi

javnostmi. Z učinkovitim sistemom internega komuniciranja pošte Slovenije

zaposlenim uspešno predstavljamo vse, predvsem pa zanje zelo relevantne in

zanimive informacije in podatke, kot so denimo korporativne informacije, podatki

o poslovanju in poslovni uspešnosti, o zastavljenih ciljih in dolgoročnih načrtih,

informacije o sindikalnih gibanjih itd. Seveda mora tudi interno komuniciranje

biti dvosmerno. Zaposleni morajo imeti občutek, da sami lahko in dejansko

tudi sodelujejo, da so pomemben del podjetja, njegov ključni člen, da lahko

predstavijo svoje izkušnje in uspehe pri delu, lastne zamisli in morebitne težave,

s katerimi se soočajo pri svojem vsakdanjem delu. Raziskave potrjujejo, da so

zaposleni, ki so dobro informirani o ciljih in strateških nalogah, o dogajanju v

podjetju, bolj zadovoljni pri delu, bolj motivirani in tudi delajo bolje. K temu

stremimo tudi v pošti Slovenije.

pri nas je vodenje uspešnega internega komuniciranja precej zahtevno, saj

imamo več kot 6.700 zaposlenih, poštne enote pa so geografsko razpršene po

celotnem ozemlju Slovenije. To zahteva izjemno dobro organiziranost internega

komuniciranja, kar pomeni tudi zelo učinkovito sodelovanje med pristojnimi

sektorji in službo za odnose z javnostmi. Cilj pošte Slovenije pri komuniciranju

z interno javnostjo je v prvi fazi doseči široko informiranost ter v drugi fazi

povečevati zadovoljstvo zaposlenih pri delu in ugled podjetja med zaposlenimi.

Da pa bomo omenjene cilje s področja internega komuniciranja lahko kar najhitreje

dosegli, smo v letu 2008 uvedli nove oblike in vsebine internega komuniciranja,

s čimer bomo nadaljevali tudi v letu 2009. V pripravi je strategija internega

komuniciranja, znotraj katere načrtujemo aktivnejšo uporabo prenovljenega

intraneta in interneta, uvedli bomo štirinajstdnevni elektronski in tiskani bilten,

vsebinsko in oblikovno smo že prenovili interno glasilo. poleg možnosti, da se

zaposleni sestanejo z vodstvom, pa se trudimo uvesti tudi obiske vodstva med

zaposlenimi, izdajo priročnika za vse na novo zaposlene, voščilnice ob rojstnem

dnevu, starševstvu itd. poleg omenjenega pa ne gre zanemariti niti nekaterih že

obstoječih oblik internega komuniciranja z zaposlenimi v pošti Slovenije, ki so

že dobro uveljavljene in jih bomo še aktivneje izvajali tudi v prihodnje.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

93

3.2 O d g o v o r n o s t d o d r u ž b e n e s k u p n o s t i

p o d p i r a m o d r u š t v e n o , k u l t u r n o , š p o r t n o i n

h u m a n i t a r n o d e j av n o s t

pomembna komponenta poslovanja pošte Slovenije je poleg spoštovanja

standardov, transparentnosti poslovanja in etičnosti zagotovo tudi družbena in

okoljska skrb, ki jo vključujemo v svoje poslovne aktivnosti, pa tudi odnose z

vsemi deležniki. V pošti Slovenije se zavedamo naše zavezanosti širši družbi

in tudi odgovornosti, da kot gospodarski subjekt vlagamo v lokalno okolje,

v katerem delujemo ter hkrati sobivamo. To je naša posebna dolžnost, ki jo

opravljamo z veseljem in posebnim ponosom. Še posebej prizadevno podpiramo

aktivnosti, ki se odvijajo v okoljih, kjer je pošta Slovenije močno prisotna, kar

nas tesno povezuje z lokalnimi skupnostmi.

Aktivno se vključujemo v izvedbo različnih aktivnosti na športnem,

izobraževalnem in kulturnem področju, sodelujemo pa tudi pri humanitarnih

akcijah. Da so področja podpore res široka, priča tudi raznovrstnost projektov,

ki jim zagotavljamo finančno pomoč. V letu 2008 smo podprli kulturne ustanove

in projekte, povezane s kulturo, sponzorirali smo tudi številne športne klube

in športne prireditve, podprli smo tudi številne izobraževalne prireditve ter

konference.

S poštno banko Slovenije sodelujemo pri vseslovenskih humanitarnih akcijah

organizacij Rdečega križa, Unicefa in Slovenske karitas tako, da za vplačila

humanitarnih prispevkov s posebnimi položnicami in plačilnimi nalogi v

humanitarne namene ne zaračunavamo vplačnine. V letu 2008 smo sprejeli

približno 4.300 plačilnih nalogov in okrog 76.000 posebnih položnic z vplačili

v humanitarne namene, za katere nismo zaračunavali provizije ter tako v

humanitarne namene prispevali dodatnih 77.000 evrov.

Tudi del sredstev, namenjenih za poslovna darila, vsako leto usmerimo v

dobrodelne namene. V letu 2008 smo Univerzitetnemu kliničnemu centru

Maribor predali donacijo v vrednosti 32.500 evrov za nakup prenosne

naprave za reverzno osmozo, kardiotokografskega aparata, pregledne mizice

z ograjicami z možnostjo električne nastavitve višine in nakup ultrazvočnega

aparata za urgentno diagnostiko. pomagali smo tudi Slovenski karitas ter s tem

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

94

omogočili nakup opreme ter pripomočkov za bolne otroke ter plačilo storitev ali

zdravljenja, ki ga v Sloveniji ni mogoče zagotoviti.

Z namenom povezovanja šolstva in gospodarstva že dolga leta uspešno sodelujemo

z različnimi izobraževalnimi ustanovami (Fakulteta za pomorstvo in promet

iz portoroža, Višja strokovna šola za pošto, ekonomijo in telekomunikacije iz

Ljubljane, Višja prometna šola iz Maribora ter vrsta drugih).

Skupaj s predstavniki ustanoviteljev sodelujemo v strokovnem svetu Muzeja

pošte in telekomunikacij, ki deluje pod okriljem Tehniškega muzeja Slovenije

na oddelku v Škofji Loki. Skupaj zagotavljamo sistem sprotnega sodelovanja in

finančnega nadzora. Ob sodelovanju Ministrstva za kulturo RS je bila sprejeta

odločitev o selitvi muzeja v prostore polhograjskega gradu in muzej je tako v

lanskem letu začel delovati v novih prostorih.

Kultura in umetnost sta zrcalo vsakega naroda in enako lahko rečemo za

kulturno-umetniško ustvarjanje posameznih podjetij, saj lahko to prispeva

k večjemu ugledu podjetja v javnosti in hkrati k boljšemu delu in boljšim

medsebojnim odnosom v podjetju. V lanskem letu je Kulturno-umetniško

društvo pošta Maribor, v okviru katerega delujejo sekcije pihalni orkester

KUD pošta Maribor, moški pevski zbor, likovna sekcija, ljubiteljska glasbena

šola in Godba veteranov Štajerske, slavilo 60 let svojega delovanja. pihalni

orkester je kot najštevilčnejša sekcija društva prisoten ne samo v Mariboru,

pač pa je prepoznaven tudi v celotni Sloveniji in v tujini, o čemer pričajo

priznanja s številnih gostovanj, nazadnje leta 2008 v Moskvi. pošta Slovenije

svojim zaposlenim in njihovim družinskim članom nudi možnost vključevanja

in aktivnega sodelovanja v društvu, obiske koncertov in drugih prireditev v

organizaciji društva. Na ta način bogati kulturno življenje zaposlenih in vseh,

ki so z društvom kakorkoli povezani.

podpiramo tudi športno in rekreativno dejavnost – v okviru poslovnih enot so

organizirana športna in planinska društva, vsa imajo dolgo tradicijo in številno

članstvo.

Družabnost in medsebojna povezanost se tudi z upokojitvijo ne zaključita,

nasprotno: vse poslovne enote imajo društva upokojencev. pošta Slovenije jih

kot njihov nekdanji delodajalec vsako leto povabi na skupno družabno srečanje,

sicer pa s finančnim prispevkom podpira njihovo medletno dejavnost. Tako

se ohranja in krepi vzdušje medgeneracijske pripadnosti, pomembne tako za

aktivne kot upokojene sodelavce.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

95

Omeniti velja še podporo domicilnemu odboru, ki skrbi za vzdrževanje planinske

poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije.

K o m u n i c i r a n j e z j av n o s t m i p o š t e S l o v e n i j e

Za vzpostavitev in ohranjanje dobrih dvosmernih odnosov ter za sistematično,

strokovno načrtovano in koordinirano komuniciranje pošte Slovenije z njenimi

javnostmi skrbi Služba za odnose z javnostmi. poleg tega redno spremlja tudi

mnenja različnih javnosti in njihova razpoloženja. Na pošti Slovenije namreč

želimo s pomočjo dobro organiziranih, celovitih, proaktivnih in profesionalnih

odnosov z vsemi našimi ključnimi javnostmi dosegati zastavljene komunikacijske

cilje. Z njihovo pomočjo želimo izpolnjevati tudi zastavljene poslovne cilje.

poleg tega si prizadevamo, da bi z delom in doseženimi rezultati učinkovito

podpirali ter udejanjali vrednote in poslanstvo pošte Slovenije. V ta namen na

pošti Slovenije gradimo odnose z javnostmi strateško in proaktivno. Največji

poudarek pri tem pripisujemo načrtovanju in izvajanju odnosov z mediji in prek

njih tudi odnosov s strankami ter odnosov z internimi javnostmi.

K o m u n i c i r a n j e z m e d i j i

Temeljne komunikacijske cilje na področju odnosov z mediji dosegamo z

novinarskimi konferencami, aktualnimi sporočili za javnost, različnimi

informativnimi gradivi, s spremljanjem objav v medijih in njihovo analizo

ter aktivnostmi, ki med drugim obsegajo tudi nekoliko manj formalne oblike

odnosov z mediji.

Medijem smo v letu 2008 na različne načine sporočali in posredovali informacije

o tekočem poslovanju pošte Slovenije in njenih strateških dolgoročnih ciljih, o

odprtju novih in prenovi obstoječih pošt, o spremembah glede delovnega časa

in o cenovni politiki pošte Slovenije, o novih in sodobnih poštnih storitvah.

Medijsko smo podprli vse sponzorske in donatorske aktivnosti pošte Slovenije ter

promocijske dogodke. poročali pa smo tudi o nekoliko manj ugodnih razmerah,

in sicer predvsem v času spomladanske vseslovenske opozorilne stavke in

protestnega shoda enega od dveh sindikatov pošte Slovenije v Mariboru ter v

zvezi s plačno politiko pošte Slovenije.

Že v letu 2008 smo se na področju odnosov z mediji aktivno pripravljali na

dejavnosti in dogodke, s katerimi se bomo soočali v letu 2009, med drugim

na sestavo novega nadzornega sveta pošte Slovenije, prihajajočo liberalizacijo

evropskega trga poštnih operaterjev ter na gostovanje letnega generalnega

srečanja vseh evropskih poštnih operaterjev (postEurope), ki bo v letu 2009

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

96

potekalo v organizaciji pošte Slovenije na Bledu. Na pošti Slovenije smo

tudi v letu 2008, tako kot vedno doslej, stremeli k odličnim, pravočasnim in

kakovostnim odnosom z mediji, za kar si bomo prizadevali tudi v letu 2009.

K o m u n i c i r a n j e z j av n o s t m i p o š t e S l o v e n i j e

n i i n n e b o n a k l j u č j e

Na pošti Slovenije se zavedamo, da učinkovito komuniciranje z javnostmi

pomembno prispeva k utrjevanju pozitivne podobe pošte Slovenije in njenega

ugleda v očeh posameznikov; tako zaposlenega kot tudi novinarja, stranke ali

poslovnega partnerja. prav zaradi slednjega procesa komuniciranja na pošti

Slovenije nikoli ne prepuščamo naključju. To smo dokazali tudi v letu 2008, ko

smo se lotili priprave obsežnega Komunikacijskega priročnika pošte Slovenije

in uspešno vsebinsko zaključili prve štiri knjižice: Komunikacijski vodnik,

priročnik za komuniciranje z mediji, priročnik za krizno komuniciranje in

Vodnik za učinkovito komuniciranje s strankami. Namenjene so komuniciranju

med zaposlenimi pošte Slovenije, z mediji ter strankami. pripravljamo pa že

nove knjižice z novimi vsebinami in novim znanjem s področja uspešnega in

učinkovitega komuniciranja.

3.3 O d g o v o r n o s t d o n a r av n e g a o k o l j a

S k r b i m o z a l o č e n o z b i r a n j e o d p a d k o v

Skladno z določili Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo smo

nadaljevali z izvajanjem sklenjenega sporazuma – pogodbe o registraciji

končnega uporabnika in načinu oddaje embalaže v sistem ravnanja z embalažo

družbe Interseroh, s čimer smo razširili možnosti ločenega zbiranja odpadkov,

ki je bilo uvedeno v preteklosti. Hkrati smo zaposlenim zagotovili manjše

reciklirane kartonske zabojnike za zbiranje papirja in s tem uvedli ločeno

zbiranje papirnih odpadkov, s čimer smo prepolovili stroške odvoza komunalnih

odpadkov ter izvedli ločeno zbiranje že na izvoru. podobno je organizirano tudi

zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš, ki se pošiljajo v ustrezno in ekološko

nadaljnjo obdelavo. Veliko pozornosti je bilo namenjene ozaveščanju zaposlenih

za uporabo klimatizacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje prostorov.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

97

I n v e s t i r a m o v p r e v o z n a s r e d s t va ,

p r i j a z n a d o o k o l j a

pošta Slovenije je prevzela usmeritev postEuropa, ki predvideva znižanje emisij

CO2, in sicer za 10 odstotkov do leta 2013. Cilj bomo dosegli z usklajenimi

aktivnostmi, ki bodo vključevale ozaveščanje in izobraževanje voznikov

transportnih sredstev, z ekološko naravnano nabavno politiko, z uvajanjem

transportnih sredstev na alternativne pogone in uvedbo ekološko prijaznih

storitev.

V letu 2008 je bila preizkušena široka paleta prevoznih sredstev na alternativne

pogone. Na osnovi spoznanj na testiranjih smo se odločili, da bomo v letu

2009 v poslovanje uvedli avtomobile in kolesa na električni pogon ter dodatno

povečali delež avtomobilov, ki jih poganja utekočinjeni naftni plin.

U va j a m o a k t i v n o e k o l o š k o n a r av n a n o p o l i t i k o

pošta Slovenije je v letu 2008 sprejela in v svoje poslovanje začela postopoma

uvajati aktivno ekološko naravnano politiko v vseh poslovnih funkcijah. Z

njenim uvajanjem, ki bo upoštevalo zakonodajo in hkrati zagotavljalo tudi

izvajanje večjih projektov na področju ekologije, pričakujemo pozitivne

rezultate na področju zniževanja emisij v okolje in ne nazadnje tudi povečevanje

obsega storitev in poslovanja. Ekološke rešitve so trenutno v primerjavi s

konvencionalnimi rešitvami dražje, vendar na daljši rok prinašajo pozitivne

učinke. prav zaradi tega natančno in redno spremljamo razvoj sredstev ter s

tem zagotavljamo ravnovesje med investicijami in učinki.

Glede na velike stroške upravljanja tiskalniških naprav in sorazmerno veliko

porabo papirja smo v preteklem letu začeli z natančnim evidentiranjem

tiskalniških naprav glede na lokacijo in uporabnika. Za optimizacijo

namestitve in uporabe tiskalniških naprav, posledično pa seveda tudi papirja,

bomo v letošnjem letu poskusili poiskati ustrezno aplikativno podporo. S

tovrstnimi pristopi bomo zmanjševali negativne vplive na okolje in pripomogli

k ozaveščanju zaposlenih pri uporabi teh virov. prav tako že pri nabavi IT-

sredstev upoštevamo evropske standarde, ki so podvrženi varčni rabi energije

in ekološko neoporečnim materialom. Glede zamenjave odpisane opreme pa že

v postopku nabave zahtevamo odkup in njeno ekološko uničenje.

ita rina (1907–1979)

je že leta 1926 debitirala

z vlogo sobarice v filmu

Kaj otroci prikrivajo

staršem, ki ga je režiral

F.Osten.Stemfilmomse

je začela njena izjemno

uspešna filmska kariera,

ki je dosegla vrhunec

z mojstrsko melodramo

Erotikon (1929) znamenitega

češkega režiserja Gustava

Machatyja. postala je ena

najbolj slavnih filmskih

zvezd evropskega filma

tridesetih let dvajsetega

stoletja.

Ilustracija je del motiva znamke

iz serije Znamenite osebnosti.

Znamka je izšla 18. 4. 1996.

raču

novo

dsko

po

ro

či

lo

4

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

101

4. R a č u n o v o d s k o p o r o č i l o

4.1 R e v i z o r j e v o p o r o č i l o

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

102

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

103

4.2 R a č u n o v o d s k i i z k a z i

pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati

v povezavi z njimi.

4.2.1 B i l a n c a s t a n j a

v EUR

Postavka Pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

1 2 3 4 5 = 3/4

Sredstva 311.331.371 300.970.664 103

A) Dolgoročna sredstva 229.795.383 229.793.651 100

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve 1.400.697 995.679 141

1. Dolgoročne premoženjske pravice A 1 0 78.247 0

2. Druga neopredmetena sredstva A 1 1.314.590 856.190 154

3. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve A 3 86.107 61.242 141

II. Opredmetena osnovna sredstva A 2 202.354.139 204.142.821 99

1. Zemljišča in zgradbe 172.808.911 173.521.653 100

a) Zemljišča 13.370.267 13.416.534 100

b) Zgradbe 159.438.644 160.105.119 100

2. proizvajalne naprave in stroji 28.205.692 28.312.949 100

3. Druge naprave in oprema 159.536 159.963 100

4. Opredmetena osnovna sredstva. ki se pridobivajo 1.180.000 2.148.256 55

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 1.006.679 1.948.662 52

b) predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 173.321 199.594 87

III. Naložbene nepremičnine A 2 719,337 1,588,109 45

IV. Dolgoročne finančne naložbe A 4 19,594,440 16,315,265 120

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 10,620,287 9,068,285 117

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 1,551,394 1,551,394 100

b) Druge delnice in deleži 8,935,248 7,383,246 121

c) Druge dolgoročne finančne naložbe 133,645 133,645 100

2. Dolgoročna posojila 8,974,153 7,246,980 124

a) Druga dolgoročna posojila 8,974,153 7,246,980 124

V. Dolgoročne poslovne terjatve A5 3,008,815 3,504,071 86

1. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 3,008,815 3,504,071 86

VI. Odložene terjatve za davek A6 2,717,955 3,247,706 84

B) Kratkoročna sredstva 75,441,550 70,609,644 107

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo B 1 540,888 730,127 74

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

104

v EUR

Postavka Pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

1 2 3 4 5 = 3/4

II. Zaloge B 2 1,327,897 2,489,681 53

1. Material 329,226 336,946 98

2. Trgovsko blago 998,671 2,152,735 46

III. Kratkoročne finančne naložbe B 3 39,924,131 33,064,103 121

1. Kratkoročna posojila 39,924,131 33,064,103 121

a) Druga kratkoročna posojila 39,924,131 33,064,103 121

IV. Kratkoročne poslovne terjatve B 4 32.425.574 32.431.493 100

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.141.300 964.729 118

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 28.465.726 26.790.984 106

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.818.548 4.675.780 60

V. Denarna sredstva B 5 1.223.060 1.894.240 65

C) Kratkoročne časovne razmejitve C 6.094.438 567.369 1.074

Obveznosti do virov sredstev 311.331.371 300.970.664 103

A) Kapital D 252.727.235 243.588.011 104

I. Vpoklicani kapital 121.472.482 121.472.482 100

1. Osnovni kapital 121.472.482 121.472.482 100

II. Kapitalske rezerve 85.697.130 85.697.130 100

III. Rezerve iz dobička 13.917.990 13.006.152 107

1. Zakonske rezerve 4.087.686 3.175.848 129

2. Druge rezerve iz dobička 9.830.304 9.830.304 100

IV. presežek iz prevrednotenja 17.822 13.956 128

V. preneseni čisti dobiček 14.296.880 7.675.202 186

VI. Čisti dobiček poslovnega leta 17.324.931 15.723.089 110

B) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve E 14.136.401 13.942.663 101

1. Rezervacije 14.136.401 13.942.663 101

C) Dolgoročne obveznosti F 5.007.473 8.892.675 56

I. Dolgoročne finančne obveznosti 4.988.398 8.853.883 56

1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4.988.398 8.853.883 56

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 19.075 38.792 49

1. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 19.075 38.792 49

Č) Kratkoročne obveznosti G 30.204.327 31.440.492 96

I. Kratkoročne finančne obveznosti 3.877.485 5.326.008 73

1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 3.877.485 5.326.008 73

II. Kratkoročne poslovne obveznosti 26.326.842 26.114.484 101

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 449.043 421.836 106

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 8.580.930 10.162.787 84

3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 17.296.869 15.529.861 111

D) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve H 9.255.935 3.106.823 298

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

105

4.2.2 I z k a z p o s l o v n e g a i z i d a

v EUR

Postavka Pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

1 2 3 4 5 = 3/4

1. Čisti prihodki od prodaje J 245.268.028 225.348.863 109

2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 21.535 9.031 238

3. Drugi poslovni prihodki K 910.929 649.040 140

4. Stroški blaga, materiala in storitev L1 64.937.194 52.923.392 123

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

19.363.162 19.038.458 102

b) Stroški storitev 45.574.032 33.884.934 134

5. Stroški dela L3 143.635.263 137.258.016 105

a) Stroški plač 104.767.998 99.604.942 105

b) Stroški pokojninskih zavarovanj 12.114.914 11.557.537 105

c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 7.666.178 7.283.751 105

d) Drugi stroški dela 19.086.173 18.811.786 101

6. Odpisi vrednosti L2, L4 14.381.834 13.541.385 106

a) Amortizacija 12.900.094 12.841.806 100

b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

756.623 114.476 661

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 725.117 585.103 124

7. Drugi poslovni odhodki M 2.653.444 2.676.435 99

a) Rezervacije 1.485.975 1.562.168 95

b) Drugi stroški 1.167.469 1.114.267 105

8.Finančniprihodkiizdeležev N 132.806 9.586 1.385

a)Finančniprihodkiizdeleževvdružbahvskupini 51.118 8.112 630

b)Finančniprihodkiizdeleževvdrugihdružbah 81.688 1.474 5.542

9.Finančniprihodkiizdanihposojil N 2.616.339 1.903.497 137

a)Finančniprihodkiizposojil,danihdružbamvskupini 507.601 339.036 150

b)Finančniprihodkiizposojil,danihdrugim 2.108.738 1.564.461 135

10.Finančniprihodkiizposlovnihterjatev N 326.974 231.322 141

a)Finančniprihodkiizposlovnihterjatevdodrugih 326.974 231.322 141

11.Finančniodhodkiizfinančnihobveznosti O 741.795 822.586 90

a)Finančniodhodkiizposojil,prejetihoddružbvskupini 0 0 0

b)Finančniodhodkiizposojil,prejetihodbank 622.356 813.112 77

c)Finančniodhodkiizdrugihfinančnihobveznosti 119.439 9.474 1.261

12.Finančniodhodkiizposlovnihobveznosti O 88.125 196.408 45

a)Finančniodhodkiizobveznostidodobaviteljevinmeničnih obveznosti

82.868 195.715 42

b)Finančniodhodkiizdrugihposlovnihobveznosti 5.257 693 759

13. Drugi prihodki p 887.009 402.401 220

14. Drugi odhodki R 102.248 188.521 54

15. Davek iz dobička 4.857.196 4.661.735 104

16. Odloženi davki S 529.751 -265.358 -200

17. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 18.236.770 16.550.620 110

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

106

4.2.3 I z k a z p o s l o v n e g a i z i d a

p o p o d r o č n i h o d s e k i h

V skladu z Zakonom o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/04 – UpB)

in Splošnim aktom o načinu vodenja in preverjanja ustreznosti računovodstva

izvajalca univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 91/04) je pošta Slovenije

dolžna izdelati izkaz poslovnega izida po področnih odsekih, ki je izdelan na

podlagi metodologije obračuna stroškov po aktivnostih poslovnega procesa in

po metodi polno alociranih stroškov.

Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je pošti Slovenije potrdila

metodologijo o skladnosti »računovodskega sistema po aktivnostih z uporabo

metode polno alociranih stroškov za pošto Slovenije« s predpisi – Zakonom o

poštnih storitvah in Splošnim aktom o načinu vodenja in preverjanja ustreznosti

računovodstva izvajalca univerzalne poštne storitve. pošta Slovenije je v

letu 2008 dosledno upoštevala zakonsko obveznost stroškovno učinkovitega

zagotavljanja univerzalne poštne storitve – v računovodski sistem je vgradila

zahteve po trajnem, rednem in nemotenem opravljanju univerzalne poštne

storitve na celotnem ozemlju RS.

v E U R

Vsebina

Univerzalna poštna storitev Druge poštne

storitveOstale

storitveSkupaj

Rezervirano področje

Nerezervirano področje

1 2 3 4 5 6 = 2+3+4+5

prihodki 54.979.736 30.414.510 92.150.298 72.619.076 250.163.620

Stroški 70.240.678 29.931.605 89.030.302 46.241.774 235.444.359

Rezultat -15.260.942 482.905 3.119.996 26.377.302 14.719.261

+ WACC 11.318.362

- prevrednotovalni poslovni odhodki 1.481.739

-Finančniodhodki 829.919

- Drugi odhodki 102.248

poslovni izid pred davkom iz dobička 23.623.717

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

107

Vsebina storitev po posameznih področnih odsekih (rezervirane, univerzalna,

druge poštne in ostale storitve) je podana v poglavju 2.3.1.

ponderirani povprečni strošek kapitala (WACC) je izračunan kot strošek

dolžniškega kapitala (upoštevana je povprečna ponderirana obrestna mera

posojil in stopnja davka na dohodek pravnih oseb) in strošek lastniškega kapitala

(donosnost kapitala ROE, kot ga zahteva lastnik).

4.2.4 I z k a z d e n a r n e g a t o k a

v E U R

Elementi LetoIndeks

2008 2007

1 2 3 4 = 2/3

A) Denarni tokovi pri poslovanju

a) prejemki pri poslovanju 318.056.304 284.599.685 112

prejemki od prodaje proizvodov in storitev 301.627.486 273.533.774 110

Drugi prejemki pri poslovanju 16.428.817 11.065.911 148

b) Izdatki pri poslovanju -284.201.271 -256.530.849 111

Izdatki za nakupe materiala in storitev -99.052.820 -80.196.934 124

- nakup materiala in storitev -63.052.100 -54.713.532 115

- nakup materiala in blaga na zalogo -6.016.688 -6.763.790 89

- nakup komisijskega blaga -29.984.032 -18.719.612 160

Izdatki za plače in deleže zaposlenih v dobičku -107.246.165 -97.471.491 110

- izdatki za plače -105.233.278 -97.471.491 108

- izdatki za deleže zaposlenih v dobičku -2.012.887 0 0

Izdatki za dajatve vseh vrst -77.027.947 -77.971.817 99

- DDV -30.263.443 -28.954.372 105

- prispevki od plač in ostali davki -46.764.505 -49.017.446 95

Drugi izdatki pri poslovanju -874.338 -890.606 98

- ApEK - pristojbina za opravljanje univerzalnih storitev -489.500 -512.619 95

- drugi izdatki -384.838 -377.987 102

c) prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju (a + b) 33.855.033 28.068.836 121

B) Denarni tokovi pri naložbenju

a) prejemki pri naložbenju 199.263.251 233.992.857 85

prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje

2.197.005 1.434.878 153

prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 890.243 363.126 245

prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 196.003 371.585 53

prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 195.980.000 231.823.268 85

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

108

v EUR

Elementi LetoIndeks

2008 2007

1 2 3 4 = 2/3

b) Izdatki pri naložbenju -221.707.996 -248.587.733 89

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -15.367.113 -12.021.345 128

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -3.390.883 -3.450.442 98

Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb -202.950.000 -233.115.947 87

c) prebitek prejemkov (izdatkov) pri naložbenju (a + b) -22.444.745 -14.594.877 154

C) Denarni tokovi pri financiranju

a) prejemki pri financiranju 0 0 0

b) Izdatki pri financiranju -12.063.064 -14.121.348 85

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -635.590 -812.523 78

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -5.326.009 -7.203.825 74

Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -6.101.466 -6.105.000 100

c) prebitek prejemkov pri financiranju (a + b) -12.063.064 -14.121.348 85

Č) Končno stanje denarnih sredstev

x) Denarni izid v obdobju (Ac + Bc + Cc) -652.776 -647.389 101

y) Začetno stanje denarnih sredstev 1.894.240 2.541.629 75

q) promet na nakazniškem računu -24.742 0

v) promet denarnih sredstev v blagajni -2.765 0

z) Tečajne razlike 9.102 0

ž) Končno stanje denarnih sredstev 1.223.060 1.894.240 65

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

109

4.2.5 I z k a z g i b a n j a k a p i t a l a

L e t o 2 0 0 7

v EUR

Zap. št. / PostavkaOsnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička Presežek iz

prevred-notenja

Preneseni čisti

dobiček

Čisti dobiček

poslovnega leta

Skupaj kapitalZakonske

rezerveDruge

rezerve

A) Začetno stanje 1. 1. 2007

121.472.482 85.697.130 2.348.317 9.830.304 21.545 13.780.202 0 233.149.979

B) premiki v kapital -7.589 16.550.620 16.543.031

a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2007

16.550.620 16.550.620

b) presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb

-7.589 -7.589

C) premiki v kapitalu

827.531 -827.531 0

a) Oblikovanje zakonskih rezerv

827.531 -827.531 0

Č) premiki iz kapitala -6.105.000 -6.105.000

a) Izplačilo dobička za leto 2006 po sklepu skupščine

-6.105.000 -6.105.000

D) Končno stanje v obdobju

121.472.482 85.697.130 3.175.848 9.830.304 13.956 7.675.202 15.723.089 243.588.010

BILANČNI DOBIČEK - - - - - 7.675.202 15.723.089 23.398.291

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

110

B i l a n č n i d o b i č e k

L e t o 2 0 0 8

v EUR

Zap. št. / PostavkaOsnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobičkaPresežek

iz prevred-notenja

Preneseni čisti

dobiček

Čisti dobiček

poslovnega leta

Skupaj kapitalZakonske

rezerveDruge

rezerve

A) Začetno stanje 1. 1. 2008

121.472.482 85.697.130 3.175.848 9.830.304 13.955 23.398.291 0 243.588.010

B) premiki v kapital 3.867 18.236.770 18.240.637

a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2008

18.236.770 18.236.770

b) presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb

3.867 3.867

C) premiki v kapitalu 911.838 -911.838 0

a) Oblikovanje zakonskih rezerv

911.838 -911.838 0

Č) premiki iz kapitala -9.101.411 -9.101.411

a) Izplačilo dobička za leto 2008 po sklepu skupščine

-9.101.411 -9.101.411

D) Končno stanje v obdobju

121.472.482 85.697.130 4.087.686 9.830.304 17.822 14.296.880 17.324.932 252.727.237

BILANČNI DOBIČEK - - - - - 14.296.880 17.324.932 31.621.812

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Čisti dobiček poslovnega leta 18.236.770 16.550.620

preneseni čisti dobiček 14.296.880 7.675.202

prenesena čista izguba 0 0

povečanje zakonskih rezerv iz dobička -911.838 -827.531

Bilančni dobiček 31.621.812 23.398.291

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

111

4.3 p o j a s n i l a k i z k a z o m

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih

družbah (ZGD-1) in s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ter

sestavljeni v evrih in zaokroženi na enoto.

V skladu z 8. točko 56. člena ZGD-1 ni opravljena popolna konsolidacija za

odvisno podjetje EppS, d. o. o., ki je v 100-odstotnem lastništvu pošte Slovenije.

Vključevanje podrejene družbe ni potrebno, ker to ni pomembno za resničen in

pošten prikaz po 8. točki 56. člena ZGD-1.

V pridruženem podjetju pBS, d. d., je pošta Slovenija ohranila pomemben, ne

pa tudi prevladujoč vpliv.

R a č u n o v o d s k a p r av i l a i n m e t o d e v r e d n o t e n j a

V družbi pošta Slovenije vodimo knjigovodstvo v skladu z veljavnimi

zakonskimi predpisi; računovodski izkazi in pojasnila k njim so pripravljeni

v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, z upoštevanjem temeljnih

računovodskih predpostavk:

• časovneneomejenostiposlovanjain

• nastankaposlovnegadogodka.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem celotnih računovodskih

opravil so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

N e o p r e d m e t e n a s r e d s t va i n d o l g o r o č n e

a k t i v n e č a s o v n e r a z m e j i t v e

Za merjenje vseh skupin neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih

časovnih razmejitev družba uporablja model nabavne vrednosti. pri pomembnih

neopredmetenih sredstvih, katerih vrednost presega 10 odstotkov vrednosti vseh

neopredmetenih sredstev, družba preverja nadomestljivo vrednost.

O p r e d m e t e n a o s n o v n a s r e d s t va

Za merjenje vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev po pripoznavanju

uporablja družba model nabavne vrednosti. Nabavno vrednost kupljenega

opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, uvozne in

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

112

nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno

njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. pomembne skupine opredmetenih

sredstev so tiste, katerih vrednost pred ugotovitvijo nadomestljive vrednosti

presega 5 odstotkov neodpisane vrednosti vseh opredmetenih osnovnih

sredstev.

Družba enkrat letno ugotavlja, ali obstajajo za pomembna osnovna sredstva

znaki, da je osnovno sredstvo oslabljeno. Strokovna služba družbe v skladu s 7.

členom pravilnika o računovodstvu preverja notranje in zunanje znake slabitve

sredstev večjih vrednosti.

N a l o ž b e n e n e p r e m i č n i n e

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala

najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Družba opredeljuje,

da je nepomemben del nepremičnine tisti, ki znaša največ 30 odstotkov celotne

površine.

Naložbene nepremičnine obsegajo počitniška stanovanja ter še nekatere dele

objektov, ki jih dajemo v najem. Naložbene nepremičnine niso samostojne enote,

ampak deli poštnih zgradb, njihova poštena vrednost se bo izmerila takrat, ko

se bodo vrednotile omenjene nepremičnine.

Slabitev naložbenih nepremičnin se ugotavlja v sklopu ocenjevanja vrednosti

opredmetenih osnovnih sredstev.

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznavanju družba uporablja model

nabavne vrednosti. pri amortiziranju uporablja družba metodo enakomernega

časovnega amortiziranja.

F i n a n č n e n a l o ž b e

pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, družba ob začetnem

pripoznavanju izmeri po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki

ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek

poslovnega izida, družba začetni pripoznani vrednosti prišteje še stroške

finančnega posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega

sredstva.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

113

Družba razvršča finančne naložbe pri začetnem pripoznavanju v:

I. skupino – finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek

poslovnega izida,

II. skupino – finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,

III. skupino – finančne naložbe v posojila in

IV. skupino – za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

V II. skupino družba uvršča dolgoročno dana posojila v pridruženem podjetju

in dolgoročno dana posojila drugim (stanovanjska posojila delavcem – po

pogodbenih določilih).

V III. skupino uvršča dolgoročne depozite v pridruženem podjetju in druge

dolgoročne depozite.

V IV. skupino družba uvršča deleže v skupini podjetij (v odvisnem podjetju,

v pridruženih podjetjih in druge dolgoročne deleže) ter obveznice Slovenske

odškodninske družbe (SOD), ki so izmerjene po tržni vrednosti.

Družba evidentira okrepitve dolgoročnih finančnih naložb v vrednostne papirje

ob koncu poslovnega leta, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo

knjigovodsko vrednost, oziroma evidentira slabitev, če je knjigovodska vrednost

višja od poštene vrednosti.

S r e d s t va ( s k u p i n a z a o d t u j i t e v ) z a p r o d a j o

Med sredstva za prodajo razvrsti družba tista nekratkoročna sredstva, za katerih

knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo

in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, podjetje

neha amortizirati in jih izmeri po knjigovodski vrednosti, zmanjšani za stroške

prodaje.

Z a l o g e m a t e r i a l a i n t r g o v s k e g a b l a g a

Količinsko enoto zaloge materiala ali blaga družba vrednoti po nabavni

vrednosti, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški

nabave; kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. pri vrednotenju porabe

zalog družba uporablja metodo drsečih povprečnih cen.

Slabitev starih in nekurantnih zalog družba opravi praviloma konec poslovnega

leta.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

114

p o s l o v n e t e r j a t v e

poslovne terjatve se izvirno izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz verodostojnih

knjigovodskih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. prvotne terjatve se lahko

pozneje povečajo ali pa, ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo,

tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Družba najmanj enkrat letno preveri ustreznost izkazanih terjatev. Terjatve

(razen terjatev do proračunskih uporabnikov in terjatve iz naslova opravljenih

telegrafskih storitev), za katere se domneva, da bodo v roku 90 dni po zapadlosti

poravnane delno ali pa sploh ne, se praviloma štejejo za dvomljive; če se je

zaradi njih začel sodni postopek, pa sporne. Družba oblikuje popravek vrednosti

terjatev za dvomljive in sporne terjatve 100-odstotno v breme prevrednotovalnih

poslovnih odhodkov.

Za preračun terjatev, ki so določene v tujih valutah, družba uporablja srednji

tečaj, ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici Evropske centralne

banke.

Terjatve za odložene davke družba pripozna v knjigovodskih razvidih in

računovodskih izkazih le za pomembne (bistvene) zneske.

K a p i t a l

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz

dobička, čisti dobiček, čista izguba in presežek iz prevrednotenja.

R e z e r va c i j e

Rezervacije obsegajo rezervacije za odpravnine ter rezervacije za jubilejne

nagrade. Oblikujejo se na podlagi izračuna s pomočjo števila zaposlenih in

zneska, ki je pravica zaposlenega do jubilejne nagrade in do odpravnine ob

kasnejši upokojitvi. pripoznajo se le v primeru pomembnih zneskov. Tovrstne

rezervacije družba oblikuje na podlagi izračuna pooblaščenega aktuarja.

Oblikujemo tudi rezervacije za tožbe iz delovnopravnih, pravdnih in drugih

zadev ter rezervacije iz naslova nepremičnin, za katere je še potrebno urediti

del dokumentacije, ki dokazuje lastništvo.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

115

D o l g o r o č n e o b v e z n o s t i

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih

sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od enega leta, vrniti oziroma poravnati,

zlasti v denarju. Dolgoročni dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Kot posebna

vrsta dolgoročnih dolgov se obravnavajo obveznosti za odložene davke, ki jih

družba pripozna v knjigovodskih razvidih in izkazih le za pomembne zneske.

Za preračun dolgoročnih dolgov, ki so določeni v tuji valuti, družba uporablja

srednji tečaj, ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici Evropske

centralne banke.

K r a t k o r o č n e o b v e z n o s t i

Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih

sredstev, ki jih je treba najkasneje v enem letu vrniti oziroma poravnati, zlasti v

denarju. Kratkoročni dolgovi so poslovni ali finančni.

Za preračun kratkoročnih dolgov, ki so določeni v tuji valuti, družba uporablja

srednji tečaj, ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici Evropske

centralne banke.

p r i h o d k i i n o d h o d k i

pri pošti Slovenije razčlenjujemo prihodke in odhodke na poslovne prihodke

in odhodke, finančne prihodke in odhodke ter na druge prihodke in odhodke.

pripoznavamo jih na osnovi izvirnih knjigovodskih listin.

prihodki se pripoznavajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem

obdobju povezano s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je povečanje

mogoče zanesljivo izmeriti. prihodki se pripoznavajo, kadar upravičeno

pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob

nastanku.

Prihodke iz prodaje sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev ter

prodanega trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju. Merijo se na

podlagi prodajnih cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za

popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Davek na dodano vrednost se ne šteje

kot poslovni prihodek, ampak kot obveznost do države.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

116

prihodke iz mednarodnega obračuna družba vkalkulira na osnovi opravljenih

storitev v obračunskem obdobju; dokončni obračun se opravi na osnovi

medsebojno usklajenih in potrjenih obračunov s tujimi poštnimi organizacijami,

ki se praviloma izstavljajo z daljšim časovnim zamikom.

Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih

osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot presežki njihove

prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odhodki iz prodaje se pripoznajo, ko je trgovsko blago prodano oziroma ko

je storitev opravljena. V odhodke iz prodaje se prišteva tudi nabavna vrednost

prodanega trgovskega blaga in materiala.

Odhodke iz mednarodnega obračuna družba vkalkulira na osnovi opravljenih

storitev v obračunskem obdobju; dokončni obračun se opravi na osnovi

medsebojno usklajenih in potrjenih obračunov s tujimi poštnimi organizacijami,

ki se praviloma izstavljajo z daljšim časovnim zamikom.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi

sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove slabitve,

če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala

iz njihove predhodne okrepitve.

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. pojavljajo se v zvezi s finančnimi

naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Finančni prihodki se prevrednotijo v

zvezi s prodajo ali drugačno odtujitvijo finančnih naložb.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.

Finančniodhodkisepripoznajopoobračunu,negledenaplačila,kisopovezana

z njimi.

Prevrednotovalni finančni odhodki nastanejo v zvezi s finančnimi naložbami

zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom

iz prevrednotenja kapitala.

A m o r t i z a c i j a

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, naložbene

nepremičnine in neopredmetenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.

pri amortiziranju opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin

ter neopredmetenih sredstev uporablja pošta Slovenije metodo enakomernega

časovnega amortiziranja.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

117

Opredmeteno osnovno sredstvo ter naložbena nepremičnina se začnejo

amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tistem, ko so razpoložljiva za

uporabo.

Amortizacija se obračunava posamično. Zemljišča in osnovna sredstva, ki se

pridobivajo, ter umetniška dela se ne amortizirajo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na podlagi ocenjene ekonomske življenjske

dobe sredstev. pri neopredmetenih sredstvih se uporabljajo dokončne dobe

koristnosti.

S t r o š k i d e l a i n s t r o š k i p o v r a č i l

V stroških dela izkazujemo:

• plače,

• nadomestilaplač,

• dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačane ali njim

povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem,

• odpravninein

• dajatve, ki se dodatno obračunavajo od navedenih postavk in ki bremenijo

izplačevalca.

Stroški dela in stroški povračil so obračunani in izplačani v skladu z zakonom,

s kolektivno pogodbo pošte Slovenije, kolektivno pogodbo za poštne in kurirske

dejavnosti ter kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov

v zvezi z delom in regresu za letni dopust.

Med stroške dela so vkalkulirani tudi stroški iz naslova neizkoriščenih letnih

dopustov zaposlenih in presežkov ur.

Leto 2008 Leto 2007

Neopredmetena sredstva OD 10 DO 33,3 % OD 10 DO 33,3 %

Opredmetena osnovna sredstva:

- poštne zgradbe in stanovanja OD 2 DO 5 % 2 %

- zgradbe poštnih logističnih centrov 2 % 2 %

- oprema za opravljanje dejavnosti OD 10 DO 20 % OD 10 DO 20 %

- transportna sredstva OD 12,5 DO 50 % OD 12,5 DO 50 %

- računalniška oprema 33,3 % 33,3 %

- zemljišče - parkirišče 2 % 2 %

Naložbene nepremičnine 2 % 2 %

p r i o b r a č u n u a m o r t i z a c i j e s m o u p o r a b i l i n a s l e d n j e s t o p n j e :

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

118

p o j a s n i l a k b i l a n c i s t a n j a

Bilanca stanja izkazuje tista sredstva in obveznosti do njihovih virov, ki se

nanašajo na poslovanje družbe. Ima obliko zaporednega stopenjskega izkaza,

razčlenjenega v skladu s SRS 24.4, vrednosti pa so izkazane za tekoče in

preteklo obdobje.

A D o l g o r o č n a s r e d s t va

A1 G i b a n j e n e o p r e d m e t e n i h s r e d s t e v

L e t o 2 0 0 7

v E U R

VrednostNaložbe v tuja opredmetena

osnovna sredstva

Premoženjske pravice

Druga neopredmetena

sredstva

Skupaj neopr. dolg. sredstva

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2007 4.341.131 3.250.028 721.223 8.312.382

povečanja -11.407 0 133.969 122.562

Zmanjšanja - izločitve 48.198 0 0 48.198

Stanje 31. 12. 2007 4.281.526 3.250.028 855.192 8.386.746

popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2007 3.619.782 2.506.723 288.491 6.414.996

Amortizacija 2007 166.161 665.058 253.452 1.084.671

Zmanjšanja - izločitve 47.359 0 0 47.359

Stanje 31. 12. 2007 3.738.584 3.171.781 541.943 7.452.308

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2007 721.349 743.305 432.732 1.897.386

Stanje 31. 12. 2007 542.941 78.247 313.249 934.437

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

119

Zmanjšanje vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva v glavnem predstavljajo

odpisi vlaganj na pošti 8104 Novo mesto zaradi preselitve v nove prostore.

Zmanjšanje premoženjskih pravic v celoti predstavlja odpis amortiziranih

licenčnin, nabavljenih v letih 2003 in 2004.

Družba ni zastavila neopredmetenih sredstev kot jamstvo za dolgove.

Znesek obvez za pridobitev neopredmetenih sredstev v letu 2008 znaša 988.990

evrov.

L e t o 2 0 0 8

v EUR

VrednostNaložbe v tuja opredmetena

osnovna sredstva

Premoženjske pravice

Druga neopredmetena

sredstva

Skupaj neopr. dolg. sredstva

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2008 4.281.525 3.250.028 855.192 8.386.745

povečanja 183.844 0 694.558 878.402

Zmanjšanja - izločitve 59.609 3.182.971 0 3.242.580

Stanje 31. 12. 2008 4.405.760 67.057 1.549.750 6.022.567

popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2008 3.738.584 3.171.781 541.943 7.452.308

Amortizacija 2008 138.229 78.247 281.774 498.250

Zmanjšanja - izločitve 59.609 3.182.971 0 3.242.580

Stanje 31. 12. 2008 3.817.204 67.057 823.717 4.707.978

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2008 542.941 78.247 313.249 934.437

Stanje 31. 12. 2008 588.556 0 726.033 1.314.589

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

120

A2 G i b a n j e o p r e d m e t e n i h o s n o v n i h s r e d s t e v

i n n a l o ž b e n i h n e p r e m i č n i n

L e t o 2 0 0 7

v EUR

VrednostNaložbene

nepremičnineZemljišča Zgradbe Oprema

Investicije v teku

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2007 2.388.998 13.565.023 214.891.777 105.911.679 1.048.903 337.806.380

povečanja 0 48.084 3.402.716 7.556.759 11.545.028 22.552.587

Zmanjšanja - izločitve 0 33.279 1.270.356 3.777.953 10.733.415 15.815.003

Odprava slabitev 0 0 0 0 93.771 93.771

Odpis investije v teku 0 0 0 0 5.530 5.530

prenosi OS med skupinami 0 0 -50.429 50.524 -95 0

Stanje 31. 12. 2007 2.388.998 13.579.828 216.973.708 109.741.009 1.948.662 344.632.205

popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2006 753.107 120.192 53.156.879 77.084.876 0 131.115.054

Amortizacija 2007 47.782 43.101 4.182.771 7.531.265 0 11.804.919

povečanje 0 0 0 386.527 0 386.527

Zmanjšanje 0 0 471.061 3.734.569 0 4.205.630

Stanje 31. 12. 2006 800.889 163.293 56.868.589 81.268.099 0 139.100.870

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2007 1.635.891 13.444.830 161.734.898 28.826.803 1.048.903 206.691.325

Stanje 31. 12. 2007 1.588.109 13.416.533 160.105.120 28.472.911 1.948.661 205.531.334

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

121

O p r e d m e t e n a o s n o v n a s r e d s t va

Zmanjšanje investicij v teku se nanaša na aktiviranja zgradb in opreme. Večja

zmanjšanja opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo odprodaje in odpisi

knjigovodskih vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov, kar je s sklepi potrdil

nadzorni svet.

V letni inventuri so izkazani inventurni manki v višini 2.516 evrov. Zaradi

zastarelosti oz. neuporabnosti so bila ob letni inventuri odpisana opredmetena

osnovna sredstva v višini 1.038 evrov.

Družba ni zastavila opredmetenih osnovnih sredstev kot jamstvo za dolgove.

Znesek finančnih obvez v letu 2008 za njihovo pridobitev je 13.763.504 evrov.

Razkritja k slabitvam zgradb in stroškom amortizacije so podana v pojasnilih k

izkazu poslovnega izida (točki L2 in L4).

L e t o 2 0 0 8

v EUR

VrednostNaložbene

nepremičnineZemljišča Zgradbe Oprema

Investicije v teku

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2008 2.388.996 13.579.826 216.973.708 109.741.010 1.948.661 344.632.201

povečanja 0 56.793 3.204.233 8.788.941 11.912.823 23.962.790

Zmanjšanja - izločitve 0 61.869 6.739.799 8.813.619 12.854.805 28.470.092

prenosi OS med skupinami -1.092.984 2.184 1.090.800 0 0 0

Stanje 31. 12. 2008 1.296.012 13.576.934 214.528.942 109.716.332 1.006.679 340.124.899

popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2008 800.887 163.293 56.868.588 81.268.099 0 139.100.867

Amortizacija 2008 25.609 43.375 4.250.584 8.082.278 0 12.401.846

povečanje 0 0 0 43.913 0 43.913

Zmanjšanja - izločitve 0 0 6.278.696 8.043.185 0 14.321.881

prenosi OS med skupinami -249.820 0 249.820 0 0 0

Stanje 31. 12. 2008 576.676 206.668 55.090.296 81.351.105 0 137.224.745

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2008 1.588.109 13.416.533 160.105.120 28.472.911 1.948.661 205.531.334

Stanje 31. 12. 2008 719.336 13.370.266 159.438.646 28.365.227 1.006.679 202.900.154

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

122

N a l o ž b e n e n e p r e m i č n i n e

Naložbene nepremičnine obsegajo počitniška stanovanja ter še nekatere dele

objektov, ki jih dajemo v najem.

Razkritja k stroškom amortizacije so podana v pojasnilih k izkazu poslovnega

izida (točka L2).

V letu 2008 je bilo ustvarjenih 80.754 evrov prihodkov, odhodki pa so znašali

84.530 evrov, od tega stroški amortizacije 25.609 evrov.

Naložbene nepremičnine niso samostojne enote, ampak deli poštnih zgradb,

njihova poštena vrednost se bo izmerila takrat, ko se bodo omenjene nepremičnine

vrednotile oz. prodale. Mednje smo vključili:

• naložbenenepremičninevpočitniškastanovanjain

• naložbenenepremičninevposlovnihprostorih,kijihdajemovnajem.

A3 D o l g o r o č n e a k t i v n e č a s o v n e r a z m e j i t v e

Druge dolgoročne časovne razmejitve predstavljajo vnaprej vplačane stroške iz

naslova stanovanjskega rezervnega sklada.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Druge dolgoročne časovne razmejitve 86.107 61.242 141

Skupaj 86.107 61.242 141

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

123

A4 D o l g o r o č n e f i n a n č n e n a l o ž b e

G i b a n j e d o l g o r o č n i h f i n a n č n i h n a l o ž b

pošta Slovenije ima 100-odstotni delež v hčerinski družbi EppS. Konsolidacija

hčerinske družbe ni potrebna, ker to ni pomembno za resničen in pošten prikaz

rezultatov pošte Slovenije.

PridruženipodjetjistaPBS(45-odstotnidelež)inFeniksšped(49-odstotnidelež).

Drugi dolgoročni deleži predstavljajo naložbe v Športno loterijo Slovenije,

v Zavarovalnico Triglav, v družbo City Maribor in v počitniško skupnost –

turistične storitve Murska Sobota – Istraturist, d. d.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Deleži v skupini podjetij, od tega: 10.620.287 9.068.286 117

- delež v odvisnem podjetju 1.551.394 1.551.394 100

- deleži v pridruženih podjetjih 8.935.248 7.383.247 121

- drugi dolgoročni deleži 133.645 133.645 100

Dolgoročni depoziti 83.459 135.620 62

Dolgoročni depoziti v pridruženem podjetju 8.520.316 6.624.958 129

Dolgoročno dana posojila drugim 370.378 486.401 76

Skupaj 19.594.440 16.315.265 120

v EUR

Vrednost

Deleži v skupini podjetij Dolgoročni depozitiDolgoročno

dana posojila

SkupajDelež v

odvisnem podjetju

Deleža v pridruženih

podjetjih

Drugi dolgoročni

deležidrugim

v pridruženem podjetju

drugim

Stanje 31. 12. 2007 1.551.394 7.383.246 133.645 135.620 6.624.958 486.401 16.315.265

povečanja 1.500.883 1.895.358 136.566 3.532.807

Zmanjšanja 52.162 267.704 319.865

prevrednotovanje - okrepitev

3.867 3.867

prevrednotovanje - oslabitev

-51.118 -11.247 -62.365

Stanje 31. 12. 2008 1.551.394 8.935.248 133.645 83.459 8.520.316 370.378 19.594.440

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

124

povečanje deleža v pridruženem podjetju predstavlja dokapitalizacijo v pBS.

Depoziti v pridruženih podjetjih predstavljajo dolgoročni depozit pri pBS iz

naslova stanovanjskih posojil v višini 174.683 evrov ter hibridni depoziti v

višini 8.345.633 evrov. Dolgoročni depozit iz naslova stanovanjskih posojil je

obrestovan po obrestni meri TOM + 0 %, hibridni depoziti pa po obrestni meri

6-mesečni EURIBOR + 2,7 %.

Dolgoročni depoziti so vezana sredstva pri drugih poslovnih bankah, obrestovana

s 3- in 4,6-odstotno fiksno obrestno mero. Odplačna doba depozitov znaša od

10 do 15 let.

Dolgoročno dana posojila drugim predstavljajo stanovanjska posojila delavcem,

odobrena pred letom 1995 (prenesena z delitveno bilanco med pošto in

Telekomom Slovenije), ter obveznice SOD-a. Obveznice SOD-a so bile uvrščene

v IV. skupino izkazanih naložb v smislu SRS 2006. Konec leta smo naložbo

prevrednotili na pošteno tržno vrednost (po tečaju na Ljubljanski borzi) in tako

povečali ustvarjeni presežek iz prevrednotenja za 3.867 evrov.

V skladu s 17. točko prvega odstavka 69. člena ZGD-1 pošta Slovenije razkriva

terjatev iz naslova neodplačanih posojil do delavcev, zaposlenih po individualni

pogodbi, v višini 12.610 evrov (med letom so bili odplačani 2.503 evri).

posojilo delavcema, zaposlenima po individualni pogodbi, je bilo odobreno z

odplačilno dobo 20 let, obrestna mera pri obeh posojilih je vezana na rast točke

za ugotovitev vrednosti stanovanja.

v EUR

Družba Sedež Delež v %Vrednost kapitala

31. 12. 2008

Poslovni izid v letu 2008

EppS, d. o. o. Stegne 13 a, 1000 Ljubljana 100 2.911.435 24.394

poštna banka Slovenije, d. d. Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 45 33.054.571 2.812.427

Feniksšped,d.o.o. Zg. Brnik 130 e, 4210 Brnik 49 102.128 37.214

Skupaj 36.068.134 2.874.035

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

125

A5 D o l g o r o č n e p o s l o v n e t e r j a t v e

Ostale dolgoročne terjatve obsegajo terjatve do pravnih in fizičnih oseb iz

naslova prodaje poslovnih prostorov.

posojila zaposlenim za odkup službenih stanovanj so bila do 27. julija 2007

odobrena s fiksno 4-odstotno obrestno mero, z dobo vračila do 20 let, po tem

datumu pa po 6-mesečni obrestni meri EURIBOR + 2 %.

A6 O d l o ž e n e t e r j a t v e z a d av e k

Na višino terjatve za odložen davek iz naslova rezervacij je vplivalo črpanje

rezervacij iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin, na višino terjatev za

odložen davek – ostalo pa črpanje oblikovanih popravkov vrednosti terjatev do

kupcev.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Dolgoročne terjatve do delavcev 3.338 5.066 66

Dolgoročne terjatve do delavcev iz naslova prodanih stanovanj 2.995.629 3.489.805 86

Ostale dolgoročne terjatve 9.848 9.200 107

Skupaj 3.008.815 3.504.071 86

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Terjatve za odložen davek iz naslova rezervacij 2.438.105 2.632.316 93

Terjatve za odložen davek - ostalo 279.850 615.390 45

Skupaj 2.717.955 3.247.706 84

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

126

B K r a t k o r o č n a s r e d s t va

B1 S r e d s t va z a p r o d a j o

Med opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji, so uvrščena osnovna

sredstva, za katera se predvideva prodaja, in sicer objekti: Sečovlje, Središče ob

Dravi, Gornja Radgona (garaža), Krmelj, Šmartno ob paki, polzela (poslovni

prostorindvestanovanji),Žalec(delno),Ljubljana(Pražakova–klet),Logatec,

Jesenice Javornik, delno Gorje (zemljišče).

B2 Z a l o g e

V letu 2008 smo odpisali zaloge v vrednosti 41.219 evrov (zastarelost, poškodbe,

sprememba tehnoloških navodil). pri popisu je bil pri zalogah trgovskega blaga

ugotovljen primanjkljaj v višini 1.949 evrov ter presežek v višini 787 evrov.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji 540.888 730.127 74

Skupaj 540.888 730.127 74

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Material 180.318 169.367 106

Drobni inventar 148.908 167.579 89

Trgovsko blago 998.671 2.152.735 46

Skupaj 1.327.897 2.489.681 53

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

127

padec vrednosti zalog trgovskega blaga je posledica ukinitve prodaje sodnih

in upravnih kolkov na poštah v jeseni 2008, prav tako pa se na račun prodaje

trgovskega blaga povečuje komisijska prodaja.

Ocenjujemo, da knjigovodska vrednost trgovskega blaga in materiala ne presega

čiste iztržljive vrednosti.

Družba na dan 31. december 2008 nima zastavljenih zalog.

B3 K r a t k o r o č n e f i n a n č n e n a l o ž b e

Kratkoročno dana posojila zajemajo del dolgoročnih naložb, ki zapadejo v

prihodnjem letu in se nanašajo na odobrena dolgoročna stanovanjska posojila,

odobrena pred letom 1995 (prevzeta po delitveni bilanci med pošto Slovenije in

Telekomom Slovenije).

Kratkoročni depoziti pri bankah se nanašajo na depozite v višini 39.760.000

evrov, obrestovanih z obrestno mero od 4,5 do 6,04 odstotka.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Kratkoročno dana posojila 164.131 117.068 140

Kratkoročni depoziti pri bankah 39.760.000 32.947.036 121

Skupaj 39.924.131 33.064.103 121

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

128

B4 K r a t k o r o č n e p o s l o v n e t e r j a t v e

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih zajemajo predvsem:

• predujmezaobratnasredstva: 312.883evrov,

• kratkoročneterjatve,povezanesfinančnimiprihodki: 340.102evrov,

• kratkoročneterjatvezavstopniDDV: 686.833evrov,

• terjatvedodržavnihinstitucijiznaslova

boleznin in invalidnin: 310.410 evrov,

• kratkoročnideldolgoročnihterjateviznaslova

prodaje poslovnih zgradb: 145.972 evrov,

• kratkoročnideldolgoročnihterjateviznaslova

prodaje stanovanj: 216.889 evrov in

• ostalekratkoročneterjatve–blagajniškiprimanjkljaji

na poštah: 677.979 evrov.

Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih oseb v skupni višini 1.141.300

evrov predstavljajo terjatve do: EppS (7.892 evrov), pBS (1.083.190 evrov) in

Feniksšpeda(50.218evrov).

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini. od tega: 1.141.300 964.730 118

- kratk. posl. terjatve do odvisnega podjetja 7.892 18.972 42

- kratk. posl. terjatve do pridruženih podjetij 1.133.408 945.758 120

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 28.465.726 26.455.358 108

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.818.548 5.011.405 56

Skupaj 32.425.574 32.431.493 100

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

129

V skladu s 17. točko prvega odstavka 69. člena ZGD-1 pošta Slovenije razkriva

terjatev iz naslova izobraževanja do člana poslovodstva v višini 2.225 evrov ter

do zaposlenega po individualni pogodbi, prav tako v višini 2.225 evrov.

Ocenjujemo, da je kreditno tveganje iz naslova poslovnih terjatev relativno

nizko (več v poglavju 2.9.1 Vrste tveganj).

v EUR

Terjatve po zapadlosti 31. 12. 2008 Delež v %

Nezapadle terjatve 25.492.852 90,3

Zamuda plačila: - do 30 dni 4.909.395 6,3

- od 31 do 60 dni 797.006 1,5

- od 61 do 90 dni 464.827 0,6

- od 91 do 180 dni 215.316 0,5

- od 181 do 365 dni 541.760 0,5

- nad 366 dni 4.417 0,2

Skupaj 32.425.574 100,0

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

130

G i b a n j e p o p r av k o v v r e d n o s t i t e r j a t e v

v EUR

Postavka 2008 2007

Dolgoročna dana posojila

popravek vrednosti na dan 1. 1. 14.185 10.247

+ oblikovani popravki v letu 0 3.938

- plačane sporne in dvomljive terjatve 1.000 0

- odpis terjatev v letu 10.247

Končno stanje popravka terjatev 31. 12. 2.938 14.185

Kratkoročne terjatve do kupcev

popravek vrednosti na dan 1. 1. 1.402.301 1.423.197

+ oblikovani popravki vred. v letu do podjetij v stečaju in likvidaciji 11.279 107.008

+ oblikovani popravki vred. v letu do drugih 729.366 350.343

- plačane sporne in dvomljive terjatve 166.684 233.145

- odpis terjatev v letu 242.091 215.218

- popravek terjatev do tujine - tečajne razlike 0 2.368

- popravek vknjižb 28.337 27.515

Končno stanje popravka terjatev 31. 12. 1.705.834 1.402.301

Druge kratkoročne terjatve

popravek vrednosti na dan 1. 1. 131.127 17.609

+ oblikovani popravki vred. v letu 9.576 130.490

- plačane sporne in dvomljive terjatve 0 3.673

- odpis terjatev v letu 407 13.298

Končno stanje popravka terjatev 31. 12. 140.297 131.127

SKUPAJ

popr. vred. na dan 1. 1. 1.547.614 1.451.053

+ oblikovani popravki v letu 750.221 591.779

- plačane sporne in dvomljive terjatve 167.684 236.818

- odpis terjatev v letu 252.745 228.516

- tečajne razlike 0 2.368

- popravek terjatev 28.337 27.515

Končno stanje popr. vrednosti terjatev 31. 12. 1.849.069 1.547.614

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

131

B5 D o b r o i m e t j e p r i b a n k a h ,

č e k i i n g o t o v i n a

Denarna sredstva so izkazana po izvirni vrednosti. predstavljajo sredstva v

evrih v blagajni, sredstva v evrih na transakcijskih računih pri pBS, NKBM,

Abanki Vipi ter pri NLB.

Za premostitev likvidnostnih težav je družba imela na razpolago dovoljeno

negativno stanje na TRR pri pBS v višini 1.000.000 evrov ter revolving kredit

pri Banki Koper v višini 10.432.315 evrov (do 28. 11. 2008).

C A k t i v n e č a s o v n e r a z m e j i t v e

Aktivne časovne razmejitve zajemajo pretežno vkalkulirane prihodke iz naslova

mednarodnega obračuna v višini 5.782.118 evrov.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 10.438 13.203 79

Denarna sredstva v banki 1.212.622 1.881.037 64

Skupaj 1.223.060 1.894.240 65

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Kratkoročno odloženi stroški in odhodki 6.094.438 567.369 1.074

Skupaj 6.094.438 567.369 1.074

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

132

D K a p i t a l

Kapital izraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost

do lastnika – države. Osnovni kapital družbe pošta Slovenije je kapital, ki je

registriran na sodišču, kjer ga je vpisal lastnik v višini 121.472.482 evrov.

Kapitalske rezerve v celoti predstavljajo prevrednotovalni popravek kapitala.

Če bi družba prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin za

leto 2008 (2,1 %), bi izkazala čisti dobiček v višini 13.121.422 evrov.

Spremembe vseh sestavin kapitala smo pojasnili pri pojasnilih k izkazu gibanja

kapitala.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Osnovni kapital 121.472.482 121.472.482 100

Kapitalske rezerve 85.697.130 85.697.130 100

Rezerve iz dobička: 13.917.990 13.006.152 107

- zakonske rezerve 4.087.686 3.175.848 129

- druge rezerve iz dobička 9.830.304 9.830.304 100

presežek iz prevrednotenja 17.822 13.956 128

preneseni čisti dobiček 14.296.880 7.675.202 186

Čisti dobiček poslovnega leta 17.324.931 15.723.089 110

Skupaj 252.727.235 243.588.011 104

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

133

E R e z e r va c i j e

pooblaščeni aktuar je pri aktuarskem izračunu upošteval naslednje predpostavke:

upokojevanje v skladu z modelom na osnovi Zakona o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju, verjetnost smrtnosti, verjetnost invalidnosti, fluktuacijo

kadrov, diskontno stopnjo v višini 5,5 odstotka, rast plač v RS in v družbi

v višini 4 odstotkov, prispevno stopnjo delodajalca za izplačila v višini 16,1

odstotka (za izplačila, višja od zneskov, ki jih določa uredba o višini povračil

stroškov v zvezi z delom).

V okviru rezervacij za tožbe predstavljajo delovni spori 102.800 evrov,

gospodarski spori 64.500 evrov in pravde 98.682 evrov.

V letu 2008 so bile oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade ter morebitne

obveznosti pošte Slovenije iz naslova nepremičnin, za katere je urejanje

lastništva še v teku in je možno, da se ne bomo mogli vpisati v zemljiško knjigo

kot lastniki.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Rezervacije za jubilejne nagrade 3.349.999 3.097.397 108

Rezervacije za odpravnine 9.663.881 10.300.373 94

Rezervacije za tožbe 265.982 544.894 49

Rezervacije iz naslova nepremičnin 856.539 0 0

Skupaj 14.136.401 13.942.663 101

v EUR

PostavkaStanje na dan

1. 1. 2008

Poraba rezevacij

v letu 2008

Odprava rezevacij

v letu 2008

Oblikovanje v letu 2008

Stanje rezervacij na

dan 31. 12. 2008

Rezervacije za jubilejne nagrade 3.097.397 376.834 0 629.437 3.349.999

Rezervacije za odpravnine 10.300.373 420.336 216.155 0 9.663.881

Rezervacije za tožbe 544.894 250.376 28.536 0 265.982

Rezervacije iz naslova nepremičnin 0 0 0 856.539 856.539

Skupaj 13.942.663 1.047.546 244.691 1.485.976 14.136.401

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

134

FD o l g o r o č n e o b v e z n o s t i

Dolgoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo obveznosti za dolgoročne

kredite, namenjene za nabavo osnovnih sredstev in investicijska vlaganja pri

domačih bankah (ne pri pBS). Obveznosti so zavarovane z menicami. Doba

vračila dolgoročnih kreditov je pet let.

Obrestne mere se gibljejo v razponu od 3,187 do 3,571 odstotka (za 3- in

6-mesečni EURIBOR so vzeti podatki na dan 31. december 2008).

Finančnihobveznostizrokomdospelosti,daljšimodpetlet,nimamo.

pri dolgoročnih obveznostih ugotavljamo nizko tveganje plačilne sposobnosti in

relativno nizko obrestno tveganje (več v poglavju 2.9.1 Vrste tveganj).

Druge dolgoročne poslovne obveznosti iz poslovanja se nanašajo na obveznosti

pri stanovanjskem ter odškodninskem skladu za prodana stanovanja.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah 4.988.398 8.853.883 56

Druge dolgoročne poslovne obveznosti 19.075 38.792 49

Skupaj 5.007.473 8.892.675 56

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

135

G K r a t k o r o č n e o b v e z n o s t i

Kratkoročne finančne obveznosti do bank (ne do pBS) zajemajo kratkoročni

del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v prihodnjem letu, v znesku

3.865.484 evrov. Obrestne mere se gibljejo v razponu od 3,187 do 3,571 odstotka.

Obveznosti so zavarovane z bianko menicami.

Kratkoročne poslovne obveznosti do povezanih oseb v skupni višini 449.043

evrov predstavljajo terjatve do: pBS (445.067 evrov) in EppS (3.976 evrov).

Obveznosti do dobaviteljev zajemajo:

• obveznostidodobaviteljevosnovnihsredstev–859.399evrovin

• obveznosti do dobaviteljev obratnih sredstev – 8.170.574 evrov (od tega

so obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva v višini 449.043 evrov

izkazane v kratkoročnih poslovnih obveznostih do skupine podjetij).

Kratkoročne obveznosti do drugih zajemajo:

• obveznostidozaposlenih–10.136.559evrov,

• obveznostidodržavezaprispevkezasocialnovarnost indavke–4.747.276

evrov,

• obveznostiizkomisijskeinkonsignacijskeprodaje–1.590.201evrovin

• ostalekratkoročneobveznosti–822.833evrov.

Družba nima obveznosti do članov poslovodstva, zaposlenih po individualni

pogodbi, niti do članov nadzornega sveta, razen tistih, ki se nanašajo na plače

za mesec december 2008.

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Kratkoročne finančne obveznosti 3.877.485 5.326.009 73

Kratkoročne poslovne obveznosti 26.326.842 26.114.483 101

Kratkoročne poslovne obveznosti do skupine podjetij, od tega: 449.043 421.835 106

- kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih podjetij 445.067 421.835 106

- kratkoročne poslovne obveznosti do odvisnega podjetja 3.976 0 0

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 8.580.930 10.162.787 84

Kratkoročne obveznosti do drugih 17.296.869 15.529.861 111

Skupaj 30.204.327 31.440.492 96

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

136

H p a s i v n e č a s o v n e r a z m e j i t v e

V pasivnih časovnih razmejitvah so zajeti vnaprej obračunani stroški

(izobraževanje, presežki ur, poračun dnevnic in drugi). V višini 3.512.584 evrov

so vračunani stroški za neizkoriščen letni dopust, ki so izkazani med stroški

dela. Vkalkulirani stroški iz naslova mednarodnega obračuna so izkazani v

višini 4.577.530 evrov.

I Z a b i l a n č n a e v i d e n c a

postavka Drugo se nanaša predvsem na vložek v Šolski center za pošto,

ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani (904.576 evrov), opremo Loterije

Slovenije (589.176 evrov), opremo Minolta (213.029 evrov), carinsko garancijo

priNKBM(129.708evrov)ingarancijozaFeniksšped(121.159evrov).

v EUR

Postavka 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 9.105.088 3.010.113 302

Kratkoročno odloženi prihodki 150.847 96.710 156

Skupaj 9.255.935 3.106.823 298

v EUR

Pomembne postavke zabilančne evidence 31. 12. 2008 31. 12. 2007 Indeks

Zaloge trgovskega blaga v konsignaciji 10.330.060 4.353.238 237

Gotovina pBS v poslovnih enotah družbe 4.502.721 12.310.308 37

Drobni inventar v uporabi 4.069.228 3.427.356 119

Drugo 2.246.825 12.339.699 18

Skupaj 21.148.834 32.430.601 65

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

137

p o j a s n i l a k i z k a z u p o s l o v n e g a i z i d a

Izkaz poslovnega izida vsebuje tiste prihodke in odhodke, ki so nastali v

obračunskem obdobju poslovanja družbe. Ima obliko stopenjskega zaporednega

izkaza, sestavljenega po različici I, v skladu s SRS od 25.15 do 25.31 ter 25.35

in 25.36. Vrednosti so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

J Č i s t i p r i h o d k i o d p r o d a j e

Čiste prihodke od prodaje sestavljajo prihodki od opravljenih poštnih in drugih

storitev na domačem trgu in v mednarodnem poštnem prometu, prihodki od

denarnih storitev in prihodki od prodaje blaga.

prihodki od prodaje so doseženi predvsem na območju Republike Slovenije.

V skladu s pravilnikom o računovodstvu razkrivamo skupine prihodkov, ki

presegajo 10 odstotkov v skupini in katerih skupina predstavlja več kot 10

odstotkov poslovnih prihodkov: v skupini 760 – prodaja proizvodov in storitev

na domačem trgu izkazujeta najvišji doseženi promet v letu 2008 naslednji

skupini storitev:

• prihodkiodprenosastandardnihpisemvdomačemprometubrezstoritve–

39.277.765 evrov in

• prihodkiodvplačilposebnihpoložnic–29.081.362evrov.

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

prihodki iz prodaje storitev na domačem trgu 224.247.805 210.275.860 107

prihodki iz prodaje storitev na tujih trgih 9.803.167 1.686.093 581

prihodki iz prodaje blaga in materiala na domačem trgu 11.104.552 13.209.406 84

prihodki iz prodaje blaga in materiala na tujih trgih 112.504 177.504 63

Skupaj 245.268.028 225.348.863 109

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

138

K D r u g i p o s l o v n i p r i h o d k i

( s p r e v r e d n o t o va l n i m i p o s l o v n i m i p r i h o d k i )

Dobiček od prodaje osnovnih sredstev predstavlja pozitivno razliko med prodajno

vrednostjo osnovnih sredstev in njihovo neodpisano sedanjo knjigovodsko

vrednostjo.

prevrednotovalni poslovni prihodki od terjatev predstavljajo plačilo spornih

terjatev, ki še niso bile izločene iz knjigovodskih evidenc.

L S t r o š k i

p o f u n k c i o n a l n i h v r s t a h

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Dobiček od prodaje (izločitve) osnovnih sredstev 253.863 208.657 122

prevrednotovalni poslovni prihodki od terjatev 167.684 236.818 71

Odprava izgub zaradi oslabitve osnovnih sredstev 0 93.771 0

Odprava rezervacij za jubilejne nagrade 0 109.794 0

Odprava rezervacij za odpravnine 216.155 0 0

Odprava rezervacij za tožbe 28.536 0 0

Odprava rezervacij za vkalkulirane stroške LD 244.690 0 0

Skupaj 910.929 649.040 140

v E U R

Postavka 2008 2007 Indeks

Stroški prodanih storitev 170.199.928 154.000.679 111

Stroški prodaje 15.839.475 14.721.797 108

Stroški upravew 30.134.061 27.128.416 111

Nabavna vrednost trgovskega blaga 7.952.533 9.848.758 81

Skupaj 224.125.996 205.699.650 109

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

139

p o n a r av n i h v r s t a h

L1 S t r o š k i m a t e r i a l a , s t o r i t e v i n n a b av n e

v r e d n o s t i t r g o v s k e g a b l a g a

Stroški materiala in energije so bili v letu 2008 za 24 odstotkov višji kot v

preteklem letu. V strukturi so deleži posameznih vrst stroškov naslednji:

• gorivozatransportnasredstva(31%oz.3.511.531evrov),

• električnaenergija(18%oz.2.115.644evrov),

• energijazaogrevanje(9%oz.979.626evrov),

• odpisslužbeneinvarstveneobleketerobutve(8%oz.971.619evrov),

• stroškimaterialazavzdrževanjeOSinDI(8%oz.882.309evrov),

• stroškiodpisovdrobnegainventarja(7%oz.845.676evrov),

• stroškipisarniškegamaterialainkartuš(7%oz.755.058evrov),

• stroškipomožnegamaterialazapoštnomanipulacijo(6%oz.665.104evrov).

v E U R

Postavka 2008 2007 Indeks

Stroški materiala 11.410.629 9.189.700 124

- stroški materiala 2.118.930 1.898.962 112

- stroški energije 6.606.801 5.609.763 118

- odpis drobnega inventarja 1.817.295 933.562 195

- stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 855.561 735.155 116

- popisne razlike pri materialu 12.042 12.259 98

Stroški storitev 45.574.032 33.884.934 134

- stroški prevoznih storitev 2.393.876 2.182.814 110

- najemnine 3.849.409 3.747.888 103

- stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev 7.929.519 6.125.678 129

- stroški storitev poštnega prometa 9.718.418 2.751.487 353

- povračila stroškov v zvezi z delom 1.707.178 1.355.687 126

- stroški intelektualnih storitev in osebnih storitev 1.564.550 1.286.205 122

- zavarovalne premije, stroški bančnih storitev in plačilnega prometa 7.396.482 7.166.973 103

- stroški sejmov, reklame, propagande in reprezentance 1.792.239 1.445.026 124

- stroški drugih storitev 9.222.361 7.823.178 118

Nabavna vrednost trgovskega blaga 7.952.533 9.848.758 81

Skupaj 64.937.194 52.923.392 123

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

140

• stroškiobrazcevzapoštnomanipulacijo(4%oz.473.294evrov)in

• drugistroškimateriala(2%oz.210.769evrov).

Stroški storitev so bili v letu 2008 za 34 odstotkov višji kot v preteklem letu. V

strukturi stroškov storitev zavzemajo največji delež:

• stroški mednarodnega obračuna za poštne storitve (20 % oz. 8.993.668

evrov),

• stroškištudentskegadela(11%oz.4.848.072evrov),

• stroškiplačilnegaprometainbančnihstoritev(11%oz.4.812.948evrov),

• stroški vzdrževanja računalniške opreme in licenc (7 % oz. 3.066.795

evrov),

• stroški zakupljenih vodov in pogodb za vzdrževanje telekomunikacijskih

naprav (6 % oz. 2.648.754 evrov),

• stroškivzdrževanjastavb(5%oz.2.241.568evrov).

• stroškizavarovanja(4%oz.1.956.851evrov),

• stroškiprevozapoštezmotornimivozili(4%oz.1.676.309evrov),

• stroškičiščenja(3%oz.1.575.108evrov)in

• stroškivzdrževanjaosebnihintovornihvozil(3%oz.1.552.844evrov).

V letu 2008 je bilo porabljeno za revizorske preglede 27.404 evrov, od tega za:

• revidiranjeletnegaporočila–26.982evrovin

• drugenerevizijskestoritve–422evrov.

L2 A m o r t i z a c i j a

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Neopredmetena sredstva 498.249 1.084.669 46

Opredmetena sredstva: 12.401.845 11.757.137 105

- zgradbe 4.250.584 4.182.771 102

- oprema 8.082.277 7.531.265 107

- zemljišče - parkirišče 43.375 43.101 101

- amortizacija naložbenih nepremičnin 25.609 0 0

Skupaj 12.900.094 12.841.806 100

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

141

L3 S t r o š k i d e l a

V drugih stroških dela so največje postavke:

• regres–6.298.255evrov,

• prevoznadelo–5.433.784evrov,

• prehranameddelom–5.317.803evrov,

• solidarnostnepomoči–156.957evrov,

• posebnenagradedelavcem–149.875evrov,

• čiščenjeinurejanjeokolice–105.376evrovin

• sejninečlanovsvetadelavcev–74.775evrov.

prejemki, ki so jih v poslovnem letu prejele skupine oseb iz 16. točke prvega

odstavka 69. člena ZGD-1, so naslednji:

• poslovodstvo–382.951evrov,

• nadzornisvet–150.557evrovin

• zaposlenipoindividualnihpogodbah–2.041.406evrov.

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Stroški dela

- plače zaposlenih 86.072.145 79.657.962 108

- nadomestila plač zaposlenim 18.695.853 19.946.980 94

- dajatve na plače za zagotavljanje socialne varnosti 17.024.269 16.175.038 105

- dodatno pokojninsko zavarovanje II. steber 2.756.823 2.666.250 103

- davek na izplačane plače 1.299.666 2.612.097 50

- drugi stroški dela 17.786.507 16.199.689 110

Skupaj 143.635.263 137.258.016 105

Postavka 2008 2007 Indeks

povprečno št. zaposlenih na podlagi del. ur 6.363 6.351 100

Stroški dela na zaposlenega v EUR 22.573 21.612 104

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

142

L4 p r e v r e d n o t o va l n i p o s l o v n i o d h o d k i

p r i n e o p r e d m e t e n i h s r e d s t v i h i n o p r e d m e t e n i h

o s n o v n i h s r e d s t v i h

Izgubo ob izločitvi osnovnih sredstev predstavlja negativna razlika med prodajno

vrednostjo osnovnih sredstev in njihovo neodpisano sedanjo knjigovodsko

vrednostjo.

p r i o b r a t n i h s r e d s t v i h

popravki vrednosti terjatev so v primerjavi z letom 2007 višji, kar je posledica

večjega obsega prodaje in porasta negotovinske realizacije (upadanje deleža

gotovinskih plačil).

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Izguba ob izločitvi osn. sredstev 753.753 107.682 700

popisni primanjkljaji pri osn. sredstvih 2.870 6.794 42

Skupaj 756.623 114.476 661

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

popravki vrednosti terjatev 721.884 564.264 128

popravki vrednosti zalog 3.233 -413 -782

popravek DDV 0 21.252 0

Skupaj 725.117 585.103 124

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

143

M D r u g i p o s l o v n i o d h o d k i

postavka Rezervacije predstavlja oblikovane rezervacije za leto 2008 iz

naslova jubilejnih nagrad ter morebitnih obveznosti pošte Slovenije iz naslova

nepremičnin, za katere je urejanje lastništva še v teku.

Drugi stroški vsebujejo:

• dajatve,kinisoodvisneodstroškovdela,

• nagradedijakominštudentomnadelovnipraksi,

• štipendijedijakominštudentomin

• nadomestilazauporabostavbnegazemljišča.

Med stroške dajatev, ki niso odvisni od stroškov dela, sodijo: športne igre

in rekreacija delavcev, dotacije društvom, aktivnosti upokojencev, novoletna

obdaritev otrok, socialna izplačila, dokup delovne dobe, izplačila za humanitarne,

kulturne in druge namene.

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Drugi poslovni odhodki, od tega: 2.653.444 2.676.435 99

- rezervacije 1.485.975 1.562.168 95

- drugi stroški 1.167.469 1.114.267 105

Skupaj 2.653.444 2.676.435 99

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

144

N F i n a n č n i p r i h o d k i

Finančni prihodki iz danih posojil in iz poslovnih terjatev predstavljajo

obračunane obresti bank, SOD-a, tečajne razlike in zamudne obresti.

O F i n a n č n i o d h o d k i

Finančniodhodki izposojil,prejetihodbank,sosev letu2008znižalizaradi

nižjih obveznosti in nižjih obrestnih mer (padec EURIBOR-a).

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Finančniprihodkiizdeleževvpridruženihindrugihdružbah 132.806 9.586 1.385

Finančniprihodkiizdanihposojil,odtega: 2.616.339 1.903.497 137

- finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 507.601 339.036 150

- finačni prihodki iz posojil, danih drugim 2.108.738 1.564.461 135

Finančniprihodkiizposlovnihterjatevdodrugih 326.974 231.322 141

Skupaj 3.076.119 2.144.405 143

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Finančniodhodkiizfinančnihobveznosti,odtega: 741.795 822.586 90

- finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 0 0

- finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 622.356 813.112 77

- finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 119.439 9.474 1.261

Finančniodhodkiizposlovnihobveznosti,odtega: 88.125 196.408 45

- finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti 82.868 195.715 42

- finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 5.257 693 759

Skupaj 829.920 1.018.994 81

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

145

p D r u g i p r i h o d k i

prejete odškodnine vključujejo povrnjene odškodnine za poškodovana

transportna sredstva oz. poškodbe na objektih ter odškodnine zaradi neizpolnitve

pogodbenih obveznosti.

V drugih postavkah predstavljajo večje postavke nakazila pBS (blagajniški

presežki) za posamezne poslovne enote ter odpisi obveznosti po inventurnem

elaboratu.

R D r u g i o d h o d k i

postavka Odškodnine vsebuje predvsem plačilo nadomestil za izgubljene poštne

pošiljke ter drugih odškodnin.

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Izterjane odpisane terjatve 10.801 4.465 242

prejete odškodnine 381.968 126.403 302

prejete nagrade - preseganje kvote invalidi 242.202 114.830 211

Druge postavke 252.038 156.703 161

Skupaj 887.009 402.401 220

v EUR

Postavka 2008 2007 Indeks

Denarne kazni 683 94 728

Odškodnine 80.576 83.391 97

Druge neobičajne postavke 20.989 57.255 37

Odhodki iz amort. naložb. nepremičnin 0 47.782 0

Skupaj 102.248 188.521 54

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

146

S O d l o ž e n i d av k i

Družba v izkazu poslovnega izida prikazuje 529.751 evrov odloženega davka,

kar je vplivalo na znižanje poslovnega izida obračunskega obdobja.

p o j a s n i l a k i z k a z u d e n a r n e g a t o k a

Izkaz denarnega toka prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno

leto. Sestavljen je po neposredni metodi, po različici I, v skladu s SRS 26.6.

Prejemki v letu 2008

Prejemki pri poslovanju

Med prejemki iz poslovanja so ločeni prejemki od prodaje proizvodov in storitev,

kamor smo beležili prejemke za poslovne enote, medtem ko so prejemki uprave

vodeni pod drugimi prejemki.

Prejemki pri naložbenju

Med prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo

na naložbenje, so prikazane prejete obresti od vezanih depozitov.

Prejemki pri financiranju

V letu 2008 za nemoteno poslovanje nismo potrebovali dodatnih kreditov.

Skupni prejemki v letu 2008 so ostali na enaki ravni kot v letu 2007, medtem

ko so se prejemki pri poslovanju povečali za 12 odstotkov. Skupni prejemki so

ostali na enaki ravni zaradi bistveno nižje izrabe kratkoročnih depozitov, kar

ima za posledico tudi nižje prejemke pri naložbenju v letu 2008.

O d l o ž e n i d av k i , k i v p l i va j o n a p o s l o v n i i z i d 2 0 0 8 :

Na dan 31. 12. 2008

Rezervacije 141.014 EUR

popravek vrednosti terjatev 155.715 EUR

Opredmetena osnovna sredstva 233.022 EUR

Skupaj: 529.751 EUR

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

147

Izdatki v letu 2008

Izdatki pri poslovanju

Izdatke za nakup materiala in storitev evidentiramo direktno iz plačil

dobaviteljem po šifri izdatka.

Med izdatke za plače in deleže zaposlenih v dobičku vključujemo nakazila plač

na TRR in dohodnino, med izdatke za prispevke od plač in ostale davke pa

izdatke za prispevke od plač, izdatke za plačilo davka od dohodka pravnih oseb

ter izdatke za plačilo 2-odstotnega davka od prometa nepremičnin.

Drugi izdatki izkazujejo plačila sejnin nadzornemu svetu, izplačilo pBS po

ropu pošt in druga izplačila, vidna iz transakcijskega računa.

Izdatki pri naložbenju

Izdatke za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev smo zbrali iz plačil

dobaviteljem po šifri izdatka.

Izdatki pri financiranju

Z izdatki pri financiranju smo odplačali anuitete in obresti od dolgoročnih

kreditov in udeležbo na dobičku.

Skupni izdatki v letu 2008 so prav tako ostali na enaki ravni kot v letu 2007,

medtem ko so se izdatki pri poslovanju povečali predvsem zaradi povečanih

izdatkov za nakup materiala in storitev (cene energentov), izdatkov za nakup

komisijskega blaga (vinjete, večji izbor komisijskega blaga), izdatkov za plače

(eskalacija in nove zaposlitve), izdatkov za plačilo DDV-ja (nižje investicije od

načrtovanih).

Izdatki pri naložbenju so se zmanjšali zaradi nižje vezave prostih sredstev v

depozite (v letu 2007 smo opravili več transakcij vezave depozitov iz ene banke

na drugo banko).

Izdatki pri financiranju so bili odvisni od zapadlosti dolgoročnih posojil in

plačila obresti.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

148

p o j a s n i l a k i z k a z u g i b a n j a k a p i t a l a

Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh

sestavin kapitala v skladu s SRS 27; sestavljen je po različici I.

1. V breme prenesenega čistega dobička v višini 9.101.412 evrov je bila na

osnovi sklepa Vlade RS (180. redna seja dne 4. septembra 2008) izplačana:

• udeležbanadobičkuedinemudružbenikuvvišini6.000.000evrov,

• udeležbanadobičkuzaposlenimvvišini2.999.946evrovin

• nagradačlanomnadzornegasvetaPošteSlovenijevvišini101.466evrov

bruto.

2. V skladu s 64. in 230. členom ZGD-1 se je znižal čisti dobiček tekočega leta

za 911.838 evrov zaradi prenosa v zakonske rezerve.

3. presežek iz prevrednotenja se je povečal za 3.867 evrov iz naslova dolgoročnih

finančnih naložb (prevrednotenje obveznic SOD-a na tržno ceno).

4.4 p o s l o va n j e s p o v e z a n i m i o s e b a m i

p r i h o d k i / o d h o d k i s p o d j e t j i v s k u p i n i v l e t u 2 0 0 8

v E U R

Postavka EPPS PBS Feniksšped SKUPAJ

prihodki 141.627 4.755.970 54.680 4.952.277

- poslovni prihodki 141.627 4.247.772 1.699 4.391.098

- finančni prihodki (obresti od danega posojila) 0 508.198 1.863 510.061

- odprava oslabitve finančne naložbe 0 0 51.118 51.118

- drugi prihodki 0 0 0 0

Odhodki 1.588 5.371.130 0 5.372.718

- poslovni odhodki 1.588 5.371.130 0 5.372.718

- finančni odhodki 0 0 0 0

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

149

4.5 D o g o d k i p o d a t u m u b i l a n c e s t a n j a

po datumu bilance stanja ni bilo drugih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na

izkazani poslovni izid in premoženjsko finančno stanje v računovodskih izkazih

družbe za leto 2008.

*l

et

no

po

ro

čil

o 2

00

8*

150

I z j ava o d g o v o r n o s t i

poslovodstvo družbe pošta Slovenije d. o. o. izjavlja, da v celoti potrjuje letno

poročilo, izkazano v tem dokumentu, za poslovno leto, ki se je končalo na dan

31. december 2008.

Maribor, 22. april 2009

Aleš Hauc, univ. dipl. ekon.,

generalni direktor

mag. Igor Marinič, univ. dipl. ekon.,

namestnik generalnega direktorja

VinkoFilipič,univ.dipl.ekon.,

član poslovodstva

Naročnik: pošta Slovenije d. o. o.Oblikovanje:FuturaDDBd.o.o.prevod: EUROLINGUA - prevajanje, Marija Lindič s. p.Tisk: LITTERA pICTA d. o. o.Naklada: 650 kosov

Julij 2009