3
julij 2015 Knjižnice veljajo za najbolj obiskane kulturne ustanove v lokalni skupnosti, tako se tudi v naši knjižnici srečujejo in družijo različne generacije. Letošnje leto je za nas posebej praznično, saj obeležujemo 50 let delovanja osrednje knjižnice, pred 32-imi leti je bilo na praznik KS mesta Krško odprto izposojevališče na Vidmu, 15 let že bogatimo življenje krajanov v izposojevališču Kostanjevica na Krki in 10 let v izposojevališču Senovo. V vseh teh letih delovanja je knjižnica širila svojo dejavnost in se odzivala na različne potrebe lokalnega okolja. Poleg svoje osnovne dejavnosti, izposoje knjižničnega gradiva in posredovanje informacij, gradimo bogat domoznanski oddelek, v katerem hranimo dediščino lokalne skupnosti. Tekom let je knjižnica postala tudi prostor kulturnih in izobraževalnih dogodkov, prostor vseživljenjskega učenja, v katerem se ljudje družijo, povezujejo in sodelujejo. V knjižnici se rojevajo, razvijajo in (včasih) tudi udejanjajo nove ideje. S številnimi dejavnostmi in prireditvami se trudimo 6 M esto izboljšati kvaliteto življenja različnim uporabnikom, posebno skrb namenjamo tudi ranljivejšim ciljnim skupinam. V letu 2015 smo se še bolj povezali in prepletli številne vezi predvsem s posamezniki, društvi, zavodi in drugimi institucijami iz lokalnega okolja. Z veseljem smo se ponovno odzvali tudi vabilu Krajevne skupnostjo mesta Krško ob njihovem prazniku in v knjižnici pripravili program za otroke in zanimivo domoznansko razstavo. Naš dolgoletni trud ni ostal neopazen, saj smo za svoje 50-letno delovanje na področju kulture, formalnega in neformalnega izobraževanja, informacijske pismenosti in socialne vključenosti v lokalnem okolju in tudi širše prejeli priznanje s plaketo Krajevne skupnosti mesta Krško. Priznanje je nagrada za naše delo na različnih področjih, hkrati pa tudi obveza, da se trudimo še naprej, prisluhnemo vašim željam in postanemo še boljši. Vsekakor bo naše glavno vodilo še naprej zadovoljen uporabnik. Vabljeni v Valvasorjevo knjižnico Krško. (U. L. P. ) besed Novice iz Valvasorjeve knjižnice Priznanje s plaketo Krajevne skupnosti mesta Krško ob 50-letnici Valvasorjeve knjižnice Krško Predstava Drevo ima srce in ustvarjalnica V petek, 12. junija, je bila avla knjižnice polna mladih nadobudnežev, ki smo jih razveselili z igrano pravljico Drevo ima srce. S predstavo smo se pridružili praznovanju KS mesta Krško, ki prav tako kot naša knjižnica letos obeležuje 50-letnico delovanja. Čudovita predstava, ki je otroke in starše navdušila z igro, petjem, sceno in kostumi, je nastala po istoimenski knjigi avtorja S. Silversteina, izvedle pa so jo vzgojiteljice iz Vrtca Krško, ki nastopajo pod imenom Iskrice. Iskrice so bile tudi v otroških očeh, saj je bilo iz igrane pravljice moč začutiti srčnost, darovanje in prijateljstvo med fantom in drevesom. Po predstavi so otroci na ustvarjalnici, ki sta jo pripravili knjižničarki Ema in Mojca, izdelali majhen balon za polete v nebo - v poletno nebo domišljije - visoko, še višje kamor sežejo veje dreves. Da se naužijejo počitniškega sonca in veselja. V jeseni pa se kot zreli sedeži vrnejo, polni novih doživetij, pripravljeni, da kot drevo podarjajo svoje nasmehe in srčnost. (K. Š. M. )

M o - Valvasorjeva knjižnica Krško besed_julij.pdfizdelali majhen balon za polete v nebo - v poletno nebo domišljije - visoko, še višje kamor sežejo veje dreves. Da se naužijejo

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

j u l i j 2 0 1 5

Knjižnice veljajo za najbolj obiskane kulturne ustanove v lokalni skupnosti, tako se tudi v naši knjižnici srečujejo in družijo razl ične generacije. Letošnje leto je za nas posebej praznično, saj obeležujemo 50 let delovanja osrednje knjižnice, pred 32-imi let i je bilo na praznik KS mesta Krško odprto izposojeval išče na Vidmu, 15 let že bogatimo življenje krajanov v izposojeval išču Kostanjevica na Krki in 10 let v izposojeval išču Senovo. V vseh teh let ih delovanja je knjižnica širi la svojo dejavnost in se odzivala na razl ične potrebe lokalnega okolja. Poleg svoje osnovne dejavnosti, izposoje knjižničnega gradiva in posredovanje informacij, gradimo bogat domoznanski oddelek, v katerem hranimo dediščino lokalne skupnosti. Tekom let je knjižnica postala tudi prostor kulturnih in izobraževalnih dogodkov, prostor vseživljenjskega učenja, v katerem se ljudje družijo, povezujejo in sodelujejo. V knjižnici se rojevajo, razvijajo in (včasih) tudi udejanjajo nove ideje. S številnimi dejavnostmi in prireditvami se trudimo

6

Mesto

izboljšati kval iteto življenja razl ičnim uporabnikom, posebno skrb namenjamo tudi ranljivejšim ciljnim skupinam. V letu 2015 smo se še bolj povezal i in prepletl i številne vezi predvsem s posamezniki, društvi, zavodi in drugimi institucijami iz lokalnega okolja. Z veseljem smo se ponovno odzvali tudi vabilu Krajevne skupnostjo mesta Krško ob njihovem prazniku in v knjižnici pripravil i program za otroke in zanimivo domoznansko razstavo. Naš dolgoletni trud ni ostal neopazen, saj smo za svoje 50-letno delovanje na področju kulture, formalnega in neformalnega izobraževanja, informacijske pismenosti in socialne vključenosti v lokalnem okolju in tudi širše prejel i priznanje s plaketo Krajevne skupnosti mesta Krško. Priznanje je nagrada za naše delo na razl ičnih področjih, hkrati pa tudi obveza, da se trudimo še naprej, prisluhnemo vašim željam in postanemo še boljši. Vsekakor bo naše glavno vodilo še naprej zadovoljen uporabnik. Vabljeni v Valvasorjevo knjižnico Krško. (U. L. P.)

besedNovice iz Valvasorjeve knjižnice

Priznanje s plaketo Krajevne skupnosti mesta Krško ob 50-letnici Valvasor jeve knjižnice Krško

Predstava Drevo ima srce in ustvar jalnica V petek, 12. junija, je bila avla knjižnice polna mladih nadobudnežev, ki smo jih razveselili z igrano pravljico Drevo ima srce. S predstavo smo se pridružili praznovanju KS mesta Krško, ki prav tako kot naša knjižnica letos obeležuje 50-letnico delovanja.

Čudovita predstava, ki je otroke in starše navdušila z igro, petjem, sceno in kostumi, je nastala po istoimenski knjigi avtorja S. Silversteina, izvedle pa so jo vzgojiteljice iz Vrtca Krško, ki nastopajo pod imenom Iskrice. Iskrice so bile tudi v otroških očeh, saj je bilo iz igrane pravljice moč začutiti srčnost, darovanje in prijateljstvo med fantom in drevesom. Po predstavi so otroci na ustvarjalnici, ki sta jo pripravili knjižničarki Ema in Mojca, izdelali majhen balon za polete v nebo - v poletno nebo domišljije - visoko, še višje kamor sežejo veje dreves. Da se naužijejo počitniškega sonca in veselja. V jeseni pa se kot zreli sedeži vrnejo, polni novih doživetij, pripravljeni, da kot drevo podarjajo svoje nasmehe in srčnost. (K. Š. M.)

Potepinke iz knjižniceV Valvasorjevi knjižnici Krško nam bralci vsako leto podarijo veliko knjig, vseh pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo postaviti na police. Da pa bi knjige vendarle našle pot do bralcev, smo jih lani poslali na različne lokacije v naši občini. Nekatere knjige bralcem podarjamo, na nekaterih mestih pa pričakujemo, da bralci knjige vrnejo. Projekt smo poimenovali Potepinke iz knjižnice. Police, kjer vas čakajo naše potepinke, so trenutno v Q-landiji, v zdravstvenem domu Krško, v parku pred knjižnico Senovo, v planinski koči na Bohorju, v Mladinskem centru Krško, poleti pa jih boste našli tudi na bazenu v Brestanici in v parku pred krško knjižnico. (V. P.)

Ana DesetnicaVseslovenski mednarodni festival ul ičnega gledal išča Ana Desetnica je bil na sporedu od 26. junija do 8. jul ija. Potekal je že osemnajsto leto, letos v trinajst ih slovenskih mestih, v Krškem pa je v organizaciji Valvasorjeve knjižnice Krško in Kulturnega doma Krško gostoval drugo leto zapored. V torek, 30. junija, smo si na ploščadi pred Kulturnim domom ogledali tuji predstavi Edinstveni trije nemško-belgijske skupine The Primitives in Tank poljske skupine Scena C. V sredo, 1. jul ija, se je Ana Destnica presel i la v park pred knjižnico, kjer sta bil i slovenski predstavi Obrazba v izvedbi Katjuše Kovačič in Rade Kikelj Drašler ter ognjena predstava Šola za zmaje žonglerske skupine Čupakabra. (U. L. P.)

Mavrično potovanjeV četrtek, 4. junija 2015, smo sodelujoči v projektu Živim in se veselim s knjižnico, Valvasorjeva knjižnica Krško, člani Društva

Mojca Kerin Maglica

Od kdaj? Splet naključij me je v knjižnico pripeljal leta 2002.Kaj? Poleg izposoje v obeh oddelkih v Krškem, poskrbim za drobne stvari v knjižnici, med drugim poskrbim, da naš atrij vedno lepo cveti. Z veseljem sodelujem v lutkovni skupini Bukvica, zaradi moje kreativne žilice pa uživam tudi pri ustvarjalnih delavnicah v mladinskem oddelku.Zakaj? Zaradi knjig in zakladov, ki jih skrivajo, dela z uporabniki, svojih sodelavk in sodelavca in prijateljic lutk.3 knjige? Roman Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru je ljubezenska zgodba, ki se začne naključno s tipkarsko napako. Njeno elektronsko sporočilo pade med njegovo pošto. Alkimist avtorja Paula Coelha je zgodba o pastirju Jakobu, ki odpotuje, da bi našel zaklad. Vsebinsko bogata pot o tem, kako pomembno je prisluhniti srcu. Nova knjiga avtorice Jojo Moyes Skupaj, pa je roman o štiridnevni poti, ki zbliža popolne neznance.

V objemu koreninHodimo po stopinjah preteklosti in sedanjosti za prihodnostKaj je domoznanstvo? Poznavanje domačega okolja, tistega, kar nam je položeno v zibelko in na nek način blizu ter nas spremlja vsak dan, kar nas vodi v preteklost in nam odstira tančice sedanjosti ter nam obenem blago nakazuje tudi prihodnost. Prvi ravnatelj krške meščanske šole Ivan Lapajne (1849-1931) je v članku o domoznanstvu v pedagoškem časopisu Popotnik leta 1919 med drugim za učitelje zapisal tudi: »Pojdite ven, v naravo, oglejte si domač kraj, domače vode, iščite domače zgodovine, pripovedk!« Prav tako je tudi knjiga našega slavnega rojaka Janeza Vajkarda Valvasorja, človeka, ki je obvladal številna znanja in je hodil po svetu s široko odprtimi očmi ter bil zelo radoveden, Slava Vojvodine Kranjske (1689), kaj drugega, kot zajetno domoznansko delo.S predanostjo in raziskovalno, včasih že kar detektivsko žilico, v Valvasorjevi knjižnici Krško domoznansko gradivo zbiramo že od samih začetkov delovanja, a vendar bolj sistematično od druge polovice 70. let 20. stoletja, svoj prostor pa je zbirka dobila ob selitvi v prostore kapucinskega samostana leta 1988. Od takrat je zbirka močno presegla prostorske danosti, zato še vedno upamo na večje in primernejše prostore v novi knjižnici, v kateri bi tudi vsebine iz zbirke lahko zasijale v vsej svoji raznolikosti. Zbiranje gradiva pa je le prvi korak pri našem delu, saj domoznansko gradivo prav zaradi svoje pestrosti zahteva temeljitejše urejanje in tudi obdelavo. Za zavedanje občanov o pomenu ohranjanja dediščine je pomembna tudi promocija gradiva skozi domoznanske razstave, različne projekte in vodene oglede naših posebnih domoznanskih zbirk, kot so: kapucinska knjižnica, zbirka Speedway v Sloveniji in Gspanova soba. Domoznansko gradivo tudi v naši zbirki ločimo na primarno gradivo, ki nas popelje po različnih področjih človeškega ustvarjanja v občini Krško in Kostanjevica na Krki, in sekundarno gradivo, ki ga ustvarjajo avtorji domačini (literati, ilustratorji, prevajalci …). Raznovrstnost knjižničnega gradiva se prav v domoznanski zbirki pokaže v vsem svojem obsegu, saj so uporabnikom na voljo knjižno, slikovno (razglednice, fotografije, plakati, koledarji), kartografsko, filmsko in glasbeno gradivo, predmeti, drobni tiski in članki. Številne zgodbe o ljudeh, dogodkih in krajih skušamo ohraniti tudi za prihodnje rodove, zato vabimo vse, ki bi želeli sooblikovati našo zbirko, da domoznansko gradivo podarite v odprto skrinjo lokalne skupnosti, saj bo tako na voljo tudi različnim raziskovalcem, šolarjem ali posameznikom, ki svoj prosti čas posvečajo osvetlitvi preteklosti in sedanjosti našega lokalnega prostora. Pokličite nas: tel. 07 490 4000, Polona Brenčič. (P. B.)

Bralne urice v parku Vroči dnevi nas vlečejo na prosto, zato smo v začetku junija v sodelovanju z Mladinsko točko Senovo pripravili bralne urice kar v parku pred knjižnico Senovo. Prostovoljka Doroteja, ki jo otroci poznajo kot organizatorko pravljičnih popoldnevov in večerov v naši knjižnici zlasti jeseni in pozimi, ko so dnevi krajši, je tokrat pripravila bolj pustolovske knjige, saj smo vabili predvsem otroke iz višjih razredov osnovne šole. Na koncu pa so bile spet najbolj pri roki večne pravljice, ki so se prav prilegle v hladni senci ob pecivu in ledenem čaju. Ob pogledu na race v bližnjem potoku pa smo se spomnili tudi zgodbice o grdem račku iz istoimenske Andersenove pravljice. (V. P.)

e - k n j i ž n i c a

p r o j e k t i

Od kdaj? V knjižnici sem se zaposlila preko javnih del januarja 2015. Kaj? Zaradi zaposlitve preko javnih del moje delo poteka malo drugače od dela ostalih zaposlenih, saj delam pod vodstvom mentorja, ki bdi nad mojimi nalogami. Te zajemajo predvsem izposojo gradiva na oddelku za odrasle, pomagam pa tudi pri pripravi različnih prireditev in razstav ter arhiviram časopise.Zakaj? Kot občanka sem s knjižnico prihajala v mesečni stik, saj obožujem branje, vendar sem, zaradi specifičnosti predhodnega službovanja, mislila, da delo knjižničarja zajema predvsem izposojevalni pult in zlaganje knjig na police. Že v prvih delovnih dneh pa sem spoznala svojo zmoto, saj me je knjižnica s svojo dušo posrkala vase in me tako prevzela, da se mi zdi, kot da sva sodelavki že več desetletij in ne le par mesecev.3 knjige? Bela dama, Jasmina Kozina Praprotnik. Po tihem si želim biti taka kot Helena: močna oseba polna upanja in motivacije za naprej. Pojdi, kamor te vodi srce, Susanna Tamaro, je zanimiv pisemski roman o življenju treh generacij. Ob branju Camina Staše Lepej Bašelj sem občutila, da nobena pot, katero želiš prehoditi, ni pretežka, čeprav so na njej ovire.

Kristina Pirc

Izza pol ic ,,

Po letno bran j e

31Poletni večeri v parku: 2010 - 2014

Mesto besedPoleti se radi pojavijo seznami najbolj priljubljenih knjig, po tem so me že nekajkrat vprašali: Mag Johna Fowlesa, Mulca Patti Smith, Alamut Vladimirja Bartola se običajno znajdejo med prvih pet. Vprašali so me tudi po najljubših knjigarnah, to so Shakespear&Co. v Parizu, Strand v New Yorku, Abuelita v San Cristobalu de las Casas, na spisku želja je El Ateneo v Buenos Airesu, knjižnica nameščena na oder in v lože starega gledališča. Nikoli me še niso vprašali po najljubših knjižnicah, pa ga sestavljam kar tule. Ljube so mi domače knjižnice v dnevnih sobah, ki toliko povedo o tistih, ki tam živijo. Ljuba mi je knjižnica na utoku Unije, ki je zelo majhna in ima zelo omejen delovni čas, ampak je hkrati lepo, da je tam. Ljuba mi je Knjižnica pod krošnjami v Ljubljani, čeprav tja redko zaidem. Ljube so mi knjižnice v popotniških daljnih krajih, kjer vzameš knjigo s police in jo nadomestiš s tisto, ki si jo že prebral. Ljub mi je NUK, ki je čudovit, ampak ni čisto moj. Najbolj moja je Valvasorjeva knjižnica v Krškem. Ker je bila moja prva in ker se nahaja na posebnem kraju, znotraj zidov starega samostana, znotraj starega parka. Ko vstopiš v to knjižnico, vstopiš v tišino. Ampak iz te tišine slišiš šepetati zgodbe, ki ležijo na knjižnih policah. Spominjam se svojega prvega obiska Valvasorjeve knjžnice, ko se je nahajala še na prejšnji lokaciji. Mimo sva šli s staro mamo in peljala me je v ta zame nov in zanimiv prostor. Povsod so bile knjige, ki so šepetale in obetale neke nove svetove. Spomnim se prve, ki je pokukala s police in odšla z mano domov, velika zbirka pravljic iz vsega sveta, s čarobno temno modro naslovnico in skrivnostnim gradom na njej. Kadarkoli po naključju srečam to knjigo, me vrže nazaj v tisti dan, ko sem se prvič srečala s knjižnico.Knjižnica je mesto besed in je mesto zgodb in domišljijskih potovanj. Je več kot mesto, je svet, po katerem se rišejo zemljevidi, ki vodijo v zgodbe, v časovne stroje, kjer ni meja prostorov in časovnih obdobij. Kamorkoli želiš, lahko greš, tudi v vesolje. Tja me sicer redkokdaj povleče, rada pa zavijem v nekatere čase, ki so že minili, v kraje, ki jih pogrešam, rada vstopam v otroške glave in oči, rada lezem pod kožo zanimivih in navdihujočih ljudi, rada zaplavam na dobrih pesniških verzih, rada izginem v popolno spisanih literarnih mojstrovinah. Zato lepo, da so, knjige, knjigarne, knjižnice, prostori besed, ki lepšajo čas.

Katja Šulc

EBSCOhost je spletna baza podatkov, k i nudi tudi dostop do servisa E-book public l ibrary col lection . Ta omogoča izposojo leposlovnih in strokovnih elektronsk ih knjig v angleškem jeziku. V tej zbirk i so na voljo celotna besedi la knjig, do katerih je omogočen neomejen dostop, obl ikovan posebej za javne knjižnice. Zbirka vključuje leposlovno in strokovno l iteraturo za odrasle in mladino kot tudi širok nabor tem, k i ustreza radovednim in raziskovalnim potrebam uporabnikov. Elektronske knjige lahko poiščete ter shranite in berete na svojem računalniku al i bralniku. Za branje na osebnem računalniku potrebujete program Adobe Digital Edit ions 1.7.1 al i njegovo novejšo razl ičico. Baza je dostopna preko spletne strani knjižnice in na spletnem naslovu www.ebscohost.com. Za več informacij pokl ičite na 07 49 04 000 in se dogovorite za individualno predstavitev. (S. Z.)

gluhih in naglušnih Posavja, učenci Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja, varovanci Varstveno-delovnega centra Krško-Leskovec in uporabniki storitev Varstveno-delovnega centra Sonček Krško skupaj pripravili Mavrično potovanje. Nastopajoči so iz prebranih knjig pripravili sprehod skozi letne čase, program je glasbeno obogatila Glasbena šola Krško, skozi večer pa nas je z izbranimi besedami popeljala sekretarka DGN Posavja Vlasta Moškon. Prireditev je bila organizirana v sklopu praznovanja 50-letnice delovanja Valvasorjeve knjižnice Krško in občinskega praznika Občine Krško. (U. L. P.)

LeposlovjeTraktat o luščenju fižola(Wiesław Myśliwski)Ultrablues(Gombač, Videmšek, Rugelj)Mediteranski brevir (Predrag Matvejević)Umetnost dirkanja v dežju(Garth Stein)Pesem lune in morja(Nina George)Skrivne sestavine ljubezni (Nicolas Barreau)Strokovna literaturaMagija za realiste(Irena Štaudohar)Sapiens: kratka zgodovina človeštva(Yuval Noah Harari)

Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije(Primož Hieng)Etnologija vrat(Pascal Dibie)Marija Terezija : velika Habsburžanka(Franz Herre)Miti našega časa(Umberto Galimberti)Medgeneracijsko branjeČudo(R. J. Palacio)Črviva luna(Sally Gardner)Tigrova saga(Colleen Houck)Več kot to(Patrick Ness)

Valvasorjeva knjižnica KrškoCKŽ 26, 8270 KRŠKO • 07 490 4000

Mladinski oddelekCKŽ 47, 8270 KRŠKO • 07 492 5582Izposojevališče VidemC. 4. julija 59, 8270 Krško • 07 490 3070

Izposojevališče Kostanjevica na KrkiLjubljanska 7, 8311 Kostanjevica • 07 498 6210Izposojevališče SenovoTitova 106, 8281 Senovo • 07 490 4028

MESTO BESEDNovice iz Valvasorjeve knjižnice Leto 1, številka 6, julij 2015Valvasorjeva knjižnica Krško, zanjo Urška Lobnikar PaunovićGlavna urednica in oblikovanje: Alenka Žugič Jakovina Uredništvo: Antonija Amon, Polona Brenčič, Vilko Planinc, Urška Šoštar, Renata Vidic

VESELI BOMO VAŠEGA [email protected]

Nagradna ugankaNaštejte vsaj tri lokacije, kjer se nahajajo potepinke iz Valvasor jeve knjižnice.

Osrednja knjižnica in Mladinski oddelekPonedeljek, sreda, petek: 8.00 – 18.00

Torek, četrtek: 8.00 – 16.00Petek: 8.00 – 15.00

Sobota: zaprto

VidemTorek: 15.00 – 18.00

Kostanjevica na KrkiČetrtek: 12.00 – 18.00

SenovoPonedeljek: 12.00 – 18.00

Lepo vabljeni! w w w . k n j i z n i c a - k r s k o . s i v a l v a s o r j e v a k n j i z n i c a . k r s k o

Vse prireditve in dejavnosti so brezplačne. ?Odgovor nam lahko pošljete po elektronski pošti na [email protected] ali odgovorite na listku, ki ga dobite v knjižnici pri izposojevalnem pultu. Odgovore zbiramo do 29. julija. Nagrajenka uganke iz prejšnjega meseca je MARINKA CENER.

Poletni obratovalni čas knjižnice

Organizacija Poletnih večerov: Valvasorjeva knjižnica Krško,

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Krško, Krajevna skupnost mesta Krško.

Vinar Poletnih večerov: Vinska klet Kodela.Prireditve je podprla Občina Krško.

VSTOP PROST!

URA SLOVENŠČINE četrtek, 11. junij 2015, ob 17.00

OŠ JURIJA DALMATINA

MESTA POD ZVEZDAMI Robert GabričRazstava slik in grafik.

petek, 3. julij 2015, ob 19.00DVORANA V PARKU, KRŠKO

AL’ EN AL’ DVA Zdenko Perec

Monokomedija člana KD Leskovec pri Krškem.četrtek 16. julij 2015, ob 19.00

MESTNI PARK V KRŠKEM

TWISTED DELIGHTKatja Šulc

Koncert.četrtek, 23. julij 2015, ob 19.00

MESTNI PARK V KRŠKEM

BIG BAND KRŠKOKoncert.

četrtek, 20. avgust 2015, ob 19.00 MESTNI PARK V KRŠKEM

VEČERI PRED DNEVI POEZIJE IN VINA 2015

Branja domačih in tujih pesnikov.Glasbena gosta:

Aleš Suša (saksofon) in Miha Koretič (kitara).torek, 25. avgust 2015, ob 19.00

MESTNI PARK V KRŠKEM

KRESNIKOV VEČERPogovor z dobitnikom literarne nagrade Kresnik.

september 2015 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO

Poletni večeri v parkuPoletni večeri v parku že tradicionalno potekajo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško. Že nekaj let pri oblikovanju kulturne popestritve poletnega dogajanja v mestu sodeluje Valvasorjeva knjižnica Krško, pridružuje se tudi Krajevna skupnost mesta Krško. Med prireditvami, ki so likovno, gledališko, glasbeno, literarno ali plesno obarvane in so do sedaj s programsko vsebino pritegnile že kar lepo število povabljenih in naključno mimoidočih, velja izpostaviti Uro slovenščine, ki vsako leto junija poteka v sodelovanju z OŠ Jurija Dalmatina Krško v njihovi naravoslovni učilnici ali v Spominskem parku Jurija Dalmatina na Vidmu; simpatične in med občinstvom vsakič navdušeno sprejete avgustovske Večere pred dnevi poezije in vina, na katerih gostimo pestro paleto tujih in domačih pesnikov in jih prirejamo v sodelovanju z Zavodom Beletrina; ter septembrski Kresnikov večer, ko gostimo dobitnika Delove literarne nagrade kresnik za najboljši roman leta. Z literarno noto teh treh večerov izpolnjujemo poslanstvo knjižnice v širjenju lepe besede, na ostalih večerih pa podpiramo še druga kulturno-umetniška področja, na katerih se predstavljajo tako ustvarjalci iz lokalnega okolja kot tudi širše. V desetih letih se je v okviru poletnih večerov zvrstilo preko petdeset dogodkov. Običajno jih pripravimo šest na leto, obišče jih ok. petsto obiskovalcev. Poleg oživljanja starega mestnega jedra in sodelovanja med institucijami, društvi in posamezniki v lokalnem okolju imajo ti večeri svojo vrednost predvsem v kulturnih doživljajih in sproščenem ter prijetnem večernem druženju v zelenem ambientu mestnega parka. Vsako leto se na večerih predstavlja tudi eden od lokalnih vinarjev, v letošnjem letu je to Vinska klet Kodela. (R. V.)

1.736 obiskovalcevPoletni večeri v parku: 2010 - 2014

Naj bo poletje ali jesen , pisanje ali ljubljenje,

spominjanje in pozabljenje, človek ne sme potrošiti svojih

sanj, kot bi bile drobiž. (Monika van Paemel, Marguerite)