• Temeljne narodnogospodarske identitete

• Struktura agregatnega povpraševanja:

-potrošnja

-investicije

-vladni izdatki

-neto izvoz

Makroekonomija 1 3. vaje

Temeljne narodnogospodarske identitete

a) brez tujine in države

BDP = C + I (tok proizvodov oz. izdatkov)

BDP = C + S (tok zaslužkov - dohodkov)

I = S

b) tujina in država

BDP = C + I + G + nX (proizvodi oz. izdatki)

BDP = C + S + T (dohodki)

C + I + G + nX = C + S + T

S – I + T – G = nX ali I + nX = GS + PS

saldo proračuna proračunski

presežek

zasebno

varčevanje

Temeljne narodnogospodarske identitete (2)

b2) Tx= davki; Tr= transferji; BS= varčevanje podjetij RD = razpoložljiv dohodek gospodinjstev PS = zasebno varč. = varč. gospodinjstev (RD-C) + varč. podjetij (BS) GS (vladni presežek) = Tx-Tr-G C + I + nX + G = RD + BS + [Tx – Tr ]

I + nX = [Tx – Tr – G] +BS + [RD – C]

I + nX = GS + PS

Agregatno povpraševanje Oznaka Komponenta 1995 2000 2006 1 = 2 + 9 domača potrošnja skupaj 101,8 103,5 101,0

2 = 3 + 4 + 5 končna potrošnja 78,9 76,1 72,6

3 gospodinjstva 58,5 55,7 52,4 4 NPISG 1,3 1,2 1,0 5 = 6 + 7 država 19,1 19,1 19,2 6 individualna potrošnja 11,4 11,4 11,3

7 kolektivna potrošnja 7,6 7,7 7,9

8 = 3 + 4 + 6 od tega: dejanska individualna potrošnja 71,3 68,4 64,7

9 = 10 + 11 bruto investicije 22,9 27,5 28,4 10 bruto investicije v osnovna sredstva 20,9 26,2 26,1

11 spremembe zalog in vrednostni predmeti 2,0 1,2 2,2

12 = 13 - 16 saldo menjave s tujino -1,8 -3,5 -1,0 13 = 14 + 15 izvoz blaga in storitev 51,2 54,7 67,4

14 blago (fob) 41,0 45,0 55,9

15 storitve 10,2 9,7 11,5

16 = 17 + 18 minus: uvoz blaga in storitev 53,0 58,3 68,4

17 blago (fob) 45,7 50,9 59,8

18 storitve 7,3 7,4 8,6

19 = 1 + 12 bruto domači proizvod 100,0 100,0 100,0

Potrošnja gospodinjstev

AD = C + bI + G + nX

1/2 – 2/3 celotnega AD

Sestavina potrošnje Vrednost 1996

(109 USD)

Odstotek

celotne C

Trajne dobrine 632 12

Motorna vozila 253

Gospodinjska oprema 254

Drugo 125

Potrošne (netrajne) dobrine 1545 30

Hrana 772

Obleka 264

Energija 133

Drugo 375

Storitve 2974 58

Stanovanje 779

Delovanje gospodinjstva 310

Transport 205

Medicinska nega 816

Drugo 865

Celotni izdatki za osebno

potrošnjo 5151 100

Varčevanje

Y = C + S S = Y – C

I = K

Varčevanje (2)

mia USD, 1996

%

Osebni dohodek 6450 100

- Osebni davki in nedavčna plačila 864

= Razpoložljiv osebni dohodek 5586 86,6 (100)

- Osebni izdatki (potrošnja in obresti) 5314

= Osebni prihranki (varčevanje) 272 4,2 (4,9)

Y – T = DY = C + S

S = DY – C

Funkcija potrošnje in varčevanja

•Premica enakosti (45°) in točka pokritja

•C = a + c × Y

•4. C1, p44

Mejna nagnjenost k potrošnji

MPC (marginal propensity to consume) Dodatni znesek, namenjen potrošnji, zaradi dodatne enote razpoložljivega dohodka

Nagib krivulje potrošne funkcije

Y

CMPC

Mejna nagnjenost k varčevanju

MPS (marginal propensity to save) Dodatni privarčevani znesek ob povečanju razpoložljivega dohodka za eno enoto

Nagib krivulje funkcije varčevanja

MPCMPS

Y

C

Y

CYMPS

CYSY

SMPS

1

1)(

MPC in MPS

Potrošnja in varčevanje

Potrošnja vpliv na AD

Varčevanje vpliv na investicije

• Paradoks varčevanja

Determinante potrošnje

Klasična (statična) teorija C = f (DY)

Hipoteza o življenjskem ciklu (F. Modigliani) C = f (TY), težnja k konstantni porabi

Hipoteza o permanentnem dohodku (M. Friedman) C = f(YP, ß, YP-1), adaptivna pričakovanja

Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2004

Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2012

Tabela 1: Porabljena denarna sredstva gospodinjstev, Slovenija, 2012

Povprečno na gospodinjstvo

Povprečno na člana gospodinjstva

Struktura

EUR %

Skupaj 19.250 7.669 100,0

Izdatki za življenjske potrebščine (COICOP) 16.797 6.6921) 87,31)

Hrana in brezalkoholne pijače 2.751 1.096 14,3

Alkoholne pijače, tobak 357 142 1,9

Obleka in obutev 1.124 448 5,8

Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 2.625 1.046 13,6

Pohištvo, gospodinjska oprema in storitve za gospodinjstvo 906 361 4,7

Zdravje 449 179 2,3

Transport 3.239 1.290 16,8

Komunikacije 953 380 5,0

Rekreacija in kultura 1.684 671 8,8

Izobraževanje 177 71 0,9

Hoteli, kavarne in restavracije 607 242 3,2

Različne dobrine in storitve 1.925 767 10,0

Drugi izdatki (izdatki za nakup stanovanja, prenove, velika dela, drugi izdatki)

2.453M 977M 12,7M

M: manj natančna ocena - previdna uporaba Vir: http://www.stat.si/

Vir: SURS, SL 09

Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2008

Skupina 1995 2000 2006

01 hrana in brezalkoholne pijače 18,0 16,9 14,4

02 alkoholne pijače, tobak in mamila 5,8 5,5 5,0

03 obleka in obutev 6,3 6,2 5,5

04 stanarina, voda, energija 18,8 18,9 18,8

05 pohištvo, gospodinjska oprema in vzdrževanje 5,8 5,9 5,9

06 zdravstvo 2,2 3,3 3,5

07 promet 17,4 15,9 16,2

08 komunikacije 1,8 2,3 3,7

09 rekreacija in kultura 8,0 9,3 9,9

10 izobraževanje 0,9 0,9 1,2

11 hoteli, kavarne in restavracije 7,1 6,5 6,6

12 raznovrstni proizvodi in storitve 8,0 8,5 9,4

izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo na domačem trgu 100,0 100,0 100,0

trajno blago 13,2 10,7 11,2

poltrajno blago 10,5 10,2 9,1

netrajno blago 38,4 39,6 37,3

storitve 37,9 39,6 42,5

plus: neposredni nakupi rezidenčnih gospodinjstev v tujini 3,7 3,4 2,9

minus: neposredni nakupi nerezidenčnih gospodinjstev na domačem trgu 8,6 8,4 8,4

izdatki rezidenčnih gospodinjstev za končno potrošnjo 95,1 95,0 94,5

Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji

Dejavniki stopnje varčevanja

• socialno zavarovanje

• trgi kapitala – lažje sposojanje

• počasna rast

• davki, donosi, demografska struktura

S/Y pada

davki se znižujejo

inflacija pada

obrestne mere rastejo

Ali gibanje S/Y ustreza teoretičnim pričakovanjem?

Kaj je (poleg zgornjih dejavnikov) še lahko vplivalo na stopnjo varčevanja?

Kako bi lahko spodbudili varčevanje v Sloveniji?

Primer izpitne naloge (1)

Investicije

Dvojna vloga investicij

• kratkoročni output: AD = C + bI + G + nX

• potencialni output in AS: oblikovanje kapitala

Stanovanjske

stavbe

25%

Zaloge

5%

Poslovne

stavbe in

oprema

70%

Krivulja naložbenega povpraševanja (1)

Obrestna mera: nominalna : realna

Krivulja naložbenega povpraševanja (2)

Determinante naložbenega povpraševanja

Prihodki (akcelerator)

Stroški Pričakovanja

Primer izpitne naloge (2)

Vlada napoveduje:

- visoko gospodarsko rast,

- padanje obrestnih mer,

- zmanjšanje davka na dobiček.

Ankete kažejo na poslovni optimizem.

Kako bo zgoraj navedeno vplivalo na obseg investicijskega povpraševanja?

Vladni izdatki

AD = C + bI + G + nX Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

Vladni izdatki (2)

Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

Vloga vlade v gospodarstvu (2)

Obdavčenje in vladni izdatki skozi prostor

Dejavniki:

• raven BDP –

povpraševanje po

javnih in meritornih

dobrinah

• ideologija

• prisotnost družbenih

problemov,...

Teorija javne izbire

Poskus vnosa eksaktnosti in pozitivnosti v analizo vladnih odločitev:

• področje med ekonomijo in politologijo: delovanje volilnih mehanizmov, delovanje sistemov odločanja,...

• ekonomska analiza političnega odločanja

• volilni paradoks, Arrowov teorem nezmožnosti,...

Cilji oz. naloge vlade

1. Izboljševanje ekonomske učinkovitosti

2. Pravičnejša prerazdelitev dohodka

3. Stabilizacija gospodarstva

4. Mednarodna ekonomska politika

Fiskalni federalizem

več ravni vlade

centralizacija : decentralizacija

• ekonomije obsega

• (de)koncentracija možganov

• koordinacija

• spodbude

• informacije, bližina dogajanja

• fleksibilnost

• dekoncentracija moči

• “glasovanje z glasom / stopali”

Mednarodna trgovina

AD = C + bI + G + nX

nX = eX – iM

blagovna menjava in trgovinska bilanca

devizni tečaj in režim

• drseči (plavajoči, fleksibilni)

• fiksni

odprtost gospodarstva (nX / BDP)

Determinante mednarodne trgovine in neto izvoza

Uvoz

• domači dohodek in output

• relativne cene (devizni tečaj)

• M = f (YD, e)

Izvoz

• dohodek/output pri tujih trgovskih partnerjih

• devizni tečaj

• X = f (YT, e)

Mejna nagnjenost k uvozu

MNU: mejna nagnjenost k uvozu, sprememba uvoza zaradi enote spremembe dohodka

, ΔM = MNU × ΔY Y

MMNU

Vir: SURS, www.stat.si

-5000000

0

5000000

10000000

15000000

20000000

25000000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Izvoz

Uvoz

Trgovinska bilanca

Tekoči račun plačilne bilance

Regionalna usmerjenost mednarodne menjave Slovenije

IZVOZ % UVOZ %

Evropska unija 28 76,3 81,0

Nemčija 20,4 19,1

Italija 10,9 15,5

Avstrija 7,7 11,3

Francija 4,8 3,9

Hrvaška 8,3 6,2

Države nekdanje Jugoslavije (brez HR) 6,8 3,5

Ruska Federacija 3,0 1,0

ZDA 2,1 1,4

Vir: Bilten BS, februar 2017

Gospodarska rast pri partnerjih v zunanji trgovini

Država / regija 2012 2013 2014 2015 2016

(ocena) 2017 (nap.)

2018 (nap.)

Svet 3,2 3,5 4,1 3,2 3,1 3,4 3,6

Območje Evra skupaj -0,4 -0,2 1,0 2,0 1,7 1,6 1,6

Nemčija 0,9 0,6 1,4 1,5 1,5 1,5 1,5

Francija 0,2 0,3 0,9 1,3 1,3 1,3 1,5

Italija -2,1 -1,0 0,5 0,7 0,9 0,7 0,8

Rusija, Ukr., Belorus. (CIS) 3,6 3,8 4,1 -2,8 -0,1 1,5 1,8

ZDA 2,3 2,0 3,0 2,6 1,6 2,3 2,5

Vir: IMF World Economic Outlook, January 2017

Devizni tečaji

Devizni tečaj – cena ene valute, izražena v enotah druge valute

V skladu z dogovorom je devizni tečaj število enot tuje valute, ki jih lahko kupimo z eno enoto domače valute.

npr. (dolarski) tečaj evra ≈ 1/0,72 ≈ 1,38 USD

(direktna kotacija, npr. e = x EUR/USD)

Sistem deviznega tečaja

fiksni (togi) devizni tečaj

• sistem zlate valute

• tečajni blok (npr. EMS / ERM)

• vezana valuta

drseči (plavajoči, lebdeči, fleksibilni,...)

• prosto drseči tečaj

• nadzorovano drseči tečaj

Spreminjanje deviznega tečaja

Sistem fiksnih tečajev:

• Vlada objavi uradni tečaj

• padec tečaja: devalvacija

• rast tečaja: revalvacija

Sistem drsečih tečajev:

• Tečaj je določen na deviznem trgu

• padec tečaja: depreciacija

• rast tečaja: apreciacija

Teorija agregatnega povpraševanja

AD = C + I + G + nX

padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) – učinek realne ponudbe denarja

premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje

mikro DD : makro AD

Vplivi na AD

Spremenljivke ekonomske politike

• denarna politika

• proračunska politika

Zunanje (eksogene) spremenljivke

• tuji proizvod (output)

• vrednost sredstev / naložb

• tehnološki napredek

• politični dogodki, trgovinski sporazumi

Naloga

Vlada, ki lahko vpliva le na AD, želi na vsak način zagotoviti stabilnost ravni cen. Kako naj reagira na naslednje dogodke:

a) nepričakovano povečanje investicij b) povečanje cen hrane zaradi slabe letine c) zmanjšanje izvoza zaradi razpada Jugoslavije d) padec produktivnost, ki zmanjša potencialni

proizvod (output)