Makroklima, klimatske klasifikacije

8/17/2019 Makroklima, klimatske klasifikacije

http://slidepdf.com/reader/full/makroklima-klimatske-klasifikacije 1/23

3. MAKROKLIMA

3.1 KLIMATSKE KLASIFIKACIJE

CILJ IN NAMEN KLIMATSKIH KLASIFIKACIJ

- Zgoščen pregled klimatskih razmer na Zemlji; določanje velikih(makro-, mezo-) klimatskih območij.

- Poznavanje klime kot enega od pokrajinotvornih elementov.

- Poznavanje klime kot enega od naravnih virov (kmetijstvo, gozdarstvo,promet, urbanizem, turizem, energetika, …).

METODOLOGIJA KLASIFICIRANJA

Klasifikacijska shema (sistem) Razvrščanje podatkov v sistem Kartografiranje podatkov (kartografski prikaz)



Klasifikacijska shema (sistem)

• Opredelitev glavnih značilnosti podnebja (kriteriji):- Klimatski elementi (temperatura zraka, količina padavin, ...)- Klimatski indeksi (aridnosti, humidnosti, kontinentalnosti, …)

- Splošna cirkulacija atmosfere (vpliv zračnih gmot)- Vpliv podnebja na biosfero (vegetacijski pasovi, počutječloveka, …)

- Vpliv podnebja na nastanek in lastnosti prsti

• Pragovi spremenljivk (meje med razredi)Npr.: glede na učinke v okolju:

- povp. mes. temp. >18 0C (tropsko rastje)- povp. julijska temp. >10 0C (gozdna meja)- povp. mesečna temp. > 5 0C (vegetacijska doba)



Razvrščanje podatkov v sistem

- Klasificiranje podatkov glede na pragove (skupne značilnosti) vrazrede, tipe, podtipe podnebij → več nivojska klasifikacija.

- Določitev skupnih značilnosti podnebnih razredov, tipov, podtipov.

- Homogeni, dolgoletni nizi podatkov (standardna 30-letna klimatološkaobdobja: 1901-1930, 1931-1960, 1961-1990, 1991-2020; enakametodologija zbiranja in obdelave podatkov; reprezentativnostpodatkov za določeno območ je).

Kartografski prikaz

- Interpolacija točkovnih meritev v prostor (zadovoljiva gostota točkovnihpodatkov).

- Določitev meja (meje med podnebnimi razredi, tipi, podtipi razumemokot prehodna območja).

- Pri redki mreži točkovnih podatkov si pomagamo s posrednimipodnebnimi pokazatelji (tip vegetacije, tip prsti, ...)



VRSTE KLIMATSKIH KLASIFIKACIJ

Genetske (vzročne):- Izhajajo iz splošne cirkulacija atmosfere in vpliva zračnih gmot napodnebje (Hettner, Alissov, Flohn, Strahler).

- Pojasnijo nam vzroke za nastanek določ

enega podnebja.

Efektivne (posledične):- Izhajajo iz vpliva podnebja na naravno in družbeno okolje: na naravno

in kulturno rastlinstvo,č

lovekovo poč

utje, … (Lang, Thornthwaite,Budyko, Köppen).- Pojasnijo nam vpliv (posledice) podnebja na biosfero.- Prevladujejo klasifikacije, ki pojasnjujejo vpliv podnebja na naravnorastlinstvo (dolga tradicija).

- V novejšem času klasifikacije, ki povezujejo podnebje z biomi.

_______________ Biom: Več je geografsko območ je z značilnimi rastlinskimi in živalskimi združbami

ter okoljskimi dejavniki (podnebje, prst).



3.1.1 STAROGRŠKA KLIMATSKA KLASIFIKACIJA

- Kriterij: Višina Sonca nad ravninohorizonta / vpadni kot Sončevihžarkov.

- Toplotni pasovi:- Vroči pas (Severna Afrika) →visoko Sonce

- Zmerno topli pas (območ je

Sredozemlja)→

srednjevisoko Sonce- Hladni (mrzli) pas (severno odDonave) → nizko Sonce

Klasifikacija se je v spremenjeni indopolnjeni verziji ohranila do danes.

Sodobna delitev Zemlje na toplotne pasove



Okvirna kvantitativna in vegetacijska opredelitev toplotnih pasov

• Vroči (tropski) pas:- med 23,50 S in 23,50 J GŠ- najhladnejši mesec nad 18 0C (ni zime oz. vpliva polarnih zračnih gmot)- podnebje določajo ekvatorialne in tropske zračne gmote

- ekvatorialne in tropske drevesne vrste• Zmerno topli pas

- med 23,50 in 66,50 S in J GŠ- najhladnejši mesec pod 18 0C in najtoplejši nad 10 0C (polarna

gozdna meja)- izrazit topel letni čas (poletje) zaradi vpliva tropskih zračnih gmot inizrazit hladen letni čas (zima) zaradi vpliva polarnih zračnih gmot

- Drevesno rastje srednjih GŠ

• Hladni (polarni) pas- med 66,50 in 900 S in J GŠ- najtoplejši mesec pod 10 0C (ni toplega poletja oz. vpliva tropskih

zračnih gmot)

- ni pogojev za uspevanje drevesnega rastja



3.1.2 STRAHLERJEVA KLIMATSKA KLASIFIKACIJA

Vpliv zračnih gmot in frontalnihsistemov na letni temperaturni inpadavinski režim.

Klimatski razredi:

I. Podnebja nizkih GŠ(cT, mT, mE)

II. Podnebja srednjih GŠ(območ je variiranja polarne fronte:cT, mT; cP, mP)

III. Podnebja visokih GŠ(cP, mP, cA, cAA)

IV. Gorska podnebja



ZRAČNE GMOTE (MASE)

Zračna gmota: Velika gmota zraka, ki ima zaradi daljšega zadrževanja naddoločenim območ jem zelo podobne temperaturne in vlažnostne lastnosti vkaterikoli horizontalni smeri na dani višini. Prekrivajo lahko več 1000 km2.

Izvorna območja zračnih gmot- Območ ja, kjer se oblikujejo zračne gmote: homogeno površje s šibkimi vetrovi.- Dlje ko zrak miruje nad izvornim območ jem, več ja je verjetnost, da bo pridobil

lastnosti površja pod njim.

- Idealna izvorna območ ja so območ ja, kjer prevladuje visok zračni tlak.- Srednje GŠ niso dobra izvorna območ ja (temperatura površja in vlažnostne

razmere se prostorsko in časovno zelo spreminjajo) – so prehodna območ jasoučinkovanja zračnih gmot različnih lastnosti.



Klasifikacija zračnih gmot

• Klasifikacija glede na temperaturo in vlažnost: hladne, tople, suhe, vlažne.

• Klasifikacija glede na izvorno območje:- Polarne zračne gmote (P): izoblikujejo se v hladnih polarnih predelih- Arktične (A), antarktične (AA) zračne gmote: izoblikujejo se v zelo hladnih

arktičnih oziroma antarktičnih predelih- Tropske zračne gmote (T): izoblikujejo se v toplih tropskih predelih- Kontinentalne zračne gmote (c): izoblikujejo se nad kontinenti, zato so suhe- Morske (maritimne) zračne gmote (m): izoblikujejo se nad morji, zato so vsaj v

nižjih plasteh vlažne

• Klasifikacija glede na specifiko izvornega območja:- cP: polarni zrak, izvorno območ je je kopno- mP: polarni zrak, izvorno območ je je morje

- cA: arktični zrak, izvorno območ je je kopno- cAA: antarktični zrak, izvorno območ je je kopno- mT: tropski zrak, izvorno območ je je morje- cT: tropski zrak, izvorno območ je je kopno

- mE: evatorialni zrak, izvorno območ

je je morje



Izvorna obmo č ja zra č nih gmot



• Vremensko dogajanje ob premiku zračne gmote iznad izvornega območ ja:

- Zračna gmota je hladnejša od površje: gmota se segreva, to povzročinestabilnost v nižjih plasteh (povečana konvekcija in turbulentno mešanjezraka, nastanek kumulusov ter dežnih in snežnih ploh in nalivov).

- Zračna gmota je toplejša od površja: gmota se ohlaja, topel zrak nadhladnim (inverzija) zagotavlja stabilno ozrač je, v inverzni plasti se kopičijo

polutanti, v primeru vlažnega zraka nastane megla ali stratusna oblačnost(rosenje, rahel sneg).

Klasifikacija in lastnosti zra č nih gmot

IZVORNO OBMOČJE Polarne (P) Tropske (T)Kopno

kontinentalne (c)

cPmrzle, suhe, stabilne

cTVroče, suhe, stabilne v višjih plasteh,nestabilne pri površju

Vodamaritimne (m)

mPhladne, vlažne, nestabilne

mTtople, vlažne, ponavadi nestabilne



I. Podnebja nizkih geografskih širin

• Med obema povratnikoma (ekvatorialni, tropski, del subtropskega pasu)• Vpliv ekvatorialnega območ ja NZP, pasatov in celic subtropskega VZP (delno)• Podnebni tipi:

- Vlažno ekvatorialno podnebje (1)

- Monsunsko in obalno pasatno podnebje (2)- Tropsko podnebje z menjavanjem sušne in deževne dobe (3)- Suho tropsko podnebje (4)



Zna č ilnosti podnebij nizkih geografskih širin

Podnebni tip Temperature Padavine Razlaga

Vlažno ekvatorialno Izravnan temp. režim(mes.povp. 25-28 oC)

Celoletnanamočenost (mT,mE), nad 1800 mm)

Prevlada ITCZ,konvekcijske pad.

Monsunsko inobalno pasatno

Neizrazit letni hod zviškom ob visokemsoncu

Vlažno z izrazitodeževno dobo povisokem soncu

Intenzivne padavine(mE, mT) v časuvpliva ITCZ

Tropsko zmenjavanjem sušnein deževne dobe

Izrazit letni hod, višekpred deževnimobdobjem

Deževna doba obvisokem soncu

Sušna doba –subtropski A obnizkem soncu;deževna doba – ITCZob visokem soncu

Suho tropsko Izrazit letni hod, višekob visokem soncu Zelo malo padavin,ko je v bližini ITCZ Celoletna prevladasubtropskihanticiklonov



Vegetacija podnebij nizkih geografskih širin



II. Podnebja srednjih geografskih širin

• Med povratnikoma in polarnikoma, del subtropskega in subpolarnega pasu (Zobale kontinentov)• Interakcija med cT, mT in cP, mP masami v pasu zahodne zračne cirkulacije

(potujoče depresije s frontami)• Vzporedniška razporeditev podnebnih tipov:

- Suho subtropsko podnebje (5)- Vlažno subtropsko podnebje (6)- Mediteransko podnebje (7)



Zna č ilnosti podnebij srednjih geografskih širin - 1


Suho subtropsko Izrazita hladnasezona ob nizkemsoncu

Nizka količinapadavin v vsehmesecih

Lega na polarnistrani subtropskih A(cT), padavine ob

vplivu mT poleti oz.front pozimi

Vlažno subtropsko Izrazit sezonski hod,brez negativnih

povp. temp. zimskihmesecev

Zmerno vlažno,ciklonske padavine

pozimi, konvekcijskepoleti

Vpliv mT iz Z delovsubtropskih A večino

leta, pozimi obč

asnocP (pozebe)

Mediteransko Zmeren letni režim,topla-vroča poletja,

mile zime

Vlažna zima, suhapoletja

Vpliv cT (subtropskiA) poleti, pozimi

potujoče depresije



- Oceansko podnebje (8)

- Suho podnebje srednjih geografskih širin (9)- Vlažno kontinentalno podnebje (10)



Zna č ilnosti podnebij srednjih geografskih širin - 2


Oceansko obzahodnih obalah

kontinentov

Umiljen režim zaradivpliva morja

Humidno podnebjez viškom padavin

pozimi

Celoletna prevladamP zaradi zahodnih

vetrov, poleti šibekvpliv subtropskih A

Suho podnebjezmernih GŠ

Zelo izrazit režim ztoplimi-vročimi poletjiin hladnimi zimami.Velika letnatemperaturnaamplituda.

Nizka količinapadavin, višekobičajno poleti

Notranjostkontinentov zareliefnimi barieramiizven dosega mP;pozimi prevlada cP,poleti avtohtona suhazračna masa

Vlažnokontinentalno

Topla poletja, hladnezime, trije mesecipod lediščem. Velikaletna amplituda

Zmerna količinapadavin, poletnikonvekcijskimaksimum.

Lega v vplivnemobmoč ju polarnefronte. Pozimi cP,poleti mT



Poldnevniški in vzporedniški vegetacijski profil v srednjih GŠ



III. Podnebja visokih geografskih širin

• Subpolarni in polarni pas (severne poloble), del zmernega pasu v V Aziji in SAmeriki

• Vpliv mP (zahodna cirkulacija) ter cP in cA, cAA, poleti tudi prodori mT(padavine)

• Podnebni tipi:

- Borealno (snežno gozdno) podnebje (11)- Tundrsko podnebje (12)- Podnebje ledenih pokrovov (13)



Zna č ilnosti podnebij visokih geografskih širin


Borealno podnebje Kratko in hladnopoletje, dolge ostrezime, velikatemperaturnaamplituda

Nizka količinapadavin, večinomapoleti

Izvorno območ je cP,poleti prehodipotujočih depresij(mP) - padavine

Tundrsko podnebje Ni pravega poletja,nizke temperature

Nizka količinapadavin, večina“poleti”

Prevlada cP, mP incA, zaradi vplivamorja zimske

temperature nisoekstremne

Podnebje ledenihpokrovov

Vsi meseci s povp.temp. pod lediščem

Zelo malo padavin,velika akumulacija

snega (ledu) zaradinegativnihtemperatur

Izvorno območ je cAin cAA



IV. Gorska podnebja

• Nad 1500 m n.v.• Vlažna hladna podnebja• Vertikalna klimatska / vegetacijska pasovitost



Geografska razporeditev Strahlerjevih klimatskih tipov

Documents

Makroklima, klimatske klasifikacije