Naši ustvarjalci

MANDELJC

Ekskurzija 4

Medijsko dogajan-

je

5

Otroški parlament 7

Jezikovni tabor 8

Vizionarski deveti 9

Združeni v ekologiji in hu-manitarnosti

14

Naši ustvarjalci 26-31

Iz vsebine:

Izteka se še eno šolsko leto, polno živahnega dogajanja tako pri obve-znem programu kot pri interesnih in prostovoljnih dejavnostih, na pod-ročju športa, kulture, ekologije, prehrane ... Ob prebiranju Mandeljca si boste del tega dogajanja lahko priklicali v spomin, še večji del pa ostaja zapisan v znanju, izkušnjah, osebnostni rasti in razvoju učen-cev ter spominih na vsa doživetja in druženja.

Ko bomo v naslednjih letih obujali spomine, pa bomo verjetno vsi vedeli, da je bilo to šolsko leto zadnje v dotrajani in premajhni montaž-ni zgradbi. Ta 34 let stara zgradba je za vse nas domača in poznana do zadnjega kotička, v notranjosti in zunaj zaznamovana s številnimi generacijami učencev, vrtčevskih otrok in delom mnogih zaposlenih.

Verjamem pa, da bomo našo dobro tradicijo, šolsko in vrtčevsko kultu-ro in duha prenesli tudi v novo zgradbo in nam ne bo pretežko začas-no delovati ločeno na treh različnih mestih v pričakovanju boljših, več-jih in bolj zdravih prostorov.

Ravnateljica Magda Jakin Černe

ZADNJE ŠOLSKO LETO

V ZDAJŠNJI STAVBI

OSNOVNA ŠOLA PRESTRANEK, šolsko leto 2010/11, junij 2011

1 PRVA STRAN MANDELJC

Po zabavnih in vročih počitnicah se je zopet pričel pouk. Šolski prag je letos prestopilo 19 prvošolcev, ki so se s starši odpravili v telovadnico. Tam so se zbrali tudi vsi učenci in otroci iz vrtca, ki sta jih prijazno pozdravila ravnateljica Magda Jakin Černe in župan Jernej Verbič. V veselje vseh je nastopil šolski band Fenix pod vodstvom učitelja glasbene vzgoje Simona Novaka. Po modernih in ubranih zvokih mladih glasbenikov sta učiteljici prvošolce pospremili v učilnico, kjer so jih predstavniki policije in Društva šoferjev in avtomehanikov opozorili na pomen varnega vedenja v prometu. Okrog vratu so jim zavezali prepoznavne rumene rutice in jim zaželeli varno pot v šolo in povratek domov. Tudi letos ni manjkala torta, da bi bil spomin na prvi šolski dan, kar se da lep in sladek.

Ostale učence so razredniki seznanili z delom v tem šolskem letu. Na obrazih učen-cev je bilo razbrati veselje in radovednost, pa tudi skrb in žalost zaradi konca brezskrbnih počitniških dni.

Tako se je novo šolsko leto začelo polno pri-čakovanj in načrtov, ki smo jih skupaj uresni-čevali celo šolsko leto.

EVROPSKA VAS

PRVOŠOLČKI IN PRVI ŠOLSKI DAN

Letos smo se na šoli odločili, da prvič sodelujemo v medna-rodnem projektu Evropska vas. Naša šola je na zaključni prireditvi, ki je potekala 10. maja 2011 v Kopru, predstavi-

la evropsko državo Slovaško.

Na ta dogodek smo se priprav-ljali predvsem na razredni sto-pnji. Otroci so barvali zastavice in grbe, izdelali plakat z značil-nostmi Slovaške, narisali strip A je to in oblikovali slovaško -slovenski slovarček.

Pri kuharskem krožku smo zbrali recepte slovaških jedi ter spekli palačinke in slane polžke. Vse te izdelke smo predstavili na stojni-ci na Carpaccievem trgu.

Tam smo imeli tudi delavnico slikanja na steklo. Naša stojnica je bila zelo dobro obiskana. Obiskovalci so si jo z zanimanjem ogledovali, najbolj pa so jim šle v slast palačinke s slovaško marmelado.

Učenci so bili nad prireditvijo navdušeni in sklenili so, da naslednje leto zopet sodelujemo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo učencem in učiteljicam, ki so nam kakorkoli pomagali.

Valentina Tomažinčič

MANDELJC TU IN TAM MANDELJC

V tednu otroka so si otroci iz vrtca in učenci prve tria-de ogledali lutkovno pred-stavo gledališča Zajec,

»Kam pa kam, kozliček«.

Igriva zgodba o kozličku govori o odnosih med otroci in odraslimi. Kozliček hoče biti velik, se kar naprej igrati in uveljavljati svojo voljo, sem ter tja pa kot vsak mali kozliček še kakšno ušpiči.

Otroci so se v porednem kozličku prepoznali in so jim bile njegove vragolije všeč, vendar pa so dobro vedeli, kdaj je kozliček ravnal pravil-no in kdaj ne.

Ob gledanju predstave so otroci zelo aktivno sodelova-li. Poleg pesmic, ki jih že poznajo, so se naučili tudi

novo pesmico, ki jo bodo, upam, z veseljem še naprej prepevali.

Sladjana Šućur

OBISK VZGOJNEGA ZAVODA PLANINA

bend, poskušali dobrote, videli ptičje krmilnice, rože iz najlona in še kaj zanimivega. Po končanem druženju smo polni doživetij odšli domov.

Nina Poljšak, 9. r.

V okviru projekta Korak k sončku smo se v torek, 12. oktobra 2010, učenci OŠ Prestranek udeležili dneva odprtih vrat v Vzgojnem zavodu Planina. Obiskovalci smo lahko izbirali med osmi-mi delavnicami: likovno, gle-dališko, fotografsko, glasbe-no, novinarsko, pekarsko, športno in lesarsko. Fantje so izbrali športno, medve punci pa likovno delavnico. Tam smo izdelovali rože iz najlo-na in igrače iz blaga.

Fantje so tačas tekali za žogo in igrali namizni tenis. Okrog dvanajstih smo zaklju-čili z delavnicami in pripravili kratko predstavitev v telovad-nici. Tako smo videli igrati gledališki krožek, poslušali

2

TEDEN OTROKA

1 MALO NAOKROG MANDELJC

Zjutraj, 10. januarja 2011, smo se iz Prestranka

odpeljali proti vasi Snovik.

V Snoviku smo si ogledali, kako proizvajajo električno energijo in kako ogrevajo bazene. Ogledali smo si tudi izvir zdravilne vode. To vodo lah-ko pijemo, z njo se lahko umivamo in tudi mažemo. Mi smo jo seveda poi-zkusili.

V vasi Snovik proi-zvajajo tudi energi-

jo na sončne celice. Spoznali smo tudi lesno biomaso, s katero se prebivalci grejejo. Ogledali smo si tudi gasilski muzej v Vranskem. Videli smo, kako so gasilci včasih

pomagali ljudem.

Na koncu smo se ustavili na Trojanah, kjer smo se pos-ladkali s krofi. Ekskurzija mi je bila všeč, ker sem spozna-la veliko novega.

Ines Ćirić, 7. r

HIŠA EKSPERIMENTOV V KOPRU

EKSKURZIJA V EKO-TERME SNOVIK

11. aprila 2011 smo se šestošolci odpravili v hišo

eksperimentov v Kopru.

Tam smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je odpravila na ogled Kopra, medtem ko se je druga skupina odpravila v Hišo eksperimentov. Tam smo opravili različne poskuse, iskali smo težišče na palici,

naelektrili lase, raz-no razne optične prevare…

Kasneje sta se sku-pini zamenjali. Tako je imela dru-ga skupina ogled Kopra. Sprehodili smo se ob morju in poleg, kot se spo-dobi, lizali sladoled. Kasneje pa smo se vsi skupaj z avto-busom odpravili proti domu.

Karin Škapin, 6. r.

MANDELJC 3

1 MALO NAOKROG MANDELJC

Ekskurzija na Koroško v torek, 28. septem-

bra 2010, je bila namenjena predvsem spo-

znavanju korenin slovenstva in pa tudi bolj

sproščenem spoznavanju svetovnih zna-

menitosti v malem. Udeležili so se je vsi

učenci 6., 7. in 8. razreda.

Dan je bil lep. Prvi postanek je bil v Voklem,

malicali pa smo pod Ljubeljem na parkirišču v

bližini spominskega parka taboriščnikom iz

druge svetovne vojne, ki so gradili ljubeljski

predor. Družbo nam je delala košuta iz bliž-

njega gostišča, ki je popestrila prvi počitek in

si sama postregla z malico namenjeno učen-

cem. Od tam smo se odpeljali proti Minimun-

dusu, to je svet v malem in bil nas je resnič-

no poln, bili smo vsepovsod. Pot nas je

popeljala na Gosposvetsko polje, ki je del

korenin slovenskega naroda in njegove

samobitnosti. Tam smo imeli ogled vojvodin-

skega prestola in nato obisk cerkve, ki

pomeni začetek pokristjanjevanja slovenske-

ga naroda.

Obisk gradu Ostrovica je bil popestren s slo-

venskim vodenjem klenega slovenskega

Korošca, ki nam je povedal zanimivosti o

gradu. Popoldanski ogled centra Celovca s

simbolom zmajem in mestnim središčem je

bil zaključek popotovanja po Koroški. Sledila

je vrnitev mimo Borovelj in preko Ljubelja

proti domu.

Jožko Udovič

EKSKURZIJA NA KOROŠKO

MANDELJC 4

ŽABICE V

ŽIVALSKEM VRTU

V sredo, 18. maja 2011, smo se Žabice in Želvice iz pre-stranškega vrtca odpravile na ogled živalskega vrta v Ljub-

ljano.

Že na avtobusu je bilo zelo raz-burljivo, saj so otroci uživali v vožnji in se hkrati veselili ogle-da živali. Pred vstopom smo se okrepčali, nato pa se podali na razburljivo pustolovščino. Čas nam je hitro mineval, zato smo morali kar malo pohiteti, da smo si ogledali vse živali. Na koncu sta se nam pridružila še vodič in vodička iz živalskega vrta in nam od blizu predstavila in dovolila pobožati kačo, ježa in grlico.

Otroci so zelo uživali in vsi že komaj čakamo, da še kdaj obiš-čemo živalski vrt.

Vzgojiteljice

5 MEDIJ I MANDELJC

V soboto, 13. novembra 2010, smo se z izbirnim predmetom vzgoja za medije odpravili v Ljublja-no na Pop TV, z namenom, da si bomo ogledali sne-

manje Lepo je biti sosed.

V studiu so nas lepo sprejeli. Ponudili so nam ogled njiho-ve režije, ki je zelo zanimiva in delo v njej zelo zahtevno, saj imajo nalogo montiranja TV- nadaljevanke.

Igralcem je šlo delo kot po maslu, čeprav so se nekaj-

krat zmotili in so morali sne-manje ponoviti. Snemanje je zelo zahtevna naloga, v katero je vključeno ogromno elementov, od kamer, stilistov, lučkarjev, scena-ristov, maskerjev pa vse do reži-serja. V živo je prostor veliko manjši, kot si ga predstavljamo na televiziji.

Tema nanizanke je bila vojna.

Vključili so nas v snemanje, in sicer smo igrali, kako bežimo, ker se je začela voj-na.

Bila je res čudovita izkuš-

nja.

Katarina Rupnik 9. r

MEDIJSKO DOGAJANJE NA PRESTRANKU

OBISK SNEMANJA NA POP TV

(LEPO JE BITI SOSED)

vadnica polna ljudi.

Interaktivna priredi-tev je letos potekala pod naslovom TV Prestranek. Ideja za nastop se je porodi-la ob pripravi na letošnji šolski parla-ment z naslovom Vpliv medijev in dru-žbe na razvoj mla-

dostnika.

Učenci so predstavili kritičen pogled na medije s točkami, ki so bile zasnovane kot parodija na tele-vizijske oddaje.

Obiskovalci so v pol-drugi uri lahko spre-mljali igrane prizore na odru in video pro-jekcijo animiranih in

kratkih igranih filmov, ki so jih izdelali učenci.

Malčki iz vrtca so se predsta-vili z malce daljšim posnet-kom Pekarne Juhu, največ navdušenja pa je znova požel šolski rock ansambel Feniks.

Na odru so se zvrstili prav vsi otroci šole in vrtca ter navdu-šili zbrano občinstvo.

Liljana Bole

Telovadnica Osnovne šole Prestranek se je v četrtek, 17. februarja 2011, spreme-nila v prireditveni prostor, kjer se je odvijala tradicio-nalna proslava ob kultur-nem prazniku, ki jo prireja-jo učenci in učitelji pre-

stranške šole in vrtca.

Vsako leto je množično obis-kana in tudi letos je bila telo-

1 MEDIJ I 6

telefonov in jezika, ki ga upo-rabljamo za pisanje sms-ov, jaz pa sem napovedala našo glasbeno željo.

Obisk radia je bil zelo prijet-na izkušnja.

Blanka Urbiha, 9.r

V ponedeljek, 9. maja 2011, smo se učenci izbir-nega predmeta vzgoja za medije - televizija odpravili

na Radio 94.

Najprej smo malce iskali pot, kako priti do prostorov radia, vendar smo jo kmalu našli. Ko smo prišli, so nas prijaz-no sprejeli in najprej postre-gli s piškoti in sokom, kar je bilo všeč predvsem meni.

Potem smo si ogledali studi-o, tonski tehnik nam je razlo-žil, kakšno je njegovo delo, urednica nam je predstavila svoj delovni dan in še razne druge stvari.

Oglasili smo se tudi v eter. Nina in Sandi sta se v živo pogovarjala o poslušanju radia nasploh ter o uporabi

Kot vsako leto smo morali tudi letos pripraviti točko za šolski parlament. Letos je bila tema vpliv medijev

na mladostnike.

Točko nam je pomagala pri-praviti naša razredničarka Ana Kaluža, ki nam je napi-sala tekst, ki ga je dopolnila z našimi predlogi. Ko smo začeli z vajami, smo si naj-prej pomagali s tekstom na listih. Učiteljica nam je pomagala in dajala napotke, da smo bili čim bolje odigrali svojo vlogo. Z vajo je počasi nastajala naša točka.

Govori o dečku, ki je zelo rad zvečer posedal pred televi-zorjem. Zato ga je zčela ponoči tlačiti mora. Na koncu le ugasne televizor in gre spat, ker ugotovi,da veliko od tega, kar je na TV-ju, ni primerno za otroke.

V šolskem parlamentu je bila učencem in učiteljem najbolj všeč naša točka in zato smo 10. februarja 2011 nastopili pred pred-sedniki drugih razredov ter pred županom iz Pos-tojne in Pivke. Z našo točko smo jih pripravili do

smeha. Seveda smo nasto-pili tudi 17. februarja 2011 na šolski proslavi, kjer se je po dvorani slišal smeh in dobra volja gledalcev.

Petra Kačar, 6. r

OBISK RADIA 94

PRIPRAVA TOČKE ZA ŠOLSKI PARLAMENT

MANDELJC

1 MEDIJ I MANDELJC

Letos je potekal že 21. otroški parlament, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine

Slovenije. V njem delujejo osnovnošolci, ki želijo javno spregovoriti, predstaviti svoja mnenja,

ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja. Osnovnošolci želijo, da jim

odrasli prisluhnejo.

Tema letošnjega 21. otroškega parlamenta je

bila »Vpliv družbe in medijev na oblikovanje

mladostnika«. Najprej smo se zbrali 20. januar-

ja 2011 na šolskem zasedanju parlamenta. Nato

je naša šola gostila zasedanje medobčinskega

otroškega parlamenta občin Postojna in Pivka.

Vsaka šola je predstavila svoje ugotovitve in

sklepe o vplivu družbe in medijev na mladostni-

ka. Sledilo je regijsko zasedanje parlamenta 3.

marca 2011 v Cerknici, ki so se ga udeležili Ben-

jamin Agič, Nina Poljšak, Natalija Nunić in Nika

Mraz. Mladi parlamentarci so predstavili delo šolskih parlamentov po šolah. Sledila je razprava

po skupinah in oblikovanje skupnih sklepov o obravnavani temi.

Po medobčinskem in regijskem zasedanju otroškega parlamenta je sledilo nacionalno zaseda-

nje otroškega parlamenta v Ljubljani. Naše območje je zastopal predsednik šolskega parla-

menta OŠ Prestranek, Benjamin Agič. Z Benjaminom sva se 21. marca 2011 udeležila 21.

nacionalnega zasedanja otroškega parlamenta v veliki dvorani Državnega zbora Republike

Slovenije. Tu so se zbrali mladi parlamentarci iz vse Slovenije.

Najprej so v skupinah razpravljali o: vplivu medijev na oblikovanje vrednot, stališč in vedenje

mladostnikov, vplivu interneta in socialnih omrežij na družbo in razvoj mladostnika, vplivu tis-

kanih medijev, radia in televizije ter medijski pismenosti, virtualnih ali realnih medosebnih

odnosih in vplivu mladih na družbene procese in sporočilih družbe mladim. Nato je sledilo gla-

sovanje za temo 22. otroškega parlamenta.

Vse navzoče so pozdravili: mag. Franc Hočevar, predsednik Zveze prijateljev mladine Sloveni-

je; dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS; dr. Danilo Türk, predsednik RS; dr.

Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic; Majda Širca, ministrica za kulturo; Dr.

Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport. Po pozdravnih nagovorih je sledila izvolitev organov

21. nacionalnega parlamenta. Nato je vsaka skupina poročala o stališčih, mnenjih in predlogih,

ki so jih izoblikovali v skupinah in sledila je razprava s predstavniki parlamenta, vlade, uradov

in drugih vladnih in nevladnih organizacij.

Na koncu so oblikovali skupna sporočila o vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostni-

ka. Mladi parlamentarci so zaključili, da so premalo slišani in da se premalokrat upošteva nji-

hovo mnenje.

Mentorica otroškega parlamenta na OŠ Prestranek: učiteljica Sladjana Šućur

OTROŠKI PARLAMENT: »VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV NA

7

1 MEDIJ I 8

Dne 20. septembra 2010 smo v dopoldanskem času na šolo dobili zelo pose-ben obisk. Obiskali so nas namreč zaposleni Goethe-Instituta iz Ljubljane. Goet-he-Institut je kulturni inšti-tut Zvezne Republike Nem-čije, ki deluje širom po svetu. Spodbuja učenje nem-škega jezika v tujini in skrbi za mednarodno kulturno sodelo-vanje ter prek informacij o kul-turnem, družbenem in politič-nem življenju posreduje celo-vito podobo Nemčije.

V Prestranek so prišli z veli-kim multimedijskem avtobu-som, katerega poglavitna naloga je promocija nemške-ga jezika. Ogleda avtobusa so se udeležili učenci izbirnega predmeta nemščina in nekate-ri šestošolci. Gospod Hendrik Kloninger, direktor Instituta v Ljubljani, in ostali zaposleni na inštitutu so učence najprej

pozdravili in jim razložili, kaj vse si lahko ogledajo na avtobusu – tu so na voljo razne informacije glede učenja nemščine in o Nemčiji, razli-čne nemške revije, brošure, časopisi …

Avtobus je tehnično odlično opremljen in na plazmah, ki so bile po stenah avtobusa, so bili predstavljeni različni projekti Goethe-Instituta ter informacije o tečajih in izpitih, ki se jih lahko tam opravlja. Učenci so tudi izvedeli, da je znanje nemščine zelo koristno, saj so nemško govoreče dežele blizu Slovenije, Nemčija je pomemben sloven-ski gospodarski partner, od tam pa prihajajo tudi zanimive stvari na znanstvenem in kulturnem področju.

Učenci so se prek igre spomin naučili tudi nekaj novih nemških

besed na temo kuhinja in gos-podinjski pripomočki. Ob kon-cu obiska so nas razveselili še s knjižno skrinjo, ki smo jo dobili na posodo za eno leto. V tej pravi knjižnici v malem najdemo veliko knjig v nem-škem jeziku, primernih za mlajše bralce in tudi nekoliko starejše, ki so si jih lahko učenci izposodili v šolski knjiž-nici. Celotno dogajanje je spremljala radijska voditeljica z Radia Koper. Z nami je pos-nela oddajo Nedelja z mladi-mi, ki je bila na sporedu na svetovni dan jezikov, 26. sep-tembra 2010.

Mojca Kristan

in pripravljali gradivo za »turistično tržnico«.

Nato smo imeli večerjo, po njej smo igrali družabno igro in se odpravili na nočni pohod po Prestranku. Ko smo se vrnili, so se nekateri odpravili spat, nekateri pa so še gle-dali film. Zjut-raj po zajtrku smo pospra-vili učilnice, pripravili in predstavili svoje turistič-ne stojnice

20. in 21. maja letos je na šoli potekal jezikovni tabor za nadarjene učence in za učence, ki obiskujejo izbir-ni predmet nemščina. Na taboru smo se imeli zelo lepo. Skozi igro in smeh smo se naučili nekaj novih besed iz angleščine in nemščine. Ko smo prišli, smo bili še nekoliko zadržani. Ko pa sta nam učiteljici Katja Godeša in Mojca Kristan povedali, kaj bomo počeli, nas je to spravilo v dobro voljo. Iskali smo podatke o angleško in nemško govorečih deželah

JEZIKOVNI TABOR

MANDELJC JEZIKI

GOETHE-BUS NA OBISKU

ter se nato zunaj igrali pouč-ne in hkrati zabavne igre. Po razglasitvi rezultatov za naj-lepše urejeno stojnico smo se veseli in polni energije vrnili domov.

Petra Sitinger, 7. r

1 DEVETA STRAN MANDELJC

VIZIONARSKI DEVETI

9

Učenci 9. razreda so ob skorajšnjem odho-du iz šole pogledali v čarobno kroglo in napovedali za vsakega izmed njih, kaj ga

čaka čez 20 let.

Benjamin: mislim, da bo imel malo otrok in ne bo živel v Sloveniji, reševalec, računalničar, zdrav-nik, ki ni zadrt kot drugi, vidim ga kot medicinske-ga brata, ki v prostem času igra v godbi, jaz ga vidim kot DJ-ja, predstavljam si ga kot voznika reševalnega avtomobila, vidim ga kot glasbenika, 3 punčke, neporočen, igra šah, zidar, minister.

Sandi: bo igral v reprezentanci za košarko, pro-dajalec v tehnični računalniški trgovini, poklicni športnik z veliko oboževalkami, vidim ga kot ribi-ča, mislim, da bo električar, izganjalec duhov, poklicni ribič, maneken, 20 ljubic, 1 otrok, jahal bo konje, programer.

Marko: bo dober odvetnik, zdravnik, predstavljam si ga kot uspešnega podjetnika, bo uspešen pos-lovodja, mislim, da bo prevajalec, učitelj anglešči-ne, srečno poročen z enim otrokom, kemik, degustator vina, mizar, živel bo v veliki Britaniji, gasilec z ženo, odvetnik, bančni ropar, uspešen direktor.

David: bo delal kot kak uradnik, glasbenik, umet-niški človek, kitarist v bendu, pesnik, ki bo iznašel svoj slog pesništva, vidim ga, kako hodi po svetu, punce ne vidim v bližini, z motorjem se bo preva-žal po Slavini, imel bo prijatelja Jakoba, samski direktor velike firme, zdravnik, živel bo v Sibiriji in prebiral časopis, ob prostem času bo izumljal bombo, frizer.

Klara: pisateljica, učiteljica, vrtnarka, ki ima naj-večji vrtni center Ljubljane, vodička in srečno poročena, poslovna direktorica, voznica avtobu-sa, tajnica, zdravnica, igralka, oglaševanje, nata-karica, jezikoslovka.

Nika: učiteljica, borzna posrednica, kuharica z dvema otrokoma in starejšim možem, zdravnica, smučarka, trgovka, modna oblikovalka, učiteljica, slikarka, imela bo podjetje in bo srečno poroče-na, odvetnica.

Nina: sodnica, odvetnica, imela bo ogromno otrok, mama 3 otrok, ki vsak dan obira sosede, najboljša odvetnica, frizerka

Melis: gozdar, natakar, vojak, vulkanizer, knji-žničar, pleskar, železničar, mehanik, mizar.

Jernej: kemik, zavarovalniški agent, imel bo najmanj 3 otroke in bo najmanj minister, če ne predsednik vlade, direktor tovarne, profe-sor fizike, zidar, profesor na ugledni fakulteti, električar, kemik ali biolog, računalničar, agent za talente, poslovni moški.

Katarina: pisateljica, glavna medicinska ses-tra, ministrica za šolstvo, imela bo najboljšo prijateljico Evo, novinarka, zdravnica, farma-cevtka, frizerka, imela bo otroka dvojčka.

Eva: uspešna poslovodkinja, gostilničarka, natakarica, trgovka, učiteljica zgodovine,12 otrok, trenirala bo gimnastiko, uradnica, glas-benica, naredila bo zdravilo za sladkorno bolezen, medicinska sestra, radijska voditelji-ca, pesnica, učiteljica na OŠ, gozdarka, trgo-vka, najboljša prijateljica bo Katarina, veteri-narka, zdravnica.

Dejan: reševalec, 3 ljubice, 1 žena , 0 otrok, igra nogomet—profesionalno, strojnik, mizar, športnik, šolstvo, gasilec, komentator tekem, nogometaš, ki se zelo rad krega, voznik for-mule 1, voznik tovornjaka, železničar, igralec tenisa.

Urška: vzgojiteljica, učiteljica, zaposlena v vrtcu z Rebeko, zdravnica, policistka, veteri-narka.

Blanka: ekonomistka, FBI agentka, medicin-ska sestra, zdravnica, forenzičarka, kriminali-stka, ki raziskuje umore, policistka, umetnica, knjižničarka, tajnica, računovodkinja, preseli-la se bo v tujino,stevardesa.

Mateja: cvetličarka, trgovka, frizerka,3 otroci, aranžerka, bo zelo uspešna, odšla bo v Rusi-jo, prodajalka, ministrica za obrambo.

Rebeka: bo živela na Nizozemskem, proda-jalka, knjižničarka, igralka, ki se bo mlada poročila, krotilka levov, vzgojiteljica, železni-čarka, v srečni zvezi, trgovka.

Žan: gozdar, predsednik vlade, politik, lovec,

učitelj matematike, učitelj zgodovine, 5 otrok,

gozdarski tehnik.

1 DESETA STRAN 10

Maja: učiteljica zgodovine, zdravnica, forenzičarka, živela bo v Egiptu, glasbe-nica, pevka, učiteljica kemi-je, potovala bo po svetu, basistka, pisateljica, kemi-čarka, biologinja, učiteljica na gimnaziji.

Miha: znan matematik, pisatelj, učitelj, iznašel bo 60 novih dejstev, filozof, psiholog, voditelj oddaje, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, učitelj računalništva, zidar.

Ana Kaluža in 9. razred

Tako kot vsako leto smo tudi letos devetošolci pripravili ˝tradicionalni˝

novoletni ples s srečelovom.

Pripravljanje plesa je bilo dokaj zahtevno, saj smo zbirali in pakirali obilico nagrad za srečelov, ki pa so bile zelo zanimive ter bogate. Bilo jih je res lepo število. Zelo lepo smo okrasili in uredili večnamenski prostor, da je izgledal bolj vabljiv.

Spekli smo pecivo in pico ter nakupili kar nekaj pijače. Devetošolke pa so naredile tudi zelo lep plakat, vabilo na ples.

MANDELJC

NOVOLETNI PLES Vsi smo se plesa izjemno veselili in ga močno pričakovali. Pa je končno napočil 23. december in začelo se je…ob dobri glasbi smo poplesavali, ob skečih se nasmejali in odplesali valček. Skratka zelo smo se imeli lepo.

Naša zabava pa se je na žalost končala s smradom smrdljivca. In ostalo nam je le še pospravljanje, ki pa smo ga opravili, kar se da, hitro. Bila je res lepa izkušnja, ki se ni končala le z našim zadovoljstvom, pač pa tudi z zadovoljstvom vseh obiskovalcev plesa.

Katarina Rupnik, 9. r.

Z učenci 6.razreda smo se prijavili na nagradni natečaj "Živim zdravo, živim z naravo", ki ga je razpisalo Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave.

Izbrali smo slogan "Debeli bomo vsi, če zelenjave na jedilniku ni!".

Odločili smo se za izdelavo spletne strani. Na slednji smo zbrali veliko informacij o najbolj pogostih vrstah zelenjave v Sloveniji. Vsak učenec je predstavil eno vrsto zelenjave ter ji pripel sliko.

Spletna stran vključuje tudi razne zanimive igre o zelenjavi (npr. Zelenjavne igre za velike buče), obsežno anketo o zelen-javi, računala, s katerimi lahko izračunate svoj vnos dnevnih kalorij ter BMI (indeks telesne teže) ipd. Menimo, da bo naša stran prispevala k boljši ozaveščenosti o pomembnosti vključitve zelenjave v naš vsakdanji jedilnik. Kot nagrado za naše delo smo prejeli tudi priznanje za 10 naj-boljših izdelkov v Sloveniji ter zaboj zelenjave.

Mentorica Veronika Švigelj in 6. razred

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

NAGRADNI NATEČAJ: ŽIVIM ZDRAVO, ŽIVIM Z NARAVO

V letošnjem šolskem letu na naši šoli poteka pro-jekt Zdrav življenjski slog, ki je financiran iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. Program je usmerjen v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti in spodbujanje

zdravega življenjskega sloga.

V projekt so bili na začetku šolskega leta vključeni učenci od 1. do 9. razreda, na koncu šoskega leta pa

PAGE 12 ZDRAVJE MANDELJC 11 ZDRAVJE

so najstarejši ma-lo omagali. Na vadbi v dvo-rani in šolskih igriščih so se učenci srečali z različnimi vsebinami, kot so: rolanje, kolesarjenje, športno plezan-je, gimnastika, ples in različni ekipni športi Svojo športno dejavnost so

nam predstavili lokostrelci, v Epic centru v Postojni pa so učenci urili natančnost zade-vanja kegljev na bowling stezah. Z ak-tivnostmi, kot so: pohodi, orientacija in daljši teki v naravi, smo poleg nabiranja kondicije spoznavali tudi čudovito naravo v okolici šole in Prestranka. Projekt Zdrav življenjski slog je bil s strani učencev dobro sprejet, zato ga bomo izvajali tudi v naslednjem šolskem letu na novih lo-kacijah in s številnimi drugimi športnimi vsebinami.

Tjaša Posega

1 ZDRAVJE 12

V okviru inovacijskega projekta Z zdravim načinom življenja do boljšega počutja in uspeha v šoli ter projekta Zdrava šola so tudi letos na šoli potekale različne

športne dejavnosti in tekmovanja.

Zabavali smo se v štafetnih igrah na Bilah, si ogledali večerno razsvetljeno Postojno s terase pri koči Mladiki ter se povzpeli na Sovič. Spomladi smo si ogledali Planinsko jamo in Ravbarjev stolp v Planini. Čim hitreje smo poskušali preteči progo na Prestranškem teku ter na slalomu okoli dreves. Hitrost in spretnost smo merili tudi na poligonu v telovadnici. Vse športne aktivnosti so bile dobro obiskane, lahko pa bi bilo več udeležencev s predmetne stopnje.

Jeseni in spomladi smo izvedli preizkus spretnosti. Najspretnejši učenci so Taja Nabergoj in Midjan Agić iz 1. triletja, Ayla Smajić in Domen Ocepek iz 2. triletja ter Natalija Nunić in Din Mušić iz 3. triletja.

MANDELJC

ZDRAVO Z NARAVO

Z različnimi športnimi aktivnostmi v šoli in doma so učenci zbirali točke za naj športnico in naj športnika šole. Največ točk sta zbrala Nina Mislej iz 4. razreda in David Rešeta iz 2. razreda. V tekmovanju za naj športni razred pa je zmagal 4. razred.

Vsem zmagovalcem čestitamo. Čeprav bomo v naslednjem šolskem letu pouk obiskovali na treh različnih šolah, upamo, da se bomo vseeno družili na naših skupnih pohodih in tekmovanjih in tudi na Prestranškem teku.

Mateja Šabec

1 ZDRAVJE MANDELJC

Naša šola je že od leta 2008 del Slovenske mreže zdravih šol. V letošnjem šolskem letu so v okviru projekta Zdrava šola potekale naslednje dejavnosti:

sadni odmor s svežim sezonskim sadjem,

tekmovanje za naslov Naj športni razred ter za Naj športnika in Naj športnico,

tekmovanje za najspretnejšega športnika in najs-pretnejšo športnico na šoli,

Zdravo z naravo,

spodbujanje nekajenja med učenci,

tekmovanje iz znanja sladkorne bolezni,

predavanja za učitelje v sklopu predavanj Zdrav življenjski slog,

rekreacija za učitelje in starše,

akcija za čiste zobe in mnoge druge dejavnosti.

Ob svetovne dnevu hrane smo pripravili pokušino mlečnih izdelkov, ob svetovnem dnevu zdravja pa plakat o zdravju in pomembnosti le tega. Ob svetovnem dnevu gibanja pa je bil izpeljan tradicionalni prestranški tek. V okviru dejavnosti Zdravo z naravo smo izvajali različne planinske pohode in obiskali smo Planinsko jamo.

Z vsemi temi dejavnostmi skušamo ozavestiti učence o pomenu zdravja in gibanja ter jih opo-zoriti, kako je zdravje pomembno in jih motivirati za večjo telesno aktivnost tako v domačem kot širšem družbenem okolju. Učenci se radi udeležujejo vseh dejavnosti ter pridno nabirajo točke za Naj športni razred in za Naj športnika oziroma Naj športnico letošnjega šolskega leta.

Sladjana Šućur

ZDRAVA ŠOLA

13

Učenci 7. - 9. razreda so bili 5. novembra 2010 v Kulturnem domu v Postoj-ni priča pestremu dogod-ku, ki so ga uprizorili člani Fundacije Z glavo na zaba-vo. Le-ta je nevladna organizaci-ja, ki že deseto leto izvaja prireditve namenjene osnov-nošolcem in srednješolcem. S premišljenimi preventivno-zabavnimi vsebinami vses-kozi dokazujejo, da se je mogoče odlično zabavati tudi brez alkohola, tobaka in pre-povedanih drog ter hkrati

opozarjajo na nezdružljivost uživanja alkohola in drog z udelež-bo v cestnem prometu. Ob tem mlade spodbujajo k bolj zdravemu preživljanju prostega časa in hkrati ponujajo alternative prevladujočemu življenjskemu slogu, ki ga narekujejo predv-sem mediji. Naši učenci so se izjemno zabavali ob vragolijah Sam Sebastiana - čarovnika in bruhalca ognja, Petra na kita-

ri, Petruški - žonglerki, klov-nesi in plesalki z ognjem, DJ Zoku in hostesah, ki so med učenci delile ankete o uživanju alkohola. Nekateri so imeli možnost nastopiti na odru in pod njim, kjer so zaplesali in zapeli.

Ana Kaluža

Z GLAVO NA ZABAVO

1 EKO 14

V soboto, 16. aprila 2011, smo na Osnovni šoli Prestranek

izvajali dan ekoloških in humanitarnih dejavnosti.

Osrednjo dejavnost smo naslovili Očistimo in uredimo naš kraj in smo jo organizirali v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, občino in starši. Učenci so se akcije lahko udeležili v svojih vaseh, saj so jo krajani izvajali po vseh vaseh našega šolske-ga okoliša.

Na Prestranku smo s pomočjo staršev in krajanov očistili loka-cije ob glavnih poteh, spomenik padlim borcem, uredili pa smo tudi okolico šole, pot do studenca pri gozdičku ter očistili in uredili igrišče za odbojko na mivki.

Poleg čistilne akcije smo učence in starše nagovorili k dobro-delnosti v okviru akcije Star papir za novo upanje, ki so jo organizirali Ekologi brez meja. Denar od zbranega papirja se bo razdelil; polovico ga bodo darovali za gradnjo izobraževal-nega centra v Afriki, polovico pa slovenskim otrokom, ki potre-bujejo pomoč.

V akciji Knjiga za 1 evro smo zbirali stare knjige in jih prodajali po 1 evro. Zbrali smo 267 evrov, ki jih bomo namenili žrtvam potresa in cunamija na Japonskem.

V akciji »Tudi mi lahko pomagamo« smo darovali in zbrali kar veliko količino oblačil, obutve in šolskih potrebščin ter jih odne-sli na Rdeči križ Postojna, del zbranih oblačil in igrač pa smo darovali v Maroko.

Na šoli smo pripravili tudi razstavo imenitnih in duhovitih eko

ZDRUŽENI V EKOLOGIJI IN HUMANITARNOSTI

MANDELJC

Čiščenje je bilo zelo

zabavno. Med pogovorom in

smehom smo počistili vse od

»gozdička«, spomenika in

skoraj vso pot ob reki Pivki.

Petra Sitinger, 7. r

sesalnikov, ki so jih izdelali naši učenci v pripravah na sodelovanje v projektu Žoga-rija.

Dan smo zaključili z družen-jem, z veseljem pa smo poje-dli tudi golaž, ki so ga pripra-vile kuharice.

Namen celotnega dneva je bilo druženje mladih in odra-slih v skrbi za naravo in sočloveka. Vse akcije so naletele na dober odziv, kar pomeni, da še vedno premo-remo dovolj sočutja in nam je mar za svet, ki nas obdaja.

Katja Godeša

15 TURIZEM MANDELJC

Letos je v okviru interes-nih dejavnosti pod mentor-stvom učiteljic Liljane Bole in Mojce Kristan potekal

turistični krožek.

V krožku smo ustvarjali na temo Turizmu pomaga last-na glava. Naša naloga je bila sestaviti turistično ponudbo našega kraja. Skupaj z men-torji smo določili Ovčjo jamo in jame z arheološkimi ostanki v Prestranku nas-ploh.

Da bi lažje prišli do zamisli, smo obiskali Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, kjer so nas poučili o prazgodovini. V projekt smo vključili kolesar-

sko progo, ki je peljala po jamah v okolici Prestranka in naravoslovni dan za 5. raz-red, kjer smo jih poučili o prazgodovini.

Dvakrat smo se oglasili tudi na radijskih valovih, kjer smo predstavili svoje delo. Ob koncu projekta smo se prid-ružili ostalim regijskim šolam na turističnem festivalu v Postojni. Vsaka šola je pred-stavljala turistično zanimivost svojega kraja.

Ljudem smo na naši stojnici ponujali različne spominke, jamske piškote in brošure, ki so govorile o naši ponudbi. Delo šol je spremljala stroko-

vna komisija. Naš projekt je bil ocenjen s srebrnim priz-nanjem, kar je lepa spodbu-da za prihodnje leto.

Maja Vodopivec, 9.r

TURISTIČNI KROŽEK

MANDELJC

https://sites.google.com/site/

turisticni/

MANDELJC DAN ŠOLE MANDELJC

Ob pestri ponudbi dejavnosti je vsak našel nekaj zase. Iz knjige vtisov je bilo razbrati, da si tovrstnih srečanj želijo tudi starši. Druženje smo začeli s petjem otrok, zaključili pa s pesmijo učiteljev.

Glede na številčno udeležbo in prostorsko stis-ko smo se razšli z željo in upanjem, da se ob podobnem dogodku srečamo v novi šoli.

Anita Čelhar

SKUPNO SOBOTNO ZIMSKO DOPOLDNE - DAN ODPRTIH

VRAT NA OSNOVNI ŠOLI PRESTRANEK

16

Osnovna šola Prestranek je v soboto, 4. decembra 2010, široko odprla svoja vra-ta za učence, starše, prijatelje, krajane. Druženje je potekalo pod naslovom

«LEPO NAM JE SKUPAJ«.

S tem naslovom smo želeli poudariti pomen časa, ki ga preživimo z ljudmi, ki so nam blizu in preprostih, a nepozabnih trenutkov, ko smo skupaj v igri, pesmi, ustvarjanju, pisanju voščil, okraševanju doma, reševanju križank, branju, razmišljanju o naših predni-kih, pripravi dišečih dobrot, urejanju družin-skega albuma, na športnem igrišču ali pa zgolj ob pitju čaja in pogovoru. Vse to smo skupaj počeli na delavnicah, ki so jih pripra-vili učitelji z mislimi in željami, da ne bi pozabili, da druženja, stiska roke in pogle-da v oči moderni virtualni mediji ne morejo in ne smejo nadomestiti.

1 PROMET MANDELJC

Teden mobilnosti je letos potekal pod geslom Potuj pametneje, živi bolje. V tednu od 16. septembra do 22. septembra so se v dejavnosti aktivno vključili tudi učenci OŠ Pre-

stranek.

Prvi dan projekta so odšli petošolci na prestranške pločnike in s kredami porisali najbolj pro-metne pešpoti na temo Šport in zdravje. Tema slike je bila Potuj pametneje, živi bolje. V nasle-dnjih dneh so jim sledili prvošolci, tretješolci in četrtošolci, ki so porisali asfaltirane poti okrog šole.

Teden mobilnosti se je zaključil v sredo s kolesarskim poligonom, ki so ga organizirale učiteljice šole na igriščih ob šoli. Poligona so se udeležili učenci od prvega do devetega razreda.

TEDEN MOBILNOSTI NA OSNOVNI ŠOLI PRESTRANEK

Spretno so vozili slalom okrog stožcev, pre-našali kozarec vode, peljali čez gugalnico. Trudili so se, da čim hitreje pridejo na cilj, hkrati pa so morali zelo natančno izpeljati vse naloge.

Najhitrejši iz posameznih kategorij so prijeli nagrade, vsi sodelujoči pa balone tedna mobilnosti.

Liljana Bole

17

Drugošolci so pomen akti-vnega življenja prikazali na dveh velikih plakatnih sli-kah. Mojstrovini lepšata oglasno tablo sredi večna-menskega prostora, hkrati pa sporočata učencem in obiskovalcem šole, kaj vse lahko počnemo za dobro našega telesa in narave.

MANDELJC ŠPORT MANDELJC

V torek, 21. septembra 2010, smo, v sodelovanju z Atletskim klubom Pos-tojna, imeli na stadionu v Postojni

atletski športni dan.

Učenci so se pomerili v različnih atletskih disciplinah: met vortexa, tek na 60 m in skok v daljino z zaletom. Ker pa je bil namen športnega dne spoznavanje atlet-skih disciplin, smo spoznali še z tek čez ovire, štafetne teke ter tek na 200 m.

Športni dan nam je popestrila tudi trenutno najboljša sloven-ska atletinja Martina Ratej, ki nam je na kratko predstavila met kopija ter svojo športno pot.

Polona Požar

V petek, 13. maja 2011,

smo šli na Vremščico.

Do Vremščice smo se učenci 5. - 9. razreda pripeljali z avtobusom. Pot na Vremšči-co je bila zelo položna, ven-dar tudi precej dolga.

Malo pred vrhom nam je oskrbnik cerkve pokazal nje-no notranjost. Ko smo prišli na vrh, smo bili zelo lačni, zato smo si privoščili šolsko malico. Vreme je bilo kot nalašč za pohod. Imeli smo se zelo lepo.

Petra Kačar in Manca Zupan, 6. r

ŽOGARIJA 2011

ATLETSKI ŠPORTNI DAN

POHOD NA

VREMŠČICO

drugo leto zapored prizorišče športne prireditve, na kateri so se v nogometu pomerili najmlajši, nekoliko starejši pa so spretnostne veščine dokazovali v spretnostnih igrah.

Vse sodelujoče ekipe iz naše šole so se odlično odrezale, mladim nogometašem je za las ušel vstop v finale. Za še večjo razgibanost programa so poskrbele ustvarjalne delavnice in kotiček za zdrav obrok, bučen aplavz pa sta požela nastop navijaške ple-

sne skupine ter šolski band s svojo glasbeno točko.

Prireditve se je udeležilo veliko število obiskoval-cev in sončno vre-me je poskrbelo za dobro vzdušje.

Ana Savić

Letos se je v Sloveniji odvijala šesta sezona otro-ške in mladinske športne prireditve Žogarija, ki ji je v lanskem letu UEFA podeli-la naziv za najboljši otroški športni projekt v Evropi. Organizatorje je lanska prire-ditev v Postojni zelo navduši-la, zato so se odločili, da se letos ponovno vrnejo. Tako je bil osrednji trg pred hote-lom Kras, 18. aprila 2011, že

18

1 GLASBA MANDELJC

S šolskim bendom smo se začeli dva tedna pred začetkom šole pripravljali na nastop za prvi šolski dan. Naučili smo se nekaj novih skladb, ki smo jih učencem v telovadnici tudi zaigrali. Med njimi so najbolj znane Europe – The final countdown in Toto – Africa.

Ravno tako na naši šoli smo izvedli 14. decembra 2010 novoletni koncert otroškega in mladinski pevskega zbo-ra OŠ Prestranek in šolskega benda. MPZ je pel na posneto spremljavo večinoma angleške pesmi: The Kelly family – An Angel, Scorpions – Send me an Angel … OPZ je zapel nekaj ljudskih pesmi. Šolski band je zaključil s skladbo, ki je naznanila začetek rock glasbe Steppenwolf – Born to be wild in znamenito skladbo Tine Turner – Simply the best. 17. februarja 2011 je šolski band nas-topil na šolski proslavi pred polno dvo-rano šolske telovadnice. Zaigrali so tri

pesmi (Adi Smolar – Bog ne daj, da bi crknu televizor, Alice Cooper – Poison…)

V Pivki je 7. aprila 2011 potekala pevska revija Naša pomlad, na kateri je nastopil OPZ OŠ Prestranek. Zbor je zapel tri skladbe: Pesmica – Andrej Zupančič, Živalski vrt – Matej Jevnišek in Opravljivka – Jaka Pucihar. Na reviji so nastopili otroški in mladinski pevski zbori iz občine Postojna in Pivka (OPZ Hruševje, OPZ OŠ Miroslava Vilharja, OPZ Antona Globočnika, OPZ OŠ Pivka …)

Šolski band je 7. maja »zažigal« na dobrodelnem koncertu v Marezigah. Denar se je zbiral za socialno ogroženo družino. Nastopili so šolski band OŠ Prestranek, šolski band OŠ Sečovlje in šolski band OŠ Marezige. Po skromnem mnenju učitelja glasbe in občinstva je najbolj »zažgal« prav naš šolski band. Zai-grali smo štiri skladbe (Plavi orkes-tar – Ako so tu samo bile laži, Tina Turner – Simply the best, Steppenwolf – Born to be wild, Joan Jett – I love rock 'n' roll…) ter dve skladbi kot dodatek (Simply the best in Steppenwolf – Born to be wild).

Otroški pevski zbor je 14. maja 2011 nastopil v Slavini. Poleg zbora so nastopili tudi Godalni trio GŠ Pos-tojna, vokalna skupina UNICA, god-bena sekcija KD Slavina in vokalna skupina Slavina.

Simon Novak

GLASBENO UDEJSTVOVANJE NA OŠ PRESTRANEK

19

MANDELJC KULTURA MANDELJC

Letos smo v podaljšanem bivanju počeli marsikaj. Izdelovali smo novoletne voščilnice in jih prodajali na novoletnem koncertu. Vklju-čili smo se tudi v mednarod-ni projekt za izmenjavo novoletnih voščilnic. Novolet-ne voščilnice smo si izmen-jali s šolarji iz Tajvana in iz dveh ameriških zveznih držav.

Sodelovali smo na nekaterih likovnih natečajih, kjer smo prejeli tudi kakšno nagrado. Že nekaj let sodelujemo na natečaju NIVEA – Podajte nam roko. Z vsakim odtisom dlani smo prispevali 0,50 evra v Učni sklad Nivea. Sodelovali smo na jesen-skem natečaju revije Prosto-časnik. Naši jesenski izdelki

Letos smo pust praznovali na 8. marec, dan žena. Na OŠ Prestranek je bilo to praznovanje nekaj poseb-nega, saj smo bili vsi, od vrtčevskih otrok do učen-cev in učiteljic, namaškara-

ni.

Po malici smo v kostumih obhodili Prestranek. Po vrnit-vi nas je v telovadnici čakalo presenečenje - pustna mod-na revija. Maškare so po raz-redih hodile po modni pisti (nam so za to služile blazi-ne ;)). Potem nam je šolski bend Fenix zaigral in zapel

nekaj skladb. Sledil je izbor za najboljšo maškaro. Kmalu po izboru se je za vse supermane in princeske, hipije in rokerje, čarovnice, okostnjake in za druge maškare zaključil pouk. Potem pa je pust lahko praznoval vsak po svoje.

Ksenija Šabec, 8. r

PUSTNO RAJANJE

20

UMETNIKI V PODALJŠANEM BIVANJU

so bili nagrajeni s knjigo Drob-na božična presenečenja.

Za naše risbice o dobrodelno-sti nas je postojnska dekanij-ska Karitas nagradila s spo-minki, ki so jih izdelali otroci iz Burgundija. Sodelovali smo na dveh natečajih ustvarjalne revije Unikat in prejeli šolske urnike za novoletne izdelke, knjižna kazala pa za papirnate lutke. Poštarju Pavliju smo pos-lali božične in novoletne risbi-ce, on pa nam blokce za pisan-je in koledarje za 2011.

Naša šola je dobila potrdilo za

sodelovanje na natečaju »Z njive v šolo: sadje in zelenja-va za zdravo življenje« in zahvalo za sodelovanje na likovnem natečaju o kralju Matjažu.

Naši učenci v podaljšanem bivanju so se izkazali kot zelo dobri in ustvarjalni ume-tniki. Upamo, da bodo še naprej, s pomočjo svoje domišljije in idej, tako dobro ustvarjali.

Sladjana Šućur

21 KULTURA MANDELJC

Celoten dan, ki smo ga z učenci od petega do devetega razreda preživeli v Ljubljani, je bil obarvan s spoznavan-jem različnih kulturnih prostorov, področij in izrazov. Tako so peto– in šestošolci najprej podrobneje spoznavali staro Ljubljano, ostali pa smo si ogledali razstavi v Sloven-skem etnografskem muzeju. Sprehodili smo se tudi skozi Navje, kjer so pokopani nekateri naši pomembni kulturniki in politiki. Zatem pa smo šli vsi skupaj še na ogled gledališke predstave.

V Slovenskem etnografskem muzeju smo si ogledali dve raz-stavi: osmošolci stalno razstavo Med naravo in kulturo, ki predstavlja zakladnico slovenske in zunajevropske dediščine vsakdana in praznika z več kot 3000 razstavljenimi predmeti. Spoznali so namene in načine njihove uporabe ter kako so se skozi prostor in čas razlikovali in spreminjali. Devetošolci si videli stalno razstavo Jaz, mi in drugi, ki prika-zuje življenje človeka kot posameznika od rojstva naprej in osvetljuje njegovo življenje z različnih vidikov ter ponuja veli-ko iztočnic za razmišljanje o sebi, našimi povezavami z dru-

gimi ljudmi in svetom. V Mladinskem gledališču smo si ogledali predstavo Oliverja Twista, ki je nastala po pred-logi Dickensonovega istoi-menskega romana. Govori o siroti, ki preživi kruto otroštvo in mladost, naposled pa ji pisatelj nameni srečen konec. Zavrženi otrok je kruto izpos-tavljen zlu, pa kljub temu ostane neomadeževan.

Aktualna priredba Blažke Müller Pograjc, igriva, od domišljije prekipevajoča in inteligentna režija Matjaža Pograjca, neprekosljiva igra igralcev, kostumi in zanimiva scena so pričarali čarobno predstavo za vse generacije.

Ana Kaluža, Urška Tušar PROJEKT STISNI ROKO V PEST

KULTURNI DAN V LJUBLJANI

Pivka, kjer so si ogleda-li razstavo o 2. svetovni vojni in osamosvojitvi Slovenije.

Učenci so ob teh dejav-nostih zapisovali svoje vtise in prispevke za e-knjigo. Učenec Miha Zadravec je svoje vtise ob branju knjige Deček v črtasti pižami (John Boyne) takole zapisal: »Knjiga mi je bila zani-miva, saj pokaže razmere, ki so bile med 2. svetovno vojno, vendar ne direktno. Zgodba tudi nazorno prikazuje, kako so vojno doživljali otroci. Zdi se mi prav, da ljudje izvejo, kaj se je takrat dogajalo. Na žalost pa se podobne stvari dogajajo tudi danes, vendar niso tako odmevne in opazne. In čez 30 let, ko bo o tem nastala knjiga, se bodo spet vsi zgražali, zakaj ni takrat nihče ukrepal. Zato mislim, da bi se morali vsi ozreti sedaj.«

Sladjana Šućur in Mojca Kristan

21 učencev tretje triade je sodelovali pri razvojnem projektu E-knjiga: Stisni roko v pest, ki ga je pripra-vilo Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z

Zavodom RS za šolstvo.

Letošnje šolsko leto je pro-glašeno za »šolsko leto knji-ge«, v letu 2011 pa praznu-jemo tudi 70. obletnico upora proti okupatorju in 20. oblet-nico neodvisnosti države.

Vse troje smo v šolskem pro-storu obeležili s tem projek-tom, v okviru katerega so učenci spoznavali književ-nost, ki se je nanašala na 2. svetovno vojno, ogledali so si film Ne joči Peter ter obis-kali Park vojaške zgodovine

MANDELJC

MANDELJC KULTURA MANDELJC

ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE NA OSNOVNI ŠOLI

PRESTRANEK

Povedal nam je nekaj o svojih črti-cah, dogodivščinah … Upam, da bo na našo šolo prišel še kakšen dober pisatelj.

Vanja Gerzetič Ko je prišel v večnamenski pros-tor, sem si mislila: To bo kar nekaj. Ko pa je začel govoriti in so se vsi smejali, sem pomislila: Tip je zakon in začela poslušati.

Nina Poljšak

Bilo je super. Najbolj so mi bile všeč erotične zgodbe.

Sandi Brožič Tone Partljič je zelo zanimiva ose-ba z zelo velikim smislom za humor. Njegov obisk na naši šoli mi je bil zelo všeč, saj je pisatelj zelo preprost in zabaven.

Katarina Rupnik

Ob obisku Toneta Partljiča smo bili zadovoljni. Povedal je nekaj sme-šnih zgodb.

Adam Matej Štrukelj Tone Partljič piše zelo dobre knji-ge in jih zna tudi zelo dobro pred-staviti.

Manca Zupan Tone Partljič je dokazal, da zmore pripovedovati žalostne in komične zgodbe.

Maja Vodopivec Zelo smo se nasmejali in se ves čas zabavali.

Domen Ocepek Povedal nam je veliko zanimivih dogodkov iz svoje mladosti.

Kristjan Mrše Tone Partljič mi je bil zelo všeč, ker je bil duhovit in zabaven. Upam, da bo prišel še kdaj.

Luka Malneršič Tone Partljič je zelo duhovit. Zelo dobro pripoveduje svoje zgodbe.

Petra Kačar Bil mi je zelo všeč, ker je humoris-tičen in nas je zabaval.

Tadej Požar Tone Partljič je car. Najboljši je, ker je Štajerec.

Mitja Brumen Bile so mi všeč njegove erotične zgodbice iz mladosti.

Benjamin Agič

Opis slike ali grafike.

22

Ob zaključku bralne značke nas je v sredo, 13. aprila 2011, obiskal pisatelj Tone Partljič. Prireditev, ki jo je financiralo Društvo slovenskih pisateljev, je potekala v večnamenskem prosto-ru naše šole. Namenjena pa je bila učencem od 1. do 9. razreda. Pisatelja smo povabili na šolo, ker je bila njegova zbirka črtic Hotel sem prijeti sonce letošnje branje na tekmovanju za Cankar-jevo priznanje in je bila med učenci zelo pozitivno sprejeta. Ne smem pa pozabiti omeniti, da je bil ključnega pomena za povabilo tudi pisateljev smisel za humor, ki ga učenci vedno še kako željno sprejmejo.

Pred nastopom je s pisateljem opravila intervju novinarka TV Primorke, nato pa se je učencem predstavil z izrednim smislom za doživeto pripovedovanje svojih črtic, ki so humorno obarvane in nam nevsiljivo ponujajo neko sporočilo. Učenci so z zanimanjem prisluhnili zgodbam in mu po koncu zastavili kar nekaj vprašanj, tako da se je predstavitev zavlekla kar v tri šolske ure. K temu so pripomogli tudi učenci, ki so množično hiteli po pisateljev podpis in hudomušne opazke, ki so jih bili deležni. Nato pa sta učenki devetega razreda s Partljičem opravili še intervju za šol-sko glasilo Mandeljc. Obisk nam je dobro del, saj nas je pisatelj popeljal iz šolskih klopi v domiš-ljijski svet svojega otroštva. Ana Kaluža

23 POGOVOR MANDELJC

1. V šoli smo spoznali nekaj vaših del in zanima nas, kako vam uspeva, da je v vaših delih vedno pri-

soten humor?

Mislim, da je življenje sestav-ljeno iz mladosti in starosti, iz svetlega in temnega. Humor je sestavni del člove-kovega življenja. Že Stari Grki so naredili dve maski – žalostno in veselo. Ker se slovenski avtorji trudijo pisati predvsem drame, sem se sam odločil, da bom pisal komedije.

2. Pišete za odrasle in mla-dino. Kaj vam je ljubše in

zakaj?

Ljubše mi je pisati za odras-le, saj čutim izredno veliko odgovornost, ko pišem za vas mlade. Izredno težko se je postaviti v vašo vlogo. Mislim, da je v tem izredno dobra Janja Vidmar. Sam sem za mlade pisal večino-ma dogodke iz svojega otroštva. Med takimi knjigami je tudi zbirka črtic Hotel sem prijeti sonce.

3. Ali so vaše zgodbe iz otroštva resnične? Kakšne spomine imate na svoje

otroštvo?

Večinoma so vse zgodbe,ki sem jih napisal o svojem otroštvu resnične, vsaj v osnovi. Temu rečemo literar-na resnica, nekateri liki so resnični, nekateri pa izmišlje-ni. Tudi vsi dogodki niso opi-sani čisto tako, kot so se zgodili v resnici, ampak je kaj dodano ali izvzeto.

4. Če primerjate otroke takrat in danes, kaj bi

rekli?

V nekaterih stvareh ste današnji otroci enaki – npr. v čustvovanju, laganju …Človeško bitje je v čustvova-nju vedno enako. Ste pa za razliko od nas veliko bolj samozavestni in izobraženi.

5. Ali trenutno pišete

kakšno zgodbo?

Ravno sem zaključil z eno knjigo in razmišljam, da bi napisal knjigo o človeku in psu, o lastnikih psov in njiho-vih ljubljenčkih. Kaj vse doži-vijo skupaj.

Še prej pa si moram odpoči-ti, si nabrati moči, prebrati kakšno dobro knjigo ...

6. Kakšne knjige radi bere-

te?

Dobre! Prebiram zelo veliko in zelo različne knjige. Ras berem slovenske avtorje. Še posebej mi je všeč Feri Lain-šček. Velikokrat preberem kar cel opus knjig nekega avtorja.

Svojih knjig pa ne berem ravno najrajši, saj se bojim, da bi v njih našel marsi-katero napa-ko. Ko knjigo napišem, jo dam v predal, jo čez nekaj časa vzamem ven, prebe-rem in popra-

vim, nato pa je ne preberem nikoli več.

7. S čim, poleg pisanja, se še ukvarjate? Ste še aktiv-ni na gledališkem področ-

ju?

Ja, z gledališčem se še ukvarjam. Rad pa tudi riba-rim, veliko časa presedim na obali in uživam. Lahko celo po več ur skupaj, pa se tega niti ne zavedam. Takrat se napolnim s posebno energi-jo.

8. Katere nagrade ste

dobili za svoja dela?

Dobil sem kar veliko nagrad. Levstikovo za Hotel sem pri-jeti sonce, ki je bila sedem-krat ponatisnjena. Kot humo-rist sem prejel Ježkovo nagrado. Nagrade mi ne pomenijo ravno veliko, je pa lepo, če jo dobiš.

Katarina Rupnik in Eva Skočir

INTERVJU S TONETOM PARTLJIČEM

MANDELJC

9. Kaj bi sporočili našim

mladim bralcem?

BEREJO NAJ!

MANDELJC POGOVOR MANDELJC

INTERVJU Z DOBITNIKOM ZLATEGA PRIZNANJA V

TEKMOVANJU IZ ANGLEŠČINE, MARKOM ČEČEM

Koliko časa si se pripravljal na tekmovanje? Približno toliko časa kot za področno tekmovanje, to je toliko kot za test. Kje dobiš ideje za tako dobre angleške spise? Ne vem. Kar nekaj jih dobim v filmih in knjigah. Drugače pa pišem, kar mi pade na pamet in je primerno za spis. Kakšni so bili občutki po tekmovanju? Bil sem zelo vesel. Dobil sem natanko toliko točk, kot sem jih napovedal. Kako si praznoval pridobitev priznanja? Nisem praznoval, ker sem bil tako utrujen,da sem šel raje kar spat. Kako je reagirala tvoja družina, ko je izvedela za odličen rezul-tat? Vsi so bili zelo zadovoljni, saj sem en mesec skoraj vsak dan spremljal, ali so rezultati že objavljeni na internetu.

pripravil 9. razred

INTERVJU Z REŽISERJEM NANIZANKE LEPO JE BITI SOSED VENOM JEMERŠIČEM, ki je deveti razred popeljal v svet režije

in igre.

Koliko časa se že ukvarjate z režiranjem in kateri je bil vaš prvi večji projekt? Moj prvi večji projekt je bil hrvaški celovečerni film Mondo Bobo leta 1997, kjer sem sodeloval kot direktor fotografije. Navsezadnje sem to tudi študiral v Zagrebu, ker sem vedno čutil, da je režiser nekje v meni in da se mi tega ni treba še naknadno učiti. Tako sem izpopolnil svoje fotografsko znanje, ki pa je tako ali tako najbolj pomemben del vizualne kreacije. Čisto prvo režijsko kreacijo sem ustvaril za lastni band Central Problem. To je bil videospot Zagor pred davnimi 15-timi leti.

Režirate tudi videospote. Nam lahko naštejete nekaj glasbenih skupin, s katerimi ste delali? Do sedaj sem posnel nekaj več kot 160 glasbenih spotov za veliko izvajalcev, tako slo-venskih kot hrvaških. Naj jih nekaj omenim: Big Foot Mama, Magnifico, Jinx, Neisha, Dan D, Lee-loojamais, Severina, Tabu, Psycho Path, Klemen Klemen, Psihomo-do Pop, Billysi, Elvis Jackson, Jan Plestenjak …

Kateri videospot vam je ostal najbolj v spominu in zakaj? Težko je reči, kaj se ti res vtisne v spomin. Na vsak spot me spomni kaj drugega. Včasih je to situacija, v kateri je spot nastal, drugič kakšne prigode na snemanjih. Leta 2006 smo izdali DVD s skoraj 100-timi glasbenimi spoti, katerega spremlja dialog med menoj in Andrejem Štritofom, producentom, s katerim sem ustvaril največ glasbenih spotov. Všeč so mi spontane in preproste rešitve. Pona-vadi se takšnih lotiš takrat, ko nimaš dovolj denarnih sredstev. Nekaj takega je bil tudi spot Dan D – Voda, katerega smo posneli kar v fundusu Televizije Slovenije, saj ni bilo denarja niti toliko, da bi opremo peljali na kakšno drugo lokacijo. Rezultat je bil super. Veliko tega je pa seveda odvisno od karizme, ki jo nek izvajalec ima.

24

25 POGOVOR MANDELJC

Ogledali smo si snemanje enega dela Lepo je biti sosed. Opazili smo, da je vzdušje med igralci in celotno ekipo zelo domače. Na kratko nam, prosim, opišite en snemalni dan. Snemanje nadaljevanke je bilo z vsako sezono lažje. Igralci so praktično postali liki, ki jih igrajo in je bilo zato res odveč, če bi razlagati Benotu, naj se popraska po riti, ker se je to njemu kot Benotu zdelo čisto samoumevno. Ponavadi snemanje začne ob 7. uri zjutraj, ko se tehnična ekipa pripra-vi, medtem ko se igralci oblečejo in naličijo. Sledi branje teksta na setu, kjer tudi prehodimo točke, kjer se bodo igralci gibali. Tako določimo njihove pozicije ob določenih trenutkih v tekstu. Nato celotno sekvenco zvadimo tudi s kamerami, da vidimo, kako bomo organizirali katero kamero, da se ne zgodi, da bi kakšen igralec ostal izven njenega dometa. Tako pripravljeni se podamo na pra-vo snemanje. Ponavljamo tako dolgo, dokler nismo vsi zadovoljni, tudi igralci sami. Vsaka nadalje-vanka ima od 9-15 sekvenc, ki jih poskušamo posneti v enem kosu in jih kasneje razporedimo v pravilni vrstni red in montažno popravimo reze, da bi le-te ne motile pri spremljanju zgodbe. Ton-ski tehnik se loti še dodajanja smeha in audio korekcij. Najbolj se na snemanju veselimo kosila (zgolj ker je v obroku tudi sladica). Po kosilu smo sicer malo bolj počasni, ampak se nam nekako uspe prebiti do konca v 12-tih urah.

Verjetno so vam kot režiserju najbližje filmi. Pri katerih ste že sodelovali in kaj vas vleče k filmu? Kot direktor fotografije sem sodeloval še v celovečernih filmih: Ljubljana, Oda Prešernu, Kleščar, Porno Film, Dobro urejeni mrtveci, Desperado Tonic in Reality, ki je ravnokar dobil glavno nagrado za najboljši film na festivalu v Hamburgu. Svoj režijski prvenec FAKER bi že moral sne-mati, ko sem dobil denar od filmskega sklada, a sem se žal zaradi menjave politike znašel na napačnem mestu v napačnem trenutku in so mi projekt ukinili. Trenutno delam na drugem celove-čercu, kar sam v lastni produkciji.

Ker obiskujemo izbirni predmet vzgoja za medije, nas zanima, kakšno je vaše mnenje o vplivu medijev na mlade (pozitivno in negativno). Brez medijev danes žal ne gre. Vsekakor so dobrodošli na eni strani, na drugi pa jih je zagotovo preveč in se mi zdi, da se naša življenja preveč vrtijo okoli njih, namesto okoli nas samih. Zaradi njih so ljudje vse bolj odtujeni, saj so nenehno bombardirani z nešteto podatki o tem in onem. Mislim, da je človek računalnik, ki ne pre-more vsega, kar se ponuja in da so naši možgani trenutno preobremenjeni. Tržna politika je pa žal vse bolj agresivna in kot zgleda, ne bo popustila. Pogrešam čase, ko nismo imeli nič in smo ustva-rili veliko več. Če ne več, pa vsaj nekaj, kar je imelo dušo. Jaz osebno ne spremljam časopisov, ne gledam informativni oddaj, prav tako ne gledam reklamnih oglasov. Le tako je ta svet vsaj prib-ližno v barvah, ki jih sami želite.

Vas poleg režiranja zanima še kakšno drugo področje umetnosti? Kaj radi počnete, ko ne delate? Sedaj že nekaj časa čakam na izid svoje druge knjige pesmi in kratkih zgodb „Električni Golaž“ v kateri bodo tudi fotografije, ki sem jih naredil od leta od leta 0 do sedaj. Razen tega je v meni glasbenik, ki deluje že od leta 1983 in nekako miga še danes. Kot basist sem sode-loval s skupinami Buldožer, Lačni Franz, Black Balloon, Central Problem, Phonomonics, Sestre ... Sedaj pa bolj praskam zase v svojem studiu. Ko nič ne počnem, se zelo rad, tako kot vsi mladi, zatečem v svet igre s svojo Playstation 3 konzolo, za katero sem več kot 3 leta pisal recenzije iger.

Kakšno sporočilo imate za nas mlade? Življenja ne jem-ljite resno, ker tudi ono ne jemlje resno vas. Uživajte v sleher-nem trenutku, ker živite le zdaj – ta trenutek. Ne delajte pre-hudih planov za bodočnost. To je čas, ki nikoli ne pride. Če vam je kdo všeč, mu to povejte takoj. Igrajte se. Ustvarjajte. Lenarite. Delajte. Potujte. Jejte zdravo. Ne krivite druge za vaše nezadovoljstvo. Spoštujte naš planet. Raziskujte vesol-je. Prdnite v družbi, če se tako počutite. Umivajte si zobe. Smejte se. Ljubite sebe in druge.

Ana Kaluža in učenci izbirnega predmeta Vzgoja za medije

MANDELJC

STRAN 27 KULTURA MANDELJC MANDELJC NAŠI USTVARJ ALCI 26

YOUR MISTAKE

I'm alone

and I walk to the unknown.

You don't know my pain,

becouse you have a smalll brain.

Between you and me

lies a park

full of dark.

But i'm brave so I flew far from you.

These is like a rule you fool Don't act so wild you impolite child

Maja Vodopivec 9.r

POSTOJNA, SREDIŠČE ZELENEGA KRASA Postojna je manjše mesto sredi čudovite kraške pokrajine. Ima bogato kulturno-zgodovinsko preteklost ter hitro napredovanje v sedanjosti. Sploh v letu 2010, ko so zgradili veliko krožišč, hotel Kras, preuredili osrednji mestni trg, zgradili veliko stanovanjskih poslopij in s tem povečali rast prebivalstva v naši občini. Preureditev knjižnice, ki zaradi svojega velikega prostora omogoča večjo in boljšo izbiro knjig ter mogoče tudi več bralcev. Postojnski vrhunec predstavlja čudovit kraški biser - Postojnska jama, ki v Postojno privabi kar nekaj turistov. Postojnska jama pa se lahko pohvali s svojim jamskim dvorcem in pestro izbiro gurmanskih okusov.

V Postojni pa se skriva tudi zanimiv Majlont - najstarejši del Postojne, ki je po mojem mnenju premalo izpostavljen in bi bil lahko zelo zanimiva relacija za turiste. V občino Postojna pa je vključenih veliko lepih vasi in od teh jih je kar nekaj zelo urejenih. V današnji dobi kmetijstvo ne predstavlja osnovnega pomena in se ljudje vse manj ukvarjajo z njim.

Po vaseh imamo zgolj le vrtičke, na katerih pridelujemo zdrave vsakdanje izdelke. Z našimi eko izdelki poizkušamo nadomestiti umetne izdelke, ki jih je na tržišču zelo veliko. V naših krajih je zemlja precej rodovitna in narava, ki nas obdaja krasnih, pestrih barv. Veliko imamo gozdov in kar nekaj sprehajalnih poti po naravi. Veliko ljudi v naših krajih se za hobi ukvarja z gobarjenjem, konjeništvom, vrtnarstvom in turizmom. Postojna se lahko pohvali z brezplačnim prevozom po mestu, Furmanom, s katerim bi bili ljudje lahko bolj ekološko osveščeni in s tem manj uporabljali avtomobile in zaradi tega bi bila stiska s parkirišči manjša.

Ker je kraška pokrajina tako zelo lepa in imamo v Postojni toliko lepih zanimivosti, bi lahko turistom pokazali več in s tem tudi nekaj več zaslužili.

Katarina Rupnik, 9. r

27 NAŠI USTVARJ ALCI MANDELJC

POJE MI ZELENI KRAS

Tam ob reki Pivki je zeleni kras,

če prisluhneš mu, poje ti na glas.

S prijatelji v gozdu taborimo,

se zvokom narave prepustimo.

Zjutraj žaba nas zbudi,

rega, rega kvak kriči.

Šu, šu, šu listje šelesti,

lisici zvitorepi se na lov mudi.

Žu, žu, žu potok žubori,

V njem si jelen žejo poteši.

Čof, čof, čof čofota

v potoku ribja druščina.

Hop, hop iz grma zajček priskaklja,

ustraši se ga plašna srnica.

Top, top, top ježek po gozdu topota,

pojedel je že črva dva.

Mmmmm, kako lepo diši,

ko se narava prebudi.

Tomaž Vitez, 5. r

MANDELJC

ZVEZDICE

Ko

sonce

gre spat,

zvezdice se gredo na nebo igrat.

Vse svetle na nebu žarijo. Ena za drugo se

lovijo.

Postavljene so v različne oblike,

ki nam pokažejo slike.

Ko sonce prikuka na plan,

zvezdice se z vlakom

odpeljejo stran.

Tomaž Vitez, 5. r.

Pravljična dežela, Janez Rebec, 1. r

IZLET V NARAVO

Sonce vzhaja,

ptiček žvrgoli,

v naravo odhajamo prav vsi.

Vidimo drevesa, ki so lepa,

nato se prikaže ena lepa ptica,

ki ji pravimo sinica.

Cvetlice dišijo,

živali norijo,

mi pa se smejimo

in smo zelo srečni,

ker v takem okolju živimo.

Martina Gojič 4. r

1 NAŠI USTVARJ ALCI 28

ZARADI TEBE

Zaradi tebe zdaj tukaj stojim.

Rožo dehtečo ti podarim.

Z rožo dehtečo, vrtnico rdečo –

zaradi tebe še vedno živim.

Zame si v mrzli ječi trpel.

Zame pod bičem nisi ostal cel.

Zame in za nas življenje si dal,

da je naš narod svoboden postal.

Zdaj pred teboj nemo stojim.

Rožo dehtečo ti podarim.

Vrtnico rdečo na tvoj grob položim,

zaradi tebe še vedno živim.

Ksenija Šabec, 8.r

NEKAJENJE

Kaditi ali ne kaditi,

to je zdaj vprašanje,

ki me pesti

vse te dni.

A na koncu odločim se

za nekajenje,

saj vem, da bolj zdravo

nekadilca je življenje.

Tudi brez kajenja bomo srečni

in v življenju ne bomo tečni.

Pljuča bodo zdrava

in vedno vedeli bomo to,

da rak pojavil se ne bo.

Katarina Rupnik, Eva Skočir, 9. r

KAJENJE V ŠOLI

V šoli sem bil

s prjatli kadil

in bil sem zadet

za umret!

Doma so izvedeli,

kaj se dogaja z menoj

in mi postavili pogoj.

»Iz hiše letiš,

če se ne umiriš!«

Doma sem ostal

in po zdravnika poslal.

Kadil sem,

ne kadim več,

ker to je čisto odveč.

Klara Gril, Maja Vodopivec, 9. r

MANDELJC

Pogled skozi okno, Magdalena Poljšak, 7. r

1 NAŠI USTVARJ ALCI MANDELJC

NAKUPOVALA SEM S PIKO

Nekega dne je Pika s konjem odšla v mesto. Tam sem jo srečala. Skupaj sva se odpravili po nakupih. Najprej sva s Piko odšli v trgovino s čevlji. Jaz sem si kupila škornje, Pika pa je vse pregledala in na koncu je prodajalko vprašala, če si lahko kupi kar te svoje, ki jih je imela na nogah. Prodajalka ji je rekla, da jih ne more kupiti, saj so že njeni. „Ampak jaz si jih zelo želim,“ odgovori Pika. Prodajalka je pristala, da ji proda njene lastne čevlje. Odločila se je, da jih bo prodala za dva centa. Pika je rekla, da ji da kar en velik zlatnik. Nato sva šli v trgovino z igračami. Jaz sem si kupila konja, Pika pa je za gospoda Ficka vzela žabo, klobuk in nekaj barvnih rož. Medtem je Pika počela razne norčije. Po teh napornih nakupih sva se odpravili na košček torte in sok. Za nama je bil prelep dan.

Aleksandra Nunič 4.r

29

IZLET V NARAVO

Šla sem v naravo,

videla sem kravo,

ta je jedla travo.

A nad njo je letala sraka,

ki je gledala kako koraka

kosmatinec medved Jaka.

Krava ga zagleda in se ustraši,

hitro steče in vse ptiče splaši.

Vita Debevec, 4. r

POSTOJNA

Ta naš kraj je ljubi zdaj,

ki velik je za cel okraj.

V centru velik trg stoji,

tam prostora je za sto ljudi.

Bloki, hiše vsepovsod,

tam grem rada na sprehod.

Na sprehodu z nono Branko,

se počutim prav meščansko.

Furman pelje vse ljudi,

ki v mesto se jih mudi.

Tam med njimi sva tudi midve,

ki bi radi kam odšli.

Postojnska jama znana doma,

je po kapnikih poznana.

Nemke, Danke in Italjanke,

njene so redne obiskovalke.

Anuša

POSTOJNA-SREDIŠČE ZELENEGA KRASA

Postojna ti prečudovito mesto,

ki imaš na vsakem vogalu urejeno cesto.

Imaš urejene in pisane zelenice,

še bolj pa jih krasijo ptice.

V mestu ljudi kar mrgoli,

saj tam veliko se godi.

Tvoja Postojnska jama je prečudovita,

saj s turizmom je oblita.

Ti moj rodni kraj,

samo da kmalu v jami

se ne bo prebudil zmaj?

Petra Sitinger, Ines Čirič, 7. r

MANDELJC NAŠI USTVARJ ALCI MANDELJC

TVOJE VSE

Solza mi po licu polzi.

Zagledam tvoj obraz,

ki skozi misli mi drvi.

Tvoje oči, tvoja usta, tvoje srce.

Spomnim se kot prvi dan -

tvoj glas, tvoj vonj, tvoje vse.

Z vsem si bil obdan.

Zdaj tega nimam več.

Vse je odšlo, izginilo iz srca.

Hkrati misli moje so izginile

in srce zapustile.

Globoko v zemljo

smo zagrebli te.

Tvoje oči, tvoja usta, tvoje srce,

tvoj glas, tvoj vonj, tebe vsega.

Čez tebe položili smo kamen -

trd, leden, umazan.

Ločil me bo od tebe,

zato ga sovražim.

Nina Poljšak, 9. r

Gledam te v oči,

zelo lepa se mi zdiš.

Škoda, da sem slep.

Nina Poljšak, Miha Zadravec, 9. r

Sedim na drevesu,

razmišljam o življenju.

Padem na tla.

Eva Skočir, 9. r

Osamljeno drevo

sredi gozdne jase.

Zapadel je sneg.

Katarina Rupnik, 9. r

Sem pri babici.

V tišini pijem čaj.

Dedek zasmrči.

Maja Vodopivec, 9.r

Sedim v sobi,

zunaj strašno grmi.

To so le sanje.

Blanka Urbiha, Nika Križaj, 9. r

Hodim po gozdu.

Ptički žvrgolijo.

Nekaj poči.

Anamarija Zadravec, 6. r

30

SKRIVNOST POLETNEGA DNE

Topel veter -

kakor morje

valovi.

Na mojem oknu

majhen ptiček

žvrgoli.

Sonce gori,

nemočen oblak

se z njim

bori.

Vrtnarka

pisane rože sadi.

Cvetoče palme se razpnejo,

bled oblak

dežja ne

spusti.

Pisana mavrica

zlobno vreme

podi,

nam želi

sončne poletne

dni.

...SANJE, A ZANJE SE NE VE...

Ksenija Šabec, 8. r

31 ZADNJA STRAN MANDELJC

MANDELJC - glasilo Osnovne šole Prestranek

Šolsko leto 2010/11 Urednica: Ana Kaluža Grafična in računalniška obdelava: Urška Tušar Tisk: Tiskarna ČukGraf Postojna Prestranek, junij 2011