Maraton treh src

Občina Radenci

MaratonTrehSrcRevija-v13.indd 1 27.07.09 11:43:16 Uhr


29. MARATON TREH SRC


»Tekmuj sam s seboj – Vsak je zmagovalec«

To so gesla, ki so nas organizatorje in Vas, spoštovane in spoštovani udeleženci praz-nika teka v Radencih, združila že devetin-dvajsetič. Sedaj po končani prireditvi lahko ocenjujemo, da smo navkljub recesĳi ter ne ravno lahkim začetkom priprav na 29. Ma-raton treh src, spet enkrat ustvarili praznik teka in rekreacĳe s kopico dogodkov, ki ta praznik spreminjata tudi v praznik zaljublje-nih v življenje. Uspeh slehernega maratona v Radencih gre prav gotovo pripisati tudi ui-granemu timu v organizacĳskem odboru pri-reditve, še bolj pa ga gre pripisati na osebni ravni slehernemu od Vas, ki ste tekli in na teh tekaških preizkušnjah spoznavali sebe in živ ljenje v morda najlepši inačici.

Teki maratona Treh src tečejo skozi lepe kraje ob reki Muri, ki jim značilen pečat dajejo gostoljubni in prĳazni ljudje. Skoraj 800 jih je skrbelo za varnost in regularen potek prireditve, vsakemu od njih še posebej hvala za njegov pri-spevek k tej veličastni prireditvi. Enako tudi vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k izvedbi prireditve. Hvala vsem!

Sodelavci in sodelavke 29. Maratona treh src, Vam spoštovane tekačice in tekači želimo še polno manjših ter tu in tam velikih zmag nad samim seboj, da bi takšne osebne zmage dosegali tudi v prihodnje in da bi se še kdaj vrnili v Radence, bodisi kot udeleženci, obiskovalci ali turisti. Ali kot štorklje vsako pomlad...

Zato Vas prav prisrčno vabim na jubilejni 30. MARATON TREH SRC, ki bo 15. maja 2010 v Radencih.

Marjan HLADENpredsednik org. odbora Maratona treh src



Maraton Treh src v Radencih je ena naj-starejših in s tem najbolj tradicionalnih tekaških prireditev v Slovenĳi, pa ne samo v Slovenĳi, tudi širše. Je tudi (ta-koj za maratonom v Ljubljani, ki se je iz-redno razmahnil v zadnjih letih) najbolj množična tekaška prireditev pri nas, ki s svojo široko paleto tekov resnično po-nuja za vsakogar nekaj. Zelo pomembno je, da ponuja tudi otroške teke, saj so otroci tista baza, iz katere bodo tekaške prireditve daleč naokrog v prihodnosti črpale svoje bodoče tekače. Prav je, da že otrokom z udeležbo na tovrstnih prireditvah privzgojimo tisti čut do zdra-vega načina življenja, ki ga tek z vsem svojim bistvom vsekakor manifestira na najboljši možen način.

Kot vodja tekmovanja sem bil pova-bljen, da ocenim tekmovalni del prire-ditve ter kot dolgoletni trener nekaterih naših najboljših tekačev na srednje in predvsem dolge proge podam svoje mnenje o prihodnosti tekov na dolge proge v Slovenĳi.

Z ozirom na že 29. izvedbo letošnjega maratona je lahko ocena tekmovalnega dela samo odlična. Vse ekipe, ki to pri-reditev izpeljejo v tekmovalnem smislu, so že tako vpeljane in rutinirane, da ni praktično nobenih pripomb. Potrebno je povedati, da vsi sodelujejo izključno na prostovoljni osnovi, kljub temu pa je izvedba na visokem profesionalnem nivoju, tako da se mnogi čudĳo, če je temu res tako. Vse omenjene ekipe so živi dokaz, da se da s srčnostjo in med-sebojnim sodelovanjem in zaupanjem izpeljati tudi tako pomembno in obse-žno prireditev na amaterski osnovi.

Pred nekaj leti je bilo precej vprašanj ter negotovosti v zvezi s prestavitvĳo startov s popoldanskih na dopoldanske ure. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je bila to prava odločitev, saj je vreme (kljub možnim višjim temperaturam v maju, kar smo doživeli tudi letos) dopol-dne vseeno bistveno bolj prĳazno kot popoldan. Kot rečeno, letos je bilo kar nekaj zdravniških intervencĳ (precej več kot lani), ki pa z izjemo dveh niso bile resnejše narave. Vreme letos je bilo še posebej neugodno zaradi precej visoke vlažnosti ter predvsem zaradi samo bla-gega vetra, ki ni dovolj mešal ozračja, tako da je bil občutek kar čmoreč«. Temu primerni so bili tudi rezultati, saj večini ljudi ni uspelo izboljšati svojih najbolj-ših časov na določeni razdalji, samo tisti najbolje pripravljeni so se tem zelo pri-

bližali. Če v tej luči ocenimo zmagovalca na klasični maratonski razdalji Mitjo Ko-sovelja, potem moramo ugotoviti, da je tekel zelo dobro ter dokazal, da ga AZS upravičeno smatra za kandidata za na-stop na Olimpĳskih igrah v Londonu. Če pa bo Mitja lahko prevzel vlogo čnasle-dnika« našega najboljšega maratonca doslej Romana Kejžarja, pa bo potrebno počakati še nekaj dodatnih let. Ostali rezultati so bili bolj ali manj pričakova-no skromni ter pač v skladu s trenutnim stanjem tekov na dolge proge v Sloveni-ji, kljub temu, da je bilo v polmaratonu razpisano tudi Državno prvenstvo. Gre pa jih pripisati tudi dejstvu, da se je Or-ganizacĳski odbor letos odločil, da ne vabimo tujih tekmovalcev na maraton, kot doslej, ko so kot po pravilu zmago-vali predstavniki Kenĳe ali pa Rusĳe. Recesĳa je očitno dosegla tudi Radence. Čas bo pokazal, ali bo takšna usmeritev veljala tudi v prihodnje ali pa jo bo kaza-lo kdaj tudi ponovno spremeniti.

Vendar moram v opravičilo takoj na za-četku povedati, da takšno stanje glede skromnih rezultatov na dolgih progah seveda nimamo samo v Slovenĳi, tem-več smo mu priča praktično povsod v Evropi (z redkimi izjemami – v Rusĳi ali Ukrajini, na primer). Gre torej za bistve-ni porast množičnosti kar se tekov na dolge proge tiče ter seveda nazadovanje (ali pa vsaj ne napredovanje) kvalitete. Kje pa tiči razlog za takšno stanje?

Če se ozrem v preteklost, potem moram ugotoviti, da se predispozicĳe sedanjih generacĳ otrok – potencialnih teka-čev – najbrž bistveno ne razlikujejo od tistih pred 20. ali 30. leti. Prepričan pa sem, da se spreminjajo tako voljne ka-rakteristike kot motivacĳa. V tempu so-dobnega življenja se praktično nič več ne more primerjati s časom pred 20 do 30 leti, ko so slovenski tekači dosegali rezultate, ki se jim še danes čudimo. Predvsem pa temu, da se jim nihče več ne more približati. Dandanes namreč živimo v bistveno drugačnem času kot nekoč. Spremenile so se vrednote v življenju, način preživljanja prostega časa, današnji čas sodobne tehnologi-je ponuja nešteto možnosti in načinov, kako na enostaven, hiter, predvsem pa ne preveč naporen način doseči nek uspeh, ne glede na področje. Mislim, da na tem mestu ni potrebno navajati brez števila primerov, kaj s tem mislim. Tega včasih ni bilo. Če je nek tekač pred 30. leti postal republiški prvak npr. v teku

29. MTS TER PRIHODNOST TEKOV NA DOLGE PROGE V SLOVENĲI

Revĳa 29. Maratona treh src je posebna izdaja RADENSKEGA VESTNIKA, časnika podjetja Radenska d.d. Radenci.

Zbral in uredil: Milan Verdev

Izjave v revĳi 29. MTS so zapisali: Oste Bakal, Rade Bakračevič, Lidĳa Magdič, Tomaž Verdev

Fotografije: Dani Mauko, Milan Klemenčič, Primož Gider, Zoran Flis

Oblikovanje: Zvone GabrĳanGrafična priprava: Atelje za črko in sliko

Tisk: Tiskarna Klar d.o.o., Murska Sobota

Naklada: 4.800 izvodov

29. M

ARATON TREH SRC

Radenci, 16. maj 2009



na 800 m in se uvrstil na Pokal republik in pokrajin, potem je to nekaj pomenilo. Njemu samemu in njegovi okolici, ki ga je pri tem podpirala. S tem si je priboril spoštovanje in potrditev svojega trdega dela (delo je najbrž moralo biti trdo, da je nekdo bil najboljši v Slovenĳi na 800 m). Ne samo to, priboril si je tudi ustrezen status v klubu, ki mu je prinesel mogoče kakšno hranarino, športno opremo, po-tovanja na tekmovanja, ipd. Danes to ne velja več nič. Tovrstne motivacĳe ni več, zato tudi voljne karakteristike potencial-nih tekačev padajo. Mogoče bom malo pretiraval, vendar bom vseeno zapisal: komu se še ljubi vrsto let trdo trenirati, da postane prvak na 800 m (kaj šele v maratonu), če mu to razen lastnega od-povedovanja mnogim stvarem in mogo-če nekaj malega lastnega zadovoljstva na koncu ne prinaša praktično nič. Za uspeh je tukaj potrebno najmanj 10 let trdega dela, brez možnosti za uspešno zadovoljevanje etapnih in sprotnih ci-ljev, ki se kažejo v nagradah, medĳski pozornosti, sponzorjih, skratka vsemu tistemu, kar današnja potrošniška druž-ba zna oceniti kot uspeh. Tega tu ni (ali pa zelo redko in izjemoma), prav tako kot pri tem ni bližnjic do končnega cilja.

V času mobilnih telefonov, interneta, ra-čunalniških igric, raznih internetnih fo-rumov, facebooka, razkošnih multikino dvoran, nakupovalnih centrov itd., kjer je vsakodnevno možno dosegati čveli-ke zmage«, se je to res potrebno vpra-šati. Konec koncev tudi ponudba novih športnih zvrsti, ki so tako medĳsko kot tudi sicer v javnosti bolj na udaru (te-nis, smučanje, ostali športi na snegu – deskanje, itd. –, golf, igre z žogo, ra-zni čbencinski« športi), k popularnosti atletike, predvsem pa tekov na srednje in dolge proge, ne pripomorejo veliko.

Prav zaradi tega sem začel s trditvĳo, da se današnji čas ne more primerjati s ti-stim pred mnogimi leti. Kljub temu sem prepričan, da imamo tudi danes veliko talentov, mogoče še celo več kot takrat,

imamo infrastrukturo (stadioni, opre-ma, tehnologĳa), imamo tekmovalni sistem, vendar se tekači v tem ne naj-dejo. Danes je potrebno dokazovanje v praktično vsaki stvari, ki se je lotevamo: v šoli, pri študĳu, na delovnem mestu, pri vzponu na družbeni lestvici, pri ugle-du v ožjem življenjskem okolju itd. in to vsakodnevno. Torej ne jutri ali pa drugi teden, temveč danes in takoj. Atletika tega ne omogoča, še manj pa dovolju-je. Potrebno je veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, trdega dela, odpovedovanja marsičemu, da se bo šele čez nekaj let pokazal prvi vidnejši napredek, od tam pa do uspeha pa je potem še različno dolga pot. Takih pravil današnja druž-ba ne priznava in tiste, ki pri tem želĳo vztrajati, zasmehuje, ponižuje in daje v nič. Današnja družba se sicer želi iden-tificirati s slovenskimi športnimi junaki, vendar je pot do tja ne zanima, je do tega popolnoma indiferentna.

Zakaj so torej bili včasih tekači boljši kot danes? Ker jim je tek in trening bil edini izhod iz anonimnosti, sredstvo za do-sego cilja – biti prepoznaven, uspešen, celo (vendar zelo redki) nekaj zaslužiti. In to z bistveno manj vlaganja v njihov program s strani staršev, kluba, matične zveze, države, kot jih je večina športnikov deležna danes. V bistvu gre za fenomen, ki ga je zelo težko razložiti. Preprosto pa je razumeti, da so danes bolj cenje-ni udeleženci (in ne samo zmagovalci!!!) lepotnih tekmovanj, različnih resnično-stnih showov, izborov različnih idolov, plesnih tekmovanj, kjer se v množičnosti postavljajo Guinessovi rekordi, računal-niških iger itd., ki to postanejo z bistveno manj truda, znanja tako in tako, pa tudi TAKOJ – če to primerjamo z nekim uspe-hom pri teku. Kako naj torej nekdo ima motivacĳo za to, če tega današnji svet ne zna ceniti in priznati? Težko, kot je očitno tudi to, da stvari glede tega lahko gredo samo še na slabše.

Je potem še sploh čudno, zakaj so ve-dno bolj uspešni tekači iz držav tako

imenovanega čtretjega sveta«? Ker so danes tam, kjer smo mi bili pred 20 – 30 leti, v nekaterih državah pa še bolj daleč zadaj.

In kako naj potem danes pričakujemo od tekača, ki na trening pride samo, če ima avto, ki na treningu opravi vsaj 3 pogovore s mobilnim telefonom, ki na nujno potrebne zimske priprave ne gre, če mu jih nekdo ne plača, ki vsakodnev-no »gnjavi« klub, da mu naj kupi nove tekaške copate, sicer bo nehal trenirati, ki si kupi nujno potrebno vitaminizacĳo samo, če mu sponzor nakaže dogovor-jeni mesečni obrok, ki zadnjih nekaj dni pred izpitom na faksu manj trenira, ker mora študirati oz. pred maturo kar nekaj mesecev, in še bi lahko našteval zelo konkretne primere o tem, kaj se ne bi smelo dogajati – da bo uspešen. Ne moremo, ne. In takšen tekač ne bo nikoli uspešen ter ga tudi ni potrebno vključevati v resno projektno delo. Ža-lostno pa je, da je večina naših tekačev takšnih – vendar si marsikateri od njih ni sam kriv. Takšnega je naredil dana-šnji čas in okolje, v katerem se je zna-šel. Če se ne asimilira, propade.

V tem vidim glavni problem tekov na srednje in dolge proge. In če bomo želeli vsaj malo to stanje izboljšati, se bomo morali pošteno potruditi, da nam bo to uspelo. Zavedati se moramo dejstva, da pri tem nismo osamljeni. Evropska atletska zveza poskuša z mnogimi ukrepi vzpodbuditi prebujanje tekov, vendar je ta proces zelo težak, pred-vsem pa dolgotrajen. Vplivajo na nas trenerje, da naj s svojim delom ali pa tudi zgledom pri svojih varovancih do-sežemo večji interes in vzpodbudimo tisto zmanjšano motivacĳo, ponovno zanetimo tisto strast, ki je pred ome-njenimi 30. leti kraljevala med evrop-skimi tekači na atletskih stadionih in cestah širom Evrope. Nam bo to ponov-no uspelo? Počakajmo in bomo videli.

Borut PODGORNIK

Podatki o udeležencih na Maratonu treh src v Radencih:

29. Maraton treh src je na dan prireditve v Radencih spremljalo 42 akreditiranih novinarjev elektronskih in/ ali tiskanih medĳev iz Slovenĳe, Hrvaške, Madžarske in Avstrĳe.

Tek / Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20095,5 km / 8 km / 10 km 671 570 892 1125 1134 1188 1260 1340 185721 km 652 553 808 771 888 998 1101 1222 130842 km 181 145 111 142 179 183 182 191 159Veveričkin in srčkov tek 553 619 826 1011 1045 1055 1241 1073 1123Pohodniki 2910 3217 3128 2598 2852 2160 2513 3099 3431Humanitarni tek 78 70 48 102 52 89 63 55 57Paraplegiki – 24 10 – 3 4 5 4 4Sožitje (2 km tek) – – – – 25 25 20 5 1SKUPAJ 5045 5198 5823 5749 6178 5702 6385 6989 7994(aktivnih udeležencev): (iz 10 držav) (iz 11 držav) (iz 10 držav) (iz 13 držav) (iz 14 držav) (iz 17 držav) (iz 18 držav) (iz 10 držav) (iz 8 držav)



Tudi ob letošnjem 29. Maratonu treh src v Radencih, na katerem je že devetin-dvajsetič več kot tisoč tekačev, odraslih in otrok, od blizu in daleč merilo svoje moči, nismo pozabili na ljudi, ki so v življenju za marsikaj prikrajšani. Ob ve-likem prazniku teka in rekreacĳe smo zaposleni na občinski upravi Občina Ra-denci in zaposleni na Zavodu za turizem in šport Radenci na ponovno pobudo organizacĳskega odbora Maratona treh src organizirali Humanitarni tek poime-novan – TEK SRCA.

»Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje. …« smo zapisali na povabilo vsem, ki smo jih povabili na drugi humanitarni tek v organizacĳi Ob-čine in Zavoda. S tem stavkom smo za-čeli akcĳo zbiranja denarja, ki se je za-čela več kakor mesec dni pred dnevom, ko so ljudje dobre volje in širokega srca, tekli na humanitarnem teku. Na tek smo povabili mnogo znanih in manj znanih osebnosti, za katere smo bili prepriča-ni, da jim je skrb za sočloveka dobrina. K akcĳi zbiranja denarja smo letos, pred izvedbo samega Teka srca, prvič pova-

Žalost lahko poskrbi sama zase,a da bi užil radost v vsej njeni polnosti,moraš imeti ob sebi nekoga,s katerim jo deliš. (Mark Twain)

HUMANITARNI TEK – TEK SRCAZbrana sredstva za dober namen

je po večdnevnem sneženju in deževju zemeljski plaz izpodkopal temelje no-vozgrajene enodružinske stanovanjske hiše mlade družine v Melanjskem Vrhu 5 v občini Radenci.

Štiričlanska družina; oče, mati in dve mladoletni deklici, stari 7 in 12 let, so v nekaj urah ostali brez doma, v katerega so se preselili šele konec leta 2004. De-klici sta pohištvo v svoji sobici dobili za božično darilo v letu 2007 in danes le nemo spremljata dogajanja tragedĳo, ki sta ji priča.

Občina je družino, tudi na podlagi stro-kovnega mnenja, takoj (še isti dan) po prĳavi plazu, s soglasjem družine izseli-la in ji začasno zagotovila bivanje v dĳa-škem domu Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih. To je bila le ne-kajdnevna začasna rešitev, saj je orga-nizacĳa normalnega življenja za mlado družino v dveh sobah, brez kuhinje in s skupnimi kopalnicami in sanitarĳami, nemogoča. Občina je družini takoj, ko je bilo mogoče, zagotovila dvosobno, neprofitno stanovanje.

Družina se je znašla v nezavidljivem po-ložaju. Oče, zaposlen pri Logistiki Šker-get, po poklicu sicer zidar in mama, po poklicu bolničarka, zaposlena v bivalni skupnosti Zavoda Hrastovec, sta se pripravljena spopasti z izzivi ponovne novogradnje, a trenutno še plačujeta kredite za hišo, ki so jo morali zapustiti in zato bo potrebna pomoč širše sku-pnosti dobrih ljudi, da bodo v spopadu z izzivom še ene novogradnje uspešni.

Prepričani smo, da bomo v letu 2010 pri povabilih na humanitarni tek ob 30. Maratonu treh src pisali o izpolnjenih željah deklic nesrečne družine. Hvala vsem, ki ste pomagali in hvala vsem, ki še boste

Stecimo skupaj z dobrimi nameni tudi v letu 2010 na jubilejnem 30. Maratonu treh src!

Mojca MAROVIČ

Na startu Humanitarnega teka − starter Mojca MAROVIČ

Humanitarni tek v cilju.bili tudi medĳe. S pomočjo ljudi dobre volje in novinarji Nedeljskega dnevnika, smo zbrali 4.405 EUR. Količina zbrane-ga denarja ne odraža dejanskega števi-la tekačev na humanitarnem teku, saj je darovalo mnogo več ljudi, kot nas je teklo na dan prireditve.

Zbrani denar nas obvezuje le tega po-rabiti v skladu z določenim namenom. Letošnja zbrana sredstva bomo name-nili za družino, ki ji ob zadnjih naravnih nesrečah, v mesecu februarju narava ni prizanesla. Natančneje, 6. 2. 2009


INFORMACIJE:

www.zdravilisce-radenci.si [email protected]

Tel.: 02 / 520 27 20, 02 / 520 20 22Faks: 02 / 520 27 23

Program za športnike vseh generacij

Aktivniin zdravi

Program vključuje:

3 oz. 5 polpenzionov z bogatim samopostrežnim zajtrkom

z možnostjo dietne in vegetarijanske prehrane

ERGOMETRIJO: kardiovaskularno obremenitveno

testiranje na osnovi katerega ugotavljamo funkcionalno kapaciteto

srca in in kardiorespiratorno sposobnost organizma

2 x športna masaža (20 min)

2x edinstvena radenska mineralna kopel za revitalizacijo telesa

in boljšo cirkulacijo

neomejen vstop v terme: 25-metrski plavalni bazen, masažni bazeni, whirpooli

1 x dnevno prost vstop v svet šestih različnih savn

pitna kura z radensko slatino v pitnem salonu

jutranja gimnastika in aqua fitness

bogat izbor športnih in razvedrilnih aktivnosti

3-dnevni program:

Hotel Radin**** 257 €Hotel Izvir*** 251 €

5-dnevni program:

Hotel Radin**** 345 €Hotel Izvir*** 335 €


zahtevamovamoDA SE L JUB L JANSKI MARATON UBL JANSKI MARA

zahtevamozahtevamohtevamohtevamoPODAL JSA DO MARIBORA!SA DO MARIBORA SE JUB JA S I MARATOA SE JUB JA S I MARATOB JA S I MARB JA S I MA

www.cheguarana.com

naravn i naboj energ i jenerg inaravn i naboj ennar nnab ennerg ii jene giiiinnnnaravnnnn iiii nnnnabbojj

Fot

o.: P

ablo

Mon

tane

z


MOBILNE PROSTORSKE REŠITVE

Proizvodnja bivalnih enot:

bivalne enote različnih barv in dimenzijopremljene bivalne enotesanitarne enotebivalni objektiposebne izvedbenajem bivalnikov

Wopremljenopremljensanitarne sanitarnebivalni obji alni o We bivalne enbivalne e

enotenoteektiti Woteote .A

j

RCONT.SITel.: 02 56 44 229

Fot

o.: P

ablo

Mon

tane

z

K O M U N I K A C I J A ,V R E D N A Z A U P A N J A

www.cetis.si



Kot ponosni pokrovitelj tekov te vabimo, da se nam pridružiš na naslednjih tekaških prireditvah: Tek trojk: 9. maj Maraton treh src: 16. majMali maraton državnosti: 24. junijUltramaraton Celje - Logarska dolina: 5. septemberLjubljanski maraton: 25. oktober

Mi tečemo.Si z nami?

Si.m

obil

d.d.

, Šm

artin

ska

134b

, SI-

1000

Lju

blja

na.

FOT

O: D

elo

, d.d

.

www.simobil.si



Mitja KOSOVELJ iz Kobarida, zmagovalec velikega marato-na, ki je pritekel na cilj s časom 2:23:10 in postal tako ab-solutni prvak maratona. Z rezultatom je zelo zadovoljen, čeprav je slabši od njegovega osebnega rekorda. Verjetno je temu botrovalo precej neprĳetno vreme; bilo je soparno in neugodno. Do 12. km je tekel z večjo skupino tekačev, ki se je do 15-ih km precej zmanjšala. Takrat je pustil za seboj skupino slovenskih in madžarskih rekreativcev. Če-prav potem praktično ni imel konkurence je tekel precej hitro in kljub neprĳetnemu vremenu prvi pritekel na cilj. Z maratonsko stezo je zelo zadovoljen.»Pričakoval sem, da bo za zmago potrebno teči okrog 2:25. Sem zelo dobro pripravljen in očitno mi tudi vročina ne dela preglavic. Zaradi dokaj visokih temperatur so bili pogoji za maraton zelo težki. Poleg tega sem od petnajste-ga kilometra, torej večino proge, tekel sam v svojem ritmu. Kljub temu sem manj kot minuto zaostal za osebnim rekor-dom. V letošnjem letu bom nastopil še na nekaj gorskih te-kih kot dopolnilo za siceršnji trening, ob koncu leta pa na drugem maratonu. V tem letu je bila norma za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu (2:18,00) zame še nedo-segljiva, ker potrebujem še izkušenj in predvsem kilome-trine, toda v naslednjih letih se želim ustaliti v maratonu ter pri časih okrog 2:18,« je napovedal svoj športni razvoj Kosovelj, ki bo tudi prihodnje leto prišel v Radence.

Mitja KOSOVELJ

Ogrevalna aerobika pred startom pod vodstvom Anite HIRŠL

Maratonci pozdravljajo



Zvonko MURGELJ, direktor družbe Radenska d.d. RadenciMaratoni v Radencih in Ra-denski so prav tako kot je po-slovna in siceršnja usmeritev Radenske – tek na dolge pro-ge. Za takšen tek je treba ime-ti srce, srca Radenske so nam pri tem še kako v vzpodbudo in motiv. Nam, ki smo v njej ter tudi Vam, ki ste se podali

na progo preizkušat svojo voljo, telo in srce. Da Vam je tek bil kar najbolj lahkoten so na progi in ob njej skrbeli števil-ni sodelavci Radenske in drugi organizatorji iz Pomurja, ob tej največji atletski preizkušnji Vam stali ob strani preverje-ni ljudje in ekipa s srcem. S tremi srci Radenske.Maratoni v Radencih so prav gotovo izraz poslovne usme-ritve Radenske – ta najtežja atletska disciplina je odraz ne le vztrajnosti, športne pripravljenosti, ampak tudi srčno-sti vseh, ki se podajo na progo, s ciljem, preizkušati svoje moči in sposobnosti. In Radenska je prav tako vedno zno-va preizkus moči, znanja in sposobnosti, je vedno znova tudi stvar srca – zaljubljenosti v življenje. Dolga tradicĳa blagovne znamke to le še dodatno potrjuje.Prepričan sem, da so številni rekordi v udeležbi potrditev dobrega dela vrhunskih organizatorjev ter da so vaši iz-merjeni rezultati izraz vaše pripravljenosti, srca in zalju-bljenosti – ne le v tek, tudi v življenje!Vsem tekačem, obiskovalcem, predvsem pa zavzetim or-ganizatorjem izrekam iskreno občudovanje in zahvalo za ta lep tekaški praznik v Radencih in Slovenĳi!Dobrodošli na jubilejnem 30. maratonu Treh src prihodnje leto 15. maja v Radencih!«

Neža MRAVLJE zmagovalka maratonske preizkušnje

29. maraton treh src

Zmagovalka velikega maratona, Gorenjka iz Stražišča Neža MRAVLJE, sicer tudi hčerka svetovno znanega ultra-maratonca in zmagovalca radenskega maratona leta 1986, Dušana Mravljeta, je kratko povedala, da je bila nekoliko prehitra, in je po prihodu v cilj potrebovala zdravniško po-moč. V premični zdravstveni postaji ob cilju maratona so ji nudili infuzĳo in izotonični napitek. Nad vremenskimi razmerami je sicer potarnalo veliko več tekačev kot obi-čajno, kar je potrdil tudi Saša Babič iz zdravstvene službe, a kljub temu hujših reči ni bilo. »Vreme je dejansko malo ponagajalo, a sem zadovoljna, da sem zmagala. Roko na srce sem zmago tudi pričakovala. Mogoče sem malo za-nemarila pitje tekočine, čeprav so jo ob progi ponujali in najbrž je to botrovalo težavam na cilju«, je pozneje kratko dodala Mravljetova, ki se je s tekom, in to na najbolj na-pornih preizkušnjah, srečevala kot članica spremljevalnih moštev očeta: »Tek sem spremljala od blizu, tako blizu, da sem bila nekako sama akterka ultramaratonskih tekmo-vanj v ZDA, Avstralĳi in po Evropi. Vendar si nikoli nisem predstavljala, da bo maratonski tek, tako naporen kot pri očetu, postal moj način življenja. Morda se ne bi podala v treninge teka, če se tudi z izobraževanjem ne bi usmerila v šport. Prvi resen trening za tek na dolge razdalje je bil tako naporen, da me je naslednje jutro bolela prav vsa-ka mišica, celo te sem čutila, za katere mi tudi na študĳu fizioterapĳe nikoli niso povedali. Tudi dan po tokratnem radenskem maratonu sem čutila le nekaj bolečin v mečih, drugače je po infuzĳi bilo vse v najlepšem redu«.



Madžar Zsolt KOSZAR, zmagovalec polmaratona na 21 km, sicer pa madžarski državni prvak v kros teku na 12 km: »Pri-jetno sem presenečen, da mi je uspelo zmagati na mara-tonu v Radencih. S prĳateljem iz madžarske reprezentance Lajosem Berecom sva izbrala pravilen tempo in čeprav ni bilo enostavno, saj je svoje naredila tudi vročina, nama je uspelo skozi cilj priteči kot prvemu in drugemu«.

Zsolt KOSZAR, presenetljiv zmagovalec 21 km iz Madžarske

Najhitrejši v polmaratonu



Na startu polmaratona



Matĳa MOLNAR, delegat Atletske zveze Slovenĳe»Zame je 29. Maraton treh src pravzaprav prvi, saj sem prvič tukaj kot delegat in tudi kot gledalec. In moram povedati, da je organizacĳa na vrhunskem nivoju. Zelo sem zadovo-ljen tako z organizacĳo kot potekom tekme. Tudi vreme je ugodno, sicer nekoliko bolj za gledalce, kot za tekmovalce. Intervencĳ zdravstvenega osebje je sicer bilo kar nekaj, toda zgodilo se ni nič hujšega. Kot sem dejal je organizacĳa vrhunska, na vreme pa se tako in tako ne more vplivati. Tri-desetletna izkušenost pri organizacĳi tega maratona je de-jansko nekaj posebnega in mnogi bi se tukaj lahko učili or-ganiziranja športnih in rekreativnih prireditev. Za Radensko in kraj Radenci je to velika promocĳa, kajti tukaj je trenutno več kot 10.000 ljudi in resno to ni majhna stvar. Ob tem je veliko ljudi, tukajšnjih domačinov vpetih v organizacĳo tek-movanja. Veliko je prostovoljcev, kar redko srečaš, pa tudi ob sami stezi je veliko gledalcev, ki navĳajo in tako pomaga-jo tekačem. Povedal bi, da je proga zelo lepa. Skozi vasice, brez velikih vzponov, kar pomeni, da je proga primerna tudi za doseganje rekordov, druga stvar pa je kakšni tekmovalci so zraven in ali so sposobni poseči po rekordih. Tek na 21 km – državno prvenstvo je bil kvaliteten in prese-nečanj ni bilo. Pogrešal sem Kejžarja, a kljub temu zmaga Kosmača in Grandovčeve sta več kot zaslužena in tudi pri-čakovana, saj gre za zelo kakovostna tekača. Glede na to, da so organizatorji odlični na vseh nivojih, lahko že sedaj obljubim, da bom Radence priporočal, da bodo tudi v bodo-če organizatorji državnih prvenstev v maratonu in polmara-tonu. Tudi v bodoče tako naprej in težav ne bo«.

Z nasmehom proti cilju



Prvi kilometri v Radencih



Yes, we can!



Praznik zaljubljenih v življenje



Daneja GRANDOVEC in Tone KOSMAČ,državna prvaka v polmaratonu

pred objektivi kamer

Daneja GRANDOVEC, zmagovalka na 21 km in večkratna državna prvakinja v polmaratonu, saj je tudi sicer že dr-žavna prvakinja na 42 km in slovenska rekorderka na 3000 m zapreke, ki pa je imela v pripravah na sezono težave s hrbtom in stopali. »Lani sem bila tretja na velikem marato-nu, letos pa sem v Radence prišla z enim samim namenom – po zmago. Zelo bi bila razočarana, če mi to ne bi uspelo. Po polovici proge sem imela že veliko prednost in sem se skušala nekoliko spočiti, pri tem pa se mi je druga tekači-ca tako nevarno približala, da sem se morala v zaključku zelo potruditi za prvo mesto. Bila je velika vlažnost in vro-čina, tako da ni bilo enostavno teči. Letos bom nastopila tudi na gorskih tekih, vendar se bom zdaj osredotočila na stadionski tek in evropski reprezentančni pokal na Norve-škem, v drugi polovici leta pa na tek na 21 kilometrov, kjer želim še nekoliko izboljšati (okrog 1:16) čas. Skušala bom v naslednjih letih nastopati v maratonu, kjer trenutno ni boljše aktivne slovenske tekmovalke. Morebiti že na 30. maratonu treh src, saj je tukaj zelo lepo«.

Najhitrejše na 21 km



Tomaž BLAŽEJKA, Maribor

Kako to, da ste se odločili teči v Radencih? Zaradi rekreacĳe in sledenja zdravemu načinu življenja.Kolikokrat ste se udeležili Maratona treh src? Letos sem v Radencih drugič.Kako to, da se ste se udeležili prav tega maratona? Zaradi bližine in dobre orga-nizacĳe.

Se udeležujete še katerih drugih maratonov v Slovenĳi? Da, ljubljanskega.Kakšno razdaljo ste tekli v Radencih? Polmaraton.Kako se pripravljate na tek? Rekreativno tečem štiri do petkrat na teden.Ste zadovoljni z rezultatom? Niti ne, ker je bilo prevroče.Ampak na to se verjetno ne da vplivati? Morda bi bilo v redu, da bi se start prestavil na osmo uro, ko še ni vroče.





Jože MORI, zmagovalec teka na 10 km

Razcep teka na 5,5 in 10 km v Radencih

Jože MORI, ki se s tekom ukvarja kot rekreativec zaradi zdravja, je do zmage na 10 km prišel praktično na polovici proge, ko mu je uspelo pobegniti zasledovalcem: »Moram priznati, da je bilo fenomenalno, nepozabno. Zmaga v Radencih je vedno in za vsakogar nekaj posebnega. Zato sem ponosen, da sem tudi sam uspel zmagati, v Radence pa bom prišel spet in spet. Priznam, da tokrat ni bilo eno-stavno, saj je z ramo ob rami z mano teklo več dobrih te-kačev, toda nekje okrog polovice sem se jih nekako uspel otresti in nato suvereno priteči do cilja, saj se več nisem obračal nazaj, da bi videl če mi kdo sledi. Nič me ni motilo, da je tukaj lahka – ravninska proga, saj tudi na Koroškem lahko najdemo takšne steze za treninge. Moram tudi po-vedati, da sem predvsem rekreativec in tečem zlasti za la-stno zdravje, kar priporočam tudi drugim«.



S poletom v cilj



Množica na startu Ogreti in pripravljeni na start



Borut PODGORNIK, vodja tekmovanja in stari zna-nec radenskih maratonov: »Tako kot zmeraj je tukaj v Ra-dencih vse v najboljšem redu; veliko ljudi, veliko tekačev in drugih udeležencev, lepo vre-me, odlično vzdušje in dejan-sko smo lahko vsi zadovoljni in veseli. Priprave na maraton so potekale vsaj tri mesece, ko smo aktivnosti zastavili po

pododborih, in če je vse dobro zastavljeno, potem uspeh ne more izostati. Ekipe so utečene in tako kot prejšnja leta, ni bilo nobenih težav ali zapletov. Vse ekipe so dobro pripravljene, še zdravstvena služba je dodatno okreplje-na, ker je nekoliko višja temperatura in vlažnost zraka. Že pred tekom smo apelirali na vse tekače, da se poslužujejo pitja, saj smo jim ob progi na številnih mestih ponujali na-pitke iz Radenske. Okrepčevalnice so bile dobro založene in vsakdo je imel možnosti za pitje. Ko gre za tekmovalni del maratona, moram povedati, da oba državna prvaka v polmaratonu nista presenečanje, saj sta oba znana atleta, ki sta že tekla za državno reprezen-tanco. Mogoče malo preseneča le udeležba dveh dobrih Madžarov na malem maratonu, saj jih nismo pričakovali in tudi poznali ne. Sta odlična tekača, ki sta presenetila mojega favorita Toneta Kosmača, ki pa je kljub temu pre-pričljivo osvojil naslov državnega prvaka. Sedaj, že nekaj dni po maratonu bomo izvedli analizo opravljenega in doseženega na tokratnem maratonu, in s tem se začnejo priprave na naslednji, jubilejni 30. Ma-raton treh src. Sam upam, da bom spet zraven, saj sem organizatorjem vedno na razpolago«.



Mateja KOSOVELJ, zmagovalka teka na 10 km



Mateja KOSOVELJ (sestra zmagovalca velikega maratona Mitje Kosovelja), zmagovalka na 10 km. Sicer pa je Mateja zelo uspešna gorska tekačica. Študentko višje zdravstve-ne šole (smer fizioterapĳa) z Goriškega, je sicer oviralo vnetje Ahilove tetive, vendar pa ji kljub temu nobena od udeleženk ni bila kos: »Dolgo, najmanj dva meseca, sem bila poškodovana in je bil celo vprašljiv moj nastop. Vese-la sem zmage, rezultat tokrat ni najpomembnejši. Glavno je, da me ni bolela noga in zato je vse bilo super. Upala sem, da bom zmagala in to se je uresničilo, glavno pa je, da se nisem dodatno poškodovala. Sicer pa se pripravljam predvsem v Novi Gorici in Ljubljani, kjer trenutno študi-ram, nekoliko manj pa v hriboviti Vipavi (Podnanos). Če bo z zdravjem vse dobro se bom najverjetneje podala na daljše proge, morebiti bom nastopila že na ljubljanskem maratonu«

Mateja in Mitja KOSOVELJ



Mirko ŠERUGA, glavni sodnik: 69 – letni Mirko ŠERUGA že od mladih nog živi za atletiko. Sedaj je glavni sodnik maratona. Za njim je že 29 let sode-lovanja na radenskih maratonih. Spominja se prvih let, ko je s skupino kolegov »peš« računal rezultate udeležencev in jih nato pošiljal novinarjem. Zdaj, pravi, je potrebno le nekaj sekund in že dobi iz računalnikov točne podatke o rezultatih. Sam je nekoč gojil tek čez ovire na 800 in 1500 metrov v mladinski konkurenci, sicer pa se ukvarja z atle-tiko 45 let. Ponosen je na to, da pozna vsak meter steze Maratona treh src in upa, da bo še dolgo sodeloval pri pri-pravah tega teka.

Delegat AZS Matĳa MOLNAR in glavni sodnik Mirko ŠERUGA



Boštjan Svete, Podpeč pri LjubljaniZakaj ste se letos udeležili Maratona treh src? Moja primarna disciplina je kolesarjenje, ampak sva letos s punco rekla, da če jaz dominiram v kolesarstvu, potem bi bilo fino, če bi šel tudi jaz z njo na tek v Radence. Zato tek in zato v Radencih.Ste se kaj posebej pripravljali na ta maraton? Ne, bilo me je pravzaprav kar malo strah, ker sem šel prej dvakrat teč na deset kilometrov, in sem šel pač pogledat, kaj bo vse skupaj prineslo.Torej ste tekli na? 21 kilometrov.Kako ste zadovoljni z rezultatom? V bistvu sem zelo zadovoljen, ker mi je glede na tako malo treninga uspelo doseči oba cilja, ki sem si ju zadal: da ne hodim oz. da vso progo pretečem, in da jo pretečem s ča-som pod dve uri. Mislim, da mi je kar dobro uspelo.To je bila torej za vas prva večja tekaška preizkušnja? Prva tekaška sploh.Boste prihodnje leto zopet prišli v Radence? Pridem gotovo, sem se pa letos trdno odločil, da ne grem teč nobenega 42 kilometrskega maratona.Trening in vadba se torej spet začneta?Ja, na kolesu sem aktiven že kar nekaj časa, sedaj imam malo deformacĳo mišic, mislim, da se bo prilegel kak te-den počitka, potem pa naprej in morda še letos na kak drug maraton.

Na progi teka na 10 km





Urh POTEKO, zmagovalec teka na 5,5 km

Urh POTEKO, zmagovalec teka na 5,5 km: »Lani sem tukaj v Radencih bil tretji in sem si dejal, letos grem na zma-go. Zato sem tudi potegnil takoj od cilja. Rezultata sicer nisem lovil, a sem cilj le izpolnil. Na koncu sem zadovo-ljen tako z rezultatom, kot seveda uvrstitvĳo, saj zmaga v takšni konkurenci ni mačji kašelj. Steza je sicer bila odlična, sam pa sem jo tudi poznal, tako da težav ni bilo. Seveda bom še naprej prihajal v Radence, morebiti tudi na kakšno daljšo razdaljo«.

Voditelja 29. MTS Norma BALE in Branko HRGA



Katja VRDJUKA, zmagovalka teka na 5,5 km



Katja VRDJUKA, mlada zmagovalka teka na 5,5 km, ki je prinesla edino zmago pokrajini ob reki Muri: »Vse se je pokrilo, lepo vreme, veliko sonca, odlično speljana pro-ga in tukaj dejansko ne more biti težav. Dobro sem tudi odtekla ter tako dosegla željeni cilj. Zelo sem vesela, da sem zmagala. Še posebej me veseli in srečna sem, da sem zmagala pred domačimi ljudi, z mano pa je bila tudi moja družina, kar je zame dejansko vrhunec. Tekla in zmagala sem za svoje družinske člane. Vsekakor sem zadovoljna tudi z doseženim rezultatom«

Najboljše na 5,5 km



Prve kolajne za prve zmage življenja



Matej LEDNIK, zmagovalec teka praplegikov

Zmagovalci teka paraplegikov

Podelitev medalj teka paraplegikov na 21 km

Matej LEDNIK, zmagovalec v teku paraplegikov na 21 km. Z vozičkom s pedali na ročni pogon je Lednik, ki se je na tekmovanje posebej pripravljal, zmagal za več kot 13 minut in pol ter tako prehitel vso konkurenco: »Zelo sem utrujen, a moram priznati, da je letos bilo bistveno lažje, saj je lani pihal močen veter in nas je oviral. Dobro sem se pripravil in tudi eno leto tekmovanja ter natanko tisoč prevoženih kilo-metrov je za mano, tako da sem se tudi nadejal zmage. Pri nas je pač tako, da namesto z nogami 'tečemo' z rokama, kajti pedale je potrebno vrteti z rokama in to čim hitreje«.

INTER KOOP





www.nlb.si/dopust-2009

Paket storitev, s katerimi boste vi in vaša družina lahko odšli brezskrbno na počitnice. Z dodatnimi ugodnostmi, ki veljajo do 31. avgusta 2009.

Odločite se za katerokoli NLB Plačilno kartico z odloženim plačilom (MasterCard, Visa ali Karanta) in podarimo vam 6-mesečno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila na vaši novi kartici.

Družinskemu članu lahko priskrbite tudi dodatno družinsko kartico, na kateri boste sami določili višino limita porabe.

Še vedno sanjate o določeni destinaciji, pa nimate dovolj denarja?

Privoščite si NLB Osebni kredit po ugodnejši obrestni meri!

Za potovanje po deželah jugovzhodne Evrope vam je na voljo NLB Welcome – prva bančna pomoč v poslovalnicah NLB Skupine, ki se nahajajo v Bosni in Hercegovini, Črni Gori, na Kosovem, v Makedoniji ali Srbiji.

Poslujte sodobno kjerkoli in kadarkoli. Odločite se za spletno poslovalnico NLB Klik in dobili boste telefonsko banko NLB Teledom za samo 1 dodaten evro!

Vabljeni v katerokoli NLB Poslovalnico!






Tone KOSMAČ, državni prvak v polmaratonu

Stecimo v lep dan



Tone KOSMAČ (tretji na 21 km in državni prvak v polmara-tonu), ki na stadionskih tekmah na daljših progah osvaja visoka mesta v slovenski konkurenci, je pospešil po 12 kilometrih. Po pričakovanju je osvojil naslov slovenskega prvaka na 21 km, vendar odličnih Madžarov, ki sta mnoge presenetila, Koszarja in Bereca Lajosa, na prvih dveh me-stih ni mogel ogroziti: »Bilo je zelo vroče in tudi naporno. Tek se je odločal nekje na 12. kilometru, ko sta me madžar-ska tekmeca, ki ju nisem poznal, prehitela. Pravzaprav je moj cilj bil državni naslov in to je sedaj najpomembneje, saj sem naslov tudi osvojil. Priznam, da sem računal na naslov državnega prvaka, a tudi če mi to ne bi uspelo, se svet ne bi podrl in sam ne bi pustil teka«.



Hostese Radenske na 29. Maratonu treh src � v dragoceno pomoč prireditvi (od leve proti desni): Kaja Lainšček, Monika Marič in Anita Hiršl



Nina, Videm pri Ptuju

Udeležili ste se Maratona treh src v Radencih. Zakaj prav tega maratona? V bistvu hodim samo na tega.Kolikokrat ste že bili tukaj? Letos tečem že tretjič.Zakaj ste prvič prišli v Radence?Navdušila sta me sestra in njen fant. Sicer nisem nobe-na »huda« tekačica, z njima sem prišla prvič, potem pa

Tekači TS Radenska uspešni tudi na 29. Maratonu treh src

sem začela vzdrževati to tradicĳo. Kakšno razdaljo ste pretekli? Uf, pet in pol.Kako ste zadovoljni z rezultatom? Glede na to, da sem popolnoma brez kondicĳe, sem zado-voljna, da sem v teku zdržala celo pot.Neke priprave pa verjetno vendarle so?Letos ne. Hoja v službo in nazaj, to so bile priprave.Se boste naslednje leto tudi udeležili maratona v Radencih? Da, gotovo.Kakšna daljša razdalja pa vas ne mika?Verjetno bi bil počasi že čas. Počasi.



Zdravljica pred startom29. maraton se je tradicionalno zaključil s koncertom na prostem -

tokrat s Crveno jabuko.



Alojz HVALA,

eden izmed ustanoviteljev maratona, sedaj predsednik odbora za množičnost pri Atletski zvezi Slovenĳe se spominja: Pred tridesetimi leti smo se srečali na kmetĳ-skem sejmu v Gornji Radgoni Feri Horvat, takratni general-ni direktor Radenske, Florjan Regovec in jaz. V svetu so se takrat že razvĳali znani

maratoni in mi trĳe smo se takrat ob kozarčku dobrega štajerskega vina dogovorili, da bomo v Radencih organi-zirali nekaj, kar bi povečalo popularnost tega že znanega slovenskega zdravilišča. Česa drugega nismo mogli ponu-diti, kot tek na prostranih panonskih poljih Prekmurja in prikupnih gričih Prlekĳe. Odločili smo se za polmaraton 21 km in maraton 42 km. Takrat smo menili, da smo veliki optimisti, a kot vidite se nismo zmotili. Radenski maraton se je začel malo sramežljivo pred 29 – imi leti in obstal vse to obdobje. Danes šteje že preko 8000 rekreativcev in prepričan sem, da bo v te kraje ob Muri prihajalo tudi v prihodnje vse več in več športnikov. Ker se je firma ime-novala Radenska – Tri srca, smo se odločili, da bi orga-nizirali tri maratone: v Radencih, Kranju in Bovcu, vendar smo kasneje od tega odstopili. Tako je ostal le maraton v Radencih. Moram pohvaliti podjetje Radensko, ki je ves čas pomagalo tako finančno kot tudi organizacĳsko, da je ta maraton še vedno na vrhu slovenskega športa.



Daneja GRANDOVEC, državna prvakinja v polmaratonu


29. MARATON TREH SRC29. MARATON TREH SRC

Iz proge v Sodišincih





Osvežitev na progi



Objela bi ves svet!



Korak za korakom v 29. praznik teka



Dolgoletna udeleženka Maratona treh src Kazimira Lužnik v cilju


SAPPHIR – PARTNERSTVO ZA ODLIČNOST

Sapphir d.o.o.

Rožna dolina cesta I/15

1000 Ljubljana

[email protected]

www.sapphir.si

T: +386 1 4235 146

Družba Sapphir s svojimi dolgoletnimi izku-

šnjami izvaja poslovno svetovanje, pripravo,

uvedbo, nadgradnjo in vzdrževanje poslovno

informacijskih rešitev SAP. Podjetje ima boga-

te mednarodne izkušnje na področju uvedbe

SAP-jevih poslovnih rešitev v različne indu-

strijske branže in v javni sektor. Sapphirjeve

SAP All-in one rešitve kot so: LOGISTIC, SER-

VICE, PRODUCTION, WHOLESALE temeljijo na

SAP-ovi platformi in so prilagojene majhnim

ter srednje velikim podjetjem.

Ključne storitve:

analiziranje poslovanja podjetja, potreb,

konkretnih ciljev,

sistemsko svetovanje, modeliranje in uva-

janje informacijske infrastrukture, potrebne

za izvajanje izbranih poslovnih rešitev,

aplikativno svetovanje, uvedba SAP ERP sis-

tema do produktov novih dimenzij in njiho-

vo vzdrževanje,

šolanje, izobraževanje po potrebah in željah

kupca ter

integracija rešitev SAP z drugimi interakcij-

skimi sistemi.



www.slovenia.infoSlovenijo čutim.

BLI

ZU

DO

MA

,B

LIZ

U S

RC

A.



Zmagovalci Veveričk in srčkov

Osamljen na prvi stopnici



Vesna ŠAVELKot vsako leto se je tudi 29. MARA-TONA TREH SRC udeležila množica naših najmlajših udeležencev. Letos je v različnih starostnih kategorĳah teklo 1.123 veveričk in srčkov. Lepo je bilo gledati nasmejane obraze otrok, ki so vsak po svojih močeh tekli proti zastavljenemu cilju. Seve-da, na koncu so bili vsi zmagovalci. Vsem otrokom želim, da bi imeli naš maraton v najlepšem spominu ter da bi se naslednje leto ponovno sre-čali na startu.



Prvim zmagam nasproti Veveričke

Vrtec - ustvarjalne delavnice v prĳetni senci ob hotelu Radin. Vrtec 42 otrok staršev, ki so tekli

Vrtec - ustvarjalne delavnice



Ati, glej kako tečem

Skupaj v prve zmage



Pred startom



Planinstvo/Množična udeležba ljubiteljev narave na 19. pohodu Treh src

Lepo in ne pretoplo vreme pritegnila rekordno število ljubiteljev pohodov, narave, rekreacĳe in zdravja, ki so hodili po nekoliko spremenjeni trasi Radgonsko – Kapelskih goric

Po lepem in za pohodnike ne preveč vro-čem vremenu, se je v soboto, 16. maja 2009 v Radencih, in okoliških vinorodnih gričih radgonsko – kapelskih goric zbra-lo zelo veliko število ljubiteljev narave, pohodov, planinstva, rekreacĳe in zdrav-ja nasploh. Na 19. tradicionalni pohod Treh src, ki ga vsako leto, v okviru ene največjih športno rekreativnih prireditev v Slovenĳi, mednarodnega maratona Treh src, uspešno organizirajo radenski in radgonski planinci, je namreč znova prišlo ogromno (natanko se je vpisalo: 3.431; lani: 3.105; leta 2007 – 2.950 – leta 2006 – 2.160) pohodnikov vseh starosti, kar je torej spet več kot lani.

skega odbora za pohod Jože Koser, ki je tudi bil prĳetno presenečen nad takšnim obiskom in dejstvom, da je njihov po-hod iz leta v leto tako množičen, in mu nič ne more do živega. »Kot je znano je sovpadal naš 19. pohod z 29. medna-rodnim maratonom treh src in zato je v Radence in okolico prišlo blizu 15 tisoč ljudi, ki so bodisi aktivno sodelovali, ali pa so bili zgolj naši gostje. In mnogi so zraven svoj obisk Radencev, lahko izko-ristili za lep in prĳeten sprehod po pre-krasni in neokrnjeni naravi v vinorodnih gričih radgonsko – kapelskih goric, ki je letos potekalo iz Radencev, preko Strm-ca, Paričjaka in Kapele, do Turjanskega

številne izkušene planince in pohodni-ke iz vse države, so na kontrolnih toč-kah člani turističnega društva in doma-čih gostincev ter lastnikov vinotočev in turističnih kmetĳ, ponujali specialitete s svojega območja, za potešitev žeje pa so, ob vrhunski domači kapljici, bili na razpolago brezplačni brezalkoholni napitki iz programa »Radenske – Treh src«. Tudi letos je bilo posebej veselo ob kapelski stari preši, kjer so doma-če turistično društvo Klopotec, potem vinogradniki, članice kmečkih žena in deklet ter kapelskih šolniki, pripravili »Atilovo tržnico«, kjer se je ponujalo marsikaj. Enako gostoljubni so bili tudi drugje ob progi. S 312 metrov n.m. je Kapela najvišja točka pohoda. Na vrhu med vinogradi stoji cerkev sv. Magda-lene, ki je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja in je zaščitena kot sakralni spomenik, ki si ga je vredno ogledati. Od tod je lep razgled po okoliških hri-bih, ob lepem vremenu so vidni: Pohor-je, Kozjak, Boč, Donačka gora, Macelj, Ivanjščica, Haloze, Marĳa Snežna, Sveti Urban, Stara Gora, Jeruzalem, Prekmur-je in razgled vse do Blatnega jezera. Pot je primerna za vse starostne skupne in jo prehodimo v slabih treh urah. Pa tudi startnine na teh pohodih ni! Torej, bil je to še en zanimiv rekreativni pohod s pri-jatelji, sosedi, ali sami s seboj.

Po končanem pohodu nam je Jože KO-SER, ki se sam (enako pa tudi cela ar-mada njegovih pomočnikov pri orga-nizacĳi) ni utegnil udeležiti pohoda, v kratkih črticah strnil – predstavil tudi nekaj misli iz začetkov pohoda treh src, in kako je sploh prišlo do začetka organizacĳe planinskega pohoda treh src? Člani UO PD Gornja Radgona so kar nekaj časa razmišljali, kako v tedanji skupni radgonski občini popestriti pla-ninsko dejavnost, s katero bi istočasno promovirali tamkajšnje vinorodne kraje in druge naravne znamenitosti in le-pote. Idejo o planinskem pohodu treh src, ki bi naj popestrila že tradicionalni maraton treh src, je tedanji predsednik PD Gornja Radgona in član tekaške sek-cĳe Radenska Rudi Babošek, predstavil na organizacĳskem odboru maratona 31.3.1991 in pobuda je bila z veseljem sprejeta. Tako je bil 1. pohod treh src še v bivši skupni državi, 25.5.1991 in z udeležbo so bili več kot zadovoljni, tako organizatorji, kot tudi planinci in poho-dniki. »Star pregovor pravi, da dober glas seže v deveto vas, in res, od takrat se število zadovoljnih udeležencev iz vse države nenehno povečuje, in zato bomo vztrajali«, pravi KOSER.

To je potrdil tudi 19. pohod, ki je dejansko bil nadvse uspešen., enako želimo za ju-bilejnega 20., ki bo prihodnje leto ob 30. maratonu treh src. Leto jubilejev torej!

Oste BAKAL

REKORDNIH 3.431 POHODNIKOV MED VINORODNIMI GRIČI

Množica pohodnikov 19. pohoda treh src

Kakorkoli že v Radence so poleg tisočih tekačev in obiskovalcev, tako prišli tudi mnogi ljubitelji planinstva, pohodništva in narave vseh starosti ter tisti, ki skrbi-jo za svoje zdravje iz vse Slovenĳe, bilo pa jih je veliko tudi iz tujine, predvsem Hrvaške, Avstrĳe, Madžarske in Italĳe. Med udeleženci smo zasledili mnoge znane Pomurce in Slovence. Zraven so bila mnoga društva, tako planinska, kot koronarna, kjer so včlanjeni ljudje z te-žavami s srcem in ožiljem, za osteoporo-zo..., zraven so bili tudi tisti, ki obisku-jejo šole hujšanja, športniki, kulturniki, politiki, delavci in kmetje, osnovno in srednješolska mladina, dedki in babice, skupaj z vnučki, skratka vsi, ki imajo po-zitiven odnos do življenja.

S takšno udeležbo bili zadovoljni vsi organizatorji, še zlasti član organizacĳ-

Vrha, Rihtarovcev in nazaj v Radence. Bilo je zelo lepo in znova se je potrdilo, da pravemu planincu in ljubitelju nara-ve nič ne more do živega. Steza je sicer dolga približno 12 kilometrov in je pred-videna za približno tri ure zmerne hoje, primerna je tudi za družine z majhnimi otroki, ter tudi za starejše pohodnike. Kot rečeno, tokrat nam je tudi vreme bilo naklonjeno, in vse je bilo na vrhun-cu«, nam je povedal Jože KOSER, ki je pri organizacĳskem odboru maratona treh src skrbel za pohod. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je bilo zraven veliko mladih, kar potrjuje, da bo pohod treh src tudi v prihodnje dobro obiskan.

Sicer pa pohodnikom, med katerimi kaže še posebej omeniti množično ude-ležbo dĳakov in učencev iz številnih pomurskih srednjih in osnovnih šol ter


Š

ž ž

že

živilih.


Naravna mineralna voda Radenska Light je bogata z mineralnimi snovmi in ima manj mehurčkov ogljikovega dioksida kot Radenska Classic. Torej je primerna za tiste, za katere je prĳetno in osvežu-joče ščemenje mehurčkov moteče.

Mineralne snovi in naravne mineralne vode

Mineralne snovi imajo zelo pomembno vlogo v organizmu, človek jih sam ne proizvaja, zato jih je potrebno vnesti v organizem s prehrano. Pomanjkanje ključnih mineralnih snovi lahko prive-de do bolezenskih stanj in hujših zdra-vstvenih zapletov, zato je pomembno poznavanje njihovega pomena oziroma funkcĳe v organizmu.

Življenjsko pomembne mineralne snovi se v naravnih mineralnih vodah nahaja-jo v že raztopljeni obliki, zato se lahko neposredno absorbirajo v kri. Govori-mo o veliki biorazpoložljivosti oziroma stopnji sprejemanja mineralnih snovi iz naravne mineralne vode. Študĳe so celo pokazale, da se kalcĳ in magnezĳ iz naravne mineralne vode absorbira-ta v večji meri kot iz drugih živil, tudi v primerjavi z mlekom. Poleg tega nam naravne mineralne vode ponujajo širok spekter vsebujočih mineralnih snovi v primerjavi z drugimi živili. In ni bojazni, da bi z uživanjem naravne mineralne vode prišlo do prekomernega vnosa, ker sočasno vnašamo tudi zadostne ko-ličine vode.

Naravna mineralna voda Radenska Li-ght iz Radenske vsebuje cca 3000 mg/L raztopljenih mineralnih snovi. Po Pravil-niku o naravni mineralni vodi, izvirski in namizni vodi sodi med naravne mine-ralne vode z višjo vsebnostjo kalcĳa in magnezĳa, saj vsebuje 220 mg/L kalcĳa ter 95 mg/L magnezĳa. Z enim litrom Radenske Light tako pokrĳemo 20 % dnevnih potreb po kalcĳu (1000 mg/dan referenčna vrednost za odraslega človeka) oziroma 25 % potrebe po ma-gnezĳu (350 do 400 mg/dan za odrasle-ga človeka).

Mehurčki ogljikovega dioksida v naravnih mineralnih vodah

Mehurčki ogljikovega dioksida v narav-nih mineralnih vodah imajo številne

RADENSKA LIGHT – ZA HITREJŠO REGENERACĲO PO TEKU

pomembnejše funkcĳe kot leto, da de-lujejo osvežujoče. Med drugim skrbĳo za to, da raztopljene mineralne snovi v naravni mineralni vodi ostajajo v topni obliki in so tako lažje dostopne za člo-vekov organizem. Primerjava med na-ravno mineralno vodo z mehurčki oglji-kovega dioksida in brez je pokazala, da je v primeru prisotnosti ogljikovega dioksida povečana prepustnost celičnih membran in tako pospešen prenos mi-neralnih snovi v telo.

Posebnost naravnih mineralnih vod iz Radenske, tudi Radenska Light je, da vsebujejo lastni ogljikov dioksid, kar pomeni, da je le-ta naravnega izvora in da izhaja iz zemeljskih globin – tako kot naravna mineralna voda, s katero priha-ja na površje.

Če športnik pĳe le vodo, s tem povečuje volumen krvne plazme in tako zmanj-šuje koncentracĳo natrĳa v krvi. Zaradi tega pride do povečanega nastajanja urina, kar še dodatno zmanjšuje količi-no telesnih tekočin – dehidracĳo. Poleg tega zmanjšana koncentracĳa natrĳa v krvi zmanjšuje občutek žeje, kar situa-cĳo lahko samo še poslabša.

Naravna mineralna voda Radenska Light je zaradi bogate vsebnosti mineralnih snovi in manjše vsebnosti ogljikovega dioksida odlična izbira za hitrejšo rege-neracĳo po telesnih aktivnostih.

Natrĳ Klorid Kalĳ Magnezĳ Kalcĳ mg/L mg/L mg/L mg/L mg/LVsebnost v znoju 413 – 1091 533 – 1495 121 – 225 4 – 34 13 – 67

Voda in telesna dejavnost/aktivnost

V telesu imamo ob normalnem pitju stabilno količino vode, saj vode zaradi delovanja ledvic, ki izločĳo vso odveč-no vodo, ne moremo imeti na zalogo. Do dehidracĳe pride, če zaužĳemo prema-lo vode, kar je še posebej pomembno pri povečanih telesnih aktivnostih. Od intenzivnosti vadbe, telesne pripravlje-nosti, zunanje temperature in vlažnosti zraka ter telesne teže je odvisno, koliko vode se izgubi z znojenjem, nekaj sto mililitrov ali celo do dva litra na uro! Za tiste, ki se ukvarjajo s športno dejavno-stjo, se priporoča 1mL vode na porablje-no kcal. Maratonski tekač na primer po-rabi približno 3000 kcal, zato mora med tekom popiti 3 litre tekočine.

Pitje tekočine ni edini dejavnik rehidraci-je. Izredno pomembno vlogo imajo tudi mineralne snovi. Te se v večjih količinah z znojem izločajo iz organizma. Njihova vsebnost je prikazana v spodnji tabeli.

Izvleček iz analize naravne mineralne vode Radenska LIGHT:

Vsebnost (mg/L)natrĳ (Na+) 400kalcĳ (Ca2+) 220magnezĳ (Mg2+) 95kalĳ (K+) 70klorid (Cl-) 44hidrogenkarbonat (HCO3

-) 2000celotna količina topnih min. sestavin 2963

Raziskovalna enota Radenske d.d. Radenci

dr. Majda BAGAR POVŠEmag. Lea ŽBONTAR ZVER




isalo se je leto 1833, ko je skozi te kraje s kočĳo potoval mlad študent medicine, štajerski Nemec Karel Henn. Peljal se je proti Ljutomeru, ko je v takratnih Radencih njegovo pozornost vzbudilo nenavadno bubljanje.

Kočĳaž mu je razložil, da čarovnice spet mešajo vreme. Študenta medicine Karla Henna je zanimalo, od kod to bubljanje in kočĳaž ga je pripeljal do kraja, kjer je sikalo, bubljalo in vrelo. Zgodba ga je začela zanimati, saj je ugotovil, da v tem primeru bubljanja gre za imenitno naravno mineralno vodo.

Ob vračanju iz Ljutomera nazaj proti Gradcu, je na teh vrelcih vzel prve vzorce, jih dal v analizo, ki je pokazala, da gre za zelo kvalitetno naravno mineralno vodo s številnimi mineralnimi snovmi in naravnim plinom.

Tej naravni mineralni vodi in tem Radencem se potem kot mlad zdravnik še vrne, prične s številnimi vrtanji in kaptažami, čeprav vse niso bile uspešne. Gnala ga je volja, vera in prepričanje, da je mineralna voda v Radencih izjemen dar, ki ga kaže izkoristiti. Temu je posvetil vse svoje življenje in leta 1869 v Radencih uspešno napolnĳo prve glinene steklenice naravne mineralne vode Radenska (Radeiner Sauerbrunn).

Od tu naprej se pričenja zgodovina Radenske, ki so jo leta 1882 še nadgradili z izgradnjo prvih kopaliških in prenočitvenih zmogljivosti, ki so vse temeljile na izjemni naravni mineralni vodi in kopelih v mineralni vodi.

eto 2009 je leto naših prvih 140 let. Naše prepričanje o prvih 140 letih Radenske temelji ne le na edinstvenem naravnem bogastvu, temelji na ljudeh in človeških potencialih Radenske. Prvih 140 let Radenske ni le praznik nas, ki smo v Radenski, je tudi in predvsem praznik naših kupcev, je praznik ene najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Slovenĳi in širši regĳi in priložnost za nove ljubezni do življenja. Radenske.

P

PRVIH 140 LETPRVIH 140 LETPRVIH 140 LET



Vode iz družine Radenska plus so na-menjene vsem, ki jim je zdravo življenje pomembna vrednota. Proizvodi so pri-pravljeni na osnovi negazirane naravne mineralne vode in obogateni z različ-nimi funkcionalnimi dodatki kot so na-ravno hranilo L-karnitin ali prehranske topne vlaknine in oboji imajo ugoden vpliv na telo.

Kot pri funkcionalnih proizvodih pri-čakujemo, so vsi okusi Radenske Plus BREZ KONZERVANSOV, slajeni so s sa-dnim sladkorjem-fruktozo in vsebujejo za telo pomembne vitamine (niacin, vitamin B6, folat, biotin, vitamin B12 in pantotensko kislino)L-karnitin– je vitaminu podobna substanca, ki

je naravno prisotna v telesu ljudi in živali in brez katere normalni ži-vljenjski procesi ne morejo potekati in je tako brezpogojno potrebna. Igra pomembno vlogo pri energetskem metabolizmu celice in pri presnovi maščob. L-karnitin je pomemben za oskrbo z energĳo in s tem tudi za funkcĳo več organov, kot so srce, mi-šice, jetra in imunske celice.

Koristi L-karnitina za telo

kisline in v tej zvezi preprečevanje napada utrujenosti

in preprečevanje poškodb mišic

v mišicah po vadbi

Znanstvene študĳe

-ščob po dodatku L-karnitina ob obro-kih – »fat burner«

-ko uporabljamo v boju proti debelo-sti, vendar le v kombinacĳi z aerobno vadbo (tek, kolesarjenje, hitra hoja).

uživanju vsaj 1 uro pred vadbo.

pri rekreativcih ob uživanju L-karnitina-

škodb mišic po treningu, hitrejša re-generacĳa telesa

RADENSKA PLUS BODYSHAPEUčinkovita pomoč pri izgorevanju maščob v kombinacĳi z aerobnim gibanjem.

Radenska Plus BodyShape z L-karnitinom z okusom Tayberĳa je nov član družine učinkovitih vod Radenska Plus.

-verižnih maščobnih kislin, s tem pa tudi dovod potrebne energĳe telesu iz maščob, ki smo jih zaužili s hrano

Posledice pomanjkanja L-karnitina v telesu

pojemanje mišic

v ritmu srca

-tnje delovanja jeter

Iz zgoraj navedenih dejstev je Radenska Plus BodyShape ravno zaradi dodat-ka L-karnitina (400 mg v 1 L pĳače), še posebej primerna za športnike, doječe matere, vegetarĳance, starejše ljudi in bolnike s sladkorno boleznĳo.

– športniki z uživanjem L-karnitina lah-ko dobĳo iz zaužite hrane več energi-je, saj L-karnitin naredi celično steno prehodno za maščobne kisline, ki ob tem, ko pridejo v mitohondrĳ celice, postanejo vir energĳe.

– nosečnice in doječe matere imajo večjo potrebo po L-karnitinu (od 12. tedna nosečnosti je opazen padec L-karnitina v telesu).

– vegetarĳanci s svojo prehrano zauži-jejo zelo malo L-karnitina

– pri starejših je dodatni vnos pomem-ben zato, ker z leti upade lastna proi-zvodnja L-karnitina v telesu.

– bolniki s sladkorno boleznĳo imajo običajno oslabljeno srčno mišico, L-karnitin pa srce in imunske celice oskrbuje z energĳo. Približno 70 % energĳe pridobi srce iz maščobnih kislin, ki pa so samo s pomočjo L-kar-nitina lahko vir energĳe.

Irena RAUTARUporabnost L-karnitina



Ideja o maratonih Treh src se je rodila na Pomurskem kmetĳskem sejmu leta 1980. Med »botri« so bili poleg dobrih radgonskih vin tudi Feri Horvat (takratni generalni direktor Radenske), Gusti Grof (generalni direktor ABC Pomurke), Flori-jan Regovec (generalni direktor Gospo-darskega razstavišča Ljubljana) in Alojz Hvala (generalni direktor Agrokemĳe Ljubljana in takratni predsednik odbo-ra za množične tekaške prireditve pri Atletski zvezi Slovenĳe). Ideja je zažive-la že leta 1981 in sicer so se v različnih terminih od spomladi do jeseni v tem vr-stnem redu na treh lokacĳah v Slovenĳi zvrstili Radenci, Bovec in Kranj. Prvi Maraton treh src je bil v Radencih organiziran 30. maja 1981. Radenci, Bo-vec in Kranj so zadnji skupni projekti iz-peljali leta 1985, nakar sta zaradi upada zanimanj Bovec in Kranj organizirano tekaško dejavnost opustila, Radenci pa z njo živĳo še danes! GESLI MARATON-a TREH SRC vse od prvega maratona leta 1981 pa do da-nes ostajata »TEKMUJ SAM S SEBOJ« in »VSAK JE ZMAGOVALEC« ! Leta 1987 so na Maratonu treh src prvič organizirano nastopili najmlajši tekači, od leta 1992 pa se tek najmlajših ude-ležencev Maratona treh src tudi uradno imenuje Tek veveričk in srčkov. TEK OTROK oziroma Tek veveričk in srčkov za deklice in dečke v taki obliki poznamo še danes, največ – rekordnih 1241 naj-mlajših tekačev – je na njem nastopilo leta 2007. Na XI. Maratonu treh src leta, 25.maja 1991 je prvič zmagal tuji atlet in sicer Josef Pulai iz Madžarske (2:35:34)! Idejo o planinskem pohodu, ki bi pope-stril tradicionalni Maraton treh src je te-danji predsednik PD Gornja Radgona in član Tekaške sekcĳe Radenska, Rudi Ba-bošek predstavil organizacĳskemu od-boru maratonu 31. marca 1991 in pobuda je bila z navdušenjem sprejeta. POHOD TREH SRC je bil tako na sporedu še isto leto, torej, 25. maja 1991 že z zavidljivo udeležbo, zato so z njim nadaljevali. Mednarodni Maraton treh src je med leti 1992 in 2000 potekal tudi čez mejo v so-sednjo Avstrĳo. Čez mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni je bilo namreč po avstrĳski strani speljane natanko 6666 metrov proge velikega maratona, t.j. teka na 42 km, ki se je v Gederovcih vračal nazaj v Slovenĳo!

Leta 1992 so na Maratonu treh src prvič nastopili paraplegiki! Leta 1997 je bil na Maratonu treh src prvič organiziran Humanitarni tek, ki od leta 2003 potekal v sodelovanju z UNICEF-om, od leta 2008 – uspešno v sodelovanju z Občino Radenci.Na dan Maratona treh src sodeluje pri or-ganizacĳi prireditve že blizu 800 ljudi. Leta 2004 je Maraton treh src prvič po-stregel s štirimi razdaljami članskih tekov oz. s pestro tekaško ponudbo za vsakogar nekaj. Od tega leta naprej se tako udeleženci praznika teka in rekrea-cĳe v Radencih lahko preizkusĳo na 42, 21, 10 in 5.5 km dolgih progah. Da je Maraton treh src čim bolj prĳazen tekačem so organizatorji poskrbeli tudi za t.i. zajce oz. vzpodbujevalce tempa, ki imajo na dresu posebej izpisan čas, po katerem pritečejo v cilj in jim tekač za tak dosežek lahko brezskrbno sledi. Tovrstni tekači so v skladu s tradicĳo še posebej dodatno označeni z baloni v obliki srca. 26. Maraton treh src se je zapisal v zgo-dovino s spremenjenim programom in prvič izvedenim startom osrednje teka-ške prireditve dopoldan. Drzen korak in premik starta iz popoldanske 15.00 ure na jutranjo 9.30 uro se je izkazal za zadetek v polno tako po številu rekor-dno prĳavljenih tekačev (2369) kot po rekordu oz. najboljšem dosežku proge na 42km, ki od takrat znaša 2:15:26 in bo do nadaljnjega v lasti 38.letnega ke-nĳskega tekača Davida Biwotta. Prejšnji rekorder najzahtevnejše, 42km dolge preizkušnje je bil Mikhail Romanov (Ru-sĳa) s časom 2:16:20.Posledično od takrat dalje najmlajši te-kači, t.i. Veveričke in srčki tečejo popol-

dne ob 16.00 uri, humanitarni tek pa je na sporedu uro prej, t.j. ob 15.00 uri. 26. Maraton treh src je štel tudi prvič za t.i. CERR-CUP (Central European Re-gion Running Cup) novoustanovljenega tekaškega pokala treh dežel in sicer so-sednje Madžarske, Avstrĳe in Slovenĳe v katerega je bilo v prvi sezoni, ob usta-novitvi, vključenih trinajstih tekov. Maraton treh src je od vsega začetka vključen tudi v akcĳo »Slovenĳa teče za zdravje« pod okriljem Olimpĳskega komi-teja Slovenĳe in je bil od vsega začetka pa do predlanskega tudi ponosna prireditev, ki je štela za t.i. POM-P oziroma Pomurski pokal v rekreativnih tekih različnih orga-nizatorjev iz pokrajine ob Muri. Na 27. Maratonu treh src je sodniška služ-ba organizatorja pod vodstvom Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota po vzo-ru največjih maratonov na svetu prvič pre-izkusila tudi t.i. »mobilne sodnike« na ko-lesu. Zaradi vse večje oziroma iz leta v leta naraščajoče udeležbe so tako za nemoten potek prireditve v skladu s pravili Atletske zveze Slovenĳe in IAAF-a, poleg ostalih ko-legov, na kolesih skrbeli trĳe sodniki kar se je izkazalo za povsem vmesno. Na 27. Maratonu streh src so prvič pri-ložnost za svoj nastop v kategorĳi tekov najmlajših tekačev dobili tudi tekači stari od 10. do 14. leta starosti (U-12 in U-14), ki so tekli po novi, 1.200 me-trov dolgi progi speljani po radenskem zdraviliškem parku. Novost je bila še posebej dobro sprejeta predvsem med udeleženci, ki jim je tovrstna razdalja pisana na kožo, saj so prerasli razdalje na tekih Veveričk in srčkov, članski teki z 5.5 km ali daljšo razdaljo pa bi bili za-nje vseeno še prevelik zalogaj. 29. Maraton treh src bo ostal v spominu predvsem po najmnožičnejši in rekor-dni udeležbi doslej, saj je bilo tokrat v Radencih prvič že blizu 8.000 aktivnih udeležencev (natanko 7.994), ki so pri-šli v Radence iz 8 držav (Avstrĳa, Nem-čĳa, Španĳa, Finska, Hrvaška, Madžar-ska, Italĳa in Slovenĳa).

Iz zgodovine maratona treh src:

RAZVOJNI MEJNIKI SKOZI ČAS…

Sedma sila v akcĳi



DOSEDANJI ZMAGOVALCIMARATONA TREH SRC



Marjan HLADEN PredsednikMilan HOJNIK Radenska d.d., VIP gostjeMarko PINTARIČ SekretarIbolka HALOŽAN FinanceBoštjan GERLEC Radenska d.d., oskrbaSašo ZIDAR Svetovalec, marketingGorazd GIDER Svetovalec, marketing, koordinator z družbo Zdravilišče Radenci d.o.o.Milan VERDEV Stiki z javnostmiNiko BRUS Vodja VIPDominik OMAR Vodja ITNiko KLUN Logistika startno-ciljnega prostoraZdravko RAVNIKAR Celostna podoba SCPBoris IVANIĆ VarovanjeSaša BABIČ ZdravstvoJože DUNAJ PrehranaSabina BARBARIČ Spremljevalni program, koncertBorut PODGORNIK Vodja tekmovanjaDanilo HORVAT SodnikiRobi FIŠER Prĳavna službaDrago JUG Prĳavna služba LJ, AZS, Tek otrokVesna ŠAVEL Veveričkin in srčkov tekJožica SEČKO Startno ciljni prostor, gostinska ponudbaJože KOSER Pohod Treh srcIgor KLEMENČIČ Tekaška sekcĳa RadenskaBoris LEŠNIK Okrepčevalnice, motoristiSilvo MATJAŠEC ZvezeDani MAUKO FotografZlatko MIR Prevozi, TD, ZTŠMarjan MISJA PolicĳaMojca MAROVIČ Humanitarni tek, Občina Radenci

KDO JE KDO? NA 29. MARATONU TREH SRC 2009

Bolnišnici Murska Sobota,Cestnemu podjetju Murska Sobota, Gasilskim društvom v občinah Radenci, Gornja Radgona in Tišina,Kolesarski sekcĳi Športnega društva Radenci, Občinam Radenci, Gornja Radgona in Tišina, Osnovni šoli Radenci,Osnovni šoli Gornja Radgona, Pihalnemu orkestru Gornja Radgona, Policĳski upravi Murska Sobota z enotami, Radioklubu »Radenska« Radenci, Slovenska vojska, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, Tekaški sekcĳi »Radenska« Radenci,Timing Ljubljana,Turističnim društvom v občinah Radenci, Gornja Radgona in Tišina, posebej še TD Kapela, TD Radenci, ZTŠ Radenci, Kultprotur Gornja Radgona,Zdravstveni službi Zdravilišča Radenci, Združenju atletskih sodnikov Murska Sobota, Zaposlenim v Radenski d.d. Radenci in vsem tistim, ki so v soboto, 16. maja 2009 tako ali drugače pomagali, da je 29. Maraton treh src uspešno za nami.

Organizacĳski odbor 29. MTS

BREZ NJIH 29. MARATON NE BI BIL TAKŠEN, KOT JE BIL, TOREJ ZAHVALA:

Zdravstvena ekipa pred startom 29. Maratona treh src

Organizacĳski odbor 29. Maratona treh src

29. MEDNARODNI MARATON TREH SRCVsem prebivalcem Pomurja, posebej še občin Tišina in Ra-denci, vsem, ki ste po svojih najboljših močeh pomagali pri organizacĳi 29. MEDNARODNEGA MARATONA TREH SRC in ki ste pokazali delček širokega srca naše pokrajine, se iskreno in toplo zahvaljujemo.Hvala Vam za sodelovanje, za lep in doživet praznik teka in rekreacĳe!Dobrodošli na jubilejnem 30. Mednarodnem maratonu 2010!

Organizacĳski odborMednarodnega Maratona treh srcPredsednikMarjan HLADEN



Maraton treh src

Maraton treh src je kredi.Pred Radinom fse kaj češveki, suhi, goli, bledi –ali fsi piloti peš.

Pa po jorki, pa po sredi,dol pa gor pa sen pa ta –ker de zdrža, je še vredi,keri ne, de f trovo vja.

Zdravi duh je v zdraven teli.V Radencih je Bad Radajn.Dere bomo dol se fseli,kak de potli denok fajn!

Maraton Treh src je spet.Staro, mlado, vse beži,v Radencih zdaj vse živiv Radencih smo mi.

Marko KOČAR





BREZ

DODANEGA

KRISTALNEGA

SLADKORJA

IN UMETNIH

SLADIL

Družina učinkovitih vod.


Documents

Maraton treh src