Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
LETO XVII. — Številka 73 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
KRANJ, sobota, 24. 9. 1955
Cena 40 pai ali 4ti starih ciiitai »ev List izha*<! oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja .451! kot ooltcdnik. Od 1. januar«: 19t>0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot ooltednik. in sicer oh s r « d a b ln s o b o t a b
G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O
Za razpravo pred volitvami
Fukeija čast-ne breme Volilne komisije pri orga
nizacijah SZDL so že začele s prvimi pripravami za volitve v občinske skupščine, ki bodo spomladi 1967. Do volitev je sicer še daleč, še do-bre pol leta, vendar za priprave vsekakor ni prezgodaj. V jesenski in zimski sezoni, ki je pred vrati, bo treba najprej analizirati dobre in slabe strani prejšnjih volitev in potem pripraviti vse za razgibano politično delo v času novih volitev. Zlasti pa bo
SPECERIJA BLED
K V A L I T E T A
potrebno najprej analizirati ielo občinskih skupščin, svetov in komisij, dobre in slabe izkušnje dosedanjega dela odbornikov, pregledati dosedanje metode dela in ugotoviti, kaj je pospeševalo in kaj zaviralo naš samoupravni skupščinski sistem.
Prve analize dela zborov, svetov in komisij občinskih skupščin na Gorenjskem že kažejo nekatere slabosti v sedanji mandatni dobi, ki jih bo v prihodnje treba odpraviti. V Kranju bodo npr.
podrobnejše analize še pripravili, čeprav že vedo za nekatere pomanjkljivosti in slabosti v delu, npr. da nekateri odborniki zagovarjajo v delovni organizaciji druga stališča kot na občinski skupščini, da sklepov skupščine ne uveljavljajo dovolj v delovnih organizacijah, da člani svetov preveč zagovarjajo izključno interese tistih delovnih organizacij, kjer so zaposleni itd. Tudi to je očitno, da so odborniki premalo povezani s svojimi volivci, da so na zborih volivcev premalo aktivni.
Za odpravo teh in še številnih drugih pomanjkljivosti v delu občinskih skupščin in njenih organov bo v razpravi pred volitvami treba razčistiti nekaj bistveno pomembnih vprašanj, in sicer: prvič, uveljaviti dosledneje načelo ločenosti funkcij, drugič, da neka naprej zamišljena struktura članov skupščin (pq spolu, starosti itd.) ne bo spet — kot tolikokrat doslej — le ovira za kvalitetnejše in plodnejše delo, in tretjič, organizirati delo skupščin tako, da bo odbornik funkcija, ki bo pomenila za slehernega čast in ne
breme. Obiski sej in drugi znaki zgovorno pričajo, da je odborniška funkcija pogosto breme in da je precej takih, ki komaj čakajo, da jim po? teče mandatna doba. Zal je res tako in žal si prav nič ne prizadevamo, da bi bilo drugače.
Vsi pa vemo, kaj bi bilo treba spremeniti: manj sej, ki pa naj bodo bolje pripravljene, gradivo naj bo razumljivo slehernemu; predolgi dnevni redi povsem onemogočajo plodnejšo razpravo; zakonske predpise bo treba spremeniti tako, da vrsto stvari povsem formalnega značaja ne bodo reševale skupščine, ampak uprava občin itd. če bi uredili te stvari, če bi imel vsakdo le eno funkcijo, če bi v skupščine volili le take, ki so sposobni in pripravljeni delati, če bi dopustili in celo pospeševali večjo demokracijo v razpravah in če bodo ljudje enkrat ugotovili, da njihov prispevek v razpravi ni bil le list popisanega papirja v zapisniku več, ampak mnenje, ki se u-pošteva — potem bi funkcija člana skupščine kmalu postala čast in ne breme.
—at
Srečanie treh Skofja Loka, 23. septembra
— Jutri bo odpotovala v Medicino delegacija občinske skupščine, organizacije ZB, SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Udeležil i se bodo prireditev v okviru srečanja treh pobratenih mest: Medicine (Italija), Ro-mylli sur Siene (Francija) in Škofje Loke. Ob tej priložno
sti bo član delegacije tov. ing. Mlakar na posebnem večeru predvajal diapozitive o loških turističnih in zgodovinskih znamenitostih ter o lepotah Gorenjske. Predstavniki družbeno političnih organizacij pa se bodo pogovorili o sodelovanju z ustreznimi organizacijami v pobratenih mestih.
Tržič — Ste Marie Aux Mineš
Načrti o sodelovanju Preteklo soboto, 17. septembra, je prispel v Tržič župan francoskega mesta Ste-Marie-aux-Mincs gospod Paul Baumann. Namen tega neuradnega obiska, ki je trajal do srede, je bil, da s predstavniki tržiške občine naredijo program sodelovanja med obema pobratenima mestoma.
V torek je b i l v k lubu gospodarstvenikov razgovor s predstavniki delavske univerze, radia in drugimi. Isti dan zvečer pa je ime l g. B a u mann predavanje v Cankarjevem domu o sk len i tv i pobratenja med obema mestoma. V okv i ru nadaljnjega sodelovanja pa so se dogovor i l i , da bi v prihodnjem letu sodelovanje razšir i l i na i z menjavo delavcev tekstilne industrije in izmenjavo mla dincev iz obeh mest.
Po skleni tv i pobratenja se je tudi zelo razš i r i lo dopisovanje med l judmi iz obeh pri jatel jskih mest, zato bodo na Obč inskem komiteju mladine ustanovil i K l u b pobratenja, katerega delo bo
spoznavanje francoskega mesta in Francije, njihovo l i terature i td . Tako imajo v mesecu novembru na program u že prvo predavanja o knj iževnos t i Franci je in J u goslavije, na katero so povab i l i Josipa Vidmar ja . Sodelovanje med obema mestoma je imelo p rece j šen odmev tudi v Franc i j i . Tako sta na željo komiteja bo rčevsk ih organizacij v Par izu obiskal i v avgustu mesto Trž ič dve skupin i mladincev. N a zadnjem obisku v Jugoslavij i pa se je v Trž iču ustavil tudi francoski zunanji minister Couve de Murv i l l e in s i ogledal spomenik na Ljubel ju in Grajzerjevo šolo v Zalem rovtu. A. Zalar
Sodelovanje z našimi zamejskimi sosedi
Komunisti iz Koroške v Kranju Kot gost občinskega komi
teja ŽK Kranj je te dni, od četrtka do sobote v Kranju skupina osmih članov komunistične partije Avstrije iz Pliberka, Beljaka, Šentjakoba v Rožni dolini in iz drugih krajev, ki se želijo podrobneje seznaniti z razvojem in izkušnjami komunalne ureditve in delavskega sa-
; moupravljanja pri nas. Na prvem pogovoru s predstavniki občinskega komiteja, ki je bil v četrtek, so gostje iz razili željo, da bi jim tukajšnje ugotovitve ob naših izkušnjah pomagale pri njihovem delu v tamkajšnjih ob
činskih organih. Hkrati pa so oboji — gostje in gostitelji omenjali bistveni premik v medsebojnem sodelovanju.
K. M.
Obvestila za kmetijske zavarovance Te dni bodo prejeli vsi
kmet i j sk i zavarovanci posebno obvestijo, s ka ter im bodo podrobno seznanjeni o p ra vicah, k i j i h imajo po novem zakonu o socialnem zavarovanju kmetov. Izvrš i ln i o d bor skupšč ine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je n a m r e č skleni l , da se nosilcem kmetij skega< zavarovanja posreduje nekatero do ločbe zakona, k i do loča jo obseg pravic Ln v i š ino udeležbe zavarovanca p r i p l ač i l u zdravstvenih storitev.
S. S.
POGLED Z GOSPINCA - Pogled z Gospinca na hotel K r vavec se je te dni precej spremenil. Celotno področje se je spremenilo v gradbišče. Reportažo lahko čitate na sedmi strani. — Foto F. Perdan
t NOTRANJA POLITIKA 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS
Aktiv komunistov delavcev iz služb notranjih zadev občine Radovljica
»Natihoma smo se spraševali, zakaj toliko evidenc in podatkov«
Razprava o reorganizaciji služb notranjih zadev — Služba za notranje zadeve dela po 150 predpisih in 16 mednarodnih pogodbah — Zakaj se miličniki ne počutijo, da so občinski delavci — Kdo je bil občinski »bog« Občinski komite ZKS za Radovljico je pretekli teden sklical aktiv ZK iz služb notranjih zadev iz območja občine, na katerem so razpravljali o reorganizaciji s lužbe notranjih zadev. Čeprav je bila razprava zelo živahna, niso sprejeli drugega sklepa razen zaključka, da bo aktiv Z K stalna oblika dela delavcev, ki delajo na tem področju.
Polog oganizacijskih vprašanj, so komunisti samokritično obravnavaj i dosedanje delo in razne deformacije, ki so to delo spremljale. »2e 1950. lota se je C K ZKJ izjasnil za prenos predhodnih postopkov sodnim organom,« je dejal javni tožilec, »toda preiskovalna služba ni bila prenesena iz organov za notranje zadeve na sodišča. Razni nezakoniti postopki so se skrivali pod plaščem nujnih poizvedovalnih dejanj (npr. pretres stanovanja ali osebe), toda nujnih poizvedovalnih dejanj sploh ne bi smelo biti, vsaj v takšni meri ne, kot do sedaj . . . Ovadbe so naznačene z vsemi mogočimi podatki, ki so večkrat nestrokovno obdelani. V drugih državah nekatere podatke zbirajo psihologi ali socialni delavci, pri nas pa miličniki.«
Tovariš Korošec, predsednik sodišča, je izrazil mnenje, naj se služba za notranje zadeve popolnoma decentralizira in da ni nobene potrebe za medobčinske s lužbe. Kriminalistična služba in milica naj se združita pod komando komandirja milice, oz. inšpektorji naj bi bili po postajah milice, v republiki pa naj bi bili specialisti za odkrivanje težjih primerov kriminala, oz. kaznivih dejanj, »če bomo imeli v občini red in ga znali ustvarjati, potem se republiki z nami ne bo treba dosti ukvarjati,« je dejal predsednik sodišča.
Zelo odkritosrčno je povedal komandir PM Bohinjska Bistrica, ko je dejal: »Včasih smo se natihoma spraševali, zakaj toliko evidenc in podatkov, ko pa tisti, ki smo mu jih na zahtevo poslali, teh podatkov večkrat sploh niso preči tal i«. Ena od deformacij jc tudi ta, da na postajah milice vodijo ogromno evidenc, ki pa nikomur ne služijo in jih nihče ne koristi, zahteva pa jih sistem. Na aktivu smo slišali tudi to pripombo: »Za sodobne prisluškovalne naprave je bilo dosti denarja.
TUDI TO JE KRIMINAL TT-STIH, KI SO KRIMINAL V DRUGIH SU12.BAH IN D E JAVNOSTIH ISKALI T E R ODKRIVALI!«
Na aktivu smo slišali mišljenje, da ni pravilno, ker gre celotna kritika proti vsem delavcem v službah za notranje zadeve, ne pa proti državni varnosti, zaradi katere je bil tudi sklican Brionski plenum. Na takšne nesamo-kritične pripombe je zelo ostro odgovoril predsednik skupščine občine Radovljica tovariš Jere, ki je dejal, da je bil načelnik za notranje za
deve v občini »bog«, ki je samostojno odločal o č e m bo seznanil skupšč ino ali predsjednika občine . Z ostalimi delavci za notranje zadeve pa je občina kontaktirala samo 14. maja, ko je Dan Uprave državne varnosti. »Miličniki se ne p o č u t i j o da so obč in ski delavci, ker jih obč ina ne plača,« je dejal tovariš Jere, ko je kritiziral dosedanji sistem finansiranja delavcev za notranje zadeve. »Tudi v glavah delavcev v službi za notranje zadeve ^ bo treba krepko spremeniti m i š l j e nja,« je nekdo pripomnil. Kajti samo kadrovske in organizacijske spremembe ne bodo spremenile vsebino dela, č e ne bo na novi podlagi postavljen celotni sistem in metode dela, to pa zahteva »reorganizacijo« tudi v glavah delavcev, ki bodo na tem področju delali.
Jože Vidic
Premalo pozornosti otroškemu varstvu
Kranj potrebuje še dva vrtca Pretekli petek je bil v dvorani občinske skupščine v Kranja širši sestanek, ki ga je v dogovoru s svetom za socialno varstvo, Občinsko zvezo DPM ln Konferenco za družbeno aktivnost žensk organiziral Občinski odbor SZDL v Kranju. Navzoči so razpravljali o tezah novega zakona o otroškem varstvu ln otroškem dodatku, s katerim je dana večja možnost za hitrejše reševanje otroškega varstva.
Kljub temu, da je skupšč i na že sprejela program razvoja otroškega varstva v občini Kranj so na sestanku ugotovili, da 6e za vzgojo in varstvo otrok družbena skrb ni razvijala enakomerno in skladno z razvojem ostalih področij . Tako od otrok do 15. leta starosti, ki jih je v kranjski občini 13.650 nima urejenega varstva 50%, večina ostalih pa ima le pomanjkljivo varstvo. Od tega jdh je le nekaj več kot 5 % (približno 800) v družbenem varstvu. Številni predlogi družbenih organizacij in s lužb za razširitev mreže vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini so bili sicer vedno z razumevanjem sprejeti, vendar problem v celoti ni bil r ešen . Tako lahko zabeležimo le manjše uspehe, in
Zavarovalnica Kranj sprejela nekatere olajšave za invalide
Znižanje zavarovalnih premij Delavski svet Zavarovalnice Kranj, ki eajeraa štiri gorenjske občine (razen Jesenic) jc sprejel novi ključ prispevkov za vojaške in vojne invalide od 1. do 7. stopnje za zavarovanje svoje imovine. Pri tem so znižali prispevke za režijski dodatek za 50 odstotkov. V dinarjih bo to pomenilo na primer pri »flčotu« znižanje premije za približno 5.500 starih (55 starih) dinarjev letno.
Olajšave za invalide so že uveljavili v Zagrebu in v Ljubljani. Vendar samo za motorna vozila. Toda v Kranju so pokazali veliko razumevanje do invailidov in te olajšave razširili na vso imovinsko zavarovanje (razen
nezgodnega' in življenjskega), kar so uveljavili s 1. septembrom. S tem se je kolektiv zavarovalnice odrekel približno 1,5 do 2 milijonov starih dinarjev letno iz svojih skladov.
Prav tako je imenovana
Zavarovalnica letos znižala prispevke za požarno in živinsko zavarovanje nasploh, tako da predvidevajo skupno okrog 40 milijonov starih dinarjev manj dohodkov v skladih. Seveda, je ta njihov popust v skladu z načrtom nenehnega povečevanja števila zavarovancev in z razširjanjem zavarovanja nasploh — se pravi s povečano aktivnostjo kar naj bi zagotovilo tudi v naprej tako renitabilno poslovanje kot doslej. K. M .
S seje skupščine občine Tržič
Dražja ali cenejša individualna gradnja Vseh prošenj za stanovanja v občini 455, nujnih 112 — Čez pol meseca bo vseljivih 40 stanovanj, vsako leto pa bi jih po planu morali zgraditi 50 — Lokacij za individu
alno gradnjo je še zelo malo Na zadnji seji skupščine občine Tržič, ki je bila v petek prejšnji teden, so razen o gibanja gospodarstva v prvem polletju razpravljali o stanovanjski problematiki v prehodnem obdobju in v bližnji prihodnosti. Poročilo direktorja Stanovanjskega podjetja Tržič inž. Jožeta Vončine in živahna razprava sta nanizala vrsto problemov, ki jih bo treba rešiti, in vrsto dejstev, ki vodijo stanovanjsko dejavnost v občini po svoji poti mimo vseh predvidevanj in planov.
Po izračunih, M jih vsebuje urbanistični program, bo v 30 letih, od 1962 do 1992, treba zgraditi v Tržiču 1500 stanovanj tako, da bi koncu tega obdobja obsegal sta
novanjski fond skupno 2945 stanovanj. V tem načrtu je zajeta tudi individualna gradnja, za katero jc bilo predvidenih 240 lokacij (16% predvidenih stanovanj), ven
dar je doslej plan že močno presežen, saj je oddanih že 129 lokacij, 111 pa jih je še prostih. Na seji so veliko govorili o takem razmahu individualno gradnje, ki je nasploh, računajoč tudi celotno komunalno opremljenost zemljišča, dražja kot blokovna, za graditelja pa cenejša, zato je zanjo tudi takšno zanimanje. Delni »krivec« za tak razmah zasebne gradnje so tudi gospodarske organizacije, saj tistega prosilca za stanovanje, ki ima le kol ičkaj lastnih sredstev, najlažje odpravijo s posojilom.
Pri vseh razpravah o individualni gradnji ne bi smeli pozabiti na čisto psihološki moment, namreč da ima vsak, ki gradi ali kupuje
sicer v letu 1964 otvoritev vzgojno varstvene ustanove v šoli Šenčurju s kapaciteto 50 otrok in v letu 1965 V V U v samskem domu »Tekstilin-dusa« v Stražišču s kapaciteto 50 otrok, kar ni bistveno vplivalo na rešitev otroškega varstva.
Iz zadnjih podatkov o kapaciteti, zasedenosti in številu odklonjenih otrok je razvidno, da bi Kranj takoj potreboval dva vrtca, ki bi bila polno zasedena, saj je sedanja kapaciteta šestih vrtcev presež. za 134 otrok, zavrnjenih prošenj za sprejem pa je bijo 107. Zato so udeleženci sestanka menili, da je treba v prihodnje za urejanje otroškega varstva zagotoviti reden dotok sredstev v okviru občine, pri tem pa ne zanemariti tudi drugih možnih virov financiranja. Le tako bo lahko postopoma r e š e n pereč problem otroškega varstva v Kranju. S. S.
Konferenca Z1HS na Ravnah
V četrtek, 15. septembra, je bila na Ravnah pri Tržiču prva letna konferenca ZAI » tržiški občini. Na konferenci so razpravljali, kako izkoristiti prosti čas mladine v tem kraju. Dogovorili so se, da bodo mladinci pomagali dijakom osnovne soli pri učenju matematike, fizike in tujih jezikov; pripravili pa bodo tudi posebno mladinsko oddajo v Irf i fhri radiu. A. i .
stanovanje in če ima le količkaj možnosti, željo, da si zgradi lastno hišo. Doslej j« bilo pri nas ravno obratno kot drugje po svetu, v razvitejših državah: svoje hiše so gradili ljudje s podpovprečnimi osebnimi dohodki, ker niso imeli možnosti dobiti stanovanje v bloku. Lastna hiša je bila torej odraz nižjega 6tandarda, čeprav je povsod drugje ravno narobe. S stanovanjsko reformo pa se pri nas stvari bistveno spreminjajo; stanovanje postaja potrošna dobrina trajnejše vrednosti, ki jo je treba plačati , ki skoraj ne bo več subvencionirana. Ze res, da so blokovna stanovanja cenejša, treba pa bo zače-.; upoštevati tudi nekaj drugega, kar je dobro povedal član tržiške občinske skupščine, ko je rekel: »Ob razpravah, da je treba graditi v e č stanovanj v blokih, ob planih, koliko stanovanj bomo potrebovali
Železarna prevzela del gornjesavske proge
V zadnjem času krožijo govorice, da proge v Gornje-savski dolini ne bodo več podirali in jo bodo morali delavci »Dinosa«, ki so prenehali z delom, celo spet montirati, da bodo progo elektrificirali, in to Italijani in podobno. Zato smo prosili za pojasnilo šefa postaje na Jesenicah tov. Viktorja Nach-tigala. Povedal nam je, da so 2 demontiranjem proge res prekinili, vendar ne zato, da bi jo obnovili, pač pa zato, ker skupina delavcev ni hodila točno in resno na delo. Delo so torej ustavili zato, da bi dobili vcstnejše delavce, k i bi hodili na delo trezni in ob pravem času. To jim je delno tudi že uspelo in s podiranjem proge nadaljujejo.
# Zvedeli smo, da bo del še 0 neodstranjene proge do 0 Hrušice zaradi svojih po-Q treb prevzela Železarna. # V okolici bivšega postaja-0 lišča na Hrušici je nam-% reč veliko prostora, ki bi # ga železarna lahko pora-O bila za odprta skladišča. 0 Tako so se preteklo sredo # (21. septembra) na Jese-# nicah že sestali predstav-# niki železarne in železnice # zaradi prevzema proge. $ Dogovorili so se, da bo 0 železarna prevzela v svoja % osnovna sredstva proga od 0 kretnice industrijskega ti-# ra, ki si ga je speljalo k # svojim skladiščem na 9 Plavškem travniku pod-# jetja »Univerzal«, progo # pa bo še naprej vzdrževa-# la železniška sekcija.
B. B.
Sredi Jesenic, blizu železniške postaje ob Cesti maršala Tita, je dograjena nova petnadstropna stavba, ki je olepšala ta del mesta. Stanovalci so se že začeli vseljevati v to stavbo. V pritličju bo trgovski poslovni lokal podjetja Borovo in Slovenija športa ter poslovni prostori Ju?o-špeda. V prvo nadstropje se seli obrat Jesenice podjetja Gorenjska oblačila Kranj. Del dru« gega nadstropja bo zavzela Zavarovalnica Jese n i c e , drugi del pa je občina dala v najem SGP »Sava« Jesenice. V treh gornjih nadstropjih so stanovanja, od katerih jih je največ odkupila carina za svoje delavce. — Foto F. Perdan
Kdaj asfalt do Kamniške Bistrice? Cesta do Kamniške B i s t r i
ce je zelo slaba, zato to lepo postojanko ped Kamni šk i m sedlom obiskuje tudi vse manj motoriziranih turistov. Do spodnje postaje žičnice na V e l i k o planino so cesto pred časom še nekoliko popravili in razširi l i , čeprav n i asfal t i rana, naprej od tod pa je res zelo slaba.
Zvedeli smo, da bodo spomladi sk l ica l i sestanek vseh, ki imajo v Kamnišk i B i s t r i ci h i š e ali vikende iti k i so zainteresirani, da bi bilo tu r i stov v tem kraju čimveč. Pogovorili so bodo, kdaj i n kako naj bi cesto popravil i , razš ir i l i in asfaltirali. Problem je n amreč , kje dobiti denar. V K a m n i k u se pri to-
čez 30 let, se nihče ne vpraša, k a k š e n bo takrat standa rd naš ih l judi . A l i se bodo t ak ra t ljudje — če bo standard tako hitro rastel kot je v povo jn ih letih — še hoteli vsel jevat i v t a k š n a blokovna stanovanja, kot j i h zdaj g rad imo? Tud i to je vredno razmis l eka !«
Pot reba po stanovanjih, i z kazana v prošn jah na občini i n v gospodarskih organizac i j ah , pa še ne govori v pr id gorn j im pomislekom (čeprav j i h ne gre metali v koš). Š t e v i l o prosilcev za stanovanje v t rž iški občini je trenutno 455, od teh je 112 pr imerov nujnih; 170 prošenj je na obč in i , ostale v gospodarskih organizacijah. Letos, čez p r i b l i ž n o pol meseca, bo vsel j i -v ih 40 stanovanj. Brez stanovanj bo ostalo še vedno 72 n u j n i h prosilcev ali 415 vseh prosi lcev. P r i razpravi o f inanciranju stanovanjske gradnje v prihodnje so na
žujejo, da podjetje Ljubljana Transport, k i ima v svojih rokah ves avtobusni promet v K a m n i k u , noče ničesar p r i spevati za asfaltiranje ceste v K a m n i š k o Bistrico, čep rav bo pozneje, ko bo cesta asfaltirana do tam, od tega nedvomno imelo prece jšn je kor is t i .
Najs labša je cesta od Stahovice do K a m n i š k e B i s t r i ce, medtem ko so prej zelo jamasti del ceste od K a m n i ka do Stahovice že asfaltiral i . Letos poleti so asfaltirali tudi cesto od Stahovice do jamskega obrata rudnika kaol ina v C r n i ; p r i tem sta z denarjem sodelovala rudnik i n krajevna skupnost Črna .
seji poudaril i , da b i vsako leto potrebovali — če b i hote l i zgraditi 50 stanovanj, k o l ikor j i h predvideva plan — 320 mil i jonov starih din. P r i tem bo treba upoš teva t i tiste prosilce, k i sploh nimajo lastnih sredstev. To so v glavnem tisti , k i so vložili p rošn je na občini . Prosi lc i z možnost jo lastnih prispevkov se v gospodarskih organizacijah potegujejo za kredite in gradijo po večini svoje hiše .
N a seji so skleni l i , naj Stanovanjsko podjetje Tržič izdela podrobne jš i nač r t poteka gradenj. Govor i l i so tud i o tem, kako naj b i pocen i l i in t ip iz i ra l i gradnjo i n kako naj b i združi l i razdrobljena sredstva za stanovanjsko gradnjo.
A. Triler
Skupščina občine Kamnik je na zadnji seji prejšnji teden na predlog sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem imenovala gradbeni odbor za asfaltiranje in modernizacijo ceste Stahovica —Kamniška Bistrica, v katerem so predstavniki podjetja Ljubljana - Transport, Gozdnega gospodarstva Ljubljana — obrat Kamnik, Zavoda za gojitev divjadi »Kozorog«, počitniške skupnosti Velika planina, občinske skupščine in Andrej Zorman, zakupnik gostinskih obratov na Veliki planini. Skupščina občine Kamnik namreč meni, da prav slaba cesta pomeni največjo oviro za nadaljnji razvoj turističnega območja Velike in Male planine, zato je vsaj do spodnje postaje žičnice treba cesto urediti že v prihodnjem letu. Po sedanjih načrtih naj bi dela potekala v dveh etapah: spomladi obdelati in položiti asfalt na odseku od Stahovice do Dedkovega kamnoloma, do kamor je cesta zemeljsko že obdelana, jeseni pa najnujnejše rekonstruirati cesto naprej do spodnje postaje žičnice. Seveda problem ceste do Kamniške Bistrice s tem še ne bo rešen, zato bo v prihodnjih letih o tem treba še govoriti in še marsikaj narediti. Po predlogu naj bi dala razen podjetij financirali vsi, ki imajo na Veliki in Mali planini vikende. — a
Trgovci po svetovnem veslaškem prvenstvu
Premalo trgovskega prostora Uspešno kljub pomanjkljivostim — Izkuš
nje za prihodnjo sezono Turist progres iz Radovljice je sklical na Bledu sestanek predstavnikov trgovskih organizacij, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu v veslanju. Namen posvetovanja je bil v prvi vrsti, da izmenjajo izkušnje, do katerih so pridi v času prireditve, da poiščejo pomanjkljivosti, njihove vzroke, da se nauee, kako bo treba ravnati v naslednjih sezonah.
nosile v košarici poleg osta-Glavna ugotovitev je, da je na Bledu premalo trgovskega prostora. To se je poznalo tudi v času svetovnega prvenstva. Trgovci menijo, da so kl jub temu le opraviči l i p r i čakovan ja . Prihajalo je s i cer res do »konic«, v katerih so bile trgovske zmogljivosti v Z a k i premajhne, vendar je bilo to le v premorih med tekmovanji . Poleg premajhnih zmogljivosti so b i l i trgovini na razpolago predvsem slabši prostori. Trgovci so p repr ičan i , da bi bi lo nujno najti ustrezen prostor ob sami glavni t r ibuni .
Ko t posebnost blejske p r i reditve lahko omenimo »-ambu lan tno« prodajo, k i je bi la uspešna predvsem v prv ih dneh tekmovanja. Kasneje se je pokazalo, da prodajni prostor ni b i l najbolje razdeljen med prodajalci in da so predvsem gledalci na vrhu t r ibun b i l i s labše pos t reženi . Ob tem ne moremo mimo tega, da ne b i omenil i tudi t ežavnos t tega posla, saj so prodajalke
Na Jesenicah ne bo obrata »Kro;« čeprav smo v našem listu
že pisali, da bo podjetje »KROJ« iz Škofje Loke na Jesenicah ustanovilo svoj obrat, žal do tega najbrž ne bo prišlo. Podjetje je baje zaradi neugodnih razmer na domačem in tujem trgu za sedaj odstopilo od le naaic-
re. Ker pa je na Jesenicah precej žensk, ki bi se rade zaposlile, je skupščina občine skupno z gospodarsko zbornico v Ljubljani začela iskati možnosti za ustanovitev kakšnega drugega obrata.
. J . V
lega tudi po 32 steklenic kokt.
Trgovci iščejo iz dosedanjih izkušenj koristne zak l jučke za bodoče delo. U t r ip kraja v sezoni se povsem razlikuje od drugih mest. Sk len i l i so, da je nujno prei t i na dal jš i delovni čas v veče rn ih urah. Kaže, da bodo že v naslednji sezoni imel i odprte trgovine (predvsem s spominki) do 22. ure. Da je t akšna odlločitev pravilna, so dokazale nekatere poslovalnice - M u r k e « .
Ob koncu naj zapišemo še tole ugotovitev. Pokazalo se je, da bodo morale trgovske organizacije ob podobnih p r i reditvah delati samostojneje, da ne bodo mogle p r i čakova t i pomoči od organizatorja, ker je ta zaposlen z drugimi problemi.
Splošna ocena posvetovanja je bila, da so k l jub skromni t ehn ičn i bazi uspeli nudit i kar se je na jveč dalo. Č e p r a v je b i l največj i promet le v sunkih, so imeli za polovico več prometa kot so r ačuna l i . P. Čo lnar
V a r č u j in misli
i y ^ j u t r i
K U L T U R A IN P R O S V E T A 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS
Ob 80-letnici prof. dr. Franceta Steleta
O r i s z g o d o v i n e u m e t n o s t i p r i S l o v e n c i h Mladinska knjiga bo izdala 32 knjig pod skupnim naslovom »Ars Sloveniae« (Umet
nost Slovenije) Te dni je mladinska knjiga
poslala na knjižni trg novo izdajo temeljnega dela o slovenski likovni umetnosti, knjigo prof. dr. Franceta Steleta »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«. Prva izdaja knjige je izšla pred 42 leti, leta 1924; ker je knjiga postala že redka, kupiti pa jo sploh ni bilo več mogoče , se je mladinska knjiga odloči la za ponatis. »Sam sem spoznal, da je vrednost Orisa v njegovi enkratni, čeprav skromni prvotni obliki in da je kaka sodobnemu stanju slovenske zgodovine umetnosti ustrezna predelava izključena, saj bi predelani Oris nehal biti oris, obogateno besedilo pa bi celo razdrlo njegov s i s temat ični okvir, ne
postal pa bi to kljub temu tak oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, kakršnega že dolgo pogrešamo. Oris izhaja torej v novi izdaji po grafični opremi s P lečn ikovo naslovno stranjo in po besedilu nespremenjen . . . « Tako piše avtor v uvodu k drugi izdaji, v kateri je izpopolnil le slikovno gradivo.
N a t i skovni konferenci , k i je b i la v torek v p ros to r ih za ložbe Mlad inska knj iga v
/ L j u b l j a n i , jc pof. dr . Š t e l e novinar jem in d rug im gostom povedal, kako je knj iga n a stala i n k a k š e n pomen je i m e l a pred š t i r i d e s e t i m i le t i za Slovence, ko vrs ta najpom e m b n e j š i h umetnos tn ih spomenikov še ni b i l a znana i n ko je b i lo za s lovenski na -
Živahna razprava o financiranju izobraževanja
Denarja bo premalo Ko so na zadnji seji skup
ščine občine Kranj razpravljali o osnutku predloga zakona o financiranju izobra-tevanja in vzgoje, so nekateri Zlasti poudarjali, da bo po izračunih na osnovi doslej predvidenih instrumentov v prihodnjem letu denarja za šolstvo za 7 % več, kot ga Zagotavlja letošnji občinski proračun. To pa je normalno povečanje, ki bi ga upošteval tudi občinski proračun, če hi se šolstvo še naprej financiralo tako kot doslej. Predlog novega zakona torej ne rešuje vseh potreb v šol-
NA REČICI PRI B L E D U NOVO STAROSLOVANSKO GROBIŠČE
Na Rečici pri Bledu, pri odcepu kolodvorske ceste proti Gorjam je tov. Go-gala pred dnevi pri izkopu zemlje za h i šo odkril več skeletnih grobov, ki po mnenju strokovnjakov pripadajo starim Slovanom. Njihova t ip ična smer pokopa in pridatki v grobovih potrjujejo to domnevo. T o je znači lno vaško grobišče na ravnici z d a j š l m pokopavanjem na d o l o č e n e m prostoru brez k a s n e j š e cerkvene zgradbe. Opuščeno naj bi bilo pod vplivom krščanstva, ki zahteva pokop okoli farne cerkve.
č a s o v n o sodi grobišče pred 10. stoletje našega štetja.
stvu. V Sloveniji bo menda v prihodnjem letu samo za osnovno dejavnost osnovnih, srednjih in visokih šol po teh izračunih približno 4 milijarde starih din premalo. Prav zato so na seji sprejeli tudi sklep — ki ga bodo posredovali pristojnim republiškim organom — da bi moral novi zakon zagotoviti za osnovno dejavnost teh šol stalne vire financiranja, ki bi bili dovolj visoki in seveda obvezni.
Med sklepi, ki so se izoblikovali v živahni razpravi, je tuđi zahteva, naj zakon točno določi, katere vzgojno-iz-obraževalne dejavnosti sodijo v sistem financiranja; odprto ostaja namreč še vprašanje vrste vzgojnih in izobraževalnih deja\mosti (vzgoja odraslih, glasbene šole itd.), za katere bo sredstva še vedno treba zagotoviti drugje. Za dopolnilno vzgojno izobraževalno dejavnost bodo morale tudi še v prihodnje skrbeti občine in gospodarske organizacije — tisti, ki menilo, da je pri njih tako dopolnilno izobraževanje potrebno. Na seji skupščine občine so zato sprejeli tudi sklep, naj se v okviru posameznih panog gospodarstva formirajo posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo skrbele za razvoj in financiranje ustreznega strokovnega šolstva. Glede regionalnih izobraževalnih skupnosti pa so na seji menili, naj bi te izhajale iz občin; občinske skupščine naj se na osnovi potrebne ekonomske razvitosti in geografske, zaokroženosti združujejo v izobraževalne skupnosti.
—at
r o d pomembno v p r a š a n j e s lovenstva v umetnosti . N o v a izdaja š e vedno pomen i temel jno delo slovenske umetnost i , k i ga bogat izbor 146 fotografi j , m e d ka t e r imi so t ud i najdepši goren jsk i 'umet nostni spomenik i , še bol j popestr i .
Za ložba M l a d i n s k a kn j iga je na t o rkov i t i skovn i k o n ferenci seznanila novinar je tudi s p r i p r a v a m i za t iskanje monumentalnega dela v 32 knj igah z nas lovom »Ars Sloveniae« (Umetnost Slovenije); tu bo p r v i č v zgodovini slovenskega naroda zbrano v s e
gradivo n a š e l ikovne preteklos t i . KnjLgs bodo predivido-m a izhajale šes t let, ne sicer po k r o n o ' o š k e m redu, vendar bodo ob z a k l j u č k u nud i l e č u dovit pogled n a j l e p š i h s tvar i tev slovenske l ikovne preteklos t i in sedanjosti . A v t o r j i kn j ig bodo najbolj znani s lo venski s t rokovn jak i , posebna dragocenost pa bo s l ikovna oprema kn j ig ; vsaka kn j iga bo ime la n a m r e č p r i b l i ž n o 100 č r n o b e l i h in do 10 barvn i h s l ik , s t rokovni uvod in katalog. Do spomladi 1967 bodo po napovedih za ložbe i z š le te'je: B a r o č n a p las t ika (dr. Sergej V r i š e r ) , Gotska plastika (dr . E m i l i j a n Cevc) , Baročna arhitektura (dr . N a ce Š u m i ) in Gotr&a arhitektura (dr . Ivan K o m e l j ) . S l o venska l ikovna umetnost, k i z vrsto svoj ih spomenikov dosega raven na j z r e l e j š i h l i kovn ih r e š i t ev v E v r o p i i n drugod, bo z z b i r k o A R S S L O V E N I A E postala znana i n zan imiva tudi š i r š e m u svetu , k i je doslej le m a l o vedel o njej .
-at
V nekaj stavkih L J U B L J A N A : strokovno posvetovanje o staroslovanskem
obdobju — A r h e o l o š k o d r u š t v o Slovenije bo priredilo 3. in 4. ok tobra v L j u b l j a n i s t rokovno posvetovanje o staroslovanskem obdob ju v zgodnjem srednjem veku. Prvi dan bodo predavanja, d rug i dan pa ekskurz i ja . Predaval i bodo priznani s lovensk i zgodovinarj i i n arheologi, pa tudi strokovnjaki izven meja n a š e ož je domovine. Razprav l ja l i bodo o vp ra šan j ih slovenske z g o d n j e - s r e d n j e v e š k e arheologije i n njenih prihodnjih nalogah. Razen s p l o š n i h tem o I. kongresu za slovansko arheologi jo, ki j c b i l preteklo leto v V a r š a v i i n kjer je s svojimi predmet i na razstavi sodeloval tudi Gorenjsk i muzej, pa o pros lav i v Sa lzburgu ob 1100-lctnici delovanja Cirila in Metoda ter o kongresu o Vel ikcunoravski v Brnu bodo ostale teme č r p a l e osnovno gradivo z o b m o č j a Gorenjske. Strokovna ekskurz i j a bo na Gorenjsko, k je r s i bodo udeleženci ogleda l i K r a n j i n zbrano gradivo v Gorenjskem muzeju ter Blejsk i grad in Otok, k jer so ve l ika i n pomembna staroslovanska n a j d i š č a .
S K O F J A L O K A - likovna razstava v galeriji na gradu — V č e r a j (23. septembra) so v galeri j i na L o š k e m gradu odprli razstavo l i k o v n i h de! s l ikarjev i n kiparjev Andreja Ajdiča, Dragice Čadež -Lapa jne in Toneta Lapajne. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. i n od 15. do 19. ure.
K R O P A : drevi koncert korošk ih pevcev — Danes (24. septembra) zveče r bo v s ind ika ln i dvorani gostoval s sporedom k o r o š k i h na rodn ih pesmi m e š a n i pevski zbor prosvetnega d r u š t v a iz R a d i š na K o r o š k e m . M o š k i komorn i zbor »Stane 2 a g a r « iz K r o p e s tem k o r o š k i m zborom n a m r e č že več let sodeluje z medsebojnimi ob i sk i in gostovanji.
J E S E N I C E : nov koncertni program pihalnega orkestra — P i h a l n i orkester Svobode »Tone CuCar« z Jesenic se je v četrtek predstavi l J e s e n i č a n o m z novim koncer tn im programom, k i obsega dela Ross in i j a , B e l l i n i j a , Pecsija, Parme, Lorbeka i t d . K o n c e r t je vodil Remigi j N o č , n a š t u d i r a l i pa so ga za predvidena gostovanja v T rbov l j ah in v I t a l i j i .
J E S E N I C E : posebna š o l a v svoji stavbi — Posebna šo la na Jesenicah, k i je. b i l a k m a l u po osvoboditvi ustanovljena kot samostojna šo la , je gostovala vse do letos v prostorih drug ih šol , zadnja leta pa celo v k le tn ih prostor ih j e sen i ške gimnazije. K o n č n o je dob i la tudi ta šo la , k i ima iz leta v leto več u č e n c e v , lastne prostore, in sicer stavbo b ivšega o troškega vr tca zraven že l eza rne , ki je s luži la prva leta po osvoboditvi za dodatne uč i ln ice osnovne šo le , zadnja leta pa za zdravstveno ambulanto . Stavbo so adapt i ra l i in v njej je dobila posebna šo la potrebne uč i ln i ce , kabinete i n upravne prostore.
B L E D — folklornt večer v Festivalni dvorani — Letošnja poletna t u r i s t i č n a sezona j e b i l a na B l e d u bogata tudi s štev i l n i m i in r az l i čn imi k u l t u r n i m i p r i red i tvami . V sredo prejšnji teden, 14. septembra, je bil v Fes t iva ln i dvorani folklorni ve-« če r , na ka terem sta sodelovala fo lk lorna skupina iz Gorij in k o m o r n i zbor iz K r o p e . Ude ležba je b i l a dobra, ker je na Bledu še vedno precej tujcev.
Mnenja mladih ob
osnutka zakona o finansiranju izobraževanja Pomanjkljivost: Kako izravnati neenak položaj šol — kriteriji za kvaliteto učno-vzgoj-
nega dela — dopolnilno izobraževanje S m o na k ra ju razprav o s i
s temu f inansiranja vzgoje i n i z o b r a ž e v a n j a v S loveni j i . K a j o tem meni mladina? O osnutku zakona je razpravl ja l tudi p lenum O b č i n s k e g a komi te ja Zveze mladine K r a n j . Glavna vprašanja in pripombe. N a v p r a š a n j e — k i . je za mlad ino zelo pomembno — al i osnutek k a ž e realno pot za izgrajevanje č i m b o l j enotnega šo l skega sistema na posameznih stopnjah, osnutek po mnenju m l a d i h ne nakazuje zadovoljive r e š i tve . E n k r a t za vselej r e š i m o v p r a š a n j e pogojev, k i so nujno potrebni za no rma lno delovanje vsake šole . Ne b i sme l i v e č dopušča t i , da b i se p r e c e j š e n del n a š e mladine šola l v o b č u t no s l a b š i h pogoj ih , i n to predvsem zaradi tega, ke r ž ivi jo v manj razv i t ih pod roč j ih . Jasno je ( < da bo mo
r a l t u odigrat i ve l iko v lo go r e p u b l i š k i i in tervenci jski sk lad . Ravno t u pa je precej š i bk ih točk : do kakšne mere bi smelo iti to prelivanje sredstev, kako še nadalje krepiti odgovornost obč in za razvijanje šolstva ~a svojem o b m o č j u .
Druga stvar, na katero je razprava še posebej opozor i la je formiranje enotnih k r i terijev za ocenjevanje dela u č n o - v z g o j n i h ustanov. Izdelava teh kr i te r i jev ter ustrezno s t imul i ranje napredka v-u č n e m i n vzgojnem procesu pomeni dejansko preseganje togih p r o r a č u n s k i h odnosov. Potrebno« in umestno bi bilo, č e bi rezervirali del sredstev, katera bi namenili za stimulacijo napredka v kvaliteti dela učno-vzgojn ih ustanov.
Osnutek skoraj popo lnoma pozabl ja na t ako imenovano permanentno i z o b r a ž e v a n j e .
G r e za tiste oblike izobraževanja, ki teko poleg rednega, to so: delavske univerze, večerne šo le in podobne izobraževalne oblike znotraj delovnih organizacij. V razprav i je bil omenjen podatek: V Sloveniji letos 9000 mladine nima dokončane osemletne šole! Ali sedaj to pomeni, da je tej mladini zaprta pot do nadaljnjega izobraževanja. Ali je potem upravičena zahteva, da morajo vse nadaljnje Šolanje plačat i sami, ko pa istoč a s n o vsak mesec dajejo svoje dinarje od osebnega dohodka v sklad za izobraževanje. Seveda se tu ne postavl j a v p r a š a n j e samo za mlade. Treba b i ttilo jasno povedati , k a k š e n naj bo pri !;m de lež vsakega posameznika.
Reforma šolstva je potrebne. Toda ob vsem tem bi si večkrat morali zastaviti vprašanje: kaj imamo in kaj lahko finansiramo in kakšen naj bi bil konkretni učinek. B r e z dvoma b i moral biti pozi t iven. J . K o š n j e *
5 vprašanj - 5 odgovorov Za današnjo rubriko nam
je postavil pet vprašanj MIRO P1NTARIC, predsednik delavskega sveta tovarne >ŠESIR« v škofji Loki.
Bralcem se op rav iču jemo, ker v zadnji r ub r ik i 5 vprašanj — 5 odgovorov iz tehničnih razlogov nismo v uvodu objavili, kdo nam je poslal vprašanja . Ko t ste sami lahko razbrali so vp ra šan j a obravnavala probleme, k i tarejo krajevno skupnost Pod-brezje, zastavil pa nam j i h je njen predsednik Janez D r i -novec.
LOŠKI KOMUNISTI O IV. PLENUMU CK ZKJ VPRAŠANJE: Zakaj Občin
ski komite ZK v škofji L o k i ni organiziral kakega širšega posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZK o sklepih I V . plenuma CK ZKJ?
O D G O V O R : Politični, sekretar občinskega komiteja Z K v Škofji L o k i Polde Kejžar nam je posredoval naslednji odgovor:
Občinski komite Z K je sodeloval v razpravi o I V . plenumu s člani na najbolj neposreden način tako, da so se njegovi člani udeležili prav vseh sestankov osnovnih or ganizacij v tem času in se vključili v razpravo. Drugih oblik informiranja se nismo posluževali , saj je vse gradivo javno objavljeno v partijskem in drugem tisku i n s tem dostopno vsem. Posebnih, internih al i poljavnih resnic o p lenumu pač ni , kar je tudi znak napredka demokratičnosti odnosov in javnosti dela v Z K . Opažamo pa res, da mnogi čani Z K še niso o tem povsem prepr ičan i in p r i čakujejo od organizacije še dodatnih »informacij«.
Za vsako osnovno organizacijo je na jpomembne j ša na
loga, kako na svojem področ ju doseči tak o b r a č u n z negativnimi pojavi , kot je to napravi l C K Z K J . Obč insk i komite je že v avgustu p r i p rav i l tako razpravo skupaj s sekretarji osnovnih organizacij , sledilo j i h bo še več o posameznih problemih in delovnih pod roč j i h . P r i č a k u j e mo, da se bo tudi vaša osnovna organizacija odzvala pozivu C K Z K J in se z enako prizadevnostjo in odgovornostjo posvetila problem o m svojega kolektiva.
PRIMANJKLJAJ V SOCIALNEM ZAVAROVANJU
VPRAŠANJE: V zadnjem času veliko beremo o primanjkljaju v socialnem zavarovanju. Zanima me, kako je s tem v loški občini?
O D G O V O R : Direktor K o m u -nlne skupnosti socialnega za-varoanja v K r a n j u Milan Ža-kelj: Glavni razlog za p r i manjkljaj v socialnem zavarovanju v škofjeloški občin i , k i znaša v osmih mesecih letos 77 mil i jonov star ih d i narjev, je nizka realizacija prispevka, saj je ta za 6 o d stotkov izpod planirane vsote, ka r predstavlja v škof j i L o k i 60 mil i jonov starih d i narjev. Delni razlog za to pa i zv i r a tudi iz nekol iko večje p o t r o š n j e kot je po planu predvidena i n je za dober odstotek večja, predvsem p r i i zda tk ih za zdravila i n p r i izdatkih za nadomestila, predvsem pr i porodnicah. Sicer pa so izdatki na zavarovano osebo v škofjeloški obč in i , napram drugim gorenjskim o b č i n a m najniž j i . Seveda so temu ustrezno tudi na jn iž j i dohodlki. Sicer pa se v škofje loški obč in i ču t i vp l iv zdravstvene s lužbe, k i se je vkl juč i la v zniževanje stro-
Kuharski tečaj za slepe Danes (24. septembra) bo
na Okroglem sestanek vseh zaposlenih slepih z Gorenjske, 18. in 19. novembra pa redna skupščina Zveze slepih Jugoslavije ob 20-letnici obstoja.
V četrtek (22. septembra) so na Okroglem, v prostorih okrevališče Zveze slepih Jugoslavije, končali z osemdnevnim kuharskim tečajem za slepe. Udeležilo se ga je devet deklet in žena, vodila pa ga je učiteljica gospodinjstva Helenca Strniša. To je na Okroglem prvi tak tečaj , medtem ko jih je bilo nekaj že prejšnja leta v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Kamen tečaja je bil predvsem seznaniti slepe gospodinje s sodobnimi, modernimi gospodinjskimi stroji. Uporaba
teh je namreč za slepe še veliko bolj pomembna. Tečajnice, ki so v glavnem iz Slovenije, le ena je iz Cačka, so bile z znanjem, ki so ga pridobile v tednu dni, zelo zadovoljne; vse so poudarjale, da jim bo to pri delu doma zelo koristilo.
Danes (24. septembra) bo na Okroglem sestan&k vseh zaposlenih slepih z Gorenjske, ki jih je več kot 70, razpravljali pa bodo o možnost ih nadaljne zaposlitve slepih na posameznih, ustreznih delovnih mestih. Zaposlovanje rehabilitiranih slepih ljudi postaja namreč vse težavnejše; v Sloveniji jih je okrog 40, ki so brez zaposlitve.
S tem pa letošnja sezona v Okrevališču Zveze slepih Jugoslavije na Okroglem
škov. predvsem pr i bo ln i šn i cah, k i so glavni del pr ihrankov in p r i b o l n i š k e m staležu.
KOMU NAJ SLUŽI STAVBA NA KOPALIŠČU?
VPRAŠANJE: V škofj i Loki manjka lepo urejenih gostinskih obratov. Dvorana stavbe na kopališču, v kateri so bile prejšnja leta vsaj ob sobotah razne prireditve, letos služi kot skladišče podjetju »Kroj«. Cemu takšna rešitev?
O D G O V O R : Di rek tor gostinskega podjetja K R O N A v Šk. L o k i , k i ima v lasti stavbo na kopal i šču , nam je pojasn i l naslednje:
Ta obrat že od vsega zač e t k a ni rentabilen. Zanj moramo vsako leto s f inančn im planom zagotoviti pokri t je izgube, ker n i urejen tako, da bi lahko posloval skozi celo leto (stavba je brez toplotne izolacije). Z dohodki obrata v poletnih mesecih pa ne moremo pokr i t i n i t i obveznosti, k i izhajajo iz posoj i l . P r i banki je n a m r e č še 19 mi l i jonov starih dinarjev neporavnanih obveznosti za to stavbo.
K e r je b i lo letos podjetje »Kroj« v st iski za skladišča , smo b i l i seveda takoj p r i pravl jeni odstopi t i dvorano v stavbi n j im, saj bomo tako prv ič z najemnino, k i jo dobivamo od podjetja, v celoti p o k r i l i letne anuitete. P r i hodnje leto, pogodba za sk l ad i šče s »Krojem« velja le do konca leta, pa bomo verjetno mora l i spet, vsaj ob sobotah, organizirat i zabavne prireditve, č ep rav nam račun ica jasno kaže, da ta obrat za nas n i rentabilen.
š s ne bo zaključena. 18. in 19. novembra bo namreč še redna skupščina kveze slepih Jugoslavije ob 20-letnici nje-
P R E M A L O S K R B I Z A S P L O Š N O T E L E S N O V Z G O J O
V P R A Š A N J E : Čeprav je v L O K I več telesno-vzgojnih organizacij menim, da je premalo poskrbljeno za sp lo šno telesno vzgojo in rekreacijo p r e d š o l s k e i n šo lske mladine v popoldanskem času . A l i je v tem pogledu predvidena kaka reš i tev?
O D G O V O R : Nače ln ik oddelka za družben.^ s lužbe SO Skofja L o k a Miloš Mit ič nam je pojasnil naslednje:
N a p o d r o č j u mesta skofja Loka delujejo naslednje telesno vzgojne organizacije: s m u č a r s k i klub Transturist , nogometni klub Ločan , koša rka r sk i klub Sora, rokometni klub Ločan in dva telesno vzgojni d ruš tv i v osnovni šoli in v gimnazij i , metni klub Ločan in dve te-bo rn i šk i d ruž in i . Vse organizacije so trenutno zelo aktivne in zajemajo skupaj p r ib l i žno 800 do 1.000 mlad ih l jud i . Res pa je, da v škof j i L o k i ni več centralnega te-Iesno-vzgojnega d r u š t v a Partizan in so t i k lubi samostojn i . M o r d a je napaka v tem, da so p reveč ozko special izirani vsak za svoje p o d r o č je in so zanemaril i sp iošno telesno vzgojo in rekreacijo v taki ob l ik i , kot s i jo želi š irši krog mladine. Zakaj je p r i š l o do tega? Eden glavnih razlogov je pomanjkanje va-diteljskega kadra, k i bi lahko tudi v popoldanskem času skrbel za to. Prav v zadnjem času pa je bi la dana iniciat i va s strani mladinske organizacije in sveta za telesno vzgojo, naj ta dejavnost v Škofji L o k i spet oživi in naj se t ist im, k i so bodisi amatersko al i pa l a ično pr ipravljeni skrbet i za to, omogoč i taka dejavnost. P r v i korak
nega obstoja. Takrat se bodo na Okroglem zbrali predstavniki slepih iz vse Jugoslavije.
—t
je že narejen, in sicer v tej smeri , da so prostori ža to pr ipravl jeni in urejeni. Adaptirana je dvorana telovadnega d r u š t v a Partizan in osnovne šole v Škofji L o k i . Letos pa so namenjena tudi sredstva za ureditev šolskega i g r i šča za šolo v Škofji L o k i , k i naj bi s luž i lo za rekreacijo vsej mladin i .
U R B A N I S T I Č N I N A C R T Š K O F J E L O K E V P R A Š A N J E : Z u r b a n i s t i č
n i m n a č r t o m škof j e Loke je predvidena novogradnja cest v Poljansko in Se l ško dol ino. K a k o bo z realizacijo te zamisl i?
O D G O V O R : Nače ln ik oddelka za gospodarstvo S O š k o t j a L o k a M i l a n č a č e ž : Urban is t i čn i nač r t škof je L o ke še ni potrdi la o b č i n s k a skupšč ina in je sedaj v razpravi . Predlagani varianti nov ih cest za Se l ško in Pol an-sko dolino bo*ta po vsaj verjetnosti sprejeti, saj doslej n i bi lo nobenih pr ipomb. Kdaj bo obč ina lahko p r i če la graditi navedeni cesti, kl jub temu da bi b i l i s o r i l o vodno večjega prometa n u n i za sedaj ni mogoče predvi deti. Verjetno pa brez soudeležbe republike pr i f inanciranju teh cest ne bo šlo.
Pr i red i la : Sonja š o l a r
M A J H N A G O S T I L N A za vse l judi
JOŽE MALLE st. Lenart v Brodeh
Loibltal Ob gostilni
tudi trgovina
Odkupujemo smrekovo steljo po 6.— S din za i kg dostavljeno v drevesnico Mengeš.
SEMESADIKE Mengeš
Slepe gojenke kuharskega tečaja na Okroglem— Foto Perdan
R E F O R T A 2 A
Izumitelj Aleksander Šmuc in njegov plinolovec
Utopi*a ali stvarnost Dvoje je mogoče: ali premalo zaupamo svojim sposobnostim in smo zaljubljeni v »inozemstvo« ali pa izumitelj ne ve kaj dela — Aleksander Šmuc vprašuje: »Zakaj mi ne
zaupate?« Dvoje je mogoče: utopija ali stvarnost. Aleksander Šmuc, izumitelj iz Kranja je izumil plinolovec, napravo za čiščenje dima in odpadnih plinov, s katerim je napovedal bolj nečistemu ozračju v industrijskih središčih. »Vojna napoved« je tu, vendar še tako pogumni vojskovodja brez podpore ne more uspeti. . .
Ne more uspeti, da b i gospodinja v Kran ju ne p rek l i njala p r i zlaganju sarjastega perila. Ne more uspeti, da ne b i bile Jesenice vse odete v
uspel s pomočjo direktorja IBI v K r a n j u r e š e t k o mont i rat i . Uspeh n i izostal. Prenehalo se je kadi t i . Reše tka je nejšla svoje mesto še v
poizkus. Aleksander Smuc je izdela l prototip pl inolovca. Z a raz l iko od r e š e t k e naj bi pl inolovec z a d r ž a l tudi tiste pline, k i ne izgorevajo. P l i n gre p o m e š a n s paro skozi vodo, voda paro ohlaja, d a se spreminja v kaplj ice, k i v p i jajo pl ine.
Ing. kemi je Mar jan K a j -fež, k i j e prisostvoval preiz-
je Aleksander Smuc šele p r ip rav i l na p rep r i čevan je . P rav i , da je pr ipravl jen poizkus vodno ponovit i i n vsakomur dokazati, da njegovi n a č r t i niso utopija. Sele, ko bodo v tovarnah »osvojil i« plinolovec, bomo lahko govor i l i , da je premagal tudi inozemsko konkurenco. K a j t i tudi s tem se je že s rečava l .
Le ta 1961 se je Aleksander Smuc oglasil na Zavodu za zdravstveno varstvo na Jesenicah. Posla l i so ga v Ž e lezarno. Sprejeli so ga s precejšnj im nezaupanjem. Pove-
(za vsako plačuje 5.000 starih dinarjev mesečno) .
Gre res le za nezaupanje? Morda je to nezaupanje tudi opravič l j ivo, vendar je zan i mivo, da s i nikjer š e niso podrobneje ogledali načr tov . V večini primerov se izgovarjajo na »inozemske« čist i lne naprave. N a to Smuc odgovarja le s tem, da Nemči ja ne bi bila »zaprašena«, če bi njihove naprave kaj veljale/
Baje bi stal 6istem L U R G I za vsak d imnik okoli 15 m i li jonov dinarjev, plinolovec pa le mi l i jon in pol starih
ALEKSANDER SMUC IN PLINOLOVEC — Smuc je pristopil k svojemu pllnolovcu in razložil njegovo delovanje. Naprava Je montirana v miniaturnem »tovarniškem dimniku« — Foto F. Perdan
rdeče . Ne more uspeti, da b i dobila naša mesta v Jugoslavi j i zopet nebo in podnebje, k i j im ga je namenila narava.
Ko t smo zapisali, mogoče je, da vsa stvar nima realne osnove. Tako b i lahko vsaj sklepali , če ocenjujemo reakcijo nekaterih tovarn na Smucove izume. V zače tku eo navdušen i , kasneje pa ne realizirajo zamisl i . Dosedanje delo izumitelja pa nas s i l i k temu, da mu verjamemo.
G O R I L N I K IN REŠETKA Leta 1953. je Aleksander
Smuc izdelal univerzalno reše tko za popolno izgorevanje plinov v d imnikih . Kamor se je obrnil , je naletel na dvome. Se istega leta je vendar
»Runo« Tržič , Dekorat ivni tovarni v L jub l jan i , b ivš i kranjski »Zvezdi«, dve napravi v »Svi lan i tu« v K a m niku, pa v L a š k e m , Žalcu itd.
Leta 1961 so ugotovi l i v »Elanu« Begunje, da potrebujejo poleg žagov ine z a kurjavo še 100 vagonov pr«-moga. Iz d imnika se je iz redno m o č n o kadilo. N a pomoč j i m je pr iskoči l Smuc. Prepričal j i h je, da premoga
j sploh ne potrebujejo. M o n t i ral je svoj gor i ln ik za žago-vino in od tedaj v »E lanu« premoga ne potrebujejo. Smuc pravi , da porabijo celo manj žagovine , kot so jo prej.
POIZKUS V STRAZlSCU Pred kra tk im je b i l v Stra-
žišču p r i K r a n j u zanimiv
S S r S L & % S * . « M * , na ,a način , kratken, « * — ves Kranj - Foto F . Perdan
kusu je dal naslednjo izjavo (objavljamo le del): »V prototipu naprave so bili izvršeni poizkusi odstranjevanja več jih količin rdeče barve, saj, cementa in žagovine iz zraka. Rezultati poizkusov so pokazali, da so bile omenjene dozirane prašnatc snovi v napravi res odstranjene in so v obliki odplake zapuščale napravo. Hitrost čiščenja pri prototipu je znašala 0,10 kg prašnate snovi na minuto.«
PLINOLOVEC NA POHODU?
Plinolovec na pohodu. N o r malno bi bi lo, da bi tako lahko zapisali . P r i nas ni tako. Z zgraditvijo prototipa se
dali so mu, da bodo dobili nove naprave »LURGI« iz Nemči je , vendar Smuc prav i , da ta sistem zadrži delce le do premera pol mil imetra .
S obdobnim nezaupanjem so ga .sprejeli tudi drugod. Š ibenik — tovarna karbida je leta 1933 sporočila, da se ne zanima za napravo. L j u b ljana — Slovenija-coste; letos so sporočil i , da naprave ne misl i jo odkupit i . Na jveč zaupanja so pokazali še pr i Cestnem podjetju v Kran ju ,
j kjer so nač r t e plačal i , ven-I dar v enem letu še n ičesar
niso naredili .
K A J ČAKAJO? j K a j č ;ka jo? Tako se vpra-! šu je Aleksimder Smuc, k i je ' dal vse tr i naprave zašči t i t i
dinarjev. Morda pa nekateri čakajo tudi na to, da bi Smuc prenehal plačevati zaščito. V tem primeru bi lahko prosto uporabili njegove nač r t e , saj kaže . da je ponekod že pr iš lo do kopiranja.
D»ži le eno. Načrte je treba pregledati in se prepričati o njihovi koristnosti, jih utemeljeno odkloniti, če niso do')ii, ali pa jih čim prej osvojiti. $ Smo res pred tem, da bo
ozračje očišćeno saj in, plinov? So načr t i utopija ali stvarnost? Čudno se
© nam zdi , da tovarne od Q leta 1961 dalje še niso 9 uspele najti odgovora — & seveda, če so ga sploh O iskale. Dolžne b i ga bile.
P. Čolnar
• •
BRUNARICA V TIHI DOLINI — Kaže, da bo nova brunarica v Tihi dolini postala neuradno središče smučarjev, k se bodo spuščali s pobočij - Foto F . Perdan
T « * dni po svoiu Splošn i polit ični odbor ge
neralne skupščiine O Z N je sprejel dnevni red le tošnjega zasedanja, k i bo obsegal 93 točk . Na dnevnem redu bo tud i vrnitev zakonitih pravic L R Ki ta jsk i v O Z N . Prav tak o so ZDA sporoči le , da so pripravljene ustaviti bom-bandiranje Severnega Vie t nama, če bodo dobile zagotov i la , da bo to privedlo do pr imerne deeskalacije vojne.
Genera ln i sekretar U .Tant pa je dejal, da je v pr imeru ugodne reši tve trenutno t ež k e g a položaja v svetu še napre j pripravljen ostati na mes tu sekretarja.
N a južnem Češkem se je te d n i združi lo več deset t i s o č vojakov i z Sovjetske zveze, Madžarske, Demokrat i č n e republike Nemči je i n Češkos lovaške . Zbral i so se n a ve l ik ih kombiniranih manev r ih »Vltava«. Manevrov se je udeležil tudi poveljnik s i l v a r š a v s k e zveze Grečko.
C Ljudje in dogodki —
Kitajska kuhinja
v . .
N a Ki ta j skem se nekaj dogaja. K r o n i k a poroč i l v zadnjih tednih dovoljuje sklepanje, da smo na K i tajskem pr iče hudega pol i t ičnega o b r a č u n a med dvema strujama, k i imata po vsej verjetnosti raz l ične nazore i n s tal išča o d r u ž benem in po l i t i čnem razvoj u . To domnevo moramo dopolni t i z dodatkom, da gre za neenotnost v samem ki ta jskem vodstvu in da se zdaj bije b i tka za to kdo bo koga, ker ima vsaka od teh struj svoje zaledje i n podporo. O b r a č u n , k i se pr ipravl ja z vsemi m o g o č i m i sredstvi, pa b i b i l nemara še bolj oster i n odločen, če ne b i bi lo v k i ta j sk ih vrstah straha, da j i h lahko spopad na notranji fronti ugonobi. T a k o i m a m o včas ih vtis, da skupina, k i se je po plenumu C K k i tajske partije 8. avgusta letos u t rd i la na oblasti z Mao Ce Tungom, L i n P iao-jem i n Ću E n Lajem na čelu, včas ih vl iva olje na
ogenj, včasih pa je p r i s i ljena p o ž a r pogasiti. Sklep i , k i j i h je ta plenum sprejel kaže jo na določene težave v ki tajskem razvoju. 97 č lanov na jv iš jega par t i j skega telesa priznava, da je vpl iv desničar jev m o č a n i n da zaradi tega n i mogoče kren i t i po ravni pol i t ič n i pot i . Desničar j i pa so v m a n j š i n i zato ta peščica l jud i ne more preusmeriti kitajskega razvoja s p rav i l ne smeri . Tej peščici l jud i naj b i dal i pr i ložnost , da svoje napake popravijo in začne jo z »novim življenjem«. V tem part i jskem sporoč i lu so vidne tudi prece jšn je koncesije. Tako besedilo pravi : »Ni priporočl j ivo, da m a n j š i n o , k i i m a d r u g a č n e nazore s s i lo pr i s i l imo, da spremeni svoj a s ta l i šča . Večk ra t ima tudi m a n j š i n a svoj prav. Ce se bomo z njo spopri je l i v idejnem boju, potem moramo uporabljati argumente i n ne moč i i n teror ja .«
T a k š n a izhodišča pa so b i la samo pesek v oči . Razvoj je k ren i l v drugo smer. č e je kaj t očno , je brez dvoma točna ugotovitev, da je kitajsko vodstvo z ustanovitvijo rdeče garde vcepilo l judem strah v kost i . Dosedanji podatki o delu rdeče garde nas v tem popolnoma p r e p r i č a j o . Pet tednov stara mladinska organizacija, k i je v svoje č lans tvo zbrala najbolj prekanjene š t u d e n t e , dijake in mladino, je dosegla »odlične« rezultate. V tem času je pospravila iz t rgovin ostanke kapital izma, kozm e t i č n e izdelke, igračke, sončna oča la i n drugo. U k i n i l i so taksije. Rdeča garda je zaprla tudi zoološke vrtove. (»Tam žro nekoristne živali meso. k i je potrebno delovnim l judem za p rehrano .« ) Rdeča garda je slekla ž e n s k a m tesne hlače in j i m oblekla modre obleke enotnega kroja. Celo prometne znake so spremen i l i . Rdeča barva na semaforj ih ne pomeni »stoj«. Odslej naprej se bo promet na ki ta jskih ul icah odvijal p r i rdeči luči, zelena barva
pa pomeni, da je kr iž išče zaprto. V tem času se je rdeča garda v e č k r a t spopri jela z delavci. Napadala je tuje d ržav l j ane in svoje voditelje, k i ne gredo po pravi rdeči pot i . V mestu Tsinghal in Činan je p r i š lo do ob računa , k i so ga rdeč i jakobinci p lačal i z dvema mrtvima, več oseb na obeh straneh pa je b i lo ranjenih. Najviš ja voditelja L i n P iaa i n Ču E n Laj sta ob teh incidentih svetovala uporabo razuma. Rdeča garda je dobi la nova navodila o metodah dela. T i sk je pisal : »Strgaj te maske in k r i t i z i rajte demone z m i r n i m i sredstvi, onemogoč i t e j i h brez nasilja. T o je edina pot.«
V o d i l n i ž e n M i n ž i Bao pa je pred k r a t k i m dal nove smernice za nasilje rdeče garde. »Na trditve sovražn ikov , da je to kar dela garda, k r š i t ev č love-čanskega dostojanstva, moramo odgovoriti , da bomo ne samo nadalje krš i t i vaš? »dostojanstvo«, m a r v e č vas bomo tako vrgl i na hrbet, da se do konca življenja ne boste pobrali .«
Sprehod po pobočjih Krvavca, bodočem rekreacijskem centru
Gradbišče na Krvavcu Podjetja že zaključujejo z deli — Krvavec ne bo poznal več hoje — Vrsta objektov in
zopet novi načrti »Modernizacija« Krvavca je postala stvarnost. Poročali smo že o načrtih, ki jih imajo Aerodrom Ljubljana, SAP Ljubljana, Občina Kranj, gostinsko-turistično podjetje Krvavec Kranj in nekatera druga gostinska podjetja iz kranjske občine v zvezi z ureditvijo Krvavca. Ko smo v četrtek obiskali Krvavec, smo se prepričali, da so načrti postali stvarnost. Krvavec se je spremenil v veliko g r a d b i š č e . . .
DOSTOP N A K R V A V E C Dostop n a Krvavec bo l e
t o š n j i m smuča r j em precej o l a j š a n . Skupšč ina občine K r a n j je asfaltirala cesto Cerk l je -Grad , ostali de l makadamske ceste pa je so l idno vzdrževan .
Sedežnica , last podjetja S A P iz Ljubljane, je sicer s tara že osem let, vendar je dobro vzdrževana. Zaradi pov e č a n i h zmogljivosti na K r v a v c u bodo t u d i ' avtobusne zveze letos pogostejše . Enosmerna .vozovnica stane 400, povratna pa 500 starih dinarjev .
Investitorji na K r v a v c u menijo, da bo prav žičnica k m a l u pomenila »ozko grlo«, saj računajo , da bo Krvavec le tos obiskalo okol i 120.000 l j u d i (lani v š t i r ih mesecih i n pol 55.000). Zaradi tega že govori jo o novih nač r t ih . K a ž e , da bodo izbral i med d v e m a možnos t ima. Kasneje b i zgradi l i še eno sedežnico
(z gondolami za 40 ljudi) i z K o k r e v Tiho dolino, oz. na Gospine. Druga možnos t pa je — 6 metrov š i roka asfaltirana cesta. Seveda so to zasedaj l e še načr t i . Povrnimo se raje v realnost.
P R V O G R A D B I Š Č E K o smo se pr ipel ja l i na
Gospine, smo zagledali prvo g radb i šče . Podjetju S A P je b i l odobren kredit 150 mi l i jo nov starih dinarjev za i z gradnjo sedežnice od Gospin-ca do Doma na K r v a v c u . Te dn i so postavljaili stebre in dokončava l i zače tno postajo druge sekcije. Enosmerna vstopnica na sedežnic i bo stala 200, povratna pa 300 starih dinarjev.
N a v rhu že č a k a na obiskovalce prenovljeni hotel Krvavec. K e r je b i l obložen z neprimernim materialom (lehnjakom), so ga obložili s salonitnimi ploščami.
Od hotela se bo lahko
s m u č a r spust i l (odstranili so precej dreves) nazaj na Gospine al i pa v Tiho dol ino . . .
T I H A D O L I N A N I T I H A T iha dol ina na K r v a v c u je
dobila ime po tem, kar leži v zavetju in tu n i vetra. Obdana z gorskimi grebeni ter obsijana ves dan s soncem nudi res občutek izredne t i šine i n mi ru .
Te dn i ta dolina ni tiha. N a robu navp i čne stene proti dol ini K o k r e gradijo brunarico, k i bo imela na voljo 20 ležišč za goste ter vel iko restavracijo v pr i t l ič ju z 90 seđišči . V neposredni bližini nameravajo drugo leto zgraditi še eno brunarico tako, da bi b i la skupna zmogljivost 50 ležišč.
Iz b l iž ine brunarice delajo vlečnico do Dolgih njiv. Stebr i že stojijo. Pravijo, da morajo le še montirati nosilno jekleno v rv in pr ik l juč i t i tok. Na ta nač in Krvavec sploh ne bo poznal več hoje. Smučar se bo lahko voz i l od enega objekta do drugega. Od Doma na K r v a v c u na Gospine aH v Tiho dolino, se peljal zopet k Domu a l i na Dolge njive, se od tu spustil v Tiho dolino al i proti Domu oz. Gospincu.
Dela v T i h i dol in i investira Aerodrom Ljubljana. Vlečnica bo stala 80 mil i jonov,
brunarica pa 90 mili jonov starih din. Zanimivo je, da vse to gradijo iz lastnih sredstev.
R E K R E A C I J S K O SREDIŠČE
Z dograditvijo objektov bo postal Krvavec res najbl iž je rekreacijsko središče . Podjetja, k i investirajo, so že v dogovorih za s ta lne j še a r a n ž maje. Krvavec naj bi b i l rekreacijski center za Kran j , Ljubljano, Zagreb, .Reko, Trst, iri" Celovec.
Načrti postajajo stvarnost.
iz slovenskih zamejskih časopisov M A T A J U R V nedeljo, 11. septembra,
je bi la v V r š n e m pod K r n o m vel ika slovesnost ob šes tde-setletnici smrt i pesnika S i mona Gregorč iča . Oko l i 10.000 l jud i iz Slovenije, Tržaškega , Gor iškega im B e n e š k e Slovenije je počas t i lo 25-letnico vstaje in se udeleži lo slovesnosti, ob odprtju muzeja, posvečenega S imonu Gregorčiču, k i so ga uredi l i v h iš i , kjer se je rodi l . Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki oblasti iz Slovenije V i k t o r Avbel j , Albert J akop ič , podpredsednik IS Beno Zupančič , predsednik Slovenske akademije znanost i in umetnosti Josip V i d mar in drugi.
V mesecu avgustu so zabeležili v videmski pok ia j in i
V s i objekti naj bi bi l i dokončani do sredine decera">ra tako, da bi Krvavec s prvo snežno orlejo labko sprejel že prve smučar je .
Kaže, da bo dostop zasedaj ostal še vedno »ozko grlo«, saj stara sedežnica nikakor ne bo sposobna odpraviti vrsto, k i se ob večjem navalu pojavlja na spodnji postaji. Letošnj i promet bo pokaral, kako hitro lahko r a č u n s m o na novo sedežnico oz. na re-sto. Ekonomska računica bo imela tudi glavno besedo.
P. Čolnar
rekordno število mejnih prehodov 63.297. Od teh je b i lo 44.460 i tal i janskih potnikov in 18.837 jugoslovanskih. Maj-več prehodov je bi lo skozi obmejni prehod v Štupci , i n 6icer 57.553.
KŽK KRANJ j išče interesente za odkup j
žitnega kombajna »ZMAJ 780«
K o m b a j n je potreben popra* vila
Interesenti s i kombajn l ah ko ogledajo na dolovišču V Prafah — p r i delovodju tov. Broderju.
Ostale informacije daje ter bjl-zobveze ponudbe z navedbo cene zb i ra KŽK Kranj — cbrat Kmetijstvo, Begunje ska 5, do 5. oktobra 1966.
PANORAMA • PANORAMA ® PANORAMA • PANORAMA ® PA
Za zaključek sezone
K r a v j i b a l v B o h i n j u Jutri v nedeljo kot ponavadi v Ukancu — Pričakujejo petstotisočega potnika na Vogel Č e p r a v le tošnja sezona za bohinjski turizem n i b i l a na jbo l j ša , na jveč težav j i m je povzroči lo slabo vreme, zaradi katerega Je b i lo predvsem manj iz le tn iškega tur izma, so gostinci i n tu r i s t i čn i delavci kar zadovoljni i n se s polno vnemo p r i pravljajo na nedeljsko slavje — tradicionalni k rav j i ba l .
Le- ta bo, kot vsako leto, v Ukancu, z zače tkom ob 11. u r i , ko bodo bohinjski p lan-sarji pr ignal i svoje trope s p lan in i n ocenili l e tošn je uspehe v planšairstvu, s i rarstvu in ž ivinorej i . Z a zabavn i del programa bodo poskrbe l i : domač i pevski zbor, folklorna skupina i n Vese l i p l anša r j i . P r i čaku je jo nad 15.000 obiskovalcev. Zaradi izkušenj v pretekl ih le t ih so letos posvetili skrb uredi tv i prometa na odseku od Janeza do hotela Zlatorog, za po
gostitev obiskovalcev v p r i meru slabega vremena in uvedl i nekaj novosti. Tako bodo prv ič ž reba l i vstopnice i n razdel i l i več nagrad, k i j i h je prispevalo tu r i s t i čno društvo, turist i čno - t r anspo r tna , gostinska i n druga podjetja. P r v i bo prejel telico, d rugi hleb sira i n t re t j i . ve l ik zvonec. V s a t r i da r i l a je dalo t u r i s t i č n o d r u š t v o . Podjetje Ljubljana-transport je dalo na vol jo pet kar t za prevoz z avtobusom na re laci jah Bohinj—Ljubl jana, L jub l j ana
—Spli t i n K r a n j s k a gora— Zagreb, Avtopromet Goren j ska 3 karte, S A P karto za potovanje v Beograd i n Transturist dve kar t i na progi Bled—Banja L u k a . M e d nagradami so še : m a n j š a de-ža zaseke, t r idnevni penzioni v bohinjskih hotelih, š u n k a in podobno.
T u d i t u r i s t i č n o - t r a n s p o r t n o podjetje Transturist iz Škofje L o k e — žičnica Voge l p r i pravl ja pomembno slavje. N a žičnici p r i č aku j e jo te d n i 500.000 potnika. Zanj p r i pravljajo prijetno p r e s e n e č e nje. R a č u n a j o , da se bo to najverjetneje zgodilo prav v nedeljo. Dogodek vel ja pros lav i t i , saj je za bohinjski tur izem vel ikega pomena. Žičnica je n a m r e č stekla j u l i j a meseca 1964. leta i n je do danes prepeljala že skoraj pol mi l i jona turistov i n iz le tnikov. Jože Podobn ik
V SREDO BOMO
ZAČELI OBJAVLJATI
NOVO SLIKANICO
ARGONAVT ZANIMIVO IN
NAPETO ZGODBO
O ISKALCIH
ZLATEGA RUNA, KI
JO JE PRIREDIL
IN NARISAL
SAŠA DOBRILA
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI K
Stari običaji v Kamni Gorici
Jutri bodo v Bohinju zopet zapeli kravji zvonci. Za zaključek sezone bodo priredili tradicionalni kravji bal. Letos bodo izžrebali tudi več vstopnic in pode?ili lepe nagrade. Zopet »odo obiskali Bohinj številni turisti in si poleg bala ogledali tudi druge lepote Bohinjskega * o t a - Foto: Franc Perdan
Drug! rofstni dan »vesoljske« Helence
Valen t ina T e r j e č k o v a i n Andre j Nikola jev sta praznovala v M o s k v i drugi rojs tni dan svoje h č e r k e Helene, r o jene po njunem poletu skozi vesolje. Dekletce ije dob i lo d a r i l a i n »vesoljske« i g r a č k e , p r i tem pa n i n i t i s lu t i lo , da sta njena mamica i n o č k a že b i l a »tam zgora j« .
»Vesoljska« d r u ž i n a prebiva na Prospektu Kutuzova . T o je precej obl judena moskovska u l ica , kjer žive tud i d r u gi sovjetski vesoljci i n b ivš i predsacmik Bulgafun.
Ob cesti, k i pelje i; Radovljice v K r o p o in naprej v Podnart. s to j i na desaon bregu Save prijazna t* Kamna gorica. Stara je ta, nekdaj fuž ina r ska in feV.janska vasica i n daleč rifej segajo njeni zgodovinski zapiski. D r . Andre jka piše y svoji knj igi »Kropa in Ksnma gorica« na strani 27, £ sta Lovrenc Kapus in Matija V a r i že leta 1595 trdila H M j p r i tožbi zaradi kopanj,; železne rude, da so njihove ir ižine že čez 400 let stare, i^odovi-nar Joža Lavtižar & amen j a v svoji knj ig i »Pnpft! ti grad« na s t r an i 9, da sta edela v fa rovšk i gostilni v sadovi j i -c i s redi 13. stoktj, Toman iz K a m n e gorice in 1/jan i z Ribnega, za tiste J* precej i z o b r a ž e n a moža. U zgodov inar p i š e v drugUjjgi, d a so K a p p u s i dobili*ie*nstvo o d cesarja LeopckI. z d i p lomo z dne 15. ortra 1°93, v ka ter i je pisano^ «o l e t i že p r e d 300 leift lastne s t r o š k e vpeljali ^ I j a * ^ 0
obr t .
T r i spominske plošče v vas i , na rojstnih h i š a h rojakov, p r i ča jo , da so se tu rod i l i znamenit i mož je : * i a n i s l ika r i n P r e š e r n o v pri jatel j M a tevž Langus, rojen leta 1792, dalje pol i t ik , pesnik in pravn ik dr . Lovro Toman, rojen leta 1827, i n še d ržavn i poslanec in p rv i poverjenik za narodno obrambo za narodne vlade leta 1918 dr. Lov ro Pogačn ik .
D a so b i l i K a m n o g o r i č a n i že davno razredno zavedni,
,nam izpričuje č e t r t a spominska p lošča na h iš i sredi vas i . V tej h iš i so žebl ja r j i skleni l i leta 1904 p r v i š t r a jk prot i takratnim izkor i ščeva l cem.
Lepa je ta vas i n mnogo zgodovinskega še danes na j demo v njej. Precej h i š je tu di pod zašč i to s p o m e n i š k e g a varstva. Nekdanj i fuž inar j i i n žebljarj i so se t o l k l i z vel i k o revšč ino i n z zelo t r d im delom. B i l o pa je takrat tu di domačnos t i i n lepe v a š k e idile več kot danes. Imel i so
pomembne šege in navade, k i pa danes — žal — tonejo v pozabo. Le nekaj n a j s t a r e j š i h je še ohranjenih. T a k o na p r imer na dan p red Grego-r i jem, 11. marca zvečer , spuščajo po vod i »barke«, papirnate h iš ice , v kater ih gor i jo sveče; drugi spet naredi jo k r i že , nanje p r i t r d i j o svečke in to spusti jo po vod i . Ta ob iča j naj b i pomeni l , da je že da l j š i dan, da ne po -trebujejejo p r i delu več luči i n da naj gredo vsi z i m s k i kr iž i i n t ežave po vod i .
Drug i ob iča j , zelo star, l judsko izroči lo m u daje kar dvesto let a l i še več , poznajo na dan 15. avgusta zvečer . Tega dne se v m r a k u zbere vsa vas na spodnjem koncu vasi, kjer pred z idan im znamenjem prepevajo stare nab o ž n e pesmi. T u d i letos so j i h pe l i i n lepo je b i lo v ide l i , ko so se prav v tem č a s u p r i pel jal i trije osobni avtomob i l i s t u j imi reg is t r sk imi tabl icami in ko so vsi po tn i k i izs topi l i i n vse do kra ja pos luša l i to l judsko petje.
Pa še tretji o b i č a j . K a m n a gorica je b i l a od leva 1751 p o d r u ž n i c a r adov l j i ške fare,
šele tega leta je postala samostojna fara. Zato so prej •tudi m r l i č e nos i l i v Radov l j i co pokopavat. N a dan mr tv ih so K a m n o g o r i č a n i vsako leto odšl i k obredom v Radov l j i co, potem pa so se v r n i l i domov. Zvečer istega dne so o d šli vs i na »Kajžnekove peči« , od koder je lep pogled na pokopa l i š če v Radovl j ic i . T a m so se ponovno spominjal i svoj ih m r t v i h i n gledali lučke, k i so j i h popoldne p r i ž gal i na n j ihovih grobovih. Še danes s tar i vaščan i imenuje-jejo ta kraj »Mil pogled«, ka r naj b i pomenilo m i l pogled na grobove svojcev. Še dandanes gre precej m o ž iz vasi na dan m r t v i h zvečer na ta kra j , spotoma pa — kot n j i hovi davni prednik i — na glas mol i jo .
I n še b i lahko naš teva l i . Modern i r i tem časa pa udarj a tudi v to vasico. Prav je, "da vaščan i sprejemajo, ka r je koristnega, kar izbol j šu je nj ihovo živl jenje, gotovo pa ni prav, da vsi t i lepi ob iča j i počas i minevajo. To je staro narodno blago, k i se ne b i smelo kar tako izgubit i .
F ranc Toman
•iisuiie Jesen t rka na du r i , večer i
so že da l j š i — spet je p r i še l čas , da nam za rub r iko »Gorenjski k r a j i i n l judje« kaj n a p i š e t e . Pole t i n i b i lo časa , to verjamemo; dela na po l ju sicer še n i zmanjkalo, vendar upamo, da boste naš l i urico al i dve ča sa i n napisal i kaj , ka r mis l i te , da je zanimivo v v a š e m kra ju , da se m sme povsem pozabi t i . Vaše pr ispevke bomo — kot doslej — z veseljem objavljal i i n j i h tudi honor i ra l i .
Še b i želeli prispevke o j tem, kako delate na pol ju , v
gozda, p r i ž ivini ; podrobno op i š i t e vsako delo, orodja, k i j i h p r i tem uporabljate, kol i k o časa potrebujete za delo i tn . Zlas t i nas bo zanimalo, kako ste delali včas ih L i kako danes, k a k š n e spremembe so p r i posameznih op rav i l i h posebno v zadnjih let ih, k o mehanizacija in modern i a g r o t e h n i č n i ukrepi vse bol j prodira jo tudi v zasebno kmeti js tvo in ko se precej spreminja s t ruktura
posevkov. P i š i t e tudi , kaj ste včas ih pr ideloval i i n k o l i k o (npr. proso, lan itd.), kdaj ste te kul ture opust i l i in za kaj . V zvezi z de l i nam opiš i te tudi ob iča je , k i so sp reml ja l i ta dela, vsakdanje navade p r i delu, delovni č a s , prshrano v delavnikih in nedeljah ter p razn ik ih i tn. Snovi je kot vidi ta , dovoi j , le malce razmislita je treba, vz?; i sv inčn ik v reke in napisati . R d i bi kaj več nap i san nnr . o nekdanj ih fantovsk ih ob iča j ih , o ob iča j ih p r i po rok i , p r i rojstvu, p r i smrt i , ob raz l i čn ih p razn ik ih v letu, o Običajih v zvezi z letn i m i časi Ud.
P i l i t e nam prav tako še o starih k m e č k i h h i š a h , o gospodarskih stavbah kmeti je (hlev. pod, kozolec, s u š i l n i ca za lan i td.) , o s tar ih predmet ih , k i j i h hranite doma na p o đ s t r e ^ ' u i n k i j i h več ne uporabljate.
P i r ; e, skratka, o ž i v l j m j u in d:Iu včas ih i n danes, o spremembah, k i j i h p r i n a š a nov č a s . Za tiste, k i tega ne vedo, bo vse zanimivo.
— at
VflHA KLINAR: MESTA, ISTE IN RAZCESTJA ® MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IM RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN R4
Sateliti in sloni Gibanje slonov v Keniji bo
do kontrolirali ameriški znanstveniki ; veliko natančnostjo iz vsemirja. Satelit Lim-»us, ki bo lansiran v začetku Prihodnjega leta, bo sprejemal signale iz radiooddajnih Postaj, ki bodo montirane na
hrbtih slonov, č e bo poskus uspel bodo podatki, dobljeni na ta način, izkoriščeni za proučevanje migracijskih navad vseh vrst živali, ki pogosto menjajo življenjski prostor.
Moževa plača skrivnost Predsednik občine Heande
(Derbvshire) Tom Hammorid Je izzval veliko razburjenje med ženskami, ko je odloči l , da mora občinska blagajna' držati v iš ino plač svojih u-službencev pred njihovimi soprogami v tajnosti.
Obraz lož i t ev : tako bi se Izognili o d v e č n i m družinskim prep i rom zaradi dohodkov. Zaradi teh prepirov se obč inski us lužbenc i na delu baje slabše obnesejo.
J i h morda zato skr ivajo tudi p r i nas!
Pfya nagrada: operacija Prva nagrada p r i neki l o
ter i j i v perujskem glavnem mestu L i m i je b r e z p U č n a operacija s lepiča i n mandeljne v. Druge nagrade so brez-p ačni zd ravn i šk i pregledi p . , r a z u č n i h zd ravn ik ih —
med drugimi tudi b r e z p l a č n o plombiranje enega zoba. Čeprav so te nagrade precej nenavadne, vlada v Peruju za loteri jo vel iko zanimanje. Čist i dobiček i» namenjen za gradnjo o : r o š k e bo ln i šn i ce .
V sredo smo obiskali Planino pod Golico in š p a n o v vrh. Med redkimi obiskovalci je bil tudi znani pevec slovenskih narodnih pesmi Franc Koren, ki tokrat ni pel pred mikrofonom in T orkestrom, ampak je kar na sedežu žičnice pri vrhnji postaji priredil krajši koncert. Ker jc bil vse sam, pevec in napovedovalec, se je izkazalo, da je tudi dober humorist — Foto: Franc Perdan > V l
K a j naj b i Marekova odgo vorik'*Uzoča ra n j e ? Morda, saj so b i l i naposled nad s t ranko razočarani it avgusta 1941 mnogi socia l i s t i . P o njenem mnenju b i sodrugi. %« takrat pozabi l i na nače la Internacionale, ne smeli pl juvat i na%ja. N i m a j o pravice, da b i ga obsojali in meta l i i z stranke, dol* i> *ami obremenjeni z neso-c ia l i s t i čn imi grehi i n s prilagajanjem s k a k r š e n je b i l St i i rgk-hov. M o r d a je b i l Ad le r j ev atentat M grofa S i u r g k h a protest proti temu pri lagajanju stranke uradni a^jski p o l i t i k i ?
Tako ugibata, vendar vesta samo*Ma J e A d l e r s tem dejanjem zak l juč i l svojo usodo in da ga boS#e prav gotovo obsodilo na smrt.
K o Stefi odhaja, je že mrak. Mcgk skrivajo gore in vise nizko nad pokraj ino. Zrak je mrz lo vlažen Videti je, d a bo začelo d e ž e va t i .
In res se ponoč i v l i je dež in ne kft niti naslednje dni . 4 Zdaj ko d e ž u j e brez koris t i , je d?;* dovolj. Nepri je tno dolga je
ta pot s Seebacherjeve kmetije. ZadnjiSKtober je . Skozi dež , k i š iva večer , se j i zd i , da v i d i pred seboj nekega č loveka , k i izgine v Ebnerjevem" vr tu .
»Ps t , « se i z ž ive meje odlušči JHt, da prestre ma obstane. » K d o ste?-« » N e boj se, sestra. Jaz sem. Konantin. T v o j e pomoči potrebu
j e m . « »T i? Konstant in? P a ne da bi p&piil?« V p r a š a n j e je odveč . Povabi ga vendar se na pragu pre
m i s l i . Konstantina" ne sme nihče vi&i Tudi S l a v k o ne. Zato naj s topi v drvarnico i n se skrije, dokle?a ne bo pok l i ca la .
Toda Konstant inu se mudi. Sam W» 6taro c iv i lno obleko bi rad. Drugega ne potrebuje. V Švico to »4
Nevarna pot. Težko se bo prebi l , ga svar i in mis l i na usodo u je tn ikov/ med kater imi je b i l tudi Aleksander, t isti Aleksander, k i je izrezl jal S lavku leseno golobico, Aleksander, k i so ga ujel i i n us t re l i l i .
»Ne boj se, prebi l se bom.« »Cez Bcdensko jezero ne boš preplaval , a gora nis i va jen .« > Ne jem!ji mi poguma, sestra! Druge pol i zdaj tako n imam več.« To je res. Zato naj p o č a k a v drvarn ic i , dokler ne bo poslala
otroka spat. A S lavka n i doma. Sliši ga p r i sosedu, p r i Ebnerjevih. Zato
nes l i šno odklene stanovanje i n ne da bi p r ižga la v kuhin j i luč, stopi v sobo. Potem odpre omaro in po i šče Francovo delovno obleko in sveže Francovo zimsko peri lo i n volnene nogavice. Konstant in je vendar že sedaj do kože p r e m o č e n .
»Preobleč i se ,« mu pravi , ko m u izroči obleko. » H v a l a ses t ra !« » P r a v gotovo s i l ačen . P o č a k a j , p r iprav i la t i bom kaj toplega.* »Ne , n i treba. M u d i se mi .« »Vseeno počaka j , da t i bom prinesla nekaj kruha za pot .« In ta č a s , ko se Kons tan t in p r e o b l a č i , m u zavije hlebec k ruha
(hlebec, k i b i ga morala imeti z otrokom t r i dni) i n kos prekajenega mesa, k i ga j i je dala Bronhi lde v p lač i lo za plenice.
Konstant in se brani . Naj m i s l i nase in na otroka. Hrane vendar že primanjkuje povsod.
»Po t r ebova l boš,« prav i Stefi, ona p a ima še vedno dobre l jud i , da j i s S lavkom ni treba trpeti gladu.
»Hva la t i , sestra. N i k o l i te ne bom pozabi l .« Se stisk rok in Konstant in utone v deževn i večer . Sele zjutraj, ko gre S lavko v šolo, se spomni Konstantinove
u j e tn i ške uniforme in se zresni . Te s tvar i morajo v ogenj, odnese obnošeno Konslant inovo u n i
formo v h i šo in jo s t lač i v peč . Toda uniforma je mokra . N e gori. Zato požge skoro vse stare časopise , preden se mokro blago vname. Sele potem odpre okno, da b i se dim, von ja joč po zažganem blagu, razkadi l . Tedaj zasl iš i , da nekdo k l j u k a na kuhin jska vrata. Še k sreči j i h je zaklenila , da je kdo ne b i nehote zalot i l p r i nevarnem opravi lu .
- K d o je?« v p r a š a razburjena, kakor da se šele sedaj zaveda, da je storila nekaj, kar bi jo lahko stalo strogo, celo na j s t rož jo kazen, če b i jo kdo zalot i l i n naznanil , da jo je v ide l , kako je sež iga la rusko uniformo; uni forma b i b i la vendar, dokaz, da je pomagala pobegniti ruskemu ujetniku, k i ga n a j b r ž iščejo že od s ineč i . Zato ob k l jukanju ne more ostati mi rna . Njeno razburjenje pa postane še večje , ko zasl iš i pred vra t i osoren glas, zahtevo, naj odpre, m k o v tem gli).su spojna glas o rožn ižkega komandir ja .
Zakaj se je oglasila? K o b i ne v p r a š a l a , kdo k l j u k a , b i se lahko
4». <*. «B». "flfc -Sfc-̂ i
potuhnila. Tako pa mora odpreti. Š a m o toliko časa mora zadrža t i o rožn ika pred vrat i , da bo uniforma zgorela.
» T r e n u t e k prosim, da se oblečem,« vzk l ikne in se boj i . da jo izdaja celo gl?s, zakaj ne odpre in zakaj je zaklenila vrata. Trda je od strahu. Orožn ik pa kriči , naj p r i priči odpre, a l i pa bo v d r l s s i lo in res udar i takoj nato s p u š k i n i m kopi tom po vratih.
Stefi s l i š i Ebnerjev glas, k i rot i orožnika , naj ne razbija. Toda orožn ik se ne zmeni zanj, m a r v e č suva in suva v vrata.
»Po-irpite vendar! Takoj o d p r e m ! « Stefi s i naglo odpne nekaj gumbov od bluze in potem odpre.
Prs t i j i drhte, ko s i odpeto bluzo zopet zapenja. Orožn i šk i komandi r n i sam. Z nj im sta še dva orožnika . V s i t r i
je vdihujejo zrak skoz i nosnice, kakor da vonjajo nekaj sumlj ivega. »Vide t i ste neprijetno^ presenečen i ,« prav i komandir . »Da, seveda! K d o b i ne b i l p r e s e n e č e n in razburjen ob takem
t r k a n j u . « »Na jb rž ni samo trkanje vzrok? Najbrž je še kaj d rugega ,« p ra
v i komandir s pomenl j iv im glasom. Stefi se boji na jhu j šega . Komandi r jev pomenl j ivi glas in po
smeh ne moreta pomeniti nič drugega, kakor da so Kons tan t ina ujeli ob lečenega v Francovo delovno obleko. M o r d a so spoznal i že po oblek i , č igava je . A če po obleki ne, je morda b i lo v žep ih k a k š n o pismo a l i kaj drugega, kar b i l a h k o izdalo, kdo je las tnik obleke.
Da , seveda, obli je š t e f i v roč ina kl jub mrazu, k i se pretaka skoz i odprto okno i n vrata v stanovanje. Franc je v tej obleki ime l č l a n sko izkaznico strokovne organizacije t iskarskih delavcev.
O bog, kako je mogla b i t i tako neprevidna, da n i pret ipala n i t i žepov, preden je izročila obleko Konstant inu. In prav ta neprev idnost je k r iva , da se je izdala in da so orožniki pr i š l i zdaj ponjo.
»Ubogi S lavko ,« je p r e š i n e misel na otroka. V šoli je, a ko se bo v r n i l ,ej ne bo več naše l . Potem bo zvedel, da so p r i š l i ponjo o rožn ik i in jo zapr l i .
K a j bo s S l avkom K a j bo z otrokom? Od strahu za otroka jo obhaja slabost, kakor da bo zdaj zdaj
omedlela. Orožn i šk i komandi r j i govori, a ona ga ne razume. » M e sploh p o s l u š a t e a l i ne .« zakr ič i , ker m u ne odgovori , po
tem pa ponovi , da ima ukaz od vojnega sod i šča v M i i n c h n u , naj jo aretira, obenem pa napravi v njenem stanovanju temelj i to preiskavo.
» A zaka j?« v p r a š u j e zbegano , čeprav ve, da ne mere b i t i vzroki drugo kakor Konstant inov pobep, k i se je prav goiovo i z j a l o v i l . Vseeno v p r a š u j e , č ; : a jo zopet dolži jo. Rada bi si b i la popolnoma na jcisnem, ker b i , tako domneva, aretacijo i n v e skupaj l a ž e prenesla.
10 P A N O R A M A 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS
G L A S
pioninev Otroška radovednost
K o še n isem hod i l v šo lo , sem b i l zelo radoveden. H o tel sem vse videt i i n o t ipa t i .
D o b r o se še spominjam, k a k o je m a m a postavi la lonec na š t ed i ln ik . Čez nekaj
Pet let pri zobozdravniku Prod šes t imi leti je b i lo .
H o d i l a sem v drugi razred Medic inska sestra na Jezerskem je mamo pregovori la , da naju je s sestro peljala v K r a n j k zobozdravniku.
Sprejela nas je zdravnica Š t r u s o v a . Pregledala je naj i ne zobe i n nama povedala, da j i h nama bo mora la ravna
t i . K e r je b i lo zelo vel iko pacientov, smo mora l i od i t i . Z d r avnica nam je povedala, da naj pr idemo, ko dobimo dopisnico .
Dopisnice pa n i i n n i b i lo . V s i smo že pozab i l i . Imela sem zdrave, toda zelo kr ive zobe. Sestra je ime la mnogo bolj kr ive kot jaz. Nekega mrzlega popoldneva v marcu je p i s m o n o š a pr inesel dopisnico. 2e naslednjo soboto smo odš le v K r a n j . D r . š t r u
sova n a m je odvzela najprej odtise. Č u d n o se m i je zdelo, k o je posebno posodico namazala s posebno pasto. T o m i je p o m a š i l a v usta in dolgo d r ž a l a na zobeh. K o n č n o m i je vzela n e s r e č n o posodico iz ust.
K m a l u sem dobi la aparat za ravnanje zob. T u d i sestra ga je nosila, a č i s t o d r u g a č nega. N o s i t i s em ga mora l a p o n o č i i n dve u r i na dan. Sestra b i mora la nos i t i aparat n o č in dan, a ga je samo ponoč i . Zobje se j i n i t i premakn i l i n iso. K o pa so j i obl j u b i l i , da j i bodo i z p u l i l i zdrav zub, je n i b i lo več v ambulanto. M e n i so se zobje dobro ravnal i i n aparata m i n i b i l o t reba več nos i t i . A zobje so skoči l i sko ro na p r votno mesto. Zopet sem nos i
l a aparat i n to že drugo leto. Potem so m i odvzel i odtise i n dobi la sem drug aparat. T a je b i l p r i p r a v n e j š i kot p r v i . Zopet sem ga nosi la dve le t i . D r Š t r u s o v a je o d š l a v d r u go ambulanto i n mene so določi l i , da b o m pac ien tka dr . Porente. Poprav l j a l m i je zobe. Nekega dne m i je enega p l o m b i r a l . Bo le lo me je, k o b i sam vrag lezel v zob.
Apara t sem nosi la še leto dn i . 10. januar ja letos sem mora la zopet v K r a n j . D r . Porenta je zopet vzel tisto posodico i n odvzel k o n č n e odtise. L a h k o s i misl i te , kakšen o b č u t e k sem imela , k o sem imela že t r e t j i č tako blato v zobeh. K o pa je asistentka hotela napisat i , kdaj naj zopet p r idem, je zdravnik dejal : »Nič več ne bo p r i š l a .
Apara ta naj o b d r ž i za spomin!«
Z veseljem sem odš l a iz ambulante . Pot let sem m o ra la nosi t i aparat. Vsak mesec, celo vsakih š t i r ina j s t dn i sem mora la k zobozdrvaniku , sedaj pa n e p r i č a k o v a n o n i č več . Sestra p a že š t i r i le ta n i v ide la zobozdravnika , saj n i š la n i k o l i na pregled zarad i zob. S r e č o i m a , d a j o nobeden ne b o l i . Res, da i m a k r ive zobe, i m a pa zdrave. K e r i m a pregoste se j i večkra t smej im:
»Se p a lagati ne b o š mogla , ke r pravi jo , da se samo tist i k i imajo redke zobe.«
N e vem, č e t o res d r ž i . Marta Bogataj, 8. a razred os. šo le Preddvor
Lojze župane Bela moka za partizane Med narodnoosvobodilno
vojno je bilo hudo za kruh. Posebno partizanom ga je zmeraj manjkalo, zato je borcu, ki je kdajkoli potrkal na okno kmečke hiše , najbolj ustregla tista gospodinja, ki mu je odrezala zajeten reženj kruha.
V neki vasi sredi Se l ške doline pa je med vojno ž i vela kmetica, ki ji noben partizan ni rekel drugače ko Skopušnica, ker je bila skopa, da ni nikoli nikomur dala niti koščka kruha, četudi je imela v kašči na pretek rumene pšenice . Če je lačni kurir sredi noči potrkal na njene dveri in jo poprosil za kruh, je zajavskala:
»Kruha bi rad? Bog pomagaj, Ujc ga naj pa vzamem! Saj ga še sama nimam. Žetev je bila slaba, a še tisto siro-maeijo, kolikor sem v kašči imela pšenice , so mi zaplenili požrešni Nemci. Ne, kruha ti pa zares n*» morem dati!« je lagala.
Tako je vsakega partizana, ki se je ustavil pri njeni hiši, praznih rok in praznega želodca odgnala izpred praga.
Prišel je dan, ko je Sko-pušnici zares zmanjkalo moke in je morala pšenico odpeljati v mlin. Bližali so se božični prazniki in ženska je hotela speči bele hlebe ter polieo. Odšla je torej v ka~ sčo In vzela iz skrinje tri polne vreče pšenice. Toda zrnja ni odpeljala mlet v domač i mlin, ki je stal ob Sel-
ščici na koncu vasi, pač pa k mlinarju v oddaljeno Dolenjo vas, o katerem je slišala, da od zrnja, ki ga melje za partizane, sploh ne jemlje merice . . .
Dolcnjcvaški mlinar jc imel partizane zares rad. Cesto jc od pomeljarjev izprosil kakšno vrečko zrnja za borce. Kadar so partizani sredi noči potrkali na njegov mlin, je imel zanje vselej pripravljeno vrečico ali dve bele ali koruzne moke.
Skopušnica je vso pot do Dolenje vasi premiš l jevala , kako bi preslepila mlinarja, da bi ji ne vzel mlelvine, saj ji je bilo žal za vsako merico. Brž ko je pripeljala tri vreče pšenice v mlin, je dejala mlinarju: »Tole pšenico mi č imprej zmelji, kajti moka bo za partizane, ki se hrabro borijo za našo zlato svobodo, a so revčki , večkrat lačni kot sili! Pa glej, da ne boš vzel merice! Če jim jaz privoščim tri vreče zrnja, jim boš tudi ti privoščil merico, da bo čim več moke ostalo borcem.«
Mlinar jc pokhnal, češ da je razumel, glasno pa je odvrnil:
»Ze jutri zjutraj lahko prideš po moko. Vse drugo mletfe bom odložil za pozneje. Prvi so na vrsti partizani!«
To rekoč je odvezal prvo vrečo in izlrcsel zrnje v grot. Skopušnica pa se je odpeljal i domov, potihem se vese leč , da je z lažmi preten
tala mlinarja in da ,ji na mle- j tev ne bo treba čakati dlje ko en dan.
Se tisto noč pa so prišli k mlinarju je lovški partizani in ga vprašal i , č e je kdo od kmetov dal kaj zrnja za njih, kot je to že bilo v navadi. Mlinar pa je radostno vzkliknil:
»Tovariši , veselite se, za božič boste jedli bel kruh! Davi je češnj i ška Skopušni ca pripeljala tri vreče pšeni ce, ki je vam namenjena. Pravkar sem z mletjem pri kraju in moko lahko kar odnesete. Vam vsaj ne bo treba hoditi ponjo na Cešnjico. Skopušnic i bom pa že jaz povedal, kako in kaj. V i mi samo napiš i te potrdilo, da ste odnesli moko, vam namenjeno.«
»Skopušnica?« so se spogledali partizani. »Je j , jej, kdo bi si mislil, da se je ženska tako spremenila! Včasih ni imela niti koščka kruha za nas. Zdaj pa kar tri vreče? Hm . . . «
A za ugibanje ni bilo ča sa! Trije najmočnejš i partizani so pljunili v roke, si zadegali vsak eno vrečo na ramena in v zavetju noči odnesli belo moko v partizansko taborišče na Jelovici.
Drugo jutro pa se je Sko-' pušnica pripeljala po moko.
A kako se je prestrašila, ko j i je mlinar povedal, da so sredi noči moko ž e odnesli partizani v j e lovške gozdove.
»Povedal sem jim, kaj si
mi rekla včeraj , pa so rekli: ,Ce je pa tako, smo pa kar prav prišli. Daj nam tiste tri vreče bele moke, č e si zrnje že zmelel, da bomo ženski privarčevali pot. Kaj bi moko še k nam vozila, č e lahko sami odnesemo.' — To so dejali in mi dali potrdilo, da so prevzeli moko.«
To rekši ji je mlinar pomolil pod nos listek s podpisom partizanskega komisarja, da je prevzel moko.
» S e m prav storil?« jo je š e vprašal , komaj se kroteč, da se ni zasmejal na vse grlo.
»D-d-d-d-da . . . « je zajec-Ijala Skopušnica , sedla na prazen voz in se razočarana odpeljala proti daljni C e š -njici.
č a s a je šla ven na vrt po solato. K e r me je muč i l a radovednost, sem stopi l k š ted i l n i k u i n potegnil lonec k sebi. Pov leke l sem ga p r e v e č na rob, tako da je padel na t la . M o č n o sem se p r e s t r a š i l . L a h k o b i se zgodilo, d a bi p o l i l vrelo juho po sebi. K o je p r i š l a mama v kuhinjo , me je pokarala , da ne smem b i t i tako radoveden.
O d takrat nisem več vlekel loncev s š t ed i ln ika .
F r a n c i E r z i n Os. šo la »S tanka M l a k a r j a « Š e n č u r
Saj ima pralni stroj
Andrej če k se zelo zanima za razne poklice, čeprav še ne hodi v šolo. Zadnji čas je začel kme-tovati, čeprav doma nimajo polja in travnikov. Hodi k bližnjim prijateljem, ki imajo kmetijo, in navdušeno pomaga. Danes vozita z Marjančkom butare domov, jutri bosta pomagala v hlevu. Lepo oblečeni Andrejček še malo ne pazi na rdeče škorenj čke, še manj na hlače in pulover. Sosedovo mamo pa vendarle nekoliko skrbi ta reč.
»Andrejček, pazi na obleko in čevlje, mama ne more vsak dan prati.«
»Saj ima pralni stroj,« je bil kratek odgovor in Andrejček je spet junaško stopil v lužo pred hlevom.
Kranjsko srednješolsko prvenstvo za pokal skojevcev
Srednješolci na stezi Kranjski stadion je bil v
sredo prizorišče atletskih borb gorenjskih srednješolcev. Srednje šole na o b m o č ju o b č i n e Kranj so se merile za pokal skojevcev, vsi skupaj pa so tekmovali za prehodni pokal in prapor Obč i n s k e zveze za telesno kulturo Kranj.
V prvem tekmovanju ( točkovali so ga po f insk ih tablicah) so b i l i v m o š k i k o n k u renci najbol jš i d i j ak i šo l ske ga centra Iskra, p r i ž e n s k a h pa so osvojile na jveč točk kranjske .gimnazijke, k i j i m je tokrat po treh letih uspelo »potisnit i« z vrha predstavnice E S S .
Z a pokal in prapor O B Z T K je nastopalo preko 50 d i j a kov iz sedmih šol in 30 dijakinj iz š t i r ih šol. Na jbo l j š i pri m o š k i h so b i l i tudi tu kaj predstavniki š C Iskra iz Kranja, pri ž enskah pa so b i le zmagovalke in daleč bol j še od ostalih di jakinje g imnazije iz škof je Loke . Za to tekmovanje so uporabi l i t o č kovanje po mestih.
V konkurenci posameznikov sta b i l a n a j u s p e š n e j š a D u š a n Prežel j (ŠC Iskra) i n Branka Šo la r (Gimn. K r a n j ) .
Gorenjski srednješolski prvaki v posameznih disciplinah so postali:
Moški: 100 m: — Smode ( T T Š ) 11,8; 300 m — Dro lc (TTP) 37,3; 1000 m — Hafner ( G i m n . š k . Loka) 2:37,7; višina — Preže l j (ŠC Iskra) 165; daljina — Prežel j (ŠC Iskra) 607; krogla (5 kg) — M . F i s l e r (ŠC Iskra) 15,68; 7x100 m — (ŠC Iskra) 48,2.
Ženske — 60 m — M o h o r i č (G imn . skof ja Loka) 8,2; 600 m — Prevodnik ( G i m n . Skofja Loka ) 1:55,1; v iš ina — š o l a r ( G i m n . K r a n j ) 135; daljina — š o l a r ( G i m n . K r a n j ) 469; 4x100 m — G i m nazija Skofja L o k a 56,6.
• EKIPNI VRSTNI R E D — Pokal padlih skojevcev: Moški — 1. š o l s k i center Iskra 5365; 2. T e h n i š k a teks t i lna šo la 4992; 3. G imnaz i j a K r a n j 4254;
Ženske — 1. Gimnaz i j a K r a n j 1860; 2. Ekonomska srednja šo la 1735; 3. Tehn i š k a teksti lna šo la 1672.
• Pokal O B Z T K — Moški - 1. š k . L o k a 119, 2. T T Š 108, 3. G imnaz i j a Jesenice 94.
ž e n s k e — 1. Gimnaz i ja Šk . L o k a 72, 2. G imnaz i j a K r a n j 58, 3. E S Š 42.
M . Kuralt
Gorenjska košarkarska liga — pionirji in ženske
Tudi Jeseuičanke W. 0. # Tekmovanje v p ion i r sk i
gorenjski k o š a r k a r s k i l ig i teče brez zastojev.
Do konca manjka še eno kolo, naslov prvaka pa so s i že zagotovili K r a n j č a n i , k i niso izgubil i nobenega s rečanja. V jesenskih ko l i h so z majhnima rezultatoma premagali š k o f j o L o k o in Žir i . Skofja L o k a je z zmago nad Trato že osvojila drugo me- j sto, d oč im bo zadnje kolo ! odloč i lo o vrstnem redu med 1
Trato in Ž i rmi .
R E Z U L T A T I — I V . ko lo — Žiri : Trata 21:41 (8:18), Skofja L o k a : Triglav 23:23 (11:11); V . kolo — Žiri : T r i glav 29:32 (17:16), Skofja L o ka : Trata 33:24 (23:6).
Tr iglav
Šk. L o k a
Trata
ž i r i
Gorenjska košarkarska liga — moški
Nepopolna kola in izključitev Značilno za jesenska kola v Gorenjski košarkarski ligi je, da ekipa Jesenic ne nastopa na vseh srečanjih. Kaže, da so se Jeseničani odiočili, da bodo nastopali le doma. Izvedeli smo, da na Tekmovalni skupnosti razmišljajo o tem, da bi jih izključili iz tekmovanja.
Vedno pogosteje prihaja do pr imerov, da se posamezna s r e č a n j a odlagajo, kar daje tekmovanju ne reene j šo o b l i ko. Suha je še vedno na prvem mestu, d o č i m je drugo ugodno p r e s e n e č e n j e ekipa
PREDSTAVLJAMO Lado Sodja Steber košarkarskega
moštva Ž e l e z a r s k e Jesenice so b i le tudi tokrat puste, saj je megla p o k r i v a l a vso dolino. Pod močn imi konst rukci jami je teklo ž e l e z o , kot teče noč in dan. N a Jesenicah je praivzaprav že le z a r n a vse: če koga iščeš, ga dob iš v že l eza rn i ; tudi špo r tn ikov ne manjka.
Trinajst let, kolikor obstoja košarkarski klub na Jesenicah, je tudi tekmovalni staž enega najboljših košarkarjev in kapetana moštva Ladota Sodje. Rojen je bil 9. februarja 1938 v Bohinju. Od prvega začetka pa do danes je ostal zvest domačemu klubu, za katerega je odigral okoli 800 tekem in bil dolga leta najboljši strelec v moštvu. Prav v tem čašu, ko košarkarski klub Jesenice preživlja najtežje trenutke, smo ga poiskali na njegovem delovnem mestu in ga vprašali za mnenje v zvezi dogodkov na košarkarski tekmi Jesenice : Maribor.
»Veliko je bilo že napisanega. Tekmovalna komisija in nekateri odgovorni ilavii na KZS obtožujejo samo funkcionarje in gledulce Jesenic za neljube dogodke, proti sodniku Brumnu pa ni bil uveden disciplinski postopek. Kaže, da sodnik Bru-men uživa na zvezi vso podporo in priznanje.*
— Katerih dogodkov v tvojem dolgotrajnem igranju se najraje spominjaš?
»Kljub temu, da smo vse do leta 1960. igrali v II. republiški ligi, se tistih tekem najraje spominjam. Fantje smo bili med seboj veliko
I bolj tovariški. Trenirali smo z veliko voljo, da bi dosegli čim več. Danes najmlajšim niti dobri tekmovalni pogoji niso dovolj, da bi resno in vztrajno trenirali.«
— Lansko leto si zmagal na slovenskem prvenstvu za posameznike v kegljanju na ledu. A l i n a m e r a v a š v tem š p o r t u nadaljevati svojo usp e š n o š p o r t n o kariero?
•>Kegl janje na ledu mi je predvsem v zabavo po napornem delu v tovarni. Na Jesenicah si je težko izbrati kaj pametnejšega in zato ne mislim opustili tega športa.«
Kdor pozna Ladota Sodja in kdor je i°.ral z nJim, ga pozna kot dpbrgga švorlne-ga lovariš" in zvestega ljubitelja košarke.
L . K .
Sore, k i n iza zmago za zmago.
R E Z U L T A T I — V I I I . ko lo — Sora : Radovl j i ca 47:36
Kranj premagal Triglav
V drugem k o l u pionirskega prvenstva Gorenjska v nogometu je b i lo dosežen ih več n e p r i č a k o v a n i h rezultatov. V s a š t i r i s r e č a n j a so se k o n č a l a z zmagami gostov. N a j v a ž n e j š e s r e č a n j e , derbi K r a n j : Tr ig lav se je k o n č a l o u s p e š n o za p ioni r je i z S t r až i š ča . Svoboda iz Šenč u r j a je n e p r i č a k o v a n o visok o premagala Trž i č , N a k l o i n Jesenice pa sta dosegla pomembne uspehe v Lescah i n ško f j i L o k i .
R E Z U L T A T I — Lesce : Naklo 1:2 (0:1), Ločan : Jesenice 2:3 (0:3), Tržič : Svoboda 0:5 (0:2), Triglav : Kranj 1:3 (1:2). P. D.
(18:20), Tr iglav : Jesenice 20:0 (w. o.), Suha : L o k a 54 67 : 65 (30:24, 55:55); I X . kolo — Sora : Jesenice 20:0 (w. o.), L o k a 54 : Triglav 59:54 (20:32), Trhle veje : Suha 36:49 (20:19); X . kolo — Sor a : L o k a 54 51:41 (29:25), T r i glav : Trh le veje 55:61 (24:27), Jesenice : Radovl j ica 55:38 (24:24); X I . kolo — Trhle veje : Sora pre loženo, Radovl j ica : Suha 47:76 (11:36), L o ka 54 : Jesenice 20:0 (w. ©.).
LESTVICA
Suha Tr. veje Triglav Sora Loka 54 Radov. Jesenice
9 9 0 566:400 8 6 2 423:385 9 5 4 468:407 9 4 5 418:425
10 3 7 476:522 9 3 6 466:525
11 2 9 301:457
13 12 10 8 6 6 4
L E S T V I C A 5 5 0 161:137 10
+24 5 3 2 133:114 6
+19 5 1 4 126:146 2
—20 5 1 4 152:175 2
—23 £ V ženski l igi sicer pre
m o č n o vodijo J e sen i čanke , vendar kaže, da gredo l u d i one po poti m o š k i h kolegov in so začele p r epušča t i borbe brez borbe. Lahko se zgodi, da bodo izkl jučene iz tekmovanja. V tem primeru bi se vnela ostra borba za naslov prvaka med ž i r m i i n š k o t j o Loko . V jesenskem de lu je Skofja Loka pokazala bol j šo formo, saj je zmagovala z višj imi rezuitati i n bo tako odloči lno s rečan je v zadnjem kolu izredno zanimivo.
R E Z U L T A T I — V I . ko lo — Trata : skofja L o k a 15:27 (6:17). Žiri : Gimnazi ja (Šk. L . ) 17:12 (8:4); V I L kolo — Žiri . Trata 24:23 (14:9, 17:17\ Gimnazi ja ( š k . L.) : Jeserv-ce 20:0 (vv. o.); V I I I . ko!o — 2 i r i : Jesenice 27:37, Skopja Loka : Gimnazija ( š k . L.) 38:5 (21:2).
L E S T V I C A Jesenice Žiri š k . Loka Trata Gimn.
-pc
6 5 1 259:13? 7 4 3 188:180 6 3 3 172:164 6 2 4 134:16t> 7 2 5 121:228
—pc
Kranjsko občinsko prvenstvo v hitrem streljanju
Pokal za »Savo« Ob zaključku letošnje sezone strelskih tekmovanj je O b S O Kranj spet organizira! ekipno prvenstvo v hitrem streljanju z vojaško puško. To tekmovanje je med kranjskimi in okol iškimi strelci m o č n o priljubljeno, saj dobi najboljša ekipa prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo.
Tri zmage gostov Drugo kolo gorenjske nogometne lige se je končalo z uspehom gostov, ki so zmagali v treh od petih srečanj . Za presenečenje je poskrbel novinec, ekipa Nakla, ki jc v Lescah premagal domačine .
E k i p a Preddvora, k i zaradi urejanja ig r i šča igra vsa s r e č a n j a kot gost, je b i l a v i soko p o r a ž e n a v K r a n j u . Ž e l ezn ik i so tudi v tem ko lu p r ikaza l i odl ično igro in v i soko premagali Kropo . Č e prav sta igrala L o č a n i n T r žič v gosteh, sta visoko premagala Podbrezje in Trboje.
R E Z U L T A T I : — Železniki : K r o p a 6:0 (3:0), Podbrezje : Ločan 3:10 (1:7), Kranj : Preddvor 5:1 (2:0), Trboje : Tržič 2:9 (0:6), Lesce : Naklo 0:2 (3:0).
LESTVICA Kranj Ločan Železniki Tržič Naklo Preddvor Lesce Trboje Kropa Podbrezje
V tretjem
2 2 0 0 14:1 4 2 2 0 0 14:3 4 2 2 0 0 11:0 4 2 2 0 0 12:4 4 2 2 0 0 4:0 4 2 0 0 2 3:8 0 2 0 0 2 0:7 0 2 0 0 2 2:11 0 2 0 0 2 0:10 0 2 0 0 2 3:19 0
ko lu , 25. septembra, se bedo s r eča l i : Nak-lo—Železniki , Trž.ič—Lesce, Kranj—Trboje. L o č a n — P r e d -J v—~o_-7,-.v>7ni!vi.
Doslej n i uspelo še nobg-ni- ekip i , da b i ga osvojila tr ikrat zapored a l i petkra-i v presledkih in ga tako dobila v trajno last. — Ekipa S D »Iskra« je imela letos pc devetih letih to pr i ložncsl , v c . i -dar je n i uspela i z k o r i s t i : . Strelci Save so b i l i p r e e i . o nedeljo bolje pripravljen: in tako so pokal odvzeli eJcipi I sk re Tudi p r i posameznik i h je b i l zmagovalec B ; ; / . Studen, član Save, z od . - : -n im dosežkom 10 zade'.kov in 77 krogov.
E K I P N O (8 ekip): 1. Sava 30/1C.9, 2. I skra 29/139. 3. Bratstvo-Edinstvo 27/142, 4. M r a k — Predosljc 23/119.
B. Malovrh
12 _S OGLASI - O B J A V E 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS
Jugoslovanska loterija S r e č k e s
k o n č n i c a m i
00 60
36750 140730 348610 706420
51 04911 14011
02 3.2
222 992
3922 31032 37392 55112
53 73
963 83873
100453 273803
l 24 14844
so zadele dobitke N din
8 6
1.000 10.000 8.000
30.000 6
1.000 400 10 6
80 100 200 606 600 400
8 20 40
420 50.008
100.000 6
600
18984 400 398434 10.000
5 4 40685 604 52465 604 56195 404 88855 604
26 10 14456 600 22566 400 49596 400 81606 400
606546 8.000 27 ,8 87 i
31237 400 39007 2.000 43757 600
48 8 78 6
61928 1000 9 4
20459 604 23029 1.004 23559 404 51829 604
Blagovnica
"/4sha „ Kranj
Plastika, guma, galantarija.
ter gospodinjski predmeti
RADIO SCliMIDT Klagenfurt —
Celovec Velika trgovina za male ljudi
GENERALTURIST
prireja v mesecu novembru naslednje izlete: 4.11. 1966 — TRI DNI NA DUNAJU
T u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 5.10. 1966 12. 11.1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST
3- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pri jave do 12. 10. 1966 16.11.1966 — WEEKEND V VENECIJI , m
2 dnevno t u r i s t i č n p potovanje z avtobusom; Pr i jave do 1*. 10- 1966 26. 11. 1966 — KLASIČNA ITALIJA
7-dnevno t u r i s t i č n o potovanje z v l a k o m , s Št ir idnevnim bivanjem v R I M U ; Pri jave do 26. 10. 1966
27.11. 1966 — BISERI ITALIJE 7- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 27. 10. 1966
27. 11.1966 — PARIZ—VENECIJA 8- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z v l a k o m v I T A L I J O I N F R A N C I J O , Pri jave do 27. 10. 1966
27. 11. 1966 — BUDIMPEŠTA—DUNAJ 4- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 27. 10. 1966
27. 11.1966 — PRAGA—DUNAJ 5- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pri jave do 27. 10. 1966
28. 11. 1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST 3-dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 28. 10. 1966
PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURISTA BLED IN KRANJ.
Ob prerani izgubi n a š e drage žene , mamice, hčerke in sestre
VIKTORIJE j l V A N roj.SULCER
Pogreb drage nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 25. septembra 1966 izpred h i še ža los t i na cesti Staneta Žagarja 46 ob 16. uri popoldne na kranjsko pokopa l i šče Kranj, Ljubljana, Tržič, Jesenice, Kranjska gora Domžale , Gorica in Celovec 23. 9. 1966
ža lujoč i : mož Franci, sin Boris, mama in oče , brata Leopold in Friderik z družinama in ostalo sorodstvo
ZASTONJ V GRAZ
če boste nakupoval i p r i
S T E I R E R F U N K G R A Z , A N N E N S T R A S S E 15 N a j c e n e j š a special izirana t rgovina z radioaparat i in t ranzis tor j i v A V S T R I J I ! Od l i čen t ranzis torski radioaparat (6 tranzistorski) za 158 š i l ingov! Pos trežemo vam v s lovenščini !
POSREDUJEMO PRODAJO POŠKODOVANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV:
I. Volksvvagen 1300 le tnik 1965, s p r e v o ž e n i m i 15.000 k m . Z a č e t n a cena N D i n 15.000.—. Ogled m o ž e n vsak dan popoldne v K r a n j u — Stos i čeva 3 — dvor i š če .
II. Zastava 600 le tn ik 1960, p r evožen i 34.000 k m . Z a č e t n a cena N Din 2.000.—. Ogled m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure p r i Zavarovaln ic i K r a n j v K r a n j u .
III. Zastava 750 le tn ik 1966, p r e v o ž e n i 6.000 k m . Z a č e t n a cena N Din 10.230.—. >
Ogled m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure p r i Zavarova ln ic i K r a n j .
IV. Zastava 750 leto izdelave 1961, p r evožen i 50.000 k m . Z a č e t n a cena N Din 2.000.—. Ogled m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure p r i Zavarova ln ic i K r a n j .
V. Opel Kapitan le to izdelave 1957, p revožen i 150.000 km po ge» nera ln i reparatur i — v voznem stanju. Z a č e t n a cena N Din 6.000.—. Ogled voz i la m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarova ln ic i K r a n j .
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica K r a n j do srede 28. 9. 1966 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA KRANJ
PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
K R A N J KOMISIJA ZA RAZPIS NATEČAJA
razpisuje
J A V N I N A T E Č A J ZA ODDAJO M E S T N E G A ZEMLJIŠČA
V U P O R A B O , Z A GRADNJO GARAŽ
L Predmet natečaja je: L zemlj i šče v Kebetovi ulici v Kranju na parcelah š t . 938/39 in 938/50 k. o. K r a n j , p o v r š i n a je p r i b l i ž n o 296 m 2 ; 2. zemlj i šče ob Cesti 1. maja v Kranju na parcelah š t . 94/1, 95/7 in 95/9 k. o Hu je , p o v r š i n a je p r i b l i ž n o 220 m 2 .
2. Opisano zeml j i šče je predvideno za gradnjo vrstn i h g a r a ž po pogojih, k i j i h d o l o č a t a od ločb i o ož j i l okac i j i . V Kebetovi ulici je po o d l o č b i o ožj i l okac i j i predvidenih 7 garaž, ob Cesti 1. maja je po odločb i o ožji lokac i j i predvidenih prav tako 7 garaž.
3. N a n a t e č a j u lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe in občani .
4. V s i razpisni pogoji se lahko dvignejo na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, nadstropje, prav tam so na vpogled tudi grafični podatki natečaja v dneh od 26/9 do 3/10-1966, od 13. do 14. ure in 28/9-1966 od 14. do 16. ure.
5. Po predhodnem dvigu razpisnih pogojev bo treba ponudbe predložit i do 4/10-1966 do 14. ure
Prodam Prodam flat 750, zelo Jc-po
opremljen in ohranjen. Franc Er javec , K r a n j , Gradinikova 9, ali restavracija Park 4268
Ugodno prodam osebni avto fiat 600 z vgrajenim radioaparatom. Dr . Dolenc, K r a n j , Kebetova 18 4288
Prodam 6 tednov stare pujske . Angela Mežnarc , Selo 22, Ž i rovn ica 4379
Prodam električni š ted i ln ik n a 4 plošče, peč na olje Fen i k s i n m o š k o črno obleko it. 48. Franc St r i t ih , K r a n j , Trubar jev trg 10, tel . 21-227
4380 Prodam nemškega vo lč j aka
j — dobrega čuvaja , starega 3 le ta . Naslov v oglasnem odd e l k u 4381
Prodam konja, 2 leti stare-ga. Kranj , Staretova 9
4382 Zastavo 750, dobro ohranje
n o , prevoženih 8.000 k m , p rodam. Izda Matevž, SI. Javor-n i k , Savska 5 43S3
Ugodno prodam televizijski »prejemnik R R Niš z anteno in stabilizatorjem. Franc Vombergar , Pš . Pobca 17, Cerkl je 4384
Lambreko LD 150, od l i čno ohranjeno, prodam. Pretnar, Pol jš ica 46, Zg. Gorje 4385
Prodam š ivalni stroj S i n -gor z dolgim čo lu ičkom. Orel , Radovljica, Delavska 3
4385 Podam kravo dobro mloka-
r ico . Podreča 28, Medvode 4386
P r ° d a m motor isseta BMVV 300 ccm po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan do 15. ure p r e d delavnico čev l j a r s tvo B i s t r a , šk . L o k a 4387
štedilnik Gorenje, nov, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje p r i Ivanu Č e m a -ž a r , Forme 12, ž a b n i e a
4388 Suha bukova drva ugodno
prodam v K ran ju . Oddat i ponudbe pod »Do 15 m 3 «
4389 Prodam fiat 750 v odl ič
n e m stanju. K l jučavn iča r s tvo Sar tor i j , Radovl j ica 4390
6 tednov stare pujske p rodam. Legat, Selo 14, Ž i rovn i ca 4391
Prodam dobro ohranjen emajliran š ted i ln ik T r i u m p h za 8.000 S din. Ogled K r a n j , C . J L A 22 4392
Prodam televizor N . Tesla z m a l i m ekranom. Naslov v oglasnem oddelku 4393
Prodam š ivalni stroj z dolg i m čo ln ičkom. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4394
Prodam dobro ohranjeno navadno harmoniko. Sp. B r n i k 5, Cerklje 3495
Prodam telico, 8 mesecev brejo. Lahovče 14, Cerklje.
4396 Poceni prodam skoraj nov
kombin i ran o t rošk i voziček. Jugovic, K r a n j , ško f j e loška 44 4397
Prodam kombini ran i t a l i janski o t rošk i voziček. K e r n , K r a n j , Levst ikova 1 4398
Prodam kravo s tretj im teletom ali zamenjam za vola. Naslov v oglasnem oddelku 4399
Ugodno prodam skoraj novo svetlo dnevno sobo. Ogled
o d 15. itre dalje v U l i c i m la d insk ih br igad 12 K r a n j u
4400 Ugodno prodam p e č na olje
Feniks. Ogled popoldan. Galjot, Savska c. 4, Kran j
4401 Zaradi selitve poceni pro
dam dobro ohranjeno poh i š tvo za samsko sobo. N a slov v oglasnem oddelku
4402 Prodam mizarsk i sekular z
vrtalno glavo. Zg. Bitnje 168, p r i Gasilskem domu, Zabnica
4403 V W avto, letnik 1955, dobro
ohranjen, prodam. Dol inšek , Brezje 2, gostilna (Sv. Neža )
4404 Prodam s t r e š n o opeko —
šp ičake . Gros, Hrastje 49, Kran j 4405
Prodam skoraj novo »Terma« peč ; ing. Mi t rov ič , K r a n j , Valjavčeva 7 4406
Prodam mlado kravo s tele tom. Naslov v oglasnem oddelku 4407
Prodam mesnato svinjo, 150 kg težko in 5 p r a š i č k o v po 25 kg težkih. Naslov v oglasnem oddelku 4408
Prodam ogrodje dolgo 7 m za drsalna vrata, betonsko železo 0 7 in nekaj monta c^jeke. K r a n j , Pot na kolodvor 1 4409
Ugodno prodam š ted i ln ik , vzidiliiv, levi . Gasi lska 16, S t raž i šče , Kran j 4434
Prodam dve leti starega ž r e -beta. Naslov v oglasnom oddelku 4435
Ugodno prodam dobro o-hranjen avto fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 4436
Fiat 1100 E 1962, dobro o-hranjen, prodam. Ogled vsak dan. Sitar , Rupa 28, K r a n j
4437 Prodam sadike č rnega r i
beza. M l a k a 45, Kran j 4438 Prodam s to ječo č r n o dete
l jo, k r o m p i r cvetnik i n bin-tje. Zg. Bela 62, Preddvor
4439 Prodam dvosedežni moped
i n 2 b i k a stara po 14 mesecev. K o k r i c a 56, Kran j 4440
Prodam p ra š i ča za rejo. Češnjevek 8, Cerklje 4441
Zaradi vo jašč ine poceni prodam 3.000 kg cementa. Praprotna pol ica 13, Cerkl je
4442 Prodam kravo in telico.
Žiganja vas 22, Kr iže 4443 P rodam kravo 8 mesecev
brejo Nasovče 26, Komenda 4444
Fiat 600 poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Pavel Gr i l c , Zapuže 1, Begunje na Gorenjskem 4445
Prodam lep k r o m p i r cvetn ik za ozimnico. Strah in i 65. Nak lo 4446
Prodam stroj za nrebiranie krompi r ja . Sp. B r n i k 25. Cerklje 4447
Prodam vprežne grablje — kombin i rke , motorno žago »Kont ra Schti l 53«, kravo po i z b i r i in gumi voz 16 col . Franc Gašper l in , Zalog 17, Cerklje 4448
Prodam magnetofon G r u den in p r imo 150 ccm. N a slov v oglasnem oddelku
4449 Po ugodni, n izk i ceni, pro
dam s u o e r a v t o m a t i č n i p ra ln i stroj Candv. K r a n j , L j u b ljanska 29 4450
Prodani mlado, visoko brej o kravo. Voglje 39, Š e n č u r
4451 Prodam nov pralni stroj Z o -
ppas 563. K r a n j , Stara cesta 12 4452
P rodam strni šče. V o k l o 21, Š e n č u r 4453
Prodam kravo s teletom i n motorno slamoreznico. Ho tc -m o ž e 33, Preddvor 4454
P rodam kotel brzopar i lnik z a lumini jas t im ko t l i ćem. K r a n j , C. Talcev 23/D 4455
Prodam kobi lo staro 9 let Zalog 41, Cerklje 4456
Dnevno sobo v jesenu, p r i merno za k m e č k o sobo, otroš k o posteljo i n viseče omar i ce nrodam zaradi selitve, š k . L o k a Partizanska, blok 8 — pr i t l i č je 4457
Prodam kravo dobro mle-karico. sedem mesecev brejo.' Zg. B r n i k 28, Cerklje
4458 Ugodno prodam 10.000 kg
cementa. Iz idor DraksJer. K r a n i . Mavčiče 15 4459
Prodam 400 kom. ž l i nd r ine opeke velikosti 20x25x40. A n ton Soda i . železni V; 89 4460
Razproda iam m'ške za reio. M a r i i a š i tern, K o k r i c a 176. K r a n j 4346
Po ugodni ceni nrodam 4 usmene fotelie mizo ter moped. Otrled vsak dan od 15. " re dalije v Vidmar jev i ? \ . Kran j 4351
P rodam DKW F 102 dvobarven zaradi <-H!hoda k vojakom. Nak lo 54 4369
Prodam v l d l i i v š ted i ln ik 5" m a n i š i kamin . V i d m a r . K r a n j , Smledlniška 39 4461
Izgubila sem zlato zapestnico ("verižico) v nedeljo. 18. 9. 1966, od »Optike« na K o rošk i cesti 17 do avtobusne po-taie a l i na na avtobusu od K r a n i a do Cerkelj . V r n i t i io nrot i nagradi v oglasni oddelek
Ostalo T R G O V I N A ŠIPAD K R A N J
nudi po k o n k u r e n č n i h cenah bukov par ieni parket. I. v r sta DO 41 N din, I I . vrsta no 36 N din, I I I . vršita po 29»5 N din 4195
Av to t ane tn i š tvo Ferdinand Jenko, K r a n j , Reginčeva 2. Taneciram vse vrste avtomobi lov. Izdelujem cerado za tovorne avtomobile, zašč i tne rokavice i n i zv r šu iem ostala oopravi la . Vse izdelujem kvali tetno in po ugodnih cenah
I š č e m eno a l i dve p le t i l j i . Oddati ponudbe pod »Links«
Inžen i r ju Bogdanu B a b n i k u za u s p e š n o opravljeno d i p l o m o na fakulteti za a rh i tekturo iskreno čes t i t a jo njegovi d o m a č i . Gorenja vas pr i R a t e č a h 4411
Sp lo šno mizarstvo v R a dovl j ic i sprejme za t a k o j š e n nastop 2 K V mizarska pom o č n i k a . OD po u č i n k u 4412
Nujno potrebujem sobo za pol leta. Za uslugo p o u č u jem ali dam nagrado. P la čam dobro, vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 4413
Sobo pr i Vodovodnem stolpu oddam najraje š t u d e n t u . Naslov v oglasnem oddelku
• 4414 š t u d e n t išče sobo ali gre
za sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 4415
P ros im osebo, k i je pobrala 20. septembra ob 22. u r i pred izhodom k ina Center žensko uro, da jo vrne v blagajno k ina Center. 4416
Zakonca i šče ta sobo od Kran ja do Škofje Loke . O d dati ponudbe v oglasni od delek 4417
Sprejmem sostanovalca. K r a n j , Jezerska c. 21 4418
š t u d e n t k a išče sobo v K r a nju. Naslov v oglasnem oddelku 4419
Fotoklub Janeza Puharja v K r a n j u prireja začetn iški tečaj za fotoamaterje. Pr iče tek tečaja 11. oktobra. Vp i s vsak torek od 19. do 20. ure v k lubsk ih prostorih Delavski dom. vhod 6 4420
Oddam sobo prot i predplači lu oziroma posoji lu. Oddati ponudbe pod »Cent ra lno ogrevanje« 4421
Zamenjam garsoniero v K r a n j u 30 m 2 za m a n j š o . O d dati ponudbe pod »Menjam«
GOSTILNA PRI MILHAR-J U v Šmartnem prireja v soboto zvečer zabavo. Za jedačo i n dobro kapjico pre
skrbljeno. Z a ples i n razvedr i l o bo poskrbel »Trio iz N a -klega«. V l judno vabljeni
4423 Izgubil sem zeleno j op i c o
od Zg. do Sp. Dupelj p ro t i Strahinju . P ros im najdi tel ja do jo vrne, Jakob M a l i , Zg . Duplje 42 4424
Sobo al i skromno stanova-vanje nujno potrebujeta z a konca brez otrok v K r a n j u a l i bl iž ini . Plači lo v naprej. Na slov v oglasnem oddelku
4425 Avtomobi l i s t i , motor i s t i !
Prevleke za sedeže vam izdela Bohor i č , K r a n j , delavnica na dvor i šču za prodajalno »Sava« 4426
Spre jmem kleparskega pom o č n i k a . Naslov v oglasnem oddelku 4427
P ros im očividce m a n j š e prometne nezgode dne 21. septembra 1966 ob 14,35 u r i na cesti 1. maja, da oddajo svoj naslov v oglasni oddelek. S t rošk i bodo povrnjeni 4428
Sprejmem bo l j šo osebo na stanovanje. Oddati ponudbe
I pod »Kranj« 4429 Us lužbenka išče neoprem-
! Ijeno sobo v K r a n j u in o k o -I l i c i a l i v Šk. L o k i . Oddati po
nudb? pod »Visoka n a g r a d a « I 4430 I Zamenjam dvosobno stano-; vanje na R e k i za enakega v j Kran ju . Ljubl jani a l i b l ižnj i j oko l ic i . V i k t o r i j a Tudor, Pro-i leterskih brigad 6/II, R i i e k a j 4431 I Fant s kmetijo, star 29 let,
želi spoznati k m e č k o deklo 20 do 25 let, k i ima Veselje
! do kmetije. Ponudbe posla t i v oglasni oddelek pod »Gorenj ka«. S l ika zažel jena
4432 I Od Bi tn ja do š k . Loke sem
izgubil ženski jesenski p l a š č — siv. Prot i nagradi v rn i t i Zg. Bitnje 159 4433
Nenadoma nas je zapustil naš l jubljeni mož , oče, stari oče, brat, stric in svak
F R A N C P E L K O upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. septembra 1966 ob 17. u r i iz kr iž išča v K r a n j u .
Do pogreba leži na domu v Kran ju , Kebetova 15.
Žalujoči : žena M a r i j a , hče re M a r a , Rada z d r u ž i n a m a , Me tka z Jano, M i l i c a , sinova Miloš i n V l a d i m i r i n ostalo sorodstvo
K r a n j , Novo mesto, Avstral i ja , dne 23. 9. 1966
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre, tete i n t a šče
T E R E Z I J E H V A L A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jateljem, znancem in sosedom, ki so v tol ikem števi lu počas t i l i njen spomin, pok lon i l i vence in cvetje, nam izrekl i ustno a l i pismeno sožalje , nam pomagali i n sočus tvoval i z nami . Posebna zahvala g. Hlebcevi za neseb ično p o m o č , k i j o je nudi la pokojn ic i v zadnjih dneh njenega življenja, č. duhovšč in i , č. g-. B l a j u za lepe poslovilne besede. Lepa hvala dr. Vrb -njaku in dr. Hr ibe rn iku , organizacijam Z V V I i n S Z D L ter pevskemu zboru.
Še enkrat vsem na j lepša hvala. ža lujoče hčerke in ostalo sorodstvo
14 O G L A S I — O B J A V E
DON IVA JEZERSKEM prireja v hotelu K a z i n a vsako soboto od 20—01 i n nedeljo od 18—22 glasbo s plesom
Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 i m Hote l Kaz ina Mus ik mit Tanz
M B E R T O ROCCO TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA)
• električni pralni stroji • žarnice • hladilniki • hidravlični izdelki ln • električne peči
S I M O N PRESCHERN
TARVISIO-— TRBIŽ (UDINE)
Vam nudi po izredno ugodnih cenah # pralne stroje # gorilnike na ma.mt # peči za centralna kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk!
Najboljša aroma v praženi kavi
pražarne „ £ o k a "
IZKLJUČNO Z A I Z V O Z V J U G O S L A V I J O
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE
KOMPAS Poslovalnica Jesenice
organizira za individualne interesente ter skupine
vinsko trgatev N A D O L E N J S K O I N V B E L O K R A J I N O O D 2. DO 9. O K T O B R A 1966 Informacije in programe dobite v poslovalnici
nasproti železniške postaje in v poslovalnici »KOMPAS« Kranj.
m
ase m i m
1
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ razpisuje za dne 28. 9. 1966
J A V N O D R A Ž B O za prodajo osebnega avtomobila
FIAT 1300 z i zk l icno ceno
15.000 N din Javna d r a ž b a bo navedenega dne v Kranju, Sej
mišče 2. P r i če tek d r a ž b e bo ob 8.uri za družbeni sektor, v k o l i k o r do 9. ure ne bo interesentov družbenega sektorja, bo ob 9. u r i p r i če t ek dražbe za privatni sektor.
Pred p r i č e t k o m d r a ž b e mora vsak draž i te l j položiti 10 /̂o kavcije od vrednosti izklicne cene.
Podjetje za PTT promet Kranj
111 i
I i
§88
m
m s i n h '
Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje
Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni.
Navad« so: av:i zastava 750, pralni stroj, moped. VlogVsprejemajo vse njene podružnice. — Vezane šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa
RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 4., 7., 8., 10., 12., 13., B . , 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12,, 13., 15., 17., 22., 23. ln M . uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ari.
S O B O T A — 24. septembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radi jska šola za n iž jo stopnjo — 9.25 Pozdravi naj m l a j š i m — 9.40 Vedr i zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje goste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Diver t imen-to — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Dobr i znanci i n t r io Vr ta la Ahačiča — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 Iz sol i s t i čne glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Naši pos lu ša l c i čest i ta jo i n pozdravl ja jo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Pesmi i n ples i narodov Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v k ino — 17.35 I z fi lmov i n glasbenih revi j
— 18.00 Aktualnos t i doma i n po svetu — 18.15 Zanimivos t i iz sveta zabavne i n jazzov-ske glasbe — 18.50 S k n j i ž nega trga — 19.05 Glasbene raizglednice — 20.00 Sobotni koncert — 20.30 Zabavna ra di jska igra — 20.55 Veče rn i akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zapleši te z nami
N E D E L J A — 25. septembra
6.00 Dobro jutro — 6.30 N a potki za turiste — 8.05 M l a dinska radijska igra — 8.47 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 N a š i pos luša lc i čes t i tajo i n pozdravljajo — I — 10.00 Se pomnite tova r i š i —
10.25 Pesmi borbe i n o d a — 10.45 Z a prijatelje lahke glasbe — 11.00 T u r i s t i č n i napotki za tuje goste — 12.05 Naši pos luša lc i čes t i ta jo i n pozdravljajo — II . — 13.30 Nedeljska r e p o r t a ž a — 13.50 Glasbena igra — 14.00 S l a v n i pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko špor tno popoldne — 19.05 Glasbene Tazglednioe — 28.00 Večern i koncert — 20.50 Š p o r t n a poroči la — 21.00 K l i čemo le tovišče — 22.10 N o č n i zabavni zvoki — 23.05 D a n a š n j a a m e r i š k a komorna glasba
P O N E D E L J E K — 26. septembra '
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Z a mlade r a d o v e d n e ž e — 9.10 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.25 L a h k a orkestralna glasba — 10.15
Celis t Joscph Schuster i n b a m b e r š k i s imfon ik i — 10.35 N a š podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 D v a con-certina — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Makedonske narodne pesmi — 13.30 Pr iporočajo vam — 14.05 Vio l in i s t B y r o n Colasisis i n pianist Y o n -nis — 14.35 Naš i pos luša lc i čes t i t a jo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Slovenske narodne poje K o m o r n i zbor R T V L j u b l j a na — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodi j — 18.00 Aktualnost i doma in po svetu — 18.15 Zvočn i razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih meJodij — 20.35 Simfonični koncert "orkestra Slovenske f i lharmonije — 22.10 Godala v noči — 22.50 L i te ra rn i nokturno -— 23.05 Plesna glasba
T O R E K — 27. septembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radi jska šola za sred
njo stopnjo — 9.25 Sprehod z v e l i k i m i zabavnimi orkes t r i — 10.15 O d l o m k i i z opere Veron ika Desen i ška — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje goste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Skladbe za pihalne instrumente — 12.30 K m e t i j sk i nasveti — 12.40 » Š t i r j e kovači« i n ansambel B o r u t a Les jaka — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 O d Bacha do Bartoka — 15.20 Zabavni i n termezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz k lavi rske l i te rature — 18.00 Ak tua lnos t i doma in po svetu — 18.15 Vr t imo globus zabavnih me-ledij — 18.50 Na mednarodnih "križpotjih — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.00 Po je slovenski pevski zbor » G l a s b e n a malica-« — 20.20 Radi j ska igra — 21.16 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke Radia K o per — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 S k u p n i program J R T — 23.05 Po ;svetu jazza
S O B O T A — 24. septembra
R T V Zagreb 9.40 Televizi ja v šoli
14.50 Televizi ja v šoli R T V Ljubl jana
16.10 Svetovno prvenstvo v Dortmundu
18.10 Vsako eoboto 16.25 T V obzornik 18.45 S kamero po svetu
R T V Beograd 19.10 Operna šola
R T V Ljubl jana 19.40 C i k cak
R T V Beograd 20.00 T V dnevnik
R T V Skopje 20.30 F i l m s k i sa t i r ikum
R T V Zagreb 21.00 Sedma s i la — humor i
s t i čna oddaja R T V Beograd
21.50 Most na D r i n i — roman R T V Ljubl jana
22.15 Ser i j sk i f i lm 22.55 Zadnja poroč i la
Drug i spored R T V Zagreb
18.25 Včera j , danes, ju t r i R T V Beograd
T E L E V I Z I J A 18.45 S kamero po svetu 19.10 Operna 6oena
R T V Zagreb 19.49 T V prospekt 19.54 L a h k o noč, otroci 20.00 Spored i tal i janske T V
Ostale oddaje — na kanalu 9 R T V Zagreb
22.15 R e č n a ladja — f i lm 23.05 Informativna oddaja
N E D E L J A — 25. septembra
R T V Zagreb 8.40 Poroči la 8.45 Kmet i j ska oddaja
Evr ovi zija 9.30 Svetovno prvenstvo v
Dortmundu R T V Ljubl jana
12.40 Kapetan T e n k e š — f i lm Evrov iz i j a
16.00 Svetovno prvenstvo v Dortmundu R T V Zagreb
19.00 Poroči la 19.05 Danski mlad insk i f i lm
R T V Ljub l j ana 19.54 Intermezzo
R T V Beograd 20.00 T V dnevnik
R T V Ljub l jana 20.45 C i k cak
R T V Ljub l jana 20.52 Rezerviran čas 21.52 Ser i jski f i lm 22.40 Zadnja poroči la
Drugi spored 20.00 Spored italijanske T V
Ostale oddaje — na kanalu 9 R T V Zagreb
12.40 Champion — fi lm R T V Beograd
13.10 Poljudnoznanstveni f i lm 13.40 I zobraževa lna oddaja
R T V Skopje 19.54 Lahko noč, otroci
R T V Zagreb 20.45 Propagandna oddaja
R T V Beograd 21.52 Ser i j sk i f i lm
R T V Zagreb 22.40 Informativna oddaja
P O N E D E L J E K — 26. sep.
R T V Zagreb
9.40 Televiz i ja v šoli 10.40 Rušč ina
R T V Ljub l j ana 11.40 T V v šoli 12:05 Izdelajmo sami hidro-
gliseT R T V Zagreb
14.50 T V v šoli 15.50 Rušč ina
R T V Beograd 16.50 Poroč i la 16.55 Anglešč ina
R T V Zagreb 17.25 M a l i svet
R T V Ljubljana 17.40 Diisnevev svet 18.25 T V obzornik 18.45 K u h a r s k i nasveti
R T V Beograd 19.15 Tedenski špor tn i
pregled R T V Ljub l jana
19.40 Kale idoskop R T V Beograd
20.00 T V dnevnik R T V Zagreb
20.30 T V drama 21.30 M a l i komorn i koncert
» T V Skopje
21.45 L i r i k a R T V Ljub l jana
22.00 Zadnja poroč i l a Drugi spored
R T V Zagreb 18.25 Včera j , danes, j u t r i 18.45 Znanost in m i
R T V Beograd 19.15 Tedenski špor tn i
pregled R T V Zagreb
19.40 T V prospekt R T V Skopje
19.54 L a h k o noč, otroci 20.00 Spored italijanske T V
Ostale oddaje — na kanalu 9 R T V Zagreb
21.45 Včera j , danes, ju t r i j' 22.00 Panorama 22.40 Poroči la
T O R E K — 27. septembra
R T V Ljubl jana 18.20 Torkov večer v B e l i
k ra j in i 18.40 Človek i n morje 19.40 T V obzornik 20.00 Celovečerni f i lm 21.30 Ku l tu rna panorama 22.10 Zadnja poroči la
Drugi spored 20.00 Spored italijanske T V
S P O R E D K I N E M A T O G R A F O V
K r a n j »CENTER«
24. septembra franc. barv. C S f i l m ČRNI T U L I P A N ob 16., 18. i n 20. u r i
25. septembra franc. barv. C S f i lm C R N I T U L I P A N o b 15., 17. i n 19. u r i , premiera amer. barv. f i lma T R I J E N A R E D N I K I ob 21. u r i
26. septembra premiera franc. barv. f i lma F R A N C O I -S I N O Z A K O N S K O Ž I V L J E N J E ob 16., 18. in 20. u r i
27. septembra franc. film. F R A N C O I S I N O Z A K O N S K O
Ž I V L J E N J E ob 16., 18. i n 20.
K r a n j »STORŽIČ«
24. septembra angl. bairv. f i l m P E T G A N G S T E R J E V ob 16., 18. in 20. u r i
25. septembra amer. barv. r isanke P R I G O D E T O M A I N J E R I J A ob 10. u r i , angl. barv. f i lm P E T G A N G S T E R J E V ob 16. u r i , franc. f i l m J E A N M A R C O V O Z A K O N S K O Ž I V L J E N J E ob 18. u r i , vojna drama D A N Z A L E V E ob 20. u r i
27. septembra franc. C S f i lm L J U B E Z E N S K A K L E T K A ob 16. u r i . a m e r i š k i f i l m
A N A K A R E N I N A ob 18. i n 20. u r i
Cerkl je »KRVAVEC« 24. septembra špan . barv.
f i l m L E P A L O L A ob 20. u r i 25. septembra angl. barv-
f i l m P O D O K R I L J E M NOČI ob 15.30 u r i , špan . barv. filna L E P A L O L A ob 17.30 i n 20. u r i
K r o p a 25. septembra amer. CS filna
NAJDALJŠI D A N ob 15. in 19. u r i
Jesenice »RADIO« 24. do 25. septembra angL
V V f i l m I Z P I T Z A V E S T I
26. septembra m e h i š k i barv. f i l m N E V I H T A N A D M E
H I K O 27. septembra i ta l . - f i l m
Z A K O N S K A P O S T E L J A
Jesenice »PLAVŽ« 24. do 25. ©eptembira i t a l .
f i l m Z A K O N S K A P O S T E L J A 26. do 27. septembra angl.
W f i l m I Z P I T Z A V E S T I
Dovje-Mojst rana 24. septembra ruski f i lm
J E Z D E C IZ K I R G I S K I H P L A N I N
25. sciptetmbra amer. barv. C S f i lm T R I J E N A R E D N I K I
K o r o š k a Be la 24. septembra po l j sk i f i i . n
Z A S L E D O V A N J E V O H U N A 25. septembra nem. jug."
barv. f i l m O L D S H A T E R -H A N D
26. septembra i t a l . t l i m Z A K O N S K A P O S T E L J A
K r a n j s k a gora 24. septembra nem. jug.
barv. -film O L D S H A T E R -H A N D
25. septembra pol j sk i f i l m Z A S L E D O V A N J E V O H U N A
Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG VIL L A C H, AM SAMONIG - ECK
V nedeljo
Geologi rez Krvavec v Kamniško Bistrico Za nami je že več geoloških
ekskurzij po Gorenjski, katere letos prireja Slovensko geološko d ruš tvo . V nedeljo .(25. septembra) bo predzadnja, k i bo vodila na Krvavec i n čez M o k r i co v K a m n i š k o
Bist r ico. Posebna p r iv l ačnos t bo obisk M o k r i š k e ži ja lke, jame, v kateri so pred leti odkopali š tevi lne živalske k o sti in orodje, katerega je tam pusti l ledenodobni človek,
i Za ta odkr i t ja se zanimajo
Javna zahvala Ob najinem življenju — 65-letnlci skupnega življenja, dia
mantni poroki — se želiva zahvaliti za prejete čest i tke, šopke in darila, katere sva dobila od družbeno-polltičnih organizacij, podjetij in posameznikov.
Iskreno se zahvaljujeva predsedniku občinske skupščine tov. Martinu Koširju za svečani obred diamantne poroke in pogostitev. Iskrena zahvala tudi tajniku občinske skupščine tov. Pogačniku za vso pozornost, ki jo je izkazal najinemu jubileju. Zahvaljujeva se tudi predstavnikom Social ist ične zveze, Zveze borcev, ZK, Občinskemu sindikalnemu svetu in Društvu upokojencev. Prijetno naju je presenetil tudi kolektiv železarne Jesenice in Tekstilindusa Kranj.
Prisrčna hvala tudi zastopnikom družbeno-polltičnih organizacij v Podbrezjah, predvsem tov. Debeljakovi in predsedniku KS Podbrezje tov. Drinovcu. Zahvaljujeva se tudi pevcem za podoknico, nadalje vsem sosedom za vso pomoč , posebno pa tov. Aljančiču. Prav lepa hvala tudi tov. Sajovicu Ignacu za pozdravni nagovor sredi vasi. Iskrena hvala tudi vsem podbrežanom za veselo presenečenje in doživetje!
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
MARIJA in ANTON JAKOPIN diamantna poročenca
Podbrezje, 24. septembra 1%6.
MOPEDISTI POZOR! Avto moto d ruš tvo Kran j obvešča vse zaintere
sirane mopediste-tekmovalce, da bo V NEDELJO, 2. OKTOBRA 1966
TEKMOVANJE Z MOPEDI na dirkališčni stezi v Stražišču.
Prijave oddati v druš tven i pisarni A M D K r a n j , K o r o š k a 17 do 28. septembra
AMD KRANJ
Komunalno podjetje »VODOVOD« KRAiSIJ
prodaja naslednja osnovna sredstva in inventar: postelje z jogi vložki, sobne omare, mize, vrtne mize, vrine stole, kuhinjske elemente, radio aparate, odeje, rjuhe, prte, kuhinjsko posodo, jedilne servise in pribor.
Lici taci ja bo v domu sezoncev, Sp. Duplje št . 24/a dne 3. oktobra 1966 ob 8. url za družbeni sektor, ob 10. uri pa za privatni sektor.
s t rokovnjaki tudi izven meja n a š e domovine, saj t a k š n i h v isokoalpskih paleol i tskih postaj ni mnogo. Slovenija pa se p o n a š a še z znamenito Po-t o č k o Z i j a lko na Olševi , k i j o š t e j e m o med najuglednejša t a k š n a na jd i šča .
O d M o k r i š k e zijalke se bodo udeleženci izleta spust i l i v do l ino K a m n i š k e Bis t r ice . M e d potjo bodo videl i nekatere kamenine iz srednjega in m la j šega zemeljskega veka , k a k r š n i h na dosedanjih ekskurzi jah še niso spoznali .
Slovensko geo loško d r u š t v o vabi na nedeljski geološki i z let vse ljubitelje narave. Iz Ljubl jane bodo odšl i ob 7. zjutraj do žičnice na K r v a vec. Ce bo slabo vreme, se bodo ude leženc i podal i samo v K a m n i š k o B i s t r i co i n to z avtobusom ob 7.30 do K a m nika . V obeh p r imer ih se bo-do zbra l i udele.ženci ob 6.45
i p r i avtobusu, k i vozi do žičnice na Krvavec .
R. P.
Za hladne dneve obleka
iz sintetike <: Colorado
Problem nezaposlene mladine
V K r a n j u je b i lo v sredo posvetovanje predsednikov občinskih s ind ika ln ih svetov z Jesenic, Radovljice, Tržiča , Škofje Loke , K a m n i k a i n Kran ja . N a posvetovanju so razpravl ja l i o programu dela na občn ih zbor ih s ind ika ln ih svetov, problemih, kater im b i bi lo potrebno na občnih zbor i h s ind ika ln ih organizacij posvetit i n a j v e č pozornosti, o probelmih nezaposlene m l a dine pred s k u p š č i n o komunalnega zavoda za zaposlovanje i n drugem.
A. Ž.
Poiar v Zg. Lipnici
V č e t r t e k ob 23.40 je i z bruhni l p o ž a r na skednju Valent ina Bohinca iz Zg. L i p -nice 9. Č e p r a v so n a kraj poža ra takoj pr ih i te l i gasilci, je do ta l pogorela šupa i n cenijo škodo n a p r ib l i žno 3 mi l i jone s tar ih dinarjev. Vzrok požatra š e raziskujejo.
—sš
4 *
JTEKSTILINDU8| KRANJ
Carinska izpostava v Kranju
S L oktobrom bo v Kranju začela poslovati carinska izpostava Carinarnice Ljubljana. Kranj bi glede na njegov gospodarski potencial potreboval to službo že mnogo prej. Posebno v zadnjem času, ko je izvoz postal pomemben faktor za vse gospodarske organizacije in se je blagovni promat z inozemstvom močno povečal, je bila potreba po lastni carinski službi še večja.
Carinska izpostava v K r a nju, ki je ustanovljena na pobudo in s pomočjo predstavnikov kranjske industrije, bo omogoči la hiter postopek pri carinjenju in zmanjšala izgubo Časa pri prometu blaga z inozemstvom. Ta služba pa ne bo pomembna samo za gospodarske organizacije, t emveč bo delala usluge tudi privatnikom in tako občanom prihranila dosedanjo pot v Ljubljano ali na Jesenice. Svoje poslovne prostore ima v Javnih skladiščih, poleg skladiščnih prostorov tovarne Iskra na savski strani. Usluge bo opravljala za območje občin Kranj, Tržič in Skofja Loka ter za bazen Medvod vse do Ljubljane-ši-ške . Delonvi čas zaenkrat š e ni določen, bo pa prilagojen potrebam strank. Izpostava poskusno že sedaj posluje in občani lahko dobijo potrebne informacij« na telefon 21-380.
S. S.
Razprave o IV. plenumu ZKJ Občinsk i komite Zveze k o
munistov in obč insk i odbor S Z D L v Trž iču v teh dneh organizirata v občini razprave o I V . p lenumu Z K J . T a k o so do sedaj i m e l i razprave na Podiljubelju, B i s t r i c i , L o m u in v samem mestu; predvidene pa so še v K r i z a h , n a Ravnah i n drugod. B is tvo vseh razprav do sedaj je, da ob-
Na podlagi 13. člena odloka o urejanju mestnega zemljišča (Ur. vestnik Gorenjske, št. 15/66)
STANOVANJSKO PODJETJE SKOFJA LOKA R A Z P I S U J E
VI. zaključni javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča
v Groharjevem naselju za gradnjo vrstnih družinskih hiš v Četrtek, 29. oktobra ob 12. uri na Stanovanjskem podjetju, Mestni trg 38/11., Skofja Loka. Vsa pojasnila, razpisni pogoji in tehnična dokumentacijo je na razpolago na Stanovanjskem podjetju.
Stanovanjsko podjetje SKOFJA LOKA
čan i na jveč razpravl jajo O komuna ln ih i n d rug ih poble-m i h v obč in i i n na terenu-
I s t o č a s n o p a t eče jo razprave tudi v o b č i n s k e m komiteju Z K , k i je razdeljen n* več skupin, o predlogu reorganizacije Zveze komunistov. A. Z.
IN URADNI VESTNIK GORENJSKE
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 02. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih števi lk 0,10 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo