Vok a lna skupina ECCE dirigentka A ndr eja M a rtinjak orgle M a r ko Petrušič

songs devoted toMARY H ELP

OF CH RISTIANS

from br ezje

die lieder gew idmet MARIA H ILFE

DER CH RISTEN

von br ezje

MARIJA, POMAGAJ NAM SLEHERNI ČAS

3

KAKO jE NASTAjALA zgOščENKA

» MARIjA, POMAgAj NAM SLEHERNI čAS«

V dolgi zgodovini našega osrednjega romarskega sve-tišča Marija Pomagaj na Brezjah so se ljudje s trdnim zaupanjem zatekali k svoji priprošnjici po pomoč in jo na najrazličnejše načine tudi častili: z molitvijo, meditacijo in s pesmijo. Vsi zbori, ki goje slovensko sakralno glasbo, v svoje programe radi vključujejo pesmi o Mariji, saj ostaja pri Bogu naša najzanesljivejša in ljubeča srednica, ki človeka podpira na poti odrešenja. V nežni otrokovi zavesti je Marija podoba njegove lastne matere, ki mu od prvega dne nudi zavetje in varstvo. Z leti pa njen lik pridobiva drugačno globino in pomen, saj se hkrati z otrokovim zorenjem spreminja in bogati tudi njegovo občutenje materine zemeljske vloge. Tudi odrasel človek se ne zadovolji zgolj s prvotnim otroškim razumevanjem Marijine božanske vloge, zato vse, kar je povezano z Božjo Materjo, terja vedno novo interpretacijo in umestitev v sedanji čas. Sakralni pesmi, ki so jo prepevale že številne generacije pred nami, mlajši interpreti s svojim mladostnim pristopom dodajo svežino in novo čutenje, ter tako pomagajo obogatiti naše razumevanje in pogled na milostno podobo Matere Božje.

Vokalna skupina Ecce, ki jo umetniško vodi dirigentka prof. Andreja Martinjak, je sestavljen iz manjšega števila odlično izšolanih in muzikalno nadarjenih pevcev. Na zgoščenki, ki jo držite v rokah, predstavljajo pesmi, ki jih povezuje rdeča nit »Marija, pomagaj«, saj besedilo vsake pesmi omenja posebno poslanstvo, ki ga Marija daruje človeštvu: »Tukaj sem zato, da vam v najrazličnejših stiskah in tegobah pomagam«.

Vsi, ki smo sodelovali pri nastanku te dvojne zgo-ščenke, bomo na snemanje ohranili prelepe spomine. V zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih leta 2009 smo se zbirali na koru cerkve Sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani, kjer je pred nedavnim orglarski mojster Tomaž Močnik postavil odlične nove orgle po vzoru francoskih inštrumentov Cavaillé Coll. Njihov izbran zvok podpira domišljene interpretacije zbora, ki je s to zgoščenko ustvaril dragocen glasbeni dokument. Prepričana sem, da jo bodo v roke radi jemali mnogi prijazni ljudje ter prepevali ali mrmrali znane ljube napeve.Bog bogato povrni pevcem, dirigentki, piscema krajših študij, oblikovalcu in vsem ostalim sodelujočim za zavzeto opravljeno delo. Vlasta Doležal Rus

6 7

1. HimnamarijiPomagajnaBrezjaHi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:58Hymne a n m a r ia Hilf in br ezje i A Hymn to tHe m Ary of Help At br ezje I(Kosto Selak / Krizostom Sekovanič)

2. o,marija,tiPomagaj.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:50 OH, m a r ia du Hilf oH, m Ary, tHou Help uS(Stanko premrl / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

3. zdrava,Kraljica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5:11Sei gegrüSt, Königin HAIl Queen(Silvester mihelčič / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

4. omatičistegasrca.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:13OH mutter r einen Her zenSoH, motHer of pur e He Art (josef Gruber / ljudsko besedilo) solo: martina burger & Špela potočnik

5. izsolznedoline.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:01auS dem ta l der tr ä nen from tHe te Ar ful VAlley up(france Cigan / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

6. totustuus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:47ga nz dein / totuS tuuS(Antonio Cartageno, prir. jože trošt / f.melro) solo: metod palčič

7. omatičistegasrca.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:29OH mutter r einen Her zenS oH, motHer of pur e He Art(lojze mav / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

8. HimnamarijiPomagajnaBrezjaHii.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:49Hymne a n m a r ia Hilf in br ezje ii A Hymn to tHe m Ary of Help At br ezje II(Kosto Selak / Krizostom Sekovanič) solo: martina burger

CD i 9. odPrtasosvetaneBesa.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:47geöffnet SteHt der Himmel Heiltum open IS tHe GAte to He AVen(france Kimovec / jože Debevec)

10. omatiBolečine.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:10OH, ScHmer zenSmutter oH, motHer of All Sor rowS(Anton foerster / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

11. marija,Pomagajnam.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:06m a r ia, Hilf unSm Ary, Help uS (lojze mav / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

12. marijaPrečista,vseHmilostivir.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:14m a r ia, du r eine, du Quelle a ller gnade Imm ACul Ate m Ary, tHe SourCe of All Gr ACeS(france Ačko / Krizostom Sekovanič)

13. vlePotičistislavljena. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:17in r einer ScHönHeit gepr ieSeneGlor IfIeD In pur e be Auty(josip Klemenčič / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

14. marijiPomagaj.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5:04m a r ia, Hilf to tHe m Ary of Help(Damjan močnik ) solo: janko potočnik

15. marijaPomagaj,Pozdravljena.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:57m a r ia, Helfer in, Sei gegrüStm Ary of Help, be HAIleD(f. A. Gorenšek / m. jakopič)

8 9

1. marija,tiPomagajnam.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:46OH m a r ia, du Hilf unS m Ary, tHou Help uS(france Kimovec / Krizostom Sekovanič)

2. odevica,Pomočnica.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:48OH jungfr au, Helfer inoH, VIrGIn of Help(Avgust leban / Andrej praprotnik )

3. marija,matiljuBljena.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:57m a r ia, geliebte mutter m Ary, tHe beloVeD motHer(Andrej praprotnik )

4. Kozarjazjutrajserazgrinja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:40W enn in der früH die mOrgenröte aufzieHtw Hen tHe DAw n Spr e ADS In tHe mor nInG(Gregor rihar / Andrej praprotnik )

5. vsePrePeva.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:50a lleS SingtAll IS SInGInG(Andrej Vavken / jožef Virk )

6. Pozdravljena,našaneBešKaKraljica.. . . . . . . . . . . . . . . . . 3:08Sei gegrüSt, unSer e HimmelSKöniginbe HAIleD, our He AVenly Queen (S. premrl / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

7. ti,omarija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:03du, OH m a r iatHou, oH m Ary(Angelik Hribar / Venec 357 liederk ranz, nr. 357)

8. romarsKa.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:17Wa llfa HrtSliedpIlGr ImS’ SonG(po lurškem napevu nach einer Weise aus lourdes / berta Golob)

9. marija,PomagajnamsleHerničas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:56m a r ia, Hilf unS a lle zeit m Ary, Help uS In All tImeS(ljudsko besedilo Volkslied folk song )

10. o,Bodimednami.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:18Sei unter unSoH, StAy wItH uS (Stanko premrl / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

11. marijaPomagaj.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:25m a r ia, Hilf m Ary of Help(france Kimovec / ljudsko besedilo Volkslied folk song )

12. mativsegausmiljenja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:12m a r ia VOller gnadenm Ary of All merCy(Anton foerster / Anton Dolinar)

13. marijazBrezij.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3:12m a r ia VOn br ezje m Ary of br ezje(Gabrijel Čamernik / Gregor mali)

14. HitimoKBožjimateri.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1:58eilen Wir zur muttergOtteS SHAll w e HASten to tHe GoD’S motHer(france Ačko / filip terčelj)

15. lePaslovenija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4:11ScHöneS SlOW enien tHe be AutIful SloVenIA (jože trošt / jože Vesenjak )

16. Kraljicinašedomovine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:26der Königin unSer er Heim atto tHe Queen of our Homel AnD(Gabrijel Čamernik / Gregor mali)

CD ii

4

12 13

1. HimnamarijiPomagajnaBrezjaH

NA BrEZjAh TVoj jE PrESToL, • NA BrEZjAh Si doMA, • Ti MATi VSEh SLoVENCEV, • PoZdrAVLjENA, MArijA! • NEBEŠko BožjE dETE • oBjEMA TE TESNo • iN kLičE V hudi

STiSki: • PoMAgAj, LjuBA MATi! • PoMAgAj, LjuBA MATi, • oTMi NAS iZ gorjA, • koT

Si NEkoč oTELA • NEBEŠko dETE jEZuSA • PoMAgAj NAM, MArijA, • oTMi SLoVENSki

rod! • ohrANi LjudSTVu VEro, • V krEPoSTi gA uTrdi! • PoZdrAVLjENA MArijA,

BrEZMAdEžNA!

2. omarija,tiPomagajnamo MArijA, Ti PoMAgAj NAM, Ti PoMAgAj NAM! • TE PoZdrAVLjAMo, dEViCA, • SE Ti

kLANjAMo, krALjiCA • o MArijA, Ti PoMAgAj NAM, LE Ti PoMAgAj NAM! • kAdAr

BoMo MogLi uMrETi, • dAj NAM Ti PoMoč SPrEjETi • o MArijA, Ti PoMAgAj NAM,

LE Ti PoMAgAj NAM! • SProSi NAM od SVoj’gA SiNA, • dA NAM BodE SodBA MiLA • o

MArijA, Ti PoMAgAj NAM, LE Ti PoMAgAj NAM!

3. zdrava,KraljicakrALjiCA V rAju SLAVLjENA, • o MArijA, MArijA! • V PoMoč Si NAM PoSTAVLjENA, • o

MArijA, MArijA! • Angelski zbor, • z menoj večno slAvo poj, • vseh stvAri nAj spev doni: • zdrAvA, zdrAvA, zdrAvA, zdrAvA krAljicA, zdrAvA! • Ti, MATi, Si uSMiLjENA, • o MArijA, MArijA! • žiVLjENjE, NAdA, rAdoST VSA, • o MArijA, MArijA! • Angelski zbor...• V doLiNi SoLZ ZdihujEMo, • o MArijA, MArijA! • uSLiŠi ProŠNjE MiLoSTNo, • o MArijA, MArijA! • Angelski zbor... • Ti SVojo NAM roko PodAj, • o MArijA, MArijA! • iN PELji k SiNu V SVETi rAj, • o MArijA, MArijA! • Angelski zbor...

omatičistegasrca 4.o MATi čiSTEgA SrCA, • krASoTA VSEgA Si NEBA, • TVoj TroN NAd ZVEZdAMi žAri, • iZ rok LjuBEZNi Ti roSi. • mArijA pomAgAj nAm,… • PogLEj TrPLjENjE NAŠih dNi, • ZAkLAd ToLAžBE NAM odPri. • V očEh BLESTE SE NAM SoLZE, • iZ SrC MoLiTVE NAM

kiPE. • mArijA pomAgAj nAm,… • PoZdrAVLjENA, MArijA Ti, • VSA PoLNA BožjE MiLoSTi, • krALjiCA SLAVE iN čASTi, • PoZdrAV NAj VEkoMAj doNi. • mArijA pomAgAj nAm,…

izsolznedoline»marijinosrce« 5.iZ SoLZNE doLiNE PoZdrAVi hiTE, • MArijA, PrEd TVojE PrEčiSTo SrCE. • o rEŠi NAŠ NArod, SAj TVojA jE LAST, • ohrANi NAM VErNEgA NArodA čAST. • SrCEM,

ki NAS LjuBiŠ, ki Z NAMi TrPiŠ, • PokAži, dA BEdNiM odPrTo STojiŠ. • o rEŠi NAŠ

NArod, SAj TVojA jE LAST, • ohrANi NAM VErNEgA NArodA čAST. • SrCE MATEriN-

Sko, PoMAgAj NAM Ti, • Mi NočEMo grEhA, Mi TVojE SMo VSi. • o rEŠi NAŠ NArod,

SAj TVojA jE LAST, • ohrANi NAM VErNEgA NArodA čAST.

totustuus 6.PASTir NAjViŠji LjudSTVo BožjE Vodi, • VES TVoj SEM MATi, TVoj žELiM oSTATi, • MArijA, VEdNo TVoji SMo oTroCi, • SrCE NAj NAŠE TEBi PojE SLAVo. • PrESVETA

MATi BožjA, Ti dEViCA, • SijAjNA ZVEZdA, NAŠih SrC dANiCA, • Po TEBi VZhAjA SoNCE

odrEŠENjA, • BrEZ NjEgA Ni Luči iN NE žiVLjENjA. • VESoLjNA CErkEV TEBi MATi

kLičE, • PASTirjE NjENE VAruj, VSAk dAN Vodi, • Budijo uPE žiVE, ZMAgoViTE, • korAkAjo NAProTi NoVi doBi. • MLAdiNA NAŠA k TEBi SE ZATEkA, • V PrihodNoST

VrATA jEZuSu odPirAŠ, • iZVirNo MiLoST iZ SrCA ZAjEMA, • VESELo V NoVi SVET

hiTi iN gLEdA.

CD i

14 15

7. omatičistegasrca (Lojze Mav)

o MATi čiSTEgA SrCA, • krASoTA VSEgA Si NEBA, • TVoj TroN NAd ZVEZdAMi žAri, • iZ rok LjuBEZEN Ti roSi. • MArijA, PoMAgAj NAM,… • PogLEj TrPLjENjE NAŠih dNi, • ZAkLAd ToLAžBE NAM odPri. • V očEh BLESTE SE NAM SoLZE, • iZ SrC MoLiTVE NAM

kiPE. • MArijA, PoMAgAj NAM,… • VESELjA SLAdkEgA goSPA, • NA uSTih Mir SE Ti

SMEhLjA, • uMiri BorNo NAM SrCE • iN dAj NEBEŠkE NAM žELjE. • MArijA, PoMAgAj

NAM,… • PoZdrAVLjENA MArijA Ti, • VSA PoLNA BožjE MiLoSTi, • krALjiCi SLAVE iN

čASTi • PoZdrAV NAj VEkoMAj doNi. • MArijA, PoMAgAj NAM,…

8. HimnamarijiPomagajnaBrezjaH (Kosto Selak)

NA BrEZjAh TVoj jE PrESToL, • NA BrEZjAh Si doMA, • Ti MATi VSEh SLoVENCEV, • PoZdrAVLjENA MArijA! • PoZdrAVLjENA MArijA BrEZMAdEžNA! • NEBEŠko BožjE dETE • oBjEMA TE TESNo • iN kLičE V hudi STiSki: • PoMAgAj LjuBA MATi! • PoZdrAVLjENA

MArijA BrEZMAdEžNA! • PoMAgAj, LjuBA MATi, • oTMi NAS iZ gorjA, • koT Si NEkoč

oTELA • NEBEŠko dETE, jEZuSA! • PoZdrAVLjENA MArijA BrEZMAdEžNA! • PoMAgAj

NAM, MArijA, • oTMi SLoVENSki rod! • ohrANi LjudSTVu VEro, • V krEPoSTi gA uTrdi! • PoZdrAVLjENA MArijA BrEZMAdEžNA!

9. odPrtasosvetaneBesa (Franc Kimovec)

odPrTA So SVETA NEBESA, • odgrNjENA ZLATA ZAVESA, • PrESToL SE NAM SVETEL

žAri, • goSPA NA PrESToLu SEdi. • o Angeli božji, hitite • in zlAto ji krono nesite, • krono mAriji devici, • svoji nebeški krAljici! • krog LjuBEZNi gorENjSkE rAV-

NiNE, • PoZdrAVLjENA STrME ViŠiNE, • PoZdrAVLjENA TrigLAV iN SToL, • VArujTA

MArijiN PrESToL! • oj mili slovenci, hitite • in zlAto ji krono... • oj ZEMLjA, VSE

TVojE rAVNiNE, • oj ZEMLjA, VSE TVojE ViŠiNE, • kArkoLi Si, gorA iN doL, • oj VSA Si

MArijiN PrESToL! • zemljAni pobožni, hitite • in zlAto ji krono... • odPrTA So SrCA

NAM VNETA ZA TEBE, • dEViCA PrESVETA, • PriPrAVLjEN jE V SrCih PrESToL, • LE TEBi,

A SVETu NikoL! • čAstivci mArij’ni, hitite • in zlAto ji krono...

(Anton Foerster) omatiBolečine 10.o MATi BoLEčiNE, • gLEj VErNE SVojE SiNE, • krog TEBE SE ZBirATi, • iN S TABo žA-

LoVATi, • iN S TABo žALoVATi. • S TABo, S TABo, o MATi, jokAMo, • S TABo, S TABo Mi

VSi žALujEMo. • kdo kriV jE BoLEčiNE, • ki Ti SrCE PrEŠiNE, • ko jEZuSA TrPETi, • ko

VidiŠ gA uMrETi, • ko VidiŠ gA uMrETi. • S TABo, S TABo, o MATi, jokAMo, • S TABo,

S TABo Mi VSi žALujEMo. • PoMAgAj NAM, o MATi, • iZ groBA grEhoV VSTATi, • SoLZE

ZdAj BridkE LiTi, • V Njih grEhoV doLg uMiTi, • V Njih grEhoV doLg uMiTi. • S TABo,

S TABo, o MATi jokAMo, • S TABo, S TABo Mi VSi žALujEMo.

(Lojze Mav) marija,Pomagajnam 11.o MATi čiSTEgA SrCA, • krASoTA VSEgA Si NEBA, • TVoj TroN NAd ZVEZdAMi SToji, • iZ rok LjuBEZNi Ti roSi. • MArijA, PoMAgAj NAM,… • PogLEj TrPLjENjE NAŠih dNi, • ZAkLAd ToLAžBE NAM odPri. • V očEh BLESTE SE NAM SoLZE, • iZ SrC MoLiTVE NAM kiPE. • MArijA, PoMAgAj NAM,… • VESELjA NAŠEgA goSPA, • NA uSTNih Mir SE Ti SMEhLjA, • uMiri BorNo NAM SrCE, • iN VLij NAdZEMELjSkE žELjE • MArijA, PoMAgAj NAM,…

(France Ačko) marijaPrečista,vseHmilostivir 12.MArijA PrEčiSTA, VSEh MiLoSTi Vir, • PoLoži Mi V duŠo NEBEŠki SVoj Mir! • V SLABoSTi

VELiko PodELi Mi Moč, • dA SATAN NE PAhNE V BrEZdANjo ME Noč. • V SLABoSTi VELiko

PodELi Mi Moč, • dA SATAN NE PAhNE V BrEZdANjo ME Noč. • ZATEkAM SE k TEBi oB

čASu SkuŠNjAV, • kEr VEM, dA Mi PoŠLjEŠ PoMoč iZ ViŠAV. • čE VErA Mi PEŠA, ME Ti

rAZSVETLiŠ, • ko S SVojo Mi VEro TEMo rAZPrŠiŠ. • čE VErA Mi PEŠA, ME Ti rAZSVETLiŠ, • ko S SVojo Mi VEro TEMo rAZPrŠiŠ. • čE uPANjE PEŠA, PokAži Mi PoT, • ki Vodi ME

VArNo k iZViru doBroT. • iN kAdAr LjuBEZEN Mi V SrCu koPNi, • LjuBEZEN Mi TVojA

SrCE PožiVi. • iN kAdAr LjuBEZEN Mi V SrCu koPNi, • LjuBEZEN Mi TVojA SrCE PožiVi.

16 17

13. vlePotičistislavljena (Josip Klemenčič)

V LEPoTi čiSTi SLAVLjENA, MArijA! • NAd ANgELE PoSTAVLjENA, MArijA! • TEBi SE

iZročAMo, VAruj Ti NAS MiLoSTNo! • PoMAgAj, MATi, SE VojSkoVATi, • PodPirAj

NAS, NA ZAdNji čAS, MArijA! • PrESrEčNA MATi jEZuSA, MArijA! • iN NAŠA MATi Lju-

BLjENA, MArijA! • kAr V NEBESih hočEŠ Ti, VSE goSPod Ti dodELi. • PoMAgAj, MATi,

SE VojSkoVATi, • PodPirAj NAS, NA ZAdNji čAS, MArijA! • NEBEŠčANoM Si Ti goSPA,

MArijA! • do NAS PA MiLEgA SrCA, MArijA! • VAruj, dA NE Bo iZguBLjEN, kdor jE TEBi

iZročEN. • PoMAgAj, MATi, SE VojSkoVATi, • PodPirAj NAS, NA ZAdNji čAS, MArijA!

14. marijaPomagaj ( Damijan Močnik)

gLEj, PrEd MiLoSTNo PodoBo • SMo BrEZjANSko SPET SE ZBrALi, • dA LjuBEZEN, doBrA

MATi, • Bi Ti SVojo PokAZALi. • zlAto krono, o mArijA, • smo v zAhvAlo ti nAdeli. • zA krAljico vseh slovencev • iz srcA smo te sprejeli.• V TEžkih urAh NAS ToLAžiŠ, • NAŠE ProŠNjE uSLiŠujEŠ, • VrAčAŠ VoLjo do žiVLjEjA, • Z uPANjEM NAS NAPoLNjujEŠ. • ZLATo kroNo... • VAruj NAŠo doMoViNo, • žiVo VEro V NjEj ohrANi • iN rojAkoM

Po VSEM SVETu • ZMErAj, MATi, SToj oB STrANi. • zlAto krono...

15. marijaPomagaj,Pozdravljena! (F. A. Gorenšek)

MArijA PoMAgAj, NA BrEZjAh doMA, • PriSrčNo, iSkrENo PoZdrAVLjENA! • SMo ZVESTi

SE ZBrALi od dALEč SEdAj, • PriŠLi NA TA SVETi, PoSVEčENi krAj. • kjEr Ti BoŠ MEd

NAMi PrEBiVALA, • Tu SVojo doBroTo rAZLiVALA. • NAj LjudSTVo, ki TukAj žiVELo

ŠE Bo, • NAj Vé, dA jE ZidAL SVETiŠčE NEkdo, • ki PrAV jE gorEčE MArijo čASTiL, • Pri NjEj jE, EdiNi, PoMoči doBiL. • NAj PričA o VEri SLoVENSkih doMoV, • od Tu dAj,

MArijA, SVoj BLAgoSLoV! • MArijA PoMAgAj, NA BrEZjAh doMA! • PriSrčNo, iSkrENo

NAM Bodi PoZdrAVLjENA!

(Franc Kimovec) marija,tiPomagajnam! 1.MArijA, Ti PoMAgAj NAM! • BožjA MiLoSTNA dEViCA, • VSEh SLoVENSkih SrC krALjiCA. • mArijA, le ti pomAgAj nAm, • le ti pomAgAj nAm! • mArijA, ti pomAgAj nAm! • kAdAr

PrihruME SkuŠNjAVE, • SToPi k NAM Z NEBES ViŠAVE! • mArijA, le ti… • čuj LjuBEčih

SrC gLASoVE, • VAruj PoLjA iN doMoVE! • mArijA, le ti… • NAŠE NAM družiNE Vodi, • VZgAjAj V PrAVi jih SVoBodi! • mArijA, le ti… • SrCA NAM BLAgoSLoVi, • dA SE Vžgo

V LjuBEZNi NoVi! • mArijA, le ti… • VSE SLoVENCE k Bogu dVigAj, • VEro V SrCih jiM

PrižigAj! • mArijA, le ti pomAgAj nAm…

(Avgust Leban) odevica,Pomočnica 2.o dEViCA, PoMočNiCA, BiLA Si iN BoŠ NAM Ti. • LE SLAdkoSTi iN BLAgoSTi TVojA rokA

NAM dELi. • čAST MArijE NAj rAZLijE SE Po SVETu krog iN krog. • Njo čASTiMo iN

ProSiMo, NAj odrEŠi NAS NAdLog. • LjuBA MATi V ZArji ZLATi, Ti ToLAži NAM SrCE! • VSEh SLABoSTih iN BridkoSTih grENkE BriŠi NAM SoLZE! • iN oB SMrTi V rAj

odPrTi SrEčNo NAM doSPETi dAj, • kjEr VESELi hVALo PELi TEBi BoMo VEkoMAj. • ko dANiCA, ToLAžNiCA V TEMNi Noči SijEŠ NAM. • MATi MiLA VEdNo BiLA Si uBogiM

grEŠNikoM. • VidiŠ SiLo iN PrEMiLo rAdA NAM PoMAgAŠ Ti. • Pri SkuŠNjAVAh iN

TEžAVAh ToLAžNiCA VEdNo Si.

marija,matiljuBljena 3.MArijA, MATi LjuBLjENA, čEŠčENA Bodi Ti! • rodiLA Si NAM jEZuSA, ZATo TE VSE SLAVi. • Mi SVojA SrCA Ti dAMo, ZAuPNo k TEBi kLičEMo: • mArijA, vAruj nAs, mArijA, vAruj nAs! • MArijA, o SLAdko iME, V BridkoSTi NAdE žAr! • oZdrAVLjAŠ žALoSTNo SrCE,

rAZVESELiŠ VSEkdAr. • ZATorEj NE PrENEhAMo iN VEdNo k TEBi kLičEMo: • mArijA, vAruj nAs, mArijA, vAruj nAs! • MArijA, NAŠA BoŠ PoMoč, ko SVET NAS ZAPuSTi! • ko

NAS oBjAME SMrTNA Noč, NAS MiLo SPrEjMi Ti! • SAj TEBE, MATEr, LjuBiMo iN VEdNo

k TEBi kLičEMo: • mArijA, vAruj nAs, mArijA, vAruj nAs!

CD ii

18 19

4. Kozarjazjutrajserazgrinja (Gregor Rihar)

ko ZArjA ZjuTrAj SE rAZgriNjA, Si MojA MiSEL Ti, MArijA; • PodoBA TVojA PrEd očMi Mi

VEdNo MiLjENA SToji. • čE SkuŠA Moč ME ZAPELjiVA, Si MojA MiSEL Ti, MArijA; • oBrAZ

MEgLENi Mi VEdriŠ, V TrPLjENju ME NE ZAPuSTiŠ. • ko SE Po ZEMLji Noč rAZŠirjA, Si

MojA MiSEL Ti, MArijA; • BrEZ MiSLi NATE NE ZASPiM, BrEZ NjE NikdAr SE NE ZBudiM.

5. vsePrePeva (Andrej Vavken)

VSE PrEPEVA, SE rAdujE, PESMi do NEBA doNE, • MojA duŠA LE žALujE, SoLZAh SE

ToPi SrCE. • kEr SLoVESNA urA BijE, dA od MATErE MArijE • MorAM SE LočiTi ZdAj,

ZAPuSTiTi SVETi krAj. • o MArijA, čE Ti V LiCE dANES gLEdAM ZAdNjikrAT, • ZAdNjič

TEčEjo SoLZiCE Mi NA CVETkE TVojih TrAT. • SrčNo kLičEM: Z BogoM, MATi, TEBi

hočEM ZVEST oSTATi! • SrEčNo, čudA PoLNi krAj, VSE rAdoSTi SLAdki rAj! • Ti,

MArijA, PA ohrANi ME V LjuBEZNi MATEr’Ni; • SToj V NAdLogAh Mi oB STrANi NA

VSEh PoTih Mojih dNi. • LjuBA MATi MENi Bodi, V SVETi rAj ME VArNo Vodi, • NAj TE

SrEčEN TAM čASTiM, NikdAr VEč NE ZAPuSTiM. • o MArijA, Ti uSMiLi Tudi VAr’hoV SE

doMA. • V dNEh žiVLjENjA, V SMrTNi SiLi ProSi jEZuSA! • STArŠE, BrATE iN SESTriCE,

rAjNih roMArjEV duŠiCE • iZročiM Ti, MATi ZdAj, SVETi BLAgoSLoV jiM dAj. • ZdAj,

ZVoNoVi, ZAZVoNiTE MENi žALoSTNo SLoVo. • VročE SoLZE, SE rAZLijTE ZAdNjikrAT

NA ZEMLjo To! • Ti PA Z jEZuSoM, MArijA, Bodi MojA ToVAr’ŠijA! • kAdAr PridE SMrTNA

Noč, kLiCAL VAju BoM V PoMoč

6. Pozdravljena,našaneBešKaKraljica (Stanko Premrl)

PoZdrAVLjENA, NAŠA NEBEŠkA krALjiCA! • PoZdrAVLjENA, VZViŠENA NAŠA goSPA! • Si NAM PriProŠNjiCA, Si NAM PoMočNiCA, • Si MATi doBroTNA, uSMiLjENA VSA. • o ljubA gospA, premile oči obrni nA vse, ki prosijo te. • roke rAzprostri, srce jim odpri, ki v tvojegA plAščA zAvetje hite! • Ti SkoZi žiVLjENjA VihArjE NAS Vodi, • ko SAMi NE VEMo, NE kAM iN NE kod; • o MATi, VodNiCA, Ti SkrBNA NAM Bodi, • V

VSEh dVoMih iN ZMoTAh PokAži NAM PoT. • o ljubA gospA... • ko TArE BoLEST NAS

iN BEdA čLoVEŠkA, • oZdrAVLjAj NAM rANE, PoMAgAj NAM Ti! • MArijA, ZdrAVNiCA

Ti NAŠA NEBEŠkA, • ZAuPNo SE k TEBi ZATEkAMo VSi. • o ljubA gospA...

(Angelik Hribar) ti,omarija 7.Ti, o MArijA, NAŠA krALjiCA, Ti BESEdNiCA rEVNih SiroT! • k TEBi hiTiMo, SE Ti

iZročiMo, TEBE SLAViMo, PoLNo doBroT. • gLEj, o MArijA, MiLoSTNA MATi, SiNA

ZdAj ZLATi gLEdAŠ oBrAZ: • Mi SMo grEŠiLi, TEBE žALiLi, VENdAr SE uSMiLi, ProSi

ZA NAS! • jEZuSu rECi V MiLoSTi SVoji, dA SMo Mi TVoji, NAj odPuSTi! • To Bo gANiLo,

gA NAkLoNiLo, VEčNo PLAčiLo NAM PodELi.

NA BrEZjE gorENjSkE NAS Vodi SrCE; • MArijA PoMAgAj jE TVojE iME. • Ave, Ave, Ave mArijA, • Ave, Ave, Ave mArijA. • V oLTArju PrELEPEM oko TE uZrE, • MArijA PoMAgAj

jE TVojE iME. • Ave… • V kAPELi SToLETNi Ti LučkA gori, • Pri SEBi V NEBESih TE

jEZuS SLAVi. • Ave… • oB TEBi NEBEŠki duhoVi kLEčE, • MArijA PoMAgAj jE TVojE

iME. • Ave, Ave, Ave mArijA, • Ave, Ave, Ave mArijA.

marija,PomagajnamsleHerničas 9.MArijA, PoMAgAj NAM SLEhErNi čAS, • NA TEBE oZirA SE VSAk iZMEd NAS. • mArijA, vse k tebi hiti; mArijA, pomAgAj nAm ti! • MArijA, PoMAgAj iN Vodi NAS Ti, • dA Bogu

iN TEBi ZdAj BoMo ZVESTi. • mArijA,... • MArijA, PoMAgAj rodoVoM ZEMLjE, • dA V

Božji LjuBEZNi iN Miru žiVE. • mArijA,... • MArijA, PoMAgAj SiroTAM VojSkE, • jih

MiLoSTNo SPrEjMi NA SVojE SrCE. • mArijA, ... • ŠE ENkrAT ZAkLičEM iN ProSiM NA

gLAS: • NikAr NE ZAPuSTi, MArijA, Ti NAS. • mArijA, ...

(Stanko Premrl) o,Bodimednami 10.o Bodi MEd NAMi, LjuBLjENA MATi, • mArijA pomAgAj je tvoje ime. • mArijA pomAgAj so tvoji pogledi, • mArijA pomAgAj je tvoje srce. • Z iMENoM TEM kLičE duŠA TE

MojA, • TE ProSijo TiSoči SkLENjENih rok. • MArijA PoMAgAj, NAjLEPŠA MoLiTEV • SE ZLiVA rAZ uSTNiCE TVojih oTrok. • TAko LjuBEZNiVo iN ToLAžEčE PogLEdA • V

dNo duŠE LE TVojE oko. • ZA NAŠiMi križi PogLEdi SočuTNi • NA LEVo, NA dESNo

ZA NAMi grEdo. • MArijA PoMAgAj, ProSiM ZAuPNo, • SAj NihčE ŠE ProSiL Ni TEBE

ZAMAN. • ZA MorjE SoLZA Si žE Ti PoSuŠiLA, • ZA SVET BrEZ MEjA ZACELiLA Si rAN. • oSTANi MEd NAMi, LjuBLjENA MATi, • mArijA...

romarsKa 8.

20 21

11. marijaPomagaj (France Kimovec)

NAŠA krALjiCA Si, MArijA, PoMAgAj! • SVojE SrCE odPri. MArijA, PoMAgAj! • ProSi ZA NAS BogA, MArijA, PoMAgAj! • Bodi NAM MiLoSTNA, MArijA, PoMAgAj! • SVojEMu LjudSTVu, MArijA, PoMAgAj! • V Bogu PrENoVi NAS, MArijA, PoMAgAj! • SLiŠi ProSEči gLAS, MArijA, PoMAgAj! • duŠE PEkLA oTMi, MArijA, PoMAgAj! • V SVojE SrCE jih Skrij, MArijA, PoMAgAj! • duŠAM ZguBLjENiM, MArijA, PoMAgAj! • k TEBi NAj PridEMo, MArijA, PoMAgAj! • NA SrCE MATErNo, MArijA, PoMAgAj! • iZ doLA SoLZ iN ZMoT, MArijA, PoMAgAj! • kAži NAM PrAVo PoT, MArijA, PoMAgAj! • SPrEjMi NAS k SEBi, MArijA, PoMAgAj!

12. mativsegausmiljenja (Anton Foerster)

MATi VSEgA uSMiLjENjA, grEŠNikoM ToLAžBA, • Ti krŠčANSkEgA SVETA BrAMA

iN ZANAŠBA, • o, PoMAgAj, MATi BLAgA, dAj NAM ZMAgATi SoVrAgA; • o MArijA, o

MArijA! • VZEMi Ti Pod PLAŠč NAS SVoj, MATi, Ti NAS BrANi, • V SMrTi iN žiVLjENju

SToj MiLo NAM NA STrANi! • dAj NAM SrEčNo SE LočiTi, VENEC rAjSki ZAdoBiTi: • o

MArijA, o MArijA!

13. marijazBrezij (Gabrijel Čamernik)

MArijA Z BrEZij, TVojA SLikA V TujiNi SPrEMLjA, Vodi NAS, • MiLiNA TVojA iN odLikA

VEdriTA NAM SrCE, oBrAZ. • V NAročju jEZuS Ti PočiVA, Z LjuBEZNijo oBjEMA TE; • NESkoNčNA SrEčA V NjEM SE SkriVA, SAj oN jE Bog iN NAŠE VSE. • TVoj SiN jE Bog

učLoVEčENi, ki dANA Mu jE VSA oBLAST, • Po NjEM SMo TEBi PoSVEčENi, oTroCi TVoji,

TVojA LAST. • kAko SMo SrEčNi iN BogATi, kEr Z jEZuSoM TE LjuBiMo! • Po MiLoSTi

Si NAŠA MATi, Mi PA oTroCi TVoji SMo. • TVoj SiN NAS SAM uči LjuBiTi Z LjuBEZNijo

oTroŠko TE, • TrPLjENjE križA VoLjNo NoSiTi, ki NAM jE Luč V ZVELičANjE. • NA NAS

iN NAŠo doMoViNo rAZLiVAj, MATi, BLAgoSLoV, • SLoVENSki NArod iN MLAdiNo

rEŠuj BrEZBožNoSTi okoV.

(France Ačko) HitimoKBožjimateri 14.hiTiMo k Božji MATEri, SAj rAdA NAS iMA, • NESiMo ji NAjLEPŠi dAr, goSPodA jEZuSA. • MEd ANgELi NEBEŠkiMi iMA SVoj PrESToL ZLAT • iN duŠiCAM očiŠčENiM jE jEZuS

Božji BrAT. • ProSiMo Božjo MAMiCo, NAj čuVA jEZuSA, • dA NihčE NAM NE ukrAdE

gA iZ čiSTEgA SrCA, • dA NihčE NAM NE ukrAdE gA iZ čiSTEgA SrCA.

(Jože Trošt) lePaslovenija 15.LEPA SLoVENijA, VSA Si oZALjŠANA • Z BožjiMi hrAMi do SkrAjNih MEjA. • mAti mArijA, pomAgAj povsod, • mAti mArijA, pomAgAj, pomAgAj! • V VSAkEM STANujE

NAM iN PričAkujE NAS • MATi, PoMAgAj PoVSod. • lepA slovenijA, vsA si... • S CELE

SLoVENijE MNožiCE TjA hiTE, • kjEr jE NA BrEZjAh NjEN MiLoSTNi TroN. • mAti mArijA... • oNA SPrEjEMA VSE V rokE doBroTLjiVE, • MATi, PoMAgAj VSE dNi. • s cele slovenije... • VSi SMo uSLiŠANi, VSi PoToLAžENi, • gLEdAMo V MiLoSTNE TVojE

oči. • mAti mArijA... • k jEZuSu Vodi NAS, Bogu očETu V rAj, • MATi, PoMAgAj NAM

Ti. • vsi smo uslišAni...

(Gabrijel Čamernik) Kraljicinašedomovine 16.krALjiCA NAŠE doMoViNE, NA NAS iZSELjENCE PogLEj, • NAM, ki V oBjEMu SMo

TujiNE, LjuBEZEN Božjo V SrCA SEj! • V TujiNi NAŠA MATi Bodi, V družiNo ENo NAS

Združuj, • ohrANi NAS NA PrAVi PoTi iN S SVojiM SiNoM NAM krALjuj! • dArujEMo

Ti SrCA SVojA, TrPLjENjE, rAdoST iN SkrBi. • NAj rEŠi NAS LjuBEZEN TVojA, MArijA,

MATi MiLoSTi. • MArijA, uPANjE EdiNo Si NArodA SLoVENSkEgA, • iZSELjENCE iN

doMoViNo rEŠuj BrEZBožNEgA gorjA.

24 25

MARIjINE PODObE v PESMI IN žIvLjENju Ivan Florjanc

če bi človeški otrok nikoli ne podvomil zares o svoji podobi matere, bi jo vse življenje pojmoval tako, kot jo je srečeval ob rojstvu. Še odrasli zrelih let se ne zavedamo dovolj, koliko napora je potrebno, da se odraščajoči preko vedno obnovljenih dvomov v trenutne – tistikrat sicer tudi pravilne – podobe dokoplje do resničnejših in zrelejših predstav o tem, kdo njegova mati zares je. Podobno o svojem očetu. duševne bolezni so skoraj redno znak, da se je pri tem rahlem opravilu kje kaj zataknilo.

Tudi človeštvo je od paleolitika do danes prehodilo podobno pot, ko je iskalo ustreznejše podobe tistemu, v kar so osebno ali skupno verovali. dvatisočletna pot krščanstva od Nazareta do danes nam odkriva prav isto potrebo rasti “v modrosti in razumnosti”, kot jo vsakdo pozna na osebni poti. Moški ali ženska. Ali ni meč, ki ga je Mariji napovedal starček Simeon (Lk 2,35), pravzaprav dvom matere Marije pod križem, ko se ji je človeško-božja podoba o Sinu zrušila v prah. Prežalostna Mati pod križem se je skušnjavi udaje dvomu uprla, se z njim ustvarjalno soočila tako, da ga je kot katalizator srca uporabila za osebno in skupno rast: kot ob spočetju tudi sedaj Marija zavestno sprejme nalogo, da bo dejavno in ustvarjalno nadaljevala Sinovo začeto delo. Tako postane središče, kjer se bo kmalu za tem zbrala prav okoli nje prva krščanska skupnost.

Bogoslovnim modrijanom vseh časov delajo velike preglavice izjemno skopi podatki o Mariji, ki jih najdemo v Svetem pismu. osebna izkustvena pot, ki se odraža v raznoraznih umetnostih, je malo na boljšem. Marijina osebnostna drža pod križem in v času, ki je sledil, je postala podlaga, da so v njej stoletje za stoletjem začenjali videvati dekle-ženo, ki bi je sodobniki iz Nazareta več ne prepoznali. od trenutka svoje odločitve pod križem dalje je Marija vstopila v novo dimenzijo, ki jo tako racionalizirana kot infantilno naivna pobožnost le s težavo doumevata. Ni čudno, da se dekle iz Nazareta prav v tem času začenja seliti v prostor, ki je bližje onostranstvu kot tostranstvu. V četrtem stoletju so bili pri tej selitvi najbolj odločilni bogoslovni učenjaki iz Egipta, zlasti tisti iz Aleksandrije, ki so pod močnim vplivom egipčanskih prapodob verovanja (zlasti izide) izoblikovali vero v Marijo kot Theotokos-Bogorodico. kljub – tudi utemeljenemu – nasprotovanju mnogih se je ta pogled na Marijo udomačil. do danes. Tudi med Slovenci. Nobena od slovenskih mater, ko moli Pod tvoje varstvo pribežimo, ne čuti nelagodja, tudi če ve, da je lahko ta molitev starejša od device iz Nazareta. Prapodoba Theotokos-Bogorodica, ki so jo bogoslovni učenjaki iz Egipta izjemno zagrizeno branili, je takrat verno odražala jezusov odnos do Boga, ki ga je sam

ljubkovalno klical Abba-očka. Po Marijinem Sinu pa se je razodel tudi kot oče-Abba vseh, ki se v katerem koli času in prostoru rojevajo iz žene. Bogorodica-Theotokos je pomenila dokaz, da je ne le faraon (do takrat edino božanstvo med ljudmi) marveč sleherni človek božji otrok, sin ali hči, enako moški kot ženska, kar je bilo takrat nezaslišano. Še več. Zaradi nauka o Božjem učlovečenju so imeli kristjane za brezverce, ateiste. Sestop Boga iz nebesa, t.j. učlovečenje so dojemali kot skrajno sekularizacijo.

Slovenci imamo to prednost, da smo že od naših prednikov podedovali trdne temelje verovanja, da je Stvarnik prežaril celotno stvarstvo z “dobrim in lepim” (gen 1,31), o čemer pričajo številni pomeni slovenske besede svet. Vsi pomeni pokrivajo široko semantično področje in nedvoumno kažejo na naš pogled, da je celotno stvarstvo prežarjeno s svetlobo, z dobrim in lepim vse od najbolj notranjih globin. S holokavstično kulturo pogojeni grško-latinski dualizem sacralnega in profanega bi nam naj bil potemtakem od nekdaj tuj, saj ni v skladu s pojmovnim dojemanjem stvari, kot ga zasledimo v jeziku, pesmih in mnogih starodavnih običajih. V to smer kažejo številne pohvale, ki jih naj-demo v najstarejših dokumentih izpred leta tisoč, da smo bili Slovenci še kot pogani za sprejem krščanskega

nauka “zelo odprti in dojemljivi”. Morda je tudi v tem skrivnost, zakaj v naših nabožnih ljudskih pesmih “ni bistvenih odklonov od cerkvenega nauka”, čeprav “naša pesem ni pridigarsko učeča, ni pobožnjaška in ne svetobežna. Naprotno! Naš človek si je tudi nebesa potegnil na zemljo in vse božansko počlovečil, napra-vil domače, slovensko. Topla človečnost in otroško preprosta prisrčnost dajeta slovenski legendarni in nabožni pesmi poseben čar” izjemno pronicljivo ugo-tavlja tankočutna poznavalka slovenskega narodnega pesemskega zaklada Zmaga kumer. To se odraža zlasti v pripovedih o jožefu in Mariji, ki sta “prikazana kot navadna preprosta človeka, kakršna bi mogli srečati kjer koli na slovenskem podeželju”. kumerjeva še posebej izpostavi močan poudarek na Mariji, ki ga srečamo v naših ljudskih pesmih. Trdi, da ljudske pesmi Marijo opisujejo, “kot bi opevale podobo slovenskih mater. Posebno človeško veličino dosega Marija v tistih pesmih, ki pripovedujejo o jezusovem trpljenju, bodisi da govorijo o prizoru slovesa matere od sina ali jo prikazujejo pod križem”, ko prosi jezusa, naj stopi s križa, da bi mu lahko obrisala krvavi pot (Štrekelj iii/6444-39). “da teh pesmi niso zlagali samo duhovniki, marveč tudi verniki, ljudski pevci in pevke, dokazuje v enaki meri preprosta vsebina, v vsem naslovljena na vsakdanjo

26 27

resničnost malega človeka – slovenska Marija tudi v poveličanju ni nebeška kraljica, marveč najprej in predvsem mati – kot tudi način izražanja, ki je pristno ljudski”, trdi Zmaga kumer.

Začudeni smo lahko, kako je temu mišljenju lahko blizu Nicejska dogma (l. 325) o božji in človeški naravi jezusa iz Nazareta zlasti pa ona iz Efeza (l. 431) o Theo-tokos-Bogorodica, ki so si jo v zagrizenih bojih izborili. Po vsem povedanem se morda temu ne gre preveč čuditi. Bolj se lahko čudimo ugotovitvam strokovnjakov, da je umetniška izpovedna moč sodobnejših umetnih nabožnih besedil, ki so jih pisali pesniki v zadnjih dveh stoletjih, medla in da te pesmi “teološko niso bogvekaj globoke”. očitno je slovenski ljudski pesnik v moči osebne zdrave vere ob vsakdanjem življenju in delu izkustveno izjemno globoko doumel osvobajajoče sporočilo, ki ga vsebujejo verske simbolne prapodobe kot so npr. “Božja Porodnica”, “devica-Mati”, “žalostna Mati”, “Posrednica”. Slovenci tudi v ljudskem pesni-kovanju – temu se po vsem povedanem morda tudi ne gre preveč čuditi – nikoli niso zapadli v nevarnost, ki je v vsej zgodovini krščanske teologije marsikje vse do danes obstajala, da bi iz Marije skušali narediti neke vrste četrto božjo osebo. Slovenska ljudska pesem o tem ne pušča dvomov. Področje prikazovanj je poglavje

zase, saj se našega razglabljanja, ki se ozira v zrcalo slovenske duše v naših ljudskih nabožnih pesmih, ne dotika. Tudi če premislimo Marijo, kot jo kaže slovensko ljudsko in krščansko izročilo, iz čisto občečloveškega psihodinamičnega vidika, imamo tudi na arhetipsko simbolni ravni pred sabo obilico zdravih in močnih podob, iz katerih so naši verni predniki črpali smisel, hrano za srce in duha pa tudi moč za osebno ravnovesje in duševno jasnovidnost sredi mnogokrat skrajno okrutnih življenskih preizkušenj, ki so – od zunaj in od znotraj – poldrugo tisočletje neprestano teptala prebivalce tega našega koščka raja pod Triglavom. kakor da bi nenehoma skupaj s pobožnim ikonopiscem dionizijem molili: “želim, da se tvoja ikona, o Bogo-rodica-Theotokos, nenehoma zrcali v ogledalu duš in jih ohranja čiste do konca vekov, da dvigne tiste, ki so upognjeni k tlom, in podari upanje tistim, ki spoštujejo in posnemajo pravzor lepote”.

MARIjINE PESMI Dr. Edo Škulj

Slovenski narod je že od nekdaj častil Marijo in se v stiski obračal k njej, ki je Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih in Pomoč kristjanov, kot jo kličemo v Lavretanskih litanijah. Marija naj iz-prosi pri svojem Sinu vse, kar človek potrebuje. živa vera v Marijino materinsko pomoč in trdno zaupanje v uslišanje prošenj preveva slovenske Marijine pesmi. Njihova glasbena govorica s svojo čustvenostjo in izpo-vedno močjo večkrat prekaša ne preveč izrazna besedila.

že na prehodu tisočletja ali nekaj let pozneje so nastale številne cerkvene ljudske pesmi, od katerih jih le malo poznamo. Lahko si predstavljamo, da so v tistem času slovenski kristjani na čast Božji Materi peli prošnje klice ali kratke pesmi, ki jih štejemo med ljudsko izročilo. iz tega obdobja sta se ohranili Je angel Gospodov in Lepa si, roža Marija, ki imata modalno melodijo. V 2. polovici 16. stoletja, ko so nastale prve slovenske knjige, so se pojavile tudi prve pesmarice. ker so bile protestantske, praviloma niso prinašale Marijinih pesmi. izjema je prepesnitev Marijine hvalnice Marija dečla žegnana, ki pa je predreformacijskega izvora. Vendar so Marijine pesmi preživele protestantsko obdobje. V času katoliške obnove je v Ljubljani deloval škof Tomaž hren, ki v svojih dnevnikih poroča, da je na predvečer velikega ali malega šmarna v romarski cerkvi Nova Štifta

pri gornjem gradu z verniki vso noč prečul v molitvi in petju Marijinih pesmi. Načrtoval je tudi izdajo ljudske pesmarice, vendar načrta ni mogel uresničiti. Prva katoliška pesmarica so Bratovske bukvice Matije kastelca (1678), ki vsebuje pet Marijinih pesmi, med njimi tri nove in dve stari. Ena od teh je že omenjena Marija dečla žegnana, ki tako povezuje vsa tri obdobja. Pravi razcvet je doživela slovenska cerkvena glasba v 18. stoletju tako z novimi pesmaricami kot z novimi pesmimi, katerih večina je imela marijansko vsebino. človek, ki se že dalj časa ukvarja s slovensko cerkveno glasbo, se pogosto sprašuje, zakaj je na prelomu med 18. in 19. stoletjem nastala tolikšna zareza v cerkveni glasbi. Brez vsakega pomisleka lahko rečemo, da so vse pesmi, ki jih danes pojemo pri bogoslužju, nastale v riharjevi dobi ali po njej. človek se sprašuje, kje so ostale vse tiste pesmi, ki so jih prinesle cerkvene pesmarice 18. stoletja in kje je vzrok, da so se te pesmi izgubile oziroma da so jih nehali peti? Ali je bil to notranji razlog v pesmih samih ali pa moramo iskati zunanji vzrok.

V 19. stoletju je nastalo nešteto pesmi, ki jih še danes pojemo. Sredi 19. stoletja so pesmi v ljudskem slogu komponirali predvsem gregor rihar (Ko zarja zjutraj se razgrinja) in Andrej Vavken (Vse prepeva). Na prehodu v 20. stoletje sta zlagala Marijine pesmi v ljudskem

28 29

tonu Angelik hribar (Ti, o Marija), bolj umetno pa Anton Foerster (O Mati bolečine; Mati vsega usmiljenja). Neposredno pred prvo svetovno vojno so delovali Franc kimovec (Marija Pomagaj, Odprta so sveta nebesa [»Peti se mora počasi; kdor bi jo hotel hitro peti, je bolje, da jo pri miru pusti«], Stanko Premrl (O Marija, ti pomagaj nam; Pozdravljena, naša nebeška Kraljica; O bodi med nami) in samohodec jože klemenčič (V lepoti čisti slavljena), ki so v svojih skladbah slovensko cerkveno pesem osvobodili iz vezi cecilijanstva in razvili slovenski melos. To smer sta naprej razvijala v obdobju med vojnama Franc Ačko (Hitimo k Božji Materi; Marija prečista, vse milosti vir) in Lojze Mav (O Mati čistega srca; Marija, pomagaj nam), ki ima najlepše Marijine pesmi, saj je vanje izlil vse svoje življenjsko trpljenje in tako doživel očiščenje. V pokoncilsko obdobje sodi jože Trošt (Lepa Slovenija), v novo tisočletje pa damijan Močnik (Marija Pomagaj), ki uporabljata času primerne kompozicijske prijeme. Pri ljudstvu so se Marijine pesmi najhitreje usidrale. dokaz za to je novejša ljudska pesmarica Slavimo gospoda (iz nje je vzetih osem skladb), kjer najdemo med okoli 300 pesmimi kar 80 z marijansko vsebino. Pa tudi zbori radi pojejo Marijine pesmi. Cerkvena zborovska pesmarica, iz katere je prav tako vzetih osem pesmi, ima med 500 skladbami kar eno petino Marijinih pesmi, ki

so jih zložili skoraj vsi slovenski cerkveni skladatelji. rdeča nit pričujočega albuma dveh zgoščenk je seveda

Marija Pomagaj. Ena besedila utemeljujejo, zakaj naj nam Marija pomaga, druga pa kdaj naj nam pomaga. Za uvod poglejmo, kako nam kimovčeva pesem Odprta so sveta nebesa oriše zunanji okvir božje poti Marije Pomagaj na Brezjah: »krog ljube gorenjske ravnine pozdravljene strme višine, pozdravljena Triglav in Stol, varujta Marijin prestol.« kdaj naj nam Marija pomaga? Zanimivo je besedilo Marija, pomagaj nam sleherni čas, ki je nastalo med drugo svetovno vojno kot: »Marija, pomagaj nam vojskini čas,« in so ga po vojni spremenili. Vendar je ostala 4. kitica: »Marija, pomagaj sirotam vojske, jih milostno sprejmi na svoje srce.« Pa tudi 3. kitica namiguje na vojsko: »Marija, pomagaj rodovom zemlje, da v Božji ljubezni in miru žive.« Predvsem pa naj Marija pomaga ob smrtni uri, kot prosi Premrlova O Marija, ti pomagaj: »2. kadar bode nam umreti, ti nam milost daj prejeti. 3. kadar duh gre iz telesa, nas trepet in strah pretresa.« Bolj splošna je prošnja pri pesmi O bodi med nami: »1. o bodi med nami, ljubljena Mati, Marija Pomagaj je tvoje ime. Marija Pomagaj so tvoji pogledi, Marija Pomagaj je tvoje srce. 2. Z imenom tem kliče duša te moja, te prosijo tisoči sklenjenih rok. Marija Pomagaj, najlepša molitev se zliva raz ustnice

tvojih otrok. 4. Marija Pomagaj, prosim zaupno, saj nihče še prosil ni tebe zaman. Za morje solza si že ti posušila, za svet brez meja zacelila si ran.« Zadnja kitica spominja na molitev sv. Bernarda Spomni se. Pozdravljena, naša nebeška Kraljica združuje v 3. kitici dva vzklika iz Lavretanskih litanij Zdravje bolnikov in Pomoč kristjanov: »ko tare bolest nas in beda človeška, ozdravljaj nam rane, pomagaj nam ti! Marija, zdravnica ti naša nebeška, zaupno se k tebi zatekamo vsi.« Lojze Mav, ki je praviloma sam sestavljal svoja (marijanska) besedila, v skladbi O Mati čistega srca takole utemeljuje prošnjo: »Marija, pomagaj nam!« »2. Poglej trpljenje naših dni, zaklad tolažbe nam odpri. V očeh bleste se nam solze, iz src molitve nam kipe. 3. Veselja sladkega gospa, na ustih mir se ti smehlja, umiri borno nam srce in daj nebeške nam želje.«

Brezje so uradna Marijina božja pot Ljubljanske nadškofije, veljajo pa tudi za slovensko Marijino ro-marsko središče. Zato se pri nekaterih pesmih kot refren ponavlja, da je Marija Slovencev kraljica, kot je uradni naslov kimovčeve Odprta so sveta nebesa. V naslovu je domovina tudi omenjena v Troštovi Lepa Slovenija. Podobno ponavlja tudi skladba Marija, ti pomagaj nam: »1. Božja milostna devica, vseh slovenskih src kraljica. 6. Vse Slovence k Bogu dvigaj, vero v srcih jim prižigaj.«

»kratko moremo reči, da naše Marijine pesmi preveč splošno govorijo o Mariji; umetniško po besedilu le redko zazvenijo; teološko niso bogvekaj globoke, enotne in natančne. diha pa iz njih izredna ljubezen do Marije, živa vera v njeno materinsko pomoč in središčno vlogo pri odrešenju. Ne odlikuje jih umetniška vrednost, ampak pristnost in iskrenost vernega slovenskega srca, ki v svoji spontanosti ne pazi toliko na zunanji izraz svojega doživetja. Zato je razumljivo, da so naše Marijine pesmi precej čustvenega značaja, a to ne v slabem pomenu. izpovedna moč besedil teh pesmi je večkrat skromna in ne preveč prepričljiva. Nikakor pa tega ne moremo reči o izpovedni moči glasbene govorice, ki v vsakem pogledu močno prekaša besedilo, večinoma prekaša tudi po izrazu ljubezni in vdanega zaupanja do Marije. To še posebno velja za Mavove pesmi« (France oražem).

32 33

THE IMAgE OF MARY IN SONgS AND IN EvERYDAY LIFE Ivan Florjanc

Should man’s child never really doubt about the real image of his/her mother, he would see her all his/her life in the same way as he/she sees her at his/her birth. Even adults in their prime years are not aware of all efforts that a young maturing person invests in finding, through repeatedly appearing doubts about momentous pictures (even though corresponding the reality of a particular moment), a more realistic and mature image of his/her mother. The same holds true for the father. Mental disorders almost always imply that there is a cleft in this subtle process.

Mankind has walked a similar path from Palaeo-lithic on when searching for a more adequate image for that what they have believed in, personally or as a community. A two-thousand-year path of Christianity from Nazareth till today reveals the same need to grow in wisdom and common sense as everyone experiences on his /her personal quest. Man and woman alike. is not the sword prophesized to Mary by the old man Simeon (Lk 2,35) actually the doubt of Mother Mary standing under the cross after the image of her Son being a man and god has shattered into dust? The Mourning Mother under the cross resisted the temptation to doubt, moreover, she creatively faced it using its cleansing force for personal and communal growth: in the same way as at the time of conception, Mary consciously

accepts the task to actively and creatively continue her Son’s work. in this way She becomes the central figure around whom the first Christian community soon gathers. Theological wise men of all times have found scarce data about Mary in the holy Bible extremely dif-ficult to grasp. The path of personal experience taken by diverse artists is slightly less demanding. Mary’s personal attitude under the cross and in the times that followed is the platform from which a new concept of a girl-woman has developed and which makes Mary unrecognizable for her Nazareth contemporaries if still alive. From the moment of her decision under the cross Mary entered a new dimension which is extremely difficult to incorporate in either rational or childishly naïve religious practice. it is thus not surprising that the girl from Nazareth starts to shift her position from this world to the world beyond. in the 4th century theological scholars from Egypt, especially from Alex-andria, contributed decisively to this shift, and formed, under the influence of old Egyptian images (especially isis) of faith, the belief in Mary as a Theotokos – the one who gives birth to god. despite numerous – also well-grounded – contradictions this perception of Mary has quickly become established until today, also among the Slovenes. No Slovene mother when praying We come unto your protection feels uncomfortable, even

though she knows that this prayer might be much older then the Virgin from Nazareth herself. The ancestral image of Theotokos – the one who gives birth to god, which was eagerly promoted by Egyptian theological scholars, reflected faithfully jesus’ relation with god whom he lovingly called Abba- Father. Through Mary’s Son he was revealed as Father – Abba of all who are in any time and place born out of a woman. The one who gives birth to god – Theotokos was considered a proof that not only pharaoh (up till then seen as the only god among people) but every man is a child of god, a son and a daughter, a man and a woman alike, what was then something unheard of . Moreover, due to the teachings of god’s incarnation Christians were considered atheists. god’s descent from heaven was perceived as extreme secularization.

one privilege of the Slovenes is that we have inherited from our ancestors a firm belief that the Creator perme-ated the whole world with ‘the good and the beautiful’ (gen 1,31), what is supported by various meanings of the word svet. All meanings cover wide semantic fields and undoubtedly illustrate our perspective, namely that the whole world is intertwined with the light, with the good and the beautiful including the depths of the inwardness. Conditioned by holocaust background, the greek and Latin dualism of sacred and profane should sound strange to the Slovenes since it does not correspond to the perception of various notions as

expressed in the language, songs and numerous ancient customs. Numerous praising words found in the oldest documents from before 1000 Ad support this idea, showing that the Slovenes, still pagans at that time, were ‘open and willing to accept’ Christian teachings. This might also explain the secret why Slovene religious folk songs show no deviation from the Teachings of the Church, although “our songs do not boast with teach-ings of preachers, are not bigoted and not unworldly. on the contrary, the Slovene man has brought heaven to earth and made all divine human, made it familiar, Slovene. Warm humanity and childishly simple sincerity make Slovene legends and religious songs special”, are sharp and to the point observations of Zmaga kumer, a sensitive expert in Slovene national musical heritage. This is clearly reflected in tales about joseph and Mary who are depicted as “common simple men who could be met anywhere in the Slovene countryside.” kumer especially exposes Mary’s outstanding role in Slovene folk songs. She claims that folk songs praise Mary as “any Slovene mother. A special grandeur of a man is attributed to Mary in songs which narrate the story of jesus’ passions, either in the scene when mother and son say goodbye to each other or under the cross, when asking jesus to step down from the cross so that she could wipe his forehead covered in blood (Štrekelj iii/6444-39). These songs were not composed only by priests but also by believers, folk singers. This idea is

34 35

supported not only by the simplicity of the lyrics which address in all details every day life of a common man – Slovene Mary is not heavenly Queen, not even in her glorification, She is above all a mother – but also by the manner of expression which bears all characteristics of folk songs”, claims Zmaga kumer.

it is surprising, however, how close to these ideas is the Nicaea dogma (325 Ad) about the divine and human nature of jesus from Nazareth, or the one from Ephesus (431 Ad) about Theotokos – the one who gives birth to god, which was accepted through severe fights. After all that has been already said this might not come as a surprise at all. it is more surprising that some experts consider the artistic expression of contemporary religious lyrics written by poets in the last two centuries rather insignificant and the songs themselves ‘theologically not well grounded’. obviously did the Slovene folk poet in the power of personal common sense faith and with the experience of every day life and work grasp in depth the liberating message expressed in religious symbolic ancient images such as “a divine woman in labour”, “virgin mother”, “Mother of all sorrows”, “Mediator”. The Slovenes have never, even in folk songs not, which is after everything said not surprising at all, fallen into

a trap, which has existed throughout the history of Christian theology until today, to present Mary as a sort of the forth divine personality. Slovene folk songs do not leave any doubts about that. Appearances are a special chapter which do not relate to the present debate of the reflections of the Slovene soul in our religious folk songs. Even if we think about Mary as portrayed in Slovene folk and Christian heritage from a general psychodynamic point of view, we face, on the archetypal symbolic level, numerous healthy strong images which presented to our ancestors a constant source of common sense wisdom, food for their hearts and spirits and a strength for finding a personal balance and clarity of thoughts in the midst of extremely cruel life ordeals which pestered, coming from abroad or inland, the inhabitants of this small piece of heaven under the Triglav mountain. it is as though praying together with the pious writer of icons dionisius: i wish that your icon, dear woman who gives birth to god – Theotokos, is always reflected in the mirrors of our souls and that it maintains them clear till the end of all times, that it lifts all who are bent and gives hope to those who respect their ancestral ideal of beauty and live like her”.

SONgS DEvOTED TO MARY Dr. Edo Škulj

The Slovenes have been honouring the holy Mary ever since and sought refugee with her, who is addressed health of the sick, refuge of sinners, Comforter of the afflicted, help of Christians in Litany of the Blessed Virgin Mary. Mary’s bequests to her Son would provide the man with everything he needs. Lively faith in Mary’s motherly help and strong trust in fulfilment of petitions are constituent parts of Slovene songs devoted to Mary. it is often the case that the language of music with its emotionality and expressiveness surpasses lyrics with not particularly pronounced messages.

Already the turn of the century or a few years later sees the birth of numerous church folk songs, many of which are not known. it is thought that Slovene Christians performed short petitions or songs devoted to holy Mary, which are registered as traditional folk songs. Two songs date from this period, namely Je angel Gospodov and Lepa si, roža Marija, both characterized by short repeated melody. in the 2nd half of the 16th century, when the first Slovene books were printed, first collections of songs appeared as well. Since they were protestant, they did not contain songs devoted to Mary. one exception is a re-composition of Mary’s canticle Marija dečla žegnana, which dates back to the pre-reformation time. Songs devoted to Mary survived however the protestant period. in the time

of Catholic reformation the activities of the bishop Tomaž hren characterized the period. Bishop hren reports in his chronicles that he spent the eve and night before the holy day of immaculate Conception with other worshippers praying and singing Mary’s songs. his objective was also to publish a collection of folk songs, but he could not realize it. The first Catholic song collection is Bratovske bukvice by Matija kastelec (1678) containing five Mary’s songs, three of which were new and two old. one of them was the above mentioned Marija dečla žegnana which connects all three periods. Slovene church music started to flourish in the 18th century with numerous new song collections containing newly composed songs among which those with the content related to Mary prevailed. if studying Slovene church music extensively one may inevitably run into a question why there was a lengthy gap in the church music at the turn of the 18th into the 19th century. Without any second thoughts it can be stated that all songs performed at today’s services have their origin in the time of gregor rihar or later. The question is often raised where all the songs are which were part of the 18th century song collections. What is the cause of their disappearance or why were they taken from the practice? Was the main reason the nature of songs or was there a special circumstance? There are

36 37

numerous songs from the 19th century which are still in practice. in the middle of the 19th century folk songs were mainly composed by gregor rihar (Ko zarja zjutraj se razgrinja) and Andrej Vavken (Vse prepeva). At the turn into the 20th century the most important composer of songs in the style of folk songs was Angelik hribar (Ti, o Marija). Anton Foerster created his own style (O Mati bolečine, Mati vsega usmiljenja). immediately before the first world war the most notable composers were Franc kimovec (Marija Pomagaj, Odprta so sveta nebesa , Stanko Premrl (O Marija, ti pomagaj nam; Pozdravljena, naša nebeška Kraljica; O bodi med nami) and an independent thinker jože klemenčič (V lepoti čisti slavljena). With their compositions they freed the Slovene church songs from the prescriptions suggested by the Caecilian movement and developed a characteristic Slovene melody. in the time between the two world wars this direction was further developed by Franc Ačko (Hitimo k Božji Materi; Marija prečista, vse milosti vir) and Lojze Mav (O Mati čistega srca; Marija, pomagaj nam), who is known for the most beautiful songs devoted to Mary which express all his life long suffering ending in his final experience of purification. in the period after the Second Vatican Council the most distinct composer is jože Trošt (Lepa Slovenija) and in the new millennium damijan Močnik (Marija Pomagaj), both of whom use their own contemporary compositional techniques. Mary’s songs have always quickly found

their place among people. one proof for this is the fact that 80 songs out of 300 in the latest song collection Slavimo gospoda (8 songs are taken from this collection) is dedicated to holy Mary. Church choirs namely like to include Mary’s songs in their repertoire. Mary’s songs present one fifth out of 500 compositions in the Church choir songs collection, which were composed by almost all Slovene catholic composers.

The main topic of this album with two Cds is obvi-ously Mary of help. Some lyrics provide explanations why Mary helps us, and there are others which talk about occasions when Mary comes to our rescue. The lyrics of the song Odprta so sveta nebesa composed by Franc kimovec describe the surrounding of the pilgrimage church Mary of help at Brezje: “Surrounding the plains of gorenjska, be greeted steep heights: hello, mighty Triglav and Stol, protect Mary’s throne!” on what occa-sions does Mary help us? The lyrics of the song Marija, pomagaj nam sleherni čas answers partly this question because it was composed during the second world war and says: »Marija, pomagaj nam vojskini čas (Mary, help us in the time of war).« it was changed after the war. But the 4th strophe remained: »Marija, pomagaj sirotam vojske, jih milostno sprejmi na svoje srce (Mary, help the orphans of war, accept them graciously into your heart).« And there are some implications to the war in the 3rd strophe: »Marija, pomagaj rodovom zemlje, da v Božji ljubezni in miru žive (Mary, help all generations on the

earth, so that they live in god’s love and peace)«. Mary is above all expected to stand at our side in the hour of our death as it is said in Premrl’s O Marija, ti pomagaj: »2. kadar bode nam umreti, ti nam milost daj prejeti (When we are about to die, grant us mercy). 3. kadar duh gre iz telesa, nas trepet in strah pretresa (When the spirit is leaving the body, we are shattered by trembling and fear.« A more general petition is expressed in the song O bodi med nami: »1. o bodi med nami, ljubljena Mati, Marija Pomagaj je tvoje ime. Marija Pomagaj so tvoji pogledi, Marija Pomagaj je tvoje srce. (Stay with us, beloved Mother, Mary of help is your name. Mary of help is your vision, Mary of help is your heart.) 2. Z imenom tem kliče duša te moja, te prosijo tisoči sklenjenih rok. Marija Pomagaj, najlepša molitev se zliva raz ustnice tvojih otrok. (My soul calls upon you using this name, thousands of hands clasped in prayer turn to you. Mary of help, the most beautiful prayer comes from the mouths of your children.) 4. Marija Pomagaj, prosim zaupno, saj nihče še prosil ni tebe zaman. Za morje solza si že ti posušila, za svet brez meja zacelila si ran. (Mary of help, i pray to you in confidence, as nobody has prayed to you in vain. You have drained whole seas of tears, you have healed the wounds from the world without boundaries)«. The last strophe resembles the prayer of St. Bernard Spomni se (Remember). The song Pozdravljena, naša nebeška Kraljica combines in the 3rd strophe two lines from the Litany

of the Blessed Virgin Mary, namely health of the sick and help of Christians: »ko tare bolest nas in beda človeška, ozdravljaj nam rane, pomagaj nam ti! Marija, zdravnica ti naša nebeška, zaupno se k tebi zatekamo vsi. (When tormented by pain and human misery, heal our wounds, help us! Mary, our heavenly healer, we seek refuge with you in confidence)« Lojze Mav, who wrote lyrics for his songs as a rule himself, found the following reason for Mary’s help expressed in the song O Mati čistega srca: »2. Poglej trpljenje naših dni, zaklad tolažbe nam odpri. V očeh bleste se nam solze, iz src molitve nam kipe. (Look at our daily suffering, open for us the treasure of comfort. Tears shine in our eyes, prayers pour from our hearts. ) 3. Veselja sladkega gospa, na ustih mir se ti smehlja, umiri borno nam srce in daj nebeške nam želje. (Lady of sweet joy, you have a peaceful smile on your lips, calm our poor hearts and fill them with wishes of heaven.)«.

Brezje officially belongs to the Ljubljana Archdio-cese as its pilgrims’ road devoted to Mary, unofficially it is accepted and recognised as a Slovene pilgrims’ centre. due to this fact many songs express the idea of Mary as the Queen of the Slovenes, which is also the official title of kimovec’s song Odprta so sveta nebesa. homeland is mentioned also in the title of Trošt’s song Lepa Slovenija. The same idea is repeated in the song Marija, ti pomagaj nam: »1. Božja milostna devica, vseh slovenskih src kraljica (god’s graceful Virgin, the queen

38 39

of all Slovene hearts). 6. Vse Slovence k Bogu dvigaj, vero v srcih jim prižigaj (raise all Slovenes to god, light the faith in their hearts).«

»To sum up, it can be stated that Slovene songs devoted to Mary generalize the notion of her. Lyrics bear no artistic value, theologically they can not boast with profound, united and precise ideas. however, they express remarkably deep love for Mary, lively faith in her motherly help and her central role in redemption. They are not artistically valuable, but they testify of

the genuine and sincere faith of Slovene people who do not pay attention so much to the formal expressions of their religious experience but rather to spontaneous actions. it is therefore logical that the songs are very emotional, with no negative connotation. Lyrics are not particularly profound and persuasive. Music, however is extremely powerful surpassing lyrics completely, especially in their expressing of love for Mary and unconditional trust in her. Mav’s songs are a perfect example for that.« (France oražem)

MARIENgESTALTEN IM LIED uND IM LEbEN Ivan Florjanc

Wenn das Menschenkind niemals wirklich am Erschei-nungsbild der Mutter zweifeln würde, so würde es sie das ganze Leben hindurch so wahrnehmen, wie es ihr bei der geburt zuerst begegnet ist. Noch in reiferen jahren sind wir als Erwachsene uns nicht genügend bewusst, wie vieler Anstrengung es bedarf, um im größerwerden über immer erneute Zweifel hinsichtlich der augenblicklichen – diesmal freilich auch wahren – Erscheinungsbilder hinweg eine wahrhaftigere und reifere Vorstellung davon zu erlangen, wer die Mutter wirklich ist. Ähnlich, was den Vater betrifft. Erkrankungen der Seele sind fast re-gelmäßig ein Zeichen dafür, dass bei diesem delikaten unterfangen irgendwo etwas fehlgeschlagen ist.

Auch die Menschheit überhaupt hat vom Paläolithi-kum bis heute einen ähnlichen Weg durchschritten, als sie eine angemessenere Vorstellung von dem zu erlangen suchte, woran einer persönlich oder in der gemeinschaft glaubt. die zweitausendjährige geschichte der Chri-stenheit von Nazareth bis heute offenbart uns exakt das nämliche Bedürfnis nach Zunahme an „Weisheit und Einsicht“, wie es ein jeder von uns auf seinem persön-lichen Lebensweg erfahren hat, ob Mann oder Frau. ist etwa das Schwert, welches der greise Simeon (Luk. 2,35) Maria ankündigt, nicht im grunde der Zweifel Marias, der Mutter unter dem kreuz, als ihr Bild des Sohnes als Mensch und gott zu Staub zerfiel? die Schmerzensmutter

unter dem kreuz widerstand der Versuchung, sich dem Zweifel zu ergeben, setzte sich vielmehr konstruktiv mit ihm auseinander, so dass sie ihn als katalysator des herzens für das persönliche und für das Wachstum in der gemeinschaft gebrauchte: Wie bei ihrer Empfängnis so nimmt Maria auch jetzt bewusst die Aufgabe auf sich, das vom Sohn begonnene Werk tatkräftig und konstruktiv fortzusetzen. So entsteht mit ihr ein Mittelpunkt, um den sich wenig später die erste Christengemeinschaft versammeln wird. den gelehrten Theologen bereitet die Tatsache, dass die heilige Schrift nur ungewöhnlich spärliche Zeugnisse über Maria besitzt, seit jeher großes kopfzerbrechen. Etwas besser steht es um den Weg der menschlichen Erfahrung, wie er in den verschiedenen künsten zum Ausdruck kommt. Marias persönliche haltung unter dem kreuz und in der Folgezeit wurde zur grundlage dafür, dass man jahrhundert um jahrhundert in ihr die jungfrau als Frau und Mutter zu visualisieren begann, die ihre Zeitgenossen in Nazareth nicht mehr wiedererkennen würden. Vom Augenblick ihres Ent-schlusses unter dem kreuz und darüber hinaus ist Maria in eine neue dimension eingetreten, die sowohl mit aufgeklärter wie auch mit kindlich-naiver Frömmigkeit nur schwer zu begreifen ist. Es nimmt uns nicht Wunder, dass die jungfrau aus Nazareth gerade in jenem Augen-blick in einen raum hinüberzuwechseln beginnt, der

40 41

der Jenseitigkeit näher als dem diesseits ist. im 4. jahrhun-dert dann fiel bei dieser Verschiebung einigen ägyptischen, insbesondere alexandrinischen gelehrten Theologen eine entscheidende rolle zu, indem sie unter dem mächtigen Einfluss ägyptischer urgestalten des religiösen glaubens (besonders der isis) den glauben an Maria als an die Gottgebärerin (Theotokos-Bogorodica) herausbildeten. Trotz vielfachen – auch begründeten – Widerstands konnte diese Sicht auf Maria in der Christenheit Fuß fassen. Bis heute. Auch bei den Slowenen. keine slowenische Mutter fühlt ein unbehagen bei dem gebet In deinem Schutz nehmen wir unsere Zuflucht (Pod tvoje varstvo pribežimo), auch wenn sie weiß, dieses kann älter sein als die jungfrau aus Nazareth selbst. die urgestalt der Gottgebärerin, welche die weisen Theologen aus Ägypten mit ungewöhnlicher hartnäckigkeit verteidigten, widerspiegelte zu jener Zeit getreu die Beziehung von jesus zu gott, den jener selbst zärtlich Abba-lieber Vater rief. Nach seiner Selb-stoffenbarung in Marias Sohn aber offenbarte sich gott als Vater-Abba auch all denen, die, wo und wann auch immer von einer Frau geboren waren. die Vorstellung Gottgebärerin-Theotokos enthielt die Bestätigung, dass nicht nur der Pharao (bis dahin die einzige gottheit unter Menschen), vielmehr jeder Mensch ein kind gottes sei, Sohn oder Tochter, Mann oder Frau, − damals etwas unerhörtes. Mehr noch. Aufgrund der Lehre von gottes Menschwerdung wurden die Christen für ungläubige, für Atheisten, gehalten. gottes herabsteigen vom himmel,

d.h. seine Menschwerdung, wurde für eine extreme Form der Säkularisierung genommen.

Als Slowenen haben wir den Vorteil, dass wir schon von unseren Vorfahren festen grund und Boden für den glauben ererbt haben, dass der Schöpfer die gesamte Schöpfung mit dem Feuer des „als gut /und schön/ Befun-denen“ (gen. 1,31) erleuchtet hat, wovon die zahlreichen Bedeutungen des slowenischen Wortes (und der Wurzel) svet zeugen. Zusammengenommen decken diese ein weites semantisches Feld ab und weisen unzweideutig auf unsere Anschauung hin, die gesamte Schöpfung sei von einem Lichtschein durchglüht, von dem guten und Schönen aus den innersten Tiefen her. der durch seine opferkultur bedingte griechisch-lateinische dualismus des Sakralen und des Profanen würde uns demgemäß seit jeher fremd gewesen sein, befindet er sich doch nicht in Einklang mit der begrifflichen Auffassung von den dingen, wie wir sie in unserer Sprache, unseren Liedern und vielen altehrwürdigen gebräuchen finden. in diese richtung weisen auch zahlreiche lobende Erwähnungen, die man in den ältesten dokumenten aus der Zeit vor dem jahr 1000 findet: Wir seien noch im heidentum befangen für die Annahme christlicher unterweisung „sehr aufgeschlossen und aufnahmebereit“ gewesen. Vielleicht liegt hierin auch der geheime grund, weshalb in unseren geistlichen Volksliedern „es keine wesent-lichen Abweichungen von der kirchlichen Lehre“ gibt, obwohl „unser dichten nicht predigt- und lehrhaft,

nicht frömmelnd und auch keineswegs weltabgewandt ist. im gegenteil! der slowenische Lieddichter hat sich nicht gescheut, den himmel auf die Erde zu holen, hat alles göttliche vermenschlicht, hat es anheimelnd, slowe-nisch gemacht. Eine warme Menschlichkeit und kindlich schlichte herzlichkeit verleihen dem slowenischen auf die Legende bezogenen und geistlichen Lied einen spezi-ellen Zauber“, wie es mit feinem gespür die einfühlsame kennerin des slowenischen Volksliedschatzes Zmaga kumer notiert. dies spiegelt sich insbesondere in den erzählenden Liedern, wo es um joseph und Maria geht, die „als einfache Alltagsmenschen gezeigt werden, wie man sie auf dem Lande überall in Slowenien antreffen könnte“. kumer stellt noch besonders heraus, welch starker Akzent auf der gestalt der Maria in unseren Volksliedern liegt. Sie merkt an, Maria werde dort beschrieben „als ob es sich um die gestalt einer slowenischen Mutter handelt. Besondere menschliche größe erlangt Maria in jenen Liedern, die von jesu Leidensweg erzählen, sei es, sie berichten vom Abschied der Mutter vom Sohn, sei es, sie zeigen Maria unter dem kreuz“, wo sie jesus bittet, er soll vom kreuz herabsteigen, damit sie ihm den blutigen Schweiß abwischen kann (Štrekelj iii, 6444-39). „dass solche Lieder nicht nur von geistlichen, sondern auch von einfachen gläubigen komponiert wurden, Volkssängern und -sängerinnen, beweist einerseits ihr schlichter inhalt, der in allem auf die alltägliche Wirklichkeit des kleinen Mannes ausgerichtet ist, – die slowenische Maria ist

auch in der Verklärung nicht himmelskönigin, vielmehr zuerst und vor allem Mutter – wie auch andererseits die Ausdrucksweise der Lieder, die unverbildet volkstümlich ist“, meint Zmaga kumer.

Es mag verwundern, wie nahe dieser denkart der nicänische glaubenssatz (aus dem jahr 325) über die göttliche und menschliche Natur des jesus von Nazareth steht, besonders aber jener weitere des konzils von Eph-esus (aus dem jahr 431) über die Theotokos-Gottgebärerin, wobei beide Sätze in erbitterten Auseinandersetzungen erkämpft worden waren. Nach all dem gesagten ist diese Nähe vielleicht nicht allzu sehr zu verwundern. Eher dürfen wir uns über die Behauptung der Fachleute wundern, die dichterische Aussagekraft der geistlichen Texte, die von Autoren der letzten zwei jahrhunderte stammen, sei schwach und diese Lieder seien „theologisch weiß gott nicht von besonderer Tiefe“. offenkundig aber hat der slowenische Volksdichter mit der kraft seines gesunden persönlichen glaubens, wie er sich im Alltags-leben und bei der Arbeit bewährte, auf außergewöhnlich tief erfahrene Weise die befreiende Botschaft erfasst, die in den symbolischen urgestalten des glaubens, wie der „göttlichen gebärerin“, der „jungfrau-Mutter“, der „Schmerzensmutter“ oder der „Mittlerin“ liegt. Auch sind die Slowenen in ihrer Volksdichtung – auch dies ist nach allem gesagten nicht zu verwundern – nie in die gefahr geraten, die in der gesamten geschichte der christlichen Theologie mancherorts bis auf den heutigen

42 43

Wir Slowenen haben Maria schon seit jeher verehrt und uns in der Not an sie gewandt, an die heilerin der kran-ken, die Zuflucht der Sünder, die Trösterin der Beladenen und die helferin der Christenheit, wie sie in der Laureti-nischen Litanei genannt wird. Maria möge bei ihrem Sohn alles erbitten, wessen der Mensch bedarf. der lebendige glaube an Marias mütterliche hilfe und das feste Ver-trauen auf die Erhörung unserer Bitten durchdringen die slowenischen Marienlieder. deren Musiksprache mit

ihrer gefühlstiefe und ausgesprochenen Aussagekraft übertrifft vielfach die nicht allzu ausdrucksvollen Texte.

Bereits an der jahrtausendwende oder nur wenig später entstanden zahlreiche volkstümliche kirchenlieder, von denen wir freilich nur weniges wissen. Man kann sich in etwa vorstellen, es hätten slowenische Christen zu Ehren der Muttergottes Fürbitten oder kurze Lieder gesungen, die als volkstümlichen ursprungs anzusehen sind. Aus dieser Zeit sind Es verkündete der Engel des Herrn

MARIENLIEDER Dr. Edo Škulj

Tag bestanden hat, zu versuchen, aus Maria eine Art vierte göttliche Wesenheit zu machen. darüber lässt das slowenische Volkslied keinen Zweifel. das gebiet der Marienerscheinungen ist ein kapitel für sich, das von unserer Erörterung nicht berührt wird, die sich nur darauf bezieht, in welcher Weise die slowenische Seele sich in unseren geistlichen Volksliedern spiegelt. Auch wenn wir uns mit Maria, wie sie sich uns Slowe-nen in der volkstümlichen christlichen Überlieferung darstellt, von einem reinen allgemeinmenschlichen, psychodynamischen gesichtspunkt aus gedanklich be-fassen, so haben wir auch auf archetypisch symbolischer Ebene eine Fülle gesunder und starker Bildgestalten vor uns, aus denen unsere Vorfahren im glauben Sinn

und Nahrung für herz und geist schöpften. Aber sie bezogen daraus auch kraft für ihr inneres gleichgewicht und ihre geistige klarsicht inmitten oft extrem harter Prüfungen des Lebens, die – von außen und von innen her – anderthalb jahrtausende lang die Bewohner dieses unseres Stückchens Paradies um den Triglav herum unablässig peinigten. Es ist, als hätten sie die ganze Zeit hindurch gemeinsam mit dem frommen ikonenmaler dionissij (um1500) gebetet: „Möchte doch dein Bild, oh gottgebärerin, unaufhörlich im Spiegel der Seelen wiedererscheinen und sie bis ans Ende der Zeiten rein erhalten, möchte es die aufrichten, die zur Erde gebeugt sind, und jenen hoffnung schenken, die das urbild der Schönheit verehren und nachbilden.“

(Je angel gospodov) und Schön bist du, Rose Maria (Lepa si, roža Maria) erhalten geblieben, die beide eine Melodie in kirchentonart haben. in der 2. hälfte des 16. jahrhunderts, als die ersten Bücher in slowenischer Sprache entstanden, kamen auch die ersten gesangbücher auf. da sie jedoch protestantisch waren, steuerten sie in der regel keine Marienlieder bei. Eine Ausnahme stellt die Übertragung des Marienlobs Maria, gesegnete Jungfrau (Marija dečla žegana) dar, ein Lied, das aus vorreformatorischer Zeit stammt. und doch haben Marienlieder die protestan-tische Ära überdauert. in der Zeit der gegenreformation hatte in Ljubljana Tomaž hren das Bischofsamt inne. in seinen Tagebüchern teilt er uns mit, er habe am Vora-bend von Mariä himmelfahrt oder Mariä geburt in der Wallfahrtskirche Nova Štifta bei gornji grad die Nacht im gebet und im gesang von Marienliedern durchwacht. Auch plante er die herausgabe eines gesangbuchs mit volkstümlichen Liedern, konnte jedoch den Plan nicht verwirklichen. das erste katholische gesangbuch war das Brüder-Gebetbuch (Bratovske bukvice) von Matija kastelec (1678). Es enthält fünf Marienlieder, darunter drei neue und zwei ältere. Eines der letzteren heißt Maria, gesegnete Jungfrau (Marija dečla žegana), das sich also durch alle drei Epochen der Liturgiegeschichte hindurch zieht. Eine wahre Blüte erlebte die slowenische kirchenmusik im 18. jahrhundert, und zwar sowohl in der Form neuer gesangbücher als auch durch neu hinzukommende Lieder, von denen ein großteil Maria zum inhalt hat.

Ein jeder, der sich über längere Zeit mit der slowenischen kirchenmusik beschäftigt, muss sich fragen, warum die Wende vom 18. zum 19. jahrhundert hier einen so tiefen Einschnitt mit sich gebracht hat. ohne Zögern kann man sagen, dass alle Lieder, die wir heute beim gottesdienst singen, in der Zeit von gregor rihar oder danach ent-standen sind, und man muss sich fragen, was aus all den Liedern geworden ist, welche die gesangbücher des 18. jahrhunderts beigesteuert hatten. Wo liegt die ursache dafür, dass diese Lieder verloren gingen bzw. nicht mehr gesungen wurden? hatte dies einen inneren grund in den Liedern selber oder müssen wir nach äußeren gründen suchen? im 19. jahrhundert entstanden ungezählte Lieder, die wir noch heute singen. Mitte des 19. jahrhunderts komponierten vor allem gregor rihar (Wenn in der Früh die Morgenröte aufzieht: Ko zarja zjutraj se razgrinja) und Andrej Vavken (Alles singt: Vse prepeva) Lieder im Volkston. An der Wende zum 20. jahrhundert wurden Marienlieder im Volksliedton von Angelik hribar (Du, oh Maria: Ti, o Marija) und kunstvollere von Anton Foerster (Oh, Schmerzensmutter: O Mati bolečine oder Mutter voller Gnaden: Mati vsega usmiljenja) geschaffen. unmittelbar vor dem 1.Weltkrieg waren es Franc kimovec (Maria, hilf: Marija pomagaj oder Geöffnet steht der Himmel Heiligtum: Odprta so sveta nebesa [»Langsam zu singen; wer es schell singen wollte, besser, er ließe die Finger davon«]), Stanko Premrl (Oh Maria, du hilf uns: O Marija, ti pomagaj nam oder Sei gegrüßt, unsere Himmelskönigin: Pozdravljena,

44 45

naša nebeška Kraljica oder Oh sei unter uns: O bodi med nami) sowie der Einzelgänger jože klemenčič (In reiner Schönheit Gepriesene: V lepoti čisti slavljena), die in ihren kompositionen das slowenische kirchenlied von den Fesseln der „cäcilianischen“ Singweise befreiten und sein Melos fortentwickelten. diese richtung wurde zwischen den kriegen von Franc Ačko (Eilen wir zur Muttergottes: Hitimo k Božji Materi oder Maria, du reine, du Quelle aller Gnade: Marija prečista, vse milosti vir) und Loize Mav (Oh Mutter reinen Herzens: O Mati čistega srca oder Maria, hilf uns: Marija pomagaj nam) weiterentwickelt. Letzterer komponierte die schönsten Marienlieder, ist doch in sie sein ganzes Lebensleid eingeflossen, wodurch er eine große Läuterung erlebte. der nachkonziliaren Ära gehören jože Trošt (Schönes Slowenien: Lepa Slovenija) und dem neuen jahrtausend damijan Močnik (Maria, hilf: Marija Pomagaj) an, welche beide eine unserer Zeit gemäße kompositionssprache gebrauchen. im Volk haben sich die Marienlieder am schnellsten verankert. Ein Beweis dafür ist, dass in dem neuen volkstümlichen gesangbuch Lasst uns den Herrn loben (Slavimo Gospoda), − dem acht kompositionen entnommen sind −, von ca. 300 Liedern 80 marianischen inhalts sind. Aber auch die Chöre singen gerne Marienlieder. das gesangbuch für kirchenchöre −, dem ebenfalls acht kompositionen entnommen sind −, enthält unter 500 kompositionen ein Fünftel Marien-lieder, die von nahezu der gesamtheit der slowenischen kirchenkomponisten stammen.

der rote Faden des vorliegenden Albums aus zwei Cds wird natürlich von dem Motiv Maria, hilf gebildet. die einen Texte begründen, warum Maria uns helfen soll, andere besagen, wann sie uns helfen soll. Schau-en wir zum Eingang, auf welche Weise uns kimovec’ Lied Geöffnet steht der Himmel Heiligtum den äußeren rahmen der Wallfahrt zu Maria hilf in Brezje umreißt: „Seid gegrüßt, steile höhen, die ihr die geliebte Ebene von gorenjsko umringt, seid gegrüßt, Triglav und Stol, möget ihr Marias Thron bewachen“. Wann soll Maria uns helfen? hier kommt uns der Text von Maria, hilf uns alle Zeit (Marija, pomagaj nam sleherni čas) in den Sinn, der während des 2. Weltkrieges mit dem Wortlaut „Maria, hilf uns in den Zeiten des kriegs“ entstanden war, nach dem krieg jedoch abgeändert wurde. die vierte Strophe ist indes gleich geblieben: „Maria, hilf den opfern des krieges, nimm sie gnädig in dein herz auf“. Aber auch die dritte Strophe spielt auf den krieg an: „Maria, hilf den geschlechtern der Menschen, auf dass sie in gottes Liebe und Frieden leben“. Vor allem soll Maria in der Stunde des Todes helfen, wie es Premrl in Oh Maria, du hilf uns erbittet: 2. Strophe „Wenn die Todesstunde naht, gib, dass gott uns gnädig ist“, 3. Strophe „Wenn der geist den körper verlässt, schüttelt uns Furcht und Zittern“. Eher allgemein ist die Bitte in dem Lied Oh sei unter uns (O bodi med nami): 1. Strophe „oh sei unter uns, geliebte Mutter, Maria hilf ist dein Name. Maria hilf sind deine Blicke, Maria hilf ist dein herz.“ 2. Strophe „Mit

diesem Namen ruft dich meine Seele, bitten dich Tausende gefalteter hände. Maria hilf, dies schönste gebet fließt von den Lippen deiner kinder.“ 4. Strophe „Maria hilf, bitte ich dich vertrauensvoll, denn niemand noch hat dich vergeblich um etwas gebeten. Ein Meer von Tränen hast du schon getrocknet, einen kosmos von Wunden, grenzenlos, hast du geheilt“. die letzte Strophe erinnert an das gebet Gedenke (Spomni se) des heiligen Bernhard. Sei gegrüßt, unsere Himmelskönigin (Pozdravljena, naša nebeška Kraljica) vereint in der dritten Strophe zwei Zurufe aus der Lauretinischen Litanei: heilerin der kranken und helferin der Christenheit: „Wenn der Schmerz uns quält und das menschliche Elend, heile unsere Wunden, hilf uns du! Maria, unsere himmlische heilerin, vertrauensvoll suchen wir all unsere Zuflucht bei dir“. Lojze Mav, der seine (marianischen) Texte in der regel selbst verfasste, begründete in der komposition Oh Mutter reinen Herzens (O Mati čistega srca) seine Bitte „Maria, hilf uns“ so: 2. Strophe „Sieh an das Leiden unserer Tage, öffne uns den Schatz deiner Tröstung. in unsern Augen schimmern Tränen, aus dem herzen quellen uns gebete.“ 3. Strophe „herrin süßer Freude, Friede lächelt auf deinem Mund, schenke Frieden unserm armen herzen und erfülle unsere Sehnsucht nach dem himmel.“

Brezje ist der offizielle Marienwallfahrtsort des Ljubljanaer Erzbistums, inoffiziell gilt es bereits als die zentrale Marienpilgerstätte für ganz Slowenien. daher wiederholt sich bei einigen Liedern als refrain, dass

Maria der Slowenen königin ist, wie der authentische Titel von kimovec’ Geöffnet steht der Himmel Heiligtum lautet. Auch im Titel von Trošts Schönes Slowenien wird die heimat genannt. Ähnlich wiederholt es auch die komposition Maria, du hilf uns: 1. Strophe „göttliche jungfrau voller gnaden, aller slowenischen herzen königin“. 6. Strophe „Alle Slowenen erhebe zu gott, entzünde den glauben in ihren herzen.“

„Zusammengefasst lässt sich sagen, unsere Mari-enlieder sprechen meist zu allgemein von Maria; ihr Text klingt nur selten dichterisch; theologisch sind sie weiß gott weder tief, einheitlich noch genau. Es atmet jedoch in ihnen eine außerordentliche Liebe zu Maria, ein lebendiger glaube an ihre mütterliche hilfe und ihre Mittlerrolle bei der Erlösung. dichterische Qualität zeichnet sie nicht aus, dafür aber die Echtheit und Aufrichtigkeit des gläubigen slowenischen herzens, das in seiner Spontaneität nicht so sehr auf die äußere Form seines Erlebens achtgibt. Es ist daher verständlich, dass unsere Marienlieder recht gefühlvoller Art sind, dies aber nicht im negativen Sinn. die Aussagekraft ihrer Texte ist vielfach bescheiden und nicht unbedingt überzeugend. keinesfalls lässt sich dies aber von der Ausdruckskraft der Musiksprache sagen, die in jeder hinsicht den Text machtvoll übersteigt, meistens auch im Ausdruck der Liebe zu Maria und des in sie ergebenen Vertrauens stärker ist. dies gilt noch besonders für die Lieder von Mav.“ (France oražem)

48 49

vOKALNA SKuPINA ECCE

Skupina je nastala leta 1997 z namenom, da bi prepevali renesančno glasbo. do leta 2001 je nastopila na večih koncertih doma in v italiji, imela stilne koncerte ter sodelovala s priznanimi dirigenti, kot so Marko Vatovec, Aleksander Spasić in Matjaž Šček. Po letu 2001 je skupina prenehala delovati. Poleti leta 2004 je umetniško vodenje skupine prevzel Sebastjan Vrhovnik. Z njim je vokalna skupina s tematsko zaokroženimi koncerti renesančne in baročne glasbe uspešno nastopala doma in v tujini (italija, Španija) ter sodelovala na zborovodskem seminarju (holger Speck, 2006). Leto 2007 je skupina začrtala z zmago na reviji izbranih malih pevskih skupin Slove-nije v Slovenski Bistrici ter nadaljevala z novim umetniškim vodjem - Andrejo Martinjak, s katero se je uspešno predstavila na jesenskih serenadah širom po Sloveniji. Sledila je odrska uprizoritev glasbene pravljice r. Schumanna rožino popotovanje (der rose Pilgerfahrt), v kateri so sodelovali s komornim zborom Ljubljanski madrigalisti in pianistom Simonom krečičem. Leta 2008 so pripravili koncert ob 100. obletnici smrti Benjamina in gustava ipavca, na katerem so poleg zborovskih skladb predstavili tudi samospeve. Letos so na 21. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2010 v Mariboru osvojili zlato plaketo in nagrado za najboljšo vokalno skupino.

sopran.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MArTiNA BurgEr. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . kATAriNA kodELEalt.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ViTA hriBAr. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MAjA kALiŠNik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ŠPELA PoTočNiktenor.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . METod PALčič. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MATEj PriMožičbas.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MATEj kALiŠNik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PriMož krT. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . jANko PoTočNik

umetniški vodja / dirigentin / conductor.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ANdrEjA MArTiNjAk

pri projektu sta sodelovala tudi / bei dem Projekt mitgewirkt / also participated in the project: Ana Erčulj, alt, Primož Perko, bas

50 51

DAS vOKALENSEMbLE ECCE

die gruppe wurde 1997 mit der Zielsetzung gegründet, Vokalmusik der renaissance aufzuführen. Bis zum jahr 2001 trat sie bei mehreren konzerten in der heimat und in italien auf, gab stilistisch ausgerichtete konzerte und arbeitete mit namhaften dirigenten wie Marko Vatovec, Aleksander Spasić und Matjaž Šček zusammen. Ab 2001 gab es eine längere unterbrechung für die gruppe.im Sommer 2004 jedoch übernahm Sabastjan Vrhovnik die künstlerische Leitung. unter seiner Leitung trat das Vokalensemble erfolgreich mit thematisch abgerundeten konzerten aus renaissance und Barock im in- und Ausland (italien, Spanien) auf und arbeitete 2006 bei einem Chorleiter-Seminar (»Vom original zur Bearbeitung«) des dirigenten holger Speck mit. das jahr 2007 war durch einen Sieg des Ensembles bei einem Wettstreit ausgewählter kleinerer slowenischer gesangsgruppen in Slovenska Bistrica gekennzeichnet. in der Folgezeit übernahm Andreja Martinjak die künstlerische Leitung, unter der sich die gruppe bei den herbst-Serenaden landesweit auszeichnete. Es folgte die Bühnenaufführung der Märchenkom-position »der rose Pilgerfahrt« von robert Schumann in Verbindung mit dem kammerchor Ljubljanski Madrigalisti und dem Pianisten Simon krečič. im jahr 2008 brachte man ein konzert anlässlich des 100. Todestages von Benjamin und gustav ipavec zur Aufführung, wobei neben Chorkompositionen auch Lieder einstudiert wurden. dieses jahr haben sie am 21. Slowenischen Chorwettbewerb Naša pesem 2010 in Maribor (Marburg) die goldene Plakete und den 1. Preis in der kategorie Vokalgruppen gewonnen.

vOCAL gROuP ECCE

Established in 1997, the group’s main objective was to sing the renaissance music. until 2001 it performed at numerous concerts in Slovenia and italy, gave concerts in characteristic musical styles of the renaissance period and worked with established conductors such as Marko Vatovec, Aleksander Spasić and Matjaž Šček. After 2001 the choir temporarily ceased with their performing. in the summer 2004 the artistic guidance was taken over by Sebastjan Vrhovnik. With him the ensemble prepared thematically focused concerts of the renaissance and Baroque music and successfully performed in Slovenia and abroad (italy, Spain). They also participated in the conference for choir conductors (holger Speck, 2006). in 2007 the highlight was the first prize won at the contest of shortlisted chamber vocal groups of Slovenia in Slov-enska Bistrica. They continued with their studies under the artistic guidance of Andreja Martinjak, with whom they successfully performed at the festival jesenske serenade all around Slovenia. After that they took part in the staging of the musical story by r. Shum-mann der rose Pilgerfahrt (The Pilgrimage of the rose) together with the chamber choir Ljubljanski madrigalisti and the pianist Simon krečič. in 2008 they organized the concert on the 100th remembrance day of the death of Benjamin and gustav ipavec, adding art songs to their standard repertoire. This year they won the gold plaque at the Slovene National Choral Competition Naša Pesem 2010 (Maribor) and the first prize for the best vocal group of the competition.

52

Posneto / Recorded:vcerkvisv.Frančiškavljubljani,marca2009Snemalec / Sound engineerdominikKrt

Producent / Producerandrejamartinjak,dominikKrtDigitalna montaža / Digital editing dominikKrt

Izdelava matrice / MasteringdominkKrtOblikovanje / Design Boštjanmartinjak

Prevodi / Translationsmarijašetinc(nem.),alenkaBattelino(ang.)Fotografije / PhotographyjanezKotar(str.6,12in24),

mirkoslak(str.32),Boštjanmartinjak(str.48)Tisk / Printracmand.o.o.

Izdelava / Execution racmand.o.o.Založba / Publisher dreamstudioKrtd.o.o.

Založil / Published byslovenskomarijinonarodnosvetišče,Brezje2010

SLOvENSKO MARIjINO NARODNO SvETIščE bREzjE