Marko Licen

POKUINA V BRDIHIdejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjev

Diplomska naloga

Marko Lien

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

diplomska naloga: Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjev

leto vpisa: 2003/2004

leto izdelave: 2011

avtor: Marko Lien

mentor: prof. Milo Florijani

somentor: asist. Mitja Zorc

konzultant za konstrukcijo: prof.dr. Vojko Kilar

UVODTemaVino in arhitektura

BRDAZgodba o BrdihVinarstvo v Brdih

IZBOR LOKACIJEMakrolokacijaMikrolokacija

KOJSKOZgodovina Kojskega

GRAD KOJSKOZgodovina Gradu KojskoObstojee stanje Predvidena prenova

ANALIZA LOKACIJEAnaliza stavbnega tkiva in prometAnaliza programaAnaliza viinAnaliza kulturne dediineAnaliza tokovAnaliza reliefa in naravnih danosti

REFERENCEVinska klet Januik - Novelty Hill, ZDAMed katedralami, panijaMuzej moderne literature, Nemija

PREDSTAVITEV PROJEKTAIzhodiaKonceptRazvoj idejeArhitekturna zasnovaProgramPovrineFasada in materialiZasnova konstrukcijePilotne steneZasnova intalacijPoarna varnost

GRAFINI DEL - RISBE SITUACIJA 1:500SITUACIJA 1:200TLORIS PRITLIJATLORIS -1.ETAATLORIS -2.ETAAPREREZ A_APREREZ B_BPREREZ 1_1PREREZ 2_2FASADA JUGFASADA ZAHODFASADNI PAS

PROSTORSKI PRIKAZIFotomontae in fotografije makete

ZAKLJUEK

VIRI IN LITERATURA

ZAHVALA

34

56-7

7

89

10

11-1213-14

15

161718192021

222324

2526-27

2829

30-3132

33-3536373839

404142434445464748495051

52-55

56

57

58

KAZALO VSEBINE

Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien

3Tema diplomske naloge je idejna zasnova ob-jekta za predstavitev brikih vinarjev v Brdih, kar pa hkrati ponuja tudi monost oivitve obmoja okoli gradu Kojsko, ki bi vasi povrnila, skozi as izgubljeni, naziv upravnega in kul-turnega sredia Brd.

Namen je tako umestiti novo arhitekturo ob star spomeniko zaiten kompleks gradu v Kojskem. Novo in staro bi s tem bila drug od drugega neodvisna, istoasno pa bi preko skupnih zunanjih povrin ustvarjala soitje.

Cilj je ponuditi nov, privlaen, z aktualno vs-ebino prepojen objekt.

UVOD


4Vino in arhitektura

Vino se prideluje v veini drav sveta, zato potegovanje za spotovanje in trni dele postajata vse bolj ostra. Kleti, ki so neko predstavljale le nekaken del ali podaljek hie, so danes svojevrsten fenomen. Vin-ska arhitektura je spremenila delovanje in poveala prepoznavnost marsikaterega vinar-ja, celo do te mere, da dominira nad vinarjem. tevilne navduence privablja e od zaetka osemdesetih let prejnjega stoletja. Prav tja sega zgodovina vinske arhitekture, ko so se v enem, svetovno najbolj prepoznavnih vinorod-nih okoliev, Bordeauxu, zaeli pojavljati prvi objekti namenjeni pridelovanju vina. Pred tem je pridelava vina potekala v temnih, hladnih prostorih, pogosto lociranih pod zemljo, kar je omogoalo najbolje pogoje za predelavo grozdja.

Vinske kleti se v preteklosti navadno niso uvel-javljale kot samostojni objekti, ampak so bile veinoma le pomona struktura podeelskih grain, dvorcev, hi . Dandanes to ni ve aktualno, saj se sodobni proizvajalci vina odloajo za nove pristope. Proizvodnjo vina so obogatili z razlinimi aktivnostmi, od arhitek-ture do turizma, ki privabljanja ljudi v samo arie pridelave grozdja, in obudovanja dramatinosti vinorodnih okoliev. Ob koncu 20. stoletja je bilo tako v vinorodni pokrajini Napa Valley (Kalifornija), s pomojo svetovno znanih in priznanih arhitek-tov, zgrajenih ve kot trideset zanimivih postmodernistinih vinskih kompleksov. Ta trend se je nato raziril po celem svetu, s imer se je zaela preobrazba med arhitekti in vinarji. Povezovali so kmetijstvo in tehnologijo, inovativnost in tradicijo, produktivnost in gos-toljubnost.

Med tiste najbolj prepoznavne in vplivne sodi-jo: Glenn Murcutt, Renzo Piano, Rafael Mo-neo, Herzog & de Meuron, Frank Gehry, Zaha Hadid, Steven Holl, Santiago Calatrava, Rich-ard Rogers, Norman Foster Vsakdo od njih ima v svojem opusu tudi e objekte sodobne vinske arhitekture, kar jih uvra med najbolj priznane in vplivne arhitekte naega asa.V zadnjih letih se je elja po sodobnih, arhitek-turno dodelanih vinskih objektih, zaela preb-ujati tudi pri nas. Osnovna naela proizvodnje vina so bila skozi stoletja delena majhnih sprememb, medtem ko se je nain poslovanja, skupaj z modernimi vinskimi objekti, precej spremenil in je danes bistveno drugaen od tradicionalnih, preteklih metod.

V Sloveniji lahko tako ponudimo resnino posebno arhitekturno doivetje v turistino in kulinarino obarvanih ambientih. Vinska klet Bri, arhitekta Borisa Podrecce je bila tako prva, ki je pri nas zaela zgodbo. Ta je spod-budila tudi druge, tako vinarje kot arhitekte, da so zaeli sodelovati in v zgodbi, v kateri bi si elel sodelovati tudi sam.

UVOD


Slika 1: LOISIUM VISITOR CENTER - Steven Holl, Austria, 2001-2003vir: http://www.stevenholl.com/media/files/193A/Town-Aeria---W-PROJECT-HORI.jpg

Slika 2: VINSKA KLET BRI - Boris Pordecca, Marko Lavreni, 2005vir: http://www.mirankambic.com/images/podrecca-bric/bric04.jpg

5Zgodba o Brdih

Na izjemni legi na skrajnem zahodu Slovenije, se razprostira svojevrstna pokrajina, vinorodni okoli Gorika Brda. Tako imenovana Deela opojnih trenutkov se razteza preko dravne meje, od smaragdne reke Soe na jugovzhodu, do reke Idrije na severozahodu. Na vzhodu jo omejuje hrib Sabotin, na severu pa Korada. Geografsko so Brda grievnata pokrajina na prehodu iz alpsko krakega sveta v furlansko niino. Najvekrat Brda delimo na vzhod in za-hod, domaini pa jim pravimo tudi goranja in dolanja Brda. K pravljini podobi vinorodne deele Brd prav gotovo prispevajo kulturne terase, ki se vijejo okrog griev. Te prekrivajo okrog 30 odstotkov celotne povrine Brd, kar pa predstavlja preko 80 odstotkov vseh vino-gradov na terasah v Sloveniji.

Po geoloki zgradbi spadajo Brda e k dinar-skemu svetu, ki se proti jugovzhodu zniujejo, in so ena najsevernejih sredozemskih pokrajin, kjer e prevladuje submediteransko podnebje. Poletja so vroa in suha, zime pa mile z obasno burjo, ki v glavnem povzroa le kratke ohladitve.

Brda so staro naselitveno obmoje. Prebivalci, Brici, so ohranili slovenstvo in se malo meali s Furlani, eprav je ez Brda vse do 19.st. tekla meja med Beneko republiko in avstrijskimi deelami. Meja je povzroila nastanek utrdb in gradov, pokrajino pa spremenila v prizorie vojnih spopadov. Zaradi prenaseljenosti so se prebivalci izseljevali v blinja mesta pod italijansko zasedbo, v tujino, in po letu 1945 v slovenska mesta in Koprsko primorje.

V Brdih je 45 vasi, katerih podoba se je v zadnjih letih mono spremenila, zlasti po potresu leta 1976, ki je povzroil precej kode na starejih poslopjih. Znailne brike vasice, strnjene okoli cerkvice med terasasto ure-jenimi vinogradi in sadovnjaki po pobojih in slemenih brikih griev prekritih z rodovitno prstjo na flini podlagi, kaejo znailno sre-dozemsko kulturo. Brda so deela gradov in belih cerkvic, veinoma na vrhu griev, med katerimi je ohranjenih skoraj 30 primerkov. V prijetni mediteranski klimi si je svoje domaije, z veinoma kamnitim materialom in znailnimi korci kot streno kritino, uredilo priblino 6.000 prebivalcev.

Narava nam s svojo pestrostjo in raznolikostjo v vsakem letnem asu razkazuje svoje are, spomladi ponuja neteto prelepih cvetov, poleti sone plodove, jeseni udovito igro barv, skupaj z najpomembnejim opravilom za Brice, trgatvijo. Narava se pozno jeseni in pozimi umiri in takrat napoi as, ko se kmetje zanejo muditi v svojih kleteh in na dan pritee plemenita, kakovostna kapljica. Odline razmere in delavne roke domainov pridelajo neteto sonih plodov eenj, bresk-ev, marelic, oljk, fig, kostanjev in nenazadnje grozdja, ki ob svetem Martinu dozori v sladko rujno kapljico.

BRDA


Slika 3: Panorama Gorikih Brdvir: osebni arhiv

Slika 4: Zemljevid Slovenije vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/68/Obcine_Slovenija_2006_Brda.svg/250px-Obcine_Slovenija_2006_Br-davg.png

Slika 5: Zimska idila v Brdihvir: osebni arhiv

6Vinarstvo v Brdih

Zgodovina brikega vinarstva sega v as antike, ko so v Brdih zasadili prvo trto. Vinogradnitvo se je irilo iz Ogleja in Forum Julii, o emer priajo tevilne upodobitve vinske trte.

V asu srednjega veka so bila brika vina e zelo cenjena, cvetel pa je tudi promet s kmeti-jskimi zemljii in vinogradi. Med znana imena tistega asa zagotovo spada tudi grof Collore-do, ki je imel v lasti velik del vinogradov, ki so jih zanj obdelovali kmetje.

Brici so skozi zgodovino naleteli na ve ovir povezanih z nastajanjem novih vinogradov. Med njimi velja omeniti prepoved zasajanja trt v ravnino leta 1574, novi davki, ki so se jim leta 1713 uprli s kmekim puntom, prepoved novih vinogradov na nekdanjih obinskih zemljiih v 18.st., ukaz o unienju novih vino-gradov itd; kljub temu pa se Brici niso vdali. Leta 1872 so se briki vinarji prvi formalno or-ganizirali, z idejo sledenja napredku in irjenja znanj. Njihova volja in ustrajnost sta bili e isto leto poplaani, saj je komisija kmetikih izve-dencev brika vina ocenila kot najkvalitetneja v monarhiji.

Razvoj vinarstva se je nadaljeval s prirejanjem vinskih razstav. Prvo so priredili leta 1879 v Kojskem, naprej pa v teverjanu.Kar se tie posodabljanja v vinarstvu je zelo pomembno leto 1904, ko Brda prizadane slaba letina, ki prizanese le vinarju Maeri. Ta je edini, ki je trte redno kropil, po slabi izkunji pa se tega pravila zanejo drati tudi ostali vinarji.

Zasluge za napredek pa je potrebno pripisati tudi vplivnim vinarskim drutvom, kot na primer Vinarsko in sadjarsko drutvo za Brda v Gorici, Kletarsko drutvo v Medani, Svoje pa so prispevali tudi kemijski inenir Anton Prini ter kmetijski strokovni tisk, Gospodar-ski list in Primorski gospodar.

Veja osveenost je Brice pripeljala do tega, da so zahtevali zmanjanje davkov na vino, obenem pa so vinogradnitvo ponesli v sam vrh avstrijske drave.

asi po prvi svetovni vojni niso bili ronati. Cena vin je padla, italijanska konkurenca je bila mona. Prav v teh tekih asih pa Brici ponovno stopijo skupaj in leta 1922 ustanovijo Poljedeljsko drutvo kolonov in maloposest-nikov.

Leta 1947 pride do ustanavljanja novih zadrug. Le te se zavzemajo za pridelavo avtohtonih sort in kvalitetno vzgojo trte. Nastane osred-nja gospodarska zadruga s podroja vinarstva v Brdih, z njo pa tudi sodobna klet z veliko kapaciteto pridelave. Brika vina postanejo znana po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in celo v tujini. Naslednica zadrune kleti, Vinska klet Gorika Brda, se e danes ponaa s slove-som sodobnosti, kvalitete in najvejo kletjo v Sloveniji.

BRDA


Slika 6: Vinska klet Gorika Brda - Dobrovovir: osebni arhiv

7BRDA


Slika 7: Vinoteka v kletnih prostorih gradu Dobrovovir: http://info-brda.net/media/

Slika 8: Nekateri logotipi brikih vinarjevvir: http://info-brda.net/vinarji_goriska_brda

Vinska klet Gorika Brda je v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva in kakovost ivljenja v Brdih. Zgrajena je bila leta 1957. Vzporedno s pospeeno obnovo vinogradov se je kasneje poveevala tudi klet, ki danes lahko sprejme kar 18 milijonov litrov vina. Klet je v 100 odstotni lasti lanov zadruge.

Brika vinska klet je opremljena z najsodobnejo tehnologijo za predelavo grozdja. Njeni strokovn-jaki z bogatim znanjem, izkunjami in ljubeznijo, plemenitijo sadove narave in pridnih rok brikega vinogradnika.

Poleg Vinske kleti Gorika Brda velja omeniti tudi, pred nekaj leti ustanovljen, Konzorcij Brda, ki prav tako skrbi za promocijo in trenje izdelkov, primarno vina, sadja, oljnega olja, ganja, medu, mesnih izdelkov, spominkov in turizma, ter drugih izdelkov in storitev. Hkrati pa zdruuje brike kme-tovalce, ki nastopajo pod isto blagovno znamko.

Tu je e Vinoteka Brda, ustanovljena leta 2000, ki Brda promovira kot deelo opojnih trenutkov in Drutvo vinarjev Brajda, ki je veliko prispevalo k ureditvi brike vinske ceste in vinoteke.

Danes so vinogradniki razdeljeni na Drutvo vino-gradnikov Medana, Drutvo vinogradnikov Vipole-Kozana in Zdruenje vinogradnikov in vinarjev Brda.

Briki vinarji

Aleksander, Belica, Benedeti, Blai, Bjana, Buinel, arga, Constantini, Debenjak, Dolfo, Do-menis, Edi Simi, Emeran Reya, Erzeti Vinjevik, Ferdinand, Iaquin, Izletnika kmetija Toro, Jakoni, Kabaj Morel, Klinec, Kmetija Blaevi, Kmetija Buckovi, Kmetija Dobuje, Kmetija Kociani Zanut, Kmetija Moro, Kmetija Mrak, Kmetija Prini, Kmetija Pod Dob, Kmetija tanfelj, Kmetija tekar, Kmetija Tomai, KristAlvin, Kristani iz Medane, Maksimiljan de Reya, Mavri iz Pleivega, Mavri iz lovrenca, Medot, Movia, Nando, Perolja, Piro, Pulec, Prini Joef in Damjan, Reja Silvan in Oton, Reya, Reia, Ronk, Simi Marjan, Sosolo, ibav, urek, tekar, Valentii, Valter Sirk, Vina Bradulin, Vina Fabricijo, Vino Simi Mar-jan, Igor in Marjan, Vina Zaletel, Vinarstvo Fabrici-jo, Vinarstvo in kovatvo Simi, Vinarstvo Mui, Vinarstvo Sirk Aljoa, Vinarstvo ibau, Vinarstvo Zaletel,

8Makrolokacija

Lokacija za izbrani projekt se nahaja v Gorikih Brdih natanneje v vasi Kojsko. Na izjemni legi na skrajnem zahodu Slovenije, se razprostira svojevrstna pokrajina, vinorodni okoli Gorika Brda, ki se razteza preko dravne meje, od reke Soe na jugovzhodu, do reke Idrije na severozahodu. Na vzhodu jo omejuje hrib Sabotin, na severu pa Korada. Do kraja Kojsko je po regionalnih cestah mono dostopati iz ve smeri. Iz vzhodne smeri preko Nove Gorice, od katere nas loi priblino 12 km, pot poteka po regionalni cesti preko Solkanskega mostu, nato pa po poboju hriba Sabotin, ki preka tudi del teritorialnega ozemlja sosednje drave Italije.

Iz zahodne smeri Brd in Soke doline nas pot do kraja vodi po regionalni cesti v smeri vasi Gonjae, le 2km oddaljene od Kojskega.

Za dostopanje iz june smeri pa se lahko posluujemo z veino, danes odprtih mejnih prehodov. Kraj Kojsko lei namre le slabih 5 km stran od dravne meje.

IZBOR LOKACIJE


Slika 9: Pogled na vas Kojskovir: osebni arhiv

Slika 10: Zemljevid Brd z oznaenim krajem obmoja obdelavevir: http://www.vinotekabrda.si/wineday/map2007.gif

Slika 11: Zemljevid Slovenije z oznaenim podrojem Gorikih Brdvir: http://www.sanofarm.si/files/userfiles/images/zemljevid_slo_001.gif

9Mikrolokacija

Obmoje obdelave je na degradiranem obmoju v okolici gradu Kojsko. Sam ob-jekt gradu spada pod spomenikovarstveno zaito, kar je razvidno iz pridobljene lokaci-jske informacije. Obmoje obdelave se nahaja znotraj obmoja kulturne dediine.

Do Gradu Kojsko vodi dovozna pot, ki zavije iz glavne prometnice skozi vas tik pred cerkvijo Marijinege Vnebovzetja. Pe oz. z manjim motornim vozilom je monost dostopa tudi iz severne strani, tik ob portnih igriih Rio Kojsko ali ob gradu po poti, ki poteka skozi vinograde.

Na mikrolokaciji je frekvenca motornega pro-meta relativno nizka. Vije je tevilo peev ali kmetovalcev s kmetijskimi prevoznimi sredstvi ali traktorji. Infrastruktura je slabo urejena, saj manjkajo ploniki in javna razsvetljava. Mirujoi promet obmoja gradu predstavlja nekaj parkirnih mest na parkiriu na vzhodu pred gradom. Posebno pozornost velja pos-vetiti neko glavni, a danes makadamski nefrekventni cesti iz Kojskega v Vipole, ki bi lahko v nadaljnje postala zanimiva za obisko-valce kompleksa.

Celotnem kraj Kojsko se odpira v pokrajino in je s svojo lego v vijih predelih Gorikih Brd eden izmed tistih goranjih krajev , ki imajo fantastien pogled proti Furlanski niini vse do Jadranskega morja. Vizure so praktino atraktivne v vseh smereh, kvalitetneje v juni smeri proti niinam. Manj atraktivna je sev-erna stran obrnjena v samo vas in vije leea hriba, Sabotin in Korado.

IZBOR LOKACIJE


Slika 12: Pogled na lokacijo iz Gonjavir: osebni arhiv

Slika 12: Ortofoto s prikazanim obmojemvir: http://maps.google.com/


10

Zgodovina

Leta 1086 se Kojsko prvi omenja kot kraj, ki ga je goriki grof Henrik podaril roakemu samostanu.Razloena brika vas, z okoli 300 prebivalci, kateri obliko narekuje glavna cesta, lei v vzhodnem ali goranjem delu Brd. Gre za eno izmed prvotnih vasi, ki je neko predstavljala upravni in kulturni center Brd. Iz obzidja, ki jo je obdajalo, se je ele kasneje razirila vzdol ceste.

Med bogatimi kulturno zgodovinskimi spomeniki se najde tudi najpomembneji: to je ena najstarejih gotskih cerkva na slov-enskem, Sveti Kri. Domaini to posebno, z obzidjem obkroeno cerkvico, imenujejo tudi Tabor na jezeru, katerega ime pojasnjujejo tevilni studenci, ki izvirajo na hribu. Cerkvica, sezidana okoli leta 1500, je del nekdanjega tabora, zadnji od utrjenih stolpov s cinami pa ji danes slui kot zvonik ob katerem je tudi pokopalie. Pot do nje je obdana s kapelicami krievega pota. Freske znotraj cerkvice so nastale v drugi polovici 17. stoletja. Sveti Kri je bil nekdaj znamenit romarski kraj. Ljudje so romali sem s Korokega, iz Furlanije, z Gorikega, Vipavskega in iz Posoja, danes pa je predvsem zanimiva turistina toka. Glavni gotski krilni oltar je nastal leta 1515 v beljaki rezbarski delavnici in je eden najstarejih got-skih oltarjev na Slovenskem.

Zanimiva je tudi cerkev Marijinega vne-bovzetja, ki so jo v baronem slogu prezidali v 2. polovici 18. stoletja, poznogotski je ostal le prezbiterij.

Kraj je edinstveno razgledie, od koder se v lepem vremenu vidi vse do Alp in Jadrana. Od tod naj bi si italijanski kralj med soko fronto ogledoval bojne poloaje na Sabotinu. Na strateki pomen kraja v 1. svetovni vojni kae ohranjen 300-metrski predor ozkotirne eleznice na severnem delu vasi -kalehih.

Kraj bogati tudi neko najlepi in najveji briki grad Kojsko, je bil v 18. stoletju arie gorikega kulturnega dogajanja in je kot sede sodne oblasti delil pravico skoraj celotnim Br-dom. Kojsko, ki je pred 1. svetovno vojno bilo gospodarsko in kulturno sredie Brd, je danes izrazito vinogradniki kraj. Leta 1879 je bila v kraju organizirana prva pokuina, razstava in ocenjevanje vin. (Gomirek, 2009).

KOJSKO

Slika 13: Kojsko z dvorcem na upodobitvi F.Andreasa il leta 1852vir: skenirano iz knjige Sapa, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posoje. Ljubljana: Viharnik.

Slika 14: Tloris tabora pri Sv. Kriu, cerkvica z obzidjemvir: skenirano iz knjige Sapa, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posoje. Ljubljana: Viharnik.

11GRAD KOJSKO


Zgodovina Gradu Kojsko

Novoveki dvorec Kojsko stoji na razgledni terasi, na samem robu njenega istoimen-skega naselja, severno od upnijske cerkve. Kojanski grad so kot manji monolitni dvorec postavili grofje Thurn. Pozidali so ga na zrav-nani trasi, nekaj nije od cerkve Marijinega vnebovzetja. Takoj za tem, e leta 1630, ga je Gian Filippo grif della Torre prodal Rudolfu Coroniniju Kromberekmu, ki je bil lastnik Svetega Kria v Kojskem. Bil je cesarski svet-nik in katasterski komisar deelnih stanov v Gorici, zaetnik kojanske veje Coroninijev. Grad je bil razirjen v ve zaporednih stavbnih fazah e od konca 17., pa do druge polovice 18.stoletja. Nekatere prizidave pa je doivel tudi v 19.stoletju. Nastala je podkvasta zas-nova z dolgima osrednjima in krajima stran-skima kriloma. Na stavbo se je navezovala tudi grajska kapela z visokim zvonikom in obzidan, urejen vrt.

Prvi, ki je resnino prebival v gradu Kojsko je bil Franiek Ignacij. Pred tem pa so Coroniniji grad obiskovali samo v asu trgatve. Leta 1754, po smrti Rudolfa Petra, je posest prev-zel njegov sin Rudolf. Leta 1759 se je poroil z grako plemkinjo Marijano Dietrichstein in v zakonu so se jima rodili trije otroci, ki pa niso preiveli otrokih let. Po smrti herke sta zakonca opustila upanje za nadaljevanje rodu in grof se je zatekel v delo, da bi s tem prihajajoim rodovom ovekoveil spomin nase. Tako je zaela nastajati zbirka kiparskih in slikarskih portretov prednikov, ki danes, skupaj s Kojansko cerkvijo in gradom, pred-stavlja pravo spominsko obeleje.

Park je bil verjetno med najlepimi tovrstnimi kompleksi, ki so krasili posestva v goriko-gradianski grofiji. Izjemen je bil tudi zaradi razgleda, ki ob jasnem vremenu sega vse do morja. Ostanek Belvederja je viden e danes. Obudovali so ga tudi drugi goriki plemii in zato je bil leta 1782 izbran za prizorie dru-gega shoda Akademije rimsko-sokih arkadov. Gostovanje je bilo zelo uspeno, zato se je Rudolf Coronini kot gostitelj odloil, da ga ovekovei in povee z obiskom papea Pija VI., leta 1782 v Gorici. Leta 1788 je po njegovem prizadevanju Kojsko postalo sede okrajnega sodia. Sam je skrbel za monumentalizacijo svojega gradu, istoasno pa je od drugih zemljikih gospodov kupoval tudi tevilna gospostva.

Grof Rudolf Coronini Cronberg je leta 1791 umrl na Dunaju in je pokopan na tamkajnem pokopaliu Martzleinsdorf. Gospostvo je pod-edoval njegov mlaji brat Leonard, po njegovi smrti pa je prilo v last Leonardove herke Eliz-abete, poroene Attems Sembler. Novi lastniki si niso veliko prizadevali, da bi grad in cerkev, ki sta postala pomemben spomenik, ohranili in predali naslednjim rodovom. e pred smrtjo Rudolfove poslednje neakinje Elizabete, leta 1885, so grad ter njegovo bogato knjinico, arhiv in pinakoteko, za majhen denar prodali na drabi v Gorici.

Slika 15: Dvorec konec 18. stoletja in pred letom 1968, aksonometrina tudijavir: skenirano iz knjige Sapa, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posoje. Ljubljana: Viharnik.

Letnica prodaje gradu al ne obstaja, znano pa je da je leta 1879 prostore gradu za vinsko razstavo odstopil Ivan Kumar.

Po koani prvi svetovni vojni so podrli grajsko kapelo z visokim zvonikom vred. Lastnitvo gradu sta si delila Oskar Kumar, odvetnik v Trstu, in njegova sestra Karolina, poroena z upokojenim polkovnikov avstroogrske mor-narice Pittamitzem. V delu poslopja je bila nastanjena oronika postaja za ozemlje kojanske obina. Posestni dele Oskarja Kumarja je oskrboval in tudi delovno upravljal Ludvik Kumar z druino, ki je bila nastanjena v dveh velikih sobah v pritliju. Drugi del poses-tva pa so obdelovali obasni delavci. Kumarji so za grad in posestvo skrbeli do konca druge svetovne vojne.

V asu po drugi svetovni vojni je bil grad pra-zen. Ustanovljen je bil Mladinski dom, kamor so sprejemali sirote, polsirote in otroke, kat-erih stari, zaradi slabih socialnih razmer, niso mogli vzdrevati. Dom je bil razdeljen na deki in dekliki del. V letih od 1947 do 1951 so ga vekrat obnovili in prejemali razline donacije iz ZDA in Brazilije. Dom je v najboljih asih delovanja oskrboval 81 otrok in deloval vse do leta 1951, ko so se gojenci preselili v dom v Dutovlje. Takrat je bil dom v Kojskem ukinjen in grad je edalje bolj propadal. Streha kapele se je sesula e pred letom 1968, ko so vojaki JLA zaeli podirati juno polovico dvorca. Najprej so podrli visoki stolp in kapelo, nato juno tretjino glavnega trakta in del junega stranskega trakta. Po letu 1970 so okoliki prebivalci e naprej ruili juni stranski trakt. Okoli leta 1974 je zasebnik na lokaciji visokega stolpa in zvonika kapele, brez vseh potrebnih zakonsko predpisanih soglasij, zgradil nadstro-pno samostojno tipsko stanovanjsko hio, ki je okrnila ambient baronega dvorca na najbolj obutljivem mestu, s tem pa je razvrednotila tudi celotno historino urbanistino zasnovo kraja. Okoli leta 1990 je pogorel severni del glavnega trakta dvorca, ki ga nato niso ve obnovili.

Po letu 1991 so deloma prenovili severni stranski trakt in z novo streho prekrili ostanek glavnega trakta. Leta 2006 so ponovno gradili del vzhodnih pritlinih prostorov junega stranskega trakta in nad njimi uredili ravno teraso blinje stanovanjske hie. Leta 2008 so z novo streho, ki s svojo neusklajenostjo kazi podobo starega gradu, prekrili zadnji stranski trakt ob severnem dvoriu. Pri tem so zaetnemu prizidku nadzidali drugo nads-tropje, kar je negativno vplivalo na razmerja stavbnih mas strein nad celotnim komplek-som. Leta 2009 so odstranili veino razvalin zidovja pritlija zahodnega konca junega stranskega trakta in tam deponirali ostanke obeh glavnih portalov. Preteni del osrednjega dvoria gradu je zdaj namenjen parkiriu.(Sapa, 2011)

12GRAD KOJSKO


Slika 16: Osrednje dvorie in visoki stolp dvorca na razlgednici iz leta 1911vir: skenirano iz knjige Sapa, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posoje. Ljubljana: Viharnik.

Slika 17: Tloris pritlija dvorca pred letom 1968vir: skenirano iz knjige Sapa, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje posoje. Ljubljana: Viharnik.

Obstojee stanje


13GRAD KOJSKO

Slika 18: Situacijavir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last druine Konjedic

Slika 19: Tloris pritlijavir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last druine Konjedic

14

Obstojee stanje


GRAD KOJSKO

Slika 20: Tloris etaevir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last druine Konjedic

Slika 21: Prerezi in fasadavir: skenirano iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last druine Konjedic

Predvidena prenova

Podjetje Kojedic d.o.o., ki je last druine Konjedic iz Huma, zadnjih par let dela na pro-jektu preureditve-prenove starega grajskega poslopja v turistino nastanitveni objekt. Po zakljuku projekta si prizadevajo izpolniti eljo po ohranitvi kulturne dediine in po veji prepoznavnosti Gorikih Brd. Prenoia bodo v nekdanjem Kojanskem gradu, za katerega je znano, da je bil zgrajen na enem izmed najlepih krajev v blinji okolici.

Celoten grajski kompleks ima danes tri last-nike, ki se na razline naine trudijo neko prekrasnemu posestvu vdahniti novo ivljenje. Vzhodno krilo gradu in osrednja ruevina je od leta 1992 v lasti druine Korenjak iz Ko-jskega. V pritliju junega krila gradu od leta 1994 uspeno posluje podjetje Enomarket d.o.o., ki upravlja s specializirano trgovino z enolokimi sredstvi in laboratorijem za ana-lize vina. Zgornje nadstropje junega krila in zahodno krilo gradu pa je v lasti podjetja Kon-jedic d.o.o., ki namerava svoj del kompleksa preurediti v turistini objekt, ki bo ponujal prenoia z zajtrkom. Druina Konjedic je odkupila del propadajoega gradu v Kojskem e leta 2007. Tej odloitvi je botrovalo de-jstvo, da je del grajskega poslopja e bil v lasti druinskega podjetja Enomarket d.o.o., kot tudi elja po ohranitvi celovitosti vejega dela objekta.

Obnoviti razpadajoi grad, izkoristiti njegovo lokacijo ter bogastvo kulturne dediine, je glavni cilj investicije. V Brdih na trgu noitev primanjkuje kapacitet nije cenovne katego-rije.

V pritliju bodo kuhinja, venamenski pros-tor za 50 oseb, recepcija, vinska klet, dnevni toaletni prostori in skladie. Spalni prostori bodo locirani v prvem in drugem nadstropju. Spalni del bo obsegal tri tiriposteljne apart-maje, deset dvoposteljnih sob in dve sobi s po osmimi skupnimi leii. Na podstreju objekta bo pralnica z likalnico in manja soba za osebje. Dvoposteljne sobe bodo oprem-ljene z zakonskimi posteljami ali posteljami za eno osebo. V sklopu sobe bodo tudi sani-tarije s tuem in umivalnikom. Apartmaji bodo opremljeni enako kot dvoposteljne sobe s tem, da bodo imeli e kuhinjski kot. V dveh skupinskih sobah bodo po tirje pogradi, sobe s skupnimi leii pa bodo imele skupne toaletne prostore in tue locirane v prvem nadstropju noitvenega objekta.

Danes v Brdih posluje 19 gostinskih obratov, ki poleg kulinarike ponujajo tudi monost prenoitve. S 54 posteljami bo tako grad Ko-jsko predstavljal slabih 15% od 314 turistinih postelj v Brdih.

Potrebna bo celovita prenova objekta in oko-lice. Investicija bo pozitivno vplivala predvsem na zmanjanje obremenitve z vplivi na stanje kulturne dediine, saj je trenutno objekt v zelo slabem stanju. (Konjedic, 2010)

15GRAD KOJSKO


M 1:300

Slika 22: Tlorisi predvidene prenove gradu Kojsko v turistino nastanitveni objektvir: pridobljeno iz projektne dokumentacije predvidene prenove Gradu Kojsko, last druine Konjedic

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjev

16

Analiza stavbnega tkiva

Analiza prometne infrastrukture

ANALIZA LOKACIJE

Slika 23: Fotografija iz poboja nad vasjovir: osebni arhiv

Slika 24: Glavna cesta skozi krajvir: osebni arhiv

Slika 25: Stranska cesta proti Sv.Kriuvir: osebni arhiv

Slika 26: Stranska makadamska potvir: osebni arhiv


17

Analita programa

ANALIZA LOKACIJE

Slika 27: Grad Kojskovir: osebni arhiv

Slika 28: Cerkev Marijinega vnebovzetjavir: osebni arhiv

Slika 30: Trgovinavir: osebni arhiv

Slika 29: Pokopalievir: osebni arhiv

Slika 31: Cerkev ob Sv.Kriuvir: osebni arhiv

Slika 32: Osnovna ola Kojskovir: osebni arhiv


18

Analiza viin

ANALIZA LOKACIJE

Slika 33: Najvije stavbevir: osebni arhiv

Slika 34: Srednje visoke stavbevir: osebni arhiv

Slika 35: Najnije stavbevir: osebni arhiv

Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien

19

Analiza kulturne dediine

ANALIZA LOKACIJE

Slika 36: Poslopje gradu Kojskovir: osebni arhiv

Slika 37: Cerkev Marijinega Vnebovzetjavir: osebni arhiv

Slika 39: Spomenik Sreku Kumarjuvir: osebni arhiv

Slika 38: Cerkev Sv. Kri z obzidjemvir: osebni arhiv


20

Analiza tokov

ANALIZA LOKACIJE


21

Analiza reliefa

Analiza naravnih danosti

ANALIZA LOKACIJE

22

VINSKA KLET JANUIK - THE NOVELTY HILL Woodinville, Washington, ZDA

Mithun architects

Vinoteka Januik v Woodinvilleu, Washing-htonu, je ena izmed vinotek, ki vzpostavlja ravnovesje med zgradbo in pokrajino ter s tem slavi vinske agrarne korenine.

Zgradba v sebi zdruuje razsenost in ma-sivnost industrijskih povrin, mehkobo lesa in iroko zloene povrine, ki ustvarjajo za obiskovalca mikaven objekt. Obenem pa vinoteka ohranja svoj industrijski kontekst (zgradba se nahaja med dvema eleznikima progama, juno od tevilnih industrijskih zgradb) in ne zakriva industrijskih mehaniz-mov, ki omogoajo vinsko produkcijo visokega obsega.

Soba s sodi je ideja, ki si jo deli veina novih vinotek. S tem elijo obiskovalcem omogoiti vpogled v industrijski aspekt vinske produk-cije, ter tako vzpostaviti povezavo med kozarcem vina v obiskovalevi roki in grozdjem iz katerega je bil narejen.

Arhitektura, strukturirana s stropom iz opanih ploevinastih plo, nam nakazuje pristop uporabe industrijske estetike, hkrati pa, s irnimi vrtovi in odprtimi prostori, zaob-jema tudi pokrajino. eprav ne gre za oiten nain nartovanja vinoteke, zgradba, kot je za tovrstne zgradbe znailno, stoji znotraj oz. v bliini irokih povrin posveenim rasti grozd-ja, ki svojo pot zakljui v steklenici na vai mizi. (John Hill a, 2007)

REFERENNI PRIMERI


Slika 40vir: http://archidose.blogspot.com/2007/12/half dose-40-novelty-hill-januik-winery.html



23

MED KATEDRALAMACdiz, panija

Alberto Campo Baeza

S projektom Med katedralama so si eleli narediti v prostor taken poseg, ki bi bil vre-den tega izjemnega prostora, ki je za Cadiz tudi zgodovinsko pomemben. Lokacija v Cadizu, najstarejem mestu Zahoda, se nahaja med praznim prostorom, ki gleda na morje, in staro katedralo.

Osnovna premisa je pokriti in zaititi podroje arheolokega izkopavanja. Poleg tega pa nova platforma slui kot toka razgleda na ocean, odprta javna povrina, ki ljudem omogoa druenje, brez da bi jih pri tem oviral avtomo-bilski hrup z blinje ceste.

Platforma je nad mesto izkopavanja postavlje-na tako, da daje obutek kot, da bi hodila po prstih , dostopna pa je preko stranske rampe.Nad platformo je, kot zaita pred soncem in dejem, zgrajen ogromen napu.

Bela barva e dodatno poudarja svetlobo zgradbe, ki deluje kot nekakna ladja. Tudi povrina preko katere dostopamo do zgradbe je odeta v belo, prekrita je z belim marmor-jem.

Konstrukcija osnovne ploskve, ki spominja na ladjo, nad njo baldahin, vse skupaj pa kot spomin na procesijo svetega tedna. (Nico Saieh, 2010).

REFERENNI PRIMERI


Slika 43vir: http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza

Slika 44vir: http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza

Slika 45vir: http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza/

24

MUZEJ MODERNE LITERATUREMarbach, Nemija

David Chipperfield Architects

Muzej se nahaja na vrhu skalnate planote, gledajo na reko Neckar. Poleg tega, da muzej prikazuje artefakte iz iroke zbirke 20.stoletja iz Arhiva za Nemko Literaturo, med katerimi gre posebno pozornost nameniti originalnima rokopisoma Franza Kafke in Alfreda Dblina, muzej ponuja tudi irok razgled na pokrajino.

Glede na to, da je zgradba deloma vkopana v povrino je njena viina povsem odvisna od toke gledia. Terase omogoajo oblikovanje razlinih prostorov: bolj intimnih, kot je vhod v sam muzej, in bolj odprtih prostorov, ki gleda-jo na dolino.

Preko pasae se spustimo v notranjost samega muzeja, z avlo in prostorom za stopnie, ki obiskovalca pripravi na temaen razstavno galerijski prostor. Le ta je, zaradi krhkosti in obutljivosti razstavljenih del, razsvetljen le z umetno svetlobo.

Uporaba trdnih materialov kot so beton, peene ploe z nakopienim apnencem, apnenec, les, steklo,... dajejo zgradbi pridih miru, racionalnega arhitekturnega jezika in utno fizine prisotnosti. (Marcus Fairs, 2007).

REFERENNI PRIMERI


Slika 46vir: http://www.dezeen.com/2007/10/10/museum-of-modern-literature-marbach-am-neckar-by-david-chipperfield-architects/



25

Izhodia

V Brdih je turizem razvijajoa se panoga v fazi rasti. Do velikih sprememb v turistini praksi je prilo predvsem v zadnji petnajstih letih. V obdobju, ko se je Slovenija osamosvojila, z vstopom v Evropsko unijo in prevzemom evra, se je tako pribliala evropskim integracijam in na koncu vstopila v Scengensko obmoje. V blinji okolici, pri nas kot tudi onkraj meje, je kar nekaj turistinih destinacij, ki so s padcem meje postale e laje dostopne.

Konec osemdesetih let je nova zakonodaja pripomogla k temu, da kmetje odpirajo nova privatna podjetja s samostojno proizvodnjo in prodajo vina. Od takrat se tevilo privatnih vinarjev iz leta v leto poveuje, prav tako pa se poveuje tudi tevilo obiskovalcev v Brdih, ki si elijo obiskati in poblie spoznati to vinorodno pokrajino.

Na obmoje okoli gradu Kojsko sem postal pozoren, ko sem izvedel, da se izvaja prenova zapuenega gradu v turistino nastanitveni objekt. Ker je projekt prenove gradu e v samem teku izvedbe gradbenih del, sem se odloil, da sam objekt grajskega poslopja ne bo del obdelave moje naloge. Glede na to, da je objekt gradu v neposrednem stiku z mojim obmojem obdelave in hkrati z zasnovo novega, moderneje oblikovanega prostora, sem pri tem upoteval cilje predvi-dene prenove starega gradu v turistino-nastanitvene namene.

PREDSTAVITEV PROJEKTA


Aksonometrini prikaz novega objekta in starega obstojeega gradu Kojsko

26

KonceptKoncept

PREDSTAVITEV PROJEKTAPREDSTAVITEV PROJEKTA

Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevPokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien

Slika 49: Obrtnike delavnicevir: osebni arhiv

Slika 50: Obrtnike delavnicevir: osebni arhiv

Slika 51: Grajsko poboje iz severne stranivir: osebni arhiv

Slika 52: Grajsko poboje iz zahodne stranivir: osebni arhiv

27

KonceptKoncept

PREDSTAVITEV PROJEKTAPREDSTAVITEV PROJEKTA

Pokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevPokuina v Brdih - Idejna zasnova objekta za predstavitev brikih vinarjevUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Milo Florijani somentor: asist. Mitja Zorc avtor: Marko Lien

Slika 53: Pogled iz grajskega dvorika proti juguvir: osebni arhiv

Slika 54: Razgled proti Furlanski niini in morjuvir: osebni arhiv

Slika 55: Pogled na portal iz parkiriavir: osebni arhiv

Slika 56: Pogled na portal iz grajskega dvoriavir: osebni arhiv

28

Razvoj ideje

Objekt je zasnovan, kot odgovor na degradira-no obmoje juno od starega gradu Kojsko. Neko zakljuena in sistematino urejena celota, je z leti izgubila funkcijo in identiteto v prostoru. Z novim posegom, in istoasno predvideno prenovo gradu, bi obmoju pov-rnili ivljenje in s tem spodbudili dogajanje v kraju ter celotni pokrajini.

Moja ideja je ponuditi nov, privlaen, z ak-tualno vsebino prepojen prostor, v Kojskem, nekdanjem kulturnem in upravnem srediu Brd. Na obmoju obrtnikih delavnic, ki bi jih iz obstojeega mesta odstranil sem zasnoval mo-deren a hkrati sofisticiran objekt, ki bi vinar-jem pripomogel k prepoznavnosti in promociji vina, na enem samem mestu.

Z odstranitvijo obrtnikih delavnic v junem delu grajskega poboja, bi tudi sam grad v prostoru pridobil na identiteti in dominantnos-ti. S tem bi nas opomnil na svojo mogonost, ki je neko bila tukaj prisotna, in ni e povsem zamrla. Zlasti zaradi neskladnosti in neorgan-izirane razprenosti delavnic v prostoru, sem se odloil da z odstranitvijo povrnem gradu Kojsko in okolici prvotno stanje in s svojim posegom ustvarim novo podobo grajskemu poboju.

Tako turistina razvitost regije, zaposlenost in prihodki od turizma bi se posledino zviali. Veje tevilo turistov pa bi za Brda navsezad-nje pomenilo tudi porast zanimanja po drugih proizvodih in storitvah, kar bi imelo pozitivne vplive tudi na druge gospodarske panoge.



Slika 57: Delovna maketa 01 - koncept z pripenjanjem volumnov z razlinmi programivir: osebni arhiv

Slika 58: Delovna maketa 03 - koncept z izpostavljenim pavilijon ter diagonalno povezavo z grajskim dvoriemvir: osebni arhiv

Slika 59: Delovna maketa 05 - koncept dveh ploadi, iz katerega se je razvila konna podoba objektavir: osebni arhiv

Arhitekturna zasnova

Z odmikom objekta za par metrov stran od obstojeega gradu, sem v spodnjih etaah zasnoval popolnoma nov neodvisen objekt z lastno, novo vsebino. Na nivoju obstojeega grajskega dvoria sem rekonstruiral nov zakljuen prostor, tako da sem ga obzidal za 2m visokim armiranobetonskim zidom z vizurami, ki vzbujajo zanimanje za dogajanje v ozadju.

Iz terena grajskega poboja je tako viden samo del srednje etae, prostorov vinoteke in administracije. Rebrasta fasada na juni strani asocira na ritem okolikih vinogradov. Lesena rebra s svojo funkcijo zastiranja sonnih arkov in drsne steklene stene, so tisto kar od dale pritegne pogled opazovalca. Tako vinoteka kot sejna soba ter vie leea razgledna pload, nudijo atraktiven razgled proti jadranskemu morju.

S spodnjega nivoja, s ceste ki se vije med vinogradi, sta zasnovani dve odprtini v objekt. Sama geometrija izhaja iz linij obstojeega gradu in se navezuje na funkcijo povezave z mimoidoo dovozno cesto. Veja odprtina predstavlja vrata skladia za dostavo, manja pa vhod v povezovalni hodnik, ki se prikljui na jedro v zahodnem delu objekta. S preho-dom skozenj tako premagamo viinsko razliko med nivojem spodnje povezovalne ceste ter grajskega dvoria. Stopnie je odprtega tipa, s imer zagotavlja neovirano prehodnost kadarkoli, ne glede na obratovanje ostalega dela objekta. V liniji povezovalnega hodnika se nahaja tudi dvigalo za obiskovalce, s katerim omogoamo dostopnost tudi starejim oz. osebam z omejeno mobilnostjo.

Na podlagi filozofije o vinu, ki naj bi se hra-nilo v temanem, hladnem prostoru, sem se odloil, da z naravno svetlobo obarvam samo prostore, ki so namenjeni vinoteki ter administraciji. Nasprotno pa bi promocijski in degustacijsko-distribucijski prostori, kongresna dvorana, ter ostali servisni prostori, bili os-vetljevani z umetno svetlobo. Zato sem jim na-menil mesto v terenu pod grajskim dvoriem, brez stika z zunanjimi vplivi in s tem omogoil temperaturne in svetlobne pogoje, ki ostajajo tekom leta nespremenjeni.

29PREDSTAVITEV PROJEKTA


Aksonometrini prikaz po etaah skupaj z obstojeim gradom Kojsko

Razgledna pload

30

Program

Program objekta je namenjen predstavitvi in promoviranju brikih vinarjev. V osnovi lahko reemo, da je v vseh etaah prisotno komunikacijsko jedro, ki vsebuje stopnie in dvigalo za obiskovalce. Samo jedro omogoa neovirano prehodnost skozi objekt in s tem premagovanje viinske razlike med grajskim dvoriem in spodnjim zunanjim nivojem sa-mega obmoja gradu.

Tako se iz nivoja grajskega dvoria in obstojeega parkirnega prostora pred gradom lahko preko klanine sprehodimo do velike razgledne ploadi, ki ponuja atkraktivne po-glede proti jugu.

Preko stopninega jedra lahko dostopamo v osrednjo etao objekta, ki zajema kongresno dvorano, vinoteko s spremljevalnim pro-gramom, ter administracijo. Kongresna dvorana bi bila fleksibilnega znaaja in bi bila locirana tik pod grajskim dvoriem. V njej bi tako lahko potekala predavanja, okrogle mize, izobraevanja, delavnice, Dostop je simetrino urejen preko dveh hodnikov, iz katerih so vhodi v moke in enske sanitarije, ter do garderobe, ki je se nahaja med dostopoma. Garderoba je, zgolj za hrambo oblail v asu kongresov, precej velika, tako da bi v doloenih primerih lahko sluila tudi kot shramba za rekvizite potrebne za obratovanje venamenske kongresne dvorane.

Vinoteka bi gostila tako degustacijske veere, ki bi lahko bili organizirani, kot individualne obiske in bi lahko funkcionirala neovirano od ostalega programa v objektu. Ponujala pa bi tudi monost manjih prigrizkov, ki ob degustiranju in spoznavanju lahtne kapljice e kako teknejo. Tako bi manja kuhinja, ki je neposredno povezana z vinoteko, sluila tudi kot pripravljalnica manjih pogostitev v kon-gresni dvorani in v spodnjih prostorih samega objekta.

Administrativni del je dostopen iz dveh smeri, preko povezovalnega hodnika iz vinoteke ali preko servisnega dvigala iz spodnjih eta. Deli se na pisarno ali administracijo in na sejno sobo, ki ponuja razgled na pokrajino.

Preko povezovalnega hodnika imamo dostop tudi do zasebnejega dela etae, kjer se na-hajajo garderoba in sanitarije za uslubence, preko katerih je tudi servisni dostop za zapos-lene v kuhinji in vinoteki.



Aksonometrini prikaz po etaah skupaj z obstojeim gradom Kojsko

Kongresna dvorana

Aksonometrini prikaz srednje etae

Vinoteka

Tako preko stopnie preidemo v spodnji, najniji del objekta, kjer se nam odpre dolg hodnik z izhodom na zaraen teren s potjo med vinogradi. Objekt bi v spodnji etai vs-eboval venamenski promocijski in degustaci-jski prostor, sanitarije, skladie, kurilnico ter servisno-tovorno dvigalo.

Ob vstopu v osrednji del spodnje etae se nam odpre degustacijski prostor, ki ponuja monost popestritve sten z razstavami razlinih ust-varjalcev. Z vhodoma v promocijski prostor ter sanitarije je povezano tudi skladie iz katerega se napaja oz. zalaga distributivni del degustacijskega prostora.

Promocijski prostor je oblikovan nekoliko monumentalno. Kvadratne oblike z malo vijo etano viino, ustvarjajo poseben ambi-ent. tirje nosilni stebri in posebno obliko-vana oprema za predstavitev brikih vinarjev tvorijo v temi, pod grajskim dvoriem ter dvorano, prostor, ki je hkrati srce in s tem najpomembneji del v objektu.

Skladie je dostopno iz zunanje strani, preko gospodarskega dvoria, ki je povezano z dost-opno cesto. Sluilo bi predvsem za namene dostave vseh potrebnih surovin za obratovanje samega objekta ter shranjevanje ivil v pose-bej oblikovanih predelih prostora. Ima tudi povezavo s kurilnico ter servisno tovornim dvigalom.

Po prerezu si programi sledijo glede na njihove funkcionalne naloge, potrebe pokoliini in trajanju naravne osvetlitve, kot tudi elje po neposrednem stiku z okolico, kijih nudijo razlini nivoji posameznih eta.

Objekt bi lahko gostil vinarje s celotne pokrajine in sveta, ki bi s svojim obiskom hkra-ti irili kulturo vinifikacije in delili svoja mnenja z ostalimi vinarji. Izobraevanje in druenje ob lahtni kapljici, v ozadju pa monost prenoitve v turistino-nastanitvenem objektu v sklopu gradu Kojsko.



Aksonometrini prikaz spodnje etae

Predstavitveni prostor

Degustacijski prostor

Povrine posameznih prostorov



Fasada in materiali

Na slovenska naravna bogastva, kot sta kamen in les, bi morali biti e posebej ponosni, saj gre za edinstvene materiale, ki jih ne najdemo nikjer drugje po svetu in zato ni nikakrne potrebe po uvaanju tujih. Zato sem v svoji nalogi elel uporabiti in prikazati nae naravne bisere v njihovi najlepi lui ter hkrati opozoriti na naa naravno bogastvo, in ne nazadnje tudi nao identiteto, ki jo tako zlahka zavremo oziroma zamenjamo za tujo.

Poleg betona, ki predstavlja prevladujoi material mojega objekta, sem se pri izboru materialov osredotoil tudi na materiale, ki so navzoi ob pridelavi vina. To so kamen, steklo, inoks in les.

Beton

Pri samem objektu sem se odloil za uporabo vidnega gladkega beton. Gre za konstrukci-jski material, ki nam obenem dovoli pokazati strukturo gradnje, odtis kalupa v katerega je bil vloen. Poleg tega je beton, tako kot ka-men, mineralno gradivo. Beton je s svojimi lastnostmi in novim nainom gradnje prinesel revolucijo v arhitek-turo in omogoil novo dobo gradnje. Moderne tehnologije tako dandanes omogoajo nove korake pri razvoju: poleg razlinih odtisov pri opaanju, tudi kombinacijo razlinih opaev, dodatke titanovega dioksida in belega ce-menta oz. barvnih pigmentov. Za povrine, ki so izpostavljene vremenskim vplivom pa se uporabi vodotesni beton, ki se ga, zaradi na-pak pri izvedbi, dodatno zaiti s hidrofobnimi transparentnimi premazi.

Kamen

Tisoletno gradivo, ki nas navduuje zaradi njegove trajnosti in lepega videza, to je ka-men. S svojo neuniljivostjo ima kamen, kot klasino arhitekturno gradivo, nekakno maginost. e v davnih asih so ga uporabljali za gradnjo templjev, vladarskih pala, katedral, grobov.. V dananjem asu, ko se sooamo z modernejo stavbno umetnostjo, smo masivni kamen, zaradi razmeroma visoke cene, zamen-jali s tanjimi kamnitimi oblogami. S tem se zanemarjajo tudi kamnoseke obrti, ki so se skozi tisoletja razvijala in ustvarila doloena pravila ustreznega obdelovanja kamna.

Z rabo razlinih vrst domaega, slovenskega kamna, lahko opomnimo na naravno bogastvo nae deele. V Sloveniji imamo pet vejih kamnolomov, iz katerih pridobivajo zelo kako-vostno kamenino, predvsem apnenec, lehnjak, tuf in pohorski tonalit. Treba je tudi poudariti , da veliko tujih kamnov ni primernih za nae podnebje.

Kamen sem tako uporabil v razlinih funkcijah in estetskih obdelavah. Predvidel sem ga na povrinah namenjenih krajemu zadrevanju obiskovalcev, kot so zunanje stopnie in dvorie, saj kamen s svojo odpornostjo kljubuje tudi zunanjim vplivom. Za zunanje tlake bi uporabil granit: tokan, gan, rezan.



Povezovalni pas pred dvigalom in klanino

Pogled na objekt iz juga

Prav tako bi granit ali debeleji marmor upo-rabil tudi za stopnie in rampo, ki omogoa dostop z dvoria, saj morajo biti te povrine nedrsee, kar bi dosegel s tokanjem ali gro-bim peskanjem. Na doloenih delih tlaka bi z razlino estetsko obdelavo popestril tlakovanje in s tem razbil monotonost velikih povrin. Kar se tie notranjosti objekta sem kamen umestil v predstavitvene in degustacijske pro-store, ter servisne prostore, kot so sanitarije, garderobe in kuhinja, ki prav tako spadajo med povrine, kjer se obiskovalci ne zadrujejo veliko asa. (Prelovek, 2004), HIE

Les

Les je slovenska nafta, aktualne besede, ki narekujejo prihodnost uveljavljana lesa v Slovenji. Gozd je ekoloko naravni sestavni del bistva Slovenije in e ne bi bilo posegov, bi bila vsa povrina Slovenije stoodstotno pokrita z gozdovi, je ugotovil znani strokovnjak, profesor na biotehniki fakulteti v Ljubljani, dr. in. Duan Mlinek, ki je bil svoj as tudi predsednik mednarodne unije gozdarskih znanstvenih ustanov.

ez sedemdeset vrst listavcev raste v Sloveniji in cela vrsta iglavcev. Eno drevo je lepe od drugega: smreke, pa bori, jelke in macesni, bukve in hrasti, jsen z najpronejim le-som, pa javorji in breze, jele z rumenkastim lesom in akacije z zelenkastim ter enje z rdekastim. (Ivanc, 2011), Les je slovenska nafta,Panorama, Delo

Les hrasta, akacije in kostanja sodijo med najpogosteje, ko gre za izdelovanje posod za shranjevanje oz. zorenje vina, tako imenovanih sodov. Ravno zato so to tudi moji izbranci med gradivi notranje opreme in oblog v objektu.

Les sem izbral za povrine vinoteke, admin-istracije ter kongresne dvorane, saj gre za prostore namenjene daljemu zadrevanju in je lesena obloga primerneja od kamnite, ker je topleja in za loveka prijazneja . Kostanjev les pa bi uporabil tudi za razline detajle opreme, kot tudi za, med dvema nos-ilnima elementoma konstrukcije vpeta, rebra na juni fasadi, ki sluijo kot senila.

Steklo

Steklo sem uporabil za zasteklitev june fasade. V ta namen sem uporabil velike drsne steklene stene in s tem ustvaril soitje med notranjim in zunanjim prostorom. Steklo se prav tako pojavlja v prostorih na-menjenih administraciji, kjer med seboj louje sejno sobo in administrativni del.

Inoks

Ta nerjavei material sem uporabil predvsem pri opremljanju sanitarnih prostorov, kuhinje, ter kot osnovni material vseh vrat, ki med seboj loujejo posamezne prostore.



Administracija

Prav tako bi granit ali debeleji marmor upo-rabil tudi za stopnie in rampo, ki omogoa dostop z dvoria, saj morajo biti te povrine nedrsee, kar bi dosegel s tokanjem ali gro-bim peskanjem. Na doloenih delih tlaka bi z razlino estetsko obdelavo popestril tlakovanje in s tem razbil monotonost velikih povrin. Kar se tie notranjosti objekta sem kamen umestil v predstavitvene in degustacijske pro-store, ter servisne prostore, kot so sanitarije, garderobe in kuhinja, ki prav tako spadajo med povrine, kjer se obiskovalci ne zadrujejo veliko asa. (Prelovek, 2004), HIE

Les

Les je slovenska nafta, aktualne besede, ki narekujejo prihodnost uveljavljana lesa v Slovenji. Gozd je ekoloko naravni sestavni del bistva Slovenije in e ne bi bilo posegov, bi bila vsa povrina Slovenije stoodstotno pokrita z gozdovi, je ugotovil znani strokovnjak, profesor na biotehniki fakulteti v Ljubljani, dr. in. Duan Mlinek, ki je bil svoj as tudi predsednik mednarodne unije gozdarskih znanstvenih ustanov.

ez sedemdeset vrst listavcev raste v Sloveniji in cela vrsta iglavcev. Eno drevo je lepe od drugega: smreke, pa bori, jelke in macesni, bukve in hrasti, jsen z najpronejim le-som, pa javorji in breze, jele z rumenkastim lesom in akacije z zelenkastim ter enje z rdekastim. (Ivanc, 2011), Les je slovenska nafta,Panorama, Delo

Les hrasta, akacije in kostanja sodijo med najpogosteje, ko gre za izdelovanje posod za shranjevanje oz. zorenje vina, tako imenovanih sodov. Ravno zato so to tudi moji izbranci med gradivi notranje opreme in oblog v objektu.

Les sem izbral za povrine vinoteke, admin-istracije ter kongresne dvorane, saj gre za prostore namenjene daljemu zadrevanju in je lesena obloga primerneja od kamnite, ker je topleja in za loveka prijazneja . Kostanjev les pa bi uporabil tudi za razline detajle opreme, kot tudi za, med dvema nos-ilnima elementoma konstrukcije vpeta, rebra na juni fasadi, ki sluijo kot senila.

Steklo

Steklo sem uporabil za zasteklitev june fasade. V ta namen sem uporabil velike drsne steklene stene in s tem ustvaril soitje med notranjim in zunanjim prostorom. Steklo se prav tako pojavlja v prostorih na-menjenih administraciji, kjer med seboj louje sejno sobo in administrativni del.

Inoks

Ta nerjavei material sem uporabil predvsem pri opremljanju sanitarnih prostorov, kuhinje, ter kot osnovni material vseh vrat, ki med seboj loujejo posamezne prostore.



Vinoteka

Degustacijski prostor

Zasnova konstrukcije

Objekt je statino zasnovan kot armirano betonska konstrukcija, zunanjih tlorisnih dimenzij 45 x 38 m, ter viine 10m. Objekt ima tri okvirne nivoje eta, od spodnjega nivoja, ki je viine 5 metov, do drugega dela 4m visoke srednje etae, ki predstavlja raz-gledno pload, ter tretjega nivoja viine 5m, ki zakljuuje grajsko dvorie. Vsi deli leijo na togi podlagi, ki jo predstavlja armirano beton-ska temeljna ploa, debeline 60cm.

Armirano-betonske etane ploe debeline 25 cm so podprte z mreasto razporejenimi podpornimi nosilci dimenzij B/H = 40/60cm, v katere se v spodnji etai vpenjajo tudi tirje nosilni armirano-betonski stebri dimenzij 40/40 cm. Mreasto razporejeni nosilci, skupaj s stebri in zidovi, tvorijo prostorski skelet. Celoten objekt je konstrukcijsko zasnovan z vidnimi armirano-betonskimi stenami. Nosil-nost je porazdeljena na zunanje in notranje stene. Zunanji, nosilni del stene je debel 20 cm, sredinski del predstavlja 10 cm debel sloj toplotne izolacije, notranji del armirano be-tonske stene pa je debel 10 cm. V sredinski etai, v predelu vinoteke, je razpon med stenami precejen. Armirano betonsko ploo, ki predstavlja razgledno pload, bi bilo potrebno, poleg s prostorsko podpornim skeletom nosilcev, dimenzij B/H = 40/30cm, podpreti e z dolgim nosilnim elementom. Dolino 28 m dolge ploe bi podprli z armira-no-betonskim nosilcem prereza v obliki rke L, dimenzij B/H = 120/160cm. Prav ta prerezna oblika nosilec namre uvrsti in mu zmanja monost torzijskega uklona. Nosilec je v pre-delu vinoteke podprt z dvema podpornima armirano-betonskima stebroma dimenzij 20x40cm. Na dolini 16,5m bi bil nosilec vpet tudi v podporno armirano-betonsko steno, s imer bi zmanjali monosti za poves.

Upotevane koristne obteba:

Sneg: p = 1,75 kN/m2Stropne konstrukcije: p = 2,00 kN/m2Balkoni in terasa: p = 3,00 kN/m2Uporabljeni Materiali:

Beton: C25/30 (MB30)Armatura: S500 Razred B



Pilotne stene

Ker bi za izgradnjo objekta na mestu obstojeega degradiranega grajskega dvoria moral izkopati gradbeno jamo, bi se pri utrje-vanju terena pod obstojeim poslopjem gradu Kojsko, odloil za pilotne stene. Nov objekt bi od starih gabaritov odmaknil za cca. 3m in s tem sprostil prostor za postavitev podporne konstrukcije pilotnih sten.

Pilotna stena je upogibna podporna konstruk-cija iz armirano-betonskih pilotov okroglega prereza od 60 do 150 cm. Povezana je z gredami z geotehninimi sidri ali brez njih. Pilotne stene spadajo v skupino konstrukcij, ki z upogibno odpornostjo in vpetostjo v tla izpolnjujejo svoj namen varovanje nasip-nih ali vkopnih brein. V ta sklop konstrukcij spadajo tudi diafragme, zagatne stene in berlinske stene. Vse te konstrukcije so lahko, e ne morejo izkljuno z vpetostjo v tla in upo-gibno odpornostjo opravljati svoje funkcije, tudi sidrane z geotehninimi sidri.

Pilotne stene so drage konstrukcije, zahtevne pri izvajanju in pri vzdrevanju zaradi omejene trajnosti geotehninih sider. Pri izbiri prem-era pilotov se mora projektant odloiti, kateri premer pilotov bo izbral za konstrukcijo. V veini primerov je to odvisno od geoloko ge-omehanskih karakteristik zemljine, hidrolokih razmer in viine pilotne stene. Izbor premera pilotov je odvisen od obremenitev in doline pilotov. Razmak med piloti je odvisen od obre-menitev stene in od karakteristik zemljine v zaledju stene. Izvedba pilotnih sten sestoji iz ve delovnih faz, ki so med seboj povezane in sledijo ena drugi. Ker pa so pilotne stene obiajno v pov-ezavi z drugimi objekti, je treba izvedbo vseh faz skrbno nartovati in uskladiti. Potrebna je asovna usklajenost delovnih faz s fazami iz-vedbe sosednjih objektov, saj je lahko izvedba neke faze praktino nemogoa, ali pa mono ogroa varnost in stabilnost pilotne stene, varnost sosednjega objekta ali celo varnost in stabilnost celotnega obmoja.



Slika 60: Fotografija pilotne stene v izvedbivir: http://www4.slikomat.com/09/0306/j18-IMG-63.jpg

Aksonometrini prikaz pilotne stene

Zasnova intalacij

Mrea vseh intalacij izhaja iz intalacijskega jaka, ki je lociran ob dvigalu, in se po etaah razpri med nosilnimi mreami prostorskih nosilcev v predelu spuenih stropov. Prav tako so med te nosilce postavljena svetila, ki so razlino razvrena po posameznih pros-torih.

Objekt bo opremljen tako z vodovodno, kanalizacijsko, elektro in TK intalacijo z merilnimi mesti ob servisnem dvoriu, ter s prezraevalno intalacijo sanitarij, kopalnic, utilitija in kuhinje

Za ogrevanje je predvidena kurjava preko toplotne rpalke, v kurilnici, v spodnji etai objekta. V ta namen je po vseh etaah in pros-torih zasnovano talno ogrevanje, pri katerem zadostuje segrevanje vode le na 30/40 C, kar zagotavlja manjo porabo. Toplotna rpalka je med energetsko najcenejimi naini segrevan-ja sanitarne vode in je nameena na hranilnik vode. Toplotna rpalka je sestavljena iz kom-presorja, ki plin stiska in ga ogreva, ekspanzi-jskega ventila, kjer se plin razirja in ohlaja, ter dveh toplotnih izmenjevalcev. Njena dodatna odlika je, da se lahko uporablja tudi za hlajenje manjih kleti ali shramb. Toplotna rpalka je opremljena s sistemom termine dezinfekcije, kar omogoa prepreevanje pojava legionele, s samodejnim obasnim segretjem vode na 65 stopinj Celzija. Za pogon naprave, torej kom-presorja in ventilatorja, je potrebno zagotoviti 30 odstotkov elektrine energije, 70 odstotkov pa je pridobimo iz okolice popolnoma zastonj. Amortizacija investicije se povrne v nekaj letih v primerjavi s kurilnim oljem ali plinom. Top-lotna rpalka, iz ekolokega vidika, pa prispeva tudi k istejemu okolju, v primerjavi z ostalimi ogrevalnimi sistemi. V celotnem objektu bi tako bil razvezan sistem talnega gretja preko toplotne rpalke.

Dodatno hlajenje bo zagotovljeno samo v junem delu objekta, in sicer s pomojo toplotne rpalke. Predstavitveni prostori v spodnji etai, ter v severnem delu srednje etae, ne bodo dodatno hlajeni, saj je obodni zid masivne betonske konstrukcije, poleg tega pa je del prostora obdan z zemljo, zato ne gre priakovati, da bi temperatura v prostoru presegla 26C. (http://www.toplotnacrpalka.com/)



Slika 61: Toplotna rpalkavir: http://mojdom.dnevnik.si/media/uploads/_custom/Lina/md_toplotna_crpalka_2.jpg

Slika 62: Shema toplotne rpalkevir: http://www.viaint.si/viaint/slike/image/Toplotne%20crpalke/1%20Delovanje%20TC.gif

Poarna varnost



51PROSTORSKI PRIKAZI


Fotomontaa in fotografije makete

Pogled iz sosednjega gria iz june smeri

Makera - Tloris pritlija




Pogled iz Gonja iz zahodne smeri

Makera - Tloris -1.etae




Pogled iz glavne ceste skozi vas iz severne smeri

Makera - Tloris -2.etae



Fotografije makete

Brici so neloljivo povezani z vinom, to opo-jno pijao. Proizvajajo ga za vse okuse in za vse epe. Vino jim daje kruh, predstavlja jim glavni vir dohodka, in dokler bodo ljudje astili dobra vina, bodo Brici gojili trto. Ne bo jih zanimalo niti ime drave, niti kdo je gospodar zemlje. Oni bodo delali to, kar so delali njihovi predniki. Ponosno in trmasto bodo iveli na svojem koku zemlje, v svojem raju. Ohran-jali bodo svojo bogato dediino, nadgrajevali znanja svojih prednikov, astili vinske bogove ter samozavestno in optimistino zrli v prihod-nost.

56ZAKLJUEK


Sapa, Igor (2011): Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 4, Brda in Zgornje Posoje. Ljubljana: Viharnik.

Gomirek, Tanja (2009): Brestje in Kojsko. Upravni in kulturni center Brd do 1945. Nova Gorica: Goriki muzej.

Rechberger Pear, Anny (2005): Brda. Gri ob griu. Trst: Goliardica Editrice.

Datz, C., Kullmann, C. (2006): Winery design. Milan: teNeues

Prelovek, Damjan (2004): Plenik in kamen. V: Hie. 19 (5): 86-90

Konjedic, Ubald (2010): Poslovni nart in ekonomska ocena nalobe v turistini objekt, diplomsko delo, Univerza v Novi Gorici, PTF, Nova Gorica.

Hilla, John (2007): Half Dose #40: Novelty Hill-Januik Winery http://archidose.blogspot.com/2007/12/half-dose-40-novelty-hill-januik-winery.html (november 2011)

Saieh, Nico (2010): Between Cathedrals / Alberto Campo Baeza http://www.archdaily.com/55969/between-cathedrals-alberto-campo-baeza/ (november 2011)

Fairs, Marcus (2007): Museum of Modern Literature, Marbach am Neckar by David Chipperfield Architectshttp://www.dezeen.com/2007/10/10/museum-of-modern-literature-marbach-am-neckar-by-david-chipperfield-architects/ (november 2011)

Struna Bregar, A., Kuhar, . (2011): Vinska arhitektura. Izbor oblikovno najboljih vinarn v Sloveniji.http://www.mladina.si/53857/vinska_arhitektura/?utm_source=tednik%2F201116%2Fvinska_arhitektura&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink (november 2011)

Ivanc, Sta (2011): Les je slovenska nafta. V: Delo. http://www.delo.si/druzba/panorama/les-je-slovenska-nafta.html (oktober 2011)

Koprar, Ljubo, univ.dipl.in.grad., Pprojektiranje in izvedba sidranih zidov in pilotnih stenehttp://www.sloged.si/LinkClick.aspx?fileticket=bXXgN6UCtk4%3D&tabid=128

Vse informacije o toplotnih rpalkahhttp://www.toplotnacrpalka.com/

57VIRI IN LITERATURA


...svoji druini za vso moralno in finanno podporo,

...profesorju Milou Florijaniu, asistentu Mitji Zorcu in profesorju Vojkotu Kilarju za strokovne nasvete in pomo,

...Katarini, Roku, Lukcu, Andreju, Alenu,..ter vsem ostalim, ki so mi pomagali in stali ob strani

...mizarju Joetu imencu

58ZAHVALA


111211 DIPLOMA111211 DIPLOMA

Documents

Marko Licen