Matej Klemencic, Francesco Robba, Maribor 2013

F R A N C E S C O R O B B A

Matej Klemeni

Mat

ej

Kle

men

i

FR

AN

CE

SC

O R

OB

BA

F r a n c e s c o Ro b b a( 1 6 9 8 1 7 5 7 )

Beneki kipar in arhitekt v baroni Ljubljani

Matej Klemeni

UMeTnIKI K abIneT PrIMo PreMZL

Francesco Robba (1698 1757)Beneki kipar in arhitekt v baroni Ljubljani

besedilo Matej KlemeniFotografije Miran Kambi

in drugi, avtorji in lastniki slikovnega gradiva so navedeni na str. 311Uredil Primo Premzl

recenzenta dr. Stanko Kokole in dr. Samo tefanacLektoriral Franc Vogelnik

Korekturno branje Katra Meke in Sneana tabiJezikovni pregled anglekega povzetka / english summary copy editor Arven akti Kralj Szomi

Likovno in tehnino uredil Franc MesariGrafina priprava Atelje za rko in sliko, Murska Sobota

natisnjeno na papirju Magnomatt hello silk 150 g/m2, brezlesni, TCFTisk in vezava Tiskarna Littera picta, Ljubljana

Zaloil in izdal Umetniki kabinet Primo Premzl, Maribor www.primozpremzl.si

naklada 500 izvodov, prva izdaja2013

Izid knjige sta sofinancirali Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

in Mestna obina Maribor.Za donacijo se iskreno zahvaljujemo Aleksandru Cziku v Ljubljani.

copyright 2013 by Matej Klemeni za besedilo, Umetniki kabinet Primo Premzl za izdajo,

Miran Kambi, Muzej in galerije mesta Ljubljane, narodna galerija, narodni muzej slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana in drugi za slikovno gradivo.

V skladu z doloili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah so brez pisnega dovoljenja avtorja, zalonika in avtorjev oz. lastnikov slikovnega gradiva prepovedani ponatis,

izposoja slikovnega gradiva, radijska distribucija, fotokopiranje in druge oblike reprodukcije ter shranjevanje v elektronski obliki v kakrnemkoli obsegu.

cIP Kataloni zapis o publikaciji Univerzitetna knjinica Maribor730(450.34):929robba F."1698/1757"(082) KLeMenI, Matej Francesco robba : (1798-1757) : beneki kipar in arhitekt v baroni Ljubljani / [besedilo] Matej Klemeni ; [fotografije Miran Kambi in drugi]. - 1. izd. - Maribor : Umetniki kabinet Primo Premzl, 2013Isbn 978-961-6055-41-3cobIss.sI-ID 75424769

Vsebina

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

stanje raziskav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Pietro baratta in beneko barono kiparstvo na zaetku 18. stoletja . . . . 17

Kiparstvo Francesca robbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37olanje v benetkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Prva dela v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45sv. Janez nepomuk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Karel VI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69Prva dela za Zagreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74angeli adoranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87spomenik sv. Janezu nepomuku v celovcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Veliki oltarji ljubljanskih redovnih cerkva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Zasebna profana naroila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Vodnjak treh kranjskih rek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118Krievci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Francesco robba v lui razvoja italijanskega kiparstva v 18. stoletju in kiparjevo nasledstvo v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137

smeri razvoja benekega kiparstva v prvi polovici 18. stoletja . . . . . . . . . 137Delo Francesca robbe v lui soasnega italijanskega kiparstva . . . . . . . 148Delavnica, nasledstvo in vpliv dela Francesca robbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155

Zakljuek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

opombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181

slikovne priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197

Katalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265

Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285

Imensko in krajevno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300

summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307

Viri ilustracij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311

36

38

Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)

37

Kiparstvo Francesca Robbe

olanje v Benetkah

V beneki upniji san Mois je bil 5. maja 1698 kren Francesco Filippo, sin anzola robbe in njegove ene Maddalene Libere, rojen 1. maja.119 Fran-cescova stara sta v knjigah upnijskega arhiva omenjena vsaj e leta 1687, ko se jima je rodil sin Francesco antonio, oetovega poklica pa ne poznamo, saj je e pred tem letom oslepel.120 Druina je bila temu primerno revna, kar je razvidno tudi iz oporoke ene od hera, Zanette, saj je leta 1717 posebej omenila revino svojih starev.121 Morda sta bila anzolo in njegova ena e prej v marsiem odvisna od sorodnikov, saj vemo, da je v isti upniji ivela tudi anzolova teta Zanetta negricioli, ki ga je kasneje v svojih oporokah imenovala za glavnega dedia.122

oba anzolova sinova, ki sta preivela rano mladost, sta bila doloena za kiparski poklic.123 Prvi je stopil v uk Francesco, ki je 9. maja 1711 za pet let postal vajenec (garzon) pri Pietru baratti,124 slabih est let kasneje, 18. februarja 1717, pa je k istemu kiparju odel e mlaji brat nicol.125 o obeh bratih robba v benetkah nimamo nobenih arhivskih podatkov ve, le iz oporoke njune sestre Zanette, zapisane 23. novembra 1717, bi lahko sklepali, da sta bila oba e v benetkah, oziroma mesta e nista za stalno zapustila, saj ju omenja brez dodatnih pojasnil.126

o nainu olanja vajencev v benekih kiparskih delavnicah ne vemo skoraj niesar, saj Temanzove biografije v tem pogledu niso preve izrpne, posebne tudije, ki bi temeljile na morebitnih drugih virih, pa e niso bile narejene. V ohranjenih pogodbah vajencev z mojstri, zapisanih po vnaprej doloenem obrazcu, so le osnovne informacije o pogodbenih straneh. od podatkov, ki bi nas posebej zanimali kaj naj bi mojster nauil uenca , izvemo le, da naj bi mojstri vajence izuili svoje umetnosti (l arte sua).127 sprio pomanjkanja bolj izrpnih virov o vajencih v benetkah je v edino pomo tudija Jennifer Montagu o olanju kiparjev v rimu.128 Uenci naj bi se izuili osnovnih elementov obrti in umetnosti, predvsem modeliranja, klesanja in poliranja, velik pomen pa je bil posveen tudiju po modelih, tako antinih kot sodobnih, ki so bili na voljo v mestu, seveda pa tudi kopiranju mojstrovih del in modelov, ki so jih mojstri imeli v delavnici od fragmentov rok, nog in glav do celih figur. Za tudij robbove kiparske formacije je seveda zaetni del vajenike dobe privajanje na osnovne kamnoseke tehnike ter pomo mojstru pri grobi obdelavi kamna in zakljunem poliranju bistveno manj pomemben kot to, na kaknih vzorih se je kot vajenec nauil reevati osnovne kiparske probleme. V svoji petletni vajeniki dobi je imel robba verjetno dovolj monosti, da je spoznal antina dela, ki so bila beneanom kot statuario Pubblico na ogled v biblioteci

38

Francesco robba, Sv. Franiek Regis (detajl). Zagreb, . c. sv. Katarine, oltar sv. Ignacija.


38

Marciani,129 pa tudi tevilna noveja kiparska dela v benekih cerkvah, javnih stavbah, palaah in vrtovih. Pomemben del tudija je bil gotovo barattov lastni fondo di bottega oziroma tudijska zbirka bozzettov, modellov in ricordov, ki pa je ne moremo rekonstruirati, lahko si pomagamo le z e predstavljenimi ugotovitvami o mojstrovem lastnem delu in njegovih vzorih. Tudi za druge beneke kiparje imamo na voljo le malo objavljenih delavnikih inventarjev.130 a vsaj en fondo di bottega se je v benetkah vendarle ohranil: prek dediev de-lavnice robbovega sodobnika Giovannija Marie Morlaiterja (16991781) in nekaterih privatnih zbirk je nazadnje priel v beneki muzej v ca rezzonico.131 Morlaiterjeva zbirka kipcev iz terracotte in surove gline je velika, saj se je v njej ohranilo ve kot sto kosov, lahko bi celo pomislili, da je bila v benetkah nekoliko izjemna. Kipar je namre sredi 18. stoletja aktivno sodeloval pri delu novoustanovljene beneke akademije in bi bil lahko svojo zbirko zato nartno poveeval z odkupom, saj v njej najdemo tudi dela starejih kiparjev, e posebej enrica Merenga. Vendar pa je po velikosti povsem primerljiva oziroma e obseneja tudi zbirka, ki se je ohranila v samostanu Heiligenkreuz v spodnji avstriji in je bila last Giovannija Giulianija (16631744), kiparja benekega rodu, ki je deloval v avstriji, predvsem na Dunaju in v Heiligenkreuzu, sienska zbirka kiparske druine Mazzuoli pa je po tevilu modelov obe celo preka-ala.132 eprav barattovega fondo di bottega ne moremo rekonstruirati, pa so bili njegov sestavni del gotovo modelli per istudiare, ki jih je po prievanju Tommasa Temanze Pietru v benetke poiljal brat Giovanni, spomladi leta 1711 pa bi se lahko bil obogatil e s skicami, tako risarskimi kot tudi kiparskimi, ki so nastale med Pietrovim obiskom rima. Francesco robba je tako imel v mojstrovi delavnici skoraj gotovo monost spoznati ve kot le beneko kipar-sko produkcijo, pa eprav iz druge roke. Zato lahko sklepamo, da tako kot njegovemu uitelju gotovo tudi njemu nista bili neznani na primer algardijevi Dareljivost (sl. 9) in Ljubezen (sl. 15) ter berninijeva Matilda Toskanska (sl. 12) oz. njena florentinska predelava, Bogastvo Giovannija baratte (sl. 11). Kakne tehnine sposobnosti si je pridobil v uiteljevi delavnici, pa lahko sklepamo le na podlagi ohranjenih del, ta pa so z izjemo bozzettov v glini in vosku ome-jena na izdelke iz marmorja. Za ulivanje kipov so bila potrebna posebna obrtna znanja,133 zato se robba s tem v Ljubljani gotovo ni ukvarjal, kaknih izdelkov iz lesa pa seveda ne moremo izkljuiti, eprav niso preve verjetni. Tudi uporabi mehkejega in cenejega lokalnega kamna (v benetkah sta bila to vientinski in istrski kamen) za figuraliko v barattovi delavnici niso bili najbolj naklonjeni, vsaj tako lahko sklepamo iz neke Pietrove izjave, da je pripravljen kipe izklesati samo v marmorju, ne pa tudi v mehkejem lokalnem kamnu. Pri tem je posebej poudaril, da z njim nima izkuenj.134 Tudi pridobivanje risarskega znanja je bilo del olanja vsakega kiparja, a o robbovih risarskih sposobnostih nimamo nobenega dokumenta, saj ni znana nobena njegova risba.135 Prav tako trenutno ne poznamo nobenega robbovega bozzetta, portret Karla VI. v negani glini, ki je fragmentarno ohranjen v ljubljanski narodni galeriji (kat. t. a14), pa je prej prezentacijski modello kot bozzetto, ki bi nam kaj ve povedal o kiparjevih


39

40

Pietro baratta, Sv. Joef. nahajalie neznano (neko Dunaj, zbirka nebehay).

39

Pietro baratta, Sv. Joef. contarina, . c. sv. Jerneja, veliki oltar.

39

40


96

123

Francesco robba, Steber sv. Janeza Nepomuka. celovec, stari trg (fotografi ja iz 19. stoletja).

124

Francesco robba, Lev. celovec, Stadthaus.

125

Francesco robba, Lev. celovec, Stadthaus.

123

124

125

tako postal celovki nepomukov spomenik (kat. t. a23, sl. 121, 123). Zaradi pomembnega poloaja sredi celovkega starega trga je imel v urbanistinem pogledu za koroko prestolnico podobno vlogo kot kasneje za Ljubljano Vod-njak treh kranjskih rek. spomenik, ki je bil leta 1874 al odstranjen, je na svoje stroke naroil Volf iga grof orsini-rosenberg (16821739), stanovski gradian (Burggraf ), ki je v imenu deelnih stanov upravljal mesto celovec. Postavljen je bil leta 1737 ter dopolnjen tri leta kasneje, zato lahko sklepamo, da je robba naroilo prejel kmalu po zakljuku del za celovke jezuite. al e zmerom nimamo arhivskih podatkov, ki bi ga s celovcem ponovno povezovali pred pomladjo 1735. leta, a zaradi tedaj e obiajnih zamud pri delu bi lahko sklepali, da je pogodbo podpisal e nekaj let pred tem, morda leta 1733, ko je bil naronik imenovan za stanovskega gradiana.240 celovki nepomukov spomenik je stal pred starim Magistratom, ob kriiu starega trga s prometni-co, ki je sredie mesta delila v smeri severjug (sl. 122), in iz starih fotografi j je razvidno, da je bil glavni poudarek trga, ki se je v zahodnem delu iztekal v neposredni bliini sedea deelnih stanov. Po svoji arhitekturni zasnovi nas spominja na tevilne bogato okraene stebre, ki so jih v poznem 17. in v 18. sto-letju postavljali na trgih habsburkih mest, a kaknega neposrednega vzornika e ne poznamo. V primerjavi z drugimi robbovimi javnimi deli s starejim karlovkim Marijinim spomenikom in z mlajim ljubljanskim vodnjakom pa je celovki nepomukov spomenik odlikovala drzno postavljena kiparska sku-pina na vrhu vitkega, usloenega stebra, ki je predstavljala Apoteozo sv. Janeza Nepomuka na oblakih in leteih angelih.

Ker poznamo spomenik le po starih fotografi jah, o podrobnostih izvedbe ne moremo soditi. od prvotnih sedmih svetnikih kipov so se ohranili le tirje, Sv. Janez Nepomuk (tab. XLIII), Sv. Rok (tab. XLII), Sv. Sebastijan (tab. XL, sl. 126) in neznani svetnik, ki je obiajno identifi ciran kot Sv. Leopold (tab.


97

126

Francesco robba, Sv. Sebastijan. celovec, stolnica (stanje pred 1932).

127

Francesco robba, Sv. Leopold (?). celovec, stolnica (stanje pred 1932).

126 127

XLI, sl. 127), vsi v belem marmorju, ter dva leva iz rnega kamna (sl. 124125). svetniki kipi so sedaj v celovki stolnici in so slabo ohranjeni, posamezni deli figur so bili nadomeeni s slabimi kopijami ali pa je njihova povrina mono pokodovana, tako da niti ni presenetljivo, da se je v literaturi pojavila teza o vejem deleu delavnice pri izvedbi kipov.241 Medtem ko je dele robbove oseb-ne udelebe pri klesanju kipov zaradi stanja ohranjenosti teko dololjiv, pa je zasnova figur brez dvoma njegova. Sv. Janez Nepomuk je nekoliko spremenjena, novemu poloaju prilagojena varianta ljubljanskega kipa iz 1727, Sv. Leopold (?) z dolgim, levo nogo prekrivajoim oblailom spominja na Sv. Matijo (sl. 104) v Varadinskih Toplicah, Sv. Rok z ostrim kontrapostnim zasukom pa je ena od izpeljank figuralnega tipa, ki ga je robba vekrat uporabil, med drugim za Sv. Jerneja (tab. XXXVIII) v Varadinskih Toplicah.

robbovo delo za celovki stari trg ni ostalo brez odmeva in v naslednjih letih je e dobival naroila v celovcu. Med javnimi naroili je gotovo najpo-membneje resda povsem kamnoseko, a verjetno donosno delo za poslopje korokih deelnih stanov, celovki Lontov, za katerega je v letih 1740 in 1741 naredil opremo velike slavnostne dvorane: izklesal je njen portal, jo tlakoval s rnim, rdeim in belim kamnom v geometrinem vzorcu na osnovi osmero- in esterokotnikov, na ojih stenah pa je postavil e dva kamina, od katerih je


150

na susalijevih kipih v san Marcuola (sl. 184) in seveda na Marchiorijevih delih v Gradcu (sl. 196), Fratta Polesine in v rovinju, je znailna tudi za robbova dela okrog leta 1730. seveda so razlike v osebnem slogu dovolj velike, da danes lahko loimo opuse posameznih mojstrov, podobnosti nekaterih splonih slogovnih elementov pa so vendarle oitne. Pri Francescu robbi smo opozorili na slogovne spremembe, ki so nastale okrog leta 1727. Umiritev volumnov draperije, ki jo lahko prvi opazimo pri Sv. Janezu Nepomuku (tab. XXII) in ji sledimo vsaj do angelov na entjakobskem velikem oltarju, bi torej lahko bila tudi posledica intenzivnih stikov z benetkami, ki jih je kipar imel v teh letih. Morda je bil prav zaradi umika Pietra baratte v carraro leta 1727 robba prisiljen navezati intenzivneje stike z drugimi kiparji, e seveda z njimi ni sodeloval e pred tem.

Druga robbova slogovna preobrazba se je brkone zaela v drugi polovici tridesetih let: fi gure so postale bolj razgibane, draperija je dobila nov volumen, njeni robovi so vzplapolali, modelacija pa se je otresla razdrobljenosti, postala je jasneja in velikopotezneja. eprav se zdi bolj logino, da bi se kipar pri tem odpovedal tudi poudarjeni diferenciaciji materialov pri obdelavi povrin, ki je zaznamovala nekatera stareja dela, na primer Karla VI. (sl. 83) z bleeim oklepom, grobo obdelano verigo reda zlatega runa in skodrano lasuljo ter relief Muenitva sv. Katarine (sl. 103) z rabljem v krznenem ogrinjalu in z uporabo vebarvnega ozadja, je robba e v svojem zadnjem delu, v skupini Abrahama in Izaka (tab. LXIII) na oltarju v Krievcih uspeno zdruil obe komponenti, tako da ima polno, vihrajoe in za kompozicijo odloilno abrahamovo ogrinjalo prav naturalistino obdelano povrino.

200

Giovanni Maria Morlaiter, Sv. Pavel. benetke, Museo del settecento Veneziano carezzonico.

201

Giovanni Maria Morlaiter,Sv. Pavel. camponogara, . c., veliki oltar.

200 201


151

robbov pozni osebni slog se vsaj na prvi pogled v niemer ne ujema z osebnimi slogi posameznih protagonistov kiparstva tiridesetih let v benetkah. njegov slog ni posledica tudija antinih spomenikov tako kot Marchiorijev, ni posledica iskanja slikovitih efektov povrine marmorja pod vplivom trepetajoih barv soasnih slikarskih mojstrovin kot pri Giovanniju Marii Morlaiterju in ni posledica zunanjih impulzov, kot to lahko ugotovimo pri nekaterih delih anto-nia bonazze, povezanih s soasnim gledaliem. Kljub temu pa lahko vidimo, da so vse omenjene kiparje posebej zanimali enaki problemi. eden od teh je bil prav gotovo povezan z oblikovanjem draperije, tako njenega volumna kot njene povrine. seveda gre pri tem za enega osnovnih, povsem nadasovnih kiparskih problemov, ki so se ga brez dvoma zavedali tako robba kot njegovi beneki sodobniki, kaj pa jih je prav konec tridesetih let spodbudilo k iskanju novih reitev, pa trenutno e ne moremo ugotoviti.391 Kot smo omenili, se je Marchi-ori posvetil predvsem tudiju antinega kiparstva, Morlaiter iskanju slikovitih efektov povrine, robba pa dinamiziranju volumnov. a pri Morlaiterju lahko kljub dekorativni slikovitosti, ki marmorno povrino njegovih kipov povsem preprede konec tridesetih let, ugotovimo, da je pri modeliranju kipov vendarle razmiljal tudi in predvsem o volumnu draperije, podobno kot robba. Kot primer nam lahko slui Sv. Pavel (sl. 201), ki je verjetno nastal v prvi polovici petdesetih let 18. stoletja in je sedaj v upnijski cerkvi v camponogari. Bozzetto zanj (sl. 200), ohranjen v ca rezzonico, je predvsem tudija vehement nega zasuka telesa in poteka draperije, s katero je kipar elel ta zasuk poudariti. ele pri izvedbi v marmorju so bile dodane drobne gube, ki kot mrea prepletajo

203

Giovanni Maria Morlaiter, Ljubezen do Boga. benetke, accademia.

202

Giovanni Maria Morlaiter, Marija Vnebovzeta. benetke, Museo del settecento Veneziano carezzonico.

202 203

Francesco Robba v lui razvoja italijanskega kiparstva v 18. stoletju in kiparjevo nasledstvo v Ljubljani

178

Zakljuek

Zadnje desetletje robbovega dela v Ljubljani so zaznamovale tevilne pravde, povezane z dolgovi, ki si jih je bil nakopiil, obupani poskusi, da od mesta iztri im ve dodatnega denarja za vodnjak, ki ga je po dobrih osmih letih dela leta 1751 vendarle postavil na Mestni trg, ter delo na preostalih naroilih od Ljubljane do notranjske in predvsem Zagreba. Zaradi prevelikega tevila nedokonanih del so se mu izmuznila nekatera pomembna naroila, od nastav-ka oltarja za nazarje do velike fontane za Trst, to pa je gotovo bil e dodaten udarec za njegovo e tako slabo finanno stanje. Konec februarja leta 1756 je bil posveen oltar sv. Kria, ki ga je izklesal za zagrebko stolnico in ostaja zadnje delo, ki ga je videl dokonano. V Zagrebu si je gotovo e obetal naroil ne nazadnje je veina del njegovega nasledstva iz sedmega desetletja prav v zagrebkih cerkvah in konec leta 1756 oziroma v zaetku naslednjega leta se je, podobno kot v tevilnih zimskih mesecih v preteklih letih, spet mudil tam. Zapis v mrliki knjigi upnije sv. Marije na Dolcu, ki stoji prav na sredi med jezuitsko cerkvijo sv. Katarine in zagrebko katedralo, sicer ni preve zgo-voren 1757 januarii 24 Franciscus Robba sculptor munitus sacramentis obijt, sepultus in parochiali ad dolorosam , lahko pa domnevamo, da ga je v mrzlih zimskih mesecih v hrvakem glavnem mestu pokosila ena od pljunih bolezni, za katerimi so pogosto bolehali in umirali kiparji in kamnoseki.447

robbov uitelj Pietro baratta se je olal v Toskani in je v benetke prinesel dobro poznavanje kiparstva velikih mojstrov rimskega visokega baroka srede 17. stoletja, predvsem dela alessandra algardija, ki je bil kiparjem v srednji Italiji ob koncu 17. stoletja verjetno najveji vzor. na podlagi znailnosti barattovega osebnega sloga lahko sklepamo, da je Francesco robba, ki se je v barattovi delavnici olal v letih med 1711 in 1716, v uiteljevi delavnici poleg algardi-jevih spoznal e berninijeva dela, dela Giovannija baratte, verjetno pa tudi katerih drugih rimskih in florentinskih kiparjev, gotovo pa ni bil nedovzeten do dosekov svojih sodobnikov.

robbov opus lahko na podlagi obstojeih in nekaterih novih zgodovinskih podatkov ter na podlagi slogovne analize razdelimo v tri obdobja. V prvem, ki je po kiparjevem prihodu v Ljubljano trajalo do leta 1727, se je robba praviloma dral formalnih elementov, priuenih v uiteljevi delavnici. Leta 1727 je nastal Sv. Janez Nepomuk, ki pomeni robbovo umetniko osamosvojitev in mu sledi nekaj robbovih najbolj uspelih del, Sv. Franiek Regis za zagrebke jezuite in veliki oltar za ljubljanske jezuite. Kipe iz tega drugega obdobja, ki ga gotovo lahko oznaimo kot zrelo, zaznamuje zaprta forma, sklenjena kontura in skrbno


179

modelirana draperija, ki se prilega telesu in ni pretirano voluminozna. robbov slog je bil tedaj v marsiem podoben slogu njegovih benekih sodobnikov, e posebej zaradi umirjenosti figur in oprijete draperije. Vendar pa je veina teh kiparjev, na primer Giovanni Marchiori, Gaetano susali, antonio Gai in delno tudi Giovanni Maria Morlaiter, svoj zgodnji slog razvila predvsem na podlagi stika z neocinquecentizmom zgodnjih dvajsetih let, v robbovih figurah pa lahko zasledimo algardijevske figuralne sheme. Zagrebki Sv. Franiek Regis je zato kot ena od mnogih interpretacij algardijeve Dareljivosti z nagrobnika Leona XI. v vatikanskem sv. Petru slogovno celo blije soasnemu rimskemu kiparstvu, na primer Zmernosti Filippa Della Valleja v kapeli corsini v lateranski baziliki.

V poznih tridesetih letih se je slog Francesca robbe ponovno spremenil: kipi so postali manj dosledno introvertirani in vedno bolj dinamino raz-gibani, draperije pa polneje, z ostrejimi in bolj geometriziranimi gubami, ki so pri zadnjih delih na konceh lahko prav razvihrane. robbovo slogovno zorenje konec tridesetih let 18. stoletja je potekalo vzporedno s spremembami v benekem kiparstvu, kjer je do okrog leta 1740 veina prej omenjenih kipar-jev pod razlinimi vplivi preoblikovala svoj osebni slog. Morda je na robbo vplivalo prav umetnostno in intelektualno dogajanje v rodnih benetkah, ki jih je zaradi nakupov marmorja redno obiskoval, a zdi se, da se je po vzore obrnil drugam. Posamezne spremembe njegovega osebnega sloga si namre lahko razloimo samo z rimskimi vplivi. ne samo Vodnjak treh kranjskih rek, ki je nastal pod vplivom berninijevih in settecentistinih rimskih vodnjakov, tudi geometrizacija draperije ima nekaj slogovno sorodnih reitev v opusu algardijevega naslednika Domenica Guidija, njena razgibanost in uporaba za izraanje notranjega ivljenja figur pa kae na dobro razumevanje in ne le poznavanje berninijeve umetnosti. Uporabe podobnih elementov v benet-kah ne zasledimo, vendar so v rimu ves as nastajala dela, ki so kazala, da berninijeva ola e ni bila pozabljena od skupine Religija premaga Herezijo, ki jo je konec 17. stoletja za oltar sv. Ignacija v rimski cerkvi Il Ges izklesal Pierre Le Gros, pa do velike Fontane di Trevi, ki so jo slavnostno odkrili leta 1744. Zato bi bilo umestno domnevati robbov obisk rima okrog leta 1740, eprav ga zaenkrat al ne moremo dokazati.

obseg in pomen robbovega dela je zaznamoval tudi krog njegovih naro-nikov. K njegovemu ugledu so oitno pripomogli jezuiti in stiki, ki so jih e v desetletjih pred njegovim prihodom v Ljubljano spletli kamnoseki, tudi njegov tast Luka Mislej, najbolj pa je k uveljavitvi prispeval sam z nadpovpreno kvali-teto svojih del, zaradi katere v provincialnem okolju ni imel prave konkurence. Vendar pa je verjetno prav zaradi tega okolja danes njegov opus tudi bistveno manji, kot bi priakovali, poleg tega pa se od opusov benekih sodobnikov razlikuje po tem, da je v njem malo kiparskih izdelkov za zasebne naronike, saj razen Karla VI. in Viteza ni zapustil nobene buste, bokalki Narcis pa je edino ohranjeno profano naroilo z mitoloko vsebino. To bi lahko bila posledica takratnih slabih ekonomskih razmer, kiparjeve prezaposlenosti z drugimi, vejimi naroili, manji interes lokalnih naronikov za taken tip umetnin ali

Zakljuek

180 Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)

pa le posledica razpritve oziroma unienja kiparjevih del v naslednjih dveh sto-letjih. raznolikost opusa posameznega umetnika je sicer pomembno vpraanje, ne spremeni pa pogleda na vpraanje kiparjevega sloga in kvalitete. In robbovo mesto je v okviru benekega baronega kiparstva z novimi ugotovitvami e zelo jasno izrisano. njegov slogovni razvoj oziroma spremembe njegovega osebnega sloga so potekale vzporedno z dogajanjem v benetkah, zaradi nekoliko druga-nega, na fl orentinska izhodia vezanega olanja v barattovi delavnici, morda pa tudi zaradi kasnejega neposrednega stika z rimom je kipar razvil nekoliko samosvoj slog, ki ga je obenem priblial tudi soasnemu rimskemu kiparstvu. bil je sodobnik protagonistov zadnje velike generacije benekih baronih kiparjev Giovannija Marie Morlaiterja, Giovannija Marchiorija in antonia bonazze, za katerimi ni zaostajal ne pri tehnini izvedbi, ne pri inventivnosti zasnove, niti s sugestivnostjo svojih del. Prav leta 1757, dobrih devet mesecev po robbovi smrti v Zagrebu, pa se je na beneki terrafermi rodil antonio canova, ki je dobri dve desetletji kasneje povsem zasenil svoje velike predhodnike in kiparstvo popeljal v svet neoklasicizma.

181Opombe

1 eine recht prchtige Triumph=Pforte von Stein, 22 Schuhe hoch durch den berhmten Knstler, Francesco Roba, von Venedig gebrtig, der Zeit aber Burger und Steinbildhauer zu Laibach [] verfertigt. (Heldenthaten 1739, p. 426).

2 odlomka, ki govorita o slogu, se glasita: Was die Methode oder den Styl unseres Bildners betrifft, so lt sich eine gewisse Ueberladung und ein baroker Geschmak [] nicht abstreiten. in Dessen Sculpturen sind mit groer Sorgfalt und feinem Detail gearbeitet, aber seine Darstellung der Bewegungen ist oft so barok, da dann die schnheitliche Grenzlinie merklich berschritten erscheint. (Germonik 1865, p. 96).

3 Ilg 1884, pp. cxviiicxx (von ganz keck Berninesker stark manierirter Formenbildung).

4 Jellouschek 1858; Jellouschek 1864; Tkali 1885; Vrhovec 1885; Vrhovec 1886; Wallner 1890.

5 Prvo izvestje Drutva za kransko umetnost v Ljubljani za leto 1895 in 1896, Ljubljana 1896, p. VI; Dom in svet, X, 1897, pp. 121, 136, 137 in omemba na p. 158 (Sv. Zofija identificirana kot sv. Katarina).

6 steska 1902, citata na pp. 731, 734. na zagrebka dela, znana iz raziskav Ivana Krstnika Tkalia (Tkali 1885), je steska ljubljansko publiko opozoril leta 1909 (steska 1909).

7 cf. Tietze-conrat 1905, coll. 227241. Po objavi dokumentov, ki dokazujejo robbovo avtorstvo (cf. infra), je Tietze-conratova na Hoffillerjev lanek in svojo napako tudi sama opozorila (cf. Tietze-conrat 1920a; Tietze-conrat 1920b, pp. 139, 88, fig. 52).

8 Tietze-conrat 1907, p. 87. 9 Hoffiller 1919; za objavo arhivskih

virov v celoti cf. Jirouek Vanino 1993.10 Hoffiller 1919, p. 207; steska 1919,

p. 298.11 Doktorska diploma z dne 7. julija 1927

(narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana, rokopisna zbirka).

12 Vodnik 1926; Vodnik 1927; Vodnik 1930; Vodnik 1935; Vodnik 1936; Vodnik 1937; Vodnik 1944.

13 Kot ugotavljata ana Lavri in bla resman, je na Vodnika s svojo solidno in vestno metodo znanstvenega dela,

viroslovno in bibliografsko akribijo vplival Josip Mantuani, ki je kratek as, prav v letih Vodnikovega tudija, ob Izidorju cankarju in Vojeslavu Moletu poueval na fakulteti (Lavri resman 1994, p. 97).

14 Vodnik 1930, p. 97.15 Vodnik 1930, p. 99. Kip Sv. Dizme z

oltarja sv. Joefa v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba, ki ga navaja kot Mislejevega, je bil kasneje upravieno pripisan angelu Puttiju (cf. stel M. 1957, p. 43).

16 Vodnik 1930, pp. 98, 106. Za citat cf. ibid., p. 104.

17 Jirouek 1937, p. 4. Za Pittonija oz. pravilno identifikacijo njemu pripisanih del s cabianco cf. susanna Zanuso, s. v. Francesco cabianca, Scultura a Venezia 2000, p. 712; za nepravilno povezavo Le courta z berninijem cf. Guerriero 1999a.

18 steska 19341935.19 ress 1979, pp. 1920 (objava disertacije

iz leta 1948), Kohlbach 1948, pp. 128130; Kohlbach 1950, pp. 5354.

20 stel M. 1957, pp. 47ss.21 Horvat-Pintari 1961, cf. tudi

sinobad 1957.22 Horvat-Pintari 1961, pp. 4445.23 Horvat-Pintari 1961, p. 41; za

arhivske podatke o barattovem avtorstvu cf. serain 1999.

24 Horvat-Pintari 1961, pp. 37 ss.25 Horvat-Pintari 1961, pp. 5455.

cf. Klemeni 2010a, p. 63.26 Za steletove navedbe cf. stel F. 1960,

pp. 187188. Primerjava s san stae je zanimiva, saj je eden od obeh kipov po novejih ugotovitvah delo Pietra baratte, drugi pa res antonia Tarsie (cf. Matej Klemeni, s. v. Pietro baratta, Scultura a Venezia 2000, pp. 690692; susanna Zanuso, s. v. antonio Tarsia, Scultura a Venezia 2000, pp. 791793); cevc 1966, p. 125.

27 cf. Kukuljevi sakcinski 1860, pp. 370371; Wurzbach 1874, p. 208; steska 1902, p. 676; steska 1925a, p. 81; stel F. 1934, p. 412; Vodnik 1935, p. 134.

28 steska 1915, p. 12; stel M. 1957, pp. 4647; stel-Moina 1960, p. 111; stel F. 1960, pp. 185188; Horvat-Pintari 1961, p. 7. Za neuspeno iskanje po miljskih arhivih cf. Pahor 1964, pp. 6667.

29 Vrier 1976, pp. 5769.30 Prelovek 1980, p. 108. Za baratto

kot predstavnika toskanskega klasicizma cf. semenzato 1966, p. 31.

31 Prelovek 1980, p. 109; cf. tudi Prelovek 1998, p. 158. Po Prelovkovem mnenju naj bi bili v kiparjevih poznih delih na dan spet privreli spomini na uitelja, pri tem pa je primerjal skrbno obdelavo povrine in poudarjen dialog med figurami, ki je znailen za robbovi skupini v Krievcih, z Morlaiterjevim Sv. Antonom Padovanskim v kapeli benekega Istituta canal Marovich, ki ga je imel za barattovo delo. staro atribucijo Sv. Antona Padovanskega Pietru baratti (semenzato 1966, p. 95) je le malo pred objavo Prelovkovega lanka na podlagi dokumentov ovrgel Gastone Vio (Vio 19771978).

32 Prelovek 1998, p. 158. cf. tudi Prelovek 1997, p. 55.

33 cf. e. g. semenzato 1958, p. 150.34 Klemeni 2000b, pp. 18ss.; tudi tu,

poglavje o Pietru baratti.35 resman 1995a; resman 1998b;

resman 2000b; resman 2007.36 resman 1995a, pp. 6566. radmila

Mateji, ki jo pri pisanju o contierijevih vplivih na robbo navaja resman, sicer omenja podobnosti (primerja prste, vrat in oblikovanje prieske) med contierijevo Sv. Margareto na velikem oltarju reke stolnice in robbovo Sv. Katarino iz ljubljanske urulinske cerkve (Mateji 1977, p. 107; Mateji 1979b, pp. 14, 16), izrecno pa monost vplivov contierija na robbo v poznih dvajsetih letih omenja Vera Horvat-Pintari (Horvat-Pintari 1961, pp. 41, 46).

37 resman 1995a, p. 83.38 Dva od taknih mednarodnih

razstavnih projektov sta bila npr. velika parika razstava Art en Yougoslavie 1971, s. p. (za robbov zagrebki kip Sv. Franika Regisa cf. cat. 518, kipar je omenjen tudi v besedilu o baroku, ki ga je napisal France stel) in po razpadu Jugoslavije razstava v Vatikanu Croats 1999 (isti kip, p. 518, cat. 95, besedilo Vladimir Markovi).

39 Matej Klemeni, s. v. Francesco robba, Scultura a Venezia 2000, pp. 776777.

opombe

210

XIV Francesco robba, Vodnjak treh kranjskih rek. Ljubljana, narodna galerija.


211

XV Francesco robba, Reno boanstvo. Ljubljana, narodna galerija, Vodnjak treh kranjskih rek.

Slikovne priloge

212

XVI Francesco robba, Veliki oltar. Krievci, p. c. sv. Kria.


213

XVII Francesco robba, Nadangel Rafael. Ljubljana, . c. sv. Jakoba, oltar angelov varuhov.

Slikovne priloge

268

dar lahko na podlagi podobnosti z drugimi kiparjevimi deli in glede na oitna formalna izhodia v barattovi delavnici za vse kipe potrdimo robbovo avtorstvo, eprav ne moremo iz-kljuiti monosti veje udelebe delavnice. Posamezne figure so namre nekoliko nerodno ali pa vsaj neambiciozno izde-lane, predvsem pa neizenaene v posameznih delih. Putti na vseh estih oltarjih stolnice so e posebej v primerjavi z ne-kaj let starejimi v ljubljanski jezuitski cerkvi prav gotovo tudi izli iz njegove delavnice.

Arhivski viri: nb, cod. 12.120 [1726], f. 53v.Literatura: glej kat. t. a6.

A9Oltar sv. JoefaCelovec, stolnica sv. Petra in Pavlareliefna angelska glavica na menzi, v atiki skupina dveh puttov1726sl. 66

Za datacijo, avtorstvo, arhivske vire in literaturo glej kat. t. a8.

A10Oltar sv. Rozalije Celovec, stolnica sv. Petra in Pavladva putta na volutah, v atiki Sv. Sebastijan 1727 sl. 67, 70

Po podatkih v jezuitskem letopisu so oltarja sv. rozalije in sv. barbare v prvem paru kapel od vhoda v cerkev za 950 ren-skih goldinarjev postavili leta 1727.Za avtorstvo glej kat. t. a8.

Arhivski viri: nb, cod. 12.121 [1727], f. 50v.Literatura: glej kat. t. a6. A11Oltar sv. Barbare Celovec, stolnica sv. Petra in Pavladva putta na volutah, v atiki Kristus1727sl. 68, 71

Za datacijo, avtorstvo, arhivske vire in literaturo glej kat. t. a8.

A12Sv. Janez NepomukLjubljana, p. c. sv. Florijana, nekdanji glavni portalSv. Janez Nepomuk, angel, angelska glavica, relief Muenitva sv. Janeza Nepomuka1727 tab. XXII, sl. 76

Po podatkih v spisih stanovskega arhiva iz 1823 in 1824, ki jih je objavil anton Jelovek, so ob mostu ez savo, zgraje-nem leta 1724, kranjski deelni stanovi leta 1727 z denarjem domestikalnega sklada za 2324 gld. 47 kr. na rnuki strani postavili kapelico s kipom takrat e blaenega Janeza nepo-muka, ki ga je izdelal Francesco robba (omenjeno je, da das ganzn Kunststk aus kararischen Marmor von dem berhm-ten Maister Robba schn bearbeitet ist; sI as 2, stan. IV, fasc. 108, leto 1823: spis 85 [priloga 10. junij 1823]). Leta 1864 so morali kapelico zaradi pokodb podreti, tako da se nam je njena podoba delno ohranila le na veduti Ferdinanda run-ka (17641834) s konca 18. stoletja, na katero je opozorila nataa Polajnar (za veduto cf. rozman 19781979, p. 129, cat. 22). Jelovek je popisal tudi grbe, ki so bili na kapelici in so sedaj v lapidariju narodnega muzeja: nad vhodom so bili grbi deelnega glavarja Volfa Vajkarda grofa Gallenberga, na levi njegovega namestnika orfeja grofa strassolda in na desni poslanca antona Joefa grofa auersperga. V kapeli je bilo na tleh e pet grbov, na sredi spet Gallenbergov, na levi pa Kar-la Henrika pl. schweigerja-Lerchenfelda in bistrikega prela-ta Jakoba Klopperja ter na desni Janeza Danijela barona Gal-lenfelsa in Janeza Ferdinanda barona Hallersteina (sl. 79). Po letu 1864 so kip Sv. Janeza Nepomuka shranili v mestu, leta 1878, ko ga je obnovil kipar Franc Ksaver Zajec, pa so ga postavili v kapelo sv. rozalije v cerkvi sv. Florijana. ob pre-urejanju okolice cerkve v letih 19331934 ga je arhitekt Joe Plenik prestavil v nekdanji glavni portal. Ko je bila kapeli-ca poruena, je bil v slabem stanju tudi kip. asopisna notica iz 1878 celo omenja, da je oba angela in relief svetnikovega mue-nitva ob obnovi dobavil kipar Ivan Zajec. Kljub temu slogov-no angel, glavica in relief ustrezajo robbovemu delu, tako da je bilo Zajevo delo gotovo manj obseno oziroma je bilo omeje-no na kopiranje in dopolnjevanje pokodovanih delov. Iz opi-sa pokodb na kipu iz 1823 in iz danes vidne razlike v materia-lu lahko kot Zajev izdelek z veliko gotovostjo doloimo angel-sko glavico, del leve roke in krila angela, najbr pa tudi del relie-fa na podstavku, natanneje rezultate pa bi lahko dala le ustre-zna restavratorska tudija.arhivskih virov iz asa nastanka kapelice in kipa ne poznamo. robbovo avtorstvo je omenjeno ele leta 1823, v strokovni li-teraturi pa se Sv. Janez Nepomuk kot robbovo delo omenja od objave antona Jelovka dalje. razen nekaj e omenjenih delov skupine, ki jih je dopolnil Ivan Zajec, je Sv. Janez Nepomuk la-stnorono robbovo delo.

Arhivski viri: sI as 2, stan. IV, fasc. 108 (leto 1823: spis 85 [priloga 10. junij 1823]; leto 1824: spis 26 [30. januar 1824], spis 61 [z vstavljenim delom spisa 186 iz leta 1823], p. 5).Literatura: Keyssler 1751, p. 1205; Jellouschek 1864, pp. 174175, 178179; Aufstellung 1878, p. 847; steska 1902, pp. 678679; steska 1925a, p. 81; Vodnik 1930, pp. 99100; Vod-nik 1935, p. 135; Horvat-Pintari 1961, pp. 14, 42, 77 (cat. 7); Vrier 1976, p. 59; opi Prelovek itko 1991, p.


269

122 (cat. 125); Polajnar 1994; Kovai 1996, pp. 1213; Kle-meni 1998b, pp. 9495; Klemeni 1998c, p. 35 (cat. V/2); Klemeni 2000b, pp. 58ss., 141142 (cat. 12); Klemeni 2002; resman 2002b, p. 83; vanut 2004, pp. 29ss.; Kle-meni 2010a, pp. 1720.

A13Karel VI. Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane Mestni muzej Ljubljana, inv. t. 510:LJU;00187101728 tab. XXIII, sl. 83

V robbovi specifikaciji strokov za slavolok, ki ga je dalo me-sto postaviti pri vicedomskih vratih v ast prihoda Karla VI. v Ljubljano, se med stroki v skupni vrednosti 440 gld. 29 kr., odobrenih 9. novembra 1728, omenja tudi cesarjevo poprs-je na Mestni hii, vredno 18 goldinarjev. Pogosto zapisano, eprav ne povsem sprejeto mnenje, da naj bi bil prav to kip, ki je sedaj v Mestnem muzeju (e. g. Vodnik 1935, p. 140, drugae pa e. g. stel M. 1957, p. 54), je bilo na podlagi virov in opisov mesta e mogoe ovrei (Klemeni 1998c, pp. 3536, cat. V/3). Iz soasnih opisov je namre razvidno, da sta bila ob dednem poklonstvu narejena vsaj dva cesarje-va kipa. na slavoloku pri vicedomskih vratih je stala Keyserli-chen Bild nus von weissen Marmor, na Mestni hii pa ein ver-fertigtes Brust-Stuck [...] Caroli VI. (Peritzhoff 1739, pp. 3233). ne le, da je prav kip na slavoloku posebej omenjen kot marmornat, tudi busta, ki je danes v Mestnem muzeju, je bila do druge svetovne vojne sicer res v Mestni hii, na vice-domskih vratih pa je stala vse do leta 1791, ko so jih podrli. Tam jo, skupaj z napisom, ki ga sporoa Perizhoffer, omenja-ta e Granelli leta 1759 in Pogrinik sedem let kasneje, izroi-lo o prvotni postavitvi pa se je ohranilo skozi vse 19. stoletje (cf. Hoff 1808, p. 94; costa 1848, p. 20; Vrhovec 1885, pp. 228229). Da je bila marmorna cesarjeva podoba na sla-voloku res identina z ohranjenim poprsjem, priajo tudi iz-plaila slikarju in pozlatarju Johannu Michaelu rainwaldtu: v njegovi specifikaciji del za fasado Mestne hie se namre izrec-no omenja e pozlata zlatega runa na beli marmornati cesar-jevi podobi na vicedomskih vratih. Iz drugih izplail lahko iz-vemo le e, da je podstavek za podobo na Mestni hii (za Po-stament des Contrave) naredil Heinrich Michael Lhr ter zanj in za stransko dekoracijo dobil 5 goldinarjev. Doprsje na Me-stni hii, ki ga omenja Perizhoffer, in za katero je robba zah-teval 18 goldinarjev, je bilo glede na nizko vrednost gotovo narejeno v cenejem materialu, npr. v tuku ali terakoti, torej kot replika marmornatega ali pa celo modello sam; leta 2010 je bilo odkrito temu ustrezno doprsje v negani glini (glej kat. t. a14). Marmorno in glineno doprsje sta bili del slavnostnih dekoracij ljub ljanskih mestnih vrat oziroma Mestne hie, ki ju lahko rekonstruiramo na podlagi Perizhofferjevega opisa (str. 7172). Poleg obeh doprsij se je ohranil le e del tedanje

dekoracije Mestne hie, dvoglavi orel s cesarskimi insignijami, ki je del zbirke Mestnega muzeja, ter kipa cesarjevih soimenja-kov in velikih predhodnikov Karla Velikega in Karla V., ki sta v niah na fasadi ljubljanske cerkve sv. Florijana. Poleg zgoraj na-vedenih arhivskih virov nam kiparjevo ime sporoa tudi opis cesarjevega prihoda v Ljubljano v ivljenjepisu evgena savoj-skega iz leta 1739, saj omenja 22 evljev visok veliasten slavo-lok, durch den berhmten Knstler, Francesco Roba, von Vened-ig gebrtig, der Zeit aber Burger und Steinbildhauer zu Laibach [] verfertigt. Zaradi dokumentov v mestnem arhivu je atri-bucija marmornega doprsja Karla VI. Francescu robbi e tra-dicionalna, njena kvaliteta in tudi pomembnost samega na-roila pa priata o tem, da gre za kiparjevo lastnorono delo.

Arhivski viri: sI ZaL LJU 488, cod. XIII/118 [1728], [izdatki] f. 36v, 82r, 88v; [rauni] ff. 208, 209, 211, 312, 313, 320, 344; sI ZaL LJU 489, reg. I, fasc. 62, ff. 567v [16. 4. 1791], 571Literatura: Heldenthaten 1739, p. 426; Peritzhoff 1739, pp. 3133; Granelli 1759, p. 159; Granelli Pogrinik 1766, p. 11; Hoff 1808, p. 94; costa 1839; costa 1848, p. 20; Jel-louschek 1850, p. 17; Wallner 1890, p. 133; steska 1902, pp. 680681; steska 1921b, pp. 5455; steska 1925a, p. 81; Vodnik 1935, pp. 139140; stel M. 1957, p. 54; Horvat-Pintari 1961, pp. 1416, 43, 77 (cat. 8); Vrier 1967, cat. 5; Vrier 1976, p. 59; Klemeni 1998c, pp. 3536 (cat. V/3); andanti 2000, pp. 142143; Klemeni 2000b, pp. 65ss., 143 (cat. 13); Kle-meni 2010a, pp. 2023, 26; Klemeni Zadravec 2010, pp. 7172 (doc. I); Ve glav 2012, pp. 4851 (Pokrajac Iskra).

A14Karel VI.Ljubljana, Narodna galerija, inv. t. NG P 548negana glina (terracruda)1728sl. 84, 85

Leta 2010 je bilo v depoju narodne galerije odkrito hudo po-kodovano fragmentarno ohranjeno doprsje Karla VI., ki je v podrobnostih in kolikor je mogoe oceniti tudi po veli-kosti zelo podobno marmorni verziji (kat. t. a13), zato lah-ko sklepamo, da gre za robbovo delo, ki je leta 1728 krasi-lo fasado Mestne hie. Po do sedaj zbranih podatkih je po-prsje prilo v narodno galerijo iz narodnega muzeja po dru-gi svetovni vojni. Literatura: Doprsje e ni bilo objavljeno. Za datacijo, kon-tekst postavitve in arhivske vire ter s tem povezano literatu-ro glej kat. t. a13.

A15Oltar sv. IgnacijaZagreb, . c. sv. Katarine dve angelski glavici na menzi, Sv. Franiek Ksaverij, Sv. Franiek Regis, dva angela nad sliko, dva stojea angela, dva

Katalog

298

stoPAR 1998 Ivan stopar, Grajske stavbe v osrednji Slove-niji. Gorenjska. Med Polhovim Gradcem in Smlednikom, Ljubljana 1998 (Grajske stav-be, 8).stmmeR 1988erich stmmer, Der Brgersaal in Mnchen, Mnchen 1988 (schnell, Kunstfhrer, 95).sutheRlAnd hARRis 1990ann sutherland Harris, berninis Four ri-vers Fountain as permanent theatre, All the worlds a stage: Art and Pageantry in the Renaissance and Baroque, University Park (Pa) 1990, pp. 488516.eRBelj 2011 Ferdinand erbelj, Izzvenevanje nekega obdo-bja: oris poznobaronega slikarstva na Kranj-skem (Ljubljana, narodna galerija), Ljublja-na 2011. ikli 2006Josip ikli, Crkva svetog Nikole u Pazinu, Pula 2006.ouRek 2007Danko ourek, oltar sv. Jurja antonija Mi-chelazzija iz stare Zagrebake katedrale kontekst narudbe, Radovi Instituta za po-vijest umjetnosti, XXXI, 2007, pp. 153166.ouRek 2012 Danko ourek, Mramorna skulptura i altari-stika 17. i 18. stoljea na podruju Rijeke i Hr-vatskoga primorja, Zagreb 2012 (doktorska disertacija, Univerza v Zagrebu, tipkopis). umi 19581959nace umi, in: Varstvo spomenikov, VII, 19581959 [1960], p. 182.utAR 1997branko utar, spodnja ika od sv. Jerne-ja do sv. Franika, Cerkev sv. Franika v i-ki. Plenikova cerkev, Ljubljana 1997, pp. 1020.telesko 1996Werner Telesko, Thesenbltter sterreichi-scher Universitten (salzburg, salzburger ba-rockmuseum, 19. 7. 15. 9. 1996), salzburg 1996. temAnzA 1778Tomaso Temanza, Vite dei pi celebri archi-tetti e scultori veneziani che fiorirono nel secolo decimosesto, Venezia 1778 (ed. Liliana Gras-si, Milano 1966).temAnzA ed. ivAnoFF 1963Tomaso Temanza, Zibaldon (ed. nicola Iva-noff), Venezia roma 1963 (civilt Venezi-ana, Fonti e testi, VI, seria Prima, 3).Tesori della fede 2000I tesori della fede. Oreficeria e scultura dal-le chiese di Venezia (Venezia, san barnaba, 11. 3. 30. 7. 2000), Venezia 2000.tietze-conRAt 1905erika Tietze-conrat, Unbekannte Werke von G. r. Donner, Jahrbuch der k. k. Zen-tral-Kommission fr Erforschung und Erhal-

tung der Kunst- und historischen Denkmale, n. s. III/2, 1905, coll. 195268.tietze-conRAt 1907erika Tietze-conrat, Georg raphael Don-ners Verhltnis zur italienischen Kunst, Kunst geschichtliches Jahrbuch der k. k. Zen-tral-Kommission fr Erforschung und Erhal-tung der Kunst- und historischen Denkmale, I, 1907, pp. 69114.tietze-conRAt 1910erika Tietze-conrat, Johann Georg Dorf-meister, Kunstgeschichtliches Jahrbuch der k. k. Zentral-Kommission fr Erforschung und Erhal-tung der Kunst- und historischen Denkmale, IV, 1910, pp. 228244.tietze-conRAt 1920aerika Tietze-conrat, Korrekturen zu dem von e. Tietze-conrat zusammengestellten oeuvre des G. r. Donner, Kunstchronik und Kunstmarkt, 10, 3. 12. 1920, pp. 195197.tietze-conRAt 1920berika Tietze-conrat, Osterreichische Ba-rockplastik, Wien 1920.Tiziano 1990Tiziano (Venezia, Palazzo Ducale, ed. susan-na biadene), Venezia 1990.tkAli 1885Ivan Krstnik Tkali, Prvostolna crkva zagre-baka neko i sada, Zagreb 1885.tomi 1995radoslav Tomi, Barokni oltari i skulptura u Dalmaciji, Zagreb 1995.Triumph der Phantasie 1998Triumph der Phantasie. Barocke Modelle von Hildebrandt bis Mollinarolo (Dunaj, ster-reichischen Galerie belvedere, ed. Michael Krapf ), Wien 1998.tuli 2012aDamir Tuli, Kamena skulptura i oltari 17. i 18. stoljea u Poreko-pulskoj biskupiji, Za-greb 2012 (doktorska disertacija, Univerza v Zagrebu, tipkopis).tuli 2012bDamir Tuli, skulptura, altaristika i liturgij-ska srebrnina u pianskoj katedrali: prilozi za antonija Michelazzija i Gasparea alber-tinija, Pianska biskupija i Piantina, Pazin 2012, pp. 241259.tumidei 1991stefano Tumidei, Terrecotte bolognesi di sei e settecento: collezionismo, produzione arti-stica, consumo devozionale, Presepi e terrecot-te nei musei civici di Bologna (bologna, Musei civici di arte antica, Lapidario del Museo civico Medievale, 26. 10. 1991 6. 1. 1992, ed. renzo Grandi), bologna 1991.uneti 2013Ines Uneti, Vrtna umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju, Ljubljana 2013 (dok-torska disertacija, Univerza v Ljubljani, tipkopis).

uRBAs 1849 Wilhelm U[rbas], an die statue zu strobel-hof, Illyrisches Blatt. Zeitschrift fr vaterln-disches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung, 87, 30. 10. 1849, p. 345.uRi 1975Milena Uri, Joef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranj-ske, Ljubljana 1975 (Dela razreda za filolo-ke in literarne vede saZU, 28).vAlvAsoR 1689Johann Weichard Valvasor, Die Ehre De Hertzogthums Crain, Laybach 1689.vAte 1929Ilka Vate, Umirajoe due. Zgodovinski ro-man iz barone Ljubljane, Ljubljana 1929.vAnino 1969Miroslav Vanino, Isusovci i hrvatski narod. I. Rad u XVI stoljeu. Zagrebaki kolegij, Zagreb 1969 (biblioteka Vrela i prinosi, 1).Ve glav 2012Ve glav ve ve. Iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana. Many heads are better than one. Portraits from the sculpture collection of the City Museum of Ljubljana (Ljubljana, Mestni muzej, 8. 2. 31. 12. 2012, ed. ana Pokrajac Iskra), Ljubljana 2012. Vedereviaggiare 1994 Vedereviaggiare: un rotolo di vues doptique del XVIII secolo (roma, biblioteca casanatense, 6. 12. 1994 31. 1. 1995, edd. Iolanda olivi-eri, angela Vicini Mastrangeli), roma 1994.vilFAn 1958sergij Vilfan, Zgodovina ljubljanske mestne hie, Zgodovina ljubljanske mestne hie s po-roilom o delih in perspektivnim programom asanacije in rekonstrukcije, Ljubljana 1958 (Knjinica Kronike, 4), pp. 7105.vio 19771978Gastone Vio, Precisazioni su alcune scul-ture della chiesa di santa Lucia in Venezia, Atti dellIstituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti. Classe di scienze morali, lettere ed arti, cXXXVI, 19771978, 1978, pp. 307313.vison 1994Mara Vison, Tesori segreti, e dispersi, di case fiorentine. opere di Giovanni baratta, Studi di storia dellarte in onore di Mina Gre-gori, [Firenze] 1994, pp. 323327.vodnik 1926anton Vodnik, Gradnja velikega oltarja v ur-ulinski cerkvi v Ljubljani, Zbornik za umet-nostno zgodovino, VI, 1926, pp. 6588.vodnik 1927anton Vodnik, Gradnja robbovega vod-njaka pred mestno hio v Ljubljani, Zbor-nik za umetnostno zgodovino, VII, 1927, pp. 121138.vodnik 1930anton Vodnik, Kipar Francesco robba, Dom in svet, 43, 1930, pp. 97110.


299

vodnik 1935anton Vodnik, Francesco robba. arhivalna tudija, Kronika slovenskih mest, II, 1935, pp. 134140, 210214, 266269.vodnik 1936anton Vodnik, Francesco robba. arhivalna tudija, Kronika slovenskih mest, III, 1936, pp. 4144, 9598, 157159, 226228.vodnik 1937anton Vodnik, Francesco robba. arhival-na tudija, Kronika slovenskih mest, IV, 1937, pp. 2527, 8082, 143147.vodnik 1944anton Vodnik, robbova oltarna arhitektu-ra, Dom in svet, LVI/1, 1944, pp. 109116.volk 1993Peter Volk, nepomukstatuen. bemerkun-gen zu den Darstellungsformen, Johannes von Nepomuk 13931993 (Mnchen, bay-erisches nationalmuseum, edd. reinhold baumstark Johanna von Herzogenberg Peter Volk), Mnchen 1993, pp. 2735.volk 1998Peter Volk, Minerva-Darstellungen von Ignaz Gnther, Skulptur in Sddeutschland 14001770. Festschrift fr Alfred Schdler (edd. rai-ner Kahsnitz Peter Volk), Mnchen berlin 1998 (Forschungsberichte. bayerisches natio-nalmuseum Mnchen, 15), pp. 347367.vRhovec 1885Ivan Vrhovec, Topografiki opis Ljubljane in zgodovina ljubljanskega mestnega zastopa v minulih stoletjih, Letopis Matice Slovenske za leto 1885, Ljubljana 1885, pp. 184270.vRhovec 1886Ivan Vrhovec, Die wohllbliche landesfrstli-che Haupstadt Laibach, Laibach 1886.vRhovnik 1922Ivan Vrhovnik, arhivski poberki o nekate-rih slikarjih in kiparjih 15. do 18. stoletja, Zbornik za umetnostno zgodovino, II, 1922, pp. 105129.vRieR 1957sergej Vrier, Mariborski baroni kiparji, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. IV, 1957, pp. 71130.vRieR 1963sergej Vrier, Barono kiparstvo na slovenskem tajerskem, Maribor 1963.vRieR 1967sergej Vrier, Barono kiparstvo, Ljubljana 1967 (ars sloveniae).vRieR 1976sergej Vrier, Barono kiparstvo v osrednji Slo-veniji, Ljubljana 1976.

vRieR 1982sergej Vrier, robbov vodnjak v lui umet-nostne zgodovine, Reevanje Robbovega vod-njaka (Ljubljana, restavratorski atelje Zavo-da sr slovenije za varstvo naravne in kul-turne dediine), Ljubljana 1982, pp. 1719.vRieR 1983sergej Vrier, Barono kiparstvo na Primor-skem, Ljubljana 1983.vRieR 1992sergej Vrier, Barono kiparstvo na slovenskem tajerskem, Ljubljana 1992.vRieR 1993asergej Vrier, s. v. Matenja vas. Umetnostni spomeniki, Enciklopedija Slovenije, 7, 1993, p. 22.vRieR 1993bsergej Vrier, Josef straub und die sloweni-sche barockplastik, Kunsthistorisches Jahr-buch Graz, 25 [Barock: regional internati-onal], 1993, pp. 192197.vRieR 2000sergej Vrier, survey of research in the ba-roque sculpture in slovenia, Francesco Robba and the Venetian Sculpture of the Eighteenth Century. Papers from an International Sym-posium Ljubljana, 16th18th October 1998 (edd. Janez Hfler & al.), Ljubljana 2000, pp. 2940.WAgneR 1849Joseph Wagner, Klagenfurt und seine Umge-bungen. Ein Wegweiser fr Fremde und Ein-heimische, Klagenfurt 1849.WAlkeR 1995stefanie Walker, The sculptor Pietro Stefa-no Monnot in Rome, 16951713, ann ar-bor 1995.WAllneR 1890Julius Wallner, beitrge zur Geschichte der Laibacher Maler und bildhauer im XVII. und XVIII. Jahrhunderte, Mittheilungen des Musealvereines fr Krain, III, 1890, pp. 103139.WeBeRnig 1987evelyne Webernig, Landeshauptmann von Krnten: ein historisch-politischer berblick, Klagenfurt 1987.Weigl 1999Igor Weigl, oltarji Luke Misleja, ljubljan-skega kamnosekega mojstra, na tajerskem, Kronika, XLVII/3, 1999, pp. 16.Weigl 2000Igor Weigl, Matija Persky. Arhitektura in dru-ba sredi 18. stoletja, Ljubljana 2000 (magistr-sko delo, Univerza v Ljubljani, tipkopis).

Wiles 1933berta Harris Wiles, The Fountains of Flo-rentine Sculptures and their Followers from Donatello to Bernini, cambridge, Mass. 1933.WittkoWeR 1997rudolf Wittkower, Bernini. The Sculptor of the Roman Baroque, London 19974.WittkoWeR 1999rudolf Wittkower, Art and Architecture in Italy 16001750 (edd. Joseph connors Jennifer Montagu), London 1999 (The Peli-can History of Art).WuRzBAch 1874constant von Wurzbach, s. v. roba (rob-ba), Franz, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 26, Wien 1874, p. 208.zABukovec 1910Janez Zabukovec, Slavina. Prispevek k zgo-dovini upnij ljubljanske kofije, Ljubljana 1910.zAjec 2010Vlasta Zajec, oltari i skulptura 17. i 18. sto-ljea u sjevernoj Hrvatskoj, Hrvatska umjet-nost. Povijest i spomenici (ed. Milan Pelc), Za-greb 2010, pp. 321341.zAnetti 1873 Vincenzo Zanetti, La Basilica dei SS. Maria e Donato di Murano, Venezia 1873.zAnotto 1856Francesco Zanotto, Nuovissima guida di Ve-nezia e delle isole della sua laguna, Venezia 1856.zAnuso 1996susanna Zanuso, schede di scultura baroc-ca in san nazaro a Milano, Nuovi studi, I, 1996, pp. 167174.zAvA BoccAzzi 1990Francesca Zava boccazzi, I veneti della gal-leria conti di Lucca (17041707), Sa-ggi e memorie di storia dellarte, 17, 1990, pp. 107152.zoRzi 2001alvise Zorzi, Venezia scomparsa, Milano 2001.zuPAn 1991Gojko Zupan, Janez Khumerstainer: dva ljubljanska vodnjaka, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXVII, 1991, pp. 73102.vAnut 2004Maja vanut, Zgodovina v kamnu stari la-pidarij v narodnem muzeju slovenije, Argo, XLVII/2, 2004, pp. 2838.

Viri in literatura

robba sample 01robba sample 02

Documents

Matej Klemencic, Francesco Robba, Maribor 2013