BESeDATIHOTAPCI

1 

MatevÏ Hace

Tihotapci

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDATIHOTAPCI

2 

BESeDA

MatevÏ HaceTIHOTAPCI

To izdajo pripravilaVanja Strle in Franko Luin

ISBN 91-7301-489-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDATIHOTAPCI

3 

Vsebina

Ljudje na meji 4Fantje in dekleta 47S tropi konj ãez mejo 67Vasovanje 89Streli na meji 108Tudi Ïupnik 132Obãinska seja 144Naduãitelj 149Kdo bo koga 157Ob nedeljah in praznikih 184Rdeãa pomoã 205Kupãije in politika 213Zima na meji 229Vse ima svoj konec 248Zadnjiã ãez mejo 288

BESeDATIHOTAPCI

4 

Ljudje na meji

V gostilni pri Jernejcu so nekega zgodnjega decem-brskega veãera sedeli trije moÏje v zaupnem po-

menku. Pred njimi je stala litrska stektenica vina in tri-je napol izpraznjeni kozarci. Govorili so med seboj takotiho, kakor da bi se pripravljali na zaroto. Niti piti se jimni dalo. Pri sosednji mizi so sedeli trije upokojeni logarji,kvartali, se kregali in jezno pogledovali izpod lovskihklobukov na moÏe, ki so imeli nekaj skrivnostnega medseboj.

Parkrat je odprla vrata mlada, ãedna gostilniãarka inpogledala po moÏeh. Ko je videla, da so litri skoraj pol-ni, je hitro zaprla vrata in od‰la v kuhinjo, kjer so skakalinjeni mali otroci.

Visok, mlad moÏ rdeãega obraza in s polhovko naglavi je resno dopovedoval znancema nekaj o cenah, ko-njih in prehodu ãez mejo. »Reãem vama, da bi se karzaãelo.« PreloÏil je dolge in moãne roke po mizi in si ‰ebolj potisnil polhovko na levo uho. »·lo bo, samo maza-ti bo treba.« Pri tem je pomeÏiknil Skoãirjevemu JoÏetuin Lesnikovemu Korletu. »Reãem vama, kakor sem Ber-gantov Tone, da se nisem niã zlagal in tudi zmotil se

BESeDATIHOTAPCI

5 

nisem. Takole petsto do ‰eststo dinarjev bo le treba dati.Potipal sem pri Jovu in Marku. ·lo bo. ·e pet ali deset bijih dobili in zaãeli.« Pomolãal je in bistro pogledal JoÏetain Korleta.

Zaupno so se spogledali in se tiho posmehnili.»Da, ‰lo bi, in mi trije bi zaãeli. Samo v domaãi hlev

ne bi gonili konj. Saj vidite, da so Ïandarji vsak dan vvasi,« je zamrmral Skoãirjev JoÏe in pogledal kvartopir-ce, ãe ne poslu‰ajo. »Konje bomo ponoãi prignali s sej-ma. âez noã ali za dan bi jih dali v druge hleve. Da‰ ko-vaãa ali dva, pa jih bodo na‰i ljudje nahranili in oãistiliin varovali pred tujci.«

Segli so si v roke in si obljubili, da gredo v VaraÏdin nasejem, kjer bo vsak nakupil par konj, katere bi skrivajodgnali ãez mejo in na Piv‰ko. ZasluÏili bi lepe denarje.

Vzdignili so se, plaãali in tiho od‰li.Zunaj je bilo snega do kolen in od streh so visele

sveãe. Po poti so drsele sani. V mraku se je sli‰alo cing-ljanje zvonãkov, pripetih na sani.

Iz Jernejãevega hleva so prignali vsak svojega konja,ga vpregli vsak v svoje sani in pognali drug za drugim.Polhovke so si potegnili ãez u‰esa, ker je hudo rezalo taÏgalo od ostrega zimskega mraza. V Pudobu na kriÏpo-tju so se loãili.

»DrÏi, kakor smo se domenili,« je zavpil za njimaTone in ‰vignil po konjih. JoÏe in Korle sta zavila pri

BESeDATIHOTAPCI

6 

igava‰ki ‰oli ‰e v Vi‰evek, k Îurgi, kjer so plesali in pili.Jager je igral in vmes pel: »Tam gori za na‰o vasjo . . .«

Korle in JoÏe sta s kocem ogrnila svoja konja, jimadala jesti in krenila k Îurgi v kuhinjo, kjer je stari gostil-niãar zbijal ‰ale iz domaãega skopuha, ki ni hotel dati zavino.

Usedla sta se v kuhinji v temen kot in si povedala,kako si zami‰ljata tisto s konji in dobre zasluÏke.

»Ne vem, ãe bi vse verjel Bergantovemu Tonetu.«Lesnikov se je prijel za telovnik in pomenljivo pogledalSkoãirjevega. »Reãem ti, da poznam Bergantovega. Sta-vil bi, da tisti graniãarji niso rekli petsto; morda so rek-li tristo. Drugo bi Bergantov sam pospravil. To ti pravim,da bi bila vsaj midva pazljiva. Jova in Marka bom Ïe jazspeljal, da bosta povedala, koliko sta raãunala. Midvasva eno, da ve‰.« Stegnil je roko in jo stisnil Skoãirju.

»To pa to,« je zamrmral Skoãirjev in oãi so se mu za-svetile.

»·e en liter,« se je oglasilo pri vratih, »‰e en liter, Îur-ga. Bog te ni dal, kje se drÏi‰! ·e en liter plaãam jaz,« jevpil Trudnov Pepe.

»Tebi ni treba spra‰evati graniãarjev, kako so sezgovorili s Tonetom. Bom Ïe jaz vse povpra‰at, da ve‰.Meni lahko popolnoma zaupa‰. DrÏal bom s tabo. Ti simoÏ in tudi jaz sem moÏ,« je govoril Korle in bistro gle-dal.

BESeDATIHOTAPCI

7 

JoÏe se je nasmehnil in mu stisnil roko, kot bi hotelreãi: Verjamem, da si moÏ.

Plaãala sta zapitek in od‰la v zimsko noã. Na kriÏi‰ãusta se poslovila.

Bergantov Tone je bil sam s seboj zadovoljen, ker semu je posreãilo pregovoriti Skoãirjevega in Lesnikove-ga, da bodo skupaj zaãeli gnati konje. Ozrl se je protivisokemu SneÏniku, kjer so buãali zimski viharji in odkoder se je sli‰al zamolkel ‰um v dolino z migljajoãimiluãmi po hi‰ah ob deÏelni cesti. V zvoniku starotr‰kecerkve je odbilo deseto uro. Tone se je ozrl na visokizvonik svetega Jurija. Ustavil je konja in zrl v veãstolet-no cerkev, ki je stala na vi‰ini pod Ulako ob slabi obãin-ski cesti. S pogledom je drsel od cerkve do vrha zvoni-ka. Primerjal je sebe z zvonikom svetega Jurija. Rad bibil po imetju tako velik, kakor je ta zvonik, ki se ga vidipo vsej dolini. Ljudje ga obiskujejo, gledajo na uro, ki jepripeta nad ‰iroke line. Rad bi, on, Bergantov Tone,veljal za moÏa, ki bi bil veljaven v vasi in obãini. Njegabi hodili ljudje spra‰evat za nasvete in svetoval bi jimrade volje, pa naj bo pri Ïivini, kupãijah, lesu ali voÏnjah.Tone je stisnil zobe in zamrmral: »Îe, Ïe, zvonik stoji inbo stal, dokler ne pride kak‰na vojska ali potres in se bozru‰il. No, domaãini bi gotovo sezidali drugega.« Kaj paon, Tone? Petintrideset let Ïe ima. Kaj vse bi rad bil?Trgovec, prekupãevalec z Ïivino, z lesom, rad bi imel

BESeDATIHOTAPCI

8 

oãetovo kmetijo in da bi ga na domu obiskovali moÏje,ki bi ga spo‰tovali. Spomnil se je ãasov, ko je bil majhenin je lezel za cerkovnikom po stopnicah. Vzpel se je naograjo line v zvoniku. Medtem ko je cerkovnik potrka-val, je Tonãek gledal po dolini in si pri tem mislil in Ïe-lel imeti tako sreão, da bi zrasel tako visoko, kakor jezvonik. Îe v mladosti si je ustvaril nekak‰no vero vãlove‰ko moã. Obrnil je konja in obstal pred Benãinovohi‰o. Ogrnil je Ïivahnega konja s kocem in stopil v toplogostilni‰ko sobo.

»Hej, Tone, pridi no, bo‰ malo spil.« Za dimom je vi-del obraze domaãih ljudi: obratovodjo LeÏnjaka, ki je pilvsaj peti vrãek piva, in gostilniãarja Jurija, ki je raj‰i po-sedal pri Benãinu, ker je bila njegova gostilna prazna.Zraven je sedelo ‰e par uãiteljev, ki so pili svojo ãetrtin-ko vina in vaÏno razkladali o modrosti »kraljevske vla-de« in njenih bodoãih uspehih v drÏavi in po svetu.Tone je prisedel, izpil poÏirek iz ponujenega kozarca.Posmehljivo je pogledal uãitelje, ki so se ‰li visoko poli-tiko, in pikro dejal: »Tisti beograjski ministri vedno ne-kaj meljejo in kuhajo, pa niã dobrega ne zmeljejo.Kak‰ne so cene lesa in Ïivine, vas vpra‰am!« Tone jih jepogledal, kakor bi jih hotel prebosti. »Reãem vam, da soministri in bani samo zato na svetu, da delajo za ljudi,ne pa, da se za niã ne brigajo.«

BESeDATIHOTAPCI

9 

»Veste, vi, gospod Bergant,« ga je prekinil eden oduãiteljev, mlad, ãrnolas in znan kot telovadec, »vestekaj, kriza je splo‰na, kriza je svetovna. Cene za les in Ïi-vino so drugod ‰e slab‰e. Kaj bi v niã devali ministre.«

»Potrebovali bi moãne roke, kakor v Nemãiji,« se jeoglasil na pol pijani gostilniãar in svetlo pogledal ãednonatakarico, ki je ‰la mimo uãitelja in se mu nasmehnila.

»Dobro bo za nas takrat, ko bodo ‰le meje iz na‰ihgozdov. Da, da, takrat, ko se bo Lah umaknil za Soão inpustil nam, kar je na‰ega,« se je oglasil drugi uãitelj inzaãel dokazovati Tonetu, koliko na‰ega bogastva imajoItalijani in Avstrijci. Tone se je posmehnil uãitelju in muironiãno dejal, naj se bolj pobriga, da bodo uãenci zna-li dobro brati, in kar je ‰e posebno vaÏno, da bodo znalitudi dobro raãunati.

»Poglejte, gospod uãitelj, oni dan mi je prineselfantiãek pokazat domaão nalogo. Hodi v drugi razred inni vedel, koliko je ‰tiri in pet.«

»Boste Ïe oprostili, gospod Bergant. Vi ste ga vpra‰aliraãune, ki se jih bo uãil v tretjem razredu,« ga je narahlozavrnil uãitelj in zardel v obraz, kot bi hotel reãi: Glej ga,kmeta, bo on mene uãil? Kje se je vzel, da kar v gostilnito reãe.

»Jaz sem znal te raãune, ko sem bil star ‰est let,« se jepobahal Tone in naroãil ãetrtinko litra vina in petvirÏink.

BESeDATIHOTAPCI

10 

Mimo je pri‰la domaãa gostilniãarka, lepo obleãenaJanja, smehljajoãa se, dobrodu‰na in s pogledom, ki jespodbujal natakarice, da so bile pri gostih hitre in okret-ne. S pogledom je objela vso sobo, namignila lepi nata-karici in odhitela k uãiteljem, ki so bili zbrani pri mizi.Po napetih obrazih je uganila, da se nekaj prepirajo. Dabi speljala pogovor drugam, je z roko lopnila Bergantapo ramenu in vzkliknila: »Tone, letos bomo imeli takomiklavÏevanje, kakor ga ni bilo v sokolskem domu. Ple-salo se bo. Tombola bo. Smejali se bomo. ·e prej bo igri-ca, pridi.«

»Seveda bom pri‰el na veselico, ãe jo bodo sokoli pri-pravili, kakor je treba.«

»Lampijonãki bodo, godba iz Cerknice, tombola, plesin smeha kakor ‰e nikoli, da ve‰. To bodo gledali kleri-kalci, bo‰ videl.« Janja se je nasmehnila in od‰la k sosed-nji mizi, kjer je sedel njen moÏ Janez in se Ïivahno po-govarjal o cenah vina pri vinskih trgovcih.

V sobo so pri‰li trije Ïandarji brez pu‰k, lepo obleãe-ni, z rdeãimi trakovi ãez prsi. Na ‰irokih rumenih paso-vih so jim bile tesno pritrjene pi‰tole. Nasmehnili so sena pozdrav uãiteljev, pokimali Tonetu in se molãe usedlizraven. Uãitelj Polonãek je takoj zaãel prerokovati o se-stavu nove vlade. Mladi Ïandarji niso hoteli razpravljatio politiki. ToÏili so o teÏki in naporni sluÏbi. Meja je bli-zu in je vedno nemirna. Pritepe se kak‰en tuj potepuh,

BESeDATIHOTAPCI

11 

ki ga je treba iskati. Zadnjiã so bili neki letaki na cesti, kidrÏi v SneÏnik, in so Ïalili kralja in ministre. Pa se pojdiãuvarja reda. Pride od nekod slab ãlovek, protidrÏavnielement, natrese letake in ãez noã izgine. Lovi ga, ãe gamore‰! Nobenemu ni na nosu napisano, kak‰en je.Lepa, da, lepa je bila Ïandarska sluÏba v Avstriji. Ni bilodelomrzneÏev, roparji so bili samo v mestih. Ni bilo nekomunistov ne socialistov. Îandarja so na deÏeli spo-‰tovali, kakor gre, kot varuha in kot uglednega ãloveka,enako kot Ïupnika in Ïupana. Sedaj je mnogo manj ce-njen kot uãitelj.

Pri tem se je mladi zgovorni Ïandar obrnil k uãiteljuPolonãku. »Nekaj krivde nosite tudi vi. Predvãeraj‰njimsem ‰el iz sluÏbe. Spotoma sem sreãal uãence. Bilo jih jepetnajst. Nobeden me ni pozdravil in tudi mojegatovari‰a ne. Vpra‰al sem jih: ,Povejte otroci, kateri gos-pod uãitelj vas uãi.’ Spogledali so se, pet jih je zbeÏalo,‰tirje pa so gledali v tla. Dva sta odgovorila, da jih uãi v‰oli gospod Polonãek. Nato so hitro stekli za vogal hi‰ein naju od tam opazovali.«

Uãitelj Polonãek je zardel in se opraviãeval, da v ‰oliuãijo vljudnosti, vendar da so tudi doma krivi, ãe otro-ci niso dovolj vljudni do »vi‰jih gospodov«. »Hm, ãe pakdo gospoda Ïupnika sreãa in ga ne pozdravi, ga ta karna cesti zlasa, da, tako se dela.«

BESeDATIHOTAPCI

12 

»Oprostite,« je odgovoril zgovorni Ïandar, »nisem vsluÏbi zato, da bi lasal in uhljal otroke. Ne, to naj delajokar uãiteljice, star‰i in vi, gospod Polonãek.«

Mladi Ïandar si je hotel privo‰ãiti zlasti uãitelja Po-lonãka, ker se je vedno ‰tel za uãenega in razgledanegav politiki in ministrskih spletkah. Hm, si je mislil Ïandar,v ‰oli je tvoje delo. Vi‰jo politiko pusti tistim, ki so za topostavljeni.

Pri‰la je ãedna natakarica Emica. Z vlaÏnimi oãmi jepogledala mlaj‰ega Ïandarja Roberta in mu pomeÏikni-la ter za‰epetala na uho: »Ob dvanajstih bom prosta.«Nato je pogledala ‰e druga dva in suho spregovorila:»Pri Îurgi v Vi‰evku ple‰ejo, pri nas pa niã.«

Îandarji so popili pol litra brizganca, se dvignili, po-zdravili in od‰li v temno zimsko noã. Uãitelj Polonãek seje obrnil k Tonetu Bergantu in mu dejal, kakor da bi seopraviãeval:

»Hej, ãe bi vedel gospod Robert, kako teÏko je uãitimladino v ‰oli. Reãem vam, kaplan Klemenãiã uãi otro-ke, da ne spo‰tujejo naprednih uãiteljev. Kdor ni kleri-kalec, tega Klemenãiã ne more in ne more. Seveda,gospodje Ïandarji tega ne vedo, ãeprav jim je znana vsa-ka Klemenãiãeva pridiga.«

Uãitelj Polonãek je utihnil in se zazrl v lepo natakari-co Emico, ki se je nasmihala mlademu fantu, ko jo je

BESeDATIHOTAPCI

13 

prijel za roko, ji nekaj veselega pripovedoval in ji boÏalroko.

Tone se je posmehljivo ozrl na uãitelja in zamrmral:»Da, da, vsega tega je kriva kriza, ki kar noãe iti od

nas.«»Kaj kriza! Klerikalizem,« je za‰epetal uãitelj. »To je

hudo za nas naprednjake.«Tone je plaãal, vstal in od‰el. Vzel je s konja koc in

‰vrknil po njem.

Sneg je padal v debelih kosmih, ko so ãez Blo‰ko plano-to prignali iz VaraÏdina ‰tiri pare konj. Bergantov Toneje gnal tri svoje, Lesnikov Korle tri, Skoãirjev JoÏe padva. Spotoma so v krogu ob‰li Ïandarmerijsko postajoin kar v celem snegu ãez polja in travnike gnali konje vsosednjo vas, kjer so jih potaknili v tri hleve. Dolgo so seprepirali o ceni za krmljenje konj. Petnajst dinarjev nadan za konja, niã manj.

»Ne sprejmem,« se je du‰al in du‰al Robnik, moãankmet, ki je slutil, da se bo le dalo nekaj dinarjev veã iz-tisniti iz teh prekupãevalcev. Takoj je uganil, da so ko-nji namenjeni drugam, ne pa njim samim. VaÏno je pog-ledal vse tri na‰e tihotapce in dejal: »Mene vsi poznajo,da se ne peãam s kupãijami onstran meje. Napajal bomkonje v hlevu. Îena in otroci bodo molãali, ker bodo

BESeDATIHOTAPCI

14 

poslu‰ali mene. Brez skrbi, konji bodo pri meni v dobriin varni oskrbi.«

Navsezadnje so privolili, da bodo plaãali po dvanajstdinarjev oskrbe za konja tisti veãer, ko pridejo po konje.

Tone, Korle in JoÏe so pogladili konje. Z zadovolj-stvom so opazili, da jedo rebrno seno. Robnikova govejaÏivina se je prestopala sem in tja. Edini Robnikov konjje strigel z u‰esi, se nemirno premikal sem in tja in hrzalsprião novih tovari‰ev.

Na lesenem pogradu nad kravo sivko je leÏal in spalberaã Ivek, ki je najraj‰i prenoãeval v Robnikovemhlevu. Za plaãilo je pletel ko‰e in delal pi‰ãalke.

»Kaj pa oni, Ivek, zna molãati?« je vpra‰al Tone inbistro pogledal kmeta.

Robnik ga je pogledal in zamrmral: »Ivek zna molãatikot grob, da vesta. Zadovoljen je, da ga ljudje poslu‰ajo,kadar igra na pi‰ãalko. Îandarjev se izogiba. No, karbrez skrbi bodite, ga ni, ki bi naredil kaj ‰kode. Kakorsem rekel: veã kot pet dni jih ni treba drÏati v hlevu.Potem pa druge.« Robnik se je nasmehnil ob misli naãedeh zasluÏek in gnoj, ki ga bodo naredili konji.

Pogovorili so se in od‰li v temno burjasto zimsko noã.Na koncu vasi je dejal Tone: »Stopimo h Grabnarju vPodcerkev. Tam se ni treba niã vtikati v pogovor. âe bo-sta doma, se bom Ïe sam zmenil z njima. âe jih ni, jihbom pa poiskal jutri dopoldne. Sem za to, da bi drugiã,

BESeDATIHOTAPCI

15 

ãe nam bo ‰lo v redu ãez mejo, pritegnili ‰e Pavelãeve-ga Toneta in Grabnarja. Tone dobro pozna vse piv‰kevasi in vse, ki bi konje gnali naprej.«

Po vasi so lajali psi, kakor da bi jih kdo drl. Pod okniso stali zapozneli vasovalci in trkali dekletom. Na Ula-ki se je podil veter in ÏviÏgal svojo zimsko pesem. Odgozda se je sli‰alo buãanje vetra. Ob robu gozda so tu-lili volkovi in iskali srne. Pod vasjo je lajala lisica s starimhre‰ãeãim glasom. Pri Grabnarju je bila luã. Privezanipes se je zaganjal na verigi. Bergantov Tone ga je miril:»Rjavãek, tiho bodi. Me ne pozna‰, mrha stara?«

Rdeãeliãna Grabnarica je prihitela na prag in pozdra-vila pri‰lece. »Hm, sem sli‰ala, da ste ‰li v semenj. Je bilokaj? Kak‰na je bila cena? Na‰ bi tudi kaj kupil.«

Tone je dregnil Lesnikovega in Skoãirjevega, nato paosorno odvrnil. »Hm, niã ni bilo, Meri. Cene so visoke.Pravijo, da bo spomladi bolje. Zastonj pot. Samostro‰ki.«

V topli sobi so za mizo sedeli va‰ki moÏje in Ïulili vsaksvojo merico Ïganja ali ãetrtinko vina, vmes pa se pre-pirali zaradi va‰kega travnika. Pri drugi mizi sta sedelagraniãarja Jovo in Marko, stasita ãloveka tridesetih let s‰irokimi pleãi in ãrnimi brki pod nosom. Pila sta pol li-tra vina. DruÏbo jima je delal Rihtarjev TomaÏ, ki jegovoril o petju raznih narodov. Pri peãi je sedel Grabnarin napeto poslu‰al prepir va‰kih moÏ. Bergantov Tone je

BESeDATIHOTAPCI

16 

vo‰ãil dober veãer in se usedel h graniãarju Jovu. Korlein JoÏe sta se pri peãi zapletla v pomenek z Grabnarje-vim Janezom.

MoÏje za mizo so bili vedno glasnej‰i. Knavsov Janezje dvigal stisnjeno pest in se pridu‰eval, da bi moral bitired, red v poãediji* in v va‰ki blagajni. Sampertov Jernejje dejal, da ne bo doãakal tega, da bi imeli ãetrtgruntarjienake deleÏe pri poãediji kakor polgruntarji.

»Pravzaprav, pri poãediji bi morali imeti kaj tudi mimali kmetje,« se je izza peãi oglasil Grabnarjev Janez inosorno pogledal va‰ke moÏe.

»Ne, ne, tega ti, Grabnar, ne bo‰ doãakal,« se je drlKnavsov Janez in mahal s frakljem Ïganja po zraku.»Va‰ka blagajna naj bi bila zanaprej pri Rihtarjevem To-maÏu, bo najbolj varno in pametno.«

»Niã me ne briga, kje je, ãetudi jo daste ·torovemuJoÏetu!« je kriknil nekdo.

»Reãem vam, da poãedije kar pri miru pustite, kakorje bilo svoje dni,« se je oglasil stari EnÏiã in zaklel, »pre-klete riti ste!«

»Saprabolt,« se je oglasil Rihtarjev TomaÏ, »kaj bi sekregali.« Vstal je izza mize, kjer je sedel, stopil k moÏem,dvignil kozarec vina in z visokim glasom zapel:

* Poãedija — skupni va‰ki travnik, ki so ga uÏivali po vrsti samopolgruntarji in ãetrtgruntarji na Notranjskem do 1955.

BESeDATIHOTAPCI

17 

»Pa visoka gora . . .« TomaÏev glas se je prelival posobi.

MoÏje so v hipu pustili prerekanje. Poprijeli so in za-peli. Prepeval je ‰e Grabnar pri peãi. Graniãarja Jovo inMarko sta prisluhnila lepemu petju. Bergantov Tone seje sklonil in za‰epetal Jovu: »Bi se nocoj ali jutri pogovo-rila?«

»Nocoj, ko bomo ‰li ven,« mu je odvrnil Jovo, »kobodo ‰li moÏje domov. Peti pa znajo, peti.«

TomaÏ je stal in pel kot mlad fant. Sivi lasje so mu‰trleli izpod rjavega klobuka. Pel je glasno, lepo z obãut-kom notranjega zadovoljstva. Bil je pevec od mladih let.Gostilniãar je bil do nedavnega gasilski naãelnik, obãin-ski moÏ, veseljak, gruntar, poroãen, brez otrok. Kamorje pri‰el, so se ga ljudje razveselili, ker je pel. Ko je pri‰elv gostilno, se je rad veselo pomenkoval, najraj‰i pa pre-peval narodne in zaljubljene pesmi. Vse zimske veãereje preãepel doma v kuhinji in bral ljubezenske povesti inromane. V njih je doÏivljal neznani lepi svet.

»Ura je enajst,« je rekla Grabnarica.Poãasi so se dvignili in od‰li. Stari TomaÏ in Knavsov

Janez sta stala pod Mezinovim orehom in prepevala tis-to znano: »Pa le dol se usedi . . .«

Psi na vasi so lajali dolgo in zateglo. Gospodinje navasi so vedele, da se vraãajo moÏje.

BESeDATIHOTAPCI

18 

Graniãar Jovo, Marko, Bergantov Tone, Lesnikov Kor-le in Skoãirjev JoÏe so se preselili v kuhinjo. Grabnaricaje potegnila sivo rjavo zaveso in pristavila na ‰tedilnikãaj. Govorili so o navadnih stvareh, o gozdu, meji involkovih, ki so se pritepli do roba gozda.

»Se niã ne bojita, da bi vaju kje napadli volkovi,« jeGrabnarica Meri draÏila mlada graniãarja.

Graniãarja sta jo veselo pogledala in pokazala z oãmina pu‰ki, ki sta viseli na steni.

»Ja, ja, dokler ima‰ pu‰ko, si varen. âe pa prideta risin lev?«

Bergantov Tone je povedal, da je videl v gorah, ko jesluÏil vojake v Bosni, kako so volkovi vdrli v ovãje stajein podu‰ili petdeset do osemdeset ovac. Bosanski kmet,lastnik ovac, je jokal in prosil vojake, naj pobijejo vol-kove. »Na‰a komanda je meso odkupila od kmeta ponizki ceni. Kmet je stal zraven vozov, ko smo nakladaliraztrgane ovce. V roki je drÏal stotake in stokal, da jedobil dosti dosti premalo, da naj se ga usmilimo, kermora obleãi petnajst otrok. Siromak je bil. No, navse-zadnje mu je dal na‰ poroãnik ‰e sto petdeset dinarjev,potem je nehal jokati.«

Mlada graniãarja sta ob teh besedah zardela in pove-dala, da sta iz drugega konca Bosne, ne iz tistega, kjer jeTone sluÏil vojake. Graniãar Jovo je dejal, da so dobilistrogega poroãnika, ki tudi ob najhuj‰em mrazu pride

BESeDATIHOTAPCI

19 

na mejo na pregled. Spomladi bodo poostrili tudi dvo-lastni‰ke legitimacije.

Grabnarjev Janez je dvignil roko in vzkliknil: »Najbo-lje bi bilo vse gozdove onkraj meje posekati, prodati les,pa naj imajo poseke, prekleti volkovi fa‰istiãni in kra-ljevski.«

Graniãarja sta se nasmihala in gledala po drugih, kajbodo rekli. »Ne, ne, tega ni treba. Kar je ãez mejo, boenkrat vse na‰e. Vse bo na‰e,« je mirno dejal graniãarMarko.

»Hm, na‰e bo ãez sto let,« je vdano vzkliknil Skoãir-jev JoÏe, »ãez sto let, prej ne.«

Popili so ãaj. Graniãarja sta pogledala na uro. »Aha,polnoã bo. Spala bova v baraki na Javorniku.«

»Taka dva mlada fanta bi si Ïe dobila ãedni dekleti,«je s posmehom omenil JoÏe in dregnil Korleta. Graniãar-ja sta se spogledala, vstala in se zasmejala.

»Potrebno bo, da se nauãiva po va‰e govoriti.«»Privo‰ãil bi jima, ker sta priljudna ãloveka,« je vaÏ-

no rekel Lesnikov. Poslovili so se in od‰li v zimsko noã.Grabnarica je zaklicala za njimi, naj jih ‰e obi‰ãejo.

Preden so se pod va‰ko hi‰o v ozki ulici poslovili, stastopila Tone in Jovo k plotu. »Tristo petdeset bi dali odkonja,« je predlagal Tone in prijel Jova za roko.

BESeDATIHOTAPCI

20 

Jovo je odtegnil roko in mrmral: »Ne, ne, premalo bo,‰tiristo bo‰ dal, drugaãe ne boste ‰li ãez mejo.« DrÏalasta se za roke in pridu‰eno govorila.

»Tristo osemdeset. Jovo, ne bodi tak, saj bo‰ ‰e in ‰ezasluÏil.«

»Kakor sem rekel,« je vztrajal Jovo. Stiãnila sta si roke.»Plaãal bo‰ na Kovaãevem lazu, potem ko bom pre‰telkonje,« je za‰epetal Jovo.

»Osem konj je veã,« je nemirno govoril Tone. »Jutrizveãer gremo. Glejta, da bosta med sedmo in osmo urozveãer Ïe na Kovaãevem lazu.«

»DrÏi, toãno ob sedmih, ker je ‰e dolga pot ãez mejona Pivko.«

Stisnili so si roke in se raz‰li. Jovo in Marko sta krenilaproti mali graniãarski baraki. Spotoma sta se pogovar-jala, da bi bilo zelo dobro, ko bi imela dekleta v dolini.Mlada sta ‰e in Ïeljna ljubezni, deklet in vdov pa jepovsod polno po vaseh.

Ko se je Tone vrnil k JoÏetu in Korletu, ki sta ga ãakalapred ·torovo hi‰o, jima je rekel: »Jutri ob sedmih bomona Kovaãevem lazu. Od konja bomo dali po petsto di-narjev. Ni ‰lo drugaãe. Draga sta. ·tiristo bi bilo dovo-lj,« se je izgovarjal Tone in si mel roke.

»Drugiã bi se pa jaz z njim zgovoril,« je zamrmralKorle.

BESeDATIHOTAPCI

21 

»Ne, ne, Jovo je omenil, da se bo samo z menoj pogo-varjal. Videla sta, da bi tudi Grabnarjev Janez rad gnalkonje.«

»No, no, naj ‰e malo poãaka. Bo Ïe ‰e pri‰el na vrsto.«Stisnili so si roke in se raz‰li vsak na svoj dom, pre-

mi‰ljevaje, ãe bo ‰lo. Najbolj zadovoljen je bil Tone, kije prijatelja speljal za ‰eststo dinarjev. V duhu je preteh-tal tihotapstvo po prvi svetovni vojni, ko so tri, ‰tiri letagnali konje, nosili tobak ãez mejo, beÏali pred ruskimi initalijanskimi graniãarji. Spomnil se je, da je podkupovalruskega graniãarja-emigranta Stapeka, ki je za liter vinain Ïenski poljub pustil deset konj ãez mejo. To so biliãasi. Pelo in pilo se je vse noãi, tako da je bilo vsem za-dosti. Peli in pili so domaãi moÏje, peli so ruski graniãar-ji, biv‰i baroni in grofi, ki so se dali tako lahko podkupitiin ki so v gostilnah, kadar so bili vinjeni, od veselja ob-jemali vsevprek, stare in mlade, grde in lepe. Dvigali sokozarce in napivali dobri Rusiji, carju in skoraj‰nji vrnit-vi na svoja veleposestva. Kadar so peli ruske narodnepesmi, je grmela gostilni‰ka soba. Peli so in plesali ka-zaãok. Ljudje so jih gledali in poslu‰ali. Ni jim ‰lo v gla-vo, kako to, da so bolj‰evikl pregnali te dobre in ljubez-nive ljudi, ki bi jih ãlovek kar gledal in poslu‰al njihovepesmi. Samo stari dosluÏeni vojaki, ki so se vrnili iz rus-kega ujetni‰tva, so se smehljali in vse to gledali z mirnimposmehom. Vedeli so, da je vsem tem ruskim graniãar-

BESeDATIHOTAPCI

22 

jem dolgãas za velikim premoÏenjem, ki so ga izgubili vveliki revoluciji. Niso verjeli, da bi se ti ‰e kdaj vrnili vRusijo. Vedeli so, da so to le nedosegljive Ïelje . . .Minila je povojna doba in preganjanje konj, si misli Ber-gantov Tone. Minilo je. Sedaj bo treba drugaãe delati.Zaãetek dobro kaÏe. Tone se je ‰e enkrat ozrl skozi oknona visoko Ogulje, ki se je svetilo v luninem svitu.

Drugo jutro navsezgodaj so se sestali v Bergantovemhlevu vsi trije. Treba je bilo dobiti pet gonjaãev. Spogle-dali so se in ugibali, kje bi se dobili pogumni, molãeãi inceneni fantje. JoÏe si je podrgnil brado, pomeÏiknil inzvito dejal:

»Sem za to, da bi preganjali konje taki, ki so vajenigozdov, steza, vremena in ki poznajo na Piv‰kem nekajljudi.«

»Îe, Ïe,« je zami‰ljeno odvrnil Korle, »Ïe, Ïe, ãe smopametni, je treba dobiti take fante in moÏe, da ne bopopustil konja, ãe bo zaãelo kje pokati, ampak bo beÏals konjem vred. Poglejte, oni rajnki Peter, bog mu dajdobro na onem svetu, je veãkrat u‰el. V rokah so ga ÏedrÏali, u‰el jim je s konjem vred.«

Umolknili so in se zamislili v spominu na pokojnegaPetra, ki je padel kot zadnji tihotapec v prvem obdobjupreganjanja konj.

BESeDATIHOTAPCI

23 

»âe bi konja gnal, morda ne bi padel. Tako je pa no-sil tisti prekleti tobak, pa teci z njim, ãe more‰. Eh, takosposobnih, pogumnih in pametnih ljudi je bilo zelomalo, kakor je bil pokojni Peter,« je zamrmral JoÏe in sipriÏgal cigareto.

Tone je nekaj ãasa poslu‰al predloge in nasvete. Ko jeopazil, da Skoãirjev in Lesnikov ne vesta, kako in kaj bi,ju je posmehljivo pogledal in povedal, da ima Ïe izbra-nih nekaj fantov. »Tile so: Trudnov Mirko, ta ne bo pu-stil konja, se bo prej posedlo Javorje. Strletov Vinko, taje moãan kakor vol: deset Italijanov uÏene, ãe bo treba.Podklanãev Pepe, po‰ten je in varãen; sreãen bo, ãe bokaj zasluÏil. Pota dobro pozna.«

»Hm, ti so vsi trije prijatelji,« je zami‰ljeno zamrmralJoÏe.

»âe so moji znanci, so prijatelji nas vseh,« je odloãnopovedal Tone in prezirljivo pogledal Skoãirjevega, kakorda bi hotel reãi: Vrag te vzemi, meni bo‰ ja verjel.

»Jaz bom za zdaj sam gnal oba konja,« je dejal Korle.Bergantov je osupnil. »Saj se nismo tako dogovorili.«»Tako bo, kot sem rekel. Sam bom gnal, vsaj prvi-

krat.«»No, pa Ïeni. âe bo‰ kje na piv‰kih gmajnah zaostal,

sam sebi pripi‰i,« se je jezno obregnil Bergantov in gaostro pogledal, kot bi hotel reãi: Tak si ti, Lesnikov Kor-le!

BESeDATIHOTAPCI

24 

»·e enega in dovolj bo. Jaz bi predlagal RepnikovegaPoldeta,« je predlagal Skoãirjev JoÏe.

»BeÏi no, Repnikovega Ïe ne,« je hitro odvrnil Ber-gantov. »Kadar se on usede, se mu potem nikamor nemudi. Pije in za Ïenskami gleda. Ja, ja, za tisto lepo Kris-tino gleda!«

»BeÏi no. Kaj bo tisto. Kdo pa ne pije pri nas. Razenstarega Hlepinãka, ki Ïe sedemdeset let samo ãaj pije.Drugi vsi pijejo, samo ãe imajo za gostilno,« je jeznopripomnil JoÏe in vztrajal pri svojem.

»Îe, Ïe, prav imajo, da pijejo. Toda pije se ob nede-ljah. Repnikov bi pustil konja v hlevu, se zavlekel vgostilno, Ïenskam pod krilo segal in pil, da bi ga mora-li s konjem odvleãi od mize. Mene poslu‰aj, Korle. Pol-deta ne, je pa Ïe bolj‰i LuÏarjev Lojzek. Fant je korajÏenin odloãen.«

»LuÏarjev Lojzek ne bo preganjal mojih konj, ga po-znam. Lojzek bi teden dni plesal kje v Palãju ali Baãu.Ne, on ni za to.«

»Bergant, Repnikov Polde bo gnal mojega konja in jazbom zraven,« je vaÏno konãal JoÏe.

»To se pravi, da bo takole: Lesnik, ti goni‰ dva konja,enega ti bo gnal Trudnov Mirko.«

»Ne, ne Trudnov, Strletov bi gnal,« se je hitro oglasilKorle, ki je do sedaj poslu‰al prepir med Skoãirjevim inBergantom.

BESeDATIHOTAPCI

25 

»No, naj bo. Strletov Vinko ti bo gnal konja, Skoãir-jevemu Repnikov Polde. Meni bosta pomagala TrudnovMirko in Podklanãev Pepe. Da ne bo pozneje ugovorov:vsak gonjaã dobi dvesto petdeset dinarjev, niã veã, inveãerjo ter kosilo na Pivki.«

»Kaj ne bo malo?« je zaskrbljeno vpra‰al Korle.»Niã ne bo malo. Veseli bodo, da v dveh dneh zasluÏi-

jo toliko. Na Ïagi delajo deset dni za tak denar. In ‰evsakega ne vzamejo tja. Da vesta, da ne bosta vidva kajveã obljubila, kot je zmenjeno. Dvesto petdeset dinar-jev, to bo tarifa za na‰o kompanijo. Zveãer, kakor hitrose zmraãi, se dobimo za vrtovi pri Robnikovih. Ob pol‰estih bo najbolj pripravno. Prvi bi ‰el jaz in moja dva,za menoj bi ‰el ti, Skoãir. Ti, Lesnik, pa takoj za njim. VStorÏiãu se dobimo pri desnih smrekah. Potem bomo ‰liãez Grgorinovko, Pavelãevo senoÏet na Kovaãev laz.Tam bo ob sedmih ãakal Jovo. Hiteti bo treba, da ‰e zadne pridemo v Palãje. Piv‰ko stran kar meni prepustite.Poti poznam. Financarjem se ‰e sanjalo ne bo, da smognali konje. Drugiã bomo ‰li v Klenk ali Baã. Tretjiã vKneÏak ali Zagorje. Tako bo.« Bergant si je veselo melroke.

»Jaz bi pa le mislil, da bi bilo za nas bolje in ceneje, ãebi Jovo in Marko imela kak‰no dekle v dolini. Bi ne biloslabo. Morda ne bi toliko raãunala za konja,« je rekelSkoãirjev in pomeÏiknil Bergantu.

BESeDATIHOTAPCI

26 

»Nikar, samo tega ne. Saj ve‰, kak‰ni so. âe se bo kajujezil, bo kar streljal. Za zdaj je bolje, da nimata Ïensk.«je odvrnil Lesnikov, ki je mislil na Dano.

»Ste videli, kak‰nega vraga je delal na Lazah tisti Sta-pek zaradi Ïenske. Kmalu bi ustrelil Kotnikovega An-dreja. Kar ponorel je,« je podkrepil svojo misel Lesnikov.»Ïenske ne bi smele biti vme‰ane v na‰e delo. To nammora biti jasno. Îenska, graniãar in ‰e Ïandar, to nespada h kupãiji,« je sklenil Lesnikov, ki ni mogel Ïensk,odkar ga je pustilo prvo dekle. Grizlo ga je Ïe tri leta.

»Ob pol ‰estih pri Robniku,« je ‰e enkrat ponovilBergant.

Drug za drugim so se raz‰li proti domu.Pozno popoldne so trije Ïandarji pogledali na vasi v

‰tiri hleve. Obve‰ãeni so bili, da so bili prignani ãez mejokonji. Dober ãlovek je opazil, da so ãez njive krenili tri-je z osmimi konji. Va‰ãani Podhribske vasi so kar gleda-li, ãe niso morda Ïandarji nasedli kak‰nemu laÏnivcu.

OroÏni‰ki straÏmojster Topliã je vzdihnil in dejal:»Za danes je dosti, bomo jutri nadaljevali s preiskava-

mi.«BrÏ ko so Ïandarji od‰li iz vasi proti mestu LoÏu, so

odgnali na‰i junaki konje za vrtovi. Sneg je bil prhek, ko-nji pa spoãiti. Bergant je prvi hitro odgnal s svojimspremljevalcem. Tema je padala na pokrajino. Zaãelo jesneÏiti. »Kot nala‰ã za ãez mejo,« je zadovoljno vzdih-

BESeDATIHOTAPCI

27 

nil Bergantov Tone. Ko je pri‰el v StorÏiã pod smreke, seje jezil, ker je ãakal pol ure. Meãkaãa sta, zameãkalabosta pot ãez mejo. Oddahnil se je, ko ju je zagledal.

»Hvala bogu, da sta pri‰la. Sem Ïe mislil, da sta seustra‰ila in ostala doma,« ju je zbodel.

»Ob ãasu bi pri‰la, pa je tista prekleta Ïenska, ropo-tuljasta Franca, stala pred hi‰o in se pogovarjala. âe onakaj vidi, takoj zve vsa vas in vsa dolina. Zato sva ãakala.Nihãe nas ni videl.«

Zdaj so bili vsi skupaj in Tone je resno spregovoril:»Po dvesto petdeset dinarjev boste dobili, kosilo in

veãerjo pa ‰e povrhu v Palãjem ali v Klenku, kjer sebomo ustavili. ZasluÏek bo lep in dober. âe hoãete, dabo ‰lo vse v redu, imejte pamet in jezik drÏite za zobmi.Pijete lahko. Reãem pa vam, da se ne napijte! Îandarjibodo zaãeli vohati. Z ropotuljasto Franco, ki vse poãve-ka, kar vidi, se paã nikoli ne pogovarjajte. V kupãije se vi,gonjaãi, ne boste spu‰ãali. To bomo storili mi trije, kismo lastniki konj. Denar dobite, brÏ ko se vrnemo ãezmejo. Na Kordi‰evi senoÏeti, ãe ste za to.«

»Smo za to. Kar na Kordi‰evi senoÏeti, ker se bomotam tudi loãili,« so odgovarjali presreãni gonjaãi konj.

»âe vas kdo vpra‰a, kje ste bili, recite, da ste gledalihoje. Sicer pa nikogar niã ne briga. Kakor sem rekel,drÏite se pa le denarja in Ïivelo se bo,« je konãal Bergan-tov. Zavihtel se je na konja in ga pognal.

BESeDATIHOTAPCI

28 

Drug za drugim so ‰li ãez Nadle‰ko gmajno med mla-dimi smrekami, obloÏenimi s snegom. Nad HlepinovosenoÏetjo so pregnali trop ko‰ut. Konji so hrzali in rigali.Nad Korcem so zavili ãez pot nad Grgorinovko.

Zaãelo se je jasniti in luna se je prikazala izza oblakov.Sneg se je stresal z vej. Za to se nihãe ni zmenil. Vsi sobili v napetem priãakovanju, kako bo ‰lo. Ali bo sreãa nanjihovi strani? Na‰a stran je dobra, si je mislil Bergan-tov. Deset let Ïe nisem gonil konj. Eh, kje so tisti ãasi.Mladi smo bili in neizku‰eni. Denarja je bilo kot peãka.Sedaj so teÏji ãasi. Îandarji so pasji, ljudi-nevo‰ãljivcevse je treba bati. Ruski graniãarji so se dali laÏje podku-piti. Veã je treba razuma, zvijaã in previdnosti, pa bo ‰lo.

Vsi prepoteni so okrog sedme ure zveãer pri‰li naKovaãevo senoÏet. Pri ko‰ati nizki smreki ob poti jih jeãakal graniãar Jovo. Ustavili so se. Bergantov je stopil knjemu, pre‰tela sta vseh osem konj. Jovo je imel zavitobraz, da ga ne bi drugi spoznali. Z Bergantovim Tone-tom sta stopila malo stran. Graniãar je potegnil iz Ïepaelektriãno svetilko. Tone mu je od‰tel denar. Nato so ‰lihitro naprej.

»Do polnoãi bo meja pod Oguljem na mojem odsekuprosta,« je rekel graniãar Jovo.

Stopili so s konj in lezli v strmino. Konji so sopli inpadali.

»Kot nala‰ã noã za ãez mejo,« je veselo dejal Jovo.

BESeDATIHOTAPCI

29 

Vodil jih je skoraj do meje. Dvajset korakov od mejeje stopil v stran in stisnil roko Tonetu. »Sreãno hodite naoni strani! KriÏi‰ã se izogibajte!«

Zdrveli so ãez mejo neovirano. Graniãar Jovo je ãetrture stal in poslu‰al, ãe bo na oni strani poãil kak‰enstrel. Niã ni bilo. Oddahnil se je. Obrnil se je in petde-set metrov pod mejo zabrisal v snegu sled. Iz Ïepa je po-tegnil steklenico slivovke in potegnil poÏirek. ·tiridesettakih zasluÏkov in ‰li bomo domov . . . âez eno uro gaje zamenjal Marko. Jovo mu je dal del denarja.

»Hm, tristo so dali od konja. ·est konj je bilo,« je la-gal Jovo tovari‰u. Vsak pol dobiva. Izvlekel je iz Ïepadenarnico in mu dal devetsto dinarjev.

»Dobro bo tudi to. Takoj jutri jih nesem na po‰to.Poslal jih bom materi, bolna je in vesela bo za Novo leto.Rad jo imam,« je veselo rekel Marko.

Jovo je presli‰al Markove besede. Skomignil je z ra-meni in zamolklo dejal:»Kaj ima‰ od tega prekletegaÏivljenja na meji! Vsak dan hodi‰ po tej graniãarski stezi.Gleda‰ te jelke, poslu‰a‰ sovo, gleda‰ jelene in veverice,ki plezajo po drevju. Poslu‰a‰ voznike, kako kolnejogozd in mejo, gre‰ enkrat tedensko v dolino, da se vãa-sih napije‰. To je vse. Mlada sva. Dobiva si dekleta. Re-ãem ti, da brez Ïenske ne bom strpel ‰e celo leto na meji.Bergantov bi povedal, katero dekle bi bilo pripravno, da

BESeDATIHOTAPCI

30 

bi se z nama pogovarjalo. Hm, Ïensko bi oblekel. Dal biji vse, da jo dobim. Brez Ïenske nisi dosti vreden.«

»BeÏi no,« ga je zavraãal Marko, »midva bova dobilabosansko dekle, ko se vrneva. Slovensko ne znam govo-riti.«

»Pusti to. Mlada sva. âe so tisti Rusi imeli Ïenske, bijih tudi midva. Sam sebi se zdim sme‰en. Grem v gostil-no, sedim, pijem, gledam. Tisti smrkavci pri osemnajstihletih pa ple‰ejo z dekleti in morda ‰e celo spijo pri njih.Nekaj bo treba ukreniti. Preden bo pomlad, moramimeti ãedno dekle, pa ãeprav premlatim kak‰nega fan-tiãa na vasi.«

»Dekleta nas ne marajo,« je otoÏno dejal Marko.»Niti ena ni pri‰la pome takrat, ko so plesali kolo. Vsa-ka se drÏi svojega. Tukaj ne bo niã, ti reãem.«

»Bo, bo in mora biti,« je jezno sklenil Jovo in od‰el postezi proti karavli. Med potjo je mislil na dekle, ki jo bodobil v dolini.

To so gledali v Palãjem, ko so v zgodnjih jutranjihurah pri‰li s konji v vas. Vendar se bo zaãelo, so govorilivsivprek. Pri‰li so iz Palãjega kupci za konje. âez dan stapri‰la ‰e dva iz Baãa. Izpra‰evanje, pogovarjanje inme‰etarjenje se je vleklo celo popoldne. Pivãani so ob-ljubili, da bodo v bodoãe sami poskrbeli za ãim bolj‰iprehod ãez mejo. Gonjaãi so pili vino in se ‰alili z do-maãimi dekleti. Prebrisan Pivãan je dejal Bergantu: »Ti,

BESeDATIHOTAPCI

31 

Tone, kadar bom jaz kupoval od tebe konje, se bovatako zgovorila, da jih bom v Baãkem dolu zapregel vsani, poleti pa v prednjo premo. Tega drugim ne govo-ri. To naj ostane med nama,« je ‰epetal Pivãan in prebri-sano opazoval vesele gonjaãe, ki so se krepko zalivali zvinom in gledali dekletom pod noge in v prsi.

»To je vino!« je hvalil Repnikov Polde in dvigal koza-rec.

»Bolje bi bilo, da ga odnesemo nekaj litrov s seboj,« jerahlo omenil Lesnikov Korle in pozorno gledal, kako sepraznijo litri na kuhinjski mizi. Pivãani so v hlevu ogle-dovali konje. Iskali so na njih hibe, da bi zbili ceno. Po-tem so se z Bergantom, Skoãirjem in Lesnikom zaprli vzgornje prostore, kjer so na pol tiho govorili in stegovaliroke drug drugemu.

Pritekel je deãek s ceste in zavpil v kuhinjo, da gredokarabinjerji proti hi‰i. Îenske so pospravile litre in ko-zarce s kuhinjske mize. Gospodinja je odprla vrata odkleti. Tja so se poskrili gonjaãi. Nato je gospodinja ste-kla po stopnicah v zgornje prostore in naroãila moÏem,naj bolj tiho govore in pocukala moÏa za rokav, ãe‰ najgre v kuhinjo, da se bo pogovarjal s karabinjerji, ãe bodokaj vpra‰ali. MoÏ je pomeÏiknil in se posmejal.

Na pragu so karabinjerji obstali in vpra‰ali gospodi-njo, ãe je videla nekega ãloveka visoke, moãne postave,ki je u‰el iz Padove. Bil je vojak. Doma da je iz bistri‰-

BESeDATIHOTAPCI

32 

kega konca. Sorodnike pa da ima v Palãjem. »Hudo jekaznivo, ãe bi kdorkoli sku‰al skrivati dezerterja iz kra-ljevske vojske,« je rekel simpatiãni brigadir in krenil da-lje po vasi. ·tirje karabinjerji s pu‰kami in pi‰tolami soga spremljali in pregledovali dvori‰ãa ter vrtove. ·li sopo vasi poãasi, oprezno, kakor tujci.

»Hvala bogu, da ni huj‰e,« je rekla gospodinja.Zveãer so fantje od‰li v noã. Sreãno so pregnali konje

ãez drÏavno mejo in jih sreãno prodali ter se tudi vsisreãno vrnili. Za koliko so prodali, tega gonjaãi niso ve-deli. Samo ugibali so o ceni. Tudi Bergantov Tone,Skoãirjev in Lesnikov niso hoteli povedati, ker bi vsajnekaj ãasa radi sami preganjali konje ãez mejo in samisluÏili. ·ele potem, ko bi se sami denarno opomogli stihotapskimi kupãijami, ‰ele potem bi povedali ‰e dru-gim, ki so uspe‰no in z veseljem ter strastjo tihotapili vletih po prvi svetovni vojni. Ljudje, posebno stari tiho-tapci, so se zelo zaãudili, ko so zvedeli, da so ‰li neovi-rano ãez mejo. Niti slutili niso, da so bili graniãarji na tejstrani meje podkupljeni. Vedeli so, da so se prej‰nji gra-niãarji, ki so bili veãinoma Rusi, zelo radi dali podkupitiza denar, vino, ‰unke, Ïganje ali za poljub mladega de-kleta ali za prenoãevanje pri mladi vroãekrvni vdovi.Ruski emigranti so bili na slovensko-italijanski meji vseod 1919. do 1924. leta. To so bili ãasi preganjanja konj,

BESeDATIHOTAPCI

33 

tihotapljenja s tobakom, ãasi zasluÏkov, ãasi pitja, vese-lja, Ïenitev, ljubezni.

Lesnikov Korle je tistega dne, ko so ga obiskali Pavel-ãev Tone in njegovi prijatelji, ob‰irno govoril o tem,kako je bilo prijetno takrat preganjati konje.

Toneta je poslu‰al in ga zavrnil: »Kaj mi bo‰ pripove-doval, kako je bilo v ‰vercariji. Raje povej, ali ste kajpodkupovali, ali pa je ‰lo brez tega po sreãi.«

Vsi so se pri tem ozrli in napeto ãakali, kaj bo rekelKorle, ki se mu je zmraãilo ãelo.

»Kaj bi mazali. Niã nismo mazali. Graniãarja ‰e po-znam ne dobro. Vem, da so vsi pasji in da bi takoj stre-ljali na ãloveka, ãe se ne ustavi; ampak, Tone, reãem ti,da podkupovanja ni bilo.«

Vsi so se oddahnili ob tej besedi. Samo Pavelãev Toneje skomignil z rameni. Zamahnil je z roko in dejal: »Lah-ko je bilo delati z ruskimi graniãarji na meji. Oni bi pro-dali vse. Bili so tujci. Radi so Ïiveli dobro. Oni tam goriÏe vedo, koga so poslali na mejo. Zatreti in uniãiti sohoteli na vsak naãin tihotapstvo, ker so bili o‰kodovanitisti prekleti milijonarji, katere ‰ãitijo ministri in ki zvozovi po‰iljajo konje iz Slavonije v Italijo. Hm, ãe bi bilina‰i fantje na meji iz na‰ih krajev, bi se lepo tihotapilo.Tihotapstvo bi se razvijalo, kakor je treba,« je rekel Tonein popil velik kozarec vina. »Da bi kar na spomlad alitakoj po Novem letu zaãeli?« Pri tem je Tone pogledal

BESeDATIHOTAPCI

34 

Korleta, kot bi hotel reãi: Daj no, govori, povej, kaj sitako molãeã.

»Spomladi se bo res bolj dalo kakor zdaj pozimi,« jez olaj‰anjem spregovoril Korle. Pri tem je zamolãal, dabosta ‰la z Bergantovim po nove konje Ïe ãez nekaj dni.

»âe ne bi imeli prevrtanih nekaterih hribov in ne bizidali trdnjav po na‰ih gozdovih, bi lahko preganjali ko-nje,« je rekel Pavelãev. »Pa sedaj! Meja na na‰i strani jezastraÏena s temi Srbi in Bosanci, ki verjamejo samopu‰ki in povelju. Na oni strani so pa financarji. Povrhuso ‰e vojaki, ki delajo ceste, bunkerje, in ‰e tisti italijan-ski oglarji so po na‰ih gozdovih, ki vse, kar vidijo, men-da povedo vojakom, fa‰istom in financarjem, prekleto.To sem videl lansko leto ko sem sekal v na‰em gozdu.Ko sem vprião italijanskega oglarja pokazal figo itali-janskemu financarju, ki je Ïe od‰el od mojega voza, je ta‰emasti oglar to povedal financarju. No, pa je tisti finan-car drugi dan celo uro kriãal nad menoj, da je on kraljevifinancar in da si ne bo dopustil, da bi nepismen jugo-slovanski drvar njemu, zvestemu kraljevemu financar-ju, za hrbtom fige kazal. âe se to ‰e zgodi, mi bo vzel le-gitimacijo in naj potem kar od daleã gledam gozd. Seve-da sem mrho financarsko lepo prosil, da sem se spoza-bil in da vsaj vprião oglarja ne bom veã fig kazal. V res-nici sem bil jezen, da bi pretepel oglarja, ki je stal zravenfinancarja in se mi posmehoval, ko me je financarska

BESeDATIHOTAPCI

35 

mrha obdelovala. Pa se daj s takimi! Jaz mislim, da bi seskupaj domenili in bi skupaj gonili, ko se bo spet ‰loãez.« Pavelãev Tone je umolknil in se zazrl v Korleta.

»Se bo videlo, kako bo,« se je izgovarjal Korle in se pritem jezil na gonjaãe, da so tako hitro raztrobili novico.Pogledal je na uro. »Krmiti bo treba Ïivino. Ura bo Ïe tri.No, ãe bo kaj, bom Ïe ‰e povedal, saj smo v eni dolini.Samo to vam reãem, da Ïandarji napenjajo u‰esa in oãi.âe bomo kaj kupãevali, menda ne bomo za te Ïandarskehudiãe. O tem naj druÏine ãim manj zvedo. Reãem pa,da bi morale vasi bolj skupaj drÏati. No, saj vidite, kakoje: ãe kmet v stiski brez dovoljenja zakolje staro kravo alitele, ga takoj javijo Ïandarjem. Je to po‰teno? âlovekzakolje zato, ker v tej prekleti krizi ne more po‰tenoprodati Ïivine. Da vsaj nekaj dobi, po nizki ceni prodameso naprej. Îandarji pa povsod vtikajo svoj nos, nameji, pri klanju Ïivine. ·e zapeti ne smejo fantje na vasi.âe po vodi malo pobrklja‰, si divji ribolovec. Tistih hu-diãev pa ne vidijo, ki milijone nalagajo in vozijo v ·vico.Samo na va‰ãana se gleda. Hudiã naj vzame vse Ïandar-je in graniãarje tega sveta.« Korle se je zelo razburil. Sle-kel je praÏnjo kamiÏolo, jo obesil na kljuko ter oblekeldelavni‰ko kamiÏolo za v hlev, k Ïivini. V kuhinji soleÏali na mizi Kmetovalec, Domoljub, Sanjska knjiga, kijo je njegova sestra tako rada prebirala, raje kot ãasopisali druge knjige.

BESeDATIHOTAPCI

36 

Pozdravili so se in od‰li v sneÏni nedeljski popoldan.Korle se je nasmehnil sam sebi in dejal: »Na, ha, to si tiptiã, Pavelãev Toni. Da bi takoj povedal, kako smo zaãe-li! Ne, tega ne bo zvedel, ne on in ne njegovi prijatelji.Bo‰ Ïe ‰e malo poãakal, da se mi trije najprej malo opo-moremo, potem boste pri‰li drugi na vrsto. Tako bo,Toni, zate in za druge.«

Z veselim nasmehom je ‰el krmit svoja ‰tiri goveda inenega konja. Ko se je ozrl po prostornem hlevu, kjer jenjegov ded nekoã redil deset do dvanajst glav govedi, sije dal prst na ãelo, pokimal z glavo in za‰epetal samsebi: »Prej ko bo minilo pet let, bom imel deset glav vhlevu in moÏ bom, morda ‰e bolj veljaven kakor Ber-gantov Tone.« ZviÏgal je, kimal in ãohal Ïivino, obenempa delal lepe naãrte.

Ko se je Pavelãev Tone vrnil domov, je ‰el v hlev innakrmil Ïivino. Nato je stopil v kuhinjo in rekel svojimladi Ïeni:

»Jutri zveãer bom gnal konja ãez mejo.«»Nikar, Toni. Zaradi otrok se ne sme‰ spu‰ãati v to

nevarnost.«»Poskusil bom. Bo‰ videla, da bo ‰lo,« je dejal Tone in

objel Ïeno, ki jo je imel zelo rad. »Rad bi si opomogel.Saj vidi‰, da so dolgovi na kmetiji,« ji je narahlo prigo-varjal. Stisnil je ustnice, ko se je spomnil, da je bil Ïe vMehiki in v Ameriki, pa so ga zavrnili domov, ker je ‰el

BESeDATIHOTAPCI

37 

z napaãnim potnim listom. Tone je bil dober ãlovek, radje pomagal ljudem. Bil je druÏaben in veseljak. Rad pa jetudi zafrkaval nekatere va‰ãane.

Drugi veãer je za vrtovi gnal konja ãez senoÏeti inskozi sneÏene gozdove. Ko je sreãno prekoraãil mejo, jekonja jahal po znanih starih tihotapskih stezah. Blizusteze na Pivki so stopili izza smreke ‰tirje financarji inmu namerili pu‰ke v prsi.

Bergantov Tone, Lesnikov Korle in Skoãirjev JoÏe soravno prignali iz Belovara nove mlade konje in jih skri-li pri Robnikovem hlevu, ko so zvedeli za novico, da soonkraj meje ujeli Pavelãevega Toneta in mu vzeli edine-ga konja, ki ga je imel v hlevu. »Kar sam je ‰el. Ni nashotel ãakati. ·koda ga je, ker je drugaãe bister in doberãlovek in pozna poti ãez mejo,« so sklepali na‰i trijejunaki in se spogledovali.

Po vasi je ‰la govorica. Niã ne bo z mejo, je preveã za-straÏena. Delati bo treba in kmetovati, kakor do zdaj.Gmajne bo treba ãistiti. Ne bodo imeli sreãe na meji, sogovorili vsi, ki so bili nevo‰ãljivi in ki so se bali, da se nebi spet dvignili in pustili vse kmetije vnemar, pa se po-gnali s konji ãez mejo.

Konje so spet prignali k Robniku, ki jih je Ïe ãakal zavrtovi. S seboj so imeli vsak dva konja. Ko so se zaprli vRobnikov hlev, se je Robnik poãehljal po glavi in rekel:

BESeDATIHOTAPCI

38 

»Premalo bo petnajst dinarjev na dan. Boste pridalidva dinarja.«

Bergantov Tone je Robnika grdo pogledal. »Kaj, kajpravi‰, da bi ti ‰e dva primaknili? Ti ni zadosti?«

Robnik je pljunil kraj konja in zamrmral: »Reparjev jedobil za dva dni dvesto petdeset dinarjev. Jaz pa najkrmim, napajam, ãoham in ‰e varujem povrhu za stodvajset dinarjev kar osem konj. Oni mrhi Reparjevi stedali za enega konja dvesto petdeset dinarjev. Vse se izve,da veste. âe ne daste, tudi dobro, boste pa v druge hle-ve gonili.«

Bergantov se je spogledal s tovari‰i. PomeÏiknili so siin drug za drugim iztegnili roko.

»Naj bo,« je rekel Tone. »Za zdaj ti dam. âe pa ne bokupãije, bo tudi tebi u‰el lep zasluÏek, da ve‰, Robnik.«

Pogladili so konje in hitro zapustili hlev.»Sem za to, da poi‰ãe drug hlev. Ta hudiã je skop, da

se bog usmili,« je skozi zobe zamrmral Skoãirjev JoÏe.Tone je narahlo poÏviÏgal in dejal, da bo poiskal gra-niãarja Jova, da se pogovorita. Seveda ni povedal, da gabo graniãar obiskal doma.

»Dobro, ãe se bo‰ dobro pogovoril, bova midva dalapo petdeset dinarjev,« je predlagal Korle.

»Premalo bo pet kovaãev. Sedem bosta dala,« je z od-sekanim glasom dejal Tone in pljunil v stran.

BESeDATIHOTAPCI

39 

»Naj bo, hudiã naj te vzame. Vsak korak hoãe‰ imetidobro plaãan,« je bruhnil JoÏe, ki ni mogel trpeti, da siTone jemlje plaãilo za vsako reã.

»Jutri zveãer se dobimo v Robnikovem hlevu. Povedalvam bom, kako bo,« je rekel Tone in od‰el po vrtu pro-ti domu.

Ta veãer je pri‰el k Bergantovim graniãar Jovo. S To-netom sta obsedela v kuhinji. Ko ga je zagledal, je Toneskoãil k njemu, mu stisnil roko in vzkliknil: »Vse je bilosreãno zadnjiã. Samo kupãija ni bila najbolj‰a.« Ni ho-tel povedati, da so imeli pri konju ãistega ‰estnajst stodinarjev ali skoraj za enega konja vrednosti pri treh pro-danih konjih. Jovo je potrkal s prsti po mizi, nato paresno spregovoril:

»Meja je stroÏja zadnje dni, odkar so ujeli Pavelãeve-ga Toneta. Na‰i vi‰ji nekaj sumijo. Reãem ti, da bo tristopremalo. Toãno petsto od konja bo treba dati ali niã, toje vse, kar sem ti mislil povedati. Ta prehod bi drugiããrtali, ker je tam nevarno.« Jovo je imel veã rezervnihprehodov. Ker je vse to dobro poznal, se je delal vaÏne-ga.

Tone je naredil dolg obraz. Ni priãakoval, da bo Jovozvi‰al tarifo. Gledala sta se iz oãi v oãi.

»Preveã bo to. Zastonj gonimo ãez,« je vzkliknil Tone.Zmigoval je z rameni. Jovo je pogledal na uro in hotelvstati.

BESeDATIHOTAPCI

40 

»No, poãakaj. Trd si, kakor da bi se ne znali pametnopogovoriti.«

»Petsto, niã manj, in to v Hlepinovem lomu pod klan-cem. Nihãe drug me ne sme videti kakor ti. Drugih no-ãem poznati. Konji naj ostanejo na Kovaãevem lazu vdolini. Ti pojdi pa reci Skoãirjevemu pametno besedo!Niti pisniti ne smejo ne o Jovu ne o Marku. S teboj bom‰el, da me gonjaãi ne vidijo. Upam, da se razumeva. Pet-sto od konja bo‰ dal v Lomu pod klancem.«

Dvignil se je, da bi od‰el.»Poãakaj no ‰e malo,« ga je ustavljal Tone in prinesel

steklenico slivovke. »Bi se kdaj dobili pri Megu‰arju vgostilni ali pri Jernejcu ali pri Grabnarju. Grabnar bi tudirad pristopil v na‰o dru‰ãino, vendar sem za to, da ‰epoãakamo z njimi,« je za‰epetal.

»To je va‰a stvar. Gre za to, da ne boste utajili nobe-nega konja. Od zaãetka ne nameravava z Markom obi-skovati gostiln, ker Ïandarji o vsem, kar vidijo in sli‰ijo,poroãajo naprej.« Jovo je popil kozarãek slivovke in hi-tro in jezno od‰el.

»Eh, se ti tako mudi,« je nerodno dejal Bergantov inga pospremil do ogla skednja.

âez dva dni so za vrtovi odgnali konje. Kmalu bi za-deli na Ïandarsko patrolo. Na sreão je Ïandarje zaplet-la v pogovor jeziãna Ur‰ka, ki jim je vsa zasopla pripo-

BESeDATIHOTAPCI

41 

vedovala, kak‰na nesreãa je zadela Pavelãevo hi‰o, kerso Italijani zaprli Tonija.

Vsi zasopli so pridirjali s konji od ograd. Pri StorÏiãusta stala na poti dva Ïandarja z nasajenimi bajoneti napu‰kah. To je pred dobro uro izvohal Skoãirjev JoÏe. Bilibi ob konje, ko mu ne bi bil njegov oãe povedal. Skoãir-jev stari oãe je sekal v grmovju leske za obroãe ko‰ev. Koje opazil Ïandarje, jih je lepo vpra‰al, kaj poãenjajo: aliãakajo srnjaka ali volka.

»Starec, izgini in molãi!« so se obregnili obenj.Stari Skoãir pa jezen: »·e avstrijski Ïandarji so bili bolj

priljudni, kakor so tile na‰i slovenski in kraljevi.«Ko so se ustavili v Smora‰kih ogradah, je Bergantov

stopil h gonjaãem in jim dejal: »Nekdo je moral gobez-dati, da so Ïandarji v StorÏiãu. âe se bo kaj zgodilo, bo-ste brez zasluÏka, to vam reãem.«

Repnikov Polde se je izgovarjal, da ljudje vse zvedo.»Ne spomnim se, da bi kdaj kaj rekel. Ljudje so vam ne-vo‰ãljivi, zato bodo delali vse, da bi nas dobili.«

Noã je bila jasna in svetla. Z jelk in smrek je visel snegkakor lestenci v mestnih dvoranah. V nadle‰ki gmajni jeskovikala sova. Nad Grgorinovko so se ustavili v buko-vem bor‰tu. Tropa jelenov je pridrvela in izginila protidanskim senoÏetim. Konji so skoãili pokonci, da so jihkomaj zadrÏali, »Menda ti konji niso nikdar ne videli inne ãutili jelena in srne,« se je po‰alil Polde. Na Grbãih

BESeDATIHOTAPCI

42 

lazih se je oglasila lisica. Od Ogulja in La‰nika je bilosli‰ati buãanje zimske burje.

»V Baãkem dolu nas bo ‰ele dobila prava burja. Tampiha in zavija,« se je pridu‰al Polde in nategoval uzdekonju, ki ga je hotel vreãi s sebe. »Ne bo‰ mrha, ne. ·ebolj divji so bili od tebe, pa sem jih ukrotil; pa ne bomtebe, nesnaga hrvatska.«

Ustavili so se na Kovaãevem lazu v dolini, ki je bilaobra‰ãena z lepimi jelkami. »Tukaj bomo poãivali polure,« je za‰epetal Tone in se pognal naprej med jelke.Ves zasopel je na‰el pod klancem v Lomu graniãarjaJova. Pod suknjo je Jovo priÏgal elektriãno svetilko inBergantov mu je od‰tel tri tisoãake. Jovo mu je dejal:»Sedaj pa hitro naprej, nad Rihtarjevim Spodbelinomboste prekoraãili mejo! Rekel sem ti, da se onkraj mejebolj varujte, kakor ste se zadnjiã. Menda so pri‰li novivojaki na trdnjavsko delo. âe bi bil jaz na tvojem mestu,ne bi ‰el veãkrat v isto vas. Sicer pa ti in tvoji poznatetiste kraje. Gonjaãi pa naj drÏijo jezik za zobmi!«

Bergant je stopil po druge in hitro so ‰li naprej. NadOstrim vrhom so konji padali po strmini. Poldeta je konjvrgel v neko grapo, da je preklinjal. Poãasi so rinili sko-zi visok sneg. S strahom so preãkali mejo, cesto in zavi-jali po poloÏnih gozdnih poteh. Ostra burja je divjala vBaãkem dolu. Danilo se je, ko so opazili vojake na cestipod hribom. Pognali so konje v stran proti bliÏnjim bo-

BESeDATIHOTAPCI

43 

rovcem. Vojaki so se ustavili in gledali ãudne samotnekonjenike, ki drvijo po celem. Stali so in gledali.

»Kaj bi beÏali,« je vzkliknil gonjaã Polde. »Kaj hudiãavojaki vedo, ali smo Pivãani ali od onkraj meje. Vojak jevojak in vsak civil mu je enak,« je tolaÏilno govoril.

»Ti ne ve‰, kako so te stvari,« ga je osorno zavrnilTone. »Prav tako smo sreãali vojake decembra leta tri-indvajset. Petnajst nas je bilo. V Baãkem dolu. No, ‰lismo dalje in se nismo zmenili. Kaj bi tile mali italijanskivojaãki? Ko pridemo za ovinek, pa prikorakajo ‰tirje fi-nancarji. Obrnili smo konje tako kakor danes. Potemnas je neslo po Baãkem dolu na onile strani. Financarjiso streljali za nami. Mi smo legli na konje in v diru izgi-nili financarjem in vojakom izpred oãi. To je bilo dobro,da ni bilo snega. Megla je bila tako gosta, da ni bilo vi-deti trideset korakov pred seboj. Krogle so ‰vigale okrognas. Mislili smo, da bomo pri‰li do Klenka. Kako pa smogledali, ko smo pri‰li prav blizu gozdarskih koã vJavorni‰kem vrhu. Obrnili smo konje in megla nas jespet zmedla. Konji so bili vroãi in penasti. Komaj sohodili. Kaj mislite, kako smo pri‰li, namesto v Palãje aliKlenk v Lazah, kar nad Jurjevãiãevo gostilno? Zagleda-li smo hi‰e pod seboj. Ustavimo konje. Sam sem ‰el na-prej. Ustavim se pod oknom in zagledam starega Jur-jevãiãa, ki sedi za mizo in nekaj pripoveduje fantom. NaLaze smo za‰li! To smo kleli. Obrnili smo konje in v

BESeDATIHOTAPCI

44 

gmajni zakurili ogenj. Trije smo ‰li k Jurjevãiãu, da namje dal vina in kruha, za konje pa tri ko‰e sena, ki ga jeJurjevãiã pripeljal v vreãah. Dve uri smo poãivali, krmilikonje, nato pa se vrnili ãez mejo in zavili v Koritnice.Sreãno in dobro smo prodali konje in pili dobro ãrnovino. Ali pa se ni od nekod vzel neki vraÏji ãlovek in izKneÏaka pripeljal ‰est karabinjerjev v vas! Kar skoziokna smo poskakali in beÏali do cerkvice Jeromena, ki jena tistem hribãku nad Koritnicami. Streljali so za nami.Mi smo pa tekli. Vsi smo bili biv‰i vojaki, zato se nismobali pokanja. Konje so Koritniãani le poskrili. Niso jihdobili. Vraãali smo se skozi Juri‰ãe. Tam smo kupili tri-deset litrov vina in tri kilograme sira. Potem smo seustavili pod mejo na Kozarjevcu. Zakurili smo ogenj, sesu‰ili in pili vino. Tistikrat smo bili dva dni in dve noãina nogah. Kar smo prisluÏili pri konjih, smo vse potro-‰ili. Potem smo pa ‰est dni od jeze pili in plesali. To jebila zadnja pot s konji leta 1923.«

Medtem ko jim je Tone pripovedoval to zgodbo, soizza borovcev gledali, kako gredo vojaki po sneÏeni cestiproti baãkim gozdovom, v nasprotno smer.

Potem so ‰li in blizu vasi Trnje sreãali nekega vozni-ka, ki jim je dejal, da je v trgu petnajst karabinjerjev, kinekaj preiskujejo, in da zato ni varno hoditi v vas. Obr-nili so konje v bliÏnji gozd in zakurili ogenj, ker jih jezeblo. Po konjskih hrbtih so razgrnili odeje. Polde se je

BESeDATIHOTAPCI

45 

sam ponudil, da bo ‰el v Trnje pogledat, ali so ali nisokarabinjerji. Bergantov mu je dovolil, a je ‰e pristavil:»Oprezen bodi.«

»Hm, sekirico imam s seboj, pa jo bom nesel pod paz-duho.« Potegnil si je kapo hitro ãez u‰esa in ‰el.

Bergantov je ukazal, naj na robu gozda vedno stojieden izmed njih. »âe Poldeta ujamejo, jim bo pokazal,kje smo,« je rekel. »âe bomo zagledali karabinjerje alivojake, jo bomo takoj pobrisali v Brkine ali pa na bistri-‰ko stran.«

Vsi so bili nestrpni, laãni in jezni. Ob vsakem ‰umu sose zdrznili. Pozno popoldne se je vrnil Polde. S seboj jepripeljal tri Pivãane. V nahrbtniku so nesli sir, kruh indeset litrov vina.

»Prekleto nas je nalagal tisti voznik. Samo trije kara-binjerji so bili. Kupovali so jajca in klobase. To je bilovse,« se je jezil Polde.

Bergantov, Skoãirjev in Lesnikov so se najedli in po-pili liter vina, potlej pa stopili v stran in me‰etarili dvedebeli uri. Ko so si ravno segli v roke, je k privezanimkonjem pridrlo ‰est financarjev. RazbeÏali so se. SamoRepnikov in Bergantov sta planila vsak na svojega konjain oddirjala iz dolinice ãez gole kra‰ke hribe. V noãi stapri‰la do KneÏaka. Prodala sta konja in se ‰e isto noãvrnila ãez mejo. Med potjo sta do‰la Skoãirja in Lesni-ka. Îalostna sta bila. Samo gledala sta se in klela.

BESeDATIHOTAPCI

46 

»Niã veã ne bom gonil konj,« je govoril Lesnikov Kor-le in klel.

BESeDATIHOTAPCI

47 

Fantje in dekleta

Prijateljici sta bili. Obe sta bili ãedni, dvajsetletni, po-stavni, polnih prsi, okroglega obraza, z Ïivahno

hojo, z veãnim posmehom ali nasmehom na obrazu.Vse na njiju je bilo nekam skladno. Strnadova Kristinaje imela goste ãrne lase spletene v debele kite. Bile so jiv ponos. Takih ni imela nobena Ïenska v vasi in tega seje Kristina zavedala. Bila je eno tistih redkih deklet, ki sorazvite s ‰estnajstimi leti: velika, resna in moãna, da sostar‰i in domaãini gledali, od kod se je vzela. Druge nje-ne vrstnice so bile presrameÏljive. Kadar so sreãale mo‰-kega, so gledale v stran ali v tla. Nerodno jim je bilo, dajih mo‰ki gledajo in se pri tem smehljajo.

Peãarjeva Dana je bila tudi vselej nasmejana. Todakostanjeve lase si je dala redno striãi tako, da je imela nakratko ostriÏene in na‰opirjene. Domaãi so bili jezni:»Kaj se bo‰ nosila kakor v mestih! Tam je moda, tam siljudje izmi‰ljajo vsega vraga!«

Stari oãe ji je dejal: »Poglej, kak‰ne debele kite imaStrnadova Kristina. Take bi morala tudi ti imeti.«

BESeDATIHOTAPCI

48 

»Kristina ima svoj okus, jaz pa svojega,« mu je odgo-varjala hãerka Dana, se zavrtela in pogledala v ogleda-lo.

Fantje treh vasi so z Ïeljnim hrepenenjem gledali in sepogovarjali o Kristini in Dani. Pogovarjali so se ob ko‰-nji, Ïetvi, v gozdu in na Ïagah, lovci in logarji, graniãarjiin trgovci, gostilniãarski sinovi in kmeãki fantje. Z veli-ko pozornostjo so si jih ogledovali ob nedeljah, ko sta ‰liponosno skupaj k ma‰i.

»Ah, Kristinine in Danine noge,« so vzdihovali fantje,»tak‰nih nimajo niti hãere princev.«

»Tako lepih oãi, prsi in takih nog niso imele Ïenskezadnjih petdeset let,« je v gostilni povedal petinosemde-setletni Jurãkov Miha. Vsi so vedeli, zakaj je JurãkovMiha tako rekel. Nekoã je imel rad mater Strnadove Kri-stine, pa ga je v mladosti odklonila. On je ‰e vedno samolepo in dobro govoril o Kristini in njeni materi in tudivaÏno povedal, da bi morale lepe Ïenske roditi po desetali petnajst otrok, da bi bila v sto letih dolina obljudenas samimi postavnimi ljudmi.

»BeÏi no, Miha, star si, pa to govori‰. Od lepote se neÏivi,« so ga draÏili.

Starej‰i fantje so zaãeli hoditi v vas k Peãarjevim inStrnadovim. Mlaj‰i, ki so komaj zaãeli fantovati, so pasamo natihem in skrivaj hrepeneli in sanjali.

BESeDATIHOTAPCI

49 

Pri Megu‰arju v Igavasi so plesali. Vsa najlep‰a dolin-ska dekleta so bila na plesu, med njimi tudi Dana in Kri-stina. Repnikov Polde je bil ves nor na Kristino, Lesni-kov Korle pa na Dano. Zunaj je leÏal velik sneg in mrz-lo je bilo. Po sneÏenih cestah so vozile sani, na njih sosedeli fantje in dekleta ter vriskali in peli. Zvonãkljanjezvoncev se je sli‰alo po vasi in ãez polje. Vsem se jemudilo na ples. Bila je predpustna nedelja, zadnja nede-lja pred ‰esttedenskim postom, ki se ga hoãe‰ noãe‰morajo drÏati stari in mladi, stari iz navade, mladi pa znejevoljo, ker bodo prikraj‰ani pri plesu, petju in Ïenit-vah. Dekleta se razigrano suãejo. V Sobi pri Megu‰arjujih je polno, pa tudi v veÏi in v kuhinji. Fantje so pokri-ti z novimi polhovkami, veãinoma obuti v ãrne in rjave‰kornje. Obleke imajo zimske Ïametne, rjave, sive inãrne. MoÏje moÏujejo pri litru vina, pogovarjajo se oceni volov in hoj, grajajo generale, Îivkoviãa, ki je krivnizkih cen za les in Ïivino, in krizo, ki je Ïe ‰tiri leta vdeÏeli.

Godca vse to niã ne briga. Igra vse viÏe. Tudi veseliMohorjev Dominik igra. Med vsemi dekleti sta najlep‰iKristina in Dana. Fantje ju vabijo, naj pijejo. Ker pa ni vnavadi, da bi dekleta pila vino, samo poku‰ata. Vsak birad plesal z njima, se pogovarjal, ujel besedo ali nasmehin je sreãen, kadar mu ne spodleti.

BESeDATIHOTAPCI

50 

Pri vratih stojita graniãarja Jovo in Marko. Tudi ona-dva sta vesela. Jovo i‰ãe z oãmi Kristino, Marko paDano. Dvigata kozarce v zrak in pijeta na zdravje insreão.

»Eh, Dana, pol Bosne bi dal zate,« je mrmral vinjeniMarko in pogledoval Dano.

Jovo je bil pogumnej‰i. Stopil je h Kristini in ji veselozapel neko bosansko pesem.

»Eh, Kristina, na, pij in ple‰i,« kriãi Jovo in ji ponujapoln kozarec vina. Kristina se vrne, malo odpije in vrnekozarec Jovu. Ta se ujezi in zavpije: »Vse spij, na tvojezdravje, Kristina!«

Jovo je rdeã v obraz od vina in navdu‰enja, da ga jelepa Kristina sploh pogledala. V du‰ku popije kozarecvina in zavriska, da se potrese svetilka pod stropom. Vsiso nevo‰ãljivi, da je dve besedi in nasmeh poklonila gra-niãarju Jovu. Takrat pristopi Repnikov Polde in potegneKristino. Z druge strani jo potegne Bergantov Tone.

»Z menoj ‰e nisi plesala, Kristina,« ji oãitajoã reãeBergantov.

Kristina se obrne, pograbi Levãevega Vinka in zaple‰ez njim. »Ha, ha,« se posmeje Bergantovemu. »Kadar bozmanjkalo fantov, bom plesala z moÏmi. BeÏi no, Tone.Saj ti ni do plesa. Nagajal bi rad, pa ne bo‰,« mu zavpi-je med plesom.

BESeDATIHOTAPCI

51 

Bergantov bi rad dobil Kristino; posadil bi jo zravenJova, da bi se poveselila z njim. Dobro ve, da Kristina nemara Repnikovega, ki je kar naprej za njo.

Tudi Dano si pulijo iz rok v roke. Graniãar Marko gle-da za njo. Ob vratih stoji, pije in se ji smehlja. Nataka-rice, domaãa dekleta v belih predpasnikih, nosijo novelitre vina. Vse poje, pije, vriska, kriãi, ple‰e. Vse se zib-lje, cela Megu‰arjeva gostilna. Gostilniãarka Malka tekasem in tja, ukazuje svojim ljudem. Vsa je vroãa od delain tekanja. Vedno novi in novi ljudje se prikazujejo. Kerne morejo vsi v sobo, stoje v veÏi, nato se obrnejo in gre-do eni v Podgoro, drugi v Kozar‰ãe, tretji v Vi‰evek k»Trem roÏicam«, kjer je tudi veselo, petje in ples.

»Kristina, hej, Kristina, moja bodi. Vsega bo‰ imela,«ji ‰epeta na uho vinjeni Polde in jo sku‰a stisniti k sebi.

Kristina se mu ne pusti. Posmehuje se mu. »BeÏi no,tvoja Ïe ne bom. Sem ‰e mlada.« Hoãe ga jeziti, ker jefant nagle jeze, in mu reãe: »Poglej, Polde, tisti graniãarJovo je lep, ãrn in visokorasel. ·koda, da ne zna plesati.Takoj bi ‰la z njim en ples.«

Polde jo pogleda, oãi se mu zabliskajo, obraz nakrem-Ïi in reãe: »Tako, te ni sram, da bi z Bosancem-graniãar-jem plesala?«

»Ha, ha,« se zasmeje Kristina in pokaÏe vrsto kakorsneg belih zob. »âlovek je kakor ti in ‰e vesel povrhu.

BESeDATIHOTAPCI

52 

Sedaj bo pa zadosti, da ve‰. Drugim sem obljubila. Zvsemi bom plesala.«

»Ne, ne, samo z menoj,« trmasto vztraja Repnikov inse jezi.

»Kak‰en pa si,« ga zavraãa Kristina. »Nisi ne moj fantin tudi ne sorodnik, da ve‰.«

Kristina se obrne z obrazom in namigne Vinku, naj joprevzame Repnikovemu za ples. Repnik se jezi, kriãi,ãe‰ da ne bo pustil, da mu drugi jemljejo njegovo dekle.Vse napeto priãakuje, kaj bo iz tega. Marko pomigaJovu, ãe‰ tu bo nekaj. Plaãata zapitek in gresta ven. Pritem ‰e enkrat pogledata lepi dekleti.

»Kaj se ti, Repnikov, sploh usaja‰, te vpra‰am!« ogo-vori Vinko Poldeta in stopi k njemu.

»Kaj mi jemlje‰ dekle, hudiã namalani!«»Fant, molãi, Kristina ni tvoje dekle, toliko je tvoja

kakor moja ali kakor onega graniãarja, ki jo je samo oddaleã gledal.«

»Kaj, ti bo‰ meni to govoril!« se jezi Repnikov in dvig-ne kozarec, da bi ga vrgel v Vinka.

»Kaj, tepsti se misli‰!« vzklikne Vinko in stopi k nje-mu.

Polde vrÏe kozarec, da se razbije.»A tako, tepel bi se rad!« Vinko, velik in moãan, rdeã

v obraz, skoãi k Repnikovemu, ga prime za noge in vratin ga sune skozi odprta vrata v veÏo. Tam ga primejo

BESeDATIHOTAPCI

53 

Vinkovi prijatelji in Repnikov se znajde na rokah inkmalu v snegu onkraj ceste.

»Igraj,« zavpije Vinko, »razgrajaãi pa ven!«Harmonika zaigra, trije Poldetovi prijatelji stopijo

ven, dvignejo prijatelja in se skupaj z njim odpravijo vKozar‰ãe.

»Prekleto, se bomo Ïe ‰e videli. In tista mrha, Kristi-na, tisti bi dal ãez jezik,« vpije vinjeni Repnikov in siotepa sneg z obleke. Jezen je, stiska pesti in obljubljama‰ãevanje Kristini, Vinku in vsemu svetu.

»Pusti Ïensko, ne mara te, pa je,« ga tolaÏi prijatelj.Ko se bliÏajo Kozar‰ãem, je ma‰ãevanje pozabljeno.

Hripavo zapojejo fantovsko pesem.Ples pri Megu‰arju se nadaljuje. Kristina in Dana ple-

‰eta kar naprej. Od njiju Ïehti vroãina. V lica sta zarde-li. Napete prsi so ‰e bolj oãitne. Dana bi rada plesalasamo s fantom, ki ga rada vidi. Drugi ji tega ne dopus-te. »Dana, samo za en ples te prosim. Îe pred pol ure simi obljubila. âe ne bo‰ ‰la danes z menoj plesat, si bomnekaj naredil.« Fantje silijo vanjo. Dana molãi, se smeh-lja vsem enako. Tu in tam krcne koga po prstih. »Nisemtvoja,« odgovarja kratko in osorno. Nihãe ji ne zameri.

Kmalu se vrneta graniãarja Jovo in Marko. Usedeta sek oknu in naroãita vina. Smejeta se in s hrepenenjemopazujeta Kristino in Dano. Pijeta in vzdihujeta.

BESeDATIHOTAPCI

54 

V premoru, ko godca pokliãejo k veãerji v kuhinjo,stopi Dana h Kristini in ji reãe: »Lepo je, kaj! Plesala bivso noã, ãe ne bo oãeta. Tega se bojim, da ve‰.«

Kristina se ozre h graniãarjema in soãutno reãe: »Kajni ‰koda, da tako ãedna in postavna fanta ne znata ple-sati.«

»Jaz se pa bojim teh ljudi, ker imajo pu‰ke,« ‰epneDana.

»No, kaj se obirata,« je vzkliknil Vinko in ju prijel zaroke. Jovo in Marko se nasmihata in gledata predse.

Vsi se usedejo in zapojejo narodno pesem: »Pa le dolse usedi . . .« Bergantov Tone povabi tudi Jova in Mar-ka k mizi. Kristina se kot nala‰ã usede zraven Jova inzapoje s ãistim in jasnim glasom. Jovo se smeje in karnaprej gleda Kristino.

»Oh, oãi bo spustil zate,« jo draÏi Vinko.Navsezadnje prinese nekdo v sobo blazino. Iz kuhinje

se vrne godec. Vsi se primejo za roke in ple‰ejo v krogu.Vinko pograbi blazino in se vrti v krogu, i‰ãoã dekle. Vsadekleta Ïeljno gledajo, kam bo vrgel blazino in katero sibo izbral za ples. Vinko vrÏe pred Kristino in zaple‰e znjo.

Na uho ji za‰epeta: »Kristina, vrzi blazino pred Jova.Ves sreãen bo. Saj vidi‰ kako ti namiguje BergantovTone!«

BESeDATIHOTAPCI

55 

Ko godec obrne polko, se Vinko zmuzne iz obroãa inpograbi Jova in Marka, ki sama sedita za mizo in gledataples. Vinko ju prime za roke in potegne k obroãu. Kris-tina vrÏe blazino in se zavrti z Jovom. Jovo zavriska indvigne Kristino k stropu. Po plesu da Jovo od samegaveselja za deset litrov vina. Vsi pojejo in se smehljajo,pijejo in trkajo s kozarci.

Ob desetih zveãer pride Peãarjeva mati po hãer inKristino. Skrivaj gresta domov. Ostali pojejo tja ãez pol-noã.

Repnikov Polde se je veãkrat oglasil pri Strnadovihzaradi Kristine. Ker se Kristina ni utegnila z njim pogo-varjati, se je zapletel v razgovor z njenim oãetom. Ta jerad poslu‰al veselega fanta, ki se je hvalil, kako je Ïeveãkrat pretental graniãarje in italijanske financarje.Bahal se je, kako bo zasluÏil toliko, da bo kmalu svojekonje gonil ãez mejo. On, Repnikov Polde, bo pokazalfigo Bergantovemu Tonetu in Lesnikovemu Korlu. Pritem je Repnikov hodil po hi‰i gor in dol in z Ïalostjogledal v vrata, kdaj se bo prikazala Kristina, da se bo znjo pogovarjal in ji gledal v lepi obraz. Îelel si je prido-biti naklonjenost starega Strnada. Pripovedoval mu je oviharnih noãeh z deÏjem, vetrom, o ti‰ini, ko se plazijoãez mejo. Steze, poti, ceste, lazi, doline, Baãki dol, kjerdivja burja, da konje prevraãa v zamete; potem vojaki infa‰isti, financarji in ogleduhi. Stari Strnad ga je poslu‰al

BESeDATIHOTAPCI

56 

in pri tem gledal skozi okno, kjer so se v snegu kepaliva‰ki otroci.

»Veste kaj, oãe,« je nenadoma zaãel Polde, »‰e vikak‰no recite Kristini, ãe bi ‰e malo poãakala. Vzel bi jo,da veste.« Vpra‰ujoãe je vrtal po obrazu starega Strna-da.

»BeÏi no, ti se ne bo‰ zlepa Ïenil,« ga je zavraãalStrnad. »Pri nas Ïe ne! Kristina se ne da pogovoriti o tejstvari. Kar vidim jo, ona bi raj‰i vzela kak‰nega rokodel-ca kakor kmeãkega ãloveka. Eh, Polde, kaj bi se Ïenil,ostani sam in goni konje ãez mejo. To je kot nala‰ãzate.«

Strnad se je smehljal, ker se je ta veseli fant, plesalecin pevec zaljubil v njegovo hãer. Premeteno se je drÏal,vrtal luknje pri ko‰u in obraãal ko‰.

»Oãe, ãe hoãete, vam pripravim leskovih ‰ib zako‰are. Za deset ko‰ev, ãe hoãete.«

»Glej ga, to mi bo‰ res ustregel, ãe mi bo‰ nasekal le-skovih prekel. No, ãe si tako priden, se ne bom branil.Samo, ãe bo‰ res naredil!«

»Oãe, nate roko,« je vzkliknil Polde. »Pojutri‰njemvam jih bom pripeljal, boste videli.«

Poslovil se je, posmrkal in hitro od‰el domov. âez dvadni je s konjem pripeljal pred Strnadovo hi‰o pol saniravnih, sveÏih leskovih prekel. S sani jih je zmetal predskedenj in zavpil: »Ali ni nobenega doma?«

BESeDATIHOTAPCI

57 

Na prag je prihitela Kristina. Zasmejala se je, ko jezagledala Poldeta.

»Polde, kaj se nisi zmotil, ko vozi‰ prekle k nam?«»Oãetu sem jih obljubil. âas sem imel, pa sem jih na-

sekal in zdaj so tukaj. Kje so va‰ oãe?« jo je veselo vpra-‰al Polde in obraãal konja. »Za deset kovaãev bo te robe.No, oãeta imam rad,« se je izgovarjal. »Zveãer bom pri-‰el na vasovanje,« ji je ponagajal.

»O, kar pridi. Tudi Vinko bo pri‰el in ‰e drugi fantje,«ga je v smehu vabila Kristina. Poldetu se je zmraãiloãelo. Mislil si je, da bo sam vasoval pri njej, pri Kristini,za katero bi dal tudi svojo tihotapsko du‰o.

»Bom pri‰el, ãe je tako,« se je nerodno izgovarjal Pol-de in risal z biãem Kristinino ime v sneg.

»Glej ga no, ti pa moje ime pi‰e‰,« ga je v smehuzbodla.

»Seveda, ker sem nate mislil,« je zamrmral Polde.»Kam je ‰el pa oãe?«

»V trg so ‰li. Vabljeni so na koline. Pridi, Polde, pose-deli bomo in vidva z Vinkom bosta povedala, kako stepreganjali konje. Vinko mi je Ïe obljubil.« ·e enkrat seje zasmejala na pragu, nato pa od‰la v sobo, kjer je likalaperilo in vmes pela.

Zveãer so igrali domino. Pet fantov je bilo. Pri‰la jetudi Peãarjeva Dana. Igrali so se za le‰nike, ki jih je pri-nesla Strnadova. Ob peã so dali mizo. Soba je bila top-

BESeDATIHOTAPCI

58 

la. Polde je govoril in tudi Vinko je govoril. Kristina jepovedala, da se graniãar Jovo vedno ustavi pred hi‰o,kadar gre mimo po vasi. Poldetu se je zmraãilo ãelo obtej besedi.

»Tako mislim, da je slabo dekle tisto, ki izbira fantemed graniãarji. Vsi so Ïe poroãeni. Tako pravim, kakorpravi moj oãe: svoji k svojim, da boste vedeli.« Polde seje ozrl na fante, Kristino in Dano, kakor da ãaka pritrdit-ve.

Kristina je ostro pogledala Poldeta. V obraz je bilazardela. »Polde, ne uãi me ‰e ti! Jaz se pogovarjam z vsa-kim, ãe je priljuden, in od vseh teh graniãarjev sta naj-bolj priljudna Jovo in Marko. Pa reci, ãe ni Jovo ãeden inpostaven fant! Res je, da ne zna dobro plesati, da se vgostilni smeje, gleda in sedi, ampak je priljuden ãlovek.«

»Res je tako, kot je rekla Kristina,« se je oglasila Dana.»Jovo in Marko sta najbolj priljudna ãloveka med gra-niãarji. Zadnjiã sem iz mlina peljala vreão moke. Markoje ‰el s po‰te. Ko me je zagledal, je stopil k meni in rekel:,Gospodiãna Dana, vam lahko pomagam peljati?’ No,rekla sem, naj kar pomaga, ãe mu ni nerodno. Fant jepomagal in vlekel. Potem je ‰e rekel, da se mu ãudnozdi, zakaj dekleta vozimo ali nosimo vreãe. Saj so konjipri hi‰i, pa bi kak‰en mo‰ki zapeljal. Ve‰, tega mi ni ‰enoben drug fant rekel. Tudi jaz mislim, da je tako, kot jerekla Kristina.«

BESeDATIHOTAPCI

59 

Vinko, ki je bil do zdaj zatopljen v igro, se je obregnilin pogledal Poldeta z Ïivahnimi oãmi. »Polde, mislim, dase bova morala bolj truditi, ãe bova hotela, da naju bo-sta Kristina in Dana imeli raj‰i. Vidi‰, Bosanci so ãedniin pu‰ke imajo.«

Izza zapeãka se je oglasila Strnadova teta, ki je po-slu‰ala resni pogovor. S piskajoãim glasom je rekla: »Jazmislim, da je Polde dober in priden fant. Nam je danespripeljal z vozom kup prekel, za deset ko‰ev bo te robe.To bo oãe vesel, ko se vrne. O ja, Repnikov bo dobergospodar. Sreãna bo tista, ki ga bo dobila!«

Vsi so se zasmejali tetinim besedam, ko so v njih vi-deli skrbnost stare neporoãene device. Polde je veselvstal in stopil k peãi: »Veste, va‰ega oãeta imam rad, kerse vãasih pogovoriva, in sem si mislil: kaj bi se stari moÏvlaãil po grmovju. Pa sem jih vãeraj nasekal. No, drugimtega ne bi naredil.«

»·e na‰emu oãetu bi jih,« je rekla Dana in se posmeh-nila za mizo.

»Lej no, va‰emu oãetu naj bi jih nasekal tisti Marko!«jo je strupeno zavrnil Polde in spet sedel na svoje mes-to za mizo.

Kristina je dobro vedela, da Polde ni pripeljal leskovihprekel zaradi oãeta, ampak zaradi nje. Ni rada videla, daPolde dela tako. Imela ga je za va‰kega znanca kakordruge.

BESeDATIHOTAPCI

60 

»Glej, pa sta z Vinkom ‰e kar naprej prijatelja! Semmislila, da bosta veãno v jezi, ko sta se na pustno nede-ljo tako zgrabila pri Megu‰arju.«

»Eh, to ni niã hudega, ãe se fantje malo posuvajo,« jeVinko posmehljivo rekel. »Reãem pa, da je bil Poldetako teÏak, da sem ga komaj nesel do veÏe.«

Polde je zardel, ker ni hotel niã sli‰ati o tem. »Ej, ãe biga ne imel v glavi, bi vse tiste fantiãke, ki so stali v veÏi,zmetal v sneg. Nerodno mi je bilo, ker sta to videla tis-ta dva graniãarja.«

»Povej no, Polde, se sreãata kdaj na meji z Jovom inMarkom?« ga je vpra‰ala Kristina in uprla vanj svojeÏive oãi.

»Niã se ne sreãava, ker ãe bi se, bi mu odvzel pu‰ko in‰e pi‰tolo zraven,« se je bahal Polde.

»Malo preveã si rekel,« je resno dejal Vinko. »Ti Bo-sanci so moãni, da je kaj. Ne vem, kako bi bilo.«

Kristina je molãala. Ni verjela, kar je rekel Polde.V sobo je pri‰el stari Strnad. Vse skupaj je pozdravil.

Nato se je obrnil k Poldetu. »Kaj si ti, Polde, pripeljaltiste prekle?«

»Da, jaz,« je v zadregi odvrnil Polde.»Ti si fant, takega ni v na‰i vasi. Mislil sem, da si se

‰alil. Tega mi ni naredil ‰e noben fant. To je res, kakor jetreba.«

BESeDATIHOTAPCI

61 

»Obljubo je treba drÏati,« je resno dejal Polde in gle-dal v strop.

V sobo je pri‰la mati in poklicala oãeta v kuhinjo.Kmalu je prihitel v sobo Bergantov Tone in poklical

na pogovor Vinka in Poldeta. Vinko je dekletom po-meÏiknil in rekel: »Kar ãez bomo ‰li! To je dobro. ·ebomo plesali!«

Od tistega ãasa, ko je Jovo plesal s Strnadovo Kristi-no, se je ves spremenil. Postajal je molãeã in zami‰ljen.âe je le utegnil, je ‰el skozi vas mimo Strnadove hi‰e. âeje ni zagledal, je ‰el za vrtovi in zavil po vasi, da je ‰elmimo dvakrat. Znanec iz vasi mu je svetoval, da bi senajlaÏje seznanil s Kristino, ãe bi vsi, kar jih je na gra-niãarski karavli, dajali v pranje rjuhe in srajce. Jovo se jeteh besed ustra‰il.

»Ne verjamem, da bi bilo tako lepo dekle pripravlje-no prati srajce in drugo nam, ki smo pravoslavne vere.«

»BeÏi no,« ga je zavracal Skoãirjev JoÏe. »Saj Kristinane bi imela niã opraviti z va‰o vero. Ta in Dana sta zelopridni dekleti. Vsako leto nabereta najveã malin in si zato kupujeta lepe obleke. To bi bilo lepo, ãe bi se takoseznanili. Vsaj Kristino bi veãkrat videl,« ga je nagovar-jal JoÏe.

»Kje, kako, kdaj? Plesati ne znam po va‰e, samo koloznam. Saj vidi‰, da dekletom ni mar ãloveka, ki ne znaplesati. To sem opazil.«

BESeDATIHOTAPCI

62 

»Ve‰, kaj ti svetujem,« mu je rekel Skoãir. »Prihodnjiteden bodo su‰ili na senoÏeti, v bor‰tu bodo pa grabililistje. Tam jo lahko vidi‰ in se z njo pogovarja‰. Nareditako, da bo‰ imel sluÏbo ponoãi, ãez dan pa obiskuj se-noÏet. âe bi komu privo‰ãil, da bi imel Kristino, bi jotebi, ker si dober ãlovek.«

Raz‰la sta se zadovoljna in vesela.Poznega aprilskega dne je bilo, ko so Strnadovi grabili

listje, stari, teta in Kristina, ki je bila okusno obleãena.Popoldne se je ustavil pri njih Jovo. Ogovoril je staradva. Nato je vzel grablje v roke in ‰el grabit poleg Kris-tine. Kristina ga je pouãila, kako se grabi listje.

Popoldne je ‰el stari po vole in ko‰e. Teta je dremalav senci. Jovo se je sklonil h Kristini in jo poljubil. »Ne, nesme‰,« se je branila Kristina. »Greh je!«

»Kaj ne bi smel, ãe pa te imam tako rad!« je vzdiho-val Jovo in jo gledal.

Ko je pri‰el oãe z volmi in vozom, je Jovo nabasal vseko‰e in jih znesel na voz. Tako je delal ‰tiri dni.

Peti dan sta bila s Kristino sama. Obstala sta pri kupulistja pod ko‰ato smreko. Gledala sta se in sopla. Kristi-no je vso omamil spoãiti, ãedni in postavni graniãar.Usedla sta se in se zaãela brez besed poljubljati. Vsesalse ji je v ustnice, Kristina pa v njegove. Odpel ji je bluzo,da so se pokazale lepe napete prsi. Potegnila ga je k sebiin ga zaãela strastno objemati.

BESeDATIHOTAPCI

63 

Pod bor‰tom se je zasli‰alo ‰kripanje voza.»Oho, sta dosti nagrabila,« se je ãudil Strnad.Hitro so naloÏili listje in krenili v dolino.Jovo je spremljal Kristino in jo spotoma poljuboval.

»Stra‰no te imam rada,« mu je govorila. Sedela sta podsmreko in sama si je odpela bluzo.

»Sreãna sem, da sem se sreãala s teboj,« mu je ‰epnilain mu ljubkovala glavo.

Poslovila sta se pod vasjo. Mesec je Ïe stal visoko, kose je Jovo vraãal na Javornik. Tiho si je prepeval bosan-ske pesmi. Sreãen je bil, ker je dobil najlep‰e dekle vvasi. Oh, kako zna ljubiti! Strastna je kakor Ïerjavi-ca . . .

Vsak drugi veãer sta se s Kristino sestajala v gozdu.Ljubila sta se tiho in strastno in bila sta sreãna.

Nekega spomladanskega dne se je tudi v du‰i graniãarjaMarka vse premaknilo. Dve leti je bil na meji in dve letije Ïivo premi‰ljeval, kako bi si privarãeval nekaj denar-ja in se vrnil v Bosno. Kadar je hodil po graniãarski ste-zi, je premi‰ljeval o rodnem kraju. Gledal je v ‰umeãejelke. Opazoval je plezanje in igranje veveric, ki so skak-ljale po vejah, klestile Ïir in cvileã beÏale v goste kro‰njevrhov. Z visoke razgledne toãke je gledal pokrajino podseboj, dolino, kjer se je vila ozka bela cesta, po kateri sovozile dolge vrste voznikov. Marko je opazoval letne

BESeDATIHOTAPCI

64 

ãase, deÏevne pomladi, brstenje in majsko zelenje, po-letno vroãino, zagorele kosce in grabljice, voznike, ki seniso nikdar utrudili, katerih ni zadrÏal ne velik sneg, nedeÏ in ne silovita burja, jeseni, tiste lepe jeseni, ki oru-menijo bukovo listje, plaho divjad, ki prehaja ãez gra-niãarsko stezo. Jeleni, srne, medvedi, ko‰ute, veverice,divji pra‰iãi niso poznali drÏavnih meja, ne graniãarjev,ne Italijanov onstran meje. âez mejo in nazaj so svobod-no prhutali orli in kragulji, vrane in lastavice, kosi in‰ãinkavci, vrabci in sinice, jerebi in divji petelini, znaniin neznani ptiãi.

O vsem tem je premi‰ljeval Marko in primerjal Slove-nijo z Bosno. ·tiri leta — in dovolj bo meje in Ïivljenjav slovenskih gozdovih! Vrnil bi se domov, popravil svojostaro leseno hi‰ico in si izbral dekle, ki ga bo imelo rado.

Ko pa se je sreãal pod Biãko goro s Peãarjevo Dano, seje pogovarjal z njo samo deset minut. In tistih desetminut je odloãilo, da je Marko na hitro vse premislil inpri‰el do sklepa, da se brez Dane ne vrne v Bosno. Vsedneve in noãi na graniãarski poti in v karavli je premi‰-ljeval o Dani. Ona mu je bila vedno pred oãmi.

Po dolgem ãasu sta se sreãala pri Vilarju v Pudobu.Plesali so in peli. Dana je vsa zasopla obstala pri vratihin ga pogledala. »Kje sva se Ïe videla?« je rekla in po-gledala Marku globoko v plave oãi.

BESeDATIHOTAPCI

65 

»Pod Biãko goro je bilo, spomladi, ko smo snaÏili vLazu,« je odvrnil.

»Zakaj niã ne ple‰ete?« ga je vpra‰ala Dana in ga pri-jela za roke.

»Ne znam va‰ih plesov. Rad pa poslu‰am harmoniko,lepo petje in kitaro. Neki moj tovari‰ ima gosli, ampakraj‰i poslu‰am va‰e petje.«

Poto‰kin ·pelin se je postavil na sredo gostilne in pre-peval pesem, ki jo je sli‰al v glavnem mestu: »Kadar bo‰ti vandrat ‰el.« Dana je Marku razloÏila smisel te pesmi.Nekateri so se smejali ·pelinu, ki je dvigal roke in siodkrival slamnik in vpil: »Oj zdaj gremo, oj zdaj . . .«

Cela gostilna je vpila, pela in spremljala s petjem pev-ca iz Vi‰evka.

»Dana, ali se smem kdaj ustaviti pri vas za vrtovi?« joje proseãe vpra‰al graniãar Marko. »Poglej, Jovo in Kris-tina se Ïe od pomladi poznata.«

Dana ga je postrani pogledala. Nekaj ãasa je molãala,nato pa mu odgovorila:

»Seveda, lahko se ustavite. âe bom doma, bom seve-da govorila z vami.«

Ribniãan je zaigral na harmoniko. Kmalu je pri‰el·pelin in potegnil Dano na ples. Graniãar Marko se jeusedel za mizo v kotu.

BESeDATIHOTAPCI

66 

Kmalu sta se prikazala na vratih graniãar Jovo in nje-govo dekle Kristina. Ko sta zagledala Marka, sta prisedlak njemu. Kristina ga je veselo ogovorila.

Kmalu se je vrnila s plesa Dana in prisedla k Marku.Ker je bilo vroãe, so odprli okno in se veselo pogovarjali.Pri‰el je Repnikov Polde s prijatelji. Ko je zagledal zamizo Kristino in Dano v druÏbi graniãarjev, je zaklel, sipotisnil klobuk na oãi, se obrnil in hitro od‰el iz sobe.Kristina je zaniãljivo nakremÏila ustnice.

»Obna‰a se, kakor da bi bila kdaj njegova,« je rekla.»To je ãudak. Slab ni, ampak je ãudak.«

Ko so se v pozni noãi vraãali domov, se je Marko usta-vil z Dano pred njeno rodno hi‰o. Objela ga je, ga polju-bila in zbeÏala v hi‰o. Marko je bil sreãen.

BESeDATIHOTAPCI

67 

S tropi konj ãez mejo

Bergantov Tone je bil tistega pomladnega veãerazelo vesel. Iz Belovara so prignali ‰estdeset konj. Za

nove ãezmejne prekupãevalce s konji je Tone dobil innagovoril Megu‰arja in druge gostilniãarje ter osebneprijatelje. Konji so bili poskriti po raznih hlevih. Îandar-ji so zaman patruljirali po vasi in do meje. Niso zvedeli,kdaj so prignali konje iz Hrvatske in kdaj jih bodo gna-li naprej.

Îandarmerijski narednik Topliã je doÏivljal tiste ãasehudo sluÏbeno krizo. Rad bi iskal in kaznoval tihotap-ce. Zelo rad bi poiskal in predal sodi‰ãu komuniste, ki sotrosili letake po hrvatskih vaseh. Îandarjev je imel na-voljo samo osem. Pa deÏuraj dneve in noãi na straÏnici,potem pa obhodi vse vasi, obi‰ãi s patrolo dvain‰tiri-deset gostiln, hodi na obvezne sestanke s sosednimiÏandarmerijskimi naãelniki. Dokler so se pojavljali leta-ki pri njegovem sosedu v cerkni‰ki obãini, je bil vesel.Mel si je roke, ãe‰ pri nas je red. DelomrzneÏi beÏe prednami takoj, ko jih opozorimo, je pripovedoval naredniksvojemu nadrejenemu oficirju, ki je pri‰el na pregledToplicove postaje.

BESeDATIHOTAPCI

68 

»Gospod narednik,« je zaãel z vzvi‰enim glasom Ïan-darmerijski poroãnik, »gospod Toplic, razumem va‰eteÏave; delo — meja, noãni nemiri, tihotapstvo, delo zastranko, komunistiãna zalega. Svetujem pa vam, da po-sebno pozornost posvetite zatrtju podtalnih rovarjev,rdeãe nevarnosti, ki nam grozi, da bo razru‰ila na‰e bla-gostanje, imetje, vero, domovino. Najprej je treba po-iskati in pozapreti rdeãe, ‰ele potem pa ostreje nastopatiproti tihotapcem na meji. Vedeti pa moramo, da so medtihotapci tudi nekateri odliãni prista‰i na‰e stranke. Donjih, gospod narednik, je treba biti obziren, gledati jimje treba skozi prste. Stranka ne bo dovolila, da bi padlo‰tevilo njenih prista‰ev, ãe bi bili do njih sluÏbeno ostrizaradi meje in pregona konj ãez mejo. Nasprotnike jetreba tr‰e prijemati, da veste. Poglavitno je, da se uniãi,odkrije in preda sodi‰ãu rdeãa podtalna zalega, ki niti nevemo, koliko je sploh je.«

Poroãnik je od‰el. OroÏni‰ki narednik Topliã je zaãutilolaj‰anje. Vedel je, da bo imel v svoji sluÏbi proste roke.Vestnost do svoje stranke, to je vedel, je njegova prvanaloga, ãe hoãe, da bo napredoval, k ãemur ga je paãgnalo neute‰eno ãastihlepje.

Na lo‰kem mostiãku je sreãal zvestega prista‰a stran-ke Skoãirjevega JoÏeta, ki se mu je hotel ogniti. Topliã gaje ustavil in mu prijazno zaklical: »No, gospod Skoãir,kam se vam pa tako mudi!«

BESeDATIHOTAPCI

69 

JoÏe se je zaãudeno ustavil. »Delo, opravki,« je zamr-mral.

»Nikar se ne bojte. Îupan mi je povedal, kak‰ne teÏa-ve ima z liberalci na obãini. To je dobro, da je Ïupnikãlovek, ki je na‰e gore list, kajne, gospod Skoãir?«

»Seveda,« je zamrmral Skoãir in ga zaãudeno pogle-dal.

»No, s temi liberalci je vedno kriÏ, pa naj bo v obãini,okraju in deÏeli. Reãem vam,« pri tem se je narednikTopliã ozrl okrog sebe, »reãem vam, gospod Skoãir, daso tr‰ki liberalci ãisto navadne reve brez naãel. Obãinobi zavozili, ãe bi jo imeli v roki. Dobro, da je obãinskauprava v rokah na‰ih ljudi, ki ima zaupanje naroda.«

JoÏe je ‰ele sedaj doumel, da je Ïandarmerijski nared-nik hud klerikalec. âelo se mu je pomraãilo. Zaklel jesam pri sebi in si mislil: Prekleti srbski Îivkoviçi, kme-tije bi pa spravili na kant! Pa kmetuj! ·e trgovina z lesomje ‰la k hudiãu. Tako nizke cene les ‰e ni imel. JoÏe je p-ljunil in resno pokimal.

»Gospod Skoãir, vsi moramo gledati na ugled na‰estranke. Vi lahko ‰e bolj kakor jaz. Jaz sem v sluÏbi inzgoraj so tisti hlapci JNS-arji. Pri liberalnih prekupcihbomo strogi in neizprosni, ãe jih dobimo pri prepoveda-ni trgovini. Svojim prista‰em, ãe so v redu ljudje, pa lah-ko malo pogledamo skozi prste tudi pri meji ali ãemdrugem.« Pri tem si je narednik Topliã dal prst na usta.

BESeDATIHOTAPCI

70 

»Veselilo nas bo,« je preseneãeno dejal JoÏe in odveselja segel naredniku v roke.

Raz‰la sta se, vsak v svojo stran. Topliã je bil vesel, dase je sreãal s ãlovekom svoje stranke, JoÏe pa tega, da bov teÏkih urah imel v Ïandarmerijskem naredniku opo-ro, ãe bo kaj nerodnega pri‰lo.

K Bergantovemu Tonetu je pri‰el veselo razpoloÏen.»âlovek boÏji, kje se potepa‰! Tri mulce sem poslal

pote, pa te ni in ni. Nocoj bomo ‰li naprej, da ve‰. Vin-ko bo za vodiãa. Petdeset njemu, ‰eststo pa Jovu, dave‰.«

»Kaj, kaj pravi‰? ·eststo? Kaj smo norci ali kaj?« jezavpil JoÏe in zaãudeno pogledal Toneta, ki je malomar-no drÏal roke v Ïepih in posmehljivo zrl vanj, kot bi muhotel reãi: Ti, JoÏe, si cepec in ne ve‰, kako gredo te stva-ri. Kaj misli‰, da bo tisti oficir v Grahovem samo zijal!

»JoÏe, ‰estintrideset tisoã dinarjev, to je skoraj za ‰tiripare konj vrednosti, si bodo delili trije ljudje. Najveã bodobil tisti kapetan, ki bo sedel doma in se pogovarjal znarednikom-ãrnogorcem iz karavle. Na vsej meji bostavso noã in jutri samo Marko in Jovo. Ob osmih zveãer sedobimo na Grgorinovki nad studencem, da ve‰. Jutrizveãer se bomo razkropili po treh vaseh, Zagorju, Brki-nih in Palãju.« Bergantov Tone je umolknil. Nato je bis-tro pogledal JoÏeta in mu s ti‰jim glasom dejal: »·e pol

BESeDATIHOTAPCI

71 

leta bom sam gonil, potem si bom dobil gonjaãe. Sambom hodil po konje samo na Hrvatsko. Ne bom se vsenoãi klatil ãez mejo. Tudi tebi to svetujem. Samopo‰tene gonjaãe bi si poiskali. Midva bi prevzela glavnenakupe konj. Kaj bi, hudlãa, ‰vedral v pivsko stran inVaraÏdin. Kar Lesnikov Korle naj se sam ubija, ãe hoãe!

Jovo je bil ves divji. Navsezadnje je le zvedel, da smoga oni mesec premotili za ‰est konj. Rekel sem mu, dami ni niã znano. On pa je rekel, da bo oklofutal Rep-nikovega Poldeta, ãe ga dobi. Hud je nanj, ker je zvedel,da govori okrog, ãe‰ da hodi Jovo spat k Strnadovi Kris-tini.«

»Eh, naj fant uÏiva! Kristine bo Ïe ‰e imel dovolj,« jezamrmral Skoãirjev.

»Reãem ti, JoÏe, vprião Kristine se ni treba pogovar-jati o na‰ih kupãijah. Ta Ïenska vse prenese Jovu na uho.Seveda je Repnikov oplel pri Kristini. Opleli so vsi do-maãi fantje. Z Jovom sta kar naprej skupaj, da ve‰. Îen-ska uÏiva in ‰e vino je zaãela piti. Jovo ji ga nosi litre inlitre. Ko so ‰li oni dan po drva v gozd, je Jovo stareganapojil, pa se sam valjal s Kristino v koãi. Jovo ji Ïe ku-puje obleke in ãevlje. Novo kolo ji je kupil. Marko je paves nor na Dano. Ono nedeljo bi kmalu pri Benãinu pre-mlatil Poldeta. Ta nesreãni ãlovek se povsod vsiljuje. TijuÏnjaki ne marajo, da jim je kdo na poti pri Ïenskah.

BESeDATIHOTAPCI

72 

Deset parov bomo gnali veã, kot smo se dogovorili.·estdeset konj bo Jovo pre‰tel na Pavelãevi senoÏeti.Dvajset konj bi ti gnal z vodiãi. Na Stor‰kovem lazu bise dobili. Ti bi za to dobil ‰e dva tisoã povrhu.«

»BeÏi no, za dva tisoã Ïe ne bom odgovarjal za dvaj-set konj. Tri tisoã daj, pa bom vodil, to se pravi od vsa-kega sedem kovaãev, in da se mi res plaãa na Stor‰ko-vem lazu!«

Bergantov mu je segel v roke. »DrÏi, na Stor‰kovemlazu dobi‰ tri jurje.«

Noã je bila jasna in mirna. Drug za drugim so ‰li gonjaãiza vrtovi. Nekaj jih je bilo novih. Ko so se vzpenjali postrmi Nadle‰ki gmajni med redkimi smrekami, so konjiprhali in sopli. Na Grgorinovki so se se‰li. BergantovTone je pre‰tel konje. ·estdeset jih je bilo. Za nekimgrmom je na‰el ‰e dva konja, ki sta jih gnala dva Bloãa-na.

»Kam pa vidva?« ju je ostro vpra‰al.»Kar za vami sva ‰la,« sta odgovorila ravnodu‰no.»Kdo vaju je klical, cepca!« je siknil Tone. »Vsak

osemsto dinarjev bosta dala, ãe ne, naj vaju hudiã takojodnese, da vesta.«

Osupnila sta, dala vsak petsto dinarjev in mu obljubi-la, da dobi ostalo, ko bosta prodala oba konja.

BESeDATIHOTAPCI

73 

»Predzadnja bosta ‰la, da vesta,« jima je ostro zabiãalTone in krenil k vodiãu Vinku.

Luna je lezla izza gora in skozi drevje osvetljevalamolãeãe gonjaãe in hrzajoãe konje. Gozd je ‰umel odlomastenja ‰tevilnih konjskih kopit, ãeprav so bili zbo-seni. Veje so se lomile in kamenje se je kotalilo po strmi-ni. Repnikovemu Poldetu se je konj skotalil in zdrsnil vdolinico, kjer se je zaletel v neko bukev in obleÏal steg-njen in crknjen. Dvigali so ga, kleli, ga otipavali in mudrezali v vamp, a vse zastonj. Konj je bil negiben. Lesni-kov Korle je klel in se drÏal za glavo. »Prekleto, ob kak‰-nega konja si me dal. Tri tisoã in ‰e veã je ‰lo k hudiãu.«Cela vrsta je obstala in ãakala navodil.

Iz vrste je stopil mlad fant in prijel Repnikovega zarokav, rekoã: »OÏulil sem si noge in ne morem naprej.âe hoãe‰, ti Ïeni mojega konja.«

»Ti, fant, pa bi odrl konja,« ga je pobaral LesnikovKorle in segel v Ïep. Dal je fantu noÏ. »Odri ga, kakorve‰ in zna‰, jutri zveãer, ko se bom vraãal, bom vzelkoÏo. Obesi jo v kotlini.«

Mladi fant se je nekaj ãasa branil, nato pa vzel noÏ inobljubil, da bo odrl konja. »Samo kak‰na luknja bo vkoÏi,« je vzdihnil in obsedel ob konjskem vratu.

»Kaj hudiãa, meãkate,« se je zadrl Tone in obstal obubitem konju. »Presneta mrha Repnikova. Bika bi mudal, ne konja.«

BESeDATIHOTAPCI

74 

Pred mejo je nervozno ãakal Jovo in hodil po grani-ãarski stezi. Pred uro in pol se je vrnil od Kristine. Pre-‰tel je konje. »Enain‰estdeset,« je rekel Tonetu. Poteg-nil ga je v stran in mu za‰epetal na uho: »Zdi se mi, dasem sli‰al ‰e neke konje. Pazi se.«

V stari oglarski koãi je Tone od‰teval Jovu podkupni-no za vseh enain‰estdeset konj. Jovo je mraãno zrl vBerganta, ki je imel spo‰tljiv obraz zaradi velike vsote,ki jo je drÏal v rokah. »Nisi mi odgovoril, ko sem tevpra‰al, kdo je ‰el na Spodbelin. Ali ni morda SkoãirjevJoÏe?«

Pri slabi elektriãni svetilki je Jovo neizprosno vrtal zoãmi po obrazu Toneta, ki se je delal nevednega.

»Ti, Bergant, ãe mislite, da boste mene imeli za nor-ca, se motite! Za hrbtom na‰e karavle ne boste gonilikonj! Poznam teren vsaj toliko kakor ti in tvoji, da ve‰.«

»Niã ne vem,« se je izgovarjal Tone. »Kaj ne vidi‰, dase za vsako partijo konj s teboj pogovorimo! Kdo je bil,ãe je sploh bil, niã ne vem.«

Tone je govoril tako prepriãljivo, da bi mu Jovo mo-ral verjeti.

»Niã ti ne verjamem; skoraj bi rekel, da je ‰lo petnajstdo dvajset konj,« je trmasto govoril Jovo, pazljivo ‰teldenar in ga spravljal v Ïep. Zunaj so v vrsti ãakali inhrzali konji. Lastniki konj in gonjaãi so pridu‰eno kleliin nestrpno ãakali Toneta, da jih popelje ãez mejo.

BESeDATIHOTAPCI

75 

Vodiã Vinko, ki je jahal na ãelu dolge vrste, je stopil vkoão in zarentaãil: »No, ali bomo ‰li, kaj se obirata?«

Jovo je stopil iz koãe in ‰el petnajst metrov do meje.K njemu je pri‰el graniãar Marko in mu dejal: »Stari jepri‰el, ãaka te. Koliko jih je bilo?« Jovo je molãal, ‰tel inzrl na konje, ki so drveli po strmini navzdol.

»Ve‰, Bergant, ãe ne bo reda, bom, kakor sem Jovo, nasvojem odseku zaprl mejo, druge pa na‰ãuval proti vam,ãe me boste ‰e enkrat varali. Sedaj pa izgini, hudiã sle-parski!«

Bergant je molãe od‰el za konji ãez mejo, ki je odme-vala od hru‰ãa konj, ki se je me‰al z jeãanjem starih jelkin bukev.

Ko sta ostala na graniãarski stezi sama, je Jovo ‰epnilMarku: »Za naju je bilo enain‰estdeset konj, za na‰egastarega pa jih je bilo samo enain‰tirideset. Za tistih dvaj-set konj si bova midva delila.«

»Hm, kaj pa, ãe stari kapetan kdaj zve, da sva ga ogo-ljufala? Starega se bojim,« je ‰epnil Marko.

»Raj‰i bom kaj veã kupil Kristini, kakor pa da bi starizakvartal in zaÏrl,« je z odloãnim, a pridu‰enim glasomdejal Jovo in stisnil Marku roko.

Jovo je pustil Marka na stezi in od‰el v karavlo, kjer gaje ãakal stari. Spotoma si je mislil: Bergant in njegovi mevarajo, zakaj pa ne bi jaz starega? Jaz se s temi me‰etarjipogovarjam in opazujem mejo dan in noã. Ti, stari lis-

BESeDATIHOTAPCI

76 

jak, ne bo‰ dobil denarja, kolikor bo‰ hotel, dokler boJovo na meji.

V karavli je kapetan Trnek sedel za mizo. Bral je sluÏ-bena poroãila in jih podãrtaval z rdeãim svinãnikom.Zraven njega je sedel komandir karavle, velik, debel ãlo-vek z dobrodu‰nim pogledom.

»Rekel sem vam, da se na senoÏetih in lazih ne smekuriti, pa kmetje delajo to kljub temu ‰e naprej.«

»Svarimo jih, gospod kapetan, a kmetje nas ne sli‰ijoradi, posebno tisti, ki se gredo klerikalce.«

»Dopovejte ‰e enkrat, da se ob meji zaradi gozdov nesmejo kuriti ognji.«

»Bom,« je zamolklo odgovarjal komandir karavleZdenko in gledal mimo obraza starega v steno karavle,kjer je visela slika pokojnega kralja Petra v lepi kraljev-ski obleki.

»Veã pozornosti bo treba posvetiti dvolastni‰kim le-gitimacijam. Dobiti bi morali podatke, kaj se dela on-stran meje, koliko je vojakov, kje delajo bunkerje, ceste,kriÏi‰ãa. Da, gospod Zdenko, stvari niso majhne; zadomovino gre.«

Tisti hip je stopil v karavlo Jovo in pozdravil staregakapetana.

»Prav, da ste pri‰li. Malo bi ‰el na ogled,« je rekelTrnek, vstal in si oblekel pla‰ã. Opasal si je pi‰tolo. »DoBiãke gore grem,« je rekel komandirju karavle.

BESeDATIHOTAPCI

77 

Ko sta ‰la nekaj korakov z Jovom, je stari mirno vpra-‰al: »Koliko konj je bilo?« Pri tem je gledal v stran, ka-kor da bi ga bilo sram neãesa zoprnega.

»Enain‰tirideset,« je odloãno odgovoril Jovo.»Hm, da jih ni bilo veã. Mislil sem, da jih je bilo ena-

inpetdeset.«Jovo je potegnil iz Ïepa kuverto in jo potisnil kapeta-

nu v Ïep. »To je va‰e. Vse je toãno. Po tristo od konja.Dvanajsttisoã, kot je prav. Samo ne vem, kako jim bo ‰loãez. Sli‰ati je, da so neki manevri v Ba‰kem dolu. Zdi semi, da bodo tekli.«

Kapetan Trnek je sli‰al prikrit posmeh v Jovovih be-sedah. Prezrl je to in rekel: »Da vam povem, zakaj semjaz tudi v tej zadevi. Dobite mi med temi me‰etarji bist-rega fanta ali moÏa, ki bi nam prinesel podatke, kaj sedela na oni strani meje: naãrte in opis bunkerjev, cest,kriÏi‰ã. Vi‰ja komanda bo dobro plaãala vse to.«

Jovo je umolknil in prisluhnil. Ni takoj razumel igre,ki jo je hotel z njim zaigrati kapetan Trnek. Hm, za togre tebi, stari! Jaz naj bi dobil ãloveka, ki bi ‰el zate vogenj. Ti bi pa morda dobil milijone tam zgoraj.

»V bodoãe bom samo podnevi obiskoval mejo, ker . . .«Oba sta obstala in prisluhnila streljanju, ki se je razleglona drugi strani Biãke gore.

BESeDATIHOTAPCI

78 

»Ali sli‰ite? Kaj pravite na to?« je kapetan ves vzne-mirjen vpra‰al Jova. »KaÏe, da so gonjaãi nekje naletelina financarsko patrolo.«

»Sitna reã. Vedno pravijo, da poznajo teren, domaãiniso in naj delajo, da bo prav,« je odvrnil Jovo in si priÏgalcigareto.

Na Karlovem lazu ju je ustavil graniãar Marko. Ko stapovedala obmejne voja‰ke znake, ju je pustil naprej.

»Kaj novega?« ga je strogo in uradno vpra‰al kapetan.»Vse v redu, gospod kapetan. Samo okrog Biãke gore

streljajo. Ali jih je strah ali pa streljajo iz dolgega ãasa.«»Ne bo minilo deset let, ko bomo prenesli mejo tja do

Gorice, da veste, do Trsta, Benetk in ‰e dalje. V ta namenmoramo tudi delati. Se zavedate tega, Marko?« Kapetanje govoril enoliãno in zrl mimo Marka na staro drevo, kije raslo nad stezo. »Gospod kapetan, jasno mi je kakorbeli dan,« je bil odgovor.

Od‰la sta in pustila prepadenega Marka samega.V vi‰ini nad Spodbelinom sta videla, kako samoten

konj teka po lazu, hrza in postaja med grmovjem.»Nekaj se jim je zgodilo,« je ‰epnil kapetan in zrl v

konja.Jovo mu ni hotel povedati svojega suma, da je ‰la nad

Spodbelinom ãez mejo kaka nedovoljena skupina, ker bistari zasumil. »Prava reã, ãe se izgubi en konj. Gonjaãa

BESeDATIHOTAPCI

79 

je vrgel s sebe in oddirjal nazaj, to je vse,« je brezbriÏ-no rekel Jovo.

Dan se je delal, ko sta pri‰la pod mejo nad deÏelnocesto pod Biãko goro. Ob cesti je stal trisedeÏni motor.Ko je ‰ofer zasli‰al glas svojega gospodarja, je skoãilpokonci in sporoãil, da je sli‰al streljanje blizu meje intopotanje konj. Stari kapetan Trnek je sedel v motor inglasno naroãil Jovu, da naj ulovi konja, ki sta ga videlana lazu. »Marko naj ga priÏene v Grahovo, da se zatretihotapstvo v tem delu meje.« Krepko je stisnil roko gra-niãarju Jovu. Motor je zabrnel in odpeljal utrujenegaoficirja v dolino.

Dvanajst tisoãakov gre s teboj, prekleti falot, si jeza‰epetal Jovo. Obrnil se je in skoraj tekel lovit konja. Koga je ujel, se je nasmehnil v mislih na svojo Kristino.

Skoãirjev JoÏe ni imel posebne sreãe s konji. Pravpoãasi je ‰el na ãelu dvajsetih vodiãev po ozki stezi innato zavil na Hi‰nikov laz. Ob Srpanovem lazu je ‰eltiho tik gozda. Postajal je in prislu‰koval. Ko je na uriizraãunal, da bo nekako ob tem ãasu Bergantov Tone ssvojo skupino pod mejo v Ostrem vrhu, je naglo zavildesno povprek ãez Koãevarjev laz ob vrhu MekuÏevegagozda. Vsi so pridrÏali sapo, ko so ustavili konje. JoÏe nivedel, da je pri‰el do meje pol ure prej kakor za pol urestran od njega Tone in graniãar Jovo. Raãunal je, da bo

BESeDATIHOTAPCI

80 

meja ãista in da se bo hitro zna‰el v Baãkem dolu, kjerbodo ãakali kupci iz Piv‰kega dela vasi.

Ko so obstali za vrhom ob ãednem gozdiãu desno odBiãke gore, se je JoÏe sam napotil do meje. Vse je bilomirno. Meseãina je lila skozi drevje. Ko se je vrnil, jerekel: »Lahko gremo.« Segnali so Ïivali v breg, da sosople druga v drugo. JoÏe jim je na kratko povedal, kodbodo ‰li, da bo bolj varno.

»Hm, ãe bi bil za vodiãa Vinko, bi bili bolj brez skrbi,«je zamrmral France, doma iz Ograd, ki je bil Vinkovprijatelj.

»Vodil bom jaz, da veste. Poti poznam Ïe leta in leta.Kaj bi tisto! Vinko je drugje.« Molãali so in ga poslu‰ali.Nekateri so bili mladi fantje in prvikrat na poti ãezmejo. V mislih so tehtali in raãunali, kako jih bodo spre-jeli na Pivki.

âez mejo so ‰li tiho, hitro in neovirano. Samo sova jeskovikala v stari jelki. Ko so pri‰li do deÏelne ceste, jeitalijanski financar zabrlizgal na pi‰ãalko. Zaãelo se jestreljanje. Nekateri so popustili konje in zbeÏali nazaj.JoÏe se je sklonil na konju in zavpil: »Za menoj.« Neka-teri so udarili po konjih in zdirjali za njim. Drugi so teklinazaj proti meji. Vzdignile so se rakete. Padali so pokamenju in kleli vsi vprek mejo in Skoãirjevega JoÏeta.Nekaj konj je skoãilo na cesto in brezglavo tekalo sem intja. Drugi so beÏali proti meji. Trije mladi fantje so

BESeDATIHOTAPCI

81 

zbeÏali nazaj in se zna‰li zjutraj na lazu Za vrhom. Rav-no so mislili kreniti v gozd, ko se je prikazal s konjemgraniãar Jovo. Obstali so in se gledali. »Kar z menoj poj-dite,« je rekel Jovo.

Sprednjak Vinko, tako so rekli gonjaãu Vinku, ki jejahal konja spredaj pred dolgo vrsto. Za ‰pico gre kakorso rekli. Vedno je pripravljen na vse. Na prvi strel. Prviopazi nevarnost. Po njem se ravna vsa dolga vrsta go-njaãev. To je velik, moãan, rdeãeliãen fant, brez strahu,okreten, dober poznavalec gozdnih steza, poti, dolin,gora, kotanj, vesel fant, plesalec, pivec, ljubljenec ‰tevil-nih deklet in strah na‰ih in italijanskih financarjev, ka-rabinjerjev, vojakov, graniãarjev in Ïandarjev. Malo jihje bilo, ki so kdaj ‰li za sprednjaka ali vodiãa. RepnikovPolde, Grgorinov Franc. Noben pa ni znal tako varnovoditi vrste konj ãez mejo kot Vinko, ki je bil za glavovi‰ji kakor drugi fantje, vedno lepo obleãen, pripravenza vsako delo, najbolj pa za sprednjaka na ãelu dolgevrste moÏ in konj. Vinko ima rad te divje pregone ãezmejo. Ve, da niso vsi gorski prelazi zasedeni, razen ãe jekdo vnaprej opozorjen. Veseli ga videti dolgo vrstohrzajoãih konj in sli‰ati ‰epetanje gonjaãev, lomastenjepo stezi med drevjem ali po celem gozdu v hrib in do-lino, kotanje in rebri. V deÏevnih noãeh, ko divjajo strelenad Javornikom, Oguljem, La‰nikom in Ostrim vrhom,Biãko goro in Skrajnim vrhom, Debelo goro in Jurjevo

BESeDATIHOTAPCI

82 

dolino, Novo cesto, Baãkim dolom in cesto pri KneÏaku,ko edino bliski razsvetljujejo stezo, ljudje pa pritajenokliãejo drug drugega, v takih noãeh, to Vinko dobro ve,pa se graniãarji ti‰ãe deklet v baraki ali kje pod ko‰atosmreko ali v oglarski kolibi, v drvarjevi koãi ali pod na-prej moleão skalo. Ravno tako se tudi financarji, karabi-njerji, policaji in vojaki onkraj, ãe le morejo, ti‰ãe kod nasuhem. Redki so, ki vztrajajo zunaj na plohi. Ti imajopu‰ke obrnjene s kopitom navzgor in s cevjo navzdol. ·eteÏe je ãuvarjem meje, ko zapade sneg. Burja zavija.TeÏko se gazijo zameti. Mrzlo je leÏati v debeli bundi naprelazu ob ozki poti ali stezi in ãakati ure in ure tihotap-ce, gonjaãe, ki so tako prebrisani. Slabo se sli‰i ali pa niã.Ozebline na nogah in rokah in revmatizem graniãarje initalijanske financarje doletijo prej ali slej. Italijane prej,ker so doma s toplega italijanskega juga, pozneje pagraniãarje-Bosance, vajene trdih bosanskih zim. Zimase vleãe v tem pogorju vãasih mesece dolgo, od novem-bra do konca marca.

Pomlad in poletje, zgodnja jesen, to je ãas, v kateremse ãuvar meja lahko izkaÏe. Takrat vidi‰ molãeãega, sta-sitega graniãarja, Bosanca ali Srba, kako samozavestnostopa po stezi ali ãujeãe oprezuje izza skale, panja, dre-vesa, ovinka ali grebena, leÏi za drevjem ob robu gozda,laza ali senoÏeti, ob oglarski ali drvarski koãi in prislu‰-kuje. Pri tem misli na dom in poslu‰a ‰umenje drevja in

BESeDATIHOTAPCI

83 

glasove Ïivali, ves ãas na preÏi, kje bo zagledal ob konj-skem vratu skljuãenega jezdeca-tihotapca, za njim padolgo vrsto konj in jezdecev, ki se nemirno ozirajookrog sebe, vedno pripravljeni, da urno zdirjajo naprejali nazaj, na levo ali na desno ali pa da poskaãejo s ko-nj in zbeÏe vsaksebi, kamor nanese; pogumnej‰i udari-jo po konju, se ozirajo sem in tja in med streli in rafalizbeÏe s konjem.

Vse to ve graniãar. Ve pa tudi, da je bolje, ãe so v za-sedi trije in ne samo eden. Prve spusti‰ naprej, potemzakriãi‰ stoj, strelja‰, skaãe‰ sem in tja, dela‰ zmedo medtihotapci, ãe se le dajo zavesti. Za to mora biti prikladenkraj: ozki in stisnjeni prehodi, kotanje ali soteske, grebe-ni ali strmine.

Graniãar ãaka, mirno, neutrudno. To je njegova sluÏ-ba. Zaveda se, da bo lahko ‰el na dopust v Bosno, ãe semu posreãi uloviti deset, trideset ali veã tihotapcev s ko-nji. Zato sku‰a biti eno s samotnim drevesom, pod ka-terim straÏi.

Njegov kolega italijanski financar gre redko v sluÏbosam. Trije, ‰tirje ali ‰est jih gre skupaj. Glasno se pomen-kujejo in smejejo. Govorijo o dekletih, Ïenah in vdovahin si ogledujejo njihove slike. So sinovi juga. Ne more-jo molãati. Majhni so in okretni, simpatiãni in ãedni,polni hrepenenja po domu, po sonãnem jugu. Tudi onikdaj pa kdaj prisluhnejo Ïivalim in ‰umenju gozda. Nji-

BESeDATIHOTAPCI

84 

hovo delo je enako: hoja po stezah, zasede za skalo,ovinkom, grebenom, v soteski, na kriÏi‰ãu. Tudi oni Ïeleujeti tihotapce in njihove konje in priãakujejo nagradein dopust. Oficirji jih spodbujajo, navdu‰ujejo, odliku-jejo.

Na oni strani financarji v sluÏbi italijanske drÏave, natej strani kraljevi graniãarji — eni kakor drugi uporab-ljajo vse svoje znanje in zvijaãe, da ujamejo gonjaãe, ti-hotapce brez dovoljenj, ki goljufajo kralja, ministre,okrajne glavarje, trgovce, velike in male, tiste, ki imajoedini pravico kupãevati, pa ne v temnih noãeh in gozdo-vih, tihotapce, ki so pripadniki dveh drÏav, govore pa leen jezik in pojo iste pesmi in ljubijo Ïene, vdove in de-kleta enako kakor graniãarji in financarji . . .

Na vse to morajo biti pripravljeni Vinko in njegovi, kijahajo konje za njim. Tihih in mirnih noãi, z meseãinoobsijane gozdne pokrajine tihotapci ne marajo. V takihnoãeh se vse sli‰i daleã po gozdu. Graniãarji in italijan-ski financarji sli‰ijo dobro in daleã. Imajo svoje znake,pi‰ãalke in telefon, pi‰tole in pu‰ke, vodnika in zvezo.

Ko so bile noãi lepe, so dali Vinko, Bergantov Tone,Lesnikov Korle in Skoãirjev JoÏe o pravem ãasu raznestigovorico, da bo ‰lo ta in ta veãer mimo Cinkovca aliGraj‰ovke trideset konj po znani gozdni stezi med deve-to ali deseto uro. To so morale zvedeti ropotuljastaFranca, znane Ïenske v trgu in Igavasi, Îerovnici in Gra-

BESeDATIHOTAPCI

85 

hovem. Potem so zvedeli graniãarji in Ïandarji in posta-vili vsak svoje zasede na Cinkovcu in Graj‰ovki in nadsneÏni‰kim gozdom: deset graniãarjev, pet Ïandarjev, zavodiãe pa so jim bili ‰tirje grajski lovci. âakali so dve, trinoãi, dolgo in nestrpno. Medtem je Vinko vodil osem-deset konj nad Danami proti visokemu La‰niku. Petde-set metrov pred dolgo vrsto hropeãih in hrzajoãih konjje vodil sam lepega, visokega vranca, najdraÏjega odvseh konj. Bil je Bergantov. Sprednjak Vinko se je zave-dal, da je od njegovega previdnega vodenja odvisenzasluÏek vseh teh tihotapcev — lastnikov konj in gonja-ãev. V roki je imel debelo drenovo palico, in ãe bi nale-tel na graniãarja ali italijanskega financarja, bi mahnil zgorjaão po glavi ali po pu‰ki.

Pod mejo postanejo. Bergantov od strani prihaja kVinku.

»Hm, meja bo prosta. Smo jih!« se smehlja Vinko.»Morda jih bomo sreãali v Baãkem dolu.«

âutarica Ïganja gre po dolgi vrsti. Vsi sopejo in se tiho‰epetaje pogovarjajo. Vse je mirno. V vodiãa Vinka vsizaupajo. Vedo za njegovo moã, previdnost, zvijaãnost inokretnost, vedo, da natanko pozna gozd in vse steze,ceste in kraje tod okoli.

Vinko po kratkem postanku dvigne roko. Vse zdrvi zanjim. Konji hrzajo, hropejo, rezgetajo. Sto metrov preddrÏavno mejo, stran od poti in steze, postoje. Vinko kre-

BESeDATIHOTAPCI

86 

ne sklonjen ob konjskem vratu oprezno naprej, zavijazdaj levo zdaj desno. Gorjaão drÏi krepko v rokah. On-kraj meje smukne mimo lisica. Drugaãe je vse tiho. Vin-ko prislu‰kuje dve, tri minute. Spet dvigne roko in vsi sespustijo ãez posekano jaso.

Sreãno so pri‰li ãez mejo. Treba je ‰e preãkati cesto inpred dnem priti v Baãki dol, kjer bodo ãakali kupci trehvasi. Vsi so nestrpni od priãakovanja.

Onkraj meje in ceste stoji ob robu neke senoÏetisamoten italijanski financar. Zami‰ljeno gleda na zvez-de in misli na jug in dekle v Bergamu. Pu‰ko je naslonilna deblo kraj sebe. Ne vidi in ne sli‰i, da se mu s konjembliÏa Vinko. Potem se zdrzne, zabrlizga na pi‰ãalko inskoãi po pu‰ko. Vinko pa je urnej‰i. Z gorjaão mahne popu‰ki, da odleti v grmovje. Nato udari financarja poroki, da ta zavpije od boleãine in se sesede.

»Naprej,« zavpije Vinko, »vse je v redu!«Dolga vrsta konj zdrvi mimo italijanskega financarja,

ki se valja po tleh in si drÏi roko na prsih. Ko se bo zda-nilo, bo poiskal pu‰ko. V hladni vodi si bo zmil roke. Osreãanju z Vinkom in tihotapci bo molãal. Nikoli veã nebo stal sam na preÏi. Ne bo veã prislonil pu‰ke na deb-lo. Niã veã se ne bo ponoãi v sluÏbi tako brezskrbnooziral v nebo. ·ele ãez leta bo povedal, kaj se mu je pri-petilo nad Ba‰kim dolom.

BESeDATIHOTAPCI

87 

Vinko pa bo povedal Bergantu, Lesniku in Skoãirju.Vsem ne. Hvalili ga bodo.

Konje so v Ba‰kem dolu dobro prodali. Vina in klobasje dovolj. Vsi si segajo v roke, znanci se pozdravljajo.Razlega se smeh.

Za svoje nevarno in odgovorno delo, ki ga je redkok-do pripravljen prevzeti, je sprednjak Vinko plaãan, ka-kor se spodobi. Poleg obiãajne gonjine za svojega konjadobi ‰e po sto dinarjev od vsakega konja, ker jih je var-no pripeljal ãez mejo. Denarja ima za deset gonjaãev.Ponosno hodi naokrog in se smeje. Dekleta gledajo zanjim. Prvi poje na vasi in v gostilni. Obiskuje vse semnjein Ïegnanja, veselice in va‰ke zabave. Prijeten fant je,rad se ‰ali. Skupaj z drugimi je vesel, da so potegnili zanos graniãarje in Ïandarje, financarje in karabinjerje.

Tudi graniãarji so zvedeli za prevaro. Jezijo se ali pamolãe. Hm, sreãali se bomo, si mislijo. Dobili vas bomo.Samo graniãarja Marko in Jovo nikoli ne reãeta niã. Îevesta zakaj.

Vinko gre za vodiãa, kadar gredo skrivaj in ni trebapodkupiti graniãarjev, pa tudi takrat, kadar sta podkup-ljena Jovo in Marko. Takrat ga tihotapci potrebujejozaradi onih na drugi strani meje.

Okrog Vinka, pogumnega kmeãkega fanta, se spletajozgodbe, ki so vse resniãne. Dekleta in fantje so radi vnjegovi druÏbi.

BESeDATIHOTAPCI

88 

Nekega aprilskega dne ga je v Ba‰kem dolu dobiloosem italijanskih financarjev. On pa je kot kak MartinKrpan zgrabil najmanj‰ega financarja in zaãel z njimtolãi po drugih. Nekaterim je polomil rebra in zlomilroke. Pet financarjev so peljali v bolnico. Vinko jim jeu‰el. Pometal je njihove pu‰ke v grape, zajahal konja inzdirjal z njim na Bistri‰ko stran. Italijanski oblastniki soobljubili nagrado tistemu, ki bi ujel Vinka in ga izroãilitalijanskim oblastem. Niso ga ujeli.

Kadar je Vinko na Hrva‰kem nakupoval konje, go-njaãi niso marali na pot. Na meji od Postojne do Gero-vega pa so graniãarji in Ïandarji, financarji in karabi-njerji ponoãi in podnevi, v deÏju in snegu, soncu in ne-vihtah preÏali ‰e posebno na Vinka.

BESeDATIHOTAPCI

89 

Vasovanje

Ljudje so Strnadovi Kristini in Peãarjevi Dani zavidalinjuno lepoto, lepe obleke in samozavest, kadar sta

‰li po vasi in ob nedeljah po trgu k deseti ma‰i. Obe pri-jateljici sta imeli vrsto lepih oblek, zelene in ãrne, modrein sivo modre, imeli sta poletne in zimske pla‰ãe, tem-ne in svetle. »Graniãarski ljubici, ljubi bog, graniãarskiljubici,« so govorile Ïenske na njivah ali na poti k ma‰i.»Tega ‰e ni bilo v na‰ih krajih. Vsi svetniki naj pomaga-jo, saj ‰e njihovega jezika ne razumejo! Le kako naj semed seboj pomenkujejo!«

Kako so ‰ele fantje gledali obe dekleti na plesih, Ïeg-nanjih, na poti k ma‰i in od ma‰e, na sejmih, na polju inna poti, ko sta ‰li s ‰kafom na glavi v gozd nabirat ma-line. Vedno sta bili skupaj. Fantje so postajali ob potehin stezah, gledali nanju z nedopovedljivo radovednostjoin grenkobo v srcu. Prekleto, graniãarje imata, so simislili. Kaj le sta tisti Jovo in Marko? Ali imata samoonadva ãrne lase in ãedno postavo?

Fantje so radi zahajali v Strnadovo hi‰o, kjer je Ïive-la lepa Kristina in kamor je vsak dan pri‰la na obisk tudiprijateljica Dana. Fantje so prihajali z izgovorom, da bi

BESeDATIHOTAPCI

90 

naroãili pleten ko‰, ker je bil Kristinin oãe znan po tem,da zna najbolje delati lepe ko‰e za seno in listje. Vsi paso vedeli, da fantje obiskujejo hi‰o samo zaradi deklet.Obe dekleti sta bili v pomenku veseli in Ïivahni. Radi staposlu‰ali ‰ale, dovtipe in zgodbe. UÏivali sta, ko sta gle-dali v lepe fantovske oãi, ki so zaljubljeno strmele vanju.

Najbolj pa sta za njima vzdihovala Repnikov Polde inLesnikov Korle. âeravno sta vedela, da se imata Jovo inKristina rada, sta ‰e vedno hodila k Strnadovim naobisk. Polde je tam veã govoril s Kristininim oãetom kotpa s Kristino, ker se mu je ta umikala. Tudi Dana kar niin ni mogla Lesnikovega Korla, ki je bil sicer postaven,a precej starej‰i od nje.

Kristina in Dana sta si med seboj zaupali in se pogo-varjali o svojih fantih-graniãarjih. Kristina je pravila,kako lepo zna Jovo govoriti in ‰e slaj‰e poljubljati in lju-biti. Dana ji je zaupala, da Marko ni tako zgovoren, a daljubiti zna in da ga v tem ne bi prekosil ne Korle, nekak‰en drug fant; tako ga ima rada, da bi ‰la z njim tudiv bosenske hribe. Dana je drhtela, ko je to govorila, inoãi so se ji bliskale.

»Kaj mislijo ti ljudje,« se je pritoÏevala, »da graniãarjiniso ljudje? Hm, ‰e Kitajca bi imela, ãe bi bil velik, lep,moãan, pogumen. Poglej, Kristina, moj Marko je zadnjiãvrgel kamen petdeset korakov daleã. âe se vsa vas naglavo postavi, ga bom imela. âe me ‰e tako obrekujejo,

BESeDATIHOTAPCI

91 

ga ne pustim. Vasujem in ‰e bom vasovala z njim. Vroãje kakor julijsko sonce. Kadar me poljubi, ãutim njegovpoljub po vsem Ïivotu. Ko me je Lesnikov Korle ono letopoljubil, je bil mrzel in hladen, kakor da bi me poljubilutrujen star moÏ. Na ustih mi je pustil ‰e nekaj tobaka,pa naj bi takega imela rada! Ne, ne, pa ãeprav je Lesni-kov Korle desetkrat Slovenec in moj ljubljeni Markodvajsetkrat Bosanec!« je pripovedovala prijateljici.

»Moj Jovo je tudi tak,« je govorila Kristina. »Samogenj ga je. Tudi Polde kar naprej vzdihuje za menoj.Kaj mu hoãem! Res je ãedne postave, to pa ni ‰e vse. ·enikdar me ni kje na samem objel in me poljubil. To znamoj Jovo. Moãan je kot lev. Nekoã me je nesel z laza doroba gozda, veã kakor eno uro. To je fant, da malo takih.Ve‰, Dana, njegova sem, Ïe odkar smo listje grabili tamna senoÏeti. Z Jovom bi ‰la na konec sveta. Oãe je rekel,da po tistih bosanskih vaseh Ïivijo ljudje in Ïivina sku-paj v istih prostorih, da so revni kraji, samo koruzo jedo,slive in hru‰ke, in Ïegnanj ni tako lepih kot pri nas in le-pih vasi in mest tudi ne. Rekla sem jim, da ga ni, ki bi mepregovoril, da bi pustila Jova. âe mi pa kaj kupi, koga tobriga. âe sem lepa in postavna, sem samo za Jova. Nje-gova sem, Jovo pa moj. Le ãe bi druge imel, bi ga pustila,ãeprav s teÏavo. Tudi Jovo mi pravi, da ves ãas misliname. Povsod sva Ïe bila skupaj. Predsinoãnjim pa sem

BESeDATIHOTAPCI

92 

mu prviã odprla okno, da je zlezel k meni in bil vso noãz menoj. Kaj bi se skrivala in se ljubila v naravi?«

»Na‰a mati so strogi,« je na to odgovorila Dana.»Vedno se bojijo, da ne bi kdo vasoval pri meni. Veãkratpridejo ponoãi v sobo in potipajo po posteljl, ãe semsama. Z Markom se dobiva zunaj, na vrtu, med njivamiali v koãi v gozdu. V hi‰o ga ne upam spustiti.«

»Saj ni treba,« je rekla Kristina. »ãe drugaãe ne more‰,ga povabi v skedenj, v prostor na podu ali kam drugam,tako da te ne dobijo domaãi. ·e prej pa glej, da bo reza-nica narezana, da bodo polni ko‰i, da ne bo kdo v hlevu‰aril. Jaz sem izku‰ena v tem.«

Kristina je malo zvi‰ka pogledala prijateljico Dano,kot bi hotela reãi, da se paã mora‰ znajti. Dani pa je bilnasvet v‰eã.

Stara Peãarka je tiste dni na vrtu rekla hãerki:»Lepo te prosim, Dana, pusti graniãarja pri miru!

Bosanec je in ‰e na‰e vere ni. Vsi bi te imeli radi. Vzelabi Lesnikovega, ki je dober ãlovek. Res je Ïe v letih, am-pak ima lepe gozdove. Postaven je in lepe brke ima.«

Dana se je vzravnala pred materjo in z rokami ‰e boljstisnila roãaj motike.

»Mati, zakaj ste taki? Marka imam rada. Lep in doberfant je. Niã me ne briga, ãe je Bosanec. Za vero ga ‰enisem vpra‰ala. Jezus Marija, saj se ne pogovarjava ne okatoli‰ki ne o pravoslavni veri! Oãe, ki so bili v svetov-

BESeDATIHOTAPCI

93 

ni vojni, pravijo, da se imajo ljudje lahko radi med seboj,pa naj bo te ali druge vere. Mati, pustite Ïe tega Lesniko-vega Korla! On je Ïe v letih. Lahko bi bil moj oãe.«

»Veljavo ima in spo‰tovan je,« jo je prekinila mati injo ostro pogledala.

»Naj bo, kakr‰en hoãe, moj ne bo nikoli. Se bo prejKucelj sesul ali pa Devin.« Dana je umolknila in spetzaãela z motiko prekopavati gredo.

»To se ti bo ‰e vraãalo,« je osorno dejala mati in od‰lav hi‰o.

Kmalu nato, ko je Dana prekopavala gredo, se je usta-vil pri njej Marko. Vzdrhtela je in mu stisnila roko.

»Deset dni se nisva videla,« mu je rekla.Pogledal jo je v mirni in zaskrbljeni obraz. »Kaj ti je,

Dana?« je vpra‰al.Povedala mu je, da jo mati Ïeli dati Lesnikovemu

Korlu, pa ji je rekla, da ima Marka in da Lesnikov ne bonikoli spal pri njej in da naj jo mati pusti pri miru s tis-tim Lesnikovim, ki se ne zna pogovarjati o drugem koto konjih. Marko je bil vesel Danine zvestobe in obljube.

»Dana,« ji je tiho rekel, »ti si moje prvo dekle. To milahko verjame‰. Zakaj so ljudje v teh krajih tako sovraÏ-ni do nas graniãarjev? Ker smo Srbi in Bosanci? Ali zato,ker smo pravoslavni? Va‰o vero pustimo in va‰im lju-dem gremo na roko, da zasluÏijo s konji pri pregonihãez mejo. Svojo sluÏbo tvegam z Jovom. Vsem kmetom,

BESeDATIHOTAPCI

94 

ki imajo dvolastni‰ke legitimacije, grem na roko. Nobe-nega voznika ‰e nisem zavrnil z meje, ãe ni bilo kaj vredu z legitimacijo. Svetoval sem mu, naj jo do prihod-njiã popravi. Kako ãez mejo prodajajo les in da lire no-sijo v‰ite v ãevljih in hlaãah, vse to vem. Nobenega ‰enisem preiskal. Pa so kljub temu jezni name! Goljufajonas: Bergantov Tone, Skoãirjev in Lesnikov Korle. Midvaz Jovom molãiva. Vpra‰am te, Dana, kdaj bodo pri‰li tiljudje do spoznanja, da je tudi graniãar Jovo, doma izvisokih bosanskih hribov, ãlovek, ki ima rad Bosno insvojo mater? Svoji materi sem poslal tvojo sliko in pis-mo zraven. To je moja Dana, ki jo ljubim, sem napisal.K vam ne smem. Komaj ãakam, da sneg skopni, da sebova lahko dobivala.«

Marko se je ozrl okrog sebe, se stegnil ãez vrtno ogra-jo in poljubil Dano. Dana ga je prijela za roko in mu ‰ep-nila na uho:

»Ne bo‰ ãakal, da sneg skopni. Pridi zveãer za vrtomk skednju. Narahlo odpri vrata in pojdi ob vozu v levipredel. Tam te bom ãakala ob osmih zveãer. Materi bomrekla, da sem pri Strnadovih.«

»Raj‰i bi ‰el v hi‰o vasovat. âe pa ti Ïeli‰, bom pri‰el,«je tiho ‰epnil Marko, stisnil Dani roko in od‰el.

BESeDATIHOTAPCI

95 

»Burja je, doma bi ostala,« je rekla po veãerji stara Pe-ãarka hãerki Dani, ko se je ta odpravljala ven. »K Strna-dovim grem. Ob enajstih se vrnem.«

Dana je zavila okrog hi‰nega ogla in tiho odprla ske-denj. Ob vozu je krenila proti predelu, kjer jo je Ïe ãa-kal Marko. Brez besed sta se objela in se zaãela poljub-ljati. Ulegla sta se na di‰eãe seno. »Tu se bova dobivala,«je ‰epnila Dana. Marko jo je pokril s pla‰ãem, da je ne bizeblo.

Dana in Marko sta potem vsak teden dvakrat do pol-noãi vasovala v skednju tja do spomladi. V stari skedenjz di‰eãim senom je bilo sli‰ati le mijavkanje maãke incviljenje mi‰i.

Dani so se od sreãe ‰e bolj napele lepo oblikovaneprsi. ·e lep‰a je postala in ‰e bolj so za njo hrepenelifantje iz njene in iz sosednjih vasi.

Kristina in Jovo sta veãkrat veseljaãila po gostilnah inhi‰ah. Marko in Dana pa sta bila bolj mirna in sta se izo-gibala veselic in nepotrebnega hrupa. Da je ljudi ‰e boljjezila, je Dana povabila Marka, da jo je ob nedeljahspremljal k ma‰i. ·el je ob njej mirno in ponosno. V trguji je stisnil roko pred vsemi fanti. Dana je od‰la sama vcerkev. Nikamor se ni ozrla. Marko jo je ãakal pred hi‰ov bliÏini cerkve, kadil cigarete in se pogovarjal s starimioãanci, ki so kadili pipe in moÏevali. Ko se je Dana vrnila

BESeDATIHOTAPCI

96 

iz cerkve, se ji je takoj pridruÏil in jo poãasi pospremildo doma.

»Mati, pa bi le povabili tega Marka k nam. Vidi‰, dase imata rada. Ne bodi no taka,« je prosil svojo Ïeno sta-ri Peãar.

Peãarka pa je bila osorna in trda. Hotela je, da se hãer-ka Dana ukloni njeni volji in Ïelji. »Oãe, molãi! Raj‰i ci-gana, ãe je katoliãan, kot pa s pravoslavnim! Doklerbom Ïiva, nima dostopa v hi‰o.«

»Pusti no, mati. Sitna si. Dana je polnoletna, in ãe nebo hodil v vas, se bosta pa zunaj dobila. âe ima po‰tenenamene, naj ga ima.«

»NE sem rekla in konec.« Peãarka je udarila s peto obpod in od‰la iz sobe.

Dana je molãala in mislila na Marka.

Nekega dne je bila pri Strnadovih polna soba vasoval-cev. Sem so hodila tudi druga dekleta, da so se sestaja-la s svojimi fanti. Domaãih vasovalcev je bilo malo. Biliso predvsem iz sosednih vasi. Domaãi fantje so se iz jezevsi izogibali Strnadove hi‰e, razen Repnikovega Polde-ta, ki je ‰e vedno upal, da bo Kristino omehãal. Va‰kifantje so ga zbadali, ãe‰ »menda ne bo‰ pobiral gra-niãarskih ostankov« in da naj nekaj dá na fantovskoãast, ki tudi nekaj velja.

BESeDATIHOTAPCI

97 

Polde se je razjezil in dejal: »Îenska se ne obrabi!âetudi bi Jovo tisoãkrat spal pri njej, bi jo jaz vseeno vzelza Ïeno. Raj‰i njo kakor pa Trtnikovo Heleno, ki je sta-ra osemindvajset let in ‰e ni nihãe spal pri njej.«

»Bog ti jo poÏegnaj, Polde,« so mu govorili in zama-hovali z roko. »Kar ãakaj, da se je bo graniãar Jovo na-sitil! Ti, Polde, sploh ne pozna‰ fantovske ãasti!«

Kristina je bila Poldetu vãasih hvaleÏna in mu je kjena samem pustila, da jo je poljubil. Ko pa nekoã Jova celmesec ni bilo na spregled, ker je ‰el v Bosno na obisk kstar‰em, je Kristina ‰epnila Poldetu: »Ti dobro ve‰, da seimava rada z Jovom.«

»Seveda vem,« je dejal Polde, »pa vseeno hodim vva‰o hi‰o samo zato, da te vidim. Sem paã tak. âakam invztrajam. Kar bo, bo.«

Stala sta na hi‰nem pragu. Kristina je bila tega dneãudno nemirna. Sklonila se je k njegovemu u‰esu in murekla:

»Obljubi mi, Polde, da bo‰ molãal, pa te bom spusti-la enkrat ponoãi v sobico, da bo‰ vasoval pri meni.«

»Nihãe ne bo zvedel!« se je pridu‰al Polde.»Pridi po veãerji. âakala te bom ob oknu. Toda samo

enkrat bo‰ vasoval! Samo enkrat, ker ãe bi kdaj zvedelJovo, ubije tebe in mene.«

»Obljubljam ti, Kristina, da ne bo beseda o tem pri‰laiz mojih ust,« je ves drhteã ‰epnil Polde.

BESeDATIHOTAPCI

98 

Po veãerji je stal Polde pod oknom. Bil je meseãenapril. Sezul si je ãevlje. Ko je Kristina odprla okno, ji jepodal ãevlje, nato pa se sam splezal skozi okno. Izzaogla ga je opazoval va‰ki ãuvaj Matija in se smejal: »Hm,ha, Polde, dal bo‰ za vino; ãe ne, bo zvedel Jovo in ti dalpo grbi. Ha, ha, dal bo‰ za vino!«

Va‰ki ãuvaj se je usedel na vrt in ãakal, kdaj bo Poldezlezel skozi okno. Pogledal je na uro.

»Vendar sem doãakal, da vasujem pri tebi,« je drhteã‰epnil Repnikov Polde in objemal Kristino, ki se ga jeoklenila.

Ko se je zaãelo daniti, je Kristina rekla: »Pojdi, Polde.Dan bo. Petelini pojejo.«

»Pusti, Kristina, do dneva bom pri tebi,« jo je prosilPolde in jo stisnil k sebi.

»No, vidi‰, Polde, nisem samo graniãarska, sem tuditvoja,« mu je ‰epnila.

Takrat je na okno nekdo potrkal. Kristina se je zdrz-nila. Spoznala je Jovov znak. Dala si je prst na usta, seogrnila in tiho stopila k oknu. Pod oknom je stal Jovo.Odprla je okno, ga pozdravila in mu povedala, da ga nemore sprejeti.

»Pridi pojutri‰njem zveãer!« je rekla.Poljubil jo je in poãasi od‰el za vrtovi v gozd. Nekam

ãudna se mu je zdela Kristina, vsa razgreta in kakor dadi‰i po mo‰kem. Ko je bil Ïe blizu gozda se je udaril po

BESeDATIHOTAPCI

99 

ãelu. Cepec sem, postal bi za trenutek na vrtu, si je re-kel, pa bi videl, kdo je vasoval pri njej. Ali se pa motim?Jovo je bil ves v dvomih.

Ko je Jovo od‰el, je Kristina ‰e malo postala ob oknu.Od strahu je drhtela po vsem Ïivotu. Vedela je, da biJovo streljal na Poldeta, ãe bi vedel, da je v sobi. Skoãi-la je k postelji, prijela Poldeta za roko in mu siknila, vsatresoãa se od strahu: »Polde, pojdi, hitro izgini! Jovo seje vrnil, ãe crhne‰ besedo, te bo ubil. Menda ga pozna‰!Kaj ‰e hoãe‰? Polde, molãi, ãe si fant, kot je treba. âe sipa ‰ema, kar sam sebi pripi‰i. Jaz znam molãati.« Skorajsuvala ga je do okna.

»Vsi svetniki,« je rekel Polde ves omotiãen od ljubez-ni, »saj dela‰ z menoj kot s tatom. Zakaj si se me usmi-lila ‰ele mesec dni potem, ko je Jovo ‰el. I no, sevedabom molãal.«

Polde je zlezel skozi okno, nato pa s ãevlji v rokah te-kel do doma, se preoblekel in ‰el v gozd.

Va‰ki ãuvaj Matija se mu je skril. Pogledal je na uro insi rekel: »Ja, ja, Polde, in ti, Kristina, od desete ure zveãerdo pete ure zjutraj, to je sedem ur. Sedem litrov vina bo‰dal!«

Ko je Polde tisto dopoldne nakladal hlode v gozdu, soga oãi pekle od preãute noãi. Ljubiti zna ta Kristina! si jemislil. Ampak moja Ïena ne bo. To zdravo, lepo in vroãoÏensko bo vzel Jovo. Le ãakaj, prekleti graniãar, sedaj

BESeDATIHOTAPCI

100 

poznam Kristino. âe tebe le pet dni ne bo, bom spal prinjej jaz. Niã veã me ne bo zavraãala. Sama je rekla, dateÏko prebije brez tebe.

Mimo je pri‰el Jovo in ga vpra‰al, ãe je kaj novega priStrnadovih »Kaj naj bi bilo? Tista Kristina misli nate, toje vse, kar vem. ·e plesat ni ‰la, ker te ni bilo. Hm, staripa ko‰e plete.«

»Tako?« je zami‰ljeno vpra‰al graniãar Jovo in pazlji-vo zrl v neprespani Poldetov obraz z globokimi ãrnimikolobarji pod oãmi. »Ti pa vedno vasuje‰ pri Strnado-vih,« je omenil Jovo.

»Vedno,« je brezbriÏno odgovoril Polde. »Nobenva‰ki fant ne gre k Strnadovim zaradi tebe, Jovo. Drugifantje hodijo tja, da se dobijo s svojimi dekleti. Jaz ho-dim, ker imam rad starega Strnada.«

»Hm, pa ti ‰e nima‰ dekleta, Polde?« je hotel vedetiJovo in vrtal z oãmi po njegovem sumljivem obrazu.

»Ne, v dolini za zdaj nimam. Nekaj znanja imam on-kraj, na Pivki, ãe bo kaj iz tega.«

»Kaj pravijo ljudje o Kristini?« je spra‰eval naprejJovo.

»Kaj pravijo? Da sta ãeden par in da je je ‰koda zaBosanca, ki je menda ne bo vzel. Da si Ïe veãkrat pre-noãeval pri njej. Mene to ne briga. Jaz sem bil v glavnemStrnadov prijatelj, s Kristino se pa le poznava. Kako seimata rada, je vajina stvar. Prekleto, ta mesec ‰e nismo

BESeDATIHOTAPCI

101 

niã ‰li ãez mejo. Ti si bil na dopustu, Marko se pa niã neupa brez tebe. Bergantov Tone je kar naprej spra‰evalKristino, kdaj se vrne‰, ona pa ‰e pisnila ni,« je sklenilPolde in pognal vole po slabi gozdni poti.

Jovo je stal, zrl za Poldetom in tehtal njegove besede.Ljubosumnost ga je popustila. Opazil je, da je Polde bolj‰toraste narave. Sicer pa je Kristina vedno posmehljivogovorila o njem in njegovem vedenju.

âez dva dni je Jovo vasoval pri Strnadovih.»âakala sem te,« mu je Kristina ‰epetala na uho.

»Jovo, teÏko je bilo mesec dni brez tebe. Vse noãi sem sepremetavala po postelji. Nobeno delo me ne utrudi.«Kristina ga je objemala in mu gladila goste ãrne lase.Potegnila ga je k sebi.

Ko sta se umirila, je poloÏila glavo na njegovo roko.»Jovo, pripoveduj mi o Bosni. Niã ne vem.«

Jovo je najprej poslu‰al udarce farnega zvona, ki je bilenajsto uro. Nato ji je pripovedoval, da je v Bosni dobraletina, vendar ljudje nimajo denarja, ker ni kupãije. Ko-vaã je tam veã vreden kot v teh krajih. »V Bosno se nebom vrnil,« je rekel, »temveã bi ostal kar na meji. Vze-la bi se. Kupil bi hi‰ico, kjer bi Ïivela. âe pa me bo‰ vara-la, te bom ustrelil.«

Kristina je prikimala.

BESeDATIHOTAPCI

102 

»Obljubi mi, da bo‰ ãimprej rekla Repnikovemu, danima kaj iskati pri tebi. Bo Ïe moral enkrat razumeti, dajaz Ïivim s teboj,« je rekel Jovo.

Dan se je delal. Jovo se je oblekel in obul. »Oh kako siljubosumen,« mu je ‰epnila Kristina.

»Tako naj bo, kot sem rekel,« ji je odvrnil Jovo.âudno, kakor da bi Repnikov Polde nekaj slutil. Od

tiste noãi, ko je prviã spal s Kristino, je prenehal hoditiv njihovo hi‰o. Fantje so bili tega veseli, ãe‰ vendar ga jepamet sreãala. Tudi Poldetovi star‰i so bili zadovoljni,da je opustil vasovanje. Vedeli so, da Polde ni hodil tjazaradi starega Strnada. Polde ni nikomur ãrhnil o tem,da je bil pri Kristini. Globoko v sebi je bil prepriãan, daga bo povabila, kakor hitro Jova dalj ãasa ne bo. V gostil-ne je zahajal redno vsako nedeljo. Nikdar pa ni hotel znobeno plesati. âe je zagledal Kristino z Jovom, ji je obr-nil hrbet.

Jovo je bil sreãen in zadovoljen, ko mu je Kristinapovedala, da je Polde sam od sebe opustil staro hi‰noprijateljstvo. Kristini pa to ni bilo v‰ec.

Kristina je imela lepo sobico z novim pohi‰tvom. Vmali omarici je imela cel kup romanov in knjiÏic s pes-mimi. V kotu je stal star kipec vi‰arske matere boÏje. Obveãerih, ko ni mogla spati, je razgrnila ãez okno temnozaveso, priÏgala sveão pred kipcem vi‰arske matereboÏje in pokleknila v sami srajci ter dolgo molila, da bi

BESeDATIHOTAPCI

103 

jo vi‰arska mati boÏja usli‰ala in bi ostala Jovova ljub-ljenka. Po tisti noãi, ko je bil pri njej Polde pa je v molitvipred kipcem zaãela prositi, da naj ji bo naklonjena sreã-na ljubezen z obema, z Jovom in Poldetom.

Nekega veãera ji je Jovo zaupal, da ga dva meseca nebo, in jo lepo poprosil, naj mu bo zvesta.

»Ljuba moja, potrpi!« ji je rekel. »Tudi jaz bompotrpel.«

»Seveda ti bom zvesta, kaj neki misli‰,« je rekla in gapogladila po laseh.

»Vem, da imam dosti nevo‰ãljivcev, ker si ãedna,« jije ‰epetal Jovo in jo boÏal. »·e dve leti in poroãila sebova. Potem bom brez skrbi zate.«

»Dva meseca bo hitro minilo,« je ‰epnila Kristina.»Ne bom ‰la na ples in nikamor drugam. Brala bom ro-mane.«

Jovo jo je zapustil v jutranjih urah. Bil je pomirjen. Toje bilo v ponedeljek zjutraj. Po njivah so zaãeli izkopa-vati krompir. Detelja je ‰la v cvetje.

V soboto opoldne se je vsa razbeljena vraãala z njive.Za vrtovi je sreãala Poldeta. Na rami je imel sekiro. Poobrazu je bil smolnat in ves je di‰al po smoli. Ves tedenje sekal hoje v oãetovem gozdu. Vsa kri mu je planila vglavo, ko jo je zagledal. Hotel je mimo nje s kratkimpozdravom. Z jerbasom plevela za pra‰iãe na glavi muje zastavila pot. Prsi so se ji burno dvigale. Ozrla se je

BESeDATIHOTAPCI

104 

okrog sebe. Nikogar ni bilo v bliÏini. Stopila je tik njegain mu bistro pogledala v oãi.

»Polde, Jovo je ‰el na neki teãaj. Sama sem. Pridi poveãerji, ob desetih. âakala te bom pri oknu. Pridi.«

Obrnila se je in Polde je gledal za njo. Vsa njegovanotranjost se mu je dvignila. Poãutil se je sreãen, pre-sreãen in ponosen. Vso noã bo pri njej. Objemala se bo-sta, kot sta se pred mesecem dni. Obenem ga je nekajzabolelo. Glej, si je rekel, ãe bi tebe ne bilo v vasi, kot niJova, bi se Kristina igrala z drugimi. Nazadnje je sko-mignil z rameni.

Popoldne je ÏviÏgal okrog hi‰e, ko je pospravljal. ·emati je bila vesela. »Poglej, oãe, Polde je vendar vesel, toje dobro, da niã veã ne misli na tisto mrho,« je rekla. Vduhu je sinu izbirala lepo nevesto.

Tudi Kristina je pela, ko je ribala pod v hi‰i in sobici,zalila je vse roÏe, ki so visele na oknih in se preoblekla.Nestrpno je ãakala veãera. Veãkrat se je pogledala vzrcalo in si rekla, da je ni lep‰e v vasi. Neki notranji glaspa ji je posmehljivo odvrnil: »Tudi nobene ni v vasi, kibi se razdajala dvema ljubãkoma v enem tednu.«

Popoldne jo je obiskala Dana in ji rekla, ãe lahko zve-ãer pride k njim v vas, ker ji je dolgãas. »Marka ves te-den ni na spregled.«

»Jutri, ko bo nedelja, le pridi, Dana. Nocoj sem pazbita. Zgodaj bom ‰la spat. Njivo krompirja sva s teto

BESeDATIHOTAPCI

105 

sami skopali. Od ‰tirih zjutraj sem pokonci,« je reklaKristina.

Dana jo je pogledala, vzdihnila in ‰la. Verjela ji je. Ste-kla je proti domu in pri skednju zagledala svojega Mar-ka. Srce ji je burno plalo. »Oh, Marko, vendar si pri‰el!«

Tudi po Poldeta so pri‰li znanci, da bi ‰li v sosednovas na vasovanje. Polde je odkimal z izgovorom, da jetruden, ker je ves teden sekal hoje.

»Hm, saj smo tudi mi sekali, pa bomo kljub temu vsonoã prepevali.«

»Nocoj mi ni za pesem,« je zresnjeno dejal Polde. Kerni popustil, so od‰li.

Kmalu po deseti uri je Polde obstal pod Kristininimoknom. Okno se je odprlo in Kristinine roke so ga po-tegnile v sobo. V sobici je gorela luã pred kipcem. Pol-de se je zaãudil.

»Glej jo, da si celo poboÏna na skrivnem,« jo je zaãu-deno vpra‰al.

»K materi boÏji se obraãam v teÏkih urah,« je rekla.Preseneãen je obstal.»Kristina, ti nima‰ nikdar teÏkih ur,« je rekel.Pogledala ga je in mu mirno dejala: »Nobenemu ne

potoÏim svojih teÏav. Sama jih nosim.« Vstala je, stopi-la h kipcu in ugasnila luã.

Dan se je delal, ko je Polde vstal in tiho od‰el od Kris-tine. Kristina pa je pokleknila pred vi‰arsko mater boÏjo

BESeDATIHOTAPCI

106 

in dolgo vroãe molila. V svoji notranjosti je bila globo-ko prepriãana, da je vse njeno ravnanje pravilno. Zave-dala se je svojega zdravja in moãi in svoje strasti doobeh. Dolgo je strmela v vi‰arsko mater boÏjo in premi-kala ustnice. »Ljuba vi‰arska mati boÏja, menda ne bo‰vzela to za greh. Ne vem, kam bi s svojo mladostjo instrastjo. Îenska sem in rada ljubim.«

Iz sosednje vasi so pri‰li fantje in zapeli: »Kako bomljubila, me srãek boli . . .« Kristina je stala ob oknu inposlu‰ala. Davno je bilo, ko so ‰e peli pod njenimoknom. Odkar je imela Jova, ji niso veã peli. Izogibali sose je. Domaãi fantje niso marali Jova in Marka. Zdaj sozvedeli, da je Jovo ‰el in so spet pri‰li.

Strnadova Kristina je dolgo poslu‰ala fantovsko petje,namenjeno njej in njeni mladosti. Neko ãudno ganotjejo je prevzelo. Vsa se je tresla od ãudno me‰anih obãut-kov. Misli so ji preskakovale od Poldeta, s katerim je pre-Ïivela noã, k Jovu, ki nekje daleã misli nanjo. Iz oãi so jizaãele teãi solze.

Drugi dan je Polde sreãal Dano. »No, kje ima‰ Mar-ka?« jo je podraÏil.

»Na teãaj je ‰el. Pet tednov ga ne bo,« je odvrnilaDana.

»Bo huda, Dana, bo huda?« jo je podraÏil Polde. Natose je zresnil in s ti‰jim glasom rekel: »Dana, kaj bi dal, dabi vsaj enkrat vasoval pri tebi. Poglej, brez dekleta sem

BESeDATIHOTAPCI

107 

in Marko ne bi zvedel.« Zardela je v obraz. »Seveda, tibi se pa potem hvalil, da si me imel! Marka imam rada,da ve‰,« mu je odvrnila in vrtela med prsti cvetko.

»Ti, Dana, kadar vasuje‰ v skednju, se ni treba tako naglas pogovarjati, saj ve‰, da ljudje vse zvedo. Raj‰i molãi,kadar sta skupaj. Oni teden je bilo, nekdo se je splazil vva‰ skedenj in poslu‰al, kako ti je Marko pripovedoval,kak‰ni kraji so v Bosni. Marko se sploh ne zna tiho po-govarjati. Ampak zdaj, ko bo‰ samevala, bi pa menekdaj povabila!«

Posmehljivo ga je zavrnila, naj raj‰i povpra‰a Kristino,se obrnila in ‰la.

BESeDATIHOTAPCI

108 

Streli na meji

Italijanske oblasti so na meji izmenjale financarje.Novi so bili bolj natanãni na obhodih in pri pregledih

meje. Na Ïivce jim je ‰lo, da meje nikakor niso mogliukrotiti. In tako vaÏna je bila za italijanske oblastnike tameja na severu. Radi bi imeli mir v tem divjem gozdnempredelu, da bi v miru naredili svojo veliko obrambno li-nijo.

Bergantov Tone, Skoãirjev JoÏe in Lesnikov Korle nisona to prav niã pomislili. Vedno so bili skupaj in kar na-prej so se kregali, se sumniãili med seboj zaradi podkup-nine, hlevov in gonjaãev. JoÏe in Korle sta dobro vede-la, da ju Tone vara, pa mu nista mogla niã dokazati. TudiTone je sumniãil druga dva, da delata na svojo roko.Vendar si je mislil: Dokler imam veã dobiãka kakor vid-va, kar dajta. Ljudje so jih imeli za najveãje prijatelje, kerso bili vedno skupaj v gostilnah. Trezno in bistro so gle-dali vsi trije okrog sebe, medtem ko so drugi pili, kriãali,obraãali oãi okrog sebe, se bahali in tolkli s steklenica-mi po mizi.

Ko so jahali tistega marãnega dne iz VaraÏdina, jeTone ustavil konja in se sklonil k JoÏetu.

BESeDATIHOTAPCI

109 

»Malo poãakaj, da se nekaj pomeniva,« mu je rekel.Ko so ‰li drugi mimo in sta ostala zadaj, je Tone rekel:

»Ve‰, takole mislim, da bi tisto podkupnino pobrala odvseh in je ne bi izroãila ne Jovu in ne tistemu kapetanuTrnku. Kaj pravi‰ na to?«

»Kako to misli‰?« ga je zaãudeno pogledal JoÏe in pri-drÏal konja.

Tone mu je pomeÏiknil in ga prijel za ramo: »Takomislim, da bi enkrat le midva po‰teno zasluÏila. Samoznati morava.«

»Ne, ne bo ‰lo,« je mraãno odvrnil JoÏe. »Reãem ti, dane bo ‰lo. Jovo in Marko sta hudiãa. Vse izvohata. Men-da ‰e srnjak ne gre ãez mejo, ne da bi ga opazila. Reãemti, da za to nimam dosti korajÏe. Onkraj meje bi Ïe ‰e‰lo, ampak tukaj, ne verjamem.«

»Pri Vipavcu bodo v nedeljo plesali,« je vaÏno rekelTone.

»Eh, pusti ples pri miru,« ga je prekinil JoÏe.»Pusti me, da povem do kraja,« ga je miril Tone. »No,

na tisti ples k Vipavcu bi pri‰li tudi Strnadova Kristinain Peãarjeva Dana. Povabil bi tudi graniãarja Jova inMarka. Rekel bi jima, naj si sluÏbo tako uredita, da bo-sta prosta od nedelje opoldne do ponedeljka opoldne. Tidajaj za vino in jesti, kolikor hoãeta. Jager naj nekajkratzaigra solo. Saj ve‰, kako je ta stvar. V nedeljo zveãer pabi jaz in Korle ‰la ãez mejo in s seboj bi vzela ‰estdeset

BESeDATIHOTAPCI

110 

konj. Bog varuj, ãe pove‰ o tem Korlu, ker bi si potemmorali deliti na tri dele. Bomo drugiã, ãe bo treba. Zakajsi ne bi midva enkrat sama delila! Ta predlog imam.Lepo bi na hitro zasluÏila.«

Tone je konãal in bistro pogledal JoÏeta, ki je ‰e nekajpremi‰ljeval.

»Lepo je to, kr‰ãen Matiãek. To je dobra pogruntaci-ja. Sem za to, damo . . .« JoÏe je umolknil in bistro po-gledal Toneta. »Sem za to, ãe bova vse po‰teno delila!«

»Na, mojo roko!« je vzkliknil Tone in stegnil svojolopatasto roko JoÏetu. »·e nekaj, JoÏe. Glej, da bosta obedekleti dobili dovolj tort, in kar je glavno — sladkegalikerãka, da se bosta trdno drÏali obeh graniãarjev.«

»Hm, Dana ne pije dosti,« je rahlo ugovarjal JoÏe.»No, vse bom opravil, ãe bo le ‰lo.«

»Glej, da bo‰ dobil Jova in Marka pred ãetrtkom in sepogovoril zaradi plesa! Jagru daj kar vnaprej sto dinar-jev. Mi bomo pustili konje na Blokah, da ne bo suma, dave‰. V nedeljo zveãer bi jih prignali za Greben.«

Dobro sta se pogovorila, kako in kaj. Pognala sta ko-nje v dir in kmalu dohitela ostale nakupovalce konj. Les-nikov Korle je obrnil konja iz tropa in se pribliÏal Tone-tu.

»Tone, tako sem mislil, da bi ‰el ‰e jaz zraven, ko bo‰plaãeval Jovu. Kaj bi ti kar sam opravljal to vaÏno stvar!«

BESeDATIHOTAPCI

111 

Korle je pri tem JoÏeta temno pogledal in si mislil: Pasem te ujel! Ne bo‰ sam hodil!

»Ne bodi no siten, Korle,« ga je miril Tone. »Hudiãa,na vse sam mislim, da ve‰! Konje bomo pustili na Blo-kah.«

»Jaz svojih Ïe ne!« je jezno odvrnil Korle in jeznopogledal Toneta.

»Kakor hoãe‰. âe je Skoãirjev za to, jaz in ‰e drugi, botako in niã drugaãe. Niã ne vemo, kdaj bomo ‰li ãez. Niãmi ne sitnari! O vsem se bomo pogovorili,« ga je jeznozavrnil Tone in oddirjal s konjem naprej.

Med priãkanjem in jeznih obrazov so pri‰li ãez dvadni na Bloke, kjer so pustili konje pri znanih prekupãe-valcih. Nato so po stezah krenili pe‰ proti domu. SamoKorle je sam jahal konja in godrnjal vso pot. Ni mu ‰lov glavo, zakaj so konje pustili na Blokah.

V nedeljo popoldne je rahlo pr‰elo. Pod KriÏno goroje ‰lo mimo po rebri oseminpetdeset konj. Spredaj jih jevodil Tone. Ko so se vzpenjali proti grebenu, so v doli-ni zasli‰ali harmoniko. »Plesali bodo in lepo jim bo,« sose tiho menili gonjaãi in se spogledovali.

Med gonjaãi je bil tudi Strni‰ev Mirko, mlad, ãedenãrnolasec dvajsetih let, ki je ‰el danes prvikrat ãez mejo.Gnal je Bergantovega konja.

BESeDATIHOTAPCI

112 

»Da ve‰, ãe bo kaj pokalo, bo‰ gnal konja kar za me-noj!« mu je tiho dopovedoval Tone in pozorno opazo-val mladega fanta, ki je imel skoraj Ïenski obraz.

»Bom, bom, kakor hoãete,« je mirno odgovarjal fantin z mladostnim veseljem gledal mlade, drzne ljudi, kiso Ïe veãkrat gnali konje ãez mejo. Konji so hropli inhrzali. Mirko se je domislil svoje matere, ki ga je prosi-la: »Mirko, ne, pusti tisto prekleto mejo! To ne bo pri-neslo sreãe in ne denarja. Tam streljajo. Raj‰i delaj naÏagi za tista dva dinarja na uro! Mirko, sin moj, poslu‰ajme!« A pregovoril ga je prepriãljivi glas BergantovegaToneta: »Poglej Mirko, ves mesec mora‰ delati, da za-sluÏi‰ tistih tristo dinarjev; pri meni jih bo‰ v dobri noãi.âe bo‰ ‰el desetkrat, si bo‰ prisluÏil lepo kolo in ‰e dveobleki povrhu.« Kolo, da, kolo, to je bil cilj Strni‰evegaMirka. Kdo ga ima? Samo fantje imovitih kmetov, patrgovci, gostilniãarji, uãitelji in uradniki. Kolo, kolo! Otem je premi‰ljeval Ïe celo leto. Mirko je drhtel od vese-lja, da bo kmalu zasluÏil toliko. Ob nedeljah se bo skolesom vozil na obiske k dekletom. Desetkrat bo‰ ‰el,mu je obljubil Tone, desetkrat v dveh mesecih. Vse dru-go bo dal materi, ne bo zapravljal po gostilnah. Hi‰ico sibosta popravila. Mirkova mati je hodila na dnine: oko-pavat njive, Ïet ali grabit seno. Mirko jo je imel rad. Radbi videl, da bi sam dovolj zasluÏil in materi ne bi bilotreba hoditi na dnine.

BESeDATIHOTAPCI

113 

Nekje v gozdu so se ustavili in ãakali veãera, da bodopri kriÏi‰ãu preãkali cesto. Bergantov je hodil okrognovincev in jim dopovedoval, kako morajo ravnati, ãe bikje poãilo ali ãe bi se kdo izgubil. Nekateri so vsak hippogledovali na sonce, kdaj bo zlezlo za goro. Drugi sokar naprej vlekli iz Ïepov ure ali se tiho pogovarjali.Vedeli so, da patruljirajo po cesti Ïandarji in graniãarji,in to predvsem podnevi.

Mirko je s konjem obstal pri cerkvici, ki je bila skritamed lepimi mladimi smrekami. Spomnil se je, da je kotdeãek hodil z materjo ob Ïegnanju v to gorsko cerkvico.Ozrl se je na zvonãek v linicah in si na tihoma zaÏelel,da bi ga svetnik te cerkvice, ãe ima le kaj moãi, varovalin ga sreãno pripeljal ãez mejo in nazaj k materi. Potempa ‰e dvakrat. Mirko je mislil na svojo revno mladost, naoãeta, ki se je izgubil nekje v svetu, in se spomnil svojeZorke.

Zmraãilo se je. Po celi vrsti je za‰umelo.»Poãasi naprej! DrÏite se za konjske repe in hitro ãez

cesto! Nihãe ne sme vpiti na konja in ne ÏviÏgati,« jezabiãeval Bergantov.

V ãetrt ure so bili vsi ãez. Naleteli niso na Ïivo du‰o.Vzpenjali so se v globoki gozd proti La‰niku. Mirko jebil ves moker od napora. ZasluÏil bom pa le, si je mislilin stiskal ustnice. Pod mejo so obstali, da je Tone vsepregledal. Potem so sreãno pri‰li ãez mejo. Hitro so po-

BESeDATIHOTAPCI

114 

gnali konje proti Jurjevi dolini. ·e Bergantovemu se jeãudno zdelo, da so tako sreãno preãkali mejo. Nihãe nizaostal. Potem so pri‰li do prve ceste na oni strani.

»Pst, pst,« je ‰lo po vrsti. »âez cesto bomo ‰li, tiho inhitro. Tukaj patruljirajo financarji!«

Mirka je stisnilo pri srcu. Zdaj je bil med zadnjimi, kerje malo zaostal. ·tirideset konj je Ïe preãkalo cesto inizginjalo po stezi v dolino. Mirko je bil Ïe na cesti. Ta-krat so se na ovinku pokazale tri temne postave in vsehkrati zavpile: »Fermo, fermo!« Zaãeli so streljati. Mir-ko je skoãil s konja in ga vlekel za seboj. Konj je biltrmast. Postavil se je na noge. Pred Mirkom se je posve-tilo. Spustil je konja in se zgrabil za prsi. Zajeãal je:»Mati, mati.« Pred oãmi mu je zaplesala vsa pokrajinaz gozdovi. Hropeã je obleÏal na cestnem robu. Tone jeskoãil k njemu in si ga zadel na ‰iroka pleãa.

Veãina tihotapcev je s konji u‰la. Samo ‰tirje so pus-tili konje na cesti in stekli navkreber nazaj proti meji.

»Peãe, peãe,« je stokal Mirko in se zibal na konju semin tja.

Mimo je prijahal Repnikov Polde, z moãnimi rokamivzdignil Mirka Tonetu iz rok in ga dal predse na svoje-ga konja. »Ti kar spredaj vodi konje, jaz bom nesel Mir-ka,« je rekel.

Streli na cesti so utihnili. Le zelene in rdeãe rakete so‰vigale proti nebu. Gonjaãi so se ‰epetaje spra‰evali, kdo

BESeDATIHOTAPCI

115 

jo je dobil. Ali bo ozdravel? Kam bodo z njim, ãe jimumre na poti?

Obstali so pred zapu‰ãeno gozdno koão. Mirka sopoloÏili na star pograd, na katerem je bilo nekaj jelovihvej in slame. »Luãi sem!« je vzkliknil Bergantov. ·tirjegonjaãi so pristopili in z luãjo posvetili v Mirka. Polde jebil obleãen v dve srajci in jopiã. Slekel je belo, ãisto sraj-co in jo raztrgal na dolge kose. Mirkov obraz je bil okr-vavljen. Suknjiã je bil prestreljen na treh krajih. Tonemu je z vajeno roko biv‰ega vojnega sanitejca odpelsrajco. »Prekleto, tri krogle je dobil! Zdrobil bi te hu-diãe!« je zaklel. Z vajeno roko je obvezal rane. Ostali somolãali in gledali v Mirkov trpeãi obraz, obkroÏen zgostimi ãrnimi lasmi. »Vode, vode,« je Mirko polglasnostokal. Tone mu je pomolil k ustnicam stekleniãko zÏganjem. Mirko pa je stresel z glavo.

Mirko je v podzavesti Ïivo obãutil, da se mu iztekaÏivljenje. Pred oãi mu je priplavala slika njegove mate-re, ki ga je ‰e dopoldne prosila, naj ne hodi.

Mirku se dozdeva, da z materjo su‰ita seno pod bre-gom, spodaj pa iz leskovega grmiãja teãe voda. Voda jerazpenjena in beli drveãi valovi ‰kropijo do suhega senav bregu. Mirko se ãudi. Voda ni ‰e nikoli izvirala podgolim hribom in ne v tem gostem grmovju; tod ni bilo‰e nikdar studenca ali izvirka. Ampak voda teãe v trehstrugah in ‰e med grmovjem jo je videti. Mirko se ozre,

BESeDATIHOTAPCI

116 

da bi ‰el proti domaãi hi‰i. Pa tudi tu dere voda. Kalnaje. Potem stopi bliÏe in namesto deroãe vode na mahzaãne teãi pohleven potok, brez ‰uma in buãanja. Mir-ko zaãuti, da se mu ‰iri srce. Zavriskal bi in zapel. Nekajga Ïene k vodi. Glej, ali ne stoji ob lepi visoki mladi lipinjegovo dekle Zorka? âaka ga, da bosta ‰la na ples.Obleãena je v novo Ïametno obleko in ‰marnice ima vgostih ãrnih laseh. Mirko se zaãudi, kako da ima ‰mar-nice. Saj ob ko‰nji ni ‰marnic. Steãe k njej po strmini.Zorka kaÏe z roko na ‰umeão strugo, ki je nenadomanastala in teãe vsepovsod, iz grmovja, iz golega hriba, izkotanj, od Ïlebov in s smrek. Mirko gleda v Zorkin mla-di, cvetoãi obraz in v ‰marnice. »Kaj ti bodo ‰marnice?«jo vpra‰a. Zorka se mu smehlja. Oãi ima ãedne in divje.Z roko mu pokaÏe na mater, ki v strmini su‰i ograbeksena. »Ti si hotel ostati tam zgoraj, kajne?« mu reãe.»Bal si se mene in vode, te lepe, ‰umeãe vode, ki Ïubo-ri iz tega grmovja.« Mirko se ozre in se strese. »Glej,«reãe Zorka, »prijela se bova za roke in bova ‰la ãez tovodo. Mati naju bo gledala. Obstala bo sredi ograbka.Naslonila se bo na grablje in naju bo vesela.« Mirko seãudi, ãemu taka divjost v oãeh in zakaj Zorka hoãe, dabi ‰la obleãena ãez potok, ko ve, da on ne zna plavati. Patudi ona si upa v vodo samo do kolen.

Nato se Mirko ozre na greben. Vidi, da se tam vleãedolg ãrn oblak, ki hiti z naglico proti dolini. Mati maha

BESeDATIHOTAPCI

117 

z grabljami in vpije: »DeÏ, deÏ bo, hitita, da bomo daliseno v kopice!« Zorka pa ga ãudno gleda. V oãeh ni veãtiste divjosti, zdaj so mirne, odkrite, vpra‰ujoãe. Prosiga, da bi vseeno ‰la ãez vodo. Bada bi jo preizkusila,kak‰na je na sredi, ker tako zamolklo in skrivnostno‰umi. Rada bi obãutila moã peneãe se vode. Potem bi seumila in pohitela pomagat materi. Mirko je prosil: »Zor-ka, ãez vodo bi ‰la drugiã, poslu‰aj me. Vrniva se k ma-teri in vsem bo lepo in dobro.« Pogleda kvi‰ku in ZorkipokaÏe oblak, ki se bliÏa. Vidi, da iz oblakov ‰vigajodolge, tanke strele, naperjene k senu. Va‰ãani hite devativ kopice. Samo njegova mati je sama na ‰irnem ograb-ku sena. Mati se mu smili, ker se sama ubija. Îe je polneba zakritega s ãrnimi deÏevnimi oblaki. Samo polovi-ca neba na jugovzhodni strani je ‰e ãista. Leske, lipe insmreke pod golo goro Ïalostno jeãe, kakor da bi se balenevihte, ki bo uniãila v dolini pod seboj pridelke vsegaleta.

Zorka ga ‰e vedno prosi, da bi ãimprej ‰la ãez vodo.Prijemlje ga za roko. Mirko omahuje, ali bi ‰el ali ne.Navsezadnje se primeta za roke in zabredeta v vodo, kije za ãudo topla, boleãa. Hitita, bredeta po vodi. Podseboj ãutita mehki mah in gladke ribe, ki se zadevajo obnoge. Voda okrog njiju ‰umi. »Vedno sem si Ïelela iti steboj ãez globoko vodo,« mu ‰epne na uho Zorka. »Se-daj sva sreãna.« — »Vrzi ‰marnice v vodo,« jo prosi Mir-

BESeDATIHOTAPCI

118 

ko. Ona ga molãe uboga. ·marnice odplavajo in izginejomed peneãimi se valovi. Ko sreãno prebredeta prvi po-tok, se napotita k drugemu potoku. Prve kaplje padejoizpod neba, od koder ãudno ‰u‰ti. Vse nebo je zdajzakrito s ãrnimi oblaki. Vse temneje postaja okrog nji-ju. Mirko se ozre in vidi, da se veliki ãrni oblak spu‰ãavse niÏe in niÏe. Iz njega sikajo dolge strele. âuden pi‰ sevzdigne.

Naenkrat se oblak razkolje. Moãan veter bruhne iznjega, dvigne v zrak cele plasti sena in jih nese protinebu. Mati kriãi na pomoã in maha z grabljami, obrnje-na proti dolini, kjer stojita ob deroãem potoku njen sinin njegovo dekle. »Pojdiva materi v pomoã!« vzklikneMirko in potegne za seboj Zorko, ki ga zdaj brez bese-de uboga. Skoãita v potok, ki sta ga prej tako sreãnoprebredla. Niã veã ne ãutita pod seboj mehkega mahu.V noge ju reÏe ostro kamenje, ker sta bosa. Valovi jimapljuskajo v obraz. Zorka ima razmr‰ene lase, ki jih veterdviga kvi‰ku. Mirko se ‰e enkrat ozre v strmino, kjermati maha z grabljami in vpije: »Hitro, hitro!« Veterodnasa seno, plast za plastjo. Ko z Zorko prebredetapolovico potoka, z grozo opazita, da se ãrni veliki oblakskoraj dotika tal in matere. Va‰ãani so Ïe zdavnaj od‰lidomov. Njihove kopice sena stoje mirno, veter jih nerazna‰a. Samo sena na travniku Mirkove matere Ïe niniã veã.

BESeDATIHOTAPCI

119 

Takrat vzdigne pi‰ v oblak tudi mater in njene grab-lje. Izza grmovja pa pridere po potoku velik, bel in gro-zeã val in se jima bliÏa. Nekje zgoraj stoji stara hi‰ica inpred njo stoji mati, naslonjena na grablje, pokrita z belopeão, ki jo je podedovala od svoje babice. V rokah drÏiko‰arico jabolk in vabi oba, Mirka in Zorko. Val pa se‰umeã pribliÏa. Zorka in Mirko se ‰e tesneje primeta zaroke. Val ju doseÏe in potegne za seboj . . .

»Vode, vode,« s slabotnim glasom ‰epeãe Mirko inodpira suha usta.

»Blede se mu,« ‰epeãejo fantje okrog njega.»Vode ni nikjer,« zagodrnja Tone.Polde se spomni, da je zunaj opazil sneg, skoãi ven in

zdrvi mimo nemirnih konj v kotlinico, kjer leÏe velikiskladi snega. Zagrabi ga z obema rokama, odhiti postrmini nazaj v koão.

PoloÏi umirajoãemu Mirku malo snega na izsu‰enausta.

»Mati, mati,« ‰epeãe Mirko, se steguje in zapira lepeãrne oãi.

Bergantov Tone mu z Ïganjem izbri‰e kri z obraza.Potem se skloni k Mirku in prisluhne. Prime ga za rokein obãuti, da so mrzle. Ozre se okrog sebe in mirnospregovori: »Strni‰ev Mirko je mrtev.«

Iz Ïepa vzame siv robec in si utrne solzo. Zaãuti, da jeon kriv smrti tega mladega fanta. Presunjen do dna svo-

BESeDATIHOTAPCI

120 

je stare tihotapske du‰e, se odkrije, in za njim ‰e drugigonjaãi. »Zmolimo oãena‰ za na‰ega ãloveka, tovari‰a indomaãina Mirka,« reãe Tone. Polde naredi velik kriÏ inzaãne: »Oãe nas, ki si . . .« Vsi mu zamolklo mrmrajeodgovarjajo. Dva gonjaãa prineseta od nekod tri sveãe.Tone priÏge eno in jo poloÏi v bliÏini Mirkove glave nastar visok panj, ob pogradu. Drugi dve sveãi da Poldetu.

»Na sveãi, Polde. Ti bo‰ ostal tukaj in varoval Mirka.Ko bo ena pogorela, priÏgi drugo. Mi bomo gnali konjenaprej v Ba‰ki dol. Zveãer se vrnemo in bomo Mirka od-nesli domov. âe kdo pride, reci, da si bil v svojem goz-du in si na‰el mrtvega Mirka. Kako je pri‰el sem, niã neve‰.«

Polde je molãe prikimal. Smilil se mu je mrtvi Mirko.Tone je z odejo pokril mrliãa, nato pa odtrgal jelovovejico, jo pomoãil v kepo snega in po stari navadi pokro-pil mrliãa. Vsi so si molãe podajali vejico in kropili. Vsakse je ‰e enkrat ozrl v spokojni obraz nesreãnega Mirka.

Toneta so obhajale temne misli. Ali ga ni pred dnevisklenjenih rok prosila Mirkova mati: »Tone, ne me‰ajna‰ega! Saj ima zasluÏek. Druge poi‰ãi, druge, saj jedovolj fantov. Pomisli, da mi je Mirko vse. Kaj nima‰du‰e, Tone?« Stara, zgarana Ïena ga je jokaje rotila.

Tone je samo molãal in poslu‰al, nazadnje pa jo zavr-nil: »Saj ga ne silim. âe bo ‰el, bo po‰teno plaãan. Kolo

BESeDATIHOTAPCI

121 

si bo kupil in ‰e vam bo dal denar.« Kaj pa zdaj? Ne bije rad sreãal, si misli Tone in si grebe z rokami po laseh.

Dolga vrsta gonjaãev s konji je zatopljena v misli tihokrenila naprej.

Ko so pri‰li iz globokega gozda, so jih med nizkimikra‰kimi borovci priãakali kupci iz ‰estih piv‰kih vasi.Radovedno so spra‰evali, kaj je bilo gori ob deÏelni cestina meji, da je sinoãi tako pokalo. Gonjaãi so molãe zmi-govali z rameni. Niso si marali pokvariti kupãije. Za vseje odgovarjal Bergantov in se spretno izmikal. Îe prej sose dogovorili, da ne bodo Pivãanom niã povedali o mrt-vem Mirku.

Ljudje so si ogledali konje in hitro sklenili kupãije.Pivãani so bili prinesli s seboj v velikih steklenicah vina,sira in kruha. Zdaj so steklenice odpirali in pili in ponu-jali. Pri tem so toÏili o vedno veãjih davkih, ki jih nala-gajo fa‰istiãne obãinske oblasti kmetom in obrtnikom.

Ko so se gonjaãi odpravljali, so opazili, da eden manj-ka.

»Ha, svojega konja je imel, bo Ïe pri‰el za nami!« jerekel Bergantov Tone in jezno zamahnil z roko. Zmanj-kalo je Vinka. Drugi so se spogledali. Poslovili so se odPivãanov in si vrgli ãez ramo pletenke ãrnega vina.Poãasi so od‰li skozi borovce proti gozdu, ki so se raz-prostirali nad kra‰kimi planotami.

BESeDATIHOTAPCI

122 

Pod gozdom so sreãali Vinka. Sedel je pod jelko in pilvino iz velike steklenice. Kraj njega je leÏal zavoj sveã.

»Skoãil sem na Baã in kupil sveãe za Mirka. Ponoãi gabomo nosili in svetiti bo treba.«

Molãali so in mu kimali.»In kmalu bi me financarji ujeli,« je nadaljeval Vinko.

»Tekel sem za vasjo, oni pa za menoj. Pri cerkvi pa semzavil sem. V Baãki dol nisem hotel beÏati, da ne bi opa-zili nas vseh. Kot sodim, so tile financarji novi in bo ‰evrag z njimi.«

Vstal je, ‰e enkrat nagnil steklenico in jo prazno vrgelv jelko, da se je razbila. »No, veste, da smo morali izgu-biti Mirka! Do doma mu bomo svetili s sveão.« Vinko jebil vinjen in solze so mu tekle po obrazu.

Molãe so krenili v gozd proti koãi, kjer je leÏal Mirko.·li so po vijugastih gozdnih stezah, tesno drug za dru-gim, kakor da bi se neãesa bali. Zmraãilo se je, ko sopri‰li do koãe. Sova je pretresljivo skovikala v bliÏini.Nehote so jo vsi pozorno poslu‰ali, v svoji preprostikmeãki pameti prepriãani, da to skovikanje naznanjanesreão.

Ob glavi mrtvega Mirka je gorela sveãa. Na tnalu jesedel Polde in dremal. Okrog koãe so smreke in jelkenarahlo ‰umele v veãernem mraku. S piv‰ke strani se jeskozi ozraãje sli‰al glas veãernega zvona. Na nebu so sesvetlikale nad drevjem prve zvezde. Koão so napolnili

BESeDATIHOTAPCI

123 

vsi tihotapci. Stali so drug ob drugem. Pristopil je Vin-ko in zaãel priÏigati sveãe. PriÏgal jih je dvajset, toliko,kolikor je bil star Mirko. Razvrstil jih je na vsako stranpo deset, od nog do glave. Obrazi so sveãano odsevali vmigotajoãi svetlobi. Lice mrtvega Mirka je bilo ‰e lep‰ekakor prej. Gosti ãrni lasje so mu silili na ãelo.

Polde je povedal, da je Ïe nasekal lepe dolge mladesmreke in iz njih naredil nosila, nanje pa nastlal drob-nih smrekovih vejic, da bo Mirko mehko leÏal.

Potem je rekel Vinko: »Fantje in moÏje, preden odne-semo Mirka iz te koãe ãez mejo, zmolimo ‰e en oãena‰.«Vinko je pokleknil in se pokriÏal. Za njim so molãe po-kleknili vsi. Molili so za sreão Mirkove du‰e, in to moÏjein fantje, ki Ïe leta in leta niso molili in ki so ‰li samoenkrat, ob velikih praznikih, v cerkev, razkazovat novoobleko ali pa iz navade. Obãutek, da jih bo morebitinekoã same doletela Mirkova usoda, jih je zresnil in jihspomnil starih navad. Ta nepriãakovana nesreãa jih jezbliÏala. Smrt v gozdu. Sli‰ali so Ïe od starih tesaãev,oglarjev, voznikov in drvarjev, da je na tega ali onegapadlo drevo in ga ubilo. Sli‰ali so, da se je na Merinove-ga Matijo davno pred veliko vojno zvrnil v Lomu podklancem voz hlodov in ga zmeãkal, voli pa so obstali,preÏvekovali in ãakali, dokler niso pri‰li va‰ãani in dvig-nili voz ter izpod njega potegnili mrtvega Matijo. Vsi go-njaãi razen Bergantovega in Lesnikovega so zrasli po

BESeDATIHOTAPCI

124 

prvi svetovni vojni. Niso videli nenavadnih smrti. Ber-gantov in Lesnikov pa sta bila v prvi svetovni vojni, kjersta videla mnogo mrtvih in ranjenih, joka in stoka, tihe-ga umiranja in umiranja v obupu in kriku.

Bergantov Tone je rekel: »âas je, da gremo protidomu. ·tirje po ‰tirje bomo nosili. Ko se bomo bliÏalicesti, bo treba sveãe ugasniti. Kdo bo nesel Mirka ãezcesto?«

»Jaz,« se je oglasil Vinko, ki je bil najmoãnej‰i in naj-bolj pogumen. »Tudi ãez mejo ga bom sam nesel, in tudiãe bi kje pokalo, ne smemo Mirka pustiti. Konja lahkopusti‰, ne pa tovari‰a.«

Vinko je pogasil vse sveãe razen dveh; ti dve naj osta-neta in dogorita. Nato je prijel Mirka ãez pleãa, Bergan-tov pa ga je prijel za noge in odnesla sta ga ven na nosi-la. Kot prvi ‰tirje so nesli: Tone, Korle, Vinko in Polde.Na vsaki strani sta po dva nosila priÏgane sveãe. Tudispredaj je vodiã nosil sveão. Ko so pri‰li v globok gozd,so spla‰ili ãredo ko‰ut in jelenov. Na vsakih tristo me-trov so se menjali. Sova jih je spremljala na poti in vre-‰ãala ãudno in grozljivo.

Blizu deÏelne ceste so obstali, upihnili luãi in poãaka-li. Vinko se je splazil naprej, da bi pregledal cesto. LeÏepod cesto je opazil, da gre mimo patrola ‰estih financar-jev s pu‰kami v rokah. Ko so izginili za ovinek, se je Vin-ko splazil nazaj k svojim in ukazal: »Naprej, hitro ãez

BESeDATIHOTAPCI

125 

cesto. Eno uro bo cesta prosta.« Blizu ceste je sam zadelMirka na rame in ga nesel ãez cesto do bliÏnjih jelk.

Ko so bili za robom deÏelne ceste, so spet priÏgalisveãe. Pred mejo so imeli posvet, kje bi najbolj varnoprekoraãili mejo. Navsezadnje je obveljala Tonetova,ker je on najbolje poznal gozd.

Sreãno so pre‰li drÏavno mejo. Vinko je skoraj tekel steÏkim bremenom. Na neki senoÏeti globoko pod mejoso se ustavili, poloÏili nosila z mrtvim Mirkom pod niz-ko ko‰ato smreko.

Tone je rekel: »Zdaj pa zakurimo ogenj in popijmovino. Ob treh zjutraj bi krenili v dolino. Ne bi bilo lepo,da sredi noãi zbudimo Mirkovo mater in va‰ãane. Vin-ko, Korle in ‰e dva druga naj Mirka odnesejo k Strni‰eviv hi‰o. Za pogreb bom dal jaz.«

Vsi so pritrdili.Vinko je dejal, da bi se spodobilo ‰e nekaj zaloÏiti za

Mirkovo mater. »Lahko bi zaloÏili toliko, kolikor je Mir-ko zasluÏil v enem letu.«

Po kratkem prerekanju so se dogovorili, da bo vsakdal stotak.

Zakurili so in posedli okrog ognja. Steklenice vina soromale od ust do ust. Pod smreko malo nad njimi, kjerje leÏal Strni‰ev Mirko, so gorele sveãe. Zraven njega sose vsake pol ure po ‰tiri in ‰tiri menjavali tihotapci, nek-danji Mirkovi tovari‰i.

BESeDATIHOTAPCI

126 

Lesnikov Korle je pripovedoval, kako je premnogo-krat ãul pri domaãih ljudeh, moÏeh in fantih, ki so padliv veliki vojni. Povsod, posebno pri Svetem Gabrijelu, jepokopanih dosti na‰ih ljudi. »Nekoã smo ‰li skupaj sTrtnikovim Mihom v naskok na Italijane,« je pravil.»Komaj smo jih dobili. Na‰ih je bilo dosti mrtvih. Bili soSlovenci, Hrvatje, Bosanci, âehi, Tirolci in Koro‰ci. Poborbi sem s sanitejci iskal domaãina Trtnikovega Miho.Na‰el sem ga. Imel je odbito nogo in desno roko in ‰estrel v srce. Zraven njega so leÏali mrtvi Bosanci in Ita-lijani. Jokal sem za Miho, ker sva bila prijatelja in ker svaskupaj fantovala, pila in pela, kosila in skupaj vozila hlo-de iz gozda. S sanitejcem sva ga poloÏila na nosila, zra-ven pa dala desno roko in levo nogo. Bil sem ves zme-den. No, in kak‰no zme‰njavo sem naredil! Ko smo gapoloÏili zraven velike izkopane jame, sem opazil, dadesna roka ni njegova, in tudi noga ni bila Mihova, tem-veã nekega italijanskega vojaka. Teãem nazaj, da bina‰el roko in nogo Trtnikovega Mihe. Zaman sem iskal.Nisem na‰el. Oficir pa me je ozmerjal, ãe‰ naj Ïe neham,saj se v grobu paã vse izravna, stari in mladi, na‰i in Ita-lijani. Ej, fantje, reãem vam, da je vojska hudiã in da vvojski ãlovek nima cene!«

Bergantov je molãal in premi‰ljeval. Skrbelo ga je, kajbodo ljudje vse govorili. Koliko jih bo moral sli‰ati zara-di Mirka. Denar, in to lep denar, ki ga je nosil v‰itega v

BESeDATIHOTAPCI

127 

‰kornjih, ga je prviã v Ïivljenju zapekel. Na tihem je bla-groval Skoãirjevega, ki je, kot mu je naroãil, veseljaãil priVipavcu v druÏbi Kristine, Dane in njunih fantov-gra-niãarjev. Bal se bo sreãati Mirkovo mater, ki mu bo oãi-tala, dokler bo Ïivela. Sku‰al je odgnati teÏke misli. Karje, je. Nazadnje je zadremal skupaj z drugimi.

Korle je gledal v zvezdnato nebo in molãe premi‰lje-val o letih, ki jih je zapravil v prvi svetovni vojni na So‰kitronti in v Tirolah. Mislil je na ubite in ranjene, na zmrz-le in zasute v plazovih, na stradeÏ in u‰i, na medalje, kivise v njegovi sobi, na jok in vpitje, na pogumne vojakein pla‰ne oficirje.

Ko je pogledal na uro, je bila tretja Ïe minila. Ozrl seje na tovari‰e, ki so dremali okrog dogorelega ognja.Skoãil je pokonci in jih zbudil. »Tri je ura. Veã kot dveuri imamo do vasi.«

Hitro so vstali in zadeli nosila na rame. Osemnajstfantov je v rokah nosilo sveãe. V zraku je bilo mirno.Polna luna je sevala Ïe visoko nad Oguljem. ·li so karpovprek ãez senoÏeti.

Tisto zgodnje jutro je stal pred oglarsko koão ·torovJoÏe, ki je Ïe ‰tirideset let oglaril. Bil je neustra‰en moÏ.Ko pa je zagledal pod koão trumo moÏ s sveãami v ro-kah in z nosili, ga je ob‰la groza. Prepriãan je bil, da soto prikazni z onega sveta. Lasje so mu ‰li pokonci. Ves seje tresel in jeãal. Pokleknil je pred oglarsko koão, sklenil

BESeDATIHOTAPCI

128 

roke, dvignil glavo k nebu in stokal. Dolgo je molil inkleãal, dokler ga ni zaãelo zebsti in je zora pokukala vnjegovo koão.

Zjutraj pred osmo je pri‰el sosed Luka v gozd po hlo-de in povedal, da so z meje prinesli ustreljenega Strni-‰evega Mirka.

Na robu gozda so se tihotapci raz‰li na svoje domo-ve. Mirka so nesli Korle, Vinko in Polde. Vinko se je, pre-den so drugi od‰li, obrnil na vse gonjaãe in s poudarkomspregovoril: »Na Mirkov pogreb bomo ‰li vsi, in to nakonjih. Nihãe ne sme manjkati!« Obljubili so, da bodopri‰li vsi.

Stara Strni‰evka je Ïe vstala in zakurila v ‰tedilniku.Pomolzla je kravo in pristavila lonãek k ognju. Mislila jena Mirka.

Odprla so se veÏna vrata. Zamajala so se nosila.Strni‰evka je sklenila roke in zavpila: »O Jezus Marija,Mirka so ustrelili!« Nosila so poloÏili na tla v sobi. Matije planila k nosilom in objemala mrtvega sina. Nosaãi sodrug za drugim od‰li. Ostal je samo Lesnikov Korle, kije mater tolaÏil, kakor je vedel in znal.

Po vasi se je v ãetrt ure raznesla vest, da so z meje pri-nesli ustreljenega Strni‰evega Mirka. Va‰ãani so drveliskupaj. Îenske so tolaÏile staro Strni‰evko, klele mejo inBerganta, graniãarje in financarje. Mirka so poloÏili naoder in okrog nanesli suhih roÏ. Mo‰ki so molãali in se

BESeDATIHOTAPCI

129 

spogledovali. Vedeli so, da je bil Mirko ubit na italijan-ski strani, ker so graniãarji to noã popivali in plesali.

Bergantov Tone se je kot tat splazil za vrtovi k cerkov-niku Matiji pri ·ent Martinu. Dal mu je dvesto dinarjev,sto za jamo, sto pa za zvonenje, in naroãil, naj zvoni Ïeob sedmih zjutraj.

Cerkovnik je vzel denar, ãiknil in zamrmral: »Le kaj jeiskal Mirko na meji! Saj je delal na Ïagi. Tebe, Bergant,ne bo zadelo, ãeprav bi ti Ïe marsikdo privo‰ãil!«

»Gobec ima‰. Lepo sem te plaãal, pa tako govori‰,« jejezno rekel Tone in od‰el. Kmalu se je vrnil in dal Ma-tiji ‰e sto dinarjev z naroãilom, naj izkoplje jamo za Mir-ka na najlep‰em prostoru.

»No, saj je tudi zasluÏil,« je odvrnil cerkovnik Mati-ja in ãiknil trikrat po vrsti.

Po dolini je za‰umelo. »Ste videli, kam pripelje tiho-tapstvo!« so govorili ljudje. »Kaj ima Mirko od tega!Uboga mati, ubogi fant, da jo je skupil prviã, ko je ‰el.«Matere so sklenjenih rok prosile sinove, naj puste mejo.»Bolj‰e je slabo, pa v miru Ïiveti,« so govorile kriÏemkraÏem.

Kmalu so pri‰li k Strni‰evi trije Ïandarji, vse popisaliin odredili, da naj Mirka prenesejo v mrtva‰nico. Natoso preiskali vso hi‰o. Niã sumljivega niso na‰li, samodeset knjig, med njimi knjigo o lepem vedenju.

BESeDATIHOTAPCI

130 

Vrste ljudi iz vse doline so hodile k ‰entmartinski cer-kvi gledat in kropit Mirka, staro in mlado. Zorka bi sikmalu zjokala oãi. Neki star socialist je uãeno rekel lju-dem, ki so stali na deÏelni cesti: »Ta smrt je posledicaslabih druÏbenih razmer. Dokler bo ta izkori‰ãevalskidruÏbeni red, bodo ljudje padali in umirali.« Ljudje nisorazumeli. Vedeli so le to, da ga ni ustrelil druÏbeni red,temveã financarji onstran meje. Zmajevali so z glavami.

Pogreb Strni‰evega Mirka je bil velik. Takega ljudjeniso pomnili. Nikoli se ‰e ni zgodilo, da bi sto dvajsetfantov in moÏ prijahalo v vrsti po dva in dva. Konji soImeli okra‰ene repe. Pred dolgo vrsto lepo oãi‰ãenihkonj je Vinko nesel na sveÏem drogu slovensko zastavo,ki je plapolala v vetru. Petnajst Ïandarjev je z nasajeni-mi bajoneti stalo ob pokopali‰ãnih vratih, da se ne bi kajzgodilo.

MoÏje in fantje na konjih so bili tihotapci-gonjaãi iztreh obãin, najveã pa iz doline. Oblastem in ljudem sopokazali svojo moã in ‰tevilo in izkazali zadnjo ãastmrtvemu Mirku, ki je preminil v njihovih vrstah. So-vraÏno so zrli na oboroÏene oroÏnike, ki jih je poslalookrajno glavarstvo. âe bi kateri samo mignil, pa bi pla-nili nanje. Dekleta in sestre tihotapcev so nosile v spre-vodu veã kot sto vencev. ·olski otroci so nosili v rokahprve zvonãke. Mladi kaplan se je ãudil velikemu sprem-

BESeDATIHOTAPCI

131 

stvu. Premalo je poznal ljudi in je mislil, da je to poboÏ-nost. Cerkovnik je zvonil dolgo.

Po pogrebu so gonjaãi napolnili obe gostilni. Pili so inkriãali, stiskali pesti in prisegali ma‰ãevanje onim on-stran meje.

Na pokopali‰ãu sta ostali samo mati in dekle Zorka in‰e dolgo kleãali. Po licih so jima tekle solze.

BESeDATIHOTAPCI

132 

Tudi Ïupnik

Îupnika Potokarja je obiskal dekan iz Cerknice.Povpra‰al ga je o njegovem du‰nopastirskem delu.

Pogledal je v njegovo kroniko in zmajeval z glavo.»Gospod Potokar, va‰a kronika je sila suhoparna. âlo-

vek ne more kaj prida razbrati iz nje. No, pet nezakon-skih otrok je bilo rojenih. Niste opisali, iz kak‰nih druÏinizhajajo. Ali mladina preganja konje ãez mejo, da stabila dva ubita na meji? ,Hudo je to, da se ljudje ukvar-jajo s tihotapstvom’. Samo to ste napisali, gospod Ïup-nik. Niã niste opisali globljih vzrokov in pogubnih po-sledic tihotapstva za to ljudstvo in njegov nara‰ãaj. Vkroniko ste napisali: ,Med delavstvom se ‰irita brezboÏ-ni‰tvo in komunizem. Ta stvar mi dela sive lase’. Samoto ste napisali o delavstvu z Ïag. Kaj naj ãlovek razbereiz take Ïupnijske kronike? Malo, bore malo. Vi bi moralio tem ob‰irno pisati v kroniki: kdaj in kdo je zaãel prviorganizirati delavski tisk, kak‰en vpliv je imel in od kodje doma, kak‰no vzgojo je imel. Da, gospod Ïupnik, va‰akronika je zelo pomanjkljiva, skopa. Veã globine je tre-ba, veã poglobljenega opisa, veã soãnosti. V zadnji voj-ni ste bili celo vojni kurat na so‰ki fronti, spisali ste

BESeDATIHOTAPCI

133 

knjiÏico Vojakom za pot leta 1914. Sedaj ste pa zanema-rili ‰e pi‰anje te vaÏne kronike! Vi ne veste, da se bo kro-nika rabila za vi‰jo katoli‰ko inteligenco, za razumeva-nje ãasa in dobe. âudno se mi zdi, da ste tako malo po-zorni.«

Dekan je pomolãal in pozorno zrl v obraz Ïupnika Po-tokarja. Ta pa je ravnodu‰no gledal skozi odprto okno.

»Gospod dekan, povem vam, da nimam ãasa za pisa-rijo. Nisem samo Ïupnik na teÏki in odgovorni fari, tem-veã tudi idejno in oblastveno vodim obãino. To se pra-vi: po mojih nasvetih in navodilih jo vodi na‰ ÏupanPotoãnik, ki pa ima majhno du‰evno obzorje. Vzgajamna‰e odbornike, skrbim za posojilnico, kmeãko zadru-go, oskrbujem veliko Ïupnijsko kmetijo. Posli so predra-gi, za ma‰e se dobi malo dinarjev. Ma‰e po podruÏnicahdajem v glavnem obema kaplanoma. Potem prebiramreferate in poroãila banske uprave, ker nisem banskisvetnik samo na papirju. Skratka, dela je dovolj. In karje ‰e bolj vaÏno, jaz sem duhovni in dejanski vodja na‰estranke v tem kraju. V dolini, ki so jo hoteli prekucuhi Ïeleta 1918 narediti rdeão. Sem ãlovek akcije, ne pa pre-mi‰ljevanja in nepotrebnega pisanja. Res je, da bi mora-la biti kronika bolj pestra. To delo bom prepustil kapla-nu Klemenãiãu. On je delaven. Prosveto sem mu Ïeizroãil. Kar se tiãe gostilne, vam lahko sporoãim, ãastitidekan, da ju kaplana ne obiskujeta, nobene gostilne, ne

BESeDATIHOTAPCI

134 

liberalne, na na‰e. Jaz grem vsak dan v gostilno na ãetrtlitra vina. Tam se dobim s prista‰i na‰e stranke na po-menku ali na seji, kakor nanese.«

»Cerkev ste kar dobro uredili,« ga je pohvalil dekan.»Seveda, ljudje so dali precej dinarjev, ker sem kar na-prej prosil, gospod dekan.« Pri tem je Ïupnik Potokarzvi‰al glas. »DolÏan sem vam povedati, da je pokojniÏupnik Janez Ribni‰ki zelo izsekal Ïupnijske gozdove.Res da je bil moÏ skromen, toda imel je poÏre‰no so-rodstvo. Ljudje pripovedujejo, da so ga kar naprej nad-legovali in prosjaãili za denar. âe bi imel lepe gozdove,se mi ne bi bilo treba ubijati toliko s kmetijo. Imam de-set glav Ïivine in enega konja. Hm, bi si ogledali hlev inÏivino?«

Ko sta ogledovala lepo, sito Ïivino, je rekel dekan:»Hm, Jernej, dosti blaga imate, kakor kmet, ki ima de-set otrok. Kaj pa va‰e sorodstvo? V kak‰nih razmerahÏivi?«

»Resni so, delavni. Tri neãake imam, ki ‰tudirajo in jihpodpiram.«

»Zdi se mi, da imate preveã Ïivine. Po mojem bi mo-rali imeti dve, tri glave. To bi bilo dovolj za vas in zakuharico.«

»Gospod dekan, travniki se drÏijo Ïupnisãa. Praznihhlevov ne morem gledati. Îelim biti za vzor dolinskimkmetom.«

BESeDATIHOTAPCI

135 

Moãni in rdeãeliãni dekan je vzdihnil. ·e enkrat se jeozri na Ïivino in Ïupnika, pogledal na uro in se poslovil,rekoã:

»âez ãetrt ure gre avtobus. Zbogom, gospod Potokar.Skrbite za Ïupnijsko kroniko in razvoj na‰e stranke.«

Komaj je od‰el, se je pojavil v hlevu Bergantov Tone.Radovedno si je ogledal Ïivino, se ustavil pred konjemin rekel Ïupniku: »Tri tisoã petsto dam zanj.«

»Premalo bo,« je zateglo rekel Ïupnik Potokar. »·tiritisoã dinarjev je vreden med brati.«

»No, ker ste vi, naj bo: tritisoã osemsto, gospod Ïup-nik.«

»Ne bo niã Bergant. ·tiri tisoã boste dali, ãe ga hoãe-te imeti. Dober je za voÏnjo in za jeÏo.«

Bergant se je pridu‰al, da je preveã, nazadnje pa de-jal: »No, naj bo. Zadnja beseda: tri tisoã devetsto dinar-jev, niti dinarja veã.«

Îupnik Potokar se je posmehnil in rekel: »No, naj nebo po mojem in ne po va‰em — tri tisoã devetsko pet-deset dinarjev naj bo in ga vzemite v boÏjem imenu.«

Bergant se je pridu‰il, pljunil pred konja in udaril viztegnjeno Ïupnikovo roko.

»Hm, ‰e jutri bo ‰el ãez mejo. Prekleto ste trdi v kup-ãiji!«

»Dobra roba se sama hvali,« je rekel Ïupnik.

BESeDATIHOTAPCI

136 

»·e eno pro‰njo imam, gospod Ïupnik. Zakaj ne bibili tudi vi udeleÏeni pri teh kupãijah. Denar potrebujetein vãasih se zasluÏi.«

Îupnik Potokar je pozorno pogledal Bergantovega vobraz, se obrnil in se malo sprehodil, nato pa se ustavilpred Bergantom in mu s tihim glasom dejal: »Sem za to,da bi tudi jaz kupãeval, samo ljudje ne bi smeli tega zve-deti, posebno ne ti prekleti liberalci in socialisti. Samomidva bi lahko vedela.« Îupnik je umolknil in pozornopogledal Berganta.

»Da, da, to bi se Ïe naredilo, da bo vse v redu,« je hitelBergant. »Samo rekli boste, kdaj in koliko boste hotelibiti udeleÏeni.«

»S koncem avgusta bi zaãel,« je mirneje rekel ÏupnikPotokar. »Dobiãek pri kupãiji bi uporabil za popravilopodruÏniãnih cerkva. Ljudje bi lahko veã dali, pa nedajo. Edino cerkev svetega Antona pod Tolstim vrhomdaje nekaj zasluÏka. Vse ostale so pasivne. Strehe pre-pu‰ãajo, za okna bo potrebno posojilo. Domaãini izAmerike se ne spomnijo svoje cerkve. Vãasih so ljudjeveã dali. Seveda, gospodarska stiska je zajela na‰e kra-je. Tudi v Ameriki ni niã bolje. Dosti je brezposlenih,nekateri delajo samo dva tri dni v tednu. Skratka, vi,Bergant, boste Ïe razumeli!«

»Tako mislim, da bi bil konj, ki ga boste dali za ãezmejo, napisan na moje,« je rekel Bergant. »Po vsakem

BESeDATIHOTAPCI

137 

pregonu ãez mejo bi pri‰el k vam in vam povedal, ali jedobiãek ali je izguba. Tako bo, gospod Ïupnik.«

Segla sta si v roke in si obljubila strogo molãeãnost oskupnem kupãevanju in tihotapljenju ãez mejo. Z vese-ljem in zadovoljstvom sta ‰la narazen.

Îupnik Potokar je hodil po hlevskem hodniku gor indol. Cenil je svojo Ïivino takole: Jahalni konj je vreden‰tiri tisoã dinarjev. Par junãkov je vrednih ‰tiri tisoã di-narjev. Krava sivka, pri tem se je Ïupnik posmejal odzadovoljstva, je vredna dva tisoã tristo dinarjev. Obekravi sta vredni pet tisoã. Teliãke so vredne ‰tiri tisoã.Jernej Potokar, ti ima‰ v hlevu Ïivine v vrednosti dvajsettisoã dinarjev. Pred ‰estimi leti bi dobil za vso to Ïivinopetinpetdeset do ‰estdeset jurjev. Jernej, Jernej, zastonjdela‰ in gospodari‰. Da, da, ta zanikrni Îivkoviç je zlo zana‰o drÏavo. Beda, stiska, kriza, padec cen za Ïivino inles. Ljudje in posebno mladina nimajo zasluÏka. Vse siliãez mejo, v tujino, davki rastejo. Komunizem se ‰iri kotverni spremljevalec rev‰ãine, krize in duhovne zaosta-losti.

Sto jurjev bi potreboval za fame potrebe, si je rekel.Kljuãarji niso varãni. Nekateri cerkovniki so taki, da sebog usmili. Kupãevati ni greh, ãe gre za cerkvene potre-be.

BESeDATIHOTAPCI

138 

Konec avgusta je prodal kravo in telico. Dal je za konja,ki je ‰el ãez mejo. Bergant pa kljub obljubi ni molãal.Lesnikovemu Korletu je dejal: »Ta liska ni moja, Ïupni-kova je. Samo to mora ostati med nami.« No, pa so od-redili, da je Ïupnikovega konja gnal Vinko na ãelu dol-ge kolone. Sreãno so pregnali ãez mejo. Vinko se je samsebi zdel ‰pasen, ko je jahal Ïupnikovega konja. Îegnanje, si je mislil, ni hudiã, da bi ne ‰lo vse po sreãi.

âez nekaj dni je Bergant prinesel Ïupniku izkupiãek.»Gospod Ïupnik, tukaj je denar. Za jurja je ãistega

dobiãka. Petsto je ‰lo za podkupnino graniãarjem, ‰tiri-sto gonjaãem, tako da je ostal en jur.«

»Prav bodo pri‰li tile denarji.«Bergant je od‰el in se smehljal. Ha, ha, gospod Ïup-

nik, petsto se je pa mene prijelo.V nedeljo je imel Ïupnik Potokar pri prvi ma‰i pridi-

go. Evangelij je povezal z gospodarskimi vpra‰anji dobe.OÏigosal je tihotapstvo kot nevaren socialni problem.Mladina opu‰ãa delo na kmetijah. Ni veã skromnosti vobleki in obiãajih. Na meji padajo mrtvi. Treba se bovrniti k preprostosti, k starim obiãajem. Ljudje so bilinekoã zelo radodarni in skromni v jedi in pijaãi. Oble-ko za nedeljo in praznik so vãasih nosili po deset dodvanajst let. To je bila varãnost! Kako so ljudje Ïiveli vdolini, ko ni bilo ne Amerike ne Argentinije ne Franci-je! Pet tisoã ljudi je Ïivelo v na‰ih krajih. Obdelali so vse

BESeDATIHOTAPCI

139 

njive in njivice. âe niso delali, so pozimi jedli samo dva-krat na dan. Veã dela in veã skromnosti je treba. Mordase bodo vladajoãi ‰e bolj pobrigali, da bi odstranili togospodarsko krizo. Amen.

Lesnikov Korle je bil v cerkvi in je poslu‰al pridigo. VÏepu je stisnil pest in zamrmral: »Nam pridiga‰, sam parad sprejema‰ dobiãek od konjev! Jurja in pol si pospra-vil v svoj Ïep!« Ko je odhajal iz cerkve, se je popraskal poglavi in dejal sam sebi, da bo krenil h Krajcu na pol litravina, potem pa se bo oglasil pri Ïupniku Potokarju napogovor.

»Ha, ha, vas je Jernejãek o‰vrknil, kaj, vas tihotapce?«ga je na gostilni‰kih vratih pozdravil dobrodu‰ni Le‰-njak iz Markovca, ki je Ïe navsezgodaj popil vrãek piva.

»Seveda, misli, da me bo obrnil in prevzgojil, pa semoti. Kupãije bodo, dokler bodo te meje na SneÏniku,La‰niku, Ogulju in Javorniku. Ra‰evnatih oblek pa Ïe nebomo nosili.«

MoÏje so se posmihali Lesniku in Ïupnikovi pridigi.»MoÏ zna zagristi, zna. Ali je pa nevo‰ãljiv, ker preveãzasluÏijo Berganti in Lesniki,« je osorno povedal nekdo.

âez eno uro je stal Korle pred Ïupnikom Potokarjem.»Kaj pa je vas privedlo?« je rekel Ïupnik. Ponudil mu jestol in ‰e sam sedel.

»Va‰a pridiga, preãastiti. Vi, gospod Ïupnik, ste nas vdana‰nji pridigi napadli, da smo tihotapci brez vesti,

BESeDATIHOTAPCI

140 

neskromni in sploh — vse slabo ste izrekli o nas. Jaz rav-no tako skrbim za Ïivino kot vi. âe pa nekateri fantje, kipreganjajo konje ãez mejo, pijejo, nisem kriv jaz. Tudi ãeso padli na meji, nisem kriv jaz. Menda ste pozabili, davem, da tudi vi kupãujete. Konec avgusta ste pri prvemkonju zasluÏili tisoã petsto dinarjev, pri drugem stezasluÏili dva tisoã dinarjev, pri tretjem tisoã osemsto, priãetrtem ‰tiristo dinarjev izgubili. No, gospod Ïupnik,vse to vem in privo‰ãim vam, Bergant tudi. Samo zmer-jati nas ni treba s priÏnice.«

»Glejte, mislil sem dati za popravilo cerkve svetegaJakoba v Pudobu celega jurja, pa ne bom dal za zdajprav niã, da veste!« Îupniku Potokarju se je spreminjalobraz. Torej je falot Bergant le povedal. Le ãakaj! Pa ‰egoljufa‰ svojega Ïupnika! Vstal je in zaãel hoditi medknjigami gor in dol.

»Ne vtikajte se, Lesnik Korle, v moje pridige! Za tosem ‰tudiral jaz in vem, kaj je pridiga in kaj ni. Nikogarnisem osebno Ïalil. Pijani mladi tihotapci so mi podrliplot okrog vrta in farovÏa. Peli so pri Vidmarju in Megu-‰arju pesem o meni in moji kuharici, ãeprav vsak ve, daje kuharica stara. Na meÏnariji, kamor se lepijo cerkvenioglasi, so tihotapci nalepili slike nagih in polnagihÏensk. Nato me je tisti pokvarjenec ‰e ozmerjal z bara-bo, lumpom in tujcem. In vse to naj trpim?! Kaj pa prav-zaprav mislite? Da bodo hodili po meni? Ne, ne, niko-

BESeDATIHOTAPCI

141 

li! Moj denar,« Ïupnik je pomolãal in se ozrl na razpe-lo v kotu sobe, »to Bergant dobro ve, se ne bo obraãalpo gostilnah in po trgovinah. Ves izkupiãek bo ‰el zapopravilo cerkva — podruÏnic, ki so v slabem stanju. âebi imeli tihotapci veã spo‰tovanja do umrlih na meji, bidali za petdeset ma‰. Tako se pa dosti znosi v liberalnegostilne. Vas, gospod Lesnikov, osebno cenim, ker vem,da niste kak malopriden kujon. Grunt obdelujete in lepoÏivino imate. Reãem vam: kakor delate za ãastni osebnikmeãki blagor, bi ‰e malo delali za veãnega! Kakor vi-dim, precej tukaj‰njih ljudi ne da niti dinarja za cerkev.«

Lesnikov je zamolklo dejal: »Tudi jaz sem bil v Tiro-lah, ob Piavi in na Soãi, kot ste bili vi. Tudi sam semdoÏivel vse hudo, zato nerad poslu‰am pridige. Reãemvam, da ãe boste ‰e kdaj govorili ãez na‰e kupãije, bomostal doma in vi boste izgubili eno ovãico, ãe vam jeprav!«

Lesnikov je vstal in hotel oditi. Pri vratih se je ustavil.»Bodite oprezni v kupãijah z Bergantom. Zadnjiã se je‰e norãeval iz vas. Rekel je, da smo zato imeli sreão, kerje bil na ãelu Vinko z Ïupnikovim konjem. Pazite, da vasne uÏene za kak‰en stotak. âeprav je va‰ somi‰ljenik,zna dobro ogoljufati!«

»Hvala za nasvet,« je mimo rekel Ïupnik Potokar.Takoj drugi dan je dal poklicati Berganta. Sprejel ga je

kar v hlevu.

BESeDATIHOTAPCI

142 

»Vi, Bergant, vi ste me pri prvem konju ogoljufali zapetsto dinarjev, pri drugem konju za tristo dinarjev, pritretjem za dvesto petdeset dinarjev. Vi, Bergant, nistemoÏ beseda. To vam pravim jaz, va‰ du‰ni pastir.«

Bergant ga je preseneãeno gledal in poslu‰al.»Bergant, Bergant, ãe mislite, da boste ogoljufali

mene, se motite. Brez prepira zahtevam, da mi vse, karste mi utrgali, vrnete. Sicer vas bo doletelo prekletstvona onem svetu. Zapomnite si to!«

Bergant je debelo gledal, od kod Ïupnik Potokar ve,da ga je on, Bergant, ogoljufal pri treh konjih. »Boditeno, pota sem imel, kaj bi,« je rekel.

»Do petka imate ãas, da mi vrnete, kar ste mi utrga-li. Vse vem in mnogo prijateljev imam. Ej, ej, da sem semogel nasmoliti z vami.«

»No, naj bo. Jurja vam vrnem, veã sedaj nimam,« jejezno zamrmral Bergant, potegnil iz Ïepa listnico in dalÏupniku jurja.

»Dobro. Drugo mi ‰e prinesite. Niã ne popustim. Karsem rekel, sem rekel. Drugiã pa zahtevam, da dobimpo‰teno in praviãno svoj del ali bom pa pustil kupãeva-nje z vami. Svetujem vam, da pustite tudi norãije naraãun mene in mojih konj.«

»Kaj ljudje vsega ne natrobezlajo! Primojdunaj, davam je to natresel Lesnikov Korle! Gledal bom, da bos-

BESeDATIHOTAPCI

143 

te v bodoãe dobili, kar vam pripada,« je dejal Bergant inod‰el iz hleva.

Îupnik Potokar pa je ‰el in pogledal nad hlevom in vskednju zaloge sena. Samo osem glav Ïivine bom redilãez zimo, si je rekel. Dva repa bom prodal. Ozrl se je nafarni zvonik, kjer so krakale kavke, se napotil v Ïupni‰ãein dejal sam pri sebi: »Vse kupãuje, pa bi jaz ne smel!Dinarjev ni in za dinarje gre!«

V sobi ga je ãakalo nekaj starej‰ih Ïensk.

BESeDATIHOTAPCI

144 

Obãinska seja

Za dolgo mizo so sedeli sklonjeni in globoko zami‰-ljeni obãinski moÏje, ‰estnajst je bilo klerikalnih

odbornikov, sedem liberalnih in en socialdemokratskiodbornik. Med obãinskimi moÏmi je sedel tudi ÏupnikPotokar, ki je bil banski svetnik in ãigar beseda je bilaveljavna med veãinskimi klerikalnimi odborniki. Celeure je molãal, kadar pa je spregovoril, je govoril celo uro.Zavedal se je veljave banskega svetnika.

»Nekaj bo treba ukreniti,« je spregovoril obãinskimoÏ Strgarjev Miha. »Kaj bomo kar naprej gledali, kakopreganjajo konje ãez mejo in streljajo na‰e ljudi, enkratgraniãarji, drugiã italijanski financarji!«

Vsi so se ozrli v Bergantovega Toneta, ki je bil tudiobãinski odbornik. Zadnje leto je obãinske seje zane-marjal, ker se mu ni zdelo vredno. Na sejah, ki so bile postari krajevni in obãinski navadi ob nedeljah dopoldne,se je sedelo, govorilo in razpravljalo ‰tiri in pet ur, ãe-prav je ‰lo za majhne stvari. Ta ãas so moÏje po gostil-nah in hlevih tolkli z rokami po konjih, kriãali, se pogo-varjali in prerekali in sklepali kupãije.

BESeDATIHOTAPCI

145 

Tone je ‰el rad na obãinsko sejo le takrat, kadar se jegovorilo in sklepalo, komu se bo dala obãinska podpo-ra, kako naj se razdeli koruza iz bednostnega fonda zabrezposelne delavce, ki so delali pri obãinskih cestah inãi‰ãenju vodnih poÏiralnikov. Tone je ob takih prilikahprepriãevalno govoril, da morajo delavci za deset urdela dobiti deset dinarjev v denarju in ‰est kil koruze izbednostnega fonda. Poskrbel je za to, da so ljudje govo-rili, kako Bergantov Tone skrbi za brezposelne delavcein obãinske reveÏe.

»·e enkrat vas vpra‰am,« je nadaljeval StrgarjevMiha, »kam bomo pri‰li, ãe se bo kar streljalo na meji inonkraj meje! Naj se to Ïe enkrat neha! Sem za to, da biodborniki dali vzgled in bi nehali preganjati konje ãezmejo. Delali bi po kmetijah, redili Ïivino in bolj skrom-no Ïiveli, tako kot so nas uãili stari ljudje. Tako pa sesli‰i, da je vse podkupljeno: graniãarji, okrajni referen-ti, gospodje oficirji in ‰e kje drugje gori na banovini.Fantje se pretepajo, se zmerjajo, se goljufajo med seboj,nekatere Ïenske se igraãkajo z graniãarji. Na‰i hodijo poliberalnih gostilnah, kolnejo, pijejo in kriãijo.«

Medtem ko je Miha govoril, so se trije liberalni od-borniki dregali z nogami pod mizo. Socialdemokratskiodbornik je molãal in bral neki spis. Ni ga zanimalo pre-rekanje odbornikov o tihotapstvu. Bergantov pa je usta-vil prevnetega Strgarjevega Miha.

BESeDATIHOTAPCI

146 

»Tako ne bo‰ govoril, Miha! Reãem ti, da molãi! Pre-ganjanje konj in meja ne spadata na obãinsko sejo; tonaj povedo gospod Ïupnik, ki imajo na banovini bese-do. Tudi to je laÏ, da se podkupuje. Graniãarji te gredolahko toÏit ali pa te bodo pretepli, ãe zvedo, kako si jihpral na dana‰nji seji. Vsi vemo, da je Strgarjev Mihaproti temu, da se delajo kupãije s konji. Vsi pa vemo, daje zato veã denarja v dolini, ljudje laÏe davke plaãujejo.Tudi v trgovinah, pri obrtnikih in po gostilnah je veãprometa. Ljudje kupujejo ãevlje, obleke, srajce, gate,klobuke in krila. Vsega tega obãinski odbornik StrgarjevMiha ne ve in noãe vedeti, ker je vse to prinesla s sebojkupãija.«

»Lesne kupãije bi bilo treba poÏiviti!« je vpil Miha intolkel po mizi. »Pa je tisti prekleti Îivkoviç tako krizonaredil, da se teÏko Ïivi.« Potem je nadaljeval: »Seveda,ãe Mirko ne bi bil ‰el ãez mejo, bi ‰e Ïivel in delal naÏagi, tako bo pa obãina plaãevala obãinsko podporo zastaro Mirkovo mater.«

Vsi so se ozrli na Bergantovega, ker je on zvabil Mir-ka na mejo, kjer so ga ustrelili.

Bergantov se je takoj oglasil: »Sem za to, da se dajeMirkovi materi po petdeset dinarjev podpore na me-sec.«

Tisti hip je dvignil roko socialdemokratski odbornikTrãek in zavpil: »Kar predlaga Bergantov Tone, je na-

BESeDATIHOTAPCI

147 

vadna svinjarija! Kako naj Ïivi Mirkova mati ob petde-setih dinarjih! Mirko je na Ïagi zasluÏil ‰eststo petdesetdinarjev na mesec. âe ne verjamete, si poglejte plaãilnolisto na Ïagi. Predlagam, da dobi mati pokojnega Mirkasto dvajset dinarjev obãin‰ke podpore.«

Bergantov Tone je zardel, ker ga je socialdemokratskiodbornik prekosil.

Îupan se je dvignil in dejal: »Sem za to, da Bergantovpredlog in predlog Trãka socialista odklonimo, in pred-lagam, da se materi pokojnega Mirka doloãi sto desetdinarjev obãinske podpore. Îena je varãna in tudi samaima nekaj.«

Trãek se je dvignil in pobijal Ïupanov predlog, vendarzaman. Trãek je bil v obãinskem odboru predstavnikÏagarsklh delavcev. Vedno je glasoval proti predlogomin sklepom klerikalne veãine. Zagovarjal je napredneideje.

Zaãelo je zvoniti poldan. Îupan in Ïupnik sta se pre-kriÏala in zaãela moliti. Drugi so molili za njima, razenTrãka in liberalnih odbornikov.

Ker so hoteli konãati, so pre‰li na razno.Tajnik je dvignil roko in dejal: »Vãeraj je pri‰el cer-

kovnik Matija od ‰martinske podruÏnice in zahteval, daobãina kupi dva krampa in tri lopate, ker je Ïe vseobrabljeno.«

BESeDATIHOTAPCI

148 

»Vsako drugo leto kupimo krampe in lopate,« se jeobregnil Ïupan, »in ravno za ‰entmartinsko podruÏnico!«

Oglasil se je Tone Bergant: »MoÏje, tako vam reãem,cerkovnik Matija uporablja sam cerkvene krampe inlopate, da z njimi kamen koplje in gramoz naklada; tosem sam videl. Za svoj denar naj si kupi orodje, ne pa dauporablja zase cerkvene reãi!«

»Ljubi bog, cerkveno orodje uporablja!« je vzkliknilÏupnik Potokar in preseneãeno pogledal. Îupan je dvig-nil roko in dejal, da naj tajnik pokliãe cerkovnika Mati-jo in ga posvari, da je greh in grdo uporabljati obãinskoin cerkveno orodje.

Socialist Trãek je rekel, da naj se le kupijo krampi inlopate, ampak kupi jih naj Ïupni‰ãe, ker Ïupni‰ãe pobiratakso od jam za mrliãe, ne pa obãina.

Îupnik Potokar je Trãka pogledal in mu mirno in slo-vesno pojasnil: »Gospod Trãek, od nekdaj so obãine naSlovenskem skrbele za pokopali‰ãa, mrtva‰nice in opre-mo in tudi bodo, dokler bo svet stal in na‰ narod Ïivel.Îupni‰ãa pa uporabljajo dohodke za vi‰je cerkvene na-mene.«

Veãina odbornikov je dala Ïupniku prav. Ti so kreni-li z Ïupanom k Erjavãkovki na kosilo, ki ga bo plaãal oniz svojega. Liberalni pa so ‰li k Benãinu na liter vina,vsak na svoj raãun. Socialist Trãek je za vrtovi krenildomov in klel vso pot vse skupaj.

BESeDATIHOTAPCI

149 

Naduãitelj

Naduãitelj JoÏe Hrast je iz svojega ‰olskega okoljabistro opazoval vse, kar se je dogajalo med tiho-

tapskimi vrstami. Bil je rojen Primorec, iz Vipavske do-line doma. Ker je bil narodnjak in zaveden Slovenec, soga italijanske oblasti preganjale. Moral je beÏati ãezmejo. Tako je Ïe nekaj let po vojni pri‰el v dolino podSneÏnikom. Hitro se je zna‰el med ljudmi. Bil je dobervzgojitelj. Spoznal se je tudi na zdravljenje ljudi, cepil jedrevje, opazoval sadovnjake, ljudi, stranke. Premi‰ljevalje, kako bi pomagal Slovencem, ki so bili pod fa‰izmom.Ustanovil in vodil je pevsko dru‰tvo. Bil je navdu‰enlovec na zajce in srnjake. Njegova pu‰ka ni nikoli zgre-‰ila. Vedno se je vraãal s polja, gmajn in gozda z zajcemna hrbtu, s srnjakom ali jerebom. Domaãi lovci so ga kajkmalu sprejeli v svoje vrste. Va‰kih veljakov se ni bal,povedal jim je v obraz, kar je mislil, ãe jim je ugajalo aline. Njegova odkritost je bila ljudem v‰eã. Kadar je spu‰ko hodil proti KriÏni gori, je razmi‰ljal, kako bi s pri-dom uporabil tihotapce za to, da bi poleg konj prena‰aliãez mejo knjige in ãasopise za ljudi, ki jim kratijo slo-vensko besedo. Rad bi dobil tudi ljudi, ki bi pregledali,

BESeDATIHOTAPCI

150 

kje in kako se gradijo italijanski bunkerji. Koristiti svojidomovini in ‰kodovati tujcem-fa‰istom, je bilo njegovogeslo.

Z daljnogledom je opazoval s KriÏne gore Cerkni‰kojezero, obrise daljnega Nanosa, prostrane sneÏni‰kegozdove, Javornik in Blo‰ko planoto, kjer je vedno div-jala burja. Tam pod tistim sivim Nanosom je bila njego-va domaãa pokrajina. Slivnica je skrivnostno strmelakvi‰ku. V njenem Ïlebu se je med smreãjem skrivala cer-kvica svetega MiklavÏa, prijetno zbirali‰ãe pastirjev inhribolazcev. Dolina pod SneÏnikom je bila vsa posejanaz ostrnicami, ki so stale kot bataljoni starih voj‰ãakov.Pogled naduãitelja Hrasta je blodil po razseÏnem po-droãju Ogulja, La‰nika, Zavrha.

Kadar je stopil iz malega bukovega bor‰ta, se je radustavil pri Konteljevih na lepeni poloÏnem sedlu podKriÏno goro. Usedel se je na klop pod lipo. Zgovornimladi Konteljev gospodar mu je prinesel slivovke inkmalu sta bila v pomenku o vremenu, lovu, zajcih, sr-njakih in jelenih.

»Meni se zdi, da so doli v ·teberku divji lovci,« jenejevoljno rekel naduãitelj Hrast in pogledal gorskegagostilniãarja Kontelja. Naduãitelj je bil divjim lovcemvedno gorak.

»Menda se gospod motijo. Ni jih, da veste,« je od-govoril gostilniãar. »Hudobni ljudje so raznesli vesti in

BESeDATIHOTAPCI

151 

govorico, da so ‰teberÏani divji lovci. Niso. Vozniki so ingozdni delavci. âe pa kak‰no ribo ujamejo, naj jo! Saj jeribe ljubi bog ustvaril za ljudi. Kaj bi jih lovili samogospodje iz Ljubljane. No, veste, tisti Plemelj jih ima vzakupu. Kajneda, gospod Hrast, v ribolovu sva si pa najasnem, kajneda?«

Kontelj je zagovarjal divje lovce. Imel je Ïeno iz ·te-berka, pa je vedno rad le dobro govoril o ljudeh iz ·te-berka.

»Hm, nekoã sta bila spodaj v ·teberku dva gradova.Eden je stal na griãku, zidovje je ‰e ohranjeno. Drugigrad je stal nad Malenãkovo hi‰o. Veste, gospod Hrast,tisti ‰teber‰ki gra‰ãaki so bili imenitni gospodje. Obi-skovali so jih, kadar je bil veãji ribolov, grofje iz celekranjske deÏele. Pili so, pekli in cvrli ribe, ‰ãuke, klene,sulce. Ej, lepo je bilo nekoã gospodi na ·teber‰kem!DeÏelani so morali delati, da je bilo ustreÏeno vsem Ïe-ljam in muham visokih gospodov. Tako mi je rekel mojoãe. Njemu pa so povedali stari ljudje.«

»Tista doba suÏnosti je ‰la Ïe v pozabo, Ïivi le ‰e vknjigah in v povestih. ·e slab‰e pa se godi na‰im Pri-morcem onkraj meje,« je obrnil pogovor naduãiteljHrast. »·ole so jim zaprli. Na‰ slovenski jezik zatirajo.PoniÏujejo zavedne ljudi. Ne v gostilni ne na vasi se nesme slovensko peti. âasopise so ukinili. TeÏko je biti Slo-venec. Tako lepe kraje je dobil Lah!«

BESeDATIHOTAPCI

152 

Nekega dne je naduãitelja doma ãakalo pismo znan-ca iz Ljubljane. V njem mu je ta na‰tel vrsto nalog v zve-zi z delom za primorske Slovence. »Dragi JoÏe, potrudise, da se seznani‰ z ljudmi, ki Ïenejo konje ãez mejo. Tibi bili porabni tudi za na‰o stvar. Poi‰ãi nekaj mladih,okretnih, drznih ljudi, ki bi nam lahko prinesli dovolj le-pih podatkov. Nikdar niti za trenutek ne smemo poza-biti, da na‰i ljudje onkraj meje ‰e trpijo. Pnhodnji tedente bom obiskal.«

Po pevskih vajah je naduãitelj pridrÏal tenorista Mil-ka. Povabil ga je v kuhinjo na kavo. Milko je radovednoãakal, kaj mu bo Hrast zaupal. Obraãal je oãi v lepo po-krajinsko sliko, ki je visela nad kuhinjsko mizo. Naduãi-telj Hrast je razgrnili zaveso, da ju ne bi kdo nepoklicanopazoval s ‰olskega vrta.

»Ti, brat Milko,« Hrast je vse pevce-sokole imenovalbrate, »nekaj zelo vaÏnega ti bom zaupal.« Izpod povr‰-nika je privlekel ãasopis Istrska reã in letake, namenje-ne primorskim Slovencem. »Ve‰, da sem pred leti mo-ral zbeÏati pred fa‰isti sem v te kraje. Noã in dan mislimna svoje rojake onstran meje. Komaj ãakam, da bi sezaãela vojska, ki bi pregnala tujo sodrgo iz sneÏni‰kih injavorni‰kih gozdov.«

»Da bi se Italijani umaknili do jezikovne meje — to bibilo po‰teno,« je dodal tenorist Milko.

BESeDATIHOTAPCI

153 

»Ne, ne, tako skromni pa ne smemo biti. Vrnili jimbomo, kakor sem dejal. Vso Furlanijo bomo dobili. Vpetdesetih letih bomo vso Furlanijo poslovenili. V cer-kvi na Vidmu in Ogleju se bo pela ma‰a v slovenskemjeziku in vse ‰ole in zavodi bodo slovenski.«

Milko je odpri usta od zaãudenja. »Menda ne bomo‰li tako daleã, gospod Hrast? To ni v skladu z narodnoãastjo. Kaj bi mi zatirali Italijane? Glavno je, da dobimona‰e Slovence, pa ‰e one na Koro‰kem.«

»Ve‰, zakaj sem te poklical: ti gre‰ tu in tam s konjiãez mejo. Razgledan ãlovek si, od vseh mojih pevcevnajraj‰i prebira‰ zgodovinske knjige in povesti. Kakornala‰ã bi bil za to, da bi kdaj pa kdaj prenesel na onostran nekaj letakov in ãasnikov za na‰e ljudi, ki jih krva-vo potrebujejo. S tem bomo opravili veliko kulturnonalogo. Dal ti bom nekaj naslovov, kamor bo‰ oddalgradivo. Nikdar ne bomo pozabili tvojih zaslug!«

»Hm, in ãe me dobe, kaj potem?« Tenorist Milko jezaskrbljeno pogledal naduãitelja Hrasta. »âe me dobi-jo financarji, mi ne uide pet ali ‰e veã let. Na to, gospodnaduãitelj, niste pomislili.«

»Bo‰ Ïe pazil, da te ne dobijo. V grmovje vrÏe‰ na-hrbtnik, ãe bi bilo kaj huj‰ega.« Hrast mu je prigovarjalin mu dopovedoval. Navsezadnje je Milko obljubil, dabo nesel osem kilogramov letakov in ãasopisov. Hrast jebil vesel uspeha, da bo nekdo delal zanj.

BESeDATIHOTAPCI

154 

»Ko bo‰ pri Bistrici obiskal mojega znanca, mu karreci: sorodnik Karel te pozdravlja. Oddaj mu, kar ti bomdal. Naprej bo Ïe on poskrbel, to naj te ne skrbi. âe bi sepa kdo od tihotapcev usajal, mu kar reci, da moj prijateljdrÏi s tihotapci in da nas obve‰ãa o tem, kod vse hodi-jo karabinjerji in financarji.«

âez teden dni je v deÏju potrkalo na okno naduãite-ljevega stanovanja.

»Kaj je, kdo je?« je zavpil Hrast in odgrnil zaveso.»Jaz sem, Milko. Nocoj gremo ãez mejo. Ali imate pri-

pravljeno?«»Takoj, Milko, takoj.« Hrast je hitel odpirati teÏka

‰olska veÏna vrata.»âez eno uro odrinemo,« je hitel Milko. Od deÏnega

pla‰ãa mu je curljalo. Naduãitelj je prinesel nahrbtnik,poln letakov in ãasopisov.

»Hm, enajst kilogramov je, pa saj si telovadec, bo‰ Ïeprenesel to teÏo. Geslo ve‰. Samo da nikomur ne izda‰gesla, tudi Lesnikovemu in Bergantovemu ne. Ti tipi bitakoj povedali in spravili v nesreão na‰ega ãloveka. Ne-kateri tihotapci bi za denar prodali vse, ‰e svojo ãast inbrata.«

»Ne bom povedal, ne. Brez skrbi bodite!« Milko si jeoprtal nahrbtnik in izginil v deÏevno noã.

»Hvala bogu,« je olaj‰ano vzdihnil naduãitelj Hrast,»imam sreão.«

BESeDATIHOTAPCI

155 

âez tri dni se je Milko vrnil. Povedal je, da je vse sreã-no oddal. »Va‰ sorodnik je bil ves navdu‰en, da nistepozabili nanj,« je pravil naduãitelju. »Povedal mi je, kjein kako naj se vraãamo, da nas ne dobe karabinjerji.Samo Bergantov Tone je bil stra‰no hud name. Rekel je,da ne bom in ne bom prena‰al politiãnih stvari. Rekelsem mu, da nosim stare Mohorjeve povesti za svojedaljne sorodnike v brkinskih hrtbih. Tudi drugi so mepostrani gledali in otipavali va‰ nahrbtnik. Graniãar jerazumel in mi za‰epetal, da bi tako morali delati vsitihotapci, vsi bi morali delati za domovino.«

Naduãitelj ga je pogostil. Îareãih lic je poslu‰al Mil-ka. »âez teden dni bo pri‰la nova po‰iljka. V zlate knji-ge bo‰ pri‰el,« mu je govoril naduãitelj.

»Veste gospod uãitelj, povedati vam moram,« je na-daljeval Milko, »da mi je Bergant rekel, da mi ne bo dalkonj za ãez mejo, ãe bom ‰e enkrat nesel letake. Ni ver-jel, da imam Mohorjeve povesti. Jezno me je kregal nasamem, da on s svojimi ne mara biti v strahu, ker men-da Italijani dosti huje kaznujejo politiãne kakor pa tiho-tapce. Vinko mi je svetoval, da bi ‰e on kdaj pomagalnositi, seveda ãe mu vi zaupate. Veste, gospod Hrast,Vinko je moj prijatelj in ‰e kar precej bere.«

Naduãitelj Hrast je malo pomislil in ãez ãas rekel: »Sajres, tudi Vinko naj se oglasi pri meni. No, reci mu. Vin-ka si Bergant ne bo upal v niã devati. Vinko je veãkrat za

BESeDATIHOTAPCI

156 

vodiãa celi skupini konj. Menda je najbolj pogumen odvseh tihotapcev. Samo tega se bojim, da bi kdaj preveãdobre volje komu ne povedal, da opravlja vaÏne zaup-ne naloge. To me skrbi.«

»âe mu vi reãete, zakaj mora biti molãeã, potem nivrag, da ne bi drÏal besede!« je menil Milko.

Loãila sta se s krepkim stiskom rok in kot velika prij-atelja.

âez teden dni je tenorist Milko znova odnesel veliknahrbtnik letakov in ãasnikov. Z Vinkom sta jih medpotjo nosila izmenoma.

âez ‰tiri dni se je Vinko vrnil in Ïalosten obiskal nad-uãitelja Hrasta. »Tenorista Milka so ujeli karabinjerji,«mu je povedal.

âez tri mesece so zvedeli, da je bil Milko v Benetkahobsojen na ‰tiri leta jeãe.

BESeDATIHOTAPCI

157 

Kdo bo koga

Bergantov Tone je bil znan po tem, da je rad pri-kraj‰al gonjaãe za dogovorjeni zasluÏek. Zato so ga

kleli in mu obljubljali, da si bodo Ïe dali izplaãati nanjegov raãun, tako da si bo zapomnil, kdaj in kolikokratje osleparil domaãe fante.

Nekega poznega junijskega veãera so Repnikov Pol-de, Lojze s Klanca in DrobeÏev Tine sedeli na Vidmar-jevem lazu ob robu gozda. Trije Bergantovi konji so biliprivezani ob mlado bukev in se pasli.

»Takole predlagam,« je zaãel Lojze s Klanca. »Bergantpravi, da moramo konje gnati v Brkine. Mi pa konje obr-nimo na bistri‰ko stran. Tam konje prodajmo in se drugza drugim vrnimo domov. Jaz bi se ulegel in se delalbolnega, ti, Polde, pa pojdi k Bergantu in mu reci, dasmo ob konje — na cesti pri Premu so nam jih pobrali.Dve nedelji bi se drÏali doma, ne bi ‰li v gostilno ali pabi Berganta prosili, naj nam da nekaj vnaprej? âe bomopili, nas bo Bergant pogruntal. Pred ljudmi in pred lju-bim bogom bomo imeli zasluÏenje, ãe bomo tega falo-ta malo oskubili«

Polde in Tine sta bila za Lojzetov predlog.

BESeDATIHOTAPCI

158 

»Ampak molãati moramo kakor grob,« je rekel Polde.»ãe molãi‰, marsikaj doseÏe‰; ãe pa gobezda‰, si siro-mak.«

»Da, da, molãali bomo,« so sklenili vsi trije in si segliv roke. »Trije konji. Najmanj za petnajst jurjev ga bomoolaj‰ali. âez mesec dni jo potegnemo v Zagreb, pa gabomo tam Ïingali!«

Jova ni bilo na meji, Marka tudi ne. Vse tri je pospre-mil dobrodu‰ni in starej‰i komandir karavle. PomeÏik-nil jim je, jih potrepljal po ramenih, kot ãe bi bili njegovineãaki.

»Seveda se poznamo. Bergantovi fantje ste. Doberãlovek je. Samo malo plaãa.«

Tiho so pri‰li ãez mejo in ãez cesto nedaleã od Jurjevedoline. Vedeli so, da je najbolj varno, ãe ne gredo preda-leã od financarskih kasarn.

Med potjo je DrobeÏev Tine pridrÏal konja, se sklonilk Poldetu in mu za‰epetal na uho: »Polde, pazi se! Videlsem te ono nedeljo, ko si skozi okno lezel od Kristine.Preveã si upa‰. âe zve Jovo, te bo ustrelil. Jaz bom Ïemolãal, ampak kaj, ãe se njej kdaj zareãe? In kaj hudiãaãaka‰ in se obira‰ pri njej do zore! Noã naj te prinese innoã odnese.«

Polde je bil preseneãen.»Tudi jaz bi poskusil pri Peãarjevi Dani, zdaj ko je

Marko od‰el,« je dodal Tine.

BESeDATIHOTAPCI

159 

Spogledala sta se in se zasmejala.V Baãkem dolu so hoteli poãakati noãi v borovem

gozdiãku. Polde se je splazil v vas Baã. Nakupil je kruhain vsakemu steklenico ãrnega vina. Bil je lep sonãen dan.Napili so se in najedli.

Ko je Polde vstal in ‰el pogledat h konjem, je zagledal,kako leze od nasprotne strani ‰est karabinjerjev protinjim. Oddaljeni niso bili niti tristo metrov. Hitro jeskoãil k Lojzu in Tinetu. »Takoj naprej, ãe ne, nas bododobili!« Skoãili so h konjem, jih odvezali in zajahali teroddirjali med borovci naprej. Karabinjerji jih niso opa-zili. Kril jih je borov gozd.

Nad Zareãjem so prodali konje in se zavlekli v hi‰oimovitega kmeta, kjer so pili in se veselili. Pri‰la so de-kleta in harmonika‰, da je bilo veselje. Litri ãrnine so sevrstili. Tine in Lojze sta plesala, Polde pa ni hotel. Tudini maral objemati deklet. Mislil je na Kristino.

Kmalu pa je prihitela gospodinja in povedala, da gre-do trije karabinjerji proti hi‰i. »Takoj za menoj v klet,«je zavpila. Skoãili so za njo in se skrili med sode vina.·ele ãez dve uri je gospodinja pri‰la ponje.

Karabinjerji so iskali neke tihotapce iz Jugoslavije.Eden se je zjutraj priklatil na Baã, so pravili. Nekje vbistri‰ki okolici mora biti. Potem so se pogovorili z de-kleti.

BESeDATIHOTAPCI

160 

»Jutri bodo spet pri‰li. Reãem vam, da ãimprej izgine-te iz na‰e vasi!« je rekla gospodinja in dala vsakemu kossira in liter vina.

Drugi dan je ‰el Polde domov obvestit Berganta, da soob konje. Lojze in Tine sta kupila v Koritnicah vina, sirain kruha. Nato sta hodila vso noã, se spustila za Kozar-jevec, se ulegla v senco in ves dan jedla in pila. Potem stazaspala pod smreko.

Zbudilo ju je ãudno godrnjanje v bliÏini. Bil je kosmatmedved. Skoãila sta pokonci in tekla do nadle‰ke gmaj-ne. Medved je tekel nekaj ãasa za njima, potem pa serenãe ustavil kraj poti pri nekem mravlji‰ãu in ga zaãelrazkopavati.

Pri ·marati sta se v studencu umila in se poãasi napo-tila proti domu. Tine se je zasmejal in dejal Lojzetu:

»BeÏali smo pred karabinjerji, financarji in medve-dom in zasluÏili vsak po enega konja. V gra‰ãinskem bimoral delati osem mesecev po ‰tirinajst ur na dan. Takaje ta reã. Pa ‰e Bergantu smo jo zagodli.«

Tine je krenil za vrtovi k Bergantu. Kupnino za konjasi je dal v raztrgani rokav kamiÏole.

»So vam res pobrali?« je jezno vpra‰al Bergantov inga ostro pogledal.

»Seveda,« je mimo in brezbriÏno odgovoril Tine.»Kje?«»V Baãkem dolu.«

BESeDATIHOTAPCI

161 

»Falot ti! Polde mi je rekel, da so vam jih pobrali naBistri‰kem,« je vpil Bergant. »Kr‰ãen Matiãek, ne verja-mem, da so vam jih vzeli. Tine, ti si bil vedno po‰te-njak!« je kriãal Bergant in pisano gledal.

»In tudi sem! Hudiãa, ali misli‰, da se bom dal za tvo-jega konja ustreliti? Nikoli! Malo je manjkalo, da meniso ustrelili. Tega ti Polde ni povedal,« se je lagal Tinein mirno zrl v Bergantov obraz, ki se je ob teh besedahumiril.

»Ve‰, Tine, ne morem verjeti, da so vam pobrali ko-nje. Obãutek imam, da ste jih prodali in denar pospra-vili.« Bergantov Tone je sku‰al biti prijazen. »Vem, dasta Lojze in Polde iz pasjega repa cepljena, ampak ti sibil vedno moÏ, kot je treba. Tine, povej no, da ste mehoteli prelisiãiti. Tebi bi pustil polovico konja, onimadvema pa niã, ker vem, da sta falota.«

»BeÏi no,« je mirno in hladnokrvno rekel Tine. »Ko-nje so nam pobrali. Ti bi pa vsaj polovico gonjine dal.Suh sem kot poper.«

»Tudi ti pravi‰, da so vam pobrali konje.«»Res je, pobrali so jih in teÏko je bilo. Malo je manj-

kalo, pa bi bil jokal za konji. Mislil sem Ïe, da me bozadela krogla kot lansko leto Mirka.«

»âe je res tako, kot govori‰,« je zavzdihnil Bergant,»ãe pa ste me ogoljutali — gorje vam!« Pljunil je v stranin od‰el za vrtovi k Lojzetu izpod hriba.

BESeDATIHOTAPCI

162 

Tinetu je ‰lo na smeh. Ne bo‰ nas, si je mislil. Dovoljdolgo si nas goljufal. Veliko je pet tisoãakov. Toda ti karsedi‰ na njih. Tudi mi Ïelimo Ïiveti, salamenski capincapinski. Ne zaupa‰ nam. Tudi mi tebi ne zaupamo.

Komaj je Bergantov od‰el, je Tine pohitel k Poldetu.»Nismo se toãno dogovorili, kje so nam vzeli konje.

Jaz sem mu rekel, da med Baãkim dolom in Bistrico,« jerekel.

»Jaz sem pa rekel, da so nam jih vzeli v Baãkem dolu.Vraga, zmenili smo se tako!« je jezno rekel Polde instrmel v Tineta. »Le kaj mu bo rekel Lojze! Ta Bergantje hudiã, v dno du‰e ti vidi.«

»Vsi eno govorimo, pa konec, kot smo se dogovorili.Dve nedelji ne grem v gostilno. ZadolÏimo se za tri sto-take. To bi bilo ‰e najbolj pametno,« je mrmral Tine.Podala sta si roke.

Potem se je Polde odpravil k Lojzetu, da ga posvaripred Bergantom.

»Je Ïe bil pri nas,« je vzkliknil Lojze. »Pestil me je, dami da pol konja, ãe povem, da smo si prilastili konje.Dejal sem mu, da so streljali kakor takrat, ko je padelMirko. Naplahtal sem ga. Lagal sem mu, da je skorajverjel. Rekel sem mu, da sta vidva na vse naãine posku-‰ala konje re‰iti in da bi vaju zaradi tega skoraj zadelo.Dejal sem mu, da smo brez denarja in da ga za binko‰tine bomo imeli. Verjel mi je, ta falot. DrÏimo se! Po pet

BESeDATIHOTAPCI

163 

tisoãakov imamo pa le v Ïepu. Tisoãaka sem Ïe dal ma-teri. Molãala bo ko grob. Nate, mati, sem ji rekel, to jeva‰e, imam Ïe pol leta prihranjeno za vas. Za sladkor inkavo naj vam bo. To je bila vesela. Zmolila je oãena‰.«

Drugi dan je ‰el Polde k Lesnikovemu Korlu. Povedalmu je zgodbo o pobranih konjih in ga prosil za dvestodinarjev za mesec dni. »Vidi‰, binko‰ti bodo in fant nemore biti brez denarja.«

Korle mu je takoj dal. Dobro mu je delo, da so pobralikonje Bergantu. »Berganta se vedno drÏi sreãa in niã nede, ãe ga enkrat potiplje nesreãa. Reãem ti, Polde, koÏotvega‰ zanj, on pa je tako umazan, da ti ne da dvestodinarjev! In ves ãas si bil njegov gonjaã!«

âez tri ure je pri‰el h Korlu Tine in ga prosil za tristodinarjev. Korle se je smejal.

Drugi veãer je pri Benãinu zbodel Berganta: »Pravegonjaãe ima‰. Mene so prosili, ker jim ti ne da‰. Si pa resvelik skopuh!«

Bergant je Ïe zaãel verjeti, da so jim morda res vzelikonje v Baãkem dolu. âakal je, da ‰e Pivãani kaj povedoo tem dogodku. Ker je svoje gonjaãe poznal, je priãako-val, da bodo zaãeli pijanãevati, ãe so prodali konje. Po-sebno Lojze in Tine sta rada veseljaãila in pila. Zato gaje presenetilo, ko mu je Lesnikov Korle oãital skopu‰tvo,ker ne skrbi za svoje gonjaãe, kadar so v stiski za denar,tako da jim mora on posojati.

BESeDATIHOTAPCI

164 

Bergant je komaj ãakal, da se bo vrnil graniãar Jovo.Graniãarski oficir tistega podroãja je zahteval vedno veã.Na skrivnem sta se sestajala z Bergantom. Oficir je sku-‰al prikazati sebe kot velikega patriota, ki se ukvarja stem neljubim tihotapstvom zato, ker bi rad dobil podat-ke z onstran meje, kako in kje se zidajo italijanske voja‰-ke utrdbe, kje imajo ceste, kje imajo kasarne, prostoreza topove, shrambe za Ïivila, kje so italijanski ‰tabi.

»Gospod Bergant,« je oholo govoril graniãarski oficir,»vsak tihotapec bi moral biti toliko zvest svoji domovi-ni, da bi po Piv‰kem zbiral podatke in jih nosil nam.Nemci in AngleÏi, ki so znani patrioti, delajo take stva-ri zastonj. Mi pa, ãe dobimo takole kak tisoãak na meji,ga takoj porabimo za to, da plaãamo novice, ki jih dobi-mo z onstran meje. Tihotapci bi navezali stike s karabi-njerji, financarji in vojaki na meji. Zvedeti moramo vse,kar se dogaja onstran meje. Zato bo premalo, da dajetesamo petsto od konja. Odslej bomo zahtevali sedemsto.Vse te stvari boste uredili z Jovom in s komandirjemkaravle. Da boste vedeli — tisti denar gre edinole zaobrambo na‰ih meja. Zakaj ne bi nekaj prispevali tudivi, gospod Bergant in vam enaki? Lepe sto tisoãe zaslu-Ïite s temi kupãijami. Kot patriot in domoljuben ãlovekboste razumeli, da je treba delati in tudi nekaj Ïrtvova-ti. Poglejte, vãasih gre ãez mejo sto dvajset do sto petde-set konj, to se pravi, da sto petdeset ljudi Ïene konje ãez

BESeDATIHOTAPCI

165 

mejo. Kak‰ne lepe dohodke si nekateri ustvarjate in nih-ãe od vas ni doslej pomislil na to, da bi lahko koristiltudi domovini. Upam, da se boste glede na to strinjali zna‰o zveãano postavko, ki je v skladu z zvi‰animi cena-mi konj in volov.«

Tone ni verjel v lepe besede graniãarskega oficirja.Vedel je, da rad v druÏbi kapitalistov pije draga vina inljubi lepa dekleta, obiskuje veselice, se vozi na lov in damu je oficirska plaãa premalo za tako potratno Ïivljenje.Vedel je, da je ta oficir, ki toliko govoriãi o patriotizmu,na neki veselici zapravil pet tisoã dinarjev, kar je bilovrednost enega para volov.

Vendar je Tone moral ugrizniti v kislo jabolko in odo-briti zahtevano zvi‰anje podkupnine.

âez teden dni je vrgla Berganta kvi‰ku novica, da si jeRepnikov Polde kupil konja. Skoraj tekel je k Repniko-vim. Poldeta ni na‰el doma, paã pa si je ogledal lepegakonja v hlevu. Stal je privezan za jasli zraven krave siv-ke in vola plavca. Kje ga je kupil in kdaj, je hotel vedeti.Poldetov oãe je kadil pipico in povedal preseneãenemuBergantu, da konj ni Poldetov, temveã njegov. »Denarsem dobil od hoj. Polde da bi si kupil konja, beÏi no,Bergant! Na‰emu Poldetu tisti stotaki sproti zgorijo.Zadnjiã, ko so mu pobrali tistega konja, si je ‰el za bin-ko‰tne praznike sposodit k Lesnikovemu Korlu. Fantusem Ïe veãkrat rekel, naj neha. Nekateri bogatite, Polde

BESeDATIHOTAPCI

166 

pa niã nima. Le kak‰no obleko si kupi. ·e oÏeniti se mune ljubi.« Stari je predeval pipo po ustih, postrani zrl naBerganta in si mislil svoje.

Bergant je poãasi od‰el z dolgim nosom.Poldetov oãe se mu je pritajeno smehljal. »Ne bo‰ ti

na‰ega Poldeta, ti slepar vseh sleparjev! Tudi na‰ Poldenaj se Ïe enkrat postavi na noge,« je mrmral sam prisebi.

Bergantov Tone je sklical na posvet Lesnikovega Kor-la in Skoãirjevega JoÏeta. Povedal jima je, da zdaj zahte-vajo osemsto dinarjev za konja. Za sto dinarjev je na ti-hem dvignil ceno on kot posredovalec.

Lesnikov in Skoãirjev sta se spogledala in si pomeÏik-nila.

»Niã ne popustijo. Trdi so,« je nadaljeval Bergant. »Pa‰e ta nesreãa, da sem ob tri konje. To je lep denar. Take-ga udarca vidva ‰e nista doÏivela!«

»Eh, ne govori!« mu je zabrusil Korle. »Gozd si si ku-pil; dal si zanj osemdeset jurjev. V hlevu ima‰ ‰tiri kra-ve, tri konje, pet telet in ‰e kak‰en jurãek ti‰ãi‰ pri sebi.Kaj imam pa jaz? Denarja nimam veã kot za kak‰ne ‰tirikonje.«

»Saj od vseh, tudi najbolj delam! Sam sem pri vsemzraven. Tvegam Ïivljenje, ãast, druÏino, da veste. Nisemdobil vsega kar tako. Îena je tudi imela lepo doto. Ni vsemoje. Lep del je Ïenin denar.« Bergantu je dobro delo,

BESeDATIHOTAPCI

167 

da ga imajo za imovitega ãloveka. Sanjal je, da bi bilenak Kovaãu in Îagarju.

»Kaj se ne da z niÏjo postavko?« sta vpra‰ala hkratiSkoãirjev in Lesnikov.

»Rekel sem vama, da so trdi. Pa ‰e to priãakujejo, dabi se mi sukali okrog italijanskih trdnjav. Da bi le Jovokaj kmalu pri‰el, s tem se bo Ïe dalo pomemti. Samo dase ne bi toliko smukal okrog Kristine! Cel babjek je pos-tal, kar naprej je ãepel pri Strnadovih.«

Nazadnje so sklenili, da bo ‰el z vsako partijo konjeden iz trojice — Bergantov, Lesnikov ali pa Skoãirjev.Pogruntali so, da je bil Bergantov res ogoljufan. Saj sojim Pivãani, ki so pri‰li v dolino, povedali, da niã nevedo, da bi zadnje ãase kod pobrali konje.

Polde, Tine in Lojze pa so molãali kot ribe v vodi indelali naklepe za naprej.

Lesnikov Korle je prinesel vest, da v mesecu juniju mejane bo kdove kaj zastraÏena, zaradi teãajev, premestitev,novincev, ki bodo pri‰li, in nekih novih uredb, ki bodoolaj‰ale delo graniãarjev in italijanskih financarjev. Kor-le, Bergantov Tone in Skoãirjev JoÏe so sklenili, da gre-do s ‰tiridesetimi konji v najveãji tajnosti ãez mejo, takoda jim ne bo treba plaãati obiãajne takse petsto dinar-jev na konja. Kljub temu da so se bili sprli med seboj, sobili zdaj za silo sloÏni. Repnikov Polde pa je gnal Skoãir-

BESeDATIHOTAPCI

168 

jevega konja. Svojega je imel v hlevu in na zunaj je bilnjegov gospodar oãe. Bergantov ni in ni mogel pozabi-ti, da so ga opetnajstili za tri konje. Na tihem se je zaklel,da se bo ma‰ãeval, tako da bodo pomnili, ti faloti.

Bila je jasna junijska noã, ko so se zbrali nad Stor-Ïiãem. Iz vrtov in vasi so fantje prihajali poãasi drug zadrugim. Oprezni so bili pred Ïandarji in pred domaãimiovadu‰kimi dekleti. Sumili so Kristino in Dano, ãepravbrez potrebe. âe sta bili Kristina in Dana znani kot vro-ãekrvni in viharni graniãarski ljubici, pa se le nista vti-kali v konjske kupãije.

Poãasi so lezli na‰i konjski junaki ãez zelene senoÏe-ti in laze proti meji. Za vodiãa je bil Tonãkov Vinko, tisti,ki je Ïe premnogokrat utekel tako italijanskim financar-jem kot graniãarjem. Vinka se ni prijela ne krogla nebajonet. Bil je oprezen, moãan in okreten. Prenekatere-ga konja je obrnil na meji ali onkraj meje, se sklonil nanjem in oddirjal med toão krogel. Tudi nocoj je Vinkojahal oprezno in se oziral okrog sebe. Prislu‰koval je sle-hernemu utripu narave, lomljenju vejic, ptiãjemu prele-tu ter vre‰ãanju stare znanke sove.

Vseh ‰tirideset tihotapcev s konji vred je obstalo naJurjevem lazu za robom gozda. Mesec je ravnokar pri-lezel izza daljnih sneÏni‰kih gora in obsvetil gozdnatopokrajino. Konji so sopli in hrzali. Tihotapci so se tihopogovarjali. Lesnikov Korle jim je pripovedoval, da bo

BESeDATIHOTAPCI

169 

‰lo gotovo brez preglavic. Vsi so raãunali s tem, da bodosreãno pregnali konje do br‰kega dela, kjer jih Ïe ãakajoPivãani. Vinko, Polde in ‰e nekateri pa so bili zaskrblje-ni. Niso verjeli Lesnikovemu, kadar je ‰lo za mejo in gra-niãarje.

Nekateri so se Ïe vzpenjali proti meji, ki je bila odda-ljena samo ‰e sto korakov, ko je poãil strel. Tihotapci soobrnili konje in sku‰ali zbeÏati. Graniãarji so jih obko-lili s petih strani in streljali v zrak in na konje. Dva ko-nja sta se vzpela in padla prestreljena na tla. Nastalo jekriãanje in tekanje sem in tja. Vinko se je sklonil na ko-nja, ga udaril in planil z njim ãez mejo in potem naprejproti Baãkemu dolu. Nekateri so popustili konje in zbe-Ïali v gozd.

Tudi Polde je hotel zbeÏati. Mimo u‰es mu je pri-brenãala krogla. Opazil je, da strelja proti njemu gra-niãar Jovo. Zvalil se je na tla in skoãil v bliÏnji gozd. Jovoje tekel za njim in streljal. Polde se je skljuãeno poganjalod drevesa do drevesa in mu u‰el. Jovo pa je jezno in zmoãnim glasom vpil: »Ti, ti, strahopetec! Bo‰ poãakal?«

Konji so tekali sem in tja po prostranem lazu. Neka-teri so obstali ob bukovem ‰ibju in glasno hrzali. Gra-niãarji, katerih je bilo deset, so ujeli dva tihotapca, drugipa so u‰li in se ‰ele proti jutru zbrali na ‰mara‰ki gmajni.Vsi so bili jezni in bledih obrazov. Namesto z lepim za-sluÏkom so bili ob konje.

BESeDATIHOTAPCI

170 

Bergantov, Skoãirjev in Lesnikov so kleli, kakor Ïedolgo ne. Vsak je izgubil tri konje. To je bil Ïe lep denar.

Polde se je ves tresel. Preseneãen je bil nad tem da jeJovo streljal nanj in ga lovil po gozdu. Prekleti pes gra-niãarski. Ustrelil bi me, ko mu ne bi bil u‰el, si je mislil.Poldetu ni bilo za konja, ampak da bi bil skoraj ubit, tomu je ‰lo na Ïivce. Usedel se je ob stari bukvi in premi‰-ljeval. Prekleto, ali ga ni morda Jovo videl, ko je lezelskozi okno? Se je kdaj zarekla Kristina? Ali Jovo samosumi ali res kaj ve? Polde je Ïivo mislil in pot mu je lil poãelu. Ne, ne, zaradi Kristine, ki jo je imel nekoã rad, za-radi tiste Strnadove nikdar ljubezni site Kristine Ïe ne biÏelel izgubiti Ïivljenja. Poldetu je preblisnilo moÏgane:kaj, ãe je povedal Matija, ãeprav mu je dal za vino, da bimolãal. Jovo gotovo nekaj ve, sicer ne bi tekel s pu‰ko zanjim in streljal. Polde je od jeze za‰kripal z zobmi. âakaj,ti pesjan graniãarski, ‰e ti bom speljeval Kristino. Sedajzanala‰ã, da bo‰ ‰e bolj jezen! âe ji je kaj do Poldeta, boÏe hodila vasovat v skedenj Poldetovega oãeta. Kaj pa,ãe ga Jovo napade v vasi, v gostilni? Ne, ne bo‰ me, si jemislil Polde. Preveã fantov je na moji strani. Sklenil jemolãati o tem, da je Jovo streljal nanj.

Drugi dan so ‰tirje graniãarji peljali skozi vasi konje.Na najlep‰em je jahal graniãar Jovo in ÏviÏgal. Sredivrste sta jahala graniãarja novinca, na koncu pa Marko.Va‰ãani treh vasi so drveli skupaj, Ïene in dekleta, moÏ-

BESeDATIHOTAPCI

171 

je in fantje, starci in babice ter otroci, ki so graniãarjemkazali jezike. Lastniki konj so izza oken in vrtov Ïalost-no gledali, kako jim gonijo konje na daljno Ïelezni‰kopostajo Rakek pod Javornikom. Graniãar Jovo je jahal inse oziral v Strnadova okna. Mislil je, da bo Kristina pri-tekla na veÏni prag in obãudovala njega, ki je s svojoprekanjenostjo dobil toliko konj. Tudi Marko se je ozi-ral, da bi kje zagledal Dano. Zaman. Prijateljici sta biliod‰li v Ljubljano kupovat nove obleke. BliÏal se je praz-nik svetega Petra.

»Kako smo nasedli tem tipom!« se je jezil Bergantovin klel vse po vrsti.

Pri Megu‰arju v Igavasi je pred dnevi pil Jovo in govo-ril fantom, da bo meja skoraj teden dni prazna, ker bodoimeli kratek teãaj v zvezi z mejo in italijanskimi utrjeval-nimi deli onkraj meje. Verjeli so in ‰li v past, ki jo jespretno pripravil graniãar Jovo. Seveda, Jovo je dobil na-grado po dvesto dinarjev od konja. Prekleti graniãar, ‰eobogatel bo na meji!

Pri stari hru‰ki na vrtu je stal Polde in stiskal pesti. »Ticigan ti, povrnil ti bom!«

Mo‰ki po polju so kleli, pljuvali in ocenjevali svojoizgubo. »Saj sem veãkrat rekel naj se pusti meja.« je res-no govoril obãinski moÏ Strgarjev Miha in gledal vese-le graniãarje z zaplenjenimi konji. Psi so lajali na dolgisprevod in se zaganjali izza hlevov. Med ljudmi se je ‰iri-

BESeDATIHOTAPCI

172 

la vest, da bo zdaj na meji stroÏe. Pri‰li da so novi gra-niãarji. Jovo in Marko da se ne bosta dala veã podkupo-vati. ·e so stali ob cesti in se tiho pomenkovali, ko je bilakolona Ïe zdavnaj mimo.

Skoãirjev JoÏe je zaklel in poÏugal za graniãarji. »Leãakajte, mrhe. Niã veã vam ne bodo na‰i godci igralikola. Mehove jim bom porezal, Ïenskam bom pa kiteporezal, ãe bodo ‰le ‰e kdaj plesat z njimi!«

Po vseh vaseh so govorili samo o tem, kak‰no smoloso imeli domaãi tihotapci.

Vsi, ki so bili ob konje, so se zbrali pri Bergantu vhlevu.

»·el bom in svoje konje zlicitiral nazaj,« je rekel Ber-gant in hodil po hlevu sem in tja.

»Prekleto, ãe bi bile te mrhe graniãarske po‰tene, binam jih prodali nazaj za ãetrtinsko ceno,« je spregovo-ril Skoãirjev.

Bergant je nakremÏil obraz in siknil skozi zobe: »Semza to, da gremo, ãe ne, bodo pri‰li kak‰ni me‰etarji izLogatca ter nam jih pobrali.« Bergant se je obrnil k Pol-detu in mu dejal: »Ti bi ‰el namesto JoÏeta, ki ne morez doma, in bi kar ti draÏil in kupil njegove konje.«

»Ne, jaz Ïe ne grem nikamor,« je rekel Polde, »s temigraniãarskimi barabami noãem imeti ne dobrega ne sla-bega opravka.«

BESeDATIHOTAPCI

173 

»Prekleto, da ni med fanti nobenega, ki bi Jovu zme-‰al ‰treno,« je zavpil Lesnikov Korle in bistro pogledalPoldeta.

»Graniãarske Ïe ne bi povohal,« je lagal Polde in seozrl v stran.

»Dobro bi Ïe bilo, dobro, da bi se na‰el nekdo, ki bispeljal Kristino in tisto Dano, ki se valja z Markom vskednju,« je zamrmral Bergant in brcnil v molzni stol-ãek, da se je zakotalil v listje. »Prekleto! V ‰estih mese-cih sem ob ‰est konj.«

»Samo Vinko jo je unesel,« so mrmrali drugi in si po-meÏikovali.

âez nekaj dni so tihotapci dobili sporoãilo, da se bodov vasi pod Javornikom prodajali na meji zaplenjeni ko-nji. Zgodaj zjutraj so se usedli v avtobus Bergantov, Les-nikov in Skoãirjev. Obleãeni so bili praÏnje. DrÏali so sesila resno in stikali glave. Sklenili so, da bodo pokupilisvoje zaplenjene konje in ‰e druge.

Na poko‰enem vrtu so bili ob dolge tanke kole prive-zani konji. Ob njih so hodili Ïandarji in trije graniãarji.Mlad graniãarski pomoãnik je stal v druÏbi s carinskimuradnikom. Iz raznih vetrov se je zbralo osemdeset me-‰etarjev na licitacijo konj. Posmehljivo so gledali na Ber-ganta in njegove. Sonce je pripekalo in muhe so obleta-vale konje, da so brcali in hrzali vsevprek.

BESeDATIHOTAPCI

174 

Bergantov se je ustavil pred graniãarskim oficirjem inmu ‰epnil na uho: »Gospod poroãnik, jaz in na‰i bi tekonje pokupili. Saj veste, da so bili na‰i, kajne?«

Graniãarski poropnik je resno pogledal Bergantovega,nato pa se lahno posmehnil in prikimal. »Seveda, gos-pod Bergant, boste imeli prednost pri nakupu. Toda lici-tacija bo in plaãati jih bo treba, plaãati. Kupcev res ni-mamo pravice odgnati. Saj razumete. Nekoliko bomo Ïeposkrbeli za vas.«

Zaãela se je licitacija. Tudi me‰etarji so hoteli gnativisoko, vendar je oklicevalec Bergantu, Lesnikovemu inSkoãirjevemu prodal za nizko ceno zaplenjene konje.Tuji me‰etarji so se jezili. Za deset konj pa so gnali cenozelo visoko, tako da so Bergant in njegovi popustili. Me-‰etarji so kriãali, vpili in se prerivali.

»Le kdo vas je klical?« se je jezil Bergantov.»Ha, ha, Bergantov, kaj ne ve‰, da je licitacija za vse,

zate in zame!« Me‰etar z mozoljastim obrazom se jereÏal in se tolkel s pestjo po trebuhu, ki ga je zakrivalzelen jopiã.

Lesnikov Korle je stopil k tujim me‰etarjem, ki sodvigali ceno konjem in jim zavpil: »Konji so na‰i! Karpoberite se!«

Ker so se mu smejali v obraz, je Korle dvignil pest insunil v prsi jezikavega me‰etarja z mozolji. Zaãeli so se

BESeDATIHOTAPCI

175 

pretepati in suvati sem in tja. Prihiteli so Ïandarji in jihpomirili.

Hripavi izklicevalec graniãar Marko je zavpil: »Konj,star pet let, cenjen ‰tiri tisoã dinarjev! Kdo da veã, vprvo, v drugo, kdo da veã?«

Od strani mu je pomeÏiknil sorodnik Peãarjeve Dane.Marko je razumel namig in zavpil: »‰tiri tisoã petstodinarjev! Kdo da veã, v prvo, drugo in tretje?«

»·e sto dinarjev zraven!« je zavpil neki me‰etar.»Ne, ne, je Ïe prodano!« je vzkliknil graniãar Marko,

odvezal konja in ga dal sorodniku Peãarjeve Dane. Ta jeplaãal in hitro odgnal konja, ki je bil med brati vredenpet tisoã dinarjev.

Marko je Ïe vpil naprej: »Dva tisoã osemsto, prviã,drugiã in . . .«

»·e deset gor!« je zavpil neki blo‰ki me‰etar.»Pojdi, osel, licitirat jagodovo listje, ne pa konje!« je

zavpil Marko.»Tri tisoã!« je zavpil Bergantov in dvignil roko.»Tri tisoã v prvo, drugo . . .«»In ‰e pet dinarjev gor!« je nagajal blo‰ki me‰etar.»Cepec, konji niso le‰niki!« ga je zavrnil Bergantov in

mu zaÏugal s pestjo. »Tri tisoã petdeset dinarjev.«»Tri tisoã petdeset dinarjev, v prvo, drugo, tretje.«»Tri tisoã sto dinarjev,« je spet zavpil nekdo.»Idi k vragu, konj je prodan!«

BESeDATIHOTAPCI

176 

Sorodnik Peãarjeve Dane je plaãal, odvzel konja inhitro od‰el s sejma.

Sejem je bil konãan. Bergantov, Lesnikov in Skoãirjevter sorodnik Peãarjeve Dane so odgnali konje. V Cerk-nici so pretepli ‰tiri blo‰ke me‰etarje, ki so poprej delalizgago pri kupãiji. Zmetali so jih iz gostilni‰ke sobe. NaLipsenju pa so se pogovorili z Jovom zaradi pregona ãezmejo.

Na deÏeli ni nobena stvar tako skrita, da se ne bi raz-vedela. Ljudje so vedeli, da gre nekaterim tihotapcemÏito v klasje. Bergantov Tone je kupoval njive in gozdovein ‰e je imel denar. Lesnikov Korle je imel tudi denarjav vrednosti treh parov konj. Skoãirjev je imel Ïe manj.

Bergant je konãno zagotovo zvedel, da so ga Polde,Tine in Lojze potegnili za tri konje. Lojze je bil nekoãpijan, pa je povedal v gostilni pri Megu‰arju. »On nasgoljufa, mi bomo pa njega in smo ga Ïe!« je rekel. To jebilo za Berganta preveã. Spoprijela sta se pri Vilarju vPudobu.

»Konja bos dal nazaj, lopov!« je kriãal Bergant.»Ni konja!« je dejal Lojze in pljusnil kozarec vina Ber-

gantu v obraz. »Mi smo ti znosili denar na kup, da ku-puje‰ parcele, ti si se pa na mehkem grel pri Ïenskah.«

Vsi so obstali in gledali, kako se bo to razvilo.

BESeDATIHOTAPCI

177 

»Tepli se ne boste!« je zavpil Skoãirjev in zaman pos-kusil skoãiti vmes.

Bergantov je planil in vrgel Lojza ãez mizo. Polde jepodstavil nogo Bergantovemu, da je padel. Nastal jesplo‰en pretep in kriãanje. Tone, Polde, Lojze in Korle sose drÏali za ovratnike in se vlekli sem in tja. Mihov Toneje drÏal v roki stol in vpil: »âe ne boste pri miru, vasbom namahal kar s stolom.« Nekateri so branili in pro-sili miru.

Kmalu je dobil Lojze od Berganta udarec s steklenicov glavo, da je bil v hipu ves krvav.

»Ti, ti bo‰ razbijal glave!« je zavpil France iz Roba inse zakadil v Berganta.

Pritekla je natakarica Pepica in pljusnila vedro vodemed pretepaãe. Vinko ji je pritisnil krepko klofuto, kermu je z umazano vodo poneãedila obleko. Na tleh soleÏale tri okrvavljene kravate. Hodili so po njih in jihteptali. Polde je zagrabil Bergantov klobuk, pljunil vanjin ga vrgel skozi okno. Skoãirjev je pahnil Poldeta v kotin izvlekel iz Ïepa velik lovski noÏ. Polde je kriknil, ko jezagledal noÏ, se bliskovito okrenil, vzel stol in kresnilSkoãirjevega po roki, da je noÏ odletel pod mizo.

Nekdo je potegnil pi‰tolo in ustrelil pod mizo. Vsi sose prenehali tepsti. »Kdo je streljal?« je vpil Polde indrÏal stol v roki. Stali so ob politih in prevrnjenih mizah,grdo gledali drug v drugega in si brisali krvave obraze.

BESeDATIHOTAPCI

178 

»Kaj bi se tepli!« je vzkliknil Lesnikov Korle. »Lahkobi se pogovorili pri vinu.«

»Tako je,« so mu pritrdili.»Hoãem, da mi falotje Polde, Tine in Lojze povrnejo

denar, ker so mi ukradli konje,« je vpil Bergantov in tol-kel s pestjo po mizi.

»Ne bomo ti stokrat ponavljali, da so nam konje po-brali,« je jezno zavpil Polde in poÏugal Bergantovemu.»Reãem ti, da tebi ne bom veã gonil, ker mi ‰e posoditinisi hotel, falot! Ti, ki sem zate ‰el tridesetkrat ãez mejo!Kaj misli‰, da bomo zaradi tebe vsi postreljeni, kot je bilMirko? O ne, ti vraÏji cigan! Poznamo se Ïe, kar dobro!Ne enega, vsak po tri ‰tiri konje smo ti prisluÏili!«

»Niã mi ne bo‰ oãital moje podjetnosti in sposobnos-ti! Kdo vam je dal zasluÏek? Jaz, Bergantov Tone! Kdo jeprvi zaãel konjsko kupãijo, jaz ali ti? ZasluÏiti sem vamdal, ociganiti se pa ne bom pustil. Preklete reve ste!«

Polde je spet skoãil vanj in zgrabil za lase. »Kdo jereva, ti cigan Bergantov?«

Znova so se vsi zaãeli pretepati. Tolkli so se s stekle-nicami, metali kozarce drug v drugega. Îenske so cvilile.

Jager je stisnil harmoniko, si potegnil klobuk na oãi inodhitel v kuhinjo. Pretepaãi so sopli, se drÏali in vlekli zaroke, ramena in vratove. Va‰ki paglavci so se zbirali podokni in jih opazovali z otro‰ko radovednostjo. Lomili sose stoli. Nekdo je zagrabil ‰kaf vode, ki je stal zraven,

BESeDATIHOTAPCI

179 

oblil glave tihotapcev in zbeÏal ven. Suvali so se medseboj v kuhinjo in ven na dvori‰ãe, kjer so balinali fantjein moÏje. Nekateri balinarji so popustili krogle in sevme‰ali v pretep.

»Na za konja, na!« je vpil Bergantov in tolkel s pestjopo Tinetu. Polde mu je spet izpodnesel nogo. Padel bibil, ko bi ga ne bil ujel Skoãirjev in sunil Poldeta v Ïelo-dec, da se je prijel za trebuh in skremÏil obraz. Priteklaje natakarica, dala Poldetu vode, da je pri‰el k sebi, in Ïese je spet pognal v tepeÏ. Vroãe avgustovsko sonce jesijalo na pretepaãe, da so bili vsi prepoteni. Nekaterifantje in moÏje, ki so do zdaj stali ob strani in se smejali,so zavihali rokave in zaãeli miriti pretepaãe, ki so se pre-rivali sem in tja po dvori‰ãu.

Nekdo je zavpil: »Îandarji gredo! Mir dajte, cepcihudirjevi!«

Pomirili so se. Samo gledali so ‰e grdo. Natakarice sovzdihovate in pobirale ãrepinje. Smeti‰nica je bila pol-na steklenine.

»Takoj plaãajte!« je vaÏno dejal lastnik gostilne Me-gu‰ar.

Jager je prav poãasi krenil v sobo. Klobuk je imel po-strani. Gledal je zaskrbljeno. Pod pazduho je nesel har-moniko. Nekdo mu jo je bil oblil z vinom. Spet so vsi po-sedli za mize, ki so jih na zahtevo Berganta pogrnili z

BESeDATIHOTAPCI

180 

belimi prti. Îandarji so pri‰li in gledali po sobi. Kaj jebilo, so hoteli vedeti.

»Niã ni bilo, prav niã,« je vaÏno spregovoril Bergantin pomeÏiknil proti drugim.

»Sli‰ali smo, da se koljete,« je resno rekel starej‰i Ïan-dar.

»Koljejo se pra‰iãi, ne pa ljudje,« je vaÏno in s posme-hom dejal Polde in si gladil lase, drÏeã Ïepno zrcalo predseboj.

Vinko, Lojze in Tine so bili posedli pri mizi v kotu,Bergantov, Skoãirjev in Lesnikov pa k mizi na sredisobe.

»Kaj bi se tepli! âe smo malo kriãali, vam zato ‰e nitreba prihajati, da bi nas mirili. Mi smo moÏje, ki se medseboj pogovorimo, da veste,« je vaÏno dejal Korle. Îan-darji so vse pozorno pogledali in poãasi od‰li. »Tri ste-klenice in osem kozarcev plaãam jaz,« je vaÏno rekelBergantov.

»Vsi smo se tolkli, vsi plaãamo,« je vzkliknil Tine.»Vsi enako plaãamo,« je pristavil Polde in vrgel stotak

na mizo. »Moj oãe ima ‰e hoje v gozdu.«»Prekleto bo‰ ti pil za njegove hoje!« ga je zbodel Ber-

gant.»·e enkrat reci, pa ti zabri‰em stol v glavo, da ve‰!« je

zavpil Polde in prijemal stol.

BESeDATIHOTAPCI

181 

»Mirujte no, Ïandarji so ‰e v kuhinji,« jih je mirilanatakarica Mica.

»Rekel sem, da ti tvoj stari Ïe ne bo dal hoj za vino.«»Sekal sem hoje in edinec sem, to menda ve‰. Reãem pa,da za tvoje Ïe ne bi hotel piti!«

V sobo je stopil graniãar Jovo. S seboj je imel Kristino.Poldeta je Jovo zaniãljivo pogledal. Kristina pa je resnoin vzvi‰eno zrla na tihotapce. Od mize se je naskrivajozirala v Poldeta, ki ji je obraãal hrbet in naglo pil vinoiz velikega kozarca.

Lesnikov je rekel: »Kadar bosta pila graniãar Jovo inKristina, plaãam jaz.«

»Ne, ne bo‰,« se je branil Jovo. »V sluÏbi sem in lah-ko sam plaãam.«

»Oh, le zakaj ne bi jaz!« je zamrmral Korle. »Dobrimljudem rad plaãam.«

»Ne, ne Ïelim,« je odvrnil Jovo. »Kar bova popila inpojedla, bom Ïe jaz poraãunal.«

»Komaj smo ãakali, da se vrnete. Dolgãas nam je biloza vami,« je posmehljivo dejal Vinko in pomeÏiknil Kri-stini. »Ojej, Kristina pa dva meseca ni niã plesala,« se jeoglasil Bergant. »Doma se je drÏala, kakor ob postu. Ej,Jovo, Jovo, tako zveste Ïenske ni v na‰ih krajih, kot jeKristina. Ni je!«

BESeDATIHOTAPCI

182 

Ostali so prikimali. Samo Polde je zardel in molãal.Jovu je hvala dobro dela. Stisnil je Kristino k sebi in de-jal: »Sama mi je obljubila, da bo ostala doma.«

Kristina se je pri teh besedah ozrla ãez rame na Pol-deta, ki ji je obraãal hrbet in si mirno natakal vino.

»Reãem vam,« je nadaljeval Bergantov, »da vsaka nebi strpela, tako kot je Kristina. Ej, kak‰en lep par sta vi-dva. Vsi ljudje govore, da sta kot nala‰ã ustvarjena drugza drugega. ·e jaz sem tega vesel.« Bergant je govoril tebesede poãasi in vaÏno. Vedel je, da bo s tem uÏalil Pol-deta. Hotel ga je izzvati, da bi se spet zaãeli pretepati.Vedel je, da bi Jovo potegnil z Bergantom in bi jih Pol-de dobil.

»Kje pa je Marko? Menda ne vasuje pri Dani. ·koda,da stara Peãarjeva Marka ne mara,« je sku‰al nadaljevatiBergant.

»Kaj bi ‰e govorili o tem,« je prekinil pogovor Lojze»Jovo ima Kristino, Dana pa Marka. Mi si bomo poiskalidekleta po srcu, volji in Ïelji. Kajne, Polde? Kaj tako mol-ãi‰, kakor da bi ti bila hi‰a pogorela!«

Polde je vstal, plaãal in potoral klobuk. Pred vrati se jeobrnil k Bergantu in mu grozeãe dejal: »Zadnja besedamed nama zaradi konj ‰e ni izreãena!«

Od‰el je visoko vzravnan, ne da bi se ozrl na Jova inKristino.

BESeDATIHOTAPCI

183 

»Fant je domi‰ljav,« je vzkliknil Bergant in pomeÏik-nil Jovu, kot bi hotel reãi: Ne more te zaradi Kristine.

»Tepli ste se, sem sli‰al,« je ‰epnil Jovo.»Tepli smo se. Za petsto dinarjev smo razbili kozarcev

in litrov. Nismo ‰e vsega obraãunali.« Pri tem je Bergan-tov jezno pogledal Lojza.

Ta je skoãil pokonci in se zagnal vanj. Bergant ga jepahnil od sebe. Jovo je potegnil pi‰tolo in jo nastavil Loj-zu na prsi.

»Berganta ne bo‰ napadal, fantiã!« je grozeãe dejalJovo.

Lesnikov je skoãil pokonci in zavpil: »Jovo, za boÏjovoljo, pameten bodi! Pi‰tole ni treba vleãi na dan!«

Lojze je obstal, se obrnil in pri vratih dejal: »Pazi se,Jovo, da ne bo‰ kdaj pi‰tole izgubil. Pazi se!«

Jovo je hotel skoãiti za njim, pa se ga je Kristina okle-nila z obema rokama. »Pusti Lojza! Ni slab ãlovek.Govori tjavdan.« Jovo jo je ubogal.

Potem so pili, peli in plesali.

BESeDATIHOTAPCI

184 

Ob nedeljah in praznikih

Strnadova Kristina in Peãarjeva Dana sta preÏivljaliteÏke ure. Ljudje so Ïe kar nevo‰ãljivo in jezno gle-

dali njune lepe obleke, Ïidane robce in rjave ‰olenãke.Po tistem dogodku, ko so pobrali na meji ‰tirideset konjin sta graniãarja Jovo in Marko lepo zasluÏila, pa so biletihotapske druÏine ‰e posebno hude. Ob nedeljah nisotihotapci vprião Kristine in Dane nikoli veã odkrito go-vorili o meji, konjih, kupãijah. Paã pa so govorili o dob-rem vinu, lepih Ïenskih nogah, polnih prsih in ãednihlaseh in obrazih deklet ter vdov na Piv‰kem. Dekleti staãutili, da jih domaãi fantje ne morejo, ker mislijo, davsako besedo ‰e toplo preneseta Jovu in Marku.

Neko nedeljo je Dana podraÏila Repnikovega Polde-ta, ker je izgubil konja na lazu Zavrhu. »Polde, kak‰enpa si bil? Zakaj nisi u‰el s konjem, kakor je u‰el Vinko?Vidi‰, Vinko je fant, kot se spodobi. Vsem so pobrali ko-nje, samo Vinko jim je u‰el in se naplesal in napil v Brki-nih. âe bi ne imela Marka, bi se takoj zagledala v Vin-ka!« Nato se je sklonila k Poldetu in mu ‰epnila na uho.»Saj vem, da si Ïe veãkrat zlezel v posteljo h Kristini.Zaupala mi je, da ve‰. Medve si zaupava, da ve‰.«

BESeDATIHOTAPCI

185 

»Ni res,« je lagal Polde in zardel. »Ni res, nisem spalpri njej.«

Dana je na‰obila usta in ga zavrnila: »Kar táji, Polde!To je lepo od tebe. Saj ve‰, da tega ne bom nikoli pove-dala Marku ali komu drugemu! Tudi to vem, Polde, daJovo vendarle nekaj sluti. Marko je povedal, da je Jovozadnjiã trdno sklenil, da te na meji ustreli. Rekel mi je,da se ga izogiblji, ker je ma‰ãevalen, da je kaj!«

Polde je preseneãeno pogledal. HvaleÏen ji je bil zaopozorilo. Vendar je ‰e naprej tajil.

»Matija te je videl, ko si lezel s ãevlji v rokah iz Kris-tinine sobe,« je rekla Dana. »Za Jova je dovolj, ãe jesamo sli‰al, da je nekdo nekoã lezel iz Kristinine sobe.Seveda mu je Kristina vse zatajila. Meni pa je le poveda-la. Ni mogla strpeti sama tiste tedne, ko je bil Jovo nateãaju. Usmilila se te je, kaj hoãe‰!«

Polde se je zaãel izogibati sreãanj s Kristino in Jovom.Kaj se hvali Kristina, da sem spal pri njej! Presneta de-kleta, vse si zaupajo! si je mislil.

Neka znanka Strnadove matere je staro Strnaãko ne-koã po ma‰i pred cerkvijo vpra‰ala: »Kaj je res, da je bilatvoja Kristina noseãa s tistim graniãarjem? Govore, da sije ‰la v Ljubljano odpravit! Zaboga, pouãi no Kristino,da se ne bo vlaãila z graniãarji!«

Kristinino mater je streslo po vsem Ïivotu. Preseneãe-no je pogledala svojo nekdanjo prijateljico. »To je laÏ,

BESeDATIHOTAPCI

186 

kar si rekla,« je zahlipala, pustila Ïensko pred cerkvijo inodhitela domov h Kristini.

»Oh, ljuba Kristina, kaj sem sli‰ala o tebi,« je zadiha-no govorila mati. »Pravijo, da si bila noseãa s tistim Bo-sancem in da si si dala odpraviti. Kak‰no sramoto midela‰! Tisti Jovo ‰e na‰e vere ni. Greh dela‰, da ve‰. Odkod so ti take obleke? Toliko ne zasluÏi‰ s pranjem in‰ivanjem. Kristina, oj Kristina,« je tarnala mati. »Jaz ni-sem gre‰ila, ko sem bila dekle. Samo tvojega oãeta semimela.«

»No, mati, kar molãite! Babe me obrekujejo, ker semlepo obleãena. To jih jezi. Obleke mi je nekaj res naku-pil moj Jovo. To bi bila prismojena, ãe bi se branila da-ril, ki mi jih prina‰a. Tudi Peãarjevo Dano so oblajali, daje bila noseãa. Ljudje imajo grde jezike. Kaj se boste jo-kali zaradi tega! Hm, tudi druge so Ïe obdolÏili, da sonoseãe. O meni so Ïe pred dvema letoma govorili, dasem, pa le nisem ‰e bila do zdaj.«

Seveda je Kristina materi zamolãala, da si je dala vdveh letih odpraviti petkrat in da ji je dal denar za vseto Jovo. âeprav je bila enkrat docela prepriãana, da jezanosila z Repnikovim Poldetom, takrat, ko je bil Jovona teãaju. Posmehnila se je in si mislila: Tercijalke sodvakrat uganile, trikrat pa spregledale.

»Ne verjemite ãenãam, mati! Ljudje so zlobni, kervedo, da nam gre dobro. Poglejte, kako dober je Jovo! Za

BESeDATIHOTAPCI

187 

oãeta je kupil novo zeleno lovsko obleko in dve dragisrajci. Jovo ima dosti denarja, ker sta z Markom zadnjiãujela ‰tirideset konj. Vsega sam ne more porabiti, zato‰e meni kupuje. Tudi Marko kupuje Peãarjevi Dani, pastar‰i niã ne reãejo. Jovo je varãen. Na‰i fantje pa vsezapijejo. Kaj bi s takim, ki niã nima!«

Mati se je potolaÏila. Kristina pa je zapela: »Kako bomljubila, me srãek boli . . .«

Drugo nedeljo je priletela Peãarjeva Dana in ji razbur-jeno povedala, da jo je mati zmerjala, ãe‰ da si je ‰la od-pravit v Cerknico. »Pravijo, da sem bila noseãa. SvetaMarija z Vi‰arij, saj ‰e trebuha nimam. Povedala semmateri, da se poka‰ljam na zlobne jezike v vasi in v celidolini. Nisem kriva, ãe so jim na meji pobrali konje.«

Tudi Dana je zatajila star‰em, da si je Ïe dvakrat po-magala s splavom in da je Marko poskrbel za to, da jepravoãasno na‰la pot do zdravnika. Samo Kristina inDana sta si druga drugi zaupali vse do zadnjega.

»Presneto, zanala‰ã bova ‰li danes skupaj v najlep‰ihoblekah k deseti ma‰i.«

»Da, da, ‰li bova,« ji je pritrdila Kristina.V sobo je pri‰el stari Strnad in tlesknil z rokami.»No, Kristina in Dana, spet vaju tercijalke obirajo. Ne

dajta se!«

BESeDATIHOTAPCI

188 

Dana je ob teh besedah zardela. Kristina je skoãila vspalnico in prinesla pokazat lepo zeleno blago za oãe-tovo obleko.

»Poglej, Dana, Jovo je kupil to za oãeta. Meni je pri-nesel za tri obleke, da bodo Ïenske ‰e bolj jezne,« je re-kla Kristina.

Stari Strnad je priÏgal pipo in rekel: »Jovo je doberãlovek. Kdo bi si bil mislil, da mi bo kupil blago za oble-ko. âe bi bil Repnikov Polde zet, bi mi kveãjemu lesko-vih prekel nasekal za ko‰e. Na obleko se ‰e spomnil nebi. Ej, Jovo, to je pravi ãlovek! Ti se ga kar drÏi!« Strnadje vidno vesel ogledoval zeleno blago za obleko.

»Materi ni v‰eã, ker je pravoslavne vere,« je zami‰-ljeno rekla Kristina.

Stari je zamahnil z roko in dejal: »Kaj bo vera napo-ti. Saj ne bosta od vere Ïivela in se z vero oblaãila! Ko-liko je teh katoli‰kih siromakov, ki ‰e za sol nimajo!Glavno je ãlovek, vera je postranska stvar,« je rekel inkonãal. »Samo drugim ni treba reãi, da ti je obleke ku-pil Jovo! Ne maram, da bi te obirali, ãe‰ da te graniãaroblaãi.«

»Oãe, ko naju z Dano ljudje Ïe obirajo in perejo, pa bi‰li vi skupaj z nama k ma‰i. Zanala‰ã bi ‰li skupaj,« jezaprosila Kristina.

BESeDATIHOTAPCI

189 

»Ej, to pa to,« je rekel Strnad. »Obril se ‰e bom inoblekel v ãrno obleko. Naj gobci vedo, da se imamo radipri na‰i hi‰i.«

Dekleti sta se spogledali in se zasmejali.»Saj res,« je posmehljivo rekla Dana, »to bodo ljudje

gledali, ko se bomo drÏali pod roko!«Stari je od‰el v kuhinjo po vodo za britje.»Tvoj oãe je pameten ãlovek,« je rekla Dana in se po-

gledala v zrcalo.»Na‰ oãe so sploh razumni. Samo mati so natanãni.

âe bi jim povedala, da sem si Ïe petkrat dala odpraviti,bi umrli od sramote. Na‰ega ãasa ne razumejo. Mislijo,da mora‰ priti nedolÏna k svojemu moÏu.«

Potlej sta se menili o Jovu in Marku.»Zadnjiã bi se bila kmalu spozabila,« je povedala Kri-

stina. »Ne vem, kaj mi je bilo. Ko sem Jova stiskala ksebi, sem za‰epetala vsa zasopla: ,Oh, Polde, kako sivroã nocoj.’ Takoj me je izpustil, se usedel na posteljo inme vpra‰al, ãe sem kaj imela s Poldetom. Rekla sem mu,da nikdar niã. No, pa je trmasto dejal, da bo, ãe kaj zve,ubil Poldeta, nato pa ‰e mene. Od takrat zelo pazim, kajgovorim. Seveda, dva veãera prej je bil Polde pri meni!«

Dana je skoãila za vrtovi domov in se napravila za kdeseti ma‰i. Tudi Kristina se je hitela oblaãiti. Mimo hi‰eso hodili fantje in dekleta. ·e ozrli se niso v Strnadovo

BESeDATIHOTAPCI

190 

hi‰o, kjer je bila doma graniãarska. Mimo je pri‰el Rep-nikov Polde in se ustavil pod oknom.

V sobi je stala Kristina v novi beli ãipkasti srajci in segledala v zrcalo. Polde je vzdihnil: »Kristina, lepa si ka-kor mati boÏja. âe bi bila sama doma, bi kar pri‰el . . .«

Ona pa se je sklonila k njemu in mu ‰epnila na uho:»Zveãer pridi ob desetih! Sedaj pa hitro izgini izpod

okna!«Za vrtovi je pri‰la lepo obleãena Dana, v ‰olnih in

dragih nogavicah. Lase je imela skodrane in v njih vrt-nice. V eni roki je imela ma‰no knjiÏico, v drugi pa tor-bico po najnovej‰i modi. Niã manj prazniãna ni bilaKristina.

V sobo je pri‰la Kristinina mati in zamrmrala: »Kajobleke, dekleta, ampak du‰i, vajini du‰i naj vaju briga-ta!«

»Sitni ste mati, sitni,« ji je oãitajoãe rekla Kristina inpomeÏiknila Dani. Stopila je na prag sobice, kjer se jepripravljal oãe. »Z Dano sva pripravljeni,« je rekla.»Gremo. Pri fari Ïe na dolgo zvoni.«

Kmalu se je pokazal stari Strnad, ki jih je imel nekajãez petdeset. Bil je v ãrni obleki in s klobukom na glavi.

Zadnji so Ïe odhajali po vasi. Kristina in Dana sta vze-li starega Strnada pod roke. Smejoãih se in razigranihobrazov so ‰li vsi trije skozi vas in ‰e skozi dve vasi protifarni cerkvi. Dana je dala staremu Strnadu nagelj v

BESeDATIHOTAPCI

191 

gumbnico. Vsi trije so ‰li pokonci in drÏeã se za roke posredini ceste, tako jih je videlo ãimveã ljudi. Res so seljudje ozirali vanje in se posmehovali. »Poglejte, ‰e sta-ra ‰ema gre z njima, namesto da bi Kristino pretepel,ker se vlaãi z graniãarji,« so govorili. Îenske so se zgra-Ïale in pljuvale kraj ceste.

Pri po‰ti so ‰li vsi trije nala‰ã poãasi, da so jih videli‰tevilni fantje iz petnajstih vasi, ki so stali v dolgi vrsti.Kristina in Dana sta z visoko dvignjeno glavo prezirlji-vo gledali ãez trumo fantov, kot bi hoteli reãi: Kje so ‰etake, kot sva medve! Fantje so jih gledali, nekateri s po-smehom, veãina pa prijetno iznenadeni nad postavo inlepo obleko.

»·koda ju je za graniãarja,« je rekel nekdo.»Di‰i za njima, kot bi pri‰li iz cvetliãnjaka,« se je za-

reÏal kozav kmet in udaril po hrbtu Repnikovega Polde-ta.

Pred cerkvijo je ‰el Strnad na mo‰ko stran, Kristina inDana pa na dekli‰ko stran. Dekleta so se umaknile odnjiju. Tesno sta stali druga poleg druge in ponosno zrlina oltar in na mladega ãednega kaplana, ki je na priÏnicigovoril o veri in krepostni ljubezni.

V Vi‰evku je bilo Ïegnanje. Na kolesih ali z voziãki sohiteli tja fantje in moÏje, gonjaãi in Ïandarji, Ïenske inotroci. Poletje se je bilo prevesilo in vroãe je bilo. Njive

BESeDATIHOTAPCI

192 

so bile Ïe poÏete in razorane za repo. Zvonovi so lepopeli in vabili v vas, v cerkev in v gostilne.

Tone, Korle, Vinko in JoÏe so se peljali na voziãku znovimi konji, ki so prijetno rezgetali. Tihotapcem ni biloza Ïegnanje, njim je bilo le za kupãijo, ki jo bodo napra-vili pri Bizerju ali Îurgi.

Tudi Kristina in Dana sta ‰li v Vi‰evek. Njiju ni gnalane verska vnema, ne lepo zvonjenje, ki se je razlegalo izlin v zvoniku. Obe dekleti sta bili v novih oblekah, mo-dernih ‰olenãkih in s svilenim pasom okrog glave. Ho-dili sta poãasi in ponosno, kot se spodobi lepima mladi-ma dekletoma, ki imata petiãna fanta. Domenili sta se zJovom in Markom, da se bodo dobili, pili in plesali. Koje pripeljal mimo koleselj Ïupnika Potokarja, sta seumaknili na rob ceste in se posmehljivo zazrli v rejeniobraz zagorelega Ïupnika, ki se je zvedavo ozrl na svo-ji pregre‰ni ovãici, ki nista kazali nobene spokornosti inponiÏnosti. Globoko je vzdihnil in z biãem udaril po ko-nju.

Preden je zavil k cerkvici, ga je ustavil Bergantov Tonein dejal:

»Gospod Ïupnik, tri jurje vam dam za konja. Bi, a?«Îupnik Potokar ga je posmehljivo pogledal in mu od-

vrnil:

BESeDATIHOTAPCI

193 

»Danes je veliki ‰maren, praznik na‰e ljube gospe,zato ne bom kupãeval. Pridi jutri zjutraj, pa se bomo po-govorili.« PriÏgal si je virÏinko in udaril po konju.

Lesnikov se je obrnil k Bergantovemu in dejal: »No,pa bosta jutri dva cigana kupãevala. Le glej, da te Poto-kar ne uÏene! On Ïe zna obraãati svoj dinar!«

Grdi dolinski jeziki so Ïupniku Potokarju nadeli ima»Diner«, to pa zato, ker je vedno pridigal: »Dragi verni-ki, ãe hoãete, da bi imeli v cerkvi klopi, je treba dinerje,ãe hoãete imeti elektriko, je zopet treba imeti dinerje, zasveãe je treba zopet dinerje, za vse je treba imeti diner-je.« Liberalci in klerikalci, socialisti in nesocialisti so murekli »Diner«. Diner gre. Diner kmetuje. Diner pridiga.Samo zvesti Ïupnikovi prijatelji so rekli: »Ha, na‰ Ïup-nik so tiã, da malo takih. MoÏ, kot je treba. ·e pridigeimajo gospodarske . . .«

Bergant je s svojimi krenil k Îurgi, kjer je bilo Ïe pre-cej pivcev. Na dvori‰ãu so se zapletli v kupãije. Pri‰li sotudi trije Pivãani, ki so takoj hoteli od Berganta kupitikonje. Bergant je bil trd in je postavil visoko ceno.

»Eh, no, ne bodi tak, saj smo Ïe veãkrat kupili tvojekonje.«

»Vi trije ‰e nikoli,« je zaãudeno odvrnil Bergant inkrenil v gostilno.

»Tiste tri smo kupili, ki so jih zadnjiã prodali Repni-kov Polde in njegovi,« so mu povedali.

BESeDATIHOTAPCI

194 

»Hm, koliko so Ïe bili?« je na videz mirno vpra‰alBergantov.

»Po dva tisoã petsto lir je bil vsak konj.«»A tako, tako. Vama konj ne prodam, da vesta.« Ber-

gant je pri mizi zagledal Poldeta, skoãil k njemu in zav-pil: »Ti falot, ti, plaãal mi bo‰ konja, ki si mi ga prodal naPivki. Tri priãe imam, kar z menoj pojdi na dvori‰ãe!«

»Pojdi se solit, Bergant! Nisem veã tvoj hlapec.« Pol-de je zvrnil kozarec in ga trdno postavil na mizo, kot bihotel reãi: Pri miru me pusti na tak lep praznik!

Bergant se je zaletel v Poldeta in ga podrl na tla.»Praznik gor ali dol, konja sem, ki si mi ga ukradel!«

je zarjul.Priskoãili so Poldetovi prijatelji in odtrgali od njega

razbesnelega Berganta.Ta je ‰el ven, da bi natanãneje poizvedel pri tistih

Pivãanih. Medtem pa jih je Vinko Ïe pregovoril, da najvse skupaj obrnejo tako, kot da gre za konje, ki so jih ku-pili prej, v aprilu. Bergant je bil zmeden in ni veã vedel,za katere konje gre.

»Ne tepi Poldeta, Bergant! Bodi no malo pameten!Tiste konje, ki so jih njemu vzeli Italijani, je vlak povo-zil pri Bistrici. Tako ti nisi niã dobil zanje in tudi italijan-skim financarjem niso niã teknili.« Zviti Pivãan je poVinkovem nasvetu Berganta prepriãal.

BESeDATIHOTAPCI

195 

Ta je samo gledal. Potem je stopil v sobo in ponudilPoldetu roko. »No, Polde, sedaj verjamem, da so vamtakrat res pobrali konje.«

Polde je bil jezen, s klobuka si je otepal prah. »Mizoti bom v glavo zaluãal, pa bo‰ imel hudiãa. âe ne bi bildanes veliki ‰maren, bi ti Ïe dal vraga!«

Bergant je naroãil pet litrov vina. Ma‰a je minila.Fantje in dekleta so napolnili obe gostilni v Vi‰evku. Piliso in peli. Va‰ãani so vabili sorodnike na ‰trukeljce inpotice. Smejoãe se gostilniãarjeve hãerke in domaãadekleta so nosila vino na mizo. Bergant, Skoãirjev inLesnikov so naroãili kuhano vino.

Pri vratih sta se pokazali Kristina in Dana. »Vrag vajuvzemi, smrklji graniãarski!« je vzkliknil Skoãirjev, ki nimogel preboleti konja na meji.

»Pojdi se solit, osel sivi!« mu je odvrnila Dana.»Leteli bosta za vrtovi, kr‰ãendu‰, leteli bosta!« je

vzkliknil Skoãirjev in vstal izza mize.»Molãi, ãe ne te bom usekala po gobcu!« je energiã-

no rekla Kristina.»Pusti ju pri miru!« je vzkliknil Polde in stopil k Sko-

ãirjevemu, ki je sovraÏno zrl na dekleti.Na pragu sta se prikazala graniãarja Jovo in Marko,

brez pu‰k, paã pa s pi‰tolami za pasom.Jovo je bil sli‰al zadnje besede. Stopil je k Skoãirju in

ga prijel za prsi: »Ti, ãlovek, kaj napada‰ moje dekle,

BESeDATIHOTAPCI

196 

mrha tihotapska? Kaj ti je naredila?« Obrnil ga je in gapahnil od sebe, da je odletel do vrat, kjer se je zaletel vnatakarico, da so se ji raztresli kozarci in se razbili natleh. Vsi so skoãili pokonci. Jovo in Marko sta potegni-la Dano in Kristino k sebi, izvlekla pi‰toli in zavpila: »âese naju kdo dotakne, bova streljala!« Îenske so vre‰ãale.

Îurga je krilil z rokami in naganjal fante k mizam.»Ljudje boÏji, tako velik praznik je, pa se boste tepli? Ne,v moji hi‰i ne!«

»Pameten bodi, Jovo,« je miril Bergantov in stopil hgraniãarju. »Saj ve‰, Skoãirju je ‰e sedaj hudo za konji.«

Jovo in Marko sta spravila pi‰toli v Ïep in se usedla zamizo. »Reãem vam, ãe bo ‰e kdo zmerjal moje dekle, mubom razbil glavo. Jaz pustim va‰e Ïene pri miru, vi papustite pri miru Kristino.« KremÏil je obraz in strmogledal okrog sebe.

Pomirili so se in zaãeli peti. Nekateri so ‰li v gornjikonec vasi, k Bizarju, kjer se je oglasila harmonika.

Polde je dvignil kozarec in zapel z Ïalostnim glasom:»Pa kako bom ljubila, me srãek boli . . .« Vsa gostil-

na je pela in pela. Prepir je bil pozabljen. Skoãirjev jeobrnil Jovu hrbet, pil in molãal.

Dana je dvignila kozarec in zapela: »Jaz sem Kranj-ãiãev Jurij . . .« Cela gostilna je zapela za PeãarjevoDano. Samo Marko je jezno gledal ljubico, ki se mu jezdela prekorajÏna. Dana je znova dvignila kozarec, se

BESeDATIHOTAPCI

197 

obrnila k Poldetu in zapela: »Oh Polde, oh Polde, kakosi zabit, ãe te pogledam, ne ve‰ kaj storit!« Vsa gostilnase je smejala. Kristina pa je dala roko Dani na usta inrekla:

»Tiho bodi, kaj ga Ïali‰!«Marko se je zaãel smejati in trepljati po rami svojo

Dano. Jovo se je jezno drÏal in zaãudeno zrl na Dano inKristino. Menda se ga Dana ni nalokala, je pomislil.

Polde je vstal, si nalil kozarec, ga dvignil in zavpil:»Izpijmo ga na zdravje Dani! Ej, peti zna‰! ·koda da

me nisi hotela za fanta!«Pri‰el je Mohorjev in zaigral na novo harmoniko. Juh,

juh, juh, so vriskali fantje.»Na zdravje gostilniãarjev in lepe Dane ter Kristine!«

je zavpil Bergantov in vsi so trkali s kozarci.»Dvanajst litrov vina na mizo!« je zavpil Marko. Jovo

mu je pritrdil.»Hm, kajneda, Vinko, midva pa bova pila za svoje,« je

dejal Polde in dregnil Vinka pod rebra.»Se razume,« mu je odvrnil Vinko in povabil na ples

eno od roÏic, ki so nevo‰ãljivo zrle na Dano in Kristino.Marko ni plesal, paã pa je vsakemu dovolil, da je

Dana plesala z njim. Jovo in Marko sta se zavedala, dasta njuni dekleti v sredi‰ãu pozornosti.

Îurga je odprl vsa okna. Dobro mu je delo, da je stoãildosti vina in da se bodo fantje osu‰ili.

BESeDATIHOTAPCI

198 

Peli, pili in plesali so pozno v noã.

Bo‰tetov Ivan, Repnikov Polde, Strletov Miha in Pod-gorãev France so takoj naredili veselico, kadarkoli so sevrnili iz Piv‰ke strani. Obiskovali niso samo Megu‰arjav Igavasi, temveã tudi Îurgo v Vi‰evku, Vilarja v Pudo-bu, Grabnarja v Podcerkvi in Benãina v trgu. VendarBenãinka ni dopustila, da bi ti pre‰erneÏi uganjali kakr‰-nekoli vragolije z njenimi natakaricami.

Neke majske nedelje so se zbrali pri Îurgi v Vi‰evku.Peli so in pili. Vsa okna so odprli, da so ‰e va‰ãani gle-dali te veseljake in pivce. Na mizi je bilo ‰est litrov vinain liter likerja. Kdorkoli je pri‰el v gostilni‰ko sobo, jemoral spiti velik kozarec likerja, nato pa ‰e kozarecmo‰ta. Jager je igral, pil in igral. Klobuk si je potegnil ãezu‰esa, da bi vsega ne videl. Pa je dosti videl.

Bo‰tetov Ivan je poklical starega Îurgo. Naroãil muje, naj skuha dvajset litrov vina in da naj ga prinese vsobo kar v ‰kafu. To je gledal Îurga. Mislil je, da se ‰ali-jo. ·ele, ko so mu dali v roke denar za dvajset litrov ku-hanega vina, je razumel, da mislijo resno.

Vino je bilo skuhano in prineseno v sobo. Postavili so‰kaf na mizo. Sedeli so okrog ‰kafa in potikali roke vvino. Ko se je vino nekoliko ohladilo, so slekli kamiÏolein srajce. Postavili so se okrog ‰kafa in se umivali v vinu.To so gledali drugi pivci, ki so pili svoje ãetrtinke.

BESeDATIHOTAPCI

199 

»Prekleto, da se vam hoãe tako delati z dragimvinom,« jih je svaril stari Zurga.

»Îurgov oãe, kar tiho! Vino ste dobili plaãano. Kaj ‰ehoãete?«

»Îe, Ïe,« je mrmral stari Îurga, »ampak greh je, ãe setako dela.«

»Niã ni greh,« so ga smeje se zavraãali.Ko so si vsi umili obraz in gornji del Ïivota, so se

oblekli, nato pa se sezuli in vtaknili vsak eno nogo v‰kaf. Objeli so se okrog ramen in peli: »Dolarji, dolarji,joj, Amerika, dolarji!«

Neka Ïenska je pri oknu gledala ta prizor. PrekriÏalase je, se obrnila in rekla va‰ãanom: »Poglejte, ljudje boÏ-ji, kaj delajo! V ‰kafu vina se umivajo! Vem pa, da priBo‰tetovih dostikrat zmanjka moãnika. ·e Jager se jemoral navaditi igrati melodijo: Amerika, dolarji, dolar-ji!«

Na‰i junaki so pograbili dekleta, ki so stala pod okni,in kar bosi zaplesali po sobi. âez polnoã je Ïe ‰lo. Îur-ga je priganjal spat.

»Ne, do zore bomo pili. âe bo‰ kaznovan, bomo miplaãali trikratno, da ti bo ‰e ostalo za naprej!« so rekli inmu dali v roke tisoãak. Îurga je molãal, se obrnil in ‰elspat. Sinu je naroãil, da naj proti jutru pomalo blago-slavlja vino, da bodo dolinski junaki prisebni.

BESeDATIHOTAPCI

200 

Bo‰tetov Ivan se je domislil, da je treba odpreti vrata.DrÏali so se za roko in plesali kar skozi vrata. Skakali soskozi okna in vriskali. Psi na vasi so grozno lajali, kakorda bi jih kdo drl. Pri‰el je Ïandar Bular, dobrovoljãek, kije rad pil, ãe mu je kdo ponudil. Obstopili so ga in muhkrati ponudili vina in likerja. Kmalu se je opil, da se muje zapletalo. Ko se je moãno opil, so ga nesli v hlev in gapoloÏili zraven teliãka, poleg njega pa postavili liter vinain kozarec. V jasli so poloÏili Ïandarjevo pu‰ko in torbo.Teliãek ga je zaãel lizati.

Bo‰tetov Ivan je vsem ukazal, da so obstopili speãegaÏandarja Bularja, in zmolili so oãena‰ za drÏavnega ãu-varja. Nato so se vrnili v gostilno in peli in plesali naprej.

Strletov Miha je ‰el ven in zbudil Mihãevega Vinka,da se je oblekel. Vpra‰al ga je, koliko mu plaãajo na Ïagiza osem ur.

»Samo ‰estindvajset dinarjev,« mu je odgovoni Vin-ko.

»Na, tu ima‰ sto dinarjev, vzemi moãna kolca in nasbo‰ do zjutraj vozil po vasi. Vse, kar nas je, drugega zadrugim.«

To so gledali va‰ãani. Odpirali so okna. V kolcih jesedel fant, drÏal liter vina v roki. Vinko je tri ure vozil povasi gor in dol. Okrog kolc so hodili na‰i junaki, nosilisveãe in prepevali tihotapsko pesem: »Amerika, dolarji

BESeDATIHOTAPCI

201 

dolarji! Iz konjev delamo dolarje, dolarje in male dinar-je . . .«

Strletov Mlha je zlil pol litra vina za vrat MihãevemuVinku. Ta je molãe zavil s kolci tik nekega gnoji‰ãa inzvrnil Bo‰tetovega Ivana v gnojnico. »Vrag vas vzemi!Ne boste se norãevali iz mene!« je zavpil in skoãil vstran. Bo‰tetov Ivan je bil v hipu trezen. Zlezel je iz gnoj-nice in se ‰el preobleã v najbliÏjo hi‰o. Otroci so opre-zovali okoli ogla in kazali jezike Bo‰tetovemu. Podgor-nikova Julka se je pokriÏala, ko ga je zagledala. ·e vãe-raj ga je poljubila na plesu. Nikoli veã, si je rekla in za-prla okno.

Miha je zagledal Toneta Berganta, ko je ‰el po spod-njem koncu vasi. »Hej, Tone, poãakaj, poãakaj!« je za-vpil.

Bergant je postal.»Pijemo,« mu je rekel Miha. »Ve‰, Tone, Ïingamo ga

vso noã. Pojdi ‰e ti z nami! Bomo peli in pili. Bo‰teto-vega Ivana so v gnojnico potunkali. Ve‰, tistega Bularja,Ïandarja, smo nesli v hlev. LeÏi poleg Îurgovega teliãka.Omagal je v borbi z vinom.«

»Ne grem. Delo imam. Vi, fantje, lahko ponedeljkate!To ni zame — za moÏa, in to obãinskega moÏa povrhu!«

»Kaj, ti da si moÏ, ti, ki Ïupanu in debelemu farju Jer-neju odÏira‰ pri podkupninah! Ti si niãvreden klerikal-ni kimavec!«

BESeDATIHOTAPCI

202 

Tone je preseneãen obstal. ·e nikoli ga nihãe ni takohrulil. »Miha, ti si cepec in ‰e pijan povrhu,« je rekel. »Tibo‰ blatil po‰tenega moÏa? Ali ve‰, da ni tako po‰te-nega, kot sem jaz?«

»Ti da si po‰ten? Ti si slepar!« je zavpil Miha.Pritekla sta ‰e Bo‰tetov Ivan, ki se je medtem preoble-

kel v cajgasto obleko, in Repnikov Polde.»Kdo daje tebi, Miha, zasluÏiti? Jaz, da ve‰! Pojdi na

Ïago za dvajset dinarjev! Jaz sem po‰ten katoliãan innekaj veljam.«

Na‰i junaki so se spogledali. Vrgli so se nanj, ga podrlina tla in nesli k bliÏnjemu potoku.

»No, Tone, ki si obãinski moÏ, te bomo v drugo krsti-li,« so se smejali. Pomakali so ga v vodo do vratu. Toneje kriãal in zmerjal. Ko so ga dodobra namoãili, so ga ‰epovaljali v blatu kraj potoka. Potem so ga postavili nanoge. Miha je dejal: »Na, vzemi obãinski moÏ in tiho-tapsko patentirani slepar, zdaj pojdi in nas toÏi, ãe siupa‰! To ima‰ za to, ker nas v niã devlje‰. Poznamo te.Mi nismo pokojni Mirki, da bi te spo‰tovali.«

Obrnili so se in ‰li budit Ïandarja Bularja, ki je ‰e trd-no smrãal. Zbudili so ga in ga nesli v kuhinjo. Nekje sostaknili staro Ïensko krilo in moÏaka oblekli vanj. Natoso ga postavili v sobo za mizo. Prinesli so likerja in muga ponujali. »Na, Bular, ker si edini Ïandar v na‰ih kra-jih, ki je na‰ ãlovek.«

BESeDATIHOTAPCI

203 

Bular je vrgel krilo s sebe, popil dva kozarca likerja,zgrabil pu‰ko, si jo vrgel na rame in pokazal figo. »Kaj,kaj, da bi me ‰e enkrat napojili? Ne, ne!« je rekel. »Zra-ven teliãka boste drugiã spali vi. Zbogom in hvala zapijaão!« Urno je od‰el za vrtovi.

Ivan, Miha in France so nekje staknili voziãek in ko-nja in se odpeljali. Harmonika‰a Jagra so vzeli s seboj.Igral je enoliãne in hre‰ãeãe stare poskoãne. Vmes jedremal in kimal z glavo.

Îenske so okopavale krompir, postajale na njivah ingledale veseljake, ki so peli in vriskali mimo njih.

Za vasjo je ves blaten in premraÏen ‰el domov Ber-gantov Tone. Stiskal je pesti in si potiskal klobuk na oãi.»·e premalo sem vas drl, smrkavci, ‰e premalo! ·e meboste prosili!« Ko je pri‰el domov, se je bil Ïe umiril.Preoblekel se je, zapregel konje in ‰el v gozd po drva.

Na‰i junaki so se ustavili pri Vilarju v Pudobu. Brskaliso po Ïepih in zloÏili za poslednji liter vina. V du‰ku soga popili, se trikrat zavrteli in od‰li h Grabnarju, kjer jeÏe pila veãja druÏba piv‰kih tihotapcev. Rokovali so semed seboj in zapeli: »Pa bom ‰el na planine, na visokegore.«

Jager je v kuhinji natepaval surovo kislo zelje in dre-mal po neprespani noãi.

V gostilno je vstopila stara Bo‰tetova, se ustopila predsina Ivana in zavpila:

BESeDATIHOTAPCI

204 

»Domov pojdi! Bo‰ drv nasekal, ãe ne, ne bo‰ veãer-jal! Sama delam, ti pa vso noã popiva‰. Morda si zapil zacelo vreão moke. Ej, ej, ‰e ti bo zmanjkalo moãnika inka‰e!« Obrnila se je in zaloputnila vrata za seboj.

Pri‰la je Strletova sestra, pocukala brata za rokav inmu ‰epnila na uho: »Miha, mati so zelo bolni. Radi bijedli juho. Daj kovaãa, da bom ‰la po meso.«

Miha je jezno pogledal sestro in ji mrmraje dejal:»Nimam denarja. Suh sem. Mati naj kar potrpi! Mlekonaj pije.«

Sestra je tiho od‰la. V oãeh so se ji zable‰ãale solze.Sama ni imela denarja, da bi materi kupila pribolj‰ek.Vedela je, da je brat Miha ‰e v soboto imel celega tisoãa-ka.

Miha pa je ‰e naprej prepeval v gostilni: »AmerikaAmerika, dolarji, dolarji!« Vsa druÏba mu je pomagalaNato se je obrnil h gostilniãarki in ji ‰epnil na uho:»Posodi mi dvesto dinarjev! âez nekaj dni bom ‰el ãezmejo in ti vrnil.«

Gostilniãarka mu jih je dala s pogojem, da jih bo po-tro‰il v njeni gostilni.

BESeDATIHOTAPCI

205 

Rdeãa pomoã

Leto 1936 je bilo viharno in burno. Vrste tihotapcevso narastle. Streli na meji in onkraj meje so bili po-

gostnej‰i. V kupãevanje konj so bili zapleteni kmeãkifantje in moÏje, gostilniãarji in trgovci, graniãarji in nji-hovi oficirji, okrajni referenti in nekateri brezposelneÏi,me‰etarji in logarji. Novice so kar po vrsti razburjalekraj.

Majskega jutra se je pojavil pri predsedniku kulturne-ga dru‰tva Svoboda oroÏni‰ki straÏmojsetr Frfolja inpokazal odlok okrajnega glavarstva iz Logatca. »Va‰ecenjeno dru‰tvo se razpusti, imovina pa se zapleni inzapeãati.«

»Kaj se bo zaplenilo? Saj Svoboda niã nima. KnjiÏni-ca je last strokovne organizacije. Oprema je last posa-meznikov. Denarja ni. V miznici je le ‰tampiljka.«

»No, ãe drugega ni, bomo pobrali ‰tampiljko.« StraÏ-mojster se je zasmejal in nadaljeval: »Ti mladi ãlovek, ti,kaj se ubija‰ s to organizacijo, ki niã ne koristi! Poglej,ono leto vam je oblast pobrala barako, zdaj ste ‰e obdru‰tvo. Kaj boste ‰e poãeli? Sokolski dom in cerkev, toje ‰e edino, kar obstoji. No, pa gasilski dom. Pustite Ïe

BESeDATIHOTAPCI

206 

vendar tisti socialkomunizem! Na‰a oblast, to se pravikraljevska oblast, komunistov ne mara, da veste. Na Slo-venskem bodo v bodoãe ostali samo klerikalci in liberal-ci, pa ‰e med temi bo nekoã hud boj.«

»Gospod Frfolja,« mu je odvrnil Klemen, »kaj se ve,morda bo svet tako napredoval in se razvil, da bodoÏandarji postali socialisti.«

»Ha, ha, mladi ãlovek, moti‰ se. Îandarji ne bodo ni-koli socialisti. Mi smo,« pri tem je straÏmojster Frfoljadvignil prst, »mi smo varuhi vseh malih in velikihoblastnikov, Ïupanov in okrajnih glavarjev, poslancev inbanov, Ïupnikov in ‰kofov. Ha, ha, prekleto bi bili na‰ioblastniki neumni, ãe bi vam pustili, da se sestajate inbogve koga ‰ãujete proti tejle na‰i kraljevski oblasti. âebi bili vi pametni, bi se pridruÏili klerikalcem ali liberal-cem. Ti dve stranki sta dovoljeni. Vse ostalo bo poãasizamrlo. Samo mi varuhi in ãuvarji oblasti bomo ostali,da veste. Spametujte se! Pustite tiste zme‰ane komunis-te in socialiste! Mi bomo na preÏi, ãe boste ‰e kdaj po-sku‰ali s kak‰nimi socialistiãnimi dru‰tvi ‰iriti neredmed ljudmi.«

StraÏmojster je vzel iz Ïepa notes in zapisal vanj:»Predsednik Svobode je izjavil, da je knjiÏnica last

strokovne organizacije lesnih delavcev. Nadalje izjavlja,da so kulise in obleke last posameznikov. Nadalje izjav-lja, da nimajo denarja. V miznici je najdena ena voja‰ka

BESeDATIHOTAPCI

207 

obleka, ‰tampiljka, pet peres in trije svinãniki. To semna‰el v prostorih delavskega kulturnega dru‰tva. Toimam sporoãiti.«

»Ha, ha,« se je ob odhodu posmehnil straÏmojsterFrfolja, »tako revni ste, pa se greste dru‰tvo. GospodKlemen, zapomnite si, da reveÏ ‰e ni sveta osreãil. Pus-tite tiste marnje, pa se vrnite med moÏe, ki nekaj velja-jo.« Od‰el je visok, sit in samozavesten.

KIemen je obsedel in molãal. Nato je dal roke na mizoin se zagledal skozi okno, kjer je ‰el po vasi straÏmojster.Tega bi pretepel! Le zakaj ga ne bi pretepli, kot so Vin-ka in Poldeta? Norãuje se iz vsega, kar ãloveka drÏi po-konci. âakaj, ti falot Ïandarski, ‰e otepalo se ti bo!

Klemen je skoãil pokonci, zaklel, pljunil v kot sobe in‰el obvestit svoje prijatelje, da je Ïandarska oblast raz-pustila njihovo dru‰tvo. To so kleli vsi po vrsti, Tinãek,Lado, France in Ivan, ki je rad prepeval. »Prokleto, kje sebomo zdaj sestajali! V gozdu, po kmeãkih hi‰ah, v go-stilnah, kamor hodijo preganjalci konj!« Molãali so inobsedeli.

Klemen je vzel iz Ïepa neko pisanje. »Poglejte, sodru-gi,« je rekel Klemen, »iz Ljubljane nam pi‰ejo, da bi rajevideli, da bi se v na‰em kraju organizirala akcija za rde-ão pomoã, to se pravi, da bi zbrali nekaj denarja za tis-te, ki so zaprti zaradi komunizma in socializma.« Spo-gledali so se. Klemen je nadaljeval: »Ob nedeljah bi sto-

BESeDATIHOTAPCI

208 

pili po gostilnah in se pomenili s tihotapci. Ti hudiãiimajo denar. Pijanãujejo. Gotovo bi lahko dali po kovaãaali tudi kaj veã. Na Ïagah bi dali delavci po dva dinarjaali veã, kolikor paã kdo more. Kaj pravite?«

Klemen je vstal in dejal: »V nedeljo popoldne bi lah-ko ob‰li pet ‰est gostiln. Ni vrag, da bi nekaj ne nabra-li. Kaj pravite k temu? No, poskusili bomo.«

V nedeljo so ‰li najprej v Pudob k Vilarju, kjer sofantje peli in pili.

Klemen je pristopil k Tonãkovemu Vinku: »Bi dal zardeão pomoã? Za tiste, ki so zaprti.«

Vinko jih je pogledal in se nasmehnil: »âe bi prega-njali konje, bi ne bili zaprti.«

»Borijo se za lep‰e cilje.«»Ha, ha, za lep‰e cilje, kaj je lep‰i cilj kot gnati konja

ãez mejo in lepo zasluÏiti. No, naj bo, dvajset dinarjevdam.«

Klemen se je obrnil k Bergantovemu Tonetu. »Bo‰ dalza rdeão pomoã? Kajneda?«

Tone je izbuljil oãi. »Kaj, kaj pravi‰? Da bi dal za take,ki se me‰ajo v tisti nesreãni komunizem? Ne, raj‰i nedam! Komunisti bi me ‰e kdaj olaj‰ali za Ïivino, hi‰o,njive, gozd. Ne, kr‰ãendu‰! Tudi tebi svetujem, da pustitiste neumne reãi!«

Repnikov Polde je nakremÏil obraz. »Ha, ha, za tistesiromake!«

BESeDATIHOTAPCI

209 

Tihotapec France je ob besedi »rdeãa pomoã« dvignilkozarec vina in zapel: »Amerika, Amerika, dolarji, do-larji!«

»No, ali bi dal, te vpra‰am?« je ponovil Klemen.»Naj gredo konje gonit. Kaj se gredo politiko? Vrag jih

pocitraj vse, ki se gredo politiko!«»Torej ne da‰. Tudi dobro. ·koda se ti zdi dveh dinar-

jev.«»Amerika, Amerika, dolarji, dolarji,« je pel France, se

zavrtel, segel v Ïep in dal dvajset dinarjev. »Pa pi‰i jim,naj se gredo tihotapce. To je bolj‰e kakor politika.« Po-tem je zaãel na ves glas tuliti neko pesem o kraljih-ciga-nih.

Nekdo je rekel: »Za nobeno rdeão pomoã ne dam, kersem pomoãi sam potreben, ‰e svojega konja nimam!«

Gostilniãar je pri‰el miriti, ker se je bal oroÏnikov.»Bo‰ dal za rdeão pomoã?« ga je vpra‰al Klemen in

mu hitro povedal, za kaj gre.»Kristus boÏji, z rdeãkarji si noãem mazati rok! Îe

tako je dovolj siroma‰tva v na‰i deÏeli. Kaj bi ga ‰e zga-njali! Tisti komunisti bi mi pobrali gostilno in ‰e njive.Vrag z njimi!«

»BeÏi no, beÏi, ne bodi tak!« ga je pregovarjal Klemen.»Ne dam niã, pa ãe takoj pomrejo tisti rdeãi!« je za-

godrnjal gostilniãar.

BESeDATIHOTAPCI

210 

Na vratih so se prikazali oroÏniki. Njihovi bajoneti sose zable‰ãali v popoldanskem soncu. Usedli so se k miziin postavili pu‰ke med noge. Klemen je pri priãi ‰el vdrugo sobo. Pevec, ki je prej pel o ciganskih kraljih, jespremenil besedilo in zapel: »Ej, vsi cigani in socialistinaj se gredo solit ali pa praprot kosit, la, la, la . . .«

»Bravo, bravo, lepo poje‰! Kar tako naprej!« je pohva-lil vinjenega pevca starej‰i Ïandar in si vihal brke ter po-gledal po gostilni.

Klemen je z drugimi krenil zbirat v Vi‰evek. Medpotjo so se pogovarjali. »Si jih videl? ·e norãujejo se izzaupnikov. Pa gostilniãar, kak‰en je! Naprednjaka sedela, pa je tak, da se bog usmili. Ves je poten od strahu,da mu ne bi kdaj pobrali tiste njegove male gostilne.«

Pred Vi‰evko so se ustavili. »Sem za to, da se razde-limo,« je rekel Ivan. »Jaz in Tone bi ‰la v Kozar‰ãe in·martno. Tinãek in Lado naj gresta v Vrhniko in Marko-vec. Ti, Klemen, bi pogledal v obe gostilni v Vi‰evku.Nato bi krenili ‰e v Stari trg. LoÏani bodo Ïe sami pobra-li v svojem mestu. Samo enkrat se vpra‰a: Da‰ ali ne da‰!Ni treba prosjaãiti. Vrag vzemi bahaãe!«

Segli so si v roke in se poslovili do druge nedelje, kobodo videli, koliko se jim bo posreãilo zbrati. Klemen jekrenil k Îurgi.

Jager je imel klobuk poveznjen na desno stran glave.Oãitno je dremal, ker je celo noã igral prekupãevalcem.

BESeDATIHOTAPCI

211 

V sobi so barantali za konje. TeÏki litri so stali na mizah.Od ‰tirih miz je vino kar teklo. ·tirje kupci so dremalinaslonjeni na mlzo.

»Osem tisoã pa ne. Sedem tisoã petsto,« se je drl Sko-ãirjev JoÏe in hripavo tolkel ob polito mizo.

Tri nalepotiãene natakarice so v kotu izmivale krva-vega kupca, ki so ga malo prej natepli, ker je zmerjal.

Klemen je stopil k Skoãirju. »Ti, JoÏe bo‰ dal za rdeãopomoã? Tri kovaãe bo‰ Ïe dal!«

»Kaj je to rdeãa pomoã, kak‰na bratov‰ãina pa je spetto!« je zaãudeno vpra‰al JoÏe.

»Hm, za tiste, saj sem ti Ïe nekoã povedal, za tiste, kizaradi politike trpe v jeãi.«

»Kaj, kaj, si znorel! Da bi dajal za tiste ‰tudente, ki segredo politiko! Nak, Klemen, Skoãirjev JoÏe ni tako ne-umen. Sem naj bi pri‰li, konje naj bi preganjali, pa bilepo Ïiveli! Za take niã ne dam. Stradajo naj!«

»Pojdi se solit. Tvoj sin tudi ‰tudira. Vrag vedi, kaj bo‰e z njim,« mu je zabrusil Klemen in od‰el k drugi mizi,

»No, za tiste, ki se zapi‰ejo proti Îivkoviçu in minist-rom, pa damo tudi mi,« so se oglasili trije kupci, ki sotedaj dremali ob mizi. Dali so vsak po dva kovaãa.

»Hm, no ja, ãe so jih Îivkoviçevi kujoni dali za zapa-he, dam tudi jaz,« je rekel ‰iroki stari gostilniãar in po-nudil tri kovaãe.

BESeDATIHOTAPCI

212 

»·e otepalo se vam bo! Za komuniste ne bom dal nik-dar niã!« je mrmral Skoãir in jezno zrl za Klemenom, kije zadovoljen odhajal od Îurge.

BESeDATIHOTAPCI

213 

Kupãije in politika

Lesnikov Korle se je oglasil neke deÏevne aprilskenedelje pri Ïupniku Potokarju. Ponudil se mu je bil,

da bo vodil kupãije v Ïupnikovem imenu. On Ïe ne bosme‰il Ïupnikovih kupãij in svojega Ïupnika ne bo go-ljufal. Ugotovila sta namreã, da je Bergantov pri treh ko-njih Ïupnika spet ogoljufal za tristo din. To res ni dos-ti, toda pri veã konjih pa Ïe nanese.

»Za boÏjo voljo, koliko sveã bi kupil za ta denar!« jevzdihnil Ïupnik Potokar. »To se pravi, da je BergantovTone slepar, ki mu ni niã sveto.«

»Res je, gospod Ïupnik. Povedal sem vam Ïe lanskoleto, da je Bergant goljuf prve vrste. Kolikokrat nas je Ïeogoljufal, dokler se nismo postavili na lastne noge. Od-trguje gonjaãem, goljufa po‰tene Ïenske, kmetice in ko-ãarice, pri pra‰iãih, posebno reve iz bajt. Goljufa pri gra-mozu. Bergant ni zdrav, ãe ne goljufa. V cerkev hodi,reãem pa vam, da ni veãjega falota in hinavca mednami! Takoj mu odpovejte kupãije! Recite mu, da vas jeminila volja kupãevati. Verjemite, jaz vam bom vse toã-no in po‰teno prinesel. Tudi ne bo med gonjaãi spotika-nja nad va‰imi konji. Saj veste, da so nekateri veliki

BESeDATIHOTAPCI

214 

posmehljivci, kadar gre za Ïupnikovega konja ali kobi-lo. Vinko in Polde sta vedno spra‰evala, ãe ste konjapoÏegnali, preden je ‰el ãez mejo. ·e na Baãu je oni dankriãal Bergant kupcem, naj dajo za kobilo na‰ega pre-ãastitega Ïupnika dvesto lir veã, ker je Ïegnana in boprinesla sreão v hlev. Tudi dobil je, ker so nekateri Pivãa-ni vraÏeverni.« Îupnik Potokar je pazljivo poslu‰al vne-tega Korleta. Postavil je na mizo steklenico vina in munalil zvrhan kozarec. Ni bila njegova navada, da bi da-jal za vino. Bergantu ga ni ‰e nikoli dal. Z njim je vednoopravil kar v hlevu, kakor s hlapcem. Lesnikovemu jeverjel. Krepko sta si stisnila roke, preden sta se raz‰la.

Drugega dne je Ïupnik dal poklicati BergantovegaToneta. Brez uvoda mu je zabrusil v obraz, da ne misliveã kupãevati, ker da ga je pri zadnjih treh konjih osle-paril za tristo din, kar pa mu mora takoj vrniti.

Bergantov je debelo pogledal. »Vi pa vse zveste! Ka-teri kujon vam nosi na u‰esa, to bi rad vedel — Skoãir-jev ali Vinko? Ne, Vinko je menda liberalec. AmpakPolde, oni Repnikov kujon?« je spra‰eval Bergantov.

»âe bi bili ãisti raãuni, bi Ïe ‰e kupãeval, tako pa meje minila volja,« je zamolklo dejal Ïupnik in ga ostropogledal v obraz.

Tone je nedolÏno zrl v Ïupnikov obraz, segel v telov-nik in dal Ïupniku dvesto petdeset dinarjev.

BESeDATIHOTAPCI

215 

»Vsega vam res ne morem vrniti,« se je opraviãeval,»pota sem imel, se ne da pomagati.«

»Ne pustim vam jih. To je petindvajset sveã! To jedenar! V treh dneh mi jih vrnite ali pa prinesite petin-dvajset sveã,« mu je zabrusil Ïupnik in mu obrnil hrbet.

Tone je zazijal, se obrnil in ‰el. V svoji trgovinici jenaroãil gospodinjski pomoãnici, da je zavila v papirpetindvajset sveã, ki so veljale natanko petin‰tiridesetdinarjev, in ji rekel:

»Milka, nesi to Ïupniku Potokarju opoldne, ko bo ju-Ïinal, in mu reci, da to daruje za cerkvene namene Ber-gantov Tone.«

Pet dinarjev mi ostane, ker sem zabil pol ure v njego-vem hlevu, si je mislil. Hm, moÏ gleda na vsak dinar, ‰ebolj kot jaz, ki sem v veãjih potrebah. Stiskaã pa tak!

Lesnikov Korle je bil moÏ beseda. V dveh mesecih jeÏupniku prinesel od ‰tirih prodanih konj dva tisoã pet-sto dinarjev. Tudi molãati je znal. Îupnik ga je sprejemalv svoji delovni sobi.

Ko je imel Ïupnik v hlevu dvanajst govedi in jahalne-ga konja, se je zavedal svoje gospodarske veljave, ugle-da in moãi. Potem pa se je vse na hitro obrnilo. BliÏaleso se obãinske volitve. Prepriãan je bil, da bodo njego-vi dobili obãino v roke, kot so jo dobivali ‰tirideset let.Liberalci so desetletja jedli suhi in trdi kruh opozicije vobãinskem odboru. Delavci z Ïag so samo enkrat po-

BESeDATIHOTAPCI

216 

sku‰ali s svojo listo. Niso uspeli. Zato so pa ob vsehobãinskih volitvah delavci z Ïag volili liberalno listo. Vzahvalo so jim dali liberalci enega odbornika, ki je nasejah obãinskega odbora vedno glasoval proti vsempredlogom in sklepom klerikalne veãine, slabim in do-brim, pametnim in manj pametnim. Socialistiãni odbor-nik Trãek je mislil, da s tem koristi socialdemokratskistranki in marksizmu v dolini. Klerikalni odborniki sovedno s posmehom zrli vanj. Prepriãani so bili, da bo vvsem tem stoletju Trãek bela vrana v dolini. Bog ne daj,da bi se kdaj zgodila taka nesreãa, da bi zavladali naobãini razni socialisti, ki nimajo ne krav, ne volov, nekonj in ne gozdov, samo delavsko sluÏbo na Ïagi. âe paÏaga obstane, je joj za njihove druÏine! Îupnik Potokarje imel teÏke dneve z mlaj‰imi somi‰ljeniki svoje stran-ke v dolini. Eden je hotel gostilno, drugi trgovino, tretjije Ïelel, da bi se Ïupnik nehal vtikati v Ïivinorejsko zad-rugo. Videl je, da mu hoãejo zrasti ãez glavo in ga odri-niti iz vodstva krajevne stranke, iz posojilnice in Ïivino-rejske zadruge.

»Ljudje boÏji, pametni bodite!« jih je opozarjal. »Nepotrebujemo nove gostilne in tudi ne trgovine. Kaj nidovolj v dolini dvain‰tirideset gostiln in petintridesettrgovin, a? Îivinorejsko-rodovni‰ko zadrugo sem jazustanovil, zato hoãem imeti besedo v njej. Tudi pri na‰iposojilnici so imeli vsi moji predniki-Ïupniki poglavit-

BESeDATIHOTAPCI

217 

no besedo, od Petra in Janeza Ribni‰kega do mene. Podvanajstih letih dela in truda me hoãete odriniti! Ne inne! Kdo vam je elektrificiral in popravil farno cerkev?Jaz! Kdo je naredil most v Belem mlinu in cesto doVi‰evka? Tudi jaz. Kdo je vzel delavcem delavski dom inustanovil obãinsko hiralnico? Jaz. Kdo je naredil in po-stavil hi‰e pogorelcem vasi Nadlesk? Jaz. NehvaleÏniste. Mojega dela in truda za obãi blagor doline ne vidi-te.«

Starej‰i somi‰ljeniki so mu pritrjevali, mlaj‰i pa so za-grozili, da bodo postavili svojo listo pri obãinskih volit-vah.

»Svarim vas, da ne cepimo moãi na‰e stranke,« jedejal Ïupnik.

»Bo pa borba za obãino!« so rekli mlaj‰i, ki so se ‰li»krekovce« in so se naveliãali dvanajstletne absolutistiã-ne obãinske vladavine vsemogoãnega Ïupnika JernejaPotokarja.

In so se razcepili. Z Ïupnikom Potokarjem so ‰li starikmetje iz nekdanje slovenske ljudske stranke, sedaj ime-novane JRZ. Mlaj‰i so se ‰li mlado JRZ. Ocenili so, da bopotekala borba za obãino v glavnem med Ïupnikovostranko in mladimi nezadovoljheÏi. »JNS je na tleh,« jedognal Ïupnik. »Delavci ne bodo sposobni nastopitisamostojno. Nimajo veljavnih in uglednih moÏ.«

BESeDATIHOTAPCI

218 

Tako se je septembrskega veãera Ïupnik usedel k pi-salni mizi in sestavil ognjevit letak za svoje somi‰ljenike.Preden ga je dal v tiskarno tiskat v pet tisoã izvodih, gaje pokazal najoÏjim odbornikom stranke.

»Bo, bo,« so rekli, ko jim ga je prebral, »to bo Ïgalona‰e nasprotnike, socialiste, laÏnivce. Da, da, sraãjegnezdo ne bo zmagalo,« so mu zatrjevali.

»Za agitacijo je treba dinarjev,« je vzdihnil ÏupnikPotokar. »Ne bi rad nadlegoval vodstva stranke v Ljub-ljani za denar, ker morajo oni skrbeti za volitve v boljsiroma‰nih krajih, kakor so pa na‰i. Prekupãevalci s ko-nji bi lahko nekaj prispevali. Kajti gorje nam, ãe bi kdajizpustili obãino iz svojih rok!«

Njegovi so se spogledali in mu pritrdili.âez tri dni je potrkal na vrata Lesnikov Korle. Na

mizo je dal petsto dinarjev. »Gospod Ïupnik, to je va‰ãisti dobiãek od konja. Tukaj vam dam pa ‰e osemsto izsvojega za na‰e volitve.«

»Lepo je od vas, da se brigate tudi za na‰o stranko,«mu je hvaleÏno odgovoril Ïupnik.

Popoldne je pokukal v hlev Bergantov Tone. »GospodÏupnik, tukaj imate dvesto dinarjev za na‰o volilno agi-tacijo. Upam, da bom ‰e obãinski odbornik. Mudi se miv Belovar, grem po konje.«

Îupnik je poklical hlapca, mu dal Bergantovih dvestodinarjev in rekel: »Na, nesi Kovaãu, ker je popravil zad-

BESeDATIHOTAPCI

219 

njo premo. Za ostanek kupi kolomaz in sebi dvajset ci-garet!« Nato se je obrnil in zamrmral: »Tvoj denar, Ber-gant, bi nam ‰kodil pri volitvah. Tudi obãinski odbornikne bo‰ veã! Goljufov ne potrebujemo. To bo‰ zijal!«

V tednu dni so nanesli prekupãevalci s konji dvajsettisoã dinarjev za volilni sklad za agitacijo. ·e Ïive zaved-ni moÏje po vaseh, vedo, za kaj gre, je sam pri sebi mislilÏupnik Potokar.

Preseneãen je bil tistega septembrskega dne, ko jesli‰al, da liberalci niso ne sestavili ne vloÏili svoje liste,paã pa da so sestavili delavci z Ïage kmeãko delavskolisto.

»Kako si upajo nastopiti samostojno?« je Ïupnik de-jal Ïupanu Korenu. Spet je bil zbral svoje v gostilni priRjavãkovki v posebni sejni sobi. Dognali so, da bodo onizmagali pri obãinskih volitvah in tako dobili ‰estnajstodbornikov, to je dvetretjinsko veãino, pet odbornikovpa bodo dobili mlaj‰i nezadovoljneÏi iz JRZ in tri odbor-nike socialisti. Tudi ãe dobijo tri, bo to za marksiste pre-veã. ·estnajst let so imeli samo po enega. Îupnik in nje-govi bi raj‰i videli liberalce v obãinskem odboru, ker sovãasih glasovali za njihove predloge, ti socialisti pa ni-koli. Zmleti jih morajo pri volitvah, da si ne bodo niko-li veã upali nastopiti s svojo listo.

Îupnik je teden dni pred obãinskimi volitvami pokli-cal v Ïupni‰ãe Ïupana in mu dejal: »Upam, da bomo

BESeDATIHOTAPCI

220 

ãastno zmagali in tako dostojno poãastili ‰tiridesetletni-co, odkar je ta velika obãina v rokah na‰e stranke.«

»Upam, da bomo, preãastiti,« je odvrnil Ïupan. »Dabomo zmago lepo proslavili, bom dal zaklati osemde-setkilogramskega teleta in stosedemdeset kil teÏkegapra‰iãa. To sem se odloãil dati iz svojega. Na‰i bododobili dobro in obilno veãerjo. Tudi godbo bomo imeliiz Cerknice.«

Îupnik je vse dneve jahal naokoli in obiskoval svojesomi‰ljenike. Spodbujal jih je k vztrajnosti.

Obdan od svojih najzvestej‰ih prista‰ev je tisti danãakal velikega izida pred prosvetnim domom.

Iz obãinske hi‰e je s sklonjeno glavo pri‰el ÏupanKoren. Globoko je vzdihnil in zamahnil z rokami.»Gospod Ïupnik, propadli smo! S petintridesetimi gla-vami veã so zmagali Marxovi socialisti!«

»Ni mogoãe,« je vzkliknil Ïupnik.»Bil sem od sedme ure zjutraj do zdaj na obãini. Pre-

magani smo. Îagarski so stoodstotno volili social-mark-siste. Tudi precej kmetov. Liberalci so vsi volili prekletesocialiste. Mlakar bo Ïupan,« je razlagal Ïupan.

»Pojdimo k meni v Ïupnijsko pisarno,« je povabilÏupnik premaganega Ïupana in najbliÏje sodelavce.

Po trgu je hrumelo in kriãalo.»Svaril sem, da se ne bi razcepili,« je razburjeno de-

jal Ïupnik Potokar. »Le kako so mogli marksisti zmagati!

BESeDATIHOTAPCI

221 

Saj niso imeli niti denarja in Ïandarmerija jim je pre-preãila shode. Dimic je menda stal ob strani. Korle je bildoma.«

»Gospod Ïupnik, delavsko-socialistiãno-kmeãko lis-to niso sestavili stari socialisti, temveã mlaj‰i marksisti,«se je oglasil kaplan Klemenãiã, ki je imel na skrbi pro-sveto. »Imeli so shode na gmajnah, sestanke agitatorjevna Marofu. Bili so zunaj vse noãi. Obiskali so vse Ïagar-ske in gozdne delavce po gozdarskih koãah. Ustanoviliso vozni‰ko organizacijo. Pobirali so za rdeão pomoã in‰panske borce. Bili so aktivni kot ‰e nikoli v tem deset-letju. Tisti socialisti, ki so dosegli to obãinsko zmago,bero knjige in bro‰ure, ne kupãujejo s konji, ne obisku-jejo gostiln in drÏijo skupaj. Molãali so in neutrudnodelali, in kakor vidite — zmagali.«

Îupnik Potokar se je ob tem globoko zamislil. Ko jeostal v svoji delovni sobi sam, se je spomnil, kako je bilopred dvanajstimi leti, ko ga je poklical v ‰kofijski dvorecAnton Jegliã Bonaventura. Takrat se je Ïupnik Potokarãutil silno poãa‰ãenega, ko mu je prevzvi‰eni vladikanamenil eno najlep‰ih in najbogatej‰ih notranjskih Ïup-nij. Dejal mu je: »Gospod Potokar, tam pod sneÏni‰kimigorami je velika in lepa fara svetega Jurija. Cerkev inÏupnija sta stari veã kot sedemsto petdeset let. Imenit-ni Ïupniki-gospodarstveniki so pastirovali tam —Lenãek, Ponikvar, Peter, Janez Ribni‰ki. Tisto lepo doli-

BESeDATIHOTAPCI

222 

no pod sneÏni‰kimi gorami so rdeãi prekucuhi hotelipred ‰estimi leti narediti za rdeão republiko. No, veljav-ni in imenitni moÏje so to prepreãili«. ·kof je premolk-nil. »MoÏje so tam doma, to mi je veãkrat povedal po-kojni Janez Evangelist Krek, ki je v tistem kraju uãil so-cialno misel,« je nadaljeval. »Vam, gospod Potokar, semnamenil to imenitno Ïupnijo. Znani ste kot gospodar-stvenik. Tam boste imeli dovolj dela in moÏnosti, da raz-vijete svoje sposobnosti. Smisel za kmetijstvo imate.Uspe‰na posojilnica obstoji Ïe od leta 1895. Stranka jetam moãna. Obnoviti bo treba versko Ïivljenje, ki jezaradi vojne razrvano. V materialnem oziru se vam nebo godilo slabo. Lovec niste, kakor je bil Peter. To jedobro. Lovci in duhov‰ãina — to se ne ujerna. Bili ste nafronti, napisali ste knjiÏico ,Vojakom na pot’ in pozna-te Ïivljenje. Gospod Potokar, teÏka, odgovorna in hva-leÏna naloga vas ãaka tam doli.«

Poslu‰al ga je in nato ‰el na pot, na delo. Z mladeni‰-kim zaletom je zmetal iz obãinskega odbora stare socia-liste, stisnil v kot liberalce, izposloval pri okrajnem gla-varstvu, da so socialistom vzeli dom svobode in ga pre-uredili po njegovi zamisli v obãinsko hiralnico in skla-di‰ãe za koruzo. Tako je stisnil in omejil socialiste, da sose lahko ‰li samo ‰e ozko strokovno organizacijo lesnihdelavcev, zaprto v svoj ozki krog. Pa vendar! Od kod inkako taka moã, da so zdaj socialisti zmagali brez kake

BESeDATIHOTAPCI

223 

napovedi? Kaj se je zgodilo v enem samem letu? ·pani-ja, da! Mladi ljudje, ki so delavni agitatorji, da! Moã bolj-‰evi‰kih idej. On, Ïupnik Potokar in aktivni banski svet-nik, ãlan okrajnega ‰olskega sveta, odlikovan z avstrij-sko-jugoslovansko medaljo, je danes po dvanajstih letihprviã v Ïivljenju premagan. Imeli smo denar, oblast, tis-karno, Ïandarje, bansko upravo, okrajno glavarstvo,stranka ima poglavitno besedo v deÏeli, dobre agitator-je, domaãe moÏe, prekupãevalce s konji, in vendar!

Îupnik Potokar kadi cigaro za cigaro, stoji ob oknu,zre v temno oktobrsko noã, poslu‰a nemir in vriske doliv trgu. Nemir zaradi zmage rdeãkarjev. Poraz in udarec,da, posmehljiv udarec za ‰tirideseto obletnico moãi inoblasti katoli‰ke ideje v tem kraju. Kot diplomat zaãuti,da bo v kratkem razre‰en ãasti banskega svetnika. Priknezo‰kofijski stolici mu bodo namignili, da je zaÏeleno,da bi ‰el na mirnej‰o faro. »NehvaleÏno ljudstvo,«vzklikne sam pri sebi. »Toliko sem naredil v dvanajstihletih! Navsezadnje pa ste mi dali nezaupnico.«

Premi‰ljuje, kako so ob ãasu Îivkoviçevega terorjaliberalni uãitelji po naroãilu poslu‰ali njegove pridige inga ovajali naprej. Hm, kaj bi uboga uãiteljska para mog-la njemu, Potokarju? Niã! On je ‰tudiral filozofijo in so-ciologijo, pozna slovensko in svetovno zgodovino. Ve,kak‰ne pridige so potrebne. Kaj bi si neki liberalni pol-izobraÏenci pomagali z njegovimi pridigami? Niã in

BESeDATIHOTAPCI

224 

spet niã! Kljub temu bi ‰e nekako prenesel, ãe bi dobiliobãino v oblast liberalci. Toda Marxovi socialisti? Ne!Saj to bo nevzdrÏno. Trpel bo ugled stranke. ·estnajstsocialistiãnih odbornikov bo sedelo na obãinskih sejah.Povsod bodo vtikali svoje nosove, v cerkvene zadeve, vzadrugo, borili se bodo, da dobe nazaj svoj kulturnidom. Nas bo na obãini samo pet, oni mladi nezadovolj-neÏi, ki so krivi poraza, pa bodo imeli tri. Skupaj nas boosem, rdeãih pa ‰estnajst. Vedno bodo imeli veãinskesklepe. Ti, Jernej Potokar, si kriv poraza katoli‰ke stran-ke, ker nisi popustil mlaj‰im, bodo rekli v Ljubljani. Vsesi hotel sam voditi, zadrugo, posojilnico, obãino, ceste,vse, vse. Odrival si mlaj‰e ljudi. Tako mu bodo rekli navodstvu stranke.

Zamahnil je z roko. Delal sem za stranko, vero ingospodarstvo, si je mislil. To so mi dali v zahvalo. Niãveã ne bom vodil mladine pri olimpiadah in razstavah.

Usedel se je k mizi, vzel v roke Ïupnijsko kroniko inzapisal naslednje misli: »Ljudje opu‰ãajo stare obiãaje.Nevarni socializem in komunizem je na pohodu. Vednomanj je ljudi, ki opravljajo dobra dela. Veã je treba ver-ske obravnave.«

Drugega dne so ga obiskali iz Ljubljane moÏje izstrankinega vodstva. Poroãal je kratko in stvarno o vzro-kih poraza. Sicer pa, ali bo na‰a stranka, ki je na oblas-

BESeDATIHOTAPCI

225 

ti, trpela to izvolitev? Tudi rdeãe leta 1920 za obãinskiodbor v LoÏu so po zmagi razpustili.

Eden od obiskovalcev je zmajal z glavo in dejal: »Go-spod Potokar, socialisti so izvoljeni na zakonit naãin. Nemoremo tega storiti. Ustavno sodi‰ãe bi bilo na njihovistrani. Kveãjemu,« pri tem se je delegat zamislil, »ãebodo naredili na obãini kaj protizakonitega. Takrat pale.«

·e dvakrat je Lesnikov Korle prinesel Ïupniku Poto-karju denar.

»Poglejte no, tisoã petsto dinarjev je ãistega,« mu jeveselo poroãal. »Nihãe ne ve, da ‰e kupãujete, to je pa-metno,« se je pohvalil Lesnikov in dodal: »Pa nekamvzelo vas je, gospod Ïupnik.«

Îupnik Potokar se mu je zahvalil za zasluÏeni deleÏ,mu nalil kozarec vina in zamolklo dejal: »Kaj bi neshuj‰al, ko smo pa pogoreli na volitvah! Oni mladi capi-ni so krivi razdora v stranki in tisti nesramni rdeãkarji,ki so nas premagali. Pa Bergant je jezen, ker ni v odbo-ru. Falot je dal samo dvesto dinarjev za volitve, niã veã.Nekateri na‰i tihotapci so volili rdeãe. Da jih ni sram!Kam bomo pri‰li, ãe bodo sinovi katoli‰kih kmetov takodelali? Dvanajst let sem se trudil za blagor dolincev.Vedno manj je takih moÏ, kakor ste vi,« ga je pohvalilÏupnik in se dvignil. Krepko sta si segla v roke.

BESeDATIHOTAPCI

226 

Drugega dne je prisopel kljuãar iz Police, RihterjevAndrej, velik, moãan kmet in skoraj dvajset let katoli‰kiodbornik.

»Gospod Ïupnik, dve noãi nisem spal, ker smo pro-padli. Pri‰el pa sem zaradi drugega. Tiste denarje bi dali,ki jih imate od svetega Antona! Cerkev bi nekaj popra-vili, so sklenili va‰ãani.«

»Ne bo niã,« mu je odvrnil Ïupnik Potokar, »poglej-te knjiÏico. Porabilo se je za popravilo cerkve svetegaJurija. Se bo ob letu kaj nabralo, pa boste dobili. Samova‰a cerkev ima neke dohodke, drugo je vse revno. Va‰acerkev ima gozd, laze in njive. Posekajte kaj v gozdu!«

»Hm, toliko se je nabralo na Antonovo,« je stokalkljuãar Andrej in predeval roke na hrbet in po Ïepih.

»Leto je dolgo, pa se porabi, veste. Na tej knjiÏici jenapisano, koliko smo dobili skupaj. Letos je bilo pri da-rovanju dobljenih tri tisoã osemsto din in sto osemnajstkraã so ljudje nanesli k Ïivinskemu pripro‰njiku. Kraãeso se prodajale po dvajset do petindvajset dinarjev ena.«

»Va‰ãani mislijo, da je ‰e nekaj na knjiÏici,« je trdilkljuãar Andrej in vrtel klobuk v roki.

»Vse je tukaj popisano,« je zamolklo odgovoril Ïup-nik Potokar, »do pare vse. Reãem pa vam, da vseh ‰tiri-indvajset cerkva nima toliko dohodkov kakor cerkevsvetega Antona. Tukaj so dohodki in stro‰ki va‰e cerk-ve. Sveti Jurij, farni patron, dolguje svetemu Antonu.

BESeDATIHOTAPCI

227 

Take so te stvari,« je odvrnil Ïupnik Potokar in vstal.»Slabi ãasi so, nekateri imajo denar, za cerkve pa boljslabo dajejo. ·entmartinova cerkev je revna kot cerkve-na mi‰. Novo streho bi potrebovala, pa ni denarja.Va‰ãani so pa, da se bogu smilijo. Dve gostilni imajo,pijejo dan in noã, za cerkev ne dajo ne na‰i ne liberatci.Tudi va‰i va‰ãani so se izneverili pri volitvah, da, da. Vsiso volili rdeãe, da bo ‰e bolj hudo na svetu. Tako kr‰ãan-ska vas je bila va‰a. Vpra‰am vas, kaj bodo rdeãi naredi-li? Niã, vam reãem. Morda ‰e veãje obãinske doklade inpriklade. Ceste smo vam pa mi naredili,« mu je pooãitalÏupnik in ga pogledal.

»Ja, ja, pa ne po na‰i Ïelji,« mu je hitro odvrnil Rihtar-jev Andrej.

»No, naj bo v boÏjem imenu, naj gre za cerkvene na-mene,« je naposled dejal Ïupnik Potokar. »Reãem vam,da ste vi v redu kljuãar, kakor se spodobi, hvala bogu.Nekateri cerkovniki pa so, da se bog usmili! Oni Mati-ja iz ·entmartina. Pred meseci sem mu rekel, naj po-spravi po pokopali‰ãu Ïelezne kriÏe in jih spravi nekamv kraj, da bo pokopali‰ãe videti bolj snaÏno in kr‰ãan-sko. No, in veste, kaj mi je na‰piãil tisti presneti Matija?Dobil je Ti‰lerjevega Jako in BlaÏonovega Jaka, zapregliso konje, znosili vse Ïelezne kriÏe s pokopali‰ãa, jih od-peljali naprodaj kovaãu in izkupiãek zapili. Ko sem prijelMatijo za kriÏe, mi je nesramno odgovoril: ,Ja, gospod

BESeDATIHOTAPCI

228 

Ïupnik, rekli ste, da naj pokopali‰ãe pospravim, no, pasmo ga pospravili.’ Pa ga toÏi, ãe more‰; niã mu ne mo-re‰ vzeti! Va‰ãani z njim drÏijo. ·e prostore mi je karprodajal Ïenskam na pokopali‰ãu. Rekel sem mu: ,Ma-tija, Matija, prostore prodajati na pokopali‰ãu sme leÏupnik, nihãe drug.’ Kaj mislite, da mi je ta ãlovek od-govoril? ,Gospod Ïupnik,’ je rekel, ,cenej‰i sem, kakorste vi, pa sem jih prodajal.’ Njegovi dedje in pradedje sobili pa tako poniÏni cerkovniki! Zadnja vojska je pokva-rila ljudi,« je konãal Ïupnik.

Poslovila sta se.»Glejte na vsak krajcar,« je ‰e rekel Ïupnik.âez nekaj mesecev je Ïupnik Potokar prosil, naj ga

premestijo v drug kraj, kjer so ljudje bolj spo‰tljivi. Îe-lji so na ‰kofiji ustregli. Povi‰ali so ga v dekana. ·tevil-no Ïivino mu je pomagal prodati njegov prijatelj v kup-ãijah Lesnikov Korle.

Od faranov se je poslovil v gospodarski pridigi. Ko seje peljal nad Danami, se je ‰e enkrat ozrl na dolino inzamolklo rekel: »Dvanajst let sem vas duhovno inoblastni‰ko vzgajal, nehvaleÏno ljudstvo!«

Ljudje pa so ‰e dolgo govorili o njem in njegovih kup-ãijah.

BESeDATIHOTAPCI

229 

Zima na meji

Stanko, sli‰i‰! Nikar ne hodi ãez mejo! Poglej, kak‰nioblaki so nad Oguljem. Videl bo‰, da bo veliko sne-

ga. Doma ostani in pojdi v laz ograjo popravit. Ve‰, tampri Kopalniku so otroci pokurili plot. Bo‰ videl, kolikosnega bo ‰e nametlo.«

Stari Ogrinc je odloÏil naoãnike, zaprl Malovo Zgo-dovino Slovenskega naroda in pozorno gledal sina, ki sije natikal moãne zimske ‰kornje.

»Eh, oãe, vi samo tako mislite,« mu je odgovarjal sinStanko. »Jutri bo zadnji dan marca. Ne pomnim, da biga nametlo ob tem ãasu. Obeta se dober zasluÏek. Ber-gantove konje bomo gonili.« Stopil je pred ogledalo insi posadil polhovko na glavo, malo na desno stran, kotse spodobi notranjskemu fantu. Obrnil se je k oãetu inse nasmehnil:

»Plot v lazu naj malo poãaka. Se ‰e ne mudi. ZasluÏilbom v dveh dneh tisoãaka in polovico bom dal vam, zapolovico si bom kupil novo kolo. ·e petsto mi manjka,pa bo kolo. âe bo pa res zametlo, bomo ostali na Brkin-skem pri Maslovih. Ne pustim tako lepe priloÏnosti zazasluÏek.«

BESeDATIHOTAPCI

230 

Stari Ogrinc, rdeãeliãen ‰estdesetletnik, je gledal sko-zi okno v visoko Ogulje, kjer so se kar naprej kopiãilioblaki.

»Ve‰, pred tridesetimi leti ob tem ãasu ga je tudi na-metlo,« je rekel. »Do pasu ga je bilo. ·el sem v gozd, pasem se moral vrniti. Res, zasluÏek je lep, ampak previd-nost je tudi potrebna. No, ãe Ïe gre‰, vzemi s seboj vÏi-galice in dober noÏ. âe vas kje zamete, zakurite. Pred letise je zgodilo, da sta dva za‰la na poti iz Jure‰ã v ·krilje,to sta bila Kern in Kukec. Tri dni sta blodila po gozdu, vsnegu in megli. V gozdu sta pri Jurjevi dolini pokuriladeset metrov drv. Vsa vas ju je iskala. No, pa se je Kernvrnil domov. Tudi Kukec se je vrnil, vendar bi bil kma-lu zmrznil na poti, je Ïe pe‰al.

Ko sem bil majhen, pa je v velikem snegu konec mar-ca zmrznil nad Kopalnikom Jeriãev France. Bil je petin-dvajset let star. Od vojakov se je vraãal. ·el je iz Rakekaãez ·teberk in Greben. Velik sneg je bil in huda zima, paãeprav so bili zadnji dnevi marca. Moj oãe Simon, bogmu daj v miru poãivati, je tisto jutro napregel voliãe inkratke sani. ·la sva skupaj v Kopalnik po nasekane bu-tare lesk za ko‰e. Ob poti nad na‰o ogrado, kjer stoji tis-to staro polomljeno znamenje, pa so voli obstali. V pla‰ãzavit ãlovek je ãepel v zametu. Oãe so ga pogledali parekli: ,Ljubi bog, saj to je Jeriãev France! Janezek, hitroskoãi k Pangretovim in Jeriãevim, naj takoj pridejo sem,

BESeDATIHOTAPCI

231 

da ga bomo peljali domov! Komaj sem racal po gazi insklical sosede. Oãe so ga medtem odkopali izpod snega.Leskove butare so dali na sani in vrh butar poloÏili Fran-ceta.

Vidi‰, Stanko, Kopalnik je pet minut nad na‰o vasjo,pa je vseeno Jeriãev France tam zmrznil. S sanmi smo gapripeljali v mrtva‰nico k Svetemu Martinu. Ljudje trehvasi so hodili gledat zmrzlega Jeriãevega Franceta. Vsiso se ãudili, da je tako mlad in moãan fant zmrznilskoraj pri vasi. No, ko so spomladi postavili tisto zname-nje v spomin na Franceta, je bila zbrana cela vas. Lam-pertov striãek — ti ga nisi poznal — je pa naslikal sneg,drevje in v snegu ãepeãega Franceta. V deÏju, soncu,vetru in snegu je tista slika na znamenju Ïe zbledela.«

Stari Ogrinc je umolknil in nemirno zrl na sina. ·el jeza njim pred hi‰o. Ustavil se je pod orehom in ‰e gledalza njim, dokler ga je videl. Nato se je znova ozrl na vi-soko oblaãno Ogulje s ãrno sivimi oblaki. Pogled mu jezdrsel tja do SneÏnika, kjer so divjali sneÏni viharji. Vgozdovih je ãudno buãalo in ‰umelo, kot da se pripravljanekaj hudega.

»Janez, Janez, kdaj bo‰ pri pameti?« je govoril Poto-karjev Miha svojemu najstarej‰emu. »Trideset let ima‰,pa se vede‰, kot bi jih imel osemnajst. Leta teãejo, ti pasi ‰e vedno enak. Pet sinov imam in ti se ne zaveda‰, dasi najstarej‰i. Janez, malo bi pomislil na to, da sem

BESeDATIHOTAPCI

232 

odbornik ugledne slovenske ljudske stranke. Na obãininekaj dajo name, ti si pa tako norãav in ‰emast, tako ne-resen in veselja‰ki. Na‰ grunt potrebuje resnega gospo-darja, delavnega in skrbnega. Zemlja, njive, travniki,Ïivina in gozdovi se ne dajo obdelovati kar tako.«

Janez je leÏal obleãen pri peãi. Za klobukom je imelsuhe roÏe, ki jih je prinesel z neke veselice. »Eh, oãe,vedno mi nekaj pridigate,« se je oglasil. »Mlad sem ‰e intreba se je vendar poveseliti in pofantovati, ali ne?Obãinski moÏ pa ne bom nikoli, ker se ne znam sukatiokrog farjev. Ni lep‰ega, oãe, kot da se ãlovek malonaple‰e in napoje. Jaz tako rad pojem. Vi pa v mladostiniste poznali drugega kot delo, cerkev in stranko. Nis-te hodili na plese in ne v gostilne. To je bilo, oãe, vseva‰e Ïivljenje. No, jaz pa pustim cerkev in duhovnike primiru. Ob velikih praznikih Ïe ‰e pokukam v cerkev. Nastranko in strankin ãasopis se pa poka‰ljam. Prav takotudi na njene ministre. Stranka mi ‰e ni dala za litervina, niti mi ni kupila prazniãne srajce. Oãe, spoznajteÏe enkrat, da ne moremo biti vsi ljudje enaki kot gro‰i.«Janez je govoril z zaspanim glasom. Pomel si je oãi invstal, pogledal skozi okno in zamrmral: »Odloãeno je!âez mejo gremo. Suh sem in treba bo nekaj zasluÏiti.«

»Dovolj si se v teh letih naveselil in naskakal. Kolikonorãij si Ïe naredil! âas bi bil, da postane‰ drugaãen ãlo-vek. Star sem in ti me bo‰ nasledil. Bratje gredo po sve-

BESeDATIHOTAPCI

233 

tu. Zavedati bi se moral, da je na‰a hi‰a ugledna. Jaz semnekaj veljal pri vojakih, v narednika sem bil povi‰an, kersem nekaj znal.« Stari Potokar je zvi‰al glas in izpod oãalresno gledal brezbriÏnega sina, ki ni dal niã ne na po-loÏaje in ne na oblast.

»Tudi tisto preganjanje konj bi opustil!« je nadaljevaloãe. »Poglej, saj streljajo na meji kot na fronti. Tihotapecne more biti nikoli veljaven kmet. Vsak tak, ki ne Ïivirednega Ïivljenja, zanemarja dom, polje, gozd in Ïivino.Novo seme krompirja in p‰enice sem kupil. Ti se pa niãne zmeni‰! âe ne bo‰ premislil svojega Ïivljenja, se ti bo‰e slabo godilo na svetu. Dobro ve‰, da je bil Potokarjevrod zadnjih dvesto let veljaven in moder. Moj ded An-drejãek je bil v dolini pred sto leti za velikega Ïupana.Edini v vasi je dobival ãasopis. Hi‰a je bila najveãja innajlep‰a v vasi.

Imeli so besedo za tri vasi. Grajski so na‰e dede spo-‰tovali, cenili in jih veãkrat povpra‰ali za svet. Pismeniso bili moji dedje veã kot sto petdeset let nazaj. Skratka,moãan in izobraÏen je bil na‰ rod kot redkokateri. Zava‰ãane so skrbeli. Dali so narediti va‰ko ka‰ão. Na‰idedje niso ne pijanãevali, ne obraãali kart in ne balincali.Bili so svobodni kmetje, lovci, radi so imeli gozd in braliknjige. Znali so brati slovensko in nem‰ko. Kar poglej vRokodelske novice iz leta 1846, kjer lepo pi‰e, da je bilnaroãnik Novic tudi Potokarjev Strle Andrej, veliki Ïu-

BESeDATIHOTAPCI

234 

pan. No, vidi‰, Janez, ãe bi ti le kdaj bolj resno pomislilna vse to, pa bi ge spametoval in pustil vse vragolije intihotapstvo. Delal bi doma in se poprijel stranke.«

»Pustite to, oãe! Za stranko se ne bom ne pulil ne bri-gal. To mi ni niã mar. ·koda vsake jeze in prepira, pa najgre za liberalce ali klerikalce, socialiste ali anarhiste.Dede bi lahko tudi Ïe pri miru pustili! âe se pomisli,niso bili tako veljavni, kakor pravite. Tista rihtarskasluÏba, pa lovljenje fantov po hlevih in hi‰ah za vojake,pa iskanje kmeãke Ïivine po gozdovih in gmajnah . . .Prej bi dejal, da je bilo to policijsko delo. No, no, oãe, de-dov, ki so ovajali svoje sova‰ãane, pa res ni treba hvali-ti! Stari Pavelã mi je dejal: ,Hm, lahko stoji Rihtarjevahi‰a, saj so jo morale na ukaz sneÏi‰ke gra‰ãine tri vasisezidati.’ Tako je, oãe! ·e na misel mi ne pride, da bihvalil take dede. OÏeniti se pa tudi ‰e ne morem, ker jihje toliko pri na‰i hi‰i. Se bom Ïe ‰e lahko do ‰tiridesetegaleta.« Janez je vstal in iskal ‰kornje pod zapeãkom.»Dosti ste mi napridigali. Za zdaj sem ‰e veseljak, pojemrad in ple‰em tudi. Vi mi niã ne daste za to. âez mejomoram. Hm, ob nedeljah ne bom na peãi leÏal in kole-darje prebiral. To naj kar delajo moji dragi bratci.«

Stari Potokar je pogledal uro. »Grem krmit Ïivino.Dede kar pri miru pusti! âe bi ne bili tako veljavni, ne bibil moj ded Andrej veliki Ïupan na‰e obãine. Ti, Janez,‰e ne pozna‰ veljave in prave cene na‰e hi‰e. Ko bi bil ti

BESeDATIHOTAPCI

235 

kdaj na fronti, bi Ïe vedel, kaj je delo, Ïivljenje in trplje-nje. Tako pa ne ve‰!«

Potokar se je pokril s klobukom za hlev in od‰el.Janez se je hitro odpravljal. Skoro na smeh mu je ‰lo,

ko se je spomnil, kako je oãeta pred leti v strah pripra-vil. V gmajni sta z oãetom neke sobote razstreljevalaveliko skalo. Janez je rekel oãetu: »Poglejte, oãe, jutri bobinko‰tna nedelja, prosim vas, dajte mi za dva litra vina!·el bi s fanti v gostilno.« Oãe pa hud: »Kriza je, kaj bo‰hodil v gostilno! Bogu zahvali, da si doma, da ima‰ stre-ho in da ti dam jesti in vsake tri leta prazniãno obleko.«— »Oãe, ali res ne boste dali? Binko‰ti so in tako rad bi‰el na KriÏno goro, potem pa v Jermendol na ples inpetje.« — »Ne dam ti,« je jezno in mraãno rekel oãe in‰el. Janez je priÏgal vÏigalno vrvico in sedel na luknjo, kije bila s svedrom narejena v kamen. Potem se je obrnilk oãetu in zakriãal: »Oãe, zbogom! Denarja mi noãetedati, me bo pa mina vrgla v zrak. Poglejte, vrvica Ïe gori.Zbogom!« Oãe je videl, da Janez sedi na kamnu, vrvicapa da gori. Prepriãan je bil, da bo Janez naredil samo-mor. Odskoãil je in zavpil. »Janez, Janez! BeÏi od mine!Saj ti bom dal denar. Ljubi sin, samo ubiti se ni treba!«Janez je potegnil goreão vrvico iz luknje, nato pa stopilk oãetu, ki je ves tresoã se drÏal v roki kovanec za pet-deset dinarjev. Ta ‰pasna stvar se je razvedela po celemkraju. Oãe je bil seveda hud, ko je zvedel, kako ga je Ja-

BESeDATIHOTAPCI

236 

nez prepetnajstil. Oãe je vãasih vzdihoval: »Oh, na‰ Ja-nez je res pravi va‰ki in obãinski ‰aljivec. Po kom neki seje vrgel! Mene in mater imajo za resna ãloveka. Janez paiz vseh norce brije. Nima spo‰tovanja ne pred Ïupanom,ne pred Ïupnikom, ‰e okrajnega glavarja in drugihdeÏelnih ljudl ne spo‰tuje. Eh, ta na‰ Janez in njegovoburkasto Ïivljenje!«

Janez si je poveznil na glavo oguljeno polhovko, seoblekel v obno‰en rjav povr‰nik in krenil iz vasi. Oãe seje pri hlevskih vratih ozrl za njim in nekaj zamrmral.

Janez je ‰el poãasi kot star moÏ, Zaãelo je mesti, ko sose se‰li s konji pod StorÏiãem. Vsi so bili obleãeni v de-bele povr‰nike. Ko so jahali ãez senoÏeti, je tulila burjain jim nosila sneg v obraz. Potokarjev Janez, OgrinãevStanko, Matija iz Îerovnice, Tone, France in drugi: tri-deset jih je bilo. Molãali so in priganjali konje. Pod mejoso se ustavili. Graniãar Jovo je pre‰tel konje. Korle mu jeizplaãal podkupnino in godrnjal, da je previsoka. Maloso se pomenili nato pa od‰li naprej.

Konji so zdirjali v strmino. Sneg je padal v vse veãjihkosmih. Vsi so bili premoãeni. Sicer pa, kaj bi se tihota-pec bal snega, viharjev, toãe in deÏja, vetra in vroãine,tuljenja volkov in financarjev. Glavno je, da se opravidobra konjska kupãija. Potokarjev Janez je nad Baãkimdolom zapel:

BESeDATIHOTAPCI

237 

»Oj, Romana, ti si moja draga . . .« Drugi tihotapciso nekaj ãasa poslu‰ali, nato pa pritegnili in zategla pe-sem je odmevala v kra‰ko burjo. Mrzla burja in sneÏnimeteÏ sta pregnala v tople prostore italijanske obmejnefinancarje. Meja je bila prosta, cesta tudi. Tako so ne-ovirano pri‰li na piv‰ki predel.

Dobro so prodali konje in se najedli, napili in navese-lili v druÏbi veselih deklet s piv‰ke strani.

»Nazaj bo treba,« je prigovarjal Korle.»Ne, ni ‰e treba,« so se branili ljudje. »Sneg je zapa-

del. Ne boste prodrli. Ostanite pri nas ‰e nekaj dni. Vre-me se bo sprevrglo. Jug bo nastopil in pobral sneg, pa seboste vrnili.«

»Hm, meni se res nikamor ne mudi,« je govoril Poto-karjev Janez, pil vino in pel o Romani.

Tudi Ogrinãev Stanko je pel, vino pa samo posku‰al.Kdaj pa kdaj so tihotapci stopili na prag in se ozirali

v zasneÏeno sneÏni‰ko in javorni‰ko pogorje.»Sem za to, da se vrnemo. Jutri bo Ïe prvi april in

dovolj smo dva dni v vasi. Spoãili smo se in najedli,« jesitnaril Korle.

»No, pa pojdimo, ãe je tako,« se je oglasil Stanko in sioblekel povr‰nik.

Potokarjev Janez pa je sedel pri mizi in ga ni niã mi-kalo pustiti vino in dekleta. »Oh, tako lepo je sedeti pridobrih ljudeh, pri ognji‰ãu, piti vino in se pogovarjati z

BESeDATIHOTAPCI

238 

ljudmi, posebno z veselimi dekleti,« je rekel. »Kaj bidoma? Oãe bo sitnaril: ,Janez, daj to, daj ono! Zakaj netako?’« Janez je svetlo pogledal dekleta in tihotapce, iz-pil kozarec in spet zapel: »Romana, Romana . . .«

Dekleta so pela in ljubeãe zrla v veselega, neugnane-ga pevca.

Popoldne so se poslovili od veselih Pivãanov, ki jihniso veã mogli zadrÏati. Po piv‰kih planotah jim je zavi-jala v u‰esa piskajoãa burja. Polhovke so si potegnili ãezu‰esa. Îe v Baãkem dolu je bilo precej snega. ·li so pogazi drug za drugim. Molãali so. Ko so pri‰li do gozda,je mimo njih zdirjala tropa jelenov in ko‰ut. Obstali soin jih gledali. Kmalu so zagazili v velike zamete. ·li soprav poãasi. Ko so se eni upehali, so drugi stopili naprejin gazili sneg v celo. Kdaj pa kdaj so postali in se oziralina oblaãno nebo, od koder je ‰e kar naprej metlo. Ko sozapustili kra‰ke planote, jih je sprejel veliki gozd, kjer nibilo veã burje in je samo tiho, nesli‰no padal sneg. Vsoto sneÏno ti‰ino je le kdaj pa kdaj pretrgalo vre‰ãanje‰oje, ki je zletela med sneÏenimi jelkami. Tihotapci so sevedno manj pogovarjali.

»Stojte,« je nenadoma zavpil Matija. Vsi so obstali inãakali, kaj jim bo povedal. »Vrnimo se,« je rekel.»Reãem vam, da ne bomo pri‰li nazaj, ‰e pri starih jel-kah nismo, pa smo Ïe vsi utrujeni. Fantje, vrnimo se!

BESeDATIHOTAPCI

239 

Bomo dva ali tri dni poãivali. Vreme se bo medtem spre-menilo in obrnilo. Tako vam jaz svetujem.«

Stopili so skupaj in se zaãeli glasneje meniti, kaj bibilo najbolj pametno.

»Sem za to, da se vrnemo domov. Kaj bi ãakali in za-pravljali na Piv‰kem,« je dejal Ogrinãev Stanko in si ot-resel sneg s polhovke.

»Tudi jaz sem za to,« je pripomnil Lesnikov Korle.»Res, kar domov bi jo ubrali. Doma bodo v skrbeh za

nas,« je vaÏno spregovoril Potokarjev Janez in si poprav-ljal ‰korenj na nogi. Po dolgem priãkanju in prerekanjuso se ‰tirje odloãili in se vrnili nazaj v piv‰ke vasi. Dru-gi so nadaljevali pot.

SneÏilo je neprestano. Sopli so in poãasi gazili. S sne-gom obloÏene jelke so bile podobne druga drugi. Po ko-tanjah in grebenih ter debelih jelkah so ugibali, kje so.ZaÏeleli so si, da bi se kje oglasil strel iz pu‰ke ali vsajpasji lajeÏ, da bi se lahko zna‰li v tem velikem snegu.

Potokarjevemu Janezu so hodili pred oãi veseli fantjein dekleta iz doline, pevci in plesalci, kitara in harmoni-ka. Kdaj pa kdaj je vzdihnil in se ozrl v oblaãno nebo. OdÏeje je odpiral usta, da so se mu v njih topile debele sne-Ïinke. Otresal si je sneg s polhovke in starega povr‰nika,ki je bil Ïe ves premoãen. Premi‰ljeval je o svoji bodoã-nosti. ZasluÏil bi rad lepe denarje in se poroãil z lepomlado Ïensko, ki bi imela dolge ãrne lase in bi znala

BESeDATIHOTAPCI

240 

lepo peti in se prijetno pogovarjati. Misli so mu bileteÏke in vlekel je noge za sabo.

Polagoma so zaãeli pe‰ati. Ogrinãev Stanko se je usta-vil ves zasopel. Noge so ga bolele in glavo je imel razbo-leno. »Kje so stare Ogence?« je vzkliknil in se ozrl vomahujoãega Janeza. »Oãeta bi bil poslu‰al in domaostal! V laz bi bil ‰el in plot delal!«

Stanku prihajajo pred oãi domaãe ograde s plotovi,laz, ki ima najdalj‰i leskov plot. Plot je ponekje gostoobra‰ãen, drugje luknjast. Skozenj so beÏali zajci. Vidioãeta, ki stoji na dvori‰ãu pod orehom. Ozira se v viso-ko Ogulje, kjer sneÏi. Se bo Stanko vrnil? Oãetovo za-skrbljeno oko drsi po sneÏenih vrhovih La‰nika, Ostregavrha, Zavrha in ‰e dalje na desno proti Javorniku. Natose ozre proti Pongretovi hi‰i, kjer stari Pongre kida snegokrog hleva in pripravlja sani za voÏnjo v gozd.

Stanku se zaãne blesti. Pred njim so veliki zameti. Zdise mu, da je v Kopalniku nad Pongretovo ogrado, kjer jeob poti pred davnimi leti zmrznil Jeriãev France. Takoblizu je Kopalnik — petsto metrov in si tam.

Stanko se ozre. Razdalja med njim in tihotapci se veãain veãa. Vsi molãe in vzdihujejo. Sneg pada in pada. Ne-kateri obstanejo pod jelko in sopeã poãivajo.

Stanku prihaja ria misel topla domaãa soba, peã z za-peãkom, kjer sedita oãe in mati. Pred oãi mu prihajatopel hlev, kjer je ob jaslih privezanih pet govedi in par

BESeDATIHOTAPCI

241 

konj. Pod jaslimi se igrajo, jedo in skaãejo domaãi zajci.Vse je na toplem. Ali se bom vrnil domov? April se bliÏain z njim velikonoãni prazniki. Na Vidmu bo veselo —ples, petje, dekleta in harmonika. Fantje in dekleta bodov novih oblekah. Za roke se bodo vodili po vasi in seozirali. Fantje bodo metali klobuke v zrak in vriskali. NaVidmu bodo stale dekleta na pragu. Bele predpasnikebodo imele. Ali bo pri‰el domov do praznikov? V listniciima denar za kolo in oãeta. Da, tudi za oãeta. Obljubilmu je nekaj denarja. Oh, kako teÏko je prisluÏen ta de-nar. Morda se bom vrnil, se tolaÏi Stanko in se spetpoÏene v sneg.

Potokarjev Janez gre dvajset korakov za njim. Molãiin omahuje. Dvigne roko nad glavo, postoji in gleda. Potmu teãe po licih od naporne hoje. Sneg je vedno veãji,korak vedno ‰ibkej‰i. Prestopi se nekaj korakov in seustavi. Noga se mu trese. Vse ga vleãe k tlom, da bi seusedel in poãival. Samo poãivati ne! Lahko zmrzne.Vztrajati mora. Hoditi mora, pa ãeprav poãasi. Vsi so Ïenekam izginili. Samo Stanka vidi pred seboj. Skljuãen jev dve gube. Majhen je in ta majhnost se ãudno zrcali vsnegu med drevjem. Janez postoji ob ravni jelki. Ozirase med veje. Na dolgi veji zagleda veverico, ki ãepi zgrb-ljeno in ga svetlo opazuje. Oj, veverica, ti si sreãna! Tvojdom je na jelki in smreki. Sneg ti niã ne more. Opazuje‰naravo, sneg in mraz, deÏ in sonce, vihar in topel jug.

BESeDATIHOTAPCI

242 

Îivi‰, cvili‰, gloda‰ in skaãe‰ po vejah, meãe‰ ogrizke natla, se poigrava‰ sama ali v druÏbi sebi enakih. Blagor ti,veverica! âe bi se Janez spremenil v veverico, bi bil naj-bolj sreãen. Janez se domisli oãetovih besed. »Janez, Ja-nez, ãas je, da bi te zmodrilo in bi se doma drÏal. Prvo-rojenec si in najraj‰i te imam.« Janez vidi v duhu oãeta,ki sedi za mizo in bere koledar ali strankin ãasopis. Matisedi ob peãi, plete nogavice in rokavice. Sestre in prija-teljice sede za mizo, se smejejo in pogovarjajo o fantih,o plesu. Pojejo. Oãe se menda ozira skozi okno in govo-ri: »Janeza ni in ni, sneg pa kar naprej pada. Da se mu nebi kaj pripetilo!« Zaskrbljeno se ozira na druÏino. Sestraga tolaÏi: »Oãe, ne bojte se za Janeza! Bogve kje se ti‰ãiognji‰ãa, pije ãrnino in poje. Ali pa zbija ‰ale, da se ljudjesmejejo. Eh, na‰ega Janeza Ïe ne bo vzela slana, ne!«Oãe je za trenutek potolaÏen. Spet bere knjigo. Ko se pakazalec na stenski uri pomakne na tretjo uro, odloÏiknjigo in gre v hlev krmit voliãe, krave in telice. V hlevuje tako toplo, da bi se Janez kar ulegel med voliãe in za-spal. Poãival bi in poslu‰al sopenje Ïivine in roÏljanje zverigami, ‰krabljanje zajcev pod jaslimi in preÏvekova-nje volov, krav in telic. Janez ãuti, da so mu noge vednoteÏje in teÏje. Grmovje in mlade smreke ter jelke so po-dobne velikim sneÏnim kopicam. Ni jelenov in ne srnja-kov. Ni sli‰ati volka, da bi tulil, ne medveda, da bi renãal.Vse naokrog je mrtva‰ka ti‰ina. Samo sneg pada, pada.

BESeDATIHOTAPCI

243 

Janezu se vrti pred oãmi rodna hi‰a ob poti, oãe, ki jestrog in dober, skrben in veren, pa mati, ki ga ima rada,kot ga more imeti le mati. Dolina zaple‰e pred njim. Vsetiste lepe veselice, kjer je pel in plesal, uganjal norãije inzbijal ‰ale, vse prijazne, tople in ljubeznive va‰ke gostil-ne mu pridejo na misel, Îurgova in Bizarjeva, Malenskain Komidarjeva, Ipavãeva in na Vidmu, Grabnerjeva inVilarjeva, Megu‰arjeva in Jernejãeva. Vse so ga spreje-male z veseljem in smehom. Janez je pri‰el, spet bo ve-selo! Pot mu lije po ãelu od utrujenosti. Noge ga za-na‰ajo, kot da bi se bil napil ãrnine, pa je trezen, laãenin Ïejen. Gozd se vleãe v nedogled. Pred oãi mu priha-jajo vsi tisti, o katerih je sli‰al, da so zmrznili in so jihdobili v snegu. Ne, on Potokarjev Janez ne sme zmrzniti.Vrnil se bo domov. Poslu‰al bo oãeta, pustil bo pregonkonj in to zanikrno, burno in neredno Ïivljenje. Daleãpred njim je Stanko. Vsi drugi so Ïe od‰li naprej. »Hej,hej,« zavpije s slabotnim glasom. »Hej, hej!« Vpije, stojiin gleda okrog sebe. Nihãe se ne odzove. Samo sneg,sneg. Da bi vsaj srnjak lajal ali da bi volk zavijal okrogjelke! Ali da bi se oglasila pu‰ka ali naj bi pri‰li vojakifinancarji! Kdor koli naj bi pri‰el, da bi mu pomagalnaprej! Spet grebe poãasi po snegu. Noge so teÏke kotsvinec. Ali so to njegove noge? Kje smo sedaj? Sam jeostal v gozdu. Samo sneg, sneg in gozd brez konca inprestanka. Domaãa hi‰a, peã in oãe, mati ter miza v

BESeDATIHOTAPCI

244 

sobi, topel hlev in Ïivina mu hodijo pred oãi. Bi zapel ogozdu? Bi jelkam prepeval o Romani, tisti lepi Romani,na katero je nekoã mislil, a je bila le oddaljeni sen, ka-kor pesem. Janeza vleãe k tlom. Zdi se mu, da sli‰i pe-sem in BlaÏevca, kako igra in se smeje. Usede se in sklo-ni glavo med kolena. Utrujen je in samo malo bo poãi-val, potem bo ‰el domov. TeÏko diha od napora. Snegpada tiho in mirno, sneg, sneg . . .

·e enkrat dvigne glavo in s hripavim glasom zakliãe:»Hej, hoj, Stanko!« Nihãe se ne oglasi. Poizku‰a vsta-

ti, noge ga ne drÏijo veã. Pred oãmi mu zaple‰e sneÏnapokrajina, jelke in bukve, sneg in zameti. Sesede se kbliÏnji jelki, se stisne k njej in sam sebi dopoveduje, dabo poãival le malo ãasa, potem bo ‰el naprej skozi snegin gozd domov, kjer so skrbni star‰i in topla peã. Stisnenoge, roke drÏi na prsih. Sneg pada skozi veje in se ko-piãi na njem. Veter nosi nov in nov sneg, ki pokrije Po-tokarjevega Janeza.

Ogrinãev Stanko omahuje med drevjem naprej. Hodipo obãutku. Ni poti, ni steze. Vse je zameteno, mirno intiho. Tovari‰i so od‰li naprej. Nobenega ne vidi. SamoJanez je ostal nekje zadaj. Stanko ima upanje, da bo pri-‰el vsaj do Ogulja. Potem se bo spustil do Ostrega vrhain nato ‰e naprej, do mostu. Ko bo na mostu, bo Ïedoma. Most obiskujejo lovci in gozdarji. Po vodo hodi-jo k mostu in konje hodijo napajat. S strahom ugotovi,

BESeDATIHOTAPCI

245 

da je komaj na Starikavem lazu. Kje so ‰e Ostri vrh, Pod-pe‰ãenek in most, vas in rodna hi‰a s toplo peãjo in hle-vom! Stankove noge so teÏke, komaj jih premika. Glavaga boli. Vroãa je. Kar naprej mu prihajata na misel Ko-palnik in Jeriãev France, zmrznjenec, in staro znamenje,na katerem Ïe raste mah od starosti. Znamenje, postav-ljeno v spomin na Jeriãevega Franceta, je od starosti Ïenagnjeno. Ne, ne sme ostati v gozdu! April bo menda Ïejutri. Pomlad bo in na Ulaki in Kopalniku, na grebenu inpod vasjo bodo peli ptiãi. Zelenelo bo. Oãe bo gledalptiãe in zelenje, cvetje, ozimno p‰enico, rÏ in jeãmen.Ugotavljal bo kak‰na bo letina. Oh, sonce in zelenje! Dabi potegnil moãan juÏni veter, ki bi v nekaj urah stopilves sneg! Potem bi se hodilo po stezah ali v celem sko-zi gozd. Oãi mu lezejo skup. Mrak pada na gozdno po-krajino. Stanko obãuti utrujenost po celem Ïivotu. Use-de se. Objame si kolena z rokami. Stra‰no utrujenostãuti v glavi, rokah in nogah. Samo malo misli poãivati,samo malo. Sklonjen ãepi v velikem zametu. Obãuti, damu prijetno dene. Utrujenost popu‰ãa. Spanec ga obja-me. Kmalu zaspi in sanja o grebenu, Kopalniku in Ula-ki. Sneg pada mirno, nesli‰no in se zgrinja na skljuãe-nega Stanka.

Kot blisk se je raznesla novica, da je zmrznilo osem ti-hotapcev. Ljudje so bili zaskrbljeni. Ozirali so se proti

BESeDATIHOTAPCI

246 

Ogulju, kdaj se bodo vrnili preganjalci konj. StariOgrinc je neprestano stal pod orehom in zrl proti Ogu-lju. âakal je, kdaj se vrne Stanko. Temne slutnje so gaob‰le. Sam zase je mrmral: »Tak konec bo menda nare-dil, kot ga je Jeriãev France.«

V gozd se je odpravila skupina mladih fantov in moÏ.Na nogah so imeli krplje. Vodil jih je Repnikov Polde. Sseboj so imeli sekire in vrvi. Na Kozarjevcu so prepodilitri volkove, ki so tuleã zbeÏali od srne, ki so jo ‰e ravno-kar trgali na kose. Eden izmed volkov je postal pri nekibukvi, kazal zobe in rjovel. Gotovo je bil zelo sestradan.MoÏje in fantje, deset po ‰tevilu, so gazili sneg in drÏa-li ostrino sekir pred seboj, ko so se bliÏali volku. Volk je‰e enkrat zarjovel in zbeÏal v gozd.

TeÏko je bilo iskati zmrznjene fante. Vsi sledovi so bilizameteni. Pregledali so vse Ogulje, Javorje, Starikav laz.Prepodili so sestradano tropo jelenov in srnjakov. Nanekem lazu so dobili ostanke ‰tirih obÏrtih srn. Dolgo soiskali in sami so bili izmuãeni.

Najprej so dobili Potokarjevega Janeza na Starikavemlazu. Iz zameta je bilo videti samo sivo polhovko.

»Janez je, Janez,« je zavpil Polde in grebel po snegu.Bil je Janez, skljuãen, z rokami sklenjenimi na obrazu.

Obstali so pri njem. Umolknili so, se pokriÏali in zmo-lili zanj kratko molitvico.

BESeDATIHOTAPCI

247 

Molk je pretrgal Polde. »Potokarjevega Janeza bomopogre‰ali. Veseljak je bil in dober ãlovek. Kako ga je‰koda!«

»·koda ga je,« so mrmrali vsi, ki so gledali skljuãene-ga nekdanjega pevca, ‰aljivca in veseljaka. Ne bo ga veã.

Posekali so dve mladi jelki, ju prepletli z vrvmi in po-loÏili nanju Janezovo truplo. Nesli so ga do Ogulja.

Nato so na‰li ‰e Stanka. Bil je skljuãen in sam.Druge zmrznjene tihotapce so na‰li ‰ele, ko je sneg

zaãel kopneti.

BESeDATIHOTAPCI

248 

Vse ima svoj konec

Jovo in Kristina sta se veãkrat prepirala zaradi Rep-nikovega Poldeta.»Sli‰al sem, Kristina, da te je Polde nekajkrat obiskal

ponoãi. Povej no, kako je, bilo! Ali je to res ali samo laÏe-jo?«

Kristina ga je pogledala v oãi: »Jovo, samo tebe imam,da ve‰. Ljudje so zlobni. Obrekujejo me. Polde in na‰ oãesta stara prijatelja. Resnico ti govorim, kakor je matiboÏja v moji sobici.« Nepremiãno ga je gledala, ko je togovorila. Ni trenila z oãmi. Ni zardevala. Zavedala se jesvoje lepote in moãi. Zavedala se je, da bi lahko po vo-lji in Ïelji dobila v dolini fanta, kakr‰nega bi hotela. Zatoje govorice in zavist niso prav niã motile.

»âe ga dobim, bom ubil njega in tebe,« je strastnogovoril Jovo, »ali pa izginem od tod, da te ne bom nik-dar veã videl. Ve‰ Kristina, ãe si moja, mora‰ biti samomoja!« Za‰kripal je z zobmi in jo priÏel k sebi.

Iztrgala se mu je iz rok in ga mraãno pogledala. »BeÏino, grozil mi bo‰, obenem pa me objemal. Kaj misli‰, dame bo‰ z groÏnjami prisilil, da se te bom bala!« Vstala je,iztegnila roko in pokazala na pu‰ko, ki je leÏala zraven

BESeDATIHOTAPCI

249 

njega na travi. »Misli‰, da se bojim umreti? Pa me ust-reli, ãe bo‰ kaj na bolj‰em. Zaprli bi te. Na‰i fantje negovorijo, da bi se pobijali zaradi deklet, ne, tega ne go-vorijo! Malo se stepejo, to je vse. Tvoja sem, da ve‰.Ampak kako naj se uleÏem v posteljo k tebi, ãe mi karnaprej grozi‰! Kadar odide‰, vedno molim pred mater-jo boÏjo, naj mi odpusti, ker gre‰im s teboj, pa ‰e po-roãena nisva. Strahu ne poznam pred ãlovekom, bojimse samo boga in matere boÏje, da ve‰!«

Bila sta na neki senoÏeti. Okrog njiju so peli ptiãi.Skozi drevje se je prelivalo majsko sonce. Jovo je molãalin jo poslu‰al, ko mu je govorila odloãno in brez strahu.V njem je divjal vihar. Stra‰no je imel rad to strastno lju-bico Kristino. Zanjo bi postrelil polovico tihotapcev, ãebi bilo treba.

»Povedala sem ti vse, kar mislim,« je rekla Kristina inmencala v roki cvetko. »Danes teden bodo binko‰ti. NaKriÏno goro bom ‰la, lepo bo. Popoldne bodo v Vi‰evkuplesali. Îe dolgo nisem plesala.«

»Ko bo‰ moja Ïena, si bo‰ ples izbila iz glave. Ne bomte vodil po veselicah, da bi fantini uÏivali in te slaãili ssvojimi pogledi. Doma bo‰, otroke bo‰ imela in samomoja bo‰,« ji je rezko dejal.

Preseneãeno ga je pogledala. Tako strogo ‰e ni govo-ril z njo, odkar sta se imela rada.

BESeDATIHOTAPCI

250 

»Ne bom ti za deklo. Vedi, da nisem Bosanka. Deklane bom nobenemu. Poveselila se bom kak‰no nedeljo,ne pa samo kuhala in otrokom zadnjice brisala. Ne,Jovo, taka Kristina ne bo. Plesa mi ne bo‰ oãital. Ti si bilna teãajih in fantje so me vabili na ples. Rekla sem jim:,Jova ni in ne grem.’ Vsi ljudje to vedo. Tudi ti to ve‰,zato mi nikar ne oãitaj, ãe rada ple‰em. Ampak ko bomÏena, bi hotela nekajkrat na leto plesati.«

»Ne bo‰ plesala, ti reãem, in ko bo‰ moja Ïena, bo‰morala biti taka, kakor bom jaz hotel. V gostilne in naveselice Ïe ne bova hodila. Sprehajala se bova.«

»Reãem ti, Jovo, to pa Ïe ne. Ni ga fanta, da bi ga ubo-gala kakor ovca. Nisem ovãka, ampak Strnadova Kristi-na. No, bo‰ ‰el na KriÏno goro? Vsako leto grem tja gor,da prosim za sreão.« Pogledala ga je in ãakala odgovo-ra.

Zmajeval je z glavo in tiho dejal: »Ne, na va‰a roma-nja ne bom hodil. Pridi raj‰i sem gor! Sama bova. In ‰eto, Kristina: grozi‰ mi, da me ne bo‰ poslu‰ala. Kak‰enzakon bi bil to, ãe bi mi Ïena ugovarjala in delala posvoje? Reãem pa ti, ãe dobim Poldeta pri vas, pa ãepravpodnevi, ga ustrelim.«

»Grozil mi ne bo‰,« je jezno rekla Kristina. »Polde Ïedve leti ni v gostilni plesal z menoj, to vsi vedo. Teganisem zasluÏila. Marko nikdar kaj takega ne govori.«

BESeDATIHOTAPCI

251 

»Marko Ïe ne bo vzel Dane, to vem,« je brezbriznorekel Jovo. »Peãarjeva stara Marka ne mara, ker je pra-voslaven. Oni dan ga je zmerjala s Turkom vprião Dane.Marko je silno hud. Marko ni Turek, po‰ten Bosanec je.Pred Markom je stara Peãarka udarila z nogo ob tla inzakriãala, da nima dostopa, dokler je ona Ïiva. Marko jezaradi tega ves iz sebe. Tega ‰e ni doÏivel. Ne bo poza-bil, da mu je Peãarka to zagodla. Stari Peãar je brez moãipred svojo hudo in oblastno Ïeno. Marko je uÏaljen inpotrt. âe Dana ni znala sama urediti z materjo, kdo naj?Marko ne more. Vidi‰, tvoj oãe je moÏ, kot je treba, ti sipa taka,« ji je oãitajoãe dejal Jovo.

»Rekla sem, da bi me spremljal na KriÏno goro. Radahodim na romanja,« je uÏaljeno rekla Kristina.

»Ne, kot sem rekel, na va‰a romanja ne bom hodil.Me niã ne vleãejo take nore zabave.«

»Hm, od nekdaj so ljudje romali in bodo. Bom ‰la pasama, pa ‰e oãe bo ‰el z menoj.« Vstala je. »Grem do-mov.«

Posku‰al jo je objeti. Iztrgala se mu je in od‰la v doli-no.

Jovo je vstal in dolgo zrl za njo. Vedel je, da se je mednjima nekaj zaãelo trgati in da tega ne bo mogoãe usta-viti. Solza mu je pri‰la v oãi. Tako rad jo je imel. Toda vobraz mu je rekla, da bo tudi kot Ïena samosvoja. Hm,on bo veãji del Ïivljenja v sluÏbi, ona pa bi hodila na

BESeDATIHOTAPCI

252 

plese in romanja. Vasovalci bi jo obiskovali. Stresel je zglavo. Ne, ne, to se ne sme zgoditi. Streljati bi moral prejali kasneje. âudne misli so se mu podile po glavi. Takolepi naãrti bodo ‰li po vodi. âedno hi‰ico bi imela. Radabi se imela. Tako ne bo menda niã iz teh sanj in Ïelja.Trmasta je. Ali so vse Ïenske trmaste in svojeglave? jevrtal Jovo in grebel sam po sebi. On se preganja in kup-ãuje s tihotapci, ki ga varajo, in ‰e Kristino bi mu radiodvzeli in si jo prisvojili. Strese se ob misli, zakaj ‰e niustrelil na meji Repnikovega Poldeta. Jovo podzavestnoãuti, da mu ta ãlovek hodi v ‰kodo. Tisto ãudno Kristi-nino obna‰anje, Matijevo govorjenje, Polde pa molãi,ker se boji . . . Hm, ubogi Marko, ãe bo ‰lo tako, bova‰la v Bosno brez deklet in Ïena. Jovo misli na Kristino inna svoje bodoãe Ïivljenje. Ogleduje pu‰ko in pi‰tolo inju boÏa.

Tiste dni se je na Kuclju Marko pogovarjal z Dano.Tiho je govoril, ãe‰ da ni zasluÏil, da ga stara Peãarkazmerja s Turkom. Naj Ïe neha, ker tako ne more iti veãnaprej. »Dana, ti ve‰, da mi je teÏko,« je tiho govorilMarko in jo drÏal za roko.

»Kaj morem jaz, ãe je mati taka. Vneta kristjanka je,«je mirno odgovorila Dana in zami‰ljeno gledala Marka,ki je kadil cigareto za cigareto.

»Poglej, Dana, komu je to podobno. Jaz imam svojomater zelo rad. Skoraj vsak teden ji pi‰em. Rodila me je,

BESeDATIHOTAPCI

253 

velike teÏave je imela z menoj, preden me je vzredila.Oãe je padel v nekem bataljonu v zadnji vojni blizu Soãena nekem hribu, kjer je padlo na tisoãe Bosancev zaplesnivega cesarja na Dunaju. Pridem v sluÏbo v va‰ekraje, sreãava se, ljubiva se, kakor je treba, in poroãitisva se mislila. Vse to najino znanje in ljubezen pa zdajprepreãuje tvoja mati. V njenih besedah sem Bosanec,musliman, Turek, turski pesjan, ki v pogubo spravljateto in vso va‰o hi‰o. ·e v molitvi me kolne, mi je zad-njiã dejala.« Pomolãal je, vrgel cigareto proã, pogledalna uro in poãasi nadaljeval:

»Dana, kak‰no Ïivljenje bi midva imela, ãe bi te vzelin bi Ïivela tukaj? Tvoja mati bi me kar naprej zmerjalain v niã devala. Tega nisem zasluÏil. Preveã sem mehak,da bi to prenesel od tvoje matere, in preveã imam dobrosvojo mater, da bi Ïivel v takem peklu. Saj tvoj oãe jedober, ampak hlaãe le mati nosi. Morda te je namenilavelikemu gruntarju ali kak‰nemu uradniku, ki pisari nasodi‰ãu, ali pa kak‰nemu krojaãu, katerih je toliko privas.«

Dana je stiskala ustnice in solze so ji tekle po obrazu.»Kaj morem jaz, ãe je mati taka. Tudi meni Ïe vsak

dan dve leti govori, da bom pri‰la v pekel, ker imammuslimana. Povedala sem ti Ïe, da na materino zmerja-nje niã ne dam. Privadila sem se Ïe temu. Moja mati jeimela tako vzgojo. Oãe jo je vzel za Ïeno nedolÏno. To

BESeDATIHOTAPCI

254 

Ïeli tudi od mene. Veãkrat sem ti Ïe rekla, da bi bilolepo, ãe bi imela otroka s teboj, pa ãeprav bi se ne po-roãila.«

Marko je namr‰ãil ãelo, jo temno pogledal in dejal:»Dana, bolj poznam va‰e ljudi v tem kraju kakor ti, ki

si tukaj rojena. âe bi se to zgodilo, bi te tvoja mati vrg-la iz hi‰e. Otrok bi bil tisoãkrat preklet bosanski pankrt,mulec, tur‰ko seme. Vidim in sli‰im, kako v tem krajuravnajo ljudje z nezakonskimi otroki, pa so jim oãetjeSlovenci, ne Bosanci. Dana, mojemu otroku ne bo nobe-na stara coprnica rekla pankrt in tur‰ko-bosanski izme-ãek! Zato si nisem Ïelel, da bi ti imela otroka z menoj.Svoji materi sem Ïe pisal, da me tvoja mati ne mara. Nepusti me v hi‰o, kakor puste Jova h Kristini.«

Dana si je obrisala solze, si objela kolena z rokami inse zazrla v Marka. Z oãmi je vrtala po njegovem obrazu.»No, Marko, kaj ti je mati odgovorila na tvoja pisma omeni?« je rekla. Napeto je priãakovala odgovora in sti-skala svoja lepa usta.

Marko je nadaljeval. »Pisala mi je, naj dobro premis-lim, da bom sreãen. Rahlo mi je oãitala, da me je imelavedno za ponosnega sina, ki se nikdar v Ïivljenju niko-mur ne pusti Ïaliti. V pismu mi je na‰tela vse moje po-nosno sorodstvo do tretjega rodu nazaj. Navsezadnjemi je v zadnjem pismu pisala, da se je zjokala nad me-noj, ker me pokrivici zaniãujejo. âe ne verjame‰, tu so

BESeDATIHOTAPCI

255 

pisma! Beri! Bo‰ videla, da ne znam lagati kot va‰ifantje.«

Segel si je v notranji Ïep, potegnil iz njega pisma in jihdal Dani v branje.

»Hm, lepo pisavo ima tvoja mati. Lepo in razloãno.Cirilice sem se v ‰oli dobro nauãila.«

Med branjem je stiskala ustnice in ãelo se ji je mraãi-lo. Ko je prebrala, je vzkliknila: »Vidim, da se imata zmaterjo res rada. Moje matere ne mara, svetuje ti, dabodi oprezen in pameten pri Ïenitvi. Sreão bo‰ imel le,ãe vzame‰ Bosanko ali Srbkinjo.« Pomolãala je. »Mati tipi‰e, da so tisti katoli‰ki Slovenci stra‰no sovraÏni ljudje,ki na vse drugo gledajo z zaniãevanjem. Marko, Marko,mati ti je napisala taka pisma, da bo‰ moral stokrat pre-misliti, preden se bo‰ odloãil, da me vzame‰. PoglejMarko ne tvoja ne moja mati nista krivi, ãe se imavarada!«

»Vse bi bilo kakor je treba, ãe me tvoja mati ne bi takosovraÏila. Koliko va‰im ljudem, slovenskim kmetom,sem v teh letih pomagal in na obe oãesi miÏal, ãe kaj nibilo v redu. Nobenega kmeta nisem ovadil vi‰ji koman-di, ãe ni ob meji pogasil ognja. Sam sem gasil, ãe je bilotreba. Dovolil sem, da so posekali in prodali les na meji.Tudi tvojim sorodnikom po materini strani sem ‰el naroko, da so tri konje na licitaciji dobili skoraj zastonj.No, in za vse to sem niãvreden Bosanec. Potrpel sem,

BESeDATIHOTAPCI

256 

ampak tudi meni je dovolj. Nikoli ti nisem oãital, ãe semti kaj kupil. Moja si bila in prav je tako. Tako sem ne-sreãen zaradi tvoje matere! Jovo pa je zaradi Kristine,ker se je menda nekaj peãala s tistim Poldetom.«

»Ni se,« jo je Ïivahno branila.»Hm, ne briga me,« je mraãno odvrnil Marko. »Re-

ãem ti, da je Kristina vsega zmoÏna. Divja Ïenska je. ·eJovo je menda ne bo ukrotil!«

Dana se je ozrla v sonce, ki se je spu‰ãalo za javor-ni‰ke gore. Iztegnila je roko in rekla: »Marko, ta popol-danska spoved na tem Kuclju je bila huj‰a kakor vseizpovedovanje v cerkvi Svetega Jurija v trgu. Reãem ti,da ne bom nikoli veã v Ïivljenju obiskala tega zoprnegahribãka. Ne, ne! Kmalu se oglasi, pa mi bo‰ povedal.kako si se premislil.« Stresla mu je roko in stekla poKuclju navzdol. Spotoma je bridko jokala. Vedela je, daje konec Markove in njene ljubezni. âe ne bi bilo vmesvere, bi bila z Markom sreãna. Tako pa . . .

Marko je dolgo gledal za njo in tudi njemu so teklesolze za Dano. Rad bi jo imel. Bila je njegovo prvo dekle.Dolgo ãasa sta se borili v njem dve ãustvi: ljubezen domatere in Dane in mrÏnja do Danine matere. Z bridkoÏalostjo je pogledal materino sliko, ponosne bosanskeÏene. Bil je tako navezan nanjo, da bi mogel zaradi njepustiti tudi Dano.

BESeDATIHOTAPCI

257 

âez nekaj dni so Jova in Marka poklicali na komando.Kapetan Trnek jima je povedal, da bosta v kratkem pre-me‰ãena na bolgarsko mejo. Tam potrebujejo izku‰ene,vestne graniãarje. Osupnila sta in se spogledala. Zaãu-deno sta se zastrmela v kapitana Trnka, ki je z njuno po-moãjo zasluÏil lepe denarje na meji. Sedaj bi se ju rad nalep naãin odkriÏal s premestitvijo, zato jima govori ovestnosti in poÏrtvovalnosti na meji. Vedela sta, da imanekaj za bregom. Morda sluti, da sta ga vãasih prikraj-‰ala za nekaj deset tisoã. Kaj je on delal s tihotapci? Niã,si je mislil Jovo. ·e konj se mu ni ljubilo pre‰teti. Samoz Bergantovim se je vãasih pogovarjal o meji in domo-vini. Na sokolskih veselicah pa plaãuje za drago vino,gladi kolena trgovskim dekletom in vpije Ïivio kralj inministri.

Jovo je kapetana drzno pogledal v oãi in zmajeval zglavo.

»Gospod kapetan, tako dobro smo se zadnja leta ra-zumeli. Vestno sva z Markom izpolnjevala va‰a poveljav na‰o in skupno korist.«

Kapetan Trnek je ostro pogledal Jova in premaknilneke papirje na mizi. »SluÏba je sluÏba. Ukaz je ukaz,«je rekel. »V ‰tirinajstih dneh gresta od tod. ·e to vamapovem, ãe imata dekleti v vasi, da jima ne povejta niã opremestitvi. To spada v voja‰ko tajnost. Mi Ïe vemo,zakaj je to potrebno. Tudi jaz bom ‰el na drugo sluÏbe-

BESeDATIHOTAPCI

258 

no mesto, kadar dobim ukaz vi‰jih stare‰in.« Ni pa po-vedal, da bi ga bili Ïe dvakrat premestili, ãe se ne bi bilposluÏil protekcije in priporoãil vi‰jih deÏelnih veljakov.»Se razume, da mora biti meja ta teden dobro zavaro-vana,« je ‰e rekel.

Jovo in Marko sta od‰la na karavlo.Drugi veãer sta spustila ãez mejo sto dvajset konj.

Lepo sta zasluÏila. Kapetan Trnek ni dobil niã. Ko ga jepeljal Jovov prijatelj-graniãar z motorjem proti meji, gaje zvrnil v jarek, da si je zlomil nogo. Odpeljali so ga vbolnico. Jovo in Marko sta se tako lepo ma‰ãevala kape-tanu Trnku. ·e dve skupini konj sta spustila ãez mejo.Bergant je nekaj slutil. Redkobesedni Jovo pa mu je re-kel, naj se ne briga za druge stvari kakor za svoje.

Zveãer, preden sta od‰la, sta se poslovila od Kristinein Dane. Rekla sta, da gresta na trimeseãni teãaj. Vrni-la se bosta jeseni.

Jovo je dal za pet litrov kuhanega vina. Pili so in govo-rili o Bosni in ljudeh. Dana ni pila. Samo molãala je. TudiMarko je molãal. Strnad je ‰el kmalu spat. Zaãeli so sepogovarjati ti‰e. Proti polnoãi so vsi ‰tirje imeli solzneoãi. »Lepo je bilo ta leta, Jovo,« je zahlipala Kristina.Dana pa je objemala Marka in mu pridu‰eno ‰epetala:»Marko, pi‰i mi lepa pisma!«

Petelini so peli, ko so se raz‰li. Tihotapci niso o vsemniã vedeli.

BESeDATIHOTAPCI

259 

Amerikanca

Zavr‰alo je po vsem kraju. Dva domaãina Amerikan-ca sta se vrnila za tri mesece v domovino. Blizu

‰tirideset let sta imela. ·e mlada sta od‰la v Ameriko.Delala sta v gozdovih, varãevala in mislila na to, kako biobogatela in ostala v deÏeli dolarjev ali pa se vrnila do-mov. Bila sta enake rasti, velika, ko‰ãena in ãrnolasa.Prijatelja sta bila Ïe trideset let. Îensk nista imela, neRibnov Nace ne Otrinov Miha. Otrinovemu Mihi so joveãkrat zagodli prijatelji, ko so mu zapeli pod oknom,kjer je stanoval: »Miha ne ve, zakaj je dekle, zato osta-ne stric . . .« Oba sta se izogibala pivcev in kvartopir-cev. Oba sta si Ïelela dolarjev in lepo Ïeno. To sta si veã-krat odkrito povedala. Potem so se jima dolarji kopiãi-li, z njimi pa tudi leta. MoÏje njunega letnika so se poãa-si poroãili, imeli otroke, toÏili ãez mali zasluÏek v Ame-riki, vzdihovali po starem kraju, odlagali ãas vrnitve vnedogled. âas je tekel. Drugi so se udomaãili in Ïivelipaã tako Ïivljenje, kakor so si ga ustvarili, dobro ali sla-bo, lepo ali grdo. Dobili so ãedne ali prepirljive Ïene,znosne ali neznosne, zveste ali nezveste, zijalaste alitihe, zdrave ali bolehne, postavne ali ãokate, ãrnolase ali

BESeDATIHOTAPCI

260 

blondinke. Vse te Ïene in njihove druÏine sta na tihemopazovala oba varãna prijatelja. Tako sta bila RibnovNace in Otrinov Miha trideset let. âakala sta in doãaka-la, da so se leta usedla nanju in da se je na ãekovni knji-Ïici v banki nabralo po nekaj tisoãakov. Sreãna in pre-sreãna sta bila, ko jima ni bilo treba do tedaj rediti sit-ne Ïene in ‰tevilnih otrok, ki dosti pojedo in raztrgajo.Edini stro‰ek, ki sta ga imela s seboj, je bil ta, da sta setrikrat na leto napila in darovala tri dolarje na Mihelovo.Napila sta se na novega leta veãer, na velikonoãni pone-deljek in o svetem Luki, ki pospravlja zadnja poljskepridelke. Hodila sta jest v najcenej‰o menzo ali pa sta sisama kuhala, kakor hitro sta dognala, da ju v menzivarajo z majhnimi ko‰ãki mesa in solate. RibnovemuNacetu so ‰aljivci rekli, da se ne bo nikoli oÏenil, ker imavse izraãunano, kolikor snedo na leto Ïena in ‰tirje otro-ci do petnajstega leta. Nace in Miha se nista zmenila za‰ale in zbadljivke tovari‰ev in domaãinov. Vedela sta, daso jima ‰tevilni znanci nevo‰ãljivi za njune prihranke.Varãevala sta pri vinu in oblekah, srajcah in kartah, voÏ-njah in ãasopisih. Obraãala sta hrbet gostilnam in igral-nicam, kinu in gledali‰ãem, boksarjem in nogometu,Ïenskam in znancem. Pa sta se postarala in osivela. Klju-kastih palic ‰e nista rabila. Hodila sta ravno kot sveãa.Nosila sta brke, nasvedrane navzgor, ãeprav to ni biloveã v modi. Obleki sta imela za praznik dve, sivo in rja-

BESeDATIHOTAPCI

261 

vo, in deset srajc pa tri klobuke, oba enake mere, cenein barve. Tudi ãevlje sta imela oba enake, ãrne in rume-ne, kravate pa ‰iroke, rjave in zelene. Kadar sta ‰la mimostanovanja kakega domaãina, sta pospe‰ila korake, da june bi draÏili otroci in ju spra‰evali: »Oj striãka, kje imatapa vidva deklice in fantke, kje sta vajini mami?« —»Smrkavci, molãite, niã vas ne briga!« sta jima odgovar-jala. Vedela sta, da sli‰ijo take besede od oãetov in ma-ter, stricev in tet, sitnih, hudobnih in po kranjsko ne-vo‰ãljivih.

Taka sta bila na kratko Ribnikov Nace in OtrinovMiha. Bog jima daj dolgo Ïiveti na tem svetu.

Na binko‰tno nedeljo, ko sta se dodobra napila vmiru, brez priã in zijal, je vstal Otrinov Miha in s solz-nimi oãmi pogledal prijatelja Naceta, izpil velik kozarecvina, ga trdo postavil na mizo in vaÏno spregovoril:»Nace, zadnjih trideset let pijeva samo trikrat na leto.To je dobro in pametno. Starava se. Jaz jih bom na Mi-helovo ‰tirideset, ti jih bo‰ pa na Lukovo ‰tirideset.«

»Kaj ãenãa‰, Miha! Stara sva Ïe. Imava pa zato dolar-jev, ki jih drugi nimajo,« je odvrnil Nace.

»Ve‰ kaj,« je nadaljeval Miha in oãi je imel ‰e boljsolzne, »Kaj, ãe bi ‰la za nekaj ãasa v stari kraj, pa bi serazgledala, in ãe se nama bo zdelo, bova lahko poiska-la kak‰no Ïensko, To bi jo zagodla tem nevo‰ãljivcem!«

BESeDATIHOTAPCI

262 

Miha se je usedel in si obrisal solzne oãi s pisanim rob-cem. Oãi je imel mokre samo, kadar je pil.

»Kaj, kaj trobezlja‰, Miha?« je ves preseneãen vpra‰alRibnov Nace. »Da bi se midva Ïenila — redila Ïeno inotroke, Ïlahto in kaj vem kaj ‰e! Si nor, Miha? Ali so ti pakaj nasuli v vino? Kaj sva zato garala v Ameriki tridesetlet, da bi nama Ïenske poÏrle pljuãa in prihranke?«

»Ne bo tako, Nace. Kaj pa, ãe umrjeva, komu bova pazapustila, te vpra‰am? Lenim sorodnikom v starem kra-ju ali debelim farjem? Kaj pa, ãe bi pobrala drÏava, kiima Ïe vsega zadosti? Danes je binko‰tni ponedeljek. Jazbi rekel,« Miha se je potrkal z debelim desnim palcempo prsih in nadaljeval: »glej no, Nace, do svetega Mihebi vse to dobro premislila: ali se nama za naprej boljizplaãa, da ostaneva sama ali da jo pobri‰eva v stari kraj,poi‰ãeva kak‰no tako, ki bi ne bila razvajena ne v jedi inne v obleki. In ‰e taki dve bi morala dobiti, da bi si biliprijateljici in bi tudi midva ‰e naprej ostala prijatelja. Tosem mislil, Nace. Sonce gre Ïe za greben, dan gre h kra-ju. Vino je popito in plaãano. Nace, vrag te potiplji!«Miha je umolknil, dvignil Naceta pod pazduho in od‰lasta poãasi domov v gozdne barake.

Drugi dan sta zaãela znova.»Miha, kaj si Ïe ti ãesnal, o nekih Ïenskah in starem

kraju? Povem ti, da si se napil. Ne bi se bil smel preveã.Hudiã te je obsedel, ko si take klatil. Miha, pa ne, da bi

BESeDATIHOTAPCI

263 

se midva ‰e kdaj kregala? âe se ‰e kdaj vrneva v starikraj, bova ‰la na Brezje. Tam bova dala na oltar vsak petdolarjev materi boÏji, zato da ostaneva prijatelja, Ïiva inzdrava. To bova naredila. O Ïenskah pa, Miha, karmolãi! Îenske so paã Ïenske.«

»Ne bom ‰el na Brezje,« je rekel Miha, »ampak naKriÏno goro, potem bi se ga pa pri Kunstlju napil za dvadolarja. Kaj bi ‰e pet dolarjev nosil na Brezje! Midva ni-sva ‰e nikoli metala denarja stran.«

Nace pa je rekel: »âe bi si v starem kraju na‰la Ïen-sko, bi se gotovo kmalu za prazen niã sprla, po tridese-tih letih! Kaj bi ne bilo to Ïalostno? Taki Ïeni bi jaz uronavil! Pa otroci, Miha. Ti bi jim dal eno po goli zadnji-ci, ãe bi ti nagajali, Ïena pa bi te ozmerjala, da si cepec,ker nima‰ rad otrok. Te stvari vidim pri sosedih. Pa ‰e to,da Ïeno obiskujejo sorodniki, ona klepeãe, vabi na ma-lice in likerje, zapravlja po malem tvoj teÏko prihranjenidenar. Miha, prosim te, da te stvari premisli‰!«

Miha se pa kar ni in ni dal pregovoriti: »Ve‰ kaj, Nace,midva bi dobila taki Ïenski, da ne bi bilo preveã krega.Recimo taki, ki sta bili veã let prijateljici v dobrem inhudem, kakor sva prijatelja midva. To bi bilo le nekaj! Nizlomka, da si ne bi takih na‰la. Îenski si bosta obliznilivse prste na rokah, ãe dobita naju za moÏa. Prva leta bijima ne povedala, da imava prihranjenih v banki pet ti-soã dolarjev. Dobro je, ãe Ïena ve, kaj ima‰ in koliko.

BESeDATIHOTAPCI

264 

·ele drugo leto bi povedal, kako sva delala akorde, med-tem ko so drugi Ïenskarili in se Ïenili, hodili po veseli-cah in pili.«

Tako sta se pogovarjala Nace in Miha, zdaj glasnejezdaj ti‰e. Miha je prigovarjal, da bi ãimprej ‰la v starikraj. Nace je pa odla‰al, ãe‰ ‰e malo poãakajva, premis-liva. Zmagala in obveljala je Mihova beseda. Znanci soju vedno spra‰evali, ãe se mislita v starem kraju oÏenitiali kaj. Miha in Nace pa sta sklenila, da ne povesta, kajsta se zmenila. Nekoã pa je Miha sosedi nevede bleknil,da bi se oÏenil, ãe bi dobil kak‰no molãeão, pridno insnaÏno Ïensko iz starega kraja, kjer so Ïenske navajenena skromno hrano in malo obleke. To je rekel brezbriÏ-no in besedo »ãe« je trikrat ponovil. Vseeno je sosedazaupala prijateljicam, da se bosta ta dva stara, skopu‰kain ãuda‰ka panja morda oÏenila. Îenske so moãale inkimale druga drugi, se nasmihale in skrivaj pisarile so-rodnikom v stari kraj, da se bosta vrnila Nace in Miha insi poiskala Ïeni.

Zavr‰alo je po vaseh kakor spomladi v ãebelnem pa-nju, ko sta se Ribnov Nace in Otrinov Miha, ki sta bilatoliko let v Ameriki, vrnila domov. Îenske so stikale gla-ve in si ‰epetale med seboj. MoÏje so ju spra‰evali odelu, zasluÏku in Ïivljenju v obljubljeni deÏeli.

Strnadova mati je dobila od svoje sestre v Amerikiob‰irno pismo. Naj vendar ne zamudi prilike, ji je pisala

BESeDATIHOTAPCI

265 

sestra, in naj omoÏi Kristino z Nacetom ali Mihom.Varãna sta, stara tudi, ampak dolarje imata. Oba stastra‰no velika prijatelja, skupaj delata, skupaj Ïivita,zaupata si. »Kakor sem razumela Otrinovega Miho,bosta gledala, da dobita taki Ïeni, ki sta si prijateljici,« jestalo v pismu. »Veãkrat si mi pisala, da tvoja Kristina inPeãarjeva Dana vedno skupaj tiãita. Glej, da bo kaj iztega. Rada bi videla tvojo Kristino v Ameriki. Tako jelu‰tna na sliki.«

Strnadova je vzdihnila, ko je prebrala pismo. Obraãa-la ga je in ga v mislih tehtala. Prebrala ga je ‰e enkrat.Nato ga je dala ‰e moÏu. Stari Strnad si je nataknil oãala.

»Ha, ha, ha, glej ga, Otrinovega Miho, starega skopu-ha, Ïenil se bo!« Nato je stari resno pogledal Ïeno, glo-boko vzdihnil in dejal: »Jovo je od‰el, hm ja. Dober ãlo-vek je pa le bil! Kristina ne bo ãakala nobenega. âas je.Ti grdi gobci toliko govore o njej. Otrinovega Miho bomjaz vzel v roke.«

Strnadova Kristina je sreãala Otrinovega Miho priPeãarjevih. Bil je z njimi v daljnem sorodstvu. Za mizoso sedli Peãarka, Dana in Otrinov Miha. Kristina je pri-sedla in povedala, da je Strnadova.

»Tako, tako, postavno dakle si, kakor tvoj oãe, kakopa je z njim? Je zdrav?« Miha si je vihal brke in s svetli-mi oãmi gledal Kristino. »Poglej, pa se zna‰ ãedno

BESeDATIHOTAPCI

266 

obleãi. V Ameriki se Ïenske kar naprej oblaãijo. Nekate-re ‰e delati ne znajo. Ple‰e‰ kaj rada?«

»Oh, stric, medve s Kristino radi ple‰eva, samo matinaju ne puste,« se je posmehnila Dana.

»Kaj sem Ïe rekel,« je nadaljeval Miha, »‰tirideset letimam. Sklenil sem, da bi se oÏenil, ãe bi na‰el kajpripravnega.«

»Hm, v Ameriki se zasluÏi, da je kaj. Tukaj ni tako,« jerekla Peãarjeva in bistro pogledala Dano in Kristino.

Jedli so rÏen kruh in pili vino, ki ga je plaãal Miha.Peãarjeva je narezala ‰unke in povrhu ‰e skuhala jajca.

Otrinov Miha je pogledal na uro in dejal: »Zgovorilasva se, da pride, pa ga ni. Kaj neki dela?«

Nenadoma se je obrnil h Kristini in jo vpra‰al, kolikolet ji je.

»·estindvajset jih bo, Dana pa leto manj,« je Peãarje-va hitro odgovorila namesto Kristine.

»Hm, samo ‰tirinajst let sem starej‰i od tebe,« je re-kel Miha in si priÏgal cigaro in poãasi govoril, da semora tudi v Ameriki trdo delati in varãevati, ker drugaãene gre in ne gre. So taki ljudje, ki vsak dolar zapravijo.Tam se laÏe zapravi, ker se v trgovinah veã dobi. Obrnilse je h Kristini, ki je ves ãas molãala, in ji dejal: »Dekle,bi ‰la z menoj, ãe bi se zgovorila, kaj?«

Vsi so se ozrli na Kristino, ki je nakremÏila obraz inrekla: »Vsaka stvar je vredna, da se o njej pogovori‰.

BESeDATIHOTAPCI

267 

Danes niã ne reãem, ker vas prviã vidim. Svet bi pa lerada videla.«

Dana se je posmejala Kristinim besedam. Objela jeKristino, se obrnila k Mihi in mu rekla veselo: »Veste,stric, medve sva prijateljici. Kamor bo ‰la ena, bo ‰ladruga.«

»Tako je, tako,« je vaÏno spregovorila Peãarka. »Ve‰Miha, ti dve dekleti sta vedno skupaj. Menda sta Ïe de-set let prijateljici.«

»In tudi bova ostali,« je pristavila Kristina in vstala.»No, kam se ti pa mudi?«»Oãetu in materi sem rekla, da se vrnem pred veãer-

jo.« Pozdravila je Miho in od‰la.»Îe vidim, Strnadova je ãedno dekle in pametna je

videti. Hudika, da ni Naceta. Reãem vam, da mi deklekar ugaja. In ‰tirinajst let ni veliko, kajneda?«

»Ni, ni,« je vzkliknila Peãarica.Navsezadnje je le pri‰el Nace. »Obi‰ãe te ta in oni.

Oglasi se en in drug. ·e Ïenili so me, pa se nisem dal kartako,« je hitel Nace in pomeziknil Peãarici, ki je hitela knjemu. »To je pa Ïe tvoja hãi. Lepo je ra‰ãena. Z Mihomsva sklenila, da bi, ãe se bo le dalo, dobila vsak svojoÏeno in jo odpeljala v Ameriko. Reãem vam, da ga ni ãezMiho. Stara prijatelja sva in bova tudi ostala. Kaj bi ‰erekel!«

BESeDATIHOTAPCI

268 

»No, no, tiho bodi Nace!« ga je miril Miha. »Kaj bi mehvalil. Prijatelja sva, pa je.«

Ko so popili liter vina, je pri‰el na vasovanje Strnadovstari.

»JoÏe, poglej no, ‰e si moÏak, kot je treba!« je rekelOtrinov Miha in mu moãno stresel roko.

»Sem mislil, da te ne bom veã videl v starem kraju,«mu je odgovoril Strnad in z zvijaãnimi oãmi gledalMiho.

Peãarica je pomignila hãerki, da je stekla po liter vinah Krajcu, kjer je najbolj‰e vino v dolini.

Nace je veãinoma molãal in gledal Peãarico in Strna-da.

»No, ker je ‰lo dekle po vino, bi povedal, kaj mislivamidva z Nacetom,« je zaãel Miha in si priÏgal cigareto.»Z Nacetom sva Ïe dolga leta prijatelja, tako velika, daso se Ïe nekateri norãevali na najin raãun. Rekli so, dasva kot tista dva stara apostola Ciril in Metod. No, ostalasva samca do ‰tiridesetega leta. Drugi so se Ïenili, enisreãno, drugi bolj slabo. Midva pa sva od strani gleda-la, pa sva bila kar sreãna, da sva sama. No, pa so pri‰lazrela leta. StoÏilo se nama je po domaãih krajih in lju-deh. Sklenila sva, da bi si poiskala Ïeno, ãe bi dobilakak‰no pripravno.« Miha je pomolãal in puhnil dim izcigare pod strop. »Hm,« je nadaljeval z mirnim glasom,»midva z Nacetom Ïeliva dobiti taki, da bi bili prijate-

BESeDATIHOTAPCI

269 

ljici, kot sva prijatelja midva. Tako bi se vsi ‰tirje do smr-ti razumeli.« Miha je konãal, potrepljal Peãarico porami, jo pogledal v oãi in ji dejal: »Sli‰al sem, da sta tvojaDana in Strnadova Kristina prijateljici, kajne, da sta?«

»Seveda sta, Ïe iz mladega,« je Ïivahno odgovorilaPeãarica in pokimala Strnadu, ki je hitro poprijel in de-jal:

»Pametna sta vidva, Miha in Nace, da vedno skupajdrÏita. Le v prijateljstvu se kaj doseÏe. Vem, da staPeãarjeva Dana in na‰a Kristina Ïe deset let prijateljici.âe ni Dane pri nas, je pa Kristina pri Peãarjevih. K ma‰ihodita skupaj. Njive imamo skupaj, tudi senoÏeti.Reãem vama, da staro prijateljstvo le nekaj zaleÏe,« jesklenil Strnad.

»Bi se ti, Peãarica, in ti, Strnad, pogovorila z dekleti?”Nace, ki je do zdaj molãal, se je oglasil: »Kaj pa, ãe sta

dekleti Ïe kje zmenjeni? Sli‰al sem, da so hodili neki gra-niãarji okoli hi‰e.«

Peãarica je zardela ob tej besedi. Strnad se je pa hitrozna‰el in dejal: »Seveda, mladina ple‰e, resno pa nista ‰enikjer zmenjeni, ãeprav sta Ïe imeli snubaãe.« Strnad jepaã znal.

»Eh no, Nace, pa ja ne bova taka pikolovca, ãe staimeli obiskovalce in plesalce. Tudi midva sva plesala,ãeprav ne dosti, v mladih letih!«

BESeDATIHOTAPCI

270 

»Îe, Ïe,« je posmehljivo rekel Nace, »samo ãe nistadekleti Ïe obljubljeni tistim bosanskim graniãarjem.Reãem pa, da bom naredil to, kar bo Miha.«

Peãarka in Strnad sta se spogledala in si pomeÏikni-la.

Pri‰la je Dana vsa zasopljena z litrom vina v cekarju.»Uh, so ljudje zijalasti,« je rekla in pogledala mater.

»Vsi govorijo, da so v hi‰i snubaãi. Komaj sem se jih od-kriÏala. Rekla sem jim, da so to dobri prijatelji na‰e hi‰ein niã veã in da naj me v uho pi‰ejo take ãenãe.«

Ko je Dana videla resne, molãeãe obraze, je stresla zglavo in dejala: »S Kristino sva zmenjeni, da bova ‰li zZorko na Mirkov grob. Zorka naju je naprosila.« Obrni-la se je in hitro od‰la.

Peãarka je povedala, kako nesreãno je bil ustreljen nameji Mirko, dobri fant, za katerim ‰e vedno Ïalujeosamela mati, in njegovo dekle se kar ne more potolaÏi-ti.

»Hm,« je pripomnil Strnad, »zasluÏka ni bilo, pa jesvet zaãel kupãevati s konji. Kaj bi samo bogatini kupãe-vali!«

Popili so ‰e liter vina, nato pa si segli v roke. Peãarkaje obljubila, da bo nagovorila hãer Dano za Naceta,Strnad bo govoril s Kristino za Miho.

»To vem, da dekleti nista ‰e nikjer zmenjeni,« se jepridu‰al Strnad.

BESeDATIHOTAPCI

271 

»TeÏko jo bom pogre‰ala. Tako ubogljiva je,« jevzdihnila Peãarka. Te besede je izrekla nerodno, ker jeDano pred leti prijela zaradi njenega sestajanja z gra-niãarjem Markom v skednju. »Seveda, ljudje bodo vse-ga vraga govorili o Dani in Kristini, kakor hitro bodozvedeli, da gre zares. Zato bi bilo najbolj‰e, ãe bostadekleti privolili v poroko, da bi bili oklici enkrat za tri-krat. Potem bi se hitro vrnili v Ameriko.«

Segli so si v roke, se pogledali v oãi kot stari prijateljiin ‰li vsaksebi. Pred odhodom je oba povabil stariStrnad. Obljubila sta za soboto zveãer.

Ko sta od‰la, se je Strnad obrnil k Peãarki in ji resnodejal: »Ti, Mica, zdaj je ãas ali nikoli. Brez ovinkov po-vej Dani, da se ni treba niã obotavljati. Take ure in moÏ-nosti ne bo niã veã.« Pljunil je in nadaljeval: »Ve‰, Micatvojo Dano in na‰o Kristino so tako oãrnili ti zlodejevitercijalci da je za obe hi‰i — za na‰o in va‰o — najbolje,da se ãimprej pobereta v Ameriko. PriloÏnost je, da seljudem zaveÏe jezike. To je dobro, da sta tista dva gra-niãarja od‰la na bolgarsko mejo. âe bosta trmoglavili,naj pa teti ostaneta.«

»Prav ima‰, JoÏe, prav. Koliko sem jih Ïe presli‰alazaradi Dane! Ti ne ve‰, ker si mo‰ki.«

»Hm, kaj bi ne vedel,« je zamrmral Strnad. »Saj Jovoin Marko nista bila napaãna fanta. Dekleti imata oblekza pet let. Da bi ne bilo toliko govorjenja, to ãloveku ni

BESeDATIHOTAPCI

272 

prav. Dopovej Dani, jaz in moja Ïena bova pa Kristini.«Pljunil je na prag. Hitro je od‰el za vrtovi domov in ki-mal z glavo. Zdaj ali nikoli!

Dana je vsa razgreta prihitela k prijateljici Kristini.Objeli sta se in se zjokali od hrepenenja in priãakovanja.

»Hm, ko bi mi je Polde ne zagodel in se tako hitro neporoãil, bi takoj njega vzela. Tako pa, kaj hoãem!« jerekla Kristina in si obrisala oãi.

»Kar pozabiti ne morem Marka. Tako dober je bil zmenoj, tako je znal poljubovati,« je govorila Dana. »Je-zusmarija, koliko sva preÏiveli v treh letih, ‰tiri splavesem imela z njim. No, pa ti gre in se poroãi drugje. Zdajpa vzemi slinastega starega mo‰kega, ki morda ‰e po-ljubovati ne zna. Kam sva pri‰li?« je vzdihovala.

Kristina je stisnila usta in soãutno pogledala prijate-ljico.

»Ljuba Dana, prosim te, da o splavih kar molãi‰. No,uÏivali sva ljubezen. Sem za to, da premisliva, kaj namaje storiti. Fantov po srcu v domaãem kraju ne bova do-bili. Kaj nama ‰e preostane? Da greva v mesto v kak‰nosluÏbo, da ljudje pozabijo na naju, ali pa ostaneva domabrez fantov, ali pa ãe naju tista Amerikanca zaprosita zaporoko? Kar takoj se odloãiva. Najinih fantov ne bo veãnazaj. Jaz sem raãunala na Poldeta. Kujon grdi! Eh, lju-ba moja, dovolj ãasa sva jezili ljudi, kajne!«

»Oh, Marka ne bom pozabila.«

BESeDATIHOTAPCI

273 

»Jaz pa bom, ker sem imela dva. Kar je, je.«Pri‰la je Zorka v ãrni obleki. Kristina in Dana sta vstali

in vse tri so ‰le na pokopali‰ãe. Nesle so roÏe na grobustreljenega Mirka. Va‰ãani so jih gledali in se zmrdo-vali. Ne bosta se poroãili, no, pa imata! so mislili. Gra-niãarski ljubici sta bili in sami bosta ostali. Ha, ha, ha!

Ko so bile na pokopali‰ãu, je Zorka dejala: »Kar na-prej mislim na pokojnega Mirka. Ne morem ga prebo-leti.« Obrisala si je oãi in pokleknila ob grobu.

Dana in Kristina sta stali visoko vzravnani ob grobuin gledali v zvonik, okrog katerega so krakale kavke.Pred pokopali‰ãem so se loãile in ‰le vsaksebi.

Peãarica je vzela hãer v roke, ko sta ostali sami v ku-hinji. »Naceta vzemi! Star je Ïe, toda priden in varãen.âe ga pa noãe‰, bo‰ ostala teta. Tisti Marko, s katerim sise valjala noã za noãjo po skednju, se ne bo veã vrnil.Kar ãakaj ga. Silila te ne bom, ker ne maram, da bi mikdaj oãitala, da sem te jaz nagovorila. Sama lahko spre-vidi‰, da te kot graniãarske nihãe ne bo hotel. Tudi Pol-de je Kristini fige pokazal. Lahko se zgodi, da bodo ljud-je pregovorili Naceta in Miho, da bosta drugje iskalasreão. Nace in Miha sta prijatelja. Tudi ti in Kristina staprijateljici. Dobro premisli in ne ãakaj onega graniãar-ja. Ne bo ga. Oãe je tudi mojih misli. Dovolj je bilo sra-mote.«

BESeDATIHOTAPCI

274 

Dana je molãala, ko ji je mati oãitala ljubezen z Mar-kom. Materi se je zdelo grdo, ker sta se ljubila v skednju.To je Dano Ïalilo in mirno je odgovorila:

»Tudi sveti Peter mi ne izbri‰e, da sem ga imela rada.Marko je bil moj prvi fant, da veste. Niã ne de, ãe je biliz Bosne. Tudi ãe bi bil iz Kitajske, bi ga bila rada ime-la. Nikoli veã ne bom imela tako lepega, dobrega in lju-beznivega fanta, kakor je bil moj Marko.« Vstala je inod‰la v sobico. Ulegla se je na posteljo kar obleãena.Dolgo je jokala.

Stari Strnad je rekel Kristini: »Dosti je bilo tega Ïenje-nja in vasovanja. Jovo je odletel. Kristina, pamet v roke,ti reãem! Poldeta si tudi odgnala. Kaj ti ‰e ostane? Niã!SluÏba ali teta. Glej, ljuba hãi,« je rekel, »poglej, jaz tiÏelim dobro. Va‰ãani te ãrnijo. Veliko grdega so Ïe govo-rili o tebi. Kaj vse sem preslisal. Vem, da so fantje jezni,ker si postavna in se nisi podala vsaki ‰lapi. Saj Miha resni lep, ampak je pameten. Denar ima. Z njim bi Ïivela vAmeriki. Vse to obrekovanje bi ostalo tu. Tako bi ljudemzavezala jezike. Ne silim te, Ïelim ti vse dobro.«

Strnadovka je samo kimala. Vedela je, da ima Kristi-na raj‰i oãeta kakor njo, mater. Oãe jo je vedno zagovar-jal. Vedela je, da je Jovo spal s Kristino v njeni sobi zoãetovim privoljenjem. Oãe je takrat rekel, naj jo pusti,saj je polnoletna. Mladina naj se kar ljubi. Kaj bi terci-jalstvo zganjali!

BESeDATIHOTAPCI

275 

Kristina je bila molãeãa. Vedela je, da ji oãe Ïeli dobroin mir, katerega si je zdaj zaman Ïelela, ãeprav je ‰la zvisoko dvignjeno glavo in napetimi prsmi mimo Ïensk,ki so jo polglasno zmerjale. Nekoã se je obregnila v dvejezikavi Ïenski in jima zabrusila: »Moj Jovo je fant, kotje treba, vajina moÏa pa sta slinasta in siva kot goloba!«Pokazala jima je jezik in figo, da je babnicama sapozaprlo. Od takrat je imela mir pred njima.

»Kakor vi Ïelite, oãe,« je za‰epetala. »Teden dni bompremi‰ljala.«

»Jezus Marija, Miha, si znorel? Samo Strnadove Kris-tine nikar ne vzemi! Morda se ti je Ïe ponujala?« Takoje svarila Tina svojega brata Miho. »Graniãarska je bila,ve‰. Veãkrat si je Ïe dala odpraviti. Tisti graniãar je bilpri njih kuhan in peãen. Kaj so vse ljudje govorili, ko biti vedel! Miha, drugo si poi‰ãi, samo Kristine ne! Ve‰, tinisi izku‰en z Ïenskami. Tisti Repnikov Polde je hodilpet let vasovat k Strnadovim. Tako ãeden fant je bil, paga Kristina ni marala. No, Polde se je, hvala bogu, oÏe-nil z drugo, bolj poniÏno Ïensko. In tisti graniãar Jovo ‰ev cerkev ni hodil, ker je bil menda druge vere. Nekateritihotapci so ga hvalili, ker je dober ãlovek, ki da ljudemzasluÏiti na meji. Ampak, Miha, odkar svet stoji, ni ime-lo dekle iz na‰e vasi fanta Bosanca.«

BESeDATIHOTAPCI

276 

»Ja, Tina, tisti graniãar je bil pravoslavne vere. Lepora‰ãen je bil in lepe bosanske pesmi je znal peã,« je re-kel Mihov brat.

»V Ameriki se vzamejo ‰e beli in ãrni ljudje,« jevzkliknil Miha. »Kristina je videti mirna. Tina, Tina,ãedna pa je tista Strnadova! Pa je imela kak‰nega otro-ka?« je vrtal Miha z oãmi po sestri.

»Ne, tega ni bilo,« je mirneje rekla Tina.»Tina, pa to, kar si rekla o Strnadovi Kristini, vse drÏi?

Je vse res? Kaj pa, ãe so ljudje kaj dodali?« je vpra‰alMiha.

»Povedala sem ti, kar so drugi ljudje povedali. Nekajbo Ïe drÏalo. Menda si vsega niso izmislili.«

Miha je zabobnal po mizi in pogledal na uro. »Zdi semi, Tina, da ti Kristine ne more‰,« je rekel. »Reãem ti, dabom ravnal po svoji glavi. ·e to sem sli‰al, da sta Kristi-na in tista Peãarjeva Dana prijateljici, kakor sva prijate-lja midva z Nacetom.«

»Povedala sem ti zato, da ne bi vzel zlajdranega de-kleta!«

»âedna je in postavna, to sem videl,« je zamrmralMiha in vstal.

»Kam pa, Miha? Poãakaj do kosila,« ga je ustavljalasestra in dvignila roke.

»Strnadu sem obljubil, da ga bom obiskal.«

BESeDATIHOTAPCI

277 

»Kristina te nima rada, Miha. Lepo te prosim, ne hodiv hi‰o takih ljudi! Poslu‰aj me!«

»Sitna si, Tina. âlovek se vrne domov, pa sli‰i samoobrekovanje in te nevo‰ãljivosti. Saj ‰e vpra‰al nisemKristine! Kaj pa, ãe bo rekla: Mihe ne maram, je prestarzame. Tako ãedno dekle bo lahko zmeraj dobilo Ïeni-na.«

»Nikdar,« je jezno rekla Tina. »Graniãarske ne bonihãe vzel.« Tini so se bliskale oãi od jeze. Bolelo jo je,da je bratu Kristina v‰eã.

Miha je pograbil klobuk in od‰el k Strnadovim. Starije obrezoval sadno drevje. Ko je videl, da gre Miha, se jehitro spustil po lestvi in mu ‰el naproti.

»No, Miha, lepo od tebe, da me obi‰ãe‰ na domu!Pojdi no v hi‰o. Îena bi te rada videla. Hãi je ‰la v trg posemena.«

»Glej no, Miha, kako si postal mlad, zdrav si videti!«ga je hvalila stara Strnadovka in ga povpra‰ala po zdrav-ju in Ïivljenju v Ameriki. Miha je pripovedoval. âez ne-kaj ãasa pa je rekel: »Res je, da ljudje razne stvari ãenãa-jo o Kristini. Reãem pa vam, da bi jo vseeno vzel za Ïenoin takoj bi ‰la v Ameriko. Nace pa bi vzel Dano.«

Strnad je vstal in hodil po sobi gor in dol. Pogledal jeÏeno, ki je nekaj pletla, pogledal je tudi OtrinovegaMiho, ki je sedel za mizo in kadil dolgo virÏinko.

BESeDATIHOTAPCI

278 

»Nace ‰e nekaj menca in menca,« je povedal Ameri-kanec, »no, upam, da se bo Ïe zgovoril s Peãarjevimi zaDano. No, kaj bi rekel ti, Strnad? Sta kaj omenila Kris-tini? Ljudje marsikaj govorijo, o nekih graniãarjih, kajpravi‰ na to Strnad? To vpra‰am zato, da bo vse jasno,ãeprav niã dosti ne dam na Ïenske ãvekarije.«

Strnadovka je dvignila glavo iznad roãnega dela.»Miha, star si zadosti in dobro ve‰, kako je v na‰ih

krajih. Tistega, ki se Ïeni, vsega do kosti oblajajo, tiste-ga, ki umre, pa hvalijo, da je kar preveã. Ljudje naj karobirajo Kristino. Raj‰i vidim, da ostane doma, kot da bi‰la sluÏit. Dela bo zanjo in tudi jela. Ve‰, Miha, Kristinaje pripravna za vse, za delo na njivi, na polju, in ‰e vgozd je hodila s starim. NaloÏiti zna hlode in ‰e rajteljzna privezati na voz. Z voli je tudi Ïe hlode speljala dopoti. Reãem ti, Miha, da bi jo pogre‰ali. Druga stvar paje, ãe se bo hotela poroãiti. Jaz je ne bom silila. Samorekla bi ji: Kakor si bo‰ postlala, tako bo‰ leÏala. Ali nebi pogledal ‰e kam drugam, Miha?« je omenila Strnado-va in pogledala moÏa, ki ji je nekaj odkimaval.

»Zase sem Ïe sklenil, da bi vzel Kristino, ãe bi mehotela. Sedaj je vrsta na vaju, da jo zlepa pregovorita. âeme ne bo hotela, bi Ïelel, da bi ne ‰li v jezi narazen.«

Miha se je poslovil z Ïeljo, da bi se lahko ‰e vrnil.Komaj je Miha od‰el, se je iz trga vrnila Kristina.

BESeDATIHOTAPCI

279 

»Bi se pa prej vrnila,« ji je pooãitala mati. »Miha te jeãakal. Rad bi te Ïe videl. No, in te ni in ni. Bogve kje sise zaklepetala.«

»Ne bodite sitni, mati. Kje sem bila? Pri Peãarjevih.Vsi Ïe govore, da bo Nace vzel Dano, tisti va‰ Miha pada bi vzel mene. To sem danes na trgu sli‰ala Ïe od de-setih ljudi. To imajo ljudje jezike! Nevesta OtrinovegaMihe sem, ha, ha, nevesta Otrinovega ãudaka — Ame-rikanca!«

Kristina se je pogledala v zrcalo, se zavrtela po sobi inzapela: »Bom ‰u‰tarja vzela, bom zmeraj vesela, la, la,la!«

»Bodi no pametna. Ne norãuj se iz Mihe,« jo je pro-sil oãe in jo prijel za roke.

Usedla se je in rekla: »Oãe, menda me ne mislite kartako dati Mihi! Oh, ko bi vedela, ãe mi je ‰e kaj upati naJova. Takoj pustim vse in bi ‰la za njim.«

»Kristina, midva z materjo te ne bova silila. Kar pre-misli! Pri Mihi bi ti bilo lepo. Pustila bi kraj in ‰la vAmeriko. Samostojna bo‰ — seveda ãe bo Dana hotelaNaceta. Tako bi bili za vedno prijateljici. Lepo te prosi-va obadva z materjo, razmisli ‰e enkrat! Tudi mlada nisiveã tako kot misli‰. ·estindvajset let ima‰. Miha je samo‰tirinajst let starej‰i od tebe, to ni toliko.« Strnad jekonãal in se usedel za mizo.

BESeDATIHOTAPCI

280 

Mati je molãe pogledala Kristino, ki je umolknila intehtala oãetove besede. Oãeta je Kristina imela boljrada. Veã prostosti ji je dal. Pa vendar mu ni mogla pri-trditi v ãemer si bodi.

Molãe je vstala in ‰la v sobo, kjer je obsedela na pos-telji in premi‰ljevala o svojem Ïivljenju. Solze so ji teklepo obrazu. Spominjala se je lepih noãi in veãerov, ki jihje preÏivela z vroãekrvnim Jovom. Dvigala je roke h kipumatere boÏje. Prosila je, da bi se vrnil njen Jovo, s kate-rim je preÏivela toliko lepega in veselega.

Dvignila se je, ‰la k oknu, ga odprla in se zagledala vsvetlo noã. Na vasi je bilo vse tiho in mirno. Samo Kris-tina ni bila mirna. Razne misli so ji rojile po glavi. Zaprlaje okno in se ulegla obleãena na posteljo. Dala je rokepod glavo in premi‰ljevala o svoji ljubezni, ki se je takonenadoma konãala.

Mirno in brez jeze ji je Jovo povedal, ko je pri‰el zad-njiã pogledat v vas, da se bo poroãil z dekletom iz do-maãega kraja, ki jo je poznal Ïe prej. »Pustil bi jo zara-di tebe,« je rekel, »toda vem, da je Polde spal pri tebi.âakal sem ga zadnjiã na vrtu.« Jovo je povedal, kdaj jeto bilo. »Zlagal sem se ti, da grem Ïe tisti dan na pot. Pri-plazil sem se zveãer pod okno. Polglasno sta govorila.Mislil sem vdreti v sobo, ustreliti tebe in Poldeta. Pre-mislil sem si. âakal sem Poldeta. Ob ‰tirih je splezal sko-zi okno. Ti si vrgla za njim klobuk. ·e ‰tiri veãere sem

BESeDATIHOTAPCI

281 

ãakal. Ustrelil bi ga bil, pa ga ni bilo veã. Ko sem to vi-del, je bilo med nama konec. ·koda. Ti si bila edina Ïen-ska, ki sem jo imel rad. Ne bom te lahko pozabil. Ampaknikdar veã te ne bom poljubil in nikoli veã ne bom pre-stopil praga va‰e hi‰e. Tudi tvojega oãeta sem imel zelorad, ker je pameten in dober ãlovek. Rad je imel nesamo mene, ampak vse graniãarje.«

»Dobro,« mu je vsa tresoãa se odgovorila Kristina,»res je bil Polde tisti veãer pri meni. Odgnala sem ga, kermi je rekel, da je sli‰al, da sem si dala petkrat odpravi-ti, ker sem bila noseãa s teboj. In ãe Ïe pojde‰, se zave-daj, da sem edino tebe imela rada. In ne vem, kaj je bilo,da sem spustila v sobo Poldeta. Saj ve‰, da se je Poldeãez mesec dni poroãil. Petkrat sem bila s teboj noseãa.Dana vse to ve!«

»Dana bo tudi ostala sama,« je grenko dejal Jovo, dalroko Kristini in hitro od‰el po vrtu.

âez teden dni je od‰el iz vasi, ne da bi se bil s komposlovil. Samo pismo je napisal Kristini, Ïalostno, ra-zoãarano pismo za slovo. To pismo je Kristina trideset-krat prebrala. Znala ga je na pamet. »Kristina, Ïenske sose mi ponujale, da ve‰!« je pisal. »Nisem se jih dotaknilker si mi bila ti dovolj. Koliko veãerov in noãi sva sreã-no preÏivela skupaj. Tisti kipec bi vedel veliko poveda-ti. Kristina, nekoã tako ljubljena moja Kristina, nikdarveã se ne bova videla. Vem, da ne bom sreãen z drugo,

BESeDATIHOTAPCI

282 

tebi pa Ïelim, da bi se ‰e kdaj spomnila najinih dni innoãi. Tvoj nekdanji Jovo.«

Stegnjena leÏi Kristina. Molãi. Solze ji teko po licih. Niji Ïal ljubezenskih noãi s Poldetom. Hm, to je moralopriti. Zdrava sem bila in strastna, si je mislila. Nisemhotela biti sama. Polde je molãal. Sreãen je bil, da jepetindvajset noãi preleÏal z menoj v postelji, ãeprav jebila prava in resniãna ljubezen le z Jovom. Tako rada bibila imela otroka z Jovom. Pa ga ni hotel! Poslu‰ala ga je.

Petelini so zapeli. Kristina leÏi na postelji. Dan se dela,ona pa ‰e ni zatisnila oãesa. Zaveda, se, da je konec nje-ne mladosti, njene ljubezni do Jova, ki ga kar ne morepozabiti. Pa ti pride Amerikanec Otrinov Miha! Star‰i joprosijo, naj pusti svojo sreão, ki je od‰la na jug z Jovom.Bi pobrala Miho? âe bi ga, bi ga samo zato, da ne biostala za teto pri hi‰i. Da, ãe ga vzame, bo Ïivela z njim.Poslu‰ati bo morala Miho. Mislil si bo, da jo je osreãil.Kaj brigajo njo Amerika in dolarji, Miha in tisti kisliNace! Za Jova bi vse naredila. Za Kristino je Jovo ‰e ved-no vse.

Takrat se spomni na Poldeta. Kristina ve, da Polde nisreãen z Ïeno. Zaveda se, da ji je treba Poldetu samo po-migniti in Ïe bi bil Polde v njeni sobici. Stisnila je usta insama pri sebi zamrmrala: »Zagodla jo bom jeziãni Pol-detovi Ïeni! Obrekuje me okrog sosedov. Vzela bom

BESeDATIHOTAPCI

283 

Miho. ·la bom v Ameriko, ampak ‰e prej bom Poldeturekla, naj pride k meni v sobo. Da, tako bom naredila.«

Dan se je naredil. Kristina je vstala in se umila.·e isti dan je sreãala Poldeta. ·el je v gozd z volmi.»Kaj se res Ïeni‰?« jo je zaskrbljeno vpra‰al in jo po-

gledal.»Ne vem ‰e niã,« mu je brezbriÏno odgovorila in se

ozrla okrog sebe. Ko se je prepriãala, da ni nobenegablizu, je za‰epetala: »Polde, pridi k meni v ponedeljekzveãer. âakala te bom.« Stisnila ga je za roko.

Polde je vztrepetal in se ves stresel od sreãe, da ga Kri-stina vabi. »Bom pri‰el, bom, Kristina. Komaj ãakam.«Pognal je vole in visoko dvignil glavo od ponosa. Hm,seve, sama je ostala, si je mislil. Oh Polde, zakaj si seporoãil! âakal bi bil Kristino. Vzela bi te. Prekleti denarin dota, pa imam hudiãa na grbi! Poldetu so solze pri‰lev oãi ob teh mislih.

Kristina je zakurila v ‰tedilniku. Zravnala se je in re-kla star‰em s pogledom skozi okno: »âe me Miha hoãe,ga bom vzela. To mu recite ‰e danes.« Obrnila se je in‰la v sobo.

»Oh ti moj ljubi bog, si me usli‰al!« je vzkliknila mativsa presreãna in sklenila roke.

»Da, Kristina je pametno dekle,« je vzrado‰ãeno de-jal oãe. »ãeravno bi si Ïelel, da bi jo vzel graniãar Jovo.«

BESeDATIHOTAPCI

284 

Kristina je stopila k Peãarjevim in povedala Dani svo-jo odloãitev. Zamolãala pa ji je, da je tudi povabila Pol-deta.

Dana jo je Ïalostno pogledala in ji rekla: »Marka nebom nikoli pozabila. âe ne bo drugaãe, pa bom vzela ti-stega Naceta. Dosti sva doÏiveli, zdaj bosta pa dremuc-kala pri nama dva stara nadu‰ljiva sivãka v Ameriki. Lju-bi bog! Da bi mi bil vsaj Marko otroka naredil, tako radabi lahko rekla, da je to sad ljubezni s ãlovekom, ki semga imela rada. Otrok, ki bi mi bil v veselje in tolaÏbo!«Dana je objela Kristino in zajokala. »Trikrat sem bila prizdravniku. Ti pa tudi. To sva bili neumni in prismojeni.Vsaka od naju bi morala imeti otroka.«

»âe ga hoãem, ga bom dobila, prej kakor od Mihe,«je za‰epetala Kristina.

»Ne, ne, kar je, je. Marka ni, in ãe vzamem Naceta, gane bom varala,« je odloãno rekla Dana.

»Vsaka po svoje,« ji je odvrnila Kristina. Objeli sta sein se raz‰li.

Otrinov Miha je pri‰el popoldne k Strnadovim. âaka-la sta ga stara dva. Povedala sta mu Kristinino odloãitev,da ga vzame.

»No, kje je Kristina?« je vzkliknil Miha.Pri‰la je lepo obleãena in vsa objokana v sobo. Miha

ji je moãno stresel roko. »Enkrat za trikrat!« je vzkliknilMiha. »Takoj pripravi dokumente. âez mesec dni se

BESeDATIHOTAPCI

285 

vrneva v Ameriko.« Mihi so Ïarele oãi od veselja, da boimel za Ïeno najlep‰e in najbolj postavno dekle iz vasi.Ko sta bila sama, ji je povedal, kako je trpel v Ameriki,dokler ni dobil bolj‰e sluÏbe. Kristina ga je gledala v pre-prosti porjaveli obraz in v njegove otro‰ko rjave oãi. »·enekaj ti bom povedal. Poglej Kristina, ‰tirideset let semstar, dekleta nisem ‰e imel do zdaj. Videl sem precejprepirov in druÏinskih ‰kandalov. Pri naju jih ne bo.Tebe pa ne bom nikdar spra‰eval, ãe si imela katerega.Reãem ti, da niã ne dam na Ïenske ãenãe.«

»Imela sem graniãarja Jova. To ti je gotovo Ïe poveda-la tvoja sestra, ki me ne more,« je tiho odvrnila Kristina.

»âez mesec dni bo‰ v Ameriki, pa naj si ljudje karbrusijo jezike,« ji je odloãno rekel Miha. Objel jo je in jozaãel poljubljati. Vraãala mu je poljube. Dolgo ga jedrÏala za glavo.

»Jutri pojdi z menoj v Ljubljano!« jo je naprosil. »Iz-brala si bo‰ prstan.« Obljubila mu je in ga pospremilado vrat.

Ko je Miha od‰el ves vzrado‰ãen, se je prikazal naoglu Strnadove hi‰e Repnikov Polde. Kristina je stopilak njemu. »Polde, ne hodi k meni! Danes sem Mihi oblju-bila, da ga vzamem za moÏa. Pred petimi minutami semga poljubovala. Od danes naprej bom samo dekle inÏena Otrinovega Mihe. Dober ãlovek je in po‰ten.«

BESeDATIHOTAPCI

286 

»Oh, Kristina, samo ‰e enkrat bi vasoval pri tebi,« joje prosil.

»Nikdar veã, drÏi se Ïene! Mihova sem zdaj. Ostanizdrav!«

Obrnila se je in hitro od‰la v sobo.Polde se je udaril po ãelu in Ïalosten od‰el domov.

Hudo mu je bilo za lepo Kristino. Upal je, da bo Ïivel znjo v skriti ljubezni. Konãano je, je za‰epetal sam prisebi. Pred hi‰o se je obrnil in od‰el v gostilno, kjer se jeod Ïalosti napil. Ko se je vrnil domov, ga je Ïena okrega-la.

»Molãi!« je vzkliknil. »Kristina je bila edina Ïenska, kisem jo imel rad.«

Îena je ostrmela in zavpila: »Lajdra, graniãarska!«»Molãi! To je Ïenska in le z njo sem bil sreãen, da ve‰,

le z njo. Otrinov Miha jo bo vzel.«Obrnil se je in ‰el molãe spat v skedenj.Tudi Nace je tisti dan prosil Peãarjevo Dano za roko.

Molãe mu je prikimala. Mirno in hladno mu je poveda-la, da je tri leta imela graniãarja Marka.

»Sli‰al sem, pa kar je, je,« je dejal Nace. »To je dobro,da ti ni tisti Bosanec naredil otroka. Tujih otrok ne biredil.«

Dana se je ugriznila v ustnice.»Jutri grem v Ljubljano, bi ‰la z menoj?« jo je vpra‰al

Nace.

BESeDATIHOTAPCI

287 

»·la bom,« mu je s solzami v oãeh odgovorila. Naj-raj‰i bi bila zakriãala: Ne, ne, jaz ljubim Marka, samoMarka!

Ko je Nace od‰el, se je Dana naslonila na mizo in sebridko zjokala za zgubljeno mladostjo in sreão.

Drugi dan so ‰li vsi ‰tirje v Ljubljano po poroãneprstane in poroãne obleke. Zveãer se je Nace napil odveselja.

To so gledali ljudje, ko so sli‰ali v cerkvi: »Kristina inMiha oklicana enkrat za trikrat.« Prav tako tudi Dana inNace.

Oba para sta se poroãila v farni cerkvi. Lepo je bilo.âez tri tedne so krenili v Ameriko.

BESeDATIHOTAPCI

288 

Zadnjiã ãez mejo

Vojska bo, ljudje boÏji, vojska, in konec bo na‰egakupãevanja s konji. Konãali smo z mejo,« je govo-

ril Bergantov Tone v druÏbi Lesnikovega Korleta, Sko-ãirjevega JoÏeta in vodiãa Tonãkovega Vinka.

Sedeli so pri Megu‰arju lepega junijskega dne tistoleto pred vojno.

»BeÏi no, Bergant. Jaz Ïe ne verjamem v to,« ga jezavrnil rdeãeliãni Vinko in zvrnil kozarec vina. »To sobabje ãenãe. Italija se je oskubla v abesinski vojni. ·pa-nijo hudiã jemlje. Na‰ega Ïupnika Potokarja so premes-tili, ker je izgubil stranko.«

»Kar poslu‰ajte me, Vinko in vidva,« pri tem se jeTone obrnil k JoÏetu in Korletu, »to, kar delajo Italijanionkraj meje Ïe deset let, je znano vsakemu pastirju.Ceste, trdnjave, bunkerje, stolpe in kaj vem kaj ‰e vseimajo onkraj meje. Vse veãje hribe imajo preluknjane.Govoril sem z na‰imi oficirji in pravijo, da se bo tudi prinas zbralo ob meji precej vojakov in rezervistov, Ïan-darjev in tajnih policistov. Sedel bo‰ v gostilni, govorilpo domaãe, nenadoma pa bo pristopil neznanec in tirekel: Gospod, va‰e ime! In ãe bo‰ k hudiãu poslal kra-

BESeDATIHOTAPCI

289 

lja, ministra ali kakega plesnivega generala, bo‰ sedelleto ali dve. Da, to mi je zaupal neki kapetan, ãigar oãeje tudi kmet in k hudiãu po‰ilja vse one zgoraj: ,Tako, dabo meja, mislite, ‰e bolj zastraÏena?’ sem zaãudenovpra‰al tistega kapetana. Posmejal se mi je. ,Da, gospodBergant, mejo bodo menda zastraÏili s petsto graniãar-ji in vojaki, in ‰e zajec ne bo varno smuknil ãez mejo.’«Bergant si je obrisal prepoteni obraz in si nalil kozarec.

»Vraga, kaj bomo poãeli, ãe ne bo meje?« je jezno od-vrnil Korle in zabobnal s prsti po mizi. »Nisem si ‰e do-volj opomogel. Lahko tebi, Bergant!« pri tem se je ozrlnanj, »trgovinico si si ustvaril, parcele kupuje‰, in tuditi, JoÏe, si si precej opomogel.«

»Ha, ha,« ga je prekinil Vinko in si znova nalil koza-rec, »ha, ha, kaj bo‰ stokal, Korle! Niã ne tarnaj! Jaz semdanes tak kakor pred sedmimi leti, ko smo zaãeli s tiho-tapstvom in kupãijo in to ljubeznivo mejo. Tebe, Korle,boli to, da ti je u‰la Dana v Ameriko. Mlaj‰i si kot oni.Okrog nje bi hodil in lepo Ïeno bi imel,« je poudarilVinko in dvignil kozarec kvi‰ku. »Reãem ti, samo Danati manjka, pa bi bil sreãen in zadovoljen. Kaj se bo‰ delalrevnega! Kar dobro si si opomogel. Gozdove ima‰, a kajti vse to pomaga, ãe ti v postelji manjka lepa Ïena, kakorje bila Dana, ki je ljubila postavnega Bosanca Marka.«

»Kaj v postelji,« ga je popravil JoÏe, »na semenj in naÏegnanje bi vodil prelepo Dano in vsi bi jo spo‰tovali in

BESeDATIHOTAPCI

290 

blagrovali. Zdaj pa, kamor se obrne, je Lesnikov Korlesam. Nisi imel sreãe pri Dani. Saj ve‰, starej‰i si bil.«

»Kaj bi bil tako star. V Tirolah sem res bil v svetovnivojni, kakor ti, Bergant in Skoãir. Ampak oni prekletiAmerikanec je starej‰i od mene. Tisti prekleti dolarji sozvabili Dano, da jo je popihala s slinastim moÏem vAmeriko. Dolarji, dolarji, ti so zvabili Kristino in Dano.«Lesnikov Korle je udaril po mizi in naroãil ‰e liter vina.

»·koda tako lepih in postavnih deklet, da sta od‰li odnas! Koliko je bilo veselja! Kako sta znali peti in plesati,«je s pridu‰enim glasom spregovoril JoÏe.

»Hm,« se je oglasil Tone, »pustimo Kristino in Dano,lepi sta bili. Toda sedaj sta v Ameriki in tista dva staraAmerikanca se postavljata z njima. Za nas je pa vaÏnoto, da smo dosti izgubili, ko sta nas zapustila Jovo inMarko. Ta dva sta znala. ZasluÏila sta in mi tudi. Res, dasta nam nekajkrat pobrala konje, ker smo jih mislili pre-tentati, ampak recite, kar hoãete, Jovo in Marko sta biladobra fanta in tisto ljubimkanje, ki sta ga imela s Kris-tino in Dano, jima privo‰ãim, ker sta bila po‰tena znami. Vedela sta, kako je treba delati z ljudmi na meji.Zagotovo vem, da, ãe ne bi bila Peãarka taka tercijalka,bi bil Marko vzel Dano. Prekleti kapetan Trnek da ju jeposlal na tisto zaguljeno bolgarsko mejo! ·koda ju je.«Bergant je naredil obraz v Ïalostne gube, kakor tistikrat,ko so pokopali mladega tihotapca Mirka.

BESeDATIHOTAPCI

291 

»Tisti Trnek ju ni mogel. Sleparila sta ga na meji. Pravsta imela. On je samo denar pobiral. Ta tip ju je pognaliz na‰ih krajev. Fanta sta res lepo zasluÏila, ‰e Kristino inDano sta tako oblekla, da sta dekleti kot iz ‰katlice,« jenadaljeval Vinko. Obrnil se je k Lesniku in Bergantu terju vpra‰al: »Poznata graniãarja Lenka, tistega na karavliâelo?«

»Hm, kaj spra‰uje‰! Tistega pozna vsak na‰ ãlovek,«je rekel Bergant. »Tisti niti enega na‰ih ‰e ni spustil ãezmejo. Ne maram ga, enkrat bi me bil kmalu aretiral, oselstari. Tako je bilo: Jovo in Marko sta bila na teãaju, pasem stopil k Lenku, da bi videl, ãe bi se dalo pogovoritiz njim zaradi meje. Reãem mu: ,No, gospod Lenko, sajrazumete, v dana‰njih ãasih si vsak tako ali drugaãepomaga. Vi ne Ïelite veãno ostati na meji in gledati tena‰e Ïalostne jelke in poslu‰ati, kako nam oni prekletiItalijani vrtajo hribe, da noã in dan grmi. Vem, da si Ïe-lite ãimprej v va‰e kraje, v va‰o zlato Bosno, kjer so ãu-doviti kraji, kakor pravi gospod Marko. Tukaj nimate neÏene ne dekleta. Îalostni so na‰i kraji za vas, to vsivemo. Na‰e govorice ne znate. Na plese ne hodite, kotJovo in Marko. Doma pa boste imeli mirno in lepo Ïiv-ljenje. SluÏbo imate teÏko, plaãa je majhna. LaÏe bi vam‰lo, ãe bi vi ‰li nam na roko. Spustili bi nas ãez mejo nava‰em odseku. Dali bi vam petsto dinarjev od konja.ZasluÏili bi in kmalu bi se z denarjem vrnili v zlato Bos-

BESeDATIHOTAPCI

292 

no.’ Ko bi videli, kako me je pogledal! Izbuljil je oãi inzagrabil pu‰ko. ,Kaj, kaj, ti, falot protidrÏavni, upa‰ senagovarjati graniãarja, ki je prisegel kralju in ministrom!Ni ga zlata v drÏavi, ki bi podkupil mene. Îe petnajst letzvesto varujem mejo, prej na albanski meji, zdaj tukaj vva‰ih krajih. ·e eno reci, Bergant, pa te bom gnal nakomando! Zaprt bo‰, da bo‰ vedel, kdaj si hotel podku-piti kraljevega graniãarja.’« Bergant je resno pogledalostale in nadaljeval: »Tega cepca sem komaj pregovoril,ãe‰ da sem se samo ‰alil in da me veseli, ker je tako zvestãuvaj na‰e zemlje. ·e tiste kajÏarje zafrkava, ki gredo podrva. Pusti, Vinko, tistega Lenka pri miru! Le tisti gra-niãar je nekaj vreden, ki z ljudmi drÏi, ne pa s kapitalistiin veletrgovci. Fej jih bodi!«

Vsi so privo‰ãili Bergantu, da ga je zdelal graniãarLenko. Bergant je mislil, da se da vsakdo podkupiti, tumu je spodletelo. Seveda je imel sreão, da je podkupiltudi carinske uradnike; prav poceni so mu prodali ko-nje, ki so jih bili graniãarji zaplenili na meji na Ogulju inJavorniku.

»Poslu‰ajte me no,« je spet spregovoril Vinko. »Res je,da je bil graniãar Lenko vsa leta do zdaj ves pasji. Kar jerekel Bergant, kar drÏi. Prenekateri so se Ïe pri Lenkunasmolili. Fant se ni in ni dal podkupiti. Zdaj pa se jespremenil. Ves drugaãen je postal. Prej‰nji teden semsedel v gostilni na Vidmu, pa ti prisede graniãar Lenko

BESeDATIHOTAPCI

293 

s kozarcem vina v roki. Tako je zaãel: ,Zdravo, Vinko, se‰e poznava’? — ,Seveda se’, sem mu odgovoril. ,Predpetimi leti sem beÏal pred vami. Vi ste bili pe‰, jaz pa nakonju. U‰el sem vam. Od takrat me vi, Lenko, ne mara-te, jaz pa vas ne, pa sva bot’. Graniãar Lenko je dal prstna usta, se sklonil k meni in rekel: ,Vinko, reci svojim, dabom pu‰ãal ãez mejo, kadar hoãete. Tak bom, kakor stabila Jovo in Marko.’ Ha, ha,« je nadaljeval Vinko, »niãmu nisem verjel, samo gledal sem ga. On pa je zatrjeval:,Bom spu‰ãal, bom! Osemsto boste dali od konja, in ãene verjamete, bom ‰el ‰e dalje kot drugi graniãarji. NaGrgorinovki bi izroãil pu‰ko va‰emu ãloveku in brezpu‰ke bi spremljal do meje. Ko bi vi pri‰li sreãno ãezmejo, bi se vrnil h Grgorinovki, kjer bi mi moral va‰ ãlo-vek izroãiti pu‰ko. Velja, Vinko?’ je silil vame. ,Îe, Ïe,’sem rekel, ,ampak vam ni verjeti. Mi smo postali starej‰iin bolj oprezni.’ Samo gledal me je. Nato se je spet sklo-nil k meni in rekel: ,Vinko, ti mi ne verjame‰, da ne bomveã tak, kakor sem bil. Povem ti, da se poka‰ljam na pri-sego, kralja in ministre in da bi si tudi jaz rad pomagal,kakor so si tisti, ki so bili pametnej‰i od mene. Poglej,Vinko, nekaj ti bom povedal, da bo‰ tudi ti vedel, zakajse je Lenko spremenil. V domaãem kraju Ïe nisem bilpet let. Samo del plaãe sem po‰iljal domaãim. Po petihletih sem ‰el na obisk. Îe prvo uro so mi domaãi oãita-li, da sem neroden v sluÏbi, da ne drÏim z narodom in

BESeDATIHOTAPCI

294 

da vse preveã dam na prisego kralju, ki je najbogatej‰iãlovek v Evropi in na plesnive ministre, ki se dajo pod-kupiti kapitalistom, kjerkoli se le da. Ozri se, Lenko,malo okrog sebe! Videl bo‰, kaj imajo tvoji kolegi pa ‰ecariniki in drugi. Kaj sem videl? V obãini, kjer semdoma, si je trideset graniãarjev in dvanajst carinikovsezidalo lepe vile in se poroãilo z lepimi Ïenskami iztrgovin in gostiln. To sem zijal, ko sem videl, kako sesvet vrti. Napil sem se. V glavi se mi je posvetilo, zakajste se mi domaãini posmehovali v teh krajih. ·e Ïenskeso se ‰alile, ãe‰ da Lenko ãuva mejo. Tudi v Bosni, v do-maãem kraju, so se nekateri posmehovali mojim star-‰em. Vidi‰, Vinko, zdaj mi lahko verjame‰, da bompu‰ãal ãez mejo. To povej Bergantu, Skoãirju, Lesniku indrugim. Lenko bo delal, kakor so do zdaj leta in letadelali drugi graniãarji.« Vinko je sklenil, si spet nalilkozarec ter zabobnal s prsti po mizi, ãakajoã odgovora.

»Jaz temu cepcu ne bi dosti zaupal. Kar drugi najpoizkusijo, jaz mu ne zaupam,« je rekel Lesnikov.

»Mene je Ïe enkrat spustil,« se je oglasil Skoãirjev inse posmehnil.

»Kaj, kaj, JoÏe, ali je res, kar govori‰?« je vzkliknil Ber-gant in skoãil pokonci. »Lep prijatelj, da nisi tega prejpovedal.«

»Tudi ti, Tone, si po mojem Ïe veãkrat brez nas gonilãez mejo,« ga je prekinil JoÏe. »Tudi meni je Lenko po-

BESeDATIHOTAPCI

295 

vedal vse tisto, kar je povedal Vinku. Verjel mu nisem.·ele ko je rekel, da nas bo ãakal brez pu‰ke na Pavelãe-vi senoÏeti, sem mu verjel. Osemsto sem mu dal od ko-nja. Namesto pu‰ke je imel v roki palico. ,Jojme,’ je sto-kal vso pot, ko nas je spremljal do meje, ,jojmene, dasem bil tak cepec. Drugi so spu‰ãali ãez mejo, mene sopa po‰iljali, da sem leÏal nekje za jelko in zrl v drevje termislil na Bosno.’ Rekel je, da bodimo pametni in seobraãajmo nanj. Hm, samo to reãem, da brez komandir-ja karavle ne bo ‰lo. Lenko Ïeli, da bi ‰li vsakih ‰tirinajstdni enkrat. To bo pa premalo za nas, ãe se bo nabralo nameji vojakov. Na oni strani je vsak dan teÏe,« je sklenilJoÏe. »Rekel sem Lesniku, da bi ‰li vsak teden dvakrat,ker se bo ta prekleta meja kmalu nekam premaknila. Alijo bo vojska odnesla ali kaj. Mi navadni ljudje bore malovemo. Vemo samo to, da bomo kmalu izgubili lep za-sluÏek. Lenko me je poslu‰al in kimal.« Skoãirjev jeumolknil.

»Hm, ãe je Lenko zaãel, je to znamenje, da bomokmalu izgubili mejo,« je rekel Tone. »âe je pa Ïe takodaleã, bi pognali po sto konj hkrati. Jaz bi se zmenil nacarini, ti Skoãir, se zmeni z Lenkom. Vinko bi bil zasprednjaka.«

»Bom, ampak sto petdeset dinarjev od konja, ker on-kraj meje je hudiã,« je rekel Vinko. »Tudi moja buãa jenekaj vredna. Prekleto bo kislo za nas, ãe se bo nabrala

BESeDATIHOTAPCI

296 

voja‰ãina, Ïandarmerija in policaj‰ãina na na‰i stranimeje.«

»Vojska bo menda,« je rekel Tone, »vojska, kaj misli‰,da zastonj zidajo bunkerje. Vojska bo in ‰la bo meja, ‰lebodo glavice, denarci in lepe Ïene ter ‰e marsikaj,« jeza‰kripal z zobmi in divje pogledal okrog sebe.

Takrat je zagledal pod oknom davãnega izterjevalca,skoãil pokonci in zamrmral: »Prekleto, spet bo ÏepnarubeÏ. Reci, Vinko, da sem od‰el v Podgoro gledat pra-‰iãke.« Smuknil je v sosedno sobo.

Spogledali so se in se posmejali.»Hm, ta ãlovek nima nobene ãasti,« je tiho dejal Kor-

le, ki je do zdaj bolj molãal. »Nobene ãasti in ponosanima, da se da rubiti po Ïepih. Na denarju sedi, kujon.Obãinski odbornik je bil. Îupnika Potokarja je goljufalpri kupãijah, pa ga ni sram, da ga takle davkar ustavi nacesti ali v gostilni in mu preiskuje Ïepe. Fej ga bodi, daspada med nas, po‰tene tihotapce in ljudi, ki smo videlinekaj sveta!«

»Kaj bi Berganta v niã deval. Vsi vemo, da je falot,oderuh, goljuf in ‰e kaj veã,« ga je branil JoÏe. »Ampakto pa le drÏi, da smo vsa leta skupaj delali.«

»Vse, kar nas je, nas je Bergant ogoljufal,« je rekelKorle. »Pa ‰e prezidanske sirote, bajtarje, a kaj se hoãe— tak je svet. Vsi vemo, da ima denar, parcele, gozd,ãedno Ïeno in niã otrok. Davkov pa le ne plaãa!« Nalil

BESeDATIHOTAPCI

297 

si je kozarec, ga izpil in sklenil: »Sicer pa ãe bo vojska,nas bo konjske prekupce in tihotapce tako in tako hu-diã vzel. ·koda tistih fantov, ki so padli na meji. Hm, ti,Vinko, si bil veãkrat zraven, ko so bili ustreljeni.«

»Seveda sem bil in prekleto zoprno je poslu‰ati stre-ljanje, jokanje in vpitje na meji, tukaj in onkraj,« je pri-trdil Vinko. »Onkraj meje je ‰e huje. âe se zgovori‰ s fi-nancarji in jim po‰teno plaãa‰, drÏe besedo. Spuste te naprimernem kraju in ‰e iz steklenice ti dajo dobregaãrnega vina. Rokuje‰ se z njimi in lepo gre, kakor pomaslu. Tudi fa‰isti so se dali nekaj ãasa.« Vinko jeumolknil in se previdno ozrl. Potem je sklonil glavo in s‰epetom nadaljeval: »Pred desetimi dnevi je bilo. Dva-najst nas je bilo. Zgovorili smo se s fa‰istiãnim kapeta-nom. Po petsto lir smo plaãali od konja. Imel sem divje-ga konja. Onkraj meje se mi je nekaj zdelo sumljivo.Nisem hotel biti prvi. ·el je Andretov Peter in drugi zanjim. Jaz sem ‰el zadnji. Pred Praprotjo sem ‰e rekel:,Fantje, malo pameti, da nas ne bodo v kak‰no graponagnali in nam pobrali konje.’

·li smo naprej. Kar reãe signor kapo, naj gremo nakriÏi‰ãe in naj vodimo konje za povodce. Aha, sem simislil, to bo pa past. Pazi se! ,Fantje, ne s konj!’ sem za-klical, ,to ni pametno.’ ,Na tem odseku za sto metrovrazjahajte s konj!’ je vzkliknil kapo. Vsi so poslu‰ali,samo jaz ne. Mislil sem si, da mene Ïe ne bo prelisiãil.

BESeDATIHOTAPCI

298 

Kapo je stopil k meni, me prijel za noge in siknil: ,S ko-nja sem rekel.’ — ,Ne morem,’ sem mu odvrnil. ,S konjane grem, ker me noga boli in hoditi ne morem.’ — ,Samosto metrov bi ‰el,’ me je prosil. Nisem ga ubogal. Samoãudno me je pogledal. V meseãini so se mu zabliskaleoãi. Drugi so ga ubogali kot ovce. V rokah sem drÏaldrenovo palico, pripravljeno za vsak primer. Nismo ‰enaredili sto metrov, ko so pred nami in za nami zapoka-le pu‰ke in mitraljezi. Obrnil sem konja, mahnil kapojaz drenovko po roki, da mu je odletela iz nje pi‰tola. Îe-lezna vrata so se Ïe zapirala. Mahnil sem z drenovko popu‰ki, ki jo je drÏal fa‰ist pred zaporo, da je padel vznak.Za menoj sta ‰la samo dva, druge so fa‰isti ujeli in jimpobrali konje. Preden so skoãili na konje, so se Ïelezneograje in vrata za njimi zaprla. Reãem vama, da v takoreã ne grem veã. Financarji, to so moÏje! Dajo si plaãa-ti. Fa‰isti bi pa radi denar in ‰e konje povrhu. Vedno boljje treba biti previden.«

»Vedno manj je po‰tenja na svetu,« je dejal Lesnikov,»in koliko fantov je padlo na tej meji!«

»Pustimo ustreljene,« ga je prekinil Skoãirjev.»Hm,« je zaãel Vinko, »kdo vsi so padli na meji, to se

pozabi. Prvi je padel Paternost, potem dolgo niã. Potemje menda padel Blo‰kin France, ki so ga pokopali v Ilir-ski Bistrici. Postaven fant je bil in zelo rad je prepeval.Lepe obleke je nosil. Bloãanov France je bil ustreljen vrh

BESeDATIHOTAPCI

299 

La‰nika. Pokopali smo ga pri ·entmartinu in sto dvajsetkonj je ‰lo za pogrebom. Menda je bilo maja meseca.«

»Bo, bo drÏalo,« je kimal Lesnikov.»BlaÏev JoÏe, tisti, ki ni dosti govoril, je bil ustreljen

na Ostrem vrhu. Pokopali so ga v KneÏaku. Oni Mirkoje bil pa ustreljen blizu Baãkega dola. Zorka ‰e vednoÏaluje za njim.«

»Taka bi morala biti Dana,« je zamrmral Lesnikov.»Vrhovãev Tone, tisti Ïivahni fant iz trga, je padel men-da na Ogulju. Ne, ne, ni toãno, onkraj Praproti. Kovaãeviz Dan je tudi padel na meji.«

»Hudiãa,« ga je prekinil Skoãirjev, »menda se nebomo pogovarjali samo o ustreljenih. Meni gre to najetra. Mila, ‰e liter vina!«

Prihitela je gostilniãarka, ãrnolasa Mila, Megu‰arjevaÏena.

Vinko se ni dal ugnati. »Na meji je bil ustreljen Andri-jaÏev Janez iz Gornjega jezera. Menda je pokopan vKneÏaku.«

»Molãite Ïe, vas prosim. O mrtvih se ne govori. Nebomo imeli sreãe, Vinko, ãe bo‰ pre‰teval mrtve,« ga jeprosil JoÏe.

»Kar naj govori, da se ne pozabi,« ga je prekinil Les-nikov in trdo pogledal JoÏeta, kakor bi hotel reãi: ·e vsenas ãaka.

BESeDATIHOTAPCI

300 

Vinko je nadaljeval: »Kdo ‰e vse je bil ubit na meji?Skoraj bi bil pozabil: Lek‰anov JoÏe je bil, mislim, pred-lanskim ustreljen na La‰niku. Marsikaj se je govorilo onjegovi smrti — da ga je ustrelil graniãar iz ma‰ãevanja.Nekateri so pravili, da je hotel Lek‰anov graniãarja osle-pariti. Jaz tega ne verjamem, ker je bil dober fant.«

Tako je ‰e dolgo tekel pogovor.Potem sta Korle in JoÏe od‰la proti trgu, kjer je bila

veselica. Spotoma sta se ustavila v Pudobu pri Vilarju.Govorila sta o tem, da bi opustila tihotapstvo v veãjihskupinah.

»Tako bi raj‰i delali kakor tisti JoÏe iz Dan,« je govo-ril Korle. »On zapreÏe konje v slabo prvo premo. Nagraniãarski karavli se javi, pokaÏe dvolastni‰ko legitima-cijo in gre ãez mejo. Onkraj Javorja ga v gozdu ãaka Piv-ãan iz Baãa, potem naloÏita hlode na premo, se zmeni-ta in Pivãan gre s konji in premo lepo proti Baãu. Sreãajoga financarji in karabinjerji in niti ne opazijo, da je prid-ni voznik zvit tihotapec. Oni vidijo le voznika z biãem,prvo premo, dve jelovi golici in lepo okomotane konje.Vse gre kakor po maslu. Brez strahu, brez podkupova-nja. Naredi‰ se, kakor da bi ãlovek ‰el v svoj gozd podrva. To je mirna in ãedna kupãija.«

»JoÏe da tako dela?« se je zaãudil Skoãirjev JoÏe.»BeÏi, ali to drÏi?«

BESeDATIHOTAPCI

301 

»DrÏi kot pribito,« je vneto zatrdil Korle. »Zvit je tis-ti danski JoÏe, nobenemu niã ne pove. Samo svoji Ïlah-ti. Tako sem zvedel. Ko se vraãa ãez mejo, ga sin ãakapod mejo s starimi nadu‰ljivimi konji, naloÏita golico alidve in se spet javi pri karavli. Oni mu samo zamahne zroko, brÏ ko vidi konje, in pravi: ,V redu, JoÏe. Kaj bo‰drenj delal na meji. Zjutraj si se javil in dovolj je.’ DanskiJoÏe je Ïe osem konj takole preprodal ãez mejo. Tudimidva bi tako zaãela,« je sklenil Korle in potrepljal JoÏe-ta po rami.

Vstopila sta v gostilni‰ko sobo. Osem mladih tihotap-cev se je drÏalo za ramena sredi sobe. Prepevali so sta-ro, tihotapcem tako priljubljeno pesem: »Amerika,Amerika, dolarji . . .« Ko so zagledali Lesnikovega inSkoãirjevega, so utihnili.

»Pet litrov na mizo, jaz plaãam;« je vzkliknil Korle, kije bil ves dan ãudno razpoloÏen.

»Tako je, Korle. Ti si moÏ. Ni ga ãez tebe!«»No, dam ‰e jaz za pet litrov,« je rekel JoÏe, ker ni

Ïelel, da bi hvalili samo Korleta.Potem so dolgo pili in peli.Zunaj so zaropotali kamioni. Vozili so Ïelezo v VraÏ-

ji vrtec za nove trdnjave, za vojsko.

Bila je deÏevna, vetrovna noã, kot nala‰ã za prehod ãezmejo. âez Ulako in Nadle‰ki hrib so jahali tja proti

BESeDATIHOTAPCI

302 

StorÏiãu v bliÏini ·mara‰kih ograd. Konji so sopli, rez-getali, se spotikali. Na ãelu kolone je jahal na gospos-kem ãrnem vrancu vodiã sprednjak Vinko. Tihotapci sobili iz treh obãin. Bili so cvet tihotapcev. Vso kolono konjso organizirali Bergantov Tone, Lesnikov Korle in Sko-ãirjev JoÏe, katerim so se vsi pokoravali. Lesnikov Kor-le za zdaj ni mogel uresniãiti Ïelje, da bi tihotapil sam vdruÏbi dveh domaãinov ali pa tako, kakor je delal JoÏeiz Dan. Veliki zasluÏki so ga zvabili, da je privolil in sepridruÏil koloni osemdesetih. ·e enkrat so po dolgemãasu poizkusili s prevaro. Po ropotuljasti Hani in drugihjeziãnih Ïenskah so dali vedeti graniãarjem, Ïandarjemin voja‰ki komandi, ki je vodila utrjevanje del, da bo ‰lodvanajst tihotapcev ãez mejo med Cinkovcem in Graj-‰ovko, deset pa jih bo ‰lo ãez Veliki vrh, Biãke gore,Skrajnega vrha, Ogulja in La‰nika ‰e omenili niso. Do-loãili so datum dva dni pozneje. âe bi jim graniãarji indrugi nasedli, bi bili v tem ãasu Ïe v okolici Ilirske Bistri-ce ali v Brnikih, kjer bi prodajali konje, pili ãrnino inboÏali lica lepih deklet. Bergant je tako prepriãevalnogovoril: »Fantje, dajmo, poãivali bomo potem, ko bodote muhe popolnoma zaprle mejo.«

Ker je pri‰lo do velikih medsebojnih prevar pri konj-skih kupãijah onkraj meje, so sklenili, da bodo ‰li vodilniin poglavitni vodje tihotapcev sami zraven. Tone je imel‰est konj, JoÏe pet, Korle ‰tiri. Vsak je imel svoje gonjaãe.

BESeDATIHOTAPCI

303 

Repnikov Polde je gonil konja Korletu. Nesreãen v zako-nu in ‰e vedno misleã na Kristino, je Polde hotel vse topozabiti v pregonih ãez mejo in v istrski ãrnini onkrajmeje. Druge skupine tihotapcev so raãunale, kako jobodo potegnile po obilnem zasluÏku v Zagreb na vese-ljaãenje, saj so tam v svoji brezmejni pre‰ernosti predletom dni za dva veãera vzeli v najem kar cel bar. Dobroso plaãali in seveda pili dve noãi in ljubili ljubezni Ïej-ne mestne Hrvatice. Petnajst jih je bilo. Ko so imeli vÏepu denarja samo ‰e za pot v domaãe kraje, so si po-meÏiknili in rekli:

»Fantje, dovolj smo ga Ïingali! Pojdimo domov, pa sevrnemo drugiã, ãez dva ali tri mesece.« Lastnik bara jebil vesel teh mladih fantov, ki so dobro plaãali za vino indekleta.

Bergant in njemu podobni so spotoma hladno raãu-nali, koliko bodo izkupili pri konjih in kako bodo varnovloÏili denar v gozd ali njivo, travnik ali hi‰o. Veseli go-njaãi, katerim so bile parcele deveta briga, pa so v duhuprimerjali dolinske gostilne in veseljaãenje doma zzagreb‰kim barom, ki dosti stane. Drag je, toda doÏivi sepa le marsikaj. Îiveti iz dneva v dan kot ptiãek v naravi,to je bilo Ïivljenje za vse tiste mlade tihotapce, ki jih nizajela strast do kopiãenja denarja in posesti.

Tudi Vinko je bil vesel ta veãer. V duhu je raãunal:osemdeset konj, od vsakega sto petdeset dinarjev, to

BESeDATIHOTAPCI

304 

znese dvanajst tisoã dinarjev, in ‰e tisoã petsto od konja,to je trinajst tisoã petsto v dveh dneh. On, Vinko, bopoãasi nehal tihotapiti konje. OÏenil se bo z dekletom,ki mu bo po srcu. Ne Ïeli biti nesreãen, kot je RepnikovPolde. Kupil si bo konje in kmetoval. ·e enkrat ali dva-krat bo ‰el, potem pa vrag z mejo in nevarnostjo.

Ob istem ãasu sta hiteli dve ãeti vojakov pod vod-stvom graniãarjev na Cinkovec in Veliki vrh zasesti mejoin loviti tihotapce, da ne bo zmede na meji. Graniãarskikapetan Trnek, ki je nekaj slutil, je prej‰nji veãer obiskalBergantovega Toneta na njegovem stanovanju in ga karnaravnost vpra‰al, kako to, da Ïe dva meseca ne gredoãez mejo. Ponujal mu je svoje usluge, poãasi pil Ïganjein se z otoÏnostjo spominjal starih, dobrih ãasov, ko sose zgovorili hitro in v obojestransko korist.

»Gospod Bergant, nisem kriv, da se zida na meji. Vi‰jicilji, domovina! Pa vendar bi se tu in tam le dalo iti ãezmejo. Seveda, to bi vedeli vi, Bergant, komandir karav-le in jaz. Komandir karavle pod Velikim vrhom je pame-ten ãlovek, izku‰en moÏ, molãeã in drÏi besedo. Prosimvas pa, da bi se vi in va‰i niã veã ne dogovarjali z navad-nimi graniãarji, ki so brez moãi in veljave. Mi jih po voljiin Ïelji prestavljamo po sluÏbeni dolÏnosti. Kjerkolihoãemo, vam odpremo mejo. Tudi carino imamo v svo-jih rokah. Voja‰ka komanda, ki skrbi za utrjevanje bun-kerjev od Slivnice do VraÏjega vrtca, bi poslala vojake na

BESeDATIHOTAPCI

305 

mejo, ãe bi le mi Ïeleli. Drugaãe tisti vojaki z utrjevalnihdel nimajo kaj iskati na meji. To se pravi, da je vse odnas odvisno, ne pa od navadnih graniãarjev in vojakov.Îandarji na meji nimajo kaj iskati. ·e tistih tipov rdeã-karjev ne morejo izslediti in najti po vaseh, tistih, kiponoãi trosijo letake, ki obljubljajo raj na zemlji, v resni-ci bi pa nas, take, kot sem jaz, kapetan Trnek, in vi, gos-pod Bergant, le olaj‰ali za vse, kar imamo, in nam pre-preãili kupãije!«

Tone je brezbriÏno poslu‰al kapetana Trnka. Mislil sije: Falot, teÏko ti gre, denarja nima‰. Prekleto si majhenv mojih oãeh, ko mi govori‰, kaj vse imava v svojih ro-kah — ti graniãarje, vojake, carinike, jaz pa po‰tene do-maãe tihotapce. Za deset jurjev bi odprl mejo od Velike-ga vrha do Biãke gore vsakemu in ne samo tihotapcu!Taki tiãi ste tam zgoraj! Le kak‰ni so tisti, ki so ‰e vi‰ji odtebe! Bergant je napravil obraz v zaskrbljene gube. Po-vedal je, da ta mesec najbrÏ ne bodo ‰li ãez mejo. âe pa,potem bo ‰el tu in tam kdo na svojo roko. Za take stva-ri se pa on ne briga. »Saj veste, vsak siromak si Ïeli skupãijo nekaj zasluÏiti. Novica, da bo kmalu vojna, jeprestra‰ila tukaj‰nje ljudi. Zaradi takih stvari smo o‰ko-dovani vi in mi mali kupcevalci in tihotapci.«

Kapetan je nezadovoljen vstal. Slutil je, da mu Ber-gant nekaj prikriva in da se ga hoãe otresti. Resno obr-njen k Bergantu je potiho dejal: »Vojske ne bo, to vem.

BESeDATIHOTAPCI

306 

Imam prijatelja v ‰tabu dravske divizije. Italijani se nasboje. Z Nemci smo si celo dobri prijatelji. Drugje sebodo vojskovali, pri nas pa bo mir. O tem sem toãnopouãen. Povedal sem vam, vse drÏim skupaj, kakor predleti. Zbogom.«

Segla sta si v roke in se hladno poslovila.Dan prej je kapetan Trnek okrepil graniãarsko straÏo

za Velikim vrhom in na Cinkovcu. Hotel je zasluÏiti.Medtem je nekaj naklepal komandir graniãarske ka-

ravle Jovanoviç. Bil je to bister, ‰tiridesetleten graniãarz rjavimi brki. Tisti veãer, ko je deÏ nabijal na vrata inokenca graniãarske barake v visokem sneÏni‰kem po-gorju, ko je veter tulil in so ‰umele jelke, je komandirkaravle imel pred seboj razgrnjen voja‰ki zemljevid.Poleg pa je leÏalo pismo kapetana Trnka, v katerem mustrogo zaupno pi‰e, naj v najveãji tajnosti kontroliramejo. âe hoãe vojakov v pomoã, jih bo dobil, kolikor bohotel. Tudi na Cinkovcu in Velikem vrhu da so v strogipripravljenosti. Na koncu pisma pa je bilo napisano:»Vse za domovino in kralja.«

Jovanoviç je raãunal, meril, kimal z glavo in mr‰ãilãelo. Bil je komaj pol leta tukaj. Vodilni tihotapci niso ‰enavezali stikov z njim. Na prej‰njem odseku je ‰lo kotpo maslu. Spoznal se je na take stvari. Slutil je, da gra-niãar Lenko postaja nekam ãuden. Nocoj ga je poslal vGrahovo. Pregledoval je stare zapiske in poroãila o delu

BESeDATIHOTAPCI

307 

graniãarjev na meji. Smehljal se je. Hudiãi, zasluÏili ste,lepo in dobro ste Ïiveli! Zavzdihnil je in se zazrl v okno,katero so oblivali curki noãne plohe. Hm, da bi vodil tokaravlo vsaj dve leti nazaj. V duhu je videl svojo na poldozidano vilo v domaãem kraju. Po glavi so mu ‰umelerazliãne misli. Nocoj bodo ‰li nekje ãez mejo. Na Cin-kovcu in Velikem vrhu gotovo ne. V glavo mu je ‰inilaodre‰ilna misel. Ostri vrh in Zavrh pod Biãko goro obrobu gozda tam bodo gotovo sku‰ali prekoraãiti mejo!Vstal je zabrlizgal na pi‰ãalko, dal ãez noã vodstvo ka-ravle bolnemu graniãarju in poslal tri graniãarje naOstri vrh. Sam je odhitel s petimi graniãarji po stezi ãezKarlov laz in Zavrh do podnoÏja Biãke gore, tristo met-rov od italijanske meje.

»Fantje, oprezni bodimo. Sicer bomo premoãeni,ampak nagrade bodo. Lovili bomo in streljali,« je rekel.

Graniãarji so se tiho smejali. Imeli so deÏne pla‰ãe, vtorbici dvesto ostrih nabojev, za pasom pa ‰est bomb.Hiteli so za odloãnim komandirjem.

»NavzkriÏno streljajte, in hitro, in kriãite, da sezmedejo!« je spotoma ‰epetal Jovanoviã.

Vsi so vedeli, kaj je to navzkriÏno streljanje in rjove-nje med streljanjem.

»Zasedite kriÏi‰ãe in obe stezi,« je naroãil Jovanoviç.»Med streljanjem tekajte sem in tja. Pazite, da ne ustre-lite konja. Kdor se ne ustavi, ga ustrelite. Veãinoma stre-

BESeDATIHOTAPCI

308 

ljajte v zrak. âe jih bo dosti, niã ne de, ãe kdo od njihpade ali je ranjen. SluÏba je sluÏba.«

Poslu‰ali so ga in molãali. Vedeli so, zakaj je Lenko ‰elv dolino.

Ko so se v StorÏiãu se‰li vsi tihotapci, so se pol ureprepirali, kje bi bil najbolj varen prehod ãez mejo. Ber-gantov je zagovarjal svoj predlog, da bi ‰li v smeri Srpa-novega laza, Skrajnega vrha, sto metrov od kriÏi‰ãa.Lesnikov in Skoãirjev sta ugovarjala temu predlogu.Predlagala sta, da bi gnali konje mimo Grgorinovke ãezKozarjevec in med La‰nikom in Skodovnikom. Bergantju je zavraãal, ãe‰ da bodo tam vojaki. Drugi tihotapci sostali ob ogradah, se potihoma pogovarjali in kadili ciga-rete. Konãno je obveljal Tonetov predlog. ·li bodo podBiãko goro. âe bi bili napadeni, se vsi obrnejo in gredonazaj na Vidmarjev laz in ãez Kozarjevec in La‰nik.

Zavihteli so se na konje in jahali po slabi poti. Viharin deÏ sta jih spremljala. Nad EnÏiãevim lazom se jenekemu gonjaãu konj zapletel v skalovju, omahnil, pa-del in si zlomil obe prednji nogi.

Bergant je klel. »Pri konju ostani in zjutraj ga zakolji.âigav konj je?«

»Kovaãev iz trga,« je bil odgovor.Bergant si je oddahnil in potihoma zaklical: »Niã se ni

zgodilo, samo majhna praska, naprej!«

BESeDATIHOTAPCI

309 

Na Srpanovem lazu je zaãelo dvajset konj rezgetati,kot bi bili v hlevu. »Mrhe bi postrelili,« sta se jezila Ber-gantov in Skoãir. Blizu Biãke gore je ‰el Vinko s konjemnaprej. V rokah je drÏal drenovo gorjaão. Nemirno se jeoziral okrog sebe. Slutil je, da se bo nekaj zgodilo. Veterje jeãal v kro‰njah starih jelk. Tu in tam se je zabliskalo.Ura je bila polnoã. âe bo ‰lo vse po sreãi, bomo ob trehv Baãkem dolu, si je mislil.

Vinko je dolgo stal ob kriÏi‰ãu poti. Niã ni bilo sli‰ati.Samo deÏ, ‰umenje starih jelk in Ïuborenje vode po str-mi poti. Obrnil je konja k ãakajoãi koloni in povedal, dani niã opaziti in da gredo lahko naprej.

Vinko je opazil, da sta mu sledila JoÏe in Korle. Tudisama sta se hotela prepriãati, da je vse v redu, ãeprav stabila samo trideset korakov za Vinkom.

Vsa dolga vrsta je krenila za Vinkom. Niso ‰e prejaha-li tristo metrov, ko je deÏ ponehal. Samo veter je ‰e za-vijal. V Skrajnem vrhu se je oglasila sova. âez ãas so sezasli‰ale ‰e tri, ena na Zavrhu, druga na Jurãevem lazu,tretja na Ga‰perjevem lazu. Obstali so, prisluhnili, natopa ‰li poãasi naprej. Lesnikov Korle se je zgrozil ob noã-nem skovikanju na ‰tirih straneh. Îe od svetovne vojneje verjel, da to prina‰a nesreão.

Ko so bili mimo kriÏi‰ãa, se je razlegel glasen stoj intakoj zatem so zapokali streli na treh straneh.

BESeDATIHOTAPCI

310 

»Nazaj!« je zavpil Vinko. Nastalo je vpitje in zmeda.Streljanje je bilo vedno moãnej‰e. Vmes je bilo sli‰ativzklike: »Stoj, streljam!« Nekateri so popustili konje instekli nazaj. Drugi so drveli za Vinkom. Vinku je zasta-vil pot moãan, velik graniãar in mu nastavil pu‰ko naprsi. Pritisnil je na petelina. V zmedi pa je bil pozabil, daje izstrelil Ïe vse naboje. Vinko se je sklonil s konja in zdrenovo palico izbil graniãarju pu‰ko iz rok, da mu jeodletela v go‰ão. Graniãar je zavihtel bombo. Tudi bom-bo mu je izbil iz rok. Odletela je v stran in se razpoãilaza neko jelko. Vinko je graniãarja podrl s konjem in zbe-Ïal nazaj. Jovanoviç pa je vpil: »Predajte se! Niã se vamne bo zgodilo!« Konji so brez jezdecev tekali po lazusem in tja.

Oblaki so se razkopali in polni mesec je obsijal pri-zori‰ãe. Sli‰ali so se klici na pomoã. Nenadoma so zaãelitudi italijanski vojaki ob meji streljati v zrak in metatirakete, ki so obsvetljevale gozdno pokrajino.

Veãina tihotapcev se je re‰ila. Osem konj je ostalopod Biãko goro. MoÏje so se se‰li na Vidmarjevem lazuin se pre‰teli. Osem jih je manjkalo. Med njimi dva Ber-gantova gonjaãa in en Skoãirjev. Vinko se je tresel vmislih na graniãarja, ki bi ga bil skoraj ustrelil.

»Rekel sem, da bo hudiã,« je zagodrnjal Korle.

BESeDATIHOTAPCI

311 

»Molãi,« ga je zavraãal Bergant. »Ura bo kmalu enaãez polnoã. Vinko, naprej ãez Kozarjevec in La‰nik!« jeukazal.

Lesnikov in Skoãirjev sta pokimala.Bergant se je zaãel hudovati, da sta mu gonjaãa za-

pravila konje. »Prekleti pla‰ljivci, nikoli veã mi ne bodogonili konj!« je klel.

Molãali so in hiteli ãez senoÏeti in laze pod Kozarjev-cem proti La‰niku. Mesec jim je svetil na poti, tisti me-sec, ki so ga vedno preklinjali, spomladi, poleti, jeseni inpozimi, izdajalec vseh ponoãnjakov in podkupljencev.Nemirno so se bliÏali La‰niku. Ura je bila Ïe tri. VisokiLa‰nik se je mogoãno in mirno svetil v meseãini. Nadgladino Cerkni‰kega jezera je leÏala koprenasta megla.

Vinko je ‰el spet naprej do meje sam s konjem. Konjje ãudno nemirno poplesaval in se dvigal na zadnjenoge. Hm, si je mislil Vinko, tukaj je bil pred leti ustre-ljen Lek‰anov JoÏe. Dvignil je roko in cela kolona je kre-nila naprej za Vinkom.

Ko so bili Vinko in ‰e dvajset konj Ïe onkraj meje, sood strani zapokale graniãarske pu‰ke.

»Nazaj!« je zavpil Bergantov Tone.»Naprej za menoj!« je zavpil Vinko in dvignil dreno-

vo gorjaão. Nekateri so pognali konje za Vinkom. Mednjimi tudi Bergantov. Drugi so beÏali nazaj in vlekli ko-nje. Nastala je zmeda in kriãanje na pomoã.

BESeDATIHOTAPCI

312 

Lesnikov Korle je hitro obrnil konja. Sklonjen na ko-nju je podrl enega vojaka, ki je bil pomeril nanj. Druge-mu vojaku je s palico izbil pu‰ko, da je odletela v stran.Vojaka je udaril po rokah, da je od boleãine kriknil. ·ebolj se je sklonil in se skoraj ulegel na konjski vrat, takokakor je videl ruske kozake v Karpatih. Udaril je po ko-nju in Ïe zbeÏal z njim na bliÏnji greben. Konj se je medstreljanjem postavil na zadnje noge in neprestano hrzal.Ko se je greben prevesil v kotlino, je Korleta zadelo vhrbet. Zameglilo se mu je pred oãmi. Pred oãmi mu jezaplesal La‰nik in vsa domaãa pokrajina. Popustil je ko-nja in padel na mah pod ko‰ato smreko. Skoãirjev je tovidel. Priskoãil je, ustavil ‰e dva beÏeãa gonjaãa, da soKorleta dvignili in ga odnesli med streljanjem proti Ko-zarjevcu, kjer so ga poloÏtli na suknjiãe.

»Ne bo dolgo Ïivel,« je ‰epnil Skoãirjev.Korle je bledel. Pred oãi mu je pri‰el tisti veãer, ko mu

je Bergantov Tone dejal: »Kupãevali bomo s konji. Bo-gati in veljavni bomo postali. Ljudje nas bodo spo‰tovaliv dolini in daljni okolici. Kapitalisti, uradniki, uãitelji ingrajski se nam bodo odkrivali. Korle, veliki bomo, ker jevsak velik, ãe ima denar in lepe gozdove.« Slika se muprikazuje za sliko. Pred oãi mu prihaja Dana, na kateroje mislil ‰est let. Dana, s katero bi se bil tako rad poroãil,kateri je nekoã obljubil vse svoje gozdove, ãe ga vzame.Ona pa ga je odbila, ãe‰ da je prestar, pa ãeprav je pos-

BESeDATIHOTAPCI

313 

taven. Dana stoji na vrtu, visoko vzravnana, v zeleniobleki. V rokah drÏi rdeãe nageljne. Tudi na prsih imapripet rdeã nagelj. Vse okrog nje je posuto z rdeãiminageljni. Dana se narahlo smehlja, ozira se okrog sebe,govori mu besede, ki jih ‰e ni sli‰al iz njenih ust: »Poãa-kaj, Korle, vzela te bom in skupaj bova Ïivela. Prej tenisem hotela. Poglej, Korle, prej je bil moj samo Marko.On je od‰el in nikoli veã se ne bo vrnil. ·e malo, Korle,in bom tvoja.« Korle gleda Dano, tisto lepo Dano, ki ji nienake v dvajsetih vaseh, Dano, ki ga je doslej zavraãalain se mu posmehovala. »Dana, kaj si ‰la v Ameriko? Sta-rega Naceta si vzela. Zakaj si mi to naredila? Kako bo‰vzela mene, ko si vzela Amerikanca?« sili Korle vanjo inizteguje roke proti njej, ki stoji na cvetoãem Peãarjevemvrtu. »Pustila sem Naceta. Premislila sem se in se vrni-la,« pravi ona. »Odpusti mi, Korle. Mene niso premotilidolarji, ne, in tudi ne tisti stari baha‰ki Nace, ki misli, daso dolarji vse in da je Amerika vse.« — »Leta in leta siimela Marka in ‰e Naceta povrhu, pa sem vedel, da sebo‰ vrnila in da se bova ‰e sreãala!« reãe Korle. »Odpus-ti mi, Korle. Vsi v tej dolini smo krivi — jaz, ti, graniãarji,meja in ‰e kdo. Odpusti mi, da sem imela lepega Mar-ka. Otroka sem hotela imeti z njim, pa ga ni hotel. Mi-dva pa bova imela otroke. Tihotapstvo bo‰ pustil in mir-no bova Ïivela, kajne?« mu smehljaje se govori Dana. ·enikoli ni bila Dana tako prijazna z njim. Korle jo poslu‰a

BESeDATIHOTAPCI

314 

in ji sreãen odgovarja, da je mislil nanjo v vseh noãeh,ko je preganjal konje ãez mejo. »Mislil sem nate naOgulju in La‰niku, Javorju in Biãki gori, Javorniku inSneÏniku, v Ba‰kem dolu in v vseh piv‰kih vaseh. Mislilsem nate takrat, kadar sem dobro prodal konje, kakortudi v tistih Ïalostnih noãeh, ko so nam konje pobrali.Mo‰ko sem prena‰al vso bridkost vseh teh let, ko si seti ljubila z graniãarjem Markom. Naj bo vse pozabljeno!Rad te bom imel, kakor da se ni niã zgodilo v teh letih.Kajne, da bo‰ vnaprej samo moja?« Danine velike ãrneoãi se odpirajo in sreãno zro v njegove oãi. »Seveda sebova imela rada?« mu mirno odgovori ona. PeãarjevaDana dvigne obe roki, kot bi hotela objeti njega, Korleta.Njene prsi so posute z rdeãimi nageljni in okrog nje jepolno rdeãih nageljnov, ki se dvigajo in poplesujejo obnjej. Korle izteguje roke. Rad bi ‰el k Dani na vrt, todanoge so kakor pribite.

Naenkrat se slika spremeni. Dana dvigne roke. Obr-ne se in gre med drevjem po vrtu. Za njo leti na stotinerdeãih nageljnov. »Dana, Dana, poãakaj me, da pridemk tebi!« ·e jo vidi, vidi njen otoÏni obraz, kako izginjamed drevjem, vsa obdana od rdeãih nageljnov, ki sopodobni velikim rdeãim metuljem v sonãnem dnevu.

Naenkrat se mu prikaÏe Baãki dol in veã kakor stokonj gre v vrsti. Vsi so okra‰eni kakor takrat, ko so po-kopavali Strni‰evega Mirka. Spredaj nosi Tonãkov Vin-

BESeDATIHOTAPCI

315 

ko na prelepem konju slovensko zastavo, ki plapola vvetru. Vsi tihotapci so v praÏnjih oblekah z rdeãimi na-geljni. Vsi pojejo pesem: »Visoke so gore . . .« Tudi on,Korle, jaha lepega konja, tik za Vinkom. Tudi Vinko jeobleãen v prelepo ãrno Ïametno obleko. Ves je posut zrdeãimi nageljni. Spodobi se, da je najbolj postavni fantin ‰e zastavono‰a povrhu v lepi obleki in okra‰en z rde-ãimi nageljni.

Korle se ãudi, da gredo v prazniãni obleki in z zasta-vo po Baãkem dolu. Konje so vedno gonili v delavni‰kihoblekah, brez zastave in nageljnov. Konji niso bili nikoliokra‰eni, kakor so zdaj.

Sredi kolone je godec, Mohorjev Dominik, v sivi oble-ki. Smehlja se in igra na harmoniko poskoãne polke. Vsepo Baãkem dolu poplesuje, konji, gonjaãi. ·e BergantovTone ple‰e s konjem in se mu smehlja. Vsa vrsta konj zzastavo vred, s tisto lepo slovensko zastavo, ki jo je Kor-le vedno gledal s spo‰tovanjem, vse se dvigne v zrak inzaplava po Baãkem dolu. Pesem je glasnej‰a, konji hrza-jo, ãudno se jim svetlikajo oãi. Vinko se ozre in reãe: »Alividi‰, kaj smo doÏiveli po letih strahu in trpljenja! Zdajbomo gonili konje ãez mejo s slovensko zastavo. Tako jedomenjeno.« Korle gleda vrsto konj in lepa, nova slo-venska zastava se ‰iri, se veãa in nanagloma izgine.

Korle zastoka: »Vode, vode.« Maha z rokami.

BESeDATIHOTAPCI

316 

»·e malo in ‰el bo,« reãe Skoãirjev JoÏe in si bri‰e sol-ze.

»Dana, Dana,« stoka Korle in se grabi za Ïivot s pena-mi na ustih.

Sonce je pokukalo izza daljnih gozdov, ko je ugasnilLesnikov Korle. Ptiãi po Kozarjevcu so zapeli zadnjo pe-sem staremu tihotapcu Korlu.