MatevÏ Hace Komisarjevi zapiski - Online Shopping … ZAPISKI I BESeDA 4 no fronto, obenem pa, da organiziram osnovne partij-ske organizacije po petih ãetah Zidan‰kovega bataljona

BESeDAKOMISARJEVI ZAPISKI I

1

MatevÏ Hace

Komisarjevizapiski

I

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

MatevÏ HaceKOMISARJEVI ZAPISKI I

To izdajo pripravila Vanja Strlein Franko Luin

ISBN 91-7301-497-4

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Lo‰ki potok (1942)

Lo‰ki potok je ozka dolina na vzhodni strani Lo‰kedoline. Okrog in okrog jo obdajajo temni smrekovi

in bukovi gozdovi. Pred nekaj sto leti so kmetje iz Lo‰kedoline pasli tam ãrede ovac in goveje Ïivine. No, inkonãno so se naselili tam tudi prebivalci Lo‰ke doline, inker je bilo precej izvirkov, so dolino imenovali Lo‰ki po-tok. Lo‰ki potok je domovina revnih ljudi, delavcev-te-saãev, ki so v preteklosti sloveli po svetu, je domovinadobrega krompirja in lepe Ïivine. Na vzhodu se dviga-jo Bele vode z nekaj hi‰ami, ob njih pa Mo‰njevec, strmiobra‰ãeni hrib nad cesto Travnik—Laze—Draga. Na ju-gozapadu se dviga Petelinjek; tu so bila partizanskatabori‰ãa Zidan‰kovega bataljona, kjer so se vsak veãerglasile borbene in domaãe pesmi.

Lo‰ki potok, kraj malih revnih njivic, pustih gmajn inslabih senoÏeti, ima osem, vasi: Hrib, kjer je bila obãina,Travnik, Iga vas, Srednja vas, Bele vode, Mali log, Retjein Matuljek. Kraj je bil svoboden Ïe maja dvain‰tiri-desetega. OkroÏni komite me je poslal v Lo‰ki potok, daorganiziram osvobodilne odbore, mladino, da organizi-ram agrarne komisije, predavanja, raz‰irim Osvobodil-


4

no fronto, obenem pa, da organiziram osnovne partij-ske organizacije po petih ãetah Zidan‰kovega bataljona.Dosti dela za delavca, ki se je le deloma zna‰el v obãin-skem odboru, v sindikatu in v Svobodi. âim sem pri‰elv Lo‰ki potok, sem si preskrbel potrebne ljudi za delo.Za mladinsko organizacijo sem izbral Zvoneta, ‰tudentaz Rakeka, za agrarno komisijo sem na‰el dobre sposob-ne tovari‰e: ·pelãinega Franceta iz Travnika, uãiteljaâuka in Benediãiãa ter Vrtaãnika. Za organizacijo grad-nje koã po gozdovih in lesno industrijo smo izbrali KarlaLavriãa, prvega komunista v Lo‰kem potoku, TonetaRusa iz Srednje vasi in Mlinarja iz Travnika.

V veliko pomoã mi je bil Karl Lavriã, domaãin, biv‰ilesni manipulant, osemintridesetletnik, ki ga je vkljuãilv Partijo profesor ·e‰ko iz Koãevja. Karl Lavriã je bilpreprost in po‰ten fant. Ko sva hodila po vaseh, je radpisal parole po skednjih in hi‰ah. Seveda sem mu dopo-vedoval, da so za pisanje parol skojevci in drugi mladin-ci in da to ni njegovo delo.

Nekaj ãasa je vodil mladino Ferdo Godina, znani slo-venski pisatelj. Godina smo poznali takrat na terenu kotnavdu‰enega govornika. Ljudje in partizani so ga precejpoznali in cenili ter ga radi imeli.

Karl Lavriã mi je ob prvem sreãanju dejal: »Da ve‰,MatevÏ, lahko delo bova imela. Vsi ljudje so za Fronto.


5

Samo tisti kaplanãek je bil malo zme‰an. Îupnik se padrÏi ob strani in Ïiv hudiã ne ve, kaj tuhta.«

Ko sva ‰e s Karlom sedela na obãini, sva pregledalaves Lo‰ki potok in ugotovila, koliko ima kdo Ïivine,kak‰na dru‰tva in organizacije so bile dotedaj, koliko jeuãiteljev in drugih izobraÏencev, koliko kmetov, te-saãev, gozdnih delavcev, voznikov in koliko obrtnikov;katere in kak‰ne ãasopise ljudje berejo. Dognala sva, daso uãitelji vsi za Fronto, precej v Retjih pa da jih je pro-ti.

Napravil sem si takle naãrt: organizirati povsod dobrefrontne aktive, v vsaki vasi gospodarske in agrarne ko-misije, dalje SKOJ in mladinske organizacije, dobitipotrebne ljudi za narodnoosvobodilni odbor, doloãitipristojnost oblasti in zatem bataljonov, ki so se povsodvtikali.

Ta gozdnata obãina je ‰tela v sedmih vaseh okrog2 200 prebivalcev, imela je 525 gospodinjstev in 420kmeãkih posestnikov. Od teh je bilo okrog 200 srednja-kov, ki se pa seveda niso mogli meriti s kmeti na Dolenj-skem. Kmetje v Lo‰kem potoku so dvain‰tiridesetegaleta redili okrog 1100 govedi, od tega 550 krav, 300 te-lic in 250 volov. Razen tega so imeli ‰e okrog 200 konj zavoÏnjo, z njimi so tudi obdelovali skromno zemljo, vglavnem pa vozili les na Rusovo Ïago v Travnik (Ïaga jeimela 30 do 50 delavcev), in v Cerknico, na 38 km odda-


6

ljeno postajo Rakek ali pa v Îlebiã. Ker so v Lo‰kem po-toku tudi razseÏne ko‰enice, so redili v tem letu nad1250 ovac. Zato so imeli prebivalci precej zimskih noga-vic, jopic, kap, rokavic in drugega.

Njiv imajo 385 ha, sadovnjakov 11 ha, ko‰enic-se-noÏeti 2660 ha, pa‰nikov okrog 600 ha, gozdov 2000 ha,nerodovitne zemlje 100 ha. Vsa ta povr‰ina, na kateri jerasel krompir, bob, nekaj malega jeãmena, rÏi in prosa,ni mogla prehraniti vsega prebivalstva.

Zaradi poznih slan ne zraste in ne rodi ne fiÏol in nekoruza. Glavni del kmeãkih izdatkov je kril les iz gozdovter zasluÏek v domaãih, koãevskih, notranjskih in hrva‰-kih gozdovih. Skoraj v vsaki hi‰i so bili gozdni delavci alipa tesaãi. Tesaãev je bilo v juniju 1942 prijavljenih nanarodnoosvobodilnem odboru 240.

Kulturnoprosvetnega Ïivljenja je bilo bolj malo. Vsajnaprednega je bilo zelo malo. Gasilcev, ki so jih vodilinaprednjaki, je bilo 110, sokolov nekaj manj. Razen tegaso bili gasilci ‰e v Malem logu, bili pa so pod vplivomklera in njegove stranke.

Zelo je bila raz‰irjena katoli‰ka prosveta, kjer je bilovãlanjenih okrog 200 ljudi. Duhov‰ãina v Lo‰kem poto-ku je imela ‰e naslednje verske in politiãne organizaci-je: Marijino druÏbo, Katoli‰ko akcijo, Apostolstvo moÏin Otro‰ki vrtec, nadalje Slovenske fante, iz katere jenastala v maju mesecu bela garda in ki sta jo vodila kap-


7

lan in Ïupnik. Idejna in glavna voditelja vseh klerikalnihorganizacij, politiãnih in verskih, sta bila Ïupnik in fana-tiãni kaplan, ki so ga kasneje zajeli borci Zidan‰kovegabataljona skupaj s posadko belih v zvoniku domaãe cer-kve na Gori.

Gozdni delavci, posebno tisti, ki so delali po kra‰kihgozdovih, so bili v sindikatu, vendar so njihov shod leta1939 v Lo‰kem potoku razbili klerikalci, s ãimer so raz-bili komaj ustanovljeno delavsko organizacijo.

Avgusta 1940. leta so ustanovili v Travniku Dru‰tvoprijateljev Sovjetske zveze; ustanovil ga je profesor·e‰ko iz Koãevja.

V Lo‰kem potoku sem takoj spoznal, da so Travnik,Bele vode, Srednja vas in ·egova vas napredne vasi, daso pa Retje, Mali log in del Hriba zelo pod vplivom kle-rikalnih prosvetarjev in Ïupni‰ãa.

âim sem pri‰el v Lo‰ki potok, mi je padlo v oãi nekaj,ãesar paã nisem priãakoval. Na obãini so pri raznih mi-zah delali aktivisti Karl Lavriã in Franc Ko‰ir, pri drugimizi je pa uradoval ‰e stari tajnik in na vse skupaj ne-kam zvi‰ka gledal. Od ãasa do ãasa pa je pri‰el na obãi-no tudi Birtek, gostilniãar in Ïupan, ki ga je povsemvrtela njegova gospodovalna Ïena. âim sem ju zagledal,sem poklical v sosednjo sobo Karla Lavriãa, Franca


8

Ko‰irja in mladinca Zvoneta. Vpra‰al sem jih, zakaj pri-hajata na odbor biv‰i tajnik in biv‰i Ïupan.

»Ja, tu in tam se nekateri obraãajo na staro obãinskooblast in tako smo mislili, da tu in tam ‰e delata, doklerne bo izvoljen narodnoosvobodilni odbor,« sta poveda-la Lavriã in Ko‰ir.

»Od danes naprej nimata veã kaj dela. ·e danes bomopostavili zaãasni narodnoosvobodilni odbor, ki boopravljal delo do volitev. Sam sem pa instruktor rajon-skega odbora,« sem jim dejal.

»Eh no, ni nam bilo vse jasno,« je dejal Lavriã.Ko smo se obrnili na odbor, sta biv‰i Ïupan in tajnik

vpra‰ala, ãe smeta deliti moko, ki je bila v obãinskemskladi‰ãu. Dejal sem jima, da je njuna oblast za vednokonãana in da bo moko razdeljeval narodnoosvobodil-ni odbor, ki bo tudi o vsem drugem ukrepal na osvobo-jenem ozemlju Lo‰kega potoka.

»Vi pa,« sem dejal Ïupanu, »odidite kmetovat in zdelom pokaÏite, da ste za Fronto.« Tajniku sem pa de-jal, da ga bomo Ïe poiskali, ãe ga bomo potrebovali zapisarni‰ko delo pri NOO.

Od‰la sta poparjena. ·e isti dan se je po Lo‰kem po-toku raznesla vest, da je novi komisar MatevÏ Hace, kije pri‰el na obãino, pognal Ïupana in tajnika z obãine.Ko sem ‰el popoldne mimo Kaprolove mesnice, je le-tastal na pragu svoje hi‰ice. Smejal se je in dejal: »Ha, ha,


9

pa si jih. Saj sem veãkrat dejal, enkrat oni, enkrat mi naoblasti.«

Tiste dni sem sreãal patrolo petih partizanov, ki je ‰laiz Belih vod v Petelinjek. Eden izmed njih je nosil hlaãev rokah in se Ïalostno drÏal. Ustavil sem jih.

»Zakaj nosi‰ hlaãe v rokah?« sem ga vpra‰al.»Ha, zaigral je vse gumbe,« so odgovorili drugi in se

smejali. Odpel sem rjavi opasaã, na katerem sem imelveliko pi‰tolo, in mu ga dal, da si je pripel hlaãe; samsem si pa z vrvico privezal pi‰tolo. Ko je pa zveãer nekaÏenska opazila, da imam vrv namesto pasu, mi je takojprinesla pas od svojega pokojnega moÏa.

»Ne spodobi se, da bi nosil na‰ komisar pi‰tolo navrvici,« je dejala.

Karl Lavriã mi je omenil, da bi bilo dobro, ãe bi sespoznal z druÏino tovarnarja Rusa, ki da je bila sokolskain napredna in ki jo obiskujejo tudi nekateri drugi akti-visti. Odvrnil sem mu, da ne bi bilo lepo, ãe bi zahajal vhi‰e tovarnarjev; ãe pa bomo Rusove kaj potrebovaliglede desk, imamo itak NOO; sicer pa je bila druÏinatiste ãase vsa za Fronto in jo tudi podpirala. Nekateriaktivisti pa so me opozorili, da bi Rusovi radi imeli prvobesedo v rajonu. Ko smo kasneje Rusa poklicali zaradidesk, ki naj bi nam jih dal, se je nekaj ãasa branil, natose je pa vdal, ko je videl, da ni drugaãe.


10

Idealno bi bilo, da bi se bataljon drÏal samo voja‰ko-operativnih stvari. Vendar smo se zaradi teh stvari odãasa do ãasa sprli.

Ko je Zidan‰kov bataljon imel svoj stalni sedeÏ na Pe-telinjeku (1250 metrov visoko), ki veÏe Lo‰ki potok inLo‰ko dolino, je imel ob‰irno podroãje in je spadal vsestav krimskega odreda; a ta je bil takrat v Maãkovcu.Vãasih sta obiskala NOO komandant Smeli in komisarFlorjan (Cveto Moãnik) iz Ljubljane. Hotela sta me po-uãevati, vãasih pa sta hotela storiti kaj tudi na svojo rokomimo NOO. Tako sta hotela sama odrediti, koliko mle-ka mora dajati vsaka vas, ãe‰ da odboru ni vsega verje-ti. Menila sta, da se ne mudi z izvajanjem agrarne refor-me ali pa da bi jo izvedel ‰tab bataljona. Seveda sem navso moã ugovarjal; povedal sem, dokler bom odgovorenza politiãno delo na rajonu, ne bo NOO samo na papir-ju. ·tab bataljona je hotel od ãasa do ãasa rekvirirati Ïi-vino pri kmetih. Opozoril sem jih, da je to naloga narod-noosvobodilnega odbora in referenta za prehrano. Sicerme pa to ‰e ne bi tako jezilo, ãe se ne bi zaãele vtikati vdelo NOO tudi razne ãetne komande, ki so si lastileoblast na terenu. Take komandirje in ãetne komisarjesem poklical na NOO in jih vprião Karla Lavriãa inpredsednika NOO Franca Ko‰irja o‰tel. Komandirji ãet,ki so bili domaãini, so me ubogali in poslu‰ali, medtemko ãetni komisarji niso bili posebno dovzetni za opomi-


11

ne. ·ele zatem, ko sem po ãetnih celicah ob‰irno govo-ril o programu OF, o vlogi vojske, o vlogi NOO, so pos-tali bolj dostopni.

Nekega dne (20. junija) je pri‰el na NOO sekretarnotranjskega okroÏja Franc Plos. Na kratko mi je dejal:»Brez mojega osebnega dovoljenja ne sme NOO niãe-sar ukrepati.« Pogledal me je s svojimi sivimi oãmi innadaljeval: »Moram vedeti za situacijo, ãimveã. Indvakrat tedensko mi bo‰ poroãal. âe mene ne bo, bo‰ paporoãal tovari‰u Fricu.« Pretegnil si je pas s pi‰tolo terod‰el iz sobe. Popoldne istega dne pa sem prejel dopisiz bataljonskega ‰taba, ki je prav oblastno naroãil, kajnaj NOO in jaz storiva. Spet zveãer je pri‰el ob‰irendopis iz tako imenovane Notranjske terenske pisarneod Franceta Popita-Jokla, v katerem mi je naroãal, najbom ãim bolj ekspeditiven, iniciativen in samostojen vizvajanju frontnega programa in naj pravoãasno opozo-rim ãetne in bataljonske komande, naj se preveã ne vti-kajo v moje delo in v delo NOO. Isti veãer sem dobiltudi dopis iz ribni‰ko-la‰ãanskega okroÏnega komiteja,zakaj se vtikam v delo sodra‰kega rajona in kako mibodo Ïe hudiãa pokazali, ko bom njim podrejen, a kar sebo kmalu zgodilo.

Seveda ne bi bilo po‰teno, da bi vse napake prevalilna druge, sam pa, da bi bil ãist kot angel. Veãkrat, kosem zagledal ãeto partizanov, kako pase lenobo in leÏi


12

blizu rajona v senci, sem borce takoj poslal kmetom, kiniso imeli delovne sile, ne za ko‰njo in ne za seno; vbataljonu so bili pa hudi, da je treskalo in grmelo.

23. junija 1942. Franc ·pelãin, predsednik agrarne komi-sije je vedno bolj pritiskal na narodnoosvobodilne od-bore, naj se Ïe enkrat priãne z razdeljevanjem zemlje, kileÏi na obmoãju Lazca, Podpreske in Drage. Obljubljalsem mu, da bomo takoj zaãeli z delom, ãim bomo dobilinatanãnej‰a navodila od okroÏja, ker mi je bil FrancPlos, sekretar Notranjskega okroÏnega narodnoosvobo-dilnega odbora naroãil, da je treba za vsa veãja delavpra‰ati na okroÏje in se z njimi posvetovati. Sekretarpoverjeni‰tva za Notranjsko ali kakor smo mu Ïe rekli,instruktor Jokl-Franc Popit, mi je sporoãil, da mi bodoposlali v Lo‰ki potok v pomoã nekaj »dobrih govorni-kov«.

Istega dne mi je sekretar ribni‰ko-la‰ãanskega okroÏ-nega komiteja Fric-Nace Voljã sporoãil, naj takoj zaãne-mo z agrarno reformo, predvsem naj razdelimo travni-ke, pa‰nike in njive koãevskih grofov. Sporoãil mi jetudi, da bo v kratkem seja ribni‰ko-la‰ãanskega narod-noosvobodilnega odbora in da bom poroãal o izvajanjuagrarne reforme, o odnosih med bataljonom in NOO ino splo‰nem politiãnem poloÏaju v Lo‰kem potoku. Obe-


13

nem mi je sporoãal, da sem imenovan za ãlana ribni‰ko-la‰ãanskega komiteja KP, ter da nismo ne jaz, ne odbo-ri v Lo‰kem potoku vezani na Notranjsko okroÏje, tem-veã na ribni‰ko-la‰ãansko okroÏje. V pismu mi je tudina‰tel vrsto gospodarskih in politiãnih nalog . . .

Zelo sem bil vesel in zadovoljen, da je moj stare‰inaFric-Nace Voljã, ker sem ga dobro poznal, saj je bil Ïe vletu 1941. sekretar rajonskega komiteja za del Lo‰kedoline in za del Blo‰ke planote.

Fric, kakor smo ga klicali, je bil po poklicu ‰ofer. Dru-gaãe pa kot star komunist zelo izobraÏen in human ãlo-vek z veliko srãno kulturo. Pred vojno je sedel nekaj letv Sremski Mitrovici, kjer se je ‰e bolj izobrazil. Take sem‰e bolj cenil. Fric se je precej spoznal na kmeãka vpra‰a-nja in se do podrobnosti zanimal za vse, kar se je doga-jalo v Lo‰kem potoku.

Nekaj dni pred tem pa mi je sporoãil komisar Zidan-‰kovega bataljona Florjan, da bo bataljon razdeljevalzemljo in naj se nikar preveã ne Ïenem. Na odboru semFlorjanu pokazal dopis, ki mi ga je poslal Fric in mu tudipovedal Ïeljo ter zahtevo agrarne komisije pri narod-noosvobodilnem odboru Lo‰ki potok, ki je Ïelela, naj bise drugi ne vtikali v njene posle. S Florjanom sva se lesporazumela, do kod segajo pristojnosti bataljona inkod se zaãnejo in konãajo pristojnosti narodnoosvobo-dilnega odbora. Zedinila sva se tudi, da bomo razna


14

sporna vpra‰anja re‰evali skupno in da on, Florjan, nebo veã dopustil, da bi posamezni ãetni komandirji inkomisarji delali mimo narodnoosvobodilnega odbora.Florjan je tudi omenil, da ima veliko dela: pet ãet, bor-be na sektorju Zgornja Pivka, napadi na Prezid, Bloke,Cerknico, in ‰e na âu‰perk je poslal dve ãeti. Zaupal mije, da ‰tab bataljona ni kriv, ãe je tu in tam kr‰il pristoj-nosti narodnoosvobodilnega odbora, ker domaãini par-tizani, ki jih ima v bataljonu, vedno bolj pritiskajo, da bibila agrarna komisija pri bataljonu ne pa pri NOO, kersicer bi se utegnilo zgoditi, da bi zemljo kriviãno razde-lili.

Franc ·pelãin, ki je sedel v sobi, se je razhudil. »Tova-ri‰ Florjan, nikar jim ne verjemi. Poznam jih, vse! Saj siti sam imel precej dela in truda, preden si jih spravil izbele garde v bataljon. Povem ti, da je tudi v Lo‰kempotoku dovolj primernih mo‰kih, ki bodo znali opravi-ti agrarno reformo. No, ja, pa komisar MatevÏ nam botudi pomagal, ãeprav razmer v Lo‰kem potoku ‰e nepozna prav dobro.«

Florjan je zamahnil z roko in dejal: »No, pa storite zzemljo, kakor veste, jaz imam tako dosti dela v bata-ljonu.« Pred odhodom se je obrnil ‰e k meni. »Sli‰alsem, da bo‰ organiziral Partijo po ãetah mojega bata-ljona. Pa ãimprej pridi!«


15

Obljubil sem. Tisti dan sva s Florjanom re‰ila precejspornih vpra‰anj. Tudi Franc ·pelãin iz Travnika je bilzadovoljen, posebno ‰e, ko je zvedel za Florjanovo ob-ljubo, da se bataljon ne bo veã vtikal v na‰e oblastnopo-litiãne zadeve.

To je bilo 23. junija dopoldne.

Kot vihar je zavr‰alo po vsem Lo‰kem potoku, da se bodelila zemlja koãevskih kmetov. France ·pelãin je zagrarno komisijo naredil seznam 85 do 95 agrarnih in-teresentov: kajÏarjev, delavcev in malih kmetov. Zedinitise niso mogli, kako naj se zemlja deli in kdo naj jo dobi,da bi bilo bolj praviãno. Veãkrat je v prosvetni dvoranizasedala agrarna komisija in pri‰li so tudi vsi agrarniinteresenti, kadili kratke in dolge pipe ter pozorno po-slu‰ali predloge, mnenja in zakljuãke agrarne komisije.Navsezadnje smo se domenili (26. junija), da bomo kre-nili na delo z agrarno komisijo 29. junija zjutraj.

Rahlo sem ugovarjal; menil sem, da bi bilo dobro, danam po‰lje poverjeni‰tvo za Notranjsko zemljemerca,drugaãe pa, da sogla‰am, da gremo ãimprej na delo:»Po‰ljimo kurirja na Mokrc. Franc Popit-Jokl nam botakoj poslal zemljemerca v pomoã; oni dan je obljubil,da ima ljudi za prepisovanje in za tehniãno pomoã.«


16

Franc ·pelãin je zamahnil z roko. »Niã ni treba zem-ljemercev. Bomo Ïe sami. Vrvi bomo vzeli; bo‰ videl, dabo ‰lo.«

Neki starej‰i kajÏar iz Travnika, moÏak z velikimi rja-vimi brki, je pa dejal: »Tako bi dejal, Ïe zaradi kasnej‰ihprigovorov, da ne bi ‰li sami, ampak naj bi bili prisotnivsi agrarni interesenti.«

Vsi so bili za to; samo nekaj kajÏarjev iz Retij ni bilona sestanek. Rekli so: »Kaj bomo sedaj jemali zemljo, kopa ne vemo, kako bo po vojni. Lahko bomo imeli ‰e sit-nosti s koãevskimi grofi. Tesaãi smo bili in tesaãi bomomenda ostali, pa je.«

28. junija zjutraj sem sedel na odboru in odpiral po‰to.Jokl-Franc Popit mi je sporoãal, da bo v juliju na no-tranjskem poverjeni‰tvu neka konferenca za 20 do 30aktivistov iz osmih rajonskih komitejev. Predavali pabodo taki aktivistiãni strokovnjaki kot je Stermecki, alikakor smo mu rekli: Ïiva biblioteka. Fric je pisal, da boprve dni julija zasedal v SodraÏici OOOF in naj do tak-rat vsaj zaãasno razdelimo zemljo ali pa vsaj travnike zaleto‰njo ko‰njo.

V sosednji sobi se je prepiral mladinec Zvone z Rake-ka z Ïenskami, ki so hotele dovolilnico za Ljubljano. V


17

sobo je pri‰el velik, star kmet, s ãrnimi, viseãimi brki. Nise hotel vsesti, ãe‰ da gre po seno in da ima vole zunaj.

»Veste, tovari‰ komisar,« je kar zaãel, »ko se bo deli-lo zemljo, bi vas prosil, da bi mi dali nekaj veãjo njivodetelje. Veste, do sedaj sem Ïe dal onim na Petelinjekunad pet sto litrov mleka.«

»Veste, oãe, jaz ne bom delil. Komisija bo delila,agrarna komisija, da veste.«

»Tudi vi bi katero rekli; komisarjeva beseda, vem,dosti zaleÏe. Veste, France ·pelãin bo vlekel, da bododobili kajÏarji iz njegove vasi, na nas iz Malega loga bopa pozabil. Zdaj pa, veste, moram iti, voliãi stojijo nacesti.«

Kmalu je pri‰el drugi kmet in Ïe pred vrati kriãal:»Veste, jaz sem Miha iz ·egove vasi. Veste, gospodkomisar, jalovo telico, teÏko nad ‰tiri sto kilogramov,deset mernikov krompirja in dva mernika boba sem dalpartizanom, onim iz Smelijevega bataljona. Toliko, daboste vedeli in da ne bom zadnji pri delitvi. Da bi dobilvsaj petintrideset arov dobrega travnika. Tistih ko‰enictam onkraj Belih vod pa ne maram. Tiste naj dajo karonim od Belih vod. Veste, tisti Franc ·pelãin je zvit, onbo gledal samo za svoje ljudi iz Travnika. JoÏe Rus, tis-ti, ki ima dva para volov, pa vem, da se ne bo dosti po-tegnil za nas. On bo kje ob strani stal. Seveda, JoÏe Rusima sam dosti zemlje.«


18

»Komisija bo delila,« sem odgovoril.»Ej, gospod komisar, kar boste vi rekli, tako bo in niã

drugaãe. Zato so vas pa poslali sem, da nam vladate, kerse sami ne znamo.«

»Saj ne vladam jaz, oblast ima vendar narodnoosvo-bodilni odbor,« sem odvrnil.

Kmet je od‰el in ‰e pri vratih pomrmral: »Oh, sajvemo, kako so te stvari; samo ne pozabite name.«

29. junija navsezgodaj zjutraj so prihajali pred NOO vLo‰kem potoku ãlani agrarne komisije in agrarni intere-senti s kolesi, z voziãki, najveã pa pe‰. Nekateri so naramah nosili dolge in tanke opasilnice, drugi sekire insekirice, male koliãe. Vsi so bili prazniãno obleãeni inresnih, slovesnih obrazov. Samo Karl Lavriã se je smeh-ljal, ãe‰, Potoãani bodo dobili zemljo. Tisti, ki so bili pe‰,so kmalu od‰li po cesti proti Travniku, nato pa navkre-ber pod Mo‰njevcem in dalje proti Koãevski Dragi.

Iz bataljona so nam pa prej‰nji dan sporoãili, da bokomandir ãete Zorko, ki smo ga poznali kot izku‰enega,s ãeto borcev od‰el na zasedo blizu Trave pri KoãevskiDragi, ãe bi Italijani silili iz âabra z veãjimi silami; po-noãi so pa ãete Zidan‰kovega bataljona napadale Prezidna Hrva‰kem in postojanko v Blokah. Razen omenjenih


19

postojank je bila svobodna vsa zemlja od Kolpe in pre-ko velikega dela Gorskega kotora pa do Rakeka in La‰ã.

Îe v jutranjih urah 29. junija 1942 je bilo kar precejvroãe. Vsa agrarna komisija je bila na kolesih. Na ãelu jekolesaril v skoraj novi sivi obleki France ·pelãin. DokoÏe smo bili mokri, ko smo poganjali kolesa navkreber;spotoma smo prehitevali starej‰e mo‰ke, ki so hiteli pocesti, nosili opasilnice, krivce in sekire; resno so se po-govarjali. Ustavili smo se Ïe kar ob cesti med vasjo La-zec in Drago. France ·pelãin je drÏal v roki spisek agrar-nih interesentov in klical posamiãne ljudi. MoÏje so za-bijali koliãe in merili po dolgem in poãez kar z opasilni-cami, pri tem pa pazili, da ne bi kdo kaj veã dobil.

Kmalu pa je zaãelo tam pri Travi pokati.France ·pelãin je rekel: »Saj ne bo niã. Kak‰na itali-

janska patrola je pri‰la, jo bo Ïe Zorko nagnal.« Tudiprezidanski okroÏni aktivist Drago, ki se je pripeljalmimo, je dejal, da se Zorko tolãe z manj‰o kolono, ki jepri‰la iz âabra.

Ker so se hoteli nekateri prepirati zaradi nekaj metrovzemlje, jih je agrarna komisija potolaÏila, da bodo pokonãani vojni pri‰li zemljemerci in vse uredili. V trehurah je bila skoraj vsa zemlja med Lazcem in Drago raz-deljena. Komisija je pridno delala. Tu in tam so se neka-teri prepirali, ãe‰ da bi raj‰i njivico z deteljo kot pa trav-nik; ali France ·pelãin in Karl Lavriã sta jih znala poto-


20

laÏiti. Nekateri so tudi hoteli, naj bi komisar razsodil, aliprepiri so se nekam mirno uredili. âim so posameznikidobili parcele, so jih oznaãili s koli in kamni, nato pa sood‰li, pe‰ ali s kolesom.

Streljanje in ropotanje tam okrog Trave je bilo vednohuj‰e in huj‰e. Mladinec Zvone je veãkrat skoãil s kole-som pogledat, ali vsakokrat, ko se je vrnil, je dejal, da jevse v redu in da bo Zorko Ïe poslal koga, ãe bo kaj huj-‰ega.

Trava in detelja po njivah sta bili Ïe skoraj zreli za ko‰-njo. Kmetje so kar z oãmi poÏirali lepo travo. Bili smomokri in potni od dela, od hoje in skakanja po travnikihin njivah. Sonce je Ïgalo z vso svojo poletno moãjo.Skoraj vsi so Ïe od‰li; ostali smo samo Franc ·pelãin,Karl Lavriã, mladinec Zvone in zgovorni ãlan agrarnekomisije Miha iz ·egove vasi.

Streljanje je bilo vedno moãnej‰e. Postajal sem nestr-pen; silil sem, naj bi ‰li proti Lo‰kemu potoku, ·pelãine-mu se pa ni nikamor mudilo. Kmalu so zaãele padatidve sto metrov nad nami granate, ropotanje je bilo ved-no huj‰e . . . Naenkrat so se prikazali ‰tirje tanki; pri‰liso iz Drage, da so bili le tri sto metrov proã. Skoãili smona kolesa in zdivjali proti Lazcu. Rafali so rezali zemljookrog nas. Kmalu se mi je na starem kolesu predrla


21

guma; skoãil sem na cesto, vrgel kolo v travo in stekelproti gozdu. Tudi ·pelãinemu in Lavriãu sta se predrlikolesi. Tanki so bruhali rafale za nami, mi smo pa tekliin tekli. Samo ‰e nekajkrat v svojem Ïivljenju sem takotekel. Ko smo pri‰li do gozda, smo se vsedli pod prvedebele hoje. Imel sem pi‰tolo na ‰tiri naboje, Lavriã pravtako. Lavriã je dvignil svojo ‰iroko pest in zakriãal: »Lesem gori . . .«

Tanki so se poãasi premikali in streljali za nami vgozd, a previsoko, da bi nas zadeli. Pred Lazcem je izneke samotne hi‰e pribeÏal blo‰ki terenec Rafael-Ko-vaãiã. Na rami je nesel otroka, Ïena je pa vre‰ãala inhitela z veliko pisano culo na rami — z vsem svojim pre-moÏenjem. Otrok, ki ga je nosil Rafael, je s prstom ka-zal v dolino in kriãal: »Talki, talki!«

Pri Podpreski smo sreãali Florjana; ‰el je s ãeto nas-proti tankom; kmalu zatem, so se tanki obrnili in od‰linazaj, v âabar. Jezili smo se, ker nas komanda Zorkoveãete ni obvestila, ko se je umaknila s poloÏaja. ·pelãin inLavriã sta bila pa kljub temu vesela, ãe‰, travnike in njivesmo pa le razdelili. Od 95 agrarnih interesentov je tistidan dobilo travnike in njive 42 kajÏarjev in malih kme-tov. Z razdeljevanjem travnikov pa smo nadaljevali 30.junija in 2. julija. Takrat je bilo veã prepirov zaradi po-vr‰ine in kakovosti. Tu in tam je ·pelãin godrnjal, davedno ne more biti na odboru; tudi on ima travnike, ki


22

jih mora pokositi. Midva z Lavriãem pa nisva hotelaukrepati mimo agrarne komisije in odbora NOO.

2. julija se je oglasil na rajonskem komiteju moj partijskistare‰ina Nace Voljã. Dejal je: »Kar pripravi se, takojgre‰ z menoj v SodraÏico na sejo okroÏnega NOO.«

·la sva ãez senoÏeti in po gozdovih. Spotoma sem gaseznanjal o svojem delu, Voljã je pa govoril o teÏavah zrajonskimi aktivisti, ki da so svojeglavi. Nad SodraÏicoso pribrnela letala in stresla bombice, nato pa mitralji-rala senoÏeti nad vasjo. Stisnila sva se k nekemu grmov-ju in ãakala, da so vsa ‰tiri letala odletela proti Notranj-ski. Fric je vzkliknil: »Ti hudiãi toliko letajo nad Notranj-sko, ko da bi bila samo ona na vsem svetu ali pa vsaj vEvropi.«

Na seji okroÏnega odbora OF smo govorili, da se jetreba bolj brigati za kmetijske pridelke in za shrambe insklenili, da je treba takoj priãeti zidati sadne su‰ilnice;sadna letina je namreã lepo kazala. Sklenili smo, damoramo skrbeti, da bi kmetje pokosili ãim veã sena innapravili kopice v skritih prostorih v gozdovih ter da biuredili suhe shrambe in skrivali‰ãa za krompir, Ïito,fiÏol in drugo. Nadalje, da je treba predelati ãim veãmleka v sir, ki ga je laÏe ohraniti; skratka, seja je bilaposveãena prehrani in spravilu. Rajonski odbori mora-


23

jo Ïe sedaj misliti na jesensko setev, predvsem na setevjeãmena in sorÏice ter tudi p‰enice in rÏi. Nekateri sogodrnjali, da vojska porabi preveã mesa; trije pa smozagovarjali veãjo porabo mesa za vojsko. ·vajger inLevstik sta bila zelo dolga; Vojko Nemec je v imenuizvr‰nega odbora OF govoril, da je najvaÏnej‰a nalogapospe‰evanje kmetijstva in Ïivinoreje, Levstik pa jegovoril o ponovnem zidanju SodraÏice.

S Fricem sva se vraãala po rebri navzgor proti Vagov-ki; zopet so priplula letala in mitraljirala okolico; Voljãje na tihem klel. Blizu Vagovke sva sreãala kmeta, ki jepeljal nabasan voz sena. Kmet je kadil virÏinko, ustavilkonja in vpra‰al, ãe se je res odprla druga fronta.

Fric mu je odvrnil, da ne ve, da pa se bo, samo naj ‰epoãaka. Kmet je nekaj zamrmral in pognal konja. Nje-gova hãerka, obleãena je bila v kriãavo rdeãesivo oble-ko, je visoko na senu prepevala: »Kmet pravico terja, alije ne najde . . .«

»Ej, teÏave so. Vsakemu bi moral razloÏiti, kdaj bokonec vojne.«

Preden sva se loãila, je Voljã dejal: »Na notranjsko po-verjeni‰tvo grem, a se bom menda kmalu vrnil. Kak‰nodelo ima‰, ve‰, onim v bataljonu pa povej, kar jim gre.«Pretegnil se je in od‰el.


24

8. julija sem se pripravljal na politiãno uro v bataljonu,naprosil me je Florjan. Tema naj bi bila: kmetje in za-dolÏenost v stari Jugoslaviji. Partizani so se v razgovoruprecej razvneli in obljubil sem jim, da bomo drugiãgovorili o tem, kako nastajajo krize. Veselilo me je, da jihtake stvari zanimajo.

Ko sem se razgovarjal s partizani iz Notranjske, me jepreseneãalo to, da so precej izpra‰evali, kako bo z agrar-no reformo, ali bodo razdelili gozdove po Notranjskemin Koãevskem in kako jih bodo razdeljevali. Nekateri sosi v domi‰ljiji zidali nove hi‰e, drugi so govorili o lepihkonjih, tretji pa o lepo urejenih gozdovih, ki bi jih dobilipo konãani vojni, ãe bi ostali Ïivi. Da so se pri nekaterihborcih pojavljale take in podobne Ïelje, je razumljivo,saj je bilo v poletju 1942. na Notranjskem dve tretjinipartizanov, ki so bili doma s kmetov; kmetije pa so biletudi veã ali manj zadolÏene. Ni bilo niã ãudnega, da sostoteri borci hrepeneli tudi po razlastitvi nem‰kih indomaãih kapitalistov, knezov, grofov, duhov‰ãine. Ne-kateri so bili zelo zaskrbljeni, ko so zvedeli, da tudi ne-kateri domaãi veleposestniki in kapitalisti podpirajoosvobodilno gibanje; precej jih je bilo, ki so govorili:»Kaj pa ãe bodo takim tiãem vse pustili? Sklicevali sebodo, da so se borili in oblast jim bo to ‰tela v dobro.«Govoril sem jim, da bodo posamezne parcele in travnikedelili po vojni, da bi pa razdeljevali ob‰irne gozdove na


25

stotine parcel in parcelic, tega pa partizan ni kar takoverjel. Nekoã je bil Tonãkov Vinko uÏaljen, ni bil zado-voljen z odgovorom; dejal je: »Niã drugega noãem imetipo vojni kot lepe konje, da bom z njimi vozil deske naRakek, da ve‰. Samo to si Ïelim, MatevÏ.«

Ko sem se vraãal v Lo‰ki potok, sta pripluli dve letaliin metali bombe na Mo‰njevec. Nekatere Ïenske, ki sograbile seno na bliÏnjem travniku, so pokleknile inobraãale oãi proti nebu. Neka starej‰a Ïenska je naglasvpila: »Oh, ljubi svetniki, odvrnite od nas ta letala.«Na‰tevala je vse svetnike od Gabrijela do Andreja. Zak-lical sem jim, naj se umaknejo pod smreke in pospravijosvoje pisane predpasnike in rute. Mlada Ïenska se jetresla kot ‰iba na vodi. »O jejzes, samo vojske ne, samovojske ne, samo vojske ne.« TolaÏil sem jih, kakor semvedel in znal; ker nisem moger drugaãe, sem prijel zagrablje, one pa so se oprijele za grablji‰ãe. Tako sem jihprivedel v ·egovo vas.

Spotoma sem v Travniku obiskal mlinarja Levstika, kije mirno in hladnokrvno nasipaval moko v vreãe. Malikonjiãek je bil pa pripravljen, da jo odnese v Petelinjek.Samo od ãasa do ãasa je po strani pogledal proti Mo‰-njevcu, kjer so neprestano brnela letala; nato je vzelpipo iz ust in dejal: »Ve‰, tako se mi zdi, ko se ozremproti Mo‰njevcu, da je tam stari oãe, stari oãe . . .«


26

13. julija je pri‰el k meni mlad aktivist Janez Stanovnik-Tine. Bil je mlad, vesel, razgiban fant, srednje velik, ãr-nih las. Kar naprej in naprej je govoril. Pri‰el je naravn-ost s pravne fakultete. Osvobodilni fronti je bil zelo pre-dan, toda brez Ïivljenjskih in praktiãnih izku‰enj. âim jepri‰el v Lo‰ki potok, sem ga seznanil s politiãnim ingospodarskim stanjem kraja. Dogovorila sva se, da bovaskupaj od‰la na veãerne va‰ke sestanke. Jaz naj bi govo-ril o vlogi partije in fronte v domovinski vojni ter o na-logah terenskih odborov ter o na‰i vojski, Stanovnik panaj bi imel referate o vlogi katoliãanov v domovinskivojni, predvsem pa naj bi govoril o zunanjepolitiãnihdogodkih. Ker je tiste ãase vladala med partizani in ci-vilnim prebivalstvom psihoza, da se bo kmalu zaãeladruga fronta in da bomo Ïe v novembru ali pa najkas-neje v decembru v Ljubljani, se je Tine precej dobropripravil. Seveda je bil v govoru pred mnoÏico ljudi boljokreten kot pa jaz, ki sem bil bolj vajen podrobnegaorganizacijskega dela. Veãkrat je doÏivel aplavz, ker jevsak govor zakljuãil z obljubo, da bo vojna ‰e tisto letokonãana.

Neke poletne noãi sva se vraãala z zborovanja v Trav-niku, kjer je bilo navzoãih 320 ljudi. Vpra‰al sem ga:»Dragi Tine, pa si ti docela prepriãan, da bo vojna letoszares konãana?«


27

Malo je pomislil, nato pa veselo odvrnil: »âisto nisemprepriãan, vendar tako kaÏe in tudi zgornji tako govore.Sicer pa pri govoru mora biti tudi uãinek.« Veselo se jenasmejal, kakor ‰tudent, ki je dobil lepo spriãevalo.

Ker sem bil tisti veãer bolj neroden v svojem refera-tu, kajti govoril sem tudi o prihodnjih teÏavah, da so bililjudje zaskrbljeni, sem dejal Tinetu: »Ve‰, zdi se mi, daje bolje, ãe ljudje manj ploskajo, pa veã konkretnega na-redijo. Saj ve‰, Nemci gredo ‰e kar naprej v Rusijo, paãeprav bodo nekoã tekli nazaj. Zaveznikom na zapaduse pa nikamor ne mudi.«

Tine me je nezaupljivo pogledal. »Kaj si mordanevo‰ãljiv, ãe mi ploskajo?«

»Oh, prav niã nisem nevo‰ãljiv; gre samo za to, da nasne bodo ljudje pozneje prijemali, ãe‰, prerokovali stekonec vojne, pa kje je ‰e ta! Ve‰, dragi Tine, da ti odkri-to reãem, vedno sem bil in tudi bom stvaren.«

Tine je bil po‰ten fant, a bilo je potrebno pomeniti sez njim o trdi Ïivljenjski stvarnosti, posebno o tej na po-deÏelju. Ko sem ga nekega vroãega julijskega dne na‰elkraj ceste, sem mu dejal: »Vidi‰, Tine, vso noã si hodil indelal, vem, da si truden. Ali ne spodobi se leÏati krajceste, ljudje bi si mislili: ga vidite, mestnega lenuha.Zveãer nam pridiga, podnevi se pa sonãi in lenobopase.«


28

»Lej ga no,« mi je dejal preseneãeno. »·e v glavo bi mito ne pri‰lo. Sedaj pa vidim, da ne poznam kmeãkegaÏivljenja.«

Zveãer pred sestankom, ko so kmetje tu in tam metaliseno v skedenj, sva se skopala na voz in zmetala voz alidva sena. Za to pa sva dobila latvico kislega mleka, karje bilo dobro za kmete in za naju.

Vãasih sva se s Tinetom pogovarjala o literaturi, ki joje precej dobro poznal. Kar naprej in naprej je prebiralÎupanãiãevega Shakespeara, sam pa sem prebiral Gor-kega in âehova. Zelo ga je tudi zanimalo, kako smo iz-vedli agrarno reformo.

Tudi nekatera dekleta so rada videla mladega aktivi-sta, vztrajno so mu ploskala na sestankih. Tinetu pa ‰eza mar ni bilo za vroãe Ïenske poglede. Iz Ljubljane jepri‰el precej sestradan, tu in tam mi je dejala kak‰nakmetica: »Tovari‰ MatevÏ, zelo je‰ã tovari‰ hodi s teboj.Veseli nas, da ni izbirãen.« In res ni bil izbirãen; jedel jekot zgaran gozdni delavec.

25. julij. Vroãe je bilo. Sonce je Ïgalo z vso moãjo. OdBlo‰ke strani je v dolgi, raztegnjeni vrsti prihajal ·i‰kovbataljon in se utaboril nad vasjo Hrib.

Sedel sem v pisarni NOO OF, sejali smo o dokonãnigradnji koã v gozdovih. Po seji sta v sobi ostala ‰e Ko‰ir


29

France-·pelãin in Karl Lavriã. Komandant bataljona·i‰ka je zunaj vrtel rejenega belega konja in kriãal. Re-kel sem Karlu Lavriãu: »Pojdi no malo ven in ga vpra‰aj,zakaj tako rjove, kaj mu ni prav?« Lavriã je ‰el in sekmalu vrnil ves prepla‰en.

»Komandant ·i‰ka je divji. Vrti konja po cesti kakorkak‰en baron in vpije nad ljudmi, da bo pobral vso go-vejo Ïivino v Lo‰kem potoku in jo odgnal z bataljonomna Hrva‰ko. Pravi, ãe je ne bo on pobral, jo bodo pa Ita-lijani, ki da bodo vsak ãas tukaj. Ja, in tak komandant!«se je jezil Lavriã.

Poslal sem ponj. Pri‰el je, jezen, zaripel in samozaves-ten. Zagledal me je, se nakremÏil in udaril z biãem pomizi. »Da, vso Ïivino bom pobral, kakor sem rekel. Kdorse bo upiral, ga bom!« Zgrabil je za pi‰tolo in zaãel ma-hati z njo; v levi roki pa je drÏal gosposki jahalni biã.Tako se je zgodilo, da sem tudi sam potegnil pi‰tolo injo poloÏil na mizo, obenem sem si zavihal dolge brke inga povpra‰al: »Ti, kaj se pa dere‰ v sobi predstavnikovNOO OF, saj nismo zeleni skojevci. Kdo te je nauãil, dase dere‰ na starej‰e po letih?«

»Dali bomo nekaj Ïivine, vse pa ne bo‰ odgnal, dave‰!« je rekel ·pelãin.

»Tu je odbor, tu ne bo‰ razbijal z biãem,« ga je opozo-ril Lavriã in ga ostro pogledal.


30

·i‰ka se je kmalu pomiril, videl je, da nima mladiãevpred seboj. Tudi on sam je poloÏil pi‰tolo na mizo in sevsedel. Le njegova kurirja sta stala oboroÏena v kotu insrepo zrla na nas. Povedali smo mu, da s takim poãetjemsamo ‰kodi stvari in da bomo teÏko popravili njegovosamovoljo nad ljudmi. Temno je gledal in se izgovarjal,da bo pa kak komandant krimskega bataljona pobralÏivino, ãe je ne bo on.

»Ne, tega pa ne bo‰ govoril,« sem mu oporekal in mupovedal, kako ‰tab Zidan‰kovega bataljona ne storiniãesar brez nas. Tudi enega Ïivinãeta niso sami vzeli.âe ne verjame, naj gre na Petelinjek, h komandantuSlavcu, in se sam prepriãa. Jezen je od‰el. Dobil je Ïivinoin ‰e po svoje je precej pobiral. Hãerke va‰kega veljakapa so se drle in kriãale pred odborom, ker so njegovibosi borci odnesli dva para gojzaric. Poslal sem Tineta,da bi jih potolaÏil, pa jih kljub vsej ‰tudentovski zgovor-nosti ni mogel. Kriãale so kar naprej. Ej, hude jezike soimele tiste Ïenske.

Borci ·i‰kovega bataljona so tudi hoteli po vsej silizvedeti od nas, kdaj se bo odprla druga fronta. Prekli-njali so zaveznike, ki da ne vedo, koliko trpijo, a tudi naspreklete terence, ki za drugo fronto ne vemo. TolaÏilismo jih, da bodo za novo leto v Ljubljani, a so kriãali, dabo to prepozno in da naj sporoãimo preko glavnega


31

‰taba, da ·i‰kov bataljon zahteva drugo fronto. Kriãaliso po pisarni, mraãno zrli na nas in jezno zapirali vrata.

26. julija sva se poslovila s Tinetom od Lo‰kega potoka.Zveãer sva se udeleÏila sestanka v dolgi ‰tabni baraki naPetelinjem. Komandant Slavec je sklical na posvet vsekomisarje, komandirje, vodnike in desetarje Zidan‰ko-vega bataljona. Vseh je bilo dvainsedemdeset; v rokahso drÏali pu‰ke in napeto poslu‰ali Slavca, ki jih jeseznanjal z bliÏajoão se ofenzivo. Vsakemu posebej jedajal naloge, kako naj se drÏijo na javorni‰kem insneÏni‰kem sektorju do Idrije, od Dolomitov in doGerova v Gorskem kotoru. Poudarjal je, naj varãujejo zmunicijo, in kjerkoli pridejo, naj napadajo italijanskepatrole in zasekujejo ceste; sicer pa so bile glavne cestekot n. pr. Bloke — Lo‰ki potok — âabar Ïe zasekane;enako so bile Ïe zasekane ceste Rakek — Lo‰ka dolinakakor tudi cesta Prezid — Lo‰ka dolina — La‰ãe. Vesbataljon je razporedil po desetinah in vodih. Vsi koman-dirji, komisarji, vodniki in desetarji so bili veselih in Ïa-reãih obrazov.

Jaz sem govoril, kako se morajo vesti kot komunisti,kandidati in skojevci med ofenzivo, da bo treba vãasihstisniti pas ter tudi pametno manevrirati, da ne bo pre-velikih izgub. Povedal sem jim, da bo sovraÏna propa-


32

ganda napihovala na‰e izgube, da pa ne smejo niã ver-jeti, ne pismeni in ne ustni sovraÏni propagandi; kajtifa‰isti in njihovi prijatelji Ïele konec partizanstva. Ime-li bomo teÏave, zmagali bomo pa vendarle mi. V bata-ljonu je bilo 62 partijcev, 31 kandidatov in 68 skojevcev.

Tine je govoril o zunanjepolitiãnem poloÏaju, o fron-tah in poudarjal, da bo vojna konãana najkasneje v de-cembru; zdaj so jim obrazi ‰e bolj zaÏareli.

Noã je bila soparna. Od krimske strani so bobnelitopovi. Pod sneÏni‰kimi gozdovi je bilo vse mirno in tamirnost nas je muãila. Slutili smo, da se bodo Italijanivsuli s piv‰ke strani.

Bil je soparen poletni veãer, ko sem ‰el 27. julija 1942. sFricem iz SodraÏice ãez gozdove in senoÏeti v Lo‰kodolino. V domaãi vasi sem pregovarjal aktiviste, naj joãimprej odkurijo v gozd. Strletova Ïena iz Podcerkve meje vselej nahrulila, kadar koli sem pri‰el k njim, ãe‰ da jizapeljujem moÏa in da naj se raje vrtim okrog mladihfantov; zaãuda, tisti dan ni preveã nergala, samo vzdi-hovala je, ãe‰, ti mora‰ razumeti, senoÏeti ‰e nismo po-kosili in ãim bomo pokosili senoÏet, naj gre v boÏjemimenu, saj vem, da bi bil bolj‰i terenec, kakor pa gospo-dar na kajÏi. Pregovarjal in pregovarjal sem Francla, mugovoril, da bo ofenziva, da bodo ãez nekaj dni v dolini


33

Italijani, o njem pa preveã vedo. Skomignil je in se apa-tiãen zazrl v starodavni Devin. »No, saj pridem, samosenoÏet bi ‰e pokosil.«

»Vraga in senoÏet. Bodo Ïe starci pokosili,« sem mudejal. Pri‰el je tudi KrÏiãev Viktor iz Nadleska, gozdniãuvaj in na‰ dober aktivist; tudi Ïena je bila aktivistka.Pregovarjal sem ju poldrugo uro; konãno sta obljubila,da bosta ‰la. Pustil sem jima dve javki.

Stopil sem ‰e do vseh tistih, ki so se obotavljali, in jimdejal, da je zadnji ãas, da gredo, ker mi ne bomo odgo-varjali zanje, ãe se jim kaj zgodi. Sreãal sem tudi BlaÏe-vega Lojza.

»Lojze, kaj dela‰?« sem ga povpra‰al. »Vidi‰, brat Vik-tor — hraber mitraljezec je, a zdaj leÏi ranjen v bolni‰-nici — je ‰e vãeraj vpra‰al, v kateri ãeti si. Pojdi, ne ãa-kaj internacije!«

»Premi‰ljujem,« je odvrnil Lojze; »saj sem na va‰istrani, vendar od na‰e lepe hi‰ice se kar ne morem loãiti.Pa vrt, kako je zdaj poln sadja; tudi matere ne bi radsame pustil. No, ãe bo sila, bom pa ‰el. Vsaj ‰e dva me-seca bi rad ostal doma.«

Tudi njemu sem dal dve javki. Nisem ga pa videl ni-koli veã, Italijani so ga kmalu zatem ustrelili . . .

V Starem trgu sem sreãal Mlakarja, gostilniãarja zBlo‰ke police, lastnika dveh hi‰ in kmetij in frontnegaprista‰a Ïe od enain‰tiridesetega, saj je dal Ïe takrat


34

posojilo. Sedel je na voziãku, vpreÏene pa je imel lepekonje. »No, Francl,« sem ga ogovoril, »zadnji ãas je, dabi ‰el; karavla te ãaka, lahko bo‰ od ãasa do ãasa pogle-dal domov. Beli dobro vedo zate, ma‰ãevali se bodo nadteboj.«

»Saj bom ‰el, samo nekaj malega moram ‰e domapostoriti. Bo‰ videl, da bom ‰el. V kratkem se bom javil.«

»Tako, Francl, ãez nekaj dni bodo Italijani v dolini,glej, da pride‰.«

Tudi njemu sem dal javko.Stopil sem ‰e do drugih, predvsem do onih, za kate-

re so vedeli nasprotniki. Kot nala‰ã pa se je raznesla pa-rola, da se onim, ki bodo ostali doma, ne bo niã hude-ga zgodilo, kveãjemu bo ‰el kateri za kak mesec na od-dih v Italijo, Ïe zato, da se bo okopal v morju, saj se vmrzlem Obrhu tako ne more.

Proti veãeru sem sreãal Pavelãevega iz Podcerkve, zdu‰o in telesom je bil vdan na‰i stvari. Vpra‰al sem ga:»Tone, kaj pa ti, kaj da‰ na propagando, ki jo ‰irijo belipo dolini?«

»Tako ti reãem,« je odvrnil Tone, »velik cepec je vsak,ki fa‰istom kaj verjame. Dobro sem jih skusil, dve leti inpol sem bil zaradi konj v zaporu, no, zaradi ‰verca. Te-pli so me, z biãi, a tepli tako, kakor se pripoveduje v sta-rih pravljicah, ko grajski valpti pretepajo tlaãane. Kdorbo ‰el v internacijo, bo veãkrat laãen kot sit. Po vseh ‰ti-


35

rih sem prilezel iz njihovih zaporov, a za konje in za‰verc, za politiãne stvari pa fa‰isti desetkrat bolj kaznu-jejo. Mene, to vem, ne bodo dobili.«

Tako sem ‰e njega poprosil, da bi druge pregovoril,kar mi je obljubil. »Ne boj se, vse bom pripeljal,« se jepridu‰al.

28. julij. Bila je jasna poletna noã, ko smo se zbrali akti-visti iz Lo‰ke doline, Lo‰kega potoka in deloma izSodraÏice na Zigmundovem vrtu na Vrhniki. Med njimije bil tudi Franc Popit-Jokl, Draksler Marjanca, Marica,kasneje Popitova Ïena, Line Îagar, biv‰i industrialec vMarkovcu in ‰e veã drugih. Nestrpno sem se oziralokrog. Korleta, aktivista iz Lo‰kega potoka ni bilo. Ko-mandir ãete, Bavec iz Smarate, nas je s ãeto popeljal vmeseãini ãez vrhni‰ko in igava‰ko polje v sneÏni‰kegozdove. Proti jutru smo pri‰li v gozdove pod staromejo. Drugi dan so tod drdrali italijanski tanki v dolino.Premaknili smo se prav pod mejo. Za prehrano vsehaktivistov je skrbel Franc Plos-Lado. Dajal je male me-rice hrane, bil je stiskaã, da je bilo grdo. âez dan smo vdopoldanskih urah ‰tudirali po skupinah zadruÏni‰tvo,nekateri pa so gulili VKP/b, popoldne pa smo patrulji-rali do meje.


36

29. julija smo iz vi‰ine gledali, kako gorijo prve hi‰e vLoÏu in na Vrhniki. Kmalu so se zaãuli ostri rafali.Zveãer sem ‰el s spremljevalcem na javko pogledat, alibom kje dobil koga ali ne. Nikogar ni bilo. Jezen sem sevrnil nazaj. Zopet smo vso noã patruljirali do meje inceste. Drugi dan je ‰la terenka Marica z menoj na javko.Kakor je stopicala, sem bil prepriãan, da bo obtiãala,vendar je vztrajala. V Nadle‰ki gmajni sva dobila vgrmovju skritega in trepetajoãega Viktorja KrÏiãa; bil jetako prepaden, da sem ga komaj prepoznal.

»Vse je konãano,« je dejal; »vse je pobito. Rihtarãek,BlaÏeviã, Tonãkov, Mlakarãek. Tudi pri nas so vse pobi-li.«

Tresel se je kot ‰iba na vodi, tak Ïivãni napad je dobil.Hotel sem ga peljati s seboj. Prosil je, da bi ostal ‰e ne-kaj dni v gmajni, nato da bo pri‰el za nami. Po cesti odNadleska do Podcerkve in Dan so se kriÏem kraÏempoganjali motorji in polni kamioni vojakov. Nepretrgo-ma je streljalo.

Noã je bila tako temna, da ni bilo videti niti korakanaprej. Ker je Marica ope‰ala, sem ji napravil leÏi‰ãe vneki kopici sena na Toãkovem lazu; sam pa sem vso noãstraÏil, da bi kje dobil kak‰nega begunca. Ko smo se dru-gi dan vrnili, je bila Marjanca vsa iz sebe. Mislila je, daso naju Ïe kje zajeli Italijani.


37

4. avgusta. Popoldan je bil vroã, soparen in brezvetrn. Izizvidnice smo gledali, kako gore vasi. Streljanje se jevedno bolj in bolj sli‰alo; tisto dolgo, zateglo streljanje,ki ti gre skozi u‰esa. Sedela sva za neko ko‰ato bukvijo‰ Pavelãevim Tonetom, ki je tiste dni pri‰el z druÏino vgozdove. Povabil sem ga, naj pride na na‰a predavanja.Z veseljem je obljubil. Legla sva in se zleknila, ãez nekajãasa pa je zaãel pripovedovati, kako je Ïivotaril v itali-janskih zaporih zaradi tihotapljenja konj in kako je delalna riÏevih poljih za markize.

»âe sem se malce zravnal, sem jo takoj dobil z biãemãez pleãa. Farjev je pa toliko, da se lahko vsi na‰i krajiskrijejo pred njimi. âim veãja je rev‰ãina, tem veã jeduhov‰ãine. Zato pa govorim, spametujte se in ne ver-jemite Italijanom, prav niã!« Vinko ·umrada, mlad ak-tivist, mu je pritrjeval in ga samo poslu‰al. Tonetove oãiso nemirno meÏikale.

»Vidi‰, kar lepo sem mislil kmetovati in se brigati zadruÏino, pa ti pride vojna. Ha, to gleda stari Rihtarãek,ki je vedno govoril, da je bil njegov sin France v vojskikaprol. Le kaj si misli zdaj, ko so mu Italijani ubili sina.Gotovo govori: ,Ja, France je bil kaprol, deset vojakovnaj bi nabral, pa bi dal tem hudikovim polentarjem.’ Pastari Jurjevec gotovo govori: ,Hudiãi, ste znoreli, da zaÏi-gate hi‰e, ali ne veste, da hi‰a ko‰ta. Jaz sem prenekaterevole prebarantal, da sem dobil toliko denarja in si posta-


38

vil hi‰o.’ Da ve‰, prav tako govori Jurjevec.« Pavelãev sije priÏgal ãik. Plos je osato gledal v goreãe vasi.

Na nizkem poletu je zagrmelo letalo in streslo bom-be. Neke Ïenske so stekle po rebri, kriãale ter mahale.Plos je besno strmel v zrak in zaniãljivo zamahoval.

BliÏe je pri‰el Franc Levec-Bogo; v obraz je bil bled,vedno je bolehal. Veã let je delal na Ïagi v Markovcu,aktivno je delal v Svobodi in krajevnem sindikatu.Dopisoval je tudi v delavske liste. Kadar je sedel v gostil-ni, je tri, ‰tiri ure pil ãetrtinko vina in se pogovarjal zdelavci in kmeti. ·e pri hrani je varãeval. Kopal in nosilje kamenje in si privarãeval ali bolje reãeno, pristradal,da si je zgradil liãno hi‰ico; to se mu je pa tudi poznalo,vedno je bolehal. Mnogo let smo delali skupaj v sindi-katu in v Svobodi, vselej je Ïivo diskutiral. Prebiral je vseãasopise, raznih strank in struj.

Bil je nenavadno potrpeÏljiv in vztrajen. Ko smo sepripravljali v avgustu ‰estintridesetega na obãinske vo-litve, se nas je zbralo v delavski knjiÏnici na Marofupetintrideset delavcev. Pogovorili smo se zaradi agitacijein si razdelili vasi. Levec in Miha sta bila odbrana zaBabno polje. Babno polje je dvanajst kilometrov proã odVi‰evka, a Levec je ‰el v ‰estih tednih petkrat tja. Zgo-dilo se je celo, da je ‰el ‰estkrat do kmeta, da ga je pre-govoril za na‰o stvar. Levec je bil odkrit, vendar malcenezaupljiv ãlovek; ljudem, ki si niso sluÏili kruha sami,


39

ni dosti zaupal. Mnogo je verjel ãloveku, ki je Ïivel odsvoje mladosti v teÏavah. Suh je bil ‰e bolj kot po navadi,pu‰ka se mu ni niã kaj prilegala. Bil je veãkrat moãnozaskrbljen in siten.

Duhov‰ãina na Notranjskem je bila skoraj vsa sovraÏ-no razpoloÏena do partizanstva. Edina izjema je bil Ïup-nik âmugelj iz Babnega polja, s katerim so imeli krajev-ni terenci stike.

Ves avgust in polovico septembra smo iskali in loviliizgubljene, prepla‰ene in obupane poedine partizane, kiso mislili, da je vsega konec; mnoge smo pregovorili, daso ostali.

Septembra so mi sporoãili, da sem imenovan za pomoã-nika komisarja Notranjskega odreda. S kurirjem svakrenila ãez Blo‰ko planoto proti Krimu. Bila je lepa,sonãna jesen. Kmetje so kopali krompir, otroci pa so obnjivah pasli Ïivino. Ko sva s kurirjem potovala mimoredkih naselij, so naju ljudje zaãudeno gledali, ãe‰, no-bene partizanske ãete ni v bliÏini, pa se upata potovatisama. Mesto kape sem nosil na glavi zelen klobuk, ‰iroksiv suknjiã in zakrpane temne hlaãe. âevlje sem imeltako zakrpane, da zlepa ne bi spoznal, iz kak‰nega usnjaso narejeni; tako obleãen sem pri‰el v Notranjski odred.Odred je imel ãete in bataljone razmetane po Krimu,


40

Travni gori in na Koãevskem. Na rami sem nosil povoja‰ko zvito odejo in velik nahrbtnik, v njem pa vednonekaj knjig. Kurir je poÏviÏgaval, se oziral okrog in pre-devaval pu‰ko z rame na ramo. Ko sva pod nekim kozol-cem poãivala, je vzel mojo pu‰ko in si jo ogledal; nato jedejal: »MatevÏ, zamenjajva! Daj mi manliherco, jaz tibom dal pa italijansko. Je laÏja in kar pripravna za komi-sarja. Saj streljal bo‰ itak malo. Bolj komandiral bo‰, kotnala‰ã bo zate.«

»Bodi pameten. Ve‰, da ne menjam, tudi tolkel sebom kot drugi.«

»Noãe‰?« Kurir me je srepo pogledal. Nato je izvlekeliz Ïepa zlato Ïepno uro in rekel: »Na, ‰e uro ti dam —zlata je!«

»Kar imej jo, pu‰ke ne zamenjam.«»Kakor hoãe‰,« je jezno odvrnil. «Komisar — pa tako

skop!«Kurir je vso pot molãal. Ko sem ga vpra‰al, koliko ur

imava ‰e do odredovega ‰taba in kdaj bova tam, me jena kratko zavrnil: »Tam bova, ko bova tja pri‰la.« No,sem si mislil, gotovo je sin kakega starega prevejanegablo‰kega me‰etarja.

Ko sva ‰la po globoki I‰ki grapi, sva dobila za nekimkozolcem Janeza Stanovnika-Tineta. Ti‰ãal je skodelicokislega mleka med nogami in drobil vanj kos ãrnegakruha.


41

»Kam pa, kam,« je zaklical veselo in pomaha1 z Ïlico.»Pravijo, da bom komisar,« sem odvrnil ter snel s pleã

odejo, nahrbtnik in pu‰ko, vse skupaj pa prislonil kskednju. Kurir se je pa vsedel daleã proã in kar naprejmolãal. Tinetu sem povedal, zakaj se kurir jezi.

»To je pa nesramnost. Komandirju ga zatoÏi, da bovedel tako govoriti funkcionarju,« se je razhudil Tine.

»Pusti, Tine,« sem mu rekel, »res ima jezik, ali sli‰alsem, da je hraber in da ne pobegne, ãe zaãne pokati.«

Kmetica je prinesla krompirja, a kurir ni hotel jesti.»Nezabeljen je, mast so pobrali Italijani,« je dejala

kmetica in pojasnila: »Ob ofenzivi.«Poklical sem kurirja. Zaniãljivo je kremÏil usta. Izza

pasu sem potegnil starinsko pi‰tolo na boben.»No ja, bolj slaba je. Jo bo‰ Ïe dal kam popraviti. Tudi

naboja ni nobenega, Ali — na jo, da ne bo‰ jezikal okomisarju!«

Kurirju so se zasvetile oãi! »Kr‰ãen du‰,« je zaklical,»ti pa si moÏak! Pravi komisar! Hvalil te bom, koderbom hodil.«

»Vidi‰, Ïe zopet jezika‰ . . .«»Saj res, kaj bi te hvalil. Samo eno dobro akcijo, komi-

sar, pa bo‰ kar izbiral pi‰tole!«Zopet smo krenili. Tine pa je dejal kmetici: »Bog in vsi

svetniki naj vam povrnejo!«


42

»Ha, ha, kaj pa ti bodo svetniki pomagali. Misli‰, da tikmetica verjame?« je vpra‰al kurir in se zasmejal.

Pot je zavijala, on pa nama je kraj‰al ãas s tem, da jeobiral kmete, pri katerih je poãival in jedel. »Tam okrogLuÏarjevega brega je kmetica, ki gre takoj ajdove Ïgan-ce kuhat, ãim ji povem, da so na‰i na Koãevskem pobiliv borbi tisoã Italijanov. Neka kmetica gre pa takoj jajcacvret, kadar pridem k njej in sedem za mizo ter molimza njeno zdravje in za na‰o partizansko zmago. Ko semprviã tako molil, so ji kar solze tekle po obrazu.Spra‰evala me je, ãe vsi kurirji tako molijo. ,Oh, mati,nekateri ‰e bolj kot jaz, saj drugaãe ne bi sreãno prenesliletakov in druge literature.’ Kar naprej in naprej je govo-ril . . .

24. septembra sem pri‰el na Krim. Tiste dni se je snova-la ·ercerjeva brigada in tako sem potem dobil nekaterenjene ãete. Tam sem tudi prviã videl Dakija. Obleãen jebil v novo sivo obleko in ble‰ãeãe ãrne ‰kornje. Takosmo opazili in nas je bodlo Ïe zato, ker smo bili tisteãase vsi zelo slabo obleãeni; smatrali smo za nekak greh,ãe smo videli med trumo slabo obleãenih dobro obleãe-nega partizana. V neki dolini pod mogoãnimi smrekamisem dobil odredovega komandanta Gregorja Ravnihar-ja, pravnika iz Ljubljane (njegova sestra je bila zdravni-


43

ca). Bil je srednje velik, suh, zara‰ãen z mogoãnimi rja-vimi brki. Obleãen je bil v rjavo, zakrpano obleko. Vse-lej so mu viseli obujki iz ãevljev.

»Lej ga no,« je zaklical, ko me je zagledal, »komisar-jevega pomoãnika sem Ïe dobil.« Iztegnil je Ïilavo roko,pogledal pod smreko ter zaklical: »Line in ·tefan, sem!«Z leÏi‰ãa sta prilezla odredova intendanta. ·tefan-Go-lob, biv‰i ljubljanski trgovec, ki ga je belogardistiãni Slo-venski dom imenoval krompirjevega tatu, je bil sposo-ben in hraber odredni intendant. »O tebi sem pa Ïebral,« sem mu rekel, »kako krompir koplje‰. Pa se ja nisiod krompirja tako zredil?

»To je ‰e od ljubljanske zaloge,« je odvrnil smehljaje.Pa tudi obleãen je bil po trgovsko. Bil je priljubljen vodredu . . .

Line-Îagar, biv‰i lesni trgovec in lastnik veã parnihÏag, je bil pa Ïivo Golobovo nasprotje. Bil je suh kottrska, nemarno obleãen in u‰iv, da je bilo groza. Sicer jebilo sploh tako, da so bili po enotah intelektualci najboljzanemarjeni. Ko je Line-Îagar ob veliki ofenzivi dvain-‰tiridesetega kopal krompir po lo‰kih njivah, so ga par-tizani domaãini draÏili, ãe‰, toliko bogastva ima‰, pamora‰ nezabeljen krompir otepati, tvoji name‰ãenci paspijo na toplem in se dobro hranijo.

»Jaz sem se Ïe navadil, tudi drugi kapitalisti bodo povojni stisnili pasove,« jim je odgovarjal Line; in kar do-


44

bro so nam deli njegovi odgovori; nekateri pa so govo-rili, da bo Line ‰e druge kapitaliste potegnil v odred.

Veãerilo se je. V kotlini so se zbirali partizani dveh ãet,bataljon Notranjskega odreda. Nekateri so nosili brade,a prav tiste dni je pri‰la odredba, da si jih morajo postri-ãi.

Notranjski odred je imel takole vodstvo: komandantje bil Gregor, komisar Stane-Doboviãnik. Pomoãnikkomisarja pa jaz. Komandant prvega bataljona je bil nasektorju Krim—Ljubljanski vrh Milan PadeÏ, politkomi-sar pa Janez; komandant drugega bataljona, ki je bil nasektorju SneÏnik—Travna gora, je bil Ronko, ki je bil po-tem vse do svoje smrti komandant bataljona. Bil jeizredno hraber, padel je 21. februarja 1944. na Gra‰kigori ob slavnem pohodu ‰tirinajste divizije. Komisarbataljona je bil Nino-Strle Franc, star komunist iz Lo‰kedoline, dober govornik, ali vãasih tudi trmast ãlovek.Tretji bataljon je operiral na Koãevskem; imel je samodve ãeti: ena je bila v Lapinah, druga pa v OstruÏnici. Tabataljon je imel tudi mnogo skrivaãev, ki so imeli svojebunkerje po skalovju ob Kolpi. Kot pomoãnik sem orga-niziral partijsko organizacijo in skrbel, tudi kot partijec,da so bili dobri odnosi med enotami in terenci; tam, kjerni bilo komisarja, pa sem govoril na politiãnih urah. Tis-ti ãas so precej rastle belogardistiãne postojanke okrogVrhnike, po IÏanskem in po Notranjskem. Nekateri


45

partizani so hodili zveãer v Podpeã in Borovnico in takosmo dobivali redno tudi sovraÏni tisk, ki je govoril o uni-ãenju partizanske vojske in prina‰al izpovedi posamez-nih ujetnikov.

Nekega veãera je pri‰el s svojo za‰ãito Luka-Lesko‰ek.Povedal je Gregorju, kaj mora storiti, Gregor pa mu jeodgovarjal, kaj je mogoãe poru‰iti, in tudi to, kaj nimogoãe.

»Kaj ni mogoãe?« je rentaãil Luka. »Poskusi, potemgovori, da ni mogoãe!«

Nekateri stari partizani, kmeãki gospodarji, so vsakveãer, ãe niso bili na straÏi ali v zasedi, obujali spominena svoje kmetije in na domaão vas. Nekajkrat so nas na-padli Italijani, pa smo jih takoj odbili in pregnali s Kri-ma. Ker je 19. oktobra bataljon, ki ga je vodil Mirko Bra-ãiã, od‰el na Primorsko in se preimenoval v So‰ki odred,smo poslali pod SneÏnik komandirja Maksa in komisar-ja Gregorja-JoÏeta Kopitarja — z eno ãeto. Vodnik prve-ga voda je bil Ga‰per, vesel in hraber fant s ãrnimÏametnim klobukom na glavi, poznej‰i heroj, nekaterifunkcionarji pa so bili domi‰ljavi in so se nekako sramo-vali iti po vodo ali pa po krompir v tabori‰ãe. Nekoã semnagnal dva komandirja in tudi dva ãetna komisarja, dasmo ‰li nekajkrat po vodo. »Tudi funkcionarji morajodelati,« sem rekel. Seveda so bili na tihem hudi name,ãe‰, komandir ne sme delati, mora samo komandirati.


46

Gregor je bil zelo siten komandant. âe je partizan pre-glasno govoril, pet dni ni dobil cigaret. Poiskal sem pev-ce, da bi zapeli nekaj veselih. Komaj smo zaãeli, se jepokazal iz ‰otora Gregor; razburjen se je zagledal v nas.Pevci so umolknili, le jaz nisem. Stopil je k meni in re-kel, naj grem z njim. Ko sva bila proã od tabori‰ãa, meje pogledal, nato pa rekel: »Za konspiracijo skrbim, ti jopa ru‰i‰. Ti‰ina mora biti, jaz sem komandant.«

Pregovarjal sem ga, da smo v gozdu, da nismo v bun-kerju, na kraju pa mu odvrnil: »Jaz sem pa komisar.«

»Dobro, v redu. âe je tako, bom ob prvi priliki prosilza premestitev. Naj gre k hudiãu ‰e Krim . . .«

Prihodnji veãer sem od‰el na PadeÏ. Vesel sem bil, dasem bil vsaj za nekaj dni re‰en hude konspiracije. NaPadeÏu sem dobil Seli‰karja, pravnika. Visok, suh ãlo-vek, hitro govoreã; domaãa literatura se mu je zdelaprevsakdanja; mikala ga je tuja, predvsem tista, ki ‰e nibila prevedena na slovenski jezik. Kar naprej in naprejje govoril o orientalski poeziji. Partizansko ime je imelPeter. Ker se ni imel s kom pogovoriti o literaturi, sva serazgovarjala marsikatero uro.

Pri politiãnih urah se mi je zatikalo; govoril sem zzateglim notranjskim nareãjem, ki je dolgo, dolgo ostalov meni in mi je ‰e vedno ljubo. Pogovoril sem se z vsa-kim partizanom; zanimalo me je, od kod je doma, kaj jedoma delal in podobno. Vsi so zelo hrepeneli po koncu


47

vojne, hrepeneli so po domaãi zemlji, bili so prepolnidomotoÏja.

25. oktobra smo se dogovorili, da bo ‰tab odreda obisko-val bataljone in obdeloval od bataljona do bataljonavoja‰ke, politiãne in partijske zadeve. In res smo neke-ga veãera od‰li: Gregor z velikanskim nahrbtnikom,komisar Stane (Krt) in jaz. Potem smo dobili ‰e instruk-torja Jokla-Franca Popita, ki je odgovarjal za politiãnodelo na Notranjskem in deloma tudi na Koãevskem.Ponoãi smo potovali po I‰ki, zjutraj smo pa pri‰li v ·te-berk na karavlo pod KriÏno goro, kjer so domaãi kurir-ji in terenci kuhali dobre Ïgance. Jokl je podnevi obde-loval domaãe terence, Gregor pa je spal. S Krtom sva pasplezala na KriÏno goro in gledala z daljnogledom podolini.

»Va‰a dolina je pa zelo ãedna,« je omenil Stane, ko jeprviã zagledal Lo‰ko dolino.

»V maju pridi, pa bo‰ videl, kaj se pravi lepa dolina.«Proti veãeru smo krenili ãez Ano, Greben in podcer-

kovski most. Pozno ãez polnoã smo pri‰li v Otrobovec,v partizanski logor drugega bataljona. Bila je lepa jesen-ska noã; v gozdu je skovikala sova, pod Otrobovcem paje lajal lisjak. Ali ko smo se pribliÏali tabori‰ãu, smokljub pozni uri zasli‰ali petje in harmoniko.


48

»Kaj pa je to?« je vpra‰al Gregor, obstal in prijel pu‰-ko. Jokl se je nasmehnil, ker je poznal Gregorja, jaz pasem dejal: »Vidi‰, Grega, v na‰ih krajih ni take konspi-racije.« Gregor je samo gledal in poslu‰al: partizanskilogor pod SneÏnikom, glasno govorjenje, veselo pesem,vesele in brezskrbne obraze, harmoniko in kitaro; vse toje bilo zanj novo, nikakr‰ne ti‰ine ni bilo, nikakr‰nihresnih obrazov nisi videl. Gregor je gledal — in popustil.

Nekaj dni smo bili pod SneÏnikom. Gregor je imelvoja‰ke ure s komandirji in vodniki, a komisar Krt poli-tiãne; nato je Gregor od‰el k Belim vodam, v civilni lo-gor. Tam je tolaÏil Ïenske s skoraj‰njim koncem vojne,pestoval otroke in pripovedoval pravljice. Sam sem imelpartijske sestanke. Sprejel sem nekaj partizanov za kan-didate. Predelali smo vso literaturo, kar je je iz‰lo. Imelsem tudi nekaj politiãnih ur.

Prve novembrske dni je pri‰el iz Primorske z nekajpartizani Boris Kraigher-Janez. Poleti je organiziralizkop rova iz tabori‰ãa v Gonarsu in tako pobegnil. Prinas je predaval o zunanjepolitiãnem poloÏaju.

Komisar Gregor, star borec in biv‰i stavbinec, je bilbolan in ni mogel opravljati komisarskih dolÏnosti, zatoje postal pomoãnik komisarja. Gregor je pri‰el v partiza-ne Ïe bolehen na Ïelodcu; bil je silno nervozen, za vsa-ko malenkost je vpil. Nekoã je ‰la njegova ãeta od rekvi-zicije, dobila nekje v dolini Ïganje in se napila. Borci so


49

si podloÏili pod glave nahrbtnike krompirja in zaspali.Govedo pa se je razlezlo po ‰irni senoÏeti za pa‰o. Ko jepri‰el Gregor, ki je nosil prav tako veliko vreão krompir-ja, vkljub bolezni, in na‰el opite in speãe borce, je zaãelvpiti in zmerjati. Bil je vik, ki je pri‰el celo do nas; pri-hiteli smo, ker smo mislili, da so morda beli kakegana‰ega ujeli in kaj smo zagledali? Komisar Gregor se jepodil po senoÏeti, lovil Ïivino ter kriãal nanjo in na par-tizane. Ti so poãasi vstajali in se jeli motati okrog Ïivi-ne. PotolaÏili smo ga, ali Gregor, ki je bil znan abstinent,se je jezil, da smo, mu dali najbolj zanikrn bataljon; takose je razburil, da je potem za tri dni obleÏal.

Namesto Gregorja je pri‰el za bataljonskega komisar-ja Nino-Franc Strle. Nina smo poznali kot govornika inkot ãloveka, ki je doma v marksistiãni teoriji. Niã nisembil zadovoljen, da mi je bil podrejen domaãin, ki je biltudi po letih starej‰i od mene. Pa tudi Ninu ni prijalo, daje tako. Nekoã je bil z bataljonom v akciji v Poljanah priRibnici. Italijani in beli so bataljon presenetili v vasi.Nekaj borcev je padlo, v vasi je ostal tudi mitraljezec. Kose je bataljon vrnil v tabori‰ãe, sem tudi jaz pri‰el s Kri-ma.

»No, ravno prav,« sem mu rekel, »poroãilo bo‰ dal,ãez dve uri bom ‰el naprej.«

»No, takoj ga dobi‰,« je odvrnil Nino.


50

Nato je dal pred barake razporediti obedve ãeti. Samje stopil pa pred ãeti in govoril, kako so ‰li na akcijo inkako bi se morali obna‰ati. Dvigal je roko in mahal. »Vvasi so nas presenetili. Ali sem jaz kriv? Reãem vam, danisem. V gostilno ste se natepli, namesto da bi bili vzasedi. Fa‰isti in beli so pri‰li. Izgubili smo nekaj borcevin mitraljez. In ãeprav smo izgubili mitraljez, jih mora-mo v drugi akciji dobiti sedem, da veste, sedem, to vampravi va‰ komisar Nino.« Nato je ‰e dejal: »Janez, po-pravi si klafeto na glavi, ti Zvonko se pa usekni, smrkavsi pod nosom, ti Stanko si pa pojdi hlaãe za‰it, da zad-njice ne izgubi‰. Politiãna ura o dana‰nji akciji je goto-va. Deset partizanov gre krompir lupit, dvanajst povodo, deset po drva, kdor je raztrgan, naj se gre za‰it,drugi pa spat.« Nato se je obrnil k meni: »Tovari‰, od-redni komisar, sedaj grem pa za tebe pisat poroãilo.«

»Ni treba,« sem mu odgovoril, »sem Ïe vse sli‰al.«

10. novembra smo ãez Racno goro in mimo Lo‰kega po-toka pri‰li v Travno goro, kjer je bil polbataljon (dveãeti) pod vodstvom komandanta Ronka; dve ãeti ali takoimenovani polbataljon je bil pa s komisarjem Ninompod SneÏnikom. Za voja‰ke pohode se je zdruÏil vesbataljon. Partizani v Travni gori so bili veãinoma iz rib-ni‰kosodra‰ke doline in so menili, da se morajo boriti


51

samo v bliÏini sodra‰kih hribov. Nekaj dni preje, ko smopri‰li v Travno goro, so blizu Vogovke napadli domaãebelogardiste in Italijane, ki so vozili riÏ na postojanko vLo‰ki potok. Zapodili so jih v beg, zaplenili nekaj pu‰kin dva voza riÏa. Poslej so vsak veãer po vsem tabori‰ãukuhali riÏ v lonãkih. Imeli so dve baraki; v eni so viseledolge salame, ki so jih pripravili iz pra‰iãev in goveda.Ko jih je Gregor zagledal, je rekel: »No, po dolgem ãasunas bodo ribni‰ki partizani pogostili s klobasami, kar botudi prav in dobro.« Neki ãrnobradati in ãrnogledi in-tendant nas je sovraÏno pogledal, za veãerjo pa nam jedal skuhati nezabeljen krompir. Molãali smo in se spo-gledali.

Po veãerji smo imeli v Lesnikovi ãeti kratko politiãnopredavanje. Lesnika je potrpeÏljivo ãakal deset minut,nato je rekel:

»Ha, ha, vaÏnej‰e je, da gremo po krompir, kakor pada poslu‰amo politiko, ker od politike ni bil ‰e nihãe sit;tako so govorili tudi moj pokojni oãe in prav so imeli.Bog jim daj nebesa, ãe se kje ne vicajo, ko so pa tako radimejnike prena‰ali . . .«

»Ne, tovari‰ Lesnika, komisar sem in celo va‰ komisarin danes prviã govorim. Ne bom dolg, ‰e pet minut inpotem boste ‰li v dolino.«

Desetar JoÏe, doma iz Lo‰kega potoka, star gozdnidelavec pa je rekel: »Ti Lesnika, nikar ne sitnari. Tebi ni


52

za krompir, ampak za Ïganje, zmanjkalo ti ga je; komi-sarja pa le poslu‰ajmo, delavec je, ni kak ‰kric.«

Nekateri so potegnili z desetarjem, nekateri z Lesni-ko. Lesnika, komandir Ribni‰ke ãete, je bil rdeã, okretenpartizan, samo s politiko je bil sprt; bil je hraber, samona komisarja ni niã dal; govoril je: »Politika je zame‰ãane, ne za partizane.« Rad je pil, vedno je nosil sseboj ãutarico Ïganja. Pokrit je bil z zelenim lovskimklobukom, govoril pa je, da so vi‰ji ‰tabi nepotrebni;vsak partizan naj se tolãe v domaãem kraju, pa bomoenkrat Ïe zmagali. Imel je anarhistiãne nazore o druÏbiin drÏavi. Nekoã mi je dejal: »No, ti kar govori, lahkotudi tri ure skupaj, meni pa je za to, da imam pol litraÏganja . . .«

Zveãer je Gregor sedel pred barako na svoj velikanskinahrbtnik, prekriÏal noge po tur‰ko in osorno dejal:»Kaj naj storimo s temi partizani? Vsak v svojo vleãejo.Kriãijo, rjovejo, se prepirajo in grdo gledajo. Sami pra-vi Ribniãani, vsak bi rad bil prvi.«

»Komandant si, uãen, prevzgoji jih!« ga je zbadal Jokl;zresnjeno je nadaljeval: »MatevÏ, ta jih bo pa vzgojil pokomisarsko.«

Gregor ga je samo grdo pogledal.Spali smo na zgornjem pogradu. Grizle so nas u‰i, da

smo se premetavali in se praskali po nogah in po rokah.


53

Proti polnoãi se je ãeta vrnila iz doline. Dva intendan-ta sta se glasno pogovarjala: »No, ali so Ïe od‰li odred-ni poÏeruhi. Bog oãe in vsi njegovi svetniki naj jih neso,od koder so pri‰li.«

»Ha,« se je oglasil neki Ribniãan, ki je potem ãez ne-kaj mesecev dezertiral, »krtaãili in uãili bi nas, pametneRibniãane, vragi; od‰li bodo tja proti Kolpi, mi bomo paostali, kakor smo bili. Ali si videl tistega komisarja Ma-tevÏa? Zakrpan je kakor kak hlapec v Ribnici. Pa koman-dant, kak‰en je, obujki mu visijo iz ãevljev, kakor kake-mu starãku, umazan je in kosmat, a to naj bo na‰ ko-mandant?« Mislili so, da spimo. Jokl je zdaj mene, zdajGregorja suval v rebra in se na tihem smejal. Gregor je‰kripal z zobmi, jaz sem pa mislil na to, kako Ribniãanina ‰iroko razumejo partizansko svobodo. Sam se nisemniã jezil, priãakoval sem ‰e vse kaj huj‰ega od Ribniãa-nov . . . Zjutraj pa mi je rekel Jokl:

»Z menoj bo‰ ‰el na karavlo, da ti bo krojaã umerilobleko; drugaãe tu s tako obleko ne bo‰ imel ugleda.«

Stanetu-Krtu smo povedali, kaj so ponoãi govorili onas. Gregor jih je vse postrojil, v vrsto. Stane je stopilprednje in jih prijel zaradi tega; govoril jim je o vlogi indelu odrednega ‰taba. Nekateri so gledali v tla, drugi paso si zvedavo ogledovali Krtovo lepo novo obleko. ZaKrtom je govoril Gregor o discipliniranih partizanih tamna Krimu. Potem smo v skupinah posedli okrog ognjev


54

in se pogovarjali. Nekateri borci so nosili triglavke, dru-gi pa sive in rjave klobuke. Kmalu smo se dobro spozna-li in videl sem, da niso tako slabi, paã pa silno samosvojiin zelo navezani na Travno goro.

»Hm, ali Travna gora je menda edini partizanski krajna Kranjskem,« je omenil neki visok in debel terenec.»Kaj pa SneÏnik, Maãkovec, Krim, Rog, Gorjanci in dru-gi gozdovi?« sem ga vpra‰al. Zamahnil je z roko: »Ko jebila poleti ofenziva, so od vsepovsod pridrli partizani vna‰e kraje: Krimski odred, ·i‰kov bataljon iz ·tajerske in‰e vse drugo je pribezljalo k nam.« — »No, no, kar poãa-si. Ofenziva je bila in Travna gora je bila nekaka prehod-na toãka, kakor drugi kraji,« je pripomnil Jokl.

Nekateri borci so prebirali bro‰ure o beli gardi inPoroãevalca, drugi pa so, ãe si jim omenil branje, za-smehljivo zamahnili z roko, ãe‰, kaj bi bral, druga frontanaj se zaãne, da bo konec vojne, in podobno.

Zveãer smo ‰li v Ribni‰ko dolino in imeli sestanke.Veãina je izpra‰evala, kdaj bo konec vojne in kaj bomonaredili z belo gardo po vojni in ãe je ‰e kaj dosti parti-zanov v gozdovih. Pozno ponoãi smo se vrnili v barako.Proti jutru je privr‰alo iz Ribni‰ke doline dvajset parti-zanov. Kriãali so, da se je zveãer zaãela druga fronta, daljudje v Ribnici splo‰no govore o drugi fronti in dabomo konec novembra v Ljubljani. Nekateri so se sme-jali, drugi so tulili, neki suhec pa je zaigral na harmoni-


55

ko, da je zbudil vse speãe. Tudi Gregor se je zbudil inskoãil s pograda. Zakriãal je, naj govori tisti, ki kaj ve.Nekateri so govorili, da je neki admiral Darlan vdri vAfriko, drugi so vedeli, da so Amerikanci v Rimu, tretjipa so govorili, da so tudi Rusi Ïe v Romuniji.

»Eh, pravljice,« je nejevoljno rekel Gregor in se zavalilnazaj na pograd.

Ribniãani so pa ‰e kar naprej kriãali, tekali in vriskaliokrog barake. Bilo je veselo jutro. Kasneje je pri‰el Sta-ne iz neke terenske karavle, kjer so imeli radio, in pove-dal, kako je z drugo fronto. âetna srenja se je nekamohladila; samo neki ribni‰ki partizan, poln nezaupanjado komisarjev, je vstal in rekel: »Jaz vam reãem, da tis-ti radio ni pravi, ki je prinesel take vesti, kakor jih pri-poveduje komisar Krt. Ni to pravi radio, tako reãem jaz,da boste vedeli vi, ki ste komandatorji in vi‰ji komusio-narji. Prav tisti radio je pravi in v redu, ki je prinesel vesto drugi fronti.« Nekateri so mu pritrjevali, nekateri so semu pa smejali. Komandir Lesnika je bil vinjen. Stal je privratih barake in kriãal: »Pojejmo danes vse klobase, sajbo kmalu konec.« — »Zadnji dan jih bomo,« je odvrnilãetni komisar, ki je hodil ob palicah.

13. novembra smo zapustili Travno goro. Hodili smo sko-zi ob‰irne koãevske gozdove; na nekem kriÏi‰ãu smo


56

dobili Cvarovega kurirja, ki nas je potem odpeljal ãezvelikanske posekane jelke, ki smo jih morali preplezati,da smo pri‰li v karavlo. Terenec Cvar je bil iznajdljiv,opremil je karavlo z vsemi stvarmi. Kurirji so za zalogonanesli veliko krompirja in jabolk. Imel je celo mesnico,kjer so izdelovali salame in podobno. — »No, vidite,nikoli nisem sli‰al o tem Cvaru, pa nas je bolj pogostil,kakor moji partizani v Travni gori,« je godrnjal Gregorin obdeloval veliko konjsko salamo.

Jokl je pa delil bro‰ure in letake ter pouãeval Cvara,kam jih mora oddati. Neki kurir je pripovedoval, kako jebilo ob ofenzivi v koãevskih gozdovih. »Kamor si se obr-nil, povsod so bili fa‰isti. Îdeli smo na drevesih in vkotanjah. Nikoli si ne bi mislil, da je v Italiji toliko tehhudiãev.«

Jokl se je ãohljal po glavi in govoril: »Mislim, da vas jekar preveã tukaj, ‰est jih gre brez skrbi v ãeto. Hudirja,saj vas je za cel vod.«

»No, koliko Italijanov pa ste potolkli ta mesec,« jespra‰eval Gregor.

»Ta mesec niã. Paã pa smo jih precej oktobra,« je od-govoril Cvar.

»Kakor sem Ïe rekel, kar v ãeto,« je brundal Jokl. Sta-ne mu je samo prikimaval. Niã kaj veseli niso bili obna‰em odhodu.


57

»S skrivaãi moramo biti neusmiljeni,« je govoril popoti Jokl in nerodno premikal svoje dolge noge.

Ustavili smo se v Dolnji Brigi, kjer smo mislili, dabomo dobili Zalarja — znanega partizanskega gospo-darstvenika. Paã pa je bilo v Brigi precej Ïensk, ki sopri‰le iz redkih ‰e nepoÏganih hi‰ in nas spra‰evale,kako je po svetu.

Na Lapinah smo naleteli na komandanta Zorka sprvo ãeto Koãevskega bataljona. Eno ãeto je imel komi-sar Boter na OstruÏnici. Komandant Zorko je bil visok,suh, nervozen fant. V Jugoslaviji je bil poroãnik, bil jedoma z Rakeka. Takoj se nam je zazdelo, da je moral bitinekoã oficir, za vsako malenkost se je razburjal. Bil pa jehraber in zelo sposoben komandant. V ãeti so bili par-tizani doma od Kolpe in s ‰irnega koãevskega podroãja.Fantje so bili ‰e kar dovzetni za politiãna vpra‰anja, patudi partijske stvari so razumeli. Bili so dobri fantje,venomer so spra‰evali, kako Ïive partizani v drugih kra-jih in kak‰ne uspehe imajo, zelo radi so prebirali Poro-ãevalca, Delo in bro‰ure; kar veseli smo jih bili.

Koãevsko okroÏje je bilo v neposredni bliÏini. OkroÏ-ni funkcionar Zalar, starej‰i, dobrodu‰en, sicer pa strogãlovek, je imel veliko smisla za gospodarska in organi-zacijska vpra‰anja. Organiziral je med drugim tudi na-biranje jabolk. Tisto leto je bila namreã izredno dobrasadna letina. Povsod je bilo dovolj prelepih debelih ja-


58

bolk in hru‰k. Nadalje je Zalar organiziral pospravljanjekoruze, ki je dozorela na ob‰irnih njivah. Pa tudi veã de-setin vagonov krompirja je dal izkopati. Zalar je imel naraznih krajih Koãevske pripravljena skladi‰ãa. Partizaniin terenci so nas bili veseli, da smo pri‰li med nje. Po-nosni so bili, da so del Notranjskega odreda, da so oniod Krima do Kolpe.

Nekega dne smo zagledali na nasprotnem breguusta‰e, ki so se pribliÏevali Kolpi. Zorkova ãeta je takojstekla med grmovjem in zasedla mesta, kjer je bilo pri-ãakovati, da bodo usta‰i prebredli Kolpo. LeÏali smo obdrevju in nestrpno ãakali, kdaj se bodo prikazali. Gregorje nestrpno gledal skozi daljnogled. Jokl pa je ti‰ãal vroki teÏko bombo. Vendar je ãeta oddala samo nekajstrelov; izvidnica, ki je bila nad na‰o strelsko ãrto, jesporoãila, da so usta‰i krenili ob Kolpi proti hrva‰ki vasi.Takrat smo imeli dober poloÏaj, imeli pa smo tudi trimitraljeze in ‰estdeset pu‰k.

·e nekaj dni smo ostali v ãeti, nakar smo se spustili vdolino Kolpe, kjer smo ‰li mimo prijaznih in skromnihhi‰ic proti OstruÏnici. Ponekod smo se ustavili in se raz-govarjali z domaãini, ki so nam postregli z Ïganci, z Ïga-njem in s sadjem; ljudje ob Kolpi so bili izredno gosto-ljubni in dobri. Obve‰ãali so nas o vseh sovraÏnih pre-mikih; tako se je partizanstvo tod in na Koãevskem lah-ko razmahnilo.


59

Na OstruÏnici smo na‰li drugaãno sliko. âeta, ki jo jevodil partizan Boter, je bila dobra, bili so sami veseli inpogumni fantje; z vrha OstruÏnice je bilo mogoãe videtidaleã naokoli; opazili so vsak premik Italijanov ali ãet-nikov; ali ãeta je imela druge skrbi.

To so bili skrivaãi, ki so se skrivali po strminah in raz-‰irjali miselnost, da je treba ãakati na ugoden trenutek.Vodja skrivaãev je bil baje neki zelo brihten uãitelj zDolenjskega. Skrivaãi so imeli svoje bunkerje Ïe od av-gusta 1942., ko se je zaãela na Koãevskem velika ofenzi-va in se je kakih petindvajset partizanov zabilo v skriva-li‰ãa. Imeli so pi‰ãalke in si dajali z njimi znamenja. Se-stajali so se ob doloãenih urah. Koãevski partizani so sezelo trudili, da bi jih vkljuãili v ãeto, a brez uspeha. âimsmo mi zvedeli za to, smo poklicali bataljonskega komi-sarja in ga poslali k njim. Odred jim je dal dvanajst ur zapremislek, sicer smo jim zagrozili, da bodo kaznovanikakor dezerterji. Uãitelj je odgovoril v pismu na dolgo,da je bolan, skupina pa brez municije, slabo obleãena inne vem, kaj ‰e vse. Odgovorili smo, naj odide v bolni‰-nico, ãe je bolan, drugi pa se naj brez oklevanja pridru-Ïijo ãeti. Poãasi so prilezli iz lukenj, krepki, kakor da bibili v reji. Nekateri pa so popihali v druga skrivali‰ãa.Gregor je klel. Ko ne bi bilo vraÏjega uãitelja, ne bi biloskrivaãev. âe je sam obupan, naj bi se sam zabil in ãakalna smrt ali na odre‰enje.


60

Jokl ga je draÏil: »Seveda, Gregor, med pravniki soitak sami junaki, ‰e zgodovina bo pisala o tem.«

Gregor je znenada debelo pogledal Jokla. »Pa mendaja ne misli‰ resno?« je povpra‰al; »saj nas je samo pet vgorah.«

»I seveda, resno mislim,« je smeje odvrnil Jokl.

14. decembra pozno ponoãi sem pri‰el iz koãevskih goz-dov pod SneÏnik, kjer sem dobil polbataljon sredi vese-lja. Ko sem vpra‰al Nina, od kod tako veselje, mi je po-kazal pismo komandanta Gregorja. Tam je ukazovalo,naj bataljon odda hrano in tabori‰ãe civilom in naj takojkrene na Mokrc, ker se pripravljajo veliki pohodi. Ninoje zamahnil s pisanjemi visoko po zraku: »Novi ãasi sebliÏajo. Zapustili bomo tabori‰ãe. Zmaga se bliÏa, zma-ga! Po vsej Sloveniji bomo hodili.« Partizani so drveliskupaj in ga poslu‰ali. Nato je ukazal kuhati najlep‰emeso; razglasil je, naj kuhajo celo noã in naj meljejokoruzo. Partizani so peli, plesali in igrali na harmoniko,ker so bili prepriãani, da se bliÏajo lepi in svobodni ãasi.Roãni mlinãki so mleli suho koruzo in partizani so staliv vrsti vsak s svojo vreãico. Vsak se je hotel dobro pri-praviti na pot. Intendant Tone je predajal hrano vodstvucivilnega tabori‰ãa. Nino pa je samozavestno hodil po


61

tabori‰ãu, samozavestno, kakor da bi bil komandantvseh slovenskih odredov.

Zveãer je prinesel kurir pismo, naj se nemudomavrnem v ‰tab odreda.

15. decembra sem se za trenutek ustavil na karavli priLipsenju. Tam je bil tudi Jokl, ki je pouãeval terence.Povedal je, da so pri‰li k nam oficirji z juga.

Dan je bil sonãen in kar naenkrat smo zasli‰ali brne-nje in grmenje kamionov in letal. Izvidnica je na‰telaosemindvajset italijanskih kamionov. Poãasi so vozilifa‰iste proti Lo‰ki dolini, ‰tiri letala pa so se prepeljavalanad Cerkni‰kim jezerom in tja proti sneÏni‰kim goz-dovom.

»Niã ne bo dobrega,« sem si mislil, »polbataljon jeod‰el. Kaj ãe bodo ‰li hajkat civilno tabori‰ãe?«

»Kaj pa, ãe gredo zamenjat posadke po dolini?« je po-vpra‰eval terenec ·tefan.

V noãi med 15. in 16. decembrom sem od‰el proti Mokrcu.Noã je bila oblaãna in mrzla. Zaãelo je naletavati. PriRadleku sva padla s kurirjem v zasedo. Vlegla sva se zagrmovje in zaãela odgovarjati. Imel sem dobro manli-herco. Nato sva s kurirjem vrgla proti zasedi vsak po


62

eno bombo, napravila velik ovinek ter nadaljevala potpo globeli in robovih proti Mokrcu. Mitraljezi so ‰e dol-go regljali za nama. V Maãkovcu sva padla v drugo za-sedo, samo da sva jo prej opazila, ker so se vojaki pogo-varjali in kadili. Îe sva se hotela umakniti, ko je prednama in proti nama poãila pu‰ka, nato pa so se vsuli ra-fali, kar iz treh mitraljezov. Kar vrglo naju je. Vendar svazatem zasedo le ob‰la.

Proti jutru sva pri‰la na Mokrc, kjer je bila ·ercerje-va brigada. Na Mokrcu sva dobila Gregorja in Krta-Sta-neta. Povedala sta mi, da bodo odred reorganizirali. Delodreda bo ‰el v ·ercerjevo brigado, del pa v Dolomitskiodred. Odredu bodo ostale le dve ali tri ãete. Mene sodoloãili za komisarja prvega Lukovega bataljona v ·er-cerjevi brigadi. Luka-Tone Vidmar, doma z Vrhnike, jebil gozdni delavec; bil je velik, moãan in vedno nasme-jan. Obleãen je bil v zeleno obleko, tudi na glavi je imelzelen klobuk, a za klobukom perje.

»Tako, tako, pravijo, da bo‰ ti za komisarja pri meni,«je zaklical Luka in mi pomolel svojo ‰iroko lopatastoroko.

Ogledal sem si borce Lukovega bataljona. Mnoge sempoznal Ïe od prej iz Notranjskega odreda. Zatem me jeLuka peljal v ‰tab in dejal: »Poglej, tukaj pa je centerna‰e komande. Oskar in JoÏe sta bataljonska kurirja, topa je na‰ komisar Prlek.« Predstavil je slokega bataljon-


63

skega komisarja; nosil je temno obleko, dolg ãrn pla‰ã inãrne naoãnike.

»Tako je, pomagal bom, dokler ne dobim imenova-nja.«

Komisar Prlek je samo prikimal in se zopet zatopil vbranje Ane Karenine.

»Veseli me, da vidim partizana, ki bere,« sem omenilLuki, ko sva sedla za majavo mizo.

»Saj ima celo neke gimnazije, zato ‰e bolj razume vse,kar bere. Hej, Prlek, sedi no sèm, ga bomo malo!« Lukaje zaklical in potegnil ãutarico iz Ïepa.

»Ti, MatevÏ,« mi je dejal zatem, »poglej jutri malo vZorkovo ãeto. Tam so ‰tirje zaljubljeni parãki. Tako seliÏejo, da je Ïe od sile. Ne gre, da bi se v mojem bata-ljonu Ïenskarilo; kadarkoli pridem v ‰tab, se mi smeje-jo in pravijo, da mi bodo poslali komisarja, da bo po-roãal zaljubljence. Eh, no, da, da . . . Ne gre, ne gre! ·ejaz, komandant Luka, nimam nobene. Zorko je postaldocela raztresen komandir, zagledal se je. Oj te vraÏjeÏenske, ‰e starega partizana ti zme‰ajo.«

Po veãerji sem ‰el okrog tabornih ognjev in se menils partizani; najdalj sem se zadrÏal pri ognju prve ãete,kjer so bili zaljubljenci. Vsi ‰tirje pari so sedeli tam. Koso me opazili, so se samo spogledali; zopet je pri‰el nek-do od komisarskih sitnob uãit morale in svetni‰kega Ïiv-ljenja. Vse ‰tiri partizanke so bile kljub prestanim ofen-


64

zivam brhke in Ïivahne, dve sta bili rdeãeliãni, dve pabledih in zelo lepih obrazov. Ko sem videl, da jim jenerodno in da ne vedo, kaj bi govorili, sem jih po-vpra‰al, kako so preÏiveli poletno ofenzivo. Govorili sozelo previdno, poãasi in mirno. Komandirjevo dekle jedejalo: »Niã ne reãem, hudo je bilo, ali ãe ne bi biloZorka, bi obleÏala v kak‰ni grapi. Zorko me je petkratre‰il in hvaleÏna mu bom, dokler bom Ïiva, ali nekate-rim tovari‰em v ‰tabu ni po volji, ãe ga rada vidim.«Umolknila je in si popravila kito las. Zorko je zardel inmolãe zrl v plapolajoãi ogenj.

Od‰el sem v ‰tab; tam so sedeli po tleh: Prlek, Luka,mali komandant JoÏe iz drugega bataljona, uãeni kul-turnik in slavist Martin ter nekaj kurirjev.

»Tako vam pravim,« je govoril Luka, »ti, Martin, ki sihodil v ‰ole, glej, da bo‰ po vojni pisal prave knjige opartizanih, pa ne take, ki nimajo ne repa ne glave; napi-sal bo‰ vse po pravici, kako smo se tolkli, pa tudi to,kako smo jo vãasih prav hitro pobrisali. Samo tako da nebo‰ pisal, kjer samo premi‰ljujejo in vzdihujejo, ker jo-kavcev pri nas ni. Pisal bo‰, kako smo se tolkli v mrazuin v vroãini, kako smo prepevali, kako smo stradali, piliÏganje, ãe smo ga dobili, kako smo kleli, kriãali, in ‰e tobo‰ napisal, da je komandant Luka rad pil in da semimel rad vse borce. ·e tiste zaljubljene parãke imam rad.Ha-ha, da ve‰, Martin, ti, ki si uãen, da bo‰ vse to zapi-


65

sal! âe ne bo‰ pisal vse po pravici, te bom kje v kaki ljub-ljanski gostilni ozmerjal. To sem vam povedal . . .«Luka je nagnil ãutaro in dolgo pil.

»Res je tako, kakor je rekel Luka,« je omenil Martin,»ali pisati lepe knjige je umetnija; ãe knjiga ne bo leponapisana, bodo rekli kritiki: knjiga je zaniã, pisec ni imelumetni‰kega navdiha, knjiga je brez glasbe v jeziku,zgodba je slaba, razplet in preplet nista logiãna, nisamoniklosti in ‰e in ‰e . . .« Martin se je prevalil naleÏi‰ãu, da je pograd za‰kripal . . .

»Pusti vse táko, pisal bo‰ to, kar si sam doÏivel in vi-del,« je kriãal Luka in tolkel po stari majavi mizi.

»Eh, po vojni bodo pisali taki, ki bodo vse veã vedeli,kaj se je dogajalo v partizanih, ko pa mi,« je tiho ome-nil komisar Prlek in zaprl Ano Karenino.

»In ãe ne pi‰e‰ po njihovem, te kratko malo ubijejo,«je pristavil Martin.

Dvignil sem se izza mize in vpra‰al: »No povej, Mar-tin, kako pisca ubijejo?«

»Raztrgajo ga ali pa gredo molãe mimo knjige. Mla-deniã obupa, postane zagrenjen in prestane s pisa-njem.«

»Hudiãa, naj vztraja, kakor pri nas v borbi!« sem re-kel Martinu in trãil s ãutarico ob Lukovo.


66

»Za tako je potrebna energija,« je rekel Prlek. »TaleTolstoj, ki je pisal Ano Karenino in Vojno in mir, ta jeimel voljo, razum in energijo, in genialen je bil.«

»Tudi na‰ Levstik je imel energijo,« je dodal Martin.Venomer se je obraãal po ‰irokem pogradu in kadil svo-je smrdljive cigarete.

»Kaj pa Jurãiã?« je zvedavo vpra‰al kurir JoÏe. »Parti-zanske stvari naj bi bile tako pisane, kakor so napisaneJurãiãeve povesti. Ljudje jih ‰e sedaj radi berejo.«

»Dana‰nji ãas zahteva vi‰jo umetnost in veã razmi‰-ljanja,« je nadaljeval Martin.

»No, Ïe vidim, da bo‰ sanjaril in da ne bo‰ pisal podomaãe,« je vzkliknil Luka in zvrnil poÏirek.

»Da, jaz sem z Luko,« je dejal Prlek. »O razmi‰ljanjunaj pi‰ejo tisti, ki so v bunkerjih ali pa odtrgani od osvo-bodilne vojne. V velikem ãasu Ïivimo, Slovenci preÏiv-ljamo juna‰ko dobo, v vsaki knjigi, ki bo pisala o domo-vinski vojni, bo‰ moral ãutiti in videti junake, veliko lju-bezen do rodne zemlje, pa tudi izdajstvo in sploh vse. . .« Prlek je govoril z zanosom mladega ‰tudenta.Meni so besede prijale, medtem ko me je hladni in malociniãni Martinov ton odbijal; Martin je bolj ljubil velikoliteraturo.

»Îe vidimo, da bo po vojni veã storil na‰ Prlek, kakorpa ti, Martin,« je povedal na koncu Luka. Obrnil se je naleÏi‰ãu in nas vse skupaj pogledal.


67

Martin je, bilo je Ïe pozno, malo uÏaljen zapustil ba-rako; ni mu bilo po volji, da smo pritrjevali mlademukomisarju Prleku; preveã se je zavzemal za slovenskepisatelje, premalo je pritrjeval njemu. Moram pa reãi, dasmo Martina cenili; obetal je, da bo po vojni pisal inustvarjal.

V mrzli noãi od 23. na 24. december smo se premaknili izhribovskih vasic na Blo‰ko planoto. Dva bataljona ·er-cerjeve brigade sta zasedla poloÏaje proti Novi vasi inVelikim Blokam. Lukov bataljon pa je obkolil postojan-ko na Runarskem. Polegli smo v sneg okrog vasi. Mrz-lo je bilo in gosta megla je leÏala v kotlini.

»Postojanko je treba razbiti, da bomo lahko hodili izlo‰kih gozdov ãez Blo‰ko planoto na Mokrc in Krim,« jerekel Stjenka.

Belãki so metali bombe iz zvonika. Dolgi rafali iz mit-raljezov so ‰vigali v temno noã. S Prlekom sva leÏala zazidom neke hi‰e. Opazovala sva, kako so letele bombeiz zvonika. Na‰i so kriãali:

»Hejo, belãki, predajte se!« Belãki so kleli in neprene-homa streljali.

»Zoprna noã je danes,« sem siknil. Prlek se je nagnilk meni in mi ‰epnil: »Ali ve‰, MatevÏ, kak veãer je da-nes?«


68

»Kaj bi ne vedel,« sem mu odgovoril. »Nocoj je boÏiã-ni veãer. Po stari navadi se zberejo druÏine, pripovedu-jejo si dogodke iz celega leta, berejo knjige, povesti, zu-naj pa zvoni in verniki hodijo v cerkev. Sam se tehveãerov spominjam najbolj po tem, da sem vsak boÏiã-ni veãer bral kako knjigo. Îe od rane mladosti so bilizame prazniki in nedelje lepe, ãe sem bral knjige.«

Prlek je tiho odgovoril: »Pri nas na ·tajerskem paimamo na ta veãer same tako lepe obiãaje — potice, klo-base, obiski sosedov, zvonjenje, ljubezni. Ko sem kot‰tudent prihajal iz mesta, sem vedno rad bil z va‰ãani.Vidi‰, nocoj bodo po cerkvah peli pesem o miru ljudemna zemlji; v znamenju miru so v sluÏbi fa‰istov pri nasorganizirali belogardistiãno postojanko, mi pa jo nocojnapadamo. Îe zmlada nisem nikoli verjel bogata‰em;vedno sem bil prepriãan, da sleparijo ljudstvo, sedaj pa‰e posebno. Poglej, koliko kmeãkih zaslepljencev ãepidanes po belih postojankah, namesto da bi se z namitolkli proti fa‰izmu.«

Zopet je priletel rafal in se zaril blizu naju v zemljo.Prlek je umolknil in si popravil suknjiã. Luka je zakriãalz zamolklim glasom: »Na desnem krilu!« Pomaknilismo se naprej po vrtovih med svetlikajoãimi se krogla-mi. Zopet smo se vlegli na tla. Bili smo Ïe blizu cerkve,blizu belih; iz zvonika so neprenehoma streljali.


69

»Vragi imajo cele vozove bomb v zvoniku,« je za-mrmral Prlek in oddal nekaj strelov proti zvonikti. Tudina‰i bomba‰i so se priplazili in zaãeli metati bombe.

»Eh, ko bi imeli bacaã, bi jim sklatili zvonik, da bi sevse prekucnilo.«

Ure so tekle, postojanka pa kar ni hotela pasti. Belãkiso gotovo priãakovali pomoã z Blok in iz Nove vasi, kleliso in vpili v zvoniku. Skozi meglo je zaãel naletavatisneg. Boj za Runarsko je trajal vso noã. S Prlekom svaobhodila borce na poloÏaju; vse je zeblo.

Ko se je naredil dan, smo ‰e leÏali. Pod zvonikom jebil ranjen bomba‰. Ne da bi kdo rekel, je skoãil partizanpo njega, da bi ga re‰il, ali takoj je dobil rafal v glavo.Nato je skoãil drugi, tudi drugi je dobil rafal in negibnoobleÏal. ·e tretji je skoãil in tudi ta je obleÏal. Prlek jeprepovedal, da bi ‰e skakali v gotovo smrt. Zdanilo se jein belãki so imeli dober cilj. Umaknili smo se iz vasi,‰ercerjevci pa so zaplenili precej municije. Imeli smonekaj mrtvih in kakih dvanajst ranjenih. Na vrhu griãkase je tolkel ·ercerjev bataljon, zapodil je fa‰iste nazajproti Blokam.

25. decembra je sneÏilo. Burja nam je nosila sneg v veli-kih kosmih v obraz. Ranjenci so leÏali premrli na nosi-lih. Vse odeje smo odloÏili in vanje zavili ranjence. Ko-


70

mora‰em pa so se spla‰ili rejeni voli in odbezljali v nekokotlino. Vsi kriÏem smo jih pomagali loviti. Potem jecela brigada krenila naprej proti Gori nad SodraÏico.

Neki ranjen mitraljezec, ki je ‰e dan prej lepo ÏviÏgalv hribovski vasi, je kriãal: »Komisar Hribar naj pride kmeni. Rad bi ga videl.« Ko je pri‰el komisar Hribar knjemu, je zaklical ranjeni bomba‰ s slabotnim glasom:»Tovari‰ Tone, to jih bomo, ko bom ozdravel. Bo‰ videl.Reãem ti, to jih bomo; ali zdaj sem ranjen.«

»No, kar miruj! Ko bo‰ ozdravel, jih pa bomo,« mu jeodgovoril Hribar in ga pogladil po laseh.

Intendant je tekal gor in dol ob brigadni vrsti; ãutariceso mu bingljale ob bedrih. Luka je bil slabe volje, ker senam ni posreãilo, da bi zavzeli postojanko. Kmalu je pri-hitela za nami za‰ãitnica z vestjo: »Beli so zbeÏali protiBlokam.«

âeta se je vrnila in pobrala vso municijo, ki so jo pus-tili beli. Na‰i borci v prvem bataljonu so bili dobre vo-lje kljub temu, da niso spali vso noã. Sredi borcev semspoznal tudi bomba‰a Petra, starega znanca ‰e iz Fran-cije.

»Devet bomb sem zmetal nocoj,« je povedal Peter.Nosil je stojalo teÏke brede na hrbtu; bil je majhen,Ïilav, ãrnkast in partizan iz enain‰tiridesetega; bil je ujetv jugoslovanski armadi, nato je u‰el iz Nemãije domovin pri‰el naravnost v partizane. Luka mi je dejal: »Eh, ta


71

mali borec je pa hraber partizan, ãeprav je komaj ‰tiri-najst dni, odkar je pri‰el v bataljon.«

»Eh, Luka, ni novinec, star revolucionar je. Poznamga ‰e iz Francije, organiziral je stavke.«

Nekaj ur sva hodila skupaj in obujala spomine nadobo, ki sva jo preÏivela v francoskih gozdovih.

»Si videl? Marsikaj bomo ‰e doÏiveli. Vidi‰, to je ·pa-nija za nas,« je rekel Peter; »ali pri nas bomo zmagali.«

»Ah, kar vesel sem bil, ko sem te zagledal,« sem od-govoril.

Proti veãeru smo pri‰li na Goro. Plezali smo po strmi-nah. Kar ãudil sem se Petru, kako je, majhen kakor je bil,preplezoval strmine in prena‰al ranjence. Znenada semmu rekel: »Peter, ãe bom doÏivel konec, bom kaj napi-sal o tebi.« — Ali Peter ni doÏivel svobode, padel je naGori.

Na Gori smo zasedli vse hi‰e. Bil je boÏiãni dan innekateri borci so ‰li v cerkev, kjer so peli pevci polegboÏiãnih tudi partizanske. Razgovarjali smo se z do-maãini; skrbelo jih je, da ne bi bilo bojev za boÏiã. Mno-go partizanov ni hotelo v cerkev, zato jih je mnogo os-talo po hi‰ah; ãistili so oroÏje in poãivali. Midva s Prle-kom sva se razgovarjala o slovenski knjigi.


72

26. decembra navsezgodaj zjutraj je zaklical Luka: »Hejo,fantje in dekleta, danes je ·tefanovo. Danes fantje in de-kleta pijejo in ple‰ejo.« Kamor je pri‰el v jutranjih urah,je vpil: »Fantje, ·tefanovo je! Glejte, kuharji, da bodofantje zadovoljni!«

Zamedlo je precej snega in tudi mrzlo je bilo. Veã kotpetdeset partizanov je ‰lo v cerkev. Ko so ‰li iz cerkve, sopriãele padati granate. Neki domaãini so javili v Sodra-Ïico, da je ·ercerjevs brigada na Gori in Italijani so jelipo‰iljati boÏiãni pozdrav. Granate so eksplodirale z gro-movitim treskom. Tudi pred hi‰o, kjer smo se nastani-li, so zaãele padati granate; s Prlekom sva planila iz hi‰e.

Komaj sva bila nekaj korakov od hi‰e, me je vrgla obtla silna detonacija. Ozrl sem se in videl ‰tiri metre odsebe leÏati Prleka v krvi. Skoãil sem k njemu, prijel semga za roko, nagnil sem se ãezenj in ga spra‰eval: »Prlek,kaj ti je? Pa ne da bi ti bilo hudo?« Ves je bil oblit s krv-jo. Prihiteli so bolniãarji in dvignili smo vsega okrvavlje-nega na nosila.

Zasedli smo vi‰ine nad vasjo. Polegli smo v globokjarek v sneg in ãakali, kdaj bodo pri‰li Italijani. Veã na‰ihje bilo ranjenih. ·ercerjevci so odbili italijansko pehoto,ki je hotela prodreti na Goro; pognali so jo nazaj v do-lino. Ta dan se niso veã upali na Goro, mi smo pa ‰e istiveãer krenili proti Rovtam. Komisar Hribar mi je dejal:»Prlek je padel. Bodi sedaj kar ti komisar bataljona.«


73

»Trije komisarji so Ïe padli,« je dejal Stjenka. »Lukaima smolo s komisarji.«

Na Mokrcu je bilo vse zasneÏeno. Lukov bataljon jebil zbran pod smrekami, ki so bile obloÏene s snegom.Pripravljali smo se za napad na progo. Luka je stopil vsredo bataljona, zeleni klobuk mu je visel ãez desnouho. Zakriãal je s svojim moãnim glasom:

»Tovari‰i, trije komisarji so nam drug za drugim pad-li, ãetrti komisar bataljona je sedaj MatevÏ. Stopi nonaprej in jim kaj povej.«

»Îe veã kot deset dni sem v bataljonu,« sem jim de-jal, »vsi me Ïe poznate. Prlek je padel, to veste vsi. Bil jehraber in sposoben bataljonski komisar. Potrudil sebom, da bom vestno opravljal svoje komisarske dolÏ-nosti. Padel je tudi star, hraber revolucionar, bomba‰ inborec Peter. Ostanimo vsi tako hrabri, kakor sta bilakomisar Prlek in bomba‰ Peter.«

Konãal sem, Luka pa je zakriãal: »Na desno!« Od‰lismo v gosjem redu, drug za drugim med zasneÏenimismrekami v dolino.

»Boste videli, tudi tega bo zadelo,« so govorili borci;kar pri srcu me je stisnilo.

»No, ãe Ïe moram pasti, bom pa padel,« sem si mislil.


74

Komandir Zorko se je vso pot ti‰ãal svojega dekleta. ·lismo na progo, na odsek Grosuplje—Sap. Po poti smo seustavljali po hi‰ah in iskali vodiãe. Pet sto metrov predprogo smo polegli v globok sneg in streljali na italijan-ski oddelek, ki je prihajal od proge sem. Îe po prvihstrelih so Italijani zbeÏali v bunkerje in besno odgovar-jali z mitraljezi. Kljub temu pa je minerska grupa opra-vila svoje.

Vraãali smo se ob progi. Petdeset metrov proã je bilakmeãka hi‰a, kjer je prebival neki dezerter, ki je u‰el vavgustu iz ·ercerjeve. Bil je mitraljezec; s seboj je odne-sel mitraljez in ga dal Italijanom, potem pa je, bil jemesarski pomoãnik, grozil na‰im ljudem, da jih bo ova-dil, ãe mu ne bodo prodali Ïivine po ceni, ki jo je samdoloãal; z mesom pa je zalagal italijansko voja‰tvo.Voja‰ko sodi‰ãe je odredilo, da moramo dezerterjurekvirirati njegov deleÏ premoÏenja. Na‰i so potrkali navrata. Dolgo ãasa se ni nihãe oglasil. Moãan vodnikZvonko je dolgo ãasa tresel vrata, preden se je v sobiprikazala luã; obenem je zavre‰cal mo‰ki glas:

»Kdo moti mir po‰tenim ljudem?«»Odprite!« so klicali na‰i.»Kdo pa je? Po‰teni ljudje hodijo podnevi. Gotovo so

kak‰ni lumpje,« je kriãal v veÏi starikav mo‰ki glas.»Odprite, ãe ne . . .« je polglasno zakriãal Zvonko.


75

»·e enkrat vam reãem, ãe ne boste pri miru, bom po-klical Italijane, pa vam bodo Ïe dali hudiãa, presnetiu‰ivci hudiãevi,« je kriãal ded.

Z Lukom sva stala ob oglu hi‰e in poslu‰ala starãevorazsajanje. Ali ko je zaãel groziti z Italijani in nas zmer-jati, je skoãit Luka naprej in se uprl v vrata, da so v hipuzletela s teãajev.

Zagledali smo ãuden prizor. Star moÏ je stal v spod-nji obleki in drÏal luã v roki. Ko nas je zagledal, se jezaãel ritenski umikati. Luã se mu je tresla v rokah, na vsegrlo je kriãal: »Oha, oha, neki lumpje so pri‰li! Kje jena‰a va‰ka straÏa? Kje so italijanski vojaki?«

»Tiho, ded,« je zakriãal Luka.Pri‰li smo v hi‰o in starec se je vsedel za mizo.»Pa hlaãe si oblecite, da se ne prehladite,« ga je opo-

zoril vodnik.»Kje imate sina,« sem ga vpra‰al.»Zlodjev sin, ‰el je v Ljubljano. Pri Slamiãu dela.«»V redu,« je rekel bataljonski intendant. »Na osnovi

voja‰kih uredb in Osvobodilne fronte vam bomo pobra-li deleÏ va‰ega sina dezerterja. Vole vam bomo vzeli.«

»BeÏite, hitro, kajti ãe pridejo Italijani, vas bodo vsepostrelili,« je jezno govoril stari gospodar. In res se jezasli‰alo na progi streljanje.

»Se prav niã ne bojimo Italijanov, ne belih,« je od-govoril Luka.


76

Dve zelo ãedni hãeri sta stali pri peãi in nas sovraÏnogledali. Bataljonski bolniãar jima je pripovedoval ona‰ih uspehih na frontah.

»Pa je res sin pri Slamiãu?« sem ponovno vpra‰aldeda.

»Tri tedne bo Ïe, odkar je ‰el,« je odgovoril stari in sizavihal brke.

Nenadoma pa je pritekel po stopnicah s podstre‰jadesetar Janez, dvigal prst kvi‰ku in stokal. »Od vraga meje neka Ïival na podstre‰ju vgriznila v roko.« Bolniãar sije pri luãi ogledal ugriznjeni prst, ki je bil ves otekel, indejal: »Kr‰ãen du‰, to pa ni od Ïivali. To pa mora bitidvonoÏna Ïival.«

Dva partizana sta odhitela s svetilkami na podstre‰jein dobila v kurniku domaãega sina; za u‰esa sta ga pri-vlekla v sobo.

»Aha, to je pa tista Ïivalca,« je dejal Zorko.»No, oãe, lagali ste. To pa ni lepo od vas,« sem mu

dejal.Na‰i so odgnali iz hleva dva vola, drugega za drugim,

kravo in dve telici. Stari je stal pri oknu, se priklanjal inkriãal: »Hu, moja Ïivina. Pustite mi jo, raj‰i vzemite sseboj niãvrednega sina.«

Sin je molãal in gledal Ïivino, ki so jo na‰i gnali mimookna.


77

»Kar molãite, oãe! To zahtevajo voja‰ki predpisi in toje zaradi mitraljeza, ki ga je va‰ sin odnesel Italijanom inki je bil veã vreden kot vsa va‰a Ïivina. Bila je ofenzivain kako smo pogre‰ali mitraljez v tistih teÏkih dneh,« jedejal komandir Zorko ter jezno o‰inil biv‰ega mitraljez-ca.

»Sinova dota gre z nami in va‰ sin,« je rekel bata-ljonski komandant Luka.

»·el bo‰ z nami in dva meseca bo‰ nosil lonce, predenbo‰ dobil pu‰ko,« je dejal Zorko. »Kar pripravi se!«

»No, saj grem, a rad bi ãez zimo doma mesaril. Zamesarja me uporabite,« je hladno predlagal in se glasnozasmejal. Oãe je tekal po sobi in stokal. »Moja Ïivina,moji voliãi! Kaj sin? Voli! Takih ne bom veã imel . . .«

»Oãe, spat se spravite!« ga je tolaÏil Luka.Na‰ odhod je spremljalo streljanje od proge. ·e dol-

go potem, ko smo hodili v svetli zimski noãi profi Mo-krcu, mi je brnelo po u‰esih. »Oh, dragi moji voliãi, dra-gi moji voliãi. Kaj sin? Ampak voli, voli . . .« Sin pa jevso pot govoril, kako zna delati klobase in kje se jih jenauãil delati in hodil z nami v gosjem redu, skozi gozdin naprej . . .

Dvain‰tiridesetega sem se nekajkrat udeleÏil rekvizicij, kiso jih napravili na‰i pri znanih belogardistih. Pobrali


78

smo Ïivino in hrano. Ob takih priloÏnostih je kak parti-zan zlezel za peã in brskal po loncih, da so iz peãi mo-lele le dolge noge, zopet drugi je bil po obrazu ves bel odsmetane. Nekateri so pa zlezli z glavo naprej v kad ze-lja ali repe in hlastno jedli in si jo z rokami gnetli v usla.Domaãih hãera, tudi ãe so bile lepe in prikupne, ni ni-hãe pogledal. Spra‰eval sem domaãe, ãe imajo kaj knjigpri hi‰i. In ãe so jih imeli, so jih znesli na mizo. Izbralsem jih in jih nabasal polno torbo. PridrÏal sem le tiste,ki jih ‰e nisem bral, druge pa sem razdelil med ranjen-ce v bolni‰nici. Malokrat sem prisostvoval rekviziciji,moram pa reãi, da je to zelo nev‰eãna stvar. Stari vzdi-hujejo, ãe‰, kaj moram jaz za to, ãe je sin ali brat belãek.

Nekoã smo pri‰li v hi‰o, kjer je stanovala neka uãitel-jica, ki je Ïe v juliju 1942. tam okrog La‰ã dezertirala izpartizanov. Bila sva sama s Krtom in vsak s svojim ku-rirjem. Krt ji je oãital, da ni zavedna, ker je dezertirala.Medtem ko ji je Krt oãital, sem jaz stal pred lepo knjiÏ-no omaro in si ogledoval krasne in urejene knjige.

Dejal sem ji: »DrÏavljanka, eno knjigo mi boste dalas seboj, ker imate tako lepo knjiÏnico.«

»Kar izberite si tisto, ki vam ugaja.«Izbral sem Voranãeve Samorastnike in Ju‰ev ·empe-

ter. Krt je bil pa trd. Kar naprej ji je oãital dezerterstvo.»Vidi‰, tako lepe oãi ima‰, tako lep obraz, lepe noge in


79

lase, pa dezertira‰! Kaj te ni sram, noben fant te ne bohotel.«

»Pusti jo, Stane, saj vidi‰, da je pre‰ibka. Hosta ni za-njo, bo Ïe popravila svoj greh, na terenu bo pomagala.«

HvaleÏno je uprla oãi vame: »Tako bo bolje, na tere-nu bom delala in popravila, kar sem ‰kodila domovini inpartizanski vojski.«

Od‰li smo iz hi‰e in vzeli s seboj eno samo knjigo.Stane me je vso pot krtaãil, da sem slab komisar, kervsaki Ïenski odpu‰ãam, da le solze vidim. »Tako jo jetreba ozmerjati, da te pomni vse Ïivljenje.«

Na Silvestrovo smo bili v zasedi. âakali smo Italijane.Mrzlo je bilo. Zvezde so sijale na nebu kot upanje nalep‰e dni. Ko smo pri‰li iz zasede, smo se vsedli okrogvelikih tabornih ognjev in se razgovarjali o preÏivelihdneh dvain‰tiridesetega leta. Na‰i obrazi so Ïareli odneke daljne priãakovane sreãe, presreãnih dni daljnezmage in svobode. Srca so bila tisti silvestrov veãer ka-kor srca brezskrbnih otrok. Plamen je visoko plapolal.Proti polnoãi se je oglasila vesela domaãa in partizanskapesem. Nato smo se zopet spominjali vseh padlihtovari‰ev, vroãe poletne ofenzive, dolgih pohodov,uspehov in neuspehov, tovari‰tva, ki je mogoãe samomed prostovoljci in borci za svobodo. O polnoãi smo se


80

rokovali z vsemi v bataljonu. Luki bi partizani kmalu iz-pulili roko, tako so ga vlekli za njo. Pozno ãez polnoãsmo se napotili v barake.

Luka se je sezul in se vlegel na pograd, jaz pa semodvil svetilko in ‰e dolgo bral Tolstojevo knjigo Vstaje-nje. Ob branju sem razmi‰ljal, koliko je ljudi na zemlji,ki Ïivijo kakor Nehljudov in Maslova. Proti jutru semzaprl knjigo in se vlegel na pograd. Nato sem premi‰-ljeval, kako je potekalo leto. Kako je v zgodnji pomladiosvobodilno gibanje zajelo vso Notranjsko, kako je bilarazgibana na‰a lepa Lo‰ka dolina, kako so fa‰isti straho-petno zbeÏali iz nje pred ma‰ãevanjem na‰ih borcev.Nato o osvoboditvi doline in velikega dela Notranjske.Sledilo je vroãe poletje. Spominjal sem se, kako so pro-ti koncu julija pridrvele moãne fa‰istiãne tolpe, streljale,morile, poÏigale. Pred oãi so mi stopali dragi domaãiborci in talci, ki so padli — Janezi, Toneti, Franceti, Pe-peti, Franãi‰ke, Adolfi . . . in ‰e in ‰e so se vrstili oni, kisem jih poznal, se razgovarjal z njimi o razmerah v sve-tu, o knjigah in bro‰urah, o kapitalizmu in fa‰izmu.Izpred oãi mi je izginila dolga vrsta tako znanih domaãi-nov, znenada pa sem se zavedel, da je v Sloveniji malokrajev in dolin, ki bi v domovinski vojni toliko Ïrtvova-li, kakor je na‰a Lo‰ka dolina. Da, zavesa bo padla naleto strahot in trpljenja, ali vedno se bomo s ponosom


81

spominjali, da so Notranjci znali vzdrÏati vse strahote,vse teÏave barbarskega fa‰izma.

Bilo je Ïe jutro, a jaz sem ‰e premi‰ljeval o komaj pre-teklem letu, prepolnem velikih dogodkov. Skozi malookence je ‰inila zora, dan se je delal, prvi dan neznanegain upov polnega triin‰tiridesetega leta. Pred vrati je za-pel pevec Marko, vesel fant, doma z Rakeka:

»Pa pojdem v Rute . . .«Tabori‰ãe je oÏivelo. Izza visokih smrek so posijali

sonãni Ïarki.


82

Nemirno srce

3. januar 1943. Sedel sem sam v vroãi ‰tabni barakiprvega bataljona. Luka je od‰el na posvet v ‰tab bri-

gade. Bilo je mrzlo. Na nebu je bilo ne‰teto zvezd, ki sose ble‰ãale skozi smrekove veje in skozi ‰pranje v bara-ko. Bilo je toplo in pripravljal sem se znova na politiãnopredavanje. Prebiral sem Speransovo knjigo Razvoj slo-venskega narodnostnega vpra‰anja; knjiga je bila precejteÏka zame. Tu in tam sem vzel v roke tudi Malovo Zgo-dovino slovenskega naroda — zvezek z naslovom: Dobapolitiãnega jerobstva. Lahko povem, da sem veãkratprebral vse zvezke Grudnove, Malove in Kosove zgodo-vine. Prav ko sem prebiral iz Malovega II. zvezka po-glavje o vzrokih in znakih ubo‰tva, je potrkalo.

»Naprej,« sem zaklical.Vstopila je tovari‰ica X, ãedna, mirna in tiha Ïenska

in partizanka. Obstala je pri vratih in se v zadregi oziralaokrog sebe.

»Kar naprej, ne bom te snedel,« sem ji dejal.Vsedla se je in zaãela: »Po nasvet sem pri‰la, pa ne

zameri, da te motim.« Umolknila je.»No, kar na dan z besedo,« sem pomagal.


83

»Ah, veste, komisar, no, ve‰, ti komisar, zaljubljenasem. Veste — oh no, vedno se motim. Ve‰, tovari‰ komi-sar, Luko rada vidim. On se pa niã ne zmeni zame, splohne mara Ïensk, to vedo vsi v bataljonu. Oh, jaz ga imampa tako rada, v vsej brigadi je najhrabrej‰i. Vedno govo-rite, da se ne smemo ljubiti, ali jaz imam Luko tule no-tri.« Partizanka je pokazala na srce. »Samo ko bi meenkrat poljubil na usta, pa bi bilo dovolj. Luka me nemara, on sploh noãe nobene Ïenske, to vsi vemo. Jaz gaimam pa tako rada. Oh, oh, ko bi ti vedel, pomogel bimi . . .«

Bilo mi je nerodno, odvrnil sem ji: »Ve‰ kaj, komisarsem, a ne komisar za srãne zadeve.«

Namr‰ila je ãelo. »Komisar si, pa ne ve‰, kaj je ljube-zen. V trideseto gre‰, po svetu si hodil, sem sli‰ala. Kakonerodni ste nekateri komisarji, samo politiko nam rinetev glavo, kakor da bi bila polilika vse. Se vidi, ni te ‰e pre-tresla velika ljubezen, tak‰na, ki te vsega prevzame.«Umolknila je.

Bil sem v zadregi.»Ja, ve‰ kaj, o vsem tem se kar z Luko pomeni, z lju-

beznijo se ne da me‰etariti. Poznam Luko, ne bo niã znjim. Sama ve‰, da ne vidi rad, ãe se Ïenske zaljubljatev bataljonce. Potrpi malo s srcem, ne morem ti pomaga-ti.«

»A tako? Vsi ste enaki, ne poznate Ïenskega srca.«


84

V jezi so se ji zabliskale oãi, obrnila se je in od‰la izbarake ter pustila vrata odprta.

Ko se je pozno v noã vrnil Luka, sem mu obzirnoomenil ta dogodek. Molãal je, nato pa je mraãno inosorno odvrnil: »Îe tako se ‰tirje pari liÏejo, zdaj naj bise ‰e jaz. Ne, tega pa ne! Potem bi vedno visela pri meni:Luka pazi se, Luka skloni se, Luka nisi sam! Ne, Luka sene bo zatreskal, da ve‰. Ne bo se!«

Potegnil je iz ãutarice.

·ercerjeva brigada se je vedno tolkla na Blo‰ki planoti,na sektorju okrog La‰ã in Îelimelj do Lo‰kega potokater Lo‰ke in Cerkni‰ke doline. Imela je Mokrc za bazo inodskoãno desko. Ves januar so bili boji na podroãjuBlo‰ke planote in drugod. Po vsakem boju pa, ko se jevraãala ·ercerjeva brigada na Mokrc, je stal pred bol-ni‰nico zdravnik Tine in zaskrbljeno gledal, ko so munosili ‰tevilne ranjence. LaÏje ranjence smo odlagali naMokrcu v Tinetovi bolni‰nici, teÏke ranjence pa smonosili dalje v skrite bolni‰nice. Nekoã sem prinesel vbolni‰nico poln nahrbtnik knjig, ki bi drugaãe zgorele vpostojanki.

»Fantje, knjig sem vam prinesel, ne bo vam dolgãas.«»Tako, tako, tovari‰ komisar,« so kriãali bolniki in ra-

njenci ter se dvigali s svojih pogradov in stegovali roke


85

po knjigah. Ne vem, kaj je bilo v meni, da sem imel ‰eposebno nagnjenje do ranjencev. Rad sem jih obiskovalin se razgovarjal z njimi. Dosti doÏivetij sem zvedel odranjencev. Nekateri so bili sitni in zadirãni, drugi so bilipa tihi in so vdano prena‰ali boleãine. Vsi pa so bili zeloradovedni, kaj se dogaja po svetu, posebno pa so radiposlu‰ali podrobnosti o operacijah ·ercerjeve briga-de . . .

V ambulanti je bilo kakih dvajset laÏjih bolnikov, kipa niso bili sposobni za borbo. Poãasi so hodili okrogambulante in opravljali laÏja dela; lupili so krompir,pripravljali so drva, nosili vodo in drugo. Bili so jezljivi,kriãali so drug na drugega, Tine jim je pravil krompir-jeva ãeta. Luka se je zelo zanimal, kako se zdravijo nje-govi ranjenci. Pograbil je Tineta in ga vpra‰al: »Hej,Tine, kako je z Janezom, pa z Andrejem? Ali ju bo‰ kma-lu poslal v bataljon?« âe je Tine povedal slabo, se jeLuka razjezil in zavpil: »Hudiãa, slab zdravnik si! Kaj padela‰, da se tako poãasi zdravijo? Borcev potrebujem,razume‰. Bogve, kako fantje trpijo, tebe pa srce niã nezaboli. Strela jasna, zakaj si pa v ‰olo hodil?« Zaman seje Tine izgovarjal, da ne gre tako, kakor bi Luka rad, kerranjen je ãlovek hitro, ozdravi pa poãasi. Ali Luka s ta-kim ni bil zadovoljen. Najveã ranjencev je imel na‰ bata-ljon, od vseh bataljonov se je najveãkrat in najbolj tol-kel.


86

6. januar. Bili smo na Blo‰ki planoti pri Sv. Trojici. Boj jebil kratek. Ker je bila ma‰a, je ‰el pevski kvartet v cerkevin zapel na koru. Po ma‰i sta dva pevca zaostala in po-vasovala po hi‰ah. V vas so vdrli Italijani in beli ter obapobili. Kako je bilo ‰koda Marka z Rakeka! Radi smo gaimeli, vse leto nam je prepeval ob tabornem ognju. Bilje ãrnolas in vedno nasmejan; ‰e dolgo smo se spomi-njali veselega pevca ob tabornih ognjih.

V bataljonu je bilo nasploh veliko tovari‰tvo, delili sosi zadnjo cigareto. Nekoã, ko smo bili v boju nekje okrogRoba, je za skednjem dvajset partizanov delilo zadnjocigareto. A tudi na poloÏaju smo se znali obdrÏati. ·tabbrigade ni imel skrbi za sektorje, koder je bil Lukov ba-taljon. Lukov bataljon, tako so namreã vsi pravili bata-ljonu; nihãe ni rekel: grem v prvi bataljon, marveã: gremv Lukov bataljon, iz Lukovega bataljona sem. Tudi medvso veliko ofenzivo na Notranjskem je Luka drÏal vesbataljon skupaj. Kadar je grmelo — avgusta in septem-bia — na Blo‰ki planoti ali v Begunjski kotlini, smo ved-no govorili: Luka se tolãe. Partizani Lukovega bataljonaso bili poveãini mladi fantje. Vedno so bili veseli. Obvsaki uri so bili pripravljeni na boj. Vsako, ‰e tako teÏkoakcijo, je Lukov bataljon izvr‰il. Luka je tudi precej skr-bel, da so bile politiãne ure redno. Tudi jaz sem imelprecej ur. Bil sem kratek pri govorjenju, paã pa smo po-tem razpravljali tudi po veã ur.


87

»Tako bo, tovari‰i, po vojski bomo pognali vse Ïupa-ne, okrajne glavarje in bane. Ljudstvo bo izvolilo svojooblast in na‰i najbolj‰i borci in terenci bodo izvoljeni vljudske odbore.«

Mitraljezec Mr‰ek, ãrnikast partizan, je vstal, se udarilpo stegnih ter zakriãal: »Ali je mogoãe, da bomo te hu-diãe v zadnjice suvali? Oh, to bodo leteli! Rekli jimbomo: gospoda, dosti ste se pasli od na‰ih Ïuljev. Kravein ovce pojdite past! Veãje falote bomo pa pobesili.«

·e bolj Ïivahne in razgibane so bile diskusije. Kadarme je sreãal brigadni komisar Hribar, me je vednovpra‰al, kako je s Partijo v bataljonu. To je bilo vselejnjegovo prvo vpra‰anje.

V januarju je bil na Mokrcu ‰tab Dolenjske operativ-ne cone. Komisar je bil Franc Popit-Jokl, komandant paZdravko, doma iz ârne gore, hraber in okreten oficir. VJugoslaviji je bil podoficir. Partiji je bil zelo predan. Zelorad se je razgovarjal z borci in jih opominjal, naj se uãe.

8. januarja smo imeli brigadno konferenco. Mene je nakonferenci kritiziral Hribarjev namestnik Florijan, dapremalo predavam partijski organizaciji o VKP/b in dase vse preveã ukvarjam z drobnimi stvarmi, kakor je naprimer disciplina, skratka, zgolj z voja‰kimi stvarmi. Patudi je kritiziral, da preveã govorim o zgodovini Sloven-


88

cev in o kmeãkih uporih. Obljubil sem, da se bom po-bolj‰al, vedel pa sem, da so borci, posebno s kmetovdoma, radi poslu‰ali o kmeãkih puntih . . .

14. januarja sem bil imenovan za komisarja Notranjske-ga odreda, Stane-Krt je ‰el pa za pomoãnika komisarja·ercerjeve brigade. Notranjski odred je ‰tel komaj dveãeti s 110 partizani. Ko sem se pojavil v odredu, ki se jenahajal v ‰oli na Golem grabnu, je rekel komandantodreda Gregor: »Lej ga hudirja, zopet si pri‰el sem, zo-pet se bova dajala.«

Gregorju so po stari navadi viseli obujki izza ãevljev,na glavi pa je imel rjav obno‰en klobuk. ·e bolj se jeposu‰il. LeÏal je na odeji in naglas diskutiral z naãelni-kom ‰taba Zdravkom o voja‰ki taktiki in strategiji. Gre-gor se je navdu‰eval za male, po petnajst moÏ velikeodrede z dvema mitraljezoma, ki bi se vsak dan premi-kali za 20 do 30 km. Menil je, da bi imeli na ta naãin veãuspeha. Zdravko pa je zagovarjal moãne brigade, ki setolãejo in manevrirajo na veãjem ozemlju kombiniranoz odrednimi enotami. Zdravko je imel precej izku‰enj izSrbije in Bosne.

Popoldne so me nekateri partizani naprosili, da jimpovem, zakaj se nekateri Slovenci imenujejo Bene‰kiSlovenci in zakaj so ti leta 1866. glasovali za Italijo.


89

Med najbolj simpatiãnimi borci je bil mitraljezec To-maÏ, doma izpod Peãi, mlad, velik, rdeãeliãen, obleãenje bil v trpeÏno ‰portno obleko, na glavi pa je nosil Ïa-metovo kapo. Zelo rad je hodil v zasede, tudi prosto-voljno se je javljal. Vsi smo ga imeli radi. âetni komisarje bil Vojko-Stane Petelin. ·e pred vojno je naredil ‰estrazredov gimnazije. Bil je bister fant, ali brez Ïivljenjskihizku‰enj in zelo dolgovezen v politiãnih urah. Drugaãepa je bil dober fant. V hudem mrazu je bil obleãen v sivozimsko suknjo, hodil pa je razoglav. Plavi lasje so muviseli ãez u‰esa. Komandir prve ãete je bil Mato, boljpoãasen, ali zelo hraber borec. Kadar je zasli‰al pokanje,je postal, poslu‰al, ‰tel in ugibal, koliko mitraljezov inbacaãev ima sovraÏnik. Borci okrog njega so pa cepetali:»No, kaj se obira‰, ali se bomo razvrstili na poloÏaj aline.« Komandir druge ãete je bil Rafael Martinãiã, ime-novan Rafko. Star je bil okrog 30 let, Ïilav, okreten bo-rec, po poklicu Ïagarski delavec. Od svojega ‰tirinajste-ga leta je na Ïagi skladal deske z bratom Andrejem. Ra-fael se do 1941. leta kot Ïagarski delavec ni zanimal zapolitiãna niti za sindikalna vpra‰anja, ãeprav je bil, ka-kor vsi njegovi bratje, med najpridnej‰imi delavci ma-rovske Ïage. Pred vojno je bil vesel delavec, pivec inizvrsten plesalec. Ali Ïe v poletju enain‰tiridesetega se jezanimal za partizanstvo in je spomladi dvain‰tiridese-tega med prvimi delavci in fanti od‰el v partizane. V


90

partizanih pa je vestno prebiral vso literaturo in veno-mer izpra‰eval. Zavedal se je, da je delavec in je dobrovedel, kaj ga ãaka, ãe bi se povrnili stari ãasi. Vedno boljje ãutil, da spada k delavskemu razredu. Bil je okreten inzelo pogumen komandir ãete. Vedno se je javljal za ak-cije, v zasede in v patrole. âim je videl kak‰nega pla‰-nega in zaskrbljenega partizana, je stopil pred njega, mupogledal ostro v oãi ter mu rekel:

»âemu se pa boji‰ fa‰istov, sakramenska du‰a? Zakajpa smo v hribih? Kumara zelena, da se mi pobolj‰a‰!«Na poloÏaju ni mogel biti vedno na istem mestu; tekalje sem in tja in popravljal, kriãal in opozarjal partizane.Na pohodu je stopal vedno na ãelu svoje ãete, s pu‰kopoãez, ves opasan z jermeni, bombami in pi‰tolo. Kakorje bil majhen, je hodil pokonci, kakor da bi bil vlit izÏeleza. Kadarkoli je utegnil, je pri‰el k meni in me ved-no kaj spra‰eval iz slovenske zgodovine, delavskegagibanja, zgodovine fa‰istov in ‰e druge stvari. Bil je po-nosen, da je partizan in da je doma iz Lo‰ke doline, odkoder je bilo toliko borcev . . . Komisarka druge ãete jebila devetnajstletna ‰tudentka Nata‰a, rdeãeliãno dekle,bujnih ãrnih las, ki si jih je spletala v moãne kite. Bila jeodloãna in tudi hrabra. Precej je cenila to, da so bili bor-ci obriti, umiti in zakrpani. Rjavobrki in precej zanemar-jeni kulturnik Martin je sli‰al marsikatero, ker se niumival in bril. Nata‰a ga je imela posebno na piki. Od-


91

redni kuhar je bil debel, zavaljen in dobrodu‰en parti-zan, z lepimi ãrnimi brki in gladkih belih lic. Bil je zelovesel, ãe je zmanjkalo hrane za ‰tab odreda. Tiste ãaseje bila navada, da so ãlani ‰tabov stopili v zadnji konecvrste in ãe je hrane zmanjkalo, je je zmanjkalo za komi-sarje in komandante. Nekoã mi je rekel Gregor: »Ve‰kaj, MatevÏ, dajmo temu kuharju kako ‰arÏo, pa bokmalu tenko piskal.«

18. januar. Popoldne smo bili na ·kriljah, kar zaãno z Igabruhati italijanski topovi. Granate so izkopale jameokrog vasi. Partizani so se usipali iz hi‰ in tekli v zaklo-ne. Gregor je kriãal:

»Za mrtvi ogel!« Ranjen ni bil niti eden. ·kriljani inGolani so bili zelo dobri ljudje, saj so imeli precej do-maãih v partizanih in ti so bili veãinoma v ·ercerjevi bri-gadi. Zato so bili ·kriljani in Golani znani kot zelo hra-bri borci; v ·ercerjevi brigadi jih je bilo za celo ãeto.

Od ãasa do ãasa se je oglasil v odredu ·imen iz Îeli-melj, majhen, suh terenec, Ïivahen in vedno nasmejan.Poznal je ves sektor od Turjaka do Iga. Ko smo se vraãaliz akcije, smo se ustavili pri ·imnu v Îelimljah, ki jeposkrbel, da so bili partizani siti in da so potem lahkolezli v hrib. Drugaãe je bil pa ·imen kuhan in peãen v·ercerjevi brigadi. Nekega veãera smo bili prav blizu


92

postojanke Ig. LeÏali smo za hi‰ami. Italijani in beli sostreljali iz postojanke in metali rakete. Neki Ribniãan,po poklicu ãevljar, Karel po imenu, je postavil pred sebeza zaklon dvajsetlitrsko kanto masti. Imeli smo zelomalo municije. Kar se prikaÏejo trije tanki dober kilome-ter od nas in zaãnejo streljati na nas. Zaãeli smo se poãa-si umikati. Karel je dal leseno palico skozi obroã, pri-skoãil mu je na pomoã ‰e drug partizan in tako sta od-nesla mast; poleg tega je nesel Karel ‰e v roki kanglicomasti.

Umaknili smo se proti krimskim gozdovom. Komajsmo pri‰li do gozda, se ozrem in vidim, kako jo Karelpoãasi maha za ãeto, s kanglico v roki.

»Kje ima‰ pa mast?«»TeÏko je bilo, kaj sem hotel! Pa sva jo z Janezom kar

za plot odloÏila. Kam vraga pa bomo dali toliko masti?«Morala sta nazaj, komisarka pa se je obregnila: »Ti,

hej, kaj v Ribnici mast kar za plotom pu‰ãate?«

27. januarja. Danes sem se do dobrega sporekel z Gre-gorjem. Stvar je bila taka: v drugi ãeti sem imel politiã-no uro o zadruÏni‰tvu. Govoril sem po Leninovi bro‰urio kmeãkem zadruÏni‰tvu. Govorili in diskutirali smo oraznih oblikah. Gregor je samo molãal in srepo zrl pred-se. Po konãani uri me je povabil, da greva nekaj sto


93

metrov proã od tabori‰ãa. Vsedla sva se. Mikalo me jezvedeti, kaj ima Gregor za bregom. Brez uvoda je bruh-nil na dan:

»Kaj pa misli‰, da klati‰ take oslarije o zadruÏni‰tvu?Saj bomo po vojski nacionalizirali podjetja, tovarne,nacionalizirali bomo zemljo kmetom in zato ti reãem,da je vsaka beseda o zadruÏni‰tvu odveã. Velekmetijebomo naredili po kolhoznem vzorcu in zato ti ‰e enkratreãem, ne lomi ga veã o zadruÏni‰tvu.« Razpravljala svaveã kakor dve uri. Jaz sem branil naãela o zadruÏni‰tvuin mislil na Leninove besede, Gregor pa je srdito branilnaãelo kolhozov ali velekmetij, postavljenih z dekreti.

Ko sem bil marca 1943. v Starih Ïagah, kamor sem pe-ljal 250 novincev iz Primorske, sem prav tako naletel nabataljonskega komisarja, ki se je kregal z nekim izobra-Ïencem zaradi zadruÏni‰tva . . .

4. februarja. âasopisi so prinesli vest, da je izbrano fa‰is-tiãno Paulusovo armado pri Stalingradu vzel vrag. Borciso mnogo o tem govorili. Gregorju se vselej razjasni lice,ko bere ali sli‰i o uspehih na frontah, drugaãe pa je mrkin vedno zami‰ljen.


94

7. februarja je pri‰el Bolko in omenil, da bo na‰ odred indve ãeti ·ercerjeve brigade izmenoma spravljal primor-ske novince v Stare Ïage na Dolenjsko. Gregor bi radostal s ãeto v krimskih gozdovih, jaz pa se bom prikljuãilHribarju. Ko bomo spremljali novince na Dolenjsko.

10. februarja je na‰a ãeta pregnala Italijane na progi inzaplenila tri pu‰ke in dva zaboja municije. Gregor pra-vi, da je takale akcija kar dobra . . . TomaÏ se veseli inpripoveduje, kako je spustil rafal med fa‰iste. Nata‰i jeÏal, da ni bila poleg; mala italijanska pu‰ka ji visi na ramiin zelo je ponosna na svojega hrabrega mitraljezca . . .

12. februarja. Preselili smo se na Ljubljanski vrh. Kurirjiprihajajo in odhajajo. Z njimi je pri‰el Tine Stanovnik.Îivahno pripoveduje o podpisu vseh skupin, ki prizna-vajo Partijo kot vodeão silo Osvobodilne fronte. Gregorãepi ves skljuãen in prebira stare ljubljanske be-ga ãaso-pise.

»Hej, Gregor, da te ne bo Slovenski dom spreobrnij!Javornik ima baje RoÏmanov in celo papeÏev Ïegen,« gadraÏi Tine in si gladi male brãice.

Proti veãeru je pri‰lo osemdeset novincev. Bili sosestradani. Krompirja je bilo malo. Glavne postaje za


95

novince so: Ljubljanski vrh za tiste, ki pridejo iz Dolomi-tov; v I‰ki ali v Rovtah je bilo poãivali‰ãe, kjer so jihoskrbovali, nadalje v lo‰kih gozdovih in v Otrobovcu, vJelenovem Ïlebu, na Rogu in kot zadnja postaja StareÏage; od tod gredo po brigadah in ãetah. Novinci, ki soprihajali od Gorice in iz tolminskih hribov, so bili zara-di dolgih pohodov po‰teno sestradani.

16. februarja smo bili blizu Rakitne v nekem gozdu.Okrog in okrog so bile strmine. Poãivali smo. Hribar jebil z dvema ãetama ·ercerjeve brigade, jaz pa sem imelãeto Notranjskega odreda. Pri sebi sem imel Milana,hrabrega bataljonskega komandanta. Kar se oglase nadesnem robu bombe in mitraljezi. Skoãili smo pokonciin odhiteli proti robu med drevjem in skalovjem. Izne-nadili so nas belogardisti iz Rakitne.

Juri‰ali smo in svinãenke so se zabijale v drevje okrognas. Milan se je drl: »Naprej, uniãimo belo gardo!« Pokratkem boju so beli zbeÏali. Mrtvega smo imeli samostraÏarja, doma je bil iz Babne police v Lo‰ki dolini, podomaãe pa so mu rekli Tastarih Ludve. Bil je sicer hra-ber borec, ali toplo februarsko sonce je storilo, da je nastraÏi zaspal. V tem so se priplazili belogardisti in vrglibombo. Ludveta sem poznal Ïe nekaj let. Rad je prebi-ral knjige in ãasopise, ki smo jih ‰e pred vojno nosili v


96

lepo hribovsko vasico. Kar hudo mi je bilo za molãeãe-ga borca.

Dan je bil sonãen, jasen. Po robovih gora je leÏal sneg.Po konãanem boju smo se vsedli na sonãne lehe. Izpodpovr‰nika sem potegnil Tolstojevo knjigo Oãe Sergej. Otej knjigi sva zatem govorila s Petrom Seli‰karjem. Vnoãi smo se premaknili zopet na Ljubljanski vrh, Hribarpa je od‰el proti Maãkovcu, od koder je spremljal naDolenjsko 200 novincev.

Na Ljubljanskem vrhu je bilo zelo Ïivo. Prihajali sokurirji, novinci, terenci. V tabori‰ãu se je sli‰ala pesem,harmonika, kriãanje, da se je Gregor stalno jezil. Formi-rala se je kolona 150 novincev. Sklenil sem, da jo bomjaz spremljal na Dolenjsko. Gregor je ostal s ãeto. Pre-maknil se je na PadeÏ.

Ni lahka stvar spremljati kolono novincev. Laãni so inpo poti omagujejo. TolaÏimo jih, da bo na Dolenjskemvsega dosti: kruha in Ïgancev. Poãasi smo hodili v tem-ni noãi; ‰li smo blizu rakitni‰ke postojanke, mimo ·t.Vida ãez Blo‰ko planoto; v zgodnjem jutru smo preãkalicesto pri Blo‰ki planoti. V taborisãu za KriÏno goro jeãakala novince hrana, vsak je pojedel po dve ali tri por-cije.


97

22. februarja. Domaãi terenci govore, da so domaãibelãki, odkar ni nobene brigade v okolici, postali zeloaktivni. Vedno hajkajo. Ko smo bili v neki kotlini, so naskar obsule svinãenke od juÏne strani. Skoãili smo po-konci in zasedli krivuljast rob nad dolino. Nekateri no-vinci so se razbeÏali. Patrulje so jih poiskale in jih pripe-ljale nazaj. Komandir Rafael je zbolel, pustil sem ga vtabori‰ãu. Bral sem pri tabornem ognju PreÏihove nove-le. Sova celo uro skovika . . .

V noãi sem krenil s skupino 180 novincev mimo Rac-ne gore ãez ob‰irne senoÏeti, pet streljajev od Lo‰kegapotoka, proti Jelenovemu Ïlebu. Postojanka v Lo‰kempotoku je bila vsa razsvetljena. Oziral sem se po krajih,kjer sem imel lani toliko sestankov. Iz meseãine so mo-leli v zrak dimniki in oãrneli travni‰ki zidovi. Strahotnoje bilo mirno . . .

»Poglej, tovari‰ komisar, kak‰na je moja rojstna vas,moj Travnik!« je vzkliknil mlad desetar JoÏe. »Ali smemza pol ure domov? Nabral bi novic in se z domaãimimalo pogovoril. Do Jelenovega Ïleba vas bom Ïe do-hitel.«

Pustil sem ga in mu dal ‰e dva borca.TeÏko je bilo spremljati novince. Sneg je ‰e leÏal po

gozdovih, le nekatere lehe na sonãnem kraju so bilekopne. Nekaj novincev ni imelo ãevljev, noge so imelizavite v vreãe. Po poti so si tudi raztrgali obleko. Ali vsi


98

so imeli vroão Ïeljo, boriti se s fa‰isti; v petindvajsetihletih so spoznali, kaj so fa‰isti. V zgodnjem jutru smopri‰li v Jelenov Ïleb. Terenci so skuhali krompir in zelje.Nato sem govoril o Primorski, kako je bilo tam do 1918.leta, koliko so imeli ‰ol, zadrug, posojilnic, kulturnihdru‰tev, in kaj je pomenil za Primorsko, a tudi vso Slo-venijo Gregorãiã — gori‰ki slavãek. Na koncu sem pove-dal o fa‰istiãnih namenih s Slovenci in zakljuãil:

»Vidite, tovari‰i, zato se borimo, da bomo enkrat svo-bodno Ïiveli, ali prej moramo uniãiti fa‰istiãno svojat.«Primorci, ãeprav so bili zelo izãrpani, so Ïivahno raz-pravljali. Skoraj vsi so vedeli, da so fa‰isti 1930. leta uki-nili pri Sv. Jakobu v Trstu zadnjo slovensko ‰olo.

V noãi na 25. februar smo se premaknili ãez Travno goro.Blizu Rakitnice bi kmalu pri‰lo do streljanja med na‰imoddelkom in med ãeto komandirja Lesnika, ki se jevraãala iz Dolenjske, kamor je prav tako spremljala no-vince. Predhodnica je javila, da se bliÏajo Italijani. Nekiglas je zakriãal »Ferma!« Polegli smo po planoti inpripravili pu‰ke. Del novincev je stekel nazaj v gozd.Tudi na drugi strani so se razvili v strelsko vrsto in sevlegli na tla. Tako smo leÏali petdeset metrov vsaksebiv napetosti in pripravljenosti . . .


99

»Hej, hudiãi, kdo ste? Predajte se, ãe ste beli ali Itali-jani! Nas je dva bataljona,« je kriãal komandant ãeteTine, doma iz Babnega polja. Drl se je, da ga je bilosli‰ati daleã naokrog.

»Sakramenski odredovci, kaj nas pa stra‰ite,« je za-klical na nasprotni strani Lesnika, ki je bil sedaj v ·ercer-jevi brigadi in je spoznal Tinãka po glasu. âez nekajminut smo bili vsi skupaj.

Videli smo, da je tudi Lesniki pobegnilo za nekaj stometrov petnajst partizanov. »Samo, da se nismo po po-moti streljali,« je hitel pripovedovati Lesnika.

Tudi mi smo celo uro zatem iskali novince po gozdu.Svetlilo se je Ïe, ko smo prekoraãili progo Bela cerkev—Koãevje, na Rog pa pri‰li v prelepem sonãnem dnevu.Novinci so polegli pod ko‰ate smreke, okrog pa so zago-reli veliki ognji. PribliÏale so se neke terenke in me iz-pra‰evale, kaj je novega po Notranjski, nato pa se pri-du‰ale, da ne bi ‰le v na‰e kraje, ko je tako nevarno inker je tako malo hrane. Dopovedoval sem jim, da ven-dar ni tako hudo, da hrane res ni kdove kaj, ali da sona‰i Notranjci zelo navezani na svoje kraje. Res je, dadostikrat otepajo nezabeljen krompir, kadar so pa Ïgan-ci, je pa praznik za partizane. Terenki sta poslu‰ali, aliverjeli nista. Vihal sem si brke, na katere sem bil zeloponosen, ãeprav so mi Ïe veãkrat naroãili, naj jih po-reÏem. Novinci so se pripravljali na odhod. Pred odho-


100

dom sem govoril o drugi obletnici sramotnega berlin-skega pakta. V diskusiji so nekateri, bili so trije intelek-tualci, govorili, da se niso uprli delavci, temveã generalSimoviç z oficirji. Celo uro in pol smo se dajali. Protiveãeru sem se poslovil, novince pa sem oddal koman-dantu Dolenjskega odreda.

Prenoãeval sem na Rogu. Prisedel sem k tabornemuognju dolenjskih partizanov, ki sem jih prviã videl. Raz-pletel se je pogovor. Neki resen, starej‰i partizan je po-vedal, kako je izgubil Ïeno, hi‰o in lepe voliãe.

»Reãem vam pa, da mi za Ïeno ni posebno hudo, ved-no je kriãala okrog hi‰e. Drla se je, da so jo sli‰ali daleãnaokrog: ,Neroda trebanjska, da sem te morala vzeti.Zaniã si, da ve‰; kajti, ãe bi bil kaj prida, bi kupãeval inbi bili bogati pri hi‰i. Tako pa drugega ne zna‰, kakor dabrazde obraãa‰ po njivah in pa otroke naroãa‰. ,Karlina,’sem jo klical in miril, ,kaj me Ïali‰ in kriãi‰, da se namasosedje smejejo. V hi‰i kriãi, da te bom samo jaz sli‰al.’Vsak tretji dan sem jo prosil. Ali Karlina se je drla in seje drla. ,Karlina, zakaj oãita‰ otroke? Samo ‰tiri imava,vesel sem jih, da ve‰. Zakon je zato, da pridejo otroci nasvet, zakon brez otrok je kakor njiva, ki jo je dodobrapobila toãa.’ Tako lepo sem ji prigovarjal, ali niã ni po-magalo. Moja, nekdaj tako draga Karlina, se je drla indrla. Sosedje so se pa smejali, se spogledovali in si kazalina ãelo, da s Karlino ni vse v redu. Pri‰la je vojna. Kar-


101

lina je pri‰la vsa premoãena iz cerkve. Legla je in vroãi-na jo je kuhala. Prijela me je za roko in mi rekla: ,BlaÏ,moj ljubi BlaÏ, odpusti mi, ãe sem te Ïalila. Kar naprejsem premi‰ljevala, kako bi bilo lepo, ãe bi bili bogati, alibogati nismo bili, reveÏi pa tudi ne. Ali jaz bi bila radabogata, da bi me ljudje gledali in obãudovali. Samo tosem si Ïelela, dragi BlaÏ.’ ,Karlina, pusti to,’ sem ji rekelin jo gledal. Kar smilila se mi je, ãeprav me je sedemnajstlet vsake tri dni zmerjala, da sem zaniã. Nekega deÏev-nega dne zatem pa je umrla. Pokopal sem jo, jokal panisem prav niã, ne jaz in ne moji otroci. Ostali so otro-ci, moji lepi voliãi in sivka z lisastim teletom. ,BlaÏ, oÏenise!’ so mi svetovali sosedje, a jaz sem se zarekel, da se nebom veã; ne zato, ker ne bi mogel pozabiti Karline, za-radi otrok ne. Prvi otrok je imel ‰estnajst let in je sedajv Dolenjskem odredu, najmlaj‰i pa je star devet let in jepri dobrih sosedih. No, in lani so pri‰li Italijani v na‰ovas, vdrli v hlev in vzeli moje voliãe. Smejete se, ali ãe bivedeli, kaj so voliãi za kmeta, se ne bi smejali; Ïalovali biza njimi, kakor sem jaz Ïaloval.«

Stari moÏak si je priÏgal pipo, ob tabornem ognju jedobilo njegovo lice sveãanej‰i izgled. »Bog, kako mi jebilo hudo za voliãi. ·tirinajst parov voliãev sem Ïe zre-dil, ali plavci so bili najlep‰e rejeni, in kako okretni inhitri so bili, dlaka se je kar svetila na njih. Naj se ‰e to-likokrat zmislim na svojo pokojno, na moje prelepe


102

plavce mi ostaja vedno lep‰i spomin, vsak dan se zmis-lim nanje. Kar smejte se, ali po pravici vam govorim.«

»Eh, no, BlaÏ, kaj bo‰ toliko Ïaloval za voliãi. Jih bo‰Ïe ‰e zredil, bo‰ videl,« ga je tolaÏil neki mlaj‰i partizan.

»Takih voliãev ne bom imel nikoli veã, da veste. Niko-li veã,« je zakriãal BlaÏ, pljunil v stran ter se zazrl v de-belo bukev, ki jo je osvetljeval taborni ogenj . . .

Zadremali smo kar ob ognju. Ker nisem mogel zaspa-ti, sem vzel iz torbe FinÏgarjeve Strice in jih prebiral.âez ãas je k meni prisedla neka kar ãedno obleãena par-tizanka. OdloÏil sem knjigo. Gledala me je, njen pogledje kar naprej visel na mojih brldh.

»Kaj me tako ogleduje‰, saj menda nisem tako lep?«»Ti, komisar, brke ima‰ pa Ïe tako grde, kakor kak

ded pri osemdesetih,« mi je odvrnila.Kar nerodno mi je bilo ob takih besedah, kajti doslej

mi je vsak rekel, da mi brki pristojajo kakor kakemu zre-lemu mo‰kemu. In to mi je tudi ugajalo. Tukaj pa ti pri-de neka in povsem neznana partizanka in se obregne obte moje brke. Vzel sem zopet knjigo v roko, ali partizan-ka me ni veã pustila.

Stisnila se je k meni in zaãela: »Vem, tovari‰ komisar,da jih ima‰ Ïe okrog petdeset in da si izku‰en. Zato bi tenekaj vpra‰ala.«

Pogledal sem jo. Po hrbtu me je spreletelo, kakor dabi me z vodo polili. Gledal sem jo in sprevidel, da se ne


103

‰ali. »Tovari‰ica,« sem ji odgovoril, »saj se noãem izgo-varjati, ali moja leta kar pri miru pusti. âe mi da‰ ‰e tisvojih osemnajst let, potem jih bom pa res imel petde-set.«

»Ah, no, potem sem se pa zmotila. Po tvojih brkihsem sodila in mislila, da sem uganila. No, saj ne bo‰ je-zen, ãe sem tako nerodno zinila. Ali nekaj bi te rada pro-sila. Upam, da ne bo‰ odrekel. Vidi‰, lansko leto v maju,ko je bilo vse v zelenju, sem pri‰la v partizane. Uh, kakoteÏko sem se odtrgala! Kar misli si, saj ima‰ kje kakoÏensko! Mislila sem si, v partizane grem, gnala me je Ïe-lja, boriti se proti fa‰istom; z menoj je ‰el tudi moj fant,Zadnikov Franci. Tako rada sva se imela polni dve leti.No, in v juliju lanskega leta naju je pa neki jezni in osor-ni bataljonski komisar loãil — njega je poslal v Krimskiodred. Od meseca julija lanskega leta nisem niã sli‰alao njem; mislila sem si Ïe, da je kje padel. Nisem ga mog-la pozabiti, kar naprej in naprej sem mislila nanj. Ah,«je znenada vzkliknila, »sinoãi sem pa zvedela, da je mojdragi Franci v tvojem odredu. Oh, kako sem vesela, to-vari‰ komisar. Vzemi me s seboj, tako rada bi bila ãim-prej z mojim fantom Francijem. Usli‰i mojo pro‰njo,vsak dan mislim samo nanj.«

Zaskrbljeno sem se ozrl vanjo. Takih zaljubljenih pa-rov tiste ãase nismo bili niã kaj veseli. Tako je bilo tak-rat v partizanih.


104

»Prosim te, govori zjutraj s komandantom. Morda tebo usli‰al. Tako rada bi bila v tvojem odredu.«

»Kako ti je ime,« sem jo vpra‰al.»Za Anu‰ko me kliãejo, moje pravo ime je pa Pepca.«Bilo je mrzlo. Skozi drevje se je zaãelo svetlikati. Z

nekega drevesa je bilo sli‰ati skovikanje sove. Pri‰el jekomandir ãete, ki je taborila v podnoÏju Roga. Pepca jevstala in od‰la v ‰otor.

»Poslu‰aj,« sem ogovoril komandirja. «Pepca bi ‰larada v moj odred, ker ima tam fanta, ali pa ti bom jaz obprvi priloÏnosti poslal njenega fanta, ãe hoãe‰. Je ‰e karprecej hraber partizan. Tovari‰ice pa ne bi rad vzel s se-boj, saj ve‰, da ni dobro imeti preveã Ïensk v ãeti. Kobom zopet peljal novince ãez Rog, ti bom pustil Zad-nikovega Francija.«

»Eh, no ja,« je zamahnil komandir z roko, »z Ïenska-mi je kriÏ. Ena je bolehna, druga iz dolgega ãasa kopr-ni po ljubezni, tretja ti molãi in premi‰ljuje. No, da ne bivseh obgrizel, ti reãem, so pa nekatere tudi take, ki v ãetiveã zaleÏejo kakor dva mo‰ka. Tako so pogumne, kakorÏenske v starih ãasih, ko so ‰e Turki hodili v na‰e kraje.«Konãno sva se dogovorila, da bo Pepca ostala ‰e karnaprej v njegovi ãeti. Ko sem odhajal z Roga, je prihitelaza menoj. Po‰epnila mi je, da je ne bi sli‰ali: »PozdraviFrancija in mu reci, da sem ‰e vedno taka, kakor tistidan, ko sva ‰la vsaksebi; pa tole pisemce mu daj! Oh,


105

kako sem vesela, da je Franci ‰e Ïiv! Reci mu, kako ni-sem mogla spati, kako sem cele noãi preãula pri tabor-nem ognju in mislila nanj. No, pa pozdravljen, pa nezameri, ãe sem rekla, da ima‰ grde brke; kosmat si pa sivideti star . . .«

Proti veãeru sem se napotil s ãeto mimo Lo‰kega po-toka v Racno goro. Skupina domaãinov, veãina vrhni‰-kih Ïensk, nam je pripravila dobro veãerjo. JaneÏevamati, suha, Ïivahna in okretna Ïenica, nam je skuhalatako dobre Ïgance, da sem se takoj spomnil ãasov, kosmo si gozdni delavci sami kuhali Ïgance, ki so di‰alidaleã po ‰irnem gozdu. Ko smo se naveãerjali, je dejalaJaneÏeva mati: »No, dragi moji, sedaj pa povejte, kdajbomo zmagali in kdaj boste ‰li v dolino?«

JaneÏeva mati se je pogovarjala s partizani, jaz pa semtiho od‰el med gostim drevjem. Po izhojeni stezi sempri‰el do neke skale, splezal sem nanjo in gledal v zaha-jajoãem soncu svojo lepo rodno Lo‰ko dolino. Ko sem seozrl proti starodavni Ulaki, kjer je bilo nekoã mesto Ter-pa, mi je pogled obvisel na poseki, kjer so stale lipe vogradi mojega oãeta, pa so jih 1942. posekali domaãibelãki. V dolini je bilo kopno, samo po gozdovih je ‰eleÏal sneg. Oko mi je brodilo dalj po domaãih gmajnah.V veãernem soncu so lepo odsevali vrhovi La‰nika, Ja-vornika, Ogulja; izza Javornika je bilo videti tudi kosNanosa. Ko sem se ozrl proti SneÏniku, sem videl, kako


106

je Ïarela bela okrogla glava SneÏnika v veãernem soncu.Tako lep veãer je bil! Ni bilo sli‰ati niti enega strela, ãe-prav so sicer fa‰isti in beli veãer za veãerom streljali stopovi v Racno goro, v Lo‰ki grad, pa nad Babno polico,kjer so videli v vsakem delu gozda strahove. Tisti veãerje bilo vse tako tiho in mirno. Z otoÏnostjo sem se zazi-ral v domaão dolino pod seboj in mislil na ãas, ko sebomo od vseh strani vsuli v dolino.

Tega veãera se spominjam, ker je potem pri‰la na ska-lo tudi na‰a mala ãetna komisarka Nata‰a. Izpod kapeso se ji usipali ãrni kodri. Iztegnila je malo roko in dejalas tankim glasom:

»Tako si jaz predstavljam osvoboditev. Pomlad bopri‰la v na‰e kraje s cvetjem in z zelenjem. Sonãen danbo. Dolina se bo kopala v pomladnem soncu. Mi pabomo poãasi prihajali z gozdnih poti, s steza in klancev.Stari dedje bodo zlezli v zvonike in pritrkavali. Zazvonilibodo zvonovi po vsej na‰i zemlji. Oznanjali bodo na‰prihod, prihod domaãih sinov in hãera, prihod zmago-vitih partizanov. Za vrtovi bodo stali va‰ãani in nas spre-jemali z velikim veseljem. Ptiãi bodo tisti dan peli naj-lep‰e pesmi o svobodi, pesmi zmagovalcem. Mi pabomo pohiteli na svoje domove. Matere nas bodo ãaka-le in objemale. Mislim si, kako bom tak lep dan pri‰la vdomaão vas, pa bo moja mati prihitela izza vrtov in mizaklicala: ,Oh, moja ljuba mala Nata‰a, pri‰la si domov,’


107

in obe se bova zjokali od veselja. Okoli mene bo lep,slavnosten dan, lep‰i kakor takrat, ko bom ‰la k poroki,kajti tisti dan ne bo dan samo moje sreãe, temveã tudidan na‰ega narodnega vstajenja, dan veselja in radostiza sto tisoãe Slovencev in Slovenk. Tako, vidi‰, si jazzami‰ljam prvi dan v svobodi,« je govorila Nata‰a . . .

Sonce je Ïe za‰lo za visoki, koniãasti La‰nik. Samo beliin goli SneÏnik je ‰e rdel od zahajajoãega sonca. Ozrlsem se. Na‰a mala Nata‰a je bila videti tako mirna. Sa-njavo je zrla tja ãez javorni‰ke gozdove. Tako zasanjanoje nisem sli‰al govoriti ‰e nikoli. Vedno je bila bolj sama.

»Nata‰a, upajmo in prepriãani bodimo, da se bo takotudi zgodilo.«

Zraven na skali je stal tudi Levãkov Vinko. Zrl je do-maão vas, ki je leÏala v dolini, in se samo tiho smehljal.Ko smo odhajali s skale, je padal Ïe mrak v dolino. Spo-toma mi je Nata‰a rekla: »So trenutki v Ïivljenju, kopozabim, da sem komisarka. Nocoj me je prijelo domo-toÏje po domaãem kraju in oãetovi hi‰i. In kar ãutim,kako sem ‰e vedno mala Nata‰a, ki mama skrbi zanjo,ne pa komisarka.«

Partizani so polegli in se zavili v odeje. Nekateri sosedeli okoli ognja in si pripovedovali dogodiv‰ãine. Na-ta‰a je molãe od‰la k samotni ko‰ati smreki, si dela na-hrbtnik pod glavo in se stisnila k neki starej‰i partizan-ki. Vsa se je zavila v sivo odejo. Noã je padla na tabo-


108

ri‰ãe. Legel sem k ognju poleg komandirja Tineta, ki jegodrnjal, zakaj nismo krenili v Otrobovec, da bi lahkoobiskal domaão vas.

Zbudila me je lepa narodna pesem: »Tako pa reãemjaz, najlep‰a je mladost . . .« Ozrl sem se. Pod ko‰atosmreko je sedela komisarka Nata‰a in tiho pela lepopesem. âisti srebrni glas se ji je nalahno tresel. Poslu‰alsem njeno petje. Tisto jutro sem jo prviã sli‰al peti, ãe-prav sem jo poznal Ïe od septembra 1942. Pela je zobãutkom, tako kakor poje kmeãko dekle na samotnikmetiji, kjer je vsenaokrog ti‰ina, dekle pa ãaka in ãaka,da bo pri‰el njen fant natihoma vasovat k njej. Ko jeodpela »Zabuãale gore«, je zaãela peti otoÏno koro‰kopesem »Pa pojdem v Rute«.

Dan se je Ïe naredil. Tudi stara partizanka, ki je spa-la zraven Nata‰e, se je zbudila in ji pomagala peti.Nata‰a pa je pela dolgo, dolgo in neutrudno. Drug zadrugim so kobacali partizani iz odej, obkolili so ko‰atosmreko in pomagali Nata‰i prepevati. Prepevala je vsaãeta, veseleã se, da je komisarka Nata‰a tako dobre vo-lje.

Takrat sem videl Nata‰o zadnjikrat. Premagalo jo jedolgo zadrÏevano Ïensko ãustvo, zato se je tisto jutro vpesmi razodelo vse njeno malo, Ïensko, po domu insvobodi hrepeneãe mlado srce. Kmalu potem je padla.In kadar koli sem se potem spomnil Nata‰e, sem se


109

spomnil tistega sonãnega jutra, ko je Nata‰a prepevalalepe narodne pesmi, tako da smo jo vsi zavzeti poslu‰ali,dokler ni zapela vsa ãeta. Meni pa se dozdeva, da jeNata‰ino srce prepevalo ãeti in naravi, ko jo je zveãerprevzelo ob pogledu na lepoto na‰e doline. KomisarkeNata‰e in njene pesmi se ‰e vedno spominjam . . .

4. marca. Zopet smo po dolgem ãasu v Otrobovcu. Ne-kateri se kar ne morejo loãiti od njega. Eh ti, tako zna-ni Otrobovec, kdo te ne bi poznal! Kmetje iz petih vasiimajo tam svoje senoÏeti in kos gozdiãa. V mirnih ãasihse je po senoÏetih, ki leÏijo ob robu Otrobovca, glasilavesela pesem in vrisk koscev in grabljic. Pozimi so do-maãi vozniki poganjali konje in voliãe in vozili hlode poslabih poteh. Od leta 1942. so pa po robovih Otrobov-ca regljali mitraljezi svojo smrtno pesem. âete in bata-ljoni partizanov so poãivali v Otrobovcu. Terenci so sezatekali iz doline v varno zavetje Otrobovca, kurirji sose ustavljali ob njegovem vznoÏju, hiteã potem ãezob‰irne sneÏni‰ke gozdove naprej na Primorsko. Konje-vodci so napajali konje ob bistrem studencu. Nekoã jebil Otrobovec znan samo kmetom, sedaj pa je naenkratpostal znan stoterim partizanom. âete se za dan, dva tuodpoãijejo, nato hite naprej. Kurirji iz Primorske in dol-njega Gorskega kotora se ogla‰ajo tu, si izmenjavajo


110

po‰to in se pogovore, nato pa se izgube v globokih,samo njim znanih gozdovih. Ranjenci hrepene v skritebolnice, ki leÏe za Otrobovcem.

»Ah, Otrobovec,« vzklikne partizan domaãin, ko gazagleda iz Racne gore ali Kne‰kega vrha in pohiti v noãikar poãez ãez njive in travnike in se nato vzpenja po str-mi nadle‰ki gmajni, dokler ne pride do senoÏeti. Te sevleãejo vse tja do podnoÏja temnega, skrivnostnega innepremagljivega Otrobovca, ki leÏi kot trden vogelnikamen ob vznoÏju mogoãnih sneÏni‰kih gozdov. Tudimene je prevzel Otrobovec s tisto otoÏnostjo, kakormora prevzeti ãloveka domaãa gora, ki je Ïe dalj ãasa nividel, ‰e manj pa po njej hodil.

»Ah, no ja, pa smo zopet pri‰li v Otrobovec,« sogovorili borci.

Po dolgem ãasu sem na‰el v Otrobovcu okroÏnegaaktivista, Boga. Suh in bolehen je bil; terenki Anica inDa‰a sta bili pa zdravi in rdeãi. »Kot Ïrebici sta zdravi,«je zamolklo govoril bolehni Bogo in se otoÏno oziral poãeti.

»Ah, sita sem Ïe tega tavanja. V ãeto bom ‰la, ãe mevzame‰,« me je vpra‰ala terenka Smiljka. »Borka Ïelimpostati, pa je!«

»Tudi jaz bi ‰la v ãeto,« je rekla terenka Da‰a in sto-pila predme.


111

Obedve sta vstopili v ãeto. OkroÏni aktivist Bogo-Le-vec je Ïalostno zri za njima. »âe bo tako ‰lo, bom ostalsam. In kaj bo potem?«

»Pa pojdi ‰e ti v ãeto,« mu je odvrnila Da‰a; bila jevesela, vse svoje bele zobe mu je pokazala.

Proti veãeru so v Volãjem hribu tulili volkovi. Poslu-‰ali smo. Stari borci, nekdanji divji lovci, so jih ocenili potuljenju in po glasovih, da jih je okrog devet. Pet nestrp-nih partizanov, biv‰ih divjih lovcev, se je odtrgalo odtabori‰ãa in pohitelo v temni gozd. Tuljenje volkov se jepribliÏevalo in zopet oddaljevalo. Neki praznoveren sta-rej‰i partizan je dejal: «Ojej, ‰e bo hudo v na‰ih krajih!Ojej, ‰e bo hudo, volkovi tulijo!«

Neko jutro v marcu je obstal pred ‰otorom vitek pet-najstletni fante, pu‰ka je bila veãja kakor on. Z neÏnim,skoraj Ïenskim glasom je rekel: »Od doma sem u‰el,mati me ni pustila. Jaz sem pa kar ‰el. âe so fa‰isti oãe-ta ubili, mene ne bodo dobili doma. Borec bi rad postal,da ve‰, borec.«

Bil je Strletov Francek, doma iz moje vasi. Njegovegabistrega oãeta so ubili fa‰isti tik nad mojo rojstno hi‰o.âakal je in okleval, da je doãakal fa‰iste in svoj konec. . . Tukaj pa stoji pred ‰otorom njegov mali, ‰ibki sin,trdno odloãen, da se bo bojeval in da bo ma‰ãeval oãe-tovo smrt.


112

Komandir Tine se je zadrl: »Kaj pa ti lazi‰ tukaj?Doma bi bil in krave pasel. Premajhen si za ãeto.«

»Kar pusti ga, bo pa v ãeti zrastel,« sem mu odvrnil.In tako je postal Francek partizan. V zaãetku ga je

vãasih dolga pot zelo zdelala, ali iz meseca v mesec jerastel in se razvijal . . .

Proti veãeru je pri‰la vest, da se od Graj‰ovke pomi-ka kolona Italijanov. Razvili smo se v strelce in se pomi-kali na rob Otrobovca. Vzel sem mitraljezca in pet do-brih borcev in ‰el oprezno naprej. In res, po poti so ‰liv neredni vrsti vojaki, obleãeni v italijanske obleke. Mit-raljezec je Ïe pripravil mitraljez, da bo streljal, kar za-sli‰im slovensko govorico. Prijel sem mitraljezca za rokoin rekel: »Poãakaj, to so na‰i!« In res so bili na‰i; koman-dir ãete Stanko, doma iz na‰e vasi, je hodil pred ãeto vskoraj novi italijanski obleki.

»Stanko, vidi‰, malo je manjkalo, pa bi obleÏal sredipoti,« sem mu zaklical. Komandir Stanko, majhen,‰irok, ‰tiriindvajsetleten fant je pripeljal s ãeto iz Pri-morske dve sto novincev.

»Od Nanosa sem osemkrat padel v zasedo z njimi,«je pripovedoval Stanko. »Laãni so in utrujeni. Nekateriso tudi bosi. Dva dni bo treba poãivati, drugaãe ne bo‰lo. Oh, teÏko je z novinci,« je rekel Stanko. Smehljal seje in se oziral, kje bo zagledal terenko Da‰o, da se po-govorita o dolgi poti . . .


113

11. marca. Zopet sem na poti z dve sto novinci. Vedno jetreba hoditi ob vrsti, drugaãe ne gre. Edino ob cestah jedisciplina in molk. V zgodnjem jutru smo obstali zaMo‰njevcem. Vodnik prvega voda JoÏe, doma iz Travni-ka, pride k meni in mi pravi: »En Ribniãan je dezertiral.«·el sem pod smreko, kjer je sedela skupina Ribniãanov.Med njimi rdeãeliãni in ‰aljivi ·vejk, ãevljar Karel, dese-tar Mitja in drugi. Razburjali so se zaradi nekega mol-ãeãega in polgluhega domaãina, ki jo je pobrisal. »Tákosramoto nam je naredil. Vedno je sam kje ãepel, molãalin premi‰ljeval.« Ribniãani so sklenili, da ga bodo ‰li is-kat na dom, ãim se vrnemo iz Dolenjske. »Predat se ni‰el, doma se je zabunkal,« je godrnjaje dejal ·vejk in pritem zamahnil. Ko smo pri‰li na Rog, sem oddal Zadni-kovega Francija v tamo‰njo ãeto. Kar za neko jelko stase potegnila z dekletom in zaãela z objemanjem . . .

»Ste videli, kako se imata rada, meni pa ‰e na mar nepridejo Ïenske,« je dejal Ribniãan Mijo in pogledal proã.

15. marca smo pri‰li v Stare Ïage na Dolenjsko. Kak‰narazlika med Dolenjsko in SneÏnikom. Po sneÏni‰kempogorju ‰e sneg in zima, tukaj pa prebujajoãa se po-mlad. Sonãen dan je bil, ko sem stal vrh Rigeljna. Pozna-valec Dolenjske mi je razkazal kraje: »To je Rigelj, tamdalje pa Ur‰na sela, tam naprej je Tr‰ka gora. Tista ve-


114

lika razvalina je Hmeljnik, v kotlini so Dolenjske Topli-ce, daje za tistimi vinogradi sta Brezova reber in Ajdo-vec.« Prvikrat sem bil na Dolenjskem. Vse mi je bilonovo. Kmetje so okopavali vinograde in orali. Tu in tamsmo na‰li v zidanici domaãina, ki je toãil vino partiza-nom; v zahvalo so mu zapeli veselo partizansko pesem.Vsi obrazi, ki sem jih tiste dni sreãal, so se mi zdeli ne-kam veseli; na‰i Notranjci so se mi zdeli veliko bolj resniin zami‰ljeni.

»Vidi‰, tukaj mora biti veselje; kar ostal bi med vese-limi Dolenjci,« je rekel komandir Tinãek in pil vino izponujenega bokala. Novinci so se po dolgem ãasu zopetenkrat po‰teno najedli koruznih Ïgancev; umili so se,obrili in vsevprek ‰ivali.

Pri‰el je Matija-Ivan Maãek, komandant slovenskihpartizanskih ãet. Prviã sem ga videl. Vpra‰al me je, ali biÏelel v brigado ali pa bi ostal ‰e nadalje v odredu. Vpra-‰al me je tudi, kak‰ne so razmere na Notranjskem. Po-vedal sem mu, da partizani Ïelijo ãimprej v brigado, kjerje veã oroÏja. Nato je Matija vpra‰al, kako je v partijskiorganizaciji, in ukazal komisarju, da nam da najnovej‰oliteraturo.

»Jutri pa se javi,« je rekel Matija, »spremljal bo‰osemnajst oficirjev in komisarjev do italijanske meje,nato jih bo‰ pa spravil naprej na Primorsko; ta kader bov pomoã primorskim enotam. Pa glej, da ne pade‰ v za-


115

sedo; na odseku Suha krajina in Koãevje so sedaj hudiboji.« V sosednji sobi so sedeli partizani iz Matijeve za-‰ãite in prepevali novo pesem »Slovenci kremenili, lestopimo v korak . . .« Tudi moji borci so se je kmalunauãili.

V zgodnjem jutru 18. marca 1943. sem zapustil StareÏage. Veselo razpoloÏeni oficirji in komisarji, odbrani zaPrimorsko, so prepevali po poti, ko smo ‰li po gozdnihstezah proti Rogu. Na neki jasi na Rogu smo poãivali.Rok-Tavãar Franc, visok bataljonski komisar, je vstal ingovoril, kaj pomeni za nje novo delo na Primorskem.Fantje so bili navdu‰eni, njihove mladosti so kar hrepe-nele po doÏivetjih, bili so sam izbrani kader iz Cankar-jeve in Gubãeve brigade.

Po zloÏni poti proti Jelenovemu Ïlebu me je Rokvenomer izpra‰eval o Notranjski, rade volje sem mu pri-povedoval stvari, kar sem vedel.

»Vidi‰, delavec sem,« je govoril Rok, »za vse se zani-mam.«

PnbliÏali smo se progi in zaropotali so mitraljezi.Vlegli smo se in Tine je razporedil ãeto. Tudi Rok je raz-poredil oficirje in komisarje. Zarjoveli smo »Hura,juri‰!« in italijanska zaseda je zbeÏala brez strela. Neka-teri so se potem bahali, ãe‰, ti vragi so mislili, da gre


116

nadnje Cankarjeva brigada, drugi pa, da so se Italijanigubãevcev ustra‰ili. »Eh, kaj nas, odredovcev so seustra‰ili,« jih je hitel prepriãevati Tinãe. »Namahal semjih Ïe veãkrat, da veste,« je s ponosom govoril koman-dir Tine. Bila je svetla meseãna noã in Tine je korakalpred ãeto, na ãelu.

»No, samo hvaliti se ni treba, saj vemo, kako je; odredje odredu podoben; nimate teÏkih mitraljezov. Ha, daste videli nas, gubãevce, kako smo ru‰ili postojanke!« jekriãaje pripovedoval mlad oficir.

Tlnãe je pa svojo gonil. Ni se dal ugnati v kozji rog.Brez nezgod smo pri‰li do Otrobovca. Tu so se oficirji

okrepãali in pospali pod smrekami. Drugi dan so od‰lina Primorsko.

30. marca. Pri‰el je komandant Notranjskega odreda,Gregor, da bo s ãeto spremljal civile iz tabori‰ãa izpodSneÏnika tja v Belo krajino, kjer jih bodo potaknili pohi‰ah.

Civili v tabori‰ãu pod SneÏnikom so bili poglavje zase.Îe 2. septembra 1942. ob napadu notranjskih partiza-nov na belo gardo v Lo‰ki dolini je zapustilo domovesedemdeset Ïena, otrok in starãkov. DoÏiveli so vsotrdoto partizanstva, dolge mar‰e in glad. 17. decembra1942., ko so od‰le ãete izpod SneÏnika, pa so Italijani in


117

domaãi belãki napadli tabori‰ãe neoboroÏenih civilistovpri Belih vodah. Skoraj goli otroci, Ïene in starãki sozbeÏali iz tabori‰ãa v strmino. Padal je sneg, beli so pazaÏgali tabori‰ãe ter razmetali krompir in fiÏol. Zapad-lo je veliko snega. Otroci in Ïene so bili nekaj dni karpod jelkami, kurili so ogenj in prezebali. Bile so sameteÏave, vendar so si postavili druge barake. Vso zimo soimeli zelo slabo hrano: nezabeljen krompir in fiÏol, pa ‰etega je bilo bolj malo, tudi zato, ker so morali prehranitina stotine novincev, ki so vse prve mesece triin‰tiridese-tega leta prihajali iz Primorske. Civilno tabori‰ãe je vo-dil Tislerãek ali Plos ali Beleã Jaka-Baraga iz Kozar‰ã.Tabori‰ãa so se drÏali tudi nekateri domaãini, ki niso bilisposobni za operativne enote. Lahko si mislite, kakoveliko veselje je zavladalo v tabori‰ãu, ko so zvedeli, dabodo od‰li na Dolenjsko in da bo konec s ãrno rev‰ãino.Otroci so kar poskakovali od veselja; le Gregor se jedrÏal jezno, ker so mu rekli, da bo moral spraviti civil-no tabori‰ãe na Dolenjsko.

»Oh, ti hudir ti, to je najteÏje, kar so mi naloÏili v par-tizanih,« je ãemerno govoril Gregor. »Pomisli, MatevÏ,zapokalo bo, in razbeÏali se bodo, otroci in Ïene. Potemjih pa i‰ãi po gozdu in odgovarjaj zanje, raje bi juri‰al nabunker. To je za kakega striãka, ne pa zame. Nisem va-jen opravkov z Ïenskami in otroki.« Otroci pa so se ve-selili, kriãali in se smejali.


118

3. aprila. — Na Ïeljo partizanov sem veãkrat predaval,kaj vse so napisali Jurãiã in Levstik in drugi klasiki.Predaval sem tudi o krizah in o 1848. letu ter Slovencih.Literature nisem imel, pripovedoval sem po spominu inpo domaãe, brez tujk, ki jih na‰i Notranjci niso pozna-li. V razgovorih so se najbolj razvneli Da‰a, komandirRafael, Smiljka, ·vejk, Mija, Karel, Stanko in drugi.

4. aprila se je dogodilo v enoti tole. Franc, kmeãki fant izStreharjeve hi‰e, se je zagledal v Francko, ki je bila sluÏ-kinja pri sosedu. Borci so po strani gledali njuno ljube-zen, vedno sta ãepela skupaj in klepetala. KomandirRafael mi je veãkrat naroãal, naj ju loãim. Tudi nekajdrugih borcev je zahtevalo, da mora ali Franc ali paFrancka v drugo enoto. Vãasih sta se Franc in Franckatudi stepla, ali ãez uro ali dve sta si bila Ïe zopet dobra.Ko sem nekoã sli‰al, da je Ïenska spraskala ljubega, semji rekel:

»Francka, ne pretepaj se v partizanih.«»Prava reã, ãe ga opraskam, saj tudi on, moj France,

mene nabije,« je odgovorila. »Saj sva domaãa.«Franc je bil zelo priden, noã in dan bi gradil bunker-

je za bolni‰nice, niã pa ni bil rad tam, kjer je pokalo.»Îivãen sem,« je govoril.


119

Zveãer sem govoril jaz. Rafko je postrojil ãeto, jaz pasem sodil.

»Borci se pritoÏujejo, da jim ni v‰eã vajina ljubezen.Sedita, se liÏeta, prepirata in pretepata se. To pa ni popartizanski morali. Nihãe nima Ïene in ne dekleta prisebi. Streharjev France bo ostal v ãeti, Francka pa bo ‰lav drugo ãeto. Po osvoboditvi se pa vzemita.«

Oddahnil sem se, borci pa so se muzali in meÏikali terse dregali. Francka je milo pogledala Franca ter priãelasilovito jokati in prositi: »Tovari‰ komisar, lepo te pro-sim, pusti naju skupaj, pridna bova in niã veã se ne boãeta zgledovala zaradi naju.«

»Vraga, Franc, pa se menda ja ne bo‰ jokal zato, ãe bo‰la Francka drugam. Saj si bosta lahko pisala. Kar semrekel, sem rekel, Francka bo ‰la takoj jutri v drugo ãeto.«Sledil je ‰e vse huj‰i jok.

Borci so se smejali zaljubljenemu in jokajoãemu parã-ku. Komandir Rafko je sedel pod smreko in se tolkel pokolenih. »Kar jokajta, do konca vojne ne bosta spalaskupaj, tudi tepla se ne bosta veã . . .«

Drugi dan je Francka od‰la s kurirjem v drugo ãeto.Zasmejala se je in dejala: »âe Ïe mora tako biti, pagrem.« Franc je Ïalostno gledal za njo in solze so mutekle po obrazu. Stopil sem k njemu in mu rekel: »Franc,potolaÏi se, bolni‰nico bo‰ od‰el gradit.« Francu je zaÏa-relo lice, zaÏviÏgal je in od‰el je k zdravniku. Francka se


120

je zatem zagledala v drugega hrabrega partizana; vzelasta se in sreãno in zadovoljno Ïivita. Tudi Franc se je povojni oÏenil na kmetijo. Nikdar veã nisem doÏivel v par-tizanih, da bi dva, ki se ljubita, jokala . . .

Tom‰iãeva brigada se je pomikala ãez Notranjsko inz osemdesetimi partizani sem se ji prikljuãil pri Graho-vem.

Blizu Lipsenja 8. ali 9. aprila. — Tretji bataljon Tom‰iãevebrigade je taboril. Pri bataljonu je bil tudi Ivan Kavãiã-Nande. Bil je sonãen dan. Pod bukovim drevjem je imelrazpete ‰otore bataljon Tom‰iãeve. Komandant je bilEfenka, ki je tekal sem in tja, komisar je bil Dolenc, ve-terinar po poklicu, pomoãnik bataljonskega komisarjapa Zvone-Franc Îugelj; slavist, ki je mnogo vedel o lite-raturi. Bil je suh fant, vendar zelo hraber; rad je zabav-ljal ãez ‰tab, posebno pa ãez naãelnika brigade, PeraPopivoda, ki ni varãeval z mo‰tvom; komandant briga-de je bil Lokov‰ek Jan. Po poklicu je bil uãitelj; bil je zelozgovoren in razgledan.

Brigadni komisar Nedeljko-Majcen je bil visok, suh invase zaprt ‰tudent. âetni in bataljonski funkcionarji somi Ïe prvi dan rekli, da je zelo visok.


121

Napravili smo naãrt, da pri Grahovem poãakamo vzasedi belãke in Italijane, obenem pa smo poslali naKriÏno goro izvidnico.

»Oãistili bomo Notranjsko belãkov,« se je lokavoizrazil komandant Mirko, majhen, ‰irok in vesel ãrnolasoficir, biv‰i jugoslovanski podoficir.

Akcija ni docela uspela. Beli so pobegnili, ãim so za-gledali Tom‰iãevo zasedo. âe bi tom‰iãevci malo boljpazili, bi lahko zajeli vso posadko belãkov, tako pa so tiÏe od daleã sli‰ali in videli tom‰iãevce.

Naslednji dan smo zvedeli, da lezejo beli in Italijanina sektor LoÏ—Lo‰ka polica. Takoj smo pripravili tretjibataljon in na‰o odredno ãeto. Bilo je sonãno jutro. Na‰iso juri‰ali iz doline in po strmini na cesto. Italijani in beliso zbeÏali v paniãnem strahu proti Lo‰ki dolini; izgubiliso nahrbtnike, municijo in nekaj pu‰k. Tom‰iãevci sozajeli tudi nekega mladega in trepetajoãega kaplana, kije imel ma‰o na Blokah; ves se je tresel kot ‰iba na vodi.Zvedeli smo, da je daljni sorodnik brigadnega komisar-ja. V brigado ni hotel in presreãen je bil, da smo ga iz-pustili; ugotovili smo tudi, da nima kak‰nih posebnihzvez z belãki. Njegov oãe je bil uradnik in je skraja pre-cej hvalil italijansko kulturo, ali ob napadu na LoÏ so gafa‰isti pretepli, da so ga morali odpeljati v bolni‰nico —in tako je tudi stari notar dodobra spoznal italijanskokulturo . . .


122

Tom‰iãeva brigada je bila vselej ponosna na svojeuspehe. Funkcionarji in borci so nenehoma pripovedo-vali, kje in kdaj so imeli akcije. No, povedali so tudi,kako so se kdaj tudi naglo umaknili na Rog. Drugaãe sobili borbeni in nenehoma so primerjali uspehe svojebrigade s ‰ercerjevci, cankarjevci in gubãevci. Nekaterikomisarji in komandanti so bili nejevoljni, ko sem jimomenil velike uspehe ·ercerjeve brigade in s kak‰nimiteÏkimi okoli‰ãinami se je morala brigada bojevati naNotranjskem. Komisar prvega bataljona je bil Vasja-Kogej, mlad fant, ‰tudent in hraber, da je kaj. Koman-dant je bil pa Lepin-Ris, hiter in odloãen; komandantdrugega bataljona je bil âakla, starej‰i, biv‰i mornari‰kioficir, preudaren, ‰irok in ãrnkast; komisarka je bilaAndreja Kumer, imela je kostanjeve lase in sive oãi, vãa-sih je bila zelo natanãna, drugaãe pa hrabra in energiã-na. Komandant tretjega bataljona je bil Efenko-IvanKovaãiã, okreten, hiter v odloãitvah in sposoben, popoklicu je bil pek. Komisar je bil veterinar Milan Dolenc,ki so ga ‰teli za najstarej‰ega komisarja Tom‰iãeve bri-gade. Pozneje, ko je pri‰el za komisarja Tom‰iãeve bri-gade Stane Dobaviãnik-Krt, je bil uÏaljen, da ni on kotnajstarej‰i komisar v Tom‰iãevi brigadi komisar briga-de; vedno je kje polglasno kritiziral nekatere malenkost-ne Krtove napake. Njegov pomoãnik je bil slavist Zvo-ne-Franc Îugelj, ki je rad ironiziral ukrepe brigadnega


123

‰taba. O Partiji je imel, ãeprav je bil bataljonski sekretar,zelo nejasne in meglene pojme. Bil je mlad partijec, kismo ga morali ‰ele pouãiti o sekretarjevih nalogah in oosnovnih naãelih organizacije in discipline. Drugaãe jebil pa Zvone hraber in sposoben borec. Za zdravstvo jebil odgovoren dr. Lojze Pirc, visok, plavolas in sposobenzdravnik, s silno visoko razvitim ãutom odgovornosti.Prena‰al je velik nahrbtnik, poln obvez in mazil; sprem-ljal ga je medicinec Fajfa, bil je mlad, visok in vednonasmejan. Zdravnika Lojzeta so imeli vsi radi; zelo jeskrbel za ranjence, da so bili hitro obvezani, da so bilisiti in obleãeni v svoje perilo in da so jih prepeljali vbolni‰nice. Skrbel je zanje kot skrbi ‰e samo skrbna matiza otroke. Kadar so bile hude borbe, je bil neznanskovesel, ãe ni bilo ranjencev. Kadar pa je brigada zapleni-la hrano in obleko ali kadar je dobila veãje koliãine vinain sladkorja, je Lojze vselej predlagal ‰tabu, koliko najdobijo ranjenci in bolni‰nica. Kadar je obvezoval ra-njence, jih je vedno tolaÏil, naj ‰e malo potrpijo, kajtiprej ko se bo‰ oÏenil, bo vojna minila in tudi rane bodozaceljene.

Bolj huda je bila bolniãarka Anãka, visoka in moãna.Niso je ganile hude rane, trdo je zavrnila ranjenca, ãe jepreveã vzdihoval.

»Kaj vzdihuje‰ ko Ïenska? Stisni zobe, pa molãi!«


124

Imela je oster pogled ko Amaconke. Sama je re‰evalaranjene iz bojev ter z zaniãevanjem pogledala vsakegapartizana ali pa funkcionarja, ãe je le malo pokazal, dase boji. Takoj prve dni sem ugotovil, da bi bila bolj‰a zaãetno komisarko, kakor pa da je bolniãarka. Ali Lojze jekriãal v ‰tabu, da je ne da, ãetudi bi ga trikrat pretepli.

»Vraga,« je kriãal, »prav v saniteti morajo biti najboljhrabri borci.« Lojze je kriãal, Daki se je smejal, Jan pa jebil hud zaradi takega zdravnikovega kriãanja in razgra-janja v ‰tabu.

»Lojze, kaznovali te bomo po voja‰ki liniji, da ve‰,sekretar te bo pa kaznoval po partijski!«

»Lojze, kar drÏi se!« sem mu prigovarjal.Jana je to jezilo, Daki se je kar naprej smejal, Lojze pa

je potolaÏen od‰el iz ‰taba.Omeniti moram ‰e brigadno propagando: JoÏeta-Fe-

dorja Kovaãiãa in Bra‰karja. Obadva sta bila visoka insuha. Kovaãiã je bil star komunist in zgovoren, ko smorazpravljali o kmeãkih zadevah. Prositi ni znal, vedno jesitnaril okrog ‰taba: papirja ni, mula je zaniã, mulovo-dec je zabu‰ant, propaganda je na psu; vedno se je pras-kal za u‰esi in obleka je mahedravo visela na njem;najbolj je sitnaril, kadar ni bilo papirja za tiskanje Tom-‰iãevega glasu. Bra‰karjev Stane je bil pred vojno novi-nar; s Fedorjem sta nenehoma kaj delala; tiskala insestavljala sta Tom‰iãev glas ali pa pesmarice.


125

12. aprila se je del Tom‰iãeve brigade premaknil na sek-tor Zgornje Poljane—Babna polica. Tiste ãase so italijan-ska letala zaãela bombardirati stara partizanska tabo-ri‰ãa. Na Babni polici sem ãlane ‰taba posvaril, naj nename‰ãajo bataljona v starem tabori‰ãu, a me ni nihãeposlu‰al. Poznal sem te kraje kot rojstno vas. Tako jepotem tretji bataljon krenil na Tolsti vrh, z bukovinozara‰ãen hrib, ‰tab pa se je nastanil v kleti biv‰egagostilniãarja, kajti vse hi‰e na Polici so bile poru‰ene.Kurirji so nanosili slame, mi pa smo legli in se pogovar-jali pozno v noã. Zjutraj nas je pa vrglo pokonci treska-nje granat. Italijani so nas s topovi obstreljevali iz Stare-ga trga in Pudoba. Planili smo iz kleti in se vlegli za zi-dove. Obstreljevanje je trajalo pol ure, granate so oralezemljo. Tu in tam se je sesul kos zidu. Zatem, ko je ob-streljevanje prenehalo, so priplula izza javorni‰kih goz-dov tri letala.

»Kr‰ãen du‰,« sem dejal, »hudiãi gredo gotovo naTolsti vrh. Ranjenci bodo, boste videli, ranjenci!« semkriãal, medtem ko so grmele in treskale granate.

»Eh, beÏi, beÏi, sanja se ti,« je dejal zasmehljivo komi-sar Nedeljko in vlekel cigareto.

»Ne bi bilo prviã, ko bi bombardirali opu‰ãeno tabo-ri‰ãe,« sem ga zavrnil. Tudi Daki in Jan sta se samosmehljala. Letala pa so obkroÏila Tolsti vrh in kmalu sose zaãele nanj usipati bombe. Trajalo je deset minut,


126

Daki in Jan se nista veã smejala, tudi Nedeljku se je zres-nil obraz. Jan je razgrnil karto, Daki je pa poslal kurirjana Totsti vrh s poveljem za premik. Kmalu je pritekelkurir s Tolstega vrha z novico, da je pet laÏe ranjenih intrije da so teÏe ranjeni. Za njim je prisopihal bataljonskikomisar Dolenc in klel: »To ti je pa zaklet kraj.«

Deli brigad so nato zasedli poloÏaje nad cesto Jelen-dol—Vrh. Jaz sem s ãeto zasedel robove senoÏeti, da nebi Italijani in beli udarili od babnopoljske strani bata-ljonu v hrbet. Zares je od tam ropotaje prilezlo pet sred-njih tankov; poãasi in nerodno so se premikali ter segugali na vse strani. Nekaj partizanov je Ïe zapustilopoloÏaje in se odplazilo proti gozdu. Dan je bil lep insonãen, SneÏnik je bil ãist, v Otrobovcu so Ïe tri bukveozelenele. Imeli smo en sam lahki mitraljez in pa pu‰ke;borci so imeli le po eno rdeão italijansko bombo.

Tanki so se nam poãasi pribliÏevali in kosili protina‰emu poloÏaju, hoteli so nas odrezati od gozda. Zne-nada se je dvignilo veã kot pol ãete; partizani so v strel-ski vrsti in sklonjeni stekli proti gozdu; tudi drugi smose umaknili. Tanki so obstali in besno streljali za nami.

Ob robu gozda pa so se Ïe razporejali partizani, ki sose prvi umaknili. Tanki so se premaknili in krenili protigozdu. Borci so leÏali ali za drevjem ali pa so ostali skritiza drevesi in napeto zrli na prihajajoãe tanke. Ko sopri‰li tanki na tri sto metrov, smo odprli ogenj. Tanki so


127

se umaknili in hitro odbrzeli po travniku proti Babnemupolju. Ko bi imeli teÏki mitraljez, bi gotovo onesposobilikak tank.

Zveãer smo se v ‰tabu dajali z Janom in Dakijem, Loj-ze pa je mrmral:

»Da, da, dragi moji, po hajki je dosti junakov.«

15. aprila smo se premaknili na sektor Petelinjek—Jer-mendol —Dolnje Poljane—KneÏji vrh. Za‰ãitnica je raz-bila pri Jermendolu moãno italijansko zasedo, razbila inonesposobila neko tanketo in pognala Italijane in beledo Podgore. Letala so tudi ta dan priplula nad Tolsti vrhin zmetala po stari navadi bombe; tabori‰ãe pa je bilotokrat prazno.

»Norci,« je kriãal Dolenc, »norci! Kaj mislijo, da smoosli, da bomo vedno ãepeli v tistem zaguljenem tabo-ri‰ãu?«

Zveãer je ‰el Dolenc z bataljonom v Kozar‰ãe na re-kvizicijo k belãkom. Vpra‰al me je, ãe grem z njim, asem mu odgovoril, da okoli domaãinov v takih zadevahne hodim rad. Svetoval sem mu pa, naj bo previden.»Ha, ha,« se je zasmejal Mirko, »tudi strela ne bo, ãebodo belãki zasli‰ali, da so tom‰iãevci v vasi.« Vendar,zjutraj se je vrnil bataljon brez Ïivine, beli in Italijani so


128

imeli moãno zasedo pred vasjo. ·ele drugi veãer je Mir-ko zasedo pregnal in prignal nekaj volov na Poljane.

Dva tom‰iãevca pa sta bila po nerodnem ranjena. Po-trkala sta na okno, okno se je odprlo, Ïenski glas pa jevpra‰al: »Kaj Ïelite?«

»Kaj, laãna sva, kruha bi rada.«»Takoj ga bosta dobila.«Partizana sta iztegnila roki, takrat so pa poãili streli.

Partizana sta se sklonila, stekla ob zidu in tako u‰la.Pri‰la sta za bataljonom in tisti, ki mu je odstrelilo prst,je rekel: »Poceni sem jo odnesel. Bil sem jezen in hotelsem vreãi bombo, ali bal sem se, da so otroci v izbi.«

3. maja smo se premaknili na Blo‰ko planoto. Ko smo vgosjem redu korakali ãez velik travnik, so priplula triletala. Vlegli smo se na tla in ãakali. Letala so mitraljiralakolono, ranjen pa ni bil nihãe. Zatem so letala odplulaproti cerkni‰ki dolini, mi pa smo stekli ãez senoÏet in vstrelcih polegli v gozdiãu.

V tretjem bataljonu je bilo Ïe precej ranjencev; ranje-ni so bili v Novi vasi, ko so ‰li po Ïivino; v kraju je bilapostojanka. Ranjence smo odposlali v Otrobovec, v bol-ni‰nico.

Na Blo‰ki planoti se je dogodilo tudi to. V nekemskednju sta JoÏe in Bra‰kar tiskala Tom‰iãev glas. Zaãele


129

so padati granate in bataljon se je umaknil. JoÏe in Bra‰-kar sta pa dotiskavala zadnje izvode Tom‰iãevega glasu,nihãe ju ni obvestil, da se je bataljon premaknil. Karpade mina v skedenj in skedenj priãne goreti. Partizan,ki je sluãajno pokukal v skedenj, je zagledal propagan-dista, kako mirno polagata sveÏe liste na deske.

»Vraga, kaj pa delata? Skedenj gori!«Tiskarja sta hitro pobrala papir, odvezala mulo, ki je

rezgetala v kotu, in ucvrla iz hleva; komaj sta napravilanekaj desetin korakov, se je goreãi skedenj zru‰il.

Z vseh robov so se vsuli italijanski oddelki. Nad namipa so od zore do mraka kroÏila letala.

4. maja smo se prevrgli na Malo goro. Dan je bil brezbojev, partizani so poãivali in se ãistili. V tretjem bata-ljonu sem predaval po Kidriãevi bro‰uri — »Dve vojski,dva znaãaja«. âudno se mi je zdelo, kako so nekateristari borci malo vedeli o gnilem in podkupljivem gene-ralskem in oficirskem kadru kraljeve armade. V prvembataljonu sem imel partijski sestanek. Pretresali smo osprejemu v partijo in v SKOJ. Istega veãera me je na se-stanku prijel brigadni komisar Nedeljko-Majcen, ãe‰ dani moja naloga, da opravljam politiãne ure.

»Da ve‰, tovari‰ MatevÏ, ti si pomoãnik brigadnegakomisarja in kot tak doloãen samo za delo po partijski


130

liniji; delo s komisarji in politiãne ure so pa moje, dave‰.«

»No, pomagati sem ti hotel. Sicer pa, ãe ti ni v‰eã, patudi dobro.«

Bil sem jezen. Oh, kako sem tisti trenutek pogre‰al, dani za brigadnega komisarja delavec; potlej ne bi takogovoril. Ma‰ãeval sem se s tem, da sem ga pozno v noãizpra‰eval, kaj vse je prebral; kar uÏival sem, ko sem vi-del, da kljub svoji srednji ‰oli ne ve dosti.

»Tovari‰ komisar, zakaj, vraga, si pa hodil v ‰olo?«Bilo mu je nerodno, lomila ga je jeza, rekel pa je: »Saj

se tudi vsak delavec ne spozna na literaturo.«»Mislim, da ima MatevÏ prav,« se je oglasil Daki.

»Vsi, ki ste hodili v ‰ole, bi morali vse vedeti.«Jan je dopovedoval, da to ni tako.»Profesorja ima‰ za oãeta, pa ne ve‰,« je vpil Daki,

Nedeljko pa je molãal.Dan nato smo se premaknili v Stari log. Ranjence smo

spravili v Rog. V Starem logu je brigada poãivala, fantjeso se brili, ‰alili in se smejali. Sli‰al sem: »Samo, da smopri‰li iz te vraÏje Notranjske! Ah, ljuba Dolenjska, ‰esonce sije tukaj lep‰e! In zopet se bomo najedli.« LeNotranjci so molãali, ãutili so domotoÏje. »Eh, vrag najvzame vse skupaj,« sta menila komandirja Rafko inTinãe.


131

Sedeli smo v ‰tabu tretjega bataljona. Bataljon je bilzbran na neki jasi nad podrtimi hi‰ami. Nekateri so ãis-tili oroÏje, komisar Dolenc je pa drÏal roke v Ïepu, ho-dil sem in tja ter pripovedoval o partizanskih bojih najugu. Tam padajo mesla in postojanke, partizani imajotopove in tanke, tudi letala imajo. Partizani so pozornoposlu‰ali.

Mimo po cesti je pri‰la patrola ·ercerjeve brigade,‰estnajst moÏ. Na ramah so nosili municijo, ki so jo ‰liiskat na Notranjsko. Pod bataljonom so se ustavili. Karzakriãi neki desetar: »Hej, tovari‰i, ali je res, da so vamItalijani pobrali bacaã na Mokrcu? Ali je res? vas vpra-‰am. Nekega belãka sem Ïe pretepel, ker vas je s tembacaãem obrekoval.«

»Hudirjev ‰ercerjevec, kdo te je kaj vpra‰al?« ga je za-vrnil komandir Brane.

Drugi mu je odgovoril: »Hitro nesite zaboje ‰ercerjev-cem, da ne bodo streljali s fiãafaji!«

Odslej, kadarkoli so se sreãali ‰ercerjevcl s tom‰iãevci,vedno so jih podraÏili zaradi bacaãa. Stvar pa se je zgo-dila takole. Tom‰iãevci so v Suhi krajini razbili veã fa‰is-tiãnih bataljonov ter jim z mitraljezi in pu‰kami zaple-nili tudi prvi teÏki bacaã, prvi v Sloveniji. Obãudovalismo jih, ali v borbah na Notranjskem so Italijani napadlinezavarovano komoro in poceni dobili bacaã. Tom-‰iãevcem je bilo hudo za bacaãem, kleli so komandan-


132

ta, ki so ga krivili zaradi izgube, kleli so pa tudi vsakega,ki jih je draÏil z bacaãem.

Ko sem hodil po bataljonih, sem naletel v prvem ba-taljonu na ãudne razmere. Bataljonski ãevljar Nace,srednjevelik partizan, temnih in dolgih las, je sedel podbukvijo in ‰ival ãevlje. Jezno je vlaãil dreto in vre‰ãal:»Preklemanska baba, ne bom te oÏenil, da ve‰. âe bi te,bi te s kneftro.«

»Le daj hudirja babjega,« so ga ‰ãuvali bosi partizani,poveãini novinci, si pomeÏikovali in se dregali.

»Ta Ïenska mi ni po volji. Zmerja me, Naceta, stare-ga partizana in ãevljarskega mojstra.«

Dvajset korakov proã je bila kuhinja in ‰est kotlov jebilo postavljenih na kamnitih podstavkih. Kuharji inkuharice so me‰ale jeãmenov moãnik. Okrog velikegakotla na desni strani se je vrtela moãna, ‰iroka kuhari-ca z lepimi oãmi in ãednega, okroglega obraza ter gostihãrnih las, ki so bili lepo spleteni v goste kite. Ime ji je biloMarjanca. Poãasi se je obraãala okrog kotla, me‰alamoãnik, se obrnila k Nacetu in vzkliknila:

»Kar sitnari, ãe te ni sram. Prav vsi se ti smejejo, sit-neÏ sitni. âe ti nisem po volji, pa bodiva vsak ob svo-jem!«

Nace je vstal, stopil je do kotlov in mahal. »Noãem teveã, druge ima‰. Bolj‰o bom dobil, bo‰ videla!«


133

»Kakor hoãe‰, saj nisva intabulirana,« je kriãala Mar-janca in zamahnila s kuhalnico nad njim.

Partizani so ju ‰ãuvali, Nace pa se je jezil in od‰el kãevljem in k ‰ivanju. Marjanca je pa kuhala in zrla vveliki kotel.

âevljar Nace in Marjanca sta bila vsak okrog tridese-tih, bila sta iz istega kraja in rada sta se imela. Ali Naceni smel videti, da bi se Marjanca s kom razgovarjala,najbolj nesreãen pa je bil, ker je spala pri partizankah.

»Kaj se ne bi jezil,« mi je toÏil, ko sem ga tolaÏil.»Tako rada sva se imela, tako poniÏna je bila, sedaj se pazadira.« Sklonil se je in mi za‰epetal: »Saj imam Marjan-co rad, ali bojim se zanjo. Vse vrste novinci pridejo vbrigado in vsak jo rad pogleda, tako zijalasti so vsi.«

Partizani so vedeli, da je Marjanca pametna, samoNace je bil ljubosumen. Prepirala sta se in se zopet po-botala.

Od 5. do 7. maja je bila Tom‰iãeva brigada na sektorjuPodturn—Stare Ïage. Neki veãer se je zbral ves ‰tab, biloje v neki hi‰i. Poroãali smo o delu; nekatera poroãila sobila dolga in drobnjakarska. Boris Kraigher je govoril ovlogi brigade v borbi, o politiãnem delu v brigadi in naterenu.


134

8. maj. Pozno ãez polnoã smo od‰li po cesti proti Podtur-nu. Bila je svetla noã in murni so ãriãiãali. ·e ponoãi smose prevrgli na sektor Ajdovec—Brezova reber.


135

Dva mrtveca

Maj. SovraÏnik se je poãasi umikal. Streljanje se jeoddaljevalo. Sonce, tisto pomladno sonce, ki ãlo-

veka tako ogreje, se je nagnilo za dolenjske hribe.Postal sem s svojim kurirjem ob umirajoãem partiza-

nu. LeÏal je pod ‰iroko in komaj ozelenelo bukvijo. Krajnjega je sedela bolniãarka Metka in ga nepremiãno gle-dala.

»Je teÏko z njim?« sem vpra‰al Metko.»·e malo in ‰el bo, zelo teÏko umira,« mi je ‰epnila in

pospravila obveze v torbo. Zagledal sem se v umirajoãe-ga. Bil je okrogel in bledikast, poãasi je odpiral in zapi-ral trepalnice. Strel je dobil v pljuãa, ves zgornji del Ïi-vota je imel v obvezah, tu in tam se je kazala kri. Lasjenad oãmi so bili zlepljeni s krvjo. Star je bil okrog tride-set let. Govoril je pretrgano, hropeãe in s teÏavo:

»Oh, Ïeniãka moja, otroci, kje ste ostali? Kdo bo zo-ral njivo, skrbel za drva, oh? Zakaj je moralo mene za-deti. Oh, Ïeniãka moja, tako rada sva se imela.« Zazrl seje v tanko hojo in zahropel: »Ta vojska je hudiãeva. Ah,Ïeniãka moja, kako bo‰ Ïivela, ko ne bo mene?« Solze,bile so debele, so mu vrele iz oãi in se spu‰ãale po ble-


136

dem in okroglem obrazu. Usta so dobivala trpeã izraz.Pogladil sem ga po laseh, sku‰al sem ga tolaÏiti. Ne-zaupno me je pogledal, niã mi ni verjel. »Oh, Ïeniãka,kako sva se razumela! To ji recite, njo edino sem radimel in otroãke in njo edino.«

Metka mu je s sivim robcem brisala solze, sonce se jeniÏalo niÏe in niÏe za blo‰ke hribe. V drenovem grmu soskakljali in cvrkutali ptiãi, kosi, senice, na nebu se je vle-kel dolg siv oblak in hitel nekam proti Mokrcu. Umira-joãi je nesli‰no in hropeãe povedal posamiãne besede, kijih pa nisem veã razumel. Metka ga je kar naprej gladilapo laseh. Noge so mu Ïivãno drgetale. Potem je ‰e en-krat odprl oãi na ‰iroko, se stresel in izdihnil. Prav tak-rat je ‰vignila nizko nad nami lastovka.

Po strmini so prihiteli nosaãi, poloÏili umrlega nanosila in ga odnesli po rebri.

Smrt neznanega partizana me je ganila. Mislil sem si:tudi ti bo‰ nekoã kje vzdihoval, morda celo osamljen. Skurirjem sva od‰la, meni pa so pri‰le solze.

Na strmini sva obstala. Pri grmovju, na ozki in podol-gasti senoÏeti, je stalo pet borcev; vsi so nekaj gledali inzasli‰ala sva vzklike:

»Ta ne bo veã Ïivel.«Na tleh se je premetaval v boleãinah teÏko ranjen

belogardist, iz nog in trebuha mu je curkoma tekla kri.»ObveÏite ga, kaj samo zijate!«


137

»Hm, takega smo dobili tukaj; kaj bi ga obvezovali, sajbo tako in tako umrl . . .«

Izvlekel sem zasilne ovoje in zavpil: »Da mi ga takojobveÏete!«

Trije so od‰li po lazu, z zavojem municije, dva pa stazaãela z obvezovanjem, kurir je pomagal. Belogardist jejokal kot otrok.

»Ne tako, bolj poãasi. Oh, moji otroci! Oh, Tonãek,Francka, Julãek! Oh, oh, doma bi ostal, pa ne bi bilo te-ga!« je vzdihoval. »Ustrelite me, ustrelite! Ne bom oz-dravel . . .«

»Ne, kr‰ãendu‰,« je zagodrnjal kurir, »z ranjenci si paÏe ne bom mazal rok! âe ti je namenjeno, bo‰ Ïivel, ãene, bo‰ umrl.«

Ranjeni je bil kljub stra‰nim ranam ‰e pri zavesti. Bilje zelo velik, moãan, gosti ãrni lasje so mu pokrivalipolovico ãednega, zagorelega obraza.

»Pa me vi ustrelite, komisar ste!« je vzkliknil. »Karustrelite me!«

»Od kod pa si?« sem ga vpra‰al.»Oh, iz Rovt sem doma, kmet sem; pa Ïivino imam

doma, pa vrt, tako lep vrt. Kdo bo delal na kmetiji? Kdobo skrbel za Ïivino, za otroke?«

»Pa Ïeno ima‰?«»Tudi Ïeno, ampak kmetija. Tako rad sem delal. Tako

lepo zemljo imam. Pa ta vojska, pa te rane, uh. Doma bi


138

ostal, pa bi Ïivel in delal. No, no, recite mi, zakaj je voj-ska, zakaj se streljamo?«

Neprenehoma so mu tekle solze po desnem licu.»âe boste ‰li kdaj v Rovte, pozdravite otroke, Ïeno,

oãeta, teto.«Umolknil je, samo vzdihoval je ‰e. Sonce je posvetilo

z zadnjimi Ïarki.»Petintrideset let imam, pa bom umrl. Pa tako lep

grunt imam, tako rad sem delal. Nisem se brigal za po-litiko, sedaj bom pa segnil, v gozdu, kot Ïival. Vsaj napokopali‰ãe me pokopljite!«

Pojemal je in krãevito lovil sapo v odprta usta.»Tudi jaz sem kmet,« ga je zavraãal kurir. »Saj, kme-

tovali bi, ali daj, ãe more‰, ãe je vojska! E, zmotil si se, knam bi pri‰el, pa te morda ne bi zadelo.«

Ranjeni se je obrnil h kurirju, nakremÏil obraz in re-kel: »Kaj me bo‰ uãil? Ti niã ne ve‰ in tudi jaz niã nevem, tudi ti jo lahko skupi‰. Ojej, povejte mi, zakaj sekmetje med seboj streljamo? Oh, te zme‰njave! Le zakajnisem ostal doma? Tako rad imam zemljo, vi tega neveste . . .« Poãasi se je umiril.

Pri‰el je zdravnik, si ga ogledal in dejal: »Dve, tri urebo ‰e Ïivel, veã ne bo.« Tudi razjezil se je. »S seboj naj biga beli odnesli. Kaj ga pu‰ãajo tukaj, nam v breme . . .«Niã ni bil zadovoljen, da se nam je smilil.


139

Naredil se je mrak, zakurili so ogenj, umirajoãega papokrili z debelo odejo. Preden je umrl, sem ga ‰e enkratpogledal. Obraz mu je lezel na smeh, neprestano jeponavljal:

»Otroci, otroci, Ïivina, vrt, zemlja.«Umrl je mirno kot otrok. Ni klel, ni molil, govoril je

samo o kmetiji in otrocih. Bilo je, kot da bi bili v sobikakega kmeta, ko naroãa, kaj naj po smrti delajo.

Pomladni dan, drugaãe tako lep in sonãen, mi je ostalgloboko v spominu. Oba kmeta, prvi partizan, drugibelogardist, oba sta klicala otroke, obema so bile zadnjemisli okrog doma: pri Ïeniãki, pri otrocih, pri zemlji alipri kmetiji. Drugi je bil sovraÏnik, sovra‰tva do njeganisem ãutil.

Zveãer smo sedeli pri tabornem ognju. Nekateri sospali in dremali, drugi zopet smo se pogovarjali o smr-ti, o tem, zakaj je ãlovek tako tih, kadar umira, zakaj nipatetiãen in surov, in o tem, kako umirajo kmetje, na‰iali na nasprotni strani. Menili smo, da na‰i vedo alimorajo vedeti, zakaj se bore, oni siromaki, ki so ‰li kbelim, pa ne vedo in so Ïrtve za stari red. Zdelo se namje, da mora biti stra‰no, boriti se proti lastnemu narodu.

»Tisti belogardist, notranjski kmet, nas ni prav niãsovraÏil,« je dejal ·tefan.

Gregor je na to odgovoril: »Nevarno je vãasih s srãnokulturo, humanizem je za mirne ãase, ne pa za vojni ãas.«


140

Meni sta pa kar naprej hodila pred oãi tista dva mrt-veca . . . —

Ne vem, kaj je bilo v meni. Ko je padel kak borec aliãe sem videl, da se je zvijal v krvi, so mi vedno pri‰lesolze. Tudi do ubitega belogardista nisem ãutil sovra‰-tva, tudi partizana nisem pustil, da bi se ponorãeval izmrtvega, mrtvi se ni mogel veã braniti. Vendar sem sevãasih jezil nase in na svojo mehkobo. ·ele marca 1944,po tistem strahovitem pohodu 14. divizije na ·tajerskoso mi prenehale prihajati solze za padlimi. Videl semmrtvega ali teÏko ranjenega in si mislil, da je bil ali da jeãlovek, kakor sem sam. Kaj sedaj misli njegova Ïena alimati? Kaj je ta ãlovek pomenil v Ïivljenju, kako ga bodopogre‰ali? Koliko ljudi ga bo razen domaãih ‰e nosilo vsrcu? Kako bi lahko po vojni domaãim in ljudstvu po-magal! Koliko je njegova mati pretrpela, da ga je vzgo-jila v celega ãloveka!

Gregorju so viseli obujki iz ãevljev, velikanski nahrbtnikje bil ‰e vedno njegov zvesti spremljevalec.

»No, sedaj se bo‰ pa ma‰ãeval, ko si moj stare‰ina;prej sem te jaz zbadal.« Sedel je pred nizko kmeãko hi‰oin se drÏal za kolena.

»Potreben bi bil, da bi te vzel v precep. Poglej, vsitom‰iãevci te Ïe poznajo po viseãih obujkih in po tvo-


141

jem kot kamela velikem nahrbtniku; pozabi odredovemanire, sedaj si v Tom‰iãevi.«

Gregor se je nasmehnil in spregovoril: »MatevÏ, neuãi me; tudi starega Diogena ne bi zlepa spravil iz nje-govega soda. Daj mi cigareto!«

Izvlekel sem nekaj cigaret.»Tak bataljon bom napravil, da bom vse posekal,« je

veselo in proti svoji navadi govoril Gregor.Popoldne sem prvikrat videl naãelnika ‰taba brigade

Pera Popivoda. Stopil je predme v novi zeleni obleki inv novih ‰kornjih ter z lepo poãesanimi ãrnimi lasmi.Roke je imel na hrbtu prekriÏane. Bil sem na sestankubrigadnega partijskega biroja, kjer smo razpravljali,kako poveãati disciplino v brigadi. Pero se je predstavil,nato pa je dejal: »Oho, partijski sestanek! âuj, sekretar,kaznuj takoj Zvoneta, ker je nediscipliniran! Kaznuj tudikomisarja Dolenca, ni dosti prida! Pomeãi vse nergaãe izPartijel To Ïelim jaz in to tudi zahtevam.«

Preseneãen sem ga pogledal, nato sem mu odgovoril:»Ti, tovari‰ Popivoda, si naãelnik brigadnega ‰taba inãlan ‰tabne partijske celice, niã veã. Nisi partijski funk-cionar in zato se ne vtikaj v zadeve, ki se te ne tiãejo.Kdo, kdaj in kako bo kaznovan, je stvar ãetnih celic,bataljonskih in brigadnih birojev. Takoj tudi zapusti na‰sestanek, nisi ãlan partijskega brigadnega biroja.« Samopogledal me je in od‰el iz sobe. Zvone s svojo drobno


142

glavico se je nagnil k meni in mi za‰epetal: »Ti, ta vragbi vsakemu komandiral, in vsako Ïensko, ãe se mu lepusti, bi rad. Pravijo celo, da je z italijansko kraljico vsorodu, iz ârne gore je.« ObrazloÏil sem kompetenceãetne celice, kompetence bataljonske in kompetencebrigadne celice. Bataljonska ali brigadna celica ne moresklepati o partijskem delu in Ïivljenju po ãetah in bata-ljonih. To pravico imajo samo bataljonski in brigadnibiroji in brigadne partijske konference kot najvi‰ji par-tijski forum v brigadi; komandirji ãet, ‰tabi bataljonov inbrigade pa so navadni ãlani osnovnih partijskih organi-zacij. Dodobra smo se pogovorili. Na sestanku ‰tabnecelice sem te stvari znova razloÏil. Popivoda je molãal ingledal v stran. Nekateri so mi pritrjevali, nekaterim pastvari niso bile jasne; nekdo je menil, da bi ‰tabna celi-ca komandirala ãetnim in bataljonskim celicam.

»âe bi bilo tako, potem bi lahko rekli: ti si ãlan Parti-je in mora‰ razumeti brez diskusije. Postali bi navadniavtomati.«

10. maja smo se s ‰tabom premaknili v Tihoboj. Bili smov hi‰i, kjer niso bili niã kaj vljudni do nas. Dan je bil lep,sonãen. Po sadnem vrtu so cvrkutali ptiãi, partizani soÏviÏgali in se umivali. Z bataljonskim obve‰ãevalcem, shrabrim Ljubom Antonãiãem sva hodila pod drevjem,


143

se pogovarjala o njegovem bataljonu, a ker je bilo mno-go dobrega kadra, sem rekel, da jih bo treba nekaj pos-lati na teãaje. Dolenc se je branil, po njegovem bi bila tonesreãa za bataljon.

V daljavi je zaropotal mitraljez. Prihiteli so obve‰ãe-valci ter sporoãili, da se od Mirne pomikajo moãne ita-lijanske kolone. Kmalu je prihitel tudi na‰ Borut, ki jepovedal, da se tudi od trebanske in primorske stranipomikajo proti âateÏu moãne fa‰istiãne trope. Zasedlismo poloÏaje v gozdiãu, ki se razteza na sektorju Tiho-boj—Cirnik. Drugi bataljon je v naglici zasedel sektorZaplaz—âateÏ. Boj se je zaãel. Italijanski ãeladarji so sepomikali po krompirjevih njivah in po Ïitnih poljih.Kleãal sem pri teÏkem mitraljezu, bil je ob robu gozdain za nekim starim krivenãastim gabrom, okrog nas paso padale mine. Jankova ãeta je bila na najbolj odprtemkraju, vse minomete so usmerili Italijani nanje. SovraÏ-nik je tudi Ïe izvohal teÏki mitraljez, ki je poãasi sekal inga zaustavljal; veã teÏkih min je padlo v bliÏino, trijepartizani so Ïe bili teÏko ranjeni. Boj se je razvil na vsejkrivenãasti ãrti. Umaknili smo se za sto metrov. Na obehstraneh je bilo tako streljanje, da smo kriãali drug nadrugega, ãe smo se hoteli razumeti. Listje in bukovevejice so nenehoma padale na nas.

»Kako dolgo bomo vzdrÏali v tem peklu?« je vpra‰alTilen in hitro s pu‰ko dvakrat ustrelil. Mitraljez je bil Ïe


144

vroã in na‰e pu‰ke tudi, zopet smo se umaknili. Tudi nadesnem krilu je bilo vroãe. Na poloÏaj se je priplazilDakijev kurir in mi velel, naj grem takoj v ‰tab. Od‰elsem med grmovjem.

Sto metrov zadaj, za nekim kriÏpotjem v gozdiãu, jestal Daki razoglav in kriãal; okrog njega so padale mine.

»No, kaj se pa dere‰?« sem ga vpra‰al.»Kaj se ne bi drl, brigadnega pisarja sem nagnal! Na-

rekujem mu poroãilo, on pa vsakokrat, ko pade mina,poskoãi tri metre visoko. Potrpel sem, nato sem ga panagnal v komoro.«

Poslej sem pisal poroãilo jaz, Daki je meni narekoval.Mine so kar naprej eksplodirale okrog naju.

»Stane, ali se ne bi vsedla pod tistole ‰iroko bukev,laÏe bom pisal,« sem mu omenil.

»Ali tudi tebe prijemlje panika?« Daki se je zareÏal.»Hudiãa, ne vidi‰, da je vse okoli naju v zaklonih.

âemu bi tukaj stala? Grem Ïe raj‰i na poloÏaj, kakor datukaj stojim.«

Daki se je kar naprej smejal in narekoval. Skozi veje jepriletel ko‰ãek mine in mi odtrgal sprednji del kape.Skoãil sem kot jelen in bil sem v skoku pri bukvi. Sédelsem kak‰nih deset metrov od Dakija, ki je ostal sredipoti in se smejal, nato pa je ‰e sam krenil k bukvi in samsédel k meni. Mimo so prinesli ‰est ranjencev.


145

»Proti âateÏu bi jih nesli,« je rekla bolniãarka Dunja,visoka, moãna partizanka, kostanjevih las.

»Ne na âateÏ, od tam se bodo na‰i umaknili, na Cir-nik krenite. Pet sto metrov pojdite naravnost, nato za-vijte za gozdom proti Cirniku,« je zakriãal Daki.

Ranjence so odnesli, poroãilo je bilo napisano, karprifrãi teÏka mina in udari prav na sredo kriÏpotja, kjersva prej stala z Dakijem. Zraãni pritisk naju je vrgel kbukvi in ko sva se ozrla, sva zagledala veliko jamo.

»Si videl, ãe bi stala ‰e tam, bi sedaj iskali najina ãre-va po zelenih bukovih vejah. In nekoã bi govorili: Îivelje nekoã komandant Tom‰iãeve brigade, ‰panski bo-rec . . .«

Daki se je kar naprej smejal, zatem pa me zavrnil:»Kaj ãe naju zadene, zato se pa tolãemo!«

»Res je, tolãemo se, ali na tako bedast naãin ne bi Ïe-lel poginiti.«

Mine so vedno pogosteje padale, sklonjena sva od-hitela na poloÏaj. Kotarjeva ãeta je juri‰ala in zavrnilafa‰iste za nekaj stotin metrov. Kar naprej in naprej sonosili ranjence. Na obrazih borcev je bilo videti utruje-nost, a tudi zaskrbljenost zaradi hudega ognja, rdeãelasimitraljezec je preklinjal v vseh mogoãih jezikih, ko jenaju zagledal, je zavpil: »Daki, dobi nam ‰e nekaj mit-raljezcev, pa smo na konju!«


146

»V Ïepu jih imam, kaj?« se je vpra‰al Daki in zaãelkleãe in za debelim parobkom opazovati italijanske po-loÏaje; nato je dal daljnogled meni in rekel: »Na, hitropoglej, bo‰ videl nekaj lepega!«

Pogledal sem in videl, kako se vleãe ob gozdu dolgakolona mul in pe‰cev, osem sto metrov v dolini podnami pa so v ‰tirih vrstah sklonjeno ‰li italijanski voja-ki, ãelade so se jim svetile v dopoldanskem soncu.

»Premaknili se bomo,« je dejal Daki. Medtem je pri‰elkurir od âateÏa. »Jan je prosil, da mu po‰lje‰ bataljon napomoã, sicer bo odstopil, veã tisoã fa‰istov in grenadir-jev je na poloÏaju in ‰e dovaÏajo okrepitve.«

Lahko smo sklepali, da nas nameravajo stisniti odtreh strani. Na‰i so nehali streljati; priãakovali so, dabodo pri‰li fa‰isti bliÏe, nakar bi usekali. Zapustili smokraj, kamor so padale mine, in se zaãeli umikati. S kurir-jem sem se spustil skozi bukov gozdiã navzdol, da ob-vestim komoro in ranjence, naj se takoj umaknejo.

âez pol ure sva pri‰la do neke hi‰e; v senci so stalanosila, Anãka in Dunja sta previjali ranjence. Kdaj pakdaj je ãez gozd privr‰ala mina in padla kraj hi‰. Komo-ra‰i so kriãali in se suvali med seboj. Ogledoval sem siokrvavljene ranjence. Obstal sem pri nekem mitraljez-cu. Oãi je imel motne, stiskal je pesti. Bil je teÏko ranjenv obe nogi. Prej‰nji dan je ‰e na âateÏu veselo prepeval.Zdaj je prosil: »Dunja, ·pela, Anãka, vode, vode!« Ra-


147

njenec BlaÏ, pomoãnik mitraljezca, je stra‰no preklinjalvojno, Nemce in Italijane. Nato je zavre‰ãal: »Hudiãevigubãevci, ãe bi nam pri‰li na pomoã, ne bi bil sedaj ra-njen.«

»Prej ko bo zima, bo‰ zdrav, bo‰ videl,« ga je tolaÏila·pela in mu dala Ïganja.

Stopil sem v bliÏnjo hi‰o, ki je bila krita s slamo. Napostelji je leÏala mlada Ïenska, zvijala se je v porodnihkrãih. Okrog postelje sta stali dve Ïenici in krilili z roka-mi, Ïenska na postelji pa je vzdihovala: »Oh, vsaj danesbi naj bil mir. âemu ta direndaj okrog hi‰e?« Vsak hip sose odprla vrata, v sobo pa je pokukal kak partizan; ko paje zagledal Ïensko na postelji, se je takoj pobral. Poiskalsem zdravnika, Lojzeta.

»In prav danes mora roditi, toliko ranjencev imam!«Okrog hi‰e so zaãele padati mine. Ranjence so hitro

odnesli po stezi proti Cirniku. Ena mina je padla na hi‰oin slamnata streha se je vnela. Lojze je skoãil v hi‰o inukazal, naj odnesejo Ïensko s posteljo vred iz hi‰e; Ïen-ska je medtem rodila.

»Oh, zakaj ni miru,« je venomer stokala.»Niã hudega se vam ne bo zgodilo. Pri‰el je ãas, dra-

ga mati, kaj bi tarnali, narava zahteva svoje,« jo je po-tiho zavraãal Lojze.

·tirje moãni partizani so nesli mater iz hi‰e in poloÏiliposteljo na vrt pod cvetoão jablano. ·e sedaj mi je v spo-


148

minu prestra‰eni obraz Ïenske v porodnih krãih in lep,sonãni dan, ki je bil zunaj. Vsenaokoli, okrog hi‰e in podrevju so peli ptiãi; le od ãasa do ãasa, ko je privr‰alamina, so odleteli.

Zopet smo leÏali na poloÏaju. Boj je ponehaval. Le tuin tam je padla mina od italijanske strani.

V ‰tabu smo se sestali in razpravljali v pozno dopol-dne. Napravili smo naãrt za premik, na sektor Ajdo-vec—Dobrniã. Vso noã smo hodili in v ranem jutru pri‰lina Brezovo reber. Na Ajdovcu smo sreãali 13. proletar-sko Ïumberaãko brigado. Moãni, zagoreli fantje so biliv tej brigadi in s seboj so imeli top, ki je poskakoval poslabih poteh. ·el sem ob koloni drugega bataljona, par-tizani so zvedavo ogledovali top. »Le kdaj bomo mi do-bili top?« so se spra‰evali nekateri.

»Svojega mitraljeza ne bi zamenjal za top,« je zamr-mral mitraljezec Klanãar; veljal je za najbolj‰ega v bri-gadi. Drugi bataljon je ‰el na sektor Rdeãi kal, kjer so sekmalu zaãeli hudi boji. Nosili so ranjence in kmalu je bilranjen tudi komandant bataljona Raco. Bataljon je natoprevzel âakla. LeÏali smo na poloÏaju. Mine so treska-le okrog nas. Le tu in tam se je pokazala kaka ãelada, senato hitro stisnila k zemlji ali za kako krtino.

Tri metre od mene je bil neki borec teÏko ranjen.»Uh, kr‰ãendu‰, naj bi me zadelo v levo nogo, ne pa

v desno! Uh, tri sto hudiãev, tako lep dan, jaz pa sem ra-


149

njen! Barabe, poãakajte, ko ozdravim!« Priplazila se jebolniãarka Anãka in ga za silo obvezala. Ponudil semmu Ïganja.

»Oh, ti hudiã, ti! Dragi Tonãek, sedaj bo‰ pa nosilbergle. Kaj pravi‰, tovari‰ komisar, ali ni moja noga veãvredna kakor pa pol Italije?« Zavijal je oãi, klel fa‰iste insvojo usodo.

»Ozdravel bo‰, bo‰ videl,« sem ga tolaÏil.»Seveda bom, saj verjamem, ali ‰vedrast bom. Za

‰vedro pa ãedno dekle ne pogleda. Jaz sem pa tako radvasoval.«

Smilil se mi je in kasneje sem se veãkrat spomnil nanjegove besede; po vojni pa sem ga sreãal na partizan-skem taboru Tom‰iãeve brigade. ·epal je resda malo, alizraven njega je bila postavna, zajetna in zelo ãedna Ïen-ska, bila je z otrokom v naroãju. Zagledal me je in za-klical: »No, ti komisar, ali se ‰e spominjas, ko sem bil ra-njen? Pobiralo me je, a jaz sem se zaradi Ïensk bal.Vidi‰, pa sem le dobil pravo Ïensko, ãeprav pomalo ‰e-pam.«

»Ni vrag,« sem mu odgovoril. »Znal si se tolãi, nivrag, da ne bi dobil dobre Ïenske.«

Od‰la sta, jaz sem pa ‰e dolgo zrl za njima.Veã na‰ih ranjencev so odnesli na obvezovali‰ãe.

Znova smo se umaknili; topni‰ki in baca‰ki ogenj je bilprehud; nove in vedno nove trope Italijanov so se usipa-


150

le od Dobrniãa proti Rdeãemu kalu. Bili smo v bukovemgozdiãu in okrog nas so na gosto treskale mine, ranjen-cev smo imeli veã kakor petnajst. V ‰tabu so govorili, dase bomo ponoãi premaknili.

»Saj sem vedel, da bo vrag,« je rekel âakla. »Kadargremo v te zaguljene kraje, je vedno borba in hudiãevovroãe. Blagor gubãevcem, dobro se jim godi na Trebel-nem.«

11. maja smo se premaknili na sektor âateÏ—Zaplaz. Biloje prelepo sonãno majsko jutro, ko smo ‰li v gosjemredu drug za drugim med Ïitnimi njivami proti âateÏu.Obãudoval sem prelepe kraje, prvikrat sem hodil ponjih. Da, dosti lepote je po Dolenjski, sem si mislil; leponapete njive, okopani vinogradi, mali gozdiãi, ãednihribi in dobri ljudje. Ni ãuda, da so vsi dolenjski parti-zani tako hrepeneli po Dolenjski. Kadarkoli je bila Tom-‰iãeva brigada na Dolenjskem, so bili borci veseli in za-dovoljni. »Ali niso ãedni na‰i kraji? Kar v teh krajih biostali,« mi je dejal kak borec. Notranjci so samo gleda-li in obãudovali lepoto âateÏa in Zaplaza, da, z manovred. Popoldne sem imel na velikem vrtu politiãno uro.Fantje so leÏali pod drevjem in se pogovarjali, kdaj se bozaãela druga fronta. Komisar Zvone je pa menil, da bovojna trajala ‰e precej ãasa.


151

»Eh, no, slaba tolaÏba,« je dejal mitraljezec Klanãar.Nekateri so naãeli vpra‰anje, zakaj tudi tom‰iãevci ne

bi ‰li za kak teden v Belo krajino. »Vsa fa‰istiãna svojatse najveã zaganja v nas. Poãivati bi bilo treba,« so vsikriÏem ugotavljali in govorili o gubãevcih, da se jim odvseh brigad najbolje godi.

Ta dan sem govoril z dvanajstimi mitraljezci, ki so se-deli pod ‰iroko jablano in si pripovedovali doÏivljaje izbojev. Nekateri so bili zelo samozavestni, bili so ponosnina svoje uspehe. Rekel sem Klanãarju, naj mi kaj pove.

»Dosti borb sem preÏivel,« je povedal Klanãar, »alinajbolj pogodu mi je bilo takrat, ko sem tekel za fa‰isti,ko sem stal in streljal z mitraljezom za njimi. Prviã semse streljanja bal, no, in sedaj mi ni niã, ãe mitraljezi reg-ljajo; privadil sem se temu, kakor brenãanju hodih os inãebel.« Klanãar se je nasmehnil, se prevalil na drugostran in se zazrl v dolino.

Drugi je zaãel mitraljezec Pepe; svetlo je pogledalokrog sebe, nato pa zaãel: »Najhuje je bilo v Suhi kraji-ni, marca meseca. Z mitraljezom sem bil na nekem robuin proti nam so se plazili fa‰isti. Ko sem se ozrl, sem vi-del, da se tudi za nami pomikajo posamiãni tropifa‰istov. Moj pomoãnik je kriãal: ,Pepe, beÏi! Ujeli najubodo.’ Drezal sem ga v rebra in vpil: ,Le hitro! Hitrodajaj ‰arÏerje! Ne zijaj okrog!’ Obraãal sem se kakorvreteno in streljal na fa‰iste, ki so se plazili pred nami.


152

Ali pa sem se okrenil in pognal rafal proti fa‰istom, ki soÏe preskakovali grmovje za na‰im hrbtom. Samo ‰e pet‰arÏerjev sva imela, zato sva oba tulila: ,·arÏerjev prine-site!’ Borci so pa leÏali v rebri in poãasi, ah, leno streljaliv Italijane. Bil sem jezen in ves iz sebe; in ko sva s po-moãnikom izpraznila zadnji ‰arÏer, sem ves jezen vrgelzadnji dve bombi v gruãico fa‰istov — bili so Ïe zagrmovjem — in vrgel nekemu v hrbet ‰e izpraznjen ‰ar-Ïer. Zarjul je in se pognal nazaj v grmovje; gotovo jemislil, da ga je zadela bomba. Takrat je zakriãal tudikomandir: ,Juri‰!’ in pognali smo se za fa‰isti, in fa‰istiso zaãeli teãi. Tekel sem z mitraljezom, brez municije.Neki italijanski mitraljezec je odvrgel mitraljez, pogra-bil sem ga, svojega pa dal pomoãniku. Pograbil sem mu-nicijo, bilo je je polno po tleh, se vlegel za grmiãek inpriãel streljati . . . in fa‰isti so beÏali! Ha, lepo pa tudihudo je bilo takrat v Suhi krajini.« Konãal je in zapelveselo pesem . . .

Tretji mitraljezec, Silvo, mlad in bledikast fante pa jedejal: »Tako je, lansko leto si samo rafal spustil in Itali-jani so stekli kot smrkavci; veãkrat sem si mislil, ali sokaki mulci ali kaj; sedaj so pa poslali sem svoje najbolj‰evojake, ti vragi se zlepa ne umaknejo; juri‰ati mora‰ in‰e z boka jih mora‰ prijeti. Saj, tudi to bi bilo lepo, samoãe bi imeli veã mitraljezov.«


153

Rdeãelasi mitraljezec, ki je pri‰el na vrsto, je zagodr-njal: »Vse gre, ali ãe te komandir dene na kak slab po-loÏaj, kjer ni razgleda, mora‰ tekati in se plaziti po po-loÏaju sem in tja, da je prav neumno; ves upehan si, nezadeva‰ veã tako, kakor bi moral.« Obrisal si je ãelo, vesobraz in se okrenil k meni. »Tovari‰ komisar, v ‰tabupovej, naj na‰ega komandirja malo pouãe, da se bo boljzna‰el na poloÏaju in da bo pametno ravnal z mitraljez-ci.« Obrnil se je k Pepiju in zaklical: »Daj mi Ïganja, ãega ima‰ ‰e kaj.«

âutarica z Ïganjem je kroÏila. »Malo mi pa le pusti-te,« je godrnjal Pepi, ko je zrl za ãutarico, kako je ‰la izroke v roko.

»Vsi smo si enaki, kaj bi ga sam popil,« se mu je sme-jal rdeãeliãni mitraljezec.

»Tovari‰ komisar,« je zaklical neki drug mitraljezec,»jaz pa mislim, da bi morali mitraljezci dobiti posebneobleke, da bi se razlikovali. Uh, kak‰ne reve bi bili vsidrugi, ãe ne bi bilo nas, mitraljezcev!«

»Kaj bi z oblekami,« sem ga zavrnil; »odlikovanja bo-ste dobili in pi‰tole bi morali dobiti; vsak mitraljezecsvojo! Treba bo upo‰tevati pri plenu.«

Vsi so planili pokonci in me pogledali, vsi naenkrat sozaklicali:

»Tako, tako! Pi‰tolo!«


154

»·tajerje, da veste,« je predlagal Pepi in potresaval sprazno ãutarico. »Kdo ima ‰e kaj Ïganja? Za komisarja!«

Majhen, ãrnikast mitraljezec je potegnil ãutarico iznahrbtnika in mi jo ponudil. »Kar potegni in dobro po-tegni,« so mi prigovarjali. »Samo glej, da bomo res do-bili tiste ‰tajerje. Do sedaj imamo same slabe izku‰nje,pi‰tole dobivajo samo funkcionarji . . .« — »Ali pa kakiterenci,« se je obregnil rdeãelasi. — »Terenci bi moraliimeti bombe. Kaj jim bodo pi‰tole?« Govorili so vse-vprek.

»No, fantje, komisar bo Ïe gledal, da bo kaj s pi‰to-lami,« je zakljuãil Pepi.

12. maja. Ponoãi smo se premikali med vinogradi protiCirniku. Bila je topla majska noã; poãivali smo v visokitravi kraj poti in se ozirali v zvezdnato majsko noã;sli‰ali smo hrzanje konj, topotanje s kopiti, polglasnogovorjenje v dolgi vrsti in ropotanje s tovori. KomisarTilen, mlad visok fant, je sedel poleg mene in priãelpripovedovati doÏivljaje iz Dolomitov. »Ve‰, z Dolomi-tov je videti Ljubljano in to je lepo, prav lepo,« je tihopripovedoval Tilen. »Kadarkoli sem s hribov zagledalLjubljano, me je nekaj stisnilo pri srcu. Spomnil sem sena ‰tudentovska leta, na uãenje, na prijateljice ‰tudent-ke. Ljubljana je kraj moje lepe, brezskrbne mladosti.


155

Veãkrat sem bil v Dolomitih na straÏi na takem mestu,kjer sem v meseãini zrl na svojo Ljubljano, polno luãi inlepih spominov. Kaj pravi‰, ali bom ‰e kdaj videl Ljub-ljano. Slutim, da je ne bom nikoli veã videl. Zadnjih ‰tiri-najst dni je bilo ‰est partizanov mrtvih, pet pa ranjenih.Ve‰, to me moti in si kar mislim, da bom ostal kje v do-lenjskih griãih ali pa v temnih notranjskih gozdovih. Sajvem, da ni lepo, ãe komisar misli na take stvari, ali jazsem ‰e zelo mlad komisar, ‰e dvajset let nisem star.«

TolaÏil sem zami‰ljenega Tilna, ãe‰ da so to mladost-ne misli, sicer pa da je zelo lepo od njega, da tako lepogovori o mladosti in o Ljubljani. Vsak med nami paãmisli na tisti kraj, ki mu je najdraÏji, saj smo ljudje.

»Îe res, da smo ljudje, ali, ko sem zadnjiã o tem govo-ril nekemu tovari‰u, se je samo posmehoval in me nadrlz zelenãkom; kar hudo mi je bilo. Da sem vedel, da setako rad norãuje iz mladih ljudl, mu ne bi omenil.«

13. maja. Nastanjeni smo bili na sektorju Cirnik—Tiho-boj. ·tab smo imeli v neki zidanici in zaskrbljeni gospo-dar je prinesel nekaj litrov kislega vina na mizo. Protijutru se je pojavil v ‰tabu novi komisar Stane Doboviã-nik, ki je bil do tedaj v ·ercerjevi brigadi Hribarjev po-moãnik. Niã ni bil vesel, da je pri‰el za komisarja Tom-‰iãeve brigade. Îalostno se je drÏal; najraj‰i bi bil ostal


156

v ·ercerjevi brigadi, kjer je bilo dosti mladih in hrabrihborcev. Komaj sem ga pregovoril, da je ‰el k Janu na raz-govor. Sam sem od‰el v ãetrto ãeto, kjer sem imel poli-tiãno uro. Tom‰iãeva brigada je formirala ‰e ãetrti bata-ljon, katerega komandant je bil nekdanji komandantodreda Gregor, komisar je bil pa molãeãi Lojze, njegovpomoãnik pa Stane Petelin-Vojko, ki je vedno kje ãepelin prebiral ‰olske knjige; Gregorju so po stari navadiviseli obujki iz ãevljev.

14. maja smo bili zopet na sektorju Ajdovec—Brezovareber— Dobrniã, zopet je bila borba. Italijani so poãasiprodirali iz Trebnjega in Novega mesta. Tom‰iãevci nisobili niã kaj veseli na tem sektorju. Ranjen je bil koman-dir 2. ãete; leÏal je in ure jadikoval in klel . . .

»Vidi‰, tako hodimo na Ajdovec, pa na âateÏ, na Cir-nik, pa zopet na Ajdovec,« je govoril Dolenc.

·tab smo imeli v Ajdovcu; tretji bataljon je bil v Glo-bodolu, ki se je pa umaknil pred veliko in moãno itali-jansko silo na Rdeãi kal. Na‰i so se spopadli s fa‰isti priRdeãem kalu. Risov bataljon je bil na Ajdovcu. Razgo-varjal sem se s kmeti in jih izpra‰eval, zakaj nas nimajoradi.

»Hm, o tem bi se dalo govoriti,« je dejal neki kmet inme nezaupljivo pogledal. »Nimamo vere in ne zaupa-


157

nja, da bi vi zmagali, da vam odkrito povem. Slovenijane bo nikoli komunistiãna, tako govore pri nas.«

»Kdo bo pa fa‰iste zapodil iz na‰ih krajev, kaj pravi-te?«

»âakali bi, da bi nas osvobodili Amerikanci in An-gleÏi; drugaãe bo slovenski narod iztrebljen. Saj tudi jaznisem z belo gardo, ali ãakali bi, vojna se bo konãala nasvetovnih boji‰ãih.« Kmetiã se je zvito nasmehnil.

»Oãe, mislite, da se bodo drugi za nas tolkli?«Stari kmet je samo skomignil z rameni.»Niã drugega ne potrebujem, kakor samo mir in zo-

pet mir, to vam reãem.«»Kdo med nami si ne Ïeli miru in svobode?«Na vrtu se je nabralo veã kmetov in kmetic. Nekate-

ri so pritrjevali, drugi so molãali; trije kmetje so dejali,da bodo o na‰i svobodi odloãali drugje, ne pa pri nas.Dolgo smo se pogovarjali.

Ko smo se raz‰li, sem od‰el na vrt, kjer sem prejelpo‰to za brigado. Poleg neke jablane sta stala koman-dant Ris-JoÏe Lepin in komisar Vasja-Kogej. Staknila staitalijansko bombo in se igrala z njo; vrtala sta po bom-bi in se smejala. Naenkrat zasli‰im eksplozijo. Ozrem sein vidim, kako se Vasja in Ris drÏita za okrvavljena obra-za. Pritekel je zdravnik Lojze, pritekle so bolniãarke in juobvezale. PoloÏili smo ju na voz za ranjence in voz oblo-


158

zili s slamo. Vasja in Ris sta legla na voz in zaãela prepe-vati bojne pesmi.

»U‰esa bi vama navil,« je rekel zdravnik Lojze in ho-dil okrog vozov. »Bombe so zato, da jih meãe‰ v Italija-ne, ne pa da se igra‰ z njimi.« Tudi Jan in Daki sta sejezila. »Dva meseca bosta v bolni‰nici, a bi ju tako po-trebovali, sposobna in hrabra sta.«

In zopet je ena ãeta spremljala ranjence na Rog, mi pasmo se znova premaknili na âateÏ in Zaplaz. Popoldnesem ‰el v ãetrti bataljon. Ves ‰tab je modro sedel zamizo in resno zrl po sobi.

»No, kaj se pa tako drÏite?«»Eh, kaj, slabo je; ãetnega komisarja smo degradira-

li,« je odgovoril Vojko in na‰obil usta.»Kaj, vraga, pa je naredil?«»Brez dovoljenja je splezal na ãe‰njo,« je odvrnil Gre-

gor.»Sedaj pa je ‰el, niã ne vemo, kje je,« je poãasi in s

trudnim glasom izpregovoril bataljonski komisar Lojze;komaj da se mu je ljubilo odpirati usta.

Bilo je, ko da bi bili dvain‰tiridesetega in oktobra inna Krimu, ko se je za vsako malenkost kaznovalo fante.Sedeli so za mizo kot gre‰niki. Resniãno mi je bilo Ïal zahrabrega ãetnega komisarja, ki so ga za malenkost de-gradirali.


159

15. maja. Popoldne smo se bojevali na Zaplazu. Mine sotreskale po na‰em poloÏaju. Italijani so prihajali odprimskove strani in od KriÏa. In zopet je bilo nekaj bor-cev ranjenih, med njimi tudi hrabri pomoãnik koman-danta bataljona, Mirko. Pozno popoldne smo se umikalimimo cerkve na Zaplazu. Borci so godrnjali, ko so ‰limimo cerkve; ãe‰, mati boÏja, ãe bi imela kaj moãi, bipomagala nam, ne pa Italijanom. Ob umikanju s âateÏaso se nekateri va‰ãani za oknih smejali na‰emu umikanju.

»Si videl, smejejo se nam,« je rekel Jan.Bil sem jezen, da so mi pri‰le solze, do sedaj ‰e nisem

videl, da bi se nam domaãini smejali. Pozno ponoãi smopri‰li na Cirnik. Na ‰iroki mizi je leÏal Mirko; bil je ra-njen v trebuh in zdravnik ga je prevezoval. Divjala je ne-vihta, okna so neprenehoma ‰klepetala. Stali smo obmizi, na njej pa je umiral na‰ sposobni in hrabri koman-dant Mirko. Bilo nam je teÏko; ponoãi so se poslovili odnjega ‰e mitraljezci.

Premaknili smo se na Trebelno, kjer so Ïe dalj ãasakraljevali gubãevci. Niã kaj prijazna ni bila pot ãez mi-rensko progo in potem ãez daljni Blatni klanec, preveãsmo bili zbiti od hoje in pretekanja.

Brigada se pomika po strmem klancu v gosjem redu.»DrÏi vezo! DeÏurni naprej! Vodiãi k ‰tabu! Veze ni!«Taki glasovi so redna noãna pesem. In ko pride po

vrsti blagodejni klic: deset minut poãitka, na mah vse


160

pocepa ob poti. âepe v skupinah in dremljejo, se nasla-njajo na drevesa in v hipu zaspijo. Konjevodci leÏe prikonjih in drÏe povodce moãno v rokah. Nekateri drem-ljejo naslonjeni na sopeãe Ïivali, intendanti godrnjajo inpripravljajo lonce in drugo prtljago na konjih. Koman-danti in komisarji pa v gruãah hodijo in se tiho pomen-kujejo; nekateri hodijo poãasi ob vrstah gor in dol in tupa tam spregovore nekaj besed z mitraljezci in odidejopoãasi naprej. Vsem borcem brigad in odredov so dobroznani teÏki noãni pohodi. Treba je napraviti dolg mane-vrski premik v poletni noãi, ali ãlovek je zbit, rad bi za-spal, a ne sme; opleta se po slabih poteh ali stezah; za-deva ob prednjega tovari‰a; partizan malo pogodrnja, tipa mu reãe‰: »Ah, vrag, saj niã ne vidim!« Dramijo teklici, ki gredo po vrsti; zdaj so ‰ibkej‰i, zdaj moãnej‰i.»DrÏi vezo! Ne zaostajaj! Ne kaditi! Stroga ti‰ina!« Vãa-sih zasli‰i‰ borca: »Vrag in ti‰ina, naj vrag vzame vseskupaj! âe kaj pride, se bomo Ïe vsekali. Kdo daje takokomando?« Dolga vrsta se zopet zaziblje, pod kopitikonj in mul se znova kre‰ejo iskre.

Z dremavico sem imel iste teÏave kakor veãina bor-cev. V tistih toplih noãeh sem se dostikrat opotekel inbutnil v drevo ob poti, veãkrat sem se tudi opraskal.Pomagal sem si na ta naãin, da sem zaspanost preganjals pogovori, ali pa sem hodil ob dolgi vrsti gor in dol;


161

kljub temu me je spanec muãil celo partizan‰ãino, po-sebno pa v toplih poletnih dneh.

Tisti veãer, ko smo ‰li po strmem in blatnem klancu,mi je naenkrat zmanjkalo tal in zvrnil sem se v jarek.Priskoãila sta partizana in mi pomagala. Udarec ob le-sen hlod me je zbudil iz dremavice. Znova sem se zna‰elin zatem zasli‰al: »Komisar se ga je nalezel . . . Kaj ho-ãemo, ãlovek je in Ïganja ni vsak dan . . .«

Tako smo proti jutru 16. maja pri‰li na Trebelno. Obis-kali smo gubãevce v njihovem domovanju. Kar zaãudi-lo me je: ‰tab brigade je bil na novo opravljen, vsi so biliv novih oblekah, v novih srajcah in v novih ‰kornjih.Postregli so nam s kozarãkom Ïganja in se z nami za-pletli v vesel pogovor. Hudobna misel mi je padla v gla-vo. Od‰el sem iz sobe in si ogledal borce. Mislil sem si,ãe je ‰tab brigade tako ãedno napravljen kot KriÏevski,kak‰ni neki so borci. In reãi moram, da so bili borci sla-bo obleãeni, novinci so bili tudi bosi; tako je bilo z nji-mi, kot z novinci v Tom‰iãevi brigadi. Ne, ‰tabni sijajnikakor ni bil v skladu z opremo borcev.

Tudi Gubãeva brigada je imela dosti mladih in hrab-rih borcev. Na politiãnih urah so zopet izpra‰evali, kdajse bo zaãela druga fronta, ali bomo konãali vojno letos


162

in kdaj bomo ‰li v Belo krajino, v domovino svobode inveselih ter dobrih ljudi.

17. maja. Premaknili smo se na sektor Sv. KriÏ—Moravãe.Po bataljonih sem imel politiãne ure. Prijel sem Krta,politiãnega komisarja, ker so borci po bataljonih spra-‰evali, kje je brigadni komisar in zakaj nima politiãnihur. Na‰i so dobili nekje vino; nekateri komandirji so sega nasekali. Pri‰el sem v malo sobo in ponujali so mivino, vsak iz svojega kozarca. Za voglom va‰ke krãme sose prepirali trije intendanti zaradi komore.

19. maja. Zopet smo bili na sektorju Cirnik—âateÏ. Bralismo poroãila, da je kominterna razpu‰ãena. Gregor jemlasknil z jezikom in dejal: »Ta je pa dobra, AngleÏibodo sedaj Rusom bolj verjeli. Takale kominterna je bilasamo za zmedo po svetu.«

·ele proti jutru so se pripeljali na nekem koleslju Krt,Jan in Popivoda. Nekje na poti proti Cirniku se je kole-selj prevrnil. VoÏnja sama, in ‰e s kolesljem, to je napra-vilo med partijci v brigadnem ‰tabu dosti kritike.


163

20. maja. V brigado je pri‰el pomoãnik komisarja glav-nega ‰taba Ivan Kavãiã-Nande. Pri nas je ostal tri dni.Obiskala sva vse ãetne celice in bataljonske partijskebiroje. Nande je povsod na kratko referiral o svetovnihdogodkih, obenem je govoril o utrditvi partijske disci-pline v ãeti. Nande je bil prekaljen komunist. Imel jetudi veliko avtoriteto. Krtaãil in krtaãil je tako, da so separtijci strinjali. Tudi ‰tabne celice je prijemal. Bil je kra-tek, jasen in stvaren. Razni polizobraÏenci so razvleãe-no govorili, dolgoãasno in pretirano morili; Nande, pos-taven in hraber delavec, pa je bil vzor ãloveka, komuni-sta in komisarja.

23. maja. Na âateÏu smo bili zbrani vsi komisarji inkomandanti, komandirji, vodniki in desetarji Tom‰iãevebrigade. Bili smo nagneteni v veliki sobi. Pri‰li so Milo-van ·aranoviç, Dragan Jeftiç in ‰e nekateri drugi funk-cionarji. Razpravljali smo o dotedanjih borbah, o uspe-hih in neuspehih; podrobno smo razpravljali o poloÏaj-nih bojih in o zasedah, o straÏah, o manevriranju in dru-gem. Sestanek je bil dolg, da so mnogi pozaspali ali pagodrnjali.


164

24. maja. Pero Popivoda je od‰el brez posebnih pripravz dvema bataljonoma ãez mejo na sektor Javorje. Trijeborci so padli, ‰est jih je bilo ranjenih. Vsi borci, poseb-no pa borci tretjega bataljona, so godrnjali zaradi tak‰neslabo pripravljene akcije. »To je zloãinsko,« so govorili.Naslednji dan je dobil Pero Popivoda od Glavnega ‰tabanalog, da zapusti Tom‰iãevo brigado in da odide naGorenjsko. Oddahnili smo se, re‰ili smo se samopa‰-nega in neodgovornega ãloveka . . .

28. maja. V nekem samotnem gradiãu pod âateÏem sose sestali ‰tabi Tom‰iãeve, ·ercerjeve, Cankarjeve inGubãeve brigade. Navzoãi so bili Matija Maãek, Stane,poznej‰i komandant glavnega ‰taba, Avbelj kot ãlanglavnega ‰taba, Kveder, Saranoviç, Dragan Jeftiç in dru-gi. Podrobno smo obdelovali naãrt za pohod Cankarjevein ·ercerjeve brigade ãez Savo in si zapisovali Kvedro-va izvajanja. Obãudovali smo njegovo nem‰ko brzo-strelko. Ta dan se je tudi na‰ Krt razÏivel. Razpravljal jetako kot Ïe dolgo ne. Lepe stare slike so visele na stenah,tako da sem od ãasa do ãasa pozabil na referat in sezazrl v steno. Daki me je ves ãas suval v rebra: »Pi‰i, kajgleda‰ tisto malarijo.« Ali meni je pogled venomer uha-jal na sliko, na kateri je moãan kmet peljal mlado Ïenopo vrtu, pred njima pa so tekli ‰tirje otroci; v ozadju je


165

bila hi‰a z balkonom. Da, tudi v vojnem ãasu vplivajo naborca ãustva mirnih ãasov.

V mraku smo odjahali proti âateÏu. Krt je vriskal inpodil konja. Meni so pa intendantje naklonili staro, zde-lano kljuse.

V ‰tabu brigade je bilo kar nekam v navadi, da smo sezbadali. Pa tudi stepli smo se za zabavo. Nekoã, ko smose na âateÏu tako obdelovali, je pri‰el kurir iz glavnega‰taba. Stekel je iz sobe in zakriãal bliÏnji ãeti: »Na po-moã, v ‰tabu se pobijajo!« Ali borci so se mu smejali,poznali so na‰e navade in ‰ale.

3. junija. Brigada se je premaknila proti Primskovemu.Hodili smo vso noã. Spotoma mi je neki ãetni komandirpripovedoval, kako rad je hodil v cerkev, ko je bil ‰emlad. »Vso ma‰o sem ogledoval neko Pepco; ‰est letsem bil zaljubljen, pet dolgih let sem jo ob nedeljahhodil gledat v cerkev. Zame ni bilo duhovnikovih pridig,ne kriãavih orgel, ne lepih fresk na stenah, temveã jebila le edina lepota, okroglo in rdeãeliãno Pepiãino licein svitek prekrasnih las na njeni glavi. ·esto leto sem seji ‰ele upal pribliÏati in ji povedati, da mislim nanjo Ïepet dolgih let. ,Dragi fant,’ mi je odgovorila, ,niã ne boz najino ljubeznijo, sem bolna na pljuãih.’

,Pepca, jaz pa te imam vseeno rad,’ sem ji odgovoril.


166

,Res, ali res,’ je otoÏno odvrnila in mi dala poljub,edini poljub, ki sem ga dobil od Ïenske. Vidi‰ in kmalunato je v neki bolni‰nici umrla. Ali ni, tovari‰ komisar,to hudo? Toliko ãasa se ji nisem upal povedati, da mis-lim nanjo, potem pa tak konec. Od takrat nisem ‰el ni-koli veã v cerkev, le od daleã jo ‰e pogledam. Kadar pazagledam cerkev, podobno na‰i domaãi, se spomnimPepce. Drugi so se trkali na prsi in se priklanjali, jaz sempa pozabljal na vse, samo njo, Pepco, sem gledal. Takose vãasih v tem Ïivljenju vse narobe postavi. Tudi ta voj-na mi ne preÏene vseh teh temnih misli.« Bil je mlad inhraber ali drugaãe molãeã ãetni komandir.

Danilo se je. Kolona je pri‰la v vas Metnaj. Ptiãi sozapeli jutranjo pesem. Sonce je obsijalo vso okolico. V‰tabu sta se javila dva terenca, v bunkerju sta bila odjulija 1942. Pobirala sta na svojo roko davek za Osvobo-dilno fronto in pisala s svinãnikom letake; ti letaki soimeli naslednjo vsebino: »Pri‰el bo dan in planili bomoiz skrivali‰ãa; takrat vam gorje, fa‰isti in beli!« Ali pa:»Dan zmage prihaja. Na jugu Ïe ropotajo tanki.« Kadarse je pa pribliÏala kaka enota, sta jo vselej pobrala vbunker.

»OsvoboditelJi so pri‰li,« so se norãevali na‰i propa-gandisti. »Moãna sta kakor vola. Le kako sta mogla sko-raj leto dni vzdrÏati v luknji?« ju je spra‰eval JoÏe in


167

mahal z dolgimi, suhimi rokami. Dali smo ju komisarju1. bataljona Tilnu, da bi ju vzgajal in vzgojil.

»Ha, veze ni bilo; ãe ima ãlovek hrane, se tudi bunker-ja navadi,« sta odgovarjala. Tudi ves denar sta izroãilabrigadni intendanci.

Borci so vedeli, da se pripravljamo na velike boje. Reãipa moram, da so imeli nekateri tom‰iãevci ãuden re‰-pekt pred Nemci. V Tom‰iãevi brigadi je bilo veã bor-cev, ki so bili 1942. v drugi ‰tajerski grupi in ki so imeliveã krvavih borb z izbranimi nem‰kimi enotami. Sedajso nekateri borci ob vsaki priloÏnosti govorili: »Kaj ita-lijanski fa‰isti! Ti niso niã proti Nemcem, Nemci se zna-jo tolãi.« Nekoã sem sam sli‰al, kako je ãetni komisargovoril borcem o izredni nem‰ki hrabrosti. Ni se zave-dal, da s tem ru‰i moralo v na‰i partizanski vojski in das takim govorjenjem veliãa Nemce. »Fa‰isti so vsi ena-ki,« sem rekel, nisem mogel molãati, »pa naj bodo tonem‰ki ali italijanski; povsod je treba tolãi to hudiãevogolazen, kjer jo dobimo, to zahteva od nas na‰a domo-vina. Ali je hrabrost, ko poÏigajo na‰e vasi, pobijajo inizseljujejo? To so krvoloki, to pa se ne da primerjati shrabrostjo.« Borci so mi pritrdili, s ãetnim komisarjempa sva se ‰e posebej pomenila. Zatem smo imeli veãpolitiãnih ur po ãetah, organizirali pa smo tudi partijskekonference po bataljonih. Pripravljali smo partijce nateÏke boje . . .


168

6. junija smo prekoraãili mejo. V hitrih pohodih smo ‰liod ·tangorskih Poljan. ·ercerjevci in cankarjevci so sebliÏali Savi. V temni noãi smo se prevrgli z brigado nasektor Javorje—Osredek—·tangorske Poljane. Tod, pri·tangorskih Poljanah so se vneli boji Ïe v noãi, v zgod-njem jutru pa so nastopili Nemci v veã vrstah. Na‰ tre-tji bataljon jih je takoj prijel in jih v juri‰u vrgel nazaj.Lepo je bilo gledatt, kako so Nemci tekli po krompirje-vih njivah navzdol. Tom‰iãevci so obkolili tudi postojan-ko na Javorju, da Nemci niso mogli iz nje. Pridrveli stadve ‰torklji in odmetavali daleã tam za mejo v bukovgozdiã majhne bombe. Mi smo imeli zelo dober poloÏaj,Nemci pa so morali lesti k nam iz doline.

âez dve uri so pri‰le zopet neke kolone Nemcev. Stalismo na nekem robu in gledali, kako tri sto metrovvstran preskakujejo Nemci krompirjeve jarke in se vle-gajo v krompiri‰ãe. Na‰i so jih ãakali na poloÏaju. Ko sose pribliÏali, so zapokale pu‰ke in zaregljali mitraljezi.Nemci so odgovarjali, ali kmalu so se umaknili in vlaãilis seboj ranjence in mrtve.

Neka na‰a ãeta je ostala pri cesti in se tolkla. Poslalismo ‰tiri kurirje, drugega za drugim, naj se premaknena drug sektor. Ali ãeta se je tolkla ‰e naprej. Kmalu jev dolini boj ponehal. Komandir Janez se je javil sam znekaterimi borci. Na Dakijevo vpra‰anje, kje je ãeta, nivedel odgovoriti. Daki ga je napodil nazaj:


169

»Vrni se s ãeto, ne pa sam, saj nisi kurir.«âeto, ki ni imela zavarovanih bokov, je pa v dolini

napadla moãna nem‰ka kolona. ·est dni so se borci Ja-nezove ãete vraãali drug za drugim ãez mejo na kranj-sko stran.

Ob ãasu, ko je divjal boj na Osredku in Javorju, jeminerec, visoki in suhi Lojko, na dolÏini ‰est sto metrovs skupino drugih borcev pobiral na meji med Italijo inNemãijo nem‰ke mine in bombe, ki so bile zelo na gostozvezane z Ïico. Bombe so nosili zatem na poloÏaj, kjerso jih na‰i metali na nem‰ke fa‰iste. Mirni in neustra-‰eni minerec je delal hitro in spretno, obenem pa je po-uãeval ‰e druge, kako je treba delati. Do dvanajste ure sona‰i zaplenili dvanajst pu‰k, pet mitraljezov ter veã za-bojev municije. Iz doline so pa prignali deset volov in‰est konj. Ob dveh popoldne smo od‰li na poloÏaj tudivsi ãlani ‰taba brigade. Prihajale so nove kolone Nem-cev. Zasli‰ali smo ostre klice: »Vorwärts! Vorwärts!«

»Hej, zopet bodo tekli,« je dejal komandir Kotar; leÏalje zraven mene in kadil cigareto. Spet smo jih spustilizelo blizu. Îe po prvih strelih so obstali in se potuhnilih krompirju. Ali klici»Vorwärts! Vorwärts!« je bil bolj inbolj glasan.

Takrat so se pognali skojevci, iz dveh bataljonov, injuri‰ali. Sme‰no je bilo, kako so velikorasli Nemci tekli,za njimi pa so se gnali in metali bombe drobni skojev-


170

ci. Podili so jih do njiv, nato pa so se vraãali, veseli inobloÏeni s pu‰kami in municijo.

»Si videl,« sem dejal komisarju Zvonetu, »legenda onepremagljivosti Nemcev je razbita.« Med skojevci sose izredno dobro obna‰ali Silvo, Lado, Papiã in ‰e dru-gi, katerih imena pa sem pozabil; juna‰ko se je obna‰altudi bataljonski komisar Tilen, ki je bil pri vseh juri‰ihin ki je obmetaval postojanko z bombami.

Proti veãeru so se Nemci zopet zbrali in nas napadli,ali ponovno smo jih odbili. LeÏal sem poleg Dakija vnekem jarku; pokukala sva iz tega zaklona, obadva na-enkrat ustrelila — na Nemca, ki je prav takrat vstajal inhotel zagnati bombo v jarek. Nemec je padel in otresalz nogami po zraku.

»Tega sem pa jaz,« je rekel Daki.»Ali sem ga pa jaz,« sem mu odvrnil.»Ne, jaz sem ga, da ve‰,« je prigovarjal Daki.»Ali pa obadva; tako na dvajset metrov je mogoãe, da

sva ga oba z enim strelom.«Nekdo, ki je bil poleg naju, je pa zvrnil ‰e Nemca, ki

je vlekel padlega za noge.Z Nemci smo se bili pozno v noã. Tom‰iãevci so se bili

z veliko hrabrostjo in smelostjo. Res je, da smo se dvadni prej dobro pripravljali na partijskih in politiãnihsestankih, mislim pa, da so hoteli tom‰iãevci tukaj po-kazati, kaj je prva slovenska brigada; hoteli so se od‰ko-


171

dovati za vse tisto, kar so nekateri pretrpeli v drugi gru-pi; drugi, ki so se z Nemci prvikrat tolkli, pa so hotelipokazati slovensko hrabrost, da bi nem‰ki vojaki obãu-tili, ãigava je zemlja, na kateri se tolãemo. Tisti dan semsli‰al klice: »Recite svojemu Hitlerju, da je smrdljiv pa-niãar!« ali pa »Kam pa rinete? Nam boste njive pogno-jili,« ali pa »Hej, ti cepec, zakaj pa kriãi‰ vorwärts? Pri-di bliÏe!«

Nemci so vso noã vozili moãna ojaãenja. Poãasi smose umikali nazaj ãez mejo. Îica je bila na veã krajih pre-rezana. Svoje smo opravili, padlo je sto Nemcev. Zaple-nili smo mnogo pu‰k, Ïivine, mitraljezov, opreme inmunicije. ·ercerjeva in Cankarjeva pa kljub temu nistamogli ãez Savo, ker je bila pregloboka in tudi preveãzastraÏena z izbranimi nem‰kimi regimenti.

Ko je na‰a za‰ãitnica zapu‰ãala poloÏaj za odhajajoãobrigado, je ves od meseãine oblit stal ob prehodu rjaviminerec, ki je ves dan pobiral nem‰ke bombe; nato se jeokrenil in vrgel bombo na nem‰ko stran. »·e in ‰e bomopri‰li, da boste zvedeli, kaj smo mi tom‰iãevci,« je za-klical z debelim basom in poãasi od‰el za brigado.

8. junija. Poãivali smo v vasi blizu Primskovega. Na‰e ra-njence so Ïe odnesli v koãevske gozdove. Med tom‰i-ãevci so se ‰irile govorice, zakaj je ne bi za kak teden


172

mahnili v Belo krajino na poãitek, ker so nam pred ak-cijo obljubljali, da bomo ‰li v Belo krajino, ãe le dobroopravimo. Brigadni obve‰ãevalci so prinesli vest, da je sâateÏem v redu, da ni nikakih zased. Tako smo ‰li kar vkoloni proti âateÏu, brez poboãnic in predhodnic. âla-ni ‰taba — Krt, Jan, Janek in obve‰ãevalec — so zajahalikonje in po dolini pod nami zapodili konjiãe proti âa-teÏu; brigada je ‰la po kolovozni poti in po obronku.Pred kolono sta ‰la dva dobra harmonikarja in igralakoraãnice. Takoj za njima sva ‰la midva z Dakijem, zanama pa brigada. Daki je vriskal in od ãasa do ãasa dvi-gal kapo v zrak, kakor fant, ki gre na ohcet. Vse to se mije zdelo imenitno, in da sem nekajkrat tudi jaz zavriskal,zmagali smo. Borci so veselo prepevali; bil je lep, son-ãen, nedeljski dan, po drevesih so prepevali ptiãi. Kdo sene bi razveselil lepega dneva in Ïivljenja v brigadi? Celopropagandistu JoÏetu je ‰lo na smeh, ãeprav se je ved-no drÏal bolj osorno in zaskrbljeno. Kar naenkrat pasmo zagledali, kako so daleã pod nami na‰i ‰tabovci za-obrnili konje in zdirjali nazaj, leÏeã na konjih.

»Daki, kak vrag bo pa to?« sem vpra‰al in pokazal nakonjenike. Takrat se je pa vsula na nas toãa svinãenk, odleve strani in od spredaj.

»Na poloÏaj!« je zarjovel Daki. Planili smo nazaj inzasedli rob griãa, mimo katerega smo Ïe ‰li, in priãeliodgovarjati Italijanom. Na‰i povr‰ni obve‰ãevalci so


173

namreã povpra‰evali Ïenske, kako je na âateÏu; ali med-tem ko smo se mi tolkli z Nemci, so Italijani navozilivoja‰tvo, zasedli obronke okrog âateÏa in ãakali, kdajpridemo na âateÏ. Gotovo so si mislili, da bomo pri‰liponoãi in da nas bodo zmlatili.

Celo uro smo se tolkli na grebenu. Ta dan sem videl,kako je propagandist JoÏe, Fedor Kovaãiã, stekel na po-loÏaj in zaãel streljati na Italijane, zraven tega pa jespodbujal druge. âete so se hrabro borile; prebijali smose ãez cesto, a kolona se je pretrgala in Daki in Jan staod‰la z dvema bataljonoma ãez progo; druga dva bata-ljona, komora in ‰estnajst ranjencev, pa je ostalo namas Krtom. Vse skupaj se je pome‰alo — ranjenci, komo-ra, ãete.

Prebili smo Ïe dve zasedi, ranjenci so se mnoÏili.Ljudje so ‰li prav tedaj k ma‰i; Ïenske so tekle domov inokrog njih so ‰vigale krogle. Nekaj ãetnih funkcionarjevse je popolnoma zmedlo; pome‰ali so se med komoro intopo zrli predse. S Krtom sva skakala okrog neurejenetrume, kriãala nad funkcionarji, naj se vsak drÏi svojeãete. Spotoma smo zadrÏali nekaj Ïensk, ki so se vraãa-le iz cerkve in jih prisilili, da so nam bile za vodiãa. ·elev gozdiãu se nam je posreãilo urediti borce po ãetah.

V bliÏini so se svetile rdeãe strehe. Oãanci in Ïenice sosedeli po vrtovih. Bele srajce so se jim svetlikale. Tropaotrok se je igrala na vrtovih. Streljanje se je nadaljevalo,


174

Italijani nam niso sledili. V sonãnem popoldnevu smoprekoraãili progo; nato smo vso noã hodili po blatnemklancu in proti jutru pri‰li v âe‰njice. S Krtom sva bilapo‰teno zbita.

10. junija smo razposlali kurirje naokrog, da nam spo-roãe, kako je z drugimi bataljoni. Vesti nismo imeli no-benih. Ni prijetno imeti v enoti kar naprej dosti ranjen-cev, kajti enota ohromi; veãji del borcev mora prena‰atiin braniti ranjence; enota se poãasneje premika. Samiranjenci zbijejo po ãetah moralo. Imeli smo petindvaj-set ranjencev, za vsakega so bile tri izmene po ‰tiri bor-ce. Tako je bilo potrebnih petinosemdeset borcev samoza no‰njo teÏko ranjenih, potem pa ‰e ãeta ‰estdesetihza spremstvo. Omeniti moram, da nisem videl do kapi-tulacije Italije primera, da bi borci pustili na poloÏaju ra-njence, ali pa, da bi jih pustili, ãe so nosaãi padli v zase-do. Vsak se je zavedal, da mora tudi svoje Ïivljenje dati,ãe je potrebno, ranjenca pa mora re‰iti. Vsaj pri tom‰i-ãevcih sem videl tisto veliko skrb, ljubezen in poÏrtvo-valnost borcev, ki so jo ti ob vsaki priloÏnosti kazali doranjencev; ãim je bil ranjen hraber borec, so mu prineslifantje zadnje cigarete in Ïganje, ãe so ga le imeli. Medranjenci, ki smo jih imeli na âe‰njicah, sta bila tudi dvamitraljezca. Obadva sta bila moãna, postavna in ãedna


175

fanta. Ko sta bila v temni kmeãki sobi, sem ju obiskal inse razgovarjal z njima. Dal sem vsakemu nekaj cigaret.

»Tovari‰ komisar, na sonce bi ‰la rada. Rada bi vide-la, kak‰en dan je zunaj, temne bolni‰nice bova Ïe ‰eokusila,« je rekel mitraljezec France, star okrog petin-dvajset let. »Dolenjec sem in ‰e bi si rad ogledal in senavÏil toplega dolenjskega sonca, preden me bodo od-nesli v hladne, temne koãevske gozdove.«

»Ej, da, na‰a Dolenjska je lepa,«« je otoÏno menildrugi mitraljezec in priprl oãi.

Nagovoril sem domaãi dekleti, da sta ‰li sedet k ra-njencem; nekaterih se je lotevala melanholija. Do po-drobnosti so se spominjali domaãe hi‰e in vasi; ãeden inpostaven fant, imel je nekaj nad dvajset let, je vzdihoval:»Oh, Alenka, Francka, Julka, da bi bile ve sedaj pri meniin me obvezovale z mehkimi rokami. Oh, ste bile lahke,koliko nedelj sem preplesal z vami! Pa ti, muzikant Sil-vester, ali bo‰ ‰e igral na kitaro pod oknom moje maleJulke? Pa domaãa jablana, oh draga moja mama, kdo jobo obiral, ãe ne bo nikdar veã domov va‰ega Julãeta? Panjiva zavrtnica, kdo jo bo sedaj oral, kdo bo drva cepilna dvori‰ãu in ÏviÏgal? In kdo bo ob sobotah zveãer pre-peval pred Trudnovo hi‰o? Oh, fantje, rekli boste: Kje jePotokarjev Julãe, da jo ureÏemo? Julãeta pa bodo odnesliv temne koãevske gozdove — kdaj bo videl domaão


176

hi‰o, vas, kakr‰ne zlepa ni? Pa na‰a dekleta, ki so take,da bi jih kar gledal.«

V noãi od 11. na 12. junij smo se premaknili ãez Kartelje-vo in pri‰li na sektor Toplice—Podturn. V Toplicah smodobili Jana z deli brigade. Kmalu za njim je pri‰el tudiDaki. Gubãevci so bili tudi na tem sektorju. KriÏevski,komandant Gubãeve brigade, visok ãlovek, je nosil posobi v veliki petlitrski steklenici lahkega dolenjskegacviãka in kriãal: »Tom‰iãevci, gubãevci vas gostijo, lesem, le sem!«

S Krtom sva najprej pogledala, kaj na‰i borci jedo.Videla sva, da ima vsak veliko porcijo Ïgancev in golaÏa.Nato sva vstopila in se vsedla za veliko mizo. KriÏevskije ‰e dalje nalival iz velike steklenice. Gubãev komisarFranãek, visok, suh, vedno nasmejan ãlovek, ga jespremljal in nas silil: »Tom‰iãevci, saj vemo, da ste gobe,zato pa pijte, vam reãem.« In res se ga nismo branili.Medtem so pri‰li v sobo tudi drugi bataljonski ‰tabiGubãeve brigade. Zagledal sem komisarko Maru‰o.

»Maru‰ica, sem pojdi! Bo‰ povedala, kako ste se kajvojskovali.« Maru‰a je Ïe mislila oditi, pa sva jo s KrtompridrÏala. »Komisarka si, na‰e krvi, zato bo‰ z namipila.«


177

Sedla je in nezaupljivo zrla v nas. »Saj vem, Trebelnonam oãitate, ali tudi mi smo veãer za veãerom hodiliru‰it progo.«

Ko je Maru‰a od‰la, je rekel Krt: »Njo bi pa takoj vzelza Ïeno.«

»âe Ïe nima Ïenina,« sem pripomnil.»Nima ga ‰e, nima na‰a Maru‰ica.« je dejal Franãek.

»Po vojski se bo oÏenila, ali toliko vem, da vsakega tom-‰iãevca ne bo hotela. Tako se mi zdi, da bo vzela gubãev-ca ali pa cankarjevca.« Franãek je skomignil, se zasme-jal in zaplesal s kozarcem. »En starãek je Ïivel tam naDolenjskem . . .«

V ta veseli vrveÏ je vpadel pomoãnik komisarja glav-nega ‰taba — Nande. Vsi smo ga pogledali. Poklical nasje v neko drugo sobo in kar brez uvoda zaãel: »Tom‰i-ãeva naj se ‰e nocoj premakne na sektor Brezova re-ber—Rdeãi kal—Dobrniã, Gubãeva pa na sektor ÎuÏem-berk—Sela—·umberk. Na teh sektorjih so moãne so-vraÏne koncentracije in ne Ïelimo, da pridejo na sektorStare Ïage—Podturn.«

»Kaj, s tako izãrpano in zbito brigado ne grem nika-mor,« je rekel ves rdeã od razburjenja KriÏevski in udar-jal z roko po mizi.

»Tudi jaz mislim, da s tako brigado ne gremo nika-mor,« je govoril Jan, mahal z rokami ter hodil hitro posobi.


178

»Reãem vam v imenu glavnega ‰taba, da se ‰e nocojpremaknete,« je vztrajal Nande in mirno obsedel zamizo.

»Tudi jaz mislim, da ne bi ‰li nocoj,« je pripomnilDaki.

»Ali, ãe je povelje glavnega ‰taba, potem pa bo Ïe tre-ba iti,« sem nalahno pripomnil.

»Kaj ti ve‰, kako je z brigado,« se je obregnil obmeJan.

»Skozi najbolj zaguljen sektor smo ‰li, ko te ni bilopoleg,« sem odvrnil Janu.

»Ne grem nikamor nocoj,« je odgovarjal KriÏevski inpoudarjal: »Jaz odgovarjam za brigado.«

»Tako, tako je,« je hitel Jan. »Ne gremo nikamor, paje.«

»Reãem vam, brigadi se morata ‰e danes premakni-ti,« je vztrajal Nande, »sicer bodo posledice.«

Konãno sta obadva komandanta obljubila, da bomo‰li. Samo prerekanje je trajalo celo uro. DeÏurni je skli-cal bataljonske ‰tabe in po kratkem posvetu smo skle-nili, da se premaknemo na doloãeni sektor.

»Prokleti Ajdovec in Rdeãi kal,« so kleli komandanti.»Zopet bo kup ranjenih.«

V meseãini smo se vzpenjali med vinogradi, nato da-lje skozi gozd v Brezovo reber. Pri Globodolu se je nekaãeta zapletla v boje. DeÏevalo je ves dan, mi smo pa


179

leÏali na poloÏaju. Prav nizko sta obletavali na‰e poloÏa-je dve letali. Tudi Italijane je precej namoãilo, zato paniso kdo ve kaj silili proti na‰im poloÏajem, temveã sojih samo z bacaãi zasipali tako, da so se kmalu zazibalana‰a nosila in prve ranjence so odnesli s poloÏaja.

Omeniti moram, da smo imeli pomoãniki komisarjevkaj ãuden poloÏaj. Odgovoren si bil za organizacijo indelo partijske organizacije, odgovoren za SKOJ, predvsako borbo si moral imeti po ãetah in bataljonih ses-tanke s partijci in mladinci, moral si jih navdu‰evati zaborbo, ali ãe si kaj v ‰tabu predlagal v voja‰kem pogle-du, so te pa drugi ãlani ‰taba prijeli, ãe‰ kaj se vtika‰ vgole voja‰ke stvari. Tam ima‰ partijsko organizacijo in‰e politiãne ure povrhu, ãe je treba, ali v razpored enotse pa ne vtikaj. Tako je bilo vãasih po brigadah tja dokonca junija 1943.


180

Krka

18. junij. Krka. DeÏ je padal, ko smo se spu‰ãali s sek-torja Ajdovec—Brezova reber proti Krki. Namenili

smo se na sektor Sv. Peter in proti dolini Kolpe. Zelomoãno je deÏevalo, ko smo se pribliÏali Krki. Motilo nasje tudi to, da so se kriÏali po nebu dolgi, svetli bliski, kiso osvetljevali vso Tom‰iãevo brigado, ki je stala v vrto-glavi vrsti med cesto in Krko. Poslali smo dve ãeti vpredhodnico, da sta se tolkli z zasedo in krili prehod ãezKrko. Najbolj me je zaãudilo to, da so se nekateri na‰iborci tako bali vode. Bili so borci, ki se niso bali zasede,ne granat in ne boja, ali vode so se pa bali; to me je tem-bolj ãudilo, ker sem videl na Notranjskem ob Cerkni‰-kem jezeru, kako so skakali v deroão vodo ãisto navad-ni kmeãki paglavci — pastirji . . .

·el sem ob brigadni vrsti, kar se skloni vodnik Repar-jev iz Cajnarjev in mi reãe: »Joj, ti komisar, ti ne ve‰, ka-ko se jaz bojim vode! Oh, tako se bojim, pa niã ne vem,zakaj.«

»Kaj se bo‰ bal. V vodo bo‰ ‰el, no, potem te bomo paven vlekli in drug drugega se boste drÏali,« sem mu de-jal.


181

»Îenske naj gredo naprej v vodo,« je osorno dejalbataljonski komandant, bil je Efenko.

»Saj res, Ïenske naj gredo prve,« so govorili nekaterifunkcionarji.

»Ne bodo ‰le, ne. Prvi bomo ‰li mi,« sem zarentaãil indobil nekaj konj, ki so prenesli Ïenske ãez Krko.

Najprej je ‰lo osem kurirjev in pet komandirjev. Vzdi-hovali so, kot da bi se utapljali. Tisto noã je bilo pa resãudno: sovraÏno streljanje, nebesni grom, bliski ponebu, vzdihovanje v vodi, ostri prepiri borcev, ãofotanjepo vodi, vsevzkriÏno zmerjanje, kriki Ïensk, ki so padales konj v vodo. Ko sem nesel neko partizanko ãez vodo,je na bregu vzkliknila: »Oh, takega moÏa bi rada, da bime kar naprej nosil.« Reãem pa, da sem jo raje nosil ãezKrko, kakor pa prena‰al njen hudi jezik v brigadi! Briga-da je poldrugo uro brodila mrzlo in od poletnega deÏev-ja naraslo Krko.

Na‰ bataljon se je tolkel pri Preddvoru. Proti jutrusmo se dobili na sektorju Sv. Peter. Italijani so napadlibataljon Cankarjeve brigade, nakar so jih cankarjevcinapodili v beg. Tudi na poloÏajih Tom‰iãeve brigade seje razvil boj, ki je trajal eno uro. Imeli smo tri lahke ra-njence. TeÏka mina je udarila le nekaj korakov proã odpoloÏaja, kjer sem leÏal poleg komisarja Tilna; moãnaplast zemlje in kamenja se je vsula na naju.

»Sreão imava, da naju ni razneslo,« je dejal Tilen.


182

Od‰li smo na sektor Krone—Rajhenav. Sedeli smo obkamniti poti. Krt je odpiral po‰to, ki jo je prinesel kuririz glavnega ‰taba. Obraz se mu je pomraãil, ponudil jepismo meni.

»Beri, bo‰ videl, kak‰no vo‰ãilo smo dobili.«Pismo je bilo kratko. Sporoãeno je bilo ãlanom ‰taba

brigade, da so dobili ukore, ker so ugovarjali ukazompomoãnika komisarja glavnega ‰taba za premik briga-de na sektor Ajdovec—Rdeãi kal. Vsi ‰tirje smo molãestrmeli v kruto pismo.

Mimo so pri‰li gubãevci. KriÏevski se je ustavil, vpra-‰al po novicah. Dregnil sem Krta in Dakija v rebra, po-gledal KriÏevskega ter ga vpra‰al: »Ali ste res v Gubãe-vem brigadnem ‰tabu dobili pohvalo za nazaj? Govorise tako.« KriÏevski je zardel kot kuhan rak, nato je od-vrnil: »Kdo je pa povedal, da smo dobili ukore?«

»Kaj ga nisi zasluÏil?« mu je odvrnil Krt.»Zapeljal si nas s tisto kislico, zato pa smo dobili da-

nes pod nos,« je zamrmral Jan. KriÏevski jo je hitro po-pihal k svojim.

»To nas bo spremljalo vse Ïivljenje,« je zamrmralDaki.

»BeÏi, beÏi, nekoã bodo to ãrtali, sicer pa je kazenvzgojna,« sem pripomnil.

»Vzgojna je lahko za otroke,« je zagodrnjal Krt, »nepa za odrasle.«


183

Pri‰la sta Novljan in Peharãek, komandant in komisarcone. V neki kotlini smo pregledovali specialke in zme-rili razdalje. Kar naenkrat se zasli‰i streljanje. Skoãilismo pokonci. KriÏevski je odhitel k svoji brigadi. Od‰lismo na poloÏaj. Na‰i so juri‰ali, Italijani so beÏali na vsestrani. Na levi strani krila je poãasi prodiral Gregor sãetrtim bataljonom.

»Teci, Gregor,« sem mu zakriãal. »Teci, bomo vse Ita-lijane zajeli.«

Ali Gregor je stopal poãasi in preudarno na ãelu strel-ske vrste. Kar vidim, kako teãe proti nam truma Italija-nov in beÏi v bliÏnjo kotlino. Stekel sem za njimi, zmano ‰e dva kurirja. Pred vhodom v ozko kotlino semzagrabil za pla‰ã dva oficirja in zakriãal; »Ferma!« Pre-stra‰eno sta se obrnila in dvignila roke. Kurirja sta pri-gnala potem iz kotline vsak po tri Italijane. Odpeljalismo jih v ‰tab. Kar priteãe mimo nekdo, ki ga ne bi radimenoval, in odpne uro na roki enemu od ujetih oficir-jev.

»Bo‰ pustil ali ne, hudiã! Italijane pojdi lovit, ne paure pobirat!« sem zakriãal.

Lovljenje Italijanov je bilo vsesplo‰no. âe bi bil ãetrtibataljon bolj hiter, bi ujeli veã kot sto Italijanov. Tako jebilo pa sedem mrtvih in osem ranjenih ter triin‰tiridesetujetih Italijanov. Veselje je bilo popolno. Zopet smo do-bili ‰est mitraljezov, petinpetdeset pu‰k in precej muni-


184

cije in bomb. Italijani so se tresli od strahu; med njimisem spoznal nekega debelega karabinjerja, ki je bil ne-kaj mesecev enain‰tiridesetega v Lo‰ki dolini.

»Hej, ti si pa maslo pobiral v na‰ih krajih,« sem gaogovoril.

»Res, rekli so mi, naj grem komuniste iskat. Zadovo-ljen sem bil, da sem dobil kako porcijo masla. No, ãesem komu kaj Ïalega storil, me lahko takoj ustrelite.Kamor sem pri‰el, sem prosjaãil za surovo maslo.« Ka-rabinjer je govoril in se drÏal za velik trebuh.

Dali smo Italijanom letakov o na‰i borbi, intendantipa so jim rekli, da lahko gredo v Koãevje brez ãevljev inobleke, ker je sonãno, obleko in obutev pa da zelo po-trebujejo na‰i borci. Italijani so z veseljem sprejeli tovest. Popoldne so se obloÏili z ranjenci, na‰a patrola pajih je spremila do ceste. Z veselimi vzkliki so od‰li, vmespa so kriãali: »Dobri partizani, dobri komunisti!« in ob-ljubljali, da se ne bodo veã borili proti nam. Dà, 21. junij1943. leta je bil vesel!

Premaknili smo se na Bukovo goro. PredstraÏe so setolkle z italijanskimi predstraÏami. Ob Kolpi pri Staremtrgu se je vnel boj. Komandir Johan, hraber oficir, je bilranjen v boju. Klel je rane in Italijane kakor star pod-oficir. Borcem njegove ãete je bilo zelo hudo za njim, kerso z njim izgubili odloãnega komandirja.


185

Gregor iz ãetrtega bataljona je postal instruktor,poslali smo ga na glavni ‰tab. Komandir ãetrtega bata-ljona je postal hrabri in odloãni Jerman, biv‰i kroja‰kipomoãnik. Vnesel je v bataljon veã Ïivahnosti. Kjerkolije zagledal sovraÏnika, je brez oklevanja juri‰al. Kmaluje bil ãetrti bataljon enak po odloãnosti tretjemu . . .

26. junij. Blizu Maverlena smo pregnali italijansko kolo-no. Z gubãevci smo se pogovarjali, kdo gre na Bojance,mi ali pa oni. Konãno so se gubãevci odloãili, da rajeostanejo v gozdu, kakor pa da gredo na Bojance. Tako jeGubãeva brigada ostala na sektorju Maverlena, mi smojo pa v svetli noãi mahnili na sektor Bojance—Hrastje inKolpa.

Na Bojancih je bilo vsak dan veselo in Ïivahno, imelismo politiãne ure s kulturnim sporedom. Kmetje pa sonam prav od Metlike pripeljali vina. Borci so se po dol-gotrajnih bojih oãedili in zakrpali. Nekatere na‰e ãete, kiso bile na poloÏaju, so pomagale kmetom Ïeti, vsakveãer pa se je plesalo po velikih izbah. Nekateri borci sose prepirali, ker niso dobili pi‰tol v borbi pri Rajhenavu.Tudi partizanke so se zaãele bolj okusno oblaãiti. Itali-jani so nas dvakrat napadli, dvakrat smo jih odbili.

Nekoã nam je prinesla kmetica v ‰tab poln ‰kaf do-brega vina. Tudi borci so ga dobili vsak poldrugi liter.


186

»Tovari‰i, kaj ko bi mi tole vino prihranili za dan, konas bodo pri‰li obiskat tovari‰i iz Gubãeve brigade,«sem predlagal.

»Saj res,« so pritrdili vsi: Krt, Jan in Daki.Zveãer sem od‰el, imel sem sestanek s komisarji, poz-

no v noã. Proti enajsti sem pri‰el v ‰tab. Zelo sem bilÏejen in sem zato dejal deÏurnemu, naj mi prinese ãetrtlitra vina.

»Niã ni pri hi‰i,« je odvrnil deÏurni.·el sem v kot, kjer je stal na stolu lep zelen ‰kaf, zaje-

malka je bila na dnu. Ozrem se in vpra‰am Dakija, ki jesedel v sobi, ãe so bili gubãevci v gosteh ali kaj, da ni veãvina.

»Kak‰ni gubãevci, mi smo ga popili. Îejni smo bili.«Krt je dremal za mizo, Borut je obiral ovãje stegno, Janje raãunal.

»Ali ste ga res popili?« sem vpra‰al ponovno.»Res smo ga popili. Kaj pa je, ãe smo ga, saj komisarji

tako ne smete dosti piti,« je odvrnil Daki.»Prej bi pri‰el,« je pojasnjeval Krt, ko se je zbudil. »Ti

si konferiral, mi smo pa vino pili.«»VraÏji poÏeruhi, vsaj moj deleÏ bi mi pustili!« Tako

je ‰tab popil ‰kaf vina in noben ni bil vinjen, takih piv-cev ni bilo nikjer kot v ‰tabu Tom‰iãeve.


187

4. junija. Spali smo po kopicah sladkega sena. Bila jesvetla, meseãna noã, tu in tam so v stajah hrzali konji.Murni so cvrãali na poko‰enih travnikih. Proti jutru smozasli‰ali streljanje. Bili so Italijani in beli, presenetili sonas. Pri‰li so iz Dragatu‰a. StraÏar je stal pri neki kape-lici. Ali naglice, s katero so skoãili borci ãetrtega bata-ljona na noge in stekli na poloÏaje, take naglice ‰e nisemvidel. Komandir Rafael je tekel na pol obleãen na po-loÏaj, za njim pa v strelski ãrti vsa njegova ãeta. V polure je bil sovraÏnik pregnan. Od na‰ih je bil mrtev samostraÏar, dva pa sta bila lahko ranjena, medtem ko jepadlo osemnajst Italijanov, petintrideset pa smo jih za-jeli. Posamezni borci so vodili ujete Italijane na Bojan-ce. Nekateri na‰i borci, ki so bili brez ãevljev, so ujetimItalijanom takoj sezuli ãevlje in si jih obuli. Nek tenen-te, ki je imel ãedno grofijo v Lombardiji in je bil znanaristokrat, se je vrgel k mojim nogam, ko da bi objemalãevlje. Takega poniÏanja ‰e nisem videl v Ïivljenju; okolistojeãi so se smejali.

Zopet smo dobili mnogo pu‰k in municije, zopet sonastali prepiri pri razdeljevanju pi‰tol. Brigada je vnoviãpraznovala. Prizibali so se vozovi vina in partizani sodobili polne skodele vina, dva teÏka soda smo pa poslalina Rog v bolni‰nice.


188

5. julij. Pri‰li so gubãevci, bili so precej sestradani; tova-ri‰ko in prijateljsko smo jih poãastili: zeleni ‰kaf se jezopet napolnil. Na sreão ni bilo obve‰ãevalca Boruta v‰tabu, kajti Borut je pil vino s korcem, kot vodo, in nik-dar se mu ni niã poznalo. Veseli komisar Gubãeve briga-de je hodil po sobi z velikim kozarcem vina in prepevaldolenjsko »En starãek je Ïivel v dolenjskih gorah . . .«Brigadni harmonikarji so raztegovali harmonike; takolep sonãni dan je bil in vse je bilo veselo.

Tisti dan je pri‰la na Bojance tudi velika skupina te-rencev in terenk. Podnevi so pomagali pri politiãnemdelu, ponoãi so pa plesali, da je bilo veselje. Takrat senam je predstavil terenec z imenom Sokol, visok, mo-ãan, s ãrnimi brki pod nosom. Dal nam je pismo in po-vedal, da je od glavnega ‰taba; do sedaj je bil okroÏnifunkcionar, v pismu pa je prosil, da bi ga dali za bata-ljonskega komisarja.

»No, kar poãakaj, ti bomo Ïe popoldne odgovorili,kako in kaj bo s teboj.«

»Le kaj mislijo,« je rekel Krt, »da nam po‰ljejo teren-ca, zdaj ga pa daj za bataljonskega komisarja. Jaz semproti temu.«

»Tudi jaz sem proti, da bi bil terenec takoj bataljon-ski komisar, saj ni veã dvain‰tirideseto leto. Pa tudi do-bre bataljonske komisarje imamo.«


189

»Zopet bodo ukori,« je vzkliknil Jan. »âe pravijo, najbo bataljonski komisar, pa naj bo; Ïe vedo zakaj.«

»Jaz sem proti,« je odgovoril Krt.»Sokola, ãeprav je ‰tudentek, denimo v bataljon za

ãetnega komisarja. âe se bo izkazal, bo Ïe kako postalbataljonski. Glavni ‰tab in izvr‰ni odbor bomo pa ob-vestili, zakaj smo tako postopali.«

Zedinili smo se, da ga bomo dali za ãetnega komisar-ja. Popoldne smo ga poklicali v ‰tab.

»Hej, ti, terenec, za ãetnega komisarja bo‰ ‰el, dave‰,« mu je rekel Krt.

»Kaj, jaz za ãetnega? Pismo pravi, da me morate datiza bataljonskega, ãe ne . . .«

Prekinil sem ga: »Hej, ti, Sokole, pusti tisto, kar pra-vi pismo; saj nekaj ãasa ‰e za ãetnega ne bo‰ sposoben.«

»Pozabljate, da sem bil okroÏni funkcionar,« se je je-zil Sokol.

»Lahko je biti v Beli krajini okroÏni funkcionar, naNotranjskem bi drugaãe piskal,« mu je zabrusil Krt.»Kaj bi se ‰e prepirali, v ãeto gre‰, pa konec. âe se bo‰obnesel, bo‰ avanziral, ãe te pa ni volja iti v ãeto, se lah-ko vrne‰. Brez takih bo Tom‰iãeva tudi zmagala.«

Kislo nas je pogledal in sprejel. Take teÏave smo imelitiste dneve z ljudmi, ki so hoteli postati takoj ne vem kaj,mi pa smo se jezili na glavni ‰tab.


190

Tiste dneve, ko smo bili na Bojancih, smo se dostikratrazgovarjali z raznimi borci o knjigah. V ‰tabu sem ‰elespoznal, kaj in koliko so poznali razno literaturo. Dakibi se lahko cele ure pogovarjal o voja‰ki znanosti, o tak-tiki in o strategijah, o ‰panskih borbah. In tudi drugi ãla-ni ‰taba so imeli svoje konjiãke, knjige so jih zanimalemanj ko drugo, ãeprav so pri‰li iz ‰ol. Tako sem se zate-kal k na‰im propagandistom, k Fedorju, k JoÏetu in kMartinu; posebno z Zvonetom, s slavistom, sva se na‰iroko pogovarjala o slovenski knjigi ali o tujih klasikih.Premnoge borce sem videl s knjigo v rokah in kako sobrali v senci dreves. Po kmeãkih hi‰ah so imeli najveãMohorjevih knjig, tu pa tam tudi knjige VodnikovedruÏbe.

Borci so se radi pogovarjali o rodni vasi in o hi‰ah, odelu, ki so ga opravljali, o polju, o Ïivini, o gozdu ali otovarni. Prijemala so jih domotoÏja in tako so si drugdrugemu pripovedovali o kmeãkih ohcetih, zgodbe otrgatvi in o mletju prosa, o tem, kako so preplesali celenoãi. Delavci so pripovedovali o stavkah, o borbah strdimi podjetniki, o strokovnih delavskih prireditvah, onedeljskih izletih. Skoraj vsak partizan je prinesel kossvoje zgodovine. Mladi borci so se spominjali prvih lju-bezni doma. Starej‰i, ki so poznali Ïivljenje tudi z dru-ge strani, trdo vsakdanjost, so pa pripovedovali o viso-


191

kih davkih, ki so jih tlaãili, o Ïandarjih, o rubeÏih, o pro-danih kmetijah in o va‰kih oderuhih. Vse borce pa jedruÏila ena misel, da bi ãimpreje zmagali in pregnalisovraÏnika s svoje zemlje, in kar je glavno, da bi po vojnibolje Ïiveli, tudi bolj tovari‰ko, naj bo kmet ali delavecali kdo drugi. Take misli so prevevale borce. Zato so zveseljem in neko slastjo prebirali in poslu‰ali radijskevesti z boji‰ã na na‰em jugu, o borbah v Rusiji in drugodpo svetu. Vsak si je Ïelel konca vojne in svobode.

7. julija smo sli‰ali, da se je zaãela invazija v Italiji. Tanajnovej‰i dogodek smo Ïivahno komentirali. Pri‰li smodo zakljuãka, da bo fa‰izem vzel v nekaj mesecih vrag;sicer pa se je to ‰e prej zgodilo. Presenetilo nas je tudidejstvo, da je bila dolgo se pripravljajoãa nem‰ka ofen-ziva pri Kurskem razbita. Tudi z na‰ega juga smo sli‰alio velikih zmagah na‰e vojske. Vse táko je tudi dvigalomoralo.

14. julija smo dobili sporoãilo, da je Daki imenovan zakomandanta Tom‰iãeve brigade, a Jan da bo ‰el v novoformirano XII. divizijo, katere komandant bo MirkoBraãiã, komisar pa Bolko Brilej, Hribar pa namestnik.


192

»Divizije bomo imeli,« je zavr‰alo med borci. »Pa ka-none in tanke.«

Intendanti so pripravili vina in dali na raÏenj tolstojance. Jan ni bil niã kaj vesel, hudo mu je bilo za briga-do.

»Dragi Jan,« smo ga tolaÏili in mu govorili, »da nas nebo‰ pretrdo prijemal, ko bo‰ na‰ nadrejeni.«

Daki pa je bil ponosen. Kaj ne bi, biti komandant prveslovenske udarne brigade, to je bila velika ãast in tudiodgovornost. Pili smo vse popoldne in ves veãer, Ïenskeso pa plesale, da je vse teklo z njih . . .

16. julija smo slavili obletnico ustanovitve Tom‰iãevebrigade. Na brigadni proslavi so govorili stari in zasluÏ-ni borci; potem so bile tekme v streljanju in kulturnispored. Nato pa je pri‰lo na vrsto vino in peãeni janci.Vsi, prav vsi partizani smo se ga primerno nacukali. Par-tizanke in terenke so se vrtele vse popoldne, vrtele so setudi rdeãeliãne Belokranjke.

20. julija smo sli‰ali veselo novico, da je Mussolini v Ita-liji odstavljen. »Kmalu bo konec vojne,« so kriÏem kra-Ïem kriãali na‰i borci. Gledali smo na voja‰ke karte insledili bojem za Italijo. Na‰i topovi so tisti dan obstre-


193

ljevali ÎuÏemberk, okoli katerega so se razvile velikeborbe. ·ercerjevci so pri Dobrniãu uniãili dva tanka. »Oti hudir, ti, kdaj jih bomo pa mi uniãili?« so potihomagovorili na‰i borci. Avioni so kroÏili med na‰imi poloÏajiin obmetavali z bombami vrtove Brezove rebri in Ajdo-vec.

Imel sem politiãno uro na Ajdovcu, borci so bili zbra-ni na nekem vrtu. Od ÎuÏemberka so grmeli topovi.Tom‰iãevci so radovedno spra‰evali o dogodkih nana‰ih frontah in dogodkih v Italiji. Lica so jim Ïarela, koso poslu‰ali, kako gre fa‰izem v Italiji h koncu. Ali kosmo od‰li na poloÏaj, so zaãele padati granate; iz Nove-ga mesta so s teÏko artilerijo obstreljevali na‰e poloÏa-je. Okoli poloÏajev so nastale velike jame in imeli smotakoj pet ranjencev. Zdravnik Lojze je bil ves zaskrbljen,preklinjal je italijansko topni‰tvo. In zopet smo moraliposlati ãeto borcev z ranjenci na Rog.

22. julija. Bila je noã, leÏali smo na poloÏaju, tu in tam jepadla blizu nas kaka granata. Meseãina je oblivala vrto-ve in travnike. ·tudent, ki je leÏal kraj mene, je pripove-doval iz astronomije; govoril je o znanih in neznanihsvetovih.

»Ko bi se znenada zna‰el na planetu, ki je bolj ãlo-ve‰ki kot na‰!« je zavzdihnil.


194

»Tovari‰, to se pa v tem stoletju menda ‰e ne bo zgo-dilo,« mu je odvrnil bomba‰ Zvonko in se mu nalahnosmejal.

Sova je skovikala v bliÏnjem gozdiãku. Moj kurir je‰tel skovikanje, na‰tel je do osemnajst. »Tako, tako, ‰eosemnajst let bom fantoval, potem se bom pa oÏenil,«je vzdihnil kurir. »Le ãe ne bom prestar.«

Vstal sem. DeÏurni mi je povedal geslo; od‰el sem vbliÏnjo vas, da obi‰ãem na‰e tabori‰ãe in straÏo. Hodilsem poãasi po strmem travniku, meseãina je lepo obse-vala bliÏnjo in daljno okolico. Med ‰umenjem Krke je tuin tam padel samoten strel iz pu‰ke in topa pri ÎuÏem-berku. Ko sem se bliÏal vasi, sem krenil ãez ‰irok in ve-lik vrt, ki je bil bogato obloÏen s sadjem. Meseãina je lilaskozi ‰iroke veje. Spomnil sem se lepih in svetlih noãi, kisem jih prehodil v mladih letih. Ozrl sem se in zagledal,kako mitraljezec objema pod ‰iroko jablano mlado inãedno dekle, ki podnevi niti pogledati ni hotelo partiza-na.

»Nikoli, da ve‰, prav nikoli te ne bom pozabila.«Tesno objeta sta od‰la dalje po vrtu, ne da bi se kaj

ozirala ali se bala. Mladost zahteva svoje, noã pa tudi.Tudi tebe, prevzetno dekle, o kateri so govorili, da ti nepridejo do Ïivega, je premagalo hrabro srce Tom‰iãe-vega mitraljezca.


195

Drugi dan je ta fant leÏal na poloÏaju poleg mitraljez-ca in polglasno prepeval »Kosec koso brusi . . .« Po-moãnik zraven njega je dremal.

»Si vesel?« sem ga ogovoril.»Seveda sem, kaj ne bi bil, saj sem mlad.«»In morda tudi zaljubljen?« sem ga vpra‰al.Zardel je in odgovoril: »Tudi malo, saj sem mlad. Ka-

ko pa veste?« me je vpra‰al.»Uganil sem, ker se ãedno oblaãi‰.«»Eh, komisarji pa vse uganete,« je veselo pripomnil.Od‰el sem dalje, za mano pa je prihajala njegova pe-

sem.Zveãer sem ob‰el veã straÏarskih mest. Na klic sem se

ustavil, povedal geslo, zatem pa se pogovarjal s straÏarji.Povpra‰eval sem jih, o ãem premi‰ljujejo in tisti veãer somi vsi odgovorili, da mislijo na domaão hi‰o in na bliÏ-nji konec vojne. »Sicer pa vi komisarji morate vedeti,kdaj bo konec vojne,« mi je rekel nizek, ãokat borec insi popravil pu‰ko na rami.

»Tudi komisarji smo navadni ljudje,« sem mu od-govoril.

V neki nizki hi‰i je sedel za ‰iroko mizo ãetni komandirJoÏe in pisal domaãim ljudem: »Dragi domaãi. KakorkaÏe, bo kmalu konec vojne. Sem v Tom‰iãevi brigadi za


196

komandirja ãete. Na‰a brigada ima uspeh za uspehom.Zadnjiã smo na Bojancih ujeli dosti Italijanov, toliko, dajih ‰e pre‰teti nismo mogli. Med ujetimi sta bila celo dvagrofa, jokala pa sta tako, kakor je vãasih jokal na‰ maliin vedno umazani Francek, kadar mu niste vi, mamica,pustili, da bi se ‰el na vas igrat. Tudi pri Rajhenavu smov juniju zajeli dosti Italijanov in oroÏja. Vesel sem tudi,da sem v prvi slovenski brigadi. Okrog nas grmijo topo-vi, dragi domaãi, jaz pa pi‰em pismo in mislim na vas inna to, kaj je novega v vasi. Pepca naj reãe Trtnikovim inPodlanãevim, da bodo tudi beli propadli skupaj z Itali-jani. Sedaj pa konãam, pa prejmite lepe pozdrave odVa‰ega JoÏeta. Na svidenje v lepi svobodi.«

»Kar preberite, komisar, boste videli, kaj sem napi-sal,« je dejal desetar JoÏe. »Tudi domaãim je treba dvi-gati moralo.« Pogledal sem v njegov ‰iroki, zagoreli, od-kritosrãni obraz. »Saj ti verjamem, JoÏe, da ti po‰tenopi‰e‰,« sem mu odgovoril. Ko sem prebiral pismo, je pri-Ïgal poloviãko cigarete, pihnil pod strop in dejal: »Sajsami veste, da ni vse tako lepo, kot sem napisal. Ali najse star‰i vesele. Oãe bo gotovo dejal, kako je to, da sotoliko Italijanov ujeli, da jih JoÏe ‰e pre‰teti ni mogel, on,na‰ JoÏa, ki je pre‰tel, koliko vrst krompirja je vsajene-ga na njivi, ki je pre‰tel koruzne ‰toke na njivi in ki jevedel za vsak grm na gmajni.« No, razumel sem JoÏeta,segel sem v Ïep in mu dal pet cigaret. »Na, ker si tako


197

pameten fant,« sem mu rekel, »pa reci, da jih tudi komi-sar MatevÏ pozdravlja.« — »Bom, bom,« je zatrjeval.

Od‰el sem v svetlo poletno noã. Spotoma sem se do-mislil, kako je neki borec, doma iz Ribni‰ke doline, na-pisal svojemu kolegu, komandirju kurirske stanice nas-lednje pismo: »Dragi Tonko, lepo te prosim, da mi iz-posluje‰ preko okroÏja, da me spuste iz brigade in dabom ‰el za kurirja k tebi ali pa na teren h gospodarskikomisiji. Ve‰, ljubi Tonko, v Tom‰iãevi brigadi je stra‰nohudo, vsak dan so borbe, vsak dan jih dosti pade, celeãete jih je pa ranjenih. âe bo ‰lo tako naprej, bo kmalucela brigada uniãena. Jaz sem ves iz sebe, kar tresem se,kadar zasli‰im streljanje. Lepo te prosim, dragi Tonko,pomagaj mi ven iz tega pekla, ker ne bi rad poginil vbrigadi. ·e enkrat ti pi‰em, da, ãe bo ‰lo ‰e tako naprej,bo uniãena kmalu na‰a brigada.« Skozi brigadno cenzu-ro je ‰lo tako pismo. Prepla‰eni in obupani pisec je stalna raportu. Z oãmi je pomeÏikoval in se prestopal semin tja. »Polomil sem ga, da, po‰teno sem ga polomil, alikaj hoãemo. Odpusti mi. Tako ãudno mi je bilo tisti dan,ko sem pisal.« Za zdaj smo mu odpustili. Pred bataljo-nom smo prebrali pismo in pripombe. Nekateri so sesmejali, ãe‰, ti reva ti, kar po‰ljimo ga iz brigade. Drugiborci pa so dejali: »Rad bi videl, da bi nas res vrag vzelãimprej, zato ga dajmo v komoro in naj nosi en mesec


198

za brigado lonce in najbolj muhavo mulo naj goni, dabo videl. In res se je tako zgodilo.

Vsedel sem se na sadnem vrtu, kjer je v kopici sena leÏalKrt. Potegnil sem ga za nogo.

»Vstani, zaspane, bo‰ ‰el na obhod straÏ.«»Pusti me no, tako rad bi ‰e spal. Sanjalo se mi je,

kako smo ga pili,« je odvrnil dremajoãi Krt. Dvignil se jeiz sena. Pri meseãini je bil njegov obraz ‰e bolj suh, po-ra‰ãen in zgrbljen kakor po navadi.

»Ti spi‰, a zunaj se pa na‰i borci zaljubljajo.«»Eh, ne verjamem, da bi se komu v teh krajih izplaãa-

lo letati za Ïenskami, kveãjemu so moji obve‰ãevalcitaki. Kaj bi ljubili, ti reãem — liter vina, ãe ga dobi‰, inpol hleba kruha, to je dekle za borca. Pa tudi zate inzame. Ali ne verjame‰?« Krt je konãal in se glasno za-krohotal.

»Eh no, Stane, slabo presoja‰ fante, ãe misli‰, da samona hrano mislijo . . .«

»Da, samo na hrano in borbo,« me je prekinil Stane.»Moti‰ se, dragi Stane; bil si ‰tudent, a sedaj, ko si v

vojski, misli‰, da Ïive vsi tako Ïivljenje kakor ti kot ko-misar. Tebi se niti ne sanja, da imajo nekateri borci inmitraljezci ljubezni po vaseh. Ali ni lepo, ko pelje mladmitraljezec objeto postavno dekle po vrtu, vsem obsija-


199

nem od meseãine. Poãasi hodita sem in tja, govorita sizaljubljene besede, se ustavljata, on pa jo poljublja nausta, na lica . . . Stane, nocoj sem tako sam gledal. Petvoja‰kih funkcionarjev se je podilo pred nekaj tedni zatem dekletom. Vidi‰, pa pride ãisto navaden borec, po-staven in korajÏen, in osvoji dekle. Na niã se ni ozirala,‰la je k tistemu, kamor jo je vleklo srce. Prava ljubezenne pozna meja, a tudi sovra‰tva ne.«

»Ne vem, ãe se v teh ãasih izprehaja kak borec z do-maãimi deklinami. âe bi kateri katero dobil, bi ‰el k njejspat, ne pa da bi se v meseãni noãi sprehajal po vrtu; ne,tega ne morem verjeti, poznam borce.«

Niã se nisva mogla pomeniti, nazadnje mi je opone-sel, da sem sekretar in da se preveã peãam z zaljubljenci.

»Sekretar gori, sekretar doli. Po vojni menda ne bomosamo pisali, koliko na‰ih je padlo, koliko Italijanov, in nakaterih griãih smo se tolkli, temveã bomo pisali tudi,kako je Ïivel in se obna‰al na‰ ãlovek, in tudi to, kako jeljubil, ãe hoãe‰. Ali nisi sam nekoã igral na kitaro podoknom tovari‰ice JoÏice?«

»Eh, no, neka sentimentalnost me je prijela, pa semigral. Ali kaj hoãem, da ti odkrito povem, a samo tebi —‰tudentovski popadki. No, pa ãe Ïe hoãe‰, tudi zagledalsem se. Ali kaj hoãe‰, danes smo tukaj, jutri tam, kakorÏe pravi tista znana voja‰ka. Eh, no, ãe ne bi bil komisar,bi se bil Ïe gotovo do kraja zaljubil, pisma bi pisal, na


200

kitaro bi brenkal in lepo bi bilo,« je tiho in otoÏno raz-loÏil Stane in se vlegel nazaj na seno. Znenada pa jevstal, od‰el po kitaro, se naslonil ob drevo in zaãel igrati.

Daki je pomolil iz sena razku‰trano glavo in se zdrl:»Hej, kaj sta ga pila, da ne gresta spat? Kaj, vraga muzi-cira‰ in zbuja‰ ljudi!«

Stane pa je igral in prepeval staro narodno: »Kdorima srce, ima za dom solze, za slovenske domovine raj.Po njej hrepeni, za njo rad Ïivi . . .«

Na vzhodu je zagorela zora.»DeÏ bo,« je vzkliknil deÏurni.Od ÎuÏemberka so se oglasili topovi. Zadelal sem se

v di‰eãe seno. V spanje so me zazibali otoÏni glasovipesmi in zvoki kitare . . .

23. julija. Hodili smo mimo hriba Lisec proti Selom—·umberk. Vroãe je bilo tako, da je kar teklo od nas. Po-redkoma so padale okrog na‰e dolge kolone granate. Obvsakem tresku smo se vrgli na tla, nato pa spet hitelinaprej. Ob cesti je stala velika hi‰a. Gostilniãar je posta-vil pet ‰kafov vina in ga prodajal na‰im borcem. Pri‰el jeod nekod ves zasopel na‰ mali Janek, odgnal partizaneod vina, kupil vse vino in ga razdelil bataljonskim inten-dantom. Tudi blizu gostilne sta padli dve granati. Gostil-


201

niãar jo je popihal v hi‰o. Mi smo se pa vzpenjali naprejmimo malih gozdiãev proti Selom—·umberku.

Ko sem ‰el ob dolgi vrsti, me je pocukal za rokav bo-rec: »Na, komisar, ‰pago potegni.« Nisem hotel, ali kosem opazil, da bo uÏaljen, sem segel po ãutarici. »No, dane bo‰ jezen.« Ali komaj sem napravil dvajset korakovob koloni, je zopet nekdo iztegnil roko — tokrat mitra-ljezec Klanãar: »Na, komisar, ‰e od mene pij!« In zopetsem ga moral potegniti. Ko sem pa pri‰el v Jermanovbataljon, so mi kar pet ãutaric moleli naproti. Znovasem moral poskusiti od vsakega po malo. Ali, ko semuro pozneje leÏal na poloÏaju drugega bataljona ter jeeksplodirala granata, sem videl eksplodiratl dve granati.Po glavi pa mi je ‰umelo sparjeno Ïganje in vino, vsezato, ker sem hotel ustreãi borcem. Znano je bilo, dakomisarji ne pijejo niã ali pa zelo malo. Tega sem se dol-go drÏal, ne samo v partizanih, temveã ‰e prej, ko sembil delavec. Meseci so minili, ko ga nisem niti pokusil.Ali o ‰tabu Tom‰iãeve je bilo znano, da ga radi srkajo.Znana je bila tudi gostoljubnost Tom‰iãevih borcev, ãimje kdo dobil vino, ga je razdal. Malo je bilo takih, ki bihranili pijaão sami zase. Nekateri dobri prijatelji so nastoÏili na glavni ‰tab, da si ga radi nalivamo. No, eno drÏiin to je, da smo si ga tom‰iãevci privo‰ãili po vsakemuspe‰nem boju; intendantje so poskrbeli, da so dobilivino ali Ïganje vsi borci s ‰tabi vred; samo bataljonski


202

komisar Dolenc je bil raje abstinent, vedno je negodo-val zaradi popivanja; celo oprezat je po‰iljal okrog ‰taba;nekateri so celo dejali, da ima zapisano vsako stekleni-co, ki so jo obve‰ãevalci, intendanti ali pa terenci prines-li v ‰tab. âe je imel vino ‰tab, so ga imeli tudi po ãetah,le kadar je bila brigada na Notranjskem, ga ni imel nih-ãe, ne ‰tabi in ne borci, imela ga je edino saniteta za ra-njence. Ko pa je od‰el iz brigade Dolenc, je od‰lo z njimtudi registriranje popitega vina. Pripomniti pa moram,da sem se ‰ele v svojem triintridesetem letu navadil piti;da sem se navadil, so krivi predvsem tom‰iãevci, nefunkcionarji, temveã borci in mitraljezci. Tako, so dejaliborci, sem postal pravi tom‰iãevec. Edino Krta smomorali zadrÏevati, kajti ãim je popil pol litra vina alikozarec Ïganja, je Ïe priãel prepevati: »Oj Ïivijo, brucmajor, oj Ïivijo, bruc major, oj Ïivjo, oj Ïivjo, bruc ma-jor . . .« Govoril sem mu: »Stane, zavedaj se, da nisi veã‰tudentek! Komisar brigade si! Veã kakor pol litra ga nesme‰, pre‰ibak si.« Daki se je samo smehljal. Kadar kolije Stane prepeval svojega bruc majorja, sem Ïe vedel, dabodo tisti dan njegove politiãne ure moje. Vendar kljubtemu, da so tom‰iãevci radi pili, nisem niti enkrat videl,da bi kak borec obleÏal. No, ãe je obleÏal v ‰otoru kakvodnik ali komandir, so mi takoj postregli, da mu je sla-bo, da ga boli glava. Znali so skriti svojega tovari‰a, da


203

ne bi bilo sitnosti. Ali vse tako se je dogajalo samo obãasih, ko ni bilo bojev.

28. julij. Na sektorju Sela—·umberk—ÎuÏemberk so setolkle Tom‰iãeva, Cankarjeva, Gubãeva in ·ercerjevabrigada. Italijani so nas obstreljevali z osemindvajseti-mi topovi. Zopet smo leÏali na poloÏajih in okrog nas sotreskale granate. Daki je ‰el na poloÏaje ãetrtega bata-ljona. V polkrogu ob robovih gozda smo imeli poloÏaj.Tako smo videli, kako je Daki na ãelu ãetrtega bataljonaskupaj s hrabrim Jermanom podil po rebri navzdol Ita-lijane. Nekateri borci na poloÏaju drugega bataljona sovstali in se tolkli po kolenih.

»Bij jih, Daki, bij jih!« so kriãali.Komandant je takoj poslal ãeto, da bi udarila Italija-

nom za hrbet ali ti so medtem u‰li. Italijanska artilerijaje ves ãas sekala po na‰ih poloÏajih. Neka teÏka mina jeudarila blizu kraja, kjer sva leÏala s âaklom. Zasula najuje teÏka plast zemlje. Iz te zemlje so naju potegnili bor-ci. Imela sva polna usta zemlje. Pritekla je bolniãarkaMetka in nama ponudila Ïganja. »Od zemlje ‰e ni nihãeumrl,« je ‰aljivo dejal âakla in si otepal zemljo s sebe. Alives dan mi je brnelo po u‰esih.

»Samo da bi teh prokletih granat ne bilo,« so govorilivsi vprek. V komoro, ki je bila zelo daleã, je udarilo ne-


204

kaj granat; Lojze je bil zaradi tega zelo jezen. »Kaj vra-ga, odrejate komori tak prostor, da padajo granate nanjo.« Sicer je bila pa komora poglavje zase ter bom onjej kdaj ‰e kaj veã povedal, kajti vredno je popisatikomoro v brigadi.

30. julija. Bilo je zveãer, topni‰ki ogenj se je stopnjeval.Z Efenkom, komandantom tretjega bataljona, smo biliv neki kmeãki hi‰i blizu kraja Sela—·umberk. Okroghi‰e so padale granate, da se je kar hi‰a tresla; domaãiljudje v hi‰i so jokali, vzdihovali, kriãali in molili; od si-lovitih eksplozij so se sesipale ‰ipe na oknih; domaãeÏenske so kar skakale po sobi.

»Lezite na pod, da kak kos Ïeleza ne prileti skoziokno!«

Hotela sva iz izbe, ali granate so gosto padale okroghi‰e, da naju je vrglo nazaj. Tudi midva sva se vlegla natla. Vsa druÏina je leÏala tam. Hãerki sta se priplazili vkot, kjer sva leÏala midva in natihoma klela italijanskoartilerijo. Ena domaãih Ïensk, mlada, se je stisnila kmeni in zajokala.

»Gospod komisar, ‰e ti moli, prosim te, da ne bo stre-ljalo! Daj no, moli, prenehali bodo s streljanjem!«

»Micka, kar moli, saj ti nihãe ne brani.«»Vas bo ljubi Jezus gotovo usli‰al, molite, gospod!«


205

»Micka, pusti gospode, pri nas ni gospodov; tudi mo-limo ne; saj ne bo niã bolj‰e,« sem ji natihoma odgovar-jal. »Kar ti moli, bo veã izdalo, ker verjame‰, dragaMicka.«

Prijela me je za glavo, se pomaknila s svojo ãisto kmoji in mi za‰epetala na uho: »Ali vi komisarji res neverjamete, da je nekdo nad oblaki, ki vlada svet?«

»Micka, pusti to, granata bo paã padla ali pa tudi ne;ãe je slab topniãar, ne bo zadel.«

Dekle, ki je leÏalo poleg Efenka, je pa samo goreãemolilo:

»O Jezus, o Jezus, ustavi streljanje! Usmili se na‰ehi‰e!«

Efenka se je na kratko nasmihal; dregnil sem ga v re-bra.

Streljanje pa kar ni hotelo prenehati. Domaãa Micka,ki je leÏala kraj mene, je molila dolgo in vztrajno. Kak‰-nih dvakrat se je nagnila povsem nad mojo glavo in mina‰epetala: »O jejÏe‰, o jejÏe‰, kak‰ni ste komunisti! Niãne molite . . . Kaj bo na drugem svetu, kaj bo z va‰odu‰o? Ali se niã ne bojite? O jejÏe‰!«

»Micka, kar mirna bodi, niã hudega ne bo, vsaka oh-cet enkrat mine, pa bo tudi to streljanje!« Pogladil semdekle po laseh in jo tolaÏil.

Stari oãe je pa le stal sredi sobe; zazdel se je kakorKristus, ki je bil pribit na kriÏu, molil je naglas, molil je


206

roÏni venec: »Ki je za nas krvavi pot potil.« Îena in hãe-re so mu odgovarjale s pojoãim glasom. Od ãasa do ãasaje sobo razsvetlil blisk.

Nazadnje so detonacije prenehale. Z Efenkom svavstala, zagrnila zavese pri oknih in priÏgala luã. »Najhu-je je mimo,« sem dejal druÏini. »Hvala bogu,« je rekelgospodar in se pogladil po sivkastih laseh; zazdel se mije starej‰i kakor pa popoldne, ko smo pri‰li v njegovohi‰o. Hãerka, ki je leÏala poleg mene, se je naglas zasme-jala, da so se pokazali kakor marmor beli zobje. »Mama,leÏala sem zraven komisarja, on pa me je boÏal po lasehin tolaÏil. Pa kak‰en je ta komisar — niã se ne boji! Samomoliti ni hotel, pa sem ga tako nagovarjala. Kar pri srcumi je bilo zraven tak‰nega ãloveka, ki se ne boji!« jegovorila in se smejala. Nerodno mi je bilo, da sem po-gledal proã; ozrl sem se na starej‰e dekle, ki je bilo po-leg Efenka. Bila je stara nad trideset let, brezzoba, ble-dikastega in zaskrbljenega obraza. Zrla je v strop in ve-nomer premikala ustnice. Mati pa je ‰la v kuhinjo, pri-nesla ka‰e in jo postavila na mizo. Jedla sva, kot da bives teden mlatila. Hãerka, tista, ki je bila z mano, me jevenomer pogledovala izpod ko‰atih ãrnih las, ki so jisilile na ãelo.

»Veste komisar, pa se nisem tako bala, kot si mislite.«»Da, da bi bil kaj kmalu konec vojne. Mir, mir, ta je

nekaj vreden,« je govoril oãanec.


207

Neko drugo dekle, imelo je tako zaskrbljen obraz, ni‰lo veãerjat; kleãalo je ob peãi, drÏalo roÏni venec v rokiin dolgo, dolgo molilo in obraãalo oãi v rjav, lesen strop.Poslovila sva se od kmeãke druÏine. Mlado dekle pa je‰e skoãilo za nama na prag in zaklicalo v svetlo noã: »·epridite, a takrat, kadar ne bo pokanja!«

Lezla sva na poloÏaj in se opotekala ãez jame, ki so jihizkopale granate.

30. julija. Prvi in ãetrti bataljon sta odbila tri napade ita-lijanskih grenadirjev. Nekaj ãasa smo tekli za njimi, koso beÏali po krompirjevi njivi, dvakrat pa smo moralipremenjati poloÏaje.

1. avgusta. V noãi smo se premaknili mimo Lisca v Hinje.Na neki poti, ki vodi v suhokrajinsko vas, so nas v sonã-nem jutru zalotila letala. âim smo pri‰li v vas, smo za-gledali, kako nekatere Ïenske teãejo v sovraÏno posto-janko, da bi sporoãile na‰ prihod.

Vas je bila revna. Hi‰e in gospodarska poslopja so bilazelo slaba. Otroci so umazani in raztrgani letali okroghi‰, kmetje sami so bili v tako zakrpanih oblekah, da nisivedel, iz kak‰nega blaga so. Jezilo me je zaradi onih, kiso zbeÏali iz vasi; naroãil sem bataljonskim komisarjem,


208

naj vse one, ki so nas ‰li izdajat, kaznujejo. »âe so mo‰ki— hlaãe dol in z leskovo palico petnajst po nagi! TudiÏenske, naj bodo stare ali mlade! To je tokrat edina pa-metna in tudi edina vzgojna kazen za izdajalce; tolãejonaj pa komora‰i, ne borci.«

Komisar drugega bataljona, ‰tudent Jovo, mlad inmoãan fant, se mi je pribliÏal in mi povedal z Ïalostnimglasom: »Neka kmetica noãe dati pet litrov vina za ra-njence. Pravi, da ga ima samo ‰e petdeset litrov, a zakosce. Sosedje so pa rekli, da ima sinova pri belih, tadvada hodita ponoãi kosit in pit vino.«

»âe ima res sinova pri belih, ji poberite vse vino.«Res je imela dva huda belãka v postojanki; tudi to

smo zvedeli, da sta znosila Ïe veã sto litrov vina tja. Vzidanici smo dobili ‰e ‰tiri sto litrov vina; dovolj ga jebilo za ranjence, prav tako za centralno bolni‰nico naRogu.

Kmalu so zaãele v vas padati granate. Vnel se je nekiskedenj.

»Ker ste pri‰li v vas, zato streljajo sem,« je zastokalneki mo‰ki.

»Ne zato, ampak zato, ker so ‰le va‰e Ïenske in otrociizdajat,« mu je povedal Janek.

Proti poldnevu so straÏe ujele dva ‰tirinajstletnafantiãa in dekle kak‰nih devetnajstih let; vsi so prizna-li, da so ‰li izdajat brigado v postojanko. Komora‰i so


209

jim naloÏili z leskovo palico, vsakemu po dvajset udar-cev; tudi ãrnooko dekle jih je dobilo.

»Drugiã bo‰ pa ‰e ob svoje poveslo,« ji je zagrozil starikomora‰. »Tretjiã bo ‰la pa glava, razume‰?«

»Nikoli veã ne bom izdajala, nikoli veã,« je ihte odgo-varjalo dekle.

Sklical sem na vrt nekaj kmetov; nezaupno so me gle-dali. »Kaj pa mislite,« sem jim rekel, »fa‰izem v Italiji jevrag vzel, ãez nekaj mesecev ali pa ‰e prej bo Italija ka-pitulirala — kam bodo ‰li potem va‰i sinovi, ki so pribelih? Zmagali bomo mi; ‰e je ãas, da jih pokliãete izpostojanke in da pridejo v na‰e vrste.«

»Kako bo pa potem z vero?« so hoteli vedeti.»Tako bo‰ hodil v cerkev, kakor do sedaj.«»Pa boste vi zmagali? Ali veste to zagotovo?« me je

vpra‰al star kmet in pljunil.»Lej ga no, kako govorite! Saj je samo en slovenski

narod, en program Osvobodilne froote, ena borba protisovraÏniku — zakaj potem govorite vi in mi?«

»Kaj pa AngleÏi?« je vpra‰al neki drug kmet in me postrani pogledal.

»AngleÏi se prav tako tolãejo proti Italijanom kakorproti nem‰kim fa‰istom,« sem jim odvrnil.

»Mi smo pa vedno verovali v na‰o vero in duhov‰ãi-no, pa ji tudi sedaj,« se je oglasil sivolasi ded in mirnokadil pipo . . .


210

»V vero lahko verujete, ali vsi tisti duhovniki, ki so pribeli gardi, bodo nekoã odgovarjali pred ljudskim sodi-‰ãem za svoje izdajalsko delo, s katerim pomagajo oku-patorju.«

»Pa veste zagotovo, da boste zmagali?« je zopet vpra-‰al neki kmet.

»Ne samo, da vemo, tudi trdno smo prepriãani, dabomo zmagali. Veã kot tri sto tisoã se nas Ïe tolãe za tozmago, da veste.«

»âudni ãasi so in ãlovek se ne znajde,« so zaãelimrmrati nekateri.

Bra‰kar jim je razdelil letake in bro‰ure, pozno po-poldne pa smo zapustili vas, v kateri je bilo toliko belihv postojanki. Premaknili smo se v Stari log. Ali ko sozaãele padati mine, so kuharji stresli hrano iz loncev inzaãeli natovarjati mule in konjiãe z lonci in kotli.

V vsaki enoti je bila komora posebno poglavje. Komo-ro so sestavljali kuharji, intendantje, saniteta, mulovod-ci in konjevodci, ki so na konjih nosili kuhinjsko poso-do, hrano in sanitetni material. Da, nekateri hudomu‰nifunkcionarji so celo propagandiste ‰teli v komoro. Vkomori so bili partizani, starej‰i ali mlaj‰i, ki niso bilisposobni za pe‰aãenje, ker so imeli obolele noge, ali paso bili kratkovidni ali pa kako drugaãe niso bili za po-loÏajne boje ali zasede. Pri tem ne mislim na saniteto alipropagando, kjer so bili poveãini zdravi ljudje. Komo-


211

ra‰i so sloveli, da imajo vedno Ïganje pri sebi, tudi toba-ka da imajo veã ko drugi. Imeli pa so to navado, da sotakoj, ãim je zapokalo, obloÏili konje in mule s kuhinj-sko posodo in ãakali na povelje za premik. Veãkrat se jemoãnik tako lepo kuhal, ali kje v bliÏini so se oglasilirafali, kuharji so pa bolj v strahu za svoje lonce kot zasvojo koÏo Ïe stresli moãnik na pot ali v travo in odhitelis praznimi lonci h konjem. Vãasih so pa tudi komora‰istekli s konji predaleã od bojne linije in pri‰li pred arti-lerijski ogenj. Zgodilo se je nadalje, da so na pohodu inv temnih noãeh komora‰i zaostali za kolono; ali je kakkomora‰ ope‰al ali pa muhasti konjiã ni hotel iti, in ko-mandanti so se jezili: »O ti hudiãeva komora, vednonam kaj naplete.« Zelo redek je bil partizan, ki se je ja-vil iz komore za bomba‰a ali k mitraljezu. Tudi tistikomisar, ki se je rad drÏal komore, ni imel ugleda priborcih. Primerilo se je, da se je komora med bojem na-hajala pet sto do tisoã metrov za poloÏajem, pa se jezna‰lo kar po ducat razliãnih funkcionarjev okrog ko-more; to so bili vselej brigadni in bataljonski obve‰ãe-valci, intendanti, oroÏarji, pa tudi nekateri komisarji, kijih je popadla kaka nagla bolezen. Vsak je na‰el kak‰noopravilo v komori; ali je organiziral in zbiral komora‰eza rekvizicijo, ali je pripravljal nosila za ranjence; skrat-ka, nekaj je gotovo bilo, da si se zatekel v komoro, ki jepa nisi drugaãe prav niã cenil; vendar, med bojem je bila


212

zatoãi‰ãe pred ostrimi rafali in eksplozijami. Nekoã pasmo sklenili, da bo vsak kuhar ali komora‰, ki bo brezpovelja stresel hrano proã, od‰el takoj v ãeto in na po-loÏaj. Ne od vodje komore, temveã od samega ‰tababataljona mora priti povelje za premik; dokler komorane dobi takega povelja, mora ostati na svojem mestu;kuharji morajo ostati pri loncih, ãetudi padajo mine.

Tako je bilo z na‰o komoro, dokler ni pri‰el mali,okretni in hrabri Joco, ki jo je uredil, discipliniral indvignil do take vi‰ine, da so komora‰i poslej mirno ãa-kali na svojih mestih ter cepetali z nogami, dokler ni pri-‰lo povelje za premik. Joco je bil dober jezdec; kakorÏaba je ãepel na konju in ga podil v breg; njegov ostri,ukazovalni glas mu je pridobil ugled celo pri bataljon-skih ‰tabih. Kadar je z ostrimi oãmi pogledal kuharje, sotakoj vedeli, koliko je ura. Odkar je Joco prijel komorov svoje roke, se ni nihãe veã pritoÏeval. Primerilo se jecelo, da se je moral bataljon na hitro umakniti, v kotluje pa vrel moãnik. Kuharja sta zagrabila veliki lonec inga ure daleã nesla za bataljonom. Ko se je bataljon usta-vil, sta pa delila hrano. Vse to je bilo po zaslugi Joca,nekdanjega zanikrnega konjarja, ki jih je tako izuril.

3. avgusta. Doloãili so, da gresta Tom‰iãeva in ·ercerje-va brigada na Notranjsko. Borci so se razgovarjali,


213

kak‰na ‰koda je, ker so na Selih—·umberku padli Milo-van Saranoviç, Dragan Jeftiç in Ivan Kavãiã-Nande, spo-sobni oficirji in priljubljeni pri mo‰tvu. Ko smo se pre-mikali proti Notranjski, so nekateri dezertirali iz briga-de; posebno Belokranjci so se bali Notranjske, kjer jebilo toliko postojank, malo hrane in veãni boji; kakor dabi bili domenjeni, so drug za drugim izginjali v noãi, kosmo poãivali, nato so jo pa po dva ali trije mahnili v Belokrajino. Potikali so se okrog domaãih hi‰ in ãakali, da sebo vrnila Tom‰iãeva brigada z Notranjskega, da se jizopet prikljuãijo. Nekateri drugi so bili pa ‰e bolj zviti.Meni niã tebi niã so se prikljuãili Zapadnodolenjskemuodredu, ki je operiral po Beli krajini, in tako ostali nadolenjski zemlji. Odred jih je bil nadvse vesel, ker jevedel, da so tom‰iãevci hrabri borci. Kadarkoli pa smoposlali v odred oficirja, da bo pregledal, koliko se tamnahaja tom‰iãevcev, ga je ‰tab lepo pogostil, mu dalvina, medtem pa skrivaj naroãil, naj se poskrijejo vsiborci, ki so pri‰li iz Tom‰iãeve brigade. Nato so zbraliodred in so oficirju iz Tom‰iãeve brigade razkazali svojeborce. »Tovari‰, ãe je kateri tom‰iãevec med njimi, karvzemi ga.« Oficir, ki ni na‰el nobenega, se je pridu‰al, dani lepo, ko so obdolÏili odred, da agitira za sebe. Zopetdrugi so se pa zatekli k terencem za pomoã gospodar-skim komisijam in potem so okroÏja pisala v ‰tab Tom-‰iãeve brigade, naj puste tega in tega borca, ker je nuj-


214

no potreben na okraju, kajti sicer ne morejo zbirati hra-ne za vojsko, niti uãinkovito politiãno delati. Po navadismo odgovarjali takole: »Takoj nam po‰ljite tovari‰a N.,ker ga potrebujemo v brigadi. V Beli krajini je dovoljterencev in terenk, saj so vsi Belokranjci tako na‰i.Samovoljno ste ga pridrÏali. Smatramo ga za dezerter-ja.« Da bi prepreãili dezertacije, smo imeli politiãne urein partijske sestanke, konference, sestanke z bataljon-skimi ‰tabi. Prepriãevali smo jih, da Notranjska ni takohuda, kakor gre glas o njej po brigadi. Malo je pomaga-lo, dosti ne. Ko smo pri‰li 8. avgusta v Jelenov Ïleb, smougotovili, da nam je u‰lo do ‰tirideset partizanov; briga-da pa je ‰tela ‰est sto petdeset borcev. Krt in Daki staklela in rentaãila, jaz sem jima pa rekel:

»Kaj bosta klela, ko se bomo vrnili v dolenjske kraje,bodo vnoviã pri‰li. Ta ãas se bodo pa za nekaj kil zredi-li. To je na‰a rezerva.«

Ko smo vpra‰ali ‰ercerjevce, kako je z njimi, so namodgovorili: »Ha, ‰ercerjevci so vsi tukaj, saj so poveãinivsi iz Notranjske in iz ljubljanske okolice doma in kar jeglavno, vsi poznajo Notranjsko.« Hudomu‰no sem jihspomnil, ali tudi tistih dve sto Primorcev, ki so jih dobilispomladi, pozna Notranjsko. Vasja je pljunil in se veselozasmejal: »Tisti se bodo pa privadili.« Na‰im ni bilo pri-jetno, da gremo iz Dolenjske. Lojze je nosil velikanskinahrbtnik obvez in srdito govoril: »Samo to vam reãem,


215

pametno se vojskujte, da ne bo preveã ranjencev. Sajveste, da gredo vsi ranjenci na mojo grbo.«

Tudi ta dan so nas bombardirala italijanska letala.Usula so bombe na staro partizansko tabori‰ãe. Z namije hodil tudi Rado Pehaãek; pripovedoval je, kako se jetolkel v Dolomitih. »Tam ni gozdov, temveã so samiostri griãi in malo bukovine, pa se preganjaj z griãa nagriã. Ampak lepo pa je bilo, vsak dan boji in premiki,domaãini poznajo vsako stezo.«

12. avgusta. Bili smo na Otavah in Pikovniku. Koman-dant divizije Mirko Braãiã nas je sklical in nam razloÏilnaãrt za napad na italijansko postojanko na Blo‰ki pla-noti. Iz Primorske je pri‰la Gradnikova brigada. »TudiPre‰ernova brigada iz Gorenjske pride!« je zakljuãilBraãiã, »·ercerjeva naj manevrira po Blo‰ki planoti inrazbija sovraÏnika, Tom‰iãeva naj likvidira Saboãevo inrazbija nem‰ke vlake na progi.«

Tisti veãer bi me kmalu ubila Gradnikova zaseda. Vprvem bataljonu sem imel zveãer partijski sestanek.Dolgo smo razpravljali o narodnoosvobodilnih odborihin o njihovi vlogi na osvobojenem ozemlju. Prva stvar,ki jo morajo na‰i partijci dobro poznati, je povezava zosvobojenim ozemljem, pomoã pri ustanavljanju involitvah narodnoosvobodilnih odborov, pri mobilizaciji


216

novincev za brigade in pri ustanavljanju novih enot.Stari partizani, dobri borci, bodo ‰li tudi v na novo usta-novljene enote ali pa v razne odbore. Partijci, stari tom-‰iãevci, ne bodo vedno v brigadi vsi skupaj kot sedaj.Teh stvari se mora zavedati vsak ãlan Partije, potem ‰elebomo nadaljevali z bolj uãenimi teorijami kot so Krat-ka zgodovina, Marksov Kapital in drugo. Vsi so pritrje-vali, da je res tako. Pozno proti polnoãi sva ‰la s kurir-jem v ‰tab brigade. Glasno sva se pogovarjala, spra‰evalme je, kod vse je hodil njega dni Martin Krpan. V svetlinoãi sem mu pokazal smer proti Sv. Trojici. Takrat so paizza grmovja poãili streli. Skoãila sva v stran in se vleglaza kup kamenja, vmes pa kriãala:

»Hudiãi, nehajte! Iz Tom‰iãeve sva!«V glavo mi je pri‰lo, da bi med ·ercerjevo in Tom‰i-

ãevo brigado pri‰li Italijani. Po nekaj minutah so pre-nehali s streljanjem. Deset postav se je odtrgalo odgrmovja in poãasi stopalo proti kupu kamenja, kjer svas kurirjem leÏala v zaklonu. Obsijani so bili od meseãi-ne, vsi so bili v italijanskih uniformah.

»Italijani!« je vzkliknil kurir in vzel iz Ïepa teÏko jugo-slovansko bombo. Tudi jaz sem pripravil bombo.

»Kdo je,« je zarjul kurir z moãnim glasom in drÏalbombo v roki, da jo zaÏene.

Vrgli so se na tla.»Ma o‰tja, vi ste!«


217

»Ma, strela, kdo ste pa vi? Ste bela garda?« se je ogla-sil od nasprotne strani.

»Cepci ste, kaj pa pla‰ite in streljate! Iz Tom‰iãevesva!« je odgovoril kurir.

Stopila sva iz zaklona. »Kaj ga pa lomite?« sem zakli-cal. »Komisar Tom‰iãeve sem. Sakramenski gradnikovci,ali ne poznate veã slovenske govorice?«

Spoznali smo se in se seznanili. ·tirideset jih je bilo vzasedi. Iz bataljonskega ‰taba so jim naroãili, da po tejpoti pridejo samo Italijani in beli, da je treba zato stre-ljati, ãim se kdo pojavi.

»Ujeli bi naju lahko; saj sva ‰la sama po poti in glasnosva se pogovarjala; tako pa bi kmalu ustrelili komisarjain kurirja,« sem jim odvrnil.

Tako sem se prviã seznanil z gradnikovci, s partizani,ki so bili doma iz sonãne Primorske.

20. avgust. Pripravljali smo se za napad na Saboãevo. Bilismo okoli Rakitne in na hribih nad Saboãevim. V ãetahso bili partijski in skojevski sestanki. Tisti dan smo spre-jeli v partijo petnajst kandidatov, dvanajst mladincev pav SKOJ. Domaãi obve‰ãevalci so govorili, kako bo posto-janko lahko likvidirati, da je samo osemnajst belih vnjej; da so pa dobri strelci, ker so bili vsi preje divji lov-ci. V meseãni noãi smo se spustili v dolino. Prvi in ãetrti


218

bataljon sta ‰la na progo, drugi pa je obkolil Saboãevoin zaãel napadati postojanko. Na‰ protitankovec je stre-ljal na petdeset metrov v postojanko, ali kmalu smougotovili, da protitankovec ni za utrjeno stavbo, ker grekrogla skozi zidovje. Nekateri borci so se razlezli pohi‰ah, leÏali pa so tudi po vrtovih. Postojanka ni hotelapasti. Imeli smo tudi Ïe veã ranjenih. Na‰i so kriãali be-lim: »Predajte se, ãe ne, bomo zaÏgali.« âim se je izzaogla prikazal borec, so belãki streljali, sicer niso tro‰ilimunicije. Îenske v vasi so zaãele vpiti in jokati. Krt jehodil okrog Ïensk in jim govoril: »Recite moÏem, naj sepredajo, niã hudega se jim ne bo zgodilo!« Tisti, ki so serazlezli po hi‰ah, so tam obsedeli in zaãeli piti mo‰t. Niã,prav niã se jim ni ljubilo, da bi postojanka padla. Ko-mandant bataljona âakla je sam premikal protitankov-ski top.

»Pa ne bo‰ ti vozil topa sem in tja,« sem mu dejal,»komandant bataljona si! Kje ima‰ pa komandirje?«

»Eh no, bataljon je danes kaj ãuden, niã, prav niã sejim neãe, trmasti so,« je odvrnil zamolklo âakla in od‰el,da poi‰ãe komandirje.

Daki je pri‰el od proge in zakriãal: »Kaj delate, dapostojanka ‰e ni razbita?«

Vendar, ko si je ogledal poloÏaj, je videl sam, da ne gretako lahko. Pred postojanko je bil bunker. Z na‰e stra-ni je padlo Ïe veã bomb proti njemu, tudi iz bunkerja je


219

padel od ãasa do ãasa pu‰kin strel. Stali smo za oglomhi‰e: Daki, âakla in jaz. Poslali smo kurirja po bomba‰a.Sklonili smo se izza ogla hi‰e in vrgli vsak po eno bom-bo v bunker. Nato smo ãakali in opazovali. Iz bunkerjani bilo nobenega glasu.

»Likvidirali smo ga brez bomba‰ev,« je vzkliknil âak-la.

»Samo ãe se niso beli vragi potuhnili,« sem pripom-nil.

»Tudi jaz mislim tako,« je zamrmral Daki.âakla je silil, da bi od‰el sam z bombo k bunkerju, da

bi pogledal, kaj je.»Poãakaj, bo ‰el bomba‰, komandantovo mesto ni na

bunkerju,« sem ga svaril.Bomba‰a pa kar od nikoder ni bilo. âakla je skoãil

izza ogla hi‰e, zavihtel bombo in stekel proti bunkerju;mislil je, da je uniãen. Ko je naredil deset korakov, jepoãil strel, samo en strel iz pu‰ke — in komandant dru-gega bataljona, hrabri in sposobni âakla je padel brezglasu, kakor snop na pra‰no cesto . . .

»Ali si videl, kako je padel,« je zakriãal Daki. »Bandabela, plaãala bo‰ âakla.«

Pritekli so bomba‰i in obsuli bunker z bombami; za-gorela je stavba poleg postojanke. Dolgo sem strmel vâakla, ki je negibno leÏal z razprostrtimi rokami na


220

va‰ki poti. Izza ogla pa je mesec obsijal negibnotelo . . .

»Kaj zija‰,« sem nadrl nekega komandirja, »daj dvaborca, da potegneta âakla izpred bunkerja, tukaj ga nebomo pustili leÏati.«

Dva borca sta se splazila po trebuhu in privlekla âa-klo do ogla hi‰e, mitraljezec je pa med tem ãasom obsulbunker z rafali, da ne bi mogli streljati. Ali izza bunkerjase niso oglasili; âakla je sicer padel, ali poprej je likvidi-ral bunker.

Italijanske kolone so se od vseh strani pribliÏevaleSaboãevemu. Proti jutru smo se umaknili. Tisti dan smoo‰teli komande drugega bataljona, ker so s svojo brez-briÏnostjo in nediscipliniranostjo zakrivili, da je padelnjihov komandant. Po drugi strani pa je bilo tako, da jebil âakla mehak, da za razne nerednosti ni klical na od-govornost ãetnih komand in da je vãasih kako stvar tudisam naredil.

Bataljon je potem prevzel energiãni Ris. Naslednjiveãer so pa belãki zapustili postojanko pol ure pred pri-hodom na‰e ãete, nakar so jo na‰i zaÏgali. Italijani soãutili, da je s prihodom brigad na Notranjsko ogroÏenaproga proti Trstu, zato so zaãeli z moãnimi izpadi iz po-stojank. ·tab XIV. divizije je sklical vse ‰tabe na posvetin sklenil, da bo poostril disciplino do brigadnih ‰tabov.Tudi od nas je zahteval, da jo poostrimo do bataljonov.


221

Nekam ãudne navade so imeli takrat v ‰tabu XIV. divi-zije. Za vsako malenkost so klicali cele ‰tabe brigad naodgovornost ali pa na posvete. Ko smo bili opozorjeniod ‰taba divizije, da bo vedno bolj stroga disciplina, meje vpra‰al Krt, ki ni ‰e nikoli sluÏil vojske, kako si zami‰-ljam strogo disciplino, kakor bi jo naj izvajal divizijski‰tab do brigadnih ‰tabov.

»No, jaz si takole zami‰ljam. Prviã, ãim bo‰ sreãal ãla-na ‰taba divizije, ga bo‰ lepo pozdravil in bo‰ stal vpozoru, drugiã bo treba ob toãno doloãeni uri prihajatina konference in posvete, zamudo utemeljiti s konkret-nimi objektivnimi razlogi, tretjiã, vsako nalogo, ki jobomo dobili od ‰taba divizije, bo treba toãno ob ãasuizvr‰iti. Vsako neizvr‰eno nalogo ãimpreje z utemeljit-vijo opraviãiti, ãetrtiã, poostriti bomo morali tudi midisciplino do ‰tabov bataljonov, bataljoni pa do ãetnihkomand in tako naprej. âaklov primer se ne bo smel veãponoviti. Tako disciplino Ïele uvesti v ‰tabu divizije, dase ji bomo vsi brez oklevanja in godrnanja pokoravali,kajti za divizije kot vi‰je formacije je potrebna bolj‰a intr‰a disciplina. Sicer pa naj Daki, ki je bil vojak, povesvoje.«

Daki je bil pod hru‰ko, me poslu‰al, nato pa rekel:»Bo tako, kakor pravi MatevÏ. O disciplini reãem pasamo to, ãe bom kdaj dobil napaãno povelje za brigadood zgoraj, bom jaz po svoje naredil in potem tudi sam


222

opraviãil; kajti s tem, ãe je kdo ãlan ‰taba, ‰e ni reãeno,da se toliko in toliko bolj razume na vojskovanje. Saj,Braãiã je dober, sposoben, hraber vojak, Bolko je tudidober komisar, ali razni operativci, ki jih bodo po‰iljalik nam, pa le niso sposobni vojaki, na priliko naãelnikdivizije Popivoda je zame nesposoben in se bomo ved-no pri njem ,zakoãili’, pa naj bo desetkrat iz ârne goredoma. Popivoda je sposoben kveãjemu za bataljon, nepa za naãelnika divizije. Ne vem, kdo vraga vedno rinenaprej tega nevednega teleta?« je zakljuãil Daki.

In res se je uresniãilo, kar smo predvidevali. Za vsakomalenkost so nas klicali v divizijski ‰tab. âe je ãlan ‰tabanaletel na zanikrnega straÏarja Tom‰iãeve brigade, jeves ‰tab brigade romal uro ali dve daleã, tam pa so naspouãevali o neredu v brigadi. Ko je nekoã neka ãetakriãala in preklinjala, ko je ‰la v zgodnjem jutru mimodivizije, so nas zopet klicali. Hoteli so vedeti, zakaj bor-cev ne nauãimo olike in dostojnosti. Ker je nekoã na‰ in-tendant, ki je imel precej dolg jezik, zinil divizijskemuintendantu nekaj zaradi Popivodovega letanja za Ïen-skami, so nas zopet klicali na odgovornost; rekli so nam,naj pouãimo intendanta o odnosu do naãelnika divizij-skega ‰taba . . .

Nekoã smo dobili dopis od ‰taba divizije, naj bodopopoldne ob petih ‰tirje minerci v ‰tabu divizije zaraditeãaja, na katerem jih bodo pouãili o ravnanju z


223

angle‰kim razstrelivom; dopis smo prejeli ob ‰tirih po-poldne. Bataljoni so bili v akciji in tudi mi smo se od-pravljali za njimi. Ko smo pa zjutraj pri‰li z akcije, smotakoj poslali ‰tiri neprespane fante na minerski teãaj. Obdeveti uri dopoldne pa smo Ïe dobili pismen voja‰kiopomin vsi ãlani ‰taba brigade, ker nismo toãno ob do-loãenem roku poslali minercev. Ob dvanajsti uri so naszopet klicali na posvet. No, tisti dan smo se pa dobrospopadli. Daki je dejal, da tako ne more veã iti dalje inda se zdi, kakor bi ‰tab divizije poveljeval tudi bataljo-nom in ne samo brigadi. Krt je dopovedoval, da ne gre,da bi nas za vsako malenkost klicali na odgovornost, sajnas lahko na drug naãin opozore. Sam sem omenil, daso gotovo neka naãela, kako naj sodelujejo ‰tabi brigadin divizij, in da mora imeti doloãene kompetence tudibrigadni ‰tab. Divizija naj se zaveda, da so v ‰tabu prveslovenske brigade Toneta Tom‰iãa stari borci, ki so Ïe vtriin‰tiridesetem izvajali samostojno ãedne voja‰ke ak-cije, in da imajo zdaj obãutek, kakor da bi bili kurirjidivizijskega ‰taba, ne pa oficirji hrabre brigade. Sicer paje to otro‰ka bolezen novoformirane divizije in tudi tomoramo razumeti . . . Bolko me je opozoril, da tako nesmem govoriti in da pretiravam . . .

»âe bo tako, ne Ïelim biti veã v ‰tabu, grem raje zakomandirja ãete,« je rekel Daki.


224

»Midva z MatevÏem greva pa za komisarje ãet,« je nakratko odvrnil Krt in si priÏgal novo cigareto.

»Potem pa ‰e to,« je dejal Daki, »komaj smo dobiliopomin, pa ti pride po vrtu Popivoda in ti pove, kako onniã ne ve, da bi dobili opomin. Vse, kar je prav, ali po-smehovati se nam ni treba.«

Po dolgem prerekanju in razgovarjanju smo se nazad-nje mirno pogovorili. âlani divizijskega ‰taba so prizna-li, da niso imeli prav, ko so nas klicali za vsako malen-kost, da pa je disciplina potrebna. In tako se je konãalodnevno dirkanje v divizijski ‰tab.

»Dobro smo se pogovorili,« je potem dejal Krt, kosmo ‰li po I‰kem grabnu.

24. avgust. Bili smo na podroãju Borovnica—Verd. Raz-bili smo nem‰ki oklopni vlak, potolkli ‰tirideset Nem-cev, dvanajst smo jih pa zajeli. Nemci so vozili na itali-jansko fronto municijo in mehaniãne delavnice. Pokonãani akciji smo zbrali borce na velik travnik in jimrazdelili zaplenjene pu‰ke, pi‰tole in brzostrelke. Desetbrzostrelk in petindvajset pi‰tol so dobili borci, ki so senajbolj pokazali ob napadu na nem‰ki vlak. Ujete Nem-ce smo pa pod debelimi tepkami postrelili. Umirali so invzklikali firerju in veliki Nemãiji. Samo eden je govoril,ko da ne bi vedel, zakaj je ta vojska, in da Nemci nima-


225

jo niã opraviti pri nas. Osvobojenega ozemlja nismoimeli, ujetnikov nismo mogli nikamor poslati, zato smomorali fa‰iste uniãevati, nem‰ke ‰e toliko bolj. Po temnisem hotel nikoli veã takih streljanj. Pripomniti pamoram, da nismo ujetnikov nikoli muãili, vse je bilovselej na hitro konãano. Borci pa tudi nekateri funkcio-narji so vãasih govorili, da bi vraãali fa‰istom zob za zob,ker so oni na‰e uniãili, ali dopovedovali smo jim, danam tega ne dopu‰ãata ne ãlove‰ka in ne na‰a partijskamorala. Mirno lahko povem, da smo imeli v Tom‰iãevibrigadi komisarji zaslugo, da se niso poãenjale v briga-di krutosti z ujetniki. Italijanske vojake smo izpu‰ãali,fa‰iste pa uniãevali, posebno ‰e takrat, ko so bili mednjimi znani zloãinci.

25. in 26. avgust. Italijanske kolone so rinile iz Ljubljaneproti Krimu in Mokrcu. Na podroãju Sekir‰ãe—Krvavapeã—I‰ka—·t. Vid so se razvili hudi boji. Italijani so pro-dirali proti na‰im poloÏajem tudi z Vrhnike, iz Logatca,Borovnice, z Blok, iz La‰ã, skratka iz vseh postojank.Tom‰iãeva, ·ercerjeva in Gradnikova brigada so brani-le podroãje ·t. Vid—I‰ka—Mokrc—Krvava peã—Sekir-‰ãe. Italijani so poãasi prodirali ob podpori minometal-cev in topni‰tva, ki nas je kar zasipavalo z minami ingranatami. Na‰e brigade so veãkrat vrgle nazaj italijan-


226

sko pehoto. Tom‰iãev ‰tab je bil ves dan na poloÏaju.Sam sem bil pri ãetrtem bataljonu, Daki pri prvem, Krtpri tretjem. Novopeãeni ‰tabni naãelnik Janez Tom‰iã,biv‰i mornari‰ki oficir, je odpremljal ranjence v bolni‰-nice, vzdrÏeval zveze z ostalimi brigadami in z divizijo.S komandantom Jermanom sva ãepela za neko skalo,petnajst metrov od teÏke brede, ki je vselej uspe‰nokosila Italijane, ko so hoteli prodreti iz Krvave peãi vsredo na‰e fronte. Krogle in kosi Ïeleza od min so se usi-pali skozi veje na zemljo. Tako grmenje je bilo na obehstraneh, da se nismo sli‰ali na pet metrov daleã. Veãkratso se Italijani pribliÏali na petnajst metrov ãetrtemu ba-taljonu v dveh, treh sklonjenih vrstah. Ali, ãim so pri‰libliÏe, so zaropotali mitraljezi, zapele so pu‰ke, nekate-ri borci pa so hiteli metati teÏke nem‰ke in jugoslovan-ske bombe v vijugaste vrste. Veliko Italijanov je obleÏa-lo, ostali so pa skljuãeni stekli nazaj. In zopet se je usultopni‰ki in minometni ogenj na nas. Na poloÏaj je pri‰elBraãiã in kriãal, ãe‰, ãemu ne poÏenemo Italijanov vI‰ko.

»Ravnokar smo jih pognali,« sem mu odgovoril.Braãiã je hotel dalje po poloÏaju, ali pri‰el ni nikamor,

ker so teÏke mine padale levo in desno. Dva kurirja, kista hotela preteãi ãistino desetih metrov, je mina raz-trgala na kose. Cela bojna ãrta Tom‰iãeve je ãepela, leÏa-la ali kleãala za panji dreves, za skalami in drevjem.


227

Za skalo je leÏal starej‰i borec z dolgimi ãrnimi brki inmirno bral pismo, zdaj pa zdaj vzel iz Ïepa robec in siobrisal solze, ki so mu tekle po obrazu. Sklonil sem se knjemu in ga vpra‰al:

»Kaj ti je, tovari‰, ali si ranjen, ali se ti je zgodila ne-sreãa v druÏini.«

»Nesreãa, sama nesreãa,« je zamolklo dejal partizan.»Mati je umrla v internaciji, dva brata sta pretekli me-sec padla na Primorskem, doma je samo stari oãe. Îiviv ãebelnjaku, ker so hi‰o Italijani poÏgali; vendar papi‰e, naj potrpimo in da bomo kmalu zmagali. Meni paje vseeno hudo za materjo in za bratoma; hudo je, kerjih ne bom veã videl.«

»Po konãani borbi,« se je oglasil komandant Jerman,»bo‰ ‰el za tri dni domov, da bo‰ pogledal oãeta.«

Kmalu zatem je streljanje ponehalo. Z desne strani jebilo sli‰ati kriãanje. Juri‰al je na‰ prvi bataljon in bata-ljon ·ercerjeve brigade. Pregnali so Italijane z roba Maã-kovca v globoko I‰ko.

Tudi Gradnikova brigada se je ta dan hrabro tolkla. Venem izmed teÏkih probojev je bil ranjen Ivan Tavãar-Rok, komisar Gradnikovega bataljona. Odneslo mu jeroko v zapestju.

»Tovari‰i,« je zakriãal sredi borbe, »tako se bori zasvobodo!« in dvigal ‰trcelj roke v zrak.


228

Borce Gradnikove brigade je njegovo juna‰ko zadrÏa-nje ohrabrilo. Tisti dan smo imeli nmogo ranjenih, pre-cej jih je pa tudi padlo. Vendar Italijani niso pri‰li nika-mor naprej, odbili smo jih na veã odsekih. Vsa Pre‰er-nova brigada je nosila ranjence v ro‰ke bolni‰nice. Podvodnevnih hudih bojih niso mogli Italijani nikamorveã naprej in so se umaknili.

28. avgust. Poznega avgustovega popoldneva so naspoklicali v ‰tab divizije in nam razloÏili naãrt, kako bi vzaletu zajeli ali pa potolkli plavo gardo, ki je taborila ponajnovej‰ih poroãilih na starem ortne‰kem gradu. Pod-nevi so na poloÏajih okrog grajskih razvalin, ponoãi paspijo v ‰otorih pod razvalinami. Brigada je bila precejizãrpana in utrujena od neprestanih borb in pohodov,ali kljub temu smo hitro krenili na pot in veãkrat menja-vali malomarne vodiãe, katerim se ni nikamor mudilo.Krt je bil zelo vesel in spotoma govoril, kako bomo toplavo nesnago kar na konjih vlekli za seboj.

»Ne vem, ãe so taki cepci, da bi se dali kar tako polo-viti? Gosposki paniãarji, od italijanskih gospodarjevdobivajo makarone in riÏ, vendar so poveãini sami biv‰ioficirji,« sem pripomnil.

Daki je klel in kriãal kakor voznik na zaspanega vo-diãa, ker nas je vse prepoãasi vodil. Noã je bila tako tem-


229

na, da nisi videl pet korakov pred seboj. Nekajkrat smoza‰li in ‰ele proti jutru smo pri‰li in obkolili stari ort-ne‰ki grad.

Boj se je zaãel takoj. Plavogardisti so bili na dobrihpoloÏajih in v zaklonih okrog in okrog grajskih razvalin.Takoj smo imeli nekaj ranjenih. âim se je zaãel boj, jetakoj stopilo v akcijo italijansko topni‰tvo iz SodraÏicein La‰ã, italijanska pehota in bela garda pa sta odhiteliiz postojank plavãkom na pomoã. Zavarovali smo siboke in se tolkli naprej, v dopoldanskih urah pa nam jeobve‰ãevalna javila, da prihajajo na pomoã moãne ko-lone Italijanov in belih, tudi topni‰ki in minometniogenj je bil vedno silnej‰i. Za tisti dan smo videli, da jeborba brezuspe‰na in smo se morali umakniti. âe ne biplavi dobili pomoãi, bi Tom‰iãeva brigada prav gotovozavzela plavogardistiãne poloÏaje in polovila vse plave;kajti Tom‰iãevi bataljoni so tisti dan kljub izãrpanosti odprej‰njih borb kar goreli od navdu‰enja, kako bodo po-tolkli in polovili gosposke oficirje. Na‰e Ïrtve pa bi bilezelo, zelo velike, morali bi se tolãi na ‰tiri strani. Neke-ga na‰ega ranjenca so plavi ujeli, ali ãez nekaj dni jim jeu‰el in pri‰el nazaj v ãeto.

Umaknili smo se za sonãnega dne, pri tem nas jespremljal topni‰ki in minometni ogenj. Nekateri kmetjena Slemenih so tisto jutro govorili, da plava garda drÏis partizani in ne z Italijani, ko so pa sami videli, da se


230

tolãemo z njimi, se niso mogli naãuditi. Govorili so:»Pred nekaj dnevi so bili plavãki tukaj in so govorili, dase bodo tolkli za kralja in proti Italijanom.«

Zopet smo bili na Blo‰ki planoti. Letala so nas nepre-nehoma obstreljevala. Zapisati pa moram, da so se ita-lijanski regimenti bolj srdito zaganjali v nas po padcufa‰izma, kakor tokrat. V zraku je bilo ãutiti, da se nekajpripravlja, da se bliÏajo veliki dnevi; o tem so govoriliborci, po na‰ih enotah so se ‰irile razliãne vesti. Priãa-kovali smo, da bo Italija odpovedala in da bodo ‰e dru-ge spremembe na frontah.

2. septembra. DeÏ je padal ves dan. Nekaj ur sem se raz-govarjal z enim izmed najbolj‰ih komandirjev ãeteTom‰iãeve brigade, s Kotarjem. Razlagal mi je, kako biuniãili plavo gardo.

»Jermanu bi dali svojo ãeto, a jaz bi ‰el s svojo. Nahitro bi opravili, bi videli!« Komandir me je pogledalveselo s svojimi velikimi in simpatiãnimi oãmi, ki so sevedno smehljale. »Tako pa je brigadni ‰tab dobil pove-lje od divizije, sklical na hitro ‰tabe bataljonov, medtemko ãetni komandirji nismo bili do napada niti obve‰ãeni.Brigada je krenila v temni noãi; ropotalo je, komora‰i sogodrnjali in kleli, lonci pa ropotali, da je bilo sli‰ati ‰um


231

in ropot pol ure daleã.« Kotar se je nasmejal in uprl oãivame. »Ali lahko vse povem?«

»Da, kar vse povej,« sem mu odgovoril.»Vi, ‰tabni ljudje, ste mislili: zmaga je Ïe v Ïepu. Pre-

dali smo naãrt bataljonskim komandantom, vse bo ‰lokot po maslu.« Tiho se je nasmehnil in vrgel ogorek vmlako vode. »Na nekaj, MatevÏ, ste pa pozabili.«

Vpra‰ujoãe sem ga pogledal.»Pozabili ste na nas, na komandirje. Ti si Ïele hitrih

uspehov, brez brigade in komore; Ïele si uspehov, ple-na, ujetnikov, oroÏja. Vi pa dostikrat pozabljate na njein pozabili ste jih tudi ob napadu na plavogardistiãnopostojanko. âemu je bilo treba z brigado nadnje? Ali nebi bilo dovolj, ko bi ‰li vsak s svojo ãeto, Jerman in jaz,pa ‰e Risa bi poslali z eno ãeto? Veãji del brigade bi poãi-val; zatem bi ‰e mi iz ãet odbrali najbolj‰e — in vse bibilo na hitro opravljeno. Nekaj komisarskih besed, dagredo izbrane ãete in borci na plavo gardo, pa bi tom-‰iãevci storiti svojo dolÏnost, kakor se spodobi.« Vpra-‰ujoãe me je gledal in se smehljal. »Ali bi ne bilo tako?«

»To so dobre misli. Nikjer ni zapisano, da je brigad-ni ‰tab vseveden, dragi Kotar.«

Poãasi sem od‰el po mokri stezi v brigadni ‰tab inrazmi‰ljal o tem, kar mi je Kotar povedal.

Komandir Kotar je bil srednjevelik in ‰irok borec.Imel je svetle lase in vedno si jih je skrbno negoval; ved-


232

no je bil ãedno in snaÏno obleãen. Sive oãi so prijaznogledale v svet, nenehoma se je drÏal na smeh. Hodil jeravno in pokonci, kakor da bi bil na paradi. Ob najteÏ-jih urah je z nasmehom in mirno besedo bodril svojeborce, naj bodo mirni in da ni tako hudo, da se ne bimoglo prestati. Kadarkoli je pri‰el kak ãlan ‰taba Tom-‰iãeve brigade v njegovo ãeto, ga je vselej na‰el medborci, kako jih je uãil voja‰kih stvari ali pa je gledal nakarto krajev, v katerih smo se nahajali. Kadarkoli je pabilo potrebno zasesti doloãen poloÏaj, je bil Kotar medhitrej‰imi in okretnej‰imi komandirji; pravoãasno je za-sedel poloÏaj in ga tudi drÏal. Znal je razporediti borcena poloÏaju tako, da je imel malo Ïrtev; hkrati je priza-deval sovraÏniku izgube ter prina‰al mednje s hitrimi inodloãnimi udarci zmedo in preplah. Srce mu je karigralo, kadar je zapodil v beg sovraÏni bataljon, ki ga jevodil italijanski oficir. Ob teÏkih urah ni bilo pri njemnikoli tistega brezglavega tekanja in kriãanja. Nekajkratsem bil v borbi z njegovo ãeto; obãudoval sem njegovomirnost in hladnokrvnost. Îe maja 1943., ko smo setolkli pri Rdeãem kalu in pri Dobrniãu, sem zapisal vnotes: Komandir Kotar je vzor na‰ega revolucionamegaoficirja; odloãen je, izredno hraber, preudaren, okretenin hiter; ima vse vrline slovenskega partizanskega oficir-ja in komandirja.« Kotar je bil globoko vdan na‰i Parti-ji in na‰i revolucionarni osvobodilni vojni. Njegov


233

vzgled in zadrÏanje v borbi sta navdu‰ila tudi ostaleborce njegove ãete. Vzgojil je tudi veã podoficirjev, ki sopostali potem hrabri komandirji. Ves ãas, kar sem bil vTom‰iãevi brigadi, sem imel tako mnenje o njem. Takopa so mislili o njem tudi drugi: Daki, Efenka, Krt.

V ‰tabu sem ponovil, kar mi je povedal Kotar. âlani‰taba so pritrdili, da ima Kotar prav, in tako smo potemsklenlli, da bomo v prihodnje imeli pred vsako vaÏnej‰oborbo posvete s ãetnimi komandirji.

September — mesec kapitulacije Italije, mesec velikih do-godkov za na‰o vojsko in narodnoosvobodilno gibanje,ki je zajelo sleherno vasico in hi‰o.

4. september. Ves dan je padal deÏ. Bili smo na podroãjuKneÏja njiva—Spodnje Poljane nad Lo‰ko dolino. Podolgem ãasu sem zopet zagledal domaão dolino; obliva-le so jo plohe deÏja, gore in gozdovi so bili zaviti v teÏkeoblake. Italijani so ves dan streljali z minometi in topovina Poljane. Ranjencev smo imeli precej s seboj ‰e iz bo-jev na Blo‰ki planoti. Borci so bili izãrpani in premoãe-ni. Od nas je curljalo kakor od strehe. ·e dolgo v dopol-danskih urah se je vlekla raztrgana vrsta ãet na Spodnjein Zgornje Poljane. Ranjence smo namestili v malo cerk-


234

vico in neko ka‰ão. Kuharji so kuhali v velikih kotlih inkar na prostem, vmes pa so vpra‰evali kurirje, ali sebomo ‰e dolgo drÏali v teh siroma‰nih in teÏkih krajih.Bolniãarke Anãka, Milka, ·pela, Dunja so tekale s polni-mi posodami vroãega ãaja okrog ranjencev, ki so se tre-sli od mraza kljub temu, da so bili dobro ogrnjeni z ode-jami. Menda je bila nedelja. Za cerkvico, za oglom, jestal harmonika‰ Polde. Bil je Ïalosten, harmoniko jeimel pokrito s prtiãem.

»Zaigraj, Poldel Kaj se tako kislo drÏi‰?« sem mu za-klical.

»Kaj bom igral? DeÏ pada in kar Ïalosten sem, koogledujem te velike gozdove. Oh, ljubi tovari‰ komisar,pojdimo ãimpreje v na‰o veselo Dolenjsko! Tam je pi-jaãa, tam je hrana, tam je veselje, in ãe umrete, bo karbolj lu‰tno umreti na Dolenjskem.«

»Tudi na‰i kraji so ãedni. Da ti vidi‰, ãe je sonãno,kako so ãedne in lepe vasi! Pa dobri ljudje stanujejo vteh krajih,« mu je prigovarjal intendant Tone.

»Vina pa le ni, samo drevje vidim rasti,« je Ïalostnoodvrnil sicer veseli harmonika‰.

»Zaigraj nekaj poskoãnih, prosim te,« je zaklical nekranjenec in godec Polde se je postavil na cerkveni pragin zaigral. Ranjencem je ‰lo na smeh, ko so poslu‰alihre‰ãeão godbo . . .


235

Brigadni ‰tab se je sestal v nekem svinjskem hlevu, kipa je bil ãist in nastlan s suhim listjem. Posedli smo povelikem betoniranem koritu; Daki je razgrnil specialkein iskal, kam bi se premaknili. Omeniti moram, da sobile ob ofenzivah dvain‰tiridesetega in spomladi triin-‰tiridesetega na Poljanah poÏgane vse hi‰e. Fa‰isti inbeli so se nenehoma zaganjali v Poljane.

Zatem nam je brigadni ‰tab zapovedal, da se premak-nemo na podroãje Podpreska—Draga. Zdravnik Lojze jehodil okrog ranjencev z zaskrbljenim obrazom.

»Kaj bi nosili ranjence na Rog, kar v Otrobovcu jihpustimo,« je govoril intendant Tone.

»Seveda, kaj pa hrana?« je spra‰eval Lojze. »Ali bodositi od sladkih koreninic?«

»Dobri ljudje iz doline in na‰i terenci bodo naredilivse,« je nadaljeval Tone. In res smo nekaj ranjencev po-slali v bolni‰nice, ki so bile v temnih gozdovih Otrobov-ca. Iz vseh obrazov si pa bral: ãimpreje pojdimo iz tehkrajev. Kar nas je bilo domaãinov, bi pa zelo radi ostalinekaj dni nad dolino.

»Vsaj eno postojanko bi razbili v dolini, da bi si ljud-je zapomnili Tom‰iãevo brigado,« sem predlagal v ‰tabudivizije.

»Zaenkrat ne,« je odvrnil Braãiã, »drugod bomo na‰li‰e vaÏnej‰e postojanke.«

»V Starem trgu bi dobili topove.«


236

DeÏ je lil vedno moãneje; okrog velikih ognjev so staleskupine borcev, ogrnjenih s ‰otorskimi krili. Hodil semod ognja do ognja in se pogovarjal z borci. Vsi pogovo-ri so se vrteli o tem, ali bo Italija kapitulirala v enemmesecu ali pa se bo ‰e nekaj ãasa vleklo. Nekateri borciso menili, da bi vse tiste, ki so pobijali civiliste in poÏi-gali domaãije, pobili, drugi pa so bili za to, da bi vsi ujet-niki ostali toliko ãasa na na‰i zemlji, dokler ne bi pozi-dali vseh hi‰.

Komisarju Zvonetu je visela kapa ãez u‰esa, molil jeroke v ogenj in zaãel, ko me je zagledal: »Tukaj je pahudiãevo romantiãna deÏela — deÏ in megla. Samo Bo-jancev se domislim, pa reãem, da je Bela krajina obljub-ljena deÏela. Tam je bilo vina in Ïgancev, tukaj pa je ‰ez moãnikom skopo, samo streljanja je dosti.«

Krenil sem k sosednjemu ognju, kjer je Nace zopetkriãal nad svojo izvoljenko.

»Le ãakaj, marsikaj sli‰im o tebi.«Mahal je z rokami. Ona je pa lepo me‰ala in ga s ku-

halnico zavraãala. Nekateri so drezali Naceta, naj le dababi hudiãevi, naj ji pokaÏe, da je moÏ in ãevljar.

»Bo‰ videla, ne bom te vzel. âe te pa bom, ti bom po-magal s kneftro, po stari dolenjski navadi.«

»Ve‰ kaj, Nace, tako se ne govori stari borki in dekle-tu.«


237

»Kak‰na borka pa je kuharica? Koliko Italijanov jeustrelila? Ona je kuharica in ‰e slaba kuharica, reãemvsem skupaj,« se je drl Nace, zamahoval proti njej in‰ival velik ‰korenj mitraljezcu Klanãarju.

Oblaki so se priãeli razgubljati proti Gorskemu ko-toru; iz doline so se dvigale megle in izza oblakov je po-sijalo septembrsko sonce, obsijalo je prelepo dolino podnami. Skupini partizanov sem razkazal posamezne vasi.Med njivami se je svetlikal potok Obrh, bogat dobrih inokusnih rakov in postrvi. Stari Devin je zapiral razgled,da ni bilo videti Cerkni‰kega jezera. Kmalu se je prika-zal izza belih izgubljajoãih se oblakov visoki in mogoã-ni SneÏnik, ki je ponosno dvigal svojo zelenorjavo gla-vo visoko iznad sneÏni‰kih gozdov. Nad Starim trgomsmo videli zeleno Ulako; izgubila je venec lip, ki jo jenekoã obkroÏal na jugozahodni strani. Razvalina Lo‰-kega gradu je samevala na malem, ostrem griãu. Naddrevoredom na juÏni strani pa smo videli belinosneÏni‰kega gradu.

»No, pa je ãedna va‰a dolina,« je tiho omenil komisarTilen.

»Kamor se ozre‰ iznad doline, povsod so sami gozdo-vi,« je polglasno omenil Belokranjec.

Po ko‰eninah je bilo na stotine kopic otave. Okrogvasi so se belile njive, polne cvetoãe ajde.


238

»Vidite, tovari‰i,« sem zaãel, »vsak izmed vas ima radsvoj rojstni kraj. Tudi jaz imam zelo rad svojega in todolino, ki leÏi pred menoj, moj rojstni kraj je, kraj mojerane mladosti, dolina je, kjer Ïive pridni ljudje, malikmetje in koãarji, ki Ïive od svoje borne kra‰ke zemljeali pa so gozdni in Ïagarski delavci ter vozniki. Tudi tisti,ki so sedaj pri belih, so bili kmetje in vozniki, ali pre-govorili so jih, da so ‰li v belo gardo; velika veãina ljudipa je zavedna. Îe 1918. so domaãi fantje, ki so se vrniliiz vojne, hoteli vzpostaviti ljudsko oblast in razlastitimogoãnega nem‰kega princa, ãigar last so bili tile mo-goãni gozdovi.«

Razgovor je pretrgal kurir, ki je pri‰el s sporoãilom, dame kliãejo v divizijo.

V poznem veãeru se je kolona vila v gosjem redu sko-zi gozdove Petelinjeka in tja proti Dragi. Noã je bilasvetla. Ob stezah mimo starih bukev so polhi klestili Ïirin cvilili po vejah. Hodil sem ob zdravniku Lojzetu inmu zaãel pripovedovati dogodiv‰ãine s pol‰jega lova naNotranjskem.

»Pri nas na Notranjskem Ïe od nekdaj lovijo polhe,najveã jih lovijo v samostrine, ki jim pravimo ‰krince.Tudi v na‰ih krajih gredo polharji, stari oãanci in mladifantje, popoldne v gozd s celo vreão skrinjic in obloÏe-ni s krompirjem; tudi na Notranjskem ima pol‰ji lov vse


239

tiste znaãilnosti gozdne poezije, kakor jo je popisalJurãiã.«

Bilo je prijetno potovati v meseãini po stezalh mimomogoãnih dreves. Meseãina je lila skozi veje. Mogoãnejelke so stale mirno kakor katedrale v velikih mestih. Tuin tam nam je prekriÏal pot srnjak, ki smo ga prepodiliiz mirnega spanja. V sivem skalovju je skovikala sova,velika uharica, na lazu pod Petelinjekom pa je lajal lis-jak. »Ej, ne samo na‰i dolenjski gozdovi, temveã tudiva‰i notranjski imajo polno romantike in gozdne idile,«je polglasno pripomnil zdravnik Lojze, se zaustavil inprisluhnil lisjakovemu lajanju. Tu in tam je zarigalamula in motila lepo gozdno ti‰ino, tu in tam je bilosli‰ati Ïvenket oroÏja in znan noãni brigadni klic: »Vezeni.« Odpravil sem se ob dolgi vrsti in se ustavil pri ko-mori, kjer so se prepirali. Pomiril sem jih, pridruÏil se mije Bo‰tjan, srednje velik, rdeãeliãni moÏak, star okrogtrideset let, znan kot dober strelec, poznavalec gozdovin divjadi, skratka dober lovec in kurir.

»Ve‰, tovari‰ komisar, dvajset let sem bil v gozdu, daga poznam, ali ljudje tako malo pi‰ejo o gozdu. HinkoDolenc je nekaj napisal, potem Tavãar nekaj o Zali. âed-na povest je to. Potem pa FinÏgarjev Lov na petelina. Pa-meten moÏakar mora biti tale FinÏgar, da je napisal takolepo stvar. Od tujih sem pa prebral Turgenjeve Lovãevezapiske. To ti je knjiga za lovca in za vsakega, ki ima rad


240

gozd in divjad. To ti je pisec in lovec. Lovec sem, pa meje ta knjiga tako prevzela, da sem jo v treh letih petkratprebral. Prebral sem jo in si mislil: Bo‰tjan, kaj bo‰brskal za tujimi pisci in knjigami, v Lovãevih zapiskih sina‰el vse, kar je povedal Turgenjev za lovca. Eh, pa semsli‰al in bral v mladosti, da so grofje in baroni sami le-nuhi in niãvredni ljudje, zdaj pa je tu pravi ruski baron,ki je napisal tako lepo in uãeno knjigo o lovu. Bil semlovski ãuvaj, pa mi je baron podaril obe knjigi Lovãevihzapiskov. Skraja sem bil hud nanj. Mislil sem si, pet ko-vaãev bi mi dal, da bi imel za vino. Ali ko sem bral inprebiral te lepe dogodiv‰ãine, sem zazijal. Ko semgospodarja nekoã povpra‰al, ãe je prebral knjigi, mi jeodgovoril, da je prebral samo dve povesti. ,Kaj bi prebi-ral o lovu, ko ga sam poznam.’ No, tak lovec ko Turge-njev ta moj gospodar paã ni bil. Eh, kaj bi dal, da bimogel oditi zjutraj na laz in opazovati, kako se pasejosrnjaki! Kako rad bi bil vedno v gozdu pri divjaãini!Samo lovec bi hotel biti do konca Ïivljenja . . .«

S ãudovitimi ljudmi sem se sreãal ob noãnih pohodihin premikih. Kmeãki fant ali moÏ ti govori o vremenu,letini in va‰kem Ïivljenju. Dijak najraje govori o letih‰olanja, o starih klasikih, o Homerju, o Pre‰ernu in oGoetheju. Govori o so‰olcih in govori o profesorjih, ki sopo svoje ocenjevali uspehe in neuspehe v ‰oli; spominja-jo se peto‰olskih ljubezni. Delavci ti govore o delu v to-


241

varnah in rudnikih, o delavski bedi, o brezposelnosti instavkokazih. Preklinjajo bogata‰e in vse, ki se imenuje-jo gospoda. Prenekateri komandant ali komisar, ki se jezvi‰ka menil z borci in se jim ni hotel pribliÏati ne vborbi, ne na pohodu in ne v tabori‰ãu, je izgubil mno-go lepega v partizanih, takemu borci niso radi odpiralisvoje notranjosti in preteklosti. Borci so vselej Ïeleli, dase njihov stare‰ina pogovarja z njimi kot ãlovek, da pro-nikne v njihovo Ïivljenje, v njihovo preteklost in teÏave.Topla beseda, ki je stare‰ini pri‰la od srca, ali pa dalj‰irazgovor, vse táko je veã zaleglo kakor pa pet dobro pri-pravljenih referatov v ãeti ali v bataljonu. Kadar si sepogovarjal z borcem, te je ãutil in videl, koliko ima‰smisla in razumevanja zanj kot borca in ãloveka in ko-liko ti lahko zaupa, spoznal je, ali bo‰ resno vzel vse nje-gove teÏave, ki ga tarejo, ali pa se mu bo‰ le posmeho-val. In dolge noãi na pohodih so bile kot nala‰ã za taketihe razgovore v koloni. Taki razgovori so mi bili dragi,dragi predvsem zaradi tega, ker so mi veliko povedali,spoznaval sem borce, njihova mi‰ljenja in ãustvovanja,spoznaval sem njihovo brezmejno ljubezen do domaãihin do slovenske zemlje.

6. september. Pri‰li smo na podroãje Podpreska—Draga.Dan je bil lep, ãist in sonãen. âutila se je Ïe jesen. Po


242

bliÏnjih njivah so se spreletavale v velikih tropih kavke.Ker je bil topel dan, so borci leÏali po vrtovih, se ãistili,umivali, krpali in mazali oroÏje. âetni komisarji so jimprebirali radijske vesti s front. Na jugu na‰e drÏave so sevrstile pomembne zmage. To in zavezni‰ke zmage naboji‰ãih so borce navdu‰evale.

»Pred nosom smo imeli postojanko, pa je nismo na-padli,« je ugovarjal komandir Rafael, domaãin iz Lo‰kedoline.

»Kar pometli bi z njimi,« je zaklical Rafko. »Komaj semalo obrnemo po Notranjski, Ïe smuknemo nazaj naDolenjsko.«

»Vina pa le ni v va‰ih krajih,« ga je prekinil intendant,doma iz novome‰ke okolice.

Pri‰el je kurir in prinesel sporoãilo, da morajo biti obdveh popoldne vsi ãlani brigadnega ‰taba na posvetova-nju v diviziji.

Daki je udaril po karti. »Stavim, da bomo ‰li v Grãa-rice, tam so baje plavi. Gotovo imajo oroÏja in munici-je; bo‰ videl, da bo kaj takega.«

Popoldne smo bili na posvetovanju v diviziji. Braãiã jerazlagal, kako bomo likvidirali Grãarice. Na posvetu sobili tudi ãlani ‰taba ·ercerjeve brigade.

»Po vseh podatkih in vesteh so v Grãaricah plavi, ·er-cerjeva brigada jih bo napadla v postojanki sami.«


243

Komandant ·ercerjeve brigade Vasja-JoÏe Klanj‰ãekse je nagnil naprej in poslu‰al, medtem ko si je naãelnik·ercerjeve brigade zapisoval Braãiãeva izvajanja.

»Tom‰iãeva bo zavarovala poti proti Koãevju in Rib-nici, z enim bataljonom pa naj demonstrativno napadeRibnico. Plave moramo streti.«

»Da, moramo jih streti,« smo ponavljali za Braãiãem.»Tovari‰i sekretarji! ·e danes pripravite vse partijce,«

je dejal pomoãnik komisarja divizije Janez Hribar.V Tom‰iãevi brigadi smo sklicali najprej vse bataljon-

ske komandante, GedÏa, Risa, Jermana in Jak‰o. Pogo-vorili smo se o bliÏnjih borbah in razporedili ãete.

»Le zakaj tom‰iãevci ne napadamo?« je vpra‰al Jer-man.

»Zadnjiã je bila priloÏnost, Jerman, nocoj bodo panapadli ‰ercerjevci,« je odgovoril Krt.

Po sestanku s komandanti smo imeli ‰e sestanek skomandirji. Sedemnajst komandirjev je pri‰lo, vsi spu‰kami v rokah. Tudi z njimi smo se pogovorili. Vsakkomandir se je drÏal svojega komandanta.

Od‰el sem v drugi bataljon, ki je veljal za najboljsvojeglavega. Komisarka Andreja je v ‰tabni celici govo-rila o disciplini, ki je po ãetah popu‰ãala. Govorila jeostro in odloãno, kakor komandant na poloÏaju. Komi-sar Jovo se je sprião njenih besed kar zgrbil v dve gube,pa ãeprav je bil mlad, moãan fant in nekdaj zelo razpo-


244

sajen ter vihrav ‰tudent. Po konãanem sestanku sem ‰elz Andrejo v drugo ãeto na partijski sestanek.

»Preostro prijema‰ nekatere,« sem ji dejal.»·e premalo, ti reãem. Hruliti bi jih morala,« je rezko

odgovorila.»Andreja, s hruljenjem ne pride‰ daleã. Onemogoãi-

la se bo‰, ãe bo‰ hrulila.«»Jaz si mislim, da komisar mora biti tak, ãe je Ïenska,

pa mora biti ‰e bolj ostra.«»Kar bodi ostra in odloãna, samo hruliti ne sme‰.«

No, in Andreja je obljubila, da ne bo veã hrulila. Popra-vila si je debelo kito kostanjevih las in dejala: »Ah, na‰iãetni komisarji so pa tako mehki — kar odpu‰ãajo, ãe gaborci lomijo.«

Pozno popoldne smo zapustili Drago. V gosjem redusmo ‰li po zloÏnih in lepih poteh skozi koãevske gozdo-ve. PridruÏil se mi je komisar Tilen, ki je pred dnevi pri-‰el iz vi‰je partijske ‰ole. Pripovedoval je, kaj so se vseuãili v ‰oli — o narodnem vpra‰anju, o zemlji‰ki renti, otretji internacionali, o krizah, o zgodovini na‰e partije,o leninizmu. Zatem sva se menila o literaturi, o tem,kako se bo pisalo po vojni o partizanih.

Mimo je pri‰el Daki. »Pojdi, da pregledamo kolono.«Povsod sva videla vesele obraze. Vsi so se pogovarjalimed seboj. V tretjem bataljonu so celo posku‰ali peti, pajim komisar ni pustil.


245

»Si videl,« je rekel Daki in me pogledal, »vsi so nekamveseli, zmaga bo, bo‰ videl. Oh, ali da so dali Grãarice‰ercerjevcem, to mi ne gre in ne gre v glavo. Polovili bijih kakor zajce, tako pa se bodo ‰ercerjevci hvalili zzmago.«

Pozno ponoãi smo pri‰li v bliÏino Grãaric. ·ercerjev-ci so hiteli mimo nas in zaãeli zasedati in obkoljevatiGrãarice. Mi smo ‰li dalje po cesti. Prvi bataljon se jeodcepil in hitro od‰el po vijugasti cesti proti Ribnici. Nacesti smo sreãali voz vina, ki so ga peljali Italijani plavimv Grãarice. Na‰i borci so voz obrnili in odpeljali vino vJelenje, kjer se je ustavil ‰tab na‰e brigade. Okrog Grãa-ric so zapokali prvi streli. Pozno proti polnoãi sem ‰el skurirjem na poloÏaj, ki so ga zasedali na‰i iz ãetrtegabataljona. »Ne vem, kaj je to?« mi je dejal Jerman. »Pet-najst borcev mi je zbolelo; bruhajo, glavobol imajo inhoditi ne morejo.«

Hodil sem s kurirjem po poloÏaju; na‰i so bili precejutrujeni. Vso noã so drdrali mitraljezi ·ercerjeve briga-de okrog Grãaric, nestrpno smo priãakovali padca.

8. september. Dan je bil sonãen. âudno se nam je zdelo,da Italijani ne rinejo iz Koãevja in Ribnice. Na‰i so na-padali Ribnico. V dopoldanskih urah se je predalo ãetr-temu bataljonu dvajset italijanskih vojakov iz Koãevja;


246

rekli so, da so siti vojne; popoldne pa so nam sporoãiliiz divizije, da je Italija kapitulirala.

Veselje je bilo nepopisno. Kurirji, obve‰ãevalci, ku-harji in intendanti so se od veselja kar valjali po tleh, ãe‰,domov bomo ‰li. Konec je, pravi konec. Radijske vesti izLondona pa so govorile, naj se italijanski vojaki z oroÏ-jem vrnejo v Italijo.

Vedno veãje skupine vojakov so se predajale. Koãev-ska divizija se ni hotela predati z oroÏjem vred, spreje-la je borbo. Deli divizije »Maserata« so se ustavili nacesti in travnikih med Jelenjem in Rakitnico. Po malemsmo se tolkli vso noã, v jutranjih urah pa je juri‰ala Pre-‰ernova brigada.

Zaãele so se mnoÏiãne predaje italijanskih vojakov. Pokonãani jutranji borbi smo se spustili v italijansko tabo-ri‰ãe, ki so ga imeli na cesti in kraj ceste. Italijanski vo-jaki in oficirji so hodili poãasi in obupano sem in tja.Nekateri so ãepeli in topo zrli predse, zopet drugje so sioficirji trgali epolete in se skrivali za vozovi. Ob cesti soãepela mlada dekleta in Ïene, na‰minkane in z maniki-ranimi nohti. Nekatere so jokale in govoriãile, da Ïelijov Italijo, ker imajo rade Italijane.

»Tiho, Ïenske, dovolj je Italijanov, motiko v roke!« seje zadrl nad njimi intendant Tone. Zajokale so ‰e vsehuje in vile roke nad glavami.


247

»Rada ga imam, tudi glavo bi dala zanj,« je kriãalaneka suha in napudrana deklica.

»Da te le ni sram, saj si Slovenka,« jo je nadrl na‰ zna-ni Nace.

Vedno veã na‰ih vojakov je vdiralo v italijansko tabo-ri‰ãe. Nekateri so se zapodili na topove in jih odvlekli,drugi so pa Italijanom kar z ramen snemali pu‰ke. Drugiso se obloÏili z mitraljezi in municijo in jo nosili na na‰poloÏaj, ki je bil na griãu kraj ceste. Topove pa so odpe-ljali pred Grãarice, ki so se trdovratno upirale. Po topov-skem streljanju se je edina postojanka plave garde ali podomaãe reãeno edina postojanka slovenskih ãetnikovpredala; postojanko je zavzela ·ercerjeva brigada. Vna‰ih enotah je bilo veselje popolno.

9. septembra. Pri Dolenji vasi je stal pred mostom ‰e enbataljon izbranih italijanskih vojakov, ki niso hoteli od-loÏiti oroÏja. Most je bil razdrt in v zaklonu kraj mostaje bilo pet na‰ih mitraljezcev, ki so ãakali povelja, dazaãno streljati. Tudi nad vasjo in iz oken so molelepu‰ke in mitraljezi.

»âe se ne predate,« je kriãal v italijan‰ãini Tilen, »bo-ste v nekaj minutah vsi postreljeni.«

»Reci jim, Tilen, naj takoj odloÏe oroÏje in odidejo vjetni‰ki logor, ki je v Jelenju.«


248

Po kratkem prerekanju so odloÏili oroÏje in se poãa-si odvlekli v Jelenje. Domaãini — bilo je v Dolenji vasipri Ribnici — so se zbrali po gostilnah, pili, peli in seveselili. Kurirjem sem naroãil, naj skliãejo vse mo‰kepred gostilno.

»Dragi Ribniãani,« sem zaãel, »sedaj se bomo vsitolkli za na‰o slovensko stvar. Sedaj je geslo: vsi v par-tizane, vse za partizane. Vse, kar je sposobno hoditi,pu‰ko nositi in streljati, bo ‰lo v partizane.«

Nekateri so odobravali moj kratek nagovor, drugi sose pa kislo drÏali. Dakijev kurir je staknil nekega voznikas koãijo. Vsedla sva se z Dakijem in se odpeljala protiRibnici, kjer so bile borbe. Ko sva se pripeljala na dvastreljaja, so padli iz ribni‰kega zvonika rafali. Skoãila svaiz koãije, se potegnila v bliÏnjo koruzo in nadaljevala potproti Ribnici. Na‰i borci so se tolkli na dohodih v Rib-nico. Konãno se je italijanska posadka le vdala. Italijan-ski polk smo razoroÏevali kraj Ribnice. Komandant ita-lijanske posadke se je obna‰al kakor kak komedijant;mahal je z rokami in jokal nad zlomom Italije. »Zbogomvoja‰ka kariera,« je kriãal in prelomil sabljo. Vojaki soodlagali kraj ceste pu‰ke, municijo, mitraljeze, rezervnoobleko in drugo ropotijo. Deli ãetrtega bataljona so do-bili nalog, da jih spremljajo do Blo‰ke planote.

âetrti bataljon 190 borcev je pa ves zbolel. Imeli soglavobol, krãe, vrtoglavico in noge jih niso hotele nosi-


249

ti. Zdravni‰ki pregledi so pokazali, da so jedli zastrup-ljeno hrano. Zdravnik Lojze je bil jezen. »Kako je mo-goãe, da se zgodi tak zloãin v Tom‰iãevi brigadi. To je paÏe od sile. Kje je bila na‰a budnost?« Ugotovili so, da jezastrupil hrano neki medicinec, da pa ne vedo, kam jezginil. Ves ãetrti bataljon je moral v ribni‰ko bolni‰nico,nato pa v Koãevje.

Pri hrani, kuhinji in intendanci so bili zaposleni samozanesljivi stari borci ali pa mobilizirani novinci. Na novoprikljuãeni belãki niso smeli opravljati kuhinjskih del.Lojze je kot zdravnik imel na skrbi kuhinjo in intendan-co. Ob tem ãasu, ko je bilo toliko dela, brigada ni sme-la zboleti.

11. september. Premaknili smo se z brigado na podroãjeLa‰ãe—Ra‰ica. Medtem smo organizirali in mobilizira-li veã sto fantov in moÏ iz Ribni‰ke doline. Vsi ãlani bri-gadnega ‰taba in bataljonskih ‰tabov smo dobili nove,ãedne obleke in iskre konje. V La‰ãah ‰e ni bilo na‰eoblasti. ·el sem na obãino, sklical po dva predstavnikadelavcev, kmetov in obrtnikov in jim naroãil, da mora-jo za toliko ãasa, dokler ne bo izvoljen narodnoosvobo-dilni odbor, opravljati posle odbora. Dal sem jim tudikratke naloge: preskrba vojske s hrano in prenoãi‰ãi,mobilizacija vseh sposobnih mo‰kih za vojsko, ‰irjenje


250

na‰ega tiska, skrb za ranjence, ustanovitev ljudskeza‰ãite in skrb, da se bodo pospravili tudi poljski pridel-ki od druÏin, ki jih ni v La‰ãah.

MoÏaki so vse to odobravali in naloge prevzeli. Kar sepojavi pred nami starej‰i mo‰ki in me ogovori: »Gospodkomisar, jaz pa mislim, da ne bo ‰lo, ãe ne bo notri tudiministra Puclja. Oni se razumejo na vse take zadev‰ãine,saj so imeli celo v Beogradu glavno besedo, zato bi lah-ko tudi La‰ãe drÏali pokonci.« Odborniki so se zaãelispogledovati med seboj, nekaterim je bil v‰eã predlogPucljevega hlapãiãa, drugi so molãali.

»Odbor je zaãasno postavljen in bo lahko opravil vsenajvaÏnej‰e naloge; kadar bodo pa volitve v narodno-osvobodilni odbor, bodo Ïe ljudje vedeli koga voliti. Alije tako?« In zopet so mo‰ki pritrdili mojim besedam.

»Jaz pa vendar mislim, da ne bi bilo napak, ãe . . .«»No, smo se Ïe pogovorili, sli‰ali ste,« sem se ga otre-

sal.Zveãer smo imeli na trgu veliko zborovanje. Govori-

la sva s Krtom. Krt je govoril o programu Osvobodilnefronte, jaz pa o dosedanjem delu bele in plave garde, ozajetju plave garde in o zunanjepolitiãnih ter o voja‰kihnovicah in o trenutnih nalogah. Udaril sem tudi po ljub-ljanskem sosvetu, ki se je poklonil Mussoliniju. Zveãerje pokukal v sobo kurir in dejal, da Ïeli govoriti z menojin s Krtom Ivan Pucelj. Janek nam je pomeÏiknil in se


251

zasmejal. »Ste videli, minister se hoãe komisarjem pri-kupiti.«

»No, kar naj pride, bomo videli, kaj Ïele biv‰i visokigospod!« je dejal Krt.

Ivan Pucelj je stopil v sobo s spo‰tljivim obrazom inpokrit z velikim kmeãkim klobukom. »Nekaj bi vam radpojasnil, gospodje komisarji,« je zaãel.

»Nismo gospodje, ampak tovari‰i,« ga je prekinil Krt.»No, tako je, tovari‰i gospodje komisarji,« je poãasi

govoril Pucelj. »Povedali so mi, kako ste me v govorunapadli, da sem bil do konca v sosvetu. To pa ne drÏi,gospodje komisarji, enajst mesecev Ïe delam na kmetijiv La‰ãah in se ne brigam za nobeno drugo stvar na svetuveã. Îelim, da bi bil ãimprej mir, to je vse.«

»Kako pa to, gospod Pucelj, da vas niã ne zanima na-rodnoosvobodilna borba, saj ste se vedno ‰teli, da stevoditelj slovenskih kmetov? Delavci in kmetje, — dà, kardosti kmetov! — se borijo za svobodo slovenske zemlje,za domovino; a vi, ki ste se leta in leta trkali na svojakmeãka prsa, na zborovanjih in v beograjskem parla-mentu, vi se za to narodnoosvobodilno borbo ne zani-mate. Kako potem razumete borbo na‰ega naroda?«

»Jaz sem politiko opustil, na stara leta se mislim po-svetiti samo kmetijstvu.«

»Kako pa je bilo z va‰im romanjem v Rim?« je po-vpra‰al Krt in ga pozorno opazoval.


252

»Eh, no, gospodje, verjemite mi, da sem se branil iti.Klel in pridu‰al sem se na tihem, ali Natlaãen, da bi gavrag vzel na onem nebe‰kem svetu, njega in druge, ti some prisilili, da sem ‰el. Naj bi ‰li vraÏji klerikalci, nikolijih nisem mogel in nikoli jih ne bom trpel. No, samo daje vrag pobral fa‰iste. V zmago pa verujem, ker boste vihrabri partizani povsod zmagovali.«

»Zakaj pa niste imeli politiãne bolezni, da vam ne bibilo treba iti?« sem ga vpra‰al.

Pucelj je osupnil, nato pa je odvrnil: »Lejte no, na topa se nisem spomnil. Da, tako bi moral narediti, kakorvi pravite.« Poãehljal se je za u‰esi.

»Hej, plavãke smo pa zajeli, da veste,« mu je povedalKrt. »Kot zajãke smo jih ujeli.«

»Sicer ne poznam dela va‰ega programa, ali kar vese-lje me je prevzelo, ko sem sli‰al, da ste nabrisali Italija-ne in belãke. Te klerikalce je treba uniãiti. âe klerikalceuniãite, ste opravili veliko delo. Tako, gospodje komi-sarji, prosil bi vas, da me ne bi preveã obirali na zboro-vanjih, enajst mesecev Ïe popravljam zmoto, ker sem se‰el klanjat fa‰istom v Rim. To je moj veliki greh, rad bivam pa povedal, da bom vedno pripravljen, ãe me bokaj rabila va‰a Osvobodilna fronta, da ji pomagam. Sa-mo to vas prosim, da si ne mislite, da je Pucljev Janeztako slab, kakor so ga klerikalci naslikali. In ãe bi imelkaj na grbi, bi se umaknil, tako sem pa ostal doma.«


253

»No, no, bomo videli, kako se boste obna‰ali,« je ki-majoãe dejal Krt.

»No, pa pozdravljeni, sedaj bom pa kmetoval, da ves-te, samo kmetoval in pomagal odborom, ãe me bodohoteli.«

»Si ga videl, kako se maÏe? Se vidi, da je bil vãasihminister in da je zavohal, da bomo zmagali. Eh, takim jeodklenkalo,« je rekel Stane in si nalil Ïganja.

Divizijski ‰tab je pri‰el v La‰ãe z velikim hrupom; po-klicali so nas na posvetovanje, ki je trajalo pozno v noã.Proti polnoãi smo se premaknili na podroãje Dobrepo-lje—Struge.

12. september. V Dobrepolju smo zaãeli z mobilizacijo povaseh. Imel sem tudi nekaj zborovanj. Bil sem tako ne-naspan, da se mi je kar dremalo, ko sem govoril na ses-tankih. Borci tretjega bataljona so mi prinesli novo oble-ko, ki jo je dala Ïena nekega biv‰ega jugoslovanskegaoficirja.

»Tako je,« so dejali borci, ko so prinesli obleko, »tudina‰ komisar mora biti dostojno obleãen, ne pa samomi.«

V dobrepoljski kotlini smo polovili nekaj desetin skri-vaãev, veliko pa jih je samih prilezlo iz skrivali‰ã; vklju-ãili smo jih v ãete.


254

Bili so lepi jesenski dnevi. Ljudje so kopali krompir insi pasli oãi na na‰i vojski. Po vseh vaseh smo imeli zbo-rovanja ter politiãne ure, pa tudi partijske sestanke poãetah in bataljonih; s Krtom sva ohripela zaradi ne-prestanih govorov. Kakor mi ni bila niã kaj pri srcu Suhakrajina, moram reãi, da mi je bil tisti svet okrog Dobre-polja vseã.

13. septembra. Premaknili smo se na podroãje Pijava go-rica —Turjak. Pre‰ernova brigada je napadala Turjak.Tudi mi smo oddali nekaj strelov iz na‰ih dveh topov.Nato je GedÏo prepodil z bataljonom veãjo skupinobelih izpod Mokrca in jih gnal po Barju do Ljubljane. NaPijavi gorici sem imel v neki ãedni hi‰i sestanek s po-moãniki bataljonskih komisarjev, govorili smo o politiã-nem in partijskem delu po vaseh in po ãetah. Po konãa-nem sestanku sva ostala s Tilnom sama v sobi, razgo-varjala sva se o razmerah v njegovem bataljonu. Tilen seje Ïe poslavljal, takrat pa zahre‰ãi rafal iz italijanskebrzostrelke skozi zaprta vrata. Tilen se prime za glavo,meni se pa ulije kri iz u‰esa. Potipal sem se in obãutil, dasem ranjen v levo uho. Daki je odprl sobo in zakriãal:»Kaj pa je za en hudiã?« Dvignila sva Tilna, ki je leÏal vmlaki krvi. âez pet minut je umrl. Bil je najbolj‰i bata-ljonski komisar Tom‰iãeve brigade, kar jih je imela bri-


255

gada v letu 1943. Dobro sva se razumela. Bil je tudi raz-gledan in izku‰en ãlovek ter odliãen komunist. Brigad-no sodi‰ãe je hitro raziskalo vso stvar. V sosednji sobi sose brigadni kurirji igrali z brzostrelkami in kurir Sine jemislil, da je brzostrelka prazna. Nameril je v vrata insproÏil. Dosegel sem, da ga brigadno sodi‰ãe zaradi tegani ustrelilo; kajti Sine je bil znan kot eden najhrabrej‰ihin najvztrajnej‰ih kurirjev. Presneto mi je bilo nerodnohoditi z veliko obvezo okrog; ali za las je manjkalo, danisem za vedno ostal tam na Pijavi gorici. Poostrili smodisciplino v brigadi, nihãe veã ni smel z nabito pu‰ko alibrzostrelko v sobo.

14. september. Tretji bataljon je ‰el proti Robu—Bord. Obrobu velikega Osolnika so ga napadli beli. Borci tretje-ga bataljona so juri‰ali in pognali zasedo, ki je zbeÏalanavkreber in se utrdila v gorski cerkvi. Proti jutru sva zJanezom Tom‰iãem jahala proti Osolniku. Na tri strelja-je so se iz zvonika oglasili mitraljezi in streli so zaãelipadati prav blizu. Konji so se spla‰ili.

»Hej, Janez, danes bo‰ pa doÏivel ognjeni krst,« semvpil nad novopeãenim naãelnikom, ki se je drÏal zelozaskrbljeno, kot vsi oficirji novinci, ki gredo prviã v bor-bo.


256

»Tvojo belo obvezo, ki jo ima‰ na glavi, je videti zelodaleã,« je tiho opomnil Janez.

Konja sva oddala kurirju, da ju je odgnal na Rob, mi-dva pa sva plezala po rebri navzgor in med grmovjemproti cerkvici, kjer je bila borba. Lepo jesensko sonce jesijalo, da sem si mislil: tako lep dan, pa je ‰e vojska, hu-dirjeva vojska, hudirjevi belãki, da se noãejo predati.

»JeÏe‰, jeÏe‰, zakaj je pa zdaj vojska, saj Italijani sopregnani,« so spra‰evale Ïenske, ki so kopale krompirna njivah.

»Molite, Ïenske, da bomo ãimprej zmagali tudi nadbelimi,« je rekel kurir, ki je vodil konje. Îenske so karnaprej vzdihovale, se ozirale proti Osolniku in kopale.

»Îenske, drage Ïenske, dobro bi bilo, ko bi se spraviledomov, da vas krogle ne oplazijo, okrog njiv padajo.«

»Kaj pa krompir?« so odgovarjale Ïenske.Kmalu nato je v bliÏino uÏgalo nekaj rafalov in Ïenske

so jo hitro odkurile. Ko sem se ‰e enkrat ozrl, sem videlsame bele, rdeãe in zelene rute, ki so se svetile na son-cu in izginjale na ozarah. S Tom‰iãem sva lezla po strmi-ni, spotoma sva izkoristila vsak zaklon, ker beli mitralje-zec v zvoniku je imel od vraga dober poloÏaj, obvladalje bliÏnjo in daljno okolico. Pri‰la sva na poloÏaj in sevlegla med borce. Komandant bataljona Imre naju je se-znanil s poloÏajem.


257

»Veã je ranjenih, a tudi nekaj mrtvih, beli se noãejopodati, samo zmerjajo.«

Nekateri borci so leÏali v zaklonih in kriãali: »Halo,belãki, predajte se. Va‰i gospodarji so od‰li v Italijo,Turjak je padel. Konec je va‰ega gospodovanja.«

Bil je tretji bataljon, ki je obkolil malo in ãedno cerkvi-co. Neki na‰ vodnik je zavpil blizu mene: »Hej, belãki!Vsi svetniki v cerkvi vam ne bodo pomagali.«

»Prej kot pa vam, prekleti brezverci, banditi partizan-ski!« Odgovor je spremljal dolg rafal.

»Krompir bi kopali doma, ne pa da svinjarite po cer-kvi,« se je zadrl na‰ Imre in stekel sklonjen in s pi‰tolov roki ob grmovju okrog po poloÏaju.

»Ako se ne predate, bodo v eni uri pri‰li tanki iz La‰ã!Pregazili bodo vas in va‰ bunker.«

Zaãeli so ‰e huje streljati in preklinjati. Ko so pojenjalis streljanjem, je neki belãek zapel, zapel je s ãistim intresoãim se glasom: »Jezus in Marija po polju sta roma-la . . .« Ko je pesem odpel, je zaãel nekdo od njih pre-klinjati in zmerjati na‰o vojsko. Zopet se je zadrl Imre:»Le preklinjaj, saj ne bo‰ dolgo.« Sonce nas je grelo vhrbet in postajali smo Ïe nestrpni . . .

Tisti lepi septembrski dan, ko sem leÏal na poloÏaju inopazoval vso to borbo in prerekanje in streljanje naobeh straneh, sem se spomnil na septembrski dan 1937.leta, ki sem ga preÏivel v lepih normandijskih gozdovih


258

v Franciji. LeÏal sem pri neki ãedni cerkvi, ki je bila praz-na, ãeprav je bila nedelja. LeÏal sem in bral pismo, ki miga je pisal iz ·panije prijatelj iz mladih let Janez Koro‰ec.Pisal je: »Dragi MatevÏ, sem v ·paniji. Naveliãal sem sefrancoskih gozdov. Borim se v slovenski ãeti in v med-narodni brigadi, to je boj proti fa‰izmu. Borbe so vsakdan, fanatiãni farji ‰ãujejo lahkoverne ljudi. Zaprejo sev cerkve in streljajo na nas, mi jim pa cerkve ru‰imo.Med samo borbo nas zmerjajo in preklinjajo, najboljnas preklinjajo farji in menihi. Nikdar si ne bi mislil, daje duhov‰ãina tako pokvarjena.« Na to pismo svojegadragega prijatelja, ki je pustil svoje Ïivljenje na ‰irnih‰panskih planjavah sem se spomnil tisti dan, ko smo setolkli z belo postojanko na Osolniku . . .

Na‰i borci so bili vsi oãrneli od zemlje in od dima.Nekateri so leÏali v zaklonih, drugi so kleãali in strelja-li na zvonik in v cerkvena okna. Municije so imeli dostiin ‰e kar naprej so jo komora‰i nosili, plazeã se medgrmovjem. Kljub temu so se nad nami spreletavale celejate poljskih vran. Ogledoval sem si jih in si mislil: »Oh,vrane, lepo je vam, letite visoko pod nebom, spu‰ãate sena polja in lepo Ïivite.« Vodnik France, ki je leÏal zravenmene, mi je ponudil Ïganja iz svoje ãutarice, ki je bilalepo ovita s slamo. Pogledal sem njegov obraz. Videlsem, da je nekako vesel, kljub dana‰nji borbi.


259

»Poãasi nam gre, kaj,« je polglasno dejal. »Tretji ba-taljon je vãasih opravil tako v zaletu, sedaj se pa Ïe od si-noãi zaletavamo v to gnezdo.«

Zopet so zaãeli na‰i rjoveti in pozivati bele k predaji.Odgovor je bil zmerjanje, kriãanje, ki se je razlegalodaleã. Tudi na‰i so kleli in zmerjali.

Vodnik France je zavpil: »Kdo vam bo pa sedaj dalriÏa, ko ni veã Italijanov? Kmalu boste siti duhovskegaÏegna, boste Ïe videli, kako se vam bo godilo!«

»Hej, pridi bliÏe, da ti bom preluknjal tvojo gnilo bu-tico,« se je glasilo od tam.

Grelo nas je v hrbet, premetavali smo se v zaklonih insi vsi nestrpno Ïeleli ãimprej‰njega padca postojanke.Kar se zaãuje glas: »Ustavite streljanje, predamo se!« Vdaljavi je bilo sli‰ati na‰e tanke.

Odprla so se cerkvena vrata, zaãeli so prihajati beli,poãasi in drug za drugim, drÏali so roke kvi‰ku. Sprem-ljal jih je vod tretjega bataljona z brzostrelkami v rokah.Da so se predali, jih je pregovoril neki uãitelj. Njihovkomandant, biv‰i podoficir, pa je leÏal v cerkvi ob oknuz razbito glavo, zadel ga je rafal iz mitraljeza. Veãinaujetnikov je poparjeno zrla v tla, kakih dvajset krepkihin lepo ra‰ãenih in postavnih belãkov je pa ponosnopri‰lo iz cerkve in se drzno oziralo okrog sebe. Na‰iborci so jih odpeljali na vrt pod cerkvijo. Zasli‰evanje seje priãelo takoj. Med njimi je bilo osemindvajset pod-


260

oficirjev, ki so se proslavili kot klavci nad ujetimi parti-zani in terenci, izdajali so drug drugega. Nekemu mla-demu belãku je postalo slabo, padel je na tla, ali vodnikFrance je zavpil: »Vstani!« in belãek je bil hitro na no-gah.

»Kaj si po poklicu?« ga je vpra‰al France.»Dijak sedme gimnazije sem,« je drhteãe odgovoril

mladi ujetnik.»Ali pozna‰ Cankarja in Levstika?« ga je vpra‰al Jane-

zek.»Seveda poznam, saj smo ‰tudirali,« je odgovoril.»Figo jih pozna‰, ãe bi vedel, kak‰ni zavedni ljudje so

bili, ne bi ‰el k belim in se tolkel na strani fa‰istov, tem-veã bi ‰el k nam, partizanom. Zdeklamiraj Gregorãiãe-vo ,Soãi’! Zadeklamiral je in se kmalu ustavil.

»Ne znam do konca, sem Ïe pozabil,« je odgovorilbledi beli ujetnik, se sesedel in se brezupno zazrl v par-tizane. Bil je pomilo‰ãen in dodeljen k ãeti, kjer je kmalupostal ãetni pisar.

»Pusti ga, Janek, saj vidi‰, da je konec z njim.«Voja‰ko sodi‰ãe je obsodilo na smrt deset zagrizenih

belogardistov, ki so bili v beli gardi po raznih postojan-kah Ïe nad leto dni in ki so sami priznali, da so izvr‰evaligrozodejstva nad na‰imi. Sodba se je izvr‰ila na VelikemOsolniku. Ostatih petinosemdeset pa je vpilo, da se Ïelevojskovati v na‰ih vrstah in da so bili zaslepljeni. Borci


261

so bili jezni. »Vse pobiti,« so govorili; tudi posamiãnikomandirji so prihajali k meni in zahtevali, da moramovse postreliti.

»Tovari‰i, vkljuãili jih bomo v na‰e brigade in jih pre-vzgojili; tudi linija je taka.«

»Figo jih bomo prevzgojili, dezertirali bodo,« somrmrali komandirji in odhajali.

Tudi sam sem si mislil, da bo veãina belih izkoristilapriloÏnost in zbeÏala, kadar bo pri‰la ofenziva. âetnikomisarji so samo mrmrali: »Hm, linija da je taka, pra-vi‰.« Vmes so zmigovali z rameni in se nasmihali. Komi-sar Gustelj je dejal: »Ho, ho, na‰a linija je pa tako ‰iro-ka kot Mississipi.«

Na velikem sadnem vrtu pod Osolnikom sem imelpolitiãno predavanje, ki je trajalo z razpravo vred veãkakor tri ure. Nekateri so odgovarjali, da so se borili zavero, vsaj tako da so jim govorili duhovniki, drugi pa sospra‰evali, ãe bodo kot kmetje ‰e imeli svoje lastne hi‰e,tretji pa so pripovedovali, kako so jim njihovi komandir-ji in razni Ïupniki govorili, da bodo v nekaj mesecihpobiti vsi u‰ivi partizani.

»Jezes, jezes, koliko vas je in kako ste obleãeni, kar vsidobro!« je dejal neki ujetnik, ki je bil pet dni pri belih.

Vse bele smo vkljuãili v Tom‰iãevo brigado. GedÏo jeod‰el iz na‰e brigade in ‰el za komandanta nove trinaj-


262

ste brigade. Zatem smo v hitrih pohodih od‰li na No-tranjsko.

16. september. Prispeli smo v Begunje, v kraj, kjer je bilodosti ljudi v beli gardi. Ljudje so nas gledali precej nepri-jazno. Pozno zveãer smo zasedli poloÏaje proti Rakeku.Utrujeni smo bili in zaspani, saj smo bili od kapitulaci-je Italije vse noãi na nogah. Nekateri so dremali kar sto-je, komisarji so bili pa vsi hripavi zaradi ‰tevilnih govo-rov. Po vaseh so nas sprejemali z veseljem, samo v Begu-njah pri Cerknici so nas sprejeli hladno. Na zborovanjusmo jim povedali, da so bili v zmoti. Molãali so. Molk, toti je, dragi moj, huda stvar. âe ãlovek govori, nerga, kriãi,nasprotuje, ni nevaren. Pove, kar se mu ne zdi prav. Aliãe molãi, si lahko takoj misli‰, kaj kuha. Nekajkrat sembil v septembru in oktobru v Begunjah, ali kakor so kjev bliÏini zaregljale nem‰ke strojnice, so se nekateri v Be-gunjah veselili, da bomo popihali. Dà, Begunjãani nasniso prav niã radi imeli, sovraÏili so nas. Neke koman-dirje sem sli‰al, ko so se pogovarjali, ãe‰ v te kraje se pane bi ‰li Ïenit, ko so tako strupeni ljudje.

17. septembra smo ‰li s tretjim bataljonom v Cerknico.Komandant bataljona je bil Brane, hraber in zelo sposo-


263

ben borec. Gradnikova brigada je takrat zapu‰ãala Cerk-nico. Na trgu je bilo polno oroÏja in municije.

»Daki, tretji bataljon najraje prenoãuje na stari naãinv naravi. Lepa noã bo in Rakek je blizu,« sem rekel Da-kiju. Ali borci so bili tako utrujeni, da so pocepali pohi‰ah. Samo straÏe, patrole in obve‰ãevalci so od‰li protiRakeku. Pod veãer sem sredi trga sreãal lepo obleãene-ga domaãina, slikarja Lojzeta. Vesel je bil in z rokami jemahal, ko me je sreãal.

»Samo da te ‰e vidim, dragi domaãin,« je kriãal in je-mal iz nahrbtnika knjige. »Vem, da ti bom ustregel.Vidi‰, Krpana sem ilustriral. Pravijo, da je kar ãeden. Na,to ti podarim, dragi ãlovek. Ve‰, mene so dodelili h kul-turnikom,« je hitel ves vesel.

»Tako je, dobro, da si pri‰el, ali vedi, dostikrat bo‰ ‰elaãen, u‰iv in raztrgan, preden bo konec.«

»Zakaj pa tako govori‰?« je dejal ves osupel, »saj jevendar zmaga partizanska.«

»Ne bo vedno tako prazniãno, kakor je danes. Tudiob hudi uri bodi tak, kakor si danes, pa bomo kulturni-ke radi imeli. Vztrajaj, delaj in slikaj, pa drÏi se, ãetudibo‰ laãen, u‰iv, raztrgan in zaspan; po vseh teÏkih urahbomo vseeno zmagali mi.«

Od‰el je vesel.Proti jutru sva s Tom‰iãem vstala in ‰la po trgu. Kar

prihitijo obve‰ãevalci z vestjo, da gredo Nemci od Dol-


264

njega jezera. Iskal sem Krta in Dakija. Nisem ju mogelnajti. S Tom‰iãem sva skoãila in dvignila tretji bataljon,ki je spal v Meletovi hi‰i. Borci so v nekaj minutah za-sedli poloÏaje na jugozapadni strani Cerknice in zaãeliborbo z Nemci, ki so prodirali po njivah, cesti in gmaj-ni. Po hudi borbi in ko smo videli, da bomo obkoljeni,smo se poãasi umaknili. Brigadni ‰tab s kurirji se je zad-nji umikal.

Prihajajoãi tanki so z metalci plamenov zaÏgali hi‰e.Streljali smo na tank izza ogla neke hi‰e, bil je petdesetmetrov od nas. Nato smo se umaknili na Slivnico. Umi-kali smo se in kar naprej streljali na Nemce. Z Rakeka sostreljali z artilerijo in minometi, hoteli so nam prepreãitiumik. Dosti je bilo ranjenih: hrabra bataljonska komi-sarka Smiljka, komandant Brane, mladi in sposobnizdravnik Vodopivc. Tako je bilo ‰koda izvrstnega zdrav-nika! Ko sta zatem prvi in drugi bataljon iz Begunj na-padla Nemce pri Rakeku, so se Nemci hitro umaknili izCerknice. Okrog ‰tirideset belih, ki smo jih zajeli naOsolniku, se je v Cerknici predalo Nemcem. Te so po-tem pobili, zajeli ali pa odvlekli s seboj. Dà, dà, teÏek jebil tisti septembrski dan na Notranjskem.

Po Cerkni‰kem jezeru so trije nem‰ki tanki lovili nekoumikajoão se ãeto Gradnikove brigade. Zaropotala jena‰a teÏka breda na Slivnici in nem‰ki tanki so se umak-nili in odkolovratili proti Rakeku. Na‰ bataljon je zase-


265

del poloÏaje na koti 805 in mitraljezci so od‰li v starejugoslovanske bunkerje, od koder so z mitraljezom lah-ko sekali daleã naokrog. Granate in mine so padaleokrog nas.

Nikoli ne bom pozabil Ïivãnega napada, ki ga je do-bil brigadni skojevski funkcionar. Vrgel se je na tla, seoprijel nekega brinovega grma in z zobmi grizel travo;izbuljil je velike sive oãi in pene so mu ‰le iz ust. Zavi-jal je oãi in se obraãal okrog grmiãka, kakor da ga bozdaj zdaj konec. Nekateri borci so kriãali nad njim, najne dela panike.

Nekaj metrov proã je mina razmesarila mladegabomba‰a. Umiral je in se z rokami krãevito oklepal dre-novega grma, vmes pa vzdihoval: »Oh, niã veã ne bomvidel svojega dragega strica in Mirenske doline! Kje jebolniãarka?« Malo dalje sta zopet leÏala dva borca, raz-mesarjena od mine. Bolniãarke so imele dosti dela.

Nemci so zaÏgali precej hi‰ v Cerknici. Proti poldne-vu pa so odhiteli nazaj proti Rakeku; bali so se, da jimbataljoni ne bi odrezali poti.

20. september. Brigada je bila v gozdu na sektorju Rav-barkomanda—Planina. Tolkli smo se z nem‰ko pehotoin ru‰ili progo. Komandant drugega bataljona Jure Pav-‰iã je bil vesel, ko je v sonãnem dnevu razporejal svoj


266

bataljon na poloÏaju v gozdu. Ob debelih hojah so leÏalimitraljezci pri mitraljezih, minometalci so stali pri svo-jih minometih. Da, imeli smo dosti oroÏja in municije.Ali dezertacije so se mnoÏile, kar drug za drugim so mo-biliziranci, ki smo jih ob kapitulaciji Italije mobiliziraliv Ribni‰ki dolini, izginjali. Iz komande mesta v Ribnicipa so dnevno prihajali dopisi naslednje vsebine: »Tova-ri‰ N. se je ob priliki velike borbe izgubil. Ker ni mogelnajti brigade, se je zglasil na komandi mesta Ribnica.Ker pa tudi tu rabimo borce za straÏo magazinov ali vgospodarski komisiji, prosimo, da ga nam odstopite, kerje tovari‰ domaãin in zato nepogre‰ljiv. Za uslugo sevam Ïe vnaprej zahvaljujemo.« Taki dopisi so kar deÏe-vali tiste ãase; gotovo so si drÏavljani na komandi mes-ta Ribnica zami‰ljali, da ne vemo, da so za zaledna delalahko dobre tudi Ïenske, da, in to ãisto navadne kmeãkemamice . . .

Z Juretom sva hodila po poloÏaju, priãakovali smoNemcev; toÏil mi je, da nam bodo kmalu vsi novinci izRibnice u‰li . . .

»Ha, morda je pa tu tudi kaka nova linija,« je smejedejal komandir Jernej in pomeÏiknil.

Ko so se nem‰ki planinci pribliÏali, so jih tom‰iãevcisprejeli s takim ognjem, da so se takoj umaknili. Tolklismo se veã dni, Nemci so nas vsak dan znova posku‰alivreãi s poloÏajev, ali vedno smo jih odbili. Novincev iz


267

Ribni‰ke doline pa je bilo vsak dan manj in vsak dansmo dobivali iz komande mesta Ribnice pisma, vsa ena-ke vsebine. Na seji ‰taba sem predlagal, naj Daki vzamevsa pisma, se vsede na motor in se odpelje v Ribnico.Naj gre na komando mesta in pove, da bomo mi sami izbrigade pri‰li v Ribnico, komando mesta pa bomo po-slali na na‰e poloÏaje, da bo videla, kaj se pravi, boriti se.Daki se je odpeljal, obdelal komando mesta in jim po-bral sedemdeset beguncev, ki so se drenjali okoli ko-mande in delali napoto. Precej kadra smo poslali v novotrinajsto brigado, ki se je tolkla na podroãju Rakek—Rakitna. Tudi Krt nas je zapustil in ‰el v Rabsko briga-do za komisarja; z Dakijem sva imela kar dosti dela vbrigadi. Tako smo se tolkli v javorni‰kih gozdovih. Hra-ne in oroÏja je bilo dovolj. Nestrpno smo ãakali, kdaj boozdravel na‰ ãetrti bataljon, ki se je nahajal v koãevskihbolni‰nicah. Nekega dne sedem na motor in ‰ofer me jeodpeljal v Koãevje, da bi pogledal, kako je z bataljonom.Ko potrkam na vrata komande mesta, odpre vrata nekaãedna in po mestno obleãena deklica.

»Kje je komandant mesta? Recite mu, da ga i‰ãem.«Bil sem ves blaten; deklica me je pogledala, nato pa re-kla:

»Komandant nima ãasa, podpisuje vaÏne akte, pojdi-te k njegovemu pomoãniku.«

Pred komando mesta so stali trije lepo osedlani konji.


268

»Tovari‰ica, ãigavi so pa tisti konji?« sem jo vpra‰al.»Oh, tovari‰ komandant bodo ‰li s pomoãnikom

malo na sprehod; teÏko delo imajo.«»Tovari‰ica, odpelji me h komandantu,« sem ji po-

novno dejal in jo osorno pogledal.»Saj sem vam rekla, da pojdite prej k pomoãniku! In

oãedite se malo! Poglejte, kak‰ne ‰kornje imate!«»Dosti je tega, drÏavljanka,« sem ji dejal, ter jo odri-

nil in naglo odprl vrata. V lepo in okusno opremljenisobi je sedel v mehkem naslanjaãu biv‰i komandir ãetev drugem bataljonu, Janez. Ogledoval se je v zrcalo in siskrbno ãesal lase, kakor da bi se pripravljal na ples.

»Ha, Janez, to si ti, presneti zanikrneÏ! Ali se takodela? Na fronto te bom dal, ne pa da bo‰ po Koãevjuhoh‰tapliral.«

Ustra‰il se me je, ker je vedel, da ga dobro poznam.Janeza smo imeli v brigadi za povr‰nega komandirja.»Za komandanta kje v zaledju bo Ïe dober. Ima nastop,vesti se zna in lepo oblaãiti,« je dejal Krt in zato smo gadali v zaledje. Vedeli pa nismo, da so ga postavili za ko-mandanta Koãevja.

»Hej, ti, Janez, takoj z menoj, da si ogledava, kakoskrbi‰ za ãetrti bataljon.«

Janez se je opraviãeval z delom in godrnjaje od‰el zmenoj. Konjevodec je ‰e vedno drÏal lepe konje predstavbo.


269

»Janez, ali smo te v Tom‰lãevi brigadi nauãili takohoh‰taplirati? Konje daj takoj v brigado, da ve‰!«

Ogledala sva si ãetrti bataljon, ki je stanoval v slabih,nezdravih prostorih. Bil je tudi slabo hranjen. Janez seje opraviãeval, da si ni utegnil vsega ogledati. Potegnilsem ga za rokav in od‰la sva za razbito barako. O‰telsem ga, da ga je lahko v oãi zazeblo . . .

»In ti si bil Tom‰iãevec, in ti si pozabil nanje! ·e da-nes poskrbi bataljonu bolj‰e prostore in bolj‰o hrano.âe tega ne stori‰, te bom posadil na motor in Ïe jutri bo‰v Tom‰iãevi brigadi komandir komore, si razumel? Tosmrkljo pa odpravi s komande, za vratarja pa namestipartizanskega invalida!«

Janez je vse obljubil in ko sem se zveãer oglasil v ãetr-tem bataljonu, so imeli Ïe bolj‰e prostore in bolj‰o hra-no. Janez se je tudi zveãer izgovarjal z delom, ali odvr-nil sem mu: »Janez, vrtoglavica se te je prijela od po-loÏaja. Saj ãe bi bil vsak dan na poloÏaju, kot smo mi, sete ne bi, ali na osvobojenem ozemlju je kriÏ — sprejemi,konji, dramske predstave, plesi, dekleta v krilcih . . .Menda si Ïe pozabil, da je Tom‰iãeva brigada vsak danna poloÏajih, v blatnih ãevljih in ‰kornjih, od ‰taba bri-gade do zadnjega komora‰a. Na bataljon si pozabil, alinase nisi pozabil, tako si obleãen in negovan kakorkak‰ni mirnodobni general‰tabni oficirji.«


270

Janez je vse obljubil in to tudi potem izpolnil. Ko sempotem v brigadi pripovedoval, kako je bilo, se je komisarZvone tolkel po kolenih in se smejal: »Tako se mora na-stopati proti takim, ki pozabljajo na na‰e borce.«

22. september. Ves dan smo se bili z Nemci in zopet smojih naÏgali z minometalci in mitraljezi. Novinci so bilivsak dan bolj‰i; vsak dan so prihajali s patrolami novipartizani, brigada je morala narasti na tisoã partizanov.Dela je bilo dosti, politiãnih in partijskih sestankov tudi.Branja so imeli borci dosti in izobraÏenci so se mnoÏilikot gobe po deÏju. V prvem bataljonu sem imel partij-ski sestanek kar na poloÏaju, Nemci so se bili malo prejumaknili, kar pride kurir iz divizije in mi da pismo, vkaterem mi pi‰e Rudi Avbelj, da sem imenovan po na-logu CK KPS za pomoãnika komisarja XIV. divizije in dase moram takoj javiti na SneÏniku, kjer je sedeÏ divizi-je. Zelo teÏko sem se poslovil od brigade, v kateri semdoÏivel toliko lepih, a ‰e veã teÏkih dni . . .

Daki je nekje staknil nekaj pijaãe. Vsedli smo se vneko koão na Ravbarkomandi in pili ter obujali spomi-ne na preÏivele dni. Îe me je prijela Ïelja, da bi odpisalpo kurirju, ki me je ãakal, da me odpelje v divizijski ‰tab,naslednje pismo: »Tovari‰i Ïele, da bi postal funkcionarXIV. divizije. Niã me ne veselijo visoki ãini. Sem kar za-


271

dovoljen v Tom‰iãevi brigadi, kjer se vedno tolãemo. VXIV. divizijo pa denite kakega uãenjaka, saj jih je kotlistja in trave.« Pokazal sem napisano Dakiju. Smejal seje, da se je tolkel po kolenih.

»Pa ‰e to napi‰i, da si premalo izobraÏen za divizijo,potem te bodo pustili pri miru. No, pa kar pojdi, bo‰ tis-tim hudiãem pamet solil, saj so jo do sedaj oni tebi.«Daki se je smejal in si nalival kisel mo‰t v skodelico.

·e enkrat sem ‰el z Dakijem po poloÏaju vseh bataljo-nov Tom‰iãeve brigade. Poslavljal sem se od hrabrihborcev. Ob neki smreki je stal hrabri bataljonski komsarZvone-Îugelj, slavist, s katerim sem prenekatero noãprediskutiral o knjigah.

»Kar tukaj ostani, tam gori je itak sama birokracija.Danes sem z bataljonom pregnal patrolo nekega es-esovskega oddelka.«

Zvone je bil zelo hraber komisar, telesno ‰ibak, a zeloÏivahen in sposoben vojak, kar rojen za frontnega voja-ka in komisarja.

»Zvone, saj se bomo ‰e videli. Morda ga bom kaj po-lomil, pa me bodo poslali nazaj v brigado.«

Poslovil sem se tudi od hrabrih starih propagandistovJoÏeta, Bra‰karja in Martina. Cenil sem jih zaradi njiho-ve izredne delavnosti in hrabrosti, ki so jo veãkrat poka-zali v borbah.


272

Hrabra komandirja Kotar in Tiger sta mi pa na po-loÏaju krepko stisnila roko.

»Ti gre‰, mi bomo pa ostali,«je dejal Daki.Tisti dnevi so se mi zdeli lepi, ker smo vsak dan, razen

v Cerknici, nakresali Nemce. Morala Tom‰iãeve briga-de je bila zelo visoka, oroÏja in municije je bilo dovolj.Ker je bilo precej izobraÏencev v brigadi, se je sveta bi-rokracija precej razpasla. Vsak bataljon je imel po veãpisalnih strojev, na katerih so tipkali, ‰kripali, ropotalivse mogoãe stvari. Prihajali so novi propagandisti inkulturniki, polni novih idej in zamisli. Vsak je hotel pre-pevati, plesati, recitirati, pisati in ‰e druge stvari. Dosedaj smo bili vajeni tiste male skromne brigadne kul-ture in propagande v osebi JoÏeta, Bra‰karja in Martina,ki so imeli vsi skupaj enega konja, da jim je nosil slabstroj in papir, ter zanikrnega konjevodca, ki ni bil zadrugo rabo, kot da je pasel lenobo in da je poãasi priga-njal konja na vso jezo starih propagandistov, naj je ‰etako pokalo. Bila je tudi navada, da so v hudi borbi bilikulturniki vedno pripravljeni oditi na poloÏaj med dru-ge borce, medtem ko je od‰el konjevodec z vso svetopropagando, strojno in drugo koristno ‰aro v komoromed lonce in drugo ropotijo. Sedaj je pa zavel drugaãenveter. Iz divizije so prihajali vedno stroÏji ukazi gledepropagande in kulture, ãe‰, morala se bo dvignila, pri-rejajte ãim veã prireditev; osebno ste odgovorni, ãe se


273

bo kaj neprijetnega zgodilo temu in onemu kulturniku.Kadar smo prebirali taka pisma in dopise, smo skomiga-li z rameni in govorili: »Ha, za vsakega neznanega ãlo-veka, ki ‰e ni okusil smodnika, si osebno odgovoren, ka-kor da brigada ne bi bila na fronti. Kdo je pa odgovorenza stare borce, komandirje in komandante, ãe so ranjeniali pa padajo? Prireditev pa ne more‰ vedno imeti, kadarje borba, muze molãe, to je star pregovor.« Kadar so sepa vraãali borci iz bojev neprespani, zbiti in laãni, jih jeobkolila truma propagandistov in kulturnikov, z note-si in svinãniki in vpra‰anja so kar deÏevala.

»Govorite, pripovedujte! Kako je bilo? Koliko Nemcevste potolkli? Kako ste se drÏali? Ali ste zajeli kakega ofi-cirja? Kak‰ni vzkliki so padali na boji‰ãu? Ali ste videlikakega nem‰kega fotoreporterja? Govorite, govorite, dabomo ãim veã napisali!« Nekateri so odgovarjali, drugiso kazali z roko, ãe‰, pogledat bi ‰li, pa bi videli, tretji sopa od‰li poãivat.

Poklical sem nekega takega sitnega propagandista inga vpra‰al: »Tovari‰, zakaj si tako vsiljiv?«

»Mene je poslala sem divizija na delo, jaz sem dr. X.«»Pojdi k vragu s svojim doktoratom! Na poloÏaj poj-

di, pa bo‰ videl, kako je. Iz voja‰ke literature mi je zna-no, da so se dopisniki velikih svetovnih ãasopisov oseb-no udeleÏevali borb, se borili, opazovali in tudi padali.Znana so imena slavnih novinarjev, zato mi nikoli veã


274

ne operiraj s svojim doktoratom, po dejanjih cenimoborce, ne po naslovih.«

»Tovari‰ komisar, ali divizija je vendar prepovedala,da bi se osebno udeleÏevali borb, poslali so nas, da bidvigali . . .« Prekinil sem ga.

»Kar je prav, ti kot novinec se ne sme‰ boriti, ker te je‰koda, mene kot brigadnega komisarja pa ni ‰koda, pravtako ne Dakija, Tom‰iãa, Kotarja, Zvoneta . . . Tudi napoloÏaj bo‰ hodil, tam bo‰ dobil inspiracije.«

JoÏetu-Fedorju sem pa dejal:»JoÏe, ti ki bolje pozna‰ kulturni‰ki jezik, dopovej jim

vendar, kako je s to reãjo.«Na‰i borci si niso domi‰ljali, da bi morali biti propa-

gandisti in kulturniki bogve kaki junaki, Ïeleli so si le to,da bi tudi oni ‰li veãkrat na poloÏaje, da bi se vlegli vzaklon poleg navadnega borca in doÏivljali iste teÏavekot vsak navaden borec. Îeleli so, da bi izvedeli za Ïiv-ljenje navadnega borca. Ker pa jih je bilo precej, ki somislili, da iti v zasede, na poloÏaje, na progo, na straÏo,v predhodnico, da se to njih ne tiãe in da so nekaj veãkot borci, nekateri niso bili priljubljeni po bataljonih inbrigadah. Borci so imeli zelo radi hrabre komandirje inkomisarje, pa tudi ãe niso bili izredno hrabri, samo da sovideli, da znajo prenesti iste teÏave in napore kakormnoÏice navadnih borcev in da Ïivijo in ãutijo z njimi inda skrbijo zanje. Res pa je, da se v borbah ni povpra-


275

‰evalo, ali ima kdo inÏenirski ali doktorski naslov, bor-ci so vedeli samo za imena hrabrih in odloãnih ljudi, zanavadnega borca je bil vzor ãloveka in borca partizan, kije imel vse lastnosti vztrajnega, hrabrega in iznajdljivegaborca in funkcionarja, ki je znal voditi enoto preko vsehovir in teÏav ter preko vseh zased, z malimi Ïrtvami douspehov in zmag. Po vojski bodo ljudje spra‰evali, kdoje bil hraber in kaj je hrabrost, ali se hrabrost podedu-je, ali je prirojena, ali se ji priuãi, kako je s to stvarjo.NajvaÏnej‰a stvar je bila ta, da si bil vedno pripravljenna poloÏaj, pa naj bo to ponoãi ali podnevi, ob vsakemvremenu. Za dobrega in hrabrega borca smo imeli tiste-ga, ki je vztrajal na poloÏaju, ki ni tekal sem in tja in kiga ni zmedlo moãno sovraÏno streljanje. Kadar je napoloÏaju zadonel klic »Naprej, juri‰!« — je hraber borecob pravem ãasu planil naprej, se spotoma zaklanjal inzavpil z moãnim glasom svoj znani »juri‰«. Na klic zna-nih juri‰aãev so se dvignili ‰e drugi in pre‰li v napad napoloÏaje. âlovek bi si mislil, da takrat, ko drvi cela strel-ska vrsta sklonjeno proti sovraÏni vrsti, da takrat padenajveã borcev. Temu pa ni tako. Ob hitrih napadih, po-sebno ‰e, ãe si prijel Italijana ali Nemca z boka, si jihhitro pregnal in Ïrtev je bilo po navadi zelo malo. Da,nepouãen ãlovek tega ne bi verjel. Morala in hrabrostborcev na poloÏaju sta rasli, ãe so veãkrat videli na po-loÏajih ãlane brigadnih ‰tabov. Glavni ‰tab je kasneje


276

prepovedal, da bi brigadni ‰tabi hodili na poloÏaj in damora biti ‰tab na komandnem poloÏaju in da poveljuje;‰tevilo padlih funkcionarjev je rastlo, kajti bil je obiãaj,da so funkcionarji rinili naprej. V Tom‰iãevi brigadi jebila navada, da smo ob vsaki borbi sklenili, kam gredoãlani. Komisar brigade k prvemu bataljonu, pomoãnik ktretjemu, komandant k ãetrtemu, naãelnik naj ostane pav ‰tabu. Vsako ali pa vsako poldrugo uro je morala bitiredna kurirska veza med bataljoni in ‰tabom. Govorilismo o hrabrih borcih. Hraber borec se ni po nepotreb-nem izpostavljal na poloÏaju, iskal je vedno zaklon, odkoder je lahko streljal na sovraÏnika. Hrabrega niso zle-pa zmedli sovraÏni kriki. S funkcionarji je rasla in padalahrabrost posameznikov. Hrabri borci niso silili v zaledje,v kake gospodarske komisije, na terensko delo, ãepravje bilo v vojski nevarno. Hraber frontni borec je vednoimel zaledno delo za manj vredno, za nekak‰no kritjezabu‰antov, ãeravno smo po partijskih sestankih in napolitiãnih urah poudarjali vaÏnost zaledja za fronto, ãeje to zaledje moãno organizirano. Nekateri so verjeli, aliveãina je pa ‰e vedno raãunala, da je hraber frontni bo-rec vse in da je fronta tista, ki odloãuje. Zaradi tega tudinekateri kulturniki niso pri‰li v partizanih na zelenovejo, posebno taki ne, ki so se izogibali borb in vednopoudarjali sporoãilo divizije ali glavnega ‰taba, da jih nesmemo uporabljati za borbene akcije in da ‰tabi oseb-


277

no odgovarjajo za njihovo varnost. V brigadi so bile vi-soko cenjene vrline: hrabrost, odloãnost, tovari‰tvo,pravilni medsebojni odnosi, vztrajnost in predanostPartiji. Partijec ni mogel v Tom‰iãevi brigadi postati,kdor ni bil hraber in tovari‰ki; nepartijci so dobro vedeli,kdo je hraber, pa tudi vsak nepartijec je kmalu postalkandidat, ãe se je v borbi dobro obna‰al. Program pasmo itak vsakemu novincu veãkrat raztolmaãili. Morampa reãi, da se mi je od vseh doktorjev Bogomir Magaj-na najbolj prikupil, znal se je mirno pogovoriti s ãlove-kom.

23. septembra zveãer sem pri‰el na SneÏnik. Grajska oknaso bila razsvetljena. V gradu je bil name‰ãen ‰tab XIV.divizije z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi odseki. Vmali sobici mi je na hitro povedal Rudi-Avbelj:

»Hribar je ‰el sedaj za komisarja XVIII. divizije, takobo‰ ti sedaj pomoãnik v diviziji.«

Na kratko je opisal moje partijsko delo in od‰el. Vveliki sobi, kjer so se nekoã veselili princi, pa je za veli-ko in dolgo mizo zasedala in se veselila kulturni‰ka sku-pina s propagandisti vred. Tukaj sem prviã videl Kaju-ha, Janeza Belaãa, Ljubo, Brino, Vero, Drenovca in no-vinarja Kiauto, Lampreta, same nove obraze, s katerimisem se potem veãkrat videl. Intendant je nekje v kleti


278

na‰el steklenice vina in Ïganja, starega dvajset let. Ogle-dal sem si vse na hitro. Vsi so bili lepo obleãeni in obuti.Prijela me je hudobna misel, kako bi bilo, ko bi predvrati znenada eksplodirala bomba. To bi stekli v blatnezaklone.

Izza mize se je dvignil komisar in me prijel za rame.»OsnaÏil bi se, preden vstopi‰ v tako lepo dvorano, vesblaten si.«

»Oprostite, da se nisem oãistil. Prihajam naravnost spoloÏaja od Ravbarkomande.«

Trije novinarji so vzeli iz Ïepa notese in svinãnike inuprli oãi vame.

»Tovari‰, novi komisar, pripoveduj najnovej‰e!«»Ha, vi ãepite v tem samotnem gradu, Tom‰iãeva bri-

gada je pa v naskoku zavzela Postojno. Sedaj hodimoproti Gorici. Vse najlep‰e bo ‰lo mimo vas.«

Komisar se je smejal, trije kulturniki in drugi novinarjipa so hitro priskoãili in si zapeli suknjiãe.

»Vleãe nas,« je vzkliknil Lampret; drÏal se je sila resnoin slovesno.

»Ej, no, na poloÏaje boste ‰li in tam mitingovali, ãa-kajo vas!« sem pripomnil.

Komisar je nato pred gradom zmerjal divizijske kurir-je, ker so popili staro vino, namenjeno za glavni ‰tab.


279

»Mi kurirji nismo niã dobili,« se je izgovarjal starej‰ikurir, »mislili smo si, da se bo vino prej posu‰ilo, predenbo pri‰lo do glavnega ‰taba.«

Komisar je odnehal, ali ‰e in ‰e je rentaãil, da si upa-jo kurirji popiti vino, namenjeno glavnemu ‰tabu . . .

Tako sem pri‰el v XIV. divizijo . . .

Documents

MatevÏ Hace Komisarjevi zapiski - Online Shopping … ZAPISKI I BESeDA 4 no fronto, obenem pa, da organiziram osnovne partij-ske organizacije po petih ãetah Zidan‰kovega bataljona