MATURITETNA SEMINARSKAIN RAZISKOVALNA NALOGA

PRI PSIHOLOGIJINAVODILA 1: PRIPRAVA

(problem in metodologija)Janina Curk

II. gimnazija Maribor

OBVEZNI ROKI:konzultacije

• Prijava teme - do 30. septembra• Oddaja dispozicije - do 31. oktobra

• okvirna opredelitev problema, ciljev, hipotez, predvideni viri, predvideni vzorec in merski instrument

• Oddaja osnutka – do 30. novembra• vsaj ena stran teoretičnega uvoda, dokumentirano med

besedilom, na koncu točno citiran vir (prvi in temeljni vir, po katerem si začel študirati)

• točno opredeljen problem, cilji in hipoteze• vprašalnik (ali podroben načrt za drugo tehniko)• v dokumentu naj bodo nastavljene vse točke (naslovi in

podnaslovi) naloge

• Dodelava osnutka v skladu z mentorjevimi komentarji: december, januar (roki določeni naknadno)

• (oddaja gotove naloge mentorju: za MZNM : 31.1., za maturo: 31.3.

OBVEZNOST REDNIH KONZULTACIJ

Tako za maturo kot za MZNM so obvezne redne konzultacije z mentorjem. Za vsako konzultacijo je določeno, kaj mora dijak do te točke narediti. Mentor mora slediti nastajanju naloge, zato se ta v primeru, da to ni bilo mogoče, zavrne. Dijak ne more oddati „gotove“ naloge, ne da bi jo mentor videl v različnih fazah njenega oblikovanja.

MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA:prijava

• Nalogo za MZNM lahko delaš tudi v paru, lahko je interdisciplinarna, izjemoma le teoretična.

• Prijava za MZNM: uradno začetek novembra; elektronska prijava:• Identifikacijski podatki morajo biti na posebni nalepki (105 x 70 mm) v dveh

izvodih in sicer: ime mentorja (zgoraj levo); imena avtorja (zgoraj desno); ime (in znak) šole (spodaj sredina).

• Nalepke morajo biti priložene (ne prilepljene) nalogi, izpisane morajo biti na pisalni stroj ali računalnik. Na hrbtni strani nalepke mora biti napisan naslov naloge.

• Navodila za pripravo raziskovalnih nalog. Če si preštudiral ta navodila, ti te povezave ni treba odpirati!

• Vzorec naslovnice. To stran natisni dvakrat (torej naloga naj vsebuje dve popolnoma enaki naslovnici, ki nista oštevilčeni!)

• Vsebinski del (od teoretičnega uvoda naprej) naj obsega do 60.000 znakov (32 strani), pisava 12, razmik 1,5, obojestranska poravnava.

TEORETIČNI IN EMPIRIČNI PRISTOP K RAZISKOVANJU

• Teoretični pristop:• Študij literature.• Postavitev raziskovalnih vprašanj in iskanje odgovorov nanje v

literaturi.

• Empirični/izkustveni pristop:• Opazovanje in zbiranje podatkov.• Sklepanje na podlagi zbranih podatkov.

Naloga mora biti empirična, omogočati mora statistično obdelavo večjega števila podatkov. Naloga je individualno delo, tako za maturo kot za MZNM.

STOPNJE ZNANSTVENEGA SPOZNAVANJA

- TEMELJNI KORAKI IZDELAVE NALOGE

(stopnje moraš znati tudi teoretično za maturo)• izbor teme in okvirna opredelitev raziskovalnega

problema• zbiranje in študij strokovnega gradiva/literature• izdelava dispozicije: oblikovanje ciljev in hipotez, ki

izhajajo iz teorije; načrtovanje metode• načrtovanje raziskave za preverjanje hipotez:

izdelava, izbor ali priredba merskega instrumenta• zbiranje in obdelava podatkov• interpretacija in vrednotenje rezultatov

IZBOR TEME

• Temo izbereš v skladu z interesi. Zamisliš si vprašanje, na katerega bi želel z raziskovanjem poiskati odgovor, in kako bi to naredil. To je lažje, če imaš na izbranem področju že nekaj znanja, torej praviloma pričneš svojo raziskovalno pot s študijem literature!

• O primernosti izbrane vsebine presodi mentor ob prijavi naslova:• tema mora biti v skladu s cilji iz maturitetnega kataloga• dana mora biti možnost uporabe preprostih metod in postopkov, ki so

opredeljeni s cilji v katalogu• dana mora biti možnost dostopa do strokovnih virov

• Če izbrana tema ni navedena v katalogu naslovov, pošlje mentor tvoj naslov maturitetni komisiji v potrditev.

ISKANJE VIROV

Viri morajo biti strokovno psihološki, zanesljivi, dovolj obsežni in ne presplošni:• knjige • psihološke revije (Psihološka obzorja, Panika, Anthropos, Vzgoja

in izobraževanje)• sekundarni viri (npr. učbeniki) so le dopolnilni vir (če ni

originalnega vira)Iz uradnih navodil: Kandidat naj izbira vire iz ustrezne psihološke literature. Poljudni članki iz revij in s spleta niso ustrezni strokovni viri.

• spletni viri (npr. I feel psychology, www.dspm.si/povezave) • dostop do baz podatkov preko UKM:

http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx • Wikipedia kot vir? Ni priporočljivo! Vendar… Wikipedia ima

navadno dobro razdelane splošne opise tem ter obsežen seznam referenc, ki lahko služi za začetno orientacijo, temeljne opredelitve ter vpogled v primarne vire iz nekega področja.

ZAČETEK PISANJA POROČILA

• Ko si že preštudiral nekaj virov, si natančneje zamislil problem in kako ga boš rešil, se pripraviš na pisanje poročila.

• Najbolje, da odpreš datoteko in si nastaviš osnovno strukturo naloge (oštevilčeni naslovi in podnaslovi):• Naslov• Kazalo• Povzetek in ključne besede (dalje na naslednjem

diapozitivu)

OBVEZNA STRUKTURA NALOGE(ustrezno oštevilči!)

I. Problem nalogeII. Teoretični uvodIII. Cilji in hipotezeIV. Metoda (1. vzorec, 2. merski instrument, 3. postopek zbiranja

podatkov, 4. postopek statistične obdelave podatkov)V. Rezultati in analizaVI. InterpretacijaVII. Sklepi (1. povzetek, 2. kritika, 3. uporabna vrednost, 4. nova

vprašanja)VIII.ViriIX. Priloge

OBSEG POROČILA, PISAVA,NASLOVI IN PODNASLOVI

• Obseg poročila naj bo ok. 15 tipkanih strani brez prilog.• Format A4, pisava Times New Roman, velikost 12,

enojni razmik, obojestranska poravnava.• Strani oštevilčiš desno spodaj, brez naslovnice.• Naslove pišeš z velikimi krepkimi črkami, podnaslove

pa z malimi krepkimi, npr.:I. TEORETIČNI UVOD1.       PREDSODKI1.1. Izražanje predsodkov

IZGLED NASLOVNICE IN KAZALO(nastaviš v naprej)

Naslovnica:• ime in sedež šole (levo zgoraj)• ime in priimek avtorja (na sredini)• naslov naloge (na sredini), pod naslovom v oklepaju: (seminarska naloga

pri splošni maturi)• kraj in datum (levo spodaj)• ime in priimek mentorja (desno spodaj)Kazalo:• naslovi delov naloge so označeni kot v nalogi, na desni označena stran• vključiš tudi kazalo grafov in tabel (če jih je veliko)• kazala ne sodijo v kazalo!

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE(napišeš po končani nalogi!)

Povzetek (angl. abstract) je kratka predstavitev problema in rezultatov naloge, ki ga bralec prebere, da izve, kaj je bila tema naloge. Čeprav je povzetek na začetku naloge, ga seveda napišeš šele, ko nalogo zaključiš, zato pišeš v preteklem času.Opišeš osnovni problem raziskave, metode, rezultate in sklepe. Ne piši o tem, kar si pisal v teoretičnem delu, nanaša se samo na empirični del. Tudi ne piši: „sprejel sem 1. in 2. hipotezo, 3. pa ne“, ampak izpiši hipoteze, ker ni pričakovano, da bo bralec brskal po nalogi in iskal te hipoteze.Obsega naj 250 do 300 besed.Povzetek je podoben prvemu delu ‚sklepa‘ na koncu naloge.Ključne besede: ločeno od povzetka (na dnu iste strani) navedeš 3-5 besed, ki opredeljujejo vsebino naloge. Predstavljaj si, da želi nekdo najti na spletu gradivo za vsebino, ki jo raziskuješ v svoji nalogi.Npr. pri nalogi „Povezanost učnih strategij z učnim uspehom pri gimnazijcih“ bi bile ključne besede: učne strategije, učni uspeh, gimnazijci, dejavniki učenja.

PROBLEM

• Problem pišeš na novi strani. Pomeni opredelitev področja, ki ga boš raziskoval (npr. zanimajo me učne navade dijakov ALI zanima me samopodoba gimnazijcev …).

• Problem mora biti opredeljen natančno, kratko in jedrnato (pr. pol strani).

• Napišeš tudi, zakaj si se odločil ravno za ta problem.

TEORETIČNI UVOD

• Teoretični uvod zajema povzetke iz virov, predstavitev dosedanjih raziskav s tega področja.

• Povzetki morajo biti smiselna celota, ne le vrsta slabo povezanih prepisov iz literature.

• Seveda morajo biti vsebinsko povsem usklajeni s problemom naloge. Vključiš le tiste študije, ki te zanimajo, izogibaš se navajanju nepotrebnih informacij.

• Teoretični uvod mora biti dokumentiran! Gl. ppt3.• Obsega pr. 5 strani.• Vse podatke o virih si sproti beleži, ob dobesednih navedkih

tudi stran, da ne boš kasneje ugotavljal, od kod so tvoji povzetki!

CILJI

Ko si preštudiral literaturo, veš dovolj, da lahko iz problema izpelješ cilje, to je bolj konkretna, specifična vprašanja, na katera želiš v nalogi odgovoriti, npr.:Primer 1: Zanimajo me učne navade dijakov.Cilji:

1. Ali obstajajo razlike v učnih navadah med fanti in dekleti?2. Ali obstajajo razlike v učnih navadah med 1. in 4. letnikom?3. Ali so učne navade povezane s splošnim učnim uspehom?

Primer 2: Zanimajo me razlike v samopodobi med fanti in dekleti.Cilji:

4. Ali obstajajo razlike med fanti in dekleti v telesni samopodobi?5. Ali obstajajo razlike med fanti in dekleti v šolski samopodobi?6. Ali obstajajo razlike med fanti in dekleti v čustveni samopodobi?

HIPOTEZE(povezava s problemom in

cilji)• Iz ciljev izpelješ hipoteze. Hipoteze so predvideni odgovori na

zastavljena vprašanja, napovedi, ki jih postaviš na podlagi znanja (teorije).

• PRIMER ZA PROBLEM „Zanimajo me učne navade dijakov“• Cilji:

1. Ali obstajajo razlike v učnih navadah med fanti in dekleti?2. Ali obstajajo razlike v učnih navadah med 1. in 4. letnikom?3. Ali so učne navade povezane s splošnim učnim uspehom?

• Hipoteze:• H1: Dekleta bodo dosegla višji rezultat na vprašalniku učnih navad kot

fantje.• H2: 4. letniki bodo dosegli višji rezultat na vprašalniku učnih navad kot

1. letniki.• H3: Dijaki z odličnim in prav dobrim uspehom bodo dosegli višji rezultat

na vprašalniku učnih navad kot dijaki z dobrim in zadostnim uspehom.

HIPOTEZE(povezava z vprašanji v

vprašalniku)Hipoteze se morajo seveda ujemati z vprašanji, ki jih zastaviš v vprašalniku. Pri vsaki hipotezi razmišljaš, s kakšnimi vprašanji jo boš preverjal in v poglavju „hipoteze“ boš to tudi zapisal. Ni treba prepisovati vprašanj, samo njihovo zaporedno številko v vprašalniku.

Npr. hipotezo „Dijakinje 4. letnikov imajo boljšo telesno samopodobo kot dijakinje 1. letnikov“ bom preverjal z vprašanji:1. Zadovoljen sem s svojim videzom.2. Tudi če bi imel možnost, pri sebi na fizičnem področju ne bi nič spremenil.3. Pomislil sem že na to, da bi bil, če bi bil na pogled drugačen, pri nasprotnem spolu uspešnejši.

HIPOTEZE(2 spremenljivki: predvidevanje razlik)

• Če imaš dve spremenljivki (npr. spol in rezultat na vprašalniku), se hipoteze nanašajo na razlike oz. odsotnost razlik med dvema skupinama ljudi v tej spremenljivki, npr.:• Med fanti in dekleti ni razlik v rezultatu na vprašalniku učnih navad. ALI:• Dekleta dosegajo boljše rezultate na vprašalniku učnih navad kot fantje.

ALI:• Fantje dosegajo boljše rezultate na vprašalniku učnih navad kot dekleta.

• Kako oblikuješ hipotezo, je odvisno od tega, kaj pričakuješ glede na preštudirane vire. (V našem primeru boš verjetno uporabil 2. varianto.) Ob hipotezi pojasniš, zakaj pričakuješ oz. ne pričakuješ razlik v določeni smeri.  

• V hipotezi vedno opredeliš, s čim primerjaš (npr. s kontrolno skupino, fantje v primerjavi z dekleti …).

HIPOTEZE(samo 1 spremenljivka, jasen kriterij)

Če hipotez ne moreš zastaviti tako, da se nanašajo na razlike med dvema spremenljivkama (ker imaš samo eno), moraš imeti jasen kriterij, na osnovi katerega boš lahko na koncu hipotezo sprejel ali ovrgel. Kriterij je lahko npr. „večina“ (več kot 50%). Primer 1:• NEUSTREZNO: Osmošolci imajo dobre učne navade. • USTREZNO: Večina osmošolcev ima dobre učne navade. Predhodno je potrebno tudi vedeti, kaj so 'dobre' učne navade! Pri preverjenih vprašalnikih so takšne kategorije določene, sicer pa jih lahko določiš sam. Na primer: Dobre učne navade imajo tisti, ki so na vprašalniku učnih navad dosegli več kot 30 točk. Lahko pa hipotezo oblikuješ tudi takole: Večina osmošolcev bo na vprašalniku učnih navad dosegla več kot 30 točk.

Če so cilji deskriptivne narave in če ne znaš predvideti rezultatov, lahko namesto hipotez oblikuješ RAZISKOVALNA VPRAŠANJA, npr.:• Koliko osmošolcev ima dobre učne navade?• Kako pogost je nek pojav med dijaki?• Koliko časa učenci preživijo na spletu?• Koliko prijateljev imajo ljudje na FB?

HIPOTEZE(jasnost in specifičnost)

Hipoteze morajo biti čim krajše, konkretne, izražanje je jasno in preprosto. Vsi pojmi/spremenljivke, ki tvorijo hipotezo, morajo biti jasno opredeljeni. Ne uporabljaš relativnih pojmov, kot so malo, veliko, precej ...:

• NEUSTREZNO: Večina dijakov veliko gleda televizijo.

• USTREZNO: Večina dijakov gleda televizijo več kot dve uri na dan.

Če meriš ocene/stališča/mnenja preizkušancev, mora biti iz hipotez razvidno, da so to ocene. Npr. vprašanje: „Ali menite, da so ženske bolj neodločne kot moški?“

• NEUSTREZNO: Ženske so bolj neodločne kot moški.

• USTREZNO: Dijaki ocenjujejo, da so ženske bolj neodločne kot moški.

Ena hipoteza se naj nanaša na eno stvar:• NEUSTREZNO: Večina dijakov podpira osebno svobodo odločanja o splavu in

evtanaziji.

• USTREZNO (2 hipotezi): Večina dijakov podpira osebno svobodo odločanja o splavu. Večina dijakov podpira osebno svobodo odločanja o evtanaziji.

HIPOTEZE(koliko hipotez; tudi ovržena hipoteza je

rezultat)

• Hipoteze oštevilčiš, da se kasneje lažje sklicuješ nanje.

• Koliko hipotez zastaviš, je odvisno od problema in ciljev (lahko je tudi samo ena, po navadi 2-5).

• Tudi ovržena hipoteza je rezultat, vreden enako kot potrjena hipoteza! Zato hipotez nikar naknadno ne prilagajaj rezultatom! Tudi ne zapisuj: »uspelo mi je« potrditi vse hipoteze ipd., saj si pri raziskovanju nevtralen, ne težiš k določenim rezultatom!

METODA

To poglavje vsebuje 4 podtočke, ki jih ustrezno označiš:1. Vzorec (udeleženci)2. Merski instrumenti3. Postopek zbiranja podatkov4. Postopek statistične obdelave

METODA:vzorec

• Izbereš vzorec, na katerem boš uporabil merski instrument. Seveda je vzorec odvisen od zastavljenega problema.

• Udeležence natančno opredeliš - določiš numerus (število enot v vzorcu):

60 učencev 5. razreda (% fantov, % deklet) in 56 učencev 8. razreda (% fantov in % deklet) osnovne šole Janko Padežnik v Mariboru, v šol. letu 2011/12.

• Če boš upošteval še kakšne druge spremenljivke, tudi te navedeš, npr. število odličnih, prav dobrih..., starost, učni uspeh …

• V vsaki skupini naj bo ok. 50 oseb (npr. če raziskuješ stališča dijakov: 50 fantov, 50 deklet ali 50 prvih letnikov, 50 četrtih letnikov).

• Čim večji je vzorec, tem bolj zanesljivi so rezultati.

METODA:merski instrumenti

• Merski instrument oblikuješ sam ali uporabiš obstoječega (iz literature, ne pozabi navesti vira – gl. opombe!). Možna je tudi kombinacija: s tujimi pripomočki si le pomagaš, npr. vzameš nekaj postavk iz tega, nekaj iz drugega vprašalnika, jih prilagodiš, dodaš nekaj svojih ...

• Na voljo imaš vprašalnik, anketo, intervju, načrtno opazovanje in druge poznane tehnike. Če delaš intervju, moraš imeti dovolj udeležencev za statistično obdelavo podatkov.

• Testi inteligentnosti in projekcijske tehnike ne pridejo v poštev, ker je v izogib napačnim interpretacijam in zlorabam njihova uporaba rezervirana za diplomirane psihologe.

• Merski instrument mora biti popolnoma usklajen s problemom in cilji naloge.

• Merski instrument natančno opišeš: kdo in kdaj ga je oblikoval, kaj meri, ocenjevalna lestvica, kako se točkuje ...

• Od udeležencev vedno zbereš splošne podatke: starost, spol, lahko tudi kak drug podatek, ki je pomemben za preverjanje tvojih hipotez (npr. šolski uspeh). Seveda ne sprašuješ po imenih in priimkih, saj so podatki anonimni.

METODA:merski instrument (vprašalnik)• Ker večina uporabi vprašalnik, v tem dokumentu

govorimo predvsem o tej tehniki.• Vprašalnik ne sme biti ne preskromen ne preobsežen!

Ne stiskaj vprašanj na 4 strani v pisavi 8! To je največja napak, celo med strokovnjaki. „Vrednost rezultatov pada sorazmerno z dolžino vprašalnika.“

• Postavke morejo biti ustrezno izbrane, ne sugestivne, ne dvoumne, neogrožajoče …

• Pri aplikaciji vprašalnika zagotovi čim večjo resnost in samostojnost reševanja.

METODA:merski instrumenti (poskusno

anketiranje)

Če si vprašalnik sestavil sam, moraš izvesti poskusno anketiranje. Daš ga reševati vsaj nekaj osebam in preveriš, ali v praksi funkcionira tako, kot si si zamislil:

• ali so anketiranci sploh pripravljeni in sposobni odgovarjati

• ali odgovori dajejo relevantne podatke (tiste, ki si jih želel dobiti)

• ali so kakšna vprašanja nejasna ali dvoumna

• ali anketiranci na nekatera vprašanja sploh ne odgovarjajo (razmisliš zakaj ne)

• ali na nekatera vprašanja odgovarjajo skoraj vsi enako (takšno vprašanje nima vrednosti: morda bi si lahko nanj odgovoril že vnaprej ali pa gre za sugestivno vprašanje)

Pri poskusnem anketiranju lahko tudi kakšno vprašanje zastaviš v odprti obliki (če ne znaš vnaprej predvideti vseh možnih odgovorov), nato pa na osnovi analize odgovorov oblikuješ vprašanje zaprtega tipa.

METODA:postopek zbiranja podatkov

Opišeš postopek izvedbe praktičnega dela naloge:• točno kje in kdaj si izvedel anketiranje• kakšna navodila so dobili preizkušanci• koliko časa so imeli na voljo• morebitne posebnosti ...V primeru spletnega anketiranja je potrebno pri kritiki naloge (v interpretaciji in sklepu) opozoriti, da je vzorec selekcioniran!

METODA:postopek statistične obdelave• Navedeš uporabljene statistične metode, npr.

računal sem odstotne frekvence (formula), aritmetične sredine (formula) …

• Podatke sem obdelal z računalniškim programom ...

• Ne govori o »štetju in seštevanju«, izražaj se strokovno: procenti so »odstotne frekvence«, povprečje je »aritmetična sredina«, število enot v vzorcu je „numerus“ …

Poglavju Metoda sledi poglavje Rezultati in analiza.

PREIDI NA NAVODILA ZA NALOGO ppt2!