1

Informacijsko opismenjevanje študentov: med tehnološko revolucijo in politično-ekonomsko

restavracijo prof. dr. Rastko Močnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

SEDEM PRELOMOV

1. TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA.

2. NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA.

3. FINANČNA REVOLUCIJA.

4. PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV.

5. KULTURNA REVOLUCIJA.

6. DRUGA GLOBALIZACIJA.

7. NOVA VLOGA DRŢAVE.

2

TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

1. Prva industrijska revolucija: 1760 – 1830

Parni stroj. Ţeleznica.

Odstotek otrok, ki so v Londonu umrli pred petim letom starosti:

1730–1749 74.5% 1810–1829 31.8%

2. Druga industrijska revolucija: 1870 – 1914

Elektrika. Motor na notranje izgorevanje.

Fabrika. Iznajdbe in inovacije izhajajo iz znanosti.

3. TRETJA TEHNOLOGIJA SPLOŠNEGA NAMENA:

elektronske komunikacijske in informacijske tehnologije.

Vpeljejo nove moţnosti za organiziranje delovnih procesov in druţbene organizacije nasploh.

3

NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA

- obrtna delavnica - kooperacija - manufaktura - tovarna

FORDISTIČNA TOVARNA 20. STOLETJA

»POST-FORDISTIČNA« ORGANIZACIJA DELOVNIH

PROCESOV

- Velika tovarna: toga, centralizirana, hierarhična.

- Tekoči trak. - Mnoţična standardizirana

produkcija: velike serije, enakost proizvodov.

- Mnoţična standardizirana konsumpcija: ţivljenjska raven mnoţic se dviga; gospodinjski aparati, avtomobili.

- Dekvalificirano delo. Delavec-delavka sta privesek stroja.

- »Odtujen« delovni proces: delavki in delavcu se prikazuje kot »objektivna tehnološka nujnost«.

- Toga disciplina.

- Majhne proizvodne enote: specializirane, fleksibilne, "neodvisne". Med seboj si konkurirajo. Internalizacija trţnih odnosov v proizvodni proces.

- Ni več mnoţične proizvodnje: izdelki se prilagajajo porabnikom, ciljajo na posebne skupine, ustvarjajo “ţivljenjski slog”.

- Produkcijski tok se obrne: uravnava se po povpraševanju. "Just in time".

- Organizacija proizvodnje: fleksibilna, delo v skupinah, skupine oskrbujejo več strojev. Mobilizacija "kulturnih", psiholoških, čustvenih itn. virov.

- Tradicionalni "pred-kapitalistični" druţbeni odnosi (privrţenost druţini, etnične vezi, verska solidarnost, skratka: kulturne poteze) postanejo pomembna sestavina v sistemu kapitalističnega izkoriščanja.

- Skupinska privrţenost, privrţenost skupnemu delu, "korporativna kultura", tovarištvo med delavkami in delavci postanejo pomemben dejavnik v organizaciji kapitalistične proizvodnje.

4

FORDIZEM

PRODUKCIJA

Velika tovarna. Tekoči trak. Mnoţična standardizirana produkcija. Mnoţična standardizirana konsumpcija. Dekvalificirano delo. »Odtujen« delovni proces. Disciplina.

POST-FORDIZEM

PRODUKCIJA Majhne proizvodne enote. Ni več mnoţične proizvodnje. Produkcijski tok se obrne. Fleksibilna organizacija proizvodnje. Tradicionalni "pred-kapitalistični" druţbeni odnosi. Skupinska privrţenost.

REGULACIJA EKONOMIJE

Drţavni intervencionizem: Kombinacija plana in trga. Drţava zagotavlja POLNO ZAPOSLENOST in STABILNO PORABO.

REGULACIJA EKONOMIJE

Kombinacija MENEŢMENTA in TRGA. Internalizacija trga v proizvodne procese. TRG je dejavnik discipliniranja. Novi prijemi pri organizaciji podjetja. "Governance". "Druţbeno odgovorno" podjetje. Sponzoriranje in tesni odnosi z oblastmi (lokalnimi, drţavnimi, evropskimi). Drţavna intervencija: "svobodno gibanje kapitala, dobrin in storitev", "svobodna in nepotvorjena konkurenca". Privatizacije in denacionalizacije. Privatizacije javnih storitev (zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistemi). Povzdigovanje "trga" v edini sistem koordinacije dejavnosti v druţbi. Skrb za "mednarodno konkurenčnost" = niţanje mezd, zmanjševanje pravic iz dela in socialnih pravic.

DRUŢBA

- Tovarna določa ţivljenjski slog

delavkam, delavcem in njihovim druţinam.

- Razredni kompromis, institucionaliziran v nacionalni drţavi.

DRUŢBA

- Ljudje ţivijo "od projekta do projekta". Fleksibilnost. Prekarizacija. Ţivljenja ni več mogoče načrtovati za daljše obdobje.

- Atomizirani in osamljeni individui. "Atomizacija" časa: prekarnost in ţivljenje "od projekta do projekta". Splošna negotovost.

- De-politizacija drţave. Vladavina ekspertov. Meneţment pravic in upravičenosti identitetnih skupin (etnija, religija, spol, spolna usmerjenost, …). Nevladne organizacije.

5

FORDIZEM

NASPROTJE: druţbena narava delovnih

procesov proti

privatni naravi prisvajanja rezultatov dela

se rešuje s:

1. trţno koordinacijo individualnih produkcijskih procesov pod poveljstvom

kapitala dopolnjuje drţavna regulacija

2. drţavna redistribucija

bogastva

3. drţava skrbi za javne storitve (šolstvo,

zdravstvo, pokojnine, socialne sluţbe), ki

delujejo zunaj blagovnega (= v profit usmerjenega)

gospodarstva

POST-FORDIZEM

NASPROTJE: druţbena narava delovnih

procesov proti

privatni naravi prisvajanja rezultatov dela

se rešuje s:

1. posplošenjem trţne koordinacije individualnih

produkcijskih procesov pod poveljstvom kapitala

2. drţava skrbi za čim večjo

donosnost (mednarodnega) kapitala

3. privatizacija javnih storitev

(šolstva, zdravstva, pokojnin, socialnih sluţb),

ki postanejo glavna os blagovnega (= v profit

usmerjenega) gospodarstva

6

FINANČNA REVOLUCIJA

KONEC FORDISTIČNE DRUŢBENE POGODBE med delavstvom in meneţmentom. NOVO NASPROTJE: lastniki proti delavstvu – shareholders proti stakeholders. Tveganja se prenesejo s kapitala na delo. Posamezni kapitali se ţenejo za preseţnim profitom. Beţijo v finančni sektor in ustvarjajo fiktivni kapital. NASPROTJE: finančni sektor proti realnemu sektorju.

7

PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV

Trije krogi menjav

EKONOMSKO “DRUŢBENO DEJSTVO”

KOHEZIJA: IDEOLOGIJA & PRAVO

STRUKTURNI VZROK

blagovno

gospodarstvo

blagovni fetišizem

pogodbeno in lastninsko pravo

EKVIVALENTNA MENJAVA

razlike na ravni

posesti

gospodinjstvo

sorodstvene strukture druţinske ideologije

druţinsko pravo

ODLOŢENA MENJAVA RECIPROČNA MENJAVA

razlike na ravni

druţbenih razlik (spol, starost …)

male

gospodarske skupnosti

skupnostni sistemi

medsebojne pomoči običajno pravo

RECIPROČNA MENJAVA

razlike v ekološko-druţbenih sistemih

8

Socialna drţava

EKONOMSKO “DRUŢBENO DEJSTVO”

organizirano kot

KOHEZIJA: IDEOLOGIJA & PRAVO

strateško upravljano kot

STRUKTURNI VZROK

rešitev

splošno blagovno

gospodarstvo

NARODNO GOSPODARSTVO

blagovni fetišizem

pogodbeno in lastninsko pravo

EKVIVALENTNA MENJAVA

DRŢAVNA SOCIALNA

POLITIKA

razlike na ravni posesti

REDISTRIBUCIJA

gospodinjstvo

JAVNE STORITVE

sorodstvene strukture druţinske ideologije

druţinsko pravo

ODLOŢENA MENJAVA

RECIPROČNA MENJAVA JAVNO

IZOBRAŢEVANJE, JAVNI PENZIJSKI SISTEMI,

JAVNA SKRB ZA OTROŠTVO IN STAROST

razlike na ravni druţbenih razlik (spol, starost …)

JAVNO/DRŢAVNO UPRAVLJANJE Z

DRUŢBENIMI RAZLIKAMI

male gospodarske

skupnostI

JAVNE STORITVE IN VARNOSTNA

OMREŢJA

Skupnostni sistemi medsebojne pomoči

Običajno pravo

RECIPROČNA MENJAVA JAVNO ZDRAVSTVO,

SOCIALNO DELO

razlike v ekološko-druţbenih sistemih

DRŢAVNE IN JAVNE SOLIDARNOSTNE

DEJAVNOSTI

9

Neoliberalna situacija

EKONOMSKO “DRUŢBENO DEJSTVO”

organizirano kot

KOHEZIJA: IDEOLOGIJA &

PRAVO strateško upravljano

kot

STRUKTURNI VZROK

rešitev

splošno blagovno gospodarstvo

SVETOVNO GOSPODARSTVO

blagovni fetišizem pogodbeno in lastninsko

pravo WTO, MMF, EU

EKVIVALENTNA MENJAVA

"SVOBODA GIBANJ", KONKURENČNOST,

DEREGULACIJA, DAVČNE REFORME, VARSTVO KONKUR.

ločitve na ravni posesti vzdolţ osi središče/obrobje

POGOJI, SANKCIJE, VOJNA,KRIMINALIZACIJA

MIGRACIJ, IZKLJUČEVANJE

splošno blagovno gospodarstvo

SVETOVNO GOSPODARSTVO

………………………. gospodinjstvo

identitetne skupnosti

neprofitne dej. sponzorstvo prostovoljstvo filantropija

humanitarne dej.

blagovni fetišizem pogodbeno in lastninsko

pravo WTO, MMF, EU

EKVIVALENTNA MENJAVA

PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV

…………………………….. sorodstvene strukture

identitete, politika priznanja

ODLOŢENA MENJAVA

RECIPROČNA MENJAVA

kulture tveganja nevladne organizacije človekove pravice

ločitve na ravni druţbenih razlik (spol, starost …)

in kulturnih posebnosti (etnija, religija …)

PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV

………………………………... NAČELO SUBSIDIARNOSTI

10

PROTISLOVJE NEOLIBERALNIH REŠITEV

Konkurenca med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov, uslug, dela, denarja, zemlje razkraja druţbeno kohezijo. Razkrojeno druţbeno kohezijo rešujejo s splošnim uvajanjem trţnih odnosov, to je, s konkurenco med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov, uslug, dela, denarja, zemlje.

11

KULTURNA REVOLUCIJA

Maj 68: upor izobraţene »DRUGE FORDISTIČNE GENERACIJE«. Napad na temelje industrijske socialne drţave: DRUŢINA → cerkve, New Age, tečaji za uspešno ţivljenje: privatizacija vzgajanja za ţivljenjske kompetence ŠOLA → vseţivljenjsko učenje: privatizacija izobraţevanja TOVARNA → vsakdo sam svoj podjetnik Iztroši se načelo, ki je povezovalo rast delovne učinkovitosti z rastjo mezd. Odpravijo podrţavljeno solidarnost in jo nadomestijo s trţnimi odnosi.

12

DRUGA GLOBALIZACIJA Po kolonialni ekspanziji 19. stoletja in po protekcionizmu nacionalnih drţav v 20. stoletju: POENOTEN HOMOGENIZIRAN SVETOVNI TRG.

13

NOVA VLOGA DRŢAVE

GLOBALIZIRANA EKONOMIJA UNIVERZALISTIČNO PRAVO

GLOBALNO LOKALNO PARTIKULARNO UNIVERZALNO - tradicionalizem - etnični, verski … - breme preteklosti partikularizmi - zakasnela, neuspešna modernizacija SOCIALNE KULTURNE NEZADOSTNOSTI NEZADOSTNOSTI "SUBSIDIARNA" DRŽAVA represija politika priznanja ALTER-GLOBALISTIČNA IDENTITETNI GIBANJA ODPORI

14

Regulativni okvir kulturalizacije

GLOBALIZIRANA EKONOMIJA UNIVERZALISTIČNO PRAVO LOKALNE aspiracije PARTIKULARNE zahteve konkurenčnost samoodločba kapitalu prijazno okolje človekove pravice integracija priznanje WTO človekove pravice IMF conditions demokracija EU acquis communautaire svobodna ekonomija IDENTITETNA SKUPNOST identitetni individuum

15

PROTISLOVJE IDENTITETNE REŠITVE

Konkurenca med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov, uslug, dela, denarja, zemlje razkraja druţbeno kohezijo. Razkrojeno druţbeno kohezijo rešujejo s splošnim uvajanjem trţnih odnosov, to je, s konkurenco med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov, uslug, dela, denarja, zemlje.

Pomanjkanje druţbene kohezije nadomeščajo z identitetno konstrukcijo. Identitetno konstrukcijo vpeljujejo, ohranjajo in obnavljajo z ideologijo 19. stoletja: »nacionalizem visoke knjiţne kulture«.

16

PROTISLOVJE NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH

TEHNOLOGIJ V KAPITALIZMU

SKUPNOSTNA NARAVA KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV

proti

PRIVATNI NARAVI PRISVAJANJA REZULTATOV SKUPNOSTNIH KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV

17

PROTISLOVJE NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI

SKUPNOSTNA NARAVA KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV

proti

PRIVATNI NARAVI PRISVAJANJA REZULTATOV SKUPNOSTNIH KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV

Pomanjkanje druţbene kohezije nadomeščajo z identitetno konstrukcijo.

Identitetno konstrukcijo

vpeljujejo, ohranjajo in obnavljajo z ideologijo 19. stoletja: »nacionalizem visoke knjiţne kulture«.

18

POSLEDICE PROTISLOVJA NOVIH INFORMACIJSKIH IN

KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI

Pomanjkanje druţbene kohezije nadomeščajo z identitetno konstrukcijo.

Identitetno konstrukcijo vpeljujejo, ohranjajo in obnavljajo z ideologijo 19. stoletja:

»nacionalizem visoke knjiţne kulture«.

POSLEDICA Srednješolke in srednješolci se učijo branja, komentiranja in interpretiranja ob leposlovnih besedilih.

19

POSLEDICE PROTISLOVJA NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH

TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI Srednješolke in srednješolci se učijo branja, komentiranja in interpretiranja ob

leposlovnih besedilih.

Po viru "Slovenščina. Predmetni katalog – Učni načrt. Gimnazija" so med obveznimi

besedili tile neleposlovni teksti: Sveto pismo, Brižinski spomeniki in nekaj

Trubarjevega. Med "prostoizbirnimi besedili – predlogi" pa je od neleposlovnih besedil

ob Aristotelovi Poetiki, Herodotu, Plutarhu (samo Rimljani!), Montaignevih Esejih,

Hacetovih Komisarjevih zapiskih, Obrazih Josipa Vidmarja, Cankarjevi Beli krizantemi,

najti samo še tele naslove: Matjaţ Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec; Matija

Čop, Pismo Kopitarju; France Prešeren, Pismo staršem; Josip Stritar, Prešeren;

Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna; Tita Kovač, Slovenski oratar dr. Janez

Bleiweis; Fran Levstik, Pismo Jurčiču; Fran Celestin Naše obzorje. Edina slovenska

pisca, ki sta se s svojimi izdelki uvrstila med predloţena neleposlovna besedila, pa

nista pisala tudi leposlovja, sta Matija Čop (z nemškim besedilom) in Josip Vidmar. Če

navrţemo še Ernestino Jelovšek, ki je sicer narekovala v nemščini, lahko zapišemo

takole: slovenska dijakinja in dijak sicer ne bosta imela pojma o neleposlovnem

pisanju v slovenščini – zato bosta pa dobro pripravljena, da se lotita branja pričujoče

knjige.

Rastko Močnik, Julija Primic v slovenski književni vedi, Sophia, Ljubljana, 2006; opomba pod

črto, str. 93-94.

20

POSLEDICE PROTISLOVJA NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI

Srednješolke in srednješolci se učijo branja, komentiranja in interpretiranja ob leposlovnih besedilih.

Zato sedanje študentke in študenti le s težavo berejo neleposlovna besedila. Zlasti jim delajo težave teoretska besedila. Zato le težko izpolnjujejo merila informacijske pismenosti:

- Prepoznati in opredeliti informacijsko potrebo: še zlasti, ker ni »nevtralnih objektivnih informacijskih potreb«, pač pa so te potrebe odvisne od implicitnih konceptualnih shem in vednostnih ali ideoloških okvirjev, ki vnaprej določajo, v kakšni perspektivi se oblikuje informacijska potreba, kakšna je relativna relevantnost potrebnih informacij in iz kakšnih (implicitnih) argumentacijskih verig potreba izhaja. Vzrok za teţavo je v tem, da ne obvladajo konceptualnega ali vrednostnega »ozadja« svoje informacijske potrebe.

- Uspešno in učinkovito pridobiti potrebne informacije

- Kritično ovrednotiti informacije in informacijske vire: še zlasti,

ker ni »nevtralnih objektivnih informacij«, pač pa se informacije vselej umeščajo v konceptualne sheme in vednostne ali ideološke okvirje, ki vnaprej določajo, v kakšni perspektivi so informacije predstavljene, kakšna je njihova relevantnost in v kakšne (implicitne) argumentacijske verige so vključene. Vzrok za teţavo je v tem, da ne obvladajo konceptualnih ali ideoloških »ozadij« pridobljenih informacij.

- Vključiti izbrane informacije v svoje osnovno znanje. Vzrok za

teţavo je v tem, da je njihovo osnovno znanje slabo artikulirano. Zato ne obvladajo konceptualnega ali vrednostnega »ozadja« svojih informacijskih potreb. Ker hkrati ne obvladajo konceptualnih ali ideoloških »ozadij« pridobljenih informacij, si le steţka in nepopolno pridobivajo novo znanje in nove informacije.