Embed Size (px)
Citation preview
Mednarodni odnosi s Tajvanom
Primerjalni pregled (PP)
Avtor:
n : 19/2016
Deskriptor/Geslo: Tajvan/Taiwan
Datum in kraj: Ljubljana, 30. 6. 2016
Kontakt:
Raziskovalno-dokumentacijski sektor:
Raziskovalni oddelek:
mag. Igor Zobavnik, vodja, [email protected]
3
1 Uvod Republika Kitajska – Tajvan je ena od ustanovnih članic Organizacije združenih narodov, a je bilo njeno članstvo po spletu zgodovinskih dogodkov leta 1971 preklicano, njeno mesto pa je dobila Ljudska republika Kitajska – LRK (People's Republic of China - PRC). Že desetletja (od leta 1949) tako pravzaprav obstajata dve vladi (vlada Ljudske republike Kitajske in vlada Tajvana), ob tem pa si načelo »ene Kitajske« strani razlagata zelo različno. Vlada Ljudske Republike Kitajske trdi, da je edina legitimna vlada, ki predstavlja kitajski narod, Tajvan pa vztraja, da je neodvisna in suverena država.1 Zaradi nedorečenosti odnosov med obema državama in predvsem pogojev, ki jih glede mednarodnega (ne)priznavanja Tajvana kot samostojne države Ljudska republika Kitajska kot močan mednarodni akter postavlja drugim državam, ima uradne diplomatske odnose s Tajvanom le peščica držav. Uradno ime države je Republika Kitajska. Kmalu po ustanovitvi ROC leta 1912 je vlada uporabljala le okrajšavo "Kitajska" (Zhōngguó). Med leti 1950 in 1960, po porazu v kitajski državljanski vojni, ko je vlada pobegnila na otok Tajvan, sta se zanjo uporabljala naziva Nacionalistična Kitajska (Nationalist China) ali Svobodna Kitajska, kar jo je ločevalo od »komunistične Kitajske«. V naslednjih desetletjih (po izgubi sedeža v OZN), se je države počasi prijel naziv »Tajvan«, po otoku, ki predstavlja večinski delež njenega ozemlja. V uradnih zadevah se država predstavlja kot »Republika Kitajska (Tajvan)«, »Republika Kitajska /Tajvan", včasih pa kot "Tajvan (ROC)". Zaradi diplomatskega pritiska s strani Ljudske republike Kitajske pa Tajvan v večini mednarodnih forumov in organizacij sodeluje pod imenom "Kitajski Tajpej". To je tudi naziv, pod katerim od leta 1984 dalje tekmuje na olimpijskih igrah. Pod tem nazivom ima tudi vlogo opazovalca v Svetovni zdravstveni organizaciji (BBC, spletna stran). 2 Tajvan je v projekcijah prebivalstva Združenih narodov tehnično razvrščen kot "druga nedoločena področja" v vzhodni Aziji (other non-specified areas’ within East Asia) (DESA, spletna stran). V nalogi najprej predstavljamo kratko zgodovino Tajvana ter pregled sodelovanj in bilateralnih odnosov, ki jih ima Tajvan z Evropsko unijo, posameznimi državami članicami Evropske unije in Ljudsko republiko Kitajsko. Informacije smo črpali predvsem iz spletnih strani pristojnih institucij, v veliko pomoč pa nam je bil tudi Oddelek za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
2 O Tajvanu Republika Kitajska (Republic of China – ROC; uradno: Chung-hua Min-kuo) je bila ustanovljena leta 1912 na celinskem delu Kitajske. Nad otokom Tajvan je ROC dobila nadzor leta 1945 po predaji Japonske. Po kitajski državljanski vojni pa je leta 1949 Komunistična partija Kitajske prevzela popoln nadzor nad celinsko Kitajsko in ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko. Privrženci ROC so tedaj prebegnili na Tajvan in tam vzpostavili nacionalno vlado, za katero so trdili, da je zakonita vlada celotne Kitajske, njena dejanska pristojnost pa je bila omejena na Tajvan in okoliške otoke, pri čemer glavni otok predstavlja 99 % ozemlja. ROC je še naprej predstavljala Kitajsko v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) do leta 1971, ko je njen sedež z Resolucijo 2758 prevzela Ljudska republika Kitajska. S tem je ROC izgubila članstvo v OZN, mednarodno priznanje državi pa je večina držav članic postopoma
1 Medtem ko Ljudska republika Kitajska interpretira »eno Kitajsko« kot obstoj samo ene Kitajske na
svetu - Ljudske Republike Kitajske, ROCTajpej pod »eno Kitajsko« razume Republiko Kitajsko, ustanovljeno leta 1912 s priznano suverenostjo nad celotno Kitajsko, vendar z jurisdikcijo le nad Tajvanom in otočji Penghu, Jinmen in Mazu (SloTaiwan, spletna stran). 2 V nalogi uporabljamo naziv Tajvan ali pa angleško okrajšavo za Republic of China - ROC.
4
preklicala in ga podelila Ljudski republiki Kitajski. Trenutno z ROC vzdržuje uradne diplomatske odnose 21 držav članic OZN in Sveti sedež. Številne druge države pa z ROC vzdržujejo neuradne odnose prek predstavništev organizacij, ki pa večinoma delujejo kot de facto veleposlaništva in konzulati. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je Republika Kitajska prešla iz vojaške diktature z enostrankarskim sistemom k večstrankarskemu sistemu s splošno volilno pravico (CIA, spletna stran). Tajvan je danes eden od Štirih azijskih tigrov3 in član Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization - WTO) ter Organizacije azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Asia-Pacific Economic Cooperation - APEC) (Konda K., spletna stran). Zapletena zgodovina Tajvana močno vpliva na življenje njegovih prebivalcev in poraja povsem praktična vprašanja, kot je na primer status nacionalne identitete ter dvoumen mednarodni politični status Tajvana in s tem posledično mednarodnih odnosov. Kot že omenjeno, Ljudska republika Kitajska ves čas uveljavlja politiko ene Kitajske in ene vlade, Tajvan pa smatra za provinco Kitajske. Zaradi tega ROC s strani večine držav ni priznana kot suverena država (CIA, spletna stran).
2.1 Tajvanski parlament V skladu z doktrino petih vej oblasti, ki jo je uvedel idejni oče Republike Kitajske (dr. Sun Yat-sen), se centralna oblast (yuan) deli na izvršno, zakonodajno, sodno, preiskovalno in nadzorno vejo (Executive, Legislative, Judicial, Examination and Control Yuans). Ustava Republike Kitajske določa, da je zakonodajni Yuan vrhovni nacionalni zakonodajalec s člani, ki jih izvoli ljudstvo, in izvaja zakonodajno oblast v imenu ljudstva. V smislu svoje moči in funkcije je zakonodajni Yuan enakovreden parlamentom v drugih demokracijah (Legislative Yuan, spletna stran).
3 Pregled sodelovanja med državami EU in Tajvanom Odnosi med Tajvanom in državami članicami EU so povečini ekonomske narave, politični vidik sodelovanja pa je v vlogi podpore povečevanju učinkovitosti ekonomskih odnosov. Kot izpostavlja avtor študije o lobiranju Tajvana v Evropski uniji,4 v luči razporeditve moči v 21. stoletju nobena posamezna država članica nima dovolj vpliva, da bi se lahko postavila po robu Ljudski republiki Kitajski in njeni politiki »ene Kitajske«. Odnosi s Tajvanom torej ne temeljijo na uradni diplomaciji, ki deluje po kodificiranih pravilih. Čeprav odnosi med EU in Tajvanom vsebujejo veliko elementov, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot "diplomacijo", ti uradno niso označeni kot taki in se skušajo izogniti videzu uradnega diplomatskega delovanja (Lang Beltram, 2015). Kljub previdnosti institucij EU do Tajvana, pa je leta 1985 Evropski parlament (nadalje EP) sprejel resolucijo o trgovini s Tajvanom, kasneje pa so sledile še številne Tajvanu naklonjene resolucije. Ena od razlag za pro-tajvansko politiko EP je obstoj močnega tajvanskega lobija med poslanci Evropskega parlamenta v obliki tako imenovane Skupine prijateljstva med EP in Tajvanom, ki je bila ustanovljena leta 1991. Od tedaj je ta skupina gonilna sila večine
3 Štirje azijski tigri ali Štirje azijski zmaji je izraz, ki se uporablja za visoko razvite ekonomije prostega
trga Hong Konga, Singapurja, Južne Koreje in Tajvana (Konda K., spletna stran). 4 Lang Bertram: Taiwanese Lobbying in the European Union: ‘Workable Diplomacy’ and its
Limitations, EU Diplomacy Paper 2015, Department of EU International Relations and Diplomacy Studies, College of Europe.
5
aktivnosti EP na področju širitve »kvazi-političnih« odnosov s Tajvanom. Kljub vsemu pa je članstvo v skupini prijateljstva zelo neformalno in poslanci svojega članstva ne razglašajo javno (Lang Beltram, 2015).5
3.1 Gospodarstvo Leta 1988 je bila ustanovljena Evropska trgovinska zbornica na Tajvanu (European Chamber of Commerce Taiwan – nadalje ECCT). Ta preko sodelovanja z vlado in drugimi institucijami ter z zagotavljanjem platforme za poslovno mreženje in razvojne priložnosti zastopa interese okoli 400 evropskih podjetij, ki poslujejo na Tajvanu. ECCT nudi podporo svojim članom z usklajevanjem in izdajanjem dokumentov ter s spodbujanjem dialoga med vsemi ravnmi oblasti, institucij in lokalnih ekonomskih organizacij. Ob tem se trudi ohranjati politično nevtralen položaj. S ključnimi evropskimi institucijami vzdržuje vezi, zlasti z evropskimi trgovskimi pisarnami, Evropskim uradom za gospodarstvo in trgovino v Tajvanu ter Evropsko komisijo v Bruslju (ECCT in European Economic and Trade Office, spletni strani). Na političnem področju odnosi oz. razmerja med Ljudsko republiko Kitajsko in Tajvanom omejujejo povezave z mednarodno skupnostjo. Zato prevzema zasebni sektor pri mednarodnih povezavah pomembno vlogo. S ciljem usklajenega bilateralnega gospodarskega in poslovnega sodelovanja z ostalimi državami je bila leta 2000 na Tajvanu ustanovljena reprezentativna krovna organizacija - Organizacija za mednarodno ekonomsko sodelovanje s sedežem v Tajpej-u (Chinese International Economic Cooperation Association - CIECA). Njen osnovni namen je spodbujati in utrjevati mednarodno gospodarsko sodelovanje med podjetji iz Republike Kitajske in poslovnimi organizacijami v drugih državah. Poleg tega CIECA vzdržuje dvostranske stike s trgovinskimi organizacijami in zbornicami v državah iz Evrope, Severne Amerike, Latinske Amerike, Oceanije, Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike. Njen cilj je spodbujanje bilateralne trgovine, tujih investicij, strateških zavezništev, prenosa tehnologij ipd.(CIECA, spletna stran). Izvoz iz EU na Tajvan se je v letu 2014 povečal (za 3 % na 17 milijard €), kljub temu, da se je celoten evropski izvoz v tem letu zmanjšal za 1,7 %. Prav tako se je povečal obseg uvoza iz Tajvana v EU, in sicer za 5 % (na 23,2 milijarde €). Tajvan tako predstavlja eno redkih držav, iz katerih se je v tem letu uvoz v EU povečal. Zaradi enotnega trga v EU in prostega pretoka blaga na tem trgu je težko določiti obseg trgovinskih tokov posamezne države članice EU. Največjega trgovinskega partnerja je Tajvanu v EU v letu 2014 predstavljala Nemčija (31 % delež ali 12,5 milijard €.). Sledile so ji Nizozemska (15 % ali 6,2 milijarde €), Združeno kraljestvo (13 % oziroma 5,2 milijarde €), Francija (8 % ali 3,3 milijarde €), Italija (7 % ali 2,7 milijardi €), Španija (5 % ali 1,9 milijardo €) in Belgija (4 % ali 1,7 milijardo €). Skupaj teh sedem držav predstavlja več kot 80 % dvostranske trgovine med EU in Tajvanom (European Economic and Trade Office, spletna stran). EU oz. države članice s Tajvanom sodelujejo tudi na drugih področjih, kot so na primer:
- jedrska varnost, - človekove pravice, - podnebne spremembe, - turizem, - nevladne organizacije, - migracije ipd (European Economic and Trade Office, spletna stran).
5 Avtor študije o lobiranju Tajvana v institucija EU je poudaril, da je v želji, da bi identificiral vsaj
najvplivnejše člane skupine, potreboval veliko raziskovalnih spretnosti in osebnih stikov (Lang Beltram, 2015).
6
Tabela št. 1: Trgovinski tokovi med državami članicami EU in Tajvanom (2013-2014 v milijonih €)6
Vir: European Economic and Trade Office (iz Eurostat), spletna stran.
6 V prilogi je prevod imen držav, predstavljenih v tabeli.
UVOZ IZVOZ TRGOVINA Bilanca
%
rasti
%
rasti
%
rasti
7
3.2 Izobraževanje Evropska unija je druga najbolj priljubljena destinacija tajvanskih študentov za študij v tujini. Študenti med državami članicami EU najpogosteje izberejo Združeno kraljestvo, Francijo in Nemčijo. Graf št. 1: Število tajvanskih študentov, ki študirajo v izbranih državah (2014)7
Vir: European Economic and Trade Office, spletna stran.
Graf št. 2: Število študentov iz EU, ki študirajo na tajvanskih univerzah (2014)8
Vir: European Economic and Trade Office, spletna stran.
7 V prilogi je prevod imen držav, predstavljenih v grafu.
8 V prilogi je prevod imen držav, predstavljenih v grafu.
Drugo
Diplomanti (degree-seeking students)
Izmenjava
Študenti tujih jezikov
8
Tudi število študentov iz EU, ki študirajo na Tajvanu, se povečuje. V letu 2014 je na Tajvanu študiralo 5.362 študentov iz držav članic EU (približno 5,8 % vseh tujih študentov na Tajvanu). Število študentov iz EU je v primerjavi s predhodnim letom naraslo za 16 %. Večina (več kot 50 %) jih na Tajvan odhaja na študij jezika - mandarinščine. Ti študenti lahko zaprosijo tajvansko Ministrstvo za izobraževanje za Huayu obogatitveno štipendijo (Huayu Enrichment Scholarship-HES). Študenti, ki bodo na Tajvanu opravljali diplomo (degree-seeking students), lahko zaprosijo za štipendijo ministrstva, medtem ko lahko podiplomski študenti zaprosijo za posebne subvencije (for advanced students) in raziskave. Leta 2014 je večina študentov iz držav članic EU, ki so študirali na Tajvanu, prihajala iz Francije (30,2 %), Nemčije (20,7 %) in Velike Britanije (6,8 %) (European Economic and Trade Office, spletna stran). Trenutno aktualen program mobilnosti za sodelovanje na področju visokega šolstva je Program Erasmus+ (naslednik Erasmus Mundus in drugih instrumentov izobraževanja). Izvajal se bo od leta 2014 do leta 2020. Sedemletni program ima proračun v višini 14.7 milijard € (40 % povečanje v primerjavi s predhodnimi programi) (European Economic and Trade Office, spletna stran). Kot zanimivost predstavljamo podatke o številu vpisanih študentov iz Tajvana na Univerzi v Ljubljani. Tabela št. 2: Število tajvanski študentov, vpisanih na Univerzi v Ljubljani Tajvan Število vpisanih po študijskih letih
Študijski program 2013/2014 2014/2015 2015/2016
Ekonomska fakulteta
Druga stopnja
1 3
Fakulteta za družbene vede
Prva stopnja - 1 1
Filozofska fakulteta
Prva stopnja 1 2 2
Druga stopnja - - 1
Skupna vsota 1 4 7
Vir: Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
3.3 Znanost Pod okriljem EU se na področju raziskav izvaja 48 projektov (program Obzorje 2020), pri katerih sodelujejo tudi partnerske raziskovalne ustanove s Tajvana. Izvajanje programa Obzorje 2020 je predvideno v obdobju 2014 – 2020 in je doslej najobsežnejši program za raziskave in inovacije. Razpoložljiva sredstva dosegajo skoraj 80 milijard €. Poleg tega pa se pričakuje tudi sofinanciranje s strani zasebnih vlagateljev. Program je bil razvit z namenom, da poveže pobude na področju znanosti in raziskav na ravni EU in da se zagotovi sredstva za evropske in neevropske raziskave, tehnološki razvoj ter predstavitvene projekte.
9
Tajvanski raziskovalni zavodi (javni in zasebni) so povabljeni, da se pridružijo evropskim raziskovalnim projektom.9 (European Economic and Trade Office, spletna stran).
3.4 Kultura
Od leta 2005 je vsako leto organiziran Tajvansko-evropski filmski festival (nadalje TEFF), kjer za tajvansko občinstvo predstavljajo brezplačne projekcije evropskih filmov. Leta 2014 se je festival odvijal na 30 lokacijah v 15 mestih, s 438 projekcijami in 13.612 registriranimi gledalci. Od leta 2007 se je TEFF odpovedal klasičnemu profilu filmskih festivalov (35 mm) in se razvil v vrsto brezplačnih DVD projekcij na univerzah in v kulturnih centrih, kar je omogočilo širši doseg javnosti (TEFF, spletna stran). Na lanskoletnem Mednarodnem sejmu knjig v glavnem mestu Tajvana Tajpeju (eden največjih knjižnih sejmov v Aziji) je paviljon EU predstavil ugledne evropske knjižnice in avtorje, na sejmu pa se je individualno predstavilo tudi 7 držav članic EU (European Economic and Trade Office, spletna stran). Sicer pa dvostranski projekti in sodelovanje na področju kulture potekajo neposredno med različnimi ustanovami. Nekatere izmed njih so na primer:
- SOAS (Univerza v Londonu, specializirana za azijske, afriške ter srednje- in bližnje-vzhodne študije);
- ERCCT (Evropski raziskovalni center za sodobni Tajvan – sofinanciran s strani Univerze v Tuebingenu in tajvanske Fundacije Chiang Ching-kuo za mednarodne študijske izmenjave);
- Dunajski center za tajvanske študije (ustanovljen pri Oddelku za vzhodno-azijske študije na dunajski univerzi);
- Mednarodni Chiang Ching-kuo sinološki center na Karlovi univerzi v Pragi, Češka - Ruhr Universität Bochum (Oddelek za kitajski jezik in književnost na Fakulteti za
vzhodno-azijske študije v Bochumu, Nemčija - osredotočen na Tajvan, zlasti na kulturni razvoj v državi);
- LSE London School of Economics and Political Science (poseben Raziskovalni program za Tajvan);
- EATS - European Association of Taiwan Studies (Evropska zveza za tajvanske študije) (Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani).
4 Bilateralni sporazumi med državami članicami EU in Tajvanom Bilateralnih sporazumov med državami članicami EU in Tajvanom je veliko. Posamezne je mogoče najti na spletni povezavi: http://no06.mofa.gov.tw/mofatreatys/IndexE.aspx. V nadaljevanju kot primer navajamo le nekaj držav.
4.1 Češka Češka s Tajvanom podpisuje dvostranske sporazume na nevladni ravni. Temeljijo na vzajemnosti in prostovoljnosti.
9 V letu 2014 so različne tajvanske ustanove na primer sodelovale v okoli 50 projektih v okviru EU
programov (glej: http://eeas.europa.eu/delegations/taiwan/documents/more_info/eufactfile2015.pdf str: 22 in 23).
10
»Češka v zvezi s Tajvanom sledi praktičnim izkušnjam večine drugih držav. Diplomatske odnose vzdržuje s PRC, medtem ko z območjem Tajvana vzdržuje nevladne odnose. Strogo se spoštuje
"načelo ene Kitajske", katere del je tudi Tajvan, in katerega edini zakoniti zastopnik je PRC«. (MUNI, spletna stran).
4.2 Danska Tudi Danska ne priznava Tajvana kot države, kljub temu pa ima z njim vedno močnejše ekonomske povezave. Danski Tehnični raziskovalni svet (STVF - Statens Teknisk Videnskabelige Forskningsrad) in Nacionalni svet za znanost s Tajvana pa sta leta 2001 na primer podpisala sporazum o sodelovanju v raziskovalnih projektih. Strani sta se dogovorili za izmenjave osebja, sodelovanje in skupno organizirane seminarje. Kot prednostna področja sodelovanja so bila določena: mikro-elektro-mehanski sistemi, biočipi, brezžične komunikacije, optična vlakna in biomedicinska tehnologija. Tudi na kmetijskem področju se je v zadnjih desetletjih sodelovanje med državama povečalo (posebej na področju prašičereje) preko sodelovanja med dansko Upravo za veterinarstvo in prehrano, dansko trgovinsko pisarno v Tajpeju in tajvanskim Nacionalnim uradom za kmetijstvo. (TROD, spletna stran).
4.3 Finska Na spletni strani finskega ministrstva za zunanje zadeve je zapisano: »Zaradi velikega gospodarskega pomena Tajvana je normalno, da Finska podpira dvostranske gospodarske in trgovinske odnose, pa tudi sodelovanje na področju tehnologij, raziskav in kulture Tajvana. Zastopanje in stike med državnimi organi izvajajo trgovinske pisarne. V skladu s politiko »ene Kitajske« Finska ne priznava Tajvana (Republike Kitajske) kot neodvisne države in nima diplomatskih
odnosov s Tajvanom.« (Formin, spletna stran).
4.4 Luksemburg Luksemburški parlament je julija 2014 odobril sporazum s Tajvanom, s katerim so se izognili dvojnemu obdavčevanju in izboljšali učinkovitost na področju preprečevanja davčnih utaj. Zakon, ki je začel veljati januarja 2015, je pomenil tudi krepitev dvostranskih naložb med državama. Za Tajvan je bil to 27. sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, podpisan z drugimi državami. V EU je poleg Luksemburga tak sporazum s Tajvanom do takrat podpisalo še 12 držav članic (npr. Belgija, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo) (TT, spletna stran).
5 Parlamentarne skupine prijateljstva med državami članicami EU in Tajvanom Po dostopnih podatkih ima približno polovica parlamentov držav članic EU vzpostavljeno neko obliko sodelovanja s Tajvanom, vendar pa to sodelovanje ni povsod poimenovano »skupina prijateljstva«, pač pa za to uporabljajo zelo različne nazive in organizacijske oblike (v Franciji na primer: Parlamentarna skupina za mednarodne študije o vprašanjih, povezanih s širitvijo tajvanskega gospodarstva). Tabela št. 3: Prikaz držav članic EU, ki imajo ustanovljeno parlamentarno skupino prijateljstva (oz. podobno organizacijsko obliko) s Tajvanom, in tistih, ki je nimajo Država Opomba
Avstrija Na spletnih straneh med seznamom skupin prijateljstva ni navedena skupina
11
Država Opomba
prijateljstva s Tajvanom, je pa eden od poslancev avstrijskega parlamenta (Werner Amon) predsednik Skupine prijateljev Tajvana (Der Gruppe der Freunde Taiwans).
Belgija Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom
Bolgarija Ni.
Ciper Ni podatka.
Češka Ni na trenutnem seznamu parlamentarnih skupin prijateljstva, bila pa je ustanovljena leta 1994 (gleda na dostopne vire je obstajala tudi še v letu 2009) (MUNI, spletna stran).
Danska Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom
Estonija Skupina za podporo Tajvanu (Taiwan support group)10
Finska V prejšnjem sklicu je bila ustanovljena Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom, v tem mandatu (2015-2019) pa je ni na seznamu doslej ustanovljenih skupin prijateljstva.
11
Francija Parlamentarna skupina za mednarodne študije o vprašanjih, povezanih s širitvijo tajvanskega gospodarstva (Groupe d'études à vocation internationale sur les questions liées à l'expansion de l'économie taïwanaise)
12
Grčija Ni.
Hrvaška Ni.
Irska Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom (Ireland-Taiwan Parliamentary Friendship Society)
Italija Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom
Latvija Skupina za medparlamentarne odnose s Tajvanom
Litva Skupina za medparlamentarne odnose s Tajvanom
Luksemburg Do leta 2013 je glede na vire obstajala Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom, za sedanji sklic pa ni podatka
13
Madžarska Parlamentarna skupina prijateljstva z Jugo-vzhodno Azijo (Hungarian-South-East-Asian Friendship Group)?
14
Malta Ni podatka.
Nemčija Krog prijateljstva Berlin-Tajpej (Parlamentarischen Freundeskreises Berlin-Taipei)
Nizozemska Ni podatka.
Poljska Tajvansko-poljsko interparlamentarno prijateljsko združenje (Taiwan-Poland Inter-Parliamentary Friendship Association)
15
Portugalska Ni.
Romunija Ni.
Slovaška V prejšnjem sklicu Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom, podatka za ta sklic ni.
Slovenija Ni.
Španija Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom
Švedska Parlamentarna skupina prijateljstva s Tajvanom
Združeno kraljestvo Britansko-tajvanska vsestrankarska parlamentarna skupina (British-Taiwanese all-party parliamentary group)
Vir: Spletne strani parlamentov držav članic EU.
10
http://www.riigikogu.ee/en/introduction-and-history/history-riigikogu/12th-riigikogu/associations-2/. 11
https://www.eduskunta.fi/FI/kansainvalinentoiminta/Sivut/Ystavyysryhmat.aspx. 12
http://www2.assemblee-nationale.fr/instances/fiche/OMC_PO675838. 13
http://www.liberal-international.org/editorial.asp?ia_id=2088. 14
Po imenu sodeč bi lahko v tem okviru potekalo tudi sodelovanje s Tajvanom; zanesljivih podatkov o tem nimamo. 15
http://poland.tw/en/news/opening_of_taiwan_poland_friendship_association.
12
6 Države, ki imajo na Tajvanu svoje predstavništvo Tajvan ima z večino držav vzpostavljene neuradne odnose, saj, kot omenjeno, Ljudska republika Kitajska zavrača diplomatske odnose z državami, ki priznajo Tajvan. Tajvan kot samostojno državo trenutno priznava 22 držav (od teh jih ima 21 v Tajpeju svoje ambasade). Tajvan ima trenutno diplomatske odnose vzpostavljene z naslednjimi državami:
- Belize - Burkina Faso - Dominikanska republika - Gvatamala - Haiti - Honduras - Kiribati - Maršalovi otoki - Nauru - Nikaragva - Palav - Panama - Paragvaj - Salomonovi otoki - Salvador - Svazi - Sveta Lucija - Sveti Krištof in Nevis - Sveti sedež - Sveti Tomaž in princ - Sveti Vincencij in Grenadine - Tuvalu (MOFA 2, spletna stran).
Okoli 50 ostalih držav (od tega 16 držav članic EU), ki s Tajvanom nimajo uradnih diplomatskih odnosov, pa je na Tajvanu ustanovilo trgovinske (trade office) ali kako drugače poimenovane urade:
- Avstrija (Austrian Office Taipei in Austrian Commercial Office); - Belgija (Belgian Office, Taipei); - Češka (Czech Economic and Cultural Office); - Danska (Trade Council of Denmark, Taipei); - Evropska unija (European Economic and Trade Office); - Finska (Finpro Taiwan, Finland's Trade and Innovation Office);16 - Francija (French Office in Taipei); - Italija (Italian Economic, Trade and Cultural Promotion Office); - Luksemburg (Luxembourg Trade and Investment Office, Taipei); - Madžarska (Hungarian Trade Office); - Nemčija (German Institute Taipei, German Trade Office Taipei in Goethe-Institut
Taipei); - Nizozemska (Netherlands Trade and Investment Office); - Poljska (Warsaw Trade Office); - Slovaška (Slovak Economic and Cultural Office, Taipei); - Španija (Spanish Chamber of Commerce); - Švedska (Swedish Trade and Invest Council); - Združeno kraljestvo (British Office) (več: MOFA 3, spletna stran).
16
http://eeas.europa.eu/delegations/taiwan/index_en.htm.
13
7 Države članice EU, v katerih ima Tajvan predstavništvo Zaradi že prej omenjenih omejitev, ki jih pri diplomatskih odnosih v povezavi s problematiko Tajvana postavlja LR Kitajska, ima Tajvan v večini držav de facto veleposlaništva in konzulate, ki se uradno imenujejo Gospodarska in kulturna predstavništva Tajpeja (The Taipei Economic and Cultural Representative Office (TECRO) ali Taipei Economic and Cultural Office (TECO) ali Taipei Representative Office (TRO)). Gre za predstavništva Tajvana, katerih naloga je vzdrževanje neuradnih vladnih odnosov z državami gostiteljicami, zagotavljanje konzularne službe (vlog za izdajo vizumov) in služijo nacionalnim interesom Tajvana v drugih državah. Ti subjekti uporabljajo izraz "Tajpej" namesto "Tajvan" ali "Republika Kitajska - ROC", saj se z uporabo izraza "Tajpej" izognejo namigovanju, da je Tajvan druga država kot LR Kitajska, kar bi lahko povzročilo težave državam gostiteljicam (BOCA, spletna stran). Tajvan ima predstavništva v naslednjih državah članicah EU:
- Avstrija, Dunaj: Austria Vienna Taipei Economic and Cultural Office; - Belgija, Bruselj: Taipei Representative Office in the EU and Belgium; - Češka, Praga: Czech Republic Prague Taipei Economic and Cultural Office; - Danska, Kopenhagen: Taipei Representative Office in Denmark; - Finska, Helsinki:Taipei Representative Office in Finland; - Francija, Pariz: Bureau de Représentation de Taipei en France; - Grčija, Atene: Taipei Representative Office in Greece ; - Irska, Dublin: Taipei Representative Office in Ireland; - Italija, Rim: Taipei Representative Office in Italy; - Latvija, Riga: Taipei Mission in the Republic of Latvia; - Madžarska, Budimpešta: Taipei Representative Office in Hungary; - Nemčija, Berlin: Taipei Representative Office in the Federal Republic of Germany; - Nemčija, Frankfurt: Taipei Representative Office in Frankfurt; - Nemčija, Hamburg: Taipei Representative Office in Hamburg; - Nemčija, München: Taipei Representative Office in Munich; - Nizozemska, Hague: Taipei Representative Office in the Netherlands; - Poljska, Varšava: Taipei Economic and Cultural Office in Poland; - Portugalska, Lizbona: Taipei Economic and Cultural Centre; - Slovaška, Bratislava: Taipei Representative Office; - Španija, Madrid: Taipei Economic and Cultural Office in Spain; - Švedska, Stockholm: Taipei Mission in Sweden; - Združeno kraljestvo, Edinburgh: Taipei Representative Office in the U.K., Edinburgh
Office; - Združeno kraljestvo, London: Taipei Representative Office in the U.K. (MOFA 2,
spletna stran).
8 Bilateralni sporazumi med Ljudsko republiko Kitajsko in Tajvanom Stališča Ljudske republike Kitajske in Tajvana glede statusa slednjega se močno razlikujejo. Leta 1992 je bilo sklenjeno soglasje o načelu "ene Kitajske", a si vsaka stran konsenz razlaga po svoje. Obe strani se strinjata, da Tajvan pripada Kitajski, se pa ne strinjata v tem, katera vlada je legitimna (CFR, spletna stran). Skoraj 60 let med državama na primer ni bilo direktnih transportnih linij. Tajvanska vlada se je namreč bala tesnejše ekonomske in politične integracije s celinsko Kitajsko. Prve direktne letalske povezave so tako vzpostavili šele leta 2008 (The Times, spletna stran).
14
»Odkar je Ma Jing Džeu leta 2008 prevzel predsedniški položaj, sta Tajvan in Kitajska podpisala 23 sporazumov. Strani sta vzpostavili neposredne letalske povezave in zdaj je čez Tajvansko ožino 120 poletov na dan. Zbliževanje je vrhunec doživelo novembra lani s srečanjem kitajskega in tajvanskega predsednika Ši Džinpinga in Maja v Singapurju, prvega med stranema po 66 letih. Peking Tajvan še
vedno šteje za 23. kitajsko provinco.« (RTVSLO, spletna stran). Leta 2010 sta vladi Ljudkse republike Kitajske in Tajvana podpisali Okvirni sporazum o gospodarskem sodelovanju (Economic Cooperation Framework Agreement). Gre za trgovinski sporazum, katerega cilj je zmanjševanje pristojbin/carin za številne produkte in trgovinskih ovir med obema stranema. Sporazum velja za najpomembnejši sporazum med stranema od časov kitajske državljanske vojne dalje (BBC News, spletna stran). Sicer pa je med letoma 2008 in 2016 med Straits Exchange Foundation (SEF)17 in Združenjem za odnose čez Tajvansko ožino (Association for Relations Across the Taiwan Straits - ARATS)18 potekalo 11 krogov pogovorov na visoki ravni, katerih posledica je bil podpis 23 sporazumov, izdaja dveh soglasij (consensus) in treh skupnih mnenj. Obe strani sta podpisali tudi številne skupne memorandume (Memorandum of Understanding): SPORAZUMI Enajsti krog čezožinskih pogovorov na visoki ravni (Cross-Strait High Level Talks) (24. - 26. avgust 2015) (Fuzhou)
- Cross-Strait Agreement on the Avoidance of Double Taxation and Enhancement of Tax Cooperation (izogibanje dvojnemu obdavčevanju in povečanje sodelovanja na davčnem področju)
- Cross-Strait Collaboration Agreement on Flight Safety and Airworthiness (varnost letalskega prometa)
Deseti krog čezožinskih pogovorov na visoki ravni (26. – 28. februar 2014) (Taipei)
- Cross-Strait Collaboration Agreement on Meteorology (sodelovanje na področju meteorologije)
Deveti krog čezožinskih pogovorov na visoki ravni (20. – 22. junij 2013) (Shanghai)
- Cross-Strait Agreement on Trade in Services (promet na področju storitev) Osmi Chiang-Chen19 pogovori (8. – 10. avgust 2012) (Taipei)
- Cross-Strait Bilateral Investment Protection and Promotion Agreement (zavarovanje in promocija dvostranskih investicij)
- Cross-Strait Customs Cooperation Agreement (sodelovanje na carinskem področju) - Common Declaration of the Straits Exchange Foundation and Association for
Relations Across the Taiwan Straits on the Protection of Personal Freedom and Safety under the “Cross-Strait Bilateral Investment Protection and Promotion Agreement” (varovanje osebne svobode in varnosti)
Sedmi Chiang-Chen pogovori (19. – 21.oktober 2011) (Tianjin)
- Cross-Strait Nuclear Power Cooperation Safety Agreement (sodelovanje na področju jedrske varnosti)
17
SEF (zasebni posredniški organ z javnimi pooblastili, ki zastopa interese Tajvana): http://www.sef.org.tw/ct.asp?xItem=48843&CtNode=3987&mp=300. 18
Kot partnerja pri pogajanjih s SEF je Ljudska republika Kitajska ustanovila ARATS: http://www.arats.com.cn/. 19
Srečanja so poimenovana po Chen Yunlinu, predsedniku Združenja za odnose čez Tajvansko ožino celinske Kitajske (Mainland China's Association for Relations across the Taiwan Strait) in po njegovem tajvanskem kolegu, Chiang Pin-kungu, predsedniku Fundacije čezožinske menjave (Straits Exchange Foundation).
15
- Cross-Strait Investment Protection Agreement (zavarovanje investicij) Šesti Chiang-Chen pogovori (20. – 22. december 2010) (Taipei)
- Cross-Strait Agreement on Medical and Health Cooperation (sodelovanje na medicinskem in zdravstvenem področju)
Peti Chiang-Chen pogovori (28. – 30. junij 2010) (Chongqing)
- Cross-Strait Economic Cooperation Framework Agreement (ECFA) (Okvirni sporazum o gospodarskem sodelovanju)
- Cross-Strait Agreement on Intellectual Property Rights Protection and Cooperation (varstvo pravic iz naslova intelektualne lastnine)
Četrti Chiang-Chen pogovori (December 21-25, 2009) (Taichung)
- Cross-Strait Agreement on Cooperation in Quarantine and Inspection of Agricultural Products (karantena in inšpekcijski nadzor nad kmetijskimi proizvodi)
- Cross-Strait Agreement on Cooperation in Respect of Standards, Metrology, Inspection and Accreditation (spoštovanje standardov, metrologije, nadzora in akreditacij)
- Cross-Strait Agreement on Cooperation in Respect of Fishing Crew Affairs (ribolov) Tretji Chiang-Chen pogovori (April 25-29, 2009) (Nanjing)
- Cross-Strait Agreement on Joint Crime-Fighting and Judicial Mutual Assistance skupen boj proti kriminalu in sodelovanje na področju sodstva)
- Cross-Strait Financial Cooperation Agreement (sodelovanje na področju financ) - Supplementary Agreement on Cross-Strait Air Transport (zračni promet čez ožino)
Drugi Chiang-Chen pogovori (4. november 2008)
- Cross-Strait Air Transport Agreement (zračni promet) - Cross-Strait Sea Transport Agreement (pomorski promet) - Cross-Strait Postal Service Agreement (poštni promet) - Cross-Strait Food Safety Agreement (varnost hrane)
Prvi Chiang-Chen pogovori (13. junij 2008)
- Minutes of Talks on Cross-Strait Charter Flights (zapis pogovorov o čezožinskih čarterskih poletih)
- Cross-Strait Agreement on Mainland Tourists Traveling to Taiwan (potovanja turistov iz celinske Kitajske na Tajvan)
KONSENZI (consensus) Osmi Chiang-Chen pogovori (2012) (Taipei)
- Consensus on the Protection of Personal Freedom and Safety (varovanje osebne svobode in varnosti)
Tretji Chiang-Chen pogovori (2009)
- Consensus on Mainland Investment in Taiwan (investicije Ljudske republike Kitajske na Tajvanu)
SKUPNA MNENJA (common opinions) Deveti Chiang-Chen pogovori
- Joint Opinion on Resolving the Water Supply Problem in Kinmen (reševanje problema z vodnimi viri v Kinmenu)
Sedmi Chiang-Chen pogovori
16
- Joint Opinion of the SEF and the ARATS on Strengthening Cross-Strait Industrial Cooperation (2011) (industrijsko sodelovanje)
- Joint Opinion of the SEF and the ARATS on Advancing Negotiations on the Cross-Strait Investment Protection Agreement (2011) (zavarovanje čez-ožinskih investicij)
SKUPNI MEMORANDUMI (memorandum of understanding - MOU)
- Taipei, Shanghai ink intercity cooperative accords (2015) (sodelovanje med mestoma Tajpej in Šanghaj)
- 31 dogovorov (MOU) podpisanih na Cross-Strait CEO Summit (2014) - Cross-strait e-Commerce Cooperation & Exchange Conference (doseženo in
podpisano 13 dogovorov (MOU) o sodelovanju pri investiranju) (september 2013) - Cross-strait MOU Promote Cooperation in Electric Vehicle Industry (2013)
(sodelovanje v industriji električnih vozil) - Central Banks of Mainland China and Taiwan podpišeta sporazum o Currency
Clearance Cooperation (2012) (potrditev valute) - Taiwan, Mainland China, Sign MOU for RMB (Kitajska valuta Renminbi) Clearing
(avgust 2012) - Taiwan and Mainland China Sign Three MOUs on LED Cooperation (junij 2012) - Taiwan, China take step toward currency settlement MOU (september 2009) (valutna
poravnava) - Taiwan, China seal financial MOU (november 2009) (sprejetje skupnega finančnega
memoranduma) - China; Taiwan: Financial MOUs Signed (november 2009) (podpis skupnega
finančnega memoranduma) - podpis memorandumov o treh finančnih sektorjih (MOUs on three financial sectors to
be inked: FSC) (junij 2009) (MAC in ST, spletni strani).
9 Uradni diplomatski odnosi med LR Kitajsko in Tajvanom Kljub napeti politični situaciji in »tihi grožnji« potencialnega vojaškega konflikta ob morebitnih ukrepih k realizaciji teženj Tajvana k osamosvojitvi, se je Ljudska republika Kitajska v zadnjih letih usmerila k miroljubnim odnosom s Tajvanom in predvsem k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju.20 V nadaljevanju sledi seznam dokumentov (z aktivnimi povezavami), ki se navezujejo na odnose med LR Kitajsko in Tajvanom.21
9.1 Zakoni, ki urejajo odnose med LR Kitajsko in Tajvanom Ljudska Republika Kitajska
- Provisions of the People’s Court’s Recognition of the Verdicts of Civil Cases made by Courts of Taiwan Province (1998) (priznavanje sodb v civilnih zadevah, ki so jih sprejmejo sodišča province Tajvana)
20
»Prejšnji mesec (februar 2014, op. a.) so med vladama Kitajske in Tajvana prvič v zadnjih šestih desetletjih potekali uradni pogovori. Kitajska si še vedno pridržuje pravico do zasedbe Tajvana s silo in ima proti demokratičnemu otoku usmerjenih okoli 1.600 raket, vendar za zdaj Peking toči več medu kot kisa. Kitajski voditelji izpostavljajo mirno integracijo kot morebiten izid obsežnejših čez-ožinskih prometnih povezav, turizma in trgovine. Peking upa, da bodo podjetniške in bratske vezi vodile Tajvan k odločitvi o združitvi v smislu "ena država, dva sistema". (WSJ, spletna stran). 21
Povzeto po spletni strani http://www.straittalk88.com/documents.html
17
- Law of the PRC on the Protection of Taiwan Compatriots’ Investments (1994) (Zakon Ljudske republike Kitajske o zaščiti investicij tajvanskih rojakov)
- Statute Governing Relations between People of the Taiwan Area and the Mainland Area (1992) (urejanje odnosov med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske)
- Organic Law of the Urban Residents Committees of the PRC (1989) (sistemski zakon o mestnih odborih Ljudske republike Kitajske)
- Organic Law of the Villagers Committees of the People's Republic of China (1988) (sistemski zakon o vaških odborih Ljudske republike Kitajske)
- Constitution of the People's Republic of China (1982) (Ustava Ljudske republike Kitajske)
Tajvan
- National Defensive Referendum (2003) (referendum o obrambi) - National Defense Law (2003) (zakon o obrambi) - Additional Articles to the Constitution of the Republic of China (1991) (dodatni členi
Ustave Republike Kitajske) - The National Security Law of Taiwan (1987) (zakon o nacionalni varnosti) - Temporary Provisions Effective During the Period of the Communist Rebellion (1948)
(začasne določbe v času komunističnega upora) - The Constitution of the Republic of China (1947) (Ustava Republike Kitajske) - Republic of China Martial Law (1934) (vojaško pravo Republike Kitajske)
9.2 Dokumenti proti odcepitvi Ljudska Republika Kitajska:
- President Hu Guidelines for Taiwan (2005) (smernice predsednika Huja za Tajvan) - Anti-Secession Law Text (Full Text) (2005) (zakon proti odcepitvi (celotno besedilo))
9.3 Predpisi in ukrepi, ki urejajo odnose med LR Kitajsko in Tajvanom Ljudska Republika Kitajska
- Provisions of the People’s Court’s Recognition of the Verdicts of Civil Cases made by Courts of Taiwan Province (1998) (določbe o priznavanju sodb v civilnih zadevah ljudskih sodišč province Tajvana)
- Law of the PRC on the Protection of Taiwan Compatriots’ Investments (1994) (Zakon Ljudske republike Kitajske o zaščiti investicij Tajvanskih rojakov)
- Regulations Governing Permission of Trade Between Taiwan Area and Mainland Area (1993) (predpisi, ki urejajo dovoljenje za trgovino med Tajvanom in celinsko Kitajsko)
- Statute Governing Relations between People of the Taiwan Area and the Mainland Area (1992) (urejanje odnosov med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske)
- Measures for the Control of Chinese Citizens Traveling to or from the Region of Taiwan (1992) (ukrepi za nadzor kitajskih državljanov, ki potujejo na ali s Tajvana)
- Regulations of the State Council of the PRC for Encouraging Taiwan Compatriots to Invest in the Mainland (1988) (predpisi Državnega sveta Ljudske republike Kitajske za spodbujanje tajvanskih rojakov, da vlagajo v celinsko Kitajsko)
- Six-article Measures Governing the Entry and Exit of Taiwan Compatriots (šest članov ukrepov, ki urejajo vstop in izstop tajvanskih rojakov (1987)
- Measures Governing Taiwan Compatriots' Family Visits and Trips to the Mainland (1987) (ukrepi v zvezi družinskimi obiski tajvanskih rojakov in izleti na kopno)
18
Tajvan
- Regulations Governing Approvals of Banks to Engage in Financial Activities between the Taiwan Area and the Mainland Area (2004) (predpisi, ki urejajo odobritve bank za sodelovanje pri finančnih dejavnostih med Tajvanom in celinsko Kitajsko)
- Regulations Governing The Permission of Commercial Behavior in Mainland China (2004) (predpisi, ki urejajo dovoljenja za trgovinske aktivnosti v celinski Kitajski)
- Regulations Governing the Trial Operation of Transportation Links Between Kinmen/Matsu/Penghu and the Mainland Area (2000) (predpisi, ki urejajo poskusno obratovanje prometnih povezav med Kinmenom/ Matsujem / Penghujem in celinsko Kitajsko)
- Regulations Governing Permission of Trade Between Taiwan Area and Mainland Area (1993) (predpisi, ki urejajo dovoljenje za trgovino med Tajvanom in celinsko Kitajsko)
- Act Governing Relations between the People of the Taiwan Area and the Mainland Area (1992) (urejanje odnosov med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske)
- Enforcement Rules for the Act Governing Relations between Peoples of the Taiwan Area and the Mainland Area (1992) (izvršilni predpisi za zakonom, ki ureja odnose med prebivalci Tajvana in prebivalci celinske Kitajske)
- Temporary Provisions Effective During the Period of the Communist Rebellion (1948) (začasne določbe v času komunističnega upora) (več: ST, spletna stran)
10 Zaključek Republika Kitajska (Republic of China – ROC) je bila ustanovljena leta 1912. Po kitajski državljanski vojni je leta 1949 Komunistična partija Kitajske prevzela popoln nadzor nad celinsko Kitajsko in ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko. Privrženci ROC so tedaj prebegnili na Tajvan in tam vzpostavili nacionalno vlado. ROC je bilo leta 1971 z Resolucijo 2758 odvzeto članstvo v Organizaciji združenih narodov, njeno mesto pa je prevzela Ljudska republika Kitajska. Posledično je večina držav članic OZN mednarodno priznanje države postopoma preklicala in ga podelila Ljudski republiki Kitajski. Tajvan ima z večino držav vzpostavljene neuradne odnose, saj Ljudska republika Kitajska zavrača diplomatske odnose z državami, ki priznajo Tajvan. Tajvan kot samostojno državo trenutno priznava 22 držav (od teh jih ima 21 v Tajpeju svoje ambasade). Okoli 50 ostalih držav (od tega 16 držav članic EU), ki s Tajvanom nimajo uradnih diplomatskih odnosov, pa je na Tajvanu ustanovilo trgovinske pisarne (trade office) ali kako drugače poimenovane urade (Italija na primer: Italian Economic, Trade and Cultural Promotion Office). Odnosi med Tajvanom in državami članicami EU so povečini ekonomske narave, politični vidik sodelovanja pa je predvsem v vlogi povečevanja učinkovitosti ekonomskih odnosov. Po dostopnih podatkih ima približno polovica parlamentov držav članic EU vzpostavljeno neko obliko sodelovanja s Tajvanom, vendar pa to sodelovanje ni povsod poimenovano »skupina prijateljstva«, pač pa za to uporabljajo zelo različne nazive in organizacijske oblike (v Franciji na primer: Parlamentarna skupina za mednarodne študije o vprašanjih, povezanih s širitvijo tajvanskega gospodarstva). Kljub napeti politični situaciji in »tihi grožnji« potencialnega vojaškega konflikta ob morebitnih intenzivnejših težnjah Tajvana k osamosvojitvi, se je Ljudska republika Kitajska v zadnjih letih usmerila k miroljubnim odnosom s Tajvanom in predvsem k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju. Leta 2010 sta vladi Ljudske republike Kitajske in Tajvana podpisali Okvirni sporazum o gospodarskem sodelovanju (Economic Cooperation Framework Agreement). Sporazum velja za najpomembnejši sporazum med stranema od časov kitajske državljanske vojne dalje. Med letoma 2008 in 2016 pa je med državama potekalo 11 krogov pogovorov na
19
visoki ravni, katerih posledica je bil podpis 23 sporazumov, izdaja dveh soglasij (consensus) in treh skupnih mnenj. Obe strani sta podpisali tudi številne skupne memorandume (Memorandum of Understanding). Pripravila: mag. Mojca Pristavec Đogić
20
Priloga: Seznam imen držav, uporabljenih v tabelah, s prevodom Australia – Avstralija Austria - Avstrija Belgium - Belgija Bulgaria - Bolgarija Croatia – Hrvaška Cyprus - Ciper Czech Republic - Češka Denmark - Danska Estonia - Estonija Finland - Finska France - Francija Germany - Nemčija Greece - Grčija Hungary - Madžarska Ireland - Irska Italy - Italija Japan – Japonska Latvia - Latvija Lithuania -Litva Luxembourg - Luksemburg Malta - Malta Netherlands - Nizozemska Poland - Poljska Portugal - Portugalska Romania - Romunija Slovakia - Slovaška Slovenia - Slovenija Spain - Španija Sweden - Švedska United Kingdom (UK) – Združeno kraljestvo USA – Združene države Amerike
21
Literatura in viri: BBC News: Chris Hogg: Taiwan and China sign landmark trade agreement. Spletna stran: http://www.bbc.com/news/10442557 (junij 2016). BBC: Taiwan Flashpoint. Spletna stran: http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/asia_pac/04/taiwan_flashpoint/html/introduction.stm (junij 2016). BOCA: The Bureau of Consular Affairs: ROC Embassies and Missions Abroad. Spletna stran: http://www.boca.gov.tw/lp.asp?ctNode=801&CtUnit=72&BaseDSD=18&mp=2 (junij 2016). CFR: Council on Foreign Relations: China-Taiwan Relations http://www.cfr.org/china/china-taiwan-relations/p9223 (junij 2016). China piles pressure on new Taiwan president ahead of inauguration: http://www.cnbc.com/2016/05/17/ CIA: Central Intelligence Agency: Taiwan. Spletna stran: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/tw.html (junij 2016). CIECA: Chinese International Economic Cooperation Association. Spletna stran: http://www.cieca.org.tw/EngAbout.aspx?cont_id=5 (maj 2016). DESA: The United Nations Department of Economic and Social Affairs: 2015 Revision of World Population Prospects. Spletna stran: http://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ (junij 2016). ECCT: The European Chamber of Commerce Taiwan. Spletna stran: European Economic and Trade Office: EU–TAIWAN Factfile 2015. Spletna stran: http://eeas.europa.eu/delegations/taiwan/more_info/publications/factfile_en.htm (junij 2016). Formin: Ministry for Foreign Affairs of Finland: Taiwan. Spletna stran: http://formin.finland.fi/public/default.aspx?nodeid=44395&culture=en-US&contentlan=2 (junij 2016). http://www.ecct.com.tw/aboutus.aspx?cseq=1&seq=1 (junij 2016). Konda K. (2006): Vpliv družbenih in kulturnih dejavnikov na razvoj azijskih »tigrov«, Diplomsko delo. Spletna stran: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Konda-Katja.PDF (junij 2016). Lang Bertram: Taiwanese Lobbying in the European Union: ‘Workable Diplomacy’ and its Limitations, EU Diplomacy Paper 2015, Department of EU International Relations and Diplomacy Studies, College of Europe. Legislative Yuan: Foreword. Spletna stran: http://www.ly.gov.tw/en/01_introduce/introView.action?id=11 (junij 2016). MAC: Mainland Affairs Council: Dialogue and Negotiation. Spletna stran: http://www.mac.gov.tw/np.asp?ctNode=5891&mp=3 (junij 2016). MOFA 2: Diplomatic Allies. Spletna stran: http://www.mofa.gov.tw/en/AlliesIndex.aspx?n=DF6F8F246049F8D6&sms=A76B7230ADF29736 (junij 2016). MOFA 3: Ministry of foreign affairs Republic of China (Taiwan): Embassies & Missions. Spletna stran: http://www.mofa.gov.tw/en/CountryAreaInfoEn.aspx?CASN=FB01D469347C76A7&n=5AFC4D64B1494D67&sms=A76B7230ADF29736 (junij 2016). MOFA 4: Ministry of foreign affairs Republic of China (Taiwan): Foreign missions. Spletna stran: http://www.mofa.gov.tw/EnMobile/OfficesInROC_NoDiplomatic.aspx (junij 2016). MOFA: Ministry of Foreign Affairs Republic of China (Taiwan). Spletna stran: http://www.mofa.gov.tw/en/default.html (maj 2016). MUNI: Ondřej Macháček:Taiwan – Czech Republic relations 2000 – 2012. Spletna stran: https://is.muni.cz/th/378515/fss_b/Bachelor_s_thesis_final.pdf (junij 2016). Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani (elektronsko sporočilo z dne 10. junij 2016). RTVSLO: Tajvan bo prvič v zgodovini vodila ženska: Kako naprej krmariti odnose s Kitajsko? Spletna stran: http://www.rtvslo.si/svet/tajvan-bo-prvic-v-zgodovini-vodila-zenska/383525 (maj 2016). RTVSLO1: Tajvan zaradi politike ene Kitajske vse bolj marginaliziran v svetu. Spletna stran: http://www.rtvslo.si/svet/tajvan-zaradi-politike-ene-kitajske-vse-bolj-marginaliziran-v-svetu/384959 (junij 2016). SloTaiwan: Društvo slovensko-tajvanskega prijateljstva. Spletna stran: http://www.slotaiwan.si/default.cfm?Kat=02 (junij 2016). Spletne strani nacionalnih parlamentov članic Evropske unije. Spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/National_parliaments_of_the_European_Union (junij 2016). ST: Strait talk: Cross-Strait Cooperation. Spletna stran: http://www.straittalk88.com/signed-agreements.html (junij 2016). TEFF: Taiwan European Film Festival. Spletna stran: http://www.teff.tw/ (junij 2016).
22
TROD: Taipei Representative Office in Denmark: Denmark–Taiwan Relations– An Economic Profile. Spletna stran: http://www.roc-taiwan.org/DK/fp.asp?xItem=26201&ctNode=1062&mp=142 (junij 2016). TT: Taiwan Today: Luxembourg passes bilateral tax pact with Taiwan. Spletna stran: http://taiwantoday.tw/ct.asp?xItem=219621&ctNode=2182 (junij 2016). TVBS: ECFA issues and the nationality identification. Spletna stran: https://web.archive.org/web/20090521022821/http://www.tvbs.com.tw/FILE_DB/DL_DB/yijung/200905/yijung-20090508145032.pdf (junij 2016). Wikipedia: List of diplomatic missions in Taiwan. Spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_diplomatic_missions_in_Taiwan (junij 2016). WSJ: China's 'One Country, Two Systems' Trap. Spletna stran: http://www.wsj.com/articles/SB10001424052702304914204579394311122259036 (junij 2016). YUAN: Zakonodajna veja oblasti. Spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/Legislative_Yuan (junij 2016).
