Upload
ivan
View
105
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Powerpoint Templates
Page 1Powerpoint Templates
drevogozd
biotska raznovrstnostMag. Ivan Božičko, viš.pred.,prof.
leto 2011, mednarodno leto gozdov
Okrogla miza, Tržec, 18.06.2011
Powerpoint Templates
Page 2
gozd
»glasba se med drevjem pretaka,gozd je življenja tok,
ki nenehno obnavlja življenja krog«
Drevo, olesenela rastlina, je tih zapisovalec klimatskih dogajanj v naši neposredni okolici, je rastlina, ki izkazuje neprestano svojo mladost.
Gozd je z drevjem poraščena površina, je združba, ki ustvarja in pospešuje evolucijo planetarnih ekosistemov ter poganja življenje na zemlji.
Drevje in gozd so občudovale, častile in slavile vse civilizacije in kulture, ki so se v evolucijskem toku pojavile na planetu Zemlja.
Powerpoint Templates
Page 4
gozdovi po svetu
Planetarne gozdove delimo glede na geografske širine, kjer rastejo, ločimo tri gozdne biome.
• tropski gozd(Južna in Srednja Amerika v Afriko; bogata vrstna pestrost),
• gozd zmernega pasu (zahodna, osrednja in vzhodna Evropa, vzhod Severne Amerika ter severovzhodna Azija; rastna doba od 140-200 dni),
• borealni ali severni gozd(pokrivajo področja Evrazije in Severne Amerike, Sibirije, Skandinavije in Kanade; rastna doba okrog 130 dni).
Powerpoint Templates
Page 5
gozd po svetu in doma
Gozd pokriva:
31 % kopnega dela Zemeljske površine,42 % je gozdna pokritost EU in60 % je gozdnatost v Sloveniji, kar nas uvršča na tretje mesto v Evropi.
Struktura Slo. gozda:
53 % listavcev in47 % iglavcev.
Lesne zaloge: 275 m3/ha nas uvršča na peto mesto v EU.
Gozd uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo klimatski dejavniki
Powerpoint Templates
Page 6
fitogeografska delitev Slovenije
Osnovna značilnost Slovenije je velika naravna raznolikost, ki je posledica razgibanega reliefa, pestrih geoloških razmer in dejstva, da se tukaj srečujejo celinsko, alpsko in sredozemskopodnebje. V Slo.uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst
Slovenija je razdeljena, na:
1. Alpsko območje2. Dinarsko območje3. Predalpsko območje4. Preddinarsko območje5. Submediteransko območje6. Subpanonsko območje
Powerpoint Templates
Page 8
gozd v številkah
V Sloveniji raste 71 avtohtonih drevesnih vrst od tega 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev ter okrog 63 tujerodnih (invezivnih) dreves.
Gozdne površine oblikujejo:
• bukovi sestoji 44%,• jelovo bukovi sestoji 15%,• bukovo hrastovi sestoji 11 %,• storžnjaki 11 % in• termofilni listavci 12 %.
Zavarovani vrst:
• tisa,• bodika.
Powerpoint Templates
Page 10
drevesa v presežnikih
Najvišje drevo:smreka, ki raste na Pohorju, visoka je 62 m.
Najdebelejše drevo: lipa ki raste na Koroškem, obseg debla je več kot 10 m.
Najstarejše drevo: macesen, ki raste na Gorenjskem, star je okrog 800 let
Najstarejše bitje na Zemlji:vrsta bora, Metuzalem, raste, visoko v White Mauntins, v ZDA, ocenjena starost okrog 4800 let.
Powerpoint Templates
Page 11
življenjski prostor v gozdu
Rastline v gozdu tekmujejo za boljši socialni položaj, vsem ni dano da zasedejo za življenje najugodnejša mesta. Gozdna združba je izrazito tridimenzionalna, slojevita, od tal do vrha drevesnih krošenj.
Slojevitost gozdne združbe:
• krošnje,• debla,• grmovna podrast,• sloj praproti, zelišč in mahov ter• gozdna tla in opad.
Powerpoint Templates
Page 13
sloj krošenj
rdečerjava smrekova uš
V krošnjah dreves živijo se razmnožujejo, najdejo hrano in zavetje različne vrste listnih uši, gosenic metuljev, ptice, sesalci in razni paraziti.Listne uši, kaparji, škržadi, škržatki in rastlinske stenice, so dokaj zanimive žuželke, saj imajo zelo neobičajni razvoj.
Powerpoint Templates
Page 14
sloj debel
Brglez
Sega od korenin do razcepa v veje.
Na deblih dreves živijo: zlasti v razpokanem lubju številni pajkovci in žuželke (podlubniki, kozlički), ptice, ki se samo hranijo in/ali gnezdijo ter sesalci..
Powerpoint Templates
Page 15
sloj podrasti in grmovja
Samica divjega prašiča z mladičem
Podrast je bogata z žuželkami in pajkovci (pajki in klopi). Naslednja velika skupina, ki se hrani, živi in gnezdi v sloju podrasti in grmovnic so ptice. Ne nazadnje v podrastju in grmovju iščejo zatočišča tudi večji sesalci, parkljarji in zveri.
Powerpoint Templates
Page 16
sloj praproti, zelišč in mahov
Travniški čmrlj
Sloj praproti, zelišč in mahov je življenjski prostor številnih drobnih živali, najštevilčnejši so nekrilate žuželke -skakači (Collembola), ki imajo pomembno vlogo pri nastajanju in razgradnji tal.
Med praprotjo, zelišči in mahovi živijo sesalci, miši, rovke, voluharice, glodavci, ježi, travojedi (jelen, srna).
Nepogrešljivi so opraševalci v gozdu, pretežni del te naloge opravijo krilate žuželke (čebele, čmrlji), ki se hranijo z medičino gozdnih cvetov.
Powerpoint Templates
Page 17
gozdna tla in opad
Navadni močerad
Odmrli deli dreves in podrasti počasi razpadajo, proces mineralizacije in humanizacije gozdnih tal pospešujejo številne živali iz skupine nevretenčarjev: kolobarniki, gliste, mehkužci pajkovci, žuželke in drugi, ki skupaj z rastlinstvom sooblikujejo gozdna tla.
Na gozdnih tleh se dobro počutijo: dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci.
Powerpoint Templates
Page 19
pomen gozda
Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države je odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema.
Po načelu trajnostne rabe gozda in na osnovi ohranjanja gozdnih ekosistemov, gozdu pripisujemo naslednje funkcije:
• ekološke,• socialne in• proizvodne funkcije.
Powerpoint Templates
Page 20
delitev gozda na njegove funkcije
• funkcija varovanje gozdnih zemljišč in sestojev,• hidrološka funkcija,• funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti,• klimatska funkcija,• zaščitna funkcija,• higiensko-zdravstvena funkcija,• obrambna funkcija,• rekreacijska funkcija,• turistična funkcija,• poučna funkcija,• raziskovalna funkcija,• funkcija varovanja naravnih virov,• funkcija varovanja kulturne dediščine,• estetska funkcija,• lesnoproizvodna funkcija,• funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin,• lovskogospodarska funkcija, …
Powerpoint Templates
Page 21
ekološka funkcija gozdnih ekosistemov
Pragozd – krhki ekosistem,
Golosek – povečan učinek tople grede,
Uresničena črna napoved – erozija,
Gozd ponor CO2 ,
Najboljši sesalnik,
Gozdovi pod udarom snežnih topov – Pohorje,
Ljubezen, filozofija, gozd
Powerpoint Templates
Page 22
gozdna znanost
Večina evropskih gozdov je v zelo slabem kondiciji/stanju, so brez stabilnega genskega fonda.
Slovenija je oaza sredi Evrope, kjer so stabilni fondi redkih vrst sorazmerno dobro ohranjeni.
Invazivni bolezenski vplive na slovenski gozd.
Bolezni, ki zmanjšujejo sistemske funkcije gozda:
• kostanjev rak,• napad podlubnikov,• borova ogorčica,
Powerpoint Templates
Page 24
Natura 2000
Ekološko pomembna območja v Sloveniji
Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 % površine Slovenije.
Tako velik delež nacionalnega ozemlja, kot ga Natura 2000 predstavlja v Sloveniji, nas postavlja na prvo mesto med 27 državami v EU.
Območja “pod” Natura 2000 niso zavarovana območja s strogimi varstvenimi režimi, trajnostni način upravljanja.
Powerpoint Templates
Page 26
Zaključek
Slovenija je eden najbolj biološko bogatih koščkov na planetu Zemlja:
pripada ji manj kot 0,004 % celotne površine Zemlje, a vendar gostimo več kot 2 % celinskih vrst.
več kot 22.000 rastlinskih in živalskih vrst na tako majhnem prostoru, našo deželo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi.