Metodologija I-05 Def.pojmov

2006/072006/07 ©© B. Mesec, Metodologija IB. Mesec, Metodologija I 11

Fakulteta za socialno deloFakulteta za socialno delo

METODOLOGIJAMETODOLOGIJA

RAZISKOVANJA VRAZISKOVANJA V

SOCIALNEM DELU I/5SOCIALNEM DELU I/5

Blaž MesecBlaž Mesec

2006/072006/07 ©© B. Mesec, Metodologija IB. Mesec, Metodologija I 22

Metodologija raziskovanja v socialnem delu s statistiko IMetodologija raziskovanja v socialnem delu s statistiko I

55

DEFINIRANJE POJMOVDEFINIRANJE POJMOV

2006/072006/07 ©© B. Mesec, Metodologija I B. Mesec, Metodologija I 33

TemeTeme

Oblikovanje pojmov Oblikovanje pojmov Seznam relevantnih pojmovSeznam relevantnih pojmov Definiranje pojmovDefiniranje pojmov

– Vrste definicijVrste definicij– Obrazci za operacionalne definicijeObrazci za operacionalne definicije

Razčlenjevanje sestavljenih pojmovRazčlenjevanje sestavljenih pojmov Pojmi, indikatorji in sestavljeni Pojmi, indikatorji in sestavljeni

indeksiindeksi


DEFINIRANJE POJMOVKONCEPTUALIZACIJA

OBLIKOVANJE POJMOV DEFINIRANJE RAZČLENJEVANJE

dimenzije-indikatorjidenotativna d. konotativna d.

nominalna

realna

operacionalna

Definiranje pojmov: pregledDefiniranje pojmov: pregled


Oblikovanje pojmovOblikovanje pojmov

= tvorjenje, konstruiranje = tvorjenje, konstruiranje abstraktnih pojmov iz konkretnih abstraktnih pojmov iz konkretnih opažanj, opisovopažanj, opisov

Osnovni postopek Osnovni postopek kvalitativnekvalitativne analize, ko pojme šele oblikujemo.analize, ko pojme šele oblikujemo.

Pri Pri kvantitativnihkvantitativnih raziskavah raziskavah izhajamo iz seznama že znanih izhajamo iz seznama že znanih pojmov (značilnosti), ki jih merimo pojmov (značilnosti), ki jih merimo in ugotavljamo odnose med njimi.in ugotavljamo odnose med njimi.


>Primer: Pojmi za sloge >Primer: Pojmi za sloge vodenja skupin/1 vodenja skupin/1 (po Lippit in (po Lippit in White)White)

Postopek:Postopek:1.1. Prostočasni krožki učencev, npr. Prostočasni krožki učencev, npr.

konstrukcijski krožek, ročna delakonstrukcijski krožek, ročna dela2.2. Opazovanje interakcij med vodjem in Opazovanje interakcij med vodjem in

učenci, zapisovanjeučenci, zapisovanje3.3. Klasificiranje opisov po podobnosti, Klasificiranje opisov po podobnosti,

primerjanje opisovprimerjanje opisov4.4. Abstrahiranje bistvene značilnosti Abstrahiranje bistvene značilnosti

vodenjavodenja5.5. Poimenovanje te značilnostiPoimenovanje te značilnosti


>Primer:Pojmi za sloge >Primer:Pojmi za sloge vodenja/2 vodenja/2

PROTOKOLPROTOKOL

INTERAKCIJ MED INTERAKCIJ MED VODJO IN VODJO IN UČENCIUČENCI

KLASIFICIRANJEKLASIFICIRANJE

INTERAKCIJINTERAKCIJ

PO PODOBNOSTIPO PODOBNOSTI

POIMENOVANJEPOIMENOVANJE

KATEGORIJKATEGORIJZDRUŽEVANJE ZDRUŽEVANJE KATEG. V BOLJ KATEG. V BOLJ ABSTRAKTNO ABSTRAKTNO KATEG. IN KATEG. IN POIMENOVANJEPOIMENOVANJE

-“Nadenite si -“Nadenite si predpasnike.”predpasnike.”““Kaj pa počneš? To Kaj pa počneš? To ni predpasnik, to je ni predpasnik, to je vreča.”vreča.”““Jaz bi rad žagal.” – Jaz bi rad žagal.” – “Ne, s P. bosta “Ne, s P. bosta lepila.”lepila.”““Kateri osel je spet Kateri osel je spet pustil škatlo z pustil škatlo z orodjem na tleh?”orodjem na tleh?”

Ipd.Ipd.

Nadenite si Nadenite si predpasnike.predpasnike.

Odložite čopiče.Odložite čopiče.

Obrnite liste.Obrnite liste.

Potrebujemo lepilo.Potrebujemo lepilo.

Jaz bi rad žagal. –Ne, Jaz bi rad žagal. –Ne, s P. bosta lepila.s P. bosta lepila.

To bova midva. – Ne, To bova midva. – Ne, to bosta onadva.to bosta onadva.

Kaj pa počneš? To ni Kaj pa počneš? To ni predpasnik, to je predpasnik, to je vreča.vreča.

Kateri osel je spet Kateri osel je spet pustil škatlo z pustil škatlo z orodjem na tleh?orodjem na tleh?

UkazovanjeUkazovanje-neposrednoneposredno-posrednoposredno

Uveljavljanje Uveljavljanje volje vodjevolje vodje

Kritika, ki Kritika, ki prizadeneprizadene

AVTOKRATSKO AVTOKRATSKO VODENJEVODENJE


Sestavljanje seznama Sestavljanje seznama relevantnih pojmov/1relevantnih pojmov/1

Pojem = značilnost, lastnostPojem = značilnost, lastnost

Relevanten pojem = značilnost, ki je Relevanten pojem = značilnost, ki je pomembna za raziskavopomembna za raziskavo, ki jo je treba , ki jo je treba upoštevatiupoštevati

Primer:Primer: V raziskavi o odnosu med V raziskavi o odnosu med motivacijo za zdravljenje in uspehom motivacijo za zdravljenje in uspehom zdravljenja alkoholizma so upoštevali: zdravljenja alkoholizma so upoštevali: vrsto motivacije, uspešnost vrsto motivacije, uspešnost zdravljenja, spol zdravljenja, spol


Sestavljanje seznama Sestavljanje seznama relevantnih pojmov/2relevantnih pojmov/2

Relevantne so še druge značilnosti, Relevantne so še druge značilnosti, a niso bile upoštevane, npr. a niso bile upoštevane, npr. starost, izobrazba, trajanje starost, izobrazba, trajanje zasvojenosti itd.zasvojenosti itd.

Čim več relevantnih značilnosti Čim več relevantnih značilnosti upoštevamo, tem bolje; vendar se upoštevamo, tem bolje; vendar se moramo v praksi vedno omejiti.moramo v praksi vedno omejiti.


>Definiranje: vrste >Definiranje: vrste definicij/1definicij/1

DefiniratiDefinirati = natančno določiti = natančno določiti pomen pojmapomen pojma

Definicije: Definicije: denotativne in denotativne in konotativnekonotativne

Denotativne:Denotativne: ki poimenujejo enote, ki poimenujejo enote, ki sodijo pod določen pojemki sodijo pod določen pojem

Konotativne:Konotativne: ki izrekajo bistveno ki izrekajo bistveno vsebino pojmavsebino pojma


>Definiranje: vrste >Definiranje: vrste definicij/2definicij/2

Primer denotativne in konotativne Primer denotativne in konotativne definicije pojma definicije pojma “študent FSD”“študent FSD”

Denotativno:Denotativno: seznam študentov seznam študentov

Konotativno:Konotativno: Študent FSD je oseba, Študent FSD je oseba, ki je v danem šol. letu vpisana ki je v danem šol. letu vpisana (imatrikulirana) na FSD. – Ali: … ki (imatrikulirana) na FSD. – Ali: … ki je bila vpisana, a še ni je bila vpisana, a še ni diplomirala.diplomirala.


>Definiranje: vrste >Definiranje: vrste definicij/3definicij/3Primer denotativne in konotativne definicije Primer denotativne in konotativne definicije

pojma pojma “barakarsko naselje”“barakarsko naselje”

Denotativno:Denotativno: Barakarska naselja so Barakarska naselja so naslednja: ulica a, hišna štev. p, r, s; ulica naslednja: ulica a, hišna štev. p, r, s; ulica b, hiš. štev. t, u, v.b, hiš. štev. t, u, v.

Konotativno:Konotativno: Barakarska naselja so naselja, Barakarska naselja so naselja, sestavljena iz gradb. objektov iz priročega sestavljena iz gradb. objektov iz priročega gradiva gradiva (strukturalna def.),(strukturalna def.), namenjena namenjena začasnemu bivanju začasnemu bivanju (funkcionalna def.).(funkcionalna def.).


>Definiranje: vrste >Definiranje: vrste definicij/4definicij/4 DenotativnaDenotativna definicija poda obseg definicija poda obseg

pojma ne pa njegove bistvene pojma ne pa njegove bistvene vsebine.vsebine.

KonotativnaKonotativna definicija poda definicija poda bistveno vsebino pojma in s tem bistveno vsebino pojma in s tem tudi njegov obseg.tudi njegov obseg.


>Definiranje: vrste >Definiranje: vrste konotativnih definicijkonotativnih definicij

NominalnaNominalna RealnaRealna OperacionalnaOperacionalna


>> nominalna definicija/1>> nominalna definicija/1

etim. etim. nomennomen = ime = ime

= prevod manj znanega termina (tujke) v = prevod manj znanega termina (tujke) v bolj domač jezikbolj domač jezik

Primeri:Primeri:

AgresivnostAgresivnost = napadalnost = napadalnost

IntegracijaIntegracija = povezovanje, vključitev = povezovanje, vključitev

IQIQ = = inteligenčni kvocientinteligenčni kvocient = količnik = količnik bistrostibistrosti

Kaj je pomanjkljivost teh definicij?Kaj je pomanjkljivost teh definicij?


>> nominalna definicija/2>> nominalna definicija/2

Pomankljivost:Pomankljivost: ne pove, ne pove, kaj je kaj je bistvobistvo napadalnosti, vključitve, napadalnosti, vključitve, bistrosti; kako bomo ugotovili, bistrosti; kako bomo ugotovili, kdo je napadalen, vključen, kdo je napadalen, vključen, bister?bister?

Prednost: Prednost: omogoči omogoči približno približno razumevanjerazumevanje tistemu, ki ne tistemu, ki ne razume tujkerazume tujke


>> realna definicija/1>> realna definicija/1

= običajna slovarska definicija;= običajna slovarska definicija;

definicija, ki navaja pojmu, ki ga definicija, ki navaja pojmu, ki ga definiramo, najbližji nadrejeni definiramo, najbližji nadrejeni pojem in posebnost pojma, ki ga pojem in posebnost pojma, ki ga definiramo.definiramo.

Primeri:Primeri:

NevrozaNevroza je funkcionalna motnja je funkcionalna motnja doživljanja in vedenja.doživljanja in vedenja.



Agresivnost Agresivnost jeje značilnost značilnost medosebnega reagiranja, ki se medosebnega reagiranja, ki se izraža v doživljanju jeze, v izraža v doživljanju jeze, v prepirljivosti in kljubovanju.prepirljivosti in kljubovanju.

Integracija (socialna) Integracija (socialna) jeje družbeni družbeni proces neprisilnega vključevanja proces neprisilnega vključevanja posameznikov in skupin v širšo posameznikov in skupin v širšo skupnost, z oblikovanjem skupnih skupnost, z oblikovanjem skupnih vrednot in načinov ravnanja.vrednot in načinov ravnanja.



Struktura definicije:Struktura definicije:

Integracija……………………….Integracija……………………….>>

Je…………………………………..Je…………………………………..>>

Družbeni proces Družbeni proces vključevanja…, ………….…vključevanja…, ………….…>>

Neprisilno, Neprisilno,

z oblikovanjem… ……………..>z oblikovanjem… ……………..>

pojem, ki ga definiramo pojem, ki ga definiramo (definiendum)(definiendum)

Enačaj Enačaj (kopula)(kopula)

definiens:definiens:

Najbližji nadrejeni pojem Najbližji nadrejeni pojem (genus proximum)(genus proximum)

Posebnost, razlika Posebnost, razlika

(differentia specifica)(differentia specifica)



Pravilo: Pravilo: Definitio fiat per genus proximum et Definitio fiat per genus proximum et

differentiam specificamdifferentiam specificam

Definicija naj navede najbližji nadrejeni Definicija naj navede najbližji nadrejeni pojem in posebnost, po kateri se pojem, pojem in posebnost, po kateri se pojem,

ki ga definiramo, razlikuje od drugih ki ga definiramo, razlikuje od drugih pojmov, ki sodijo pod isti nadrejeni pojmov, ki sodijo pod isti nadrejeni

pojempojem

Kaj je pomanjkljivost takega definiranja?Kaj je pomanjkljivost takega definiranja?



Prednost: Prednost: Pove, pod kateri širši pojem Pove, pod kateri širši pojem sodi pojem, ki ga definiramo in kako se sodi pojem, ki ga definiramo in kako se razlikuje od drugih pojmov, ki sodijo pod razlikuje od drugih pojmov, ki sodijo pod isti širši pojem.isti širši pojem.

Pomanjkljivost: Pomanjkljivost: Ne pove natančno, kako Ne pove natančno, kako bomo presodili, ali imamo v konkretnem bomo presodili, ali imamo v konkretnem primeru opraviti s tisto značilnostjo; ali primeru opraviti s tisto značilnostjo; ali je konkreten učenec boljše ali slabše je konkreten učenec boljše ali slabše integriran v šolo.integriran v šolo.

Da bi jo lahko uporabili v raziskavi, jo Da bi jo lahko uporabili v raziskavi, jo moramo konkretizirati v moramo konkretizirati v operacionalno operacionalno definicijodefinicijo..


>> operacionalna >> operacionalna definicijadefinicija= definicija, ki navaja postopke za = definicija, ki navaja postopke za

prepoznavanje prisotnosti in ugotavljanje prepoznavanje prisotnosti in ugotavljanje stopnje ali vrste kake lastnosti, objekta, stopnje ali vrste kake lastnosti, objekta, dogodka ali procesa.dogodka ali procesa.

Pravilo: Pravilo:

V empiričnih raziskavah pojme vedno V empiričnih raziskavah pojme vedno definiramo operacionalno (namerno ali definiramo operacionalno (namerno ali nenamerno). Postopek ugotavljanja nenamerno). Postopek ugotavljanja prisotnosti in stopnje kake lastnosti je prisotnosti in stopnje kake lastnosti je njena operacionalna definicija.njena operacionalna definicija.


>>>Obrazci za >>>Obrazci za operacionalne definicijeoperacionalne definicije

Lastnosti (integriranost)Lastnosti (integriranost) Objektov oz. oseb (baraka, Objektov oz. oseb (baraka,

invalid, alkoholik)invalid, alkoholik) Dogodkov in procesov (konflikt, Dogodkov in procesov (konflikt,

osamosvojitev)osamosvojitev)


>>>Obrazec za >>>Obrazec za operacionalne definicije operacionalne definicije lastnostilastnostiObjekt Objekt xx ima lastnost ima lastnost LL, če pod pogoji , če pod pogoji PP

izraža vedenje izraža vedenje VV..

Učenec je tem bolje Učenec je tem bolje integriranintegriran v razredno v razredno skupnost, če v normalnih pogojih skupnost, če v normalnih pogojih delovanja šole čimbolj redno obiskuje delovanja šole čimbolj redno obiskuje pouk, čim bolj sodeluje pri pouku, je čim pouk, čim bolj sodeluje pri pouku, je čim bolj priljubljen med sošolci bolj priljubljen med sošolci (sociometrija), ima čim boljši odnos z (sociometrija), ima čim boljši odnos z učiteljem (ocena učitelja), se udeležuje učiteljem (ocena učitelja), se udeležuje šolskih krožkov ipd. šolskih krožkov ipd.


>>>Obrazec za >>>Obrazec za operacionalne definicije operacionalne definicije objektov, osebobjektov, osebObjekt Objekt xx spada v razred objektov spada v razred objektov XX, če , če

ima lastnosti ima lastnosti LL11, L, L2 2 , L, L33..

Otrok je Otrok je novinec v vrtcunovinec v vrtcu, če do sedaj , če do sedaj še ni obiskoval nobenega vrtca in je še ni obiskoval nobenega vrtca in je manj kot en mesec v vrtcu.manj kot en mesec v vrtcu.

Otrok je Otrok je edinecedinec, če nima in ni imel ne , če nima in ni imel ne bioloških ne socialnih sorojencev.bioloških ne socialnih sorojencev.


>>>Obrazec za >>>Obrazec za operacionalne definicije operacionalne definicije dogodkov, procesovdogodkov, procesov Dogodek d se zgodi, če se lastnosti Dogodek d se zgodi, če se lastnosti LL11, ,

LL2 2 , L, L33 objekta x spremenijo v lastnosti objekta x spremenijo v lastnosti MM11, M, M2 2 , M, M33. .

Otrok se Otrok se osamosvojiosamosvoji, ko preide iz stanja , ko preide iz stanja ekonomske, čustvene in socialne ekonomske, čustvene in socialne odvisnosti od staršev v stanje odvisnosti od staršev v stanje neodvisnosti (naprej operacionalizirati neodvisnosti (naprej operacionalizirati te oblike odvisnosti-neodvisnosti).te oblike odvisnosti-neodvisnosti).


>>> Operacionalne >>> Operacionalne definicije: opombadefinicije: opomba Vse v primerih navedene definicije so Vse v primerih navedene definicije so

lahko lahko vsebinskovsebinsko sporne, sporne, formalnoformalno pa so pa so pravilne.pravilne.

Definicije istega pojma so lahko od Definicije istega pojma so lahko od raziskave do raziskave različne. Npr. raziskave do raziskave različne. Npr. Definicija Definicija edincaedinca je lahko bolj ali manj je lahko bolj ali manj stroga. stroga.

Razprava o vsebini definicije je sestavni Razprava o vsebini definicije je sestavni del raziskovanja. O formi definicije pa ni del raziskovanja. O formi definicije pa ni razprave: je lahko samo pravilna ali razprave: je lahko samo pravilna ali napačna oz. pomanjkljiva.napačna oz. pomanjkljiva.


>>> Operacionalne >>> Operacionalne definicije: še nekaj definicije: še nekaj definicij/1definicij/1 Pomoč na domu:Pomoč na domu: Oseba prejema Oseba prejema

pomoč na domu, če jo v okviru pomoč na domu, če jo v okviru sklenjene pogodbe s csd obiskuje sklenjene pogodbe s csd obiskuje socialna oskrbovalka in ji pomaga socialna oskrbovalka in ji pomaga pri katerem koli opravilu osebne pri katerem koli opravilu osebne nege, gospodinjskih opravil in nege, gospodinjskih opravil in ohranjanju socialnih stikov po ohranjanju socialnih stikov po seznamu opravil na vprašalniku X.seznamu opravil na vprašalniku X.


>>> Operacionalne >>> Operacionalne definicije: še nekaj definicije: še nekaj definicij/2definicij/2 Tvegano življenje mladostnika Tvegano življenje mladostnika

(ogroženost):(ogroženost): Mladostnik živi Mladostnik živi tvegano (je ogrožen), če tvegano (je ogrožen), če prostovoljno bolj ali manj pogosto prostovoljno bolj ali manj pogosto kadi, uživa alkohol, droge, ima kadi, uživa alkohol, droge, ima nezaščitene spolne odnose … nezaščitene spolne odnose … (dodamo lahko druge pogoje) – čim (dodamo lahko druge pogoje) – čim višji je njegov indeks na višji je njegov indeks na instrumentu X.instrumentu X.


>>> Operacionalne >>> Operacionalne definicije: še nekaj definicije: še nekaj definicij/3definicij/3 Etnocentizem:Etnocentizem: Oseba je tem bolj Oseba je tem bolj

etnocentrična, čim višje vrednoti etnocentrična, čim višje vrednoti svojo etnično skupnost (narod) v svojo etnično skupnost (narod) v primerjavi z drugimi narodi glede primerjavi z drugimi narodi glede kulturne razvitosti, gospodarske kulturne razvitosti, gospodarske uspešnosti, ustreznosti političnega uspešnosti, ustreznosti političnega sistema … (lahko dodamo sistema … (lahko dodamo značilnosti) na ocenjevalnem značilnosti) na ocenjevalnem instrumentu X.instrumentu X.


Razčlenjevanje sestavljenih Razčlenjevanje sestavljenih pojmovpojmov: : splošna shemasplošna shema

Sestavljeni pojem

Komponenta 1 Komponenta 2 Komponenta 3

Indikator 3 Indikator 4Indikator 1 Indikator 2 Indikator 5 Indikator 6


>Razčlenjevanje >Razčlenjevanje sestavljenih pojmovsestavljenih pojmov: : zdravstveno stanje/1zdravstveno stanje/1

Zdravstveno stanje

Komponenta 1Splošni status

Komponenta 2Funkcionalni status

Komponenta 3Zdr. ravnanje

Indikator 4Sposob. ON

Indikator 5Sposob. GO

Indikator 1Zdr. ocena

Indikator 2samoocena

Indikator 6Obisk zdravnika

Indikator 7dieta

Indikator 3Št. bolezni


>Razčlenjevanje sestavljenih >Razčlenjevanje sestavljenih pojmovpojmov: : zdravstveno stanje/2zdravstveno stanje/2

A.A. SPLOŠNI STATUSSPLOŠNI STATUS ZDRAVNIKOVA OCENA ZDRAV. STANJAZDRAVNIKOVA OCENA ZDRAV. STANJA

- “Prosim, da ocenite zdravstveno stanje te osebe”- “Prosim, da ocenite zdravstveno stanje te osebe”3-odlično; 2-dobro; 1-zadovoljivo; -1-slabo3-odlično; 2-dobro; 1-zadovoljivo; -1-slabo

SAMOOCENA ZDRAV. STANJASAMOOCENA ZDRAV. STANJA- “Prosim, da ocenite svoje zdravstveno stanje? Kako se - “Prosim, da ocenite svoje zdravstveno stanje? Kako se počutite?”počutite?”

3-odlično; 2-dobro; 1-zadovoljivo; -1-slabo3-odlično; 2-dobro; 1-zadovoljivo; -1-slabo

ŠTEVILO KRONIČNIH STANJŠTEVILO KRONIČNIH STANJ““Ali imate katere od naslednjih kroničnih bolezni? Imate Ali imate katere od naslednjih kroničnih bolezni? Imate kako drugo kronično bolezen?”kako drugo kronično bolezen?”(seznam 7 bolezni – vsaka -1 točka)(seznam 7 bolezni – vsaka -1 točka)


>Razčlenjevanje sestavljenih >Razčlenjevanje sestavljenih pojmovpojmov: : zdravstveno stanje/3zdravstveno stanje/3

B. B. FUNKCIONALNI STATUSFUNKCIONALNI STATUS (sposobnost za vsakdanja (sposobnost za vsakdanja opravila)opravila)

SPOSOBNOST ZA OPRAVILA OSEBNE NEGESPOSOBNOST ZA OPRAVILA OSEBNE NEGE

- “Ali lahko sami brez pomoči opravljate naslednja opravila”:- “Ali lahko sami brez pomoči opravljate naslednja opravila”:osebna nega, oblačenje, hoja, hranjenje, nadzoruje izločanje, osebna nega, oblačenje, hoja, hranjenje, nadzoruje izločanje, orientacija v prostoru, kopanjeorientacija v prostoru, kopanje(vsako opravilo 1 točka)(vsako opravilo 1 točka)

SPOSOBNOST ZA GOSPODINJSKA OPRAVILASPOSOBNOST ZA GOSPODINJSKA OPRAVILA

““Ali lahko sami brez pomoči opravljate naslednja opravila”:Ali lahko sami brez pomoči opravljate naslednja opravila”:telefonira, gre po stopnicah gor, nakupovanje špecerije, telefonira, gre po stopnicah gor, nakupovanje špecerije, pripravljanje hrane, pospravljanje stanovanja, čiščenje pripravljanje hrane, pospravljanje stanovanja, čiščenje stanovanja, pranje perila, upravljanje z denarjemstanovanja, pranje perila, upravljanje z denarjem(vsako opravilo 1 točka)(vsako opravilo 1 točka)


>Razčlenjevanje sestavljenih >Razčlenjevanje sestavljenih pojmovpojmov: : zdravstveno stanje/4zdravstveno stanje/4C.C. ZDRAVSTVENO RAVNANJEZDRAVSTVENO RAVNANJE

OBISKOVANJE ZDRAVNIKAOBISKOVANJE ZDRAVNIKA““Ali ste bili v zadnjem mesecu (letu) kaj pri zdravniku?”Ali ste bili v zadnjem mesecu (letu) kaj pri zdravniku?”ne +1; da -1ne +1; da -1

DIETADIETA““Ali potrebujete dietno prehrano?” ne +1; da -1Ali potrebujete dietno prehrano?” ne +1; da -1

MEDIKACIJA (JEMANJE ZDRAVIL)MEDIKACIJA (JEMANJE ZDRAVIL)““Ali vam je zdravnik predpisal kaka zdravila?” ne +1; da -1Ali vam je zdravnik predpisal kaka zdravila?” ne +1; da -1

HOSPITALIZACIJAHOSPITALIZACIJA““Ali ste bili v preteklem letu kaj v bolnišnici?” ne +1; da -1Ali ste bili v preteklem letu kaj v bolnišnici?” ne +1; da -1

ŠTEV. DNI V POSTELJIŠTEV. DNI V POSTELJI““Ali ste bili v zadnjem letu kdaj zaradi bolezni v postelji?”Ali ste bili v zadnjem letu kdaj zaradi bolezni v postelji?”ne +1; do 3 -1; 4-6 -2; 7 in več -3ne +1; do 3 -1; 4-6 -2; 7 in več -3


>Sestavljeni >Sestavljeni indeks indeks zdravstvenezdravstvenega ga stanjastanja

Oseba A:

SESTAVLJENI INDEKS ZDRAVSTVENEGA STANJA

Točke

Zdrav. Ocena 2

Samoocena 2

Štev. bolezni -1

Opravila oseb. nege 7

Gospodinjska opravila 7

Obisk. Zdravnika -1

Medikacija -1

Hospitalizacija -1

Štev. dni v postelji -1

INDEKS 8

MOŽNI RAZPON IND. -16 do +26


SestavljenSestavljeni indeksi indeksdopustljivdopustljive vzgoje e vzgoje

Sestavljeni indeks dopustljivosti v vzgoji (DRUŽINA N.)TOČKOVANJE TOČKE

DA NE

DOPUŠČANJE IZRAŽANJA NEGATIVNIH

ČUSTEV

Lahko pove materi, če mu ni kaj prav 1 0 1

Lahko pove očetu 1 0 0

DOPUŠČANJE NESPREJEMLJIVIH VEDENJ

-Sme priti kasneje domov 1 0 0

-Sme iti spat kasneje 1 01

-SOODLOČANJE

-O obleki 1 0 1

-O družbi 1 0 1

NEKAZNOVALNOST (Mati)

-Se krega, vpije 0 1 1

-reče, da žalostna 0 1 1

Skupaj točk = 6

INDEKS DOPUSTLJIVOSTI

MOŽNI RAZPON INDEKSA: od 0 do 8

-Ta družina je na zgornji četrtini razpona = precej dopustljiva.


>Preglednica spremenljivk >Preglednica spremenljivk (pojmov) in njihovih definicij (iz (pojmov) in njihovih definicij (iz različnih raziskav)različnih raziskav)SPREMENLJIVKASPREMENLJIVKA DEFINICIJADEFINICIJA MODALITETE,MODALITETE,

VREDNOSTIVREDNOSTI

STAROSTSTAROST Zadnje dopolnjeno Zadnje dopolnjeno letoleto

0 - nedoločeno0 - nedoločeno

IZOBRAZBAIZOBRAZBA Število končanih Število končanih letnikov šolanjaletnikov šolanja

0 - 200 - 20

Zadnja končana Zadnja končana šolska stopnjašolska stopnja

Nedokon. OŠ, OŠ, Nedokon. OŠ, OŠ, SŠ, SŠ,

ViŠ, VIS., UNIV., ViŠ, VIS., UNIV., MAG, DRMAG, DR

DELOVNA DOBADELOVNA DOBA Skupno trajanje Skupno trajanje vseh zaposlitev, od vseh zaposlitev, od katerih so katerih so delodajalci plačevali delodajalci plačevali prispevke (zaokr. prispevke (zaokr. leto)leto)

0 – 40 + 0 – 40 +

Documents

Metodologija I-05 Def.pojmov