MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO …

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2005 GODINA

NARAÂTEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

MINISTER: IMER ALIU

IZVR[ITEL: AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

DIREKTOR: M-r LIDIJA TRPENOSKA SIMONOVI]

SKOPJE, 2006

RABOTEN TIM:

Rakovoditel: Sowa Manasova, dipl.ek.

M-r Du{ica Trp~evska, dipl.in`. arh. M-r Ace Minoski, dipl.prof. po odbrana

Lidija Petkovska, dipl.in`. arh. Blagoja Jankov, dipl. el.in`. Sowa Depinova, dipl.grad.in`. Zvonko Bo{ev, dipl.geogr. Jadviga Mitrovska Cvetkovska, dipl.in`.arh. Cvetanka Marku{oska, dipl. in`.arh. @aklina Angelovska, dipl.in`.arh.

Nikola Gaxovski, dipl. ma{. in`.

Sodrìna 1. Voved.................................................................................................................................. 1 2. Metodolo{ki pristap................................................................................................... 3 3. Uslovi za planirawe na prostorot............................................................................ 9 4. Evidentirani promeni vo prostorot januari - dekemvri 2005 godina ............ 13

4.1. Razvoj na stopanstvoto ......................................................................................... 13 4.2. Koristewe na zemji{teto.................................................................................... 26 4.3. Urbanizacija i sistem na naselbi..................................................................... 28 4.4. Domuvawe................................................................................................................. 34 4.5. Objekti od op{testven standard ....................................................................... 40 4.6. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................................. 44

4.6.1 Paten soobra}aj ......................................................................................... 44 4.6.2 @elezni~ki soobra}aj.............................................................................. 50 4.6.3 Vozdu{en soobra}aj................................................................................... 50

4.7. Energetika i komunikacii.................................................................................. 51 4.7.1 Energetika i energetska infrastruktura........................................... 51 4.7.2 Komunikaciski i dostavni sistemi ...................................................... 57

4.8. Vodostopanstvo i vodostopanska infrastruktura........................................ 62 4.9. Za{tita na ìvotnata sredina .......................................................................... 86 4.10. Za{tita na prirodnoto nasledstvo .................................................................. 94 4.11. Za{tita na kulturnoto nasledstvo................................................................... 99 4.12. Za{tita od voeni zagrozuvawa......................................................................... 103

4.12.1 Osnov za izgradba na zasolni{ta ........................................................ 104 5. Evropska ramka za planirawe na prostorot........................................................ 108 6. Kartografski prilozi.............................................................................................. 117

Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2005 god.

Agencija za planirawe na prostorot 1

1. VOVED

Godi{niot izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2005 e izgotven soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ("Sl. vesnik na RM" br.39/04).

Sproveduvaweto na Prostornioot plan na Republika Makedonija go obezbeduva ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Prostorniot plan na R. Makedonija se sproveduva so izgotvuvawe i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 51/05).

Zaradi kontinuirano sledewe na sostojbite vo prostorot i sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) se dol`ni da izgotvuvaat godi{ni izve{tai za sostojbite i promenite vo prostorot od svojata oblast i istite da gi dostavuvaat do ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Postapkata i na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite, kako i rokovite za dostavuvawe, gi propi{uva ministerot nadleèn za rabotite na prostornoto planirawe, soglasno Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe ("Sl. vesnik na RM" br. 42/05).

Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija.

Izve{tajot za sostojbite vo prostorot vo 2005 godina (tekstualen i grafi~ki del) e koncepiran kako seopfaten dokument, so koj Vladata na R. Makedonija i Makedonskiot parlament se izvestuvaat za sostojbite i promenite vo prostorniot razvoj na R. Makedonija vo tekot na edna kalendarska godina, so analiza na osnovnite prostorni strukturi (koristewe na zemji{te, sistem na naselbi, infrastruktura, prostoren stopanski razvoj, javni funkcii, prirodnoto i kulturno bogatsvo, za{titata na ìvotnata sredina itn.), potoa analiza na problemite, interesite i konfliktite i soglasno metodolo{kiot pristap na izrabotka, dava ocenka na realizacijata i razrabotata na planskite postavki definirani vo poodelnite oblasti relevantni za prostorniot razvoj na Dràvata.

Zaradi faktot {to procesot na sledewe na sproveduvaweto na Prostorniot plan na R. Makedonija pretstavuva kompleks na neophodni aktivnosti za optimalna harmonizacija na razvojot na sekoj segment na prostorniot sistem, istiot po svojata priroda treba da bide fleksibilen i prilagodliv na sostojbite i promenite zaradi {to i ovoj Godi{ni izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan vo 2005 god. metodolo{ki e nadgraden i sodrìnski dopolnet vo odnos na Izve{tajot za 2004 god.



Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~len 3 od Zakonot za

sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, donesuva Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija. So Programata se odreduvaat merkite i aktivnostite od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodrìnata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti. Programata se donesuva za period od najmalku dve godini.

Godi{niot Izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2005 god. e izraboten vrz osnova na dostaveni Informativni listovi od izve{tajnite edinici za periodot od mesec januari do dekemvri 2005 godina.

Godi{niot izve{taj e sostaven od 5 (pet) poglavija.



2. METODOLO[KI PRISTAP

Metodologijata pretstavuva zbir na soznanija, sredstva i na~ini za vodewe na istraùva~kite procesi i procesite na sinteza, zaklu~uvawe, koncipirawe i eksplikacija.

Op{tata metodolo{ka matrica ja so~inuvaat interdisciplinarnosta vo istraùvaweto, diferencijalniot tretman vo zavisnost od sferite na istraùvaweto, sistemski pristap i kombinacija na razni metodi, postapki i tehniki na rabota.

Metodologijata za izrabotka na Godi{niot izve{tajot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, se zasniva vrz slednite osnovni na~ela:

‡ javen interes na Prostorniot plan na Republika Makedonija; ‡ edinstven sistem vo planiraweto na prostorot; ‡ javnost vo sproveduvaweto na Prostorniot plan; ‡ strate{kiot karakter na prostorniot razvoj na dràvata; ‡ sledewe na sostojbite vo prostorot; ‡ usoglasuvawe na strate{kite dokumenti na Dràvata i site zafati

i intervencii vo prostorot; ‡ koordinacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, so

drugite prostorni i urbanisti~ki planovi i drugata dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, so subjektite za vr{ewe na stru~ni raboti vo sproveduvaweto na Planot.

Vrz osnova na ovie na~ela, pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se pristapuva kon ocenka na implementacijata na postavenite planski koncepcii vo pove}e relevantni oblasti utvrdeni so Prostorniot plan, {to pretstavuva edna od najva`nite alki vo spregata na podgotovka, donesuvawe i sproveduvawe na Prostorniot plan na Republikata do 2020 godina. Godi{niot izve{taj za promenite vo prostorot e del od toj sistemot na prostoren razvoj so koj se vospostavuva politika na planirawe i organizirawe na razvojot na prostorot koja se karakterizira so informativnost, kooperativnost i transparentnost. Ovoj sistem obezbeduva pogolema fleksibilnost na Prostorniot plan na Dràvata preku negovo prilagoduvawe i usoglasuvawe so strate{kite promeni, so cel racionalno koristewe i organizirawe na site aktivnosti vo prostorot naso~eni integralno kon glavnata razvojna opredelba na 21-ot vek, kooperativnost i odr`liv razvoj so racionalno koristewe na site prirodni resursi, ~ovekoviot potencijal, sozdadenite vrednosti i primena na principite na za{tita na ìvotnata sredina.

Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan pretstavuva kompleksen proekt vo koj se sogleduvaat pove}e aspekti na odr`liviot ekonomski, urbanisti~ki, prostoren i kulturolo{ki razvoj vo 2005 godina vo poodelnite domeni opfateni so Prostorniot plan na R. Makedonija: koristewe na zemji{teto, stopanstvo, industrija, turizam, urbanizacija i sistem na naselbi, soobra}aj, energetika i telekomunikacii, vodostopanstvo, kulturno-istorisko nasledstvo, prirodnite bogatstva, za{tita na ìvotnata sredina i za{tita od voeni razurnuvawa.



Vakov dokument bara temelna podgotovka, pribavuvawe i sreduvawe na obemna i raznovidna dokumentaciona osnova, golem opseg na ekspertski analiti~ki trud vo pove}e sektori i oblasti, me|usektorska komunikacija, interna i eksterna, koordinacija i sinhronizacija na site aktivnosti neophodni za izrabotka na Izve{tajot vo sprega so soodvetnite izve{tajni edinici, nadle`noto ministerstvo i izrabotuva~ot na Izve{tajot-Agencijata za planirawe na prostorot. Celta e evaluacija na realizacijata na koncepciite i opredelbite utvrdeni so Prostorniot plan vo relevantnite oblasti i nivna opreracionalizacija vo prostorot.

Pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se vospostavuva intenzivna sorabotka pome|u razni institucii, lokalni i centralni organi, a vo prv red lokalnata samouprava i nadle`noto Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, javnite pretprijatija i agencii, potoa sektorski institucii i drugi organi vo site oblasti (sektori, podra~ja i sl.) koi se opfateni so razvojnite dokumenti na poedine~nite resori (zemjodelstvo, {umarstvo, vodostopanstvo, soobra}aj, energetika, za{tita na ìvotnata sredina, za{tita na prirodata i biodiverzitetot, stopanskiot razvoj, prostorniot razvoj ) itn.

Spored Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija i Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na Izve{taite i rokovi za nivno dostavuvawe, utvrdena e postapkata i na~inot na izgotvuvawe, rokovite za dostavuvawe, kako i sodrìnata na Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot {to gi izgotvuvaat organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) od svojata oblast na deluvawe.

Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot se odnesuvaat za period od edna godina i se izrabotuvaat i dostavuvaat na Informativen list koj {to e sostaven del na Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe.









Soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Sektorot za prostorno planirawe pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, vo mesec noemvri 2005 godina dostavi dopis do site izve{tajni edinici i distribuira vkupno 140 informativni listovi so Upatstvo za izgotvuvawe na Informativniot list. Podatocite i informaciite sodràni vo Informativnite listovi se odnesuvaa na periodot od mesec januari do dekemvri 2005 godina. Pri toa bea uredno popolneti samo 85 Informativni listovi, {to pretstavuva 60,7% od vkupno dostavenite Informativni listovi. Ovoj procent na opfatnost iako e necelosen, sepak obezbeduva dovolna osnova za objektivno sogleduvawe na realnite promeni vo prostorot na Republikata vo analiziraniot period, zaradi toa {to Agencijata za planirwe na prostorot kako izrabotuva~ na Godi{niot izve{taj, vrz osnova na svojata vostanovena metodologija za obezbeduvawe na informativno-dokumentarnata osnova vo planerskiot proces i vrz osnova na obemnata baza na podatoci vo svojot prostorno-informativen sistem, poseduva relevantni informacii za porealno prezentirawe na pojavite i promenite vo prostorot na Republikata vo tekot na 2005 godina.

Vrz osnova na sumiranite i interpretirani raspoloìvi podatoci i informacii dobieni vo forma na Informativen list i postojnata istraùva~ka, planska i druga dokumentacija {to gi opfa}a site dosega doneseni dokumenti na razni nivoi i resori koi se od zna~ewe za Izve{tajot (razni studii, statisti~ki publikacii, programi, izve{tai i drugi informacii) se prevzemaat analiti~ki aktivnosti za sogleduvawe i ocenka na ostvaruvawata na planskite opredelbi i nivnata refleksija vrz sostojbite i promenite vo prostorot preku ex post planska evaluacija na sproveduvawe na Prostorniot plan, spored eksplicitnite i implicitni efekti vo prostorot.

Metodologijata za izrabotka na Izve{tajot podrazbira i soodvetna organizacija i sinhronizacija na celokupnite poedine~ni segmenti i fazi na rabota so primena na sintezniot pristap vo procesot na finalizirawe na tekstot, od koj, vrz osnova na stru~nata ocenka i sogleduvawe na realizacijata na opredelbite utvrdeni so Prostorniot plan moè da proizlezat preporaki za neposredno sproveduvawe i implementacija na planskite postavki preku dopolnuvawe na Programata za seopfatno i integralno sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 godina. So Programata se odreduvaat merki i aktivnosti od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan i prioritetnite aktivnosti za realizacija na razvojnata prostorna strategija na Dràvata, nejzinite celi, opredelbi i planskite akcii.

So ogled na toa {to Prostorniot plan kako razvoen strate{ki dokument se smestuva vo po{iroki ramki, nadvor od nacionalnite granici, Izve{tajot dava osvrt i sogleduvawe na me|unarodnite dokumenti i direktivi zna~ajni vo oblasta na prostornoto planirawe vo evropskoto i svetsko opkruùvawe.

Sledeweto na realizacija na Prostorniot plan na R. Makedonija e prilagodeno na aktuelnata teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava spored koja se utvrdeni 84 edinici na lokalnata samouprava. Grafi~kata prezentacija na promenite vo prostorot vo poodelni oblasti e pretstavena vo razmer 1:1 200 000.



3. USLOVI ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Prostorniot plan na R. Makedonija so vremenska ramka na planski opfat do 2020 godina, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 39/04) se sproveduva so izgotvuvawe i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so zakon.

Za izrabotuvawe i donesuvawe na navedenite planovi, ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, izdava uslovi za planirawe na prostorot.

Uslovite za planirawe na prostorot sodràt op{ti i posebno odredbi, nasoki i re{enija od planskata doukmentacija od povisoko nivo i grafi~ki prilog koj pretstavuva izvod od planot.

Soglasno na ovoj zakon, obvrskata za izrabotka na vakov dokument e vo nadle`nost na Agencijata za planirawe na prostorot koja vo tekot na 2005 godina izraboti vkupno 56 Uslovi za planirawe i spored zakonskata postapka istite gi dostavuva do Ministerstvoto nadle`no za planirawe na prostorot koe {to vrz osnova na izraboteniot dokument koj sodrì odredbi, nasoki i re{enija od planskata dokumentacija od povisoko nivo i grafi~kite prilozi, izdava Uslovi za planirawe na prostorot.

Uslovite za planirawe pretstavuvaat zna~aen dokument vo procesot na organizacija, ureduvawe i upravuvawe so prostorot. Tie se prvata alka vo postapkata na otpo~nuvawe na promenite vo prostort so koja sekoja investicija zapo~nuva da se realizira. So uslovite za planirawe se obezbeduva uvid i kontrola na realizacijata na site planski nasoki i opredelbi utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija. So niv se obezbeduva sledewe i naso~uvawe na site promeni vo prostorot soglasno usvoenite koncepcii i strategii za razvoj na relevantnite oblasti i za{tita na javniot interes vo koristeweto i ureduvaweto na prostorot na R. Makedonija.

Uslovite za planirawe vo prostorot koi bea izraboteni vo minatata godina bea nameneti za izrabotka na nekolku vidovi urbanisti~ki planovi:

‡ Generalen urbanisti~ki plan ‡ Urbanisti~ki plan za naseleno mesto ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

• Stopanski kompleks • Turisti~ki kompleks • Benzinska pumpa • Dalnovod i trafostanica • Bazna stanica

‡ Urbanisti~ki proekt. Prostornata struktura na izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot

vo tekot na 2005 godina, spored teritorijalnata organizacija na edinicite na lokalnata samouprava, e sledna:

1. Op{tina @elino 1) s.Trebo{



2) s. Palatica-Uslovi za planirawe von naseleno mesto (Stopanski kompleks za servisi, magacini, bazen)

3) @elino-Urbanisti~ki plan von naseleno mesto (Stopanski kompleks za prerabotka na mermer, bet. )

2. Op{tina ê{inovo-Oble{evo 1) UP za pro{iruvawe na urnbanisti~ki plan za naseleno mesto

3. Op{tina Bitola 1) Urbanisti~ki proekt (BP LUKOIL) 2) S. Dihovo-Urbanisti~ki plan von naseleno mesto (stopanski

kompleks) 3) S. Krklino-Urbanisti~ki plan von naseleno mesto (sportsko-

rekreativen kompleks - hipodrom) 4) S. - Urbanisti~ki plan von naseleno mesto (stopanski kompleks

za prerabotka na tutun - Sokotab) 4. Op{tina Bosilovo

1) s.Robovo- Izmeni i dopolnuvawa na UP 5. Op{tina Debar

1) Debar GUP - Debar 6. Op{tina Demir Hisar

1) Von Demir Hisar Stanica za mobilna telefonija 7. Op{tina Gevgelija

1) Bogorodica UP za benzinska pumpa "LUKOIL" 2) Von, Lokacija bez namena 3) Izmeni i dopolnuvawa na GUP Gevgelija

8. Op{tina Ilinden 1) Urbanisti~ki plan za naseleno mesto Ilinden, Marino i del od

K.O. Kadino 9. Op{tina Kriva Palanka

1) Uzem BP LUKOIL 10. Op{tina Kumanovo

1) Von Romanovce UP za avtoservis 2) Von Romanovce Stopanski kompleks

11. Op{tina Lipkovo 1) Von Otqa UP za benzinska pumpa i rekreacija 2) Von UP za stopanski kompleks 3) Von Lipkovo Stopanski kompleks - mlekara

12. Op{tina Mavrovo i Rostu{a 1) Sretkovo BP LUKOIL

13. Op{tina Negotino 1) Selo Krivolak 2) Von Negotino UP za vinarija 3) Von Negotino Industriska zona 4) Von Negotino Vinarska vizba" Aleksandrija"

14. Op{tina Novaci 1) Von Brod-Gneotino UP za izgradba na trafostanica i

dalnovod 15. Op{tina Novo Selo

1) UP za selo Kole{ino



2) Von Mokrino 16. Op{tina Ohrid

1) Ohrid UP za dalnovod 17. Op{tina Prilep

1) Von Varo{ 2) Von Oreovec Rekreativen kompleks 3) Von Varo{ UP za stopanski kompleks 4) Von Sarika UP za benzinska pumpa i stop. objekti 5) Von Kadino Selo

18. Op{tina Radovi{ 1) Von Rakli{ Stopanski kompleks-kartonska ambalaà 2) Von Iwevo UP za stopanski kompleks 3) Von Rakli{ UP za stopanski kompleks

19. Op{tina Rankovce 1) Von Ginovce Rekreativen kompleks (zoolo{ka gradina,

ribnik ) 2) Von Rankovce Stopanski kompleks - pumpa, sklad, sto~na

hrana, drv. ind. 20. Op{tina Rosoman

1) Selo Rosoman 21. Op{tina Gradot Skopje

1) Von Skopje UP za kablovska televizija 22. Op{tina Struga

1) Von Misle{evo Turski kolex 23. Op{tina Strumica

1) Von Strumica 24. Op{tina Tetovo

1) s. Sarakino 2) Von Tetovo GUP Tetovo izmena i dopolna

25. Op{tina Vasilevo 1) Von Vladevci UP za stopanski kompleks

26. Op{tina Veles 1) Ba{ino Selo BP LUKOIL 2) Von Stopanski kompleks za prerabotka na beton 3) Von Karaslari Industriska zona

27. Op{tina Vinica 1) Von Vinica Stopanski kompleks 2) Von Vinica UP za trafostanica i dalnovod 3) Von Vinica Avtoservis

28. Op{tina Zajas 1) Selo Dlapkin Dol UP za Urabanisti~ki plan za s.

Dlapkin Dol 29. Op{tina pove}e op{tini

1) Von UP za opti~ki-koaksijalen kabel 2) Von UP za opti~ki kabel



Gorenavedenite uslovi za planirawe na prostorot koi se izraboteni za vkupno 29 edinici na lokalnata samouprava, pretstavuvaat dokumentaciona osnova za efikasna realizacija na planskite opredelbi i za usoglasuvawe na alokacijata na doma{nite i stranski investicii so dolgoro~nite celi i razvojnite opredelbi utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija i so usvoenite regionalni planovi: "Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak" i "Prostoren plan na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e".



4. EVIDENTIRANI PROMENI VO PROSTOROT JANUARI - DEKEMVRI 2005 GODINA

4.1. Razvoj na stopanstvoto

Razvojot i razmestenosta na stopanskite dejnosti vo tekot na 2005 godina se karakteriziraat so isti ili sli~ni trendovi i performansi kako i vo prethodnata godina. Ekonomskite tekovi go nosat atributot na odr`liva makroekonomska stabilnost, zapirawe (minimalno) na trendot na rast na brojot na nevrabotenite, porast na industriskoto proizvodstvo, mal obem i dinamika na stranskite direktni investicii, liberalizirawe na makedonskata ekonomija i nejzino otvarawe kon svetot. Reformskite procesi prodolùvaat, so tendencija na sozdavawe preduslovi za pottiknuvawe na strukturnite promeni. Se prevzemaat aktivnosti za pottiknuvawe i razvoj na pretpriemni{tvoto, za otvarawe na mali i sredni pretprijatija, privlekuvawe na stranski investicii itn. Sepak stopanskite subjekti se soo~uvaat so problemot na nedostig na sopstven kapital i izostanuvawe na investiciite {to se reflektira{e na zastaruvawe na tehnologijata, nisko nivo na vrabotenost, rabotno-intenzivno proizvodstvo i odliv na kvalifikuvanata rabotna sila. Nedovolnoto koristewe na raspoloìvite resursi i neraboteweto na oddelni stopanski kapaciteti negativno vlijae{e na stapkata na vrabotenost (koja e seu{te izrazito nepovolna) i uslovi mala stapka na razvoj1 i dinamika na vkupnata ekonomija vo Republikata, a so toa i nezadovolitelna prostorna struktura i ekonomska razvienost na poodelnite op{tini.

Uslovi i pojavi za prostoren razvoj na stopanskite dejnosti

Ekonomskata aktivnost na delovnite subjekti vo tekot na 2005 godina be{e naso~ena kon racionalno koristewe na raspoloìvite potencijali: prirodnite uslovi, zemji{teto i {umite, rudnite bogatstva i rabotnata sila.

Stopanskata struktura se karakterizira i ponatamu so kontinuirana dominantnost na industrijata, no isto taka i so promeni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto na tercijarnite dejnosti, osobeno sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl.

Vo prostornata razvojna struktura na Dràvata i poodelnite podra~ja industrijata se smeta za klu~en segment so tendencija kon modernizacija, povisoka tehnologija i povrzuvawe so drugite sektori na stopanstvoto.

Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata i ponatamu pretstavuva zna~aen faktor za razvojot i modernizacija na vkupnoto stopanstvo i drugite funkcii vo prostorot na lokalno i nacionalno nivo. No procesot na osovremenuvawe na strukturata na industrijata e se u{te baven. Vo strukturata na industriskoto proizvodstvo nisko e u~estvoto na grankite koi imaat karakter na nositeli na razvojot, koi se propulzivni i koi ovozmoùvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto

1 Spored "Makroekomskata politika na R. Makedonija vo 2006 god.", oceneto e deka bruto doma{niot proizvod vo 2005 god. }e ostvari realen porast od 3,8%.



na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano nasproti u~estvoto na grankite koi se visoko uvozno zavisni. Diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo ne zadovoluva. Toa se u{te ima bazno-surovinski beleg, so dominantno u~estvo na proizvodi od tradicionalnite dejnosti.

Vo strukturata na industriski granki sé u{te se prisutni bazi~nata, te{kata industrija, industrijata koja bara golemi koli~ini na energija, voda i nekvalifikuvana rabotna sila. Prednost treba da imaat onie industrii so komparativni prednosti na regionot odnosno podra~jeto: prirodni resursi, mestopolo`ba, kvalifikuvani rabotnici, pazar, kapital i tradicija so prepoznatliva fizionomija na podra~jeto .

Prostornata razmestenost na proizvodnite i uslu`ni kapaciteti se temele{e na postavenata opredelba za organizacija na stopanskite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija, so postavuvawe na mreà na prostorno odvoeni pomali stopanski kompleksi i ponatamo{en razvoj i koristewe na pogolemite planirani prostori za stopanski celi (industriski zoni, zoni za malo stopanstvo, servisni zoni), {to e istovremeno vo nasoka na ostvaruvawe na u{te edna opredelba od Prostorniot plan za planska organizacija na namenata i funkciite vo prostorot na Dràvata.

Op{ta e ocenkata za nedovolnata iskoristenost na prostorot na zonite so stopanska namena. Osobeno ova se odnesuva na prostorot utvrden za Slobodnata ekonomska zona "Bunarxik" koja i pokraj naporite za nejzino aktivirawe, se u{te e neproduktivna. Ostanuva prioritetna potrebata za maksimalno intenzivirawe na aktivnostite za nejzino aktivirawe i efektuirawe so cel postignuvawe na site pridobivki i benefiti koi bi moèle da se dobijat so funkcionirawe na zonata i pozitivnite efekti koi bi se multiplicirale so otvarawe na komplementarni dejnosti neophodni za nejzino normalno rabotewe.

Vo odnos na razvojnata opredelba za postavenost na industrijata vrz principite na odr`liviot razvoj i standardite na za{tita na ìvotnata sredina, ostanuva konstatacijata za potrebata od sanacija na postojnata sostojba so otstranuvawe na pri~inite za zagrozenost na prostorot i okolinata od proizvodnite procesi na odredeni stopanski subjekti i preventivna primena na postojnite merki za spre~uvawe na rizikot od pojava na odredeni nesakani posledici vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Vo oblasta na industrijata, prisutni se vidni promeni vo odnos na sopstvenosta, organiziranosta na rabotite i prestruktuiraweto na proizvodstvoto {to e od osobeno zna~ewe za poefikasno stopanisuvawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto.

Vo odnos na prostornata struktura osnovna karakteristika e regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi. Neramnomernata prostorna struktura na industrijata e odredena prvenstveno so razmestenosta na prirodnite potencijali, razvojot na naselbite i infrastrukturnite sistemi. Poto~no prostorniot razvoj na industrijata e vrzan so resursnata osnova, geoprometnata i geopoliti~ka polo`ba i mo`nosta za dotok na kapital, vo sinergija so izgradenata struktura, tradicija i ~ove~ki potencijal. Tuka se nadovrzuva i paradigmata na odr`liviot razvoj, spored koja industriskiot razvoj treba da se usoglasi so mo`nostite, ograni~uvawata i obvrskite za za{tita na prostorot.

Pri vakvi uslovi, vo oblasta na industrijata teì{teto ostanuva na onie industriski granki koi koristat komparativni prednosti kako {to se



prirodnite resursi. Ovie stopanski kapaciteti vo procesot na privatizacija i vo tekot na 2005 god. bea privle~nata sila na stranskite investitori.

Isto taka i prostornata struktura na demografskiot potencijal pretstavuva zna~aen ~initel za pottiknuvawe na industriskiot razvoj so razvoj na pretpriemni{tvoto i otvarawe na mali i sredni pretprijatija vo op{tinite kade {to e prisuten ovoj potencijal. Imeno, naselenieto vo minatite vremiwa na silna industrijalizacija stekna stru~ni znaewa i iskustva vo tradicionalnite granki na industrijata, {to treba da se iskoristi so primena na nova tehnologija vo razvojot na maloto i sredno pretpriemni{tvo. Osnova na pretpriemni{tvata se malite i sredni prerabotuva~ki i uslu`ni kapaciteti locirani vo podra~jata so soodvetni resursi, raspoloìva rabotna sila i potro{uva~ki uslugi.

Programata na merki i aktivnosti za podr{ka na pretpriemni{tvoto i sozdavawe na konkurentnost na malite i sredni biznisi vo Republika Makedonija koja pretstavuva operacionalizacija na politikata i strategijata za razvoj na mali i sredni pretprijatija, preku razni formi na finansiska i nefinansiska podr{ka, sozdava uslovi za otvarawe na novi rabotni mesta i namaluvawe na nevrabotenosta, zgolemuvawe na izvozot i podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na naselenieto.

Poradi nedovolniot pristap do izvori za finansirawe i visokite tro{oci za finansirawe, osnoven izvor za dolgoro~no finansirawe na malite i sredni pretprijatija vo izminatiot period bea stranskite kreditni linii obezbedeni od bilateralni i multilateralni kreditori (donatori). Ovie izvori na sredstva imaat zna~ajna uloga vo obezbeduvawe potrebni sredstva za razvoj na mikro i sredni biznisi vo op{tinite, a so toa i podobruvawe na vkupnata ekonomija.

So zajaknuvawe na pretpriemni{tvoto, razvojot na mali i sredni pretprijatija, so investicionata i kreditna politika i so politikata za razvoj na nedovolno razvieni podra~ja, se obezbeduvaat uslovi za pottiknuvawe na razvojot na site stopanski dejnosti.

Voveduvaweto na pazarniot mehanizam, sopstveni~kata transformacija i prestruktuiraweto na pretprijatijata, uslovi razvoj na privatnata inicijativa i pretpriemni{tvo {to se potvrduva so zgolemuvawe na brojot na delovnite subjekti vo edinicite na lokalnata samouprava, a so toa i na nivo na Republikata. Nositeli na rapidnoto zgolemuvawe na brojot na stopanskite subjekti se privatnite firmi za ~ie formirawe i rabotewe pogoduvaat novite sistemski re{enija.

Vkupniot broj na registrirani delovni subjekti vo periodot na tranzicionite promeni beleì trend na postojan porast vo site stopanski dejnosti. Najvisok porast e prisuten vo oblasta na trgovijata.

Najgolem del od novoformiranite stopanski subjekti se mali firmi, koi lesno se transformiraat i pove}eto rabotat so minimalni efekti, me|utoa pretstavuvaat potencijal za poefikasno proizvodstvo i vr{ewe uslugi.

Spored objavenite podatoci od Dràvniot zavod za statistika, vo strukturata na delovni subjekti po dejnosti(∗ vo 2005 godina najzastapeni se subjektite vo tercijarnite dejnosti: trgovijata i delovnite uslugi.

(∗Evidencija na Delovni subjekti za 2005 god., Soop{tenie br. 6.1.6.02 od 11.01.2006 Dràven zavod za statistika.



Op{ta tendencija vo strukturnite promeni na stopanstvoto e zgolemuvawe na tercijarniot sektor na dejnosti {to e rezultat na jaknewe na maloto i sredno pretpriemni{tvo i gasnewe i sopstveni~ka transformacija na nekoga{ golemite pretprijatija vo Republikata.

Spored formata na sopstvenost (sostojba 31 dekemvri 2005 god.), delovnite subjekti vo privatna sopstvenost u~estvuvaat so 90% vo vkupniot broj evidentirani delovni subjekti. So ostanatite 10% opfateni se subjektite so nedefinirana, op{testvena, me{ovita i dràvna sopstvenost.

Od aspekt na prete`nata dejnost, najgolemo strukturno u~estvo od 50,8% e registrirano kaj delovnite subjekti vo dejnosta na trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata, potoa vo sektorot prerabotuva~ka industrija 12,0%, vo sektorot soobra}aj, skladirawe i vrski 9,6%, vo sektorot drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti 7,3%, vo sektorot hoteli i restorani 4,7%, vo sektorot aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti 4,5%, vo sektorot grade`ni{tvo 4,5%, vo sektorot zemjodelstvo, lov i {umarstvo 2,8% itn.

Postojniot prostoren raspored (razmestenost) na delovnite subjekti e izrazito neramnomeren, vo smisla na polarizacija pome|u podra~jata na gradovite i op{tinite. Od vkupno statisti~ki evidentirani 175 5572 delovni subjekti vo Republika Makedonija, 160 941 odnosno 91,7% se locirani na podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite.

Grafik:Prostorna razmestenost na delovnite subjekti vo urbani i ruralni op{tini (sostojba 31 dekemvri 2005 god.)

2 Ovoj broj se odnesuva na site registrirani delovni subjekti, bez egzaktni pokazateli za brojot na aktivnite delovni subjekti koi {to imaat realen udel vo vkupnite ekonomski parametri vo Dràvata.

Vkupno delovnisubjekti vo

R.Makedonija

Delovni sub. voop{tini so

sedi{te vo grad

Delovni sub. voop{tini so

sedi{te vo selo

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

180000



U{te pogolema e prostornata neramnomernost prisutna vo razmestenosta na kapacitetite od prerabotuva~kata industrija. Imeno 94,3% od kapacitetite se koncentrirani vo podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite. Industriskite kapaciteti vo ovie 34 op{tini odnosno 43 (dokolku se zemat skopskite op{tini poodelno) so sedi{te vo gradovi locirani se prete`no vo stopanskite zoni definirani so generalnite urbanisti~ki planovi. Golemite industriski zoni voglavno se del od urbaniot opfat na gradskite naselbi, me|utoa so {ireweto na izgradbata, osobeno vo pogolemite urbani centri tie ostanale vtkaeni vo gradskoto tkivo. Vo pogolem broj industriski kapaciteti zastapeni se dejnostite so dolgogodi{na tradicija (prehranbena, tekstilna, hemiska, drvna, grade`ni materijali, metaloprerabotuva~ka i dr.).

Grafik:Prostorna razmestenost na delovnite subjekti od prerabotuva~kata industrija vo urbani i ruralni op{tini (struktura vo %)

Vo odnos na realizacijata na postavkite za prostorna razmestenost na

stopanskite kapaciteti ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Kumanovo, Strumica i dr.), dodeka na drugite podra~ja sostojbata i ponatamu e mnogu nepovolna. Vo pogolemiot broj edinici na lokalna samouprava so ruralni karakteristiki, stopanstvoto se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto i sé u{te ne se doneseni urbanisti~ki planovi kako preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe na proizvodni kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.

Osnova za disperzija na stopanskite sodrìni spored postavkite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ramnomeren razvoj na prostorot na Dràvata e sozdavawe na prostorni uslovi za nivno locirawe i gradba. So izrabotka na urbanisti~ka dokumentacija se sozdava institucionalna osnova za formirawe na stopanski zoni vo site naselbi, kako preduslov za komunalno opremuvawe i soobra}ajna povrzanost so potesnoto i po{irokoto okruùvawe. Istotaka so postojnata urbanisti~ka dokumentacija za stopanski kompleksi von naseleni mesta se sozdava mreà na disperziranite mali rabotni sredi{ta koi

D el. sub. vo prerabotuva~ka industrija vo op{ tini so

sedi{ te vo selo5 .7% D el.sub. vo

prerabotuva~ka industrija vo op{ tini so

sedi{ te vo grad

94.3%



{to pozitivno }e vlijaat na demografskiot, urbaniot i ekonomski razvoj na op{tinite i vkupno na razvojot na Republikata.

Denes, koga se sozdadeni sistemski uslovi za razvoj na pretpriemni{tvoto, edinicite na lokalnata samouprava i investitorite soo~eni se so problemot na nedostig na adekvaten prostor za locirawe na stopanski kapaciteti. Se pravat napori ovaa pre~ka da se otstrani, na na~in so koj vaè~kata (no i zastarena) prostorno planska dokumentacija da se izmeni i dopolni, no toa e sloèn i dolgotraen proces. Vo tek se izmeni i dopolnuvawa na prostorni i urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanski zoni vo op{tinite.

Spored dostavenite informaciii od izve{tajnite edinici, vo tekot na 2005 god. doneseni se urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanska namena vo slednite edinici na lokalnata samouprava:

1. Op{tina Del~evo ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za stopanski kompleks

• Del~evo 1) benzinska stanica "Zapad" so povr{ina 0,91 ha 2) lokalitet "Stubleto" planski opfat 1,6 ha 3) baza "Zvegorska reka" planski opfat 9,52 ha

• Naseleno mesto Zvegor 4) "Benzinska plinska stanica"-povr{ina 0,77 ha

• s. Grad 5) stopanski kompleks "Pilana"so povr{ina od 2,99 ha

• Planina Golak 6) DUP "Turisti~ki lokalitet-"Golak" , planski opfat 12 ha

2. Op{tina Ilinden ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto-lokalitet Ogra|a,

planirana povr{ina 9,9 ha- vo faza na donesuvawe 3. Op{tina Bogdanci

• stopanski kompleks (Bogdanci), povr{ina 97831 m2, servisna dejnost

4. Op{tina Krivoga{tani • servisni zoni vo Krivoga{tani so povr{ina od 7650

m2 i 798m2 5. Op{tina Bogoviwe

• industriski zoni 1) Bogoviwe, 30 ha; 2) Kamewane, 20 ha;

6. Op{tina Negotino • industriski zoni

1) DUP "Modul"1-1,2ha-Negotino 2) DUP "Modul"2-1,9ha-Negotino 3) D. Disan 4) Crveni Bregovi 5) Voj{anci 6) Tremnik

• zoni za malo stopanstvo



7) GUP stopanski kompleks "Porta"-1,9 na Negotino 7. Op{tina Radovi{

• industriski zoni 1) Radovi{ 13,47 ha

• zoni za malo stopanstvo 2) Radovi{ 13 ha

8. Op{tina Kumanovo • industriski zoni

1) lokalitet UE Industrija, 2,02 ha 9. Op{tina Jegunovce

• Zona za malo stopanstvo 1) Soglasno noviot GUP za naseleno mesto s. Jegunovce se

predviduva zona na malo stopanstvo vo ~ii ramki e i servisnata zona so P=4,78 ha kako i stopanski kompleks so P=2,5 ha

10. Op{tina Drugovo • zoni za malo stopanstvo

1) nm Drugovo P=0,31ha 11. Op{tina Bitola

• stopanski kompleksi 1) s. Sekirani-Dragoàni so P=15ha, obrabotka i skladirawe na

tutun 12. Op{tina Debar

• (spored GUP za grad Debar usvoen 2005 godina) 1) industriski zoni -11,02 ha 2) zoni za malo stopanstvo-15,40ha 3) servisni zoni-0,41 ha

13. Op{tina Petrovec • zoni za malo stopanstvo

1) Ràni~ino (UDNM) P=45,93 ha • stopanski kompleksi

2) Ràni~ino GUP za stopanski kompleks P=43,02ha 14. Op{tina Kriva Palanka

• stopanski kompleksi 1) "Krkqa"

15. Op{tina Sveti Nikole • zoni za malo stopanstvo

1) von grad, proizvodstvo i skladovi, P=5,4ha; 16. Op{tina Valandovo

• industriski zoni 1) Valandovo P=4,13 ha

• zoni za malo stopanstvo 2) Valandovo 3) Josifovo 4) Pirava 5) Udovo

• servisni zoni



6) 1. Valandovo 3,3 ha • stopanski kompleksi

7) Udovo P=5,7 ha 17. Op{tina Novo Selo

• stopanski kompleksi 1) Kole{ino P=100000m2, proizvodstvo, 150 vraboteni 2) Borisovo P=2000m2, proizvodstvo, 21 vraboteni 3) Pot P=2500m2, pakuvawe, 5 vraboteni 4) âm-Prom P=1500m2, proizvodstvo, 5 vraboteni 5) Market Promet P=5000m2, proizvodstvo, 5 vraboteni 6) Fagus Produkt P=10000m2, proizvodstvo, 5 vraboteni

18. Op{tina Karpo{ • industriski zoni, zoni za malo stopanstvo, servisni

zoni 1) Zloku}ani-14,6 ha (servisni dejnosti) 2) Momin potok-22,15 ha (DUP)-namenata na urbaniot opfat e

lesna industrija(servisi i proizvodstvo) 3) Krivi dol-9 ha

19. Op{tina Bosilovo • zoni za malo stopanstvo

1) nm Robovo, P=4 ha 20. Op{tina [uto Orizari

• vo atari von naseleni mesta na dvete strani od obikolnicata niz atarot na Gorno Orizari i atarot na Dolno Orizari

21. Op{tina Lozovo • zoni za malo stopanstvo (vo Lozovo)

22. Op{tina ê{inovo-Oble{evo • stopanski kompleksi

lokalitet "Progonot" ko Span~evo, Predlog plan 2004-2014 god. za proizvodstvo i prerabotka na hrana i za~ini, objekt za priem, smestuvawe i prerabotka na ìtni kulturi, P=2,16 ha

23. Op{tina Ko~ani • stopanski kompleksi (vo 2005)

1) "Mlin"ko Gorni Podlog P=1,44 ha; 2) "Poljanica" ko Ko~ani P=0,36 ha.

24. Op{tina \or~e Petrov • industriski zoni

1) DUP del od Zapadna industriska zona, UM ul. Lepenec so planirana povr{ina industrija-24916 m2, grade`na industrija 38 289 m2

• zoni za malo stopanstvo i servisi P=21022m2 25. Op{tina Brvenica

• stopanski kompleksi 1) GUP za stopanski kompleks nm êlopek 2005-2015 P=1,70 ha



So izrabotkata na planskata urbanisti~ka dokumentacija se otvora proces za nadminuvawe na postojnata neramnoteà vo razmestenosta na stopanskite kapaciteti, kako eden od vaè~kite segmenti na vkupniot razvoj.

So Prostorniot plan i so urbanisti~kite planovi se ovozmoùva razmestuvawe na stopanskite kapaciteti spored modelot na koncentrirana disperzija vo prostorot: pro{iruvawe na stopanski zoni vo samite urbani prostori, osnovawe na novi stopanski zoni izdvoeni od grade`noto podra~je na naselbite i nivno komunalno opremuvawe i planski pristap vo utvrduvawe na lokaliteti za izgradba na poedine~ni stopanski kompleksi nadvor od naselbite. Postoi opredelbata industrijata, maloto stopanstvo i pretpriemni{tvoto prioritetno da se smestuvaat vo zonite utvrdeni so urbanisti~kite planovi vo grade`nite podra~ja na naselbite so nastojuvawe kon podobro iskoristuvawe na postojnite industriski i stopanski zoni nameneti za ovie dejnosti so cel optimalno iskoristuvawe na prostorot i infrastrukturata i spre~uvawe na neopravdanoto zavzemawe na novi povr{ini.

Prostorna razmestenost na proizvodnite kapaciteti se temeli na vramnoteùvawe na razvojot so vospostavuvawe na {iroka mreà na mali i raznovidni proizvodni edinici i ponatamo{no ureduvawe na ve}e formiraniite golemi i sloèni stopanski celini od posebno zna~ewe za stopanstvoto na Dràvata.

Stopanskite zoni vo prostorot se locirani na dva na~ina: ‡ zoni vo sostav na naselbata i ‡ zoni nadvor od naselbata.

Vo nekoi urbani prostori stopanskite kapaciteti se locirani i vo ramki na stanbenite zoni soglasno propisite za za{tita na ìvotnata sredina.

Promeni vo prostorot

Vo tekot na 2005 godina, spored podatocite dostaveni so Informativnite listovi, evidentirani se novo-izgradeni stopanski objekti ili objekti koi se vo gradba, vo slednite op{tini:

1. Op{tina Berovo • sto~arski farmi

1) s. Ma~evo, 20 ovci 2) s. Vladimirovo, 30 kozi

2. Op{tina Del~evo • industriski objekti

1) Kapacitet vo izgradba-tekstilna industija so povr{ina od 670m2, vo industriska zona

2) Kapacitet vo izgradba-drvna industrija (proizvodstvo na furnir) na povr{ina od 0,99 ha

3. Op{tina Ilinden • industriski objekti (stopanski i delovni ) vo

naselenite mesta: Ilinden -8 objekti, Marino-dva objekti, Kadino eden objekt, Ajvatovci -eden objekt, Miladinovci-eden objekt, Tekija, Deqadrovci, Bu~inci, po eden objekt

4. Op{tina Krivoga{tani



• industriski objekti: Melnica za bra{no, Krivoga{tani, 29 toni na 24 ~asa

5. Op{tina Tearce • industriski objekti

1) Metalo-strugarska hala-s. Le{ok, povr{ina P=953m2 2) Pogon za prerabotka na drvos. Pr{ovce, P=368,44m2 3) Separacija so drobewe pesok s. Pr{ovce,p=696 m2 4) Pogon za proizvodstvo na leb i beli peciva s. Slatino,

P=776,16m2 5) Pogon za vitkawe bet. armatura s. Slatino, p=50m2

• turisti~ko-ugostitelski objekti 6) Ugostitelski objekt so leten bazen so P=4567m2 vo s. Nera{te

• ribnici 7) Ribnik so restoranP=2890m2 vo s. Dobro{te 8) Ribnik so P=450m2 vo s. Tearce

6. Op{tina Bogoviwe • Industriski objekti

1) Frigo tehnika, 46 vraboteni, 3000 m2, Bogoviwe 2) Hit 73, 11 vraboteni, 1500 m2, Kamewane

• turisti~ko-ugostitelski objekti 3) Elita, Kamewane, Hajberi, Pal~i{te, Las Vegas, Pirok

• sto~arski farmi 4) Kamewane, Bogoviwe, Novo selo 2 i Selce

• Ribnici Jelovjane 7. Op{tina Negotino

• Industriski objekti 1) Negotino 2,5 ha (stara industriska zona)

8. Op{tina Vev~ani • turisti~ko-ugostitelski objekti

1) Vev~ani (lokalitet Jankov Kamen)- planinska ku}a so P=90m2 9. Op{tina Jegunovce

• industriski objekt 1) Vo n.m. [em{ovo vo tek e izgradba na stopanski objekt za

proizvodstvo na slatki i konditorski proizvodi so neto korisna povr{ina od 210 m2;

10. Op{tina Centar 1) Novi stopanski objekti (9000m2 Tasino ê{mi~e i 20000m2 Stara

@elezni~ka stanica) 11. Op{tina Debarca

• Industriski objekti 1) Bel~i{ta-m.v. Sini Viroj, vrabotuvawe 200 lu|e, pove}e

dejnosti, P=10000m2 12. Op{tina Vasilevo

• industriski objekt 1) Deloven objekt vo nm Vasilevo, prodaèn salon za motori,

proda`ba na rezervni delovi i servis, so P=0,072 ha



2) Deloven objekt vo Vasilevo vo izgradba za izrabotka na delovi za elektro aparati, P=0,072 ha

3) Dogradba na deloven objektvo s. Grado{orci za proizvodstvo na elektro oprema, P=0,0150 ha

4) turisti~ko-ugostitelski objekti 5) vo s. Vasilevo vo izgradba P=0,07 ha 6) vo s. Vladevci, 2 vraboteni, povr{ina 0,03 ha

13. Op{tina Drugovo • ribnici

1) Malkoec, vo izgradba, vo tek e pribirawe dokumentacija 14. Op{tina Bitola

• Industriski objekti 1) Hala za betonski elementi, Lokalitet: Industriski pat, 20

vraboteni, P=900m2 2) Hala za betonski elementi, Lokalitet: Industriski pat, 20

vraboteni, P=1200m2 3) Hala za tekstilno proizvodstvo, Pat za Kravari, 200 vraboteni,

P=4000m2 4) Hala za tekstilno proizvodstvo, Pat za Kravari, 150 vraboteni,

P=3000m2 5) Hala za tekstilno proizvodstvo, Industriski pat, 220

vraboteni, P=4500m2 15. Op{tina Gevgelija

• Industriski objekti (se raboti za gradbi vo tek-otpo~nati ili vo faza na dovr{uvawe)

1) "Izdu{nov"proizvoden pogon za lesna konfekcija 2) "Tehnoalat komerc"-proizvodstvo na konzerviran zelen~uk 3) "[imov"Benzinska pumpa 4) "Medium komerc"-magacin so proizvoden pogon 5) "@ito prom"silosi za ìto, Stopanska zona Negorci-

lokalitet"Blokotehna" 16. Op{tina Debar

• industriski objekt 1) Pekara (vo izgradba), lokalitet-Trafostanica Debar, P=455m2

• ribnici 2) Mrestili{te za avtohtona pastrmka, vo krug na HEC "[piqe" so

kapacitet 150000edin. podmladok, P=80m2 17. Op{tina Novo Selo

• sto~arski farmi 1) Su{ica, 930 kraviP=20000m2

• ribnici 2) Su{ica, kapacitet 100kg, P=1000m2 3) Draèvo, kapacitet 500 kg, P=500m2 4) Staro Kowarevo, kapacitet 1500kg, P=2000m2

18. Op{tina Staro Nagori~ane • industriski objekt

1) nm. êlopek, 100 vrabotuvawa, konzervirawe na hrana, povr{ina 4,9 ha;



19. Op{tina Bosilovo • benzinska pumpa vo izgradba

20. Op{tina [uto Orizari • industriski objekt

1) na atar na Dolno Orizari (1 ha) 2) vo naselbata [uto Orizari (DUP lokalitet B-o,5ha)

21. Op{tina Demir Kapija • industriski objekt

1) Popova Kula, 9vraboteni, proizvodstvo na vino, P=20 ha; 22. Op{tina Strumica

• industriski objekt 1) Strumica, korisna povr{ina 2850 m2 2) S. Prosenik 85m2

23. Op{tina Vinica • turisti~ko-ugostitelski objekti

1) mv "Topli~ki rid" na oddale~enost od 3 km od Vinica vo KO Istibawa, motel -restoran "Sliv" so P= 3423 m2, so kapacitet na restoran od 350 mesta i sobi za spiewe so kapacitet od 80 kreveti i 15 vraboteni

24. Op{tina ê{inovo-Oble{evo • industriski objekt

1) Mlin za bra{no, P=269,8m2 2) Mlin za sto~na hrana P=155,77 m2 3) Magacin za skladirawe P= 1551,36m2

25. Op{tina Vrane{tica • industriski objekt

1) Izrabotka na plasi~na ambalaà za mle~ni proizvodi Bigor Dolenci, 3 vraboteni, 0,1 ha

• trgovski centar 2) Magacin za grade`ni materijali -planiran Staroec 0,2 ha

vraboteni; • sto~arski farmi

3) Bigor Dolenci kapacitet 100 ovci, 6 vraboteni, 0,6 ha 26. Op{tina Brvenica

• industriski objekt 1) Brvenica, vo gradba, konfekcija P=979,13 m2

27. Op{tina Probi{tip • industriski objekt

1) "ZEOLITBSB", proizvodstvo na zeolit P=1156,5 m2 Navedenite promeni vo prostorot(∗ ukaùvaat za naporot i te`nenieto na

edinicite na lokalnata samouprava kako nositeli na stopanskiot razvoj za svoite podra~ja aktivno da se vklu~at vo pazarnoto stopanstvo i razvojot na

(∗ Navedenite promeni vo prostorot se necelosni so ogled na relativno maliot odziv na izve{tajnite edinici koi dostavile Informativni listovi za promenite vo prostorot za 2005 god.



vkupnata ekonomija, so {to se o~ekuva i porast na vrabotenata rabotna sila na naselenieto. So toa se postignuva odreden stepen na disperzija na stopanskite sodrìni i vo prostorite kade do sega ne bile sozdadeni uslovi za razvoj na drugi dejnosti osven na zemjodelstvoto. Spored prezentiranite podatoci, najgolem del od novoizgradenite stopanskite kapaciteti se od oblasta na proizvodnite dejnosti, dodeka objekti od domenot na razvojot na turizmot i ugostitelstvoto se evidentirani vo op{tinite: Tearce, Bogoviwe, Vev~ani, Vasilevo i Vinica. Ova ukaùva na seu{te malite efekti {to se postignuvaat vo razvojot na ovaa zna~ajna stopanska oblast koja {to vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod na makedonskata ekonomija u~estvuva so mnogu mal procent od 1,7%. 3

Vo ramki na politikata za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo 2005 god. aktivnostite bea naso~eni kon promocija na turisti~kata ponuda so celosno angaìrawe na delovnite subjekti od turisti~koto stopanstvo preku promotivni materijali, u~estvo na me|unarodni manifestacii, poseta na stranski turoperatori so cel prezentacija na turisti~kite potencijali i vrednosti na na{ata zemja i proda`ba na na{iot turisti~ki proizvod na stranskiot pazar so privlekuvawe na pogolem broj turisti od razni destinacii vo svetot.

Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori moè da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali. Spored razmestenost na kapacitetite i natamu dominiraat ezerskite mesta, potoa sledi gradot Skopje so pogolemite hotelski objekti, planinskite mesta, bawite i ostanatite turisti~ki mesta.

Spored prostorniot raspored na nivo na op{tini, dominira gradot Ohrid, potoa Struga, Resen i Skopje kako zaednica na op{tini.

Vo odnos na vidovite na smestuva~kite kapaciteti spored brojot na leglata najzastapeni se: privatnite sobi, ostanati objekti, hotelite i sli~ni objekti i na kraj leglata po kampovite4.

Finalni sogleduvawa

Opredelbata za poramnomerna i racionalna organiziranost na stopanskite prostori se ostvaruva preku izrabotkata na regionalnite prostorni planovi koi se vo tek na izrabotka i vo faza na usvojuvawe. Razvojot na industrijata prodolùva vo pravec na pogolemo iskoristuvawe na postojnite revitalizirani kapaciteti, izgradba na novi pomali proizvodni objekti, racionalna alokacija vrz principite na objektivnost i raspoloìvost na razvojnite faktori, preku koristewe na lokacionite prednosti: upotreba na resursite vo prostorot, postojnata infrstrukturna opremenost, pazarot i raspoloìvata rabotna sila. Postojnite industriski zoni seu{te ne se dovolno racionalno iskoristeni, potrebni se dopolnitelni vloùvawa za dooformuvawe i nivno

3 Strukturnite procenti se odnesuvaat na 2002 godina. Realno, se o~ekuva isto strukturno u~estvo i vo 2005 godina so ogled na malata dinamika na promeni vo ovaa stopanska oblast. 4 Ocenkata e napravena vrz osnova na podatocite za 2004 god. so ogled na toa {to postojnata metodologija na obrabotka i objavuvawe na ovie podatoci ne e prilagodena na vremenskiot rok za izrabotka na Godi{niot izve{taj na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2005 god. No zaradi malata dinamika na promeni vo ovaa oblast, prezentiranite kvalitativni ocenki korespondiraat so realnite sostojbi vo 2005 godina.



infrastrukturno i finkcionalno doopremuvawe, so otvarawe na komplementarni proizvodni i dejnosti od tercijarniot sektor: trgovski, transportni, carinski, {pediterski i sli~en magacinski i skladi{en prostor. Kako prioritet se postavuva ponatamo{na prestruktuirawe na stopanskite subjekti spored pazarnite kriteriumi (promena i prilagoduvawe na proizvodnite programi), racionalno koristewe na prostorot, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i za{tita i unapreduvawe na okolinata. Pri procesot na odlu~uvawe i alokacijata na stopanskite kapaciteti prioriteno da se koristat postojnite aktivni zoni, pa duri po iskoristuvaweto na raspoloìviot postoen prostor da se planiraat novi zoni ili da se ureduvaat ve}e planiranite utvrdeni so postojnata urbanisti~ka dokumentacija. Posebno zna~ewe za idniot razvoj ima ureduvaweto i funcionalnoto osposobuvawe na proglasenata slobodna ekonomska zon "Bunarxik" kako silen faktor za zgolemuvawe na udelot na R. Makedonija vo me|unarodnata razmena na dobra i dopolnitelen pottik za dinamizirawe na razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija. Vo odnos na prostornata lokacija na stopanskite dejnosti, zna~ajno e da se vospostavat mehanizmi i merki za pottiknuvawe i olesnuvawe za podra~jata so slabo razviena ekonomija.

Orientacija kon evropskiot pazar ostanuva opredelba na politikata i strategijata na industriskiot razvoj vo R. Makedonija preku sozdavawe na visokokonkurentni i kvalitetni proizvodi vklopeni vo evropskite standardi. Osvojuvaweto na ovie standardi, kako i ~lenstvoto vo STO, se pretpostavki za dolgoro~en pristap kon ovoj pazar. Organiziranoto sledewe na strategijata na kapitalot na ovoj pazar, e zna~aen input vo politikata na izborot na prioritetni domeni za sorabotka, kooperacija i zaedni~ki vloùvawa od strana na izvoznite pretprijatija. Vo taa funkcija, vo nacionalnata izvozna strategija, osobeno zna~ewe treba da ima organiziraweto na soodvetna informaciona baza i olesnuvaweto na desiminacijata na informaciite do korisnicite.

R. Makedonija koja ja deli {irok tehnolo{ki jaz od razvienite zemji, treba da gradi politika na inovirawe na izvoznata struktura preku anticipacija na osnovnite pravci na sovremenite promeni vo svetskata izvozno-uvozna matrica i promovirawe na ekonomskite odnosi, trgovijata, investiciite, politikata na delovnite subjekti, transportot itn. Vo odnos na razvojot na turizmot da se aktiviraat site segmenti vo Dràvat koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kta ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata ekonomija na R. Makedonija. Turisti~kata valorizacija e vtemelena na soznanieto za prirodniot ambient, sozdadenite vrednosti i nivnite atraktivni faktori koi }e obezbedat za turisti~kiot proizvod najdobri efekti. Komparativni prednosti na ambientalnite, kulturnite, prirodnite, soobra}ajnite i drugi podra~ja se preduslov za dinamizirawe na ovaa perspektivna stopanska dejnost vo na{ata ekonomija.

4.2. Koristewe na zemji{teto

Opredelbite zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na koristewe na zemji{teto koi se odnesuvaat na osnovnata transformacija na zemji{teto predviduvaat do 2020 god. da se izvr{i prenamena na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i



napu{teni oranici i bav~i od 6, 7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produktivna namena (koristeni od primarniot sektor) da iznesuvaat 2.335.000 ha ili zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini za 94.000 ha (4%). Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolemi povr{ini }e zavzema zemjodelskoto zemji{te so 1.196.000 ha ili 46,5% od vkupnata teritorija na Republika Makedonija, odnosno 51,2% od produktivnite povr{ini, a {umite i {umskoto zemji{te }e zavzemaat 1.140.000 ha ili 48,8% od produktivnoto zemji{te.

Povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te }e se zgolemat od sega{nite 997.000 ha na 1.140.000 ha ili zgolemuvawe za 14%, a so toa vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 44,3%. Vo kontekst na zgolemuvaweto na povr{nite pod {umi do 2010 god. se planira da se po{umat 79.220 ha, a do 2020 god. 70.780 ha ili vkupno {umite da se pro{irat so 150.000 ha novopo{umeni povr{ini. Vkupnoto {umsko zemji{te obrasnato so {umi vo 2020 god. }e iznesuva 1.039.560 ha, odnosno {umovitosta }e iznesuva 40,4%, ili zgolemuvawe vo odnos na 2001 god. za 4%. Planiranoto namaluvawe na zemjodelskoto zemji{te od sega{nite 1.244.000 ha na 1.195.000 ha vo 2020 god. proizleguva od prethodno spomenatata prenamena na del od povr{inite pod ugari i neobraboteno zemji{te so slabi proizvodni kvaliteti (niska bonitetna vrednost, nepovolnost za primena na mehanizacija i razvieni erozivni procesi) vo {umsko zemji{te. Kvalitativni promeni se predvideni vo strukturata na koristeweto na obrabotlivoto zemji{te. Povr{inite pod pasi{ta so nezna~itelno namaluvawe od 5.000 ha se zadrùvaat na 625.000 ha, so {to vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 24,3%, a vo vkupnata zemjodelska povr{ina (1.195.000 ha) so 52,3%. Obrabotlivite povr{ini se namaluvaat od 612.000 ha vo 2001 god. na 570.000 ha vo 2020 godina ili za 42.000 ha. Osven kaj oranicite i bav~ite, kaj ostanatite kulturi e predvideno zgolemuvawe na povr{inite do 2020 god., odnosno kaj ovo{nite nasadi za 76%, kaj lozovite nasadi za 30% i kaj livadite za 10%. Realno namaluvawe na povr{inite pod oranici i bav~i, vsu{nost, ne postoi, bidej}i 35% od niv ne bea zaseani (po pove}e osnovi). Vo strukturata na oranicite i ponatamu povr{inite pod ìta }e imaat dominantno u~estvo (53%) so nezna~itelno zgolemuvawe od 11.000 ha, povr{inite pod industriski kulturi }e se zgolemat od 38.000 ha na 70.000 ha, povr{inite pod gradinarski kulturi od 61.000 ha na 70.000 ha i fura`nite kulturi }e se zgolemat od 37.000 ha na 65.000 ha.

Vrz osnova na analizata na dobienite podatoci za sledewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo oblasta na koristewe na zemji{teto, moè da se konstatira slednovo:

‡ prenamena na neproduktivnite povr{ini e izvr{ena vo sedum op{tini: Ilinden (5,0 ha), Berovo (12 ha vo {umsko zemji{te), Gevgelija (Javorica 12 ha, Karaula 10ha, Uma 5ha), Aerodrom (pasi{ta 40 ha i {umi 10 ha), Sveti Nikole (obrabotlivo zemji{te 5,4 ha), Stara Besvica 40 ha, â{ka 25 ha vo {umi;

‡ po{umuvawe e izvr{eno vo 24 op{tini i toa: Kru{evo 4 ha, Tearce 1,1 ha, Negotino (Krivi Dabec 40 ha i Japrila 30 ha), Vev~ani 0,20 ha, Rankovce 1 ha, Kumanovo (18 ha-nema lokacija, KO @egqane Kitka 90 ha, KO Lipkovo Starovo{ 15 ha, KO Slup~ane Mokro po 10 ha), Berovo 12 ha, Debarca (Peralio 20 ha, Ilinska crkva 15 ha, s.



Me{ei{ta 5 ha), Peh~evo (Mle~na 28 ha, Gadov rid 14 ha, Ramno borje 1,5 ha i Vini~ka reka 0,5 ha), Gevgelija (13 ha, Do{nica 22 ha), Debar (Debarsko Ezero 15 ha, KO Novak Osoj 20 ha), Aerodrom 30 ha, K. Palanka (s. Drenak ostrec 5 ha, Do~eva vodenica 13 ha), Valandovo 2 ha, Novo Selo (Smolare 11,67 ha, Kole{ino 12 ha, Novo Selo 11,3 ha), Zajas (Ligata 12 ha), Demir Kapija (Stara Besvica 40 ha), â{ka (Dolgi rid 25 ha), Strumica (Dva pata 4 ha), Lozovo (Axibegovo), Ko~ani (Aramiska ~e{ma 10 ha), \or~e Petrov (Volkovo 2 ha), Probi{tip (Jalovi{te 1 ha) i Kratovo (Kirija 30 ha, Stankova ogrwa 5 ha, Grbelo 2,5 ha), Veles (KO Karaslari Jojlexik 85 ha), Demir Kapija (KO Besvida Japila 40 ha), Ko~ani (KO Jastrebnik Smlakite 30 ha), Kratovo (KO Trnovec Korija 30 ha), Resen (KO [trbovo Dolgi rid 40 ha), Sveti Nikole (KO Haxibegov Sivri), Strumica ([SE Kosturino 36 ha), Tetovo (KO Novo selo Duga~ki nivi 5 ha);

‡ namaluvawe na produktivni povr{ini e zabeleèno vo op{tinite: Berovo 12 ha, Saraj 12,22 ha, [uto Orizari (Dolno Orizari 30 ha, Vizbegovo 15 ha, nivi 0,5 ha, lozja 3 ha i pasi{ta 1 ha).

Iako navedenite podatoci se necelosni, so ogled na relativno maliot odziv na izve{tajnite edinici za popolnuvawe na Informativniot list, sepak moè da se zaklu~i deka registriranite promeni vo koristeweto na zemji{te se indikator na intenciite na lokalnata samouprava i soodvetnite resori za pozitivni promeni i vo domenot na koristeweto na zemji{teto.

4.3. Urbanizacija i sistem na naselbi

Procesot na urbanizacija vo Republika Makedonija ve}e podolg vremenski period pretstavuva eden od dominantnite procesi na vkupniot op{testveno-ekonomskiot razvoj.

Kako isklu~itelno kompleksen proces, ~ii determinanti se osnovnite ramki i atributi na socio-ekonomskiot razvoj, toj pretstavuva neposreden vlijatelen faktor i osnovna ramka vo koja se odviva razvojot na naselenite mesta. Vo povraten smisol preku identifikacijata na osnovnite parametri na urbanizacijata se determinira i nivoto na sevkupnata razvienost na op{testvoto.

Vo funkcija na efikasen op{testveno-ekonomski razvoj naglasena e neophodnosta za vospostavuvawe na visok stepen na korelacija pome|u stopanskiot razvoj i urbanizacijata iskaàni preku nivoto na ekonomskata razvienost i nivoto na urbaniziranost.

I pokraj evidentniot proces na zgolemuvawe na zonata na vlijanie na gradskite naselbi vrz neposrednoto okruùvawe, proporcionalno na goleminata, stepenot na ekonomski razvoj i mestoto i ulogata vo ramkite na sistemot na naselbi vo dràvata, prisuten i vo analiziraniot period, sepak procesite i tendenciite se u{te pokaùvaat diskrepancija pome|u brziot porast na nivoto na urbaniziranost (iskaàn preku visoko nivo na populaciska koncentracija vo urbanite centri) i dinamikata na stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost. Ovoj ras~ekor pretstavuva osnovna pri~ina poradi koja procesot na urbanizacija ne pretstavuva, vo site segmenti, pozitiven vlijatelen faktor na vkupniot razvoj.



Zonite na vlijanie na golemite i sredno golemite gradovi se direktno povrzani i so prostorno-fizi~ki povrzuvawa na ruralnite opkruùvawa so urbanite aglomeracii. Ovie prostorno-fizi~ki spojuvawa sî u{te i vo analiziraniot period se manifestiraat vo dva oblici na radijalno pro{iruvawe i sozdavawe na kompaktni prostori i linearni povrzuvawa dol` komunikaciite. Vo okruùvawata na golemite i sredno golemite gradovi (Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Kumanovo) i ponatamu se evidentiraat pojavi od dvata tipa, za razlika od malite gradovi kade se pojavuva ograni~en broj na radijalni pro{iruvawa, koi ~esto imaat i karakter na nelegalna izgradba.

Aktuelniot period na tranzicija so zna~ajni strukturni op{testveni promeni koi gi uslovuva, ima svoj neposreden odraz vrz procesot na urbanizacijata kako kompleksen op{testven proces so svoite osnovni komponenti: demografska, funkcionalna i prostorno-fizi~ka.

Karakterot i intenzitetot na nastanatite promeni imaat neposredno vlijanie vrz celokupnata struktura na naselenite mesta. Vsu{nost najzna~ajnite promeni vo domenot na urbanizacijata neposredno se manifestiraat preku promenite vo centrite so visoka populaciska koncentracija i funkcionalna i infrastrukturna ekipiranost.

Slednite indikatori ukaùvaat na aktuelnoto dostignato nivo na ìvotniot standard vo 2003 god:

- stapka na natalitet - 13,3 ‰; - stapka na mortalitet - 8,9 ‰; - stapka na priroden prirast - 4,4 ‰; - stapka na nepismenost 3,1%; - zdravstven standard 2,2 lekari/1000 ìteli; - stanbena povr{ina po ìtel - 24,6 m2 Razvojnite, vo prv red nivoto na ekonomskata razvienost i stepenot na

urbaniziranost se nao|aat vo direktna me|usebna povrzanost i uslovenost. Promenite vo metodologijata na sledewe, analizirawe i objavuvawe na ovie podatoci od oficijalnite institucii, ne davaat mo`nost za sogleduvawe na trendovite, vlijanijata i me|usebnata korelacija na ovie bitni indikatori za procesot na urbanizacija. Vo sekoj slu~aj, aktuelnite dvièwa i promeni vo procesot na industrijalizacija i industriski razvoj i dinamikata na vkupniot stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost vo ovoj period sî u{te manifestiraat neusoglasonost so nivoto na urbanizacija i urban razvoj.

Promenite vo stopanskiot i vkupniot op{testven razvoj koi nastapija so procesot na tranzicija, novite pazarni orientacii, prodorot na stranski investicii i sé posilna afirmacija na privatniot kapital i inicijativa, predizvikaa postepena supstitucija na procesot na industriska polarizacija so proces na po~etna umerena disperzija kon pomalite i poslabo razvienite gradovi i, posebno, kon periurbanite zoni. Investiraweto vo malo stopanstvo na ruralnite prostori povlekuva i razvoj na neophodna infrastruktura, uslugi i drugi sodrìni od op{testven standard, {to sé vkupno moè da se kategorizira kako proces na urbanizacija na ruralnite prostori.

Kompleksnosta i seopfatnosta na procesot na industrijalizacija moè da se sogleda so analiza na site faktori i indikatori koi vlijaat ili go determiniraat ovoj proces: ekonomski, socijalni, kulturni, obrazovni, ekolo{ki i sl. Mnogu biten pokazatel za progresot na urbanizacijata i urbaniot razvoj vkupno, sekako e i obemot i dinamika na izrabotka, usvojuvawe i



implementirawe na urbanisti~ko-planska dokumentacija, kako osnova za racionalna organizacija, ureduvawe, planski naso~en, odnosno odr`liv razvoj i za{tita na odreden prostor. Procesot na tranzicija, a osobeno aktuelniot proces na decentralizacija, dovede do zna~ajni promeni vo ovoj segment, osobeno od aspekt na zgolemuvawe na odgovornostite i nadle`nostite na lokalnata samouprava kako najodgovoren subjekt za vkupniot razvoj, no i kako kreator, menaxer i programer na investiciskite aktivnosti koi go opfa}aat i procesot na pokrivawe na prostorot so planska dokumentacija. Vo toj smisol, odredeni te{kotii ve}e se evidentni osobeno kaj pomalite i ponerazvienite op{tini i onie koi se soo~uvaat so suficit na tehni~ka i kadrovska ekipiranost. Obemot i dinamikata na izrabotka i usvojuvawe, a osobeno implementirawe na planskata dokumentacija e direktna i konkretna odgovornost na lokalnata samouprava, taka da intenzitetot i kvalitetot na ovoj proces vo golema mera zavisi od lokalnite programi za razvoj, raspoloìviot buxet na op{tinite i osobeno mo`nosta za privlekuvawe na lokalni i nadvore{ni investicii.

Vrz osnova na podatocite od izve{tajnite edinici, moè da se sogledaat aktivnostite na oddelni op{tini vo izrabotka, usvojuvawe i implementirawe na planskata dokumentacija, niz pregledot prezentiran vo tabelata:

Tabela: Urbanisti~ko-planska dokumentacija usvoena vo tekot na 2005 g. Vid na urbanisti~ki plan/dokumentacija

br.

op{

tina

GU

P -

nov

povr

{in

a (h

a)

GU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

nov

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

UD

NM

- no

v

povr

{in

a (h

a)

UD

NM

- iz

men

a i

dopo

lna

povr

{in

a (h

a)

Op{

t A

kt -

nov

povr

{in

a (h

a)

1 Veles 1 1.5 3 6.1 2 Saraj 1 3 3 3 Bitola 6 76.3 1 2 4 Debar 1 490.3 1 5 Ki~evo 8 71.5 6 Petrovec 2 157 7 Resen 5 8 K.Palanka 4 18.1 3 838 9 Karpo{ 15 187.9 2 169

10 St. Nagori~ane 4 11 Bosilovo 1 4 12 Ko~ani 1 39.7 13 Vrane{tica 1 2 14 Ohrid 1 24.6 4 16.9 15 \or~e Petrov 2 14.6 1 3.2 16 Dolneni 1 8017 Jegunovce 1 66 18 Centar 4 19 Negotino 5 323.3

VKUPNO: 3 556.3 3 64.3 41 368.7 9 29.4 8 1007 10 161 13 403.3

Vrz osnova na podatocite od izve{tajnite edinici za pro{iruvawe na urbanite opfati, odnosno izgradeniot prostor, moè da se sogledaat relativno



mali zafa}awa na neizgradeno zemji{te, {to moè da se prosledi niz podatocite prezentirani vo tabelata koja sledi:

Tabela:Novoizgradena povr{ina vo tekot na 2005 god. (ha)

Op{tina Vo gradski naselbi i

op{tinski centriVo selski naselbi

Saraj 12.2 Ara~inovo 10 Vasilevo 0.24 0.1 Drugovo 0.1 Bitola 30 15 Debar Petrovec 0.04 0.05 Resen 4 15 Kriva Palanka 0.1 0.1 Sv. Nikole 5.4 Novo Selo 1.5 8.9 [uto Orizari 4.5 3.5 D.Kapija 2.25 0.1 â{ka 0.3 0.6 ê{inovo-Oble{evo 6.5 Ko~ani 12.8 Vrane{tica 2.48 \or~e Petrov 25.5 28 Dolneni 4.5 Negotino 85 Rankovce 6.8 Kumanovo 1.24 0.2 Del~evo 11.03 4.2 Tearce 74.4 VKUPNO: 112.3 264.33

Zafa}aweto na novi povr{ini za gradba e pointenzivno vo ruralnite

naselbi, {to e potvrda na konstatacijata za intenzivnite aktivnosti na prostorite so ruralen karakter za izgradba na objekti prvenstveno za stopanska namena. Generalno, se voo~uvaat mali zafa}awa na novi prostori, {to e vo soglasnost so nasokite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za maksimalno koristewe na postojnite grade`ni podra~ja po pat na zgolemuvawe na gustinite, od aspekt na poracionalno iskoristuvawe na zemji{teto kako dragocen i skap resurs i za{tita na kvalitetnite obrabotlivi povr{ini.

Prezentiranite podatoci vrz osnova na izve{tajnite listovi pred sî ukaùvaat na sî u{te nedovolen odziv na lokalnite samoupravi za sledewe i informirawe za sostojbite i aktivnostite okolu izrabotka i usvojuvawe na planska dokumentacija i ne davaat mo`nost za analizirawe i sogleduvawe na ovie aktivnosti na nacionalno nivo. Vo ramkite na dostavenite podatoci moè da se konstatira najgolem intenzitet na aktivnostite na nivo na detalnoto planirawe, {to e objektivno i o~ekuvano poradi zna~eweto i ulogata na detalnite planovi vo hierarhijata na vkupnata dokumentacija i nivnata neohodnost za investicionite aktivnosti vo prostorot. Evidentna e i aktivnosta okolu izmena i dopolna na postojnite Urbanisti~ki dokumentacii za ruralnite naselbi koi inicirani od inicijativite za stopanski aktivnosti na oddelni lokalni investitori davaat idei i mo`nosti na lokalnata samouprava



preku zgolemuvawe na prostornite opfati na postojnite naselbi da rezerviraat novi, odnosno gi pro{irat postojnite zoni za stopanstvo ili drugi funkcii, predvideni ili ve}e vo faza na realizacija soglasno postojnata urbanisti~ka dokumentacija. Se o~ekuva ovie aktivnosti da bidat aktuelni i so pogolem intenzitet vo periodot koj sledi, poradi se pogolemata orientacija na nacionalnoto stopanstvo kon mali i sredni biznisi i lokalni i stranski investicii, za taa namena.

Tabela:Urbanisti~ko-planska dokumentacija vo procedura na izrabotka /usvojuvawe vid na urbanisti~ki plan/dokumentacija - vo procedura

br.

Op{

tina

GU

P -

nov

povr

{in

a

GU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a

DU

P -

nov

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

UD

NM

- n

ov (

UP

za

selo

)

povr

{in

a (h

a)

UD

NM

- iz

men

a I

dop

olna

povr

{in

a (h

a)

Op{

t A

kt -

nov

povr

{in

a (h

a)

GU

P z

a st

opan

ski

kom

plek

s

povr

{in

a (h

a)

UP

von

nas

elen

o m

esto

povr

{in

a (h

a)

1 Saraj 4 2 Veles 1 76.8 3 Vasilevo 1 4 Ohrid 1 5 Bitola 22 77.8 5 19.6 6 Debar 1 7 Ki~evo 9 8 Petrovec 1 4 2 9 Resen 2

10 K.Palanka 1 4 1 11 Sv. Nikole 1 12 Novo Selo 2 1 13 Karpo{ 18 361 1 14 Zajas 1 15 St. Nagori~ane 1 16 [uto Orizari 2 10 17 Strumica 1 896 18 Vinica 1 453.5 19 Brvenica 1 1.7 20 Vrane{tica 1 21 Ohrid 1 1 24.6 2 56 10 80 22 \or~e Petrov 7 143 1 4.2 23 Centar 8 1 24 Bogoviwe 1 25 Negotino 1 9.25 2 11.826 Rankovce 27 Del~evo 6 27.8 28 Kru{evo 1 1 9.929 Krivoga{tani 1 5.15 30 Tearce 3

VKUPNO: 4 453.5 4 929.9 73 642 14 94 13 8 76.8 3 14 49.1 4 21.7



Zaklu~ni sogleduvawa

I pokraj objektivnite ograni~uvawa za realno sogleduvawe na trendovite, pravcite i dinamikata na urbanizacijata i urbaniot razvoj vo minatata godina (poradi otsustvo na komparativni ekonomski indikatori, administrativno-teritorijalni promeni i sé u{te nevospostaven sistem na monitoring na urbaniot razvoj na lokalno nivo i relativno ograni~enata participacija na izve{tajnite edinici), sepak mo`no e da se konstratira izvesna dinamika i aktivnost vo pravec na povisoko nivo na urbaniziranost, odnosno vkupen urban razvoj na lokalno nivo. Najdinami~ni promeni moè da se konstatiraat vo ruralnite i kontaktnite urbani prostori, kako posledica na sî pointenzivni stopanski aktivnosti i inicijativi.

Dinamikata i obemot na izrabotka na planska dokumentacija ne ukaùva na zna~itelni aktivnosti, no sepak, projavuvaweto na inicijativi i obidi za privlekuvawe na lokalni i stranski investitori za izrabotka na planska dokumentacija za prostori nadvor od naselbite, no i vo ramkite na urbanite prostori, e zna~aen indikator za jaknewe na svesta na lokalnata samouprava za nejzinata uloga kako najzna~aen i odgovoren subjekt za urbaniot razvoj vo periodot na decentralizacija i voedno garancija za realno o~ekuvawe za intenzivirawe na ovie procesi i aktivnosti vo periodot koj sleduva. Vo toj kontekst, urbanizacijata vo idniot period se o~ekuva da se razviva vo uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat u{te pozna~ajno mesto i naso~uva~ka uloga vo definiraweto na perspektivniot dolgoro~en prostoren razvoj. Procesot na urbanizacijata, i ponatamu }e bide osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, no vo soglasnost so nastanatite promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskiot sistem i }e bazira vrz slednite pretpostavki:

‡ sî poumeren intenzitet na migracionite procesi i polarizacijata na naselenieto vo urbanite centri i povisok stepen na nivna usoglasenost so dinamikata na stopanskiot razvoj i intenziviraweto na dnevnite migracii na vrabotenite i korisnicite na uslugite vo gradskite naselbi i op{tinskite centri;

‡ natamo{en razvoj na urbanite centri vrz funkcionalna i infrastrukturna osnova, kako glavni nositeli na pozitivnite promeni vo procesot na urbanizacijata vo zemjata;

‡ intenzivirawe na razvojot na malite gradski naselbi i ostanatite op{tinski centri i zajaknuvawe na nivnoto vlijanie vo voedna~uvawe i usoglasuvawe na razvojot na mreàta na naselbite vo op{tinite;

‡ razvojot na republi~kiot centar-Skopje so poumeren intenzitet, formirawe na organiziran i ekipiran sistem na prigradski naselbi efikasno komunikaciski povrzani so gradot;

‡ pointenziven razvoj i stapka na deagrarizacija na naselbite vo neposrednoto okruùvawe na makroregionalnite i mezoregionalnite centri, pod nivno neposredno vlijanie;

‡ integralno planirawe na razvojot na urbanite i naselbite vo okruùvaweto na urbanite centri, {to }e gi amortizira tendenciite i procesite na prostorno-fizi~ka ekspanzija i oformuvawe na zoni na konurbacija.



4.4. Domuvawe

So koncepcijata na domuvaweto za idniot period se nadminuva dosega{nata pojava na polarizacija na urbaniot razvoj, koja dovede do sozdavawe na golemi urbani centri (golemite gradovi) koi stanaa àri{ta na stopanskiot razvoj i populaciska koncentracija, {to gi zgolemi nivnite stanbeni, infra-strukturni i drugi potrebi, od edna strana, i ruralnite naselbi koi naselenieto sé pove}e gi napu{ta{e, privle~eno od mo}ta na golemite gradovi. Vo toj smisol e primeneta koncepcijata na policentri~en razvoj koja go tretira domuvaweto kako poseben tip na razvoen resurs, {to e osobeno bitno za nerazvienite podra~ja kako novi àri{ta na razvojot. Prostornoto razmestuvawe na novite stopanski kapaciteti se bazira na postoe~kiot stanben fond vo pomalite naselbi so {to najmobilen element stanuva tehnologijata, a ne rabotnata sila. So toa postoe~kiot stanben fond kako eden od po~etnite razvojni resursi ovozmoùva jaknewe na postoe~kite i sozdavawe novi centri na razvojot vo funkcija na ostvaruvawe na policentri~en razvoj.

Organizacijata na stanbenite zaednici e pozitiven faktor za kulturnite, ekonomskite i op{testvenite aktivnosti na nivnite ìteli. Ovoj odnos se manifestira i so povratna sprega na javnite funkcii vrz domuvaweto, bidej}i od nivnoto uspe{no funkcionirawe zavisi i goleminata i brojot na stanbenite zaednici.

Domuvaweto op{to, a stanbenata izgradba posebno, pretstavuva va`na komponenta na socijalniot i op{to-stopanskiot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na ìvotniot standard na naselenieto.

Uramnoteèniot odnos na ekonomskiot i socijalniot razvoj na zaednicata uslovuvaat pravilni tokovi na urbanizacija i pozitivno re{avawe na stanbenite problemi.

Sogleduvawa vo odnos na realizacijata

Spored podatocite od op{tinite napraveni se sogleduvawa na dinamika na gradewe na objekti od oblasta na domuvaweto na teritorijata na Republika Makedonija po op{tini i naseleni mesta vo tekot na 2005 godina:

‡ Op{tina Bitola evidentirani se vkupno 164 novo izgradeni objekti od koi so odobrenie vkupno 58, i toa vo gradot Bitola (48), vo s. Kravari(3), s. Trnovo(3), s. Magarevo(4). Bez odobrenie vo gradot Bitola 106 objekti.

‡ Op{tina Bogdanci evidentirani se vkupno novo izgradeni 14 objekti so odobrenie. Od niv vo Bogdanci (10), vo s. Stojakovo (4).

‡ Op{tina Brvenica evidentirani se vkupno novo izgradeni 18 objekti od koi so odobrenie 16 i toa vo s. Radiovce (1), s. Brvenica (8), s. êlopek (7). Bez odobrenie evidentirani se dva objekti i toa vo s. Brvenica (1) i s. D. Sedlarce(1).

‡ Op{tina Bogoviwe evidentirani se vkupno novo izgradeni 85 objekti od koi so odobrenie (70), bez odobrenie (15).

‡ Op{tina Vev~ani evidentirani se vkupno novo izgradeni 3 objekti so odobrenie za gradba.

‡ Op{tina Vasilevo evidentirani se vkupno novo izgradeni 6 objekti so odobrenie vo s. Vasilevo (3), s. Valadevci (2), Su{evo (1).



‡ Op{tina Vinica evidentirani se vkupno novo izgradeni 23 objekti od koi so odobrenie 8 i toa vo Vinica. Od niv izgradeni se (6) dodeka vo gradba se dvs objekti. Bez odobrenie se izgradeni vkupno 15 objekti od koi vo gradot Vinica (13), s. Jakimovo (1), s. Gradec (1).

‡ Op{tina Debarca evidentirani se vkupno novo izgradeni 13 objekti so odobrenie i toa vo s. Bel~i{ta (2), s. Le{ani (6), s. Velmej (1), s. Me{ei{te (3), s. Volino (1).

‡ Op{tina Drugovo evidentirani se vkupno novo izgradeni 4 objekti od koi vo Drugovo (1). Bez odobrenie dva objekti i toa vo s. Drugovo (1) i s Popolaàni (1).

‡ Op{tina Debar evidentirani se vkupno novo izgradeni (20) objekti od koi so odobrenie (12) i toa vo gradot Debar (8), s. Raj~ica (4). Bez odobrenie evidentirani se 8 objekti vo gradot Debar .

‡ Op{tina Demir Hisar evidentirani se vkupno novo izgradeni 8 objekti od koi bez odobrenie vo s. Sopotnica(3), s. Kutretino (2), s. Suvodol(2), s. Sladulevo(1).

‡ Op{tina Demir Kapija evidentirani se vkupno 6 objekti od koi so odobrenie (4), bez odobrenie (2).

‡ Op{tina Del~evo evidentirani se vkupno novo izgradeni 92 objekti od koi so odobrenie vo gradot Del~evo (7). Bez odobrenie evidentirani se (85) objekti i toa vo Del~evo (47), s.Bigla (2), s.Vir~e (4), s. Gabrovo (5), s.Greda (3), s. Dram~e (91), s.Zvegor (6), s.Ilievo (2), s. Kiselica (1), s.O~ipala (1), Poleto (2), s.Stamer (30), s.Star Istvenik (1), s.Trabovi{te (5), s.Turija (2), îflik (3).

‡ \or~e Petrov evidentirani se vkupno novo izgradeni 329 objekti od koi vo gradski reon so odobrenie (95) objekti. Bez odobrenie (34) objekti. Vo vongradski reon izgradeno bez odobrenie me|u Kisela Jabuka i Volkovo (200) objekti.

‡ Op{tina Zajas evidentirani se vkupno novo izgradeni 46 objekti od koi so odobrenie za gradba vkupno (29). Od niv vo s. Zajas (15), s. Gre{nica (7), s. Kolari (3),s. D. Strogomi{ta (2), s. Kolari (2), bez dokumentacija vkupno (17) s. Zajas (4), s.Gre{nica (2), s.Ba~i{te (3), s.Dlapkin Dol (5), s. Strogomi{te (3).

‡ Op{tina Ilinden evidentirani se vkupno novo izgradeni 32 objekti od koi so odobrenie vo s. Ilinden (13), s.Marino (11), s. Kadino (3), s. Mralino (2), s. Bunarxik (1), s. Miladinovci (1), s. Deqadrovce (1).

‡ Op{tina Jegunovce evidentirani se vkupno novo izgradeni 14 objekti od koi so odobrenie vo s. Vratnica (4), s. Jegunovce (2), s. Siri~ino (2), s. [em{evo (6).

‡ Op{tina Kumanovo evidentirani se vkupno novo izgradeni objekti 130 objekti. Od niv so odobrenie (113) vo gradot Kumanovo, dodeka vo selskite naselbi vkupno (17) objekti i toa vo s. Vaksince (5), s. Kanarevo (3), s. Stepance (1), s. Lopate (1), s. êrkeze (1), s. Opae (2), s. Gru{ino (3), s. Lipkovo (1).

‡ Op{tina Karpo{ evidentirani se vkupno novo izgradeni bez odobrenie s. Bardovci, s. Zloku}ani, s. Sredno Nerezi.



‡ Op{tina Karbinci evidentirani se vkupno novo izgradeni 10 objekti od koi so odobrenie (2), vo s.Karbinci (1), s.Krupi{te (1). Bez odobrenie (8) od koi vo s.Karbinci (2), s.Radane (3), s.Tarinci (1), s.Dolni Balvan (2).

‡ Op{tina Krivoga{tani evidentirani se vkupno novoizgradeni dva objekti i toa vo s. Krivoga{tani (2).

‡ Op{tina Ko~ani evidentirani se vkupno novo izgradeni 112 objekti od koi so odobrenie vo gradot Ko~ani (106). Bez odobrenie (6) objekti vo mesnosti Koleri~ni grobi{ta, Polatski pat, Trajanovo trlo.

‡ Op{tina Kru{evo evidentirani se vkupno novo izgradeni 10 objekti. Od niv so odobrenie (7) objekti, bez odobrenie (3) objekti.

‡ Op{tina Ki~evo evidentirani se vkupno novo izgradeni 139 objekti od koi so odobrenie 39 bez odobrenie vkupno 100.

‡ Op{tina Kriva Palanka evidentirani se vkupno 6 novo izgradeni objekti, site so odobrenie od koi (4) individualni objekti i (2) so dogradba i nadgradba.

‡ Op{tina Lozovo vkupno evidentirani se novo izgradeni 15 objekti od koi so odobrenie vo s. Lozovo (2). Bez odobrenie s. Lozovo (4), s. Dorfulija (5), s. Saramzalino (2), s. Karatmanovo (2).

‡ Op{tina Makedonska Kamenica evidentirani se vkupno 10 novo izgradeni objekti, site bez odobrenie.

‡ Op{tina Ohrid evidentirani se vkupno novo izgradeni 288 objekti od koi 121 so odobrenie, od niv samo vo gradsko podra~je (114) vo selski naselbi (7). Bez odobrenie izgradeni se 167 objekti vo Ohrid.

‡ Op{tina Petrovec vkupno novo izgradeni 16 objekti od koi so odobrenie vkupno (10), s.Petrovac (6), s.Badar (2), Ràni~ino (1), Katlanovo (1). Bez odobrenie (6) i toa vo s. Katlanovo (3), s. Ràni~ino (2), Petrovec (1).

‡ Op{tina Prilep evidentirani se vkupno novo izgradeni 64 objekti od koi so odobrenie vkupno (35) objekti, bez odobrenie vkupno (29).

‡ Op{tina Probi{tip evidentirani se vkupno novo izgradeni (4) objekti, site so odobrenie i toa vo Probi{tip (2), Zletovo (1), bez odobrenie vo Zletovo (1).

‡ Op{tina Rankovce evidentirani se vkupno novo izgradeni 54 objekti od koi so odobrenie vkupno 19 objekti i toa vo s.Psa~a (2), s.Petralica (4), s.Ginovce (3), s.Opila (3), s.Qubinci (1), s.Rankovci (6). Bez odobrenie evidentirani vkupno 35 objekti i toa vo s. Rankovce (9) Ivankovci (10), s.Ginovci (4), s. Petralica (5), s.Psa~a (3), s.Opila (1), s.Qubinci (3).

‡ Op{tina Radovi{ evidentirani se vkupno novo izgradeni 68 objekti od koi so odobrenie vkupno 34 i toa vo gradot Radovi{ (27), vo selskite naselbi (7). Bez odobrenie evidentirani se vkupno 34 od koi vo gradot Radovi{ (16) vo selskite naselbi (18).

‡ Op{tina Resen evidentirani se vkupno 18 novo izgradeni objekti od koi so odobrenie vkupno (13) vo op{tinata. Bez odobrenie vo gradot Resen (5).



‡ Op{tina Negotino evidentirani se vkupno novo izgradeni 20 objekti od koi so odobrenie vo Negotino (15). Bez odobrenie 5 i toa vo s.Pepeli{ta (2), s.Krivolak (3).

‡ Sveti Nikole evidentirani se vkupno novo izgradeni 19 i toa so odobrenie za gradba .

‡ Op{tina Novo Selo evidentirani se vkupno novo izgradeni 138 objekti od koi so odobrenie vkupno 28 i toa vo Novo selo (23), s. Novo Kowarevo (3), s.Smolare (2). Bez odobrenie za gradba evidentirani se vkupno 110 objekti i toa vo s.Novo selo (14), s. Mokrievo (12), s.Novo Koware (18), s.Su{ica (22), s.Smolare (8), s.Staro Kowarevo (17), Kole{ino (14), s. Zubovo (5).

‡ Op{tina Sopi{te evidentirani se vkupno novo izgradeni 75 objekti od koi so odobrenie vkupno (18) i toa vo s.Gorno Sowe (3), s.Dolno Sowe (1), Sopi{te (12), s.Dobri Dol (2). Bez odobrenie evidentirani se vkupno 57 od koi vo s. Sopi{te (12), s.Rakotinci (3), s.Dobri Dol (2), s.Gorno Sowe (6), s.Dolno Sowe (2), s.Nova Breznica (4), îrlik (12), s.Sv. Petka (6), s.Jabolce (1), s.Drìlovo (3), s.P. Reka (6).

‡ Op{tina Saraj evidentirani se vkupno novo izgradeni 16 objekti so odobrenie i toa vo vo Saraj (6), s. Kondovo (1), s.Gr~ec (6), s. Glumovo (2), s. [i{evo (1).

‡ Op{tina Strumica evidentirani se vkupno novo izgradeni 224 objekti od koi so odobrenie (74) bez odobrenie (150).

‡ Op{tina Tearce evidentirani se vkupno novo izgradeni 43 objekti. so odobrenie od koi vo s.Tearce (5), s. Slatino (10), s.Le{ok (1), s.Nepro{teno (2), s.Pr{ovce (3), s.Glo|i (3), s.Dobro{te (6), s. Nera{te (8), s.Odri (5).

‡ Op{tina û~er Sandevo evidentirani se vkupno novo izgradeni objekti (10), site so odobrenie za gradba.

‡ Op{tina âir evidentirani se vkupno novo izgradeni 116 objekti od koi so odobrenie (16) , bez odobrenie (100).

‡ Op{tina ê{inovo-Oble{evo evidentirani se vkupno novo izgradeni 2 objekti i toa bez odobrenie vo s. îflik (2).

‡ Op{tina â{ka evidentirani se vkupno novo izgradeni (20) site bez odobrenie i toa vo â{ka (5), Bogomila (2), Melnica (3), Sogle (1), Gorno Jabol~i{ta (5), Dolno Jabol~i{ta (3), Lisi~e (1).

‡ Op{tina [uto Orizari evidentirani se vkupno novo izgradeni 110 objekti od koi so odobrenie (30), vo naselba [uto Orizari (5), vo atar na Dolno Orizari (25). Bez odobrenie 80 od koi vo naselba [uto Orizari (50) i vo atarot na Dolno Orizari (30).

‡ Centar @upa evidentirani se vkupno novo izgradeni so odobrenie za gradba 10 objekti i toa vo Mal Papradnik (8) i Golem Papradnik (2) objekti.



Tabela: Izgradeni objekti za domuvawe vo tekot na 2005 god. po op{tini Reden Broj

Ime na op{tina Izgradeni objekti

So odobrenie Bez odobrenie (divogradbi)

1 Bitola 164 58 106 2 Bogdanci 14 14 * 3 Brvenica 18 16 2 4 Bogoviwe 85 70 15 5 Vev~ani 3 3 * 6 Vasilevo 6 6 0 7 Vinica 23 8 15 8 Debarca 13 13 * 9 Drugovo 4 1 2

10 Debar 20 12 8 11 Demir Hisar 8 0 8 12 Demir Kapija 6 4 2 13 Del~evo 92 7 85 14 \or~e Petrov 329 95 234 15 Zajas 46 29 17 16 Ilinden 32 32 * 17 Jegunovce 14 14 * 18 Kumanovo 130 130 * 19 Karabinci 10 2 8 20 Krivoga{tani 2 2 * 21 Ko~ani 112 106 6 22 Kru{evo 10 7 3 23 Ki~evo 139 39 100 24 Kriva Palanka 6 6 * 25 Lozovo 15 2 13 26 Makedonska Kamenica 10 0 10 27 Ohrid 288 121 167 28 Petrovec 16 10 6 29 Prilep 64 35 29 30 Probi{tip 4 3 1 31 Rankovce 54 19 35 32 Radovi{ 68 34 34 32 Resen 18 13 5 33 Negotino 20 10 5 34 Sveti Nikole 20 20 * 35 Novo Selo 138 110 28 36 Sopi{te 75 18 57 37 Saraj 16 16 * 38 Strumica 224 74 150 39 Tearce 43 43 * 41 û~er Sandevo 10 10 * 42 âir 116 16 100 43 ê{inovo Oble{evo 2 0 2 44 â{ka 20 0 20 45 [uto Orizari 110 30 80 46 @upa 10 10 *

Vkupno 2626 1270 1353



* nema evidentirano divo izgradeni objekti

Grafik: Struktura na izgradeni objekti za domuvawe vo 2005 god. spored odobrenie za gradba

48,4%

51,6%

so odobrenie

bez odobrenie(divogradbi)

Spored podatocite od op{tinite evidentirani se vkupno 2626 novo

izgradeni objekti od koi so odobrenie za gradba vkupno 1270 objekti ili 48,4% i 1353 objekti bez odobrenie (divogradbi) odnosno 51,6%.

Bespravnata gradba na objekti se manifestira preku izgradba na objekti od strana na fizi~ki i pravni lica bez uredna dokumentacija i na teritorijata Republika Makedonija vo tekot na 2005 godina raspostraneta e skoro vo site op{tini. Od tabelarniot prikaz moè da se zabeleì deka najgolem obem na bespravno izgradeni objekti ima vo op{tina \or~e Petrov (234), op{tina Makedonska Kamenica (167), op{tina Strumica (150), op{tina Bitola (106), âir (100) objekti. Vakvite pojavi imaat brojni i bitni reperkusii vrz prostorot koi se manifestiraat preku masovna uzurpacija na zemjodelskoto zemji{te, nekontrolirano {irewe na komunalniot sistem so {to op{tinite se opteretuvaat so enormni tro{oci, poremetuvawe na ekolo{kata ramnoteà i naru{uvawe na pejsaòt so haoti~ni gradbi.

Treba da se zajaknat merkite za sanacija na bespravnata gradba i toa so: ‡ legalizacija ‡ sanacija i legalizacija ‡ ru{ewe ‡ raseluvawe

Merkite za suzbivawe na bespravnata gradba treba da se definiraat: ‡ Na nivo na Prostoren plan na Region koj gi utvrduva procesite na

urbanizacija, migratorni dvièwa i disproporcii vo regionalniot razvoj

‡ Na nivo na urbanisti~ko planirawe koe po pat na regulacija i parcelacija treba da ovozmoì realizacija na potrebite na gra|anite za semejna izgradba vo ramkite na realnite mo`nosti

‡ Na nivo na op{tinskite inspekciski slu`bi koi neminovno baraat kadrovsko i organizaciono jaknewe

‡ Na nivo na zemjodelskata politika, vo smisol na re{avawe na stanbenoto pra{awe na zemjodelskoto naselenie vo zavisnost od osnovnata dejnost na toj prostor (zemjodelstvoto)



‡ Na nivo na katastarot so koj treba da se ote`nuva izgradbata na objekti bez soodvetna dokumentacija

‡ Na nivo na lokalnata uprava koja treba da izvr{i podobruvawe vo organizaciona smisla zaradi pobrzo izdavawe na potrebna dokumentacija.

4.5. Objekti od op{testven standard

Organiziraweto na javnite funkcii vo oddelni podra~ja na R. Makedonija i nivnoto uskladuvawe vo planiranata mreà na naselbi, spored postavkite na Prostorniot plan na R. Makedonija bazira na slednite principi:

‡ vklu~uvawe na soodvetni pokazateli na dostapnosta na uslugite za gra|anite vo planiranata mreà na javni slu`bi, kako {to se: soobra}ajna dostapnost, informati~ka dostapnost so mo`nost za dnevni kontakti na pogolemi distanci, razvoj na komplementarni sodrìni za oddelni dejnosti (domovi, pansioni, stacionari, kujni i sl.), usoglaseno rabotno vreme na oddelni javni dejnosti spored potrebite na gra|anite, razvoj na teritorijalno mobilni slu`bi (podvi`ni biblioteki, mobilni zdravstveni slu`bi) i sl.;

‡ mo`nost za preraspredelba i usoglasuvawe na razvojot na odredeni funkcii vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto, kulturata i sl. za dve ili pove}e prostorno funkcionalni edinici;

‡ primena na razli~ni kriteriumi vo organiziraweto na javnite dejnosti: demografski, socio-ekonomski karakteristiki, golemina na gravitacionoto podra~je, soobra}ajna polo`ba i povrzanost, kulturna razvienost i potencijali, zainteresiranost na investitorite i opravdanost na programite vo odnos na investiciite i dr.;

‡ utvrduvawe na minimalni obvrzuva~ki standardi i normi za oddelni javni dejnosti, so cel da se obezbedat obvrzuva~ki, minimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite;

‡ razvivawe na posebni programi soobrazeni na osobenostite na podra~jeto, lokalnite zaednici i teritorijalnite grupi vo selata. Mreàta na javni funkcii vo Republikata treba da bide organizirana vo zavisnost i soglasnost so sistemot na naselbi.

Sogleduvawa vo odnos na realizacijata

Spored dobienite podatoci od op{tinite napraveni se sogleduvawa na dinamika na gradewe na objekti od oblasta na javni funkcii na teritorijata na Republika Makedonija po op{tini i naseleni mesta vo tekot na 2005 god .

Objekti od op{testven standard

Vo sferata na op{testveniot standard i pokraj namalenata investiciona aktivnost vo Republikata, vo tekot na minatata godina vo gradba se predadeni pove}e ustanovi, u~ili{ta i zdravstveni objekti.

Osnovno obrazovanie: Od objektite od oblasta na obrazovanieto od vkupno 11 objekti, 6 u~ili{ni zgradi se vo tek na gradba dodeka vo faza na rekonstrukcija evidentirani se 5 u~ili{ni zgradi i toa vo slednite op{tini:



Op{tina Bosilovo: vo izgradba osnovno u~ili{te za u~enici od I-VIII odd. vo s. Monospitovo (1). Op{tina Vasilevo: Izgradba na Osnovno u~ili{te I-VIIIodd (1).

Op{tina Dolneni: Vo izgradba e novo osnovno u~ili{te vo s. Ropotovo (1) so kapacitet za 170 u~enika so Po+P+potkrovje i vkupna korisna povr{ina od 480 m2.

Izvr{ena e rekonstrukcija na osnovno u~ili{te “Pere To{ev” vo s.Desovo (rekonstrukcija na krovna konstrukcija, zamena na prozori i vrati, malterisuvawe, elektri~na instalcija, sanitariii dr.).

Op{tina Demir Hisar: Izgradba na Osnovno u~ili{te I-VIII odd vo s. Murtino (1).

Op{tina Kratovo : Rekonstrukcija na Osnovno u~ili{te vo s.Sekulica (rehabilitacija na postoe~kata zgrada, popravka na krovna konstrukcija, malterisuvawe, elektri~na instalcija, sanitariii dr.).

Op{tina Karabinci: Rekonstrukcija na Osnovno u~ili{te “Stra{o Pinxur” vo s. Ku~ica (rekonstrukcija na krovna konstrukcija, zamena na prozori i vrati, malterisuvawe, elektri~na instalcija, sanitarii i dr.).

Op{tina Rankovce: Obnova na Osnovno u~ili{te vo s.Petralica (izgradba na tri novi toaleti, septi~ka jama, elektri~na instalacija, popravka na krov) (1). Op{tina Radovi{: Rekonstrukcija na Osnovno u~ili{te I-VIII odd. vo s. Jargulica (1) i izgradba na Osnovno u~ili{te I-VIII odd. vo s.Zleovo (1).

Op{tina âir: Izgradba na Osnovno u~ili{te “Dame Gruev (1).

Socijalna za{tita:

Od objektite od oblasta na socijalnata za{tita vo tek na gradba e eden objekt i toa vo:

Op{tina Kriva Palanka: dogradba i nadgradba na Centar za socijalni raboti vo Kriva Palanka so povr{ina od 50m2.

Zdravstvo:

Od objektite od oblasta na zdravstvenata za{tita evidentirani se vkupno (6) objekti od koi izgradeni se (3) objekti, dodeka rekonstrukcija se vr{i na u{te (3) objekti i toa vo slednite op{tini:

Op{tina Bitola: Vo Bitola zapo~nato e gradba na. Bolni~ka zgrada za onkologija so 20 legla i personal od 6 lekari.

Op{tina Debar: Rekonstrukcija na ambulanta vo s. Mogor~e(1). Op{tina Krivoga{tani: Izgradeni se ambulanti vo s. Obre{ani (1) i vo s. Krivoga{tani (1).

Op{tina Makedonski Brod: Rekonstrukcija na bolnica vo Makedonski Brod (1).

Op{tina Struga: Izgradena e ambulanta vo s. Livada (1).

Kultura:

Od vkupno dva evidentirani objekti od oblasta na Kulturata, izgraden e eden objekt dodeka vo tek na gradba e u{te eden objekt i toa vo slednite op{tini:



Op{tina Kratovo: Zapo~nata e gradba na Dom za kultura vo KO Turalevo mesnost Manev Dol

na povr{ina od 0,0265 ha. Op{tina Demir Hisar: Memorijalen muzej “Smilevski kongres” vo s. Smilevo (P=0,0145m2 i

0,0385ha). Objekti za sport i rekreacija: Nema zapo~nato gradba na novi objekti.

Drugi objekti na nestopanski dejnosti:

Od objektite od oblasta na drugi nestopanski dejnosti izgradeni se vkupno 6 objekti vo slednite op{tini:

Op{tina Bitola: Vo tek e izgradba na Administrativna zgrada za ELS i podra~nite edinici so povr{ina od 550 m2vo Bitola.

Op{tina Krivoga{tani: Nadgradba i dogradba na eden administrativen objekt.

Op{tina Kriva Palanka: Izgradba na Administrativen objekt (1). Op{tina Saraj: Izgradba na Administrativen objekt (2). Op{tina [uto Orizari: Izgradba na eden verski objekt ( xamija).

Tabela: Izgradeni ili objekti vo gradba od oblasta na javni funkcii vo tekot na 2005god. po op{tin i naseleni mesta

Zdravstvo Reden broj

Op{tina Obrazovanie Socijalna za{tita.

Op{estven sektor

Privaten sektor

Kultura Sport i

rekreacija

Drugi objekti od nestopanski dejnosti

1. Bitola * * Bolni~ka zgrada onkologija

* * * Administrativen objekt za ELS

2 Bosilovo * * * * * * * s.Monospitovo Izgradba na

Osnovno u~ili{te I-VIIIodd

* * * * * *

3 Vasilevo Izgradba na Osnovno u~ili{te I-VIIIodd

* * * * * *

4 Debar * * * * * * * s. Mogor~e * * Rekonstr

ukcija na ambulanta

* * * *

5 Dolneni * * * * * * * s.Ropotovo Izgradba na

Osnovno u~ili{te do 170u~enika

s.Desovo Rekonstrukcija na osnovno u~ili{te

* * * * * *





Op{estven sektor

Privaten sektor

Kultura Sport i

rekreacija


6 Demir Hisar * * * * * * *

s. Smilevo * * * * Memorijalen muzej

* *

s.Murtino Osnovno u~ili{te I-VIIIodd.

* * * * * *

7 Makedonski Brod

* * Rekonstrukcija na bolnica

* * *

8 Kratovo * s. Sekulica Rekonstrukc

ija na osnovno u~ili{te

* * * * * *

9 Krivoga{tani * * * * Dom na kultura

* Nadgradba na uprava administrativen objekt

s. Obr{ani

* * * ambulanta

* * *

s..Krivoga{tani * * * ambulanta

* *

10 Kriva Palanka * Centar za soc. za{tita

* * * * Administrativen objekt

11 Karbinci * * * * * * s. Ku~ica Rekonstrukc

ija na Osnovno u~ili{te “Stra{o Pinxur”

* * * * * *

12 Rankovce * * * * * * * s. Petralica Obnova na

osnovno u~ili{te

13 Radovi{ * * * * * * s. Jargulica Rekonstrukc

ijana Osnovno u~ili{te I-VIIIodd.

* * * * * *

s. Zleovo Izgradba na Osnovno u~ili{te I-VIIIodd

* * * * * *

14 Struga * * * * * * * s. Livada * * ambulant

a





Op{estven sektor

Privaten sektor

Kultura Sport i

rekreacija


15 Saraj * * * * * * Administrativeni objekti (2)

16 âir Izgradba na Osnovno u~ili{te “Dame Gruev”

* * * * * *

17 [uto Orizari * * * * * * Verski objekt

Vkupno 11 1 4 2 2 6

*nema evidentirano objekti Spored tabelarniot pregled napraven vrz osnova na podatocite dostaveni

od op{tinite moè da se zaklu~i deka na teritorijata na Republika Makedonija evidentirana e dinamikata na izgradba na objekti od oblasta javni funkcii vo okolu 17 op{tini ili okolu 20 % od vkupen broj na op{tini {to e indikator na namalena aktivnost vo ovaa oblast. Najgolem broj na objekti koj se izgradeni ili rekonstruirani se od oblasta na obrazovanieto, dodeka od oblasta na socijalnata za{tita i sportot i rekreacijata toj broj e minimalen.

4.6. Soobra}ajna infrastruktura

Komunikaciskata mreà na Republika Makedonija e etablirana preku sistemot za soobra}aj i vrski vrz ~ija osnova, pome|u drugoto, se temeli i organizacijata na prostorot na dràvata.

Prisutnosta na soobra}ajnata infrastuktura i intenzitetot so koj taa e zastapena se smeta za prva pretpostavka na razvojot vo dadeniot prostor, {to za Republika Makedonija pretstavuva predmet na poseben interes i kontinuirana grià na zaednicata. Ova osobeno vo podra~jeto na lokalnata mreà na pati{ta i pravci, posebno vo ridsko-planinskite i pograni~nite podra~ja, a potoa i na patnata mreà od povisok red od prostorno, stopansko i soobra}ajno zna~ewe.

4.6.1 Paten soobra}aj

Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mreà na Republika Makedonija e vo odredbite za kategorizacija na pati{tata vo Zakonot za javni pati{ta, vo dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mreà so "M" i "R" oznaki, vo strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj i vo dosega izgradenata evropska patna mreà-TEM so "E" oznaka na pati{ta, kako i vo opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija e predvideno osnovnite patni koridori da gi sledat tradicionalnite pravci vo nasoka sever-jug (koridor 10), odnosno istok-zapad (koridor 8), {to se vkrstosuvaat vo prostorot pome|u gradovite: Skopje, Kumanovo i Veles.



Avtopatskata, magistralnata patna mreà i regionalnite pati{ta, zaedno so lokalnite kategorizirani pati{ta ja so~inuvaat patnata mreà na Republika Makedonija.

Dinamikata za realizacija na mreàta, {to }e ovozmoì celosno opsluùvawe na Republika Makedonija, kako {to e predvideno so Prostorniot plan na Republika Makedonija, }e bide vo funkcija na soobra}ajnite potrebi (o~ekuvaniot obem na soobra}ajot), potrebite za integracija vo evropskiot paten sistem, kako i ekonomskata mo} na dràvata, a trasite na me|unarodnite i magistralnite pati{ta, zadolìtelno }e pominuvaat nadvor od naselenite mesta i se predlaga da se re{avaat so denivelirano vkrstosuvawe so ostanatata patna mreà.

Vo ramkite na pratewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vrz osnova na Informativeniot list koj {to edinicite na lokalnata samouprava imaat obvrska da go popolnuvaat, kako i organite na dràvnata uprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica-izve{tajni edinici, za delot na novi soobra}ajnici realizirani (izgradeni) ili vo tek na realizacija dobieni se slednite podatoci:



Tabela:Realizacija vo patniot soobra}aj vo 2005 godina

Magistralni Regionalni Lokalni Op{tina

naziv km {/m ha naziv km {/m ha Naziv km {/m ha Mostovi Pridru`ni

objekti

Berovo Komar-Ablanica 4,5 4,5 2,025 Kriva Palanka

povrzuvawe na M-2 so s. Konopnica

0,3

Centar @upa

Brana Globo~ica-s. Dolga{

4,547

Novo Selo Novo Selo-Barbarevo 0,7 0,28 Karpo{ Skupi-Bardovci-krak 1,7 Zajas 1,0 Debarca Gorno Sredore~je 1,0 0,32

Bogoviwe-Novo Selo 2 10,0 3,5 35,0 Dolno Pal~i{te-Novake 1,8 3,5 6,3 Bogoviwe

Mjani-Bogoviwe 0.7 4,0 2,8 Negotino Disan-Ve{je 1,0 0,35

Vev~ani

f-ka Str`nka-Zdravstven dom (realizacija 1/3)

0,5 0,4

Radovi{ Radovi{-Strumica

4,8 3,84

s. Radibu{ 1,5Rankovce

s. German 1,0 3,5

s. Opila 1,0 3,0

Jegunovce Jegunovce-Ora{je 6,0 4,8 Ra{~e 2,0 4,0 0,8Qubin 1,9 4,0 0,76Arnakija 1,0 4,0 0,4

Saraj

Semeni{te 4,0 4,0 1,6

âir Obikolnica Skopje

4,5

Karbinci s. Radwe-s. Oxalija 1,61 0,966





objekti

pat za arh.lok. Bargala 0,53 0,267Ilinden Ininden-Ajvatovci 3,2 1,7 Novaci 1,0

Bogdanci-\avoto (tampon)

3,0Bogdanci

3,5Bogdanci-Stojakovo (tampon)

4,0

Krivoga{tani

Pa{ino Ruvci-êpigovo 4,875 2,31

R-403 2,85Tearce

R-405 1,8neasfaltirani 77,9

Lozovo Saramzalino-Axamatovo 1,2 4,8 Makedonska Kamenica

del od L - 14 1,47 0.4116

ê{inovo-Oble{evo

s.Oble{evo-s.D.Podlog 2,0 3,5 0,7

Probi{tip 1,45 0,595Zletovo 0,53 0,150Probi{tip Neokazi 1,24 0,310

8

\or~e Petrov

Severna obikolnica-Skopje (zapo~nata)

8,0

Ko~ani-Polaki delnica Magdano-Polaki

3,0 1,0

Ko~ani Priba~evo-Grdovci-Mojanci-G.Podlog-D. Podlog-Oble{evo

8,5 2,8

s.Nikuqane 0,7Nagori~ane

R-212 do maala Bradinovci

0,6 Arbana{ko-Dejlov preslap

1,5





objekti

Saraj-R-523 Strumica-Berovo

1,8 0,72Staro Baldovci-Petralinci 0,4 0,14

Bosilevo Bosilovo-R-523 Strumica-Berovo

0,6 0,30

[uto Orizari

Obikolnica Skopje (vo izgradba)

3,0

Demir Kapija

avtopat E-75 6,53 Demir Kapija-Pr`devo 5,0 2,0

Del~evo M-5 Ilievo 1,1 0,38 VKUPNO 29,23 9,75 169,352



Zaklu~ok e deka vo Republika Makedonija vo 2005 godina izgradeni se vkupno 208,332 km pati{ta.

Tabela:Dolìna na izgradeni kategorizirani pati{ta vo 2005god. Soobra}ajnici realizirani pati{ta vo 2005 god.

magistralni 29,23 regionalni 9,75 lokalni 169,352 vkupno: 208,332

Sporedeno so baznata godina 1995god. i planskiot period do 2020 god. tabelarno i grafi~ki bi izgledalo vaka:

Tabela:Dolìna na kategorizirani pati{ta: soobra}ajnici sostojba

1995 g. proekcija do 2020 god.

celosna realizacija po 2020god.

realizirani pati{ta vo 2005 god.

magistralni 879 987 1.250 29,23regionalni 3.438 3.100 3.500 9,75lokalni 5.256 5.600 6.500 169,352vkupno: 9.573 9.700 11.200 208,332

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

mag

istr

alni

regi

onal

ni

loka

lni

Grafik: Dolìna na kategorizirani pati{ta

sostojba 1995

predvideni do 2020god.

celosna realizacija po2020god.realizirani vo 2005 god.

Ili izrazeno vo procenti realizirani pati{ta vo 2005 god. vo odnos na

predvideni do 2020 god. - magistralni 2,96%, - regionalni 0,31% - lokalni 2,80%

Gustinata na pokrienosta so patna mreà e zgolemena za 0,81% i istata ve}e vo 2005 god. go nadminala planskiot period za 2020 god, {to moè da se vidi od slednata tabela:

Tabela:Ostvarena gustina na patnata mreà na kategorizirani pati{ta:

Soobra}ajnici Sostojba 1995 g.

Proekcija do 2020 god.

Celosna realizacija po 2020god

Sostojba 2005 god.

Gustina vkupno km/100 km2 37.2 37,7 43,8 38,0

Vkupno pati{ta (km): 9.573 9.700 11.250 9.781



4.6.2 @elezni~ki soobra}aj

Koncepcijata za razvoj na èlezni~kiot sistem bazira na potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na èleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na èlezni~kata mreà na Republika Makedonija so soodvetnite mreì na Republika Bugarija i Republika Albanija.

@elezni~kata mreà na Republika Makedonija ja so~inuvaat: 1. Magistralni èlezni~ki linii od me|unaroden karakter 2. Regionalni linii 3. Lokalni linii Kako osnovni èlezni~ki koridori so Prostorniot plan na Republika

Makedonija se predviduvaat: ‡ vo nasoka sever-jug (koridor 10) ‡ vo nasoka istok-zapad (koridor 8)

Planot na èlezni~kata mreà do 2020 god., {to pretstavuva faza kon definitivanata realizacija, predviduva izgradba na pribli`no 120 km novi èlezni~ki linii.

Gustinata na pokrienosta so èlezni~ka mreà, vo celnata 2020 god., treba da iznesuva 3,18 km na 100 km2 od teritorijata na Republikata.

Vo 2005 god. realizirani se slednite proekti: ‡ Osiguruvawe na paten premin na prugata \or~e Petrov-Ki~evo so

signalno sigurnosni uredi so svetlosna i zvu~na signalizacija; ‡ Zapo~nata e elektrifikacija na èlezni~ka stanica Skopje-Jug i

delnica Maxari-Skopje Jug i ‡ Izgradba na V- ti kolosek vo èlezni~ka stanica Tabanovce.

Op{t zaklu~ok e deka vo 2005 god. nema izgradeno ni eden km èlezni~ka pruga, {to zna~i deka gustinata na pokrienosta na teritorijata na Makedonija (25.713 km2) so èlezni~ka mreà ostanuva ista, 2,7km na 100km2.

Tabela:Dolìna na èlezni~ka mreà: Soobra}ajnici Sostojba

1995 g. Proekcija do

2020 god. Celosna

realizacija po 2020god.

Realizirani pati{ta vo 2005

god. èlezni~ka mreà

700 820 1.100 0

Tabela:Ostvarena gustina na èlezni~ka mreà:

@elezni~ka mreà Sostojba od

1995 g. Proekcija do

2020 god. Celosna realizacija

po 2020god Sostojba 2005

god.

Gustina vkupno km/100 km2 2,7 3,18 4,3 2,7

Vkupno èleznici (km): 700 820 1.100 700

4.6.3 Vozdu{en soobra}aj

Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mreà na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad na{ata teritorija.

Primarnata aerodromska mreà vo Republika Makedonija treba da ja so~inuvaat vkupno 4 aerodromi za javen vozdu{en soobra}aj, i toa vo Skopje,



Ohrid, Strumica i Bitola. Aerodromot vo Skopje da se osposobi za priem i otprema na interkontinentalni avioni (so prodolùvawe na postojnata poletno-sletna pateka ili so izgradba na nov aerodrom na druga lokacija), aerodromot vo Ohrid da se rekonstruira vo povisoka-II kategorija, a novite aerodromi {to se predviduvaat vo Strumica i Bitola da bidat so dominantna namena za kargo transport na stoki.

Rekonstrukcija na skopskiot aerodrom, ili aktivirawe na lokacija za izgradba na nov aerodrom, koj }e moè bez ograni~uvawe celosno da gi opsluùva site vidovi na patni~ki avioni, e opredelba koja }e proizleze po izrabotkata na Studijata za aerodromi.

Sekundarnata aerodromska mreà se predlaga da ja so~inuvaat sega{nite 5 rekonstruirani i tehni~ki doopremeni sportski aerodromi i vkupno 15 aerodromi za stopanska avijacija, od koi 7 novi. Pokraj toa treba da se uredat i okolu 20 tereni za dopolnitelen razvoj na vozduhoplovniot sport i turizam vo soglasnost so me|unarodnite propisi za vakov vid na aerodromi.

Od sega{nite 492 ha, infrastrukturata na vozdu{niot soobra}aj vkupno }e zafa}a nad 1.000 ha.

Vo 2005 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj nema realizirano objekti koi bi dovele do promena na prostorot.

4.7. Energetika i komunikacii

4.7.1 Energetika i energetska infrastruktura

So Energetskiot bilans na Republika Makedonija za 2006 god. pokraj potrebite prikaàna e i potro{uva~kata na site vidovi energija vo 2005 god. vo stopanskite i ostanatite energetski potro{uva~i.

Tabela:Bruto potro{uva~ka na energija (vo 1000 TJ) i nejzino u~estvo (vo%) Vid na energija 103TJ % Elektri~na energija 29.3 22.2 Jaglen 59.59 45.1 Ogrevno drvo 7.08 5.3 Nafteni derivati 33.39 25.2 Priroden gas 2.59 2 Geotermalna energija 0.3 0.2 Vkupno 132.25 100.0



0

10

20

30

40

50

60

70

Elektri~naenergija

Jaglen Ogrevno drvo Nafteniderivati

Priroden gas Geotermalnaenergija

U~estvoto na jaglenite (lignit i koks) vo vkupnata potro{uva~ka na energija e najgolemo (45,1%), {to e rezultat na iskopanite koli~ini na lignit za potrebite na termoelektranite vo Bitola i Oslomej. Golemo e u~estvoto na naftenite derivati i elektri~nata energija, za razlika od prirodniot gas i geotermalnata energija.

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 god. najgolemo u~estvo se predviduva{e na te~nite goriva, a se planira{e i pogolemo u~estvo na gasoviti goriva i alternativnite oblici na energija. Sporot okolu sopstvenosta na gasovodot go odloì procesot na gasifikacija vo R. Makedonija, pred sî vo doma}instvata kade {to e osobeno potrebna. Potro{uva~kata na elektri~nata energija vo doma}instvata vo izminatite godini postojano se zgolemuva zaradi nejzinoto neracionalno iskoristewe za podgotovka na topla voda i zagrevawe na prostoriite. Gasifikacijata vo R. Makedonija moè da ja podobri ovaa sostojba.

Za obezbeduvawe na potrebnite koli~ini na energija vo 2005 god. sopstvenoto proizvodstvo u~estvuva so 60,51%. So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 god. po scenario na najmal i najgolem stopanski razvoj (niska i visoka varijanta), u~estvoto na sopstvenoto vo vkupnoto proizvodstvo e planirano da iznesuva 64% odnosno 67%.

Potro{uva~kata na jaglen vo 2005 god. iznesuva 7.533.697 toni od koi najgolem del (94%) pripa|a na sopstvenoto proizvodstvo na lignit 7.093.000 toni za termoelektranite, a uvezeni se 102.600 toni kamen jaglen i 108.337 toni koks za industrijata vo R. Makedonija.

So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. (spored niskata varijanta) se planira potro{uva~kata na jaglen da iznesuva 7.560.000 toni. Spored visokata varijanta na razvoj, do 2010 god. e planirano da se aktivira i rudnikot Brod-Gneotino za koj AD ELEM vo 2005 god. gi zapo~na aktivnostite so podgotvitelni raboti i gradba na 110 kV dalnovod za potrebite na noviot rudnik.



Potro{uva~kata na ogrevno drvo vo 2005 god. iznesuva{e 650.000 m3 dodeka so Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. se planira ovaa potro{uva~ka da iznesuva 770.000 m3.

Vo 2005 god. vkupnoto proizvodstvo na nafteni derivati vo R. Makedonija iznesuva{e 912.000 toni, uvezeni se 144.000 toni, a izvezeni 298.000 toni derivati na nafta. Rafinerijata OKTA vo 2005 god. preraboti 939.484 toni surova nafta.

Tabela:Potro{uva~ka na nafteni derivati vo R.Makedonija i proizvodstvo vo Rafinerija OKTA (vo toni)

Vid na derivat Potro{uva~ka vo RM Proizvodstvo vo OKTA Motoren benzin 121.782 191.901 Dizel gorivo 351.627 382.689 TNG-(propan-butan) 37.907 22.969 Mazut 230.000 298.570 Mlazno gorivo 16.593 14.960 Drugo (bitumen i sl.) 901 Vkupno 757.909 911.990

So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. se predviduva

potro{uva~kata na site vidovi te~ni goriva da iznesuva 685.500 toni, a na mazut 990.500 toni. Primetna e golema razlika vo predviduvawata na potro{uva~kata na mazut, pred se zaradi nekoristeweto na TEC Negotino ~ie rabotewe odnosno nerabotewe e tesno povrzano so potro{uva~kata na mazutot.

Grafik:Potro{uva~ka na nafteni derivati vo 2005 god.

Motorni benzini

Dizel gorivo

Mazut

Propan-butan

Mlazno gorivo

Mnogu golema razlika postoi pome|u planiranata potro{uva~ka na gasoviti goriva za 2010 god. i realiziranata vo 2005 god. Planiranata koli~ina na priroden gas iznesuva 1230x106 normalni m3, dodeka potro{uva~ata vo 2005 god. iznesuva{e 77,32x106 normalni m3. Razlikata se dolì vo zastojot na gasifikacijata vo Republika Makedonija. Najgolemi potro{uva~i na priroden gas vo 2005 god. se: Makstil, Mital stil i ESM so 65,5% od vkupnata potro{uva~ka.

Vo 2005 god. potro{uva~kata na geotermalnata energija iznesuva 1.729.323 m3 odnosno 301 TJ. So Prostorniot plan na R. Makedonija, do 2010 god. se planira da se iskoristuva celokupniot eksploatacionen potencijal vo Makedonija koj ima vrednost od 1000 TJ.

Potro{uva~kata na elektri~na energija vo 2005 god. iznesuva 8.121 GWh dodeka pak so Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. spored niskata



varijanta potro{uva~kata }e iznesuva 8.660 GWh, a spored visokata varijanta 10.950 GWh.

Po kategorii na potro{uva~i najgolemo u~estvo vo 2005 god. ima distributivnata potro{uva~ka so 58%, direknite potro{uva~i so 24,2%, a zagubite iznesuvaat 17,4%.

Tabela:Potro{uva~ka na el.energija (vo GWh) Direkni potro{uva~i 1962.2Distributivni potro{uva~i 4705.7Zagubi vo mreàta 1413.1Izvoz 39.9Vkupno 8120.9

0500

100015002000250030003500400045005000

Dir

ekni

potr

o{uv

a~i

Dis

trib

utiv

nipo

tro{

uva~

i

Zag

ubi

vom

re`

ata

Izv

oz

Spored direknite potro{uva~i, najgolemo u~estvo vo potro{uva~kata na

elektri~na energija imaat Silmak (34%), Feni (27%) i Makstil (11%).

Tabela:Potro{uva~ka na el.energija vo 2005 god. (GWh) Hidroenergija 1495Termoenergija 4964Uvoz 1662Vkupno 8121

hidro

termo

Uvoz

Vo potro{enata elektri~na energija za 2005 god. termoenergijata

u~estvuva so 61%, hidroenergijata so 18%, a uvozot u~estvuva so 21%.



Elektrodistributivna mreà

Elektroenergetskiot sistem na Republika Makedonija, treba da postigne nivo na izgradenost i opremenost {to }e moè da obezbedi visok stepen na doverlivost na ispora~anata elektri~na energija za site potro{uva~i.

Tabela:Izgradeni objekti vo ESM Distribucijata i proda`bata na elektri~na energija vo 2005g.

Podru`nica TS 35/10 kV 35 kV vodovi TS 10/0,4 kV 10 kV vodovi 0,4 kV vodovi 1 Skopje 45 12.4 21 2 Tetovo 23 3.3 2.3 3 Kumanovo 11 1.2 3 4 Bitola 6 1.2 2 5 Ohrid 18 0 3.3 3.5 6 Veles 4 8 8.3 7 [tip 1 3 3 1.2 4 8 Strumica 18 10 5 9 Gostivar 8 3.4 1.6

10 Struga 9 2.8 1.5 11 Ki~evo 14 5.5 2.5 12 Prilep 5 1.2 7 13 Ko~ani 8 5 4 14 Kriva Palanka 1 3 5.6 7 15 Katovo 2 2 1 16 Pribi{tip 1 0.9 0 17 Sveti Nikole 1 2.4 5 18 Del~evo 3 7.5 2.2 19 Berovo 3 5 2.6 20 Radovi{ 4 0.7 2.7 21 Valandovo 2 3 3 22 Kavadarci 8 12.3 2.2 23 Negotino 1 4 0 24 Gevgelija 4 1.5 1.8 25 Resen 0 0 0 26 Debar 6 0.5 3.5 27 Vinica 2 3.3 1

28 Makedonski Brod 2 0 0

Vkupno 2 21 188 105.3 98.3

Od dobieniot Informativniot list za sostojbi i promeni vo prostorot, vo op{tina Vinica evidentirano e zapo~nuvawe na grade`nite raboti za gradba na 110 kV trafostanica vo krug na postojna TS 35/10 kV Vinica.

Konektivni vodovi

Vo poslednive godini R. Makedonija e uvoznik na elektri~na energija. I vo naredniot period se predviduva uvoz na zna~itelni koli~ini na elektri~na energija i mo}nosti. Toa ja potencira va`nosta na me|usistemskite vodovi kon sosednite elektroenergetski sistemi (EES). Pritoa, treba da se ima vo predvid deka, nedovolen broj na me|usistemski vodovi moè da pridonese interniot EES da ne moè napolno da gi izvr{uva svoite osnovni funkcii i deka, od druga strana, pregolem broj na takvi vodovi moè zna~itelno da gi zgolemi vkupnite tro{oci na sistemot.



Brojot i karakteristikite na me|usistemskite vodovi treba da se vo soglasnost so potebite i mo`nostite, vo prv red, na interniot sistem. Bez poznavawe na obemot na o~ekuvanite tranziti i ekonomskite efekti {to od niv proizleguvaat, te{ko moè da se opravda investicijata vo u{te eden interkonektiven vod. R. Makedonija dosega ima izgradeni konektivni vodovi kon R. Grcija i Kosovo, a vo izgradba e vodot od [tip kon R. Bugarija. Vo plan e gradbata na vodovi kon Srbija (od Skopje-5), kon R. Albanija (od Bitola-2) i u{te eden kon R. Grcija (od Bitola-2).

Naftovod AMBO

Vo Prostorniot plan na R. Makedonija za naftovodot AMBO predviden e koridor koj minuva niz Struga-Ohrid-Bitola-Veles-Kratovo-Deve Bair no zaradi za{tita na Ohridskoto ezero i drugi postojni i planirani vodoteci, akumulacii, prirodni retkosti i drugi strate{ki prostori, predloèn e nov poracionalen koridor, usvoen od Vladata na Republika Makedonija.

Naftovodot AMBO zapo~nuva od crnomorskoto pristani{te Burgas, minuva niz R. Makedonija i zavr{uva vo albanskoto pristani{te Valona. Vo Makedonija vlezot na naftovodot e kaj Deve Bair na Makedonsko-Bugarskata granica i preku Kriva Palanka - Sveti Nikole - Veles - Kru{evo - Bogomila -Sopotnica-Botun kaj Lakaica vleguva vo R. Albanija. Ovoj koridor e usvoen od Vladata na Republika Makedonija na osumdeset i {estata sednicata odràna na 24.05.2004 god.


Vo Prostorniot plan na R. Makedonija, so ekspertskiot elaborat za razvoj na energetikata vo R. Makedonija, izraboteni se etapni prognozi za 2010 i 2020 god. za niska i visoka varijanta na razvoj. Usvoenite prose~ni godi{ni stapki na porast od 4% i 4,6% za niskata odnosno visokata varijanta na razvoj, se predimenzionirani, taka da dobienite vrednosti za potrebnata energija se mnogu pogolemi od ostvarenata potro{uva~ka. Potro{uva~ka vo 2005 god. odgovara na planiranata (so Prostorniot plan na R. Makedonija) za 2000 god. dodeka planiranata za 2005 god. e pogolema za 33% spored niskata i 50% spored visokata varijanta na razvoj. Po poedine~ni kategorii na potro{uva~ki, realno e planirana potro{uva~kata na jaglen, drvo, te~ni goriva (bez mazut) i elektri~na energija dodeka pak potro{uva~kata na mazut, gas i alternativnite oblici e planirana so mnogu visoka stapka na porast. U~estvoto na sopstvenoto proizvodstvo vo vkupnata potro{uva~ka e vo ramkite na planiranoto so Prostorniot plan na R. Makedonija.

Sloènosta i dolgoro~nosta na procesot na podgotovka na izrabotka na elektro-energetskite izvori, potrebata od angaìrawe na zna~ajni finansiski sredstva kako i relativno dolgite periodi na izgradba i vra}awe na vloènite finansiski sredstva za ovie objekti, ja nametnuva potrebata od navremeno planirawe i sogleduvawe na potrebnite finasiski sredstva neophodni za obezbeduvawe na planiraniot razvoj na elektro-energetikata. Za izgradba i modernizacija na proizvodnite, prenosnite i distributivnite objekti neophodno e kontinuirano investirawe vo elektrostopanstvoto.

So Prostorniot plan na R. Makedonija uvozot na elektri~na energija vo 2010 god. se planira da iznesuva 123 GWh spored niskata varijanta i 317 GWh spored visokata varijanta na razvoj. Ovie koli~ini ve}e se nadminati (uvozot vo



2005 god. iznesuva 1662 GWh odnosno 20% od potrebite) {to ukaùva deka ne e zapazena predvidenata dinamika za gradba na elektro-energetskite izvori. Neophodni se vloùvawa vo novi, ekonomsko isplatlivi energetski objekti. Ograni~enite sopstveni sredstva go naso~uvaat razvojot na energetikata preku finansiska podr{ka od stranski i doma{ni kompanii, na koi preku javen tender }e im se davaat koncesii. Zaedni~kiot Evropski energetski pazar, dava mo`nost za vklu~uvawe na zemjata vo sosednite energetski proekti (kako elektranata vo Belane) voveduvawe novi energensi, gasifikacija itn.

4.7.2 Komunikaciski i dostavni sistemi

Telefonska mreà

AD "Mekedonski Telekomunikacii" za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost, uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni telekomunikacioni uslugi, javni govornici. Elektronsko-komunikacionite uslugi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata komunikaciska mreà so primena na najsovremeni tehnologii.

PSTN/ISDN mreàta e organizirana na: me|unarodno nivo, sekundarno ili nacionalno/tranzitno nivo i primarno ili lokalno nivo. Vo 2005 god. instaliraniot kapacitet na ova mreà iznesuva 663.664 so {to e postignata gustina od 33 telefonski priklu~oci na 100 ìteli. So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. planirana e gustina od 43 telefonski priklu~oci na 100 ìteli.

Tabela:Broj na instalirani i aktivni telefonski priklu~oci vo 2005 god. PSTN ISDN

BRA ISDN PRA

Vkupno tel.priklu~oci

Gustina na tel. prikl. na 100 ìt.

Instaliran kapacitet

663.664 18.845 674 683.183 33

Aktiven kapacitet

536.121 14.602 459 551.182 27

Od ostanatite vidovi na uslugi i mreì vo 2005 god. registrirani se:

‡ 632 aktivni pretplatnici na MAKPAK mreà ‡ 362 VPN korisnici ‡ 2500 javni govornici ‡ 89.829 Internet korisnici

So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se planira{e brojot na Internet korisnicite da iznesuva 80.000, {to zna~i deka ovoj broj e nadminat.

Vo 2005 god. instalirani se mal broj na novi telefonski centrali i mreà vo Makedonija i toa vo:

‡ s.Dolno Jabol~i{te (â{ka) tel.centrala za 320 broja i tel. mreà (6,5 km me|u Gorno i Dolno Jabol~i{te)

‡ Vev~ani tel. mreà (8,1 km na poteg Oktisi-Vev~ani-Podgorci) ‡ Kumanovo telefonska mreà (2 km) ‡ Skopje (Centar) telefonska mreà (32,44 km) ‡ Bair (Bitola) telefonska mreà (2,1 km)



Razvojot na telekomunikaciskata mreà se o~ekuva da gi sledi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki trendovi vo svetot soglasno so uslovite i potrebite na pazarot i }e bide naso~en kon {irokopojasnite uslugi. Vo taa nasoka, vo pristapnata mreà osobeno za povrzuvawe na delovnite korisnici, se planira opti~ki kabli so primena na najraznovidni tehnolo{ki re{enija.

Mreà za mobilna telefonija

Mreàta za mobilna telefonija e izgradena soglasno GSM tehnologijata i dava golem broj na sovremeni uslugi na baza na GPRS pristapna tehnologija.

Od dobienite informativni listovi za sostojbi i promeni vo prostorot vo op{tinite registrirani se novi bazni stanici na dvata mobilni operatori Mobimak i Kosmofon vo:

‡ Sveti Naum (Ohrid) ‡ Cer i Belica (Drugovo) ‡ Katlanovska Bawa i Letevci (Petrovec) ‡ Tremnik (Negotino) ‡ Bukovi} (Peh~evo) ‡ Glo|i (Tearce) ‡ Kanturski Rid i Blizna (Makedonska Kamenica) ‡ Neokazi i Zelanigrad (Probi{tip) ‡ Ru|ince (Staro Nagori~ane)

Vo 2005 god. intenzivirano e pro{iruvaweto na mreàta na Mobimak. Na pove}e lokacii vo Makedonija zapo~nata e izgradbata ili se ve}e izgradeni vkupno 44 bazni stanici i 27 repetitori.

Tabela:Izgradena mreà na Mobimak vo 2005 god. Bazni stanici Repetitori Infrastrukturni objekti

bez oprema

lokacija op{tina lokacija op{tina lokacija op{tina

1. Mak.Tabak Kisela Voda Bu~in Prilep Botun Debarca 2. Simpo Karpo{ 2 Dubrovnica Kr.Palanka Manastirec M. Brod 3. Vizbegovo âir Ketenovo Kratovo Izis Skopje 4. Gorno Lisi~e Kisela Voda Ponikva 2 Ko~ani Katlanovo Petrovec 5. Studeni~ani Skopje Kalimanci

brana M.Kamenica Blatec

Pekqani Vinica

6. Me~kin kamen Kru{evo Kosturino Valandovo Kru{je Resen 7. Trubarevo Gazibaba Rabovo Berovo Gluva

Brazda û~er Sandevo

8. Sopi{te Skopje Studena bara Kumanovo Drevenik Bitola 9. Mala Re~ica Tetovo Konavec Gevgelija Mlado

Nagori~ane Kumanovo

10. Kulturen dom Tetovo Doma~ki dom Kr.Palanka 11. Kasarna Ki~evo Vladimirovo Berovo 12. Tumbe kafe Bitola Babino D.Hisar 13. @elezara Gazibaba Zatvor [tip 14. h.Kristal Palas Prilep Vladevci Strumica 15. Radovi{ Radovi{ Pantelej Ko~ani 16. Kostozglobna Ohrid Sekulica Kumanovo 17. Dolni Lako~erej Ohrid Timince Kr.Palanka



Bazni stanici Repetitori Infrastrukturni objekti bez oprema

lokacija op{tina lokacija op{tina lokacija op{tina

18. Sv.Stefan Ohrid Koùf Ski- teren

Gevgelija

19. Karpo{-Zelen Rid

Kumanovo Markova Su{ica

Skopje

20. Zgrada centar Sveti Nikole

Volkovija Mavrovo

21. Oktisi-Vele{ta Struga Drenovci Prilep 22. Furka Bogdanci Zelengrad Probi{tip 23. Ratevo Berovo Nezilovo Bogomila 24. Cera M.Kamenica Resava Kavadarci 25. Belica D.Hisar Qubin Saraj 26. Cer Ki~evo Vini~ani Veles 27. @ur~e D.Hisar Sretkovo Gostivar 28. Grani~en

premin Stewe Resen

29. Openica Ohrid 30. Pralenik Debar 31. Dizajn

Fantazija Kisela Voda

32. Grobi{ta Veles 33. Psa~a 2 Kr. Palanka 34. Dom na ARM Skopje 35. Pr{ovce Tetovo 36. Bohula Kavadarci 37. Svilare 2 Kondovo 38. Selce 2 Tetovo 39. Trebi{te Rostu{e 40. Orah 2 Kumanovo 41. Ogut-Neraf Kr.Palanka 42. Brest-Go{ince Skopje 43. Jabol~e 2 Skopje 44. Kanino Bitola

Vo tabelata, vo tretata kolona, navedeni se devet lokacii na koi se

izgradeni infrastrukturni objakti, no bez montirana elektronska oprema za celosna funkcija na baznata stanica.

Brojot na mobilni pretplatnici vo Mobimak iznesuva 859.260 so izgradeni vkupno 531 bazna stanica na 372 lokacii i 2912 primopredavateli. So toa pokriena so signal e 93,5% od teritorijata i 99,5% od brojot na naselenieto na Republika Makedonija.

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se predviduva pokrienost od 98% od teritorijata i 100% na naselenieto vo Makedonija dodeka gustinata, odnosno brojot na mobilni pretplatnici na 100 ìteli da iznesuva 25. Ostvarenata gustina vo 2005 god. na korisnici na Mobimak iznesuva 42.

Nepokrieni so signal na Mobimak se visokite vrvovi na planinite: [ar Planina, Bistra, Bu{ava, Quboten Stogovo, Baba, Nixe, Dren, Koùf, Plakenska, Male{evski, Osogovski i dr. planini.




Ostvareniot broj na telefonski priklu~oci vo R. Makedonija za 2005 god. pokaùva tendencija na zastoj vo razvojot. Taka instaliraniot kapacitet i ostvarenata gustina od 36 telefonski priklu~oci na sto ìteli vo 2004 god. e namalen na 33 vo 2005 god. {to pak prestavuva 77% od planiranata gustina predvidena so Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. Iako brojot na internet korisnici go dostigna planiraniot broj od Prostorniot plan na R. Makedonija, no spored brojot na internet korisnici Makedonija zaostanuva zad Evropskite dràvi.

Mnogu podobra e sostojbata vo mobilna telefonija kade e ostvarena golema pokrienost na naselenieto so signal (99,5%) i ima golema verojatnost da se postigne i planiraniot (so Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 god.) procent od 98% pokrienost na celata teritorija.

Vo idniot period glaven predizvik vo poleto na telekomunikaciite e preminot od mreì so komutacija na kola, glavno za prenos na govoren soobra}aj, vo mreì na slednata generacija (NGN) bazirani na IP koi se osnova za prenos na podatoci so golemi brzini pri {to govorot e sostaven del od soobra}ajot, kompjuterska Internet mreà koja }e ima brz "broadbend" pristap.

Radio-difuzna mreà

Vo 2005 godina ima izgradeno mal broj na radio-difuzni objekti vo Makedonija.

Tabela:Izgradeni novi TV/UKB radiodifuzni objekti vo 2005 god.

Geografski koordinati Ime Nadmorska

viso~ina (m) isto~na dolìna severna {irina 1. Selce 885.7 200 56' 56.4361" 420 02' 03.8476" 2. Brod-Vejce 1439.37 200 55' 35.0270" 420 03' 38.2426" 3. German 1161 220 09' 41.80" 420 18' 14.90" 4. Kovanci 378.48 220 24' 59.3714" 410 13' 02.8337" 5. Begni{te 490 210 58' 4.7" 410 22' 47.9" 6. Bohula 973 220 08' 59.2" 410 16' 43.2" 7. Pate{ka Reka 1 1077.81 210 19' 13.9814" 410 51' 47.0815"

Procent na pokrienost na naselenieto na R. Makedonija so radio i

televiziski programi na MRT za pooddelni programi iznesuva za: ‡ I TV programa 99,0% ‡ II TV programa 98,5% ‡ III TV programa 90,0% ‡ I RA programa 95,0% ‡ II RA programa 90,0% ‡ III RA programa 95,0%

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se planira pokrienost od 99% na naselenieto so radio i televiziski programi, so nivo i kvalitet na signalite spored me|unarodno propi{anite tehni~ki normi.


I vo idniot period razvojnite planovi na JP"Makedonska radiodifuzija" }e bidat naso~eni kon:



‡ izgradba na novi punktovi vo radiodifuznata mreà za dokompletirawe na naselenieto na R. Makedonija so radio i televiziski programi na MRT

‡ pro{iruvawe na RADIO DATA SYSTEM kako sostaven del na radio mreìte vo VHF-FM podra~je

‡ voveduvawe na TELETEXT ‡ sistem za dale~insko upravuvawe i kontrola na emituvani radio i

televiziski signali na punktovi od radiodifuznata mreà ‡ zapo~nuvawe so digitalizacija vo radiodifuzniot sistem poto~no

DVD-T preku eksperimentalno emitirawe i merewe ‡ digitalizacija na mikrobranovite vrski.

Namalenoto tempo na instalirawe na novi radio-difuzni objekti na JP"Makedonska radiodifuzija" sozdade prostor za infiltrirawe na privatnite radio difuzeri. Vo eterot na Republika Makedonija, vo poslednite godini vklu~eni se vo rabota i emitiraat sopstvena programa, golem broj na pove}e privatni radio i televiziski studija.

Po{tenska mreà

Vo tekot na 2005 god. JP za po{tenski soobra}aj "Makedonska po{ta" vo Skopje ima otvoreno {est po{tenski edinici i toa:

‡ Po{tenska edinica 1125 Skopje-23 vo objekt na MVR ‡ Po{tenska edinica 1112 Skopje-12 vo objekt na TC Ramstor ‡ Po{tenska edinica 1136 Skopje-36 vo iznajmen objekt na ul. Koce

Metalec ‡ Po{tenska edinica 2425 Iwevo vo iznajmen objekt vo s.Iwevo ‡ Po{tenska edinica 1061 Blace vo iznajmen objekt na grani~en

premin Blace ‡ Po{tenska edinica vo s.Slatino (seu{te ne e vo funkcija).

So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se o~ekuva vkupniot broj na po{tenski edinici da iznesuva 424, pri {to gustinata }e iznesuva 4589 ìteli odnosno 61 km2 na po{tenska edinica. So novite edinici vkupniot broj na po{tenski edinici vo R. Makedonija iznesuva 324. So toa vo 2005 god. ostvarena e gustina od 6242 ìteli i 80 km2 na po{tenska edinica.


Procentot na zgolemuvawe na po{tenskite edinici gi pravi realni i ostvarlivi planovite za razvoj na po{tenskata mreà so Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 godina. I vo naredniot period JP"Makedonska po{ta" }e se stremi kon podobruvawe na kvalitetot vo priemot, obrabotkata, transportot i dostavata na po{tenskite pratki, zgolemuvawe na produktivnosta, ekonomi~nosta i bezbednosta vo po{tenskiot soobra}aj so otvarawe na razni organizacioni oblici na novi po{tenski edinici, modernizacija na celokupnata po{tenska mreà za kvalitetno i racionalno obavuvawe na tehnolo{kiot proces.



4.8. Vodostopanstvo i vodostopanska infrastruktura

Pojdovna i osnovna cel vo razvojot na vodostopanstvoto e obezbeduvawe dovolna koli~ina na kvalitetna voda za vodosnabduvawe so maksimalno racionalno iskoristuvawe na raspoloìviot potencijal i istovremeno prevzemawe na merki so koi }e se spre~i {tetnoto dejstvuvawe na ~ovekot vrz ovoj nezamenliv "resurs".

Od oblasta na vodostopanstvoto vo Republika Makedonija vo 2005 god. vo tek na realizacija bea nekolku zna~ajni vodostopanski objekti, no i realizirani se pove}e proekti, prete`no od oblasta na komunalnata infrastruktura: vodosnabditelni sistemi i sistemi za odveduvawe na otpadnite vodi.

Vo tek na realizacija se: HS "Zletovica", branata "Lisi~e" i branata "Matka II".

HS "Zletovica" so Prostorniot plan na R. Makedonija e nazna~en kako kompleksen sistem od vitalno zna~ewe koj }e obezbedi voda za regionot vo Isto~na Makedonija. Realizacijata na ovoj proekt e zapo~nat vo 2004 god. i vo 2005 god. te~e negovata realizacija. So izgradbata na HS "Zletovica" }e se obezbedi voda za vodosnabduvawe na naselenieto od op{tinite [tip, Lozovo, Karbinci, Sveti Nikole, Probi{tip, Zletovo i Kratovo. So sistemot e predvideno i navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini vo ovie op{tini.

Branata "Lisi~e" e vo zavr{na faza i se o~ekuva vo tekot na 2006 god. akumulacijata da po~ne da se polni. Osnovna namena na vodite od akumulacijata e obezbeduvawe voda za naselenieto i industrijata vo Veles i osum naseleni mesta i navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini.

Vo faza na gradba e branata "Matka II". Namenata na akumulacijata e izramnuvawe na vodite od HEC "Kozjak", obezbeduvawe voda za navodnuvawe, za industrijata i za proizvodstvo na elektri~na energija.

Vo op{tina Del~evo izgradena e akumulacijata "Lo{ana" na reka Lo{ana. Od akumulacijata "Lo{ana" }e se obezbedi voda za piewe na sedum sela i navodnuvawe na 200 ha obrabotliva povr{ina.

Vo razvojniot period do 2020 god. so Prostorniot plan na R. Makedonija predvideno e site naseleni mesta da imaat izgradeno vodosnabditelni sistemi, odnosno sekoj ìtel da ima pristap do kvalitetna voda za piewe. Planiraweto na razvojot na vodosnabditelnite sistemi zna~i pro{iruvawe i odrùvawe na postojnite sistemi za vodosnabduvawe, zafa}awe na novi izvori na voda (podzemni vodi, izvori, povr{inski voda), odrùvawe, pro{iruvawe i rekonstrukcija na postojnata mreà.

Vo 2005 god. prevzemeni se aktivnosti vo vkupno 168 naseleni mesta za izgradba na vodosnabditelni sistemi. Vo 106 sela izgradeni se sistemi za vodosnabduvawe, vo 18 sela se prevzemeni aktivnosti za dogradba na vodosnabditelnata mreà, a vo 22 naseleni mesta e izvr{ena rekonstrukcija na postoe~kata vodovodna mreà. Vo faza na izgradba se 22 vodosnabditelni sistemi. Vodosnabduvaweto e prete`no so zafa}awe na izvori i pomal del od bunari.

Eden od osnovnite principi vo za{titata na ìvotnata sredina e za{titata na vodite, a eden od na~inite za za~uvuvawe na kvalitetot na vodite e izgradba na sistemi za odveduvawe i pre~istuvawe na otpadnite vodi. Izgradbata na kanalizacionata mreà treba da se odviva paralelno so izgradbata i pro{iruvaweto na naselenite mesta. Akcent vo izgradbata na



sistemite za odveduvawe na otpadnite vodi treba da se dade na najgolemite zgaduva~i odnosno na gradovite i industrijata.

Za odveduvawe na otpadnite vodi prevzemeni se aktivnosti vo 77 naseleni mesta. Vo 51 naseleno mesto izgradeni se sistemi za odveduvawe na otpadni vodi, vo 12 naseleni mesta prevzemeni se aktivnosti za dogradba na kanalizacionata mreà i samo vo edno naseleno mesto e izvr{ena rekonstrukcija na kanalizacionata mreà. Vo 13 naseleni mesta kanalizacionite sistemi se vo faza na gradba.

Izgradbata na kanalizacionata mreà ne se odviva paralelno i so izgradba na pre~istitelni stanici. Vodite se zafa}aat i bez tretman se ispu{taat vo najbliskiot recipient. Pre~istitelni stanici izgradeni se samo vo 7 naseleni mesta, vo faza na gradba se 2 pre~istitelni stanici i 2 regionalni se predvideni so proektnata dokumentacija, no ne se zapo~nati so izgradba. Ednata regionalna pre~istitelna stanica e predvidena za Bogdanci, Stojakovo i \avato i vtorata e predvidena za \inovce i Petralica.

Iako so Prostorniot plan e zacrtano kako prioritet na golemite zagaduva~i-gradovite i industrijata da bide izgradbata pre~istitelni stanici, dosega e izgradena samo vo gradot Kumanovo. Se o~ekuva deka vo 2006 god. stanicata }e bide pu{tena vo funkcija, od kako }e se realizira snabduvaweto so elektri~na energija.

Vo izgradbata na sistemi za regulacija na rekite i sistemite za navodnuvawe e vloèno mnogu malku. Pri~ina za toa moè da se bara i vo lo{ata sostojba vo koja se nao|aat vodostopanskite pretprijatija koi ja imaa glavnata uloga vo izgradbata i odrùvaweto na ovie sistemi. Vo izminatata godina izvr{eno e regulirawe na vodoteci vo Republikata vo vkupna dolìna od 22 km, a vo tek e regulacija na 2,19 km.

Vo razvojot na sistemite za navodnuvawe so Prostorniot plan e zacrtano: rekonstrukcija i rehabilitacija na postojnite sistemi i dogradba na postojnite sistemi i izgradba na novi sistemi. Del od sistemite za navodnuvawe se i malite akumulacii. Izgradeni se dve mali akumulacii: "Sarander" vo op{tina Gevgelija i "Godivje" vo op{tina Krivoga{tani.



Tabela: Pregled na promenite nastanati vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura vo Republikata

Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii

1 Ara~inovo 1. Vo tek e gradba na vodosnabditelen sistem za Ara~inovo

2 Berovo

1. Izgraden e dovod za vodosnabduvawe na s. Mitra{inca

1. Izgraden e kolektor za za{tita na Berovsko Ezero vo dol ina od 1,5 km i vo faza na gradba e pre~istitelna stanica so kapacitet od 500 E@ vo mestoto Linako 2. Izgradena kanalizacija za s. Rusinovo vo dol ina od 1,7 km

1. Prevzemeni merki za za{tita od erozija vo s. Rusinovo na m.v. "Str~" na povr{ina od 2 ha

3 Bogdanci

1. Izgraden e kolektor vo dol ina od 9,7 km za otpadni vodi od Bogdanci, Stojakovo i \avato. Pre~istitelnata stanica koja e del od sistemot ne e izgradena

1. Izgradena e sistem za navodnuvawe so ve{ta~ki do d na povr{ina od 1 ha

1. Izvr{ena e regulacija na re~no korito vo dol ina od 0,65 km

4 Bogoviwe

1. Izvr{ena e rekonstrukcija na vod. mre a za s. D. Pal~i{te 2.. Izvr{ena e rekonstrukcija i dogradba na vod. sistem za s. Pirok 3. Izgraden e vodovod vo dol . od 2,4 km za s. Rakovec

1.Rekonstruiran e sistem za navodnuvawe - so otvoreni kanali za 3200 ha i sistem kapka po kapka za 2000 ha

1. Izvr{ena e regulacija na re~noto korito vo selo D. Pal~i{te vo dol ina od 0,15 km

5 Bosilevo 1. Monospitovski

kanal ({to vodi kon Monospitovsko



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii blato) se vr{i iskop na re~no korito za za{tita od poplavi vo dol ina od 14,1km, od s. Murtino do vlez na kanalot vo r. Strumica

6 Bitola

1. Vo tek e povrzuvawe na naselbata Bukovski Livadi na gradskata mre a od Bitola i izgradba na sekundarna mre a so vkupna dol ina od 3,5 km. 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Gope{ so zafa}awe na tri izvori, so vkupna izda{nost od 4 l/sek. Izgraden e dovod so dol ina od 0,776 km i vodosnabditelna mre a od 2,5 km. 3. Izgraden e vodovod za s. La ec. 4. Izgraden e RS "Zloku}anska Reka" za s. Oleveni i Bre{ani. 5.Izgraden e sistem za vodosnabduvaw e vo dol . od 1,598 km za s. Trap i Budakovo 6.Rekonstruiran e vodovod



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii za s. Trnovo i Magarevo

7 Brvenica 1. Vo faza na izgradba e vodovod za s. Tenovo i G.

elopek

8 Valandovo

1. Izveden e sistem za odveduvawe na otpadnite vodi od selata Udovo i Josifovo vo dol ina od 14 km.

9 Vasilevo

1. Vo faza na gradba e sistem za vodosnabduvawe na naselenite mesta Vasilevo, Grado{orci i Angelci od akumulacijata "Turija". Dovodot na voda e so dol ina od 4,77 km. Vo sklop na sistemot, vo mesnosta "Ta{li Bair" kaj s. Grado{orci, predvidena e filternica so kapacitet od 30 l/sek 2. Izgraden e vodovod za s. Dobro{inci

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Su{evo vo dol ina od 5,5 km. Vodite bez tretman }e se ispu{taat vo reka Su{evska koja se vliva vo rekata Strumica.

1. Regulirana e reka Su{evska vo dol ina od 100 m 2. Regulirana e reka Turija vo dol ina od 100 m

10 Vev~ani

1. Izvr{ena e rekonstrukcija na vodovodna mre a vo dol ina od 8,0 km

11 Veles

1. Izvr{ena e rekonstrukcija na vodovodna mre a vo dol ina od 8,0 km

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Buzalkovo

1. Branata "Lisi~e" e vo zavr{na faza. Vo 2006 god. }e zapo~ne polneweto na



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii akumulacijata

12 Vinica

1. Izgraden e vodovod z as. Laki; dovod so dol . od 3,75 km i sekundarna mre a so dol . od 2,11 km

1. Za s. Istibawa: izgraden e kolektor so dol ina od 0,39 km i sekundarna mre a vo dol . od 0,175 km; 2. Za s. Blatec izgraden e kolektor vo dol ina od 1,1 km 3. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Gradec

1. Izgraden e sistem za navodnuvawe vo dol . od 1,05 km

13 Vrane{tica

1. Priklu~eni se s.Orlanci i Re~ani na RS "Studen~ica". Izgradeni se i rezervoari od po 45 m3. 2. Izgraden e vodovod za s. Dupjan~ani od lokalen izvor L=3 km

14 Vrap~i{te

1. Izgraden e rezervoar za s. Toplica. 2. Rekonstruirana e i adaptirana mre a za vodosnabduvawe na n.m. Vrap~i{te I faza.

15 Gazi Baba

1. Izgradena e primarna vodovodna mre a vo s Idrizovovo dol ina od 2,313 km 2. Izgradena e sekundarna mre a vo n.m. Kolonija Idrizovo vo dol ina od 4,772 km. 3.Izgradena e sekundarna



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii mre a vo nas. Goce Del~ev vo dol ina od 6,579 km. 4. Izgradena e sekundarna mre a vo s. Jurumleri vo dol ina od 11,39 km.

16 Gevgelija

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo vkupna dol ina od 6,8km, so pre~istitelna stanica za s. Bogorodica 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Miravci so vkupna dol ina od 1,1 km. Vo 2004 god. izveden e kolektor vo dol ina od 3,12 km i pre~istitelna stanica. 3. Izgraden e kolektor vo dol . od 1,8 km, od Laguna do pre~istitelna stanica vo s. Negorci 4. Izgradena e uli~na fekalna kanalizacija vo gradot Gevgelija vo vkupna dol ina od 1,6 km 5. Izgradena e uli~na atm. kanalizacija vo gradot Gevgelija so vkupna dol ina od 0,9 km.

1. Vo tek na gradba e mikroakumulacija "Sarander" so akumulacionen prostor od 250.000 m3, kaj s. Moin

17 Gostivar

1. Izgraden e vod. sistem za s. egrane i Forino 2. Izgraden e dovod za n..m. Srbinovo - "Balevsko Maalo"

1. Izgradena e uli~na fek. kanalizacija vo Gostivar

1.Izvr{ena e regulacija na r. Vardar vo dol ina od 1 km.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii 3. Izgraden e vodovod za s. Pe~kovo vo dol . od 2,9 km 4. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Kunovo vo dol . od 6,0 km 5. Izgradena e uli~na vodov. linija vo Gostivar

18 Gradsko 1. Izgradena e pumpna stanica za vodosnabduvawe na Gradsko

19 Debar

1. Izgraden e dovod na voda so dol ina od 10 km, i rezervoar od 150 m3, za selata Manastirec i Oti{ani. Zafa}aweto na voda e od izvorot Manastirec. 2. Izvr{ena e sanacija, rekonstrukcija i dogradba na dovod za s. D. Kosovrasti 3.Izgraden e vodovod vo dol . od 6,0 km za s. Xepi{te-Oti{ani

1. Izgradeno e 0,9 km od planirani 1,62 km fekalna kanalizacija vo gradot Debar 2. Vo tek na gradba e atm. kanalizacija vo gradot Debar vo dol ina od 0,4 km. 3. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Seloku}i vo dol . od 1,18km.

20 Debarca

1. Rekonstruirana e vodovodna mre a vo s. Bel~i{ta L=3,7 km 2. Rekonstruirana e vodovodna mre a vo s. Godivje L=3,56 km 3. Vo tek e izgradba na regionalen sistem za vodosnabduvawe na selata: G. i D. Sredore~ie, Grko

1. Izgradena e fek. kanalizacija za s.Bel~i{ta so pre~istitelna stanica 2. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Orovnik vo dol ina od 0,689 km

1. Regulirana e Golema Reka vo dol ina od 0,5km

1. Prevzemeni se merki za za{tita kaj m.v. Raven, s. Me{ei{ta na povr{ina od 5ha



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Pole i Novo Selo za koj }e s ezafa}aat vodi od izvori vo blizina na HEC "Peso~anka"

21 Del~evo

1. Dogradena e uli~na vod. mre a vo gradot Del~evo vo dol . od 160 m; 2. Rekostruirana e uli~na vod. mre a vo Del~evo so dol ina od 1,3 km

1. Izgraden kolektor vo Del~evo vo dol ina na 0,1 km 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo gradot so dol ina od 0,172 m 3. Izgraden e kolektor vo naselba Basarica vo dol ina od 0,3 km 4. Vo faza na gradba e fek. kanalzaciona mre a za s. Trabotivi{te vo dol ina od 4,358 km.

1.Izgradena e akumulacja "Lo{ana"

22 Demir Kapija

1. Izvr{ena e dogradba na vodovodna mre a vo D. Kapija vo dol ina od 0,3 km

1. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Kore{nica vo dol . Od 2,7 km

1. Izgraden e sistem za navodnuvawe kapka po kapka: Dren, Orizari F=0,5 ha; Dren, @elkov Rid F=3 ha; D.Kapija, Araplan F=2 ha;

23 Demir Hisar

1. Izgraden e vodovod za s.@van vo dol . od 3 km 2. Izgraden e vodovod za s..G.Ilino vo dol . 2,5 km 3. Izgraden e vodovod za del od s. Sopotnica 4. Rekonstruirana e vod. mre a vo D.Hisar vo dol .

1. Vo faza na gradba e kanalizacija za s. Sopotnica so dol ina od 3,664 km.

1. Regulirana e rekata vo s. Sopotnica, vo dol . od 0,53 km 2. Regulirana e rekata vo s. Dolenci vo dol . od 0,3 km

1..Izvr{ena e za{tita od erozija vo s. G. Ilino 2..Izvr{ena e za{tita od erozija vo s. Slep~e 3.Izvr{ena e za{tita od erozija



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii od 0,86 km. 5. Rekonstruiran e rezervoar za voda za s. Dolenci

vo s. Virovo

24 Dojran

1. Izgradena e del od uli~na fek. kanalizacija vo Star Dojran 2. Izgradena e del od uli~na fek. kanalizacija vo Nov Dojran

25 Dolneni

1. Izgraden e vodovod za s. Dupjan~ani. Vodosnabduvaweto e od bunari so potisen cevovod so dol . 6 km 2. Izgraden e vodovod za s. Belo Pole, Vran~e, Sredorek vo dol . od 13 km. Vodosnabduvaweto e od RS "Studen~ica" 3. Dogradba na vodovod za s. Dolgaec

1. Vo faza na gradba e fek. kanalizacija vo dol ina od 5,579 km vo s. Debre{te. 2. Izgradena e atm kanalizacija vo dol ina od 0,83 km vo s. La ani

26 Drugovo

1. Izgraden e vod. sistem za s. Prostrawe vo dol ina od 4,54 km 2. Izgraden e vod. sistem za s. Kladnik vo dol ina od 6,14 km. 3. Izgraden e vod. sistem za s. Izvor

27 \. Petrov 1. Regulirana e r. Lepenec vo dol ina



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii od 0,7 km pred vliv vo r. Vardar 2. Reka Vardar regulirana e kaj vlivot na r. Treska i kaj f-ka "Kuprom"

28 @elino

1. Izgradena e fek kanalizacija vo s. @elino 2. Vo faza na gradba e fek. kanalizacija vo s. Merovo

29 @upa

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na selo Koxaxik.

1. Realizirano e del od fekalna kanalizaciona mre a za selo @itineni. Od vkupno 2,88 km realizirano e 1,95 km.

1 Izgraden e otvoren kanal vo dol ina od 0,5km za navodnuvawe na 5ha obrabotlivi povr{ini vo okolinata na Paparadnik

30 Zajas

1. Izgraden e vodovod za s. G. Gre{nica vo dol . od 5,154 km 2. Izvr{ena e rekonstrukcija na vod. mre a vo Zajas

1. Izgradena e fek kanalizacija vo s. G. Strogomi{te vo dol ina od 5,9 km.

31 Zelenikovo

1. Izgradena e distibutivna mre a za s. Pako{evo i Novo Selo so dol . od 7,0km, 2. Izgraden e vod. sistem za s. Strahojadica koj se sostoi od pumpna stanica, rezervoar i distributivna mre a so dol . od 2,375 km.




32 Ilinden

1. Izgraden e priklu~ok za selo Mralino na VS "Jurumleri"vo dol ina od 2,195 km 2. Izgradena e sekundarna mre a vo s. Mralino vo dol ina od 4,284 km 3. Izgradeni se bunari so hlorinatorski stanici vo s. Jurumleri 4. Izgradena e pumpna stanica za s. Bujkovci, Mr{evci i Miladinovci 5. Transmisiona mre a za s. Bujkovci, Mr{evci i Miladinovci vo dol ina od 4,851km

33 Jegunovce

1. Izgradena e sekundarna vodosnabditelna mre a vo selo Kopance vo dol ina od 5 km 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na selo [em{evo. Sistemot se sostoi od bunar, pumpa i potisen cevovod so dol ina od 0,5 km 3. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na selo Vratnica so dol ina od 4,2 km

34 Kavadarci 1. Rekonstrukcija na 1.Izgradena e mre a



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii gradska vod. mre a vo Kavadarci

za navodnuvawe vo dol . od 3,0km

35 Karbinci

1. Izgraden e vodovod vo selo Kalauzlija vo dol ina od 1,85 km

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo selo Krupi{te vo dol od 4,35 km. Vodata bez pre~istuvawe se ispu{ta vo r. Bregalnica 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo selo Dolni Balvan vo dol ina od 3,35 km. Vodata bez pre~istuvawe se ispu{ta vo r. Bregalnica 3. Izgradena e fek. kanalizacija vo selo Argulica vo dol od 4,5 km so pre~istitelna stanica so kapacitet od 110 m3/den. Recipinet e Arguli~ka Reka.

36 Karpo{

1. Vo faza na gradba e kanalizacija vo dol ina od 3,8 km. za s. Gorno Nerezi i pre~istitelna stanica za 1.500 E@

37 Ki~evo

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Trap~in Dol 2. Izgradena e del od uli~na fek. kanalizacija vo gradot Ki~evo

38 Kon~e 1. Izvr{ena e dogradba na vod. sistem za s. Kon~e

39 Ko~ani 1. Izgraden e vodovod za s. 1. Izgradena e fek. 1. Regulirana e del



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Preseka vo dol . od 2,45km 2. Izgraden e vodovod za s. Bezikovo vo dol . od 0,97km 3. Vo faza na gradba e cevovod za vodosnabduvawe i rekonstrukcija na vod. mre a vo s. Orizari

kanalizacija vo s. Beli vo dol ina od 0,35km

od Orizarska Reka (Masalnica) L=50m

40 Kratovo

1. Vo tek e regulacija na dol vo m.v. "Ciganska Maala" so vkupna dol ina od 0,460km

41 Krivoga{tani

1. Vo faza na gradba e mikro akumulacija "Godivje" so volumen od 22.000 m3.

42 Kriva Palanka

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe (bunar, potisen cevovod i rezervoar) na s. Konopnica od bunari. 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Uzem na koj se priklu~eni i selata @idilovo i Kostur. 3. Vo faza na gradba e cevovod i zafat na Stane~ka Reka za vodosnabduvawe na K. Palanka

1. Izgraden e fek. kolektorvo dol . od 0,506km vo gradot K. Palanka 2 Izgraden e fek. Kolektor vo dol . od 0,484 km vo naselba Belevo




43 Kru{evo

1. Izgraden e vodovod vo s. Belu{ino vo dol ina od 2,86 km 2. Izgraden e vodovod vo s. Selce vo dol ina od 1,0 km

44 Kumanovo

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Vakav so dol ina od 2,53 km 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s.

etirce vo dol ina od 3,3 km 3. Izvr{ena e nadogradba na filter stanicata i rezervoarite od gradskata vodovodna mre a

1. Izgradena e pre~istirtelna stanica za otpadni vodi. Se o~ekuva deka vo 2006 god. pre~istitelnata stanica }e bide pu{tena vo upotreba. 2. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Lopate vo dol ina od 0,82 km 2. Izgradena e uli~na fek. kanalizacija Kumanovo so vkupna dol ina od 1,83 km 3. Izgradena e uli~na atm. kanalizacija Kumanovo vo vkupna dol ina od 0,232 km

1. Izvr{ena e regulacija na reka Kumanovka vo dol ina od 2,184 m.

45 Lipkovo

1. Izgraden e vodovod za s. Lipkovo i Orizari 2. Izgraden e vodovod za s. Slup~ane 3. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Vaksince (bunar, rezervoar, distributivna mre a vo seloto) 4. Izgraden e vodovod za s. Izvor

46 Lozovo 1. Izgraden e vodovod za s. 1. Izgradena e fek.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Darfulija vo dol ina od 6 km

kanalizacija vo s. Dorfulija, vo dol . od 2 km 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Karatmanovo vo dol . Od 1 km 3. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Lozovo vo dol ina od 1 km i pre~istitelna stanica

47 Mavrovo i Rostu{e

1. Izgraden e vodovod za s.@irovnica 2. Izgraden e vodovod za s. Duf 3.Izgraden e vodovod za s. Boletin 4. Izvr{ena e dogradba i rekonstrukcija na vodovod za s. Nikiforovo 5. Vo tek na gradba e vodovoden sistem za s. Mavrovo i M. Anovi vo dol ina od 10,782 km i rezervoar

48 M. Brod

1.Izgraden e vodovod za s. G. Manastirec 2.Izgraden e vodovod za selata Kov~ i Samokov

1. Vo faza na gradba e fek. kanalizacija za s. D. Manastirec 2. Izgraden e priklu~ok za Selo i Zad Rid na kanal. mre a za M. Brod vo dol ina od 3,123 km 3. Rekonstruirana e atm.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii kanalizacija vo M. brod vo dol ina od 1,2 km

49 M. Kamenica

1. Izgradena e del od ul~na vod. mre a vo M. Kamenica

1. Izgraden e del od kolektor za fek. i atm. Kanalizacija vo dol ina od 0,8 km vo M. Kamenica

50 Mogila

1. Izgraden e potisen cevovod za s. Ivawevci 2. Izgradena e vodovodna mre a za s. Budakovo i priklu~ok za s. Trap so vkupna dol ina od 4,019 km.

51 Nagori~ane

1. Vo tek na gradba e vodovod za s. Mlado Nagori~ane so vkupna dol ina od 17km 2. Vo tek na gradba e vodovod za s. Strezovce i Vojnik so vkupna dol ina od 5km

52 Negotino

1. Za podobruvawe na vodosnabduvaweto vo Negotino i okolnite sela izgraden e dovoden cevovod od postoe~kiot i od noviot bunar.

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Disan, s. Voj{anci so dol ina od 0,61 km 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Pepeli{te so dol ina od 6,29 km

1. Izgraden e otvoren kanal za navodnuvawe vo dol ina od 6 km

53 Novaci 1. Izgradena e filternica za s. Sko~ivir

54 Novo Selo 1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na Novo

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo Novo Selo

1. Izgraden e sistem za navodnuvawe so



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Selo od bunar "[tubel" vo dol ina od 28,5 km 2. Izgraden e sistem za vodosnbduvawe na s. Staro Kowarevo od izvor na Belasica vo dol ina od 1,4 km. 3.Izgraden e sistem za vodosnabduvawe vo dol . od 2,264 km i filternica za s. Zubovo

ve{ta~ki do d na povr{ina od 10 ha vo Novo Selo i selo Su{ica 2. Izgraden e sistem za navodnuvawe - sistem kapka po kapak na povr{ina od 2 ha vo selo Kole{ino

55 Oslomej

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Popovjani, Jagol i Jagol Dolenci vo dol ina od 11,05 km

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo selo Crvivci 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo selo Srbica vo dol ina od 1,4 km

56 Ohrid 1. Izvr{ena e rehabilitacija na izvorite Gorna Belica.

1. Izgradena e primarna fekalna kanalizacija vo selo Ra~a.

57 Petrovec

1. Povrzani se selata Petrovec, R ani~ino, ]ojlija i Ogwanci na RVS "Jurumleri". Za selo R ani~ino izgradeniot dovod e so dol ina od 6,4 km, za s. ]ojlija 1,47 km, za s. Ogwanci 4,38 km i za Petrovec so dol ina od 14,0 km. Priklu~uvaweto na ovie sela na RVS



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii "Jurumleri" e realizacija na postojnata tehni~ka dokumentacija za vodosnabduvawe na 13 sela od op{tinite Gazi Baba, Petrovec i Ilinden. Za celosna realizacija na vodosnabditelniot sistem ostanuva da se priklu~i u{te s. Idrizovo - op{tina Gazi Baba 2. Izgradena e primarna mre a vo s. Petrovec so dol ina od 0,684 km 3. Izgradena e sekundarna mre a za s. Petrovec vodol ina od 14,016 km.

58 Plasnica 1. Izgraden e vodovod za s. Preglovo

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Plasnica

59 Prilep

1. Izgradena e vodosnabditelna mre a vo s. Volkovo so vkupna dol ina od 1,3 km.

1. Vo tek na gradba e kanalizacionen sistem za s. Mogila i Kukure~ani

60 Probi{tip

1. Vo faza na izgradba e sistemot "Zletovica" 2. Izgraden e vodovod za s. Bune{

1. Izgraden e del od fek. kanalizaciona mre a vo Probi{tip 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo Ple{anci

61 Radovi{

1. Izvr{eno e pro{iruvawe na sistemot za vodosnabduvawe na gradot Radovi{



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii 2. Izvr{eno e pro{iruvawe na sistemot za vodosnabduvawe na s. Podare{

62 Rankovce

1. Izvr{ena e dogradba na sistemot za vodosnabduvawe na Rankovce, od bunari pokraj Rankova~ka Reka, so dol ina na cevovodot od 2 km i kapacitet od 5 l/sek 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na selo Ginovce. Sistemot se sostoi od bunari so kapacitet od 4,35 l/sek i dol ina na cevovodot od 4 km

1. Vo faza na gradba e fek. kanalizacija zaoselata Ginovci i Petralica. Predvidena e i pre~istitelna stanica so kapacitet od 180 m3/den. Recipient e Kriva Reka. 2. Vo faza na gradbata e kanalizacija za Rankovce. Nema pre~istitelna stanica, otpadnite vodi }e se ispu{taat vo Kriva Reka.

1. Izvr{ena e regulacija, na edna strana, na Rankova~ka Reka i Golem Dol vo Rankovce vo dol ina od 0,3 km.

63 Resen

1. Izgraden e vodovod za s. Qubojno 2. Izgraden e vodovod za s. Sopotsko

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo dol ina od 10,26 km za odveduvawe na otpadnite vodi od Resen, Carev Dvor i Ezerani. 2. Izgradena e fekalna uli~na mre a vo Resen so dol ina od 0,5 km.

1. Izgraden e sistem za navodnuvawe sistem kapka po kapak na povr{ina od 100 ha i so ve{ta~ki do d na povr{ina od 2 ha.

1. Prevzemeni se merki za za{tita od erozija vo Op{tinata na povr{ina od 10 ha.

64 Rosoman

1. Izvr{ena e rekonstrukcija na vod. sistem za s. Palikura 2. Izvr{ena i rekonstrukcija i pro{iruvawe na vod.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii sistem za s. Sirkovo

65 Saraj

1. Vo faza na izgradba e priklu~uvawe na selata Bukovi} i Arnakija na vodosnabditelniot sistem "Ra{~e" 2. Izgraden e vododovod vo selo Dvorce 3. Izgradeni se rezervoari za selataBukovi} 200 m3, Arnakija 150 m3 i Laskarci 2h100 m3.

1. Izgradena e uli~na fekalna kanalizacija vo Saraj vo dol ina od 2,0 km 2.Izgradena e uli~na atmosferska kanalizacija vo Saraj vo dol ina od 0,4 km

1. Vo faza na gradba e brana Matka II

66 Sveti Nikole

1. Vo tek e regulacija na Gorobinska Reka vo Sv. Nikole vo dol ina od 0,73 km.

67 Sopi{te

1. Izgraden e vodosnabditelen sistem za selata G. Sowe, D. Sowe,

iflik, Barovo, Sv. Petka i Govrlevo

68 Staro Nagori~ane

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Strezovce.

69 Struga

1. Izgradena e sekundarna vod. mre a vo s. Labuni{ta 2. Rekonstruirana e vod. mre a vo s. Oktisi

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Vele{ta 2. Vo faza na gradba e fek. kanalizacija vo s. Misle{evo

1. Vo tek e regulacija na poroj "Bram" vo s. Delogo di vo dol . od 0,78 km. 2. Vo tek e regulacija na poroj "Koro{i{ta" vo s. Koro{i{ta vo



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii dol ina od 0,675 km.

70 Strumica

1. Rekonstruirana e gradska vodovodna mre a vo dol . od 16,26 km 2. Izgraden e potisen cevovod vo gradot od mre ata do rezervoar L=0,7 km 3. Izgraden e sistem za vod. i rezervoar vo s. Banica

1. Izgradena e kanalizacija vo s.Kukuli{ vo dol . od 1,04 km 2. Izgradena e del od uli~na atm. i fek. Kanalizacija vo gradot Strumica

71 Studeni~ani

1.Izgraden e vod. sistem za s. Cvetovo koj se sostoi od 2 kaptirani izvori, dovod so dol . od 6,316 km, rezervoar so hlorinatorska stanica i sekundarna mre a so dol od 1,353 km 2.Izgraden e vodovod za s. D. Koli~ani vo dol . od 0,76 km

1. Izgradena e kanalizaciona mre a za s. Studeni~ani vo dol ina od 9,1 km.

72 Tearce

1. Izvr{ena e rekonstrukcija i pro{iruvawe na vodovodna mre a vo s. Slatino vo dol od 8 km 2. Rekonstruiran e dovodot za s. Nepro{teno 3. Vo tek na izgradba e zafat na r. Bistrica i cevovod za vodosnabduvawe na s. Tearce, Pr{ovce i Glo|i.

1. Izgradena e kanalizacija za s. Dobro{te L=3km

1. Izgraden e otvoren kanal za navodnuvawe vo dol ina od 3km

1 Regulirana e r. Bistrica vo dol ina od 1,2km

1 Po{umeno e pokraj r. Bistrica napovr{ina od 1,3 ha




73 Tetovo

1. Izgraden e vodovod vo dol . od 1,27 km za s. Selce so zafa}awe na voda od izvor m.v. "Rokope~" 2. Izvr{ena e rekonstrukcija na vodovod vo s. Xep~i{te

1. Izgradba na uli~na fek. kanalizacija vo Tetovo

74 Centar

1. Izgradena e uli~na vodosnabditelna mre a vo dol ina od 0,593 km

1. Izgradena e uli~na fekalna kanalizacija vo dol ina od 0,211 km 2. Izgradena e ul. atmosferska kanalizacija vo dol ina od 2,334 km

75 a{ka

1. Izgraden e vodovod za s. Mokreni - dovod vo dol . od 2,7 km i mre a vo seloto so dol . od 0,9 km so rezervoar od 50 m3. 2. Izgraden e rezervoar za s.

a{ka. 3. Izgraden e vodosnabditelen sistem za s. Omorani i naselba Vasil Antevski (bunar, rezervoar i mre a vo dol od 5,4 km)

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. a{ka vo dol od 0,98 km. 2. Izgraden e atm. Otvoren kanal vo dol . od 95 m vo s.

a{ka, za odveduvawe na atm. vodi od povr{ina od 15 ha kon r. Topolka. 3. Vo faza na gradba e fek. kolektor vo s. Melnica

76 e{inovo Oble{evo

1. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Oble{evo

77 u~er Sandevo

1.Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na selata s. Godivje, Bawani, u~er-Sandevo, Gluvo, Brazda, Mirkovci i vikend



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii naselbata Goliovo so zafa}awe na 4 izvori.

78 [tip

1. Izgraden e sistem za vodoosnabduvawe za s.Laskavica i Baltalija vo dol od 5,61 km. 2. Rekonstruirana e vodovodnata mre a vo stariot del od gradot [tip 3. Dogradba na vodovodnata mre a vo gradot 4. Izvr{ena e rekonstrukcija na potisniot cevovod za s. Dolani

1. Rekonstruirana e fek. kanalizaciona mre a vo gradot [tip 2 Izgradena e atm. kanalizacija vo gradot [tip vo dol od 0,51 km 3. Izgradena e fek. kanalizcija za Star Karaorman

79 [uto Orizari

1. Vo tek na gradba e fek. kolektor vo dol od 3,2km 2. Vo faza na gradba e atm. kolektor vo dol ina od 1,7 km za zafa}awe na atm. Vodi od povr{ina od 415 ha 3. Vo faza na po~etna rabota e izgradba na atm. Sobiren kanal od 1,5 km koj }e se priklu~i vo Serava.



Zaklu~ni sogleduvawa Dolgoro~noto planirawe i realizacijata na aktivnostite vo oblasta na

vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura i ponatamu treba da se odviva vo pravec na:

- Maksimalno koristewe na lokalnite izvori-povr{inskite i podzemnite vodi za vodosnabduvawe;

- Odreduvawe i sproveduvawe na merki za za{tita na postojnite i idnite izvori;

- Koristewe na pove}enamenskite akumulacii kako i pogolemite izvori na povr{inskite i podzemnite vodi, kako glavni izvori za vodostopanski sistemi so koi e ovozmoì izgradba na kompleksni vodostopanski re{enija preku koi pogolem broj korisnici }e moàt da gi pokrijat svoite potrebi od voda;

- Izgradba na regionalni sistemi so koi }e se ovozmoì prefrlawe na vodite od edno vo drugo vodostopansko podra~je za dolgoro~no pokrivawe na potrebite od voda vo su{nite vodostopanski podra~ja;

- Tretman na vodata kako ekonomska kategorija so {to }e se ovozmoì optimalno upravuvawe so vodite pri nivnoto kompleksno koristewe;

- Podobruvawe na kvalitetot na vodite do nivo na zakonski propi{aniot kvalitet;

- Maksimalna za{tita na vodite preku striktno sproveduvawe na principot za za{tita na kvalitetot na vodite na samite izvori{ta na zagaduvawe;

- Unapreduvawe na vodniot ekosistem so za~uvuvawe na prirodnite, ve{ta~kite i re~nite tekovi;

- Efikasno spre~uvawe na poroite i erozijata na odredeno podra~je so sogleduvawe na pri~inite za nivnata pojava i kompleksno re{avawe na problemite na celiot sliv;

- Aktivna odbrana od poplavi preku izgradba na akumulacii i pasivna odbrana so realizacija na liniski za{titni sistemi.

4.9. Za{tita na ìvotnata sredina

Konceptot na za{tita na ìvotnata sredina utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija predviduva merki za sanacija, revitalizacija i prevencija koi se odvivaat preku posebni programi i planovi za za{tita na vodite, vozduhot, po~vata, {umite, biodiverzitetot, za{tita od bu~ava, tehni~ko-tehnolo{ki akcidenti, upravuvawe so cvrstiot otpad i dr.

Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina formiran soglasno ~l. 40 od Zakonot za ìvotnata sredina, se griì vo obezbeduvawe i vospostavuvawe na bazata na podatoci za sostojbata i kvalitetot na ìvotnata sredina, preku sobirawe, obrabotka, sistematizirawe, ~uvawe, iskoristuvawe, distribucija i prezentirawe na podatoci dobieni od dràvnata mreà na monitoring.

Od informativniot sistem se obezbeduva: baza na relevantni podatoci, seopfatni, to~ni, javno dostapni informacii za sostojbata na prirodata,



sostojbata, kvalitetot i za trendovite vo site mediumi i oblasti na ìvotnata sredina, kako i predviduvawa so tehnikite na modelirawe.

Vozduh

Od po~etokot na 1950-te godini emisijata na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot od zagaduva~i intenzivno se zgolemi kako rezultat na brziot industriski rast i zgolemuvawe na patniot soobra}aj. Prirodnite izvori na aerozagaduvawe kakvi {to se vulkanskite erupcii, {umskite poàri i erozijata se pomalku od 2% od vkupnite emisii predizvikani od ~ove~kite aktivnosti.

Vo dene{no vreme vozduhot koj go di{eme e sî po~esto zagaden. Ova vlijae vrz zdravjeto na lu|eto i vrz degradacijata na ìvotnata sredina.

Monitoringot na kvalitetot na vozduhot pretstavuva su{tinska zada~a vo ramkite na upravuvaweto so ìvotnata sredina i sredstvo koe se upotrebuva za da se podobri kvalitetot na vozduhot i ìvotnata sredina.

Rezultatite od monitoringot treba da bidat osnova za idnite odluki vo odnos na podgotvuvawe na planovi i prevzemawe na konkretni akcii, kako i da se iskoristat za informirawe na javnosta.

Vo septemvri 2004 godina e usvoen noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh.

Bidej}i seu{te nema doneseno podzakonski akti za grani~ni vrednosti prema EU direktivite, za sporeduvawe na podatocite se koristi ~len 4 od stariot Zakon za za{tita na vozduhot od zagaduvawe "Sl.vesnik na RM",br. 20/74, taka da site podatocite koi se dobivaat se sporeduvaat so MDK, a za onie koncentracii na zagaduva~ki supstanci za koi spored Zakonot nema MDK, se koristat Direktivite na EU.

Maksimalno dozvoleni koncentracii

Zagaduva~ki supstanci Poedine~na Srednodnevna

Sulfur dioksid - SO2 500 μg/m3 150 μg/m3 âd 150 μg/m3 50 μg/m3 Azoten dvooksid - NO2 85 μg/m3 85 μg/m3 Suspendirani ~esti~ki vo vozduhot - SPM (EU direktiva 80/779/EEC)

120 μg/m3

Ozon - O3

(EU direktiva 92/72/EEC) 110 μg/m3

Jaglen monoksid - CO 3 mg/m3 1 mg/m3 Inerten prav 300 mg/m3 Olovo 0.0007 mg/m3

Pokraj Noviot zakon za kvalitet na ambientniot vozduh, podgotvena e i usvoena na sednica na Vlada Uredbata za grani~ni vrednosti za zagaduva~i vo vozduhot i pragovi na alarmirawe, koja e prv podzakonski akt za vozduhot harmoniziran so EU direktivite i noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh. Vo R. Makedonija monitoringot na kvalitet na vozduhot se vr{i so avtomatski fiksni monitoring stanici i ra~no so zemawe probi od ve}e odredeni merni mesta.

Mereweto na kvalitet na vozduhot go vr{at slednive institucii: ‡ Zavod za zdravstvena za{tita (Skopje, Veles)



‡ Uprava za hidrolo{ki raboti (Skopje, Berovo, Bitola, Tetovo, Gevgelija, Kumanovo, Ohrid, Prilep, [tip, Veles, s.Lazaropole)

‡ Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe (Skopje, Bitola, Veles, Ki~evo Ko~ani, Kumanovo, Tetovo, s.Lazaropole i Kavadarci).

Avtomatskite monitoring stanici za kvalitet na vozduhot merat ekolo{ki i meterolo{ki parametri. Od ekolo{ki parametri se:

‡ CO-jaglen monoksid, izrazen vo mg/m3

‡ SO2-sulfuren dioksid, izrazen vo µg/m3

‡ azotni oksidi, izrazen vo µg/m3

‡ O3- ozon, izrazen vo µg/m3

‡ PM 10-suspendirani ~esti~ki vo vozduhot so golemina pomala od 10 mikroni, izrazen vo µg/m3

Voda

Republika Makedonija spa|a vo grupata zemji koi nemaat dovolno koli~estvo vodni resursi, a nivniot nedostatok osobeno se ~uvstvuva vo odredeni periodi od godinata. Problemot koj e spomenat kako globalen pretstavuva glavna karakteristika na vodnite resursi i vo Republika Makedonija: neramnomernata raspredelba vo vreme, prostor i kvalitet. Taka, najgolemite vodni resursi se rasporedeni vo zapadnite delovi na zemjata, dodeka isto~niot del se soo~uva so postojan nedostatok na voda, kako koli~estvo voop{to i koli~estvo na soodveten kvalitet na postojnite resursi za da se koristat za snabduvawe so voda za piewe i navodnuvawe. Nedostatokot na voda vo opredeleni periodi od godinata, osobeno vo letnite meseci, e prisuten na celata teritorija na zemjata.

Sostojbata na kvalitetot na vodite vo Republika Makedonija ukaùva na ve}e naru{ena prirodna ramnoteà vo vodotecite, kako posledica od zagaduvaweto na rekite so organski materii, te{ki metali i odredeni posebni zagaduva~i (pesticidi, toksi~ni i organski soedinenija). Zagaduvaweto e osobeno golemo nizvodno od gradovite, kako rezultat na ispu{taweto na nepre~isteni komunalni i industriski otpadni vodi. Nivoto na zagadenost na delnicite na vodotecite koi minuvaat niz pomalku naseleni podra~ja e ne{to ponisko.

Seto toa nametnuva potreba od redovno sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodotecite vo Republika Makedonija.

Soglasno postojnata zakonska regulativa: ‡ Spored ~l. 40 od Zakonot za ìvotnata sredina ("Sl. vesnik na RM"

br. 53/05) Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina se griì za obezbeduvawe i vospostavuvawe na bazata na podatoci za sostojbata i kvalitetot na mediumite na ìvotnata sredina;

‡ Uslovite i na~inot na upotreba i koristewe na vodite, za{tita na vodite od iscrpuvawe i zagaduvawe se regulira so Zakon za vodite ("Sl. vesnik na RM" br. 4/98);

‡ So Uredbata za klasifikacija na vodite ("Sl. vesnik na RM" br. 18/99) se vr{i klasifikacija na povr{inskite vodi (vodoteci,



ezera i akumulacii) i spored namenata i stepenot na ~istota se rasporeduvaat vo 5 klasi;

‡ So Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi ("Sl. vesnik na RM" br. 18/99) prirodnite i ve{ta~kite vodoteci, delnicite na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi se delat na 5 kategorii;

‡ ISO standardi - se koristat pri obrabotka na podatoci za kvalitet na otpadna voda od Alkaloid.

Otpad

Sekoja materija ili predmet {to ~ovekot gi otfrla, ima namera da gi otfrli ili od nego spored zakon se bara da gi otfrli, pretstavuva otpad.

Otpadot se sozdava pri ekstrakcija na surovini, vo procesot na prerabotka na surovinite do poluproizvodi ili gotovi proizvodi, pri upotreba na gotovite proizvodi ili pri bilo koja druga aktivnost na ~ovekot.

Otpadot poteknuva od rudnicite i kamenolomite, industrijata (farmacevtski kompanii, proizveduva~i na tekstil, prehranbeni kombinati itn.), proizvodstvoto na energija, grade`nite zafati, zemjodelskite aktivnosti, medicinskite ustanovi (bolnici, ambulanti, laboratorii itn.), komercijalnite objekti (prodavnici, restorani, hoteli itn.) i od doma}instvata.

Postoe~koto zakonodavstvo vo oblasta na otpadot, e definirano so: ‡ Zakonot za upravuvawe so otpad („Slu`ben vesnik na RM" br. 68/04) ‡ Zakonot za komunalni dejnosti („Sl. Vesnik na RM" br. 45/97, 23/99,

45/02, 16/04) ‡ Zakonot za odrùvawe na javnata ~istota, sobirawe i

transportirawe na komunalen cvrst i tehnolo{ki otpad („Sl. Vesnik na RM" br. 37/98)

‡ Zakonot za ìvotnata sredina („Slu`ben vesnik na RM" br. 53/05). Glavna karakteristika na Zakonot za upravuvawe so otpadot e celosnata

usoglasenost so direktivite na Evropskata Unija, zemaj}i gi predvid lokalnite priliki vo R. Makedonija so {to se obezbeduva sovremen pristap vo upravuvaweto so otpadot, soglasno evropskite barawa i standardi.

So donesuvawe na podzakonskite akti, nacionalnoto zakonodavstvo vo upravuvaweto so otpadot }e bide kompletirano i struktuirano vo soglasnost so zakonodavstvoto na EU.

Monitoringot ili kontinuiranoto sledewe na upravuvaweto so otpadot e osnoven preduslov za formirawe relevantna baza na podatoci za sostojbata so opadot.

Zakonot za upravuvawe so otpad predviduva vospostavuvawe na dràvna mreà za monitoring na otpadot, ~ii {to celi se: obezbeduvawe podatoci za upravuvaweto so otpadot i vlijanijata na otpadot vrz ìvotnata sredina, otkrivawe na negativnite procesi i praktiki, predviduvawe na razvojot, ocenka na efikasnosta na prezemenite merki za za{tita i informirawe na nadle`nite organi za sekoja promena na sostojbata, kako i na kreatorite na politiki i javnosta.



Vo ramkite na Proektot „Zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe" (2002-2004 god.) be{e izgotvena Strategija za monitoring na otpadot kako sostaven del od Strategijata na monitoring na ìvotnata sredina. Strategijata gi definira zada~ite i odgovornostite pri vr{ewe na monitoringot na otpadot i dava nasoki za vospostavuvawe na sistemot za kontinuirano sobirawe na podatoci za sostojbata so otpadot.

Bu~ava

Bu~avata kako edna od negativnite posledici vrz ìvotnata sredina e problem koj e rasprostranet vo celiot svet i se javuva kako rezultat na tehnolo{kiot razvoj. Naj~esto e predizvikana od soobra}ajnite sredstva i ma{ini koi se koristat vo proizvodnite procesi.

Soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u R. Makedonija i Evropskata Unija, Nacionalnata programa za pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kon evropskoto zakonodavstvo i preporakite od Izve{tajot za revizija na sostojbite vo ìvotnata sredina (EPR), Vladata na Republika Makedonija vo svojata Programa za rabota predloì donesuvawe na Zakon za za{tita od bu~avata i soodvetni podzakonski akti. Ova e edna od obvrskite so koja treba da se ovozmoì harmonizacija na legislativata na R. Makedonija so legislativata na EU. Ministerstvoto go usvoi noviot Zakon za ìvotna sredina koj e vo celost usoglasen so legislativata na EU i pretstavuva osnova za donesuvawe na podzakonska regulativa za bu~ava.

Ovlasteni institucii koi vr{at merewe na nivoi na bu~ava vo R. Makedonija se:

‡ Centralna laboratorija za ìvotna sredina pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, koja vr{i samo incidentni merewa naj~esto na barawe na pravni ili fizi~ki lica

‡ Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita pri Ministerstvoto za zdravstvo. Zavodite za zdravstvena za{tita vo Skopje i Bitola vr{at procenka na {tetnoto vlijanie na komunalnata bu~ava nad eksponiranoto naselenie.

Merewata koi se vr{eni od strana na ovlastenite institucii nameneti se za da moè da se obezbedi nepre~eno:

‡ Pribirawe na podatoci ‡ Sistematizacija na podatocite ‡ Obrabotka na podatocite ‡ Vospostavuvawe na baza na podatoci, so mo`nost za nivno

koristewe ‡ Opredeluvawe na takanare~eni "crni to~ki".

Problematikata vo odnos na {tetnata bu~ava koja se emitira vo ìvotnata sredina vo Republika Makedonija e regulirana so slednata zakonska regulativa:

‡ Zakonot za spre~uvawe na {tetnata bu~ava ("Sl. Vesnik na SRM" 21/84)



Ovoj Zakon e donesen vo 1984 godina, ne e dovolno operativen i primenliv bidej}i ne e vo soglasnost so postojnata regulativa na EU.

Vrz osnova na ovoj Zakon dosega ne se doneseni podzakonski akti za regulirawe na {tetnata bu~ava vo zavisnost od razli~nite izvori na bu~ava kako {to se motorni vozila, avioni, èlezni~ki soobra}aj, grade`ni ma{ini, aparati za doma}instvo i drugi izvori na bu~ava.

‡ Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava ("Sl. Vesnik na RM" 64/93)

Ovaa Odluka e donesena vrz osnova na Zakonot za prekr{ocite na javniot red i mir ("Sl. Vesnik na SRM" 25/72, 29/83, 34/83, 51/88, 19/90 i "Sl. Vesnik na RM" 26/93).

‡ Naredba za zadolìtelno atestirawe (homologacija) na motorni vozila so najmalku ~etiri trkala vo pogled na bu~ava ("Sl. Vesnik na RM" 16/97)

Evidentirani promeni vo prostorot

Vrz osnova na podatocite dobieni od izve{tajnite edinici na op{tinite i drugi izvori, moè da se sogledaat realiziranite aktivnosti vo domenot na za{titata:

‡ Op{tina Vinica: vo izminatata godina od oblasta za za{tita na ìvotnata sredina e ogradena postojnata deponija koja se nao|a na 3,5 km od Vinica, so betonski stolbovi i pocinkovano pletivo do visna od 1,90m i dolìna od 600m;

‡ Op{tina Karbinci: vo tek e izgradba na kanalizaciska mreà so pre~istitelna stanica so kapacitet od 110 m3 za s. Argulica za koj Recipient e r. Arguli~ka, i kanalizaciska mreà bez pre~istitelna stanica vo s. Krupi{te i dolni Balvan za koi recipien e Bregalni~ka reka;

‡ Op{tina Novo Selo: vo tek e izgradba na kanalizaciska mreà za otpadni vodi vo Novo Selo i vo s. Staro Koqarevo;

‡ Op{tina Probi{tip: otpadnite vodi se sobiraat vo dva kolektora i toa kolektor vo Kalni~ka reka i so 3 ispusta i kolektor vo r. Kiseli~ka so 4 ispusta; pre~istitelna stanica za s. Ratavica e zavr{ena, no ne se priklu~eni sî u{te glavnite knanalizaciski mreì na Zletovo i Ratavica;

‡ Op{tina Resen: vo izminatitata godina ima izgradeno nova kanalizaciska mreà so dolìna od 10,26 km za s. Ezerani i vo Resen od 0,5 km;

‡ Op{tina Strumica: izgradna na nova atmosferska kanalizacija na ul "Manu{ Turnovsk", atmosferska i fekalna kanalizacija na ul. "Goce Del~ev" kako i sistem za odvodnuvawe na otpadni vodi vo s. Kukli{, ~istewe na del od korito na r. Vodo~ica, ~istewe na otvoren atmosferski kanal na ul. "Kr.Republika", ~istewe na otvoren atmosferski kanal na ul. "Sv. Ilija";



‡ Op{tina Tearce: izgraden e kanal za odvodnuvawe na otpadni vodi so dolìna od 3 km; regulacija na del od koritoto na r. Bistrica so dolìna od 1,2 km; prevzemena e akcija na sobirawe na cvrstiot otpad od divite deponii vo: s. Nera{te, s. Dobro{te, s. Tearce, s. Glo|i, s. Prvovce, s.Slatino, s. Nepro{teno i s. Le{ok;

‡ Op{tina [tip: vo izminatata godina gi ima prevzemeno slednive aktivnosti za realizirawe na Prostorniot plan na R. Makedonija: rekonstrukcija na vodovodna i kanalizaciska mreà vo stariot del od gradot, izvr{eno e povrzuvawe na industriskiot krak od kolektorot za fekalna kanalizacija so kolektorot za otpadni vodi vo naselba Balkanska vo [tip; vo momentot se vr{i rekonstrukcija na kanalizaciskata linija na ul. "Josiv Kova~ev", od gradskiot plo{tad do r. Otiwa. Po preseluvawe na gradskata deponija od mesnosta Tre{tena skala se vr{i doureduvawe so nasip na zemja i otpaden materijal vo sloevi;

‡ Op{tina [uto Orizari: izgradena e kanalizaciska mreà na ul."Iqo Vojvoda" i zavr{en e kolektorot koj zapo~nuva od zatvorot [uto Orizari, po ul. "[uto Orizari", ul. "Makedonsko Kosovska Brigada", preku Bulevar "Jugoslavija" do priklu~ok kaj nadvoznikot na Bitpazar.

Vo tekot na 2005 god. realizirani se i slednive proekti od oblasta na za{tita na ìvotnata sredina vo ramkite na aktivnostite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka so NVO, drugi zdruènija i institucii:

‡ U~estvo na 11-ta Konferencija na stranite na ramkovata konvencija za klimatski promeni na ON i Prvata konferencija na stranite kon protokolot od Kjoto, kako eden najgolemiot nastan od oblasta na ìvotnata sredina na decenijata, koja be{e odràna vo Montreal, Kanada;

‡ Vo sorabotka so Gradskoto zdruènie na likovni pedagozi na 05.12.2005, vo Ramstor Mol, organizira me|unarodna detska likovna izlo`ba-Flora i Fauna izvor na ubavinata i ìvotot, kade M@SPP e glaven pokrovitelna izlo`bata;

‡ Izgradba i pu{tawe vo upotreba na sanitarna deponijana 01.11.2005 god. vo Rusino- Gostivar, so kompletno finansirawe na proektot;

‡ Po{umuvawe pred Makedonska radio televizija na 16.11.2005 god.; ‡ Po{umuvawe na Vodno vo sorabotka so Mobimak i parkovi i

zelenilo na 16.11.2005 god. na lokaciite "Dolgi Rid","Markovo Kruv~e" i "Star [umwak";

‡ Vo sorabotka so lokalnata samouprava se izvr{i po{umuvawe vo Resen na lokacija " Dolgi Rid" na 18.10.2005g.;

‡ Vo sorabotka so lokalnata samoupravana 16.10.2005g. se izvr{i po{umuvawe vo Kumanovo na lokacija pokraj Bulevarot "Oktomvriska revolucija", se izvr{i po{umuvawe na Osmanov Rid kaj Gradska deponija, Manastirot Beqakovce i Karpinski manastir;



‡ Vo sorabotka so lokalnata samouprava na 15.10.2005g. se izvr{i po{umuvawe vo Strumica na lokacija "Dva Pata";

‡ Proekt za za{tita na planinata Pelister, vo sorabotka so [vajcarskata vlada. Na 30.09.2005 be{e promovirana planinska pateka Braj~ino-Golemo Ezero;

‡ Za{tita na Berovsko Ezero, vo sorabotka so lokalnata vlast otpo~nata e realizacija na Glavniot Kolektor za fekalna kanalizacija so dolìna od 1800m i izgradba na Pre~istitelna stanica za tretman na otpadni vodi za 500 e.`.;

‡ Vo sorabotka so lokalnata vlast i NVO vo s. Leni{te-op{tina Prilep na 25.09.2005g. e izvedena akcija za po{umuvawe vo seloto;

‡ Od 16-19/06.2005 g., vo detskoto odmarali{te "Male{evo" vo Berovo e odràn tret GLOBE seminar za obuka na nastavnici koi ja sproveduvaat GLOBE programata vo u~ili{tata vo Makedonija. Organizator na seminarot e Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, vo sorabotka so Mirovniot korpus vo Makedonija i Ministerstvo za nauka i obrazovanie;

‡ Postavuvawe na mobila monitoring stanica za merewe na kvalitetot na ambientalniot vozduh vo Kavadarci na 13.06.2003 g.;

‡ Na 5-ti Juni 2005 e obeleàn Svetskiot Den na ìvotnata sredina so fokusirawe na vnimanieto vrz zna~eweto na ìvotnata sredina i potiknuvawe politi~ko vlijanie i aktivnost;

‡ Na 02.06.2006 e organiziran Eko-festival vo Ohrid, so cel da se stimulira televiziskoto tvore{tvo posveteno na za{titata na ìvotnata sredina i kulturnoto nasledstvo, da se opomenuva i animira svesta na javnosta za anga`man okolu podobruvawe na sostojbite vo ovaa oblasti i edukacija na naselenieto vo ovaa nasoka od najrana vozrast;

‡ Na 11.03.2006g. e odràn seminar vo sorabotka so Dràvniot sekretarijat za ekonomski pra{awa na [vajcarija, za prezentirawe na proektot " Upravuvawe so Bregalni~ki re~en sliv";

‡ Na 16.02.2005 se potpi{a protokol za izrabotka na vtor nacionalen izve{taj za klimatskite promeni, kako redovna obvrska na Dràvata kon Ramkovnata Konvencija na ON za klimatski promeni, kako i Protokolot od Kjoto.

Vo ramkite na svoite aktivnosti za podigawe na javnata svest kaj

gra|anite za podobruvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina, Ministerstvoto vo sorabotka so NVO ima organizirano "Kampawa za zamena na plasti~nite kesi so platneni torbi" vo Skopje na 05.07. 2005g. i vo Ohrid na 17.09. 2005g.

Proekti realizirani vo 2005:

– Proekt za za~uvuvawe na planinata Pelister-Nacrt plan za upravuvawe so NP Pelister;



– Nacionalen plan za upravuvawe so cvrst odpad, septemvri 2005, kako del od Nacionalnata KARDS programa;

– UNEP/GEF Proekt za Razvoj na Nacionalni ramki i za Biosigurnost, Glavna cel na Nacionalniot Proekt pretstavuva razvoj na Nacionalnata ramka za Biosigurnost vo soglasnost so relevantni provizii na Kartagena Protokolot za Biosigurnost;

– Nacionalen ekolo{ki akcionen plan 2, (NEAP 2), so nego }e se definiraat ramkite na planirawe i upravuvawe vo ìvotnata sredina i aktivnostite koi sledat za realizacija na preporakite od NEAP 1 , so cel postepeno sproveduvawe na ekolo{kite "acquis" na Evropskata Unija;

– Tekovni proekti na kancelarijata za za{tita na ozonska obvivka: 1. Zamena na metilbromid vo zemjodelstvoto 2. Institucionalno zajaknuvawe, Faza1, Faza 2 i Faza 3 3. Plan za upravuvawe i rakovodewe so razaladni sredstva i

uredi.


Soglasno iznesenite izve{tai i sostojbi moè da se zaklu~i deka vo oblasta na za{titata na ìvotnata sredina se raboti permanentno na pove}e segmenti.

Se deluva na podigawe na javnata svet kaj gra|anite za za{titata na ìvotnata sredina preku seminari vo obrazovniot sektor, javni manifestacii (likovni izlo`bi, festivali i sl.), so aktivnosti za po{umuvawe ili ~istewe na sredina vo koja ìveeme.

So vospostavuvawe na monitoring ili sledewe na sostojbite so ìvotnata sredina kaj: vodata, vozduhot, po~vata, bu~avata i otpadot. Vo Makedonija postojat avtomatski monitoring stanici za merewe na kvalitetot na vozduhot vo Skopje, Berovo, Bitola, Tetovo, Gevgelija, Kumanovo, Ki~evo, Ko~ani, Ohrid, Prilep, [tip, Veles, s.Lazaropole. Ovaa godina mobilna avtomatska monitoring stanica za merewe na kvalitetot na vozduhot e postavena i vo Kavadarci.

So izgradba na kolektori za fekalnata kanalizacija i otpadnite vodi i pre~istitelni stanici (Berovsko Ezero).

Ureduvawe na starite deponii i izgradba na nova sanitarna deponija vo s. Rusino-Gostivar, kako i namaluvawe na brojot na divite deponii.

Izrabotka na golem broj proekti koi se povrzani so za{titata na ìvotnata sredina kako i usoglasuvawe na zakonskata regulativa so regulativata na Evropskata unija vo ovaa oblast.

4.10. Za{tita na prirodnoto nasledstvo

Vo Republika Makedonija za{titata na prirodata (vo tie ramki za{tita na biolo{kata raznovidnost) i za{titata na ìvotnata sredina se zasnova neposredno na Ustavot na Republika Makedonija (~l. 104-107, ~l.108 i ~l. 244. st.2). Ustavnata ramka e solidna osnova za formirawe na sistem od zakoni i



drugi propisi {to za{titata na prirodata ja reguliraat vo ramkite na drugite pravni oblasti. Toj sistem sodrì 45 zakoni, 20 me|unarodni dogovori, 3 uredbi, 15 pravilnici i 25 odluki na lokalnata vlast. No kako fundamentalni se "Zakonot za za{tita na prirodata" ("Sl. vesnik na RM" br. 67/04) i "Zakonot za za{tita na ìvotnata sredina" ("Sl. vesnik na RM" br. 53/05).

Zakonot za za{tita na prirodata e osnoven zakon vo ostvaruvaweto na dejnosta za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{titata na prirodnoto nasledstvo.

Vo ovoj Zakon se definirani prirodnite bogatstva, opredeleno e {to tie pretstavuvaat, celta na za{titata, vidovite na prirodni bogatstva, pravata i dol`nostite na imatelite na prirodni bogatstva, registrirawe i javno odbeleùvawe na prirodnoto bogatstvo, organizacija, evidencija i finansirawe na za{titata na prirodnoto bogatstvo, stru~nite zvawa vo oblasta na za{titata na prirodnoto bogatstvo i kaznenite odredbi.

Prirodnoto bogatstvo se stava pod za{tita spored odredbite na zakonot, bez obled na toa dali e op{testvena sopstvenost ili sopstvenost na gra|ani, zdruènija na gra|ani, op{testveno-politi~ki organizacii i gra|ansko-pravni lica i dali se registrirani.

Zakonot za za{tita na prirodata gi sodrì slednive definicii za poimite "prirodno nasledstvo"," biolo{ka i predelska raznovidnost":

"Prirodno nasledstvo se delovi od prirodata i lokaliteti koi se sostojat od geolo{ki fizi~ko-geografski ili biolo{ki formacii ili grupi na takvi formacii, koi imaat isklu~itelna vrednost od estetska, konzervaciska ili nau~na gledna to~ka. Prirodnoto nasledstvo moè da bide: za{titeno podra~je, strogo za{titen ili za{titen div vid, karakteristi~ni minerali i fosili ili speleolo{ki objekti";

"Biolo{ka raznovidnost e sevkupnost na ìvite organizmi kako sostaven del na ekosistemite, a go vklu~uva raznobrazieto vnatre vo vidovite, me|u vidovite kako i raznobrazieto na ekosistemite";

"Predelska raznovidnost e prostorna strukturnost na prirodnite i antropogenite predelni sostavni delovi (biolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{ki i kulturni karakteristiki)";

"Predel e topografski definirana teritorija {to se sostoi od karakteristi~en mozaik od me|usebno zavisni tipovi ekosistemi koi bi moèle da bidat ili bi bile predmet na specifi~ni ~ovekovi aktivnosti. Razvojot na predelot e pod vlijanie na prirodni ili na antropogeni faktori ili kombinacija od dvata".

Spored stepenot na dosega{nata istraènost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Republikata se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti }e se stavat pod soodveten reìm na za{tita.

Preku razli~ni stepeni na za{tita do 2020 god. }e bidat za{titeni slednite kategorii na objekti: 5 nacionaleni parkovi so vkupna povr{ina od 188.196 ha, 8 strogi prirodni rezervati so povr{ina od 13.682 ha, 38 nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati 11.836 ha, 6 predeli so posebni prirodni karakteristiki 13.966 ha, 1 karakteristi~en pejza` 200 ha, 26 posebni prirodni rezervati 5.155 ha, 14 oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi 2645 ha i 167



spomenici na prirodata so vkupna povr{ina od 62.886 ha. (Site ovie kategorizacii se po stariot zakon za Za{tita na prirodnite retkosti).

Vkupnata povr{ina koja ja so~inuvaat spomenatite podra~ja i objekti iznesuva 298.566 ha ili 11,6% od teritorijata na Republikata ili zgolemuvawe za 4,4% vo odnos na sega{nata sostojba.

Od utvrdenite prostori i objekti za za{tita, posebna prednost se dava na nacionalnite parkovi, osobeno na predloènite za proglasuvawe, [ar Planina i Jakupica, so ogled na specifi~nosta na prirodnite vrednosti i zna~eweto {to tie go imaat za regionite vo koi se nao|aat. Vkupnata povr{ina pod nacionalni parkovi vo 2020 god. }e iznesuva 188.196 ha, odnosno zgolemuvawe od sega{nite 108.338 ha za 79.858 ha novi povr{ini.

Prirodnite rezervati (strogi prirodni rezervati, nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejzaì i posebni prirodni rezervati) se narednata kategorija na prirodni objekti koi po svoeto zna~ewe i povr{ina se od poseben interes vo za{titata na odredeni prirodni pojavi, procesi i objekti. Za za{tita se predloèni vkupno 106 lokaliteti od koi denes se za{titeni 30 objekti, od koi pak samo dva se proglaseni kako strogi prirodni rezervati (Ezerani na povr{ina od 2080 ha i Tikve{ko Ezero na povr{ina od 10.000 ha).

Spomenicite na prirodata pretstavuvaat najbrojna grupa so vkupno 163 objekti koi }e bidat staveni pod za{tita do 2020 god. Me|u niv se razlikuvaat nekolku podgrupi na spomenici i toa: geolo{ko-paleontolo{ki ili mineralo{ko-petrografski, geomorfolo{ki, hidrolo{ki, botani~ki, dendrolo{ki i zoolo{ki. Dosega se za{titeni 44 objeki kako spomenici na prirodata. Tie se rasprostraneti niz celata teritorija na Republikata.

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodnite bogatstva treba da se obrne na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegne ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkotabilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

‡ optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost; ‡ optimalna za{tita na proizvodnite prirodni potencijali i

unapreduvawe na prirodnite blaga; ‡ za~uvuvawe na dominantnite karaktristiki na postojnata sostojba; ‡ racionalna izgradba na infrastrukturata; ‡ koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata; ‡ optimalna izgradba na rekreativnata infrastruktura; ‡ pravilen izbor na soodvetna lokacija.

Posebna zada~a vo naredniot period pretstavuva prodolùvaweto na inventarizacijata i prou~uvaweto na za{titenite i zagrozenite vidovi flora i fauna vo ramkite na trajniot program na za{tita na genofondot i rabotata na Crvenata kniga na Makedonija. Planiraniot razvoj na informativniot sistem na Republikata da go vklu~i i razvojot na informacioniot sistem za za{tita na prirodata, kako del na ovoj sistem.



Evidentirani promeni vo prostorot

Po osnov na noviot Zakon za za{tita na prirodata ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br.67/04) vo ~l. 66 napravena e nova kategorizacija na za{titeni podra~ja:

1. Stog priroden rezervat, podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi, geolo{ki ili fizi~ko-geografski karakteristiki ili vidovi, kako i izvorno so~uvana divina, steknuva status na prirodno nasledstvo, prvenstveno zaradi sproveduvawe na nau~ni istraùvawa ili monitoring na za{tita;

2. Nacionalen park, prostrano prete`no neizmeneto podra~je na kopno ili voda so osobeni pove}ekratni prirodni vrednosti, koe opfa}a eden ili pove}e so~uvani ili nezna~itelno izmeneti ekosistemi, a prvenstveno e namenet za za~uvuvawe na izvornoto, prirodno i duhovno bogatstvo. Toj ima nau~na-istraùva~ka, vospitno-obrazovna i turisti~ko-rekreativna namena;

3. Spomenik na prirodata, e del od prirodata so edna ili pove}e prirodni karakteristiki i specifi~ni zagrozeni ili retki obele`ja, svojstva ili formi i ima posebna nau~na, kulturna, vospitno-obrazovna, duhovna, estetska ili turisti~ka vrednost i funkcija;

4. Park na prirodata, podra~je koe poseduva eden ili pove}e izvorni, retki i karakteristi~ni komponenti na prirodata (rastitelni, gabni i ìvotinski vidovi i zaednici, reljefni formi, hidrolo{ki vrednosti i dr.);

5. Za{titen predel, e podra~je kade {to interakcijata na lu|eto so prirodata vo tekot na vremeto sozdala predel so osobeni karakteristiki i estetsko, ekolo{ko, kulturno-istorisko ili etnografsko zna~ewe, karakteristi~ni samo za toa podra~je, koe pritoa poseduva zna~itelno visoka biolo{ka raznovidnost;

6. Pove}enamensko podra~je, e podra~je koe se rasprostranuva na relativno golema teritorija na kopno ili voda, koe e bogato so vodi, {umi ili livadi i moè da bide iskoristeno za lov, ribolov ili turizam ili za razmnoùvawe na divi ìvotni.

Vo tekot na minatata godina, realizirani se i slednive proekti od oblasta na za{tita na prirodata vo ramkite na aktivnostite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka so NVO, drugi zdruènija i institucii:

‡ Nadle`niot organ za vr{ewe na stru~ni raboti za za{tita na prirodata vo tekot na 2005 godina pristapi kon izrabotka na novite pravni akti za proglasuvawe vo soglasnost so odredbite na otpo~nuvawe na primenata na ovoj zakon i novata revalorizacija na za{titenite podra~ja;

‡ Trilateralen proekt Prespa park, e rezultat na "Deklaracijata za osnovawe na Prespa Parkot i za{titata na ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj na Prespanskite Ezera i nivnata okolina", potpi{ana od premierite na trite zemji ~initeli (R. Albanija, R. Grcija i R. Makedonija), na 02.02.2000g. vo R. Grcija. Proektot ima za cel da go za{titi biodiverzitetot vo regionot i da go unapredi negoviot or`liv razvoj;



‡ Vo mesec mart 2005 god. vo Ote{evo e odràn sedmiot redoven sostanok na Koordinativniot komitet za Prespa Park, kade be{e prezentirana mo`nosta za formirawe na Prv Prekugrani~en Biosverski rezervat na UNESKO;

‡ Edna od aktivnostite e i {vajcarsko-makedonskiot proekt za za{umuvawe na planinata Pelister, se izgotvi Nacrt plan za upravuvawe so Nacionalniot Park Pelister, 29.11.2005g.;

‡ Potpi{an e dogovor so [vajcarskata vlada za rekonstrukcija na Informativniot centar na NP Pelister, koj }e se koristi za seminari za nacionalniot park, edukacija i poseta na u~enici i studenti;

‡ Proekt za za{tita na planinata Pelister vo sorabotka so [vajcarskata vlada. Na 30.09.2005 god. be{e promovirana planinska pateka Braj~ino-Golemo Ezero. (Kako edna od aktivnostite od prvata faza na proektot e obeleùvawe na planinskata pateka od seloto Braj~ino do Golemoto Ezero. Ova e prva planinska pateka vo Makedonija ~ii popatni stanici se detalno predstaveni na 9 informativni tabli, so opis na karakteristi~nite mesta i informacii za bogatstvata na planinata);

‡ Promovirana e edukativnata pokazitelna pateka pod ime Pateka na Kamewarot, vo ramki na Proektot za za{tita na planinata Pelister i vo sorabotka so Upravata na NP Pelister. Patekata e dolga 14 km, {umskiot del od patekata e od hotel Molika-Kopanki-Magareva Reka;

‡ Na 20.06. 2005g. e realiziran proekt " Mladinski raboten kamp Stewe-Ote{evo-Sihran 2005", koj vo sebe gi integrira ekolo{kite kulturnite, socijalnite i ekonomskite razvojni celi na regionot, vo sorabotka so NVO i lokalnoto naselenie.

Vo ramkite na svoite aktivnosti za podigawe na javnata svest kaj gra|anite za podobruvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina, Ministerstvoto ima organizirano:"Kampawa za za{tita na prirodata "Zelenoto zlato na Makedonija-Nacionalnite parkovi", NP Pelister, NP Mavrovo i NP Gali~ica.

Od godi{nite izve{tai na op{tinite vo vrska so implementacija i realizacija na Prostorniot plan na R. Makedonija, se zabeleùva samo eden nov predloèn spomenik na prirodata od strana na lokalnata vlast vo op{tinite inaku tie raspolagaat so skromni podatoci za nastanatite promeni vo ovaa oblast:

Nov predloèn predel za za{tita :STARO NAGORIÂNE Za{titen predel, Tati}ev kamen, s.Kokino, megalitska opservatorija koja se nao|a na 1030 m nadmorska visina. Arheolo{kite i astronomski analizi pokaàle deka opservatorijata e stara preku 3.800 godini. Sprema podatocite od NASA, koja ovaa godina ja objavi listata na opservatori klasificirani po starost, onaa opservartorija se nao|a na vtoro mesto, vedna{ posle opservatorijata vo Abu Simbel vo Egipet, Stonhex vo Britanija i Angkor Vat Kamboxa.



Za{titeni prirodni podra~ja koi go imaat smeneto statusot od predlog za za{tita vo za{titeno prirodno podra~je: NOVO SELO Spomenik na prirodata, lokalitetot Smolarski vodopad, statusot na za{tita od predlog premina vo za{titen priroden spomenik.

Lokalitetot se nao|a na severnite padini na Belasica vo dolniot tek na Smolarska Reka na n.v. od 600 m. Vodopadot (visok 39-40 m) sozdaden e po tektonski pat. Na dnoto od vodopadot formiran e xinovski lonec ~ija dolìna vo pravec na te~enieto na rekata iznesuva 5 metri, {iro~inata e 11 metri, a dlabo~inata od 0,5 do 0,7 metri. Se nao|a vo granitni steni. Toj pretstavuva geomorfolo{ka i hidrolo{ka posebnost i turisti~ka atraktivnost. Za nego vaàt me|unaroden status od III stepen po IUCN i 2-ri reìm za za{tita.


Vo tekot na izminata godina vo oblasta za{tita na prirodnoto bogatstvo se prevzemeni site aktivnosti za sproveduvawe na novata zakonska regulativa, revalorizacija na za{titenite podra~ja. Zabeleèni se po~etoci na otpo~nuvawe na preproglasuvawe na za{titenoto podra~je Smolarski vodopad vo Novo Selo i vnesuvawe na nov za{titen predel Opservatorijata vo s.Kokino.

So ogled na kratkiot vremenski period od donesuvawe na noviot zakon za Za{tita na prirodata od 04 oktomvri 2004 god., vo minatata 2005 godina se napraveni zadovolitelni aktivnosti i podgotovki za ponatamo{no brzo i efikasno revalorizirawe i novo evidentirawe na celoto prirodno nasledstvo vo na{ata Republika.

Prevzemeni se brojni aktivnosti od oblasta na podigawe na javnata svest za za{tita na prirodnoto bogatstvo, osobeno vo oblasta na obrazovanieto.

4.11. Za{tita na kulturnoto nasledstvo

Planiraweto na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo e neraskinliv del na planiraweto na ekonomskiot, socijalniot i prostorniot razvoj na oddelni podra~ja i zemjata vo celina, a vo tie ramki i na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. So planiraweto na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi se utvrduva dolgoro~nata politika na prostorniot razvoj na dràvata i lokalnata samouprava vo ovaa oblast.

Planiraweto na organizacijata, ureduvaweto i koristeweto na prostorot i izgradbata na gradovite i naselenite mesta i drugite prostori predvideni za stanbena i druga komleksna izgradba, {to e osnovnata funkcija na prostornite i urbanisti~kite planovi, treba da sodrì prostoren aspekt na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, vo aktivna, pozitivna i afirmativna smisla.

Osnovni planski postavki

Od prostorno planski aspekt, vo Prostorniot Plan na Republika Makedonija inkorporirani se konkretni zada~i i celi zaradi za{tita, za~uvuvawe i stavawe vo aktivna funkcija na razvojot na nedvi`noto kulturno nasledstvo.



Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i Pravilnikot za pobliska sodrìna i na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi ("Sl. vesnik na RM" br. 4/96, 8/96, 18/97, 18/99, 53/01, 45/02 i 51/05 ) propi{uva obvrska site vidovi na prostorni i urbanisti~ki planovi da sodràt planski merki za za{tita na graditelskoto nasledstvo (za{titeni dobra), a detalnite urbanisti~ki planovi i tretman na spomenicite na kulturata-graditelskoto nasledstvo.

Informaciono-dokumentaciskata osnova na planot sodrì analiza i dokumentacija za postojnata sostojba i valorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo ramkite na planerskiot opfat, {to pretstavuva osnova za negovata klasifikacija, kategorizacija i utvrduvawe na reìmot na za{tita.

Reìmot na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, proizleguva od odredbite na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, ("Sl.vesnik na RM" br. 20/04), spored koi nadle`niot dràven organ ili organizacija so re{enie za utvrduvawe na svojstvo spomenik na kulturata, propi{uva reìm i merki za za{tita.

Vgraduvawe na sootveten reìm na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostoren i urbanisti~ki plan se vr{i spored za{titno-konzervatorski osnovi za kulturnoto nasledstvo (soglasno ~l. 71 od Zakon za za{tita na kulturno nasledstvo).

Za{titno-konzervatorska osnova e dokumentaciona osnova za tretmanot na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Ovie osnovi gi izrabotuvaat nadle`ni ustanovi za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, so prioritet i finansiski sredstva utvrdeni so godi{na i pove}egodi{ni programi za izrabotka, {to gi donesuva Ministerot za kultura.

Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo se izrabotuvaat vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot za sodrìnata i metodologijata za izrabotka na Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo ("Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija" br. 111/05).

Za{titno-konzervatorskite osnovi gi odobruva i zaveruva Upravata za za{tita na kulturno nasledstvo.

Konceptot na organizacija na prostornata ili urbanata aglomeracija, sodràna vo tekstot na nacrtot i predlogot na prostorniot ili urbanisti~kiot plan, od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo treba da opredeli i utvrdi:

‡ zoni za za{tita na spomeni~ni celini i poedine~ni spomenici, so diferenciran reìm na za{tita;

‡ kontaktni zoni (kriti~en perimetar) za poedine~ni spomenici, so koi se utvrduva odnosot pome|u staroto i novoto, so specifi~ni uslovi za gradba vo oddelni podzoni;

‡ predlog za revitalizacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i spomeni~ki objekti, so predlozi za nivnoto namensko koristewe i vklopuvawe vo prostornata organizacija;

‡ rezervirani zoni za idni arheolo{ki istraùvawa. Za{titata na nedvi`noto kulturno nasledtvo se ostvaruva so negovo

zadolìtelno vklu~uvawe vo prostornite i urbanisti~ki planovi, vo planovite i programite za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata, kako i so negov



tretman kako faktor na odr`liviot ekonomski i socijalen razvoj, osobeno vo nasokata na razvoj na kulturolo{kiot turizam, domuvaweto, specifi~nite zanimawa i edukacijata.

Sostojbi i promeni vo prostorot

Vo kontinuirano sledewe na promenite vo prostorot i sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija ("Sl. Vesnik na Rm"br. 39/04), od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo 2005 god. nema promeni vo prostorot vo odnos na novi proglasuvawa na za{titeni dobra, a intervenciite na kulturnoto nasledstvo se odnesuvaat samo na negova neposredna za{tita.

Ovaa konstatacija se bazira na podatocite dobieni od strana na izve{tajni edinici (Infomativni listovi), za izrabotka na Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2005 god. Izvor na relevantna informacija pretstavuva i Godi{niot izve{taj za 2005 god. na UZKN (Uprava za za{tita na kulturno nasledstvo). So ogled na obrvskite proizlezeni od primenata na noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo, javnite ustanovi za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo tekot na 2005 god. ne sproveduvaa akcija za valorizacija.

Sostojbata vo odnos na broj~anata zastapenost i statusot na za{titeni dobra ostana ist kako i vo prethodnata 2004 god. Aktivnostite na javnite ustanovi za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo 2005 god., se odnesuvaa na prevzemawe merki na neposredna za{tita na odredeni za{titeni dobra.

Soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo narednite tri godini }e se izvr{i revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo na teritorijata na Republika Makedonija.

Celta na zapo~natiot proces na klasifikacija na kulturnoto nasledstvo e da se unificira raznovidnosta, {to }e ovozmoì sozdavawe na koherenten sistem za definirawe na kulturnoto nasledstvo. Toa e vaèn preduslov za revalorizacija, so koja kulturnoto nasledstvo spored stepenot na negovoto zna~ewe, }e bide podeleno na dve osnovni kategorii: od osobeno zna~ewe i zna~ajno kulturno nasledstvo.

Kulturno nasledstvo spored stepenot na negovata zagrozenost, moè da bide: nezagrozeno i zagrozeno kulturno nasledstvo (kulturno nasledstvo vo opasnost). Spored novata klasifikacija, soglasno Zakonot za za{tita kulturnoto nasledstvo ("Sl.vesnik na RM" br. 20/04), nedvi`noto kulturno nasledstvo }e se sistematizira vo tri vida: spomenici, spomeni~ki celini i kulturni predeli.

Fakt e deka od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo za 2005 god. nema promeni vo prostorot, no se slu~uvaat zna~ajni promeni vo percepcijata na kulturnoto nasledstvo.

Procesot na sistemska reorganizacija na za{titata na nedvi`noto, dvi`noto i duhovnoto, odnosno nematerijalnoto kulturno nasledstvo vo R. Makedonija, zapo~nat izminative nekolku godini, generalno se artikulira so donesuvawe na prviot Zakon za kultura vo 2003 god. ("Sl. vesnik na RM" br. 59/03), noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo 2004 god. ("Sl.vesnik na RM" br. 20/04), kako i so donesuvawe na novi zakoni za muzejska,



bibliote~na, kinote~na dejnost (koi go tretiraat celokupniot fond na kulturnoto nasledstvo).

So novata organizacija na nacionalna i lokalna slu`ba za za{tita na kulturnoto nasledstvo, konstituirani se: Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Konzervatorski centri i Muzejski ustanovi, Bibliote~ni ustanovi, Kineti~na ustanova i Dràven arhiv.

Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo e osnovana so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo ("Sl. vesnik na RM" br. 20/04). Taa ima status na organ vo sostav na Ministerstvoto za kultura so svojstvo na pravno lice. Kako takva, taa e osnovana po primerot na specijaliziranite organi (direkcii, agencii, upravi, biroa) vo nad 120 dràvi vo svetot, so toa {to nejziniot naziv i praven status e soobrazen so ~len 5, 7 i 8 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava.

So formirawe na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo, za prv pat se vovedoa pravila na igra, so koi za{titata na kulturnoto nasledstvo treba da se naso~i kon konsolidacija na site nejzini aspekti.

Edna od klu~nite nadle`nosti na Upravata e povrzana so stru~nite aktivnosti vo pogled na klasifikacijata na kulturnoto nasledstvo, vodeweto na centralnata i posebnite evidencii za kulturnoto nasledstvo (nacionalni inventari), vodeweto na Nacionalniot registar na kulturnoto nasledstvo i Nacionalniot informativen sistem za kulturnoto nasledstvo. So ovoj blok nadle`nosti se voveduvaat zna~ajni inovacii vo nacionalniot sistem za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Vo ingerencii na Upravata e vr{eweto na odredeni raboti vo vrska so specijalnite oblici na za{tita, kakvi {to se: prevencijata odnosno bezbednosnata za{tita na kulturnoto nasledstvo, za{titata vo slu~aj na vooruèn sudir, za{titata na nematerijalnoto kulturno nasledstvo i drugo. Osven toa, Upravata ima utvrden delokrug na rabota i vo pogled na senzibilizacijata na javnosta, odnosno razvivaweto i jakneweto na protektorskata svest.

Fakt e deka se raboti za mo{ne specifi~no pole na dejstvuvawe, kade Upravata ima prepoznatliva pozicija vo ostvaruvaweto na za{titata na nacionalnoto kulturno nasledstvo. Vo taa smisla, vo tekot na 2005 godina, kako prva godina od nejzinoto efektivno dejstvuvawe, be{e postaven prioritet na zada~ite koi se odnesuvaat na primenata na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Od aspekt na normativno pravnite raboti vo tekot na 2005 godina realizirani se 3 zakonski proekti za ratifikacija na me|unarodni dogovori, odnosno podgotveni se predlozite za donesuvawe zakoni so predlog na zakoni za ratifikacija na slednite konvencii: Revidiranata evropska konvencija za za{tita na arheolo{koto nasledstvo (Malta, 1992 godina); Konvencijata za ukradenite i nelegalno izvezenite kulturni dobra, na UNIDROIT (Rim, 1995 godina); Konvencijata za za{tita na nematerijalnoto kulturno nasledstvo (Rim, 2003 godina).

Vo tekot na 2005 godina podgotveni se 13 podzakonski akti, od koi pogolem broj se doneseni, me|u koi se: Pravilnik za metodologijata za izrabotka na za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo ("Sl. Vesnik na RM" br. 111/05); Pravilnik za valorizacija, kategorizacija i revalorizacija na kulturnoto nasledstvo ("Sl. Vesnik na RM" br. 111/05).



Vo tekot na izve{tajniot period dadeni se 14 stru~ni mislewa po nacrti na op{ti akti. Izraboteni se studisko-analiti~ki materijali me|u koi, od osobeno zna~ewe e Programa za revalorizacija na spomenici na kulturata za periodot 2006-2008 godina, soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Vo ramkite na svoite nadle`nosti, kako prvostepen organ, vo tekot na 2005 godina, Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo ima postapuvano po 185 upravni predmeti, pri {to ima izdadeno 62 konzervatorski odobrenija.

Finalni sogleduvawa

So donesuvawe na Zakonot za kultura, noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo, podzakonskite akti, zakoni za ratifikacija na me|unarodni konvencii preku koi makedonskiot praven sistem }e bide usoglasen so evropskiot, vospostaveni se novi pravila na odnesuvawe vo oblasta na za{titata kulturnoto nasledstvo.

So formirawe na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo, za prv pat se vovedoa pravila, so koi za{titata na kulturnoto nasledstvo treba da se naso~i kon konsolidacija vo site nejzini aspekti.

Soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo narednite tri godini }e se izvr{i revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo na teritorijata na Republika Makedonija.

Sledeweto na promenite vo prostorot od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo za 2005 god., rezultira so konstatacijata deka nema promeni vo prostorot vo smisla na valorizacija na kulturnoto nasledstvo, no se nastanati zna~ajni promeni vo percepcijata na kulturnoto nasledstvo, so koja centralnata i lokalnata vlast treba da vospostavat su{tinski afirmativen odnos kon kulturnoto nasledstvo, na koe }e se gleda kako na vrednost, a ne kako na tovar.

4.12. Za{tita od voeni zagrozuvawa

Trgnuvaj}i od procenkite za stepenot na zagrozenosta na odelni segmenti na teritorijata na Republikata od eventualnite voeni dejstva, evidentno e soznanieto deka na najgolemite razornuvawa }e bidat izloèni Gradot Skopje i drugite gradovi i naseleni mesta, a toa zna~i deka najgolemite zagubi i `rtvi }e ima vo civilnoto naselenie, {to vpro~em i se slu~ilo vo site dosega{ni sovremeni vojni od globalen i lokalen karakter.

Od tuka politikata na za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa, izrazena preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe treba da se naso~i vo dva osnovni segmenta:

‡ planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra i

‡ planirawe i izgradba na zasolni{ta. Procenkata na stepenot na zagrozenosta na oddelnite lokalni urbani

strukturi, zasnovana vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenosta na Republikata i spored konstatiranite potrebi, kako i opredeluvawe na natamo{na politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta ja izgotvuva i ja sproveduva Direkcijata za za{tita i spasuvawe.



4.12.1 Osnov za izgradba na zasolni{ta

So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodràt planski merki za za{tita od voeni razornuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizacija.

Obvrskata na planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti: Zakonot za odbrana (Sl.vesnik na RM, br.42/2001), Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.vesnik na RM, br. 36/2004 i 49/04), Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl.vesnik na RM, br.51/2005), Uredba za na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj zasolni{ni mesta (Sl.vesnik na RM, br.80/2005), Uredba za sproveduvawe na spasuvaweto na naselenieto od urnatini (Sl.vesnik na RM, br.98/2005), Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Odluka za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Pravilnik za standardi i normativi za ureduvawe na prostorot (Sl.vesnik na RM, br.2/2002), Pravilnikot za pobliska sodrìna i na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi (Sl.vesnik na RM, br. 2/2002).

Zasolnuvaweto opfa}a planirawe, izgradba, odrùvawe i koristewe na zasolni{tata i drugi za{titni objekti i zasolnuvawe na naselenieto, materijalnite i kulturnite dobra na Republikata. Potrebite za zasolni{ta i drugi za{titni objekti, se planiraat spored propisite za prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se predviduvaat vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti za za{tita na naselenieto se gradat spored mestoto na ìveewe, mestoto na rabota, a na javni mesta kako javni zasolni{ta. Spored otpornosta zasolni{tata se gradat kako zasolni{ta za osnovna, dopolnitelna i zajaknata za{tita. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industriski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Uredba za sproveduvawe na zasolnuvaweto (Sl.vesnik na RM,br.93/2005).

Obvrska za izgradba na zasolni{ta za dopolnitelna za{tita imaat investitorite na stanbeni i stanbeno delovni objekti. Ova e uredeno so Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).

Obvrska za izgradba na javni zasolni{ta ima Republikata i edinicata na lokalnata samouprava. Obvrskata za izgradba na zasolni{ta se odnesuva na zagrozenite zoni. Zagrozenite zoni gi utvrduva Vladata i istite se sostaven del



na prostornite i urbanisti~kite planovi, a se utvrdeni so Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).

Zasolni{tata se gradat kako dvonamenski objekti, so toa {to ne smee da se zagrozi nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata za osnovna za{tita moraat da obezbedat za{tita od natpritisok, urnatini, radioaktivni vrneì, hemiska kontaminacija i poàri, a se proektiraat i opremuvaat za podolg prestoj. Zasolni{tata za dopolnitelna za{tita moraat da obezbedat za{tita od urnatini, a se proektiraat i opremuvaat za prestoj do 48 ~asa. Zadolìtelnoto zajaknuvawe na prvata armirana betonska plo~a e vo funkcija na obezbeduvawe od urnatini.

Tekovnoto i investicionoto odrùvawe na zasolni{tata go vr{at sopstvenicite i korisnicite na istite. Pri opasnost zasolni{teto mora da se dovede vo funkcija za osnovnata namena vo rok od 48 ~asa, so nepre~en pristap za licata za koi e nameneto. Odrùvaweto, servisiraweto na sredstvata i opremata vo site zasolni{ta i atestiraweto go vr{at trgovski dru{tva, javni pretprijatija, ustanovi i slu`bi registrirani za takva dejnost, koi{to imaat vraboteni lica so licenca za vr{ewe na takva dejnost soglasno so zakon. Grade`ni zafati so koi se namaluva za{titnoto svojstvo na zasolni{teto ne se dozvoleni. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti moàt da se izdavaat pod zakup, pod uslov da ne se naru{i nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti se izdavaat pod zakup od strana na nivnite sopstvenici, a za zasolni{tata i drugite za{titni objekti ~ij sopstvenik e nepoznat, izdavaweto go vr{i Direkcijata. Na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj na zasolni{ni mesta so Uredbata za na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj zasolni{ni mesta (Sl.vesnik na RM,br.80/2005), a gi ureduva Vladata.

Nadle`nosti na edinicite na lokalnata samouprava

1. Sovet na edinicata na lokalnata samouprava Vo ostvaruvaweto na za{titata i spasuvaweto Sovetot na edinicata na

lokalnata samouprava gi vr{i slednive raboti: ‡ zaradi otstranuvawe na posledicite od nastanatite prirodni

nepogodi ili epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, gi utvrduva obvrskite na javnite pretprijatija, ustanovi i slu`bi od lokalen karakter koi tie gi osnovale vo:

‡ gasnewe na poàri i spasuvawe na lu|e i imot pri soobra}ajni, tehni~ko-tehnolo{ki i drugi nesre}i;

‡ ras~istuvawe na lokalni pati{ta, ulicite i drugite infrastrukturni objekti vo slu~aj na neproodnost poradi vrneì od sneg, nanosi od sneg, golomrazica, nanosi od zemja predizvikani od silni vrneì, odroni, lizgawe na zemji{teto i drugo;

‡ ukaùvawe na prva medicinska pomo{ vo slu~aj na pojava na zgolemen broj na zaboleni i povredeni i spre~uvawe na {ireweto na zarazni bolesti;



‡ za{tita na ìvotnite i rastenijata vo slu~aj na pojava na bolesti, {tetnici i drugi prirodni nepogodi;

‡ ja sledi podgotvenosta na edinicata na lokalnata samouprava za za{tita i spasuvawe;

‡ odlu~uva za visinata na sredstvata potrebni za za{tita i spasuvawe od buxetot na edinicata na lokalnata samouprava;

‡ odlu~uva za visinata na sredstvata od buxetot na edinicata na lokalnata samouprava za nadomest na {teta od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i i

‡ odlu~uva za raspredelba na humanitarna pomo{ nameneta za nastradanoto naselenie vo edinicite na lokalnata samouprava.

2. Gradona~alnik na edinicata na lokalnata samouprava Vo ostvaruvaweto na za{titata i spasuvaweto na podra~jeto na edinicata

na lokalnata samouprava, gradona~alnikot gi vr{i slednive raboti: 1. go predlaga Planot za za{tita i spasuvawe; 2. ja sledi sostojbata vo vrska so realizacijata na donesenite odluki

od Sovetot na edinicata na lokalnata samouprava za spre~uvawe na nastanuvaweto i za otstranuvaweto na posledicite od prirodnite nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i;

3. odgovoren e za podgotvenosta na silite za za{tita i spasuvawe koi edinicata na lokalnata samouprava gi formirala;

4. odlu~uva za angaìrawe na silite za za{tita i spasuvawe koi edinici na lokalna samouprava gi formirala;

5. go sledi ostvaruvaweto na akciite za ras~istuvawe na lokalni pati{ta, ulicite i drugite infrastrukturni objekti vo slu~aj na nastanuvawe na prirodni nepogodi ili epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i na podra~jeto na edinicata na lokalnata samouprava;

6. bara pomo{ vo angaìrawe na prostornite sili za za{tita i spasuvawe, formirani kaj pravnite lica od podra~jeto na edinicata na lokalnata samouprava i

7. vo uslovi koga so silite za za{tita i spasuvawe od to~kata 4 na ovoj ~len ako ne moàt da se otstranat posledicite od prirodnite nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, bara angaìrawe na republi~kite sili za za{tita i spasuvawe.

Specifi~no za Gradot Skopje e toa {to gi koordinira aktivnostite vo oblasta na za{titata i spasuvaweto na svoeto podra~je. Vo za{titata i spasuvaweto op{tinite od Gradot Skopje se dol`ni da sorabotuvaat i postapuvaat po nasokite od Gradot Skopje. Za ostvaruvawe na ovaa nadle`nost Gradot Skopje formira Gradski {tab za za{tita i spasuvawe.

Evidentirani promeni od Informativnite listovi

Od prikaànite pokazateli vo informativnite listovi dobieni od edinicite na lokalnata samouprava, vo grafata 19- Novoizgradeni ili vo tek na gradba, javni zasolni{ta- se gleda deka vo 2005 godina ne e izgradeno niedno javno zasolni{te.



Vrz osnova na napred navedenoto moè da se zaklu~i deka odredbite za izgradba na javni zasolni{ta ne se po~ituvaat voop{to od edinicite na lokalnata samouprava, iako na toa se i zakonski obvrzani so Zakonot za za{tita i spasuvawe, ~ija primena zapo~na od 01 januari 2005 godina.

Posledicite od takvata sostojba moèbi treba da se baraat i vo podocne`noto konstituirawe na edinicite na lokalnata samouprava, po sproveduvaweto na lokalnite izbori.

Isto taka treba da se napomene deka Direkcijata za za{tita i spasuvawe, gi donese podzakonskite akti {to ja reguliraat ovaa materija vo vtorata polovina od godinata, odnosno vo period od septemvri do dekemvri 2005 godina.

Tokmu zaradi toa treba da se baraat i pri~inite zaradin vakvata sostojba. Sepak mora da se poso~i i faktot deka vo narednata godina treba da se prijde kon primenata na zakonskata regulativa za izgradba na zasolni{ta, so ogled na faktot deka so donesenite uredbi podetalno e razrabotena ovaa materija i vo odnos na nadle`nostite na Sovetite na op{tinite i gradona~alnicite i vo odnos na investitorite pri proektiraweto i izgradbata na objektite.



5. EVROPSKA RAMKA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Strate{ka cel na R. Makedonija e ~lenstvoto vo Evropskata Unija. Postojniot status na zemja kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija pred na{ata Dràva postavuva pove}e zada~i naso~eni ne samo kon ostvaruvawe na o~ekuvanite efekti izrazeni preku makro rezultatite-povisok ekonomski razvoj, politi~ka i bezbednosna stabilnost, ponapredno tehnolo{ko nivo, povisoko obrazovanie i nau~no nivo, no istottaka i vklu~uvawe vo procesot na transferirawe i primena na nasokite i opredelbite od prostornata i regionalnata politika praktikuvana od zemjite ~lenki na Unijata.

Novata politi~ka konstelacija, tehni~kiot razvoj i globalnata povrzanost se bitni faktori koi imaat zna~itelno vlijanie vrz prostornata organizacija i sozdavaweto na novi konturi na Evropa.

Rapidniot razvoj na globalnata ekonomija opredeluva nova mreà na vrski i etablira novi soodnosi pome|u korporacii, gra|ani, gradovi i regioni niz celiot svet. Teku{tiot proces na Evropskata integracija postavuva pred prostornoto planirawe i urbanata politika zada~i na supranacionalno nivo koi treba da se implementiraat vo tekovniot i iden proces na planirawe i organizacija na prostorot i vo na{ava Dràva.

Glavni evropski politiki

Za razbirawe na evropskata politika vo oblasta na prostorniot razvoj, koja e edna parcijalna politika, vaèn e nejziniot odnos kon glavnite evropski politiki. Glavnite evropski politiki spored Unity, Solidarity, Diversity for Europe, its People and its Territory, 2001; Edinstvo, solidarnost i raznovidnost za Evropa, nejzinite ìteli i teritorijata se:

‡ Politika na konkurencija, ‡ Zaedni~ka zemjodelska politika, ‡ Vrabotuvawe, ~ove{kite resursi, razvoj i kohezija, ‡ Politika na za{tita na ìvotnata sredina, ‡ Regionalna politika, ‡ Politika na istraùvawa i razvojot, ‡ Soobra}ajna politika, ‡ Energetska politika, ‡ Politika na pretpriema{tvo za sredni i mali pretprijatija, ‡ Zaedni~ka politika vo oblasta na ribarstvo.

Od site navedeni politiki, najgolemo vlijanie vrz prostornoto planirawe na razvojot i teritorijalno ureduvawe na Evropskata Unija i celiot kontinent, imaat tri politiki, te. politika na za{tita na ìvotnata sredina, regionalnata politika i soobra}ajnata politika.



Perspektiva na prostorniot razvoj na Evropa (ESDP) i evropskite regionalni proekti vo oblasta na planirawe na prostorniot razvoj

ESDP e donesena so posebna rezolucija 1999 g. Toa e prv formalen dokument vo oblasta na planiraweto na prostorniot razvoj vo Unijata od 1989 g., koga e donesena odluka za podgotovki na evropskata strate{ka ramka vo domenot na planirawe na prostorniot razvoj, odnosno koga Evropskata unija i Evropskata komisija otpo~nale da sorabotuvaat vo ovaa oblast. Ovoj dokument pretstavuva novost vo taa smisla {to vo nego odr`livosta ne se smeta samo kako envajronmentalno prifatliv ekonomski porast i razvoj (an environmentally acceptable economic development), tuku i kako prostorno uramnoteèn razvoj (a balanced spatial development). Osven toa, vo ovoj dokument na eden nov na~in se nastojuva na usoglasuvawe na odlukite od razli~ni sektori spored zaedni~ka prostorna matrica, za {to se koristi izrazot "sektorsko planirawe so prostorni posledici" (spatially effective sector planning). Vo Hanover, vo septemvri 2000 god., na 12. sednica, doneseni se Vode~kite principi za razvoj na evropskiot kontinent (Guiding principles for Sustainable Development of the European Continent). Tie ne se pravno obvrzuva~ki, no vo niv e naglaseno zna~eweto na teritorijalnata dimenzija vo ostvaruvawe na ~ove~kite prava i demokratijata. Nivnata cel se sostoi vo definirawe na merki i politiki na prostorniot razvoj so ~ija pomo{ lu|eto vo site dràvi ~lenki }e ostvarat prifatliv ìvoten standard, {to se smeta kako eden od bitnite preduslovi za stabilizacija na demokratskite procesi i strukturi vo regionite i gradovite vo Evropa, odnosno nivnoto aktivno u~estvo vo procesot na evropskata integracija i demokratizacija.

Vode~kite principi koi se usvoeni vo Hanover pretstavuvaat eden dokument ~ija cel e ostvaruvawe na seevropskiot odr`liv razvoj.

Donesuvawe na ESDP i srodni dokumenti e, me|u ostanato, manifestacija na obnoven interes za strate{ki pristap kon organizacija na urbaniot i regionalen prostor vo Evropa (na razni nivoi), {to vsu{nost e naso~eno kon kvalitetot na prostorot i negovata osnovna i bitna kulturolo{ka dimenzija. Na toj na~in, ESDP e rezultat na promenite vo teorijata i praksata na evropskoto planirawe.

Sepak, ESDP e svoeviden "kroven" dokument, vo toa {to ima namera da bide do odreden stepen obedinuva~ki i za politikite na Evropskata unija (politika na zasiluvawe na konkurentnosta, za{tita na ìvotnata sredina, regionalna politika, soobra}ajna politika, politika vo oblasta na istraùvawata, tehnologija i razvojot i dr.).

Vo poslednata verzija ESDP pretstavuva plansko-razvoen dokument od indikativen i integrativen vid, zna~i, eden op{t "plan/program" na supranacionalno nivo. Na toj na~in, Unijata e prv golem svetski region koj definiral zaedni~ka prostorna vizija za razvoj na svojata teritorija.

Sumarno, ESDP pretstavuva strate{ka politi~ka ramka za podobruvawe na sorabotka pome|u Evropskata komisija, dràvite ~lenki i nivnite regioni i gradovi, odnosno za usoglasuvawe na razni politiki. So ovoj dokument e definirana edna prostorna vizija za razvoj na teritorijata na Unija, so {to ESDP e promovirana kako ramka na politikata i referenten dokument vo domenot na odr`liviot prostoren razvoj (so {to se insistira na po~ituvawe na



site glavni principi na odr`livost - ekolo{ki, ekonomski, socijalni i kulturni). Iako ne e zadolìtelen, toj gi definira politi~kite opcii i "vodi~/nasokite" za donesuvawe na odluki na site upravuva~ki nivoi (od supranacionalno odnosno evropsko, na eden kraj, preku nacionalno/dràvno i regionalno, do lokalno, na drug) {to bi vodelo kon odrìv i uramnoteèn razvoj.

Evropska mreà na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON) i drugi informati~ko statisti~ki poddr{ki

Ostvaruvawe na ESDP e podràno so paralelna statisti~ko-informati~ka i istraùva~ka poddr{ka pod imeto Evropska mreà na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON. European Spatial Planning Observatory Network-Study Programme on Europen Spatial Planning), koja e pokrenata od Evropskata komisija i vladite na dràvi ~lenki na Evropskata unija 1998 g. i potoa realizirana vo tekot na slednite dve godini na istraùvawe. Ovaa programa prodolùva vo periodot 2002-2006 g. vo ramkite na INTERREG III B.

Programata e pokrenata so cel da se identificiraat mo`nite institucionalni, pravni, administrativni i finansiski parametri za mreà na istraùva~ki institucii koi bi bile sobrani vo ramkite na ESPON. Istraùvawata baziraat na koristewe na pove}e desetini indikatori, koi treba da dadat opfaten, detalen i siguren uvid vo razli~nosta na komponentite na edinstveniot evropski prostor (regioni, gradovi, prostorni oski i dr.), od slednite sedum grupi: 1. Geografska polo`ba, 2. Ekonomski potencijall, 3. Socijalna integracija, 4. Prostorna integracija, 5. Optovaruvawe na zemji{teto, 6. Prirodno nasledstvo i 7. Kulturno nasledstvo.

Vo edna va`na dimenzija, celiot ovoj potfat te~e paralelno so mnogubrojnite aktivnosti na raznite me|unarodni institucii i organizacii koi rabotat na razvivawe na razni sistemi na indikatori za odr`liv razvoj i tnr. "ozelenuvawe" na nacionalnite i supranacionalnite sistemi na smetkovodstvo. Me|u osnovnite vidovi indikatori (so koi se izrazuva sostojbata na sredinata i razvojot, za razlika od optovaruvaweto i odgovorot), osobeno se naglasuva va`nosta na poslednite, bidej}i tie pretstavuvaat najsigurna merka so koja moè da se izrazi uspeh/neuspeh na odredena politika vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj. Pokraj ovie merki, vo nekoi dràvi ve}e e vovedeno koristewe na na tnr. sintezni, odnosno kompozitni pokazateli, kako {to se HDI (Human Development Index), IS (Index of Sustainability) itn.

ESDP i golemi regionalni programi

Vo ostvaruvawe na poslednata od navedenite misii na ESDP, posebna i osobena uloga imaat onie regionalni inicijativi i {emi na prostorniot razvoj koi opfa}aat i poodelni zemji ~lenki na Evropskata unija i poodelni zemji kandidati za priem vo Unijata. U{te vo tekot na podgotovkite na ESDP, Evropskata komisija vo 1996 g. pokrena regionalna inicijativa pod ime INTERREG II C, so cel da se podrì transnacionalnata sorabotka vo prostornoto planirawe na evropskite zemji i regioni (zna~i ne samo vo zemjite na Unijata). Po pove}egodi{na sestrana sorabotka vo ramkite na razni regionalni i sli~ni programi i proekti, vo tek e zavr{uvawe na negovoto prodolùvawe pod naziv INTERREG III B, koj, isto taka, }e bide realiziran preku niza poodelni proekti,



vo ramkite na pet golemi programi koi treba da odrazat dominantnite geografski lajtmotivi na evropskata teritorija:

‡ CADSES/VISION PLANET (Strategies for an integrated spatial development of the Central European, Adriatic, Danubian and South-Eastern European Space), opfa}a regioni na centralna i jugoisto~na Evropa, dunavskiot pojas i jadranskiot basen, na ~etiri zemji ~lenki na Unijata, sedum zemji kandidati za ~lenstvo i sedum zemji nadvor od unijata;

‡ NORTH-WESTERN EUROPE opfa}a regioni na severozapadna Evropa, od sedum zemji ~lenki na Unijata i [vajcarija;

‡ BALTIC SEA REGION opfa}a podra~ja na ~etri zemji ~lenki na Unijata, Norve{ka i {es drugi zemji (~etri kandidati za priem vo Unijata i pribalti~kite delovi na Rusija i Belorusija);

‡ ALPINE SPACE opfa}a regioni vo ~etri ~lenki na Unijata i u{te tri dràvi (Lihten{tajn, Slovenija i [vajcarija);

‡ NORTH SEA REGION opfa}a podra~ja vo {est ~lenki na Unijata i Norve{ka.

Vo navedenite programi definirani se nekolku prioriteti koi gi izrazuvaat poodelnite ili site glavni celi od ESDP (prostornata integracija, soobra}ajna dostapnost, socijalna kohezija, za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i dr.), specificirani vo soglasnost so dolgoro~nite celi na dadenoto podra~je.

Sodrìna na Perspektivata na prostoren razvoj na Evropa (ESDP, European Spatial Development Perspective, Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the EU)

Kako {to e navedeno, ESDP pretstavuva eden integrativen i indikativen planski dokument, vo taa smisla, {to pokraj prostornite aspekti na razvojot vo potesna smisla, opfa}a i pogolem broj na drugi elementi na naj{iroko sfaten odr`liv razvoj (1), pa i vo taa smisla {to ne e zadolìtelen za zemjite ~lenki na Unijata (2). Toj }e bide ostvaren so primena na niza indirektni merki i instrumenti i toa vo onaa merka vo koja tie se podgotveni da gi prifatat i integriraat celite na evropskata politika na prostorniot razvoj vo svoite nacionalni politiki.

Osnovnite propozicii na ESDP se izrazeni vo forma na op{tite celi (1) i mo`nite politika za nivnata realizacija (2), so {to vsu{nost se naglasuva nezadolìtelniot karakter na propoziciite, odnosno pravoto na izbor na zemjite ~lenki vo odnos na nivnoto prifa}awe/neprifa}awe. Sekoja od trite osnovni op{ti celi razloèna e na nekolku sostavni celni propozicii, pri {to se navedeni i mo`nite politiki za nivnata realizacija:

‡ Policentri~niot prostorni razvoj i novite odnosi pome|u urbanite i ruralnite podra~ja, kako edna od trite osnovni op{ti celi, razloèn e na ~etri sostavni celi (potceli): 1) Policentri~en i uramnoteèn prostoren razvoj vo Evropskata Unija, 2) Dinami~ni, atraktivni i konkurentni gradovi i urbanizirani regioni, 3) Indigeni/avtohtoni, raznovidni i produktivni ruralni podra~ja, 4) Partnerstvo pome|u urbanite i



ruralnite podra~ja. Za nivni nazna~eni potceli, navedeni se preku 20 mo`ni politiki.

‡ Vtorata osnovna op{ta cel, "ednakvost vo pristapot do infrastrukturata i znaeweto", razloèna e na ~etri sostavni celi: 1) Integriran pristap do podobreni soobra}ajni vrski i pristap do znaewe, 2) Policentri~en model na razvoj kako osnova za podobra pristapnost, 3) Efikasno i odr`livo koristewe na infrastrukturata, 4) [irewe na inovacii i znaewe. Pokraj niv, navedeni se petnaeset mo`ni politiki.

‡ Tretata osnovna op{ta cel, "mudro upravuvawe so prirodno i kulturno nasledstvo", razloèna e na pet potceli: 1) Prirodno i kulturno nasledstvo kako razvoen resurs, 2) ûvawe i unapreduvawe na kulturnoto nasledstvo, 3) Upravuvawe so vodnite resursi kako poseben predizvik na prostorniot razvoj, 4) Kreativno upravuvawe so prirodnite pejsaì, 5) Kreativno upravuvawe so kulturnoto nasledstvo. Za implementacija na ovie potceli predloèni se pove}e mo`ni politiki.

Regionalni inicijativi ESTIA i OSPE

ESTIA i OSPE se dve najva`ni regionalni inicijativi vo oblasta na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmentalnata politika i na Balkanot:

‡ ESTIA (European Space and Territorial Integration Alternatives, Spatial development strategies and policy integration for the South-East Europe), te., Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna integracija, strategija i politika na integracija na prostorniot razvoj za jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvaa Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Jugoslavija;

‡ OSPE (Observatory of Spatial Planning and Environment in South-East Europe), te., Opservatorija za prostorno planirawe vo jugoisto~nata Evropa, e proekt koj e komplementaren na prviot. Toj gi opfa}a istite zemji, no vo nego pove}e se naglaseni aspektite na informati~kata poddr{ka na podgotovkite, donesuvaweto i sproveduvaweto na odluki vo oblasta na odr`liviot razvoj i prate~kite institucionalni i organizacioni aran`mani (te. regionalna opservatorija i mreà na nacionalni punktovi/fokalni to~ki).

êtrite glavni celi na ovie dva proekta se: ‡ Komparativen opis na glavnite karakteristiki na trendovite i

politikite na prostoren razvoj vo zemjite u~esni~ki; ‡ Istraùvawe na barawata vo odnos na vospostavuvawe na mreàta

na nau~na, istraùva~ka i informati~ka poddr{ka na prostorniot razvoj;

‡ Identifikacija na strate{kite prioriteti vo rabotata na nacionalnite i regionalnite agencii koi se nadle`ni za planirawe na prostorniot razvoj;



‡ Identifikacija na glavnite elementi za formulirawe na zaedni~kata ramka za integracija i koordinacija na politikata na prostorniot razvoj.

Trgnuvaj}i od nazna~enite celi, vo ramkite na dvata proekta zavr{ena e rabotata na pogolem broj na kompleksnite delovi, koi gi opfa}aat slednite glavni dokumenti:

‡ Perspektivi na prostorniot razvoj i planirawe (glavnite trendovi i administrativni sistemi);

‡ Pristapi i gledi{ta za prostornata struktura (monitoring i evaluacija na glavnite problemi);

‡ Nasoki za integrirawe na prostornite prioriteti i politiki (definirawe na politiki i nivnoto sproveduvawe);

‡ Struktura na mreàta na regionalnata OSPE opservatorija i nacionalnite opservatorii vo oblasta na prostorot i ìvotnata sredina;

‡ Direktorium na agencii za prostornoto planirawe; ‡ Proekt i probno koristewe na internet serverot za potrebite na

proektot; ‡ Pregled/profil na nacionalnite sistemi na prostornoto

planirawe; ‡ Kompendium za prostornite prioriteti; ‡ Ramki za integracija na prostornata politika; ‡ Zavr{ni dokumenti na ESTIA i OSPE, koi sodràt, pome|u ostanato,

i programa za sorabotka vo ramkite razni idni proekti koi zbirno se ozna~uvaat kako ESTIA/OSPE-plus.

‡ Nazna~eni se i slednite mo`ni oblasti na prioritetnata sorabotka;

‡ Osnovawe na tnr. Forum za prostorno planirawe (Spatial Planning Forum), koj treba da posluì kako sredi{na ekspertska i politi~ka arena vo idnite istraùvawa i druga sorabotka, kako i pri osnovawe na regionalnata mreà na opservatorii vo oblasta na prostornoto planirawe (OSPE), predvideno e kako prv ~ekor vo prodolùvawe na me|usebnata sorabotka;

‡ Nevrabotenost; ‡ Podra~ja i sektori na prioritetni investicioni programi i

poekti; ‡ Razvoj na mali i sredni pretprijatija; ‡ Razvoj na partnerstvo pome|u privatniot, javniot i tnr. tret

sektor; ‡ Geografski/soobra}ajno izolirani podra~ja; ‡ Podra~ja i sektori kade e naglasena emigracija na mlado,

obrazovano i vitalno naselenie; ‡ Standard/kvalitet na ìveewe; ‡ Podra~ja, odnosno sektori so zaostanata proizvodna i druga

struktura; ‡ Prioritetni podra~ja na "eko-eko" obnova;



‡ Ekolo{ki najzagadeni i prostorno najneurdeni podra~ja; ‡ Problemi na tnr. socijalno isklu~uvawe i deprivacija; ‡ Problemi na izbeglici, povratnici i sl.; ‡ Podra~ja so najvreden i/ili najosetliv i/ili najzagrozen

biodiverzitet; ‡ Krajbre`ni podra~ja; ‡ Prioritetni podra~ja za zaedni~ko upravuvawe so vodnite resursi; ‡ Podra~ja so visok ekolo{ki rizik; ‡ Specifi~ni pograni~ni podra~ja.

Vo ramkite na predlogot za idnata sorabotka, nazna~ena e i lista na mo`nite prioritetni nau~ni istraùvawa, ~ii rezultati bi bile koristeni kako informati~ka/soznajna poddr{ka na idnite aktivnosti na nivo na ESTIA/OSPE regioni i sostavni dràvi, regioni i lokalni podra~ja. Se raboti za slednite oblasti na istraùvawa:

‡ Teoriski, op{tometodolo{ki i primeneti metodolo{ki aspekti na planiraweto i politikata na odr`liv razvoj vo periodot na tranzicija;

‡ Novi institucionalni i organizacioni aran`mani; ‡ Problemi na "podelba na rabotata" (demarkacii, delimitacii i

sl.) pome|u planiraweto i politikata, pazarnite mehanizmi i instrumenti na op{to op{testveno upravuvawe, naso~uvawe i kontrola;

‡ Problemi na vertikalnata, horizontalnata i drugite koordinacii na planskite i drugi upravuva~ki odluki;

‡ Planska evaluacija; ‡ Odnos na planskite vizii i planskite implementacii; ‡ Novi proceduri vo podgotovkite, donesuvawto i ostvaruvaweto na

planskite odluki; ‡ Vlijanie na privatizacijata na gradskoto zemji{te vrz izborot na

novite plansko-upravuva~ki pristapi i sistemi; ‡ Op{ti i posebni pra{awa na informati~kata i druga soznajna

poddr{ka; ‡ Format, te. sodrìna i forma na novata generacija na dokumenti na

odr`liv razvoj na supra-nacionalni, nacionalno-dràvni i subnacionalni nivoi na planirawe;

‡ Istraùvawa za potrebite na izrabotka na alternativni scenarija na razvoj na novata generacija na dokumenti za odr`liv razvoj;

‡ Istraùvawe na prostorno-ekolo{koto vlijanie na politikite od razni supra-nacionalni, nacionalni i subnacionalni nivoi, vrz sostojbite vo prostorot vo regionot na ESTIA/OSPE;

‡ Istraùvawa za potrebite na tnr. "op{to obrazovanie za Evropa", za da se olesni i zabrza ispolnuvawe na acquis communautaire za dràvite kandidati za priem vo Evropskata Unija.



Drugi regionalni inicijativi, programi i proekti

Pokraj koproektite ESTIA/OSPE, za razgleduvawe i definirawe na idnite pravci na razvojot na Republika Makedonija od bitno zna~ewe se i golemot broj na drugi inicijativi, programi i proekti na regionalnata integracija vo ovoj del na svetot. Pomalku ili pove}e, site pretstavuvaat odredeni "repliki" i "derivativi" na raznite obidi od evropskata integraciska tradicija, no i svoevidni "eksperimenti", najprvin zaradi prilagoduvawe na pristapi i metodi soglasno so lokalnite uslovi. Iako nitu edna od ovie inicijativi ne e izvorno prostorno-envajronmentalna (kako {to toa se ESTIA i OSPE), tuka se navedeni bidej}i pove}eto sodràt poedini elementi od ovaa oblast (na primer, od soobra}aj i telekomunikacii, energija, za{tita na ìvotnata sredina, regionalna sorabotka i regionalno planirawe, prostorno planirawe, socijalna kohezija, odr`liv razvoj, stranski investicii i dr.):

‡ Centralnoevropskata inicijativa (CEI, Central European Initiative), od 1989 g., denes opfa}a 17 ~lenki (dve od Unijata, sedum ~lenki na CEFTA, ~etri zemji koi nastanale od prethodnata Jugoslavija i tri zemji od evropskiot del na biv{iot SSSR);

‡ Crnomorska ekonomska sorabotka (BSEC, Black Sea Economic Cooperation), so 11 ~lenki (5 balkanski zemji, 3 crnomorski krajbre`ni zemji, ~lenki na biv{iot SSSR i tri kavkaski zemji, isto taka ~lenki na biv{iot SSSR), od 1992g.;

‡ Centralnoevropska zona na slobodna trgovija (CEFTA, Central European Free Trade Area), osnovana 1992g., koja ima 7 ~lenki (od 1999g.);

‡ Konferencija za stabilnosta, bezbednosta i sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa (Conference on Stability, Security and Cooperation of South Eastern Europe), od 1996 g., pokasno nare~ena Proces na sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa (Southeast Europe Cooperation Process), pretstavuva edinstvena avtohtona inicijativa na samite balkanski zemji, te. prodolènie na porane{nata multilateralna balkanska sorabotka vo periodot 1975-91g., so sedum ~lenki;

‡ Proces od Roajomon od 1995g., odnosno Proces na stabilnosta i dobrososedstvo vo Jugoisto~nata Evropa (Proces of Stability and good Neighboutliness in SEE), ~ii osnova~ e Evropskata Unija i vo koj u~estvuvaat pove}e desetici u~esnici od Unijata, drugi delovi na Evropa i SAD, kako i najzna~ajnite evropski organizacii - EU, Sovetot na Evropa i OEBS;

‡ SECI (Southeast European Cooperative Initiative), te. Inicijativa za sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa, od 1996 g., pokrenata od strana na SAD, so 12 ~lenki od Balkanot i od centralna Evropa, so 5 zemji koi pruàat poddr{ka, i pogolem broj me|unarodni organizacii koi u~estvuvaat vo rabota (Evropska Unija, Evropska komisija, Svetska banka, Evropska banka za obnova i razvoj i Evropska investiciona banka), kako i poedini regionalni forumi;

‡ Pakt za stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa (Stability Pact for SEE) (inaku dosega najambiciozna inicijativa vo odnos na seopfatnosta,



politi~koto nivo na koe e vodena i angaìranosta na ~ove~kite, finansiskite i drugi resursi), koj e rezultat na razni obidi za pottiknuvawe na sorabotka na Balkanot vo periodot podolg od edna decenija. Od 1999g. e formalno del na OEBS i opfa}a pove}e desetici zemji - korisnici na pomo{, a pokraj toa i golem broj na me|unarodni organizacii (UN, NATO, OECD, Sovet na Evropa itn.), me|unarodni finansiski organizacii (WB, IMF, EIB, EBRD i dr.) i regionalni inicijativi;

‡ Jadransko-jonskata inicijativa (AII, Adriatic-Ionian Initiative), od 2000 godina, so 4 zemji od prethodnata Jugoslavija, Albanija i dve ~lenki na Evropskata Unija;

‡ Dunavska komisija (Danube Commision), inaku najstarata regionalna me|unarodna organizacija vo toj del na Evropa (so edinaeset postojani ~lenki, od 1998 g.) i so Evropskata Unija vo status na nabquduva~;

‡ Rabotna zaednica na podunavskite regioni (Working Community of Danubian Regions), ~ii 24 ~lenki se dràvi regioni /oblasti od 11 zemji;

‡ Rabotna zaednica "Alpe-Jadran" (Alpe-Adria Working Community), so 19 ~lenki i nabquduva~i, dràvi i regioni (u{te od 1978 g.).

117

6. KARTOGRAFSKI PRILOZI

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

!"��#�$�� %�&'�$� ��(��$)�

�'�*��+�

�� +�

!�� $)��

,�� -�

��.�� +�

��)��.(��$)�+�

�)��/��

�'��

��'��0� �

�*'��/

,�*�'� ��*��

#.��

,� ��+�

�)��

��+�

��)�� +�).��

��1� �

��'�

��*�'� �

!��&��+�

� ��'�

��0� +�

��'�� (�$)�

� �+�

��(0� �

��/�*�� *).$�

��*0�#�$0�

��&��+�

!��

��'��.��

��*��

��

��+�

��2�*��

!��

!�� '��0�

��'��

�� $3)�(

!� ��+�

,�)�'��4��

��'�(

��)� �

��!�(�/�

,��+�

��4��

�"�!��+�

!�.$� �

��&�$)�(

!��)� �

��&��

� " �0�'�

�� '�/�

��'�� !��

�)�.��

��)��

�)�.�+�

,��

!.��

��*)� ��

,��

��'�*

��

��'��&

��

�� /��

��,��.��/��

��+��/��

� � & � / � � � � � � � � � � � � �

�($)��*0��+�

�1��&�)��.*'� ��1��('��-�

�� 5 �� 6 �� 7 �� 8 �� 9

��1��5��5�6::�:::5: : 5: 6: 7: !

�1��;� ��+�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��!"��

#$�� "

�� "

��$!%�

�� !�

��$��

# &��! ��&�"

�"��!'�

"(�!� ��

��)��

#�� "

�� )!*�!+

#�$*�"

�(�#��!%�

��,&�"

� ��%!

��!��#�+!'�

�� "

��!��+

�,�!�

�!� ��

#�"��%!

-�!+�� "!*

�� "

#�!"��

#!&�"

��!��.!��

�!�!%�

��

��

��$� " � ��!

# �&�

��)��%�

/�*��

��"� "!�!�� $*��'��

�!+� "

� "�%!

+!*��!�

�� "%�

� " ��

#��)!�%!

��!��"

� �!��

� 0 "

�$��!&��!�� "�%

��%�

�� !&��

��"��!%�

/$&��"

� � �� !� "

�� '

��!� "

��!��

�� '��

��*�!%�1��$+�

2��$� "%�

� � "!3�

#�!" ��*��!

�� "%!

��!%�

��+&!*��/�*!� " 4�)��*�"

#(� ��

��"&��!

��&!� "

��

��)��

�� !

��'��

��$��!��'��

�� %��!��'��

� ) ! ' � � ! � 1 � � � � � �

+*�!��!%�

� )��0!��+$+�

� ��"!�� "��!�%��

�� +� 0" ��+�%!��

�� !)�!�� &��5�� $�!��!&� 4$� ��(� )'��

��0��6��6�788�88868 8 68 78 98 #

�0�� :�"��!%�

� ��1�2��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�� !��

"�� #�$��

%��

��&��

��'$

��(��'��

�� "��

��

"�� )��

*��

��"��

+�,��

-��

��

��

)�� "��

(��&��

!��"��

)��

+��&��

��$��-�� (��

.�� &��&�

#��

��

#��#��

(��

��

��

#'�� /��

��

�� &�

��

(� ��0��

��

��

�1��

��

*��

#'�� $�

��

�1��

-� ��'��

��

��

��

#��

"��)�&��

.��$�

#��

"��

)��

"��'��

��

��'��

.��

��

��

��

"� � � $ � � � � � � . � � �

( . � � � $ �

( � � � � � � $ �(

�

� �

� �

� $

�

(�,'�2 3 2 3 455 55535 5 35 45 65 �'

,�� 7��

��

-%)%"*8("*� �� !%�*)� "(8#%)� % �(�"*�()� �+�)%(�98

"&��2

�� *'�2

��

+�� 2

��

��&� ��

:��&� �� 5 � 3�� 4 � ;

�� < � =

�� 35 � 3=

�� 45 � 4>

:�� &� �� 3�� 4 � 6

�� ; � <

�� ? � @

�� = � 3>

�.8)�%�� +�)%(�98 )� �(�"*�(�*

��

��

��

��

��

��

��

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

! � ��

" #��$� # ��!�� #�

��

%��

��&�#��

��&��'

( &��

) ��!�� #��

��

*��

% � ��

��+ �

��,��+��

"� ��

��

��&��

� ��

� ��

-�.��

��&��

!��

��$��

��

,��

� ��#�

��

-��

%��,��#�

��"�#��

� $��

��

�� &��

, � �

��

!��

� +��/��

��

��

!��

,��#0��

��

��

�1��

��

� ��

� +��

��&��

� 1 ��

�2��+ ��

��# ��

��$�#��

��

� $��

�2��

� �& ��

� � ��

��&�

� &��

��+��

� ��

��+��

��

��

! � �

,�.+ �343456666646 6 46 56 76 �+

,�

�$�

� �

��

� $ � � � � ) � � � � � � �

,��&��

,��

� �� . ��

��8��&��

- & ��3

� +�3

��3

��9�)*(�%��-��*,�:9��,��,��*�*�9,�!�%��*!��,9�*��*�,��,��-��*,�:9

��

��

�� ! �"�#�"��$%%&��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

� ��

��

��

!�� " ��

#�� $�% ��

&��

��

��'%

��(��'��

� � �#��

� ��

#�� )��

*� �

�� #� ��

+�,��

-��

��

��

)��#��

(��

"��#��

)��

+��

��%��-�� (��

. ��

$� ��

��

$��$ ��

(��

��

��

$'� �/��

��

� ��

��

(��0��

��

��

�1 ��

� ��

*��

$'� ��%�

��

�1��

-��'��

� ��

� ��

� ��

$�

#��)��

.��%�

$��

#� ��

)��

#� '��

� ��

� '��

.��

� ��

��

(��.�� %��

(�� %��

# � % � � � � ! � � � . � �

(��

��

��

��

��%��

� 2��

34 4 34 54 64 �'

(�,' 7�3�7�3�544�444

-&)&#*8(#*��"&��*)��#(8$&)��&��(�#*�()��+�)&(�98�.8)!&��+�)&(�98�)��(�#*�(�*

#�� 7��

�� *'�7

��

+��7

��

�� % ��,��

�,�,�,�� ' ��'

�� 7

��,�,�� '��,'%�

��

*�*!��-�*!��

, �

�� ! �"�#�"��$%%&��

��

Documents

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO …