Feri Lainšček

Ilustrirala Maša Kozjek

Feri Lainšček

Ilustrirala Maša Kozjek

Mišji Gradec je mesto, v katerem živijo bele miši. Na hribu sredi mesta stoji beli dvorec. V njem ima pisarno mišji župan s svojimi uradniki in redarji. Pod hribom leži najbolj ugledna mestna četrt. V njej prebivajo pravi mišji gospodje in fine mišje dame.

Ob reki, ki teče mimo mesta, stoji devet mlinov. V njih mlinarji ves dan meljejo pšenično zrnje in ga spreminjajo v snežno belo moko.

Iz nje peki vsako noč spečejo na tisoče kruhovih štruc in jih zjutraj razvozijo po mestu.

Bele miške imajo namreč od vsega najraje beli kruh.

V Mišji vasi živijo sive miši. Njihovo naselje leži na drugem bregu reke in se razteza daleč v ravnico. Za hišami, ki stojijo ob dolgi cesti, se razprostirajo širna polja. Na njih sive miši pridelujejo pšenico. Setev in žetev sta njihovi najljubši opravili. Najbolj se veselijo, ko ločijo zrnje iz klasja in ga na soncu posušijo. Takrat odberejo drobna in piškava zrna ter jih shranijo za svojo rabo. Velika in zdrava zrna pa nasujejo v vreče in jih skrbno zavežejo. Nato si jih natovorijo na ramena in jih odnesejo preko mosta v Mišji Gradec.

Sive miši tako belim mlinarjem že od nekdaj prodajajo pšenico. Iz nje pod mlinskimi kamni nastaja najboljša moka daleč naokoli.

Prvi mlinar v Mišjem Gradcu je Rudolf Miškolc, ki ima največji mlin in melje tudi za županovega peka. Najboljši pridelovalec pšenice v Mišji vasi je Jurij Mišinski, zato gospod

Miškolc kupuje pšenico samo z njegovih njiv. Kljub temu prvi mlinar in najboljši kmet

nista ravno prijatelja. Mestne miši so namreč domišljave in se ne želijo družiti s podeželskimi

miškami. Te pa jim to že od nekdaj zamerijo, zato tudi ne vabijo belih mišk v svojo družbo.

Rudolf Miškolc ima tri sinove in hčerko. Sinovi mu že pomagajo v mlinu, hčerki pa ni treba delati. Mnogi mislijo, da zato, ker je še premajhna. A miška Belamiška je v resnici že prava mišja gospodična. Oče in mama imata z njo velike načrte. Zato ima miška Belamiška svojo učiteljico, ki jo uči lepega vedenja in gosposkih navad. Na dom pa prihaja tudi glasbeni učitelj, ki jo uči igrati na klavir.

Jurij Mišinski ima sedem otrok. Želi si, da bi prav vsi ostali na kmetiji. Njegova pšenica je res najboljša, toda za to se je treba vsako leto znova potruditi. Skrivnost njegovega uspeha, ki jo tudi potomcem že počasi razkriva, je namreč v marljivosti.

Vsi otroci si želijo ostati na kmetiji, le mišek Miško o tem raje molči. Saj v resnici ne ve, kaj bi rad počel, ko bo velik. Zdaj ga bolj zanimajo druge reči. S svojo fračo lahko vrže kamen tudi čez reko in zadene cilj na nasprotnem bregu. Njegovi papirnati avioni letijo najvišje in njegove vrtavke se najdlje vrtijo. Da o njegovi žonglerski spretnosti niti ne govorimo. Žonglira lahko kar s petimi lešniki, tako da so vsi obenem v zraku. Še v najslavnejšem mišjem cirkusu bi se mu samo čudili. A mišek Miško je najbolj zadovoljen, ko se mu čudi miška Belamiška.

Feri Lainšček

Ilustrirala Maša Kozjek