7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 1/60

1. KODIFIKACIJA IN LEGISLACIJAA)Kaj je kodifikacija in kaj legislacija?Kodifikacija pomeni zbiranje in sistematičen zapis raztresenih obstoječih pravnih predpisov venoten zbornik (običajno pravo postane postavljeno pravo). Organ, ki zbira in sistematizira pr.

 pravila, ni ustvarjalec predpisov. Legislacija pa je zavestno in namerno ustvarjanje novih

 pravnih pravil. Legislatorji so ustvarjalci teh pravil.

) Na!"ej #o $ #%i&e%e kodifikacij s #od%o'ja( !"#$%&'$%O .* +$ -%-+K$ KO%+-%/&0$ o izbolj1anju polo2aja ranjencevin bolnikov v oboro2enih silah v vojni, 3. K o izbolj1anju polo2aja ranjencev, bolnikov in

 brodolomcev, 4. K o ravnanju z vojnimi ujetniki, 5. K o za1čiti civilnega prebivalstva medvojno. +O0%O .*6-''$ !aa1ka konvencija s prilogo 7 !aa1kim pravilnikom o zakonih inobičajih vojne na kopnem, enevski protokol o prepovedi uporabe strupenih in zadu1ljivih

 plinov in bakteriolo1kega oro2ja 893:, Konvencija o kemičnem oro2ju. ;&LO#$'KO, KO%<"L$%O $+O .* ;K o diplomatskih odnosih, ;K o

konzularnih odnosih, Konvencija o specialnih misijah. "K/-&0$* ;K o nalsedstvu dr2av glede #, ;K o sukcesiji dr2av glede dr2avnega

 premo2enja, arhivov in dolgov, ;K o pravu #. #$%0=&%$* ;eklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, vesrkih ali

 jezikovnih manj1in, -vropska listina o regionalnih in manj1inskih jezikih (v okviru veta-vrope), Okvirna konvencija o za1čiti narodnih manj1in. #-;%. +$'+O OKOL0$* Konvencija o podnebnih spremembah, Konvencija veta-vrope o civilni odgovornosti za ekolo1ko 1kodo, Konvencija o mednarodni odgovornosti za1kodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti. 6LO+. $+&/-* plo1na deklaracija človekovih pravic, Konvencija o otrokovih pravicah,Konvencija o polo2aju oseb brez dr2avljanstva. $%$ ;&K&#&%$/&0$* Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije 2ensk, Konvencija o diskriminaciji prizaposlovanju in poklicih.

C) Ka"e%o delono "elo je &ed d%*gi& #%is"ojno +a #%og%esini %a+oj &edn. #%aa, o#i!ises"ao, #%is"ojnos"i in *dele-o #os"o#ki/ kodifici%anja #%aaKomisija za mednarodno pravo 7 to je strokovni organ, ki ga sestavljajo ugledni pravnistrokovnjaki. 0e pomo2ni organ >eneralne skup1čine O<%. "stanovljena leta 895?, je telo, ki

 je sestavljeno iz 45 pravnih strokovnjakov, ki jih imenujejo dr2ave, izvoli pa jih >eneralnaskup1čina sama, ob upo1tevanju regionalnega načela in raznolikosti pravnih področij. #andat

traja : let. Komisija zaseda enkrat letno v enevi. <a vsako temo, ki je predmet kodifikacije,se imenuje poseben poročevalec, ki je član K#, ki pripravi analizo in predloge pravil, ki naj postanejo predmet kodifikacije. #anj1i odbori opravljajo predhodne razprave o posameznihvpra1anjih. o končanem delu po1lje komisija poročilo o delu in osnutek konvencije zobrazlo2itvijo >eneralni skup1čini v nadaljno razpravo. 6e vpra1anje potrdi, odloči o načinukodificiranja, sicer pa vrne osnutek v ponovno re1evanje komisiji. <a izvr1itev kodifikacije seobičajno skliče posebna kodifikacijska konferenca dr2av članic in povabljenih dr2av, kjer sekodifikacija sprejme s konvencijo in predlo2i dr2avam v podpis, ratifikacijo in sprejem.Komisija lahko prosi za pomoč tudi druge institucije (npr. #eddr2avno sodi1če). <a svojedelo dobi mandat. o vsakem zasedanju napi1e poročilo, ki ga po1lje dr2avam in jih vpra1a zamnenje. <a vsako področje imenuje enega svojih članov za posebnega poročevalca. Komisija

ustanavlja tudi delovne skupine. reliminarni osnutki členov s komentarjem gredo v prvo branje. o drugem osnutku in branju členov predlo2i končni osnutek členov in predlaga

8

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 2/60

>eneralni skup1čini sprejem na diplomatski konferenci. 'u se lahko besedilo 1e spremeni, potem pa se odda dr2avam v podpis in postopek ratifikacije. 6lani komisije niso predstavnikisvojih dr2av in jih ne zastopajo.E) Ka"e%a #od%o'ja 0J i ilo #o"%eno #o a!e& &nenj* *%edi"i in kodifici%a"i?# varstvo manj1in in mp varstvo okolja.

2. 0EDNA3ODNI OS4OKI 5A 6A3S46O OSA0E5NIKA, KI 0ENI, DA JESLO6ENIJA K37ILA S6OJE 0EDNA3ODNE O6E5NOS4I GLEDE 3EO6EDIDISK3I0INACIJE IN 6A3S46A 8LO6EKO6I9 3A6IC 

od kak!ni&i #ogoji la/ko #osa&e+nik s#%o-i #os"o#ek +a%adi k%!enja njegoi/ #%aic(atificiranje in objavljene mednarodne pogodbe se v uporabljajo neposredno 7 na njihovedoločbe se lahko sklicujemo v vsakem postopku enako kot na določbe slovenske zakonodaje1 : #o konenciji O5N o #%e#oedi se/ olik %asne disk%i&inacije in kako "a #os"o#ek#o"eka? osameznik ima na podlagi norm te K pred sodi1čem in drugimi dr2avnimi ustanovami

 pravico do učinkovite za1čite in pravnega varstva @ zahtevati pravično in primerno zado1čenjeali od1kodnino za 1kodo.O; sestavlja 8A neodvisnih strokovnjakov, ki jih izvolijo pogodbene stranke te konvencije.ristojen je le, če je dr2ava (proti kateri postopek poteka) s posebno izjavo priznala tak1no

 pristojnost Odboru. >re za postopek, ki ga lahko spro2i posameznik ali skupina posameznikov. 'a postopek je uporaben predvsem za pripadnike manj1in+saka dr2ava, ki prizna pristojnost O;, lahko v svojem pravnem sistemu ustanovi ali določiorgan, ki naj bo pristojen za to, da bo sprejemal in obravnaval peticije posameznih oseb inskupin oseb znotraj svoje jurisdikcije, ki trdijo, da so 2rtve kr1itve katerekoli pravice, na1tetev tej Konvenciji, in da so 2e izčrpale vsa druga pravna sredstva, ki so jim v domači dr2avi navoljo. &zjavo mora ta dr2ava deponirati pri generalnem sekretarju <dru2enih narodov, kikopije te vloge po1lje vsem drugim dr2avam pogodbenicam te Konvencije. 'ak1no izjavo jemoč vsak čas preklicati z notifikacijo, poslano generalnemu sekretarju, vendar pa tak preklicne vpliva na ravnanje s sporočili, ki so bila pri Odboru 2e prej vlo2ena.6e vlagatelj peticije ne dose2e zadovoljive re1itve pri organu, ki je bil ustanovljen ali določen

 po drugem odstavku tega člena, ima pravico, da v roku 1estih mesecev zadevo s sporočilom predlo2i Odboru.Odbor mora vsako sporočilo, ki se mu predlo2i v obravnavo, zaupno dati na znanje tisti dr2avi

 pogodbenici te Konvencije, ki po trditvah v sporočilu kr1i kako določilo te Konvencije,vendar pa Odbor ne sme razkriti identitete te osebe ali skupin oseb, če lete na to izrecno ne

 pristanejo. $nonimnih sporočil Odbor ne sme sprejeti v obravnavo. 'ako obve1čena dr2ava

mora v treh mesecih predlo2iti Odboru pisno pojasnilo ali izjave, ki so potrebne za razjasnitevzadeve in opisujejo ukrepe, ki jih je ta dr2ava morda 2e odredila. Odbor mora presoditisporočilo ob upo1tevanju vseh podatkov, ki sta mu jih dala na voljo prizadeta dr2ava invlagatelj peticije. Odbor ne sme obravnavati nobenega sporočila, dokler ne ugotovi, dajevlagatelj peticije izčrpal vsa pravna sredstva v domači dr2avi. 'o pravilo pa ne velja v

 primerih, kjer se uporaba pravnih sredstev neupravičeno zavlačuje. Odbor mora svojemorebitne predloge in priporočila poslati prizadeti dr2avi in vlagatelju peticije.2 : konenciji O5N o #oli"i'ni/ in d%-aljanski/ #%aica/ in kako "a #os"o#ek #o"eka?

 %a odbor za človekove pravice, ki je sestavljen iz 8A članov je mogoče nasloviti sporočilo 7samo zoper dr2avo, ki je ratificirala #; in ki je s posebno izjavo priznala pristojnostodboru. osameznik lahko naslovi sporočilo (ne sme biti anonimno in vlagatelj mora prej

izčrpati vsa pravna sredstva po notranjem pravnem redu @ ni posebne omejitve za vlogosporočila). otem pa sledi isti postopek kot pri O;.

3

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 3/60

$; #o konenciji O5N o #%e#oedi disk%i&inacije -ena in kako "a #os"o#ek #o"eka?Odbor za odpravo diskriminacije 2ensk sestavlja 34 članov, uglednih pravnih strokovnjakov.

 %a podlagi opcijskega protokola lahko odbor obravnava prito2be posameznikov in skupin tersistematične kr1itve pravic 2ensk s strani dr2av pogodbenic.Odbor lahko obravnava le tista sporočila, za katera ugotovi, da so bila izčrpana vsa mo2na

notranja pravna sredstva, razen če se z uporabo teh neupravičeno zavlačuje ali ta pravnasredstva verjetno ne bodo prinesla učinkovite re1itve. rotokol odboru tudi omogoča, daspro2i preiskavo o mno2ičnih in sistematičnih kr1itvah pravic 2ensk v dr2avi pogodbenici.Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije 2ensk (ensko konvencijo) je >eneralnaskup1čina <dru2enih narodov sprejela leta 89?9 in je eden najpomembnej1ih mednarodnihinstrumentov varovanja človekovih pravic 2ensk.Odbor lahko kadarkoli po prejemu sporočila in preden je sprejeta odločitev o vsebini zadevnidr2avi pogodbenici po1lje v nujno obravnavo pro1njo, da naj ta dr2ava sprejme tak1ne začasneukrepe, ki so potrebni, da bi se izognili mo2ni nepopravljivi 1kodi za 2rtev ali 2rtve domnevnekr1itve. Odbor o sprejetem sporočilu obvesti dr2avo, na kar se mora dr2ava odzvati v 1estihmesecih s pisno obrazlo2itvijo zadeve.

Odbor proučuje sporočila po tem protokolu na zaprtih sestankih, po proučitvi pa svoja mnenjao sporočilu skupaj z morebitnimi priporočili preda zadevnima stranema. ;r2ava ima znova1est mesecev časa, da to obravnava in zatem odboru predlo2i pisni odgovor, vključno zinformacijami o morebitnih sprejetih ukrepih.

< : kdo in #od kak!ni&i #ogoji la/ko s#%o-i #os"o#ek #%ed sodi!'e& +a 'loekoe#%aice?ostopek lahko spro2ijo BO ali O, nevladne organizacije, skupine posameznikov proti dr2aviin njenim organom. ;r2ava pa ne more vlo2iti prito2be, lahko pa obvesti sodi1če o kr1itvah.ogoji* če ;6 ni izrazila pridr2ka glede posebne določbe -K6, izčrpanje vseh notranjih

 pravnih sredestev, rok za vlo2itev* C mesecev od prejema dokončne odločbe notranjega prava, prito2ba ne sme biti anonimna, prepoved obravnavanja zadeve v več medn. postopkih. %a odi1če se lahko prito2i le zaradi zadev, ki so v pristojnosti javnih organov (parlamenta,uprave, sodi1č, itd.) katere od navedenih dr2av. odi1če ne more obravnavati vlog proti

 posameznikom ali zasebnim ustanovam.ostopek* 'o2nik je moral biti zaradi kr1itve, ki jo navaja, neposredno in osebno prizadet.+logo po1lje na -6, vodja sodne pisarne nanjo odgovori. Ko ta ugotovi, da je vlogaustrezna, vlagatelju po1lje obrazec, s pomočjo katerega formalno vlo2i zadevo v obravnavo.&ndividualno zadevo obravnava posamezni oddelek -6. redsednik oddelka določi

 poročevalca, ki odloči, ali bo o zadevi odločal odbor ali senat. 6e je zadeva za obravnavo

sprejemljiva, se začne preiskava, dokazovanjeD. + treh mesecih od prejetja sodbe se lahkozahteva, da se zadeva predlo2i velikemu senatu, sicer pa postane sodba dokončna, obveznoizvr1ljiva. &zvr1evanje sklepov -6 in izvajanje -K6 nadzoruje odbor ministrov -. = : kak!en >&edna%odni #os"o#ek la/ko s#%o-ijo #%i#adniki &ad-a%ske na%odnos"i +e+i + &o%ei"ni& k%!enje& nji/oi/ #%aic #o ila"e%alni #ogodi i+ le"a 1@@2?+lagatelji se lahko zastopajo sami ali po zastopniku. red senatom mora biti odvetnik ali drugzastopnik. ogoji, ki jih mora izpolnjevati odvetnik , ki zastopa stranko pred -6* odvetnik, ki ima dovoljenje za opravljanje odvetni1ke dejavnosti v eni izmed dr2av

 pogodbenicE imeti stalno prebivali1če v ;6 (ne potrebuje pa dr2avljanstva ;6)E ustreznorazumevanje enega od uradnih jezikov sodi1ča.

4

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 4/60

$. 6OJNO 3A6O 6A3S46O CI6ILNEGA 3EI6ALS46A 6 OO3OBENI9SOADI9Kaj je ojno #%ao?r. pravila, ki urejajo odnose me subjekti # v času vojne (oboro2en spopad med dvema aliveč dr2avami).

6ojno #%ao so pravna pravila mednarodnega običajnega in pogodbenega prava, ki urejajorazmerja med stranmi vpletenimi v vojno ali oboro2en spopad. !krati urejajo status in pravilaobna1anja pripadnikov oboro2enih sil, vpletenih v spopad, odnose med vojskujočimi innevtralnimi dr2avami in pravno varstvo posebej za1čitenih oseb in objektov v oboro2enihspopadih ter 2rtev takih spopadov.A) Kaj *%eja I6. /aa!ka konencija in #%ailnik, ki je ses"ani del konencije?"reja pravila o vojskovanju 7 pravice in obveznosti vojskujočih se strank, dol2nost nevtralnihdr2av, pravila plena, določbe o začetku sovra2nostiD + preteklosti niso razlikovali medcivilisti in vojaki, pravilnik pa določa* vojno policijo in prostovoljce je izenačil z rednovojsko pod določenimi pogoji (da so pod odgovornim poveljstvom, da nosijo viden znak, da

 javno nosijo oro2je, a se ravnajo po vojnem pravu), priznal ljudski upor pod pogoji

razlikoval med borci in neborci, stranke nimajo neomejene pravice pri izbiri sredstev za1kodovanje sovra2niku, vojne prevare in sredstva za pridobitev informacij (npr. vohunjenje)niso prepovedani, kar pa ne velja za izdajalsko ubijanje, zlorabo zastave ali uniforme vohuni, ki so prijeti pri svoji dejavnosti, ne u2ivajo za1čite vojnega ujetnika 7 dr2ava jihobravnava po svojih predpisih, vendar jih ne sme kaznovati brez predhodnega sojenja.) is"o &a%"ensoe kla+*le

0a%"ensoa kla+*la je univerzalno pravilo mednarodnega vojnega a, s katerim pripadnikioboro2enih sil in civilno  prebivalstvo u2ivajo popolno varstvo in vladavino načelmednarodnega prava. Fesedilo klavzule je bila prvič uporabljena v četrti haa1ki konvenciji 

(89G?). #K predvideva v primeru, kadar neki problem ni re1ljiv z veljavnim pogodbenim pravom tri ravni za1čite* načela mednarodnega prava, ki izhajajo iz običajev,vzpostavljenih med civiliziranimi narodi, torej običajno mednarodno pravo, zakonečlovečnosti, torej moralne norme, ki so podlaga običajnemu in pogodbenemu pravu, zahteve

 javne vesti, torej zahteve človečnosti in morale v naj1ir1em pomenu te besede.

omen #K je tudi v tem, da izključuje razlago v prid svobodne izbire voja1kih sredstev.C) Kdo je #la'anec in kak!en je njego #olo-aj s#o#adi/?rotokol & o za1čiti 2rtev #O iz l. 89?? določa, da so plačanci osebe, ki so najete zaradizasebnega zaslu2ka, ki znatno presega plačilo borcev primerljivega ranga, in ki niso

dr2avljani nobene od strank v oboro2enem spopadu. lačanci nimajo pravice biti borci aliu2ivati polo2aja, ki ga imajop vojni ujetniki.D) 3a+lika &ed deelacijo in ojno ok*#acijoDEELACIJA( + primeru popolnega podjarmljenja sovra2nika. ;r2ava, ki je imela oblastna svojem območju, je bila popolnoma uničena. <magovita dr2ava osvoji celotno območje

 pora2ene dr2ave in ga priključi svojemu. >re za vzpostavitev miru brez kakr1negakoli pravnega akta. ;ebelacija je po dana1njem # nedopustna, v zgodovini pa je bila pogosta(oljska 8949, 0ugoslavija 8958).6OJNA OKACIJA( 0e trajno ali začasno stanje, ko se neko področje* nahaja poddejansko oblastjo sovra2nikove vojske, istočasno pa je zakoniti vladi onemogočeno, da biizvajala svojo oblast. &zhodi1če vseh predpisov # o okupaciji je, da se z okupacijo sicer ne

 pridobi okupiranega področja, pomeni pa zmago vojskujoče dr2ave nad sovra2nikom. <ato je

5

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 5/60

oblast okupatorja na okupiranem področju velika, a omejena s prehodnim značajem okupacijein dol2nostmi do civilnega prebivalstva.E) Ka"e%a ad /oc in s"alna &edn. ka+enska sodi!'a so ila *s"anoljena #o l. 1@@, kdo

 ji/ je *s"anoil in na kak!ni #%ani #odlagi? #-;%$O;%O K$<-%KO O;&=6- <$ F&+=O 0">OL$+&0O 7 $; !O/

ede2 ima v !aagu. Leta 8994 ga je ustanovil + <% z resolucijo. esolucija ima naravoobvezujočega in prisilnega ukrepa. + statutu #K<0 je določena krajevna pristojnost (območjenekdanje 0ugoslavije), časovna pristojnost (obdobje po 8.8.8998) in stvarna pristojnost, gledele te je statut določil dejanja, za katera je pristojno to sodi1če* hude kr1itve 2enevskihkonvencij iz leta 8959, kr1itve zakonov in običajev vojne, genocid, zločini protičlovečnosti. tatut je določil tudi, da ima pristojnost #K<0 prednost pred sodi1či na ozemljunekdanje 0ugoslavije. ;oločil je tudi obveznost sodelovanja dr2av s tem sodi1čem. odi1česestavlja 88 sodnikov.; 0EDNA3ODNO KA5ENSKO SODI78E 5A 3ANDO : AD 9OCo vzoru #K<0 je bilo ustanovljeno #K<. odi1če je bilo prav tako ustanovljeno zresolucijo + <%. odi1če je pristojno za sojenje osebam, odgovornim za zločine, storjene v

l. 8995, v razmerah, ki jih je mogoče opisati samo kot genocid. + tem primeru ni mogočegovoriti o vseh vrstah vojnih zločinov. odi1če je pristojno za 4 vrste kaznivih dejanj* genocid, zločine proti človečnosti, kr1itev skupnega 4. 6lena 2enevskih konvencij iz leta8959 in kr1itev &&. dodatnega protokola iz l. 89??. odi1če zaseda v $ru1i ('anzanija). ; 0EDNA3ODNO KA5ENSKO SODI78E 6 9AAG : S4ALNO SODI78EL. 3GG3 na diplomatski konferenci l. 899A v imu je bil sprejet statut. tatut je predpisal, da jeza njegovo veljavnost mednarodne pogodbe potrebno C: ratifikacij, ki je bilo dose2eno 8.0ulija 3GG3 7 t.i. rimski statut. ede2 je v !aagu. <a razliko od #K0 in #K, ki sta biliustanovljeni z resolucijama, je bilo to sodi1če ustanovljeno z mednarodno pogodbo.odi1če sestavlja 8A sodnikov. tvarna pristojnost sodi1ča se nana1a na* kazniva dejanjagenocida, zločine proti človečnosti, vojne zločine. + pogajanjih se je sku1alo doseči tudisporazum o definiciji K; agresije, vendar ta poskus ni bil uspe1en. Osebna pristojnost senana1a na polnoletne osebe, ki so dr2avljani pogodbenih strank statuta, pa tudi dr2avljanidrugih dr2av, če so te sprejele pristojnost sodi1ča ali če je tako pristojnost določil + <%.6asovna pristojnost je omejena na dejanja, storjena po tem, ko je statut začel veljati za

 posamezno dr2avo. Krajevna pristojnost se nana1a na ozemlje dr2ave, na katerem je biloizvr1eno K;, ki je predmet pristojnosti sodi1ča, ali na ozemlje dr2ave, dr2avljan katere jeobto2eni, če je njegova dr2ava pogodbena stranka statuta ali pa je sprejela pristojnost sodi1čaad hoc.I) Kaj o "e& dolo'a I6. 9A7KA konencija i+ le"a 1@ in !e #oseej #%ailnik, ki jeses"ani del konencije?

Konvencija ni razlikovala med vojaki in civilisti, vojna je potekala proti narodu in se je zvsemi ravnalo enako. ravilnik pa loči med borci in neborci. ogoji, da je oseba civilist in nevojak* ustrezno nepoveljstvo, ne nosi znaka ali oro2ja, se ne ravna po pravilih #. %amen

 je zmanj1anje vojnih grozot.F) Kaj dolo'a Beneska konencija o a%s"* ciilnega #%eials"a in #%o"okol k "ejkonenciji?/ je skupina udele2enih ljudi v oboro2enih spopadih in je pod za1čito #. roti / se nesme uporabljati oro2ja, v primeru okupacije jim pripadajo določene pravice. >re predvsem zavarstvo v meddr2avnih spopadih in okupaciji, vendar morajo nekatera pravila vojnega pravain običajnega upo1tevati tudi v notranjih spopadih. Leta 899? sta bila sprejeta 1e dopolnilna

 protokola k enevskim konvencijamE in sicer &. dopolnilni protokol za za1čito 2rtev

mednarodnih in &&. dopolnilni protokol za za1čito 2rtev nemednarodnih oboro2enih spopadov.G) Kdo je la/ko sila +a!'i"nica, kdo jo i&en*je, njena f*nkcija oo%o-eni/ s#o#adi/?

:

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 6/60

< je tretja dr2ava, ki skrbi za interese oseb ene od strank v oboro2enem spopadu. &ma 3nalogi zagotavljati, da* se relevantne določbe mednarodnega humanitarnega pravaspo1tujejo, imajo za1čitene osebe mo2nost komunikacije s svojo dr2avo v času, ko so podoblastjo sovra2ne dr2ave. < je lahko* nevtralna sila, ki ponudi svoje usluge, pozvana ssprte strani, da bi nudila svoje usluge, lahko tudi nepristranska humanitarna organizacija

(npr. K).9) Kako je *%ejeno a%s"o k*l"*%ni/ s#o&eniko oja!ki/ s#o#adi/?Kulturni in zgodovinski spomeniki morajo biti označeni, da so lahko za1čiteni. 6e seuporabljajo v voja1ke namene, niso več za1čiteni. ;a so za1čiteni, se morajo vpisati v register

 pri "%-/". od določenimi pogoji se 1čiti tudi njihov transport.

<. DILO0A4SKE KONFE3ENCE NO6OS4I NA DNAJSKI KONFE3ENCI 11=,A NI 5 6E3SAILLEA, A KAJ JE ILO NO6EGA LE4A 1@< IN 1@, AO4E0 LE4A 1@1 IN 3I A3I7KI 0I3O6NI LE4A 1@<)A) 3e+*l"a"i d*najskega kong%esa 11=

;unajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na;unaju od 8. septembra 8A85 do 9. junija 8A8:, s predsedujočim avstrijskim dr2avnikomKlemensom Henzlom von #etternichom. %amen kongresa je bil začrtati nove meje na

 političnem zemljevidu -vrope po voja1kem porazu %apoleonove Brancije in njegovem izgonuna otok -lbo. azprava je potekala tudi v času povratka %apoleona iz izgnanstva in njegovem

 ponovnem prevzemu oblasti v Branciji marca 8A8:. Končna listina kongresa je bila podpisanadevet dni pred zadnjim porazom %apoleona v bitki pri Haterlooju.

/ilj je bil torej vzpostaviti nove politične meje po porazu %apoleonove Brancije. "stanovila

se je veta aliansa (politika intervencionizma &%'-+-%/&0$ je silovito, močno insamovoljno vme1avanje neke dr2ave v razmere druge dr2ave brez privolitve druge,o1kodovane dr2ave.), z namenom obdr2ati legitimne evropske monarhije in du1itidemokratična in svobodoljubna gibanja. %ajpomembnej1i sklepi so bili* garantirala se jenevtralnost =vici, obsodili so trgovino s su2nji, garantirala se je svoboda plovbe po mnogihmednarodnih rekah, usija dobi oljsko in lahko obdr2i leta 8AG9 od =vedske anektiranoBinsko, ustvarjena je bila nem1ka konfederacija 49ih dr2av (pred tem jih je bilo okoli 4GG).

o kongresu* ;unajski kongres je bil pogosto kritiziran zaradi zanemarjanja nacionalnih insvobodomiselnih idej. osledice so se čutile skozi vse 89. stoletje, od demonstracij preko

revolucij vse do vojn.

) 3e+*l"a"i e%linskega kong%esa 1.

Ferlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velikih sil  %emčije, $vstroOgrske,Brancije, +elike Fritanije, &talije, usije  in Osmanskega cesarstva  junija in julija 8A?A vFerlinu. premenil se je politični zemljevid 0+ -vrope. o končani ruskotur1ki vojni leta8A?? in po miru v an tefanu se je zelo povečal ruski vpliv na Falkanskem polotoku, med

 balkanskimi dr2avami pa je po tem sporazumu največ dobila Folgarija. $vstroOgrska invelika Fritanija sta se čutili močno ogro2eni in tako je bil z nem1kim posredovanjem leta8A?A sklican berlinski kongres, ki mu je predsedoval in ga suvereno obvladal nem1ki kancler  

C

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 7/60

Otto von Fismarck . o enem mesecu je bila sklenjena mirovna pogodba, ki je temeljitospremenila politični zemljevid jugovzhodne -vrope. %ajveč je seveda izgubila premaganaosmanska dr2ava, med zmagovalkami pa Folgarija. rbija, 6rna gora in omunija so na

 berlinskem kongresu postale neodvisne dr2ave. $vstroOgrska  je smela okupirati Fosno in!ercegovino.

Ferlinski kongres je imel daljnose2ne posledice v evropski zgodovini in nekdanja zavezni1tvaso se temeljito pome1ala.

C) 3e+*l"a"i #%e in d%*ge &i%one konfe%ence 1@< in 1@8. in 3. !aa1ka mirovna konferenca sta poleg enevskih konvencij med prvimi pisanimiizjavami o vojnem pravu in vojnih zločinih nastajajočega telesa #. %a 8. je bila leta 8A99sprejeta 8.!aa1ka konvencija. %a prvi haa1ki mirovni konferenci leta 8A99 so se velesiledogovorile le o razsodi1ču za neobvezno poravnavo sporov med dr2avami ter sprejelekonvencijo o pravilih in običajih kopenskega in pomorskega vojskovanja. %a drugi

mednarodni mirovni konferenci v !aagu leta 89G? so predstavniki 55 dr2av sprejeli sporazumo mirnem urejanju meddr2avnih sporov (ustanovili so stalno razsodi1če v !aagu zmednarodnimi pristojnostmi razsojanja) ter določilo, da mora biti pred začetkom vojnih dejanjnedvoumno sporočena vojna napoved. 'udi tokrat je propadlo prizadevanje za nadzorovanorazoro2itev in zagotovitev miru.D) 3e+*l"a"i &i%oni/ konfe%enc ".i. e%sailskega sis"e&a i+ le"a 1@1 in kasneje.6e%sajska &i%ona #ogoda+ersajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prvasvetovna vojna. 3A. junija 8989, točno pet let po atentatu na avstroogrskega

 prestolonaslednika Branca Berdinanda. < ostalimi nem1kimi zaveznicami so bile sklenjeneločene pogodbe. popadi so bili dejansko končani 2e 88. novembra 898A s podpisom

 premirja, sestavljanje mirovne pogodbe pa je zahtevalo 1e pol leta pogajanj na pari1ki mirovnikonferenci. <a %emčijo najbolj sporna od 1tevilnih določil pogodbe je bila, da %emčijasprejema izključno odgovornost za 1kodo, ki jo je nasprotnikom povzročila vojna./elotna pogodba je bila kompromis pogosto nasprotujočih si interesov dr2av $ntante, ki nizadovoljil nikogarE %emčija ni bila ne pomirjena, ne trajno voja1ko onemogočena. 'o jevodilo v nove konflikte, ki so na koncu privedli do izbruha druge svetovne vojne

Sain"ge%&ainsko &i%ono #ogodo "*di Sain";ge%&ainski &i% )

so 8G. septembra 8989, po razpustitvi $vstroOgrske, podpisali $vstrija in predstavniki

$ntante. podpisom so bile prekinjene sovra2nosti med <;$, +eliko Fritanijo, Brancijo, &talijo, 0aponsko, Felgijo, Kitajsko, Kubo, >rčijo,  %ikaragvo, anamo, oljsko, omunijo,Kraljevino !, iamom in 6e1koslova1ko na eni ter $vstrijo na drugi strani. $vstrija je

 pogodbo ratificirala :. novembra 8989, veljati je začela 8C. julija 893G. + členih pogodbe je bil določen obseg $vstrije in njena dr2avna ureditev (republika). azen s privolitvijo ;ru1tvanarodov  je bila $vstriji prepovedana zdru2itev z %emčijo ali katero koli drugo dr2avo.repovedana je bila splo1na voja1ka obveznost, civilno in vojno letalstvo ter tankovske enote.+ojna mornarica se je morala takoj predati zmagovalcem. reostale oboro2ene sile so bileomejene na 4G.GGG enot in dr2ava je lahko imela samo eno tovarno za proizvodnjo oro2ja.

$vstrija je bila obvezana plačati tudi reparacije. 'akoj po podpisu je začela vlada izigravati

?

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 8/60

 pogodbene odločbe vojne narave. ;okončno je pogodba izgubila pomen 84. marca 894A, ko je 'retji rajh  priključil $vstrijo.

Ne*lijska &i%ona #ogoda

 %eulijska mirovna pogodba (tudi %euillIjski mir) je bila sklenjena med predstavniki $ntante na eni in Folgarijo kot pora2enko v prvi svetovni vojni in podpisana 8989. Folgarija je morala

 po pogodbi odstopiti <ahodno 'rakijo $ntanti (ta je ozemlje prepustila >rčiji na konferenci van emu), s čemer je izgubila povezavo z -gejskim morjem ter precej ozemlja. oleg tega jemorala dr2ava zmanj1ati 1tevilo pripadnikov oboro2enih sil, plačati vojne reparacije in

 priznati Kraljevino !. + Folgariji je postal razplet pogajanj znan kot J;ruga nacionalnakatastrofa. #ed drugo svetovno vojno je v zavezni1tvu s 'retjim rajhom začasno zavzela vsaizgubljena ozemlja.

4%ianonska &i%ona #ogoda

'rianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu &. svetovne vojne med antantnimisilami in njihovimi zaveznicami na eni strani in #ad2arsko, kot naslednico $vstroOgrske, oz.ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. #ad2arska je izgubila več kot dve tretini,

 pred koncem vojne 1e ogrskega ozemlja ter pribli2no dve tretjini prebivalcev Ogrske, od tegacca. 4,4 milijona prebivalcev, ki so se 1teli za #ad2are. < mirovno pogodbo so največ ozemlja

 po razpadli $vstroOgrski pridobile omunija, 6e1koslova1ka in Kraljevina rbov, !rvatov inlovencev. 'rianonska mirovna pogodba je bila podpisana 893G v palači >rand 'rianon, v+ersaju (+ersailles), pri arizu, v Branciji.

Se%eska &i%ona #ogoda

evreska mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo 893G v francoskem mestu vres podpisale premagana Osmanska dr2ava na eni in predstavniki antante na drugi strani.

 %ovonastala tur1ka nacionalna dr2ava je po določilih od ozemelj nekdanjega osmanskegaimperija izgubila vsa ozemlja, ki danes pripadajo arabskim dr2avam in tudi velik del ozemelj

dana1nje 'určije. +ečina preostalih ozemelj je sodila v posebne interesne cone &talije, <dru2enega kraljestva in Brancije, kar je 'určijo praktično postavljalo v  polkolonialni polo2aj.&nteresne cone so si te dr2ave skrivoma pričele razdeljevati 2e leta 898:. ogodba ni nikoli

 postala veljaven mednarodnopravni akt, saj je ni ratificirala nobena od podpisnic. o zmagiKemalovih čet nad gr1ko vojsko v #ali $ziji so se pričela nova pogajanja, ki so se končala s

 podpisom Lausannskega sporazuma leta 8934. 'a je bil za 'urke bistveno ugodnej1i, saj sodobili skoraj vsa zahtevana ozemlja, s tem pa 'určija dana1nji obseg.

E) 3e+*l"a"i #a%i!ke &i%one konfe%ence 1@<.

A

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 9/60

ari1ke mirovne pogodbe so sklenile zmagovalke ;ruge svetovne vojne na eni* M ovjetskazveza, <dru2ene dr2ave $merike, <dru2eno kraljestvo, Brancija, oljska, 0ugoslavija,6e1koslova1ka in >rčija in pora2enke ;ruge svetovne vojne na drugi strani* M &talija,omunija, #ad2arska, Folgarija in Binska, s čimer se je končala mirovna konferenca.

 podpisom pogodb so omenjene pora2ene dr2ave lahko ponovno prevzele vloge suverenih

dr2av in zaprosile za članstvo v Organizaciji zdru2enih narodov. ari1ke mirovne pogodbe sodoločile vojne reparacije, pravice zadevnih manj1inj, uredile ozemeljske spremembe ter sodokončno ukinile &talijanski imperij. +se podpisnice so se tudi zavezale, da bodo preprečevaleobujanje fa1ističnih organizacij in vseh drugih, Npolitičnih, voja1kih ali para.prejet je bil sklep o ustanovitvi 'O.

F) 3e+*l"a"i ses"anko konfe%ence o a%nos"i in sodeloanj* E%o#i od 1@= do 1@@=.Organizacija za varnost in sodelovanje v -vropi (O+-) je mednarodna organizacija zavarnost. "kvarja se z vrsto varnostnih vpra1anj, med najpomembnej1e 1tejejo* nadzoroboro2itve, preventivna diplomacija, ukrepi za graditev zaupanja in varnosti, človekove

 pravice, demokratizacija, nadzor volitev ter ekonomska in okoljska varnost. O+-, kot se

organizacija imenuje od leta 8995, je danes največja regionalna varnostna organizacija vsvetu, v njej pa sodeluje :C dr2av iz -vrope, srednje $zije in severne $merike. O+- izviraiz leta 89?3. + tem letu se je pričel proces Konference o varnosti in sodelovanju v -vropi(K+-), ki je leta 89?: privedel do sprejema !elsin1ke sklepne listine. spremembami v AGih in začetku 9Gih let prej1njega stoletja je morala K+- svoje aktivnosti prilagoditi nastalimrazmeram in prevzeti nove naloge. 'ako je bila 899G podpisana ari1ka listina za novo-vropo, ki je postavila prve temelje za institucionalizacijo K+- kot foruma za političnekonzultacije. %a #inistrskem svetu v tockholmu 8993 je bila ustanovljena funkcija>eneralnega sekretarja. <aradi navedenih institucionalnih sprememb je K+- iz procesa

 prerasla v organizacijo, ter se tako na +rhunskem zasedanju v Fudimpe1ti leta 8995 preimenovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v -vropi O+-. ;elovanje O+-temelji na posvetovalnem pristopu k varnosti, poudarek je na konceptu t. i. kooperativnevarnosti. omembno vlogo O+- prevzema tudi na kriznih območjih, kjer si misije O+-

 prizadevajo za preprečevanje ali re1evanje konfliktov, za pospe1evanje političnih dogovorovter krepitev civilne dru2be in vladavine prava. lovenija v O+- sodeluje od 8993 indelovanju te organizacije v svoji zunanji politiki namenja znatno podporo. lovenija je bila

 predsedujoča dr2ava O+- v letu 3GG:. Organi* #inistrski svet, +isoki svet, -konomskiforum, talni svet, ripravljalni odbor talnega, Borum za varnostno sodelovanje, vetovalni odbor za upravljanje in arlamentarna skup1čina.

G) 0on%ojea dok"%ina

#onrojeva doktrina predstavlja prvi bistveni poskus boja proti intervencionizmu drugihdr2av oziroma dr2av veta $lianse, ki je bila ustanovljena v času ;unajskega kongresa 8A8:.

redsednik $merike #O%O- je 8A34 protestiral pred ameri1kim kongresom protiintervencionizmu -vrope v notranje zadeve $merike, pri čemer je v svojem predlogu oziroma

 poslanici poudaril naslednja načela* ameri1ki kontinenti so si pridobili svobodo in od tegatrenutka dalje ne smejo biti predmet kolonizacije evropskih dr2avE vsak poskus evropskih

dr2av, da raz1irijo svojo oblast na katerikoli del zahodne poloble, bodo ameri1ke dr2avesmatrale za nevarnost za svoj mir in varnostE dr2ave $merike se ne bodo vtikale v obstoječe

9

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 10/60

kolonije evropskih dr2avE vsaka intervencija evropskih dr2av, ki bi bila naperjena protiameri1kim dr2avam s ciljem podjarmljenja dr2av, ki so se razglasile za svobodne, se bosmatrala kot sovra2no dejanje proti $merikiE dr2ave $merike se ne bodo vme1avale vevropske zadeve.

Osnovni cilj te doktrine je bil za1čita pravice do neodvisnosti, z njo pa je bilo zavzeto stali1če* proti nadaljnjemu 1irjenju ruskega ozemlja v $meriki ($ljaska)E proti nevarnostiintervencionizma evropskih dr2av v borbi novih ju2noameri1kih dr2av za svojo neodvisnost.

to doktrino se poudarja pravica ameri1kih dr2av do pridobljene svobode, katero zunajameri1ke dr2ave ne smejo kratiti, zato te dr2ave ne smejo na ameri1kem ozemlju ustanavljatikolonij in se ne smejo me1ati v notranje zadeve ameri1kih dr2av. 'a doktrina je imelavečstranski pomen, s pravnega stali1ča pa je izpostavljala prepoved intervencije, pri čemer jeizra2ala enostransko stali1če $merike ter s tem ni obvezovala drugih dr2av.

Kljub temu, da je v določenih trenutkih ta doktrina izra2ala tudi hegemonistične te2nje politike $merike do ostalih ameri1kih dr2av ter s tem večkrat naletela na njihov odpor, pa je vosnovni borbi proti evropskemu intervencionizmu mnogokrat zdru2evala vse ameri1kedr2ave. Kasneje se je ta doktrina raz1irila in ni dopu1čala neameri1kim dr2avam, da bi si

 pridobile področja v $meriki (#$;&O%OLKO+$ doktrina).

 %ačela #onrojeve doktrine so bila desetletja uvr1čena v uradne cilje ameri1ke zunanje politike, čeprav tudi z nekaj odstopanji. akt lige narodov je izrecno priznal, da je #onrojevadoktrina v skladu z njegovimi načeli, to načelo neintervencije pa je tudi postalo sestavni del

 pozitivnega #. 'a doktrina je bila leta 895G opu1čena v uradni politiki <;$, vendar pa je posvojem načelnem pomenu pre1la meje samih <;$.

9) KAJ JE DOLO8AL 3IAND;KELLOGO6 AK4 I5 LE4A 1@2?

FriandKelloggov pakt iz leta 893A, ki prepoveduje vojno kot sredstvo dr2avne politik (torejtudi pripravljanje napadalne vojne in gro2njo z vojno) in zavezuje vse podpisnice, damedsebojne spore re1ujejo na miren način. tem paktom je bila vojna med pogodbenicami

 prepovedana, vendar pa sankcije za kr1itelje niso bile določene. Obrambna vojna je bila

seveda 1e vednodovoljena.

=. LIS4INA E63OSKE NIJE O 4E0ELJNI9 3A6ICA9A) Kdaj in kje je ila s#%eje"a in kak!en je il njen #%ani s"a"*s?L-"' so voditelji -" sprejeli leta 3GGG v %ici kot politično zavezujoč dokument. . %ato je

 bila z manj1imi popravki na medvladni konferenci leta 3GG5 vključena v &&. del ogodbe oustavi za -vropo, vendar pa nikoli ni začela veljati 7 zato je bila 3GG? ponovno razgla1ena sstrani evropskega zakonodajalca. + veljavo je stopila, ko je stopila v veljavnost tudiLizbonska pogodba 7 8.83.3GG9.) ) O#i!i"e s"%*k"*%o in seino "e lis"ine

8G

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 11/60

-notno ureja vse na ravni "nije veljavne temeljne pravice* politične, dr2avljanske,gospodarske, socialne in kulturne pravice. %ana1a se na praktično vsa področja 2ivljenja.

estavljena je iz preambule, normativnega dela s 1estimi poglavji (dostojanstvo,svobo1čine, enakost, solidarnost, pravice dr2avljanov, sodno varstvo), sedmo poglavje jenamenjeno horizontalnim določbam (področje uporabe, obseg pravic, prepoved zlorabe

 pravic).

C) 5akaj je "a lis"ina danes &edna%odno;#%ano +ae+*jo'a?

< uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je postala zavezujoč dokument in ima enako pravnoveljavnost kot -" in ;-", čeprav njeno besedilo ni vključeno v Lizbonsko pogodbo.

D) 6 ka"e%i/ d%-aa/ 'lanica/ E ni oe+*jo'a in kako so "e i+je&e *"e&eljili?

prejet je tudi poseben protokol o uporabi Listine o temeljnih pravicah -vropske unije naoljskem in v <dru2enem kraljestvu, ki izključuje pravno veljavnost Listine v omenjenih dvehdr2avah. oleg tega je oljska k Listini o temeljnih pravicah -vropske unije podala 1eenostransko izjavo. <aradi posebnega re2ima, dogovorjenega za <dru2eno kraljestvo inoljsko, se je lahko ohranila pravno zavezujoča narava Listine ter njena polna in neomejena

uporaba v drugih 3: dr2avah članicah. ZK: ravica do stavke je predstavljala največji problem obdr2anje nadzora nad pravosodnim sistemom, zunanjo politiko in socialnimizadevami. P: oljska na drugi strani kot 2e rečeno ni bila zadovoljna s svojo vlogo vglasovalnem sistemu, saj meni, da je ta naklonjen velikim dr2avam, kot je %emčija

H. 6A4IKAN IN AEB

A) Kaj je ilo dolo'eno + Ga%ancijski& +akono& 11?

;o leta 8A?G je bila ape1ka dr2ava prava dr2ava in subjekt #0. otem pa je &talija zasedlaim in enostransko uredila s tem zakonom status +atikana.

< njim je bil določen polo2aj pape2a. 'a enostranski pravni akt je priznal pape2u osebnonedotakljivost in druge privilegije in imunitete, ki jih v mednarodnem pravu u2iva 1ef dr2ave,

 polno avtoriteto na duhovni1kem področju ter aktivno in pasivno pravico poslanstva.

88

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 12/60

ape2eva diplomatska komunikacija je ostala popolnoma svobodna, ni pa ta zakon priznavalsuverenosti pape2a nad območjem, na katerem je pape2 opravljal svoje dejavnosti.

;oločal je tudi* prepoved javnega napada, 2alitve, atentata na pape2a, na italijanskemozemlju se mu izkazujejo vse časti, ostaja mu oblast nad palačami (+atikan in Lateran) inzemlji1ča, pape2evi poslanci u2ivajo diplomatsko imuniteto, &talija se ne bo vme1avala vzadeve vetega sede2a, ape1ka dr2ava je del &talije P ni teritorialno suverena, vendar mu&talija prizna določene pravice.

) Kaj + La"e%ansko #ogodo 1@2@?

Lateranske pogodbe, ki sta jih sklenila pape2 ij Q&. in Fenito #ussolini, so 88. februarja

8939 vzpostavile novo stanje. &talija je priznala suvereno dr2avo +atikanskega mesta kottrajno nevtralnega območja, poleg tega pa ji je naklonila določene ugodnosti, brez katerih+atikan ne more delovati. >re za 4 različne pogodbe med +atikanom in &talijo*

L$'-$%K& O$<"#, KO%KO;$' (polo2aj cerkve v določeni dr2avi) B&%$%6%$ KO%+-%/&0$ (kako se bo +atikan financiral, kak1no od1kodnino mora

 plačati &talijaD). Kraljevina &talija je priznala suverenost pape1ke dr2ave, skrčene na +atikan.ape2, takrat ij Q&. pa je priznal suverenost Kraljevine &talije. + duhu gesla svobodna/erkev 7 svobodna dr2ava je bilo uveljavljeno načelo ločenosti /erkve in dr2ave, razumljenokot avtonomija delovanja obeh dru2benih dejavnikov na svojem področju. Katoli1ka

veroizpoved je bila razgla1ena za dr2avno vero, poroke, sklenjene v cerkvah, pa so dobile tudicivilno veljavo. o drugi strani je italijanska dr2ava dobila pravico do dogovarjanja priimenovanju 1kofov, določena pa je bila tudi od1kodnina, ki jo je pape2 prejel kot nadomestiloza izgubljena ozemlja in stavbe pape1ke dr2ave. Konkordat je ostal v veljavi tudi po drugisvetovni vojni, vse do leta 89A5, ko je bil med republiko &talijo in vetim sede2em sklenjennov sporazum 7 &'$L&0$%K& O$<"# 7 nekatere spremembe L, 1e posebej vKonkordatu. %ovosti* K vera ni edina dr2avna veroizpoved, K/ priznava civilno

 poroko, duhovnikom, 1tudentom teologije dovoljuje slu2enje voja1kega roka, priznanje pravne subjektivitete cerkvenim ustanovam. otrebno je tudi ločiti pravni polo2aj pape2a, ki

ima polo2aj, ki je enak polo2aju 1efa dr2ave ter pravni polo2aj svetega sede2a P cerkvenaorganizacija in je osrednji upravni organ K/. veti sede2 je subjekt # sui generis:- olo2ajmed in +; je mogoče opisati kot razmerje med vlado () in dr2avo (+#). ;r2avesklepajo mednarodne pogodbe in diplomatske odnose z enim samim subjektom,to je vetimsede2em. je ozemlje s posebnim statusom, ki ga upravlja /erkev, diplomatski predstavnikiso akreditirani pri , ki je tudi član #O, kot subjekt #, ki ni posvetne narave, zastopain uresničuje interese +atikana, ki je posvetne narave. +atikan ni član O<%, ima pa statusopazovalke. ;r2avljanstvo je funkcionalno 7 pridobi se na podlagi funkcije, ki se tamopravlja.

83

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 13/60

C) Kako se i&en*jejo #ogode &ed Se"i& Sede-e& in d%-ao?

Konkordati gre za pogodbe, s katerimi se določa polo2aj K/ v dr2avi, ki sklene tak1no pogodbo s . + njej se lahko določijo posebne pravice in privilegiji cerkve, ki pa ostane podoblastjo pravne ureditve dr2ave. ;anes se razvija nov koncept sporazuma med +atikanom indr2avami.

D) Ali je ila sklenjena s Sloenijo, kdaj in kaj dolo'a?

porazum med in o pravnih vpra1anjih je bil sklenjen l. 3GG8 in ratificiran l. 3GG5.

>ovori* o medsebojnem spo1tovanju, priznava pravno subjektiviteto , K/ ima

 pravico do delovanja, kateheze in bogoslu2ja, pravica do publikacij, medijev, pravica doustanavljanja drugih subjektov, pravica do nepremičnin.

?. NO43ANJE 0O3SKE 6ODEA) Kaj s#ada no"%anje &o%ske ode

 %#+ so deli morja, ki so s kopnim v posebno tesni zvezi, tako da imajo zaradi tega po # polo2aj notranjih morskih voda. + %#+ spadajo* območje, ki ga pokriva voda med plimo, včasu nizke vode pa je kopno, vode v pristani1čih, znotraj črte, ki povezuje najbolj zunajle2eče pristani1ke zgradbe, ustja rek, vode znotraj zalivov, ki zpolnjujejo določene pogoje*

celotna obala mora pripadati isti dr2avi, razdalja med naravnima vhodnima točkama v ustjezaliva ne sme biti večja od 35 morskih milj, povr1ina vode v zalivu mora biti enaka ali večjakot je povr1ina polkroga, katerega premer je črta, ki povezuje skrajni točki ustja zaliva (ta črta

 je tudi izhodi1če za merjenje 1irine teritorialnega morja), morske vode med obalo intemeljnimi ravnimi črtami, kadar je ta način uporabljen za izhodi1če, od katerega se meri1irina teritorialnega morja in drugih pasov.

) Kako se dolo'ijo no"%anje &o%ske ode #%is"ani!'i/, *s"ji/ %ek in +ali*ristani1ča* tu se zunanja meja notranjih voda določa v smeri, ki spaja najbolj izpostavljenelu1ke zgradbe, ki so sestavni del lu1kega sistema. <alivi* spadajo v notranje vode, če jenjegova vodna povr1ina enaka ali večja od povr1ine polkroga, katerega premer je črta, ki spajaskrajni točki vstopa v zaliv, premer pa ne sme biti večji od 35 morskih milj. 'a 1irina jedoločena z enevsko konvencijo o # morja in je tudi dejstvo, ki ka2e tendenco 1irjenjaoblasti dr2av proti odprtemu morju. "stja rek* v zvezi z ustjem rek ločimo* če se rekaneposredno ravno izliva v morje predstavlja črta med skrajnima točkama ustja mejo medkopnim delom dr2avnega področja in teritorialnim morjemE če reka ustvarja RestuarijS, npr.delta, se uporabljajo pravila, ki veljajo za zalive.

C) Ali s#ada i%anski +ali &ed +alie? "e&eljiiranski zaliv je imel 2e v okviru B0 status notranjih morskih voda. 'ak status je ohraniltudi po osamosvojitvi. o določbi :. čl. omorskega zakonika so vsi zalivi notranje morske

vode epublike lovenije, torej tudi iranski zaliv. ;eli morja, ki so s kopnim v posebno tesnizvezi, imajo po mednarodnem pravu polo2aj notranjih morskih voda.

84

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 14/60

D) 3a+lika &ed no"%anji&i &o%ski&i oda&i in "e%i"o%ialni& &o%je&'# je pas morja, ki se začne tam, kjer se konča notranja morska voda.azlika med teritorialnimi in notranjimi vodami je manj1a, vendar pomembna, kajti obstojnotranjih voda je pomemben zato, ker je njihova zunanja meja izhodi1če za računanje 1irine

teritorialnega morja. Ko tuje ladje plujejo po notranjih vodah, so podrejene oblasti in predpisom obalne dr2ave, ki navadno ne uporablja svoje pravice, razen ko gre za njeneinterese ali ko se na njene organe obrne poveljnik tuje ladje ali konzul njene dr2ave. ri

 prepovedi in reguliranju plovbe obalna dr2ava ne sme delati razlike (diskriminacije) medladjami različnih zastav.

E) %aice, ki ji/ i&a d%-aa no"%anji/ &o%ski/ oda/ %a+lika + *%ejanje& "e%i"o%ialne& in +*nanje&)ravna značilnost %#+ je, da so pod enako suverenostjo kot kopni deli dr2ave. >lede na to,da je danes sprejeto stali1če o suverenosti dr2ave tudi nad teritorialnim morjem, je razlika med

 %#+ in'# bistveno manj1a, čeprav 1e vedno obstaja. 'uje ladje nimajo pravice do

ne1kodljivega prostega prehoda skozi %#+. kozi njih lahko plujejo samo po plovnih poteh,ki jih je obalna dr2ava določila za mednarodni promet. 'uje ladje so tako pri plovbi skozi

 %#+ popolnoma podvr2ene oblasti obalne dr2ave, čeprav se to v praksi ne izvaja dosledno.uverenost dr2ave se razteza tudi na zračni prostor nad njim, njegovo dno in podzemlje.+endar pa teritorialno morje ni popolnoma izenačeno s kopenskim področjem dr2ave, sajobstaja ena pomembna izjema od suverenosti. 'o je pravica do ne1kodljivega prehoda tujihladij (v notranjih vodah te pravice ni), ki je obalna dr2ava ne sme kr1iti. ravico done1kodljivega prehoda nekateri avtorji obravnavajo kot slu2nost, ki obremenjuje področjeobalne dr2ave v korist tujih dr2av. rehod je lahko* prehod teritorialnega morja brez vstopa vnotranje vode (plovba med tretjimi dr2avami)E prehod teritorialnega morja za vstop vnotranje vode ali za izstop iz notranjih vod na odprto morje. rehod mora biti neprekinjen,hiter in ne1kodljiv. 'o pomeni tak prehod, ki ne prizadene reda, miru in varnosti obalnedr2ave.

. OD7KODNINSKA ODGO6O3NOS4 D3BA6EA) ogoji, da je d%-aa odgoo%na +a !kodo, ki jo #o+%o'i "*je&* d%-aljan* ali d%-aiin kako je odgoo%na?#ednarodni delikt je vsaka storitev ali opustitev subjekta #, ki je v nasprotju z # zaradikatere nastane 1koda drugemu subjektu #* z opustitvijos storitvijo dejanja je kr1ila normo# (in da to lahko pripi1emo dr2avi), s tem je nastala 1koda, obstoj vzročne zveze medopustitvijostoritvijo in nastalo 1kodo, izčrpana so vsa pravna sredstva po notranjem

 pravnem redu dr2ave, s katerimi bi lahko povrnila 1kodo. ;r2ava postane mednarodnoodgovorna za mednarodni delikt in nastalo 1kodo. 6e dr2ava kr1i norme #, gre za civilno pravno odgovornost. ;r2ava ni kazensko odgovorna, KO velja le za posameznika.

C) 6%s"e odgoo%nos"i, kdaj je odgoo%na, kdaj se la/ko eksk*l#i%a?oznamo 3 vrsti civilnopravne odgovornosti* O;>O+O%O' &%- ;-L&/'"* 1koda,ki nastane brez direktne kr1itve prava (dejanje je po pravu dovoljeno), vendar nastane 1kodaE

 potrebno je povrniti 1kodo v obliki od1kodnine, se pravi da gre za posledice pravnodovoljenih ravnanj, gre za od1kodninsko odgovornost po načelu suverene enakosti dr2av,odgovornost za ravnanja, ki jih subjekti zagre1ijo na ozemlju posamezne dr2aveDO;>O+O%O' -Q ;-L&/'"* 1koda, ki nastane z nekim protipravnim dejanjem (s

kr1itvijo prava) s sprejetjem protipravnega akta s strani zakonodajnega, sodnega ali

85

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 15/60

administrativnega organa ali da akta ne sprejmejo, ta kr1itev je posledica povzročene krivdeali opustitve določenega ravnanja.

D) I+klj*'i"e odgoo%nos"i d%-ae;ejanje, ki bi bilo v običajnih okoli1čina protipravno, v določenih, specifičnih okoli1činah ni

mednarodni delikt. kadar da dr2ava soglasje drugi dr2avi, da stori dejanje, ki bi bilo sicer protipravno, ni mednarodnega delikta, in sicer v skladu z načelom volenti non fit iniuria,

-dejanja dovoljenih protiukrepov, dejanja, storjena v izvr1evanju pravice do samoobrambe vskladu z "stanovno listino O<%, dejanja, storjena zaradi vi1je sile, ki niso pod kontrolodr2ave in zaradi katerih je materialno nemogoče izpolniti obveznost 7 če pa je dr2ava sama

 povzročila dogodek ali pripomogla k njegovemu nastanku, ali sprejela tveganje, da bo pri1lodo situacije vi1je sile, pa se nanjo ne more sklicevati, dejanja, storjena v polo2aju stiskeE čedr2ava ni imela nobene druge razumne mo2nosti, da bi re1ila svoj obstoj, ali 2ivljenje tistih, kiso ji zaupani v varstvo (3 izjemi), nuja je razlog, zaradi katerega se lahko dejanje 1teje zaskladno z mednarodnim pravom, čeprav bi bilo v normalnih okoli1činah kr1itev.

E) Kaj #o&enijo #oj&i %e#%esalije, %eci#%o'ni *k%e#i, %e"o%+ija?3E3ESALIJE( gre za ukrepe samopomoči 7 ukrepi dr2ave ob kr1itvi # za1čitenihinteresov in so odgovor na protipravno dejanje druge dr2ave z namenom samopomoči, tj. dase drugo dr2avo pripravi do tega, da preneha s protipravnim ravnanjemSA0OO0O8 je po običajnem # ukrepanje, s katerim dr2ava 1čiti svoj pravni interes inki je pod določenimi pogoji dopustno tako v vojni kot tudi v stanju miru. %a kr1itve pravil ovojskovanju sme dr2ava odgovoriti z dejanji, ki bi sicer pomenila kr1itev, vendar so nujna in

 proporcionalna s kr1itvijo, poleg tega ne smejo prizadeti za1čitenih kategorij ljudi.3E4O35IJA je politični izraz za Jneprijazni odgovor ene dr2ave na podoben korak, ukrepali postopek druge dr2ave. 'akih odgovorov je veliko in se izvajajo tako v mirnodobnem času,kot tudi pred začetkom sovra2nosti ali po vzpostavitvi vojnega stanja.#ed retorzijske ukrepe spadajo t.i. carinska vojna, pri kateri se izvaja ostrej1a kontrola potnihlistov dr2avljanom določene dr2ave, izključitev teh dr2avljanov iz določenih dr2avljanskih

 pravic, uvedba viz in drugi podobni ukrepi. 'ovrstne retorzije se po navadi začnejo izvajatizaradi občutka prizadetosti neke dr2ave ali njenih dr2avljanov s strani druge dr2ave. Kadar jeodgovor na retorzije neke dr2ave povsem enak ukrep druge dr2ave, se tovrstne retorzijeimenujejo 3E4ALIACIJA.etorzija sama po sebi ne predstavlja kr1itve mednarodnega vojnega prava in tudi nevključuje nasilnih sredstev ali postopkov. etorzije pa iz izku1enj pogosto vodijo v huj1e

 politične zaostritve odnosov med dvema dr2avama in lahko vodijo v oboro2ene spopade mednjima.

F) Odgoo%nos" #%i&e%* esoljski/ !kod, *#o%ae n*klea%ne ene%g. &i%olj*nena&ene, i+li* naf"e i+ "anke%je+-OL0-* Odgovorna je dr2ava, iz katere je lansiran vesoljski objekt 7 ti imajo dr2avno

 pripadnost in so vpisani v mednarodni register (pri O<%). o konvenciji* Objektivnaodgovornost za 1kodo,ki jo povzročijo vesoljski objekti na zemlji in letalom v letu.Krivdna odgovornost za 1kodo povzročeno drugje in za 1kodo osebam in predmetom nasamem vesoljskem objektu. =e vedno je veliko +O neregistriranih in se uporabljajo v voja1kenamene, kar pa je po # prepovedano.

 %"KL-$%$ -%->&0$* ari1ka konvencija 89CG*  primerne od1kodnine osebam, kiutrpijo 1kodo, obvezno zavarovanje, objektivna odgovornost dr2ave, kjer se jedrska

naprava nahaja, omejitve odgovornosti do določenega zneska.

8:

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 16/60

Fruseljska konvencija 89C4* pokrivanje 1kode iz dveh virov* sredstva dr2ave, kjer jenapravaE sredstva skupnega sklada dr2av podpisnic. ;unajska konvencija 89C4* povezatidoločbe obeh prej1njih konvencij, zagotoviti bolj1e varstvo 2rtvam, odpraviti kolizije med

 podpisnicami vseh konvencij. %$B'$* K o /O za 1kodo, povzročeno z nafto 89C9* lastnik ladje je objektivno odgovoren

 7 lahko pa se re1iodgovornosti* če je vzrok onesna2enosti bila vojna, naravni pojav, če jenekdo drug namerno naredil tako, da je ta ladja onesna2evala, prispevekkrivdao1kodovanca.rotokol iz leta 8993 o spremembi #ednarodne konvencije (89C9) o civilni odgovornosti za1kodo, povzročeno z onesna2evanjem z nafto* 'a konvencija se uporablja izključno za*(a) 1kodo zaradi onesna2evanja, ki se povzroči* na ozemlju, vključujoč teritorialno morje,dr2ave pogodbenice in v izključni ekonomski coni dr2ave pogodbenice, določeni skladno zmednarodnim pravom, ali če dr2ava pogodbenica ni določila take cone, na sosednjemobmočju zunaj teritorialnega morja te dr2ave, ki ga je navedena dr2ava določila skladno zmednarodnim pravom in se ne razteza več kakor 3GG navtičnih milj od temeljnih črt, odkaterih se meri 1irina teritorialnega morjaE (b) preventivne ukrepe za preprečitev in čim večje

zmanj1anje take 1kode, kjerkoli se ti ukrepi sprejmejo.

9) Kdaj je #o Konenciji o &edna%odni odgoo%nos"i +a !kodo, ki jo #o+%o'ijoesoljski ojek"i 1@2) odgoo%nos" d%-a ojek"ina in kdaj k%idna?Objektivna odgovornost za 1kodo,ki jo povzročijo vesoljski objekti na zemlji in letalom vletu. Krivdna odgovornost za 1kodo povzročeno drugje in za 1kodo osebam in predmetom nasamem vesoljskem objektu.

I) Kaj je &edd%-ano sodi!'e 9aag* odlo'ilo glede odgoo%nos"i I%ana +a !kodo, ki jenas"ala + +ad%-aanje& ko" "alce *sl*-ence a&e%i!kega di#lo&a"skega inkon+*la%nega #%eds"ani!"a 4e/e%an*?"grabitelji so bili iranski 1tudentje (iranska vlada se je z njimi strinjala in celo podprla tadejanja), ki so vdrli v veleposlani1tvo <;$ v 'eheranu 89?9. #nenje sodi1ča* iranske oblastiniso storile ničesar, da bi preprečile vdor ali jih pozvale, da zapustijo veleposlani1tvo 7

 %-&<+=-+$%0- ;OL%O'& &$%K&! O>$%O+ 7 &ran je zanje odgovoren 7direktna odgovornost. &ranci so se izgovarjali, da so zajete osebe vohuni in da so izgubilidiplomatsko imuniteto, vendar s stem niso mogli upravičiti zasedbe, saj bi jih lahko razglasiliza persona non grata. %ačela in določila K o K in ; odnosih so ius cogens in delujejo ergaomnes.

J) Odgoo%nos" d%-ae ; %o# Celoc*ri ropu v /elovcu je 1lo za napad fizičnih oseb na fizične osebe avstrijske dr2avljane.+endar je potrebno obelodaniti 1e naslednja dejstva* napadalci so bili slovenski dr2avljani,zaposleni pri #%< (ministrstvo za notranje zadeve, specialna enota), nadalje čas v katerem se

 je zgodil navedeni rop je bil politično razburkan (oboro2evanje, preprodajalci cigaret...).<atorej se iz navedenega spra1uje ali je LO odgovorna za napad oz. drugače ali je storiladovolj, da do napada ne bi pri1lo in ali je storila dovolj, da je po napadu zadostila pravnimnormam, z drugimi besedami ali je mogoče ekskulpirati LO kot dr2avo, tako da ne more pritido njene od1kodninske odgovornosti po #0 7 to ni bil klasičen rop, ampak je bil politiTno 7kriminalna akcija. =tirim pripadnikom specialne enote policije se je pozneje sodilo in bili soobsojeni. ;r2ava lovenija je bila odgovorna, vendar pa nihče ni zahteval od1kodnine. 'o

dejanje sicer 1e ni bilo dokončno pojasnjeno, ker ne morejo o tem javno govoriti. &van Fizjak,takratni minister za <%, je takrat odstopil.

8C

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 17/60

@. 0EDNA3ODNE OGODEA) O#i!i"e s"%*k"*%o &edna%odne #ogode in kak!ne dolo'e so oi'ajno #osa&e+ni/deli/ #ogode#ora imeti precizno dogovorjeno vsebino 7 naslov ni pomemben, va2na je volja strank, da ni

med njima nejasnosti glede vsebine pogodbe. truktura pogodbe* uradni naslov in prepoznavni naslov, datum sklenitve pogodbe, uvod v pogodbo (preambula)* motivi zanastanek pogodbe, omemba polnomočja, kdo so predstavniki, koga predstavljajo, operativnidel pogodbe* pravice, obveznosti in predmet pogodbe, mora biti jasno, kaj izhaja iz pogodbe*

 pravne posledice neizvr1evanjaE časovna veljavnostE kdo je depozitarE načini re1evanjamorebitnih sporov, rezerve* katera od pristopnic ne bo sprejela določenega člena oz. ga boizvajala drugače, določba o tolmačenju pogodbe* kako se bodo interpretirale nejasnosti vzvezi s to pogodbo, kje se bo registrirala, jezik pogodbe."porabljeno ime samo ne vpliva na pravno naravo mednarodne pogodbe, lahko pa nakazujenjeno vsebino ali način sklenitve.;-KL$$/&0$* javna izjava, razglas o nekem pomembnem vpra1anju

KO%+-%/&0$* dogovor, sporazum med dr2avami 7 po navadi gre za večstranske pogodbe zvsebino, ki zadeva mednarodno ekonomsko, socialno ali drugo sodelovanje in za pogodbe, kiimajo kodifikacijski pomenO$<"#* pogodba o soglasju-OL"/&0$* je sprejeta javna izjava o pomembnem vpra1anju

) Ka"e%i &edna%odni ins"%*&en"i dolo'ajo #ogodeno #%ao? %ajbolj običajni instrumenti so konvencije in enotni zakoni.

C) Ka"e%i d%-ani #%eds"aniki in ka"e%i/ #%i&e%i/ ne #o"%e*jejo #olno&o'ja +askle#anje &edna%odni/ #ogod?ooblastilo ni potrebno, če iz prakse ali iz drugih okoi1čin sledi, da dr2ave 1tejejo določenoosebo za poobla1čenega predtsavnika dr2aveE pooblastila tako ne potrebujejo* dr2avni

 poglavar, predsednik vlade, minister za <<. <a sklepanje pogodb z dr2avo sprejemnico pa pooblastila ne potrebuje vodja diplomatske misije v tej dr2avi.

D) Kak!na je #osledica 'e je &edna%odna #ogoda nas#%o"j* s kogen"ni&i #%ed#isi&edna%odnega #%aa?ogodba je nična ab initio – od vsega začetka. ri tem pa je potrebno dokazati samo obstojnasprotja z ius cogens in ni potreben poseben postopek.

E) Na kak!ne na'ine la/ko d%-aa i+%a+i #%ioli"e da jo &edna%odna #ogoda +ae+*je;unajska konvencija določa načine, na katere dr2ava daje svoj pristanek za to, da je vezana zdoločeno pogodbo.'i načini so* 8.O;&* prosto podpisovanje pogodb obvezuje dr2ave, ko pogodba sama takodoločaE ko 2e sam podpis pogodbe obvezujeE ko se kako drugače ugotovi, da so se dr2ave, kiso sodelovale v pogajanjih, sporazumih ali dogovorih, dogovorile, da bo pogodba s podpisom

 postala obveznaE ko se namen dr2ave, da bo postala zavezana s podpisom, vidi iz pooblastilanjenega predstavnika ali pa je bila ta zaveza izra2ena v toku pogajanj.o ;unajski konvenciji ima enak učinek kot podpis tudi parafiranje oz. podpis ad referenfumin kadar se lahko ugotovi, da so se dr2ave pogodbenice o tem sporazumele oz. če dr2ava

 podpis oz. parafiranje naknadno potrdi. 3.$'&B&K$/&0$* atifikacija je enostransko

ravnanje (izjava) ene pogodbene stranke, usmerjena proti drugi pogodbenici, da vsebino 2e podpisane pogodbe sprejema kot obvezno. =ele, ko obe oz. vse pogodbene stranke podajo

8?

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 18/60

svojo ratifikacijo, pogodba postane obvezna. atifikacijska izjava mora priti do stranke, ki ji je namenjena oz. do depozitarja. 'o se dose2e z izmenjavo listin o ratifikaciji. 4. -0-#&% O;OF&'-+ O>O;F-* ta novej1a načina zaveze k pogodbi, ki poenostavlja postopek obvezovanja dr2av pri mnogostranskih konvencijah (ob podpisovanju ali samostojno). <odobritvijo (analogno tudi z ratifikacijo in sprejemom) se dr2ava obvezuje k pogodbi, če*

 pogodba predvideva odobritev, če se na drug način ugotovi, da so se pogodbenicesporazumele o odobritvi, če je predstavnik dr2ave podpisal pogodbo s pridr2kom odobritve, če namen dr2ave, da podpi1e pogodbo s pridr2kom odobritve, izhaja iz pooblastila njenega

 predstavnika ali je bil ta pridr2ek izra2en v toku pogajanj.+ prvih dveh primerih se potreba odobritve pogodbe nana1a na vse pogodbenice, v zadnjihdveh primerih pa samo na eno ali nekatere pogodbenic. 5. &'O $K/-&0$ K#-;%$O;%& O>O;F&* $kcesija k pogodbi je ravnanje (izjava), s katerim dr2ava izra2asvoj pristanek na to, da bo vezana z neko pogodbo, ki je 2e podpisana in morda 2e velja.ristop se prakticira pri t.i. odprtih pogodbah (večstranskih ali kolektivnih). :. &<#-%0$+$&%'"#-%'O+, K& '+O&0O O>O;FO rivolitev dr2av, da jih ve2e pogodba, ki jotvorijo vzajemno izmenjani instrumenti, je izra2ena s to izmenjavo* če instrumenti določajo,

da bo imela njihova izmenjava ta učinek, če je sicer rečeno, da so se te dr2ave dogovorile, da bo izmenjava instrumentov imela ta učinek.

F) Definicija 0 #o 555;1#ednarodna pogodba je sporazum, ki ga epublika lovenija sklene pisno z eno ali večdr2avami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne gledena 1tevilo listin, iz katerih je sestavljen, in ne glede na njegovo posebno ime.

G) os"o#ek skleni"e 0 #o 555;1ostopek za sklenitev mednarodne pogodbe začne s pobudo pristojni upravni organ ali drugdr2avni organ, razen pri postopku za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne ministrstvo zazunanje zadeve na predlog organa, ki je vodil pogajanja za sklenitev mednarodne pogodbe.Kadar postopka ne začne ministrstvo za zunanje zadeve, mora biti pobudi prilo2eno njegovo

 pisno soglasje. #inistrstvo za zunanje zadeve v tridesetih dneh od prejema pobude izdasoglasje oziroma pobudo zavrne. Odločitev o pobudi sprejme vlada. + primerih, ko je zaratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen dr2avni zbor, vlada pobudo predlo2i v potrditevdelovnemu telesu dr2avnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko.Ob odločanju o pobudi vlada določi delegacijo za pogajanja, njena pooblastila in morebitnoobveznost predlo2itve poročila pred podpisom, skupaj z usklajenim oziroma parafiranim

 besedilom.;elegacija med pogajanji deluje v okviru stali1č in pooblastil, vsebovanih v pobudi.

6e druga stran med pogajanji ne sprejme stali1č delegacije ali če predlaga obravnavanjevpra1anj, ki v pobudi niso zajeta, mora delegacija v primeru, da gre za bistvene elemente pogodbe ali vpra1anje z materialnimi posledicami, zaprositi vlado za nova stali1ča ter po potrebi prelo2iti pogajanja. Kadar vlada oblikuje nova stali1ča za pogajanja o mednarodni pogodbi, za katere ratifikacijo je pristojen dr2avni zbor, jih predlo2i v potrditev delovnemutelesu, pristojnemu za zunanjo politiko.+odja delegacije potrdi usklajenost besedil mednarodne pogodbe s parafiranjem.6e je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojna vlada, sme delegacija z njenim soglasjemsprejeti klavzulo, da se bo pogodba začasno uporabljala pred njeno uveljavitvijo.6e je besedilo pogodbe usklajeno s sprejetimi stali1či, lahko poobla1čena oseba pogodbo

 podpi1e. oobla1čeno osebo za podpis poimensko določi vlada s sklepom.

8A

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 19/60

ooblastilo za pogajanja in podpis mednarodne pogodbe izda minister za zunanje zadeve, če je to potrebno.ristojni upravni organ po1lje izvirnik podpisane pogodbe ministrstvu za zunanje zadeve.O pridr2ku k mednarodni pogodbi in umiku pridr2ka odloči organ, pristojen za njenoratifikacijo.

K mednarodnim pogodbam o človekovih pravicah, ki ne vsebujejo določb o pridr2kih, ti nisodopustni.ostopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne ministrstvo za zunanje zadeve na predlogorgana, ki je vodil pogajanja za sklenitev mednarodne pogodbe. 'a ministrstvu skupaj s

 predlogom za začetek postopka ratifikacije predlo2i obrazlo2en osnutek akta o ratifikaciji zvso potrebno dokumentacijo.#ednarodne pogodbe ratificira dr2avni zbor, razen tistih, ki jih v skladu s petim odstavkomtega člena ratificira vlada.+ posebej utemeljenih primerih vlada predlog akta o ratifikaciji obravnava prednostno in ga

 po1lje v dr2avni zbor z zaprosilom za prednostno obravnavo.Listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb in pristopu k mednarodnim pogodbam izda

 predsednik epublike lovenije.

9) Fa+e skle#anja 0 %ajprej je potrebno dati iniciativo, da se sklene oz. predlog za ureditev nekega področja.8.B$<$ O>$0$%0$* ;unajska konvencija tega področja ne ureja. + imenu dr2av se

 pogajajo poobla1čeni predstavniki, ki pa morajo imeti pooblastilo. oobla1čen je* če predlo2i pooblastiloE če ne predlo2i pooblastila, pa ga dr2ava smatra za svojega predstavnika. ;Kdoloča kdo je lahko predstavnik dr2av brez pooblastila* 1efi dr2av, 1efi vlad, zunanji ministri,akreditirani predstavniki dr2av na mednarodnih konferencah, 1efi diplomatskih misij.+odenje pogajanja ni stvar #. ogajanja lahko stranka vsak čas prekine in pri tem ne gre zakr1itev #, vendar pa se je treba pogajati po načelu bona fidei. + praksi so se razvile različnevrste pogajanj, navadno se odloča na posebej sklicani konferenci, oblikujejo se organi,določijo se pravila poteka konference, vsaka konferenca pa mora imeti tudi svojega pogajalca.3. B$<$ -0-#$ '-K'$ O>O;F- 7 $+'-%'&B&K$/&0$* ri pisnih pogodbah je

 potrebno s sprejemom adopcijo ustni dogovor pretvoriti v pisno obliko. 'o je formalni akt,ki določa obliko in vsebino bodoče pogodbe. prejme se s soglasjem, konsenzom, če pa greza veliko 1tevilo udele2encev, se navadno dogovori za večinsko načelo. ;K določa, da je zaavtentifikacijo tekstov potrebna 34 večina, z 34 večino pa se lahko pogodbenice dogovorijoza drugačen način sprejema.6e se sklepajo pogodbe znotraj mednarodnih organizacij pa to pravilo ne velja, ampak veljajo

 pravila te mednarodne organizacije. $vtentifikacija je končno dejanje in se ne smespreminjati, pri tem pa veljajo naslednja pravila* pri bilateralnih pogodbah se primerka pogodbe izmenjataE pri multilateralnih pogodbah depozitar pogodbe overi vse prepise tekstain se podpi1e na teh overjenih listinah.ostopek avtentifikacije je določen s pogodbo, če pa tega pogodba ne vsebuje, ga podpi1ejo

 predstavniki strank ali pa se sklepni dokument sprejme kot rezultat konference.$vtentifikacija sama po sebi nima pravnih posledic in po # z njo dr2ave 1e niso zavezane. 4. '-'0$ B$<$ tretjo fazo so podani pogoji za nadaljnje delovanje, ki bo pripeljalo do tega, da bo ta tekstobvezujoč. ;K predvideva naslednje načine* podpis pogodbe 1e ne ustvarja obveznosti,

 podpisnikom pogodbe je prepovedano dejanje, ki bi izničilo cilje in namen pogodbe. +endar

 pa podpis pogodbe zavezuje, če* pogodba to določaE dejanja strank to dokazujejoE iz pooblastila jasno izhaja, da so se dr2ave odločile za to obliko zaveze. + nejasnih situacijah je

89

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 20/60

 potrebno tolmačiti, ali sta se pogajalki sporazumeli, da tudi parafiranje (začetnice) zavezujejo* menjava instrumentov, ki sestavljajo pogodboE ratifikacija je konstitutiven del pogodbe,ustave določajo, katere mednarodne pogodbe se ratificirajo, zakonodajno telo opravi procesratifikacije to je najpogosteje, tudi v loveniji.

 %ajpogosteje se sprejme zakon o ratifikaciji. arlament s tem, ko sprejme ta zakon, pooblasti

 predsednika republike, da sprejme ratifikacijsko listino (leta vsebuje celotno pogodbo ali 8.in zadnji člen pogodbe ter obljubo, da se bo ta pogodba izpolnjevala).'o listino se po1lje depozitarju, kajti ratifikacijska listina je tisti del postopka, ki je vezan nadepozitarja.&zrazi ratifikacija, sprejem, pristop označujejo mednarodni akt, s katerim daje dr2ava svoj

 pristanek, da bo pogodbo sprejela. o ;K je pogodbo treba ratificirati, kadar je to* določeno v pogodbiE je med dr2avami dogovor o potrebi po ratifikacijiE ko je predstavnik pogodbo podpisal z rezervo (ad referendum)E kadar je namen dr2ave po rezervi izra2en 2e med pogajanji.prejem in odobritev pogodbe daje dr2avam čas za premislek, poglavar dr2ave ne dadepozitarju listine, ampak ga samo obvesti, da je bila pogodba s strani njegove dr2ave

sprejeta.ristop oz. akcesija k pogodbi (obe zadnji se lahko obravnavata kot en sklop).'u gre za stvarno zavezanost in je pomembna za dr2ave, ki niso sodelovale pri nastajanju temednarodne pogodbe. 5. B$<$ ->&'$/&0- O>O;F* #ednarodne pogodbe je potrebno registrirati, sprejet

 je bil ravilnik o registraciji mednarodnih pogodb, vendar pa obveznost registracije poznaizjeme ratione persona glede na subjekt pogodbe (med članicami O<% in med članicamiter nečlanicami O<%). 'udi nečlanica lahko registrira pogodboE ratione temporis glede načas (pogodbe sklenjene po tem, ko je "L O<% stopila v veljavo). ogodbe in sporazumelahko registrirajo* same stranke pogodbeE eU offo po uradni dol2nosti O<%.ri multilateralnih pogodbah je obveznost depozitarja, da sam prelo2i pogodbo v registracijona tajni1tvo O<%, ki ima tehnično funkcijo in ki označi ter registrira mednarodno pogodbo ter 

 jo istočasno objavi v ustreznih zbirkah mednarodnih pogodb. 6e se registracija pogodbeopusti, se stranke ne morejo sklicevati na to pogodbo pred organi.

I) 3ela"ina in aosl*"na ni'nos" 0azlika je v razlogih, učinkih in odpravi ničnosti.$bsolutna ničnost( "po1teva se po uradni dol2nosti, ker gre za kr1itev interesov mednarodneskupnosti. azlogi* uporaba sile pri sklepanju pogodbe proti posamezniku (predstavnikudr2ave, ki v njenem imenu sklepa)E prisila je lahko neposredana oz nad člani njegove dru2ineE

 prisila mora biti resna in protipravna, uporaba sile proti dr2avi ali mednarodni organizaciji

kot celoti pri sklepanju pogodbeE gro2nja, sila, kr1itev določb O<%, pogodba vsebujedoločila, ki so v nasprotju z ius cogens* nična je , ki je v času sklepanja v nasprotju z ius

cogens določbami mednarodnih pogodbE te obvezujoče pravne norme # izra2ajo temeljneinterese mednarodne skupnosti kot celote, zato je mednarodna skupnost zelo zainteresirana,da se te norme spo1tujejo, zato te norme pojmuje kot conditio sine qua non

#ednarodna pogodba je nična od začetka (učinek ničnosti za nazaj 7 ab initio.elativna ničnost( >re za kr1itev interesov pogodbenih strank. elativna ničnost nastopi oddneva dokaza razloga ničnosti, uveljavlja se torej na zahtevo strank. azlogi* zloraba*razlikujemo med zlorabo oblasti, polo2aja, pravic in pravne oblike, zmota* je nepoznavanjeali napačna predstava o nekem dejstvu ali stanju (npr. 3 konvenciji). <mota mora biti očitnain se mora nana1ati na bistveno določbo mednarodnega prava. #erilo skrbnosti pa je v #

veliko stro2je kot v /, saj sodelujejo pri sklepanju # poslov priznani strokovnjaki.

3G

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 21/60

 prevara* je zli namen in določeno obna1anje nasprotne strani ter vzročna zveza med obemafaktorjema. 7 podkupovanje, neskladje z notranjimi predpisi.

J) Ka"e%e so i+je&e od na'ela, da &edna%odna #ogoda +ae+*je sa&o s"%anke#ogode?

Obstajajo nekateri primeri, ko so tretje dr2ave zavezane oz. upravičene na podlagi neke pogodbe, pri kateri niso sodelovale kot stranke. osebni primeri so* "stanovna listina O<%velja erga omnes 7 to ima danes manj1i pomen, ker je toliko članic O<%E slu2nosti (če pridedo cesije ozemlja) 7 res transit com onere suoE objektivni re2imi (ue1ki prekop, anamski

 prekop, ;onava, en, $ntarktika, vesolje,D), klavzula največjih ugodnosti 7 zagotovitevugodnosti med $ in F, kolikor jih ena stranka priznava ali podeljuje tretji dr2avi. &zjeme odveljavnosti inter partes so* ko pogodbene obveznosti mednarodnega prava postanejoobičajno pravo (!aa1ke, enevske konvencije)E obveznost za tretje dr2ave nastane s

 pogodbo, če imajo stranke namen obvezati tretjo dr2avo in leta obveznost izrecno in pisnosprejme.

K) Akcesija k #ogodi$kcesija oziroma pristop k mednarodni pogodbi je ravnanje, s katerim dr2ava izra2a svoj

 pristanek na to, da bo vezana z neko pogodbo, ki je 2e podpisana (in morda 2e velja), bodisida je dr2ava sodelovala pri sestavljanju vsebine pogodbe, pa potem pogodbe ni podpisala,

 bodisi da ni sodelovala pri sestavljanju in naknadno pristopa k pogodbi.$kcesija je mo2na pri t.i. odprtih pogodbah. ogodba je lahko odprta za pristop na podlagilastne odredbe ali na podlagi katerega drugega načina, s katerim se lahko ugotovi, da so sedr2ave, ki so sodelovale na pogajanjih, sporazumele o tej mo2nosti. #ogoče je, da se tudikasneje s soglasjem vseh teh dr2av pogodbenic odpre kak1na mo2nost naknadnega pristopa.+edno pa se lahko določi, katere dr2ave lahko pristopijo k pogodbi. oznamo tudi mo2nost,da se dr2ava pogodbenica ve2e le na del pogodbe. +si načini pristanka so pismeni in morajo

 prispeti do druge stranke.

L) 0e"ode "ol&a'enja &edna%odne #ogode  jezikovna (naj se tolmačijo Rbona fidesN, besede naj imajo pomen, kot ga imajo v običajnem jeziku. tranke, ki se sklicujejo na to tolmačenje, ga morajo tudi dokazati)E logična (uporabise pravna logika)E sistemska (ugotavljanje smisla pravila)E zgodovinskaE ciljnoteleolo1ka(cilj pogodbe naj bi bila podlaga za tolmačenje, cilj se zapi1e v preambulo. Konvencija izhajaiz tega, da obstajajo neka splo1na pravila* pogodbe je treba tolmačiti v dobri veri po načelih# (pacta sund servanda, bona fides)E prednost se daje tekstualni in jezikovni metodiErazlikovati je treba med elementi, ki so izrecno zapisani v pogodbi in tistimi, ki so molče

vsebovani v pogodbi.0) 5akaj je #%i!lo do #%anega ak**&a #o osa&osoji"i Sloenije ali nekaj"akega)?;unajska konvencija o sklepanju mednarodnih pogodb določa, da dr2ava naslednica ne

 prevzame avtomatsko večstranskih mednarodnih pogodb dr2ave predhodnice (če nidogovorjeno drugače), kar temelji na načelu, da mednarodne pogodba zavezuje samo

 pogodbene stranke.ogodbe B0 niso avtomatično veljale za (razen tistih, ki so bile tesno povezane z na1imteritorijem). >lede preostalih je morala lovenija depozitarjem večstranskih pogodb (O<%)notificirati nasledstvo. =e prej pa nas je morala O<% priznati kot novo dr2avo. 'o je storila

1ele leta 8993. <a lovenijo niso veljale pogodbe O<% od junija 8998 do maja 8993 in to seimenuje t.i. pravni vakuum.

38

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 22/60

N) 3e*s sic s"an"i*s#o2nost prenehanja pogodb s sklicevanjem na spremenjene okoli1čine je v # obravnavanarestriktivno. 'o je izra2eno tudi v ;K. ogodbena stranka se lahko sklicuje na spremenjeneokoli1čine samo, kadar gre za bistveno spremembo, ki je pogodbene stranke v času sklepanja

 pogodbe niso mogle predvideti. prememba je bistvena* če so bile prvotne okoli1čine bistvena podlaga za sklenitev pogodbe ali pa če sprememba korenito spremeni obveznosti pogodbenih strank. <a njeno učinkovanje je potreben postopek. Obstajata pa primera, ko sestranka sploh ne more sklicevati na O, in sicer* kadar gre za določbo o dr2avni meji, kadar je O povzročila sama

) %ene/anje #o 0;o prenehanja # lahko pride zaradi razlogov, ki jih določa sama pogodba ali pa zaraditistih, ki so določeni v občem mednarodnem pravu. 8.renehanje po občem mednarodnem

 pravu* nova pogodba o istem predmetu in volja razveljaviti prej1njo pogodbo izhaja iz

 poznej1e pogodbe ali pa je novej1a pogodba v vsebinskem neskladju s prej1njo in obeh nimogoče izvajati, bistvena kr1itev pogodbe, naknadna nemo2nost izpolnitve, klavzularebus sic stantibus, novi ius cogens, vojna* ;unajska konvencija med vzroki prenehanja

 pogodb vojne ne omenja. oleg tega določa, da lahko pogodba preneha samo zaradi tistihrazlogov, ki so navedeni v konvenciji. +endar pa poznata mednarodna praksa in znanostnekatere druge vzroke prenehanja, med katerimi je tudi vojna. odobnim razmeram boljustreza pojmovanje, po katerem* prenehajo le nekatere pogodbe, nekatere so suspendirane, nekatere pa ostanejo v veljavi. renehanje pogodbene stranke* 'a način prenehanja pogodb

 je razumljiv pri dvostranskih pogodbah, z uporabo klavzule rebus sic stantibus in institutanemo2nosti izpolnitve pa tudi pri večstranskih pogodbah. propadom dr2ave prenehajo njeneobveznosti. +endar pa institut sukcesije dr2av pozna primere, ko pogodbeni odnos preide nadr2avo naslednico. 6e je neka dr2ava zaradi prostovoljne zdru2itve z drugo dr2avo prenehalaobstajati kot samostojen subjekt #, ni mogoče trditi, da so prenehali tudi vsi njeni pogodbeniodnosi. <astaranje* ;olgotrajno neizvr1evanje pogodbe s strani obeh (oz. vseh) pogodbenihstrank lahko pripelje do prenehanja pogodbe. + tem primeru lahko govorimo tudi o molčedose2enem sporazumu. 3.prenehanje v skladu z določili pogodbe* potek časa* +eliko pogodb

 je sklenjenih za določen čas in ko ta čas poteče, pogodba preneha veljati. Lahko pa sesklenejo za določen čas, vendar tako, da se po izteku tega časa samodejno obnovijo, razen čekatera od strank odpove pogodbo. Lahko pa se pogodba tudi revidira. azvezni (resolutivni)

 pogoj* %astop dogodka, ki je predviden v pogodbi, povzroči prenehanje njene veljavnosti. rikolektivnih pogodbah je lahko razvezni pogoj padec 1tevila pogodbenih strank pod določeno

mejo (npr. zmanj1anje 1tevila pogodbenih strank v pogodbi o genocidu). -nostranskaodpoved* ;r2ava je suverena, zato je ne moremo prisiliti, da ostane v pogodbi. ;unajskakonvencija ne dopu1ča odpovedi ali umika iz pogodbe, ki o tem nima izrecne določbe, razenče je mogoče sklepati, da je bil namen strank dopustiti mo2nost odpovedi oz. umika. 'o

 pomeni, da če pogodba enostranske odpovedi ne predvideva, se mo2nost enostranskeodpovedi ne presumira. Lahko pa se ta mo2nost interpretira iz narave ali vsebine pogodb(implicirana mo2nost odpovedi) . + tem primeru traja odpovedni rok 83 mesecev. Odstop na

 podlagi odločitve tretjega* renehanje pogodbe je lahko rezultat odločitve nekega pravosodnega ali političnega foruma. 'aka odločitev običajno temelji na prej omenjenihmaterialnih razlogih* razvezni pogoj, klavzula rebus sic stantibus, neizpolnitev itd. &zpolnitev

 pogodbe* ogodba preneha, ko stranke v celoti izpolnijo vse s pogodbo določene obveznosti.

33

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 23/60

1. 3EO6ED G3OBNJE IN O3AA SILEA) Kaj dolo'a L O5N in ka"e%e& 'len*?+si člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdr2ujejo gro2nje s silo ali uporabe sile, ki bi

 bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli dr2ave, ali

 pa ki bi bila kako drugače nezdru2ljiva s cilji <dru2enih narodov 7 3. 6len.

) Ka"e%e %s"e sile #o+na&o?+is absoluta (fizična prisila) in vis compulsiva (moralnapsihična sila). 'ako razlikovanje jeveljalo v času, ko je bila vojna 1e pravno dopustna.

C) Indiid*alna in kolek"ina #%aica do sa&oo%a&eravica dr2av do KO oz &O temelji na :8.čl. "L O<%, zato je v tem primeru, tj. primerusamoohranitve, sila dopustna. Ločimo* individualno samoobrambo (samo ena dr2ava se

 brani), kolektivno samoobrambo (%$'O) (več dr2av se brani skupaj). +endar pa te pravicedr2ave ne smejo uveljaviti proti drugim, miroljubnim dr2avam. ravica do samoobrambe je

časovno omejena do trenutka, ko obrambo prevzame O<% (+) z ustreznimi ukrepi po "LO<%. 'edaj preneha potreba po samoobrambi. O uporabi pravice do samoobrambe je

 potrebno takoj obvestiti + O<%. ravica do samoobrambe vsebuje tudi pravico do %"0%-obrambe, ki dopu1ča tudi dejanja, ki so sicer prepovedana. amoobramba je skupni naziv zavsa dejanja, ki jih dr2ava stori (čeprav so v nasprotju z #, so prepovedana), da bi se obranilanapada neke dr2ave ali napada sil, ki jih druga dr2ava pomaga. ;opu1čena je, kadar*odgovori na napad sovpada z intenzivnostjo napada, kadar so dejanja samoobrambe

 primerna situaciji 7 stopnji ogro2enosti. $vstrije=vica P $"' trajno nevtralni dr2avi če jeogro2ena njihova suverenost in obstoj, se brani.

D) 3a+lo-i #oj&e( %e#%esalija, %e"o%+ija, %e"ali+acija?3E4O35IJA je politični izraz za Jneprijazni odgovor ene dr2ave na podoben korak, ukrepali postopek druge dr2ave. 'akih odgovorov je veliko in se izvajajo tako v mirnodobnem času,kot tudi pred začetkom sovra2nosti ali po vzpostavitvi vojnega stanja.#ed retorzijske ukrepe spadajo t.i. carinska vojna, pri kateri se izvaja ostrej1a kontrola potnihlistov dr2avljanom določene dr2ave, izključitev teh dr2avljanov iz določenih dr2avljanskih

 pravic, uvedba viz in drugi podobni ukrepi. 'ovrstne retorzije se po navadi začnejo izvajatizaradi občutka prizadetosti neke dr2ave ali njenih dr2avljanov s strani druge dr2ave. Kadar jeodgovor na retorzije neke dr2ave povsem enak ukrep druge dr2ave, se tovrstne retorzijeimenujejo 3E4ALIACIJA.etorzija sama po sebi ne predstavlja kr1itve mednarodnega vojnega prava in tudi ne

vključuje nasilnih sredstev ali postopkov. etorzije pa iz izku1enj pogosto vodijo v huj1e politične zaostritve odnosov med dvema dr2avama in lahko vodijo v oboro2ene spopade mednjima.3E3ESALIJE( gre za ukrepe samopomoči 7 ukrepi dr2ave ob kr1itvi # za1čitenihinteresov in so odgovor na protipravno dejanje druge dr2ave z namenom samopomoči, tj. dase drugo dr2avo pripravi do tega, da preneha s protipravnim ravnanjem

E) Kdaj je do#*s"na *#o%ae sila na ka"e%i #odlagi, kdo o "e& odlo'a)?repoved uporabe sile določa dve izjemi* pravica do samoobrambe in uporaba sile, ki jo vskladu s svojimi pristojnostmi odredi ali avtorizira + O<%. 'o je druga izjema od prepovediuporabe sile. &L mu daje 1irok izbor mo2nosti, vključno s tem, da se Jsme z zračnimi,

kopenskimi ali pomorskimi silami izvesti tako akcijo, kakr1na bi se mu zdela potrebna zaohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti (53. člen)

34

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 24/60

F) 3a+lika #%i na#ad* NA4A na 3e#*liko S%#sko 1@@= in 53J 1@@@?F&0$* %$'O je imel mandat + <%, <0* %$'O ni imel mandata + <%

G) . oglaje L O5N

+&&. poglavje "stanovne listine je ena od izjem prepovedi uporabe oboro2ene sile, ter edinaizjema od načela nevme1avanja v notranje zadeve dr2av. e samo to nam jasno poka2e, kako pomembne in edinstvene pristojnosti daje s tem poglavjem "stanovna listina +arnostnemusvetu. + primeru ogro2anja miru, kr1itve miru ter varnosti ima +arnostni svet pristojnostizrekati ne le pravno obvezujoče, ampak tudi prisilne ukrepe. Lahko pa se zgodi, da izrečesamo priporočila. Kolektivni ukrepi so ena od izjem mednarodnega načela prepovedi uporabesile. Obstajata dve izjemi in sicer pravica dr2ave do samoobrambe in pa uporaba sile, ki jov skladu s svojimi pristojnostmi odredi ali avtorizira +arnostni svet O<%.

11. 6I3I 0EDNA3ODNEGA JA6NEGA 3A6AA) O#%edeli"e %a+liko &ed #%i&a%ni&i in #o&o-ni&i i%i &edna%odnega janega #%aa,

ki so na!"e"i 1. ods"ak* $. 'lena s"a"*"a &ed%-anega sodi!'a.rimarni* sodi1če jih je dol2no uporabiti, vsebujejo norme #* meddr2avni dgovori,mednarodni običaji kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo, obča (splo1na) pravnanačela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi. omo2ni* pomagajo pri interpretaciji vsebine

 pravnih norm in pri njihovi razlagi* sodna praksa* sodne odločbe (judikatura), s pridr2komdoločbe :9. člena, in pravna znanost* nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakovrazličnih narodov, kot pomo2no sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil.

) O#i!i"e ka"e%i #ogoji &o%ajo i"i i+#olnjeni +a nas"anek no%&e oi'ajnega&edna%odnega #%aa.Kumulativno morata biti izpolnjena 3 pogoja* objektivni kriterij* raz1irjenost mednarodne

 prakse kot dokaz za to se običajno navaja določeno ponavljajoče ravnanje v nekem časovnemrazdobjuE gre za večkratno podobno ravnanje dr2av v enakih situacijah. ;a bi neko običajno

 pravilo mednarodnega parava zavezovalo dr2avo, ni potrebno njeno izrecno soglasje, sajzado1ča splo1nost. ubjektivni kriterij* pravna zavest (zavest, da je tak1no ravnanje obvezno)

 7 K mora spremljati objektivnega, če naj neko pravilo postane običajnoE izpolnjena morata biti torej oba kriterija

C) Ka"e%i #ogoji &o%ajo i"i i+#olnjeni da o la/ko sodi!'e sodilo na #odlagi na'ela#%ai'nos"i?ravičnost predstavlja nujno dopolnitev pravnih praznin mednarodnega prava. %jena uporaba

izhaja iz tatuta #eddr2avnega sodi1ča, ki pravi, da #eddr2avno sodi1če odloča eU aeVuo et bono (po načelih pravičnosti), če se pravdne stranke o tem sporazumejo. ojem pravičnostiima dvojen pomen* gre za akcesorno pravičnost 7 vključena je v pravilno uporabo prava(izra2ena v normah) ter jo morata mednarodni in notranji sodnik upo1tevati po uradnidol2nosti, ne da bi ju stranke v sporu k temu izrecno pooblastileE drugi primer uporabe

 pravičnosti je sojenje eU aeVuo et bono 7 ta pravičnost je lahko zunaj prava in ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej predvidenaE vendar pa je tudi tu trebaupo1tevati kogentne norme.

D) Ali so skle#i 6S O5N i% &edna%odnega #%aa?+ O<% na podlagi "L sprejema sklepe z obvezujoča močjo, gre torej za t.i. novej1e viri #.

+ečina teh sklepov se nana1a na konkretne situacije, drugi pa na generične oblike ogro2anja

35

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 25/60

mednarodnega miru in varnosti. #eddr2avno sodi1če je potrdilo prevlado tovrstnih sklepovnad mednarodnimi pogodbami.

E) Kak!en je #%ani +na'aj dekla%acij in %esol*cij gene%alne sk*#!'ine o+nW> O<% sprejema pomembne dokumente, ki v nekaterih primerih vsebujejo norme # in jih

 je treba obravnavati kot pravne vire. rimer takega dokumenta je ;eklaracija načel # o prijateljskih odnosih in sodelovanju med dr2avami , v skladu z "L O<%. #eddr2avno sodi1čev !aagu je ugotovilo, da ta dokument izra2a pravno zavest in stanje mednarodnegaobičajnega prava na tem področju. 6etudi ta deklaracija sama ni samostojen pravni vir,temveč akt, ki vsebuje razlago in progresivni razvoj določil "L O<%, pa je njen pomen priugotavljanju pravne zavesti in vsebine pravnih norm tako velik, da se je pojmu pravnega vira2e zelo pribli2ala.

F) Enos"%anski ko" i%i#ed enostranske se 1tejejo* notifikacija, priznanje, protest, obljuba in odrek.

12. I5KLJ8NA EKONO0SKA CONAA) Kdo in na kak!en na'in la/ko %a+glasi cono #o &edn. konenciji o #o&o%ske&#%a*1@2) "e% od ka"e%e '%"e se &e%i in kak!na je la/ko njena naje'ja !i%ina?azglasi jo lahko obalna dr2ava, meri pa lahko največ 3GG milj od začetne črte teritorialnegamorja. <ajema morsko dno, podzemlje in vodni pas nad njim. &zključno ekonomsko cono jeuredila #ednarodna konvencija o pomorskem pravu "%/LO &&& iz leta 89A3.

) Kak!ne #%aice in dol-nos"i i&ajo coni oalne d%-ae in "%e"je d%-ae?+ tem pasu ima obalna dr2ava suverene oziroma izključne pravice do izkori1čanja vsehnaravnih bogastev, tistih na morskem dnu in podzemlju in v vodnem stebru, torej tudi pravicodo ribolova. oleg tega konvencija dr2avi v tej coni priznava določene pristojnosti glede

 postavitve umetnih otokov, napeljav in naprav, glede znanstvenega raziskovanja ter v pogleduohranitve in varstva morskega okolja. 'retjim dr2avam ostaja v izključni ekonomski coni

 pravica do svobodne plovbe, preleta ter pravica do polaganja podmorskih kablov incevovodov @ cona je rezultat boja manj močnih dr2av, da bi si zagotovile predpravico dokori1čenja naravnih bogastev in da ne bi samo tehnično razvite dr2ave tega bogastvaizkori1čale.

C) Kaj dolo'a j*gosloansko;i"alijanski s#o%a+*& o deli"i e#ikon"inen"alnega #as*  jad%anske& &o%j* i+ le"a 1@H?azmejitev med &'$ in B0 je bila 2e dose2ena l. 89CA, ko sta določili - in razmejitev po

sredini 0adrana (to LO sprejema in povzema). LO je ta sporazum nasledila, &'$ pa je tonasledstvo priznala

D) Kak!ne so is"ene doloe +a!'i"ne ekolo!ke cone, ki jo je l. 2= %a+glasil D5 3S?epublika lovenija razgla1a za1čitno ekolo1ko cono, kjer izvaja svoje suverene pravice glederaziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter

 jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter za1čite morskega okolja vskladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda -vropske unije.+ za1čitni ekolo1ki coni se izvaja pravni red epublike lovenije in pravni red -vropske unijes področja varstva in ohranitve morskega okolja vključno z arheolo1ko dedi1čino in v skladu zdoločbami Q&&. dela Konvencije <dru2enih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

3:

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 26/60

E) Kako #o a!e& &nenj* cona, ki jo je l. 2$ + +akono& %a+glasil sao% %e#*like/%a!ke, #%i+adea in"e%ese SLO in I4A?!rva1ka je razglasila scojo -/ 7 vse se vrti okrog ekonomije, zelo malo oz nič pa okrog

 biologijeekologije. >re za izvajanje enostranskega projekta hrva1ke vlade, katerega namen jeobvarovati okolje ter preprečevati tujim ribičem loviti na NnjihovemN ozemlju. <adeva pa je

vsaj v enem pogledu sporna in to je pri uveljavljanju te cone na nedorečenem ozemlju.&talijane zanima ribolov, saj 2e desetletja lovijo v hrva1kem morju. lovence pa zanima pot doodprtega morja.F) Ka"e%a #%. so !e od#%"a #ogajanji/ +a 'lans"o 9%a!ke E?-K pričakuje od !rva1ke, da ne bo enostransko sprejemala ukrepov v zvezi z -/. !rva1kase je zavezala, da bo odlo2ila uveljavljanje -/ za LO in &'$, dokler ne bo sklenjen skupendogovor v duhu -", ki bo upo1teval interese vseh treh'e2ave so pri prestrukturiranju ladjedelnic, 1e bolj pa pri reformah ustave, pravosodja insodelovanja s haa1kim sodi1čem.

1$. A39IELA7KE D3BA6E

A) Kako ji/ defini%a 'len konencije, ka"e%e so ?$rhipela1ka dr2ava je dr2ava, ki je sestavljena v celoti iz enega ali več arhipelagov(otokov) ,obsega pa lahko tudi druge otoke (npr. &ndonezija, Bilipini, Bid2i). 'ega statusa pane more dobiti dr2ava, katere dr2avno področje se nahaja tudi na kontinentu (npr. >rčija). 'edr2ave so dobile pravico razglasiti morje med svojimi otoki za arhipela1ke vode in določitiravne črte med otoki, ki so na obrobju otočja, tako da so znotraj teh črt glavni otoki, kispadajo v otočje. Od teh črt naprej je določena 1irina '#.

) %aice a%/i#ela!ke d%-ae+ arhipela1kih vodah, zračnem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju imaarhipela1ka dr2ava popolno suverenost. 'ako kot v teritorialnem morju pa tudi tu obstaja

 pravica do ne1kodljivega prehoda za tuje ladje. tatus arhipela1kih voda je treba razglasiti(0aponska tega ni storila).

D) Kdo o#%alja nad+o% nad a%/i#ela!ki&i oda&i? $+ spadajo pod suverenost arhipela1ke dr2ave.

E) Kdo %e!*je s#o%e? pore re1uje #ednarodno sodi1če za pomorsko mednarodno pravo 7 pristojno je za sojenje vsporih, ki zadevajo razlago in uporabo K o pomorskem mednarodnem pravu iz l. 89A3Esodi1če pa sme poleg te K uporabljati tudi druga pravila #, ki niso nezdru2ljiva s K. sodi1če

lahko sodi tudi po abstraktni pravičnosti.F) Na!"ej $ a%/. d%-ae( Bid2i, &ndonezija, Bilipini.

G) Kaj je "o a%/i#ela!ko &o%je?$rhipela1ke vode so notranje vode med otočji (!avaji, olinezija, Bid2i, &ndonezija, #alezija,Fahami).

I) Kak!ne #%aice i&ajo d%*ge d%-ae "e/ oda/?Ladje drugih dr2av u2ivajo samo pravico do ne1kodljivega prehoda čez $+ in ne večsvobodne plovbe, kakr1na velja na odprtem morju.

rehod mora biti ne1kodljiv (neofenziven), kar je vse dotlej, dokler ne prizadene miru, reda alivarnosti obalne dr2ave. rehod obsega* zaustavljanje in sidranje (v okviru rednega toka

3C

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 27/60

 plovbe, vi1je sile, neurja, okvare,D). azlika med ribi1kimi in ostalimi ladjami je v tem, da prehod ribi1kih ladij %& ne1kodljiv, če se ne dr2ijo zakonov in predpisov obalne dr2ave oribolovu. <a prehod ladij se ne pobira taks, razen za dodatne usluge. ri samem prehoduspadajo ladje pod jurisdikcijo obalne dr2ave, medtem ko odnosi na ladji spadajo pod oblastdr2ave, pod katere zastavo pluje ladja. ;r2avne netrgovske ladje imajo imuniteto. 6e je bilo

kaznivo dejanje storjeno s prihodom ladje v '#, če ladja prihaja iz tuje luke ali samo prečka'#, obalna dr2ava %- #O- posredovati in ukrepati v gornjem smislu. +ojne ladje imajo pravico do ne1kodljivega prehoda, pri čemer pa se morajo ravnati po predpisih obalne dr2ave,sicer se lahko pozovejo, da jih bo obalna dr2ava zadr2ala, če pa tudi to ne zale2e, se lahko

 pozovejo, da se naj umaknejo iz teritorialnega morja dotične dr2ave.

J) Ka"e%e so noos"i #o nclos III glede "e/ oda?Konvencija je vzpostavila nov pravni re2im za vode med otoki dr2ave 7 praviva dorazglasitve moraj med svojimi otoki za $+ in določiti ravne črte med otoki, ki spadajo votočje. ;ol2ina teh črt ne sme presegati 8GG morskih milj, pri čemer pa lahko 4X vsega1tevila temeljnih črt, ki obkro2ajo vsak arhipelag, presega to dol2nio do skupne dol2ine največ

83: morskih milj.

K) Kak!ne #%aice i&ajo "*je ladje a%/i#ela!ke& &o%j*, kaj se je s#%e&enilo + noi&%e-i&o&?'uje ladje u2ivajo pravico do ne1kodljivega prehoda, arhipela1ka dr2ava pa lahko tudi določi

 plovne poti za tuje ladje, ki plujejo skozi otočje.

1<. 0O3SKI KANALI 3EKOI)) Kak!na je %a+lika &ed &o%ski&i kanali in &o%ski&i o-ina&i?#orske o2ine so zo2ani deli morja med dvema kopnima območjema, skozi katere je mogoča

 plovba. 'orej so mednarodne plovne poti, ki povezujejo dele odprtega morja in so naravnodane. #orski kanaliprekopi so umetno zgrajene vodne poti, ki povezujejo dve morji inskraj1ujejo pot med njima, so torej rezultat člove1ke dejavnosti.

C) Ka"e%i &edna%odni dok*&en"i s#lo!nega +na'aja *%ejajo #%ani %e-i& #loe sko+i&o%ske kanale?Konvencija O<% o pomorskem pravu "%/LO &&& iz leta 89A3 7 0amajska konvencija je

 prinesla novost glede re2ima tranzitnega prehoda skozi morske o2ine, in sicer konvencija s podrobnimi določili o prehodu varuje interese obalne dr2ave.Fistvo tega pravnega re2ima je tranzitni prehod P prosta plovba za vse ladje (trgovske,voja1ke) in pravica do preletaE podmornice pa smejo pluti pod povr1ino (drugje morajo pluti

 po povr1ini z izobe1eno zastavo). Ladje pa imajo pri tem določene obveznosti* plovba brezzadr2evanja (razen v skrajni sili), prepoved uporabe sile ali gro2nje s silo.

D) Kako je danes *%ejen s"a"*s S*e!kega k., ana&skega k., Kielskega k.?ue1ki* ovezuje redozemlje in deče morje in je pomembna plovna pot, ki danes omogoča,

 potem ko je bil večkrat posodobljen, plovbo ladjam do 8:G.GGG ton. rekop je urejen s/arigrajsko konvencijo, po kateri ni dovoljeno izvajati pomorske blokade prekopa in drugihsovra2nosti. Leta 89:C je -gipt nacionaliziran prekop. ledila je voja1ka akcija "K, Brancijein &zraela. o mirovni operaciji O<% ("%-B) se je -gipt zavezal, da bo spo1toval /arigrajskokonvencijo in tako zagotovil svobodno in nediskriminatorno uporabo prekopa. -gipt ni vceloti spo1toval teh obveznosti in do mirovne pogodbe l. 89?9 ni dovoljeval plovbe izraelskih

ladij skozi prekop. o tem letu se je polo2aj normaliziral, tako da danes dovoljuje plovbo vsehizraelskih ladij (tudi vojnih).

3?

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 28/60

anamski k* ovezuje $tlantski ocean s acifikom. tatus prekopa je urejen z dvema pogodbama med anamo in <;$ (89??), ki sta nadomestili prej1nje pogodbe. rekop jerazgla1en za trajno nevtralnega, varujeta ga obe dr2avi. 'a nevtralnostKielski* o prvi svetovni vojni je Kielski kanal postal internacionaliziran, s čimer se tudizačne njegova vloga kot pomemben za mednarodno plovbo. o drugi svetovni vojni se je

 promet skozi ta kanal zelo povečal in tako se Kielski kanal uvr1ča med najbolj prometnekanale na svetu. pada pod suverenost %emčije.

E) os#o% in Da%danelepajajo 6rno morje z -gejskim in redozemskim. <a F in ; veljajo posebni predpisi, sta podsuverenostjo 'určije. +elja K in #ontrerauUa 894C( 'určiji daje večje pravice, omejuje

 prehod voja1kih ladij (po diplomatski poti najaviti vnaprej), prehod trgovskih ladij jesvoboden (le če je 'určija trajno nevtralna), prelet voja1kih plovil ni dopusten, trgovskih pasamo po predhodni najavi in v smereh, ki jih odredi tur1ka vlada, za podmornice je

 prepovedan prehod (dovoljen le izjemoma)

1=. SJEK4I 0EDNA3ODNEGA 3A6AA) Kdaj d%-aa #os"ane s*jek" 0?;r2ava (organizirana skupnost, ki na določenem področju deluje kot oblika najvi1jeorganizacije (izvaja vrhovno oblast), pri tem pa ni odvisna od nobene druge organizacije)

 postane subjekt #, ko je po določilih mednarodnega prava nosilka pravic in dol2nostiE kodeluje po predpisih mednarodnega prava in ko je direktno podvr2ena mednarodnopravniureditvi. oleg tega morajo biti izpolnjeni pogoji (kumulativno) za nastanekobstoj dr2ave ( toso pogoji za nastanek dr2ave, ne pa tudi za mednarodnopravno sujektiviteto)* določenteritorij, stalno prebivalstvo, izključna in najvi1ja oblast, ki mora biti efektivna oz. suverena.<a mednarodnopravno subjektiviteto se 1e zahteva* ko je bila dr2avna oblast sposobna involjna komunicirati z drugimi subjekti mjp, ko se začne dr2ava ravnati po pravilih mjp, ko

 jo začnejo priznavati tudi druge dr2ave in mednarodne organizacije #ed subjekte # polegdr2ave spadajo 1e* narodi oz. nacije, ki se borijo za samostojnost (pod določenimi pogoji),mednarodne organizacije (samo vladne), posamezniki (subjekti # v nastajanjuD dobivajovedno več pravic).

) Kdaj je Sloenija #os"ala s*jek" 0, in na #odlagi ka"e%ega dok*&en"a %ionskadekla%acija)'akrat, ko je po določilih #0 postala nosilec pravic in obveznosti, ko je začela delovati po

 predpisih #0 in ko je bila #0ju neposredno podvr2ena, oziroma, ko je imela določenoozemljeteritorij (mednarodno priznanje dr2avnih meja ni obvezno), to smo imeli ob

samosvojitvi, ko smo imeli stalno prebivalstvo (tega smo ob samosvojitvi imeli), ko je naozemlju bila izključna in najvi1ja oblast, ki je bila efektivna in suverena to smo dokazali, kose je slo uspe1no ubranila pred 0L$. +se to so pogoji za nastanek dr2ave , ne pa tudi zamednarodnopravno sujektiviteto. ;a smo lahko postali #0 subjekt, smo morali izpolniti 1etri pogoje* ko je bila slovenska oblast sposobna in voljna komunicirati z drugimi subjektimjp (torej, ko je LO kot samostojna dr2ava stopila v stik z drugimi dr2avami (zaprosila za

 priznanje najprej smo zaprosili Fadinterjevo komisijo, ki nas je skupaj s !rva1ko priznala,na podlagi mnenja te komisije nas je priznala 1e -" decembra 8998 in potem 1e ostaledr2ave) in z mednarodnimi organizacija (ko je zaprosila za članstvo npr. ozn smo zaprosiliza članstvo kot nova dr2ava in bili sprejeti maja 8993)E ko se je začela slo ravnati po pravilihmjp (nasledstvo mednarodnih pogodb biv1e sfrj depozitarjem pri večstranskih pogodbah je

notificirala nasledstvo, ker niso avtomatično veljale za rsE npr* od junija 8998 do maja 8993 zaslo niso veljale pogodbe ozn (pravni vakuum))E ko so nas začele priznavati druge dr2ave in

3A

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 29/60

#O, kar je iz praktičnega vidika nujno, da lahko dr2ava normalno funkcionira in sodeluje zdrugimi

C) 6s"ajniki+stajniki oz. uporniki so skupina ljudi, ki nepriznavajo do tedaj enino priznano vlado v svoji

dr2avi. 6e 2elijo postati subjekti #, morajo izpolnjevati določene pogoje (iste kot dr2ava zdoločenimi razlikami)* okupirati določeno ozemlje, prebivalstvo (privr2enci), efektivnoizvr1evati oblast (navadno s silo), se dr2ijo pravil # (predvsem vojnega prava), priznanje sstrani drugih dr2av ali mednarodnih organizacij. tem dobijo omejeno mednarodnopravnosubjektiviteto (imajo status vpletenih strank) oz. začasno priznanje mednar. ubjektivitet,takrat postanejo mednarodnopravno odgovorni, hkrati pa izgubijo odgovornost do vlade, ki jene priznavajo). Ko pa vstajniki popolnoma izrinejo do tedaj priznano vlado, se več ne

 postavlja vpra1anje o njihovem priznanju kot subjekta, ampak vpra1anje priznanje nove vlade.6e pa jim uspe izboriti samostojnost na določenem ozemlju (nastane nova dr2ava), pagovorimo o priznanju nove dr2ave.

D) 3a+lika &ed d%-ao in &edn. o%gani+acijo ko" s*jek"o&a 0;r2ava* definicija (2e omenjena)E je trajni subjekt # (popolna pravna sposodnost 7 lahko jenosilec vseh pravic in obveznostiE vsi ostali subjekti # imajo omejeno prav. sposobnost)Elahko ima popolno ali omejeno poslovno sposobnost (omejeno imajo zlasti nevtralne dr2ave,ker te ne morejo sklepati vseh pravih poslov npr.* pristop k voja1kim zvezam).#O* def.* je zdru2enje dr2av na podlagi mednarodne pogodbe (seveda le vladne, kjer soustanoviteljice dr2ave)E pravno sposobnost imajo omejeno (določena v statutu organizacije)E

 prav tako je omejena tudi poslovna sposobnost (ne morejo sklepati vseh pravnih poslov vokviru #)E ima svoja pravila in organeE pravna sposobnost organizacije je ločena od pravnesposobnosti dr2ave, ki je njena ustanoviteljicaE so subjekti #, pa vendar nimajo enakih

 pravic kot dr2ave.

E) %ionska dekla%acija in AK adin"e%jea a%i"%a-na ko&isija)omen FK ( ;an po osamosvojitvi je lovenijo napadla jugoslovanska vojska (agresija 0L$na LO) t.i. desetdnevna vojna. ;a bi se sklenilo premirje, je bila ?.?.8998 sprejeta Frionskadeklaracija* med lo in B0 (po političnem pokroviteljstvu -")E namen* ustavljenasovra2nost na ozemlju LO in omogočiti pogajanja o prihodnosti Y"> ozemljaE LO je za trimesece zamrznila osamosvojitvene aktivnosti (moratorij) , od lovencev so sodelovali*Kučan, eterle, upel, ;rnov1ek in Fučar E pogajanja so trajala 8: ur, preden so sprejeliskupno deklaracijo. +se strani so se strinjale, da je potrebno spo1tovati naslednja načela, da bise zagotovila mirna re1itev* le jugoslovanski narodi sami lahko odločijo o svoji prihodnostiE

nastal je polo2aj, ki ga je potrebno nadzirati in se pogajati z različnimi stranmiE s pogajanji je potrebno začeti takojE vse strani se bodo vzdr2ale enostranskih korakov in predvsem vsehnasilnih dejanj. -" in njene članice pa bodo nudile pomoč pri iskanju re1itev za krizo le, če se

 bodo upo1tevala načela F;. omen Fadinterjeve arbitra2ne komisije* pri osamosvojitvi*A.decembra 8998 je F$K ugotovila, da je B0 razpadla, ker ni več predstavljala volje vsehčlanic biv1e federacije (vseh republik). 'ako lo kot !+ sta v svojih temeljnih oz.ustanovnih listinah ponovili te ugotovitve F$K. +loga* podati svoje mnenje o vseh

 pomembnih pravnih vpra1anjih, ki so nastala z razpadom B0 in izvesti procese na čim boljmiren način. pri priznavanju* LO je podala svojo pro1njo za priznanje F$K. 'a je ugotovila,da LO izpolnjuje pogoje. otem je -" 8C. decembra 8998 priznala LO in !+ sočasno. 'o

 priznanje je začelo veljati 8:. januarja 8993. 'orej, -u je priznala LO na podlagi ;eklaracije

o 0ugoslaviji, sprejete na izrednem ministrskem zasedanju - in na podlagi mnenja F$K.

39

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 30/60

F) S ka"e%i& dok*&en"o& je Sloenija %a+glasila sojo neodisnos"?3:. C. 8998 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev 'emeljne ustavnelistine o samostojnosti in neodvisnosti 7 torej s temeljno "L o samostojnosti inneodvisnosti je LO razglasila neodvisnost.

G) Kako in s ka"e%i& ak"o& je E #%i+nala Sloenijo?8C.83.8998 je pri1lo do priznanja LO in ! sočasno 7 priznanje je začelo veljati 8:.8.8993, pri tem so bila v celoti upo1tevana t.i. !-L&%=K$ %$6-L$.riznana je bila na podlagi ;eklaracije o 0ugoslaviji sprejete na izrednem ministrskemzasedanju - (8C.83.8998) @ na podlagi mnenja F$K 

9) Kako je Sloenija nasledila &edna%odne #ogode, ki so +ae+oale J*goslaijo?6e ni drugače dogovorjeno (in z izjemo dr2avnih mej), veljajo za pridobljeno območjemednarodne pogodbe dr2ave naslednice in ne predhodnice (lovenija je notificirala sukcesijo

 po posameznih sklopih mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila B0).

I) 5akaj #%ai&o, da je !lo #%i&e%* Sloenije in d%*gi/ %e#*lik J*goslaije +a %a+#adin ne +a odce#i"e d%-a?B0 7 LO, !, F&! in #K trdijo, da je 1lo za razpad in da so vse nove dr2ave naslednice,ki so enakopravne. <0 pa trdi, da je 1lo za odcepitev in trdi, da je sama edina naslednicaB0 in nadaljuje njeno zunanjepolitično vlogo. 'emeljno vpra1anje ob razpadu* ali sprejetitezo o kontinuiteti 0ugoslavije (njene zgodovinske korenine in politični razlogi) ali tezo oenakopravnosti vseh petih naslednic. Brancija je 2elela imeti neko vlogo pri urejanju posledicrazpada, zato je predlagala arbitra2o ustanovljena je bila arbitra2na komisija (od katere so

 pričakovali, da bo ponudila pravne re1itve o kontinuiteti 0ugoslavije). ;ajala naj bi arbitra2namnenja priporočilnega značaja Konferenci o 0ugoslaviji. rvo mnenje arbitra2ne komisije PB0 je v fazi razpadanja in na njenem ozemlju nastajajo nove dr2ave. #aja 8993ugotovljeno, da je proces razpada končan.

0) Kak!na je %a+lika &ed ses"aljeni&i in *ni"a%ni&i d%-aa&i;naedi"e #o da #%i&e%a+a sako?estavljene dr2ave so dr2ave, ki tvorijo več teritorialnopolitičnih enot, ne glede na ustavni

 polo2aj. <godovinsko gledano poznamo več sestavljenih dr2av* 8. personalna unija 7sestavljena iz dveh ali več dr2av, ki jih dru2i skupnost enega vladarja. ;anes jih ni več (včasih+F in !annover). 3. ealna unija 7 nameravana stalna zveza dveh dr2av, ki imata skupnegamonarha (npr. $vstroOgrska) in isto # subjektiviteto. 4. Konfederacija 7 zveza dr2av, ki seustanovi z mednarodno pogodbo z namenom skupnega doseganja določenih ciljev. 5.

Bederacija 7 zvezna dr2ava, ki temelji na dr2avnopravnem temelju, ustavi. -nostavne aliunitarne dr2ave so tiste, v katerih obstaja enoten sistem oblasti, ki obvladuje celotno dr2avnoozemlje (npr. lovenija).

K) Kak!na je %a+lika &ed #e%sonalno in %ealno *nijo?8.personalna unija 7 sestavljena iz dveh ali več dr2av, ki jih dru2i skupnost enega vladarja.;anes jih ni več (včasih +F in !annover). ;o personalne unije je ponavadi pri1lo zdedovanjem, s poroko ali z izvolitvijo vladarja ene dr2ave za vladarja druge dr2ave.ersonalna unija ni subjekt # (vsaka dr2ava zadr2i svojo popolno neodvisnost v notranjihzadevah in mednarodnopravno subjektiviteto)E 3.realna unija 7 nameravana stalna zveza dvehdr2av, ki imata skupnega monarha (npr. $vstroOgrska) in isto # subjektiviteto. ;r2avi sta

namenoma razdelili pristojnosti in organe. omemben je tudi namen stalnosti. %avzven

4G

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 31/60

nastopata kot enoten pravni subjekt, čeprav gre za ločene mednarodne enote (suverenedr2ave). #ed njima je mo2nost vojne izključena.

L) Kaj je konfede%acija in na kak!ni #%ani #odlagi nas"ane?Konfederacija 7 zveza dr2av, ki se ustanovi z mednarodno pogodbo (konfederalno pogodbo) z

namenom skupnega doseganja določenih ciljev. 6lani dr2av zadr2ijo # sposobnost inozemlje, vendar imajo skupno zunanje zastopanje. Konfederativne ideje se danes pojavljajo predvsem na konfliktnih območjih (/iper, F&!,D)E

0) Kdo je s*jek" &edna%odnega #%aa fede%aciji in +akaj?Bederacija je zvezna dr2ava 7 samo zvezni organi so subjekt #. ogodbe sklepa federacija.roblem so rezerve* federalna klavzula. Y"* samo zveza je lahko sklepala, morala pa je prejdobiti pristanek republi1kih skup1činE republike so lahko sklepale le za finančne obveznosti zanjihova področja. $vstrija* 89AA ustavna reforma. ;e2ele lahko sklepale sporazume zdr2avami, ki mejijo na $vstrijo in so potrebovale za to soglasje vlade oz. so jo morale o temobvestiti. =vica* Kantoni so poobla1čeni za sporazume s področja javne sfere in policijska

sodelovanja, pogajanja. <vezna vlada mora proučiti te sporazume. edaj v teku ustavnareforma, ki bo 1e povečala pristojnosti kantonov. klenili 1e preko 5G takih sporazumov.

 %emčija* pogodbe sklepa zveza po predhodnem konzultiranju de2el, de2ele pa lahko sklepajotake pogodbe le s pristankom zvezne vlade.

N) Kak!ne so #%is"ojnos"i De-ele Ko%o!ke sosednji As"%iji #%i skle#anj* &ed.#ogod?#ednarodne pogodbe načeloma sklepa zvezni predsednik na zahtevo zvezne vlade alizveznega ministra, ki ga pooblasti zvezna vlada. olitične mednarodne pogodbe, kispreminjajo ali dopolnjujejo zakonodajo, mora predhodno potrditi dr2avni zbor. <vezni

 predsednik lahko pooblasti zvezno vlado ali pristojne člane zvezne vlade za sklepanje posebnih skupin mednarodnih pogodb, ki niso politične in ki ne spreminjajo ali dopolnjujejozakonodaje. + skladu z zvezno ustavo $vstrije ima devet zveznih de2el razen zveznega(ustavnega) prava tudi svoje de2elno (ustavno) pravo. ;e2elno ustavno pravo ne sme biti vnasprotju z zveznim ustavnim pravom, in mu je zato podrejeno. +seeno načeloma ne obstaja

 prednostna razvrstitev zveznih in de2elnih pravnih določb. azen tega lahko de2ele od leta89AA sklepajo mednarodne pogodbe v zadevah, ki spadajo na njihovo področje dejavnostiEvendar ima zvezna vlada 1e vedno prednost v zunanjih zadevah.

O) Kaj je fede%acija?Bederacija 7 zvezna dr2ava, ki temelji na dr2avnopravnem temelju (ustavi). 0e en subjekt #,federalne enote (dr2ave, republike, province, de2ele ali pokrajine) pa niso subjekti # ("$,

 %emčija). +pra1anje je v pogodbeni sposobnosti federalnih enot. $li imajo federalne enoteomejeno # subjektiviteto, je odvisno od ustave in prakse (samo ustava brez prakse ni dovolj,ker mora biti subjekt # efektivni). + dvomu gre pristojnost federaciji, ne enotam (federacijav ustavi prena1a pristojnosti na enote). amo federacija lahko sklepa mednarodne pravne

 posle (izjeme so odvisne od ureditve v federalni ustavi) 7 to je t.i. ameri1ki model federacije,ki je prevladujoč. Bederacije odgovarjajo za izvajanje oz. neizvajanje mednarodnih pogodbdrugim pogodbenim strankam 7 obstajata dve re1itvi* 8.federalna klavzula 7 določba, ki sevnese v mednarodno pogodbo, ki jo sklepa federacija in s katero se federacija obve2e le kobveznosti prizadevanja (in ne uspeha) za izvr1evanje mednarodne pogodbe na zakonodajnih

 področjih, kjer so pristojne federalne enote. ;ejansko to pomeni, da federacije ne odgovarjajoza neizpolnjevanje pogodbe s strani federalne enote, federacija pa si mora v tem primeru

 prizadevati, da bodo pristojni organi federalnih enot izpolnjevali obveznosti iz pogodbe.+ključitev te klavzule je včasih le sredstvo za izmikanje odgovornostiE 3. ustava vsebuje

48

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 32/60

ustavno pooblastilo za zakonodajno urejanje s strani federacije za primere (področja), ki jihureja mednarodna pogodba.

S) Kako skle#ajo &edna%odne #ogode As"%ija, 7ica in Ne&'ija?$vstrija* 89AA ustavna reforma. ;e2ele lahko sklepale sporazume z dr2avami, ki mejijo na

$vstrijo in so potrebovale za to soglasje vlade oz. so jo morale o tem obvestiti.=vica* Kantoni so poobla1čeni za sporazume s področja javne sfere in policijska sodelovanja, pogajanja. <vezna vlada mora proučiti te sporazume. %emčija* pogodbe sklepa zveza po predhodnem konzultiranju de2el, de2ele pa lahko sklepajotake pogodbe le s pristankom zvezne vlade.

7) 5akaj se +a d%-ao &es"a 6A4IKAN naaja, da je SI GENE3IS s*jek" 0?+atikan je ozemlje s posebnim statusom, ki ga upravlja /erkev. Kot subjekt # največkratnastopa veti sede2 (pape2) in ne dr2ava +atikan. ;iplomatski predstavniki so akreditirani privetem sede2u in ne +atikanu, kot dr2avi. #ednarodne pogodbe za dr2avo +atikan sklepaveti sede2 in ne dr2ava. veti sede2 je član #O in ne +atikan.

veti sede2 kot subjekt #, ki ni posvetne narave, zastopa in uresničuje interese dr2ave+atikan, ki je posvetne naraveD.

1. 0EDD3BA6NO SODI78E 6 9AAG A) %ani i%i *s"anoi"e in deloanja : kdaj, kje, s 'i&, kje i&a sede-?talno mednarodno sodi1če v !aagu oz. stalno mednarodno sodi1če miru in pravičnosti jeosnovano v !aagu z "L O<%. 0e poglavitni sodni organ O<% (imajo jih več). tatut talnegameddr2avnega sodi1ča (#) je sestavni del "L O<%, pravna podlaga za njegovo delovanje

 pa je tudi oslovnik #. +se dr2ave članice <% so ipso facto pogodbene stranke #."stanovljeno je bilo leta 895:. < ustanovitvijo O<% je bilo vzpostavljeno #eddr2avnosodi1če kot eden poglavitnih organov nove organizacije. %ovo sodi1če je prevzelo tudi statuttalnega meddr2avnega sodi1ča (v skoraj identičnem besedilu) in stavbo v !aagu.

) %is"ojnos" in #%ana na%aa odlo'ristojnosti* je določena z namenom, nalogami in sestavo sodi1ča, odvisno od sporazumastrank. ristojnost sodi1ča ni nikomur vsiljena. + nekem konkretnem sporu je sodi1če

 pristojno samo, če so se stranke za ta spor sporazumno podredile njegovi pristojnosti.;va načina* da se spor predlo2i sodi1ču, ko je 2e nastal (s podpisom kompromisa), pristojnostsodi1ča se dogovori za bodoče spore. ristojnost je določena* stvarna pristojnost sodi1ča znjegovo funkcijo, da izreče kaj je pravoE osebna pristojnost sodi1ča, kdo se lahko pojavi predsodi1čem kot stranka (ne organizacije in ne posamezniki). odba se razglasi na javnem

zasedanju ob prisotnosti strank. odi1če lahko izvede postopek in izreče sodbo, čeprav ena odstrank ne pride na obravnavo ali ne brani svojega stali1ča. 6im je stranka pristala na pristojnost tega sodi1ča, s pasivnim obna1anjem ne more preprečiti njegovega delovanja.

C) Na'elo ko&#le&en"a%nos"ivsaka dr2ava je sama v prvi vrsti dol2na izvr1evati svojo kazensko jurisdikcijo zoper osebeodgovorne za mednarodna hudodelstva, odi1če se mora namreč izreči za nepristojno vdoločeni zadevi, če v tej zadevi 2e teče kazenski postopek v zanj pristojni dr2avi, razen če tadr2ava noče ali pa je resnično nesposobna izpeljati kazenski postopek.po1tovanje načela ne bis in idem je usklajeno z dopolnilno pristojnostjo #K. %ihče ne sme

 biti kazensko preganjan pred katerimkoli drugim sodi1čem v zadevi, v kateri je #K izreklo

obsodilno ali oprostilno sodbo.

43

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 33/60

1. 0KSA) Kdaj, kje s 'i& je ilo *s"anoljeno?#ednarodno kazensko sodi1če je bilo ustanovljeno 8.?.3GG3 na podlagi začetka veljavnostiimskega statuta. ede2 v !aagu.

) S"a%na, 'asona, osena in k%ajena #%is"ojnos" S0KS tvarna pristojnost* :. člen imskega statuta ristojnost #K je omejena zgolj na najte2jahudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto. 'o so* genocid, hudodelstva zoperčlovečnost, vojna hudodelstva in agresija. 6asovna pristojnost* #K je podana zahudodelstva, storjena po začetku veljavnosti imskega statuta, torej po 8.?.3GG3.#K postane pristojno za kazniva dejanja, opisana v :. členu imskega statuta, ko dr2ave

 pristopijo k tatutu. Osebna pristojnost*odi1če je po tatutu pristojno le za sojenje osumljencev kaznivih dejanj starej1ih od 8A let.

C) %ole& ag%esije #%i S0KS$gresija je formalno na spisku kaznivih dejanj, ki spadajo pod stvarno pristojnost #K,

vendar 1e vedno ni definirana. ripravljalna konvencija za #K mora izdelati pogoje zaizvr1itev pristojnosti. ;o takrat #K ne more izvr1evat svoje pristojnosti glede kaznivegadejanja agresije.

D) 6 'e& se S0KS *s"anoi"i %a+lik*je od 0KSJ in 0KS3?#K ustanovljeno s pogodbo, #K0 in #K pa z resolucijami + O<%.

 1. KON6ENCIJA O OD3A6 3ASNE DISK3I0INACIJE A) Kako konencija defini%a %asno disk%i&inacijo?Kot rasna diskriminacija se 1teje Rvsako razlikovanje, izključno omejevanje ali dajanje

 prednostiS na podlagi naslednjih pogojev* na temelju rase, barve ko2e, nacionalnega alietničnega poreklaE kadar imajo ta dejanja za cilj ukinitev ali spodbujanje priznanja, u2ivanjaali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svobo1čin, na enakopravni ravni, vekonomskem, socialnem, kulturnem oz. na kakr1nem koli drugem področju javnega 2ivljenja.

) Ka"e%i o%gan nad+i%a i+%!eanje konencije?Odbor za odpravo rasne diskriminacije je bil prvi nadzorni mehanizem, ki je bil v okviru O<%ustanovljen za preverjanje dejavnosti in ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, določenih vmednarodnih pogodbah s področja človekovih pravic, s strani dr2av pogodbenic."stanovitev odbora določa A. člen #ednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasnediskriminacije. 8A članov odbora prek sistema rednega poročanja dr2av nadzoruje

uresničevanje #ednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, obravnava pa lahko tudi prito2be posameznikov, dr2avljanov tistih dr2av, ki so podale izjavo po 85. čl.konvencije in s tem odboru priznale to pristojnost. Odbor mora letno poročati po generalnemtajniku > O<%, ki mu sme dajati predloge in splo1na priporočila na temelju proučenih

 poročil in podatkov, ki jih je prejel od dr2av.

C) Kak!ne so oe+nos"i d%-a do "ega o%gana?

;r2ava članica ima dol2nost poročati odboru, kako se izvajajo določbe te konvencije (O; pa mora letno poročati generalnemu tajniku O<%).

E) Kak!ne so ile s*ges"ije Sloeniji #o oddani/ #%i/ de/ #o%o'ili/ "e&* o%gan*?

44

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 34/60

Leto 8999* odbor ugotavlja, da 5 dr2ave niso oddale poročila, med njimi je bila tudi LO.<aprosila je za odlo2itev oddaje poročila 7 O; ji je pro1njo odobril.Leto 3GGG* + LO ne moremo govoriti o netoleranci na splo1no ali netoleranci protimanj1inam, etničnim, narodnostnim ali kulturnim skupinam, saj odnosi med prebivalstvomka2ejo na visoko stopnjo koeksistence in razumevanje glede specifičnih problemov manj1in in

drugih občutljivih skupin. P Odbor ugotavlja pozitivno ugotovitev. %ajpomembnej1e v prihodnosti pa so moralne vrednote mladine 7 naj bi bili odprti gledevpra1anj drugih nacionalnosti in kultur 7 to je ugotovil Odbor glede nacionalnih poročil.

1@. S6E4 E63OE A) Kdaj in kje je nas"al Se" E%o#e : ka"e%e d%-ae so ga *s"anoile in s kak!ni&ins"%*&en"o&?=ele po &&. svet. vojni so se izkristalizirali temelji, na katerih je mogoče resnično povezati-vropo. Obdobje hladne vojne je praktično izvedbo tega procesa močno upočasnilo, temelji

 pa so nastali kmalu po &&. svet. vojni. #ed njimi sta najpomembnej1a* načelo vladavine pravain spo1tovanja človekovih pravic, kar se je najprej iizrazilo v - in ideja carinske unije in

ekonomske integracije, na podlagi nem1kofrancoskega ekonomskega in političnegazbli2anja, kar se je izrazilo v ustanovitvi -vropske skupnosti za premog in jeklo in zlasti znastankom in razvojem -vropskih skupnosti. 'ako je sklenitev tatuta - 8959 pomembnenmejnik v procesu zdru2evanja -vrope.

) O%gani+acijaede2 organizacije je v trasbourgu.

C) Cilji SE/ilji so vse večja enotnost med članicami, z namenom za1čite in uresničevanja idealov innačel in omogočanje njihovega ekonomskega in socialnega napredka (8.čl. tatuta veta-vrope 8959). /ilji so torej varovati človekove pravice, pluralistično demokracijo in pravnodr2avo, ozave1čati ljudi in spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti in raznolikosti,iskati re1itve za te2ave, s katerimi se srečuje evropska dru2ba, pomagati pri uveljavljanjutrdne demokracije v -vropi s podporo političnim, zakonodajnim in ustavnim reformam.

D) Na!"ej saj = &edna%odni/ #ogod, ki so nas"ale #od ok%ilje& SE o#i!i seino?)#ed konvencijami - je najpomembnej1a -vropska konvencija za za1čito človekovih pravicin temeljnih svobo1čin, s protokoli. #ed najpomembnej1imi konvencijami - so 1e*Konvencija o izročanju, -vropska socialna listina, Konvencija o zatiranju terorizma, Listina olokalni samoupravi, Konvencija o preprečevanju mučenja in Okvirna konvencija o za1čiti

narodnih manj1in.E) Kak!na je %a+lika &ed Se"o& E%o#e in E%o#ski& se"o&?-vropski svet najvi1je politično telo "nije, ki ga sestavljajo predsedniki dr2av ali vlad članic"- ter predsednik evropske komisije. "veden je bil leta 89?5 na predlog %emčije in Brancijekot politična koordinacija v obliki stalnih srečanj na najvi1ji ravni. vet -vrope pa je od-vropske unije povsem neodvisna mednarodna organizacija 54 članic s sede2em vtrasbourgu.

F) Ali so 'lanice SE sa&o d%-ae i+ e%o#ske celine?6lanica - lahko postane vsaka evropska dr2ava pod pogojem, da sprejema načelo vladavine

 prava in jamči človekove pravice in temeljne svobo1čine vsakomur, ki je pod njeno oblastjo.

45

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 35/60

G) S"%*k"*%a, na'in olikoanja in odgoo%nos" #osa&e+ni/ o%gano SE?>lej naslednje vpra1anje.

9) O#i!i s"%*k"*%o njegoi/ o%gano>eneralni sekretar veta -vrope je v celoti odgovoren za strate1ko vodenje delovnega

 programa veta in proračunaE nadzoruje tudi tekoče upravljanje organizacije in sekretariata. 0edepozitar -vropske konvencije človekovih pravic. Odbor ministrov je telo, v katerem sesprejemajo odločitve veta -vrope. estavljajo ga zunanji ministri vseh dr2av članic alinjihovi stalni diplomatski predstavniki v trasbourgu. 'o je vladno telo, v katerem je mogočeenakopravno razpravljati o stali1čih posameznih dr2av do te2av, s katerimi se srečuje evropskadru2ba, in hkrati tudi skupni forum, na katerem se oblikujejo vseevropski odgovori na takeizzive. + sodelovanju s arlamentarno skup1čino je Odbor ministrov varuh temeljnih vrednotveta in nenehno nadzoruje, da dr2ave članice ravnajo skladno s prevzetimi obveznostmi.arlamentarna skup1čina je po statutu veta -vrope eden od dveh glavnih organov veta inzastopa glavne politične te2nje njegovih dr2av članic. kup1čina se 1teje za gonilno silo pri1irjenju evropskega sodelovanja na vse demokratične dr2ave v -vropi.

I) Kaj je "o kong%es lokalni/ in %egionalni/ olas"i e%o#e, kako je ses"aljen in kak!neso njegoe #%is"ojnos"i? Konferenca lokalnih in regionalnih organov -vrope je posvetovalni organ, ki predstavljalokalne in regionalne oblasti. Konferenca daje predloge odboru ministrov z namenom

 pospe1evanja lokalne in regionalne samouprave.

21. DILO0A4SKI IN KON5LA3NI 3EDS4A6NIKIKonencije,ki *%ejajo "o "e&o %ajpomembnej1a mednarodna pogodba je ;unajska konvencija o diplomatskih odnosih89C8, prilo2ena sta ji dva protokola* o pridobivanju dr2avljanstva in o obveznem re1evanjusporov. ;unajska konvencija o konzularnih odnosih 89C4, prilo2ena protokola o

 pridobivanju dr2avljanstva in o obveznem re1evanju sporov. poleg omenjenih dvehtemeljnih konvencij je bilo v okviru O<% sprejetih 1e nekaj drugih pogodb, ki nimajokodifikacijske narave, temveč na novo urejajo določena vpra1anja diplomatskih odnosov. #ednjimi je Konvencija o specialnih misijah. 'ri konvencije se nana1ajo na pravne odnosediplomacije* Konvencija o privilegijah in imunitetah <dru2enih narodov, Konvencija o

 privilegijih in imunitetah specializiranih agencij in ;unajska konvencija o predstavljanjudr2av v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalne narave.

G) Na!"ej %a+%ede kon+*la%ni/ #%eds"ani!"e>eneralni konzulat, konzulat, vicekonzulat, konzularna agencija.

9) 3a+lika &ed ak%edi"ini& #is&o& in #a"en"ni&$kreditivno pismo* o ;unajski konvenciji se smatra, da je 1ef diplomatske misije prevzelfunkcije v dr2avi, pri kateri se akreditira, ko je predlo2il akreditivno pismo ali ko je sporočilsvoj prihod in predlo2il prepis akreditivnega pisma ministru za zunanje zadeve dr2ave, prikateri se akreditira ali pri nekem drugem ministrstvu (po dogovoru ali praksi). $kreditivno

 pismo je dokument, ki ga dr2ava po1iljateljica (oz. 1ef dr2ave ali minister za zunanje zadeveče gre za odpravnika poslov) posreduje pristojnim organom dr2ave sprejemnice in s katerim

 priporoča 1efa misije. odpi1e ga 1ef dr2ave po1iljateljice, v njem navede osebne podatke 1efa

misije, pri čemer gre za neke vrste legitimacijo. atentno pismo ali notifikacija o imenovanju*+odja konzulata dobi od dr2ave po1iljateljice pooblastilo v obliki patentnega pisma ali kak1no

4:

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 36/60

 podobno listino, ki se izda za vsako imenovanje posebej. + listini se navaja*in pojasnjujekonzulova funkcijaEime in priimek konzulaEvrsta in razred oz. rang konzulaEkonzularnoobmočjeEsede2 konzulata. + nasprotju z akreditivnim pismom, ki je naslovljeno na dr2avnega

 poglavarja dr2ave sprejemnice, ima patentno pismo naslov Z+sem, ki jih to zadevaZ. azlika jetudi v načinu predajeE patentno pismo dr2ava po1iljateljica po1lje po diplomatski ali drugiustrezni poti.

I)8as"ni kon+*l6astni konzuli so osebe, ki jih dr2ava po1iljateljica izbere med uglednimi osebami, dr2avljanidr2ave sprejemnice ali njeni dr2avljani, ki tam prebivajo, ter u2ivajo zaupanje, da bodo lahko

 primerno opravljali konzularne naloge.  %ajpogosteje so to domačini, ki se ukvarjajo strgovino ali industrijo, odvetniki ali druge osebe prostih poklicev v tujem mestu ali

 pristani1ču. <<< določa, da so to osebe izmed dr2avljanov sprejemne dr2ave ali epublikelovenije, bivajočih v tujini, ki u2ivajo ugled in dajejo polno zaupanje, da bodo lahko

 primerno opravljali konzularne naloge. 6e gre za dr2avljane sprejemne dr2ave, svoje

dr2avljanstvo obdr2ijo. &zraz Zčastni konzulZ pomeni tudi, da za opravljanje svojih funkcij ne prejemajo plače, temveč jih opravljajo kot častno slu2bo. tro1ke za delovanje konzulatakrijejo častni konzuli sami, razen potnih stro1kov in denarnih podpor dr2avljanom ,

 priskrbi pa se jim tudi pisarni1ki material, kolke, zastavo in grb, kompenzira stro1ke za po1tnino, telefonske račune,D + ZzamenoZ za to imajo čast opravljati za dr2avo po1iljateljicodr2avna oblastnoupravna dejanja in biti v sprejemnici član konzularnega zbora, ki ga vodidoIen konzularnega zbora. ostopek imenovanja in razre1evanja je enak kot za kariernekonzuleE imenuje in razre1uje jih vlada na predlog ministra za zunanje zadeve, ki jim izda

 patentno pismo. ;r2ava sprejemnica častnemu konzulu izda eksekvaturo. <a častnega konzulase ne zahteva posebna izobrazba, saj to opravljajo kot častno slu2bo in postransko zaposlitev.6astni konzuli ne opravljajo vseh konzularnih funkcij, njihova naloga je predvsem

vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, ekonomskih, kulturnih in znanstvenih odnosov meddr2avama. "kvarjajo se torej predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist po1iljateljice.

J) Naloge kon+*la%nega #%eds"anika1čiti interese dr2avljanov dr2ave po1iljateljice in same te dr2ave, nudi pomoč dr2avljanomsvoje dr2ave, nudi pomoč ladjam pod zastavo svoje dr2ave in zračnim plovilom, ki so v njejregistrirani, razvija razvoj trgovinskih, kulturnih in drugih prijateljskih odnosov med svojodr2avo in dr2avo sprejemnico, uporablja dopustna sredstva za spoznavanje gospodarskih,trgovskih in kulturnih razmer dr2ave sprejemnice. Opravlja vse vrste notarskih poslov(matičarskih opravil), za1čita interesov v zapu1činskih zadevah, mladoletnih in pravilnonesposobnih oseb, pri nastopanju pred sodi1či,dostavljanje različnih pravnih aktov in

zahtevkov, opravljanju drugih konzulatu zaupanih funkcij. %ekatere funkcije so take, da jihkonzulati izrecno izvajajo v korist dr2ave po1iljateljice (za1čita interesov svoje dr2ave). ;rugevrste funkcij so take, ki jih konzulati izvajajo izrecno v korist dr2avljanov svoje dr2ave, s tem

 pa posredno tudi v korist svoje dr2ave (izdaja potnih listin). Bunkcije, ki jih konzulati izvajajov korist tako dr2avljanov dr2ave po1iljateljice, dr2ave sprejemnice kot tudi tretjih dr2av(izdajanje raznih obvestil, vizumov,D). %e glede na privilegije in imunitete imajo osebe, ki

 jih u2ivajo dol2nost* spo1tovati zakone in predpise dr2ave sprejemniceE upo1tevati prepovedvme1avanja v notranje zadeve dr2ave sprejemniceE upo1tevati prepoved uporabljati prostoremisije za namene, ki niso zdru2ljivi z opravljanjem konzularnih nalog. 'o ne izključujemo2nosti, da so v delu zgradbe, v kateri so prostori konzulata, tudi uradi drugih teles aliagencij, če so ti prostori ločeni od tistih, ki jih uporablja konzulat. + tem primeru se ti uradi

 po konvenciji ne 1tejejo kot del konzularnih prostorovE podrediti se obveznosti gledezavarovanja za civilno odgovornost za uporabo vozila, ladje ali letalaE upo1tevati prepoved

4C

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 37/60

kariernih funkcionarjev opravljanja svobodnega poklica ali trgovinske dejavnosti za osebnidobiček.

K) %ana #odlaga, ki *%eja kon+*la%no #%ao ;unajska konvencija o konzularnih odnosih (89C4) tudi enaka opcijska protokola kot

;K;OE Konvencija veta -vrope o konzularnih funkcijah (89C?)E bilateralne konzularnekonvencije natančneje in navadno bolj ugodno re1ujejo konzularne odnose med dr2avamaE  pravila mednarodnega običajnega prava.

L) Kaj #o&eni, da je kon+*la%ni #%eds"ani neki d%-ai %a+gla!en +a #%esona no g%a"a'o lahko stori dr2ava sprejemnica vselej in  brez obrazlo2itve. 6lana diplomatskega osebja serazglasi za persono non grato, druge člane osebja misije se razglasi za nesprejemljivo osebo.;r2ava po1iljateljica mora tak1no osebo odpoklicati ali zaključiti njeno funkcijo. azglasitevza persono non grato lahko dr2ava sprejemnica opravi 1e pred prihodom sporne osebe vanjo.6e dr2ava po1iljateljica tak1ne osebe ne odpokliče ali zaključi njene funkcije v razumnemroku, je lahko dr2ava sprejemnica ne priznava več za člana specialne misije.

22. 0EDNA3ODNA 9DODELS46AKa+enski +akonik 3S, kako ji/ *%eja : 'leni35:.čl. 7 pranje denarja (Kdor denar ali premo2enje, za katero ve, da je bilo pridobljeno skaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarskidejavnosti se kaznuje z zaporom do petih let), 883.čl. 7 spravljanje v su2enjsko razmerje(Kdor s kr1itvijo pravil mednarodnega prava spravi drugega v su2enjsko razmerje, kupi,

 proda, izroči drugi osebi ali posreduje pri nakupu, prodaji ali izročitvi take osebe ali 1čuvadrugega, naj proda svojo svobodo ali svobodo osebe, ki jo pre2ivlja ali zanjo skrbi, se kaznujez zaporom od enega do desetih let), 44G.čl. 7 napad na varnost zračnega prometa (Kdor spraviv nevarnost let letala, tako da prinese v letalo razstrelivo ali druge podobne naprave ali snovi,uniči ali po1koduje navigacijske naprave na letalu ali napravi na njem kak1no drugo 1kodo alidaje napačna obvestila v zvezi z letom, ali s kr1itvijo varnostnih navodil, se kaznuje zzaporom od enega do desetih let), 448.čl. 7 uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih zavarnost zračnega prometa, 4?8.čl. 7 ogro2anje oseb pod mednarodnim varstvom (Kdor ogrozivarnost osebe, ki je pod mednarodnim pravnim varstvom, z resno gro2njo, da bo napadel njo,njene uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom odenega do desetih let), 8GG.čl. 7 genocid Kdor uka2e ali stori z namenom, da bi v celoti alidelno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino se kaznuje z zaporomnajmanj petnajstih let).

C. Ink%i&inacija( s*-enjs"a, &edn./*dodels"e le". #%o&e"*, &ed./*dod. glede &edn.a%oani/ ose, #%anja dena%ja$%0- ;-%$0$* Konvencija <% o transnacionalnem organiziranem kriminalu l. 3GGGalermo, Kot K; pranje premo2enjske koristi, ki izvira iz K;."-%0'+O* repoved su2enjstva in praks podobnih su2enjstvu, urejajo Konvencije osu2enjstvu, ;odatna konvencija o odpravi su2enjstva, trgovine s su2nji, ustanov in prakse,

 podobne su2enjstvu, in drugi mednarodni instrumenti. Konvencija o su2enjstvu zavezujedr2ave pogodbenice, da dejanja, ki so prepovedana v skladu s konvencijo, določijo kotkazniva 7 C. čl. rav tako je prepovedan prevoz su2njev iz ene dr2ave v drugo, sodelovanje pri

 prevozuE Konvencija o zatiranju trgovanja z ljudmi in izkori1čanja prostitucije nalagadr2avam pogodbenicam, da uredijo to kot kazniva dejanja. <asu2njevanje prepovedujeta

statuta sodi1č za nekdanjo 0ugoslavijo in za uando, kot tudi statut #K.

4?

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 38/60

O>O$%0- +$%O'& <$6%->$ O#-'$* K<8 %apad na varnost zračnega prometa 44G. členO'& +$O+$%&# O-F$#* ; proti osebam pod mednarodno za1čitoM ;unajskakonvencija o diplomatskih odnosih določa, da so prostori diplomatske misije in diplomatski

 predstavniki nedotakljivi. 'ak1na za1čita pa se je ob 1tevilnih terorističnih napadih na

diplomatska predstavni1tva in njihovo osebje izkazala za nezadostno. ;a bi dr2ave omejileteroristične napade na osebje pod mednarodno za1čito, so sprejeli Konvencijo o preprečevanjuin kaznovanju k.d. zoper osebe pod mednarodno za1čito, v1tev1i diplomatske agente.Konvencija prepoveduje ubijanje, ugrabitve oseb, ki so pod mednarodno za1čito, ali odvzem

 prostosti tem osebam. repoveduje tudi nasilne napade na prostore diplomatskih misij,zasebne prostore za1čitenih oseb in njihova prevozna sredstva, če lahko ta dejanja ogrozijonjihovo osebnost, svobodo ali dostojanstvo.>-%O/&;* 8GG. 6len K<8.

2$. 0EDNA3ODNO3A6NI OLOBAJ 0ANJ7IN 6 E Kaj dolo'a 9elsin!ka lis"ina glede a%s"a &anj!in E%o#i?

!elsin1ka listina (89?:)* ;oloča načelo varstva človekovih pravic s strani ;6 in s tem tudispo1tovanje pravic manj1in (samo individualne pravice). Omogoča oziroma je pa od vsake;6 posamezno odvisno ali bo določene manj1ine v svoji dr2avi priznala ali ne (če jih dr2avane prizna, potem te ne obstajajo) 7 slabo varstvo, ker je obstoj manj1in odvisen od subjektivnevolje dr2ave.

Kdo je la/ko isoki ko&isa% O6SE +a na%odnos"ne &anj!ine, kdo ga i&en*je, kakodolgo "%aja njego &anda" in kak!ne so njegoe nalogeoglasno ga imenuje ministrski svet na predlog stalnega sveta za dobo 4 let (največ dva kratzapored).

O#i!i seino in na'in deloanja nad+o%nega &e/ani+&a E%o#ske oki%ne konencije o#%aica/ na%odnos"ni/ &anj!in, s#%eje"a 1@@<, #od#isana 1@@=0e prvi mednarodni multilateralni instrument varstva manj1in, ki ima pomanjkljivost, ker grele za okvirno konvencijo in ker ne govori o kolektivnih pravicah manj1in, ampak zgolj oindividualnih. 'a konvencija postane zavezujoča prvi dan meseca po izteku tri mesečnegaobdobja, 1teto od dneva, ko je 83 ;6 veta -vrope privolilo, da jih ta konvencija zavezuje.Odbor ministrov spremlja izvajanje te konvencije s strani ;6. omaga pa mu odborstrokovnjakov (svetovalni odbor), katerega člani morajo imeti priznano strokovno znanje s

 področja varstva manj1in. Odbor ministrov določi sestavo strokovnjakov, njihov poslovnik...

S ka"e%i&i ak"i O5N so +a!'i"ene #%aice sloenski/ &anj!in in &e/ani+&i +a nji/onad+o%<a1čita manj1in se v okviru O<% povezuje s splo1no za1čito človekovih pravic."L O<% (895:) 7 nima izrecnih določb o varstvu manj1in, temelji pa na načelunediskriminacije in spo1tovanja človekovih pravic.Konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida (895A)*  je prvi pozitivnopravni elementvarstva manj1in in predvideva kazensko odgovornost za uničenje nacionalne, verske alietnične skupine. 0e prvi pravni predpis v zvezi z varstvom manj1in in pomeni prvi dokumentna področju človekovih pravic, ki se nana1a na genocid. plo1na deklaracija človekovih

 pravic (895A)*  poudarek je predvsem na invididualnih pravicah* enakost, svoboda gibanja, prepoved diskriminacije... (ne omenja pravic maj1in). <a nadzor nad izvajanjem te konvecije

skrbi Odbor za človekove pravice.

4A

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 39/60

3?. člen #ednarodnega pakta o dr2avljanskih in političnih pravicah (#;) 89CC sprejet,začel veljati 89?C*  pri tem členu je odigrala pomembno vlogo odkomisija za preprečevanjediskriminacije in za1čito manj1in, ki je pripravila besedilo člena o pravicah pripadnikovetničnih, verskih in jezikovnih manj1in, ki je kasneje postal člen #;. <a nadzor nadizvajanjem te konvecije skrbi Odbor za človekove pravice.

Konvencija <% o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (89C:)* ta konvencija govori o tem,da pravice pripadajo vsem ljudem, ne glede na raso, barvo ko2e ali etnično poreklo pravice insvobo1čine, ki so zajete v plo1ni deklaracij človekovih pravic. <a nadzor nad izvajanjem tekonvencije skrbi Odbor za odpravo rasne diskriminacije.;efinicija rasne diskriminacije* vsako razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje

 prednosti na podlagi rase, barve ko2e, nacionalnega ali etničnega porekla, kadar imajo tadejanja namen ali dejanski učinek onemogočiti komurkoli enakopravno priznavanje, u2ivanjeali uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svobo1čin na političnem, gospodarskem,socialnem, kulturnem ali drugem področju javnega 2ivljenja ali ga za vse to prikraj1ati.;eklaracija <% o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manj1in*sprejela jo je > <% leta 8993. prejeta je bila zaradi kontradiktornega razvoja glede manj1in

in odnosa matičnih dr2av do njih. O<% je 2elela zbrati vse pravice o manj1inah v enideklaraciji, da se jim da večjo te2o. redstavlja enega prvih dokumentov, ki se nana1a izrecnona manj1ine. ;eklaracija vsebuje 9 členov, govori pa predvsem o tem, da morajo dr2avevarovati obstoj in narodno ali etnično, versko in jezikovno identiteto manj1in znotraj svojihozemelj ter da lahko pripadniki manj1in uresničujejo svoje pravice brez kakr1ne kolidiskriminacije tako kot posamezniki, kakor tudi v skupnosti z drugimi člani svoje skupine.

Kako *%eja s%s"o &anj!in se" e%o#eartikulirano pravo glede varstva manj1in v -vropi. -vropska konvencija o pravicah intemeljnih svobo1činah (89:G) @ 85 protokolov* je najsplo1nej1i in1trument, ki prepovedujediskriminacijo pripadnikov manj1in. "2ivanje pravic in svobo1čin iz Konvencije je zajamčenovsem osebam, ki bi bile kakor koli prizadete z ukrepi oblasti neke dr2ave članice. ;r2avemorajo zagotavljati pravice in svobo1čine iz konvencije vsem, brez kakr1ne kolidiskriminacije na osnovi njihovega spola, rase, barve ko2e, jezika, vere, političnega alidrugega prepričanja, narodnostnega ali socialnega porekla, pripadnosti manj1ini, imetja,rojstva ali kakega drugega statusa.

Okvirna konvencija o pravicah narodnih manj1in (sprejeta8995, podpisana 899:)*0e prvi mednarodni multilateralni instrument varstva manj1in, ki ima pomanjkljivost, ker grele za okvirno konvencijo in ker ne govori o kolektivnih pravicah manj1in, ampak zgolj oindividualnih. 'a konvencija postane zavezujoča prvi dan meseca po izteku tri mesečnega

obdobja, 1teto od dneva, ko je 83 ;6 veta -vrope privolilo, da jih ta konvencija zavezuje.Odbor ministrov spremlja izvajanje te konvencije s strani ;6. omaga pa mu odborstrokovnjakov (svetovalni odbor), katerega člani morajo imeti priznano strokovno znanje s

 področja varstva manj1in. Odbor ministrov določi sestavo strokovnjakov, njihov poslovnik...-vropska listina o regionalnih in manj1inskih jezikih (8993E LO jo je podpisala 899?,ratificirala pa 3GGG)* določa vsebino ukrepov, ki naj bi jih izvajale dr2ave za razvijanjeuporabe regionalnih in manj1inskih jezikov v javnem 2ivljenju. +sebuje podrobnej1e določbeo uporabi teh jezikov v izobra2evanju, sodstvu, upravi javnih slu2bah, sredstvih javnegaobve1čanja, na kulturnem področju ter v ekonomskem in socialnem 2ivljenju. redvsemvaruje pravico do ohranitve in rabe manj1inskih jezikov (kot ključne značilnosti evropskekulturne dedi1čine) tako v javnem kot zasebnem 2ivljenju in vsebina ukrepov, ki jih naj

dr2ave v ta namen izvajajo. labosti konvencije* izključuje tiste manj1ine, ki niso avtohtone indr2ave lahko izvajajo le del teh pravic iz konvencije 7 same lahko izbirajo katere pravice bodo

49

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 40/60

izvr1evale in katere ne. <ačne veljati prvi dan meseca po izteku tri mesečnega obdobja podnevu, ko je : ;6 - privolilo, da jih ta konvencija zavezuje. <a ;6, ki naknadno izrazijosoglasje po obvezi, pa prvi dan meseca po izteku treh mesecev po dnevu deponiranja listine(na voljo je vsem ;6 -). <a nadzor nad izvajanjem skrbi Odbor vladnih strokovnjakov(posvetovalni organ), ki ga imenuje Odbor ministrov - za dobo C let.

!elsin1ka listina (89?:)* ;oloča načelo varstva človekovih pravic s strani ;6 in s tem tudispo1tovanje pravic manj1in (samo individualne pravice). Omogoča oziroma je pa od vsake;6 posamezno odvisno ali bo določene manj1ine v svoji dr2avi priznala ali ne (če jih dr2avane prizna, potem te ne obstajajo) 7 slabo varstvo, ker je obstoj manj1in odvisen od subjektivnevolj dr2ave.+isoki komisar za narodnostne manj1ine* oglasno ga imenuje ministrski svet na predlogstalnega sveta za dobo 4 let (največ dva krat zapored).... čeprav ne spada pod pogodbe, je pakao pomemben.

2<. NA4OA) Kaj #o&eni k%a"ica NA4O, kdaj, kje in na #odlagi ka"e%ega dok*&en"a je il

*s"anoljen %ato je organizacija severnoatlantskega sporazuma ali tudi evernoatlantska pogodbenazveza, angle1ko %orth $tlantic 'reatI Organisation. 0e mednarodna voja1kopolitičnaorganizacija dr2av za sodelovanje na področju obrambe. Organizacija je bila ustanovljena zHashingtonsko pogodbo, sklenjeno 5. aprila 8959 in sicer kot zveza dr2av za kolektivnosamoobrambo v skladu z :8.čl. "stanovne listine O<%.

Ka"e%o dolo'o L O5N o&enja o+. se nanjo naslanja *s"anona #ogoda NA4A:8.čl. "stanovne listine O<%. 0edro Hashingtonske pogodbe so obveznosti iz &+., +. &n +&.člena. 6etrti člen predpisuje obveznost posvetovanj v primeru ogro2anja ozemeljskecelovitosti, politične neodvisnosti ali varnosti katerekoli dr2ave članic. eti člen določa, da jenapad na eno od članic napad na vse. 'a člen izra2a bistvo samoobrambe. =esti člen določa,da je obveznost kolektivne samoobrambe podana samo v primeru napada na članico zveze v-vropi ali everni $meriki.

C) Glani o%gani NA4A %ajpomembnej1i organ zveze je svet, ki se redno sestaja na veleposlani1ki ravni(evernoatlantski svet) in je organiziran tako, da se lahkok sestane hitro in ob kateremkoličasu. oleg tega se svet sestaja tudi na ravni ministrov in na ravni 1efov dr2av in vlad. vetsprejema odločitve brez glasovanja. oleg sveta so organi 1e obrambni odbor, ki ga sestavljajoobrambni ministri, sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja in parlamentarna

konferenca, organ posvetovalne narave, ki obravnava 1ir1a politična vpra1anja, povezana zdejavnostjo organizacije. +oja1ki del organizacije vodi voja1ki odbor, ki je podrejenevernoatlantskemu svetu. +oja1kemu odboru je odgovoren glavni zavezni1ki poveljnik v-vropi.

D) Cilji NA4A

Organizacija je bila ustanovljena kot zveza dr2av za kolektivno samoobrambo. Osnovni cilji %ata so opravljanje naslednjih temeljnih nalog* +arnost* <agotoviti stabilno evroatlantskovarnostno okolje, ki temelji na rasti demokratičnih institucij in na zavezanosti mirnemure1evanju sporov. osvetovanje* ;elovati, v skladu s 5. členom Hashingtonske pogodbe, kotosnovni čezatlantski forum za posvetovanja zaveznic o vseh vpra1anjih, ki vplivajo na njihove

5G

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 41/60

2ivljenjske interese, vključno z morebitnimi dogodki, ki predstavljajo tveganje za varnost posamezne članice, ter za ustrezno usklajevanje prizadevanj na področjih skupnega interesa.Odvračanje in obramba( Odvračati in se braniti pred vsako gro2njo agresije zoper katerokoli dr2avo članico %ata, kot predvidevata :. in C. člen Hashingtonske pogodbe.Obvladovanje kriznih razmer* Fiti pripravljen, za vsak primer posebej in na podlagikonsenza, v skladu s ?. členom Hashingtonske pogodbe prispevati k učinkovitemu

 preprečevanju konfliktov ter k aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer,vključno z operacijami za odzivanje na krizne razmere. artnerstvo* podbujati 1iroko

 partnerstvo, sodelovanje in dialog z drugimi dr2avami na evroatlantskem območju znamenom izbolj1anja preglednosti, vzajemnega zaupanja in sposobnosti za skupno ukrepanjez zavezni1tvom.

E) Kak!na je %a+lika &ed o&adi%anje& NA4A %e#*like s%ske l. 1@@= in

o&adi%anje& Kosoa l. 1@@@rbija 8999* napad brez avtorizacije O<%, a se brani kot skrajna za1čita begunev na Kosovu.

2=. 3A6ICE IN DOLBNOS4I 8LANIC O5NA) 5akaj so skle#i a%nos"nega se"a o+n oe+*jo'i +a d%-ae 'lanice?o določilu 3:.čl. "stanovne listine O<% člani sogla1ajo v tem, da sprejmejo in izvr1ijoodločitve +arnostnega sveta. +endar se +arnostni svet lahko odloči, da bo v določeni zadeviizrekel le priporočilo. %jegova pristojnost v re1evanju sporov pa je sploh omejena na dajanje

 priporočil. + ni pravosodni organ in nima pristojnosti izrekanja obvezujočih sodb.

)Ka"e%i &edna%odni ins"%*&en" dolo'a #%aice in dol-nos"i d%-a 'lanic o+n?

"stanovna listina O<%.

Na!"ej < #%aice d%-a 'lanic o+n, ka"e%i/ 'leni/ so dolo'eneravice članic* "L 1čiti suverenost, enakost, neodvisnost in obstoj ;6, ker prepovedujevsakr1no uporabo sile in 1čiti dr2ave pred napadi na njihovo teritorialno celovitost in političnoneodvisnostE dr2avam je v primeru oboro2enega napada priznana pravica do individualne inkolektivne samoobrambe. O samoobrambi mora ;6 obvestiti +. o prevladujočem stali1čuse samoobramba dovoli, ko napad neposredno grozi (vojska se pribli2uje) 7 preventivnesamoobrambe pa "L ne dovoli. amoobramba lahko traja, dokler + ne sprejme potrebnihukrepov za ohranitev miruE "L dr2avam zagotavlja njihovo notranjo pristojnost 7 O<% se nesme vme1avati v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost dr2av in dr2ave

niso dol2ne takih zadev predlo2iti v re1evanje organom O<%. 'o pravilo ne izključujeuporabe prisilnih ukrepov po ?. poglavju (ogro2anje miru in varnosti je edina izjema odnačela neintervencije)E vsaka članica ima pravico do sodelovanja v > (vlaganje predlogov,glasovanje, razpravljanje) in en glas. ;r2ave imajo tudi pravico biti izvoljene v različneorgane O<%. ;r2ava, ki ni članica + ali -konomskega in socialnega sveta, mora biti

 pozvana k razpravljanju o vpra1anjih, ki se je neposredno tičejo 7 pri tem v teh organih nima pravice glasovanja, razen če se v + razpravlja o uporabi kontingenta njenih oboro2enih silE;6 lahko izrazijo politično nezadovoljstvo proti vladi ali obna1anju določene članice v

 postopku overovitve pooblastilaE vsaka dr2ava ima pravico* predlo2iti spor +, če gre zaohranitev miru in varnosti in če druga sredstva mirnega re1evanja sporov niso bila uspe1naE inopozoriti + ali > na katerikoli spor ali situacijo, ki bi utegnila ogro2ati mednarodni mir invarnost. %i potrebno, da je ta dr2ava neposredno vpletena v sporu.

58

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 42/60

D) Na!"ej = od dol-nos"i d%-a 'lanic o+n, ka"e%i/ 'leni/ so dolo'ene;ol2nosti članic* tesno povezane z glavno nalogo O<%, vzdr2evanjem miru in varnosti. +

 primeru kolizije med obveznostmi članic iz "L in obveznostmi iz kateregakoli drugegameddr2avnega dogovora prevladajo obveznosti iz "L (povi1ana pravna moč "L).od dol2nosti članic spada izpolnjevanje obveznosti po "L* izpolnjevanje resolucij +,

spo1tovanje pravic drugih članov, plačevanje prispevkov. 6lanico, ki svojih dol2nosti neizpolnjuje, doletijo sankcije, v skrajnem primeru celo izključitev. O<% sicer temelji na načelusuverene enakosti, a to ni dosledno izpeljano 7 stalne članice + imajo posebenprivilegiran

 polo2aj (ne morejo biti izključene in zanje ni suspenzije, mo2na pa je mala suspenzija).

2H. 6A3NOS4NI S6E4 O5NA) Ses"aa in oli"e 'lano+arnostni svet je glavni element v mehanizmu O<%. <ami1ljen je bil kot organ, ki lahko(nasprotno od >eneralne skup1čine) deluje neprekinjeno. estavljen je iz predstavnikovo2jega kroga dr2av. talnih članic je pet* Brancija, Kitajska, usija, +elika Fritanija in <;$.;eset nestalnih članic izvoli >eneralna skup1čina, njihov mandat pa traja dve leti. ri tem se

upo1teva prispevek članic k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter pravična geografska porazdelitev. et mest naj bi pripadalo dr2avam $zije in $frike, dve mesti dr2avam Latinske$merike, eno mesto dr2avam +zhodne -vrope, dve mesti pa dr2avam <ahodne -vrope inostalim dr2avam, ki ne spadajo v navedene skupine (Kanada, $vstralija, %ova <elandija). %eglede na ta regionalni ključ pa dr2ave članice niso dol2ne glasovati za kandidatke, ki so

 predlagane na podlagi sporazuma med dr2avami določene regije. omembno je tudi to, daizvoljena dr2ava ne predstavlja oz. zastopa svoje regije niti se ne morejo njena stali1čauporabiti kot dokaz ali argument proti dr2avam njene regije. <a sprejem odločitve zadostuje,da se strinja 9 od 8: članic, med katerimi mora biti vseh : stalnih članic, torej imajo te

 pravico veta. %jihovo delovanje nadzira >eneralna skup1čina <%.

) %is"ojnos"i #o 6I. #oglaj* L O5N glede &i%nega %e!eanja s#o%o $$. 'l.)#&%O -=-+$%0- OO+* +arnostni svet bo v primeru, kadar se mu bo to zdelo

 potrebno, pozval stranke, naj re1ujejo svoj spor s takimi sredstvi. +arnostni svet smeraziskovati vsak spor ali pa vsako situacijo, ki bi utegnila ogro2ati ohranitev mednarodnegamiru in varnosti.

C) k%e#i #o 6II. #oglaj* , o#%edeli #oje& +a'asnega in kolek"inega *k%e#aobvezni ukrepi nevoja1kega značaja (npr. embargo 7 2elezni1ki, gospodarski), prisilna akcijaO<% (demonstracija, blokada, druge voja1ke operacije), neobvezne kolektivne sankcije(mirovne operacije).

D)Kak!no se "i +di +daj!nje deloanje 6S in kako i "o s#%e&enilotrebna sprememba pri delovanju + bi bila 1iritev +arnostnega sveta, ki bi se tako lahko

 bolje soočil z zdaj1njimi svetovnimi razmerji moči. +arnostni svet 2e CG let deluje praktično po istem principu, in sicer s petimi stalnimi članicami in desetimi nestalnimi, ki so izvoljeneza dobo dveh let. redlagana je bila reforma, ki predvideva dve mo2nosti 1iritve +. o prvi

 bi bil sestavljen iz 88 stalnih članic in 84 nestalnih, po drugi pa bi 1tevilo stalnih članic ostaloenako, A članic pa bi imelo 1tiriletne mandate, po izteku pa bi bile lahko ponovno izvoljene.=tevilo nestalnih članic bi ostalo enako. Ključna stvar, ki ovira bolj učinkovito delovanje +,

 je pravica stlanih članic do veta. ravica do veta pomeni, da lahko katerakoli od njih znasprotovanjem sama onemogoči sprejetje resolucije, tudi če jo podpira vseh drugih 85 članic.

2. 0EDNA3ODNE SLBNOS4

53

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 43/60

A. Kaj so?ojem mednarodne slu2nosti, njihovo dopustnost v #, obseg in doseg se uporablja zaodnose, kjer ima ena dr2ava nasproti drugi neko pravico, ki je lokalizirana na nekemdoločenem delu te druge dr2ave. 'a del področja je trajno obremenjen s pravico upravičenedr2ave.

C. Ka"e%e %s"e?+oja1ke slu2nosti (demilitizirani pasovi)E npr. nekateri gr1ki otoki v -gejskem morju,$londsko otočje* prepoved utrjevanja, pomorske in zračne baze, pravico prehoda vojske,

 prostor za vadbo bombardiranja. azvoj letalstva je prinesel novo obliko voja1ke slu2nosti, to je pravica preleta voja1kih zračnih plovil in njihovo pristajanje v tehnične namene (oskrba zgorivom, popravilo).>ospodarske slu2nosti pomenijo izkori1čanje naravnih bogastev na nekem področju, ki gaizvaja druga dr2ava (pravica ribolova, sekanje drv, pa1a, dobava električne energije ali vode).rometne slu2nosti (2elezni1ke proge, dostop k lukam, uporaba luke, prosta plovba po reki,naftovodi).

;ruge vrste slu2nosti so zelo redke (vsebujejo jih odredbe Lateranskega dogovora iz l.8939)*  prihod k trgu svetega etra, prihod obiskovalcev do umetnin +atikana, prepoved gradnjevi1jih zgradb v bli2ini +atikana.

D. Kako se i+%!*jejo?>lavna značilnost mednarodne slu2nosti je, da deluje erga omnes (to pomeni ne samo med

 poobla1čencem in zavezancem, ampak tudi med njima in nasproti tretjim subjektom), lahkoobstoji med več dr2avami znotraj zvezne dr2ave, obremenjeni dr2avi nalaga dol2nost, danekaj trpi ali opusti (negativne in pozitivne slu2nosti).ama zase se ne more prenesti na drugo dr2avo. %a tretjo dr2avo preide, ko ta pridobi neko

 področje in v primeru začasne zasedbe (mandat, zakup).

2. 4E0ELJNE 3A6ICE D3BA6E) Kako je #%aica do sa&oo%a&e *%ejena NA4, O6SE in O5N"stanovna listina O<% v :8.čl. opredeljuje pravico do individualne in kolektivnesamoobrambe kot naravno pravico in da te pravice dr2avi ne krati nobena določba "stanovnelistine. %a ta način je vzpostavljena hierarhija, da ima pravica do samoobrambe prednost.

 %$'O je obrambna zveza, organizacija, namenjena kolektivni samoobrambi v skladu z :8.čl."L O<%. :.čl. Hashingtonske pogodbe določa, da je napad na eno od članic napad na vse. 'ačlen izra2a bistvo samoobrambe.

D) Na'ini &i%nega %e!eanja s#o%o #o L O5N, o#i!i ji/redstva mirnega re1evanja sporov so na1teta v 44. členu "stanovne listine in niso namenjenasamo re1evanju sporov, ki bi utegnili ogroziti mednarodni mir, temveč re1evanju katerihkolimednarodnih sporov. >lede na naravo re1itve spora delimo sredstva mirnega re1evanja sporovna* diplomatska (pogajanja, anketa, posredovanje, sprava, poravnava) pravno neobvezujoča.Fistvo diplomatskih sredstev je v neobveznosti uporabe končnega rezultata, primerna pa so za

 politične spore. "poraba pravnih pravil ni nujna (ni pa izključena). pravna pravnoobvezujoča (arbitra2a, sodi1ča). "porablja se pravna pravila #, razen če se stranke v sporune odločijo in pooblastijo sodnega telesa ali razsodi1ča za sojenje eU aeVuo et bono(pravičnost zunaj prava).

54

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 44/60

2@. A3I43ABNI SO3A50 0ED 3S IN 39A) Kaj je in ses"aa a%i"%a-e$F&'$$ $L& $<O;%&='+O je najstarej1e sredstvo mirnega re1evanja sporov."porablja se za re1evanje sporov med dr2avami ali drugimi subjekti v mednarodnih odnosih.

$F&'$%& O$<"# je dogovor med lovenijo in !rva1ko, da bosta pomoč priiskanju dokončne re1itve mejnega problema poiskali pri tretji strani, tj. pri za ta namenustanovljenem arbitra2nem sodi1ču.+ arbitra2nem sporazumu dr2avi določita arbitre, ki sta jih stranki izbrali za re1evanje spora,ali postopek za njihovo imenovanje, natančno je tudi opredeljeno, o čem bodo sploh odločali(predmet spora ali naloga arbitra2nega sodi1ča). $rbitra2ni sporazum se lahko sprejme za 2eobstoječe spore, ali pa za v naprej 7 torej za bodoče spore.

) os"o#ek, kak!na je %a+soda

6e dr2avi po letih neuspe1nih pogajanj ugotovita, da se sami neposredno ali ob političnem

 posredovanju tretjega ne moreta več dogovoriti o re1itvi spora, se odločita za pravnore1evanje spora s pomočjo tretjega. ri tem lahko izbirata med re1itvijo spora pred ad hocarbitra2nim sodi1čem ali pa pred kak1nim stalnim sodi1čem, kot sta na primer #eddr2avnosodi1če v !aagu ali #ednarodno sodi1če za pravo morja v !amburgu za primer razmejitve namorju. + arbitra2nem postopku dr2avi odločitev o re1itvi določenega mednarodnega spora

 predlo2ita v re1evanje na tretjo osebo 7 tako imenovanega arbitra. Kljub prostovoljnostiarbitra2e je odločitev, ki jo sprejme arbiter oziroma arbitra2no sodi1če (arbitri), za strankizavezujoča. O ostalih vpra1anjih glede arbitra2nega postopka (na primer o tem, kdo bodoarbitri in o čem bodo sploh odločali) se dr2avi pred začetkom postopka sporazumeta v

arbitra2nem sporazumu. $rbitra2na odločba je po svojem bistvu sodba.

$rbitra2ni postopek* v temeljnih obrisih se pribli2uje &/0E načeloma je kontradiktoren (pisniin ustni del, dokazni postopek, zasli1anje prič, ogled lokacij, zastopniki, svetovalci itd.)Ezaupnost 7 lahko je zaprt za javnostE sorazmerno hiter, hitrej1i od postopka na #eddr2avnemsodi1ču (tam lahko traja postopek tudi več let). +endar lahko zaradi postopkov pri dogovoru oarbitra2i, za katere je potrebno soglasje obeh dr2av v sporu, 2e sama priprava traja precej časaEarbitra2a je v primerjavi z #eddr2avnim sodi1čem tudi precej dra2ja, saj stro1ke postopka vceloti nosita stranki. <načilnosti razsodbe* pravno obvezujoča in dokončnaE problemizvr1evanja, saj ni prisile ponavadi sicer teh te2av niti ni (za izvr1itev sodbe !aa1kegasodi1ča poskrbi + <%)E učinek inter partesE oblika* izrek in obrazlo2itevE mo2nost

nasprotnih in ločenih mnenjE vsebuje razlago razsodbeE mo2no je izpodbijanje, prekoračitev pooblastil, bistvena napaka glede ugotovitve dejanskega stanja ali pri uporabi prava. #o2no pa je tudi razglasitev ničnosti prekoračitev pristojnosti arbitra2e, korupcija arbitra,nespo1tovanje bistvenih pravil postopka, mo2nost revizije v primeru novih dejstev.

C) %ednos"i in slaos"iozitivne plati meddr2avne arbitra2e* hiter postopek, dolgotrajnost pogajanj za dosegokompromisa, zaupna narava, politični motivi, mo2nost oblikovanja postopka, tribunala inizbire materialnih pravil. %egativne plati* malo izgrajenih pravil, izključitev intervencije (niintervencije tretjih dr2av), izvr1evanje razsodbe, izbira kraja arbitra2e, visoki stro1ki in te2avez logistiko.

 D) Olike a%i"%a-e

55

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 45/60

azlikujemo* rilo2nostno (ad hoc) arbitra2o 7 ustanovi se s posebnim sporazumom in jenamenjena re1evanju nekega konkretnega spora. prti strani se morata vnaprej dogovoriti ovseh pomembnej1ih arbitra2nih vpra1anjih* o identiteti arbitrov, o njihovem imenovanju(lahko jih imenuje tudi nekdo tretji) itd. +ečina arbitra2 je takih. &nstitucionalno arbitra2o 7stalno arbitra2no sodi1če v !aagu. %amenjena je re1evanju določenih sporov med določenimi

dr2avami. <ačne se s to2boE predmet to2be mora biti v okviru tistega sporazuma, s katerim stase stranki vnaprej podredili arbitra2i za določene vrste sporov. Običajno obstajajo seznamiarbitrov, izmed katerih se izberejo arbitri za posamezen primer. ravila postopka so pravilomadoločena 2e vnaprej.

E) %i&e%jaa s #oo"anje&'ako arbitra2a kot tudi poravnava (pobotanje) sta obliki mirnega re1evanja sporov. oravnava(pobotanje) je podobna arbitra2i, saj se tudi tu stranke zave2ejo, da bodo spo1tovale odločitevforuma. Obstaja pa med arbitra2o in poravnavo bistvena razlika* arbitra2a re1uje spore zuporabo prava, poravnava pa prava ne upo1teva (forum, ki re1uje spor, pri tem ni vezan nauporabo prava, bodisi zato ker to ni mogoče (npr. spori o določanju mej), bodisi zato, ker

2elijo stranke odpraviti vzrok spora z novo ureditvijo.

F) SLO;93 Omenjeni sporazum sta lovenija in !rva1ka podpisali 5. novembra 3GG9 v tockholmu intako naredili pomemben korak naprej pri re1evanju skoraj dvajsetletnega mejnega spora.+lada je 39. septembra 3GG9 sprejela pobudo za sklenitev sporazuma o re1evanju sporamed +lado epublike lovenije in +lado epublike !rva1ke. obudo za podpis je v skladu z<akonom o zunanjih zadevah potrdil tudi Odbor za zunanjo politiko ;r2avnega zbora .+ $rbitra2nem sporazumu  sta lovenija in !rva1ka navedli naloge omenjenega sodi1ča.odniki arbitri morajo tako določiti* potek meje med lovenijo in !rva1ko na kopnem inmorju, stik lovenije z odprtim morjem, re2im za uporabo ustreznih morskih območij. tem je hkrati opredeljeno tudi jedro spora med dr2avama, ki ga bo arbitra2no sodi1čerazre1evalo tako na podlagi načel in pravil mednarodnega prava kot tudi pravičnosti in načeladobrososedskih odnosov za dosego po1tene in pravične odločitve, upo1tevajoč vse relevantneokoli1čine. Odločanje na podlagi arbitra2nega sporazuma loveniji zagotavlja, da bomo pri1lido po1tene in pravične re1itve mejnega spora, ki je od osamosvojitve dalje obremenjevalodnose med ljudmi na obeh straneh meje. azsodba arbitra2nega sodi1ča je zavezujoča zalovenijo in !rva1ko in pomeni dokončno re1itev spora.

3O0I kak1nimi te2avami se ubadajo omi v loveniji* odnos lovencev do omov je poln

stereotipov, izključevanja iz dru2be in nepripravljenosti sobivanja z različnimi ljudmi. +loveniji bomo morali 1e precej storiti na tem področju, vendar kljub vsemu je lovenija v primerjavi z vzhodnimi dr2avami -" nekoliko v prednosti zaradi <akona o romski skupnostiv . +eliko ljudi je sicer prepričanih, da bi morali tudi omi biti sami bolj odgovorni, podrugi strani pa romski voditelji pričakujejo ukrepanje. ;ejansko potrebujemo oboje. ;a biome spodbudili, da vzamejo usodo v svoje roke jim moramo ponuditi realne prilo2nosti, npr.redno izobra2evanje, redne slu2be in tudi primeroma stanovanja. omi so bili doslej takoizključeni, da enostavno ne izhajajo iz enakega polo2aja.LO zakonodaja* 'emeljno pravno osnovo urejanja polo2aja romske skupnosti v LO odosamosvojitve naprej predstavlja C:.čl. "stave , ki govori o polo2aju in posebnih pravicahromske supnosti, saj določa, da polo2aj in posebne pravice romske skupnosti, ki 2ivi v

loveniji, ureja zakon* <akon o romski skupnosti v epubliki loveniji8. <om8 celostnoureja polo2aj romske skupnosti v loveniji, določa skrb dr2avnih organov in organov

5:

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 46/60

samoupravnih lokalnih skupnosti pri uresničevanju posebnih pravic romske skupnosti, urejaorganiziranost romske skupnosti na dr2avni in na lokalni ravni ter financiranje. + LO njihov

 polo2aj ureja tudi oslovnik veta romske skupnosti .#ednarodnopravne konvencije* Okvirna konvencija za varstvo narodnih manj1in, -vropskalistina o regionalnih ali manj1inskih jezikih, #ednarodna konvencija o odpravi vseh oblik

rasne diskriminacije, Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svobo1čin.

0EDNA3ODNA ANKA 5A ONO6O IN 3A56OJ;0O3 I3D : KDAJ IN KJE JE ILA S4ANO6LJENA?"stanovljena je bila 7 skupaj z #ednarodnim denarnim skladom 7 leta 8955 v FrettonHoodsu v <;$. ede2 ima v Hashingtonu 7 kot ostale 1tiri organizacije. &F; skupaj z &B/#ednarodna finančna organizacija in &;$ 7 #ednarodno zdru2enje za razvoj 7 deluje kotcelota z imenom vetovna banka 7 Horld Fank 7 HF.

8LANS46O 6 KA4E3I AGENCIJI O5N JE OGOJ 5A 8LANS46O I3D? %ajprej morajo biti sprejeti pri &#Bju , torej mednarodnem denarnem skladu.

74I3I GLA6NE NALOGECILJI 0O3  %ajprej so bili cilji tesno povezani z obnovo po &&. svetovni vojni dolgoročno financiranje povojne obnove, pozneje pa s prizadevanji za pospe1evanje razvoja de2el v razvoju in de2el vtranziciji 7 gospodarski razvoj. redstva za doseganje teh ciljev vključujejo lastnofinanciranje, spodbujanje zasebnih investicij ( z jamstvi ali dele2i v posojilih ), polegfinanciranja razvojnih projektov ( zlasti na področju infrastrukture ) pa so vključena tudi

 posojila za krepitev razvojne politike in plačilnobilančne stabilnosti. osojila banke se dajejo prete2no vladam in vladnim podjetjem. ;odpira dolgoročno uravnote2eno rast mednarodnetrgovine. rizadeva si, da se njegova oziroma od njega jamčena posojila uporabijo za najboljkoristne in nujne načrte. pomoč dr2avam članicam s tehničnimi storitvami na področju

 bančni1tva.

GLA6NI O3GANI 6ODENJA 0O3 8. svet guvernerjev kot plenarni organ, ki ima vse pristojnosti banke ( sprejem novih članic,

 povečanje kapitalskih dele2ev in odločanje o uporabi prihodkov banke ), 3. izvr1ni direktorji,ki so pristojni za splo1ne dejavnosti banke in naloge, ki jim jih poveri svet guvernerjev, 4.

 predsednik banke, ki vodi delo uslu2bencev banke in njene tekoče dejavnosti.

KAKO JE 3EJENO GLASO6ANJE 6 O3GANI9 6ODENJA 0O3, KA4E3AD3BA6A I0A NAJ6E8JO 4EBO GLASO6, KOLIKO ODS4O4KO6?

>lasovalna moč dr2ave je odvisna od njenega dele2a v kapitalu banke 7 dr2ave članice letnovplačujejo kvote Osnova so kvote v &#B.

GLA6NE K3I4I8NE 3IO0E NA DELO IN 6LOGO 0O3 6 SEDANJI95AOS43ENI9 S6E4O6NI9 FINAN8NI9 IN SOCIO;EKONO0SKI9OKOLI78INA9? otreben je nov finančni sistem, ker se je svet financ globaliziral, je potreben nov svetovnidogovor. otrebna je revizija finančnih institucij, saj ne zmorejo več nadzorovati tesno

 povezanih finančnih centrov. <ahteva se večja odgovornost tistih, ki upravljajo s finančnimsistemom, večja transparentnost in večji nadzor finančnih trgov. odnebno 7 energetski paket,ki dr2ave članice sili k varovanju okolja 7 finančna kriza ne more biti izgovor za opustitev teh

ciljev.

5C

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 47/60

ECOSOC ; ta svet ima pristojnosti na področju preučevanja, priprave poročil, razprave inoblikovanja priporočil za krepitev mednarodnega ekonomskega in socialnega sodelovanja.riporočila naslavlja dr2avam, specializiranim agencijam in O<%. vet tudi usklajujedejavnost specializiranih agencij in jim daje priporočila.a)!"eilo 'lano, kdo ji/ i+oli in nji/o &anda"

0e sestavljen iz :5 članov <dru2enih narodov, ki jih izvoli >eneralna skup1čina. +sako leto seizvoli 8A članov sveta za dobo treh let. 6lan, ki mu je doba potekla, sme biti takoj znovaizvoljen. +sak član sveta ima po enega predstavnika.

)s ka"e%i&i *s"anoa&i la/ko skle#a dogoo%e, seina "e/ dogoo%o in kdo ji/ #o"%disvet sme s katerokoli izmed ustanov (razne spcializirane ustanove, ki so bile ustvarjene zmedvladnimi dogovori in ki imajo mednarodne naloge na ekonomskem, socialnem,kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in sorodnem poročju, to so predvsem &$-$, &LO,B$O, "%-/O, H!O), sklepati dogovore, s katerimi se določijo pogoji, po katerih bo taustanova povezana z <dru2enimi narodi. 'aki dogovori se predlo2ijo v potrditev >eneralniskup1čini. vet sme usklajevati dejavnosti specializiranih ustanov s tem, da jih konzultira in

 jim daje priporočila, in tudi s tem, da daje priporočila >eneralni skup1čini in članom<dru2enih narodov.

c)njegoo %a+&e%je + a%nos"ni& se"o&-konomski in socialni svet sme dajati obvestila +arnostnemu svetu in mu mora pomagati,kadar ta to zahteva.

d)#o"ek glasoanja ECOSOC*vsak član sveta ima po en glas. Odločbe sveta se sprejemajo z večino tistih članov, ki sonavzoči in ki glasujejo.

OJEK4I 0a)na kak!en na'in je &ogo'a cesija o+e&lja/esija je miren prenos suverenosti dr2ave nad določenim ozemljem na drugo dr2avo. ;otakega prenosa lahko pride samo med dvema 2e obstoječima dr2avama. ;r2ava predhodnicacedira del svojega ozemlja dr2avi naslednici. /esija se določi z mednarodno pogodbo, ki imalahko različne vsebine (npr. l.8AG4 je Brancija cedirala velik del svojega ozemlja v $merikiv zameno za od1kodnino 8: mio dolarjev). +ečina primerov cesije ozemelj pa je povezana zmirovnimi pogodbami (npr. &talija je z #irovno pogodbo cedirala ozemlja slovenskerimorske, &stre, nekaterih dalmatinskih otokov in mest. to cesijo so bile povezane

 pogodbene re1itve v korist prebivalstva na cediranem ozemlju. o pravilih sukcesije dr2av

ima dr2ava naslednica kot suverena dr2ava pravico vzpostaviti svoje predpise o dr2avljanstvuna pridobljenem ozemlju). %ekatere mirovne pogodbe so določile plebiscit kot podlago zaodločanje o morebitni cesiji ozemlja (npr. na podlagi Koro1kega plebiscita je ozemlje Koro1keseverno od Karavank pripadlo $vstriji in ni bilo cediarano Kraljevini !).

)*%edi"e #loe #o Donai ; #%ole&i;onava ima lastni pravni re2im plovbe, določen z mednarodno pogodbo. ;onava ima

 poseben re2im od ari1ke mirovne pogodbe, ki je uredila plovbo na ;onavi kot pomembnostrate1ko in gospodarsko vpra1anje -vrope. lovba na ;onavi je bila svobodna za ladje vsehdr2av, spodnji tok ;onave pa je bil pod nadzorom ;onavske komisije. o &&.svet. vojni pa je

 bil re2im plovbe po ;onavi urejen na novo, najprej z mirovnimi pogodbami, pozneje pa z

Feograjsko konvencijo o re2imu plovbe po ;onavi 895A. 'a konvencija velja 1e danes.Feograjska konvencija je potrdila načelo svobode plovbe za ladje vseh dr2av, ne samo

5?

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 48/60

obalnih, in načelo nediskriminacije glede pristani1kih in drugih taks ter pogojev trgovske plovbe. < Feograjsko konvencijo je bila na nov način organizirana ;onavska komisija, ki josestavljajo le obalne dr2ave. estav ;onavske komisije je pomenil znatno spremembo gledena prej1nji polo2aj, v katerem so nekatere neobalne dr2ave imele pomembno vlogo. +razmerah hladne vojne je to pomenilo izključitev vpliva zahodnoevropskih dr2av in <;$ in

vključitev ovjetske zveze v re2im ;onave. $vstrija je pristopila h konvenciji 89CG, %emčija pa ni postala pogodbena stranka konvencije, vendar je bila tudi %emčija posredno, prek pogodb s ovjetsko svezo, vključena v sistem. Kasneje je %emčija dokončala gradnjo kanalaen#ajna;onava, ki povezuje te tri plovne poti. 'a kanal je v celoti na nem1kem ozemljuin nima mednarodnega re2ima.

c)#%aica do #%egona na od#%"e& &o%j*, kdo ga la/ko i+aja i+ kak!ni/ %a+logo, ka"e%akonencija "o *%ejaKonvencija iz l.89A3 vsebuje pet izjem od temeljnega pravila, da lahko ladjo na odprtemmorju ustavi samo voja1ka ladja iste zastave, in sicer kadar obstaja utemeljen sum, da se takoustavljena ladja ukvarja s piratstvomE da se ladja ukvarja s trgovino s su2njiE da se ladja

ukvarja z nedovoljenim radijskim oddajanjemE da ladja nima dr2avne pripadnostiE da je ladja,ki ima tujo zastavo ali zastave nima, pravzaprav ladja iste dr2ave kot vojna ladja. + 8G8.čl. je

 potrjeno pravilo običajnega mednarodnega prava o dol2nosti dr2av, da sodelujejo pri zatiranju piratstva. +oja1ke ladje vseh dr2av so upravičene ladje pregledovati in začeti proces pregona,kadar obstaja utemeljen sum piratstva.

d)kaj je "o d%-ana &eja "e% na ka"e%i &# #odlagi so dolo'ene &eje Slo + A, I4A,0AD-, 936 ; #%ole&i &eje s 936;r2avna meja pomeni črto, do katere se razteza dr2avno področje oz. črto, ki omejuje dr2avno

 področje področje dr2ave je prostor v treh dimenzijah, ki se razteza nad in pod ploskvijoE je ploskev nepravilne oblike, ki omejuje samo povr1ino tal, zračni prostor in podzemlje, ki sosestavni deli dr2avnega področja. ;r2avna meja je črta dr2avne oblasti in dr2avne pristojnosti.#eje; z $vstrijo 7 t. >ermainska mirovna pogodba 8989 7 potrjena z $; 89::, z &talijo 7Osimski sporazumi 89?:, z #ad2arsko 7 mirovna pogodba v 'rianonu 893G. 'emeljnaustanovna listina o samostojnosti in neodvisnosti pravi, da so mednarodno priznanedr2avne meje biv1e B0 z $vstrijo, &talijo, #ad2arsko v delu, v katerem te dr2ave mejijo nalovenijo, meje lovenije, ter prav tako meja med lovenijo in !rva1ko, v okviru dotedanjemeje znotraj B0

0EDNA3ODNO SODI78E 5A 9DE K37I46E 90ANI4A3NEGA 3A6A NAOD3O8J I67E JGOSLA6IJE

a)kdo ga je *s"anoil in na kak!ni #%ani #odlagi+ vojnah na ozemlju razpadle 0ugoslavije so bila storjena velika vojna hudodelstva, vključnoz dejanji genocida. +arnostni svet O<% je tako 8994 ustanovil #ednarodno kazensko sodi1čeza nekdanjo 0ugoslavijo s sede2em v !aagu. esolucija je bila sprejeta po +&&. poglavju"stanovne listine O<% in ima naravo obvezujočega in prisilnega ukrepa. + tatutu#ednarodnega kazenskega sodi1ča za nekdanjo 0ugoslavijo je določena krajevna pristojnost(območje nekdanje 0ugoslavije), časovna pristojnost (obdobje po 8.8.8998) in stvarna

 pristojnost.

)+a ka"e%a &edna%odno #%ana /*dodels"a je #%is"ojno in ka"e%i dok*&en" "o dolo'atatut #ednarodnega kazenskega sodi1ča za nekdanjo 0ugoslavijo je določil dejanja, za katera

 je pristojno to sodi1če* hude kr1itve 2enevskih konvencij iz l.8959, kr1itve zakonov in

5A

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 49/60

običajev vojne, genocid in zločini proti človečnosti.

c)ali la/ko sodi!'e sodi odol-enc* odso"nos"i38.čl. tatuta predvideva, da ima vsak obto2eni pravico do navzočnosti na sojenju, tako dasodi1če ne more voditi postopka v odsotnosti, četudi razpolaga z obilnim dokaznim gradivom.

d)kak1ne kazni lahko sodi1če izreče in kje prestajajo kazni obsojenci+ !aagu prestajajo kazni. >lede kazni velja načelo, da mednarodna kazenska sodi1ča neizrekajo smrtne kazni, temveč časovno določene kazni odvzema prostoti in dosmrtni zapor(tatut #ednarodnega kazenskega sodi1ča ??.čl.).

0I3NO 3E7E6ANJE SO3O61. ka"e%e naaja $$.; L O5N, 2. na k%a"ko o#isa"i nji/oe +na'ilnos"iogajanja( +ečino sporov dr2ave re1ujejo s pogajanji(neposredni diplomatski pogovori).;r2ave se o spornih vpra1anjih pogovarjajo ob različnih prilo2nostih, z namenom re1iti spor,

 bolje razumeti poglede druge stranke ali pa preskusiti mo2ne re1itve. ogajanja so lahko zelo

neformalna 7 če je treba, da se dr2ave izognejo prevelikim pričakovanjem ali nepotrebni javniobravnavi. otekajo lahko vzporedno z neko drugo dejavnostjo, npr, na obrobju kak1nemednarodne konference. omembna značilnost pogajanj je tudi v tem, da so tako ali drugačesestavina vseh drugih metod re1evanja sporov.$nketa( ;a bi se določena dejstva osvetlila in razjasnila, sprte dr2ave poverijo opravoraziskave teh dejstev nekemu organu, ki je nepristranski (posameznik, skupina). reiskovalnakomisija se ustanovi s specialnim sporazumom med sprtima strankama. oročila lete strankne zavezuje, temveč je le podlaga za nadaljnja pogajanja in re1itev spora.osredovanje7mediacija(posredovanje tretje dr2ave)* Korak ali sklop korakov ene dr2ave aliveč dr2av, ki v spor niso vpletene, da bi neposredno zainteresirani dr2ave v sporu pripeljale domirne re1itve spora. osredovanja so nasvet eni ali drugi stranki ter prenos zahtev in

odgovorov med strankama. onudi se lahko samoiniciativno ali na zahtevo ene ali vseh strank v sporu. onudba ima le značaj nasveta in nima obvezne moči.Konciliacija7sprava* >re za postopek,v katerem dr2ave predlo2ijo pred sporazumno izbranega

 posameznika ali skupino, z nalogo, da spor razi1če in predlaga primerno re1itev, stranke pa sevnaprej niso obvezale, da bodo to re1itev sprejele.azsodni1tvo7arbitra2a*ostopek, ki naj uredi spor med dr2avama,katerega vodijo sodniki,ki

 jih izberejo stranke same. >lavni značilnosti arbitra2e* re1itev je razsodba (uporaba pozitivnega prava na konkreten spor) in re1itev je obvezna in se mora izvr1iti. ;r2ave se podredijo arbitra2i le, če to same 2elijo7soglasje obeh dr2av v sporu. tranke pričakujejo odarbitra2e ustreznej1o, hitrej1o in cenej1o re1itev spora. ostopek je manj formalen (izbira

 pravil postopka). Ločimo* ad hoc arbitra2o, institucionalno arbitra2o.sodna pot 7 meddr2avno sodi1če v !aagu( %aloga #eddr2avnega sodi1ča je dvojna* re1evanjesporov, ki mu jih sporazumno predlo2ijo dr2ave in dajanje svetovalnih mnenj na zahtevoorganov O<% in drugih poobla1čenih organizacij.egionalne ustanove oz. dogovori* =e preden se spor predlo2i +, naj se posku1a re1iti s

 pomočjo teh institucij, katere lahko tudi + uporabi za ohranitev medn. miru in varnosti insicer tako, da preko njih izvede prisilne akcije."poraba drugih mirnih sredstev po lastni izbiri sprtih strank.

$. %a+lika a%i"%a-a ; #oo"'ako arbitra2a kot tudi poravnava (pobotanje) sta obliki mirnega re1evanja sporov. oravnava

(pobotanje) je podobna arbitra2i, saj se tudi tu stranke zave2ejo, da bodo spo1tovale odločitevforuma. Obstaja pa med arbitra2o in poravnavo bistvena razlika* arbitra2a re1uje spore z

59

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 50/60

uporabo prava, poravnava pa prava ne upo1teva (forum, ki re1uje spor, pri tem ni vezan nauporabo prava, bodisi zato ker to ni mogoče (npr. spori o določanju mej), bodisi zato, ker2elijo stranke odpraviti vzrok spora z novo ureditvijo.

<.na!"e"i &edna%odna sodi!'a +a %e!eanje s#o%o &ed d%-aa&a

talno m dnarodno sodi1če v !aagu 7 #eddr2avno sodi1če* ravdne stranke v postopku pred#eddr2avnim sodi1čem v !aagu so lahko le dr2ave, ne pa posameznik, niti mednarodnaorganizacija. ostopek ima dva delapisni in ustni. %ajprej se izvede pisni del, ki se nana1a navročitev vloge, to2bo, ugovore in začasne ukrepe, nato pa ustni postopek (zasli1anje prič,izvedencev). ostopek je določen s tatutom in oslovnikom, in ima 3 načina* 8. postopek selahko začne s sporazumno prelo2itvijo spora, kadar so stranke dosegle sporazum, da bodo 2eobstoječi spor predlo2ile sodi1ču, 3. postopek pa se lahko prične tudi s to2bo, če je bila

 pristojnost sodi1ča vzpostavljena 2e vnaprej. >re za enostransko to2bo ene stranke, druga se brani, naj !aa1ko sodi1če zahtevek zavrne ali vlo2i nasprotno to2bo. odba je dokončna,učinek je omejen le na stranke spora, izvr1itev je obvezna.odi1če za spravo in arbitra2o v enevi* ravna podlaga za nastanek sodi1ča O+- o spravi

in arbitra2i je Konvencija o konciliaciji in arbitra2i. odi1če ima sede2 v enevi. trankeizberejo arbitre in razsodnike iz posebnega registra. redvidena je popolna neodvisnostsodnikov. tranka(dr2ava) lahko zahteva mirno razre1itev spora z drugo stranko(dr2avo),čespor ni re1en 2e dalj časa. Obe stranki morata biti podpisnici Konvencije. $rbitra2norazsodi1če se vzpostavi na podlagi sporazuma. porazum o arbitra2i je lahko trajne narave, ali

 pa se nana1a le na določeno obdobje. Lahko se nana1a na vse spore med strankama ali pa le nadoločene. $rbitra2a ni pristojna, če je spor 2e bil re1en ali se obravnava pred drugim

 pristojnim telesom. Komisija za poravnavo bo spor sku1ala re1iti7ugotoviti dejstva,nakar bo predlagala re1itev. tranki imata 4G dni časa, da se odločita ali bosta re1itev sprejeli. 6e nasprejmeta, komisija predlo2i spor arbitra2i. Odločitev arbitra2e bo dokončna brez prito2be.rito2ba je dovoljena le v določenih primerih (nova dejstva). Komisija in arbitra2a sprejemataodločitve z večino glasov vseh članov. Komisija in $rbitra2a dovolita udele2bo tretjimstrankam, če se zadeva nana1a tudi nanjo ali ima pravni interes.odi1če za pomorsko pravo !amburg* odi1če za pomorsko mednarodno pravo s sede2em v!amburgu je pristojno za sojenje v sporih, ki zadevajo razlago in uporabo Konvencije o

 pomorskem in mednarodnem pravu iz leta 89A3. Obstaja tudi mo2nost, da se pogodbenestranke drugih mednarodnih pogodb ali konvencij sporazumejo, da bodo sodi1ču za pomorskomednarodno pravo poverile v re1evanje spore z zvezi z razlago in uporabo takih pogodb alikonvencij. odi1če sme poleg Konvencije o pomorskem in mednarodnem pravu uporabljatitudi druga pravila mednarodnega prava, ki niso nezdru2ljiva s to konvencijo. odi1če lahkosodi tudi po abstraktni pravičnosti (eU aeVuo et bono), če se stranke o tem sporazumejo.

odi1če ima v določenih primerih pristojnost soditi v sporih med dr2avami pogodbenicamikonvencije in drugimi Jentitetami, ki nimajo narave dr2ave. Odločba sodi1ča jedokončna,obvezna je za stranke v konkretnem sporu.

=. ka"e%e &e/ani+&e #%edideajo s"a"*"i %egionalni/ o%gani+acij8.$fri1ke unije #irovni in varnostni svet $fri1ke unije, ustanovljen leta 3GG3 ima nalogo

 posredovati z* dobre usluge, mediacija, konciliacija. 3) Organizacije ameri1kih dr2av, 4)$rabske lige spravni postopek, 5) veta -vrope ; -vropsko sodi1če za človekove pravice?

H. kdo s"%anka #%ed &edna%odne& sodi!'* 9aag*ravdne stranke v postopku pred #eddr2avnim sodi1čem v !aagu so lahko le dr2ave, ne pa

 posameznik, niti mednarodna organizacija.

:G

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 51/60

GENOCIDa) kaj je +lo'in genocida>enocid je zločin po # (dejanje mednarodnega hudodelstva 7 je vrsta le tega), ki pomenivsa izvr1ilna dejanja, vključno z ubijanjem, storjena z namenom, da se popolnoma ali delnouničijo narodne, etnične, rasne ali verske skupine 7 t.i. iztrebljanje določene skupine ljudi.

;r2ave so ga dol2ne preganjati in kaznovati pred sodi1či.od genocid se 1tejejo naslednja dejanja* ubijanje članov skupine, povzročitev resnegatelesnega ali du1evnega zla članom skupine, namerno pripeljanje (izpostavljanje) skupine vtak1ne 2ivljenjske okoli1čine, ki bi jo lahko uničile, sprejemanje ukrepov za preprečevanje aliomejevanje porodov, rojstev, prisilno preme1čanje otrok iz ene skupine v drugo.<ločin genocida ne zastara. >enocid ni politično kaznivo dejanje. tori se lahko le naklepno,

 pri čemer je potrebno dokazati specialni (obarvani) naklep. ;ejanja genocida se lahko storijotako v oboro2enem spopadu kot v miru

) #%ana #odlaga na #odlagi ka"e%e se la/ko "a +lo'in ka+n*jeKonvencija o preprečevanju in kaznovanju (zločina) genocida (895A)* ristojnost za kazenski

 pregon je v tej konvenciji poverjena dr2avam, v C. členu pa predvideva tudi mo2nostustanovitve mednarodnega kazenskega sodi1ča. (#ednarodno kazensko sodi1če za uando 7$ru1i v 'anzaniji, #ednarodno kazensko sodi1če za nekdanjo 0ugoslavijo !aag)tatut #ednarodnega kazenskega sodi1ča za 0ugoslavijo (8994) ; sede2 v !aaguE ustanovil*+arnostni svet O<% 8994E 88 sodnikov, krajevna pristojnost* nekdanja 0ugoslavijaE časovna*obdobje po 8.8.8998E stvarna pristojnost* a. hude kr1itve 2enevskih konvencij iz l. 8959, b.kr1itve zakonov in običajev vojne, c. genocid, d. zločini proti človečnosti. 'o sodi1če ima

 prednost pred sodi1či na ozemlju nekdanje 0ugoslavijetatut #ednarodnega kazenskega sodi1ča za uando (8995) ; A.88. 8995, z resolucijo+arnostnega sveta O<%E stvarna pristojnost* a. genocid, b. zločini proti človečnosti, c. kr1itveskupnega 4. člena 2enevskih konvencij iz l. 8959 in kr1itev &&. ;odatnega protokola iz l. 89??(o oboro2enih spopadih, ki nimajo mednarodne narave) E sodi1če zaseda v $ru1i 'anzaniji.Ečasovna pristojnost* 8.8.899548.83.8995imski statut 7 "stanovitev #ednarodnega kazenskega sodi1ča (3GG3)#ednarodno kazensko sodi1če 7 splo1no diplomatska konferenca, l. 899A v imu, tatut#ednarodnega kazenskega sodi1ča sprejet 899AE sede2 v !aaguE 8A sodnikov, ki jih izvoliskup1čina pogodbenih strank statutaE to2ilec 7 izvoli se ga na kup1čini dr2av pogodbenic ssvojim uradomE stvarna pristojnost* a. k.d. genocida, b. zločini proti človečnosti in c. vojnizločiniE agresija 1e ni sprejeta kot k.d.E osebna pristojnost* polnoletne osebe, ki so dr2avljani

 pogodbenih strank statuta, tudi dr2avljani drugih dr2av, če so te sprejele pristojnost sodi1ča ali je tako pristojnost določil +arnostni svet E določilo 3?. člena statuta* notranjepravne norme o

imuniteti nosilcev dr2avne funkcije na varujejo oseb pred pristojnostjo #KE tudi visokimdr2avnim predstavnikom se lahko sodiE razen, če bi dr2ava z izročitvijo kr1ila kak1nomednarodno pogodbeno obveznostE časovna pristojnost* dejanja strojena po tem, ko je statutzačel veljati za posamezno dr2avoE v vsakem primeru pa samo za dejanja po 8.?.3GG3statutizrecno izključuje retroaktivnostE krajevna pristojnost* ozemlje dr2ave, na katerem je biloizvr1eno k.d., ali ozemlje dr2ave na katerem je obto2eni, če je njegova dr2ava pogodbenastranka statuta ali je sprejela pristojnost sodi1ča ad hoc, ali če je krajevno pristojnost določil+arnostni svet. ostopek pred sodi1čem se začne s predlo2itvijo primera to2ilcu s strani* 8.dr2ave, pogodbene stranke imskega statuta 3. +arnostnega sveta O<% z resolucijo na

 podlagi +&&. poglavja "stanovne listine O<% ali 4. to2ilca na lastno pobudo. 'o2ilec preučivse relevantne informacije, če obstaja razumna podlaga za preiskavo, predlaga sodi1ču, da v

 predhodnem postopku odobri preiskavo, 1ele na podlagi sklepa sodi1ča lahko to2ilec izvede preiskavo in pripravi obto2nico, če pa sodi1če predlog za preiskavo zavrne, jo lahko to2ilec

:8

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 52/60

vnovič predlaga, če dobi nove informacije in dokaze. odi1če se praviloma ukvarja z zločini,ki so del načrta, politike ali zločinov velikega obsegaE so komplementarni nacionalnimsodi1čem, torej so pristojni, ko nacionalno sodi1če noče ali ne more izvesti preiskave in vlo2itiobto2nice ali če se postopek pred nacionalnim sodi1čem ne bi vodil neodvisno innepristranskoE sicer velja načelo ne bis in idem.  #ednarodna kazenska sodi1ča ne izrekajo

smrtnih kazni. ristojna so za sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti invojnih zločinov.

c) %a+lika &ed genocido& in a#a%"/eido&Osnovna razlika je v tem, da gre pri genocidu bodisi za narodnostno, versko, etnično ali rasnoskupino, pri apartheidu pa za rasno skupino.$partheid je potrebno ločiti od genocida, pomeni pa rasno diskriminacijo in segregacijo(izvajanje rasne politike), posebno tisto, ki se je izvajala v 0u2no $fri1ki epubliki, kjer sočrnsko prebivalstvo z oboro2eno silo ločevali od belcev, prepoved poroke med belci in črnci,

 prepoved in kaznovanje spolnih odnosov med črnci in belci, ločenost stanovanja, pravicavlade 0$ za izvr1evanje prisilnega preseljevanja v rezervate, ločevanje sindikatov, cerkev,

1ol, ločen razvoj belcev in črncev. <ločin aparthaida urejata* Konvencija o odpravi vseh oblikdiskriminacije (89C:) in #ednarodna konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinaaparthaida (sprejeta 89?4, pričela veljati 89?C).

d) kako je genocid *%ejen %i&ske& s"a"*"* s"alnega &edna%odne/a sodi!'a in ka+enske& +akonik* 3Simski statut 7 statut #ednarodnega kazenskega sodi1ča, je bil sprejet v imu 899A 7 stvarna

 pristojnost sodi1ča se nana1a na* kazniva dejanja genocida, zločine proti človečnosti in vojnezločineE opredeljeni so tudi znaki kaznivih dejanj.K< (K<8) ureja genocid v 8GG. členu, ki spada v poglavja Kazniva dejanja zoperčlovečnost. + prvi vrsti je vsaka dr2ava dol2na z notranjo zakonodajo (lovenija z K<8)

 preganjati in kaznovati osebe, odgovorne za mednarodna hudodelstvaE če pa ne 2eli ali pa nisposobna izpeljati kazenskega postopka, lahko zadevo odstopi talnemu sodi1ču v !aagu. 6e2e kazenski postopek poteka pred nacionalnim sodi1čem, je talno sodi1če v !aagunepristojno. 0e pa te2nja po tem, da bi se manj huda kazniva dejanja preganjala pred domačinisodi1či, te2ja pa pred talnim. +sekakor ima pa talno prednost, kadar je bil kdo 2e obsojen

 pred nacionalnim, mu lahko talno ponovno sodi, če je bilo dejanje pred nacionalnimkvalificirano kot navadno kaznivo dejanje $L& pa je bilo ravnanje domačega sodi1čanepristransko. +elja načelo komplementarnosti.

e) ali se la/ko neko&* sodi +a genocid, ki je il s"o%jen #%eden je il "a &# defini%an

tatut #ednarodnega kazenskega sodi1ča za nekdanjo 0ugoslavijo določa časovno pristojnostna obdobje po 8.8.8998, kar pomeni, da ni mo2no nekomu soditi za genocid, storjen pred temdatumom.+ primeru #ednarodnega kazenskega sodi1ča za uando je določeno, da je sodi1če pristojnoza sojenje osebam, odgovornim za zločine, storjene v letu 8995. <a nazaj ni mo2no soditi.tatut #ednarodnega kazenskega sodi1ča (imski statut) omejuje časovno pristojnost nadejanja, storjena po tem, ko je statut začel veljati za posamezno dr2avo podpisnico. +nobenem primeru pa sodi1če nima pristojnosti za dejanja, storjena pred 8.?.3GG3. tatutizrecno izključuje retroaktivnost v 35. členu.

0EDNA3ODNO3A6NI 6IDIKI DOLO8ANJA 0EJE 0ED D3BA6A0I

na #odlagi ka"e%i/ dok*&en"o in kako je ila dolo'ena &eja + as"%ijo, &ad-a%sko,i"alijo?

:3

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 53/60

z $vstrijo 7 t. >ermainska mirovna pogodba 8989 7 potrjena z $; 89::, z &talijo 7Osimski sporazumi 89?:, z #ad2arsko 7 mirovna pogodba v 'rianonu 893G.

ka"e%i so deli slo;/%. ko#enske in &o%ske &eje, o ka"e%i/ !e ni soglasja?Kopenska meja* 0u2no od ;ragonje občina ečovlje, zaselki* #lini, =krilje, Fu2iniE ne2nikE

Fela krajina ekuličiE reka #uraroblem reke #ure* reka #ura je spremenila svoj tok, tako, da ponekod teče tudi 3 km ju2neje od nekdanje struge v preteklosti je sledila katastrska meja naravnemu toku #ure ne pa v zadnjem stoletju;ragonja 7 po mednarodnopravnih uzancah ostane meja na strani večje struge

 %ajvečji problem predstavlja del ju2no od ;ragonjeE struga ;ragonje je bila regulirana vi1je. %a morju* iranski zaliv* meja bi se lahko določila* na podlagi zgodovinskih dejstev 7 lo seopira na to, sporazuma 7 ga ni, sredinske črte 7 lo se s tem ne strinja. glede poteka meje na morju zagovarja ohranitev celovitosti iranskega zaliva pod njenosuverenostjo in jurisdikcijo in izhod na odprto morje na temelju dopustnih kriterijev # inupo1tevaje specifični polo2aj . toji na stali1ču naj se upo1tevajo zgodovinske meje za ta

zaliv. tali1če !rva1ke pa je, da se naj uporabi kriterij srednje črte. se je zaradi svoje geografske lega 7 kratke obale in njene vbočene oblike zna1la v

 polo2aju, ki ga konvencija <% o pomorskem pravu # označuje s pojmom geografsko prikraj1ane dr2ave. Konvencija <% o pomorskem pravu ( "%/LO &&& ) predvidevakompleksen mehanizem mirnega re1evanja mednarodnih sporov .8:. člen Konvencije o pomorskem pravu l. A3redinska geometrijska črta, če ni sporazuma določbe se ne uporablja tam, kjer je zaradi zgodovinskih okoli1čin treba opraviti drugačnorazmejitev ( posebne okoli1čine 7 geografski polo2aj, zgodovinske posebnosti);ejansko* koprska policija nadzorovala to območje, !rvati trdijo, da je nadzor v iranskemzalivu opravljala policija iz "maga

GENE3ALNI 4AJNIK O5NA) kdo je in kod #%i/aja?0e najvi1ji upravni uslu2benec organizacije. rihaja iz ekretariata, ki je sestavljen izgeneralnega sekretarja in takega osebja, ki ga Organizacija potrebuje.

) o#i!i"e #os"o#ek i&enoanja gen. "ajnika>eneralnega sekretarja imenuje >eneralna skup1čina po priporočilu +arnostnega sveta.

c)O#i!i"e #%is"ojnos"i gen. "ajnika(I)na od&inis"%a"ine& o%gani+acijske& #od%o'j*

generalni sekretar je po eni strani mednarodni uslu2benec. o drugi strani pa ima 1e nekatere posebne naloge. #ed njimi je tudi priprava letnega poročila o delu organizacije.

II) na #oli"i'ne& #od%o'j*osebno pomembna je njegova pristojnost opozoriti +arnostni svet na katerokoli zadevo, ki bi

 po njegovem mnenju utegnila ogro2ati ohranitev mednarodnega miru in varnosti. 'a pristojnost izra2a pričakovanje dr2av članic v O<%, da bo generalni sekretar skrbno spremljal politična vpra1anja po svetu in v primeru potrebe na probleme opozoril +arnostni svet.

III) na #od%o'j* &edna%odnega #%aaegistracija in objava mednarodnih pogodb.

:4

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 54/60

EK8 1@=)) ka"e%i o%gan;i nad+i%a;jo i+ajanje kon.?-vropsko sodi1če za človekove pravice je pristojno za vse zadeve v zvezi z razlago in uporaboKonvencije in njenih protokolov, ki so mu bile predlo2ene.

C) ka"e%e no%&e o #%e#oedi disk%i&inacije se*je kon. in njeni #%o"okoli?85. čl. -K6 vsebuje prepoved diskriminacije in določa, da je u2ivanje konvencijskih pravicin svobo1čin zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo ko2e,

 jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodnimanj1imi, lastnino, rojstvo ali kak1ne druge okoli1čine in pa protokol 1t. 83 k -K6, ki obsegvarstva pred diskriminacijo po -K6 močno raz1irja. /ilj protokola je ponovno zagotoviti, dadr2ave članice spo1tujejo načelo diskriminacije. +sebuje splo1no prepoved diskriminacije,dopolnjeno z odločbo, da nobena javna oblast ne bo proti nikomu izvajala diskriminacije izkateregakoli razloga.

D) ka"e%i s*jek"i i&ajo #%aico s#%o-i"i #os"o#ek #%ed e%. sod. +a 'lo. #%aice glede(I) k%!enja dolo' kon. in njeni/ #%o"okolo?+saka dr2ava pogodbenica, posameznik, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, kizatrjuje, da je 2rtev kr1itve prav iz -K6 s strani druge dr2ave pogodbenice lahko vlo2i

 prito2bo neposredno na -6.

D)na #odlagi ka"e%i/ %a+logo se neki #os"o#ek %a+glasi +a nedo#*s"en?;a ni v skladu z določbami Konvencije ali njenih rotokolov, da je očitno neutemeljena ali pada pomeni zlorabo pravice posameznika do prito2be, ali da za vlagatelja ni nastal znatnougodnej1i polo2aj.

F) kdo nad+o%*je i+ajanje skle#o sodi!'a?Končna sodba sodi1ča se po1lje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvr1itev.

3A6ICA DO SA0OODLO8EKaj je is"o #%aice do sa&oodlo'e? Ka"e%i s*jek" i la/ko il nosilec "e #%aice?ravica do samoodločbe pomeni, da si vsi svobodno določajo svoj politični status insvobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj.ravica do samoodločbe je kolektivna pravica. %osilec te pravice je lahko narod.

Ali g%e #%i sa&oodlo'i +a indiid*alno ali kolek"ino #%aico?>re za kolektivno pravico.

Ka"e%i &edna%odni ins"%*&en"i s#%eje"i O5N o&enjajo sa&oodlo'o in kak!ne&kon"eks"*?#; #ednarodni pakt o dr2avljanskih in političnih pravicah, #-K 7 #ednarodni

 pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.;6 določa temeljni kodeks 6 na univerzalni ravni, torej določa pravice na vseh področjih.+ praksi se je pojavila potreba po pojmovanju in razlagi človekovih pravic. 'ako je pri1lo do

 pogodbenega urejanja 6, kar pa je zahtevalo tudi razlikovanje v naravi obveznosti dr2ave.#edtem ko je dr2avljanske in politične pravice mogoče uresničiti ne glede na razpolo2ljivasredstva, pa so socialne, ekonomske in kulturne pravice odvisne od razvitosti dru2be.

O#%edeli"e %a+liko &ed ".i. no"%anjo in ".i. +*nanjo #%aico do sa&oodlo'e

:5

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 55/60

 %otranja samoodločba se izra2a v sodelovanju naroda v političnih strukturah dr2ave in tu jetreba narodu zagotoviti dejansko mo2nost uveljavljanja samoodločbe. redvsem politične

 pravice.<unanja samoodločba v kontekstu človekovih pravic ne zagotavlja pravice do spremembestatusa na 1kodo ozemeljske celovitosti dr2ave. eveda pa načelo ozemeljske celovitosti ni

absolutno in ga je potrebno razumeti v njegovem ravnote2ju z drugimi relevantnimi načeli.

6 ka"e%i/ #%i&e%i/ i ila sa&oodlo'a #o sedanje& 0 +akoni"o dejanje?Bormalnopravno je po #O odcepitev legalizirana samo v dveh primerih* če gre za odcepitevod vlade, ki je izvajala tako politiko, ki bi lahko pripeljala do uničenja etnične skupine, če tavlada ni predstavljala politične volje skupine, ki se je odločila za odcepitev, to pa mora bitiobjektivno in praktično dokazano. +se drugo je vpra1ljivo. ;ogodki po letu 89A9 (razpadB0, < in 6e1koslova1ke) in dileme v zvezi s tem nas napeljujejo na to, da bo nujno

 potrebno napraviti korak k progresivnemu razvoju # glede samoodločbe.

S kak!ni& #%ni& dejanje& je Sloenija i+edla #oli"iki %a+gla!eno #%aico do

sa&oodlo'e sloenskega na%oda?3:. junij 8998 lovenski parlament sprejme ustavni zakon za uresničitev 'emeljne ustavnelistine o samostojnosti in neodvisnosti lovenije, ;eklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, skaterimi lovenija prevzame prej1nje pristojnosti federacije na svojem ozemlju.

O5N1.Ka"e%i so osnoni cilji, ki ji/ #os"alja s"anona lis"ina O5N?+arovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen* izvajati učinkovite kolektivne ukrepe, dase preprečijo in odvrnejo gro2nje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge kr1itvemiru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti dokr1itve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z načeli pravičnosti inmednarodnega prava, razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spo1tovanju načelaenakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditevsvetovnega miru, uresničevati mednarodno sodelovanje s tem, da se re1ujejo mednarodni

 problemi ekonomske, socialne, kulturne ali človekoljubne narave, kakor tudi s tem, da serazvija in spodbuja spo1tovanje človekovih pravic in temeljnih svobo1čin za vse ljudi, neglede na raso, spol, jezik ali vero, in biti sredi1če, kjer naj se usklajuje dejavnost narodov zadoseganje teh skupnih ciljev.

2.Kaj se +godi, 'e #%ide do nas#%o"ja dolo' s"anone lis"ine O5N in dolo' kak!ne&edna%odne #ogode?

6e je navzkri2je med obveznostmi članov <dru2enih narodov po tej "stanovni listini in mednjihovimi obveznostmi po kateremkoli drugem meddr2avnem dogovoru, prevladujejo njihoveobveznosti po tej "stanovni listini.$.Ka"e%i #ogoji &o%ajo i"i i+#olnjeni, da se dolo'eno d%-ao s#%ej&e 'lans"o O5N"e% kak!ne oe+nos"i nas"o#ijo s 'lans"o&?Lahko postanejo članice <dru2enih narodov vse druge miroljubne dr2ave, ki prevzamejoobveznosti, vsebovane v tej "stanovni listini, in ki so po presoji Organizacije sposobne involjne spolnjevati te obveznosti. +saka tak1na dr2ava se sprejme za članico <dru2enihnarodov z odločbo >eneralne skup1čine na priporočilo +arnostnega sveta.

<.Kak!ne %s"e s*s#en+ije 'lans"a O5N #o+na"e in kdaj #%ide do #osa&e+ne s*s#en+ije

in kak!ne so njene #osledice?

::

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 56/60

u2ivanje članskih pravic in privilegijev je ustavljeno 7 do nje pride, če je + zoper to dr2avoukrenil preventivno ali prisilno akcijo. izključitev iz Organizacije 7 to izključitve pride, čečlan <% trdovratno kr1i načela. izguba pravice do glasovanja v > Rmala suspenzijaS,v

 primeru neplačevanja članarine.

=.Ka"e%i so o%gani O5N, kako so ses"aljeni, kak!ne so nji/oe #%is"ojnos"i?Kot poglavitni organi <dru2enih narodov se ustanavljajo*8.>eneralna skup1čina* <astopane so vse dr2ave, priporočila. ristojnosti* plo1naE mir invarnost priporočila +arnostnemu svetu, z izjemo 83. členaE priporočila za krepitevsodelovanjaE skrbni1tvo in dekolonizacijaE revizija ustanovne listine. "pravne in finančne

 pristojnosti* prejem članovE volitve organovE odločanje o proračunuE pristojnost zahtevati posvetovalna mnenja. >lavni odbori (C) in pomo2ni organi.3.+arnostni svet* 6lani* prvotno 88 (:@C) sedaj 8: (:@8G). %aloge* prvenstvena odgovornostza vzdr2evanje medn. miru in varnosti. Obvezujoč značaj odločitev. +&. poglavje "L 7 mirnore1evanje sporov, priporočila. +&&. poglavje "L 7 akcije v primeru ogro2anja miru, kr1itevmiru in agresivnih dejanj, mo2nost prisilnih ukrepov. ;ruge pristojnosti* priporočila za

sprejem v članstvo, suspenzijo ali izključitevE volitve sodnikov # (skupaj z >),zagotavljanje sodb #E nadzor nad reg. dogovori. ripravljenost na sestanek v vsakem času.+eto stalnih članov, po 3?. členu za neproceduralne odločitve. omen neformalnihkonsultacij. omo2ni organi* Odbor vojnega 1tabaE odbor za dokumentacijo in postopekEsankcijski odboriE protiteroristični odbor (3GG8).4.-konomski in socialni svet* je sestavljen iz :5 članov <dru2enih narodov, ki jih izvoli>eneralna skup1čina. %aloge* preučevanje, priporočila, osnutki konvencij. "sklajevanje spec.agencij.5.krbni1ki svet* estavljen iz* (a) dr2av, ki upravljajo skrbni1ka ozemlja, (b) stalnih članov+ in (c) toliko ostalih, izvoljenih članov, da je skupno 1tevilo kategorij (b) in (c) enako1tevilu članov kategorije (a). %aloge* obravnava poročil o stanju na skrbni1kih ozemljih in

 peticij prebivalcev, obiskovanje skrbni1ki ozemelj. /ilj* usposobiti skrbni1ka ozemlja zaneodvisnost.:. #eddr2avno sodi1če* oglavitni sodni organ O<%, vse članice O<% so stranke statuta.odbe so obvezne za pravdne stranke, garancije + za izpolnjevanje. ravica > in +, dazaprosita za svetovalno mnenje. 8: sodnikov izvoljenih za 9 let. Kandidirajo jih nacionalneskupine v okviru $, izvolitev hkrati v + in v > O<%. "veljavitev prakse sodi1ča,teritorialni spori.C. ekretariat* >eneralni sekretar in uslu2benci* v misijah, na sede2u, v reg.ek. komisijah.

 %aloge generalnega sekretarja* poročanje, upravljanje sekretariata, depozitar medn. pogodbEdiskretna diplomacija. ristojnosti  7 mo2nost da gen. sek. opozori + na Rkaterokoli zadevoS,

ki bi utegnila ogro2ati ohranitev medn. miru in varnosti.H. ka"e%i/ #%i&e%i/ do#*!'a L O5N *#o%ao sile?6e bi +arnostni svet menil, da ukrepi, , ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni, sme zzračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakr1na bi se mu zdela

 potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti, demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silamičlanov <dru2enih narodov. %ačrte za uporabo oboro2ene sile izdela +arnostni svet s pomočjoOdbora voja1kega 1taba.

A5IL

Kaj je a+il?

:C

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 57/60

ojem azila ima dvojni pomen* lahko označuje kraj oziroma ozemlje, kjer posameznik niizpostavljen preganjanju, ali pa za1čito pred preganjanjem. + pravu se uporablja slednjiE&n1titut za mednarodno pravo je leta 89:G v Fathu sprejel definicijo, po kateri je azil za1čita,ki jo posamezniku, ki zanjo zaprosi, dr2ava nudi na svojem teritoriju ali na drugem ozemlju

 pod pristojnostjo njenih organov. %a področju azila se interesi dr2ave in pravice posameznika

izrazito prepletajo. +saka dr2ava ima suvereno pravico, da določi pogoje za sprejem tujcev nasvoj teritorij in regulira priseljevanje, vendar mora pri tem upo1tevati tudi temeljne človekove pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev. %amen instituta azila je za1čititi posameznika, ki iz določenega razloga ne u2iva za1čite svoje matične dr2ave, predizvr1evanjem oblasti te dr2ave. %jegov temelj predstavlja načelo nevračanja (nonrefoulement), ki prepoveduje izgon ali prisilno vračanje beguncev na meje ozemlja, kjer bi

 bila njihovo 2ivljenje ali svoboda ogro2ena zaradi njegove rase, vere, dr2avljanstva, pripadnosti določeni dru2beni skupini ali določenega političnega prepričanja. +elja ne gledena formalno priznanje statusa begunca in se nana1a ne samo na izgon ali deportacijo, ampaktudi na zavrnitev posameznika na meji.

5akon o a+il* opredeljuje azil kot za1čito, ki se v epubliki loveniji daje tujcem. 'a za1čitavključuje zlasti pravico prebivanja v epubliki loveniji, pravice, ki pripadajo beguncem na

 podlagi enevske konvencije ter pravice, ki so beguncem zagotovljene z zakonom.

Defini%aj geog%afski"e%i"o%ialni a+il in di#lo&a"ski a+il O geografskem oz. teritorialnem azilu govorimo takrat, kadar se oseba zateče na ozemljedruge dr2ave in zaprosi za prebivali1če. + mednarodnem pravu je priznan. O diplomatskemazilu pa govorimo takrat, kadar se oseba zateče na diplomatsko predstavni1tvo in tam prosi zaazil. + mednarodnem pravu diplomatski azil ni priznan.

Ka"e%o "elo je ilo *s"anoljeno oki%* O5N na #od%o'j* eg*ns"a, kdaj je ilo*s"anoljeno in njegoe #%is"ojnos"i.Leta 89:8 je bil v okviru O<% ustanovljen "rad visokega komisarja za begunce s sede2em venevi. 'a urad organizira humanitarno in drugo pomoč beguncem po svetu in pomaga prirazvoju mednarodnopravnih standardov za1čite beguncev. "radu visokega komisarja za

 begunce je zaupana naloga nuditi medn. varstvo pod okriljem O<% beguncem,ki sodijo vnjegovo pristojnost,tako da* pospe1uje sklepanje in ratifikacijo medn. konvencij o varstvu

 beguncev in nadzoruje njihovo izvr1evanjeE pospe1uje s posebnimi sporazumi z vladamiizpolnjevanje ukrepov za izbolj1anje polo2aja beguncevE pomaga vladnim in zasebnimnaporom pospe1evati prostovljno repatriacijo ali asimilacijo znotraj novih dr2avnih skupnostiEpospe1uje sprejemanje beguncev na ozemlja drugih dr2avE dobiva informacije o 1tevilu

 beguncev in o njihovem stanju na njihovem ozemlji in o zakonodaji,ki se na njih nana1a.oleg tega "rad visokega komisarja za begunce na zahtevo > sodeluje pri dejavnostirepatriacije in naseljevanja in nudi določeno pomoč osebam brez dr2avljanstva. ;eluje posmernicah >eneralne kup1čine in -/OO/. + skoraj :G letih delovanja je "rad pomagal

 pribli2no :G milijonom beguncev pri vrnitvi v domovino, vključitvi v dr2avo, kjer so u2ivalizatoči1če ali pa če ni bilo drugih mo2nosti, pri preselitvi v drugo dr2avo. ;eluje v 83Gdr2avah.

od ka"e%i&i #ogoji ne o Sloenija #odelila s"a"*s eg*ncaa+ilan"a?ravice do azila se ne prizna osebam, pri katerih obstajajo utemeljeni razlogi za sum* da sozagre1ile hudodelstvo proti miru, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo proti člove1tvu, kot jih

določajo mednarodni aktiE da so zagre1ile hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunajepublike lovenije, preden so bile sprejete v dr2avo kot begunciE da so zagre1ile dejanja, ki

:?

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 58/60

so nasprotna ciljem in načelom <dru2enih narodov. 'ujcu, ki je zaprosil za azil, se pro1nja zaazil iz omenjenih razlogov v vsakem času zavrne. ravice do azila se ne prizna osebam, ki 2eu2ivajo pomoč ali za1čito organov in agencij <dru2enih narodov, razen +isokega komisariata<dru2enih narodov za begunce. 6e tak1na za1čita ali pomoč konkretni osebi preneha, prenehatudi razlog, ki tak1ni osebi onemogoča pravico do azila. ravice do azila se tudi ne prizna

osebam, katerim so pristojni organi epublike lovenije priznali enake pravice in dol2nosti,kot jih imajo njeni dr2avljani. >re za osebe, ki so pridobile enake pravice ali večino pravic,kot jih imajo slovenski dr2avljani, niso pa pridobile dr2avljanstva (npr. tujci, ki imajo stalno

 prebivali1če v epubliki loveniji).

%aice a+ilan"orosilci za azil imajo pravico do* prebivanja v epubliki loveniji, dokler postopek ni

 pravnomočno končan, osnovne oskrbe, zdravstvenega varstva, dela, brezplačne pravne pomoči v postopkih pred upravnim in vrhovnim sodi1čem, finančne pomoči v primerunastanitve na zasebnem naslovu, humanitarne pomoči, osnovno1olskega izobra2evanja.rosilec za azil ima pravico do dela in sicer, lahko opravlja delo, če je njegova identiteta

nesporno ugotovljena. < delom lahko prične eno leto po vlo2itvi pro1nje za azil, če v tem časuni bila sprejeta odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu za azil.<a opravljanje dela mora prosilec pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo

 področje zaposlovanja in dela tujcev.rosilec za azil lahko pomaga v azilnem domu pri delih, povezanih z vzdr2evanjem innastanitvijo. <a opravljeno delo lahko prejme nagrado.

Kaj #%edidea noela +akona o a+il*?<akon je bil spremenjen z novelami <$zil$ (leta 3GGG), <$zilF (leta 3GG8), <$zil/ (leta3GG4), <$zil; (leta 3GGC). <adnja sprememba je bila najbolj odmevna, saj jo je predsednikdr2ave celo nekaj časa zadr2al. < novelami je bila določena ustanovitev izpostave azilnegadoma in posebno obliko za1čite za zavrnjene prosilce za azil, ki jih ni mogoče vrniti v dr2avoizvora (poglavje o posebnih oblikah za1ite prosilcev je bilo z novelo <$zil; črtano),uveljavlja tudi razne pospe1itve postopka ter uveljavlja omejite gibanja oseb, za katere obstajasum, da postopek zlorabljajo. 'ako se je zakon vse bolj pribli2eval restriktivni azilni politiki-".

0EDNA3ODNI 0ON4A3NI SKLAD;I0F,00SKDAJ IN KJE JE IL S4ANO6LJEN?"stanovljen je bil v Fretton Hoodsu leta 8955.

74I3I GLA6NE NALOGECILJI 00S("stanovljen je bil z namenom zagotoviti plačilnobilančno stabilnost v obdobju po &&. svetovnivojni, ohranjati stabilnost svetovnega monetarnega sistema. ;r2avam s plačinobilančnimite2avami pomaga kot mehanizem za stalna posvetovanja o monetarnih zadevah in zaspodbujanje uravnote2enega razvoja trgovine. je center za svetovanje in sodelovanje omednarodnih monetarnih vpra1anjih, dr2avam članicam daje na razpolago sredstva za

 popravljanje ali odpravo trenutnih motenj plačilne bilance, priporoča ukrepe proti inflaciji,nadzoruje inflacijo, svetuje vladam glede financ. omogoča svobodno menjavo v mednarodnitrgovini in mednarodni plačilni promet, tako pomaga članicam razviti gospodarstvo, dosečivečjo zaposlenost in dvigniti 2ivljenjski standard,D

43IJE GLA6NI O3GANI 6ODENJA 00S

:A

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 59/60

o* svet guvernerjev je plenarni organ, pristojen za najpomembnej1e odločitve, izvr1nidirektorji so odgovorni za splo1ne operacije sklada in za naloge, ki jim jih poveri svetguvernerjev, upravni direktor predseduje izvr1nim direktorjem in opravlja druge naloge, ki

 jih odredi svet guvernerjev izvolitev* et direktorjev imenujejo dr2ave z največjimi kvotami ( <;$, +elika Fritanija,

Brancija, 0aponska, %emčija), preostalih 8: pa izvoli svet guvernerjev. 'udi pri tem se vidi premoč finančno najmočnej1ih dr2av v skladu.

KAKO JE 3EJENO GLASO6ANJE 6 O3GANI9 6ODENJA 00S KA4E3AD3BA6A I0A NAJ6E8JO 4EBO GLASO6, KOLIKO ODS4O4KO6?6lanice imajo v svetu guvernerjev 1tevilo glasov ponderirano glede na njihove kvote. %ajvečji

 prispevek 7 kvoto imajo <;$

S KA4E3I0I O3GANI AGENCIJA0I SODELJE 00S?#FO, &/&; 7 #ednarodni center za re1evanje investicijskih sporov, #ednarodna finančnakorporacija, #ednarodno zdru2enje za razvoj, #ultilateralna agencija za zavarovanje

investicij

KA4E3E SO GLA6NE K3I4I8NE 3IO0E NA DELO IN 6LOGO 00S 6SEDANJI9 5AOS43ENI9 S6E4O6NI9 FINAN8NI9 IN SOCIO;EKONO0SKI9OKOLI78INA9?

;rugi del t.i. Fretton Hoodskih dvojčkov, #ednarodni denarni sklad je bil ustanovljen zosnovnim namenom ohranjanja stabilnosti svetovnega monetarnega sistema. kozi desetletjadelovanja se njegovo poslanstvo ni spremenilo, spremenili pa so se in1trumenti, preko katerih#ednarodni denarni sklad sku1a uresničiti svoje cilje. + zadnjem desetletju, v katerem so svet

 pretresale velike finančne krize v #ehiki, $ziji, usiji, Fraziliji, je v #; dozorelospoznanje, da mora več pozornosti posvetiti proučevanju vzrokov za nastanek finančnih krizin ukrepom, ki bi pomagali lete v čim večji meri zajeziti.

0EDNA3ODNO3A6NO 6A3S46O OKOLJAKa"e%i 0 dok*&en"i *%ejajo a%s"o okolja na %ani na k%a"ko o#i!i"e "*di nji/ooseino)(8.O<%89?3 tockholmska konferencaE celovita izhodi1ča medn. skupnosti za varstvo okolja,

ustanovitev programa O<% za okolje"%-89?3 Konvencija o mednarodni odgovornosti za 1kodo ki jo povzročijo vesoljski objektiobj.odg. za 1kodo,ki jo povzročijo vesoljski objekti na zemlji in letalom v letu, krivdna odg. za1kodo povzročeno drugje in za 1kodo osebam in predmetom na samem ves. objektu.89?3 tockholmska deklaracija* 1ir1a opredelitev od 'rail melter 7 obv. dr2ave preprečiti1kodne dejavnostiE 1koda ni omejena le na resne poslediceE odg. za posledice zunaj dr2avnihmeja 7 ta pristop sprejet tudi v89A3 "%/LO&&&* obveznost dr2av sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanjeonesna2evanja morskega dna in pri tem uporabiti najbolj primerna sredstva, v skladu ssvojimi zmo2nostmiE 2e verjetnost 1kodljive posledice lahko povzroči odg. dr2aveE obv.notifikacije takoj ob ugotovitvi neposredne nevarnosti onesna2enjaE obv. ocene mo2nih

učinkov in objave ugotovitev8993 Konferenca v io de 0aneiru Konvencija o podnebnih spremembah* spisek sprememb,

:9

7/23/2019 MJP-vpr. in odg. OK

http://slidepdf.com/reader/full/mjp-vpr-in-odg-ok 60/60

ki povzročajo 1kodljive učinke, vzpostavlja konferenco pogodbenih strank in sekretariat8993 ;eklaracija iz ia de 0aneira* obveznost notifikacije, (polluter paIs)899? K0O'K& O'OKOL* sprejele pogodbene stranke Konvencije o podnebnihspremembah, vsebuje obv. postopnega zmanj1evanja emisij toplogrednih plinov in pri temuporablja inovativno tehniko Jtrgovanja z emisijami.

Konvencija o onesna2evanju zraka na velike razdalje (89?9)* Obveznost predhodnih posvetovanj.Konvencija o ocenah ekolo1kih učinkov v čezmejnem kontekstu (--/, 8998)* Obveznostocene mo2nih učinkov (impact assessment) pred sprejemom odločitve o dovoljenju zadejavnost.3.veta -vropeogodba o - in druge.Konvencija veta -vrope o civilni odgovornosti za ekolo1ko 1kodo* opredeljuje pojemnaravnega okolja, 1koda vključuje tudi posledice prizadetja okolja;unajska konvencija za za1čito ozonske plasti* revidnostni ukrepi* tudi če pričakovaniučinki niso znanstveno dokazani npr. ogrevanje.

0on"%ealski #%o"okol o snoe/, ki *ni'*jejo o+onsko #las"

Kak!na #%ana na'ela je glede a%s"a okolja in dol-nos"i d%-a olikoalo 0edd%-anosodi!'e 9aag* #%i&e%*( P4%ail s&el"e%Q in PK%fske o-ineQ?J'rail smelter ravilo*vsak naj uporablja svoje tako, da drugega ne bo prizadel. 'railmelter $rbitation, " vs. /anada, 894958arbitra2no re1evanje. Odgovornost za emisije2veplovega dioksida iz topilnice v dolini, deljeni med /$ in <;$nobena dr2ava ne smeuporabljati ali dovoliti uporabe ozemlja na način, da se povzroča 1koda drugi dr2avi, če imatak primer resne posledice, dokazana 1koda in vzročna zveza.Krfska o2ina* #eddr2avno sodi1če v !aagu potrdilo, da ima vsaka dr2ava obveznost, da nedovoli uporabe svojega ozemlja zoper pravice drugih dr2av.

Kdaj je #o Konenciji o &edna%odni odgoo%nos"i +a !kodo, ki jo #o+%o'ijo esoljskiojek"i 1@2) odgoo%nos" d%-a ojek"ina in kdaj k%idna?Objektivna odgovornost za 1kodo,ki jo povzročijo vesoljski objekti na zemlji in letalom vletu. Krivdna odgovornost za 1kodo povzročeno drugje in za 1kodo osebam in predmetom nasamem vesoljskem objektu.

Kaj #o&eni ER G3A4IA #la'ilo od!kodnine?'udi med dr2avama velikokrat prihaja do sporov glede krivde, odgovornosti in obveznosti

 povrnitve 1kode. #ed drugim je lahko re1itev primera tudi tak1na, da na odgovornost pozvana

dr2ava da zado1čenje, se pravi, da plača od1kodnino, a pri tem ne prizna svoje odgovornosti.'ukaj gre za plačilo 1kode eU gratia. 'a oblika pride največkrat v po1tev, kadar dr2ava ve, da je odgovorna, a tega seveda ne 2eli priznati. %asprotna stranka pa se s tem zadovolji in nezahteva priznanja odgovornosti. <nan primer je primer strmoglavljenja letala 7 Lockerbie.