Klara Škopelja

UVODNE UGOTOVITVE

1. Javna uprava!Javna uprava je celotna dejavnost, ki omogoča uresničevanje veljavnega pravnega reda ter javnih interesov (javne koristi, spl. družbeni interesi) v družbi oz. javnem življenju. Zagotavlja upravljanje vseh javnih zadev. Ločimo javno upravo: - v okviru državne uprave (se nanaša na izvajanje prvenstveno oblastnih funkcij)- v okviru javnih služb in lokalne samouprave (urejanje ter zagotavljanje zadovoljevanja drugih javnih potreb in interesov)Materialno pojmovanje (pojmovanje v funkcionalnem smislu): je javna uprava v javnih zadevah, ki vključuje dejavnost državne uprave, javnih služb, lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Formalno pojmovanje (javni sektor v organizacijskem smislu): je javna uprava skupek subjektov (organov, organizacij), ki opravljajo naloge javne uprave. 2. Delitev javne uprave!- DRŽAVNA (JAVNA) UPRAVA – obsega dejavnosti državne uprave- NEDRŽAVNA (JAVNA) UPRAVA - obsega dejavnosti lokalne samouprave, javnih služb in drugih nosilcev javnih pooblastil (javna podjetja, javni zavodi, zbornice, univerze, agencije, gosp. družbe in podjetniki posamezniki).3. Funkcija javne uprave!Funkcija javne uprave je, da v javnem interesu skrbi za uresničevanje zakonov in drugih predpisov oz. veljavnega pravnega reda.

4. Predmet upravnopravne znanosti! Upravnopravna znanost proučuje splošne pravne norme upravnega prava.

ORGANIZACIJA KOT OKVIR ZA UPRAVLJANJE, UPRAVO IN JAVNO UPRAVO

5. Pravne vrednote! So pomembna vrsta prepričanj o tem kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dobro in zaželeno in kaj je slabo in nezaželeno. So osnova in orientacija za ravnanje ljudi (cilji, moralna, etična, verska, življenska, nazorska, spoznavna… načela).Za življenje v skupnosti so pomembne družbene vrednote. Za skladnost le-teh skrbi veljavno pravo. Vrednote delimo na:- generične; pomembne za samo eksistenco- individualne; vrednote posameznika (poštenost, skromnost)- vrednote urejenosti družbenih odnosov; pravne vrednote - red, varnost, zakonitost.6. Subjektivni, objektivni interes!Subjektivni interes je prepričanje posameznika, da je nekaj v njegovo korist po njegovih vrednostnih kriterijih. Nosilci so ljudje posamezniki.Objektivni interes je nekaj kar je v korist posameznika po družbeno sprejetih vrednostnih merilih. Nosilec je določena družbena skupnost.7. Javni interes – pojem, vsebina! Javni interes je tisto, kar šteje družba, organizirana v državo ali drugo pravno-organizacijsko teritorialno enoto oziroma skupnost po svojih vrednostnih merilih za svojo korist. Zaobsega interese, ki se nanašajo na celotno družbo oz. skupnost. Je neposredno vezan na državo in pravo in je ožji pojem od splošnega in družbenega interesa. Oblikuje ga politična oblast in je

1

Klara Škopelja

normativni pojav. Oblikuje, izraža in uporablja se pri delovanju javnopravnih skupnosti (občine, pokrajine, države). V odnosu do drugih interesov je primaren (test javnega interesa).Zadeve v katere je vključen so javne zadeve. 8. Kaj so to javne zadeve? Zadeve, ki je skupnega pomena za vse prebivalce in organizacije na določenem območju in ki se opravljajo na način, ki vključuje možnost oblastne intervencije države, v njih je vključen javni interes.9. Javna korist!Je širša družbena korist, ki je nad koristjo posameznika.Je lahko pogoj in predpostavka razlastitve. Po 69. čl. Ustave RS se lastninska pravica lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini, pod pogoji, ki jih določa zakon. 74. čl. Ustave RS – gosp. pobuda je svobodna, ne sme pa se gosp. dejavnost izvajati v nasprotju z javno koristjo. 10. Pojem organizacije!Je zgradba, kjer potekajo procesi upravljanja.V širšem smislu; skupnost ljudi, ki izpolnjujejo nek skupni cilj (razne oblike povezovanja ljudi, družbeni kolektivi).V ožjem smislu; ustroj, sestava, ureditev, struktura – celokupnost razmerij (odnosov), ki se vzpostavljajo med ljudmi znotraj organizacije.

11.Vrste organizacij!Po ciljih in načinu povezovanja ljudi v njih ločimo:- teritorialne; temeljna znač. je usmeritev na nek teritorij in opravljanje dejavnosti, povezanih z življenjem na tem območju (država, pokrajina, občina). Značilne so njihove »regulativne« in »oblastne funkcije«;- personalne (asociativne); npr. društva – tiste organizacije, v katere se ljudje vključujejo prostovoljno z namenom zadovoljevanja svojih osebnih interesov;- funkcionalne; temeljna znač. je osredotočenost na neko dejavnost, funkcijo (predvsem gospodarske organiz., ki delujejo po načelih »input-predelava-output«12. Bistvena značilnost teritorialne organizacije! Bistvena znač. je v tem, da je OBLASTNA ORGANIZACIJA. Razpolaga s politično oblastjo, ki jo lahko uporablja v okviru ustavnih in zakonskih pooblastil.13. Naštej elemente (sestavine) organizacije!Elementi so: cilji, ljudje, sredstva, samostojnost, notranja organizacijska struktura.14. Notranja organizacijska struktura ministrstva!DIREKTORAT - Se oblikuje za izvajanje nalog na zaokroženem delovnem področju v ministrstvu.SEKTOR - Se oblikuje za izvajanje nalog na delu delovnega področja oz. za izvajanje posameznih funkcij, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.URAD - se oblikuje v direktoratu, ki ima več kot 80 sistematiziranih delovnih mest, če je za področje sistematizirano najmanj 30 delovnih mest.ODDELEK – Se oblikuje za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oz. posameznih funkcij, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.REFERAT - Če je v oddelku sistemiziranih najmanj 20 del. mest, če je za delovno področje sist. najmanj 5 delovnih mest.15. Razlika med Fayolom in Taylorjem!

2

Klara Škopelja

Taylor je proučeval mikro vidik pristopa do delitve dela in hkratno povezovanje v učinkovito celoto, medtem ko je Faylol proučeval makro vidik pristopa do delitve dela.Taylor se je ukvarjal z organizacijo dela v proizvodnem obratu, Fayol pa z organizacijo in upravljanjem podjetja v celoti. Fayol je poudarjal, da je za dobro poslovanje podjetja potrebna disciplina, ki je odvisna od ravnanja vodilnih. Razčlenil in analiziral je posamezne temeljne funkcije organizacije indust. podjetja. Taylor je zagovarjal, da je treba za to, da bi človek naredil največ kar je sposoben:- ugotoviti kaj delavec zmore (merjenje gibov in časa);- narediti sistem plačila za delo po katerem bo delavec dobil več, če bo več naredil.16. Naštej temeljne značilnosti Fayolovega sistema vodenja! - načrtovanje - organiziranje - ukazovanje - usklajevanje - kontroliranje 17. Webrov model!Webrov model racionalne birokratske organizacije je njegov najpomembnejši prispevek k proučevanju uprave. V njem je predstavil pravila dobre organizacije. Temelj je hierarhija kot sistem odnosov med podrejenimi in nadrejenimi. Od nadrejenih teče linija ukazovanja, od podrejenih pa linija poročanja in odgovornosti. Hierarhično zgrajena organizacija ima podobo piramide – njena višina je odvisna od št. zaposlenih in razpona kontrole. Značilnosti modela Webrove birokratske organiz.: Specializacija, hierarhična struktura, formalna komunikacija, brezosebnost v odnosih. Prednosti: enostavna, racionalna, obvladljiva, notranje trdna organiz.Slabosti: onemogoča demokratičnost, zavira ustvarjalnost, vodi v formalizem in togost, brezosebnost v odnosih…18. V čigavi teoriji se poudarja specializacija?V Webrovi teoriji.19. Sistemi in metode vodenja!- linijski (hierarhični); značilen vertikalen sistem povezav med notranjimi enotami in delovnimi mesti, med katerimi veljajo hierarhična razmerja. Vsak izvrševalec je podrejen le enemu vodji;- štabno-linijski; temelj je linijsko povezovanje, ki je izpopolnjeno z štabi (skupine strokovnjakov, ki pomagajo vodilnemu);- funkcionalni; delovna mesta se razvrščajo v skupine po sorodnosti nalog ter na tej osnovi dodelijo določeni not. enoti, kar omogoča maksimalno specializacijo. Vsak delavec je istočasno podrejen več strokovnjakom v okviru točno določenega del. področja. 20. Behavioristične teorije!So teorije, ki se ukvarjajo z vodenjem in ravnanjem ljudi v organizaciji, ki torej proučujejo organizacijo z vidika posameznika in njegovega ravnanja.Pri tem se upoštevata 2 osnovni izhodišči: individualna psihološka orientacija človeka in motivacija človeka. 21. Resorno, teritorialno in funkcionalno načelo ustanavljanja upravnih organov! RESORNO NAČELO; oblikuje se glede na resor oz. področje delovanja; v resorje so naloge razvrščene po vrsti, sorodnosti, medsebojni povezanosti (npr. ministrstva).TERITORIALNO NAČELO; Organi se oblikujejo glede na teritorij (ozemlje), na katerem izvajajo svojo dejavnost, naloge (npr. upravne enote). FUNKCIONALNO NAČELO; se v en upravni organ povezujejo enakovrstne naloge, ki sicer spadajo v več resorjev (npr. če bi v en upravni organ vključili inšpekcijske naloge iz različnih resorjev).

3

Klara Škopelja

OPREDELITVE UPRAVLJANJA IN UPRAVE

22. Upravljanje!Upravljanje je dejavnost katere bistvo je v določanju smeri za dosego nekega cilja. Je proces (sestavljen iz več faz) odločanja o ciljih in sredstvih za dosego teh ciljev. Osnovni sestavini:- element usmerjanja (določanja smeri za dosego nekega cilja);- element izvrševanja dejanj (omogočajo in zagotavljajo dosego cilja).Lahko gre za upravljanje posameznika ali družbeno upravljanje.23. Razlika med upravljanjem in upravo!Pojem uprave je ožji in sicer je to le ena izmed funkcij upravljanja. 24. Funkcije javnega upravljanja!- politična (dejavnosti s katerimi se določa politika; odloča o najbolj splošnih ciljih družbene skupnosti)- izvršilno upravna (organiziranje, ukazovanje, izvrševanje, koordiniranje in nadzorovanje)- funkcija neposrednega izvrševanja odločitev (razna strokovna in tehnična opravila)25. Sistemska teorija!Upravljanje je (po sistemski teoriji) zavestno človekovo usmerjanje sistemskih interakcij znotraj družbenih sistemov in med njimi, da bi dosegel določene cilje.Izhodišče sistemske teorije je koncept sistema. S sistemom razumemo skupino elementov, ki tvorijo celoto. Je nek skupek medsebojno odvisnih in povezanih delov, ki je razmejen od svoje okolice oz. drugih sistemov.Med deli sistema prihaja do medsebojne soodvisnosti (akcije, učinkovanja). To medsebojno akcijo imen. SISTEMSKA INTERAKCIJA. Za usmerjanje sistemskih interakcij je potrebna družbena moč.Sistem = deli + interakcija med njimi.26. Kaj je družbeni sistem?»Družbeni sistemi so sistemi sodelovanja ljudi in se razmejujejo od nekega okolja s smiselnimi odnosi med tem delovanjem«.Za družbene sisteme štejemo: državo, lokalne skupnosti, gospodarsko družbo, šolo…, torej razne oblike sodelovanja in organiziranja ljudi. Glede na odnos do okolja sisteme delimo na:- ODPRTE (podvrženi vplivom okolja; značilna je njihova menjava-interakcija z okoljem)- ZAPRTE (neodvisni od okolja)27. Železni zakon oligarhije? Avtor te teorije je italijanski teoretik Roberto Michels. Vsaka oblika družbeneorganizacije teži k oligarhičnem vodstvu - vodstvu manjšine.Čim večja je organizacija, tem manjša je možnost, da bi se upravljala na množičniosnovi – zato prihaja v teh organizacijah do delitve dela in specializacije.Uspešno delovanje organizacije zahteva specializirano delitev dela, ki nadzoruje delo »od zgoraj«. Michels trdi, da organizacije nujno proizvajajo oligarhijo; t.j. vladavino majhne elite.

28. Kibernetska teorijaKibernetika je VEDA O SAMOURAVNAVAJOČIH SISTEMIH. Kibernetika temelji na sistemski teoriji, njeno bistvo je v vodenju sistemov proti določenim subjektivno izbranim ciljem. Kibernetski model je sestavljen iz dveh delov: USMERJEVALNEGA in VODENEGA.

4

Klara Škopelja

Med navedenima deloma obstaja povezava od usmerjevalnega dela gre impulz k vodenemu, od tu pa nazaj povratna informacija. Gre za idejo upravljanja kot akcijo, ki naj bi sama sebe uravnavala oz. popravljala in vodila sistem k zastavljenim ciljem. Način delovanja je mogoče zaznati tudi v naravi in tehniki (npr. bojler, semafor, pralni stroj,...).V družbenih sistemih se kibernetsko-informacijska teorija uporablja kot modelupravljanja organizacij. Kibernetska teorija temelji na treh temeljnih pojmih:- SISTEMU

- INFORMACIJSKEM INPUTU (organizacije informacije predelajo v odločitve - informacije tečejo po poteh, ki jih imen. informacijski kanali, ki naj bi omogočili, da bi bila prava informacija ob pravem času na pravem mestu)- FEED-BACKU (povratne informacije)29. Ravni kibernetike! Potek kibernetske akcije v javni upravi - ravni:- institucionalna raven; pomeni določitev ciljev, ki naj bi jih dosegel sistem kot celota. Govorimo o politični ravni odločanja, osredotočeni predvsem v parlamentu.- instrumentalna (izvršilno-upravna) raven; najvišje in najbolj splošne odločitve se operacionalizirajo. Gre za posredniško raven, ki služi kot vez med institucionalno in tehniško ravnijo. Instrument = sredstvo za dosego cilja. - tehnična raven = efektor ; gre za raven neposrednega izvrševanja osnovne dejavnosti (npr. zdravstvene, gradbene…)

31. Feed-back pri kibernetski teoriji!Gre za povratne informacije – torej tek informacij v obratni smeri od mesta izvrševanja nazaj k mestu od koder prihajajo navodila. Sistem informacij v obratni smeri omogoča, da je sistem seznanjen z uspehom poteka akcije. Feed-back so pravzaprav podatki o rezultatih.32. Kaj je negativni feed-back? Negativni feed back pokaže slabosti in na tej podlagi vodstvo korigira akcijo, ima možnost reagiranja, če smer akcije odstopa od postavljenega cilja. Brez povratnih informacij sistem ali organizacija delujeta neučinkovito (na slepo). Omogoča regulacijo sistema , njegovo obvladovanje in odpravo oddaljevanja od zastavljenega cilja.33. Zakonitosti v zvezi s kibernetsko teorijo in družbenimi sistemi!- CIKLIČNA MENJAVA Z OKOLJEM (razmerje med inputom in outputom teče po načelu enakovrednosti).- ENTROPIJA (naravna zakonistost) vsi sistemi so podvrženi dezintegraciji, razpadanju, uničevanju. Sistemi morajo zaradi tega razvijati t.i. negativno entropijo – neke vrste varovalke pred razpadanjem (amortizacija, izobraževanje novih kadrov,...).- HEMOSTAZA – odprti sistemi se zmeraj poskušajo stabilizirati v svojem okolju, ustvarjajo obrambne mehanizme.- DIFERENCIACIJA odprti sistemi se z razvojem vse bolj notranje razčlenjujejo in diferencirajo. - VARIABILNOST (krhkost) posledica dejstva, da sisteme sestavljajo ljudje, katerih reakcij pogosto ni mogoče predvideti in obvladovati.

POMEN UPRAVNEGA PRAVA ZA PRAVNO UREJANJE JAVNE UPRAVE

34. Upravno pravo – pojem, vsebina!

5

Klara Škopelja

Je del pravnega sistema v neki državi, samostojna pravna panoga, ki ima svoj specifičen predmet in način urejanja. Obsega predpise, ki urejajo organizacijo in delovanje državne in vobče javne uprave ter njihova razmerja do posameznikov in organizacij. Formala opredelitev; - organska; celota norm, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih opravljajo upravni organi;- negativna; upravno pravo je skupek pravnih norm, ki se nanašajo na upravnopravno dejavnost, pa ne spadajo v nobeno drugo vejo.upravno pravo = skupek pravnih norm, ki se nanašajo na urejanje razmerij in dejavnosti javne uprave (na upravnopravno dejavnost), pa ne spadajo v nobeno drugo vejo. Materialna (pozitivna) opredelitev;- v širšem smislu; upravno pravo je skupek pravnih norm, ki urejajo organizacijo in delovanje javne uprave, pri čemer se v okvir javne uprave (v smislu organov) štejejo organi izvršilne veje oblasti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.- v ožjem smislu; sestavljajo upravno pravo samo tiste pravne norme, ki se nanašajo na organizacijo javne uprave , pri katerih ta nastopa oblastno.UPRAVNO MATERIALNO PRAVO obsega pravne norme, ki urejajo vsebino (pravicein obveznosti, pravni položaj, razmerja) upravnopravnega delovanja in razmerij medorgani javne uprave ter posamezniki in organizacijami na najrazličnejših upravnihpodročjih. UPRAVNO FORMALNO PRAVO pa sestavljata dve skupini pravnih norm:organizacijsko pravo , ki vsebuje določila o organizaciji državne in javne uprave, inprocesno pravo , ki vsebuje pravila o postopanju pristojnih organov in drugihudeležencev, ko v upravnih stvareh odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristihposameznikov in organizacij.35. Značilnosti upravnopravnega razmerja! Upravnopravno razmerje je vrsta pravnega razmerja v katerega vstopajo organi državne uprave in drugi organi, ki izvršujejo javna pooblastila in na osnovi norm upravnega prava odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih subjektovNajvečkrat nastane med ”organi javne uprave” na eni strani in državljani na drugi strani.- Upravna odločba; kot rezultat odločitve v upravnem postopku.- Glede subjektov ; eden izmed subjektov je vedno državni organ, organizacija ali posameznik z javnim pooblastilom, ki je »obvezno« naprej določen.- Glede načina nastanka; razmerje nastane na osnovi »močnejše volje« državnega organa, ki nastopa avtoritativno in enostransko. Gre za razmerje dveh neenakopravnih subjektov, v katerem en odloča o pravicah in obveznostih drugega in zagotavlja izvršitev svoje odločitve s pomočjo oblastnega nastopanja.- Glede vsebine; gre za odločanje o konkretnih upravnih zadevah (pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznih subjektov – gradbeno dovoljenje, potni list…) v katerih je izražen javni (splošni družbeni) interes, ki naj se po potrebi uresniči tudi z instrumenti oblasti. Značilne so kogentne norme (dispozitivnost je izključena).- Glede postopka in zaščite pravic; pravice in dolžnosti imajo pravno veljavnost samo, če so bile ugotovljene v predpisanem postopku – splošnem upravnem postopku ali posebnih upravnih postopkih, če so predpisani. V poštev pride Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o upravnem sporu.Zaščita pravic je zagotovljena z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, v okviru upravnega spora pa s sodnim varstvom pred nezakonitimi upravnimi odločbami.36. Javno pooblastilo!Je pooblastilo določenim subjektom, da opravljajo posamezne pravice in dolžnosti, ki jih imajo nosilci javne oblasti. To pomeni, da lahko organizacije (javna podjetja, zavodi,

6

Klara Škopelja

združenja, zbornice, univerze, ustanove, agencije…), ki so sicer zunaj organizma državnih organov, v določenih primerih uresničujejo svoje naloge s pomočjo izdajanja aktov oblastne narave, ko torej v razmerju do drugih subjektov nastopajo z močnejšo voljo.NAMEN JAVNEGA POOBLASTILA je, da se na ta način opravlja naloge državne uprave. S podelitvijo javnega pooblastila nastane položaj, ko se javne naloge opravljajo zunaj javne uprave. Pravico do javnega pooblastila zagotavlja tudi ustava v 121. čl., ki pravi, da se javno pooblastilo lahko podeli posamezniku, podjetju in drugim organom, za opravljanje funkcij državne uprave. S podelitvijo javnega pooblastila skuša država zagotoviti večjo učinkovitost in racionalnost pri opravljanju upravnih nalog.Javno pooblastilo se lahko nanaša na vse vrste javnih nalog, razen na inšpekcijsko nadzorstvo. Gre pa za obliko upravne dekoncentracije. Javno pooblastilo se lahko podeli le z zakonom (v nekaterih primerih pa zakon uredinačin določitve nosilca javnega pooblastila, ki se nato neposredno določi z drugim aktom), ponavadi tistim subjektom, ki so bili že prej z državo tesno povezani. Takim subjektom, ki ne sodijo v državno upravo pravimo paradržavne organizacije. V to skupino spadajo javne agencije, javni zavodi, javna podjetja, zbornice z obveznim članstvom itd. Javno pooblastilo se lahko podeli tudi subjektu iz zasebnega prava (posamezniku, društvu).Nosilec javnega pooblastila ima podoben položaj kot ga imajo organi državne uprave, kar pomeni, da je pravno vezan na zakon. Nad njim se izvaja tudi nadzor. Nadzor izvajajo ali državna ministrstva ali državni organi. Nosilci javnega pooblastila lahko odločajo tudi o pravicah in obveznostih svojih strank. Lahko izdajo upravno odločbo. O morebitni pritožbi, pa na drugi stopnji odloča ministrstvo.

37. Vsebina javnega pooblastila!- možnost urejanja določenih razmerij, ki so širšega družbenega pomena;- odločanje v upravnih stvareh, opravljanju upravnih dejanj, izdajanju potrdil

AKTI (JAVNE) UPRAVE

38. Akti javne uprave!- PRAVNI AKTI (abstraktni + konkretni); so oblike v katerih se izražajo (nastajajo, so vsebovane) pravne norme. Splošni pravni akti; ločiti moramo med tistimi, ki jih izdajajo zakonodajni organi in splošnimi pravnimi akti, ki jih izdajajo izvršilno-upravni organi (znotraj teh pa še med akti, ki jih izdaja vlada in akti ministrstev). Konkretni upravni akti nastanejo kot rezultat uporabe splošnega pravnega akta na konkreten primer. Z njim se v konkretni upravni stvari odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali organizacije. Gre za oblastne (avtoritativne) akte. - MATERIALNI AKTI; so tista ravnanja, dejanja, dejavnosti, naloge… organov javne uprave, ki nimajo narave pravnih aktov in (praviloma) nimajo neposrednih pravnih učinkov. - AKTI POSLOVANJA; so neavtoritativni akti s katerimi vstopajo organi javne uprave v zasebnopravna razmerja z drugimi subjekti.39. Primeri pravnih aktov, materialnih aktov, aktov poslovanja!Pravni akti: individualni (konkretni) – odločba, dovoljenje, potni list, Materialni akti: dokumentiranje (vodenje evidenc, izdajanje potrdil…), obveščanje, sprejemanje izjav, drugi akti (organizacijska, analitična, študijska, tehnična opravila, izdelovanje elaboratov, poročil analiz)

MODERNI PRINCIPI DELOVANJA JAVNE UPRAVE

7

Klara Škopelja

40. Načelo odprtosti javne uprave!Za odprto javno upravo sta pomembna 2 elementa:- pravica dostopa do informacij javnega značaja,- pravica javnosti do sodelovanja pri sprejemanju predpisov.41. Dostop do informacij javnega značaja - pravna ureditev!Dostop do informacij javnega značaja pri nas vključuje že besedilo 39. ČLENA USTAVE, ki določa: » Vsakdo ima vsakdo pravico pridobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon«.Ureja ga tudi ZAKON O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA in ZAKON O INFORMACIJSKEM POOBLAŠČENCU.

42. Kdo je dolžan nuditi informacije javnega značaja?• državni organi,• organi lokalnih skupnosti,• javne agencije,• javni skladi in• druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb43. Informacija javnega značaja!Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobil od drugih oseb.Zakon izhaja iz »načela prostega dostopa« - prosto je dostopna pravnim in fizičnim osebam – na ustno ali pisno zahtevo. (pravno varstvo ima le prosilec, ki vloži pisno zahtevo).44. Kaj niso informacije javnega značaja?IZJEME OD NAČELA PROSTEGA DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA so v zakonu taksativno naštete:- tajni podatki,- podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost,- osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zakonsko opredeljenega varstva osebnih podatkov,- podatke iz dokumentov, ki so v postopku izdelave in še predmet posvetovanja, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine…45. Katalog informacij javnega značaja!Vsak organ je dolžan vzdrževati in redno objavljati (tudi na spletu) urejen katalog informacij javnega značaja, s katerim razpolaga. V svetovni splet je dolžan posredovati naslednje informacije (dostop mora biti brezplačen):- prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na njegovo delovno področje;- programe, strategije, mnenja, stališča ali navodila, ki so splošnega pomena;- predloge predpisov, programov in drugih dokumentov;- informacije o svoji dejavnosti ter upravnih in drugih storitvah;- vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat;- druge informacije javnega značaja.46. Postopek pridobitve informacije javnega značaja!Prosilec lahko zahteva dostop z:- ustno (neformalno) zahtevo; če organ zahtevi ugodi prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, mu zagotovi prepis, fotokopijo, elektronski zapis ali mu neposredno ustno pove informacijo;

8

Klara Škopelja

- pisno zahtevo; se izroči naravnost organu, po pošti, telefaksu… Vsebovati mora navedbo organa kateremu se pošilja; osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, naslov prosilca; navedbo informacije s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti (vpogled, prepis…)Če se zahtevi ugodi se napravi uradni zaznamek, v primeru zavrnitve organ izda pisno odločbo. 47. Kdo vodi postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja?Predstojnik ali pooblaščena uradna oseba.48. Kdo uživa pravno varstvo, če zahteva informacijo javnega značaja?Pravno varstvo ima prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.49. Informacijski pooblaščenec!Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ. Imenuje ga DZ na predlog predsednika RS. Opredeljen je v Zakonu o informacijskem pooblaščencu. IMENUJE GA DRŽAVNI ZBOR RS na predlog predsednika RS za dobo 5 let (lahko je še enkrat ponovno imenovan).NALOGE Opravlja naloge in pristojnosti na področju informacij javnega značaja in na področju varstva osebnih podatkov.PRISTOJEN JE ZA: • odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo alidrugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značajater v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki urejadostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvoali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz RepublikeSlovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;• odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodizahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimipodatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil,prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.50. Informacijski pooblaščenec kot prekrškovni organ!Informacijski pooblaščenec je kot prekrškovni organ, pristojen za nadzor nad Zakonom o informacijskem pooblaščencu in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tako so v uradu informacijskega pooblaščenca zaposleni tudi državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov.51. Kdo odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja?Informacijski pooblaščenec.52. Pritožba na informacijskega pooblaščenca!Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značajazavrnil, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico dopritožbe, o kateri odloča informacijski pooblaščenec. Prosilec ima pravico do pritožbe tudi v primeru, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval.Zoper odločbo informacijskega pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor.53. Dolžnosti organov po Zakonu o dostopu informacij javnega značaja:- morajo imeti Katalog informacij javnega značaja;- morajo posredovati informacije v svetovni splet;- morajo omogočiti prosilcem (najkasneje v roku 20 delovnih dni) na njihovo zahtevo dostop do informacij javnega značaja:

9

Klara Škopelja

- ustna (neformalna) zahteva- pisna zahteva: če organ zahtevki ugodi napravi uradni zaznamek; če organ zahtevo zavrne, izda pisno odločbo (o pritožbi zoper odločbo odloča informacijski pooblaščenec).54. Kaj morajo organi po zakonu o informaciji javnega značaja objavljati na svetovnem spletu?Vsak organ je dolžan redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradnoglasilo organa, svetovni splet ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopihurejen katalog informacij javnega značaja, s katerim razpolaga:- prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;- programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oz. za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;- vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;- informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah;- vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj 3x;- druge informacije javnega značaja.

VLADA55. Vlada – pojem!Je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave RS, ki v okviru ustavnih pooblastil in aktov, ki jih je sprejel DZ (predvsem zakonov in proračuna) samostojno določa in izvaja politiko države.56. Načelo delitve oblasti!Bistvo načela delitve oblasti je v tem, da morajo dobiti državne pravne funkcije –zakonodajna, izvršilna (upravna) in sodna – vsaka posebnega nosilca (izvajalca,izvrševalca), ki bo samostojen in neodvisen. Gre za razdelitev pravnih funkcij države oz. državne dejavnosti na med seboj ločene in samostojne organe. 57. Vrste sistemov!- Predsedniški sistem; predsednik je vodja celotne izvršilne veje oblasti in državne uprave- Parlamentarni sistem; vlada je najpomembnejši organ izvršilne oblasti, v pomembni meri je odvisna od parlamenta58. Sestava vlade!Vlado sestavljajo predsednik in ministri oz. ministrstva (resorji).59. Katera so resorna ministrstva?• NOTRANJE ZADEVE• ZUNANJE ZADEVE• FINANCE• OBRAMBO• PROMET• KULTURO• ŠOLSTVO IN ŠPORT• VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO• OKOLJE IN PROSTOR• PRAVOSODJE• KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO• GOSPODARSTVO• JAVNO UPRAVO• ZDRAVJE• DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

10

Klara Škopelja

60. Kdo predlaga kandidata za predsednika vlade?Kandidata za predsednika vlade predlaga PREDSEDNIK REPUBLIKE po posvetovanju z vodji poslanskih skupin. 61. Kdo voli predsednika vlade in s kakšno večino?Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev. Glasovanje je tajno.62. Kdo imenuje in razrešuje ministre?DZ na predlog predsednika vlade (predlog mora podati v roku 15 dni od svoje izvolitve).63. Kdo predlaga razrešitev ministra?Razrešitev ministra predlaga predsednik vlade. 64. Kdo predlaga ministre?Ministre predlaga predsednik vlade v roku 15 dni po svoji izvolitvi. 65. Kdaj je vlada ustanovljena? Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti Državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. 66. Kako se glasuje o ministrih?O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre v celoti. Glasuje se TAJNO.67. Kdaj preneha funkcija predsedniku vlade in ministrom?Funkcija predsedniku vlade in ministrom preneha:- ko se po volitvah sestavi nov DZ- z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade- z razrešitvijo (predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra)- z odstopom (predsednik vlade mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade; svoj odstop ima pravico obrazložiti v DZ)- Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi. Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko Državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, Državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, Državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala. 68. Kdo predstavlja Slovenijo v mednarodnih zadevah?V zadevah EU vlada predstavlja in zastopa RS ter uveljavlja njena stališča v institucijah EU.

69. Naštej funkcije (naloge) vlade!Funkcije vlade so politično izvršilne in upravne. KOT ORGAN IZVRŠILNE OBLASTI OPRAVLJA IN IMA VLADA NASLEDNJE FUNKCIJE: - določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države(v skladu z ustavo in zakoni) - izdaja predpise in sprejema druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države - predlaga DZ v sprejem zakone, DP, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države - s proračunskim memorandumom predstavi DZ temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire javnih financ za naslednje leto - izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij - zastopa RS kot pravno osebo

11

Klara Škopelja

- upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS KOT NAJVIŠJI ORGAN DRŽAVNE UPRAVE IMA VLADA NASLEDNJE FUNKCIJE: - vodenje in usmerjanje državne uprave prek ministrov - nadzorovanje dela ministrstev - dajanje smernic za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov in drugih aktov - skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev - urejanje delovnega časa v državni upravi ter sprejemanje organizacijskih, kadrovskih in drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev - odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil. 70. Komu je odgovorna vlada?Vlada je odgovorna Državnemu zboru in sicer za:- politiko države- razmere na vseh področjih iz pristojnosti države- izvajanje zakonov in drugih predpisov DZ- celotno delovanje državne upraveZa delo posameznega ministrstva je odgovoren pristojni minister. 71. Kdo je sedanji predsednik vlade RS?Borut Pahor72. Funkcija predsednika vlade?- vodi in usmerja delo vlade- skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade- usklajuje delo ministrov,- predstavlja vlado- sklicuje in vodi seje- lahko daje ministrom obvezujoče napotke glede nalog- lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti73. Katere predpise izdajajo ministri -predpisi uprave!Ministri izdajajo:- Pravilnike (za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in aktov DZ, predpisov in aktov vlade ter predpisov EU), če tako določa zakon ali uredba ali če oceni, da je izdaja potrebna za izvrševanje predpisov.- druge predpise (uredbo, navodilo), če tako določa zakon. Pri odločanju o upravnih zadevah izdajajo ministri in predstojniki odločbe in sklepe.74. S kakšno večino odloča vlada?Vlada sprejema sklepe in odločitve z absolutno večino glasov vseh članov vlade. Odloča na sejah. Veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov.75. Državni sekretar!V ministrstvu se lahko imenuje največ en državni sekretar, ki v okviru pooblastil, pomaga predsedniku vlade ali ministru pri opravljanju funkcije. Na podlagi pisnega pooblastila ministra lahko le-tega nadomešča v času odsotnosti. Ne more pa izdajati predpise in glasovati na seji vlade. Ima status funkcionarja, imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra. Državni sekretar opravlja strokovno delo na širših zaokroženih področjih v okviru ministrstva oz. v uradi predsednika vlade.76. Kdo imenuje državnega sekretarja?Vlada na predlog predsednika vlade ali ministra.77. Kdaj preneha funkcija državnemu sekretarju?Funkcija državnemu sekretarju preneha z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje.78. Generalni sekretar!

12

Klara Škopelja

Vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotamiministrstva. Za svoje delo je odgovoren ministru.79. Generalni sekretariat!- ima status vladne službe - vodi ga generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada, na predlog predsednika vlade, - na predlog predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev- mandat generalnemu sekretarju preneha z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade.80. Kaj pomeni oznaka SOVA?Slovenska obveščevalno varnostna agencija.81. Konstruktivna nezaupnica! Gre za orodje v rokah parlamenta s katerim lahko doseže prenehanje funkcije vlade. Ker pa država ne more delovati brez vlade, nimamo pri nas navadne nezaupnice ampak konstruktivno, ki pomeni, da se vlada razreši le, če se izvoli nov mandatar. Ni obdobja brez vlade. Pri nas je povzeta po nemškem vzoru. Konstruktivna nezaupnica se izglasuje z večino vseh glasov (46 glasov). Predlog za nezaupnico pa mora podati vsaj 10 glasov. 82. Kdo lahko zahteva nezaupnico? Predlog zahteve za nezaupnico lahko poda najmanj 10 poslancev DZ. 83. Zaupnica vladi!Je instrument, s pomočjo katerega vlada preverja oziroma ugotavlja, ali ima v DZ večinsko podporo ali ne.Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. Lahko ga postavi na splošno (vlada mora dobiti podporo večine glasov vseh poslancev) ali pa ob konkretnem odločanju (z večino kakršna se zahteva za sprejem zakonov). Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali pa dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.84. Kdo lahko predlaga glasovanje o zaupnici vlade? Predsednik vlade, če izgublja podporo v parlamentu. 85. Razlika med zaupnico in nezaupnico?Nezaupnica vladi:- glasovanje o nezaupnici poteka iz parlamenta - pri nas je prevzet sistem konstruktivne nezaupnice- vladi se izglasuje nezaupnici le tako, da 10 poslancev predlaga novega predsednika vlade, ki se izvoli z večino glasov vseh poslancev - z izvolitvijo novega predsednika vlade prejšnji vladi preneha funkcija- da ne pride do brezvladja mora stara vlada opravljati tekoče posle dokler ni izvoljena nova vladaZaupnica vladi:- glasovanje o zaupnici sproži predsednik vlade, da preveri ali vlada še ima zaupanje parlamenta- glasovanje o zaupnici zahteva predsednik vlade, če vlada izgublja podporo v parlamentu - med zahtevo o glasovanju in glasovanjem mora preteči najmanj 48 ur ni največ 7 dni- če vladi ni izglasovana zaupnica:- se DZ v 30 dneh izvoli novega predsednika vlade – na predlog 10 poslancev, z večino glasov vseh poslancev- se v 30 dneh ponovno glasuje o zaupnici dotedanjemu predsedniku vlade – to lahko zahteva predsednik vlade ali 10 poslancev, ponovno se lahko glasuje samo 1x- če se ne zgodi ne eno ne drugo predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve

13

Klara Škopelja

86. Interpelacija!Interpelacija je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov Po določbah 118. člena ustave lahko NAJMANJ DESET POSLANCEV sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra, v njej pa mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je njen predmet. Interpelacija se vloži v pisni obliki predsedniku državnega zbora, ki z njo takoj seznani poslance, pošlje pa jo tudi predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša. Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru, lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. Predsednik vlade ali minister, na katerega se nanaša interpelacija, ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. Interpelacijo uporabijo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oziroma ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti, predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo, da se v javnosti vzpodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s katerim oceni delo vlade ali posameznega ministra. Nezaupnica vladi je izglasovana, če je izvoljen nov predsednik vlade, če pa je izglasovana ministru, se šteje, da je minister razrešen.87. Ustavna obtožba najvišjih državnih funkcionarjev - predsednika vlade in ministrov – impeachment!Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Po naši Ustavi je možna tudi zoper predsednika republike.Uvedbo postopka lahko DZ predlaga najmanj 10 poslancev. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev, odloči s sklepom, ki ga pošlje Ustavnemu sodišču in obtožencu.Ustavno sodišče RS lahko z 2/3 večino glasov vseh sodnikov odloči o odvzemu funkcije. 88. Katere akte izdaja vlada?- uredba- odlok- poslovnik - sklep- odločba- proračunski memorandum89. Uredbe vlade! Ali mora imeti vlada za izdajo vsake uredbe posebno pooblastilo?Na podlagi ZAKONA O VLADI izhaja, da obstajata dve vrsti uredb:• prve so tiste, s katerimi vlada podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali vdrugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in skriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Za take vrste uredb vlada ne potrebuješe posebnega zakonskega pooblastila (v Zakonu o vladi je tako vladi dano“generalno” pooblastilo za izdajanje teh “navadnih” uredb);• druge pa so uredbe za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugihoseb. Te uredbe pa lahko vlada izda le na podlagi izrecnega pooblastila vzakonu.Sicer pa je potrebno ugotoviti, da zakonodajalec pogosto vlado v zakonih posebejpooblasti oziroma ji naloži, da mora za izvršitev zakona ali njegovih posameznih določbizdati uredbo.90. Kaj ureja vlada z odlokom?Z odloki ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je to določeno z zakonom.91. Proračunski memorandum (vsebina)? S proračunskim memorandumom vlada predstavi državnemu zboru temeljen cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ

14

Klara Škopelja

za naslednje leto. 92. Kaj je to izvršilna klavzula? Izvršilna klavzula je izrecno zakonsko pooblastilo (določba), ki nalaga, da se mora izdati izvršilne predpise določene vsebine v določenem roku (npr. sprejem pravilnika).Je pooblastilo za izdajo odvisne splošne norme. Lahko je vsebovana v zakonskem aktu, za katerega izvrševanje se izdaja ali pa v drugem zakonskem aktu.Ločimo:- GENERALNO (SPLOŠNO) IZVRŠILNO KLAVZULO; pooblastilo za izdajo izvršilnega predpisa. Izvršilni predpis se mora gibati v mejah namena in kriterijev originarne norme.- SPECIALNO (POSEBNO) IZVRŠILNO KLAVZULO; pooblastilo, ki natančno pove izdajatelja, vsebino in rok za izdajo izvršilnega predpisa. 93. Kdo izdaja uredbe z zakonsko močjo? Predsednik države.94. Kdo upravlja in razpolaga s premoženjem, ki je v lasti RS?Vlada RS.95. Kdo je minister za javno upravo?Irma Pavlinič-Krebs96. Ali je imenovanje oz. predlaganje ministrov tajno ali javno? Javno. 97. Kje so urejene pristojnosti ministrstev? V Zakonu o državni upravi. 98. Naštej 3 državne organe!1.ministrstvo2.organ v sestavi ministrstva3.vladne službe99. Komu preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra?Državnemu sekretarju.100. Kdo je podpredsednik vlade v RS?Ga nimamo.101. S kakšno večino sprejema vlada odloke?Z navadno večino - večina navzočih poslancev (ker gre pri odlokih za urejanje vprašanj, ki imajo splošen pomen). 102. Kdo je pristojen za upravljanje z nepremičninami in premoženjem RS?Vlada RS.103. Kdo izvaja nadzor nad porabo proračunskih sredstev državnih organov?Nadzor opravlja vlada in ministrstva (vsaka na svojem področju). 104. Ali je v Ustavi RS kakšna izjema od prepovedi retroaktivne veljave pravnih aktov?Neprava retroaktivnost - (pokojninski sistem), novi sistem velja za nove upokojence, za tiste, ki so se upokojili pred uveljavitvijo tega sistema to ne velja.

DRŽAVNA UPRAVA

105. Državna uprava? Je instrument države za izvajanje njenih izvršilnih funkcij, ki lahko, če je potrebno nastopa tudi oblastno. V FUNKCIONALNEM SMISLU zajema državna uprava izvrševanje nalog in dejavnosti izvršilne veje oblasti; V ORGANIZACIJSKEM SMISLU pa je to skupek organov (izvršilnih, upravnih), ki te funkcije opravljajo.V organizacijskem smislu opravljajo aktivnosti državne uprave:

15

Klara Škopelja

- vlada (najvišji organ izvršilne funkcije oblasti),- ministrstva- upravne enote- samoupravne lokalne skupnosti, podjetja in druge organizacije, posamezniki, ki imajo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave.

Pod pojmom državna uprava največkrat razumemo:• vlado kot vrh izvršilne oblasti in kot organ, ki v okviru ustavnih pooblastil in aktov, ki jih je sprejel državni zbor (predvsem zakonov in proračuna), samostojno določa in izvaja politiko države, in• upravo, ki na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se sprejete odločitve (tako državnega zbora kot vlade) uresničujejo v vsakodnevnem družbenem življenju.106. Naloge državne uprave!-sodelovanje pri oblikovanju politik- izvršilne naloge- inšpekcijski nadzor- spremljanje stanja družbe na področjih za katere je uprava pristojna- razvojne naloge- zagotavljanje javnih služb107. Funkcije državne uprave! - REGULATIVNA - je oblastvene narave (izdajanje splošnih in posamičnih pravnih aktov in nadzor nad njihovim izvajanjem);- POSPEŠEVALNA - neoblastvene dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti pogoje za delovanje in razvoj posameznikov in njihovih organizacij ter posameznih dejavnosti;- SERVISNA - nudenje strokovne in tehnične pomoči predstavniškim organom.108. Dejavnosti državne uprave! - regulativna; gre za državni poseg v družbene odnose z izdajo pravnih predpisov (uredb, pravilnikov, odredb, navodil);- kontrolno-nadzorna; kontrola (npr. inšpekcijski nadzor) nad tem kako posamezniki in org. spoštujejo pravne predpise na različnih področjih družbenega življenja;- operativna; dejavnost izdajanja individualnih in konkretnih upravnih aktov ter opravljanja materialnih dejanj (odločanje v upravnem postopku, izvrševanje upravnih aktov, pravnih predpisov, sklepanje civilnopravnih poslov, dokumentiranje…)- študijsko-analitična ; rezultat so razne analize, informacije, elaborati, njihov namen pa je prikazati stanje na nekem področju, opozoriti na morebitno neustreznost stanja ter podati predloge ukrepov za izboljšanje;- represivna; gre za prisilno izvrševanje posameznih upravnih funkcij (npr. zagotavljanje reda in miru).109. Negativna opredelitev državne uprave!Državna uprava je tista državna dejavnost, ki ni ne zakonodajna ne sodna.celotna državna dejavnost – (zakonodaja + sodstvo) = državna uprava110. Neposredna in posredna uprava!Neposredna uprava naj bi bila tista, kjer državni organi sami opravljajo naloge, posredna pa tista, ki samo skrbi, da prihaja do uresničevanja splošnih družbenih koristi. Prvo sestavljajo ministrstva, njihovi organi v sestavi in upravne enote, drugo pa javne agencije in nosilci javnih pooblastil. 111. Kdo izvaja na podlagi Ustave RS neposredno upravne naloge?Po naši ustavi (121.čl.) naloge državne uprave opravljajo neposredno ministrstva. Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave.

16

Klara Škopelja

112. Katere osebe s posebnim pooblastilom opravljajo nadzor nad izvajanjem zakona o splošnem upravnem postopku?Nadzor nad izvajanjem tega zakona, drugih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo upravne postopke, opravlja UPRAVNA INŠPEKCIJA. Pooblastila upravne inšpekcije pri opravljanju nadzora ureja Zakon o državni upravi. 113. Inšpekcijski nadzor!= oblika upravnega nadzora v okviru katerega upravni organi nadzorujejo, kako posamezniki, organizacije in skupnosti spoštujejo oziroma izvršujejo zakone in druge predpise. Neposredne naloge inšpekcijskega nadzora opravljajo inšpektorji, ki imajo določena specifična pooblastila.= Nadzor nad izvajanjem oz. spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.Inšpekcijski nadzor vključuje ugotavljanje dejanskega stanja in skladnosti s predpisi, v primeru ugotovljenih neskladnosti pa tudi ugotavljanje možnosti in načinov za odpravo neskladij ter izrekanje oz. predlaganje sankcij in ukrepov ob ugotovljenih rešitvah.NAČELA PRI OPRAVLJANJU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA:- Samostojnosti (inšpektorji so v okviru svojih pooblastil samostojni),- Načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov,- Načelo javnosti (inšpektorji obveščajo javnost o svojih ukrepih, kadar je to potrebno za zavarovanje pravic fizičnih ali pravnih oseb),- Načelo sorazmernosti (inšpektorji morajo svoje naloge opravljati tako, da posegajo v delovanje fizičnih in pravnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora).INŠPEKTORJI delujejo v okviru INŠPEKCIJ , katere pa delujejo v INŠPEKTORATIH , ki imajo status samostojnega organa v sestavi ministrstva. Predstojnik inšpektorata je GLAVNI INŠPEKTOR . INŠPEKCIJSKI SVET je stalno medresorsko delovno telo za medsebojno koordinacijo dela različnih inšpekcij.114. Ukrepi inšpektorjev ob odkritju nepravilnosti! - opomin - ukrepi za odpravo nepravilnosti - poda lahko kazensko ovadbo za KD, ki se preganja po UD - pristojnemu organu predlaga sprejem ukrepov 115. Kam spada inšpektorat? Samostojen organ pod okriljem vlade, v sestavi ministrstva ali znotraj UE?Inšpektorat je samostojen organ v sestavi ministrstva.116. Kakšna služba je inšpektorat? Kontrolno-nadzorna služba javne uprave. Je samostojna, oblastna in vladna služba. 117. Kaj so negativne funkcije državne uprave? Represivne funkcije – država prisilno izvršuje posamezne upravne funkcije. 118. Kdo opravlja upravne naloge oz. naloge državne uprave?- upravni organi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, upravne enote)- javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil119. Ministrstva!Opravljajo naloge uprave. Ustanovijo se z zakonom in sicer za posamezno upravno področje ali več med seboj povezanih področij. Delo ministrstva vodi minister, ki je član vlade. Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.120. Strokovni svet!Ustanovi ga minister kot posvetovalni organ za obravnavo strokovnih vprašanj z upravnih področij ministrstva oz. za svetovanje pri oblikovanju politik.

17

Klara Škopelja

121. Organi v sestavi ministrstev!Ustanovijo se z UREDBO vlade (ki določi tudi delovno področje) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb.Ustanovijo se:- za izvajanje nalog v večjem obsegu, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog;- če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti pri opravljanju teh nalog.KDO VODI IN PREDSTAVLJA ORGAN V SESTAVI: direktor – imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra.DELO ORGANA V SESTAVI NADZORUJE: ministrstvo v katerega sestavi je.NALOGE ORGANA V SESTAVI:Organ v sestavi izvaja naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, programom dela,ki ga sprejme minister na predlog predstojnika organa v sestavi, in finančnim načrtom,ki se sprejme v skladu z zakonom o javnih financah.122. Kdo so upravni organi v sestavi ministrstev?Uprave, uradi, inšpektorati, direkcije, agencije, policija, generalštab.123. Kdo določi notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest ministrstva?Minister v soglasju z vlado na predlog predstojnika organa v sestavi.124. Komu je odgovoren predstojnik organa v sestavi?Ministru.125. Kdo imenuje in razrešuje predstojnika organa v sestavi?Vlada na predlog ministra.126. Kaj je temeljna OE ministrstva?Direktorat, ki se oblikuje za izvajanje upravnih nalog na zaokroženem delovnem področju v ministrstvu . Vodi ga generalni direktor, ki je za svoje delo odgovoren ministru. 127. Katere direktorate poznaš?Direktorat za finančni sistem; direktorat za kmetijstvo; direktorat za kulturno dediščino…128. Kaj je koordinacijski sosvet in naloge?Sestavljajo ga NAČELNIK UE, ŽUPANI, VODJE DOSLOCIRANIH ENOTUstanovi se za sodelovanje med upravno enoto, občinskimi upravami in območnimi enotami, izpostavami in drugimi dislociranimi organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država, za območje upravne enote. NALOGE: Obravnava vprašanja v zvezi z organizacijo, učinkovitostjo in kakovostjo dela državne uprave na območju upravne enote z namenom zagotavljanja čimbolj usklajenega delovanja javne uprave na tem območju in usklajeno reševanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vprašanj, vprašanj splošnega poslovanja.129. V katerem zakonu je urejen koordinacijski sosvet?V Zakonu o državni upravi.130. Teritorialna decentralizacija? Z decentralizacijo označujemo vsako slabljenje neposrednega vpliva določenega centra nekega organiziranega sistema na dele tega sistema. Decentralizacija obstaja takrat, ko ima neki necentralni organ pravico, da v okviru ustave in zakonov posamezne odločitve sprejema samostojno. Decentralizacija torej obstaja takrat, ko ima neki necentralni organ pravico, da v okviru ustave in zakonov posamezne odločitve sprejema samostojno in jih centralni organ ne more spremeniti ali odpraviti.Pomeni prenašanje državnih funkcij na nižje državne, običajno pa na samoupravne organe ali enote. Pri decentralizaciji se prenašajo naloge z države na druge organizacije, ki niso sestavni del države, pač pa so (razmeroma) samostojne.

18

Klara Škopelja

131. Centralizacija!S pojmom centralizma razumemo osredotočenje opravlja upravnih nalog v centralnih organih oziroma v popolni odvisnosti od centra po neposrednih direktivah in pod kontrolo centralnih organov. 132. Upravna decentralizacija!Je mogoča na 2 načina:- administrativna decentralizacija- decentralizacija po samoupravah oz. samoupravnih lokalnih enotah (prava decentralizacija oz. decentralizacija v ožjem smislu).133. Dekoncentracija!Je izraz za upravno decentralizacijo.Gre za: - je le tehnično oziroma organizacijsko vprašanje prenosa nalog iz centralnega organa na njemu neposredno podrejene necentralne organe. Termin dekoncentracija se torej uporablja za označitev prenosa zadev z višjih državnih organov na nižje državne organe. - Decentralizacija in dekoncentracija imata skupen element: oboje je to prenos nalog iz centralnih na druga oblastva- Dekoncentracija je tako neka vmesna stopnja med centralizacijo in decentralizacijo- Je prenos nalog na necentralne organe, ki so popolnoma »uradniško« podrejeni centralnemu organu in opravljajo naloge za državni račun v državnem imenu- Centralni organ nadzoruje tako zakonitost kot tudi primernost opravljanja nalog- Gre zgolj za prenos opravljanja nalog, brez odločanja in nadzora134. Razlika enojni in dvojni upravni tir!Enojen upravni tir; organi samoupravnih lokalnih skupnosti opravljajo vse upravne naloge na svojem območju kot izvirne naloge ali kot naloge prenesene v opravljanje.Dvojni upravni tir (dvotirnost lokalne uprave); je upravni sistem, ki temelji na tem, da delujeta na istem območju tako državni, kot lokalni teritorialni upravni sistem vzporedno (paralelizem).135. Upravne enote!Se ustanovijo za področje ene ali več občin za opravljanje nalog državne uprave na lokalni ravni, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati in izvajati teritorialno.Odločajo na prvi stopnji v upravnih zadevah. Opravljajo upravne naloge določene s področnimi zakoni.136. S katerim aktom se ustanovi UE?UE se ustanovi z UREDBO.137. Pristojnosti upravne enote!- ustanovijo se za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno;- odločajo na prvi stopnji o upravnih zadevah iz državne pristojnosti;- opravljajo upravne naloge, določene s področnimi zakoni.- Območja upravnih enot določi vlada z uredbo. Območje upravne enote praviloma obsega območje ene ali več lokalnih skupnosti. 138. Kdo vodi in predstavlja upravno enoto, kdo ga predlaga in kdo imenuje? Upravno enoto vodi in predstavlja načelnik. Imenuje ga minister, pristojen za upravo.139. Kdo odloča o pritožbi zoper odločbo upravnega organa? Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota.

19

Klara Škopelja

Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je na prvi stopnji izdala upravna enota, organ v sestavi. 140. Nadzor ministrstva nad UE!Ministrstvo, na katerega delovno področje sodijo zadeve, ki jih opravlja upravna enota,opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem nalog s svojega delovnega področja, ki jihizvršuje upravna enota. Če ministrstvo ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog izpristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na toopozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalogoziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi. Če načelnikupravne enote ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, mora ministrstvoneposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote, če bi zaradi tegautegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziromaživljenjsko okolje ali premoženje.Ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o notranji organizaciji, poslovnem času, uradnih urah, poslovanju z dokumentarnim gradivom, kakovosti poslovanja in poslovanju s strankami. Nadzorstvo opravljajo uradne osebe - upravni inšpektorji, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za upravo.141. Kdo sprejema oz. ureja notranjo organizacijo in akt o sistematizaciji delovnih mest v upravni enoti in v soglasju s kom?Notranjo organizacijo UE določi načelnik upravne enote s soglasjem vlade. 142. Kam spada upravna enota (dekoncentracija, decentralizacija) Decentralizacija???143. Koliko upravnih enot imamo v Sloveniji?58144. Naštej temeljne zakone za državno upravo, lokalno samoupravo in javno službo! Zakon o državni upravi, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o zavodih. 145. Kaj razumete pod pojmom nedržavna uprava? Gre za dejavnosti lokalne samouprave, javnih služb in nosilcev javnih pooblastil.

LOKALNA SAMOUPRAVA

146. Pojem lokalne samouprave!Lokalna samouprava je pravnosistemska institucija odločanja o lastnih zadevah vlokalni skupnosti. Samoupravne lokalne skupnosti po svojih lastnih organih, na svoj račun, v svojem imenu in relativno samostojno, vendar pa v okviru ustave in zakonov ter pod določenim nadzorom države, opravljajo znatno število nalog, ki se nanašajo na zadovoljevanje lokalnih interesov in potreb prebivalcev.Gre za t.i. politično decentralizacijo po samoupravnih lokalnih skupnostih.NALOGA LOKALNE SAMOUPRAVE je služenje interesom lokalnega prebivalstva in skrb za zadeve, za katere država ne more dovolj intenzivno skrbeti. 147. Pojem avtonomije pri označevanju položaja lokalne samouprave!Pod pojmom avtonomija lokalne samouprave je mogoče razumeti zgolj izvrševanje zakonov, ki vsebujejo tudi pravico sprejemanja lastnih predpisov (statutarna pravica), vendar pri tem ne gre za originarne temveč izvedeno obliko predpisov, ki so podobni tistim, ki jih lahko izdaja izvršilna veja oblasti. Samouprava se nanaša zgolj na upravno funkcijo oblasti, ne pa na sodno in zakonodajno.

20

Klara Škopelja

148. Elementi samoupravnosti! Funkcionalni, organizacijski, materialni, pravni, teritorialni, ekonomski, informacijski… 149. Kje se uresničuje lokalna samouprava?Lokalna samouprava se uresničuje v samoupravnih lokalnih skupnostih (občinah, pokrajinah…) 150. Samoupravne lokalne skupnosti!So lokalne skupnosti, ki imajo status samouprave – v katerih se vzpostavlja način upravljanja v družbenih zadevah, ki ga imenujemo lokalna samouprava. 151. Katere specifične rešitve glede lokalne samouprave vsebuje Ustava RS?- splošne določbe Ustave (7.čl.); V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava - posebno podpoglavje z naslovom: Lokalna samouprava (7. členov):1.138. čl. (preb. SLO uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih);2.139. čl. (občina je samoupravna lokalna skupnost, katere območje obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi preb.);3.140. čl. (opredeljuje delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti);4.141. čl. (obravnava mestno občino);5-142. čl. (občina se financira iz lastnih virov);6.143. čl. (je opredeljena pokrajina);7.144. čl. (državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov v lokalni skupnosti).152. Kateri predpisi urejajo lokalno samoupravo?UstavaZakoni:- Zakon o lokalni samoupravi- Zakon o lokalnih volitvah - Zakon o financiranju občin - Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij - Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvojaMednarodni dokumenti:- Evropska listina lokalne samouprave153. Kaj so razvojne regije?Razvojnih regij je trenutno 12, so funkcionalne ozemeljske enote za izvajanje regionalne politike, ki jo v enovito celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na katerih je mogoče zagotoviti enake možnosti za skladen regionalni razvoj.So pravne osebe z lastnim finančnim računom in pristojnostmi za opravljanje skupnih zadev, ki jih na njih prenesejo občine.V razvojno regijo so vključene občine z njenega območja. Organ regije je svet regije oz. regionalni razvojni svet, katerega bistvena naloga je sprejem regionalnega razvojnega programa.154. Kohezijske regije!So funkcionalne ozemeljske enote za izvajanje skupnih nalog občin in države, še posebej v zvezi z izvajanjem kohezijske politike EU v RS.Pri nas sta 2 KOHEZIJSKI REGIJI – VZHODNA in ZAHODNA Slovenija.Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet. 155. Ali imamo 12 razvojnih regij? RS je razdeljena na 12 razvojnih regij. 156. Občina po Ustavi!Po ustavi območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.Je temeljna samoupravna lokalna skupnost.

21

Klara Škopelja

157. Pogoji za ustanovitev občine!So predpisani o Zakonu o lokalni samoupravi.Za oblikovanje občine (o čemer odloči DZ) je pomembna prostorska zaokroženost območja, zavest o pripadnosti kraju oz. skupnosti ter sposobnost zadovoljevanja skupnih potreb in interesov prebivalcev, ki so:- popolna osnovna šola, - primarno zdravstveno varstvo,- komunalna opremljenost,- poštne storitve, - knjižnica, - prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti.Imeti mora najmanj 5000 prebivalcev, izjemoma manj vendar ne manj kot 2000. 158. Ustanovitev občine?Ustava določa, da se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu.159. Faze ustanavljanja občin! 1) VLOŽITEV PREDLOGA - postopek za ustanovitev začne DZ na predlog predlagatelja (vlada RS, vsak poslanec DZ, 5000 volivcev, državni svet) ali občinski svet;2) ZAKONODAJNI POSTOPEK – se začne po opravljenem referendumu;3) POSTOPEK KONSTITUIRANJA – izvolijo in konstituirajo se organi občine ter sprejme statut in drugi akti potrebni za delovanje občine. 160. Vrste občin!

1) vaške (navadne)2) mestne3) občine s posebnim statusom

161. Koliko je občin in koliko upravnih enot v Sloveniji?▪ 210 občin v Sloveniji, od tega 11 mestnih (LJ, MB, CE, MS, KR, SG, PTUJ, KP, NM, NG, VELENJE).▪ 58 upravnih enot.

162. Kdaj lahko mesto dobi status občine?Če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest od teganajmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko inkulturno središče svojega gravitacijskega območja.163. Kdaj se ustanovi občina s posebnim statusom? Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij, lahko Državni zbor občinam na teh območjih podeli poseben status. 164. Ožji deli občin! Zakonodajalec je prepustil občinam, da se odločijo o svoji notranji členitvi na ožje dele občine – to je na KRAJEVNE , VAŠKE ali ČETRTNE SKUPNOSTI .Organ ožjega dela občine je SVET, ki opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na prebivalce ožjega dela občine. Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.Občina lahko na svete ožjih delov prenese v izvajanje naloge, ki se nanašajo na:- lokalne javne službe- vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin- upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajanov- pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. 165. Naloge in pristojnosti občin!V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce občine. Zagotavlja opravljanje javnih služb.Ločimo:

22

Klara Škopelja

- lastne (izvirne)- prenesene (naložene, delegirane) nalogeNALOGE: upravlja občinsko premoženje; omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine; načrtuje prostorski razvoj; ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj; skrbi za lokalne javne službe; opravlja dejavnosti v zvezi z varstvom okolja; ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih; pospešuje razvoj športa, kulturno-umetniško ustvarjalnost; gradi lokalne javne ceste; ureja promet; skrbi za požarno varnost; organizira opravljanja pokopališke in pogrebne službe; izvaja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov; sprejema statut občine…166. Občinske gospodarske javne službe varstva okolja!OBVEZNE: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, komunala, javna snaga, čiščenje javnih površin, gasilska služba, vzdrževanje občinskih cestIZBIRNE: pogrebna in pokopališka dejavnost, preskrba s plinom, toplotno energijo, javne tržnice, urejanje in upravljanje parkirišč, kopališka dejavnost, avtobusni promet167. Organi v občini! - občinski svet (najvišji organ odločanja v občini)- župan - nadzorni odbor 168. Naloge organov v občini!ŽUPAN

- predstavlja in zastopa občino- sklicuje in vodi občinski svet- občinskemu svetu predlaga proračun občine in zaključni račun proračuna- skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,...OBČINSKI SVET

- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte- sprejema prostorske in druge plane razvoja občine- sprejema občinski proračun in zaključni račun- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,...NADZORNI ODBOR

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev- izdela poročilo in o kršitvah obvešča pristojne organe169. Akti občine – splošni akti, ki jih izdaja občinski svet? - statut občine - odloke in druge občinske akte (odloki, odredbe, pravilniki, navodila)- prostorske in druge plane razvoja - občinski proračun - zaključni račun 170. Kje objavljajo občine svoje akte?V uradnem glasilu (veljati začnejo 15 dan po objavi). Nekatere občine objavljajo svoje predpise v Ul RS, nekatere (oz. več občin skupaj) pa v svojih uradnih glasilih. 171. Koliko članov ima občinski svet? Od 7 do 45 članov – glede na št. preb. v občini.172. Volitve v občinski svet!Če občinski svet šteje manj kot 12 članov = večinski sistemČe občinski svet šteje 12 ali več članov = proporcionalni sistem

23

Klara Škopelja

Po večinskem sistemu se volijo tudi člani občinskega sveta iz vrst italijanske in madžarske skupnosti, pa tudi romske skupnosti. 173. D`Hondtov sistem!Se uporablja, če se glasuje o listi kandidatov v občini kot eni volilni enoti. Mandati se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov.Ko se uporablja D`Hondtov sistem se število glasov za vsako listo deli s števili od ena do števila članov občinskega sveta. Z liste je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Če se glasuje o listah kandidatov v občini po volilnih enotah, se najprej ugotovi, koliko mandatov pripada listi že glede na rezultat, dosežen v volilni enoti. Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilni enoti, pa se na osnovi ostanka glasov razdelijo na ravni občine tako, da se ugotovi, koliko mandatov bi pripadlo listam glede na dosežen rezultat v celi občini in se tem listam dodeli razlika od števila mandatov, ki so jih dobile že v volilni enoti. Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi.174. Na seji senata je prisotnih 16 članov od 25 in je en glasoval ZA in en PROTI, 14 pa se jih vzdrži. Ali je odlok samoupravne skupnosti sprejet ali ne? Ne. 175. Kdo sklicuje in vodi seje občinskega sveta? Župan – predstavlja občinski svet, vodi in sklicuje seje občinskega sveta.176. Ali je župan član občinskega sveta?NE in zato tudi nima pravice glasovanja.177. Naloge župana!- predstavlja in zastopa občino- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta- usmerja in nadzira občinsko upravo- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih spl. aktov občine178. Volitve župana? Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. 179. Kdo je lahko voljen za župana?Pravico voliti in biti voljen za župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. 180. Kdo imenuje župana?Vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, po mnenju občinskih svetov občin, za katerih območje je organizirana upravna enota.181. Kdo lahko razreši občinski svet oz. župana? Državni zbor na predlog vlade.

182. Ali je lahko minister tudi župan v občini z manj kot 5000 ljudmi? Ne more zaradi nezdružljivosti funkcij.183. Kdo postavlja podžupana? Imenuje in razreši ga ŽUPAN izmed članov občinskega sveta. 184. Kdo voli podžupana?Občinski svet z večino glasov vseh članov na predlog župana.185. Funkcija podžupana!Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan prav tako nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev.

24

Klara Škopelja

186. Koliko podžupanov ima občina?Občina ima najmanj enega podžupana.187. Kdo izvaja nadzor nad občinskim proračunom?NADZORNI ODBOR kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini.188. Naloge direktorja občinske uprave!- neposredno vodenje občinske uprave, organiziranje in koordiniranje dela delavcev občinske uprave,- zagotavljanje opravljanja strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam,- razporejanje dela delavcem občinske uprave in skrb za delovno disciplino,- izdajanje odločb v upravnem postopku na prvi stopnji,- opravljanje najzahtevnejših nalog občinske uprave ter vodenje najzahtevnejših projektnih skupin in sodelovanje v njih,- organizacijsko delo za občinske organe (občinski svet, delovna telesa),- področje kmetijstva,- oblikovanje programa za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,- opravljanje nalog s področja civilne zaščite in- druge naloge po naročilu župana.

Direktor občinske uprave je tajnik občine, ki vodi delo občinske uprave. Imenuje in razrešuje ga župan.189. Kdo odloča na 1. in kdo na 2 . stopnji o upravnih zadevah občinske pristojnosti?OBČINSKA UPRAVA odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, ŽUPAN odloča o upravnih zadevah občinske pristojnosti na drugi stopnji. Proti dokončnim upravnim odločbam župana je predviden upravni spor v katerem odloča upravno sodišče.190. Kdo izvaja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov (odlokov in drugih aktov občinskega sveta)? 1) OBČINSKA UPRAVA , ta pa lahko v okviru občinske uprave za opravljanje nadzorstva ustanovi občinsko inšpekcijo. Inšpekcijski nadzor tako neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.2) REDARJI 191. Oblike sodelovanja občanov pri odločanju (neposredna udeležba občanov)! - zbor občanov - referendum - ljudska iniciativa 192. Kdo opravlja nadzor nad zakonitostjo dela občin?Vlada in ministrstva opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela občin (v zadevah, ki jih na občine prenese država, pa opravljajo tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela).193. V katerem aktu občina predstavi prihodke in odhodke?V PRORAČUNU OBČINE , ki ga sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. 194. Nadzor države (državnih organov) nad lokalno samoupravo!UREJA 1) Ustava RS 2) Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o državni upravi Nadzorstvo se nanaša na zakonitost dela občin (v zadevah, ki jih na občine prenese država, pa opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela).Nadzor opravljajo državni organi (vlada in ministrstva).

25

Klara Škopelja

Ministrstvo (resorno, vsako na svojem področju) mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom in mu predlagati ustrezne rešitve oziroma ukrepe in določiti rok za uskladitev. Če občinski organ ne uskladi svojega predpisa, mora resorno ministrstvo predlagati vladi,da zahteva pred ustavnim sodiščem začetek postopka za oceno skladnosti splošnega aktaobčine z ustavo in zakonom.Enako mora ravnati (opozorilo, predlog rešitve…), če občina ne opravlja nalog iz svoje izvirne pristojnosti. Če občina naloge ne izpolni in bi lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, okolje ali premoženje ministrstvo naloži izvedbo naloge z odločbo, če tudi odločbe ne izvrši v danem roku, jo izvrši ministrstvo.195. Kdo opravlja nadzor nad upravnimi zadevami na lokalni ravni? Vlada in ministrstva, vsako na svojem področju.196. Kdaj lahko vlada predlaga ustavnemu sodišču da zadrži izvrševaje občinskega predpisa? Če meni, da bi z njegovo izvršitvijo nastale večje motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za zdravje ljudi, večja gospodarska škoda ali kršitev ustavnih ali zakonskih pravic občanov. 197. Premoženje občine!▪ Nepremičnine▪ Premičnine▪ Denarna sredstva▪ Pravice198. Financiranje občin!Občine se financirajo iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, pa zagotovi dodatna sredstva država.Prihodki in izdatki morajo biti zajeti v proračunu občine. Po poteku leta sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in zadolževanja. Zakon pozna institut primerne porabe – to je višina sredstev, ki so nujno potrebna za financiranje opravljanja ustavnih in zakonskih nalog občine. Občine, ki s svojimi dohodki ne dosežejo izračunanega zneska primerne porabe, imajo pravico do finančne izravnave (do višine primerne porabe), ki se zagotovi v državnem proračunu.Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz:LASTNIH FINANČNIH VIROV OBČINE: - davki (v celoti, 35% dohodnine)- dohodki od premoženja (zakupnin, najemnin,…)- takse in drugi dohodki (npr. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,…)- drugi dohodki (darila, donacije,…)- sredstva finančne izravnave (občinam, ki ne dosežejo višine primerne porabe na prebivalca)SREDSTEV DRŽAVE: - za opravljanje nujnih nalog- za sofinanciranje zadev zaradi posebnega interesa- za investicije v občinah z najnižjim komunalnim standardom- na osnovi predpisov o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja za sofinanciranje investicij na področju regionalnih razvojnih programov in izvajanja strukturne, kohezijske ali predpristopne politike na lokalni ravni.ZADOLŽEVANJA: - za investicije (najetje posojil, izdaja vrednostnih papirjev)

Odločilna sta dva vira – dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

26

Klara Škopelja

199. Kakšen nadzor opravlja računsko sodišče nad samoupravnimi lokalnimi skupnostmi? Nadzor nad finančnim poslovanjem. 200. Združenje občin!Povezovanje med občinami z namenom predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov.201. Interesna zveza občin! Dve ali več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov, z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze. Zveza ima svet, ki ga sestavlja župani občin ustanoviteljic ter z aktom o ustanovitvi zveze določeno število predstavnikov občinskih svetov občin ustanoviteljic. Vsaka od ustanoviteljic mora imeti vsaj enega člana sveta in nobena ne more imeti več kot polovice članov sveta. 202. Pokrajina! Je širša samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Ustanovijo se z zakonom.V Sloveniji širših samoupravnih lokalnih skupnosti nimamo, torej je uveljavljen t. i. enostopenjska lokalna samouprava. Če ima država več vrst samoupravnih lokalnih skupnosti, govorimo o večstopenjski lokalni samoupravi.203. Naloge pokrajine! Pokrajina bo opravljala predvsem naloge: - na področju ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja svojega območja, - na področju urejanja prostora in varstva okolja ter prometa in zvez na pokrajinski ravni, - zagotavljanja javnih gospodarskih služb pokrajinskega pomena, - zagotavljanja javnih negospodarskih služb pokrajinskega pomena. 204. Kaj ureja občina z odlokom?- ustanavlja organe občinske uprave in določa njihovo notranjo organizacijo in delovno področje;- ustanavlja organizacije na področju izvajanja javnih služb205. Katere samoupravne skupnosti pozna naš zakon!- občine - pokrajine (širše samoupravne lokalne skupnosti)- krajevne, vaške, četrtne skupnosti (ožji deli občin)206. Načelo subsidiarnosti!Kot pravno načelo se pojavi v Maastrichtskem sporazumu o EU. Osnovna ideja je, da se politična oblast vmešava le v obsegu, ko družba in njeni konstitutivni deli, od individuma do družine, lokalnih skupnosti do različnih vrst razvrstitev, niso sposobni zadovoljiti različnih potreb. 207. Pojem lokalne skupnosti!Lokalna skupnost je torej teritorialna skupnost ljudi, ki svoje skupne potrebe zadovoljujejo s skupnimi dejavnostmi.sestavine pojma lokalna skupnost pa so:- Dejstvo naselitve na določenem teritoriju- Skupni interesi in potrebe oziroma skupne dejavnosti ljudi- Zavest o pripadnosti skupnosti (integriranost v skupnost).208. Razlika med lokalno skupnostjo in samoupravno lokalno skupnostjo!SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST je lokalna skupnost, ki ima STATUS SAMOUPRAVE. Status lokalne samouprave ji je podeljen z državnim aktom. Samoupravne lokalne skupnosti na svoj račun in v svojem imenu ter relativno samostojno (v okviru ustave in zakonov ter pod določenim nadzorom države) opravljajo znatno št. nalog, ki se nanašajo na zadovoljevanje lokalnih interesov in potreb prebivalcev.

27

Klara Škopelja

LOKALNA SKUPNOST je subjekt lokalne samouprave.Sociološki elementi lokalne skupnosti - teritorialna in ljudje povezani z zavestjo o življenju v skupnosti, funkcionalna, ki vsebuje skupne potrebe in zavest o skupnem zadovoljevanju teh potreb ter organizacijska, ki vključuje organiziranje lokalne skupnosti v upravni sistem.

Kot razlike lahko torej navedemo: 1.Lokalna skupnost je povsem sociološki pojem, za samoupravno lokalno skupnost pa je pomembno, da predstavlja upravnopravno kategorijo, da je ozko povezana s pojmom lokalna samouprava in je pravni pojem – ima pravno določen položaj, s pravom določen krog pravic in obveznosti.2.Izhodiščni elementi lokalne skupnosti so prebivalci, teritorij in integriranost, pri pojmu samoupravna lokalna skupnost pa se tem trem pridruži še odločilen pravni element – območje dobi status samoupravne lokalne enote in s tem pravno priznan položaj v pravnem in političnem sistemu države, na podlagi sprejete pravne norme državnega organa.3.Samoupravna lokalna skupnost je posebna organizacijska tvorba, v okviru katere delujejo posebni organi z izvoljenimi predstavniki prebivalcev v njih.4.Lokalna skupnost je družbeni pojav, samoupravna lokalna skupnost pa normativna institucija . 209. Vpliv teritorialne decentralizacije na lokalno samoupravo v Sloveniji!Stališča, ki temeljijo na ideji politične decentralizacije upoštevajo dejstvo, da obstaja centralna država, da pa obstajajo tudi »izvirni« lokalni interesi, ki jih državni (centralni) zakonodajalec priznava in njihovo upravljanje zaupa lokalnim organom, ki so v določenem obsegu neodvisni od državne (centralne) oblasti.Poudarjajo torej, da meje in okvir delovanja lokalne samouprave določajo »državni«zakoni, znotraj tega (zakonsko določene samostojnosti oziroma neodvisnosti) pa jedelovanje samoupravnih lokalnih skupnosti samostojno in državno poseganje v to nidopustno.

JAVNE SLUŽBE

210. Javne službe – pojem!Javna služba je dejavnost, ki ima za cilj zadovoljevanje javnih potreb širše skupnosti in jo kot tako opredeli zakonodajalec. Predstavlja zbir vseh tistih dejavnosti, ki so neobhodne za delovanje in razvoj družbe, ki se zaradi družbenega pomena opravljajo z “intervencijo” države v okviru posebne pravne ureditve.Materialni pomen: vsaka dejavnost, ki jo družba podredi posebnemu pravnemu režimu javne službeFormalni pomen: neka dejavnost ima pomen javne službe le, če jo izvaja oseba javnega prava. 211. Javne službe - formalni in materialni pomen! Po materialnem pojmovanju je pomembna vsebina javne službe in ne izvajalec, ki jo opravlja (vsaka dejavnost, ki jo družba zaradi njenega pomena za družbeni, socialni, ekonomski in kulturni razvoj podredi posebnemu pravnemu režimu javne službe, ki je drugačen od pravnega režima zasebne službe. Po formalnem pojmovanju pa je pomemben le izvajalec javne službe, kar pomeni, da ima neka dejavnost značaj javne službe le, če jo izvaja oseba javnega prava. 212. Značilnosti javne službe:1.DejavnostOpravljajo dejavnosti (na področju šolstva, zdravstva, javnega prometa, komunale), povezane s splošnimi potrebami družbene skupnosti in pomenijo zadovoljevanje splošnih družbenih interesov in potreb ter omogočajo normalno funkcioniranje in obstoj družbene skupnosti,

28

Klara Škopelja

vsako neizvrševanje teh dejavnosti pa bi povzročilo resne motnje za samo delovanje in obstoj družbene skupnosti. 2. Pravna normaIzvajanje dejavnosti je urejeno s pravnimi predpisi – gre za dejavnosti, ki se opravljajo na organiziran način.213. Kaj zagotavlja servisna funkcija javne uprave?Zagotavlja javne dobrine in javne storitve, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje potreb posameznikov. 214. Vrste javnih služb! - NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE (javni zavod) – OŠ, vrtec, osnovno zdravstvo, lekarna, knjižnica, osebna pomoč družini, lokalna turistična agencija.- GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE (režijski obrat, javni gosp. zavod, javno podjetje)- republiške - lokalne - obvezne (služba se določi z zakonom)- neobvezne215. Kateri zakon ureja negospodarske javne službe? Zakon o zavodih. 216. Vrste obveznih gospodarskih javnih služb, ki se nanašajo na varstvo okolja! Obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja so: - ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje, - sežiganje komunalnih odpadkov, - ravnanje z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju veterinarstva stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2, - zbiranje, predelava ali odstranjevanje določenih vrst drugih odpadkov, - izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom ter - monitoring hidroloških, erozijskih, geoloških, seizmoloških ter drugih geofizikalnih pojavov in monitoring stanja okolja. 217. Naštej 3 lokalne gospodarske javne službe, ki se nanašajo na varstvo okolja!- oskrba s pitno vodo- odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode- zbiranje in prevoz komunalnih dopadkov- odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov- urejanje in čiščenje javnih površin218. Javne službe v EU!Bistven element opredelitve javne službe v pravu ES so posebne obveznosti, ki jih imajo izvajalci javnih služb.Pod pravni režim, ki zadeva gospodarske javne službe po pravu ES spada vsaka gospodarska dejavnost, pri kateri je mogoče najti z akti oblasti določene posebne obveznosti v javnem interesu. Te obveznosti so naložene z načeli in pravili prava ES: - načelo zanesljivosti prava- načelo prepovedi diskriminacije- načelo preglednosti- načelo sorazmernosti- univerzalne storitve- trajnost- kvaliteta storitev

29

Klara Škopelja

- dostopnost- varstvo potrošnikov

219. Značilnosti prava javnih služb v EU? Univerzalne storitve, trajnost, kvaliteta storitev, dostopnost, varstvo potrošnikov. 220. Kdo ureja gospodarske javne službe! Zakon o gospodarskih javnih službah.221. Vrste gospodarskih javnih služb! Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom. 222. Temeljne oblike izvajanja gospodarskih javnih služb! - režijski obrat - javni gospodarski zavod - javno podjetje - koncesija - vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava 223. Kdaj bo samoupravna lokalna skupnost organizirala gospodarsko javno službo v režijskem obratu?Republika oz. lokalna skupnost lahko zagotovi izvajanje gospodarske javne službe v obliki režijskega obrata, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. Organizira se kot organizacijska enota uprave oz. lokalne skupnosti. Organiziran je lahko kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. 224. Kdo nadzira upravljanje javnega podjetja, ki ga je ustanovila samoupravna lokalna skupnost? Vlada ali lokalna skupnost ga samo ustanovita, nadalje pa se uporabljajo predpisi Zakona o gospodarskih družbah.225. Kdaj javni zavod opravlja gospodarsko dejavnost? Vlada ali lokalna skupnost ustanovita javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali več gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave lokalne skupnosti. 226. Javno podjetje!Vlada oz. lokalna skupnost lahko zagotovi izvajanje gospodarske javne službe v obliki javnega podjetja, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati profitno. Praviloma se ustanovi v eni od oblik kapitalskih gospodarskih služb.227. Koncesija!Koncesija = način izvajanja gospodarske javne službe. Je pravzaprav oblika zasebnega izvajanja javne službe. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesija se podeli z ZAKONOM ali ODLOKOM OBČINE ali z ODLOČBO PRISTOJNEGA ORGANA.KONCESIJSKO RAZMERJE S podelitvijo koncesije nastane koncesijsko razmerje med koncedentom (RS ali lokalna skupnost) in koncesionrajem (oseba zasebnega prava, ki izvaja javno službo – fizična ali pravna oseba).Koncesija se podeli na podlagi akta o načinu izvajanja javne službe, ki ga sprejme koncedent.POSTOPEK Koncedent mora sprejeti akt o načinu izvajanja javne službe (predpis vlade ali odlok lokalne skupnosti), v katerem je sprejeta odločitev, da se neka gospodarska javna služba opravlja kot

30

Klara Škopelja

koncesionarna. Temu aktu (v primeru, da se je RS ali lokalna skupnost odločila za koncesijo) sledi koncesijski akt, s katerim se ustanovi koncesija in je hkrati podlaga za javni razpis. 228. Razlike med koncesijsko pogodbo, odločbo in aktom? KONCESIJSKI AKT je predpis vlade ali odlok lokalne skupnosti s katerim se koncesija ustanovi. Z KONCESIJSKO ODLOČBO koncedent odloči (na podlagi javnega razpisa) o izbiri koncesionarja.KONCESIJSKA POGODBA pa je pogodba, ki jo koncedent sklene z izbranim koncesionarjem – uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionarske javne službe. 229. Koncesijski akt!= predpis vlade ali odlok lokalne skupnosti s katerim se ustanovi koncesija.S koncesijskim aktom se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo. Če tako določa zakon, se lahko da s koncesijskim aktom koncesionarju javno pooblastilo. Koncesijski akt vsebuje dejavnost ali zadeve, ki so predmet gospodarske javne službe, območje izvajanja gospodarske javne službe, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe, začetek in čas trajanja koncesije, vire financiranja gospodarske javne službe, ...Koncesijski akt je PODLAGA ZA JAVNI RAZPIS . Z njim se določita oblika in postopek javnega razpisa. 230. Kaj je vsebina in pravna narava koncesijskega akta? S koncesijskim aktom:- se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo;- se lahko da koncesionarju javno pooblastilo, če tako določa zakon.KONCESIJSKI AKT VSEBUJE: - dejavnost ali zadeve, ki so predmet gosp. javne službe;- območje izvajanja gosp. javne službe;- uporabnike ter razmerja do uporabnikov;- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;- morebitna javna pooblastila koncesionarju;- splošne pogoje za izvajanje gosp. javne službe; in za uporabo javnih dobrih, ki se z njo zagotavljajo;- vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja;- začetek in čas trajanja koncesije;- vire financiranja gosp. javne službe;- način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gosp. javne službe oz. varščine;- nadzor nad izvajanjem g.j.s.;- prenehanje koncesijskega razmerja;- organ, ki opravi izbor koncesionarja;- organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;- druge sestavine.231. S čim odloči pristojen organ komu bo podelil koncesijo po opravljenem javnem razpisu?O izbiri koncesionarja po opravljenem javnem razpisu odloči koncedent z UPRAVNO ODLOČBO. 232. Kdaj bo občina podelila koncesijo osebi zasebnega prava ali organizaciji izven svoje uprave?Občina bo podelila koncesijo osebi zasebnega prava ali organizaciji izven svoje uprave, kadar gre za določeno dejavnost, ki se opravlja kot gospodarska javna služba, opravljajo pa jo osebe zasebnega prava kot obvezen del svoje dejavnosti – OBVEZNA KONCESIJA.

31

Klara Škopelja

233. Kdaj pride do odvzema koncesije?Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če le-ta ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku ali če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati oz. če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, aktom o koncesiji ter pogodbo o koncesiji. Pogoji za odvzem se določijo v koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi.234. Prenehanje koncesijskega razmerja! - s prenehanjem koncesijske pogodbe (preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena; z odpovedjo, če je bila sklenjena za nedoločen čas ali z razdrtjem)- z odkupom (ali prisilnim odkupom) koncesije (če koncesionar preneha opravljati javno službe, ki je predmet koncesije) – možno samo če je predviden v pogodbi- z odvzemom koncesije (če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, aktom o koncesiji ter pogodbo o koncesiji)- s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo235. Kdo ustanovi javi zavod/javni sklad? Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Samoupravna narodnostna skupnost ima pravico soustanoviti ali tudi sama ustanoviti javni zavod, ki opravlja dejavnost, pomembno za uresničevanje pravic narodnosti. Soustanovitelj javnega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe. 236. Področja javnih zavodov!Vzgoja in izobraževanje, znanost in kultura, šport, zdravstvo, socialno varstvo, otroško varstvo, socialno zavarovanje.JAVNI ZAVODI SO: - Zavod za zdravstveno zavarovanje- Zavod RS za transfuzijsko medicino- Zavod RS za presaditev organov in tkiv237. Kaj je to zavod s pravico javnosti?Javne službe opravljajo javni zavodi, na podlagi koncesije pa lahko tudi drug zavod. Slednji ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda (zavod s pravico javnosti).238. Razlogi za prenehanje javnega zavoda?- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register;- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogoje za opravljanje;- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oz. pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil ustanovljen;- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov;- če se organizira kot podjetje;- v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi.

PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA

239. Specializirane osebe javnega prava!- Javna podjetja- javni zavodi- javne agencije- javni skladi- zbornice

240. Kdo lahko ustanovi javno agencijo?

32

Klara Škopelja

- RS (v njenem imenu vlada)- Lokalna skupnost- Zveza lokalnih skupnosti

Če je več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice in obveznosti uredijo s pogodbo in ustanovitvenim aktom.241. Naštej 2 javni agenciji v SLO!- agencija RS za regionalni razvoj- agencija za raziskovalno dejavnost RS- javna agencija RS za energijo242. Za katere namene se ustanavljajo javne agencije?- za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog;- če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, kot bi to bilo v upravnem organu, zlasti, če se za njihovo opravljanje financira z pravnimi taksami oz. plačili uporabnikov;- če ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor. 243. Naštej naloge javne agencije v sestavi ministrstva!- regulatorne naloge- strokovne naloge- nadzorstvene naloge- odločanje o javnopravnih zadevah- druge naloge

244. Kdo lahko ustanovi javni sklad? Javni sklad lahko ustanovita država ali lokalna skupnost z ustanovitvenim aktom. 245. Vrste skladov!- javni finančni sklad ( spodbuja razvoj na določenem področju z dajanjem kreditov oz. poroštev)- nepremičninski sklad (posluje z nepremičninami)- javna ustanova (spodbuja razvoj in ustvarjalnost z dodeljevanjem štipendij, nagrad…)246. Nepremičninski sklad! Ustanovi se z namenov poslovanja z nepremičninami. Je vrsta javnega sklada poleg finančnega sklada in javne ustanove. Upravlja ga vlada. 247. Kaj je to javna ustanova?Je ena od oblik javnih skladov, poleg javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada. Javna ustanova, ki se ustanovi z namenom spodbujanja razvoja in ustvarjalnosti na posameznih področjih z dodeljevanjem nagrad, štipendij, drugih nepovratnih sredstev in oblik vzpodbud. 248. Organi javnega sklada?- nadzorni svet (ima predsednika in največ 6 članov)- uprava (ima največ 3 člane)249. Kakšne pristojnosti ima nadzorni svet?Izvaja pristojnosti določene z zakonom o javnih skladih, svoje odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Člani uprave predstavljajo in zastopajo javni sklad, organizirajo in vodijo delo ter poslovanje javnega sklada. Zagotoviti morajo, da sklad deluje v skladu z zakonom, sicer odgovarjajo za škodo, ki bi nastala zaradi protipravnega delovanja.Uprava izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javnega sklada.250. Kdo opravlja nadzor nad delovanjem javnega sklada?Nadzor opravlja pristojni minister, če je ustanovitelj javnega sklada država oz. nadzorni svet lokalne skupnosti, če je ustanovitelj lokalna skupnost ter občinski svet v skladu z Zakonom o javnih financah.

33

Klara Škopelja

251. Katere so zadnje spremembe v Ustavi RS? Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije, 2006.

LJUDJE V UPRAVI – JAVNI USLUŽBENCI IN FUNKCIONARJI

252. Kaj spada v javni sektor? Državna uprava, javne službe in lokalna samouprava ter nosilci javnih pooblastil. 253. Ljudje v javni upravi! Se delijo na javne uslužbence in funkcionarje. Javni uslužbenci so uradniki in strokovno-tehnični uslužbenci (v organih opravljajo spremljajoča dela).Uradniki – javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge (t.j. naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali varstvom javnega interesa). Uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. Za imenovanje v naziv morajo kandidati izpolnjevati pogoje (predpisano izobrazbo, ustrezen strokovni izpit, znanje uradnega jezika). Položajni uradniki so tisti, ki izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu (npr. generalni direktor).254. Katera sta dva najpomembnejša zakona, ki urejata položaj javnih uslužbencev? Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. 255. Omejitve in dolžnosti javnih funkcionarjev!Omejitve ureja ZAKON O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO, ki določa da:- funkcionar v zvezi z opravljanjem funkcije ne sme sprejemati daril, razen protokolarnih daril manjše vrednosti;- poklicni funkcionar v času trajanja funkcije ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene, in sicer: če bi dejavnost lahko vplivala na objektivno ali od zunanjih vplivov odvisno opravljanje funkcije; če bi v primeru opravljanja dejavnosti ustvaril vtis, da funkcionar pri opravljanju svoje funkcije ni objektiven; če bi opravljanje dejavnosti škodovalo ugledu funkcije ali organa;- so funkcionarju zaradi svojega položaja podvrženi posebnemu nadzoru njihovega premoženjskega stanja (iz preventivnih razlogov preprečevanja korupcije)- velja posebna omejitev pri poslovanju po predpisih o javnih naročilih (naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati s subjekti, v katerih je poklicni ali nepoklicni funkcionar, ki opravlja funkcijo pri naročniku oz. organu naročnika, član poslovodstva ali je neposredno ali posredno udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oz. kapitalu v kakršnemkoli deležu; navedena prepoved velja tudi za subjekte, v katerih je na naveden način udeležen zakonec, zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec funkcionarja).256. Razlika uradnik, javni uslužbenec! Javni uslužbenec je širši pojem. Pojem javnega uslužbenca zajema uradnike in strokovno – tehnične javne uslužbence. 257. Razlika med javnim uslužbencem in funkcionarjem! Funkcionarji so na položaje praviloma izvoljeni, njihov položaj pa ni trajen. V času opravljanja funkcije ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene. Javni uslužbenec je na delovno mesto sprejet z napredovanjem ali po natečaju. Pogodba se sklepa za določen ali nedoločen čas. Prepoved opravljanja dejavnosti za njih ne velja. 258. Kateri splošni pravni akti urejajo položaj javnih uslužbencev?- Zakon o javnih uslužbencih- Subsidiarno se za zaposlene v javnem sektorju uporabljajo določila zakona, ki v Sloveniji sicer urejajo delovna razmerja, to je Zakon o delovnih razmerjih.

34

Klara Škopelja

259. Sistemizacija delovnih mest in kadrovski načrt !Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava morajo imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta. K sistemizaciji organa državne uprave je potrebno pridobiti soglasje vlade. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog tajnika občine določi župan. Sistemizacija mora biti sestavljena v skladu s kadrovskim načrtom, tako da število funkcionarjev in sistemiziranih delovnih mest ni višje od števila, dovoljenega v kadrovskem načrtu. 260. Karierni in odprti sistem napredovanja! Karierni(klasični) sistem pomeni, da oseba prične ob pričetku zaposlitve na dnu. Odprti(pozicijski sistem) pomeni, da se napreduje na osnovi natečajev. 261. Kateri sistem napredovanja v državni upravi je po vašem mnenju najboljši?Ločimo: karierni (klasični) sistem, odprti (pozicijski) sistem in mešani sistem.Najboljši zame je odprt (pozicijski) sitem, v katerem se uslužbenec razvršča in napreduje na pomembnejše delovno mesto na osnovi vsakokratnih javnih natečajev in (vsakokratne, suvjektivne,…) ocene sposobnosti, to je kreativnosti, uvedenih inovacij, rezultatov dela, itd.262. Ali je v Ustavi RS kakšna izjema od prepovedi retroaktivne veljave pravnih aktov? Neprava retroaktivnost - (pokojninski sistem), novi sistem velja za nove upokojence, za tiste, ki so se upokojili pred uveljavitvijo tega sistema to ne velja. 263. Kdo imenuje dekana pravna fakultete UM?Dekana imenuje rektor univerze za dobo 4 let na predlog senata fakultete izmed visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze, v roku 15 dni po prejemu sklepa o izvolitvi v senatu fakultete. Dekan je lahko ponovno imenovan. 264. Tripartitni sistem osnovnih šol!Pri tripartirnem sistemu šolstva je pomembno, da svet zavoda (šole) sestavljajo predstavniki zaposlenih, predstavniki staršev in predstavniki ustanoviteljev zavoda.

35