Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Andrej But

MODELIRANJE IN OSONČENJE

STANOVANJSKE HIŠE S PROGRAMOM

ALLPLAN

Projektna naloga

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Maribor, september 2015

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

MODELIRANJE IN OSONČENJE STANOVANJSKE HIŠE S PROGRAMOM

ALLPLAN

Študent: Andrej BUT

Študijski program: univerzitetni, gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, september 2015

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Milanu Kuhti,

univ. dipl. inž. grad., za pomoč in vodenje pri

izdelavi projektne naloge. Predvsem se mu

zahvaljujem za možnost izbire želene teme. Prav

tako se zahvaljujem študentu druge stopnje,

Maticu Ledineku, in gospodu Janezu Pregradu za

pomoč pri spoznavanju s programom Allplan.

.

II

MODELIRANJE IN OSONČENJE STANOVANJSKE HIŠE S PROGRAMOM

ALLPLAN

Ključne besede: modeliranje, svetloba, osončenje, prostor, Allplan

Povzetek

Diplomska naloga vsebuje nekaj informacij o soncu, svetlobi in osvetljenosti v

prostorih. Opisan je postopek modeliranja 3D stanovanjske hiše v programu Allplan,

katere 2D risbe so znane. Prav tako je prikazan postopek osončenja in preveritev

osvetljenosti v posameznih prostorih.

III

MODELING AND SUN EXPOSURE OF RESIDENTAL BUILDING WITH ALLPLAN

Keywords: modeling, light, sunlight, space, Allplan

Summary

The thesis contains information about the sun, the light and illuminance in premises. It

describes a 3D modeling method of residental building in Allplan, which 2D drawings

are known. It also describes the procedure of sunlight in animation and verification of

lighting in individual rooms.

.

IV

Kazalo

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 SONCE IN SVETLOBA ........................................................................................ 2

2.1 POTOVANJE SONCA ................................................................................... 4

2.2 SONČNA SVETLOBA V ARHITEKTURI ....................................................... 4

3 MERITVE OSVETLJENOSTI ............................................................................... 7

3.1 ENOTA LUKS ................................................................................................ 7

3.2 NIVO OSVETLJENOSTI ............................................................................... 8

3.3 SVETLOBA V PROSTORIH .......................................................................... 9

3.4 UMETNA SVETLOBA ................................................................................. 11

3.5 SOLATUBE – SISTEM ZA OSVETLITEV PROSTOROV ............................ 13

4 MODELIRANJE HIŠE ........................................................................................ 14

4.1 PODLOGA ZA MODELIRANJE ................................................................... 14

4.2 MODELIRANJE 3D OBJEKTA .................................................................... 16

5 OSONČENJE ..................................................................................................... 37

6 SKLEP ............................................................................................................... 48

7 VIRI .................................................................................................................... 49

8 PRILOGE ........................................................................................................... 52

8.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................. 52

8.2 SEZNAM TABEL ......................................................................................... 54

8.3 NASLOV ŠTUDENTA .................................................................................. 54

1

1 UVOD

Svetloba ima zelo močan vpliv na naše vedenje in bivanje. Posebej to velja za naravno

svetlobo, ki vpliva na človekov bioritem in na proizvodnjo vitamina D, ki je nujno

potreben za človekovo zgradbo in razvoj. Zato ni potrebno posebej poudarjati, da so

dobro osvetljeni bivalni prostori ključnega pomena za prijetno bivanje v svojem domu.

Diplomsko nalogo smo zato namenil svetlobi in osončenju. Izbrali smo si stanovanjsko

hišo, katere 2D Autocad risbe in lokacija sta že znana. S pomočjo programa Allplan

bomo na podlagi 2D Autocad risb naredili 3D model hiše. Predstavili bomo postopek

izdelave 3D stanovanjske hiše v Allplanu (modeliranje), ob koncu pa bomo tudi s

pomočjo Allplana preverili osončenje stavbe (vizualizacija). Preverili bomo, ali je

stanovanjski objekt tudi primerno svetlobno načrtovan, in kakšne spremembe bi bile

potrebne, če le ta ni.

Objekt je novogradnja, zato predvidevamo, da bo primerno osvetljen, saj arhitekti pri

načrtovanju vse več upoštevajo tudi dobro osvetlitev prostorov. V diplomski nalogi smo

s pomočjo Allplana ustvarili 3D model ter preverili osončenje in osvetlitev prostorov

tega objekta.

2

2 SONCE IN SVETLOBA

Življenje na Zemlji je energetsko odvisno od sonca. Sončna svetloba je skupek

elektromagnetne radiacije, ki jo oddaja sonce. Sestavljena je v večini iz UV-žarkov,

vidnega spektra, rentgenskih žarkov ter infrardečih žarkov. Za potovanje od površine

sonca do površine Zemlje potrebuje približno 8.3 minute, vendar le 5*10−10%

svetlobe, ki jo izseva Sonce doseže Zemljo. Od tega se nato približno 53% razgubi na

poti skozi zemeljsko atmosfero oziroma se absorbira ali pa odbije od zračnih molekul,

oblakov. Ostanek nato zadane zemljo v obliki dnevne svetlobe.

Na zemljo pride vedno ista količina sevanja, vendar pa ne zadane vseh delov Zemlje

enako. Zaradi nagnjenosti zemljine osi, rotacije in revolucije se količina svetlobne

energije, ki prispe na Zemljo, razlikuje med posameznimi deli zemljine površine.

Rotacija

Zemlja se vrti na fiksni ravnini, ki je nagnjena 23,5° na svojo navpično os. Da zaokroži

okoli svoje lastne osi, potrebuje približno 23 ur in 56 minut. To je čas, ki je potreben,

da se določena točka na Zemlji, ki kaže proti določeni zvezdi, zavrti okoli osi in se vrne

v isti položaj. Ker rotacija zemlje poteka z isto hitrostjo, bo čas enega obrata vedno

enak.

Razlikuje pa se lahko čas enega sončnega dne. To je čas, ki ga porabi zemlje za obrat

okoli svoje osi glede na sonce, približno 24 ur. Do odstopanj, ki so velike tudi do 15

minut, pride zaradi treh razlogov. Prvi razlog je, da potovanje Zemlje okoli sonca ne

poteka v krogu, ampak je ekscentrično. Drugi razlog je, da gibanje sonca ni popolnoma

vzporedno ekvatorju, tretji pa, natančnost Zemljinih osi. Pomemben fenomen, ki ga

omogoča rotacija Zemlje okoli svoje osi, je pojav dneva in noči. Njuna dolžina je

odvisna od časa v letu in zemljepisne širine. Za kraje na severni polobli se najkrajši

sončni dan pojavi 21. decembra, najdaljši pa 21. junija.

Slika 2-1: Različni koti sonca

3

Kroženje okoli sonca (revolucija)

Splošno je sprejeto, da čas, ki je potreben, da Zemlja opravi pot okoli Sonca, znaša

365 dni. Vendar če smo natančni, je čas odvisen od tega, na katero leto se nanašamo.

Lahko se nanašamo na zvezdno leto, ki traja 365,2564 dni ali pa sončno leto, ki traja

365,2422 dni. Razlika med njima znaša približno 20 minut. Na krajši čas je razlika

zanemarljiva, na daljši čas pa pride do večjih sprememb, zaradi katerih je potrebno

prilagoditi koledarje.

Slika 2-2: Revolucija

Letni časi

Letni časi so posledica nagnjenosti Zemlje, ki, kot smo že omenili, znaša 23.5° in

dejstva, da je zemlja nagnjena vedno v isto smer. Ko severna os kaže v smeri Sonca,

bo zima na južni polobli in poletje na severni. Poletje se bo pojavilo na severni polobli,

ker bodo sončni žarki ta del površine obsijali neposredno in bolj koncentrirano, kar bo

omogočalo segrevanje tega dela površja. Južna polobla bo dobila enako količino

sončnih žarkov, vendar bodo le ti pod drugačnim kotom. Žarek se bo razpršil, območje

bo posledično hladnejše.

Slika 2-3: Nagnjenost zemlje in obsijanost.

4

2.1 POTOVANJE SONCA

Gibanje sonca se razlikuje glede na letni čas in glede na točko na zemeljski površini,

s katere opazujemo. Sonce vzhaja in zahaja na različnih točkah horizonta in se giba

po različnih poteh skozi nebo.

Dnevna pot sonca skozi nebo je približno 21. dan v vsakem mesecu označena s

pomočjo 7 zaobljenih linij. Pot je najvišja v juniju in najnižja v decembru. Sonce se

skozi nebo giba po 7 osnovnih poteh. Vsaka izmed ostalih dveh je enaka za dva

meseca v letu. Na primer, pot sonca 23. septembra je enaka poti sonca 21. marca.

Poti so različne zaradi treh razlogov:

1. lokacije (zemljepisna širina)

2. točka vzhajanja in zahajanja sonca (določena na podlagi letnega časa)

3. dolžina dneva in noči

2.2 SONČNA SVETLOBA V ARHITEKTURI

Človeštvo je že od nekdaj iskalo načine, kako izkoriščati sevanje sonca ob

vsakodnevnih opravilih. Ob načrtovanju hiš so arhitekti in gradbeniki vedno namenjali

veliko pozornost soncu in njegovemu sevanju. Zadostna količina svetlobe v prostoru

lahko občutna zmanjša stroške umetne razsvetljave, vendar pa lahko vodi do

prekomernega segrevanja. Arhitekti morajo danes ne samo načrtovati hiše, ki bodo

izkoriščale sevanje kot vir svetlobe in segrevanja, ampak tudi preprečiti prekomerno

sevanje, ki bi imelo negativne posledice.

Na jasen in sončen dan da sonce približno med 8.000 in 10.000 lx (enota za merjenje

osvetljenosti). Skoraj vsaki dan, naj bo jasen ali oblačen, je osvetljenost, ki jo nudi

sonce, zadostna, da omogoča večino človeških aktivnosti. Skoraj nemogoče je z

Slika 2-4: Poti sonca

5

natančnostjo napovedati, kakšna bo osvetljenost notranjih prostorov z dnevno

svetlobo, saj se vreme nenehno spreminja. Kljub temu pa je možno na grobo oceniti

pričakovano osvetljenost na gibanje sonca.

Glavni cilji pri načrtovanju osvetljenosti stavbe so:

dobiti čim večje količine svetlobe, tem globje v prostore stavbe,

ohraniti enakomerno porazdelitev svetlobe iz enega območja stavbe v drugega,

izogniti se vidnemu nelagodju in bleščanju.

S temi cilji v mislih, morajo arhitekti oblikovati hišo glede na obnašanje sonca na

posamezni zemljepisni širini. Glavna načina za dosego cilja sta orientacija hiše in

strukturna postavitev prostorov.

Slika 2-5: Osvetljenost v stavbi

6

Sonce kot vir toplote

Sončno sevanje, kot smo že povedali, omogoča tudi segrevanje prostorov. Sončna

toplota je lahko zaželena ali pač ne. Južno ležeče države želijo čim manj

neposrednega sončnega obsevanja, ki bi omogočalo segrevanje prostorov, med tem

ko si severno ležeče države le tega želijo čim več, predvsem v zimskih mesecih.

Orientacija hiše in pa zemljepisna širina imajo pomembno vlogo pri določanju

primernega toplotnega sevanja, veliko vlogo pa ima tudi arhitekturni načrt.

Hiše s previsi dajejo senco v poletnih mesecih (sonce ne more neposredno sijati v

prostore objekta) ampak omogočajo, da v zimskih mesecih sevanje prodre skozi okno

in segreva prostor.

Slika 2-6: Različni koti sonca (pozimi, spomladi in jeseni ter poleti)

7

3 MERITVE OSVETLJENOSTI

3.1 ENOTA LUKS

Osvetljenost se meri v enoti imenovani Luks. Enota je izpeljana z uporabo kandele

(cd), enote za merjenje svetilnosti. Definirana je kot vpadajoči svetlobni tok na enoto

površine.

vpadajoči svetlobni tok lumen

vpadna površina m2

Svetlobni tok 1000 lm (lumnov), ki osvetljuje površino 1 m2, daje osvetljenost 1000

luksov. Ob površini 10 m2 bi bila osvetljenost le še 100 lx (luksov).

Tabela 3.1: Osvetljenost pri posameznih primerih.

OSVETLJENOST PRIMER

10−5 lx svetloba zvezde Sirij, najsvetlejše zvezde na nočnem nebu

10−4 lx skupna svetloba zvezd

0,002 lx jasno nebo brez Lune

0,01 lx prvi in zadnji krajec Lune

0,27 lx polna luna v jasnem vremenu

1 lx polna luna v zenitu v tropskih krajih

3.4 lx pričetek mraka pri jasnem nebu

50 lx običajna dnevna soba

80 lx hodnik/stranišče

100 lx zelo temen in oblačen dan

320–500 lx osvetljenost v pisarni

400 lx sončni vzhod ali zahod ob jasnem vremenu

1,000 lx oblačen dan; običajna osvetljenost v TV studiu

10,000–25,000 lx polna dnevna svetloba brez neposredne sončne osvetlitve

32,000–130,000 lx neposredna sončna osvetlitev

https://sl.wikipedia.org/wiki/Osvetljenost

8

3.2 NIVO OSVETLJENOSTI

Svetlost, ki jo zaznava človeško oko, je težje določljiva, zato podajajo standardi in

določila različne nivoje osvetljenosti za različne površine in aktivnosti.

Minimalni nivo osvetljenosti za komunikacijske prostore:

Za zaznavanje potez obraza neke osebe je potrebna svetlost približno 1 cd/m2.

Tej vrednosti ustreza vertikalna osvetljenost na obrazu 10 lx oziroma horizontalna

osvetljenost 20 luksov.

Minimalni nivo osvetljenosti za delovne prostore:

Za zadovoljivo razpoznavanje potez človeškega obraza je potrebna svetlost med 10

in 20 cd/m2. Za dosego take svetlosti je potrebna minimalna vertikalna osvetljenost

100 lx oziroma horizintalna osvetljenost 200 luksov.

Optimalni nivo osvetljenosti za delovne prostore:

Pri najzahtevnejših vidnih nalogah potrebujemo svetlost 1000 cd/m2; tej vrednosti

svetlosti ustreza osvetljenost 20000 luksov. [11]

Osvetljenost merimo v vodoravni ravnini 0.85 m nad tlemi, oz. če razsvetljujemo

delovno mesto merimo v ravnini delovne površine.

Praktično merilo za ocenjevanje osvetljenosti je povprečna osvetljenost Esr. To je

srednja osvetljenost večjega števila posameznih točk, ki so smiselno porazdeljene po

vsej osvetljeni ravnini.

9

Tabela 3.2: Razponi priporočenih osvetljenosti.

VRSTA POVRŠINE ALI AKTIVNOSTI RAZPONI PRIPOROČENIH OSVETLJENOSTI (lx)

gibanje na prostem; delovišča 20 – 30 – 50

pogosto prečkani prostori; enostavna orientacija ali kratki občasni obiski

50 – 100 – 150

prostori, občasno uporabljeni za delovna opravila

100 – 150 – 200

naloge z enostavnimi vidnimi zahtevami 200 – 300 – 500

naloge s srednjimi vidnimi zahtevami 300 – 500 – 750

naloge z zelo velikimi vidnimi zahtevami 750 – 1000 – 1500

naloge s specialnimi vidnimi zahtevami 1000 – 1500 – 2000

izvajanje zelo natančnih vidnih nalog nad 2000

http://www.powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/Predavanja/Razsvetljava/_6.kakovost%20razsvetljave.pdf

3.3 SVETLOBA V PROSTORIH

V prostorih je najbolj zaželena naravna osvetlitev, vendar, kot smo že omenili, dnevna

svetloba glede na čas ter lokacijo ni popolnoma predvidljiva. Ima dobre in slabe

lastnosti. Ocenjujemo jo glede na:

nivo osvetljenosti,

enakomernost osvetljenosti,

omejitev bleščanja,

smer upada svetlobe in senčnost,

barvna klima,

omejitev stroboskopskega efekta.

Količnik dnevne svetlobe

Skozi okno povprečno v prostor vdre približno med 300 – 500 lx, ob dobrem

arhitekturnem načrtu se lahko številka dvigne tudi do 1000lx. Idealna osvetljenost v

prostoru bi bila 2000 lx, vendar bi to pomenilo, da bi skoraj celotne stene morale biti

steklene, kar pa vemo, da bi pomenilo pregrevanje poleti in velike izgube toplote

pozimi.

10

Predpisi, ki določajo količino potrebne svetlobe v bivalnih prostorih, določajo le spodnjo

mejo primerne osvetlitve. V pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev

stanovanjskih stavb, mora površina okna skupaj z okvirjem znašati 20 odstotkov

tlorisne površine, globina pa naj ne bi smela presegati trikratne višine prostora. V

pravilniku prav tako piše, da je v prostoru obvezno najmanj eno okno, in da je prav

tako obvezna vgradnja senčil.

Da bi osvetljenost bolje definirali in bolje načrtovali primerno osvetlitev, se je uvedel

količnik dnevne svetlobe, ki pomeni razmerje med osvetljenostjo na točki v prostoru in

osvetljenostjo zunanje vodoravne nesenčene ravnine. Izmerimo ga z luksmetrom na

višini 0,85 m od tal. To je višina, ki velja za običajno delovno ravnino. Izražamo ga v

odstotkih, izmerimo pa v oblačnem vremenu (približno 5000lx), saj je takrat svetloba

veliko bolj enakomerno porazdeljena.

Če je osvetlitev v prostoru 200 lx, zunaj pa 5000 lx, znaša količnik dnevne svetlobe

štiri odstotke.

Če je količnik med 2 in 5 procenti, pomeni, da je prostor primerno osvetljen. Za lažjo

predstavo naj omenim, da pri oknu, katerega površina ustreza pravilniku, znaša

količnik 2% že 2,5 m od okna. To pomeni, da za nekatera delovna opravila kljub temu

potrebujemo dodano umetno svetlobo.

Da bo količnik ustrezal, oziroma, da bo osvetlitev primerna, dosežemo s pravilnim

načrtovanjem okenskih odprtin. Potrebno pa je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so

orientacija objekta, velikost posameznega okna in njihova razporeditev. Poiskati je

treba pravilno razmerje med osvetljenostjo in energijsko učinkovitostjo.

11

Tabela 3.3: Priporočene dnevne svetlobe po prostorih.

PROSTOR PRIPOROČENA OSVETLJENOST (lx)

Shrambe, kurilnice, spalnice, hodniki in stopnišča 150 – 250

Pisarne, kabineti za delo z računalnikom, knjižnice, sejne sobe, dnevne in otroške sobe

250 - 500

Čitalnice, učilnice, prostor za ličenje in britje 500 – 750

Kuhinje, delavnice, šivalnice, utility, delovne površine za zelo detajlna dela

750 – 2000

http://www.casnik.si/index.php/2014/01/04/naravna-osvetljenost-prostora/

3.4 UMETNA SVETLOBA

Človek si že vrsto let daljša dneve z različnimi svetili. Včasih je bilo to z ognjem,

petrolejkami in podobno, danes pa smo se že dokaj približali naravni svetlobi z LED

žarnicami. Zavedati se moramo, da naravne svetlobe ne moramo upoštevati kot

primarno osvetlitev, saj večina človeških opravil potrebuje močnejšo osvetlitev, kot

nam jo omogočajo okenske odprtine.

Osvetlitev prostorov se mora zaradi električnih inštalacij upoštevati že v začetku

načrtovanja, skupaj s pohištvom, talnimi oblogami in barvami sten.

Na splošno ločimo dve vrsti osvetlitve, glede na način, po katerem vpada svetloba. To

je neposredno in pa posredno. Prvo uporabljamo redko, večinoma le v primeru

osvetlitve delovne površine. Posredna osvetlitev je bolj uporabna za osvetlitev prostora

v celoti. Svetloba se odbija od stenskih in drugih površin preden osvetli želeni objekt

ali površino. Bolj kot je svetloba razpršena, večji je občutek naravne osvetlitve in tem

manj je senc.

Naravna svetloba se na poti od sonca razprši v oblakih, smogu, odbije od fasad in

drugih objektov. Takšno razpršenost želimo posnemati tudi v stanovanju z različnimi

ovirami, kot so motna stekla ob svetlobnih virih in zastirala.

Pri načrtovanju moramo ločiti tudi med splošno in lokalno osvetlitvijo.

12

Splošna osvetlitev

Omogoča gibanje v prostoru in manj zahtevno delo. Načrtujemo jo kot posredno

osvetlitev. Načeloma ne sme biti premočna, vendar točno določene omejitve ni.

Čeprav je bilo v navadi, da pri splošni osvetlitvi uporabimo samo eno svetlobno telo, ki

je v središču prostora pritrjena na strop, je bolje, da vzamemo več svetilk, ki jih

enakomerno razporedimo po stropni površini prostora.

Lokalna osvetlitev

Je dopolnilna osvetlitev manjših površin, ki jih uporabljamo za določene aktivnosti. Na

primer za osvetlitev kuhinjskega pulta, kotička za branje, nočne omarice in podobno.

Potrebna je tam, kjer nam splošna osvetlitev ne nudi zadosti dobrih pogojev. Pri lokalni

osvetlitvi se uporabljajo svetilke z močno usmerjeno svetlobo (npr. reflektorji) ali pa

svetilke s krožnim sevanjem (svetilke za branje).

Slika 3-1: Primer splošne osvetlitve z več manjšimi stropnimi lučmi.

Slika 3-2: Svetilke za lokalno osvetlitev površine.

13

3.5 SOLATUBE – SISTEM ZA OSVETLITEV PROSTOROV

Kadar nam v globino prostora prihaja premalo dnevne svetlobe, lahko to v

mansardnem stanovanju rešimo s strešnimi okni. V primeru, ko pa imamo stanovanje

nadstropje nižje, lahko ta problem rešimo z inovativno tehnologijo solatube.

Tehnologija omogoča zbiranje naravne svetlobe sonca na strehi objekta, ki jo nato

skozi cev s pomočjo odbijanja žarkov usmeri v želen prostor v objektu. Zaradi posebnih

odbijajočih materialov in oblike nudi enakomerno osvetlitev tekom celega dne.

Slika 3-3: Sistem za osvetlitev prostorov solatube.

14

4 MODELIRANJE HIŠE

4.1 PODLOGA ZA MODELIRANJE

Pri modeliranju stanovanjske hiše smo si pomagali s programom Allplan 2015 in s

pridobljenimi načrti v Autocad programu. Uporabljali smo 2 modula; pri modeliranju bo

to modul arhitektura, pri osončenju pa bomo uporabljali modul vizualizacija. Omeniti je

potrebno, da sta oba programa študentske verzije, ki smo jih pridobili na podlagi

potrdila o vpisu. Autocad načrti stanovanjske hiše so že znani in smo jih v Allplan zgolj

uvozili. 3D modeliranje smo si s tem olajšali, saj imamo že znane tlorise, na katere

kasneje zgolj dodajamo 3D oblike.

Slika 4-1: Screenshot iz programa Autocad (tloris pritličja)

15

Slika 4-2: Screenshot iz programa Autocad (tloris nadstropja)

¸

Slika 4-3: Screenshot iz programa Autocad (tloris ostrešja)

16

Slika 4-4: Screenshot iz programa Autocad (tloris strehe)

4.2 MODELIRANJE 3D OBJEKTA

Ob zagonu Allplana ustvarimo nov projekt. Dodelimo mu ime in dodatne nastavitve, če

so le te potrebne.

Slika 4-5: Izbira in določanje podatkov o novem projektu

17

Ko ustvarimo nov projekt, s klikom na datoteka in uvoz podatkov, uvozimo že prej

omenjene Autocad načrte.

Pomembna stvar, ki nato sledi, je določanje strukture zgradbe. Z dvojnim levim klikom

miške na prazen del risbe se nam odpre pogovorno okno »Odpiranje v odvisnosti od

projekta: risarske datoteke in strukture načrtov«.

Slika 4-6: Odpiranje v odvisnosti od projekta.

18

Tu si nato določimo strukturo našega objekta. Kot prvo izberemo in definiramo

posamezne tlorise, ki smo jih uvozili, in jim dodelimo posamezne plasti (layer), da

bomo kasneje lahko med njimi preklapljali.

Ker imamo stanovanjsko hišo ter tri pomembna območja, kjer bomo risali, dodamo

načrtu še tri dodatne nivoje. To so temelji, pritličje in nadstropje. Vsakemu nivoju

dodelimo tudi datoteke, v katere bomo kasneje risali stene, pohištvo, tlake itd.

Dobra struktura zgradbe je zelo pomembna, saj nam je kasneje veliko lažje risati in

opazovati zgolj določene stvari v objektu, ki nas v tistem trenutku zanimajo, ostale pa

lahko pošljemo v ozadje oz. jih popolnoma izklopimo.

Izbira nivoja in vidnosti se izbira z naslednjimi ikonicami :

Rdeča barva ikonice: v tej datoteki trenutno rišemo, vsi njeni elemnti so vidni.

Rumena barva ikonice: datoteka je pasivno aktivna, kar pomeni, da trenutno v

tej datoteki ne rišemo, kljub temu pa je vidna in je njene elemente možno

modificirati.

Siva barva ikonice: datoteka je pasivna. Njeni elemnti so vidni, vendar jih ni

možno izbrati.

Prazno polje: elementi datoteke so popolnoma nevidni.

Slika 4-7: Dodelitev nivojev in struktur zgradbe.

19

Na sliki 3.8 vidimo nivo pritličja in njemu dodeljene posamezne datoteke. V primeru na

sliki rišemo v datoteko stene, možnost vidnosti in spremembe elementov pa imamo

tudi za datoteko Plošča. Datoteka tlaki nam je zgolj vidna, med tem ko elementov

datoteke vrata in pohištvo sploh ne vidimo.

Preden začnemo modelirati objekt, moramo še posameznim nivojem dodeliti ravnine.

Z desnim klikom na nivo in izbiro dodelitev ravnin, se nam odpre pogovorno okno, v

katerem posameznemu nivoju določimo višino.

Slika 4-8: Aktivnost in pasivnost posameznih datotek.

Slika 4-9: Dodelitev višin posameznemu nivoju.

20

Sedaj, ko smo si popolnoma pripravili vso strukturo, lahko začnemo z modeliranjem

stanovanjske hiše.

Začeli bomo s temeljno ploščo. V modulih izberemo arhitektura in nato osnove: stene,

odprtine, gr. elementi.

Ko to izberemo, se nam v orodni vrstici zgoraj pojavijo naslednji ukazi:

Slika 4-11: Ukazi v modulu arhitektura osnovno.

Slika 4-10: Moduli.

21

Med njimi izberemo ukaz plošča. Ob kliku se nam odpre pogovorno okno, ki nas

sprašuje o lastnostih elementa. To so višina, material in podobno.

S klikom V redu, se pogovorno okno zapre in narišemo lahko temeljno ploščo. Za

določitev mer si pomagamo z uvoženimi Autocad načrti.

Slika 4-12: Določanje lastnosti plošče.

Slika 4-13: Temeljna plošča.

22

Ko imamo temeljno ploščo narisano lahko začnemo s stenami. Pomembno je, da ne

pozabimo izbirati med posameznimi nivoji in datotekami pri strukturi zgradbe.

V istem modulu izberemo ukaz stena in v pogovornem oknu določimo lastnosti sten.

Zunanje stene so drugačne kot notranje, zato narišemo prvo zunanje, nato

spremenimo lastnosti in narišemo še notranje.

Ko imamo stene narisane, z ukazom vrata določimo odprtine za vrata. Prav tako se

nam odpre pogovorno okno, v katero vstavimo podatke za odprtino. Določimo višino,

širino odprtine ipd.

V isti orodni vrstici izberemo ukaz okno in narišemo ter določimo še lastnosti oken.

Slika 4-14: Pogovorno okno za določitev lastnosti stene.

23

Slika 4-15: Določanje lastnosti vrat.

Slika 4-16: Določanje lastnosti oken.

24

Slika 4-17: Zunanje in notranje stene ter odprtine za okna in vrata.

V Autocad načrtih je zaradi prevelikega razpona tudi nosilec, zato v isti orodni vrstici

izberemo nosilec, določimo lastnosti nosilca ter ga narišemo.

Slika 4-18: Armirano-betonski nosilec.

25

V isti orodni vrstici obstajata ukaza smartpart okno in smartpart vrata, s katerimi lahko

v odprtine vstavimo okna in vrata. S klikom na ikono lahko pri lastnostih izberemo

različne oblike oken ali vrat in njihove prikaze.

Nato okna oziroma vrata enostavno vgradimo v odprtine.

Slika 4-19: Določanje lastnosti smart part vrat (levo) in smart part okna (desno).

Slika 4-20: Okenska odprtina (levo) in okenska odprtina s smart part oknom (desno).

26

Ko imamo modul »osnove: stene, odprtine, gr. elementi« zaključen, izberemo modul

»količine: prostori, površine etaže«. S tem modulom bomo določili obloge na stenah in

tleh. Orodna vrstica nam zamenja osnovne ukaze v naslednje:

Izberemo ukaz talna obloga. Odpre se nam pogovorno okno, v katero vpišemo

material, debelino in ostale lastnosti. Ena izmed lastnosti je površina, kjer izberemo,

kako nam bo oblogo kazalo v animaciji. Izbiramo iz knjižnice med različnimi vizualnimi

površinami.

Slika 4-21: Orodna vrstica v modulu količine: prostori, površine, etaže.

Slika 4-22: Pogovorno okno za določanje talne obloge.

27

Ko zapremo pogovorno okno, določimo površino, na katero bi želeli dati oblogo, in

pritisnemo tipko Esc. Po istem postopku naredimo tudi za stenske obloge, v orodni

vrstici izberemo ukaz stenske obloge namesto talnih.

Slika 4-23: Knjižica površin.

Slika 4-24: Stanovanjska hiša z že končanimi oblogami.

28

Manjkajo nam še stopnice. Stopnice imajo v Allplanu popolnoma svoj modul, zato med

moduli izberemo modul stopnice. Orodna vrstica se nam ponovno spremeni.

V orodni vrstici so različne vrste stopnic. V našem primeru imamo polovično zavite

stopnice, zato izberemo ta ukaz. Ko izberemo ukaz, v tlorisnem načrtu določimo

površino, kjer ležijo stopnice. Ko površino določimo in kliknemo tipko enter, se nam

odpre pogovorno okno, v katerem določimo geometrijo stopnic.

Desno v pogovornem oknu »Stopnice - geometrija« lahko kliknemo »Sestavni elementi

in lastnosti stopnic«, kjer lahko določimo materiale, površine in posamezne sestavne

dele stopnic.

Slika 4-25: Orodna vrstica v modulu stopnice

Slika 4-26: Pogovorno okno za določanje geometrije stopnic.

Slika 4-27: Pogovorno okno, kjer določimo sestavne dele in elemente stopnic.

29

Ko določimo vse lastnosti in geometrijo, zapremo pogovorno okno in Allplan nam izdela

stopnice. Kasneje lahko tudi stopnice modificiramo

Sedaj nam v pritličju manjka le še pohištvo. Tam, kjer smo prej izbirali module,

izberemo sedaj zavihek imenovan knjižnica. V knjižnici najdemo različne elemente, od

omar, miz, postelj, kopalniške in kuhinjske opreme itd. Element izberemo in ga v tlorisu

damo na želeno mesto. Kasneje ga lahko tudi modificiramo.

Slika 4-28: Polovično zavite stopnice iz našega primera.

Slika 4-29: Knjižnica, kjer izbiramo elemente.

30

Slika 4-30: Pritličje s pohištvom.

Ko dodamo vso želeno pohištvo, smo s pritličjem zaključili. Isti postopek nato naredimo

še v nadstropju. Izdelamo ploščo, stene, vstavimo okna in vrata ter obloge in pohištvo.

Slika 4-31: Naša stanovanjska hiša, ko uredimo obe nadstropji.

31

Sedaj na objektu manjka le še streha in balkon. V modulu arhitektura sedaj izberemo

»splošno: strehe, ravnine, prerezi«. Dobimo naslednjo orodno vrstico.

Kliknemo ukaz strešna ravnina in odpre se nam pogovorno okno, v katerega vstavimo

naklon strehe, višino robov itd.

V tlorisu nato določimo meje strešne ravnine in Allplan nam izdela strešno ravnino. V

našem primeru imamo tudi frčado, zato izberemo še ukaz frčada in v tlorisu določimo

tudi frčado. Program nato združi strešno ravnino s strešno ravnino frčade. V našem

primeru imamo prav tako strešno okno. Med ukazi izberemo strešno okno, mu v

pogovornem oknu določimo lastnosti in ga vrišemo na želeno mesto.

Slika 4-32: Orodna vrstica v modulu »splošno: strehe, ravnine, prerezi«.

Slika 4-33: Pogovorno okno, v katerega vstavimo informacije o strešni ravnini.

Slika 4-34: Pogovorno okno za določanje lastnosti strešnega okna.

32

V orodni vrstici izberemo ukaz strešna kritina, kjer določimo tudi lastnosti strešne

kritine. V tlorisu določimo meje strehe in program nam nariše strešno kritino.

Slika 4-35: Strešna ravnina.

Slika 4-36: Pogovorno okno za določanje lastnosti strešne kritine.

33

Čeprav imamo strešno kritino že določeno, nam manjka še pomemben del strehe in to

je strešna konstrukcija. V modulu arhitektura izberemo »skeletna gradnja; strešna

konstrukcija«, ki nam da orodno vrstico z ukazi za določitev leg, škarnikov itd.

Izberemo ukaz škarnik in v tlorisu izberemo strešno ravnino, v kateri bi želeli škarnike

položiti. V pogovornem oknu nato določimo lastnosti in program nam izriše škarnike.

Med ukazi lahko izberemo lega, škarje, itd. in na podoben način določimo vse elementa

strešne konstrukcije.

Slika 4-37: Orodna vrstica z ukazi v modulu »Skeletna gradnja; strešna konstrukcija«.

Slika 4-38: Pogovorno okno za določanje lastnosti škarnikov.

34

Naša hiša je že skoraj končana. Manjka ji še zgolj balkon. S pomočjo ukaza plošča v

modulu »Stene, odprtine, gradbeni elementi« narišemo balkonsko ploščo. V istem

modulu izberemo tudi ukaz ograja. Odpre se nam pogovorno okno, kjer določimo

lastnosti ograje in v tlorisu njeno pot. Program nam jo nato izriše. Naš model je s tem

končan.

Slika 4-39: Strešna konstrukcija.

Slika 4-40: Pogovorno okno za določanje lastnosti ograje.

35

Slika 4-41: Končni model hiše iz dveh zornih kotov.

36

Da model ustvarimo vizualno bolj privlačen in pristen, lahko v modulu izberemo

vizualizacija in posnamemo film ali render. Iz knjižnice lahko uvozimo različne 3D

elemente, kot so npr. klopca,rastlinje ipd. ter si popestrimo tudi okolico.

Slika 4-42 Vizualizacija objekta.

37

5 OSONČENJE

Z modeliranjem smo zaključili. Objekt bomo umestili še v prostor in si preverili njegovo

osončenje. V modulu vizualizacija izberemo »predstavitev; animacija«.

Kliknemo na ukaz okolica in določimo lokacijo objekta. Prav tako v tem pogovornem

oknu izbiramo o položaju sonca, glede na čas v letu, ter orientiranost objekta.

Slika 5-2: Orodna vrstica v modulu »predstavitev; animacija«.

SV JZ

JV

SZ S

Slika 5-1 Orientacija objekta (smeri neba).

38

Slika 5-3: Pogovorno okno »okolica«.

V našem primeru objekt leži v Savinjski regiji (točne lokacije ne bom izpostavljal) in je

za približno 45° odklonjen od severa. Pogledali bomo, kako je objekt obsijan 21.

decembra, takrat ko je sonce najnižje nad horizontom, ter kako je obsijan 21. junija, ko

je sonce najvišje nad horizontom.

Izberemo ukaz »upodobi posamezno sliko«. Odpre se nam pogovorno okno, v katerem

izberemo lastnosti in kakovost slike. Ob kliku na upodobitev nam program ustvari

sliko(render).

Potrebno je omeniti, da na kakovost renderja oz. vizualizacije vplivajo tudi tehnične

lastnosti računalnika. Ob zmogljivejšem računalniku, še posebej grafični kartici in

procesorju, lahko ustvarimo kvalitetnejšo vizualizacijo.

39

Slika 5-4: Pogovorno okno za določanje lastnosti in kakovosti slike.

40

Slika 5-5: Potek osvetljenosti objekta 21. decembra (10:00 levo zgoraj, 12:00 desno zgoraj,

14:00 levo spodaj, 17:00 desno spodaj).

Slika 5-6: Potek osvetljenosti objekta 21. julija (10:00 levo zgoraj, 12:00 desno zgoraj, 14:00 levo spodaj, 18:00 desno spodaj).

41

Na senci objekta se dobro vidi, kako višje na horizontu je sonce v poletnem času, in

tudi, koliko dlje in močneje osvetljuje našo stanovanjsko hišo.

Sedaj pa poglejmo, kako so osvetljeni notranji prostori. Preden pa osvetljenost

opazujemo v programu, preverimo če posamezni prostori ustrezajo standardom

naravne osvetlitve. V pravilniku piše, da mora površina okna z okvirjem znašati vsaj

20% tlorisne površine.

PRITLIČJE

Tabela 5.1: Razmerje med tlorisno in okensko površino v pritličju.

PROSTOR POVRŠINA (m2) POVRŠINA OKEN

(m2) ODSTOTEK

Kuhinja z jedilnico 40 9.4 23.5%

Spalnica 12.6 1.2 9.5%

Kopalnica 5.6 1.2 21%

Shramba 3.9 1.2 31%

Predsoba 5.43 1.2 22%

NADSTROPJE

Tabela 5.2: Razmerje med tlorisno in okensko površino v nadstropju.

PROSTOR POVRŠINA (m2) POVRŠINA OKEN (m2) ODSTOTEK

Mladinska soba 10.14 1.2 12%

Spalnica 1 16.8 3.4 20%

Spalnica 2 20.6 3.4 17%

Spalnica 3 12.5 1.2 10.4%

Kopalnica 5.88 0.8 13.6%

42

V tabelah je razvidno, da marsikateri bivalni prostor ne ustreza pravilniku. Posebej

neprimerna naravna osvetljenost se pojavi v mladinski sobi, tam znaša osvetljenost

zgolj 12%.

Poglejmo, kako zgleda osvetljenost v tej sobi. Odpremo animacijsko okno, in se

postavimo na želeno mesto v hiši. V našem primeru je to mladinska soba. V pogledu

lahko tudi večamo in manjšamo zorni kot, da lažje zajamemo prostor.

Na zgornjih slikah je očitno, da je osvetljenost v mladinski sobi res občutno premajhna.

Kot smo že omenili, je sonce izjemno pomembno za rast in razvoj, zato je primerna

naravna osvetlitev v sobah, kjer se zadržujejo najmlajši, izjemnega pomena.

V sobo je potrebno vnesti več naravne svetlobe. V našem primeru bomo to storili s

povečanjem obstoječega okna in pa tudi z vgradnjo strešnega okna.

»Študija danskega raziskovalnega inštituta je pokazala, da je količnik dnevne svetlobe

pri strešnem oknu dvakrat večji kot pri navpičnem ter najmanj trikrat večji kot pri oknu

v frčadi enake velikosti.« [6]

Slika 5-7: Osvetljenost mladinske sobe 21. julija (13:00 desno in 17:00 levo).

43

Širino okna bomo povečali za 0.5 m, tako da bo okno sedaj mer 150 x 120 cm. Strešno

okno bo imelo mere 60 x 80cm. Odstotek med površino oken in tlorisno površino bo

sedaj znašal 22,5%, kar ustreza pravilniku.

Na sliki 4.7 je vidno, da je sedaj osvetljenost sobe mnogo primernejša. Isti postopek

lahko uporabimo tudi v ostalih prostorih hiše, da preverimo in po potrebi spremenimo

postavitev oken.

Poglejmo osvetljenost dnevne sobe, kuhinje in jedilnice v zimskem in letnem času.

Kamero postavimo na želeno mesto. Primerjali bomo osvetljenost med 21. junijem in

21. decembrom.

Posneli bomo tri fotografije v vsakem dnevu.

21. junij prva slika ob 7:00, druga ob 11:00 in tretja ob 17:00. 21. decembra bomo

posneli v istem časovnem zaporedju, le prvo sliko bomo posneli ob 9:00 saj ob 7:00 v

zimskem času sonca še ni na horizontu.

Slika 5-8: Osvetljenost mladinske sobe po modifikaciji.

44

Slika 5-9 21.Junij ob 7:00.

Slika 5-10 21. december ob 9:00.

45

Slika 5-11 21. junij ob 11:00.

Slika 4.11 21. december ob 11:00

Slika 5-12 21.december ob 11:00.

46

Slika 5-13 21.junij ob 17:00.

Slika 5-14 21. december 17:00.

47

Na slikah 4.9 – 4.14 se odlično vidi, kako bo osvetljen prostor v najdaljšem dnevu in

kako v najkrajše dnevu v letu. Razlike v osvetljenosti so zelo velike, saj je sonce močno

nižje na horizontu 21.decembra kot je 21 junija. Sonce lahko pozimi prodira globje v

prostor, ter ga s tem tudi močneje ogreva, vendar je na horizontu občutno manj časa

kot poleti. V obeh primerih bo prostor dobro naravno osvetljen, kljub temu pa je v

vsakem prostoru v objektu potrebna tudi umetna razsvetljava.

48

6 SKLEP

Spoznali smo, da je več kot dovolj razlogov, da pri gradnji, tako hiš kot drugih

stanovanjskih prostorov, v katerih preživimo večji del svojega življenja, namenimo

posebno pozornost zasnovi optimalne dnevne osvetlitve. Pozorni moramo biti tako na

osvetljenost prostorov poleti kot na osvetljenost pozimi. Seveda je brez umetne

svetlobe v bivalnih prostorih skoraj nemogoče živeti, vendar pa bi lahko uro, kdaj je

treba prižgati luč, kar precej zamaknili. S tem bi privarčevali na energiji, izboljšali pa bi

tudi lastno počutje.

Pri stanovanjski hiši iz našega primera, ki smo jo zmodelirali v programu Allplan, ni bila

namenjena posebna pozornost načrtovanju osvetlitve, kot smo to v začetku

pričakovali. Hiša ima v nekaterih prostorih občutno premalo steklenih površin. Vidno

preveritev osvetlitve vseh prostorov, bi lahko arhitekti preverili s programom Allplan,

kot smo to storili sami, za bolj natančno pa obstajajo tudi drugi programi, kot npr.

Ecotect.

Doc. dr. Tomaž Novljan, ki je predavatelj na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter tudi

gostujoči predavatelj za arhitekturo v Barceloni v intervjuju »Svetloba na naše vedenje

vpliva bolj, kot se zavedamo« omeni, da je pri arhitektih vse več zavedanja o pomenu

svetlobe. Da se le ta več omenja na fakultetah in postaja vse pomembnejša.[7]

V našem primeru, kot smo že rekli, temu ni bilo tako. Z dodajanjem strešnega okna v

mladinski sobi se je osvetljenost močno povečala. Tudi v drugih prostorih stanovanjske

hiše bi z boljšim razmerje med tlorisno površino in površino oken ter dodajanjem oken

lahko vplivali na boljšo kvaliteto osvetljenosti prostora.

49

7 VIRI

Knjiga

[1]

Derek Phillips

1972

Osvetljenje u

arhitektonskomprojektovanju

Knjiga

[2]

Simon Brown

2000

Fengšui v praksi

Knjiga

[3]

Gregg D. Ander

1995

Daylighting performance and

design

Podjetje

[4]

ARS projektiranje Autocad datoteka stanovanjske

hiše

Spletna

stran

[5]

www.math.nus.edu.sg http://www.math.nus.edu.sg/aslaks

en/gem-projects/hm/0304-1-66-

sun_and_architecture.pdf

Spletna

stran

[6]

www.deloindom.si http://www.deloindom.si/zidane/po

membna-je-pravilna-zasnova-oken

Spletna

stran

[7]

www.mladina.si http://www.mladina.si/114018/toma

z-novljan-svetloba-na-nase-

vedenje-vpliva-bolj-kot-se-

zavedamo/

Spletna

stran

[8]

www.fe.uni-lj.si/ http://lrf.fe.uni-

lj.si/e_razsvetljava/razsvetljavavsol

ah.pdf

Spletna

stran

[9]

www.casnik.si http://www.casnik.si/index.php/201

4/01/04/naravna-osvetljenost-

prostora/

50

Spletna

stran

[10]

http://www.engineeringtoolbox.c

om/

http://www.engineeringtoolbox.com

/light-level-rooms-d_708.html

Spletna

stran

[11]

http://www.powerlab.uni-mb.si/

http://www.powerlab.uni-

mb.si/Slo/Download/Predavanja/R

azsvetljava/_6.kakovost%20razsve

tljave.pdf

Spletna

stran

[12]

http://www.ekosystem.si/ http://www.ekosystem.si/meritve_o

svetljenosti_in_blescanja.html

Spletna

stran

[13]

http://www.kerber.si/ http://www.kerber.si/filelib/katalog_

slo_marec_2011.pdf

Slike: 1.1 -1.6

http://www.math.nus.edu.sg/aslaksen/gem-projects/hm/0304-1-66-

sun_and_architecture.pdf

Slika 2.1

https://www.google.si/search?newwindow=1&es_sm=93&biw=1366&bih=667&tbm=is

ch&sa=1&q=splo%C5%A1na+osvetlitev+prostora&oq=splo%C5%A1na+osvetlitev+pr

ostora&gs_l=img.3...7009.8140.0.8288.8.6.0.0.0.0.231.231.2-

1.1.0....0...1c.1.64.img..8.0.0.dJUlsmCHLVw

Slika 2.2

http://www.gradim.si/prostor-pohistvo-oprema/svetloba.html

Slika 2.3

http://www.kerber.si/filelib/katalog_slo_marec_2011.pdf

51

52

8 PRILOGE

8.1 SEZNAM SLIK

Slika 2-1: Različni koti sonca ...................................................................................... 2

Slika 2-2: Revolucija ................................................................................................... 3

Slika 2-3: Nagnjenost zemlje in obsijanost. ................................................................ 3

Slika 2-4: Poti sonca ................................................................................................... 4

Slika 2-5: Osvetljenost v stavbi ................................................................................... 5

Slika 2-6: Različni koti sonca (pozimi, spomladi in jeseni ter poleti) ........................... 6

Slika 3-1: Primer splošne osvetlitve z več manjšimi stropnimi lučmi. ........................ 12

Slika 3-2: Svetilke za lokalno .................................................................................... 12

Slika 3-3: Sistem za osvetlitev prostorov solatube. ................................................... 13

Slika 4-1: Screenshot iz programa Autocad (tloris pritličja)....................................... 14

Slika 4-2: Screenshot iz programa Autocad (tloris nadstropja) ................................. 15

Slika 4-3: Screenshot iz programa Autocad (tloris ostrešja) ..................................... 15

Slika 4-4: Screenshot iz programa Autocad (tloris strehe) ........................................ 16

Slika 4-5: Izbira in določanje podatkov o novem projektu ......................................... 16

Slika 4-6: Odpiranje v odvisnosti od projekta. ........................................................... 17

Slika 4-7: Dodelitev nivojev in struktur zgradbe. ....................................................... 18

Slika 4-8: Aktivnost in pasivnost posameznih datotek. ............................................. 19

Slika 4-9: Dodelitev višin posameznemu nivoju. ....................................................... 19

Slika 4-10: Moduli. .................................................................................................... 20

Slika 4-11: Ukazi v modulu arhitektura osnovno. ...................................................... 20

Slika 4-12: Določanje lastnosti plošče. ..................................................................... 21

Slika 4-13: Temeljna plošča. ..................................................................................... 21

Slika 4-14: Pogovorno okno za določitev lastnosti stene. ......................................... 22

Slika 4-15: Določanje lastnosti vrat. .......................................................................... 23

Slika 4-16: Določanje lastnosti oken. ........................................................................ 23

Slika 4-17: Zunanje in notranje stene ter odprtine za okna in vrata. ......................... 24

Slika 4-18: Armirano-betonski nosilec. ..................................................................... 24

Slika 4-19: Določanje lastnosti smart part vrat (levo) in smart part okna (desno). .... 25

Slika 4-20: Okenska odprtina (levo) in okenska odprtina s smart part oknom (desno).

................................................................................................................................. 25

53

Slika 4-21: Orodna vrstica v modulu količine: prostori, površine, etaže. ................... 26

Slika 4-22: Pogovorno okno za določanje talne obloge. ........................................... 26

Slika 4-23: Knjižica površin. ...................................................................................... 27

Slika 4-24: Stanovanjska hiša z že končanimi oblogami........................................... 27

Slika 4-25: Orodna vrstica v modulu stopnice ........................................................... 28

Slika 4-26: Pogovorno okno za določanje geometrije stopnic................................... 28

Slika 4-27: Pogovorno okno, kjer določimo sestavne dele in elemente stopnic. ....... 28

Slika 4-28: Polovično zavite stopnice iz našega primera. ......................................... 29

Slika 4-29: Knjižnica, kjer izbiramo elemente. .......................................................... 29

Slika 4-30: Pritličje s pohištvom. ............................................................................... 30

Slika 4-31: Naša stanovanjska hiša, ko uredimo obe nadstropji. .............................. 30

Slika 4-32: Orodna vrstica v modulu »splošno: strehe, ravnine, prerezi«. ................ 31

Slika 4-33: Pogovorno okno, v katerega vstavimo informacije o strešni ravnini. ....... 31

Slika 4-34: Pogovorno okno za določanje lastnosti strešnega okna. ........................ 31

Slika 4-35: Strešna ravnina. ...................................................................................... 32

Slika 4-36: Pogovorno okno za določanje lastnosti strešne kritine. .......................... 32

Slika 4-37: Orodna vrstica z ukazi v modulu »Skeletna gradnja; strešna konstrukcija«.

................................................................................................................................. 33

Slika 4-38: Pogovorno okno za določanje lastnosti škarnikov. ................................. 33

Slika 4-39: Strešna konstrukcija. .............................................................................. 34

Slika 4-40: Pogovorno okno za določanje lastnosti ograje. ...................................... 34

Slika 4-41: Končni model hiše iz dveh zornih kotov. ................................................. 35

Slika 4-42 Vizualizacija objekta. ............................................................................... 36

Slika 5-1 Orientacija objekta (smeri neba). ............................................................... 37

Slika 5-2: Orodna vrstica v modulu »predstavitev; animacija«. ................................. 37

Slika 5-3: Pogovorno okno »okolica«. ...................................................................... 38

Slika 5-4: Pogovorno okno za določanje lastnosti in kakovosti slike. ........................ 39

Slika 5-5: Potek osvetljenosti objekta 21. decembra (10:00 levo zgoraj, 12:00 desno

zgoraj, 14:00 levo spodaj, 17:00 desno spodaj). ...................................................... 40

Slika 5-6: Potek osvetljenosti objekta 21. julija (10:00 levo zgoraj, 12:00 desno zgoraj,

14:00 levo spodaj, 18:00 desno spodaj). .................................................................. 40

Slika 5-7: Osvetljenost mladinske sobe 21. julija (13:00 desno in 17:00 levo). ......... 42

Slika 5-8: Osvetljenost mladinske sobe po modifikaciji. ............................................ 43

Slika 5-9 21.Junij ob 7:00. ........................................................................................ 44

54

Slika 5-10 21. december ob 9:00. ............................................................................. 44

Slika 5-11 21. junij ob 11:00. .................................................................................... 45

Slika 5-12 21.december ob 11:00. ............................................................................ 45

Slika 5-13 21.junij ob 17:00. ..................................................................................... 46

Slika 5-14 21. december 17:00. ................................................................................ 46

8.2 SEZNAM TABEL

Tabela 3.1: Osvetljenost pri posameznih primerih. ..................................................... 7

Tabela 3.2: Razponi priporočenih osvetljenosti. ......................................................... 9

Tabela 3.3: Priporočene dnevne svetlobe po prostorih. ........................................... 11

Tabela 5.1: Razmerje med tlorisno in okensko površino v pritličju. .......................... 41

Tabela 5.2: Razmerje med tlorisno in okensko površino v nadstropju. ..................... 41

8.3 NASLOV ŠTUDENTA

BUT ANDREJ

ZGORNJA KOSTRIVNICA 7

3241 PODPLAT