36
Mojsej Zakonodavecot Originalen tekst: Yudi Fondren Adaptacija za Evropa: Lorna Varvik Text published by: European CEF Kilchzimmer CH-4438 Langenbruck Switzerland Copyright © 1995, 2000 by Child Evangelism Fellowship Inc Site prava pridræani. Prevedeno so dozvola. Смее да се умножува за лична, непрофитна и некомерцијална употреба. За комплетните детали во врска со правата посети ја страницата www.teachkids.eu/mk ВАЖНО! Илустрациите за овие серии можат да се купат од повеќето канцеларии на МЕД и онлајн продавници. За да најдеш список на канцелариите на МЕД, како и на онлајн продавниците, посети ја страницата www.teachkids.eu/mk и кликни на Локации“.

Mojsej - teachkids.eu · doa awe na planinataSinaj, za da im zbo ruva CVS-CVN Kulminacija Bog zboruva. CVS-CVN ZakluËok "Gospode, ti blagodaram πto mi zboruvaπ preku Tvoeto Slovo,

  • Upload
    vandat

  • View
    214

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

MojsejZakonodavecot

Originalen tekst: Yudi FondrenAdaptacija za Evropa: Lorna Varvik

Text published by: European CEFKilchzimmerCH-4438 LangenbruckSwitzerland

Copyright © 1995, 2000by Child Evangelism Fellowship IncSite prava pridræani. Prevedeno so dozvola.Смее да се умножува за лична, непрофитна и некомерцијална употреба. За комплетните детали во врска со правата посети ја страницата www.teachkids.eu/mk

ВАЖНО! Илустрациите за овие серии можат да се купат од повеќето канцеларии на МЕД и онлајн продавници. За да најдеш список на канцелариите на МЕД, како и на онлајн продавниците, посети ја страницата www.teachkids.eu/mk и кликни на „Локации“.

2

Sodræina

Lekcija Strana

Voved 3

Prva lekcija Bog zboruva na Sinaj 4

Vtora lekcija Idolopoklonstvoto na lueto 9

Treta lekcija Istraæuvawe na novata zemja 14

»etvrta lekcija Mojsej greπi protiv Bog 20

Petta lekcija Bakarna zmija 24

©esta lekcija Mojsej i preobrazbata 30

Primeroci za dopolnitelni sliki 35≠36

3

Poradi ovie priËini neophodno e decata daznaat deka vie ste im na raspolagawe zarazgovor. Isto taka potrebno e tie da znaatkoga i kade da odat. Najposle, vaæno e zanespasenite deca da ne go pomeπaatdoaaweto kaj Gospod Isus so doaaweto kajvas.

Primer za SSR za nespasenoto dete

"Dali navistina sakaπ da æiveeπ za GospodIsus, no ne znaeπ kako da dojdeπ kaj Nego?÷e bidam radosten da ti go objasnam toa odBiblijata; dojdi, ¿e se vidime. ÷e stojam krajdrvoto koga ¿e zavrπi sostanokot. Zapomni,jas ne moæam da ti go odzemam tvojot grev.Samo Gospod Isus moæe da go napravi toa, nomene ¿e mi bide milo da ti pomognam podobroda razbereπ kako moæeπ ti da dojdeπ kajNego. Samo dojdi i sedni so mene pod drvoto."

Primer za SSR za spaseno dete

"Ako si poveruval vo Gospod Isus kako tvojSpasitel i nikogaπ ne si mi kaæal za toa, temolam kaæi mi. Jas ¿e sedam kraj klavirototkako ¿e zavrπi sostanokot. Jas bi sakal daznam dali i vie isto taka ste poveruvale voGospod Isus kako vaπ Gospod i Spasitel, zada se molam za vas i moæebi da vi pomognam."

Stihovi za uËewe napamet

Stih od Pismoto za pouËuvawe na decata epredloæen za sekoja lekcija. Ako gi pouËuvaπlekciite kako serija od πest nedeli,preporaËlivo bi bilo da izbereπ dva ili tristiha πto dobro ¿e gi pouËuvaπ, koi decatapotoa ¿e gi zapomnat.

Praπawa za povtoruvawe

Obezbedeni se i praπawa za povtoruvawe.Vremeto za povtoruvawe, ako se odræuva naeden ureden naËin, moæe da bide edna idealnamoænost da se zacvrsti ona πto si gopouËuval, a sepak da bide zabavno za decata.»estopati ¿e otkrivaπ nedorazbirawe ilipraznina vo nivnoto znaewe koiπto ti ¿emoæeπ da gi ispraviπ tamu i togaπ.

Voved

PouËuvawe na Bibliski vistini

Ne ja ispolnuvame naπata odgovornost kakouËiteli ako samo im kaæuvame na decatabibliski storii. Vaæno e decata da gi uËatvistinite za koi se napiπani ovie lekcii,za da n¡ pouËat; i nie potoa fa¿ame Ëekorpodaleku za da pokaæeme πto znaËi taavistina za niv vo nivnite sekojdnevniæivoti. Se razbira, nie ne moæeme vo ednalekcija da go pokrieme seto pouËuvawe πtosekoja oddelna storija moæe da go dade; taka,za sekoja od ovie lekcii e izbrana po ednacentralna vistina. PouËuvaweto nacentralnata vistina e protkaeno nizraskaæuvaweto, no za da vi pomogne vo vaπatapodgotovka pasusite za pouËuvawe se oznaËeniso CV. Tie se isto taka obeleæani vo planotna lekcijata. ÷e zabeleæite deka centra-lnite vistini se obeleæani so NS i S za dapokaæat za koj vid deca se primenuvaat -nespaseni ili spaseni. Ova e, isto taka, jasnonaglaseno vo tekstot so koristewe na frazatakako ovaa "Ako ne veruvaπ vo Gospod Isusdeka moæe da go prosti tvojot grev" ili "Tikako hristijanin ...". Primenata na vistinatae naglasena so zatemnati bukvi. MoæebiËuvstvuvaπ deka e potrebno da gi soobraziπprimenite podobro da im odgovaraat nadecata πto gi pouËuvaπ. Vaæno e BoæjotoSlovo da e primenlivo za nivnite æivoti.

Stavi se sebesi na raspolagawe (SSR)

Koga ja izloæuvaπ porakata na Evangelieto,¿e ima deca koi samostojno ¿e odgovorat nanea. Tie moæebi ¿e ti kaæat, ili nema da tikaæat, deka neodamna poveruvale vo GospodIsus Hristos kako vo svoj Spasitel. Sepak,¿e ima i takvi koi ¿e pobaraat pomoπ.Moæebi ¿e postavuvaat praπawa; moæebi ¿eim treba pomoπ ili ohrabruvawe za da znaatπto da kaæat. Dodeka gi pouËuvaπ spasenitedeca, isto taka, ¿e ima momenti koga tie ¿ebaraat sovet za nekoja poteπkotija; moæebi¿e im e potrebno pojasnuvawe za toa kakooddelna lekcija se primenuva vo nivniotsekojdneven æivot; moæebi ¿e se najdat vosituacija kade πto ne znaat πto veli Bibli-jata za toa πto treba da napravat; moæebi ¿esakaat da spodelat nekoja poteπkotija za dase molite za niv, osobeno ako ste imedinstvenata hristijanska potkrepa πto tieja imaat.

4

Prva lekcija

Bog zboruva na Sinaj

Predlozi za uËitelite

Napravi go vovedot pogoden za tvojatasituacija. Moæeπ da zboruvaπ za Pret-sedatelot ili za Premierot, itn.

Bidi podgotven da gi ohrabriπ decata isamite da ja Ëitaat Biblijata. Moæeπda napraviπ livËiwa so ednostavnibibliski referenci. Moæebi ¿e trebada obezbediπ delovi od Pismoto za onieπto nemaat Biblii. Ohrabri gi decata dago spodelat so tebe ona πto go uËat odBoæjoto Slovo. Na primer, ako ja kori-stiπ ilustriranata tema "Vera everuvaweto vo ona πto Bog veli deka ¿ego napravi" (CEF Press), praπaj dali nekojpronaπol vetuvawe od Bog, dodeka japrouËuval Biblijata doma. Bidi priro-den vo zapoËnuvaweto na programata πtoja vodiπ za da go izvleËeπ od decata onaπto go uËele.

Bibliski tekst

Izlez 17:1-7Izlez 19:1-20:26

Centralna vistina

Bog zboruval.

Primena

Vnimavaj πto veli Bog. Svrtise kon Gospod Isus Hristos.

Vnimavaj na Boæjoto Slovo.Sluπaj go ona πto Toj ti gokaæuva. Bidi posluπen.

Vizuelni pomagala

� Figuri ML 1-16� Flanelna zadnina od planinata Sinaj koja

se izdiga odnazad� Karpa od dopolnitelnite sliki� Voda od dopolnitelnite sliki� Oblak od dopolnitelnite sliki

Stih za uËewe napamet

"Tvoeto Slovo e vistinata" (Jovan 17:17b).

1.

2.

Za nespasenideca:

Za spasenideca:

Pregled na lekcijata

Voved

Kralicata zboruva so Sara.

Razvoj na nastanite

1. Izraelcite go Ëekaat Carot nad careviteda im zboruva. CVN

2. Izraelcite se vlogoruvaat kaj Rafidim.

3. Lueto se æalat bidej¿i nemaat voda.

4. Bog obezbeduva za Svojot narod.CVS-CVN

5. Izraelcite go postavuvaat logorot krajSinaj.

6. Bog mu zboruva na Mojsej na planinataSinaj.

7. Mojsej gi nosi Boæjite zborovi do lueto.CVS-CVN

8. Izraelcite se podgotvuvaat za Boæjotodoaawe na planinataSinaj, za da im zboruva CVS-CVN

Kulminacija

Bog zboruva. CVS-CVN

ZakluËok

"Gospode, ti blagodaram πto mi zboruvaπpreku Tvoeto Slovo, Biblijata.Pomogni mida sum posluπen."Zapomni, Boæjoto Slovo e vistinata.

Lekcija

Sara uspea da se probie vo predniot red. Taabeπe najmala vo oddelenieto, taka πto nikojne ‹ zabeleæa.

Beπe prekrasno. Kralicata go posetuvaπenivniot grad i uËiliπteto kade πto uËeπeSara. UËenicite bea odvedeni da vidat kakotaa otvoraπe edna nova zgrada.

"Se praπuvam dali taa ¿e ni mavne so raka-ta?" Sara beπe mnogu vozbudena. Taa Ëesto jagledaπe kralicata na televizija, no sega taa,vsuπnost, beπe vo nivniot grad. Se sozdadegolema veselba koga kralskata kola pristi-gna i kralicata zaËekori. Taa pogledna nakajSara i nejzinite drugarËiwa. Dali ¿e immavne so rakata? Ne! Taa poËna da odi nakaj

5

niv - Sara ne moæeπe da poveruva vo toa - ikoga kralicata zastana do nea i ‹ prozbore naSara, toa beπe kako vo son!

Sara beπe centarot na vnimanieto slednitenekolku dena. Taa beπe intervjuirana na loka-lnata radio stanica, nejzinata fotografijabeπe vo vesnikot, i site sakaa da znaat, "©toti kaæa kralicata?" Toa beπe eden nastan zaSara πto nikogaπ nema da go zaboravi.

Lueto od Izrael Ëekale eden car da dojde zada im zboruva. Ne car na nekoja zemja iliimperija, tuku Carot koj vladee nad sitecarevi, carici, pretsedateli i vodaËi, GospodIsus.

Namesto zvuk na koli ili helikopteri, sepojavile treπtewa na gromovi i sekawa namolwi . Zvukot na truba odeknuval glasno odstrmnite karpi na planinata. Izraelcite bilepreplaπeni.

Postavi gi figurite ML2-4 ( Izraelcite)

Toa beπe onoj Gospod koj go nateral farao-not, Carot na Egipet da go oslobodi narodot.Toa beπe onoj Gospod koj go otvoril Crveno-to More za da moæe narodot da pomine nizsuva zemja. Onoj koj beπe pomo¿en od sekojdrug, trebaπe da zboruva so niv. Imale pravoda bidat uplaπeni.

Denes Bog ni zboruva prekuNegovoto Slovo, Biblijata.Bog ne se promenil. Negovatamo¿ ne se namalila, sepak imatolku mnogu lue πto ne obrnuvaat vnimanie na ona πto Tojgo kaæuva. Tie nemaat strav.Namesto toa tie se podbivaatso Bog, go koristat Negovotoime koga se kolnat, velat dekaBiblijata e staromodna i dekanema mesto vo nivnite æivoti! Dali si ti kako niv?

Ili dali sakaπ da znaeπ πtoima Bog da ti kaæe, no ima mnogu raboti πto ne razbiraπ!Jas ¿e bidam vo predniot del

od sobata na krajot od Ëasot voklubot Dobra Vest. Ti moæeπ dagi doneseπ tvoite praπawa i jas¿e se obidam da ti gi odgovoramod Biblijata.

Otkako zaminale od Egipet, Bog gi vodelIzraelcite niz pustinata so eden oblak, πtopretstavuval Ëudo. Preku denot bil oblakot,a vo no¿ite, ognen stolb.

Dodeka patuvale niz pustinata, Gospod gisnabduval so s¡ πto im trebalo. Od kadedoaala nivnata hrana? A od kade pak vodata?

Dozvoli im na decata da odgovorat.

Dodaj ja figurata ML1 (Mojsej)

Koga tie se zalogorile kaj Rafidim, luetobile æedni. Nemalo voda, pa πto napraviletie?

"Dali n¡ izvede od Egipet za da n¡ ubieπ sotoa πto sme æedni za voda?" tie se pobunile.

Mojsej mu se obratil na Gospod, "©to dapravam so ovie lue? Tie se podgotveni da mekamenuvaat do smrt."

Nova scena, postavi gi figurite ML5 i ML3 (Mojsej i

Izraelcite) i karpata od dopolnitelnite sliki.

Bog odgovoril, "Odi kaj karpata nareËenaHoriv i Jas ¿e ti pokaæam. Udri po karpataso tvojot stap. Voda ¿e poteËe od karpata zanarodot da se napie."

CVN

SSR

6

Dodaj ja vodata od dopolnitelnite sliki.

©tom Mojsej go posluπal Bog, voda poteklaod karpata kako golem, brz potok. Lueto jadobile seta voda πto im bila potrebna.

Zamislete kolku mnogu hrana i voda bikoristele dva milioni lue! Bog nikogaπ negi izneveril da im obezbedi, iako tie Ëestogo izneverule da Mu veruvaat. Sega Bog Kojtolku mnogu se griæel za ovie lue trebaloda im zboruva nim.

Dali sfa¿ate deka sekoja dobrarabota πto doaa vo vaπiotæivot e od Bog? Moæeπ lisamo da sfatiπ kolku mnogu Toj segriæi za tebe, πtom go dalSvojot vozquben Sin, GospodIsus Hristos da umre za tebe?Sigurno bi sakal da Ëueπ πtoToj ima da ti kaæe. Sigurno sa-kaπ da Mu bideπ posluπen.

Izraelcite Ëekale da go sluπnat Bog da imzboruva. Tie bile zalogoreni vo najdolgiot inajπirokiot del od pustinskata dolina, apred niv bila planinata Sinaj, najvisokataod site planini vo pustinata.

Postavi gi figurite ML1≠4 (Mojsej i narodot na

planinata Sinaj).

Vo mislite Mojsej sigurno bil poln sose¿avawa od planinata Sinaj.

Imaj za cel da izvleËeπ odgovori od decata.

Dali se se¿avaπ πto se sluËilo koga Mojsejgi pasel na planinata ovcite na dedo mu?

Ohrabri gi decata da odgovorat.

(Bog mu zboruval nemu od grmuπkata πtogorela.)

Zameni ja figurata ML1 so ML6 ( Mojsej).

Ajde da go proËitame vetuvaweto koe Bogtogaπ mu go dal na Mojsej (Izlez 3:12).

". . . Koga ¿e go izvedeπ narodot Moj odEgipet, pomolete Mu se na Boga na ovaa pla-nina."

Toa e tokmu ona πto se sluËilo. Izraelcite sezalogorile pred Sinaj, a Mojsej se iskaËil naplaninata. Gospod povikal kon nego od pla-ninata, "Kaæi mu na narodot, 'Vie vidovte πtoim napraviv na Egip¿anite i kako ve izvedovnadvor od Egipet. Bidete Mi posluπni i ¿ebidete Moj sopstven narod '."

Zameni ja figurata ML6 so ML1.

Mojsej ja prenesol porakata do vodaËite i dosite lue deka tie trebalo da Mu bidat poslu-πni na Bog. Tie odgovorile, "÷e pravime s¡πto kaæa Gospod."

Togaπ Mojsej se vratil na planinata i Mu Goprenesol na Bog ona πto narodot go kaæal.Bog mu rekol, "Za tri dena Jas ¿e dojdam pritebe vo gust oblak na planinata Sinaj. Naro-dot ¿e Me Ëue koga ¿e ti zboruvam i taka ¿eti veruva. Postavi mea okolu planinata zalueto da ne preminat niz nea obiduvaj¿i seda Me vidat."

Taka lueto od Izrael Ëekale.

©to s¡ minuvalo niz nivnite misli?

Diskutiraj.

. . . Strav?

. . . ZaËuduvawe?

. . . Vozbuda?

Ako ti si bil tamu, kako bi se Ëuvstvuval?

Diskutiraj.

Sfa¿aπ li deka Bog i denes imzboruva na lueto? Moæebi ne nanaËin na koj mu zboruval na Moj-sej ili pak na Izraelcite, no

CVSN

CVSN

7

seto ona πto tie go sluπnale ezapiπano vo Biblijata.Toa epove¿e od istoriska kniga, ova eæivoto i veËno Boæjo Slovo.Ovie zborovi se i za tebe denes.Bog ne se izmenil.Toj ni zboru-va mene i tebe preku Negovotopiπano Slovo.

Za vreme na trite dena dodeka Ëekale Gospodda dojde na planinata Sinaj, lueto trebaloda se podgotvuvaat sebesi onaka kako πto Bognaredil.

Dali si podgotven Bog da ti zbo-ruva? Koga samiot go ËitaπBoæjoto Slovo, ili sluπaπnekoj koj te pouËuva od Bibli-jata, dali si veliπ vo svoetosrce, "Gospode, Te molam pokaæimi πto mi kaæuva Tvoeto Slo-vo?"

Dali si veliπ, "Æal mi e za ra-botite πto sum gi napravil koine ti se ugodni?"

Dali si misliπ, "Gospode, jas nemoæam da poveruvam deka Ti, kojsi tolku golem, bi mi zboruval,no jas sakam da sluπam i razbi-ram?"

©to ¿e ti kaæe Bog preku Negovo-to Slovo? Ako ne si hristijanin¿e otkrieπ vo Biblijata kakomoæeπ da dojdeπ kaj GospodIsus Hristos i poradi Nego-vata smrt i voskresenie da naj-deπ prostuvawe i nov æivot.

Ako si hristijanin, Bog ¿e tizboruva preku Negovoto Slovo,¿e ti pokaæe kako da æiveeπ za daMu ugodiπ, vodej¿i te niz æivo-tot.

©to ¿e mu kaæe Bog na izraelskiot narod?

Dodaj go oblakot od dopolnitelnite sliki.

Planinata Sinaj bila pokriena so dim,bidej¿i Gospod slegol na nea vo ogan. Celataplanina se tresela silno. Zvukot na trubatastanuval s¡ posilen i posilen!

Sluπni gi Boæjite zborovi . . .

ProËitaj gi zapovedite bavno i jasno. Ne davaj

komentar za niv vo ovoj moment.

1. Nemoj da imaπ drugi bogovi osven Mene.

2. Nemoj da si praviπ vrezan lik.

3. Ne izgovaraj go naprazno imeto naGospod, tvojot Bog.

4. Pomni go sabotniot den, za da go osvetuvaπ.

5. PoËituvaj gi tvojot tatko i tvojatamajka.

6. Ne ubivaj.

7. Ne prequbodejstvuvaj.

8. Ne kradi.

9. Ne svedoËi laæno.

10. Ne posakuvaj tuo.

Redi gi vizuelnite zapovedi (figuri ML7≠ML16)

kako πto sekoja od niv e imenuvana.

Bog zboruval. Negoviot narod go sluπnalNegoviot Zakon.

Vo minatoto Bog im zboruval nekogaπ idirektno na lueto (kako πto toa go napravilna planinata Sinaj), a poËesto preku Ëovekkoj Toj go izbiral, kako Mojsej. S¡ πto Tojkaæal za tebe e ovde vo Negovoto Slovo, Bib-lijata.

Mislite li deka nekoi od Izraelcite ostanale vo svoite πatoritoj den, mislej¿i si, "Nema da semaËam da odam da Ëujam πto Bogkaæuva denes - moæebi drug pat"?Se razbira ne, nikoj ne bi se osme-lil!

Bog zboruvaπe. Ti gi sluπnaNegovite zborovi. ©to ¿e na-

CVSN

CVSN

8

praviπ? MomËiwa i devojËiwakoi ste hristijani, se molam vieda kaæete, "Gospode, Ti blagoda-ram πto mi zboruvaπe denespreku Tvoeto Slovo, Biblijata.Pomogni mi da sum posluπen."

Ako ne si hristijanin, ¿e ka-æeπ li, "Ti blagodaram, Gospode,πto mi zboruvaπ i mi pokaæu-vaπ deka mi treba Gospod Isus zamoj Spasitel. Sakam da dojdam kajNego denes."

Zapomni, Boæjoto Slovo e visti-na. ( Jovan 17:17b).

Povtoruvawe

Zoπto treba da obrneπ vnimanie naona πto Bog go veli? (Bog n¡ sozdade;Toj e semo¿en; Toj n¡ qubi.)

Daj dva primera za toa kako Izraelciteja videle Boæjata sila dodeka patuva-le niz pustinata? (stolb od dim i ogan,otvoraweto na Crvenoto More; itn.)

Kako Bog mu pokaæal na Svojot naroddeka se griæi za nego? (Snabduvawe sohrana i voda.)

Kade rekol Bog deka ¿e dojde i ¿e mu zbo-ruva na izraelskiot narod? (PlaninataSinaj.)

Kako lueto ja videle Boæjata mo¿ odplaninata? (Bog zboruval od ogan i dim,πto moæelo da se vidi na planinata.)

©to im kaæal Bog na Izraelcite? (Tojim gi dal desette zapovedi.)

Kako moæeme da doznaeme πto saka Bogda ni kaæe nam? (Od Biblijata.)

Kako sme ja dobile Biblijata? (Bog imzboruval na lue kako Mojsej i im kaæu-val πto da zapiπat.)

Kolkav del od Biblijata e vistinit?(Cela.)

Zoπto treba da obrneπ vnimanie naedna kniga koja e napiπana mnogu oda-mna? (Bog ne se izmenil.)

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

9

Vtora lekcija

Idolopoklonstvoto na narodot

Bibliski tekst

Izlez 24:12-18Izlez 31:18Izlez 32

Izlez 34

Centralna Vistina

Site mu stanale neposluπni na Boæjoto

Slovo.

Primena

Ti ja zasluæuvaπ Boæjatakazna za tvojot grev. Moraπda se svrtiπ kon Gospod IsusHristos za da se spasiπ.

Bog mora da ima prvomesto votvojot æivot.

Vizuelni pomagala

� Vizuelnite deset zapovedi (figuri ML7-16)

� Figuri ML2-3, ML6, ML17, ML19-26 iML28

� Planinata Sinaj flanelna zadnina� Oblak od dopolnitelnite sliki

Stih za uËewe napamet

"Zaπto site zgreπija i im nedostasuvaBoæjata slava" (Rimjanite 3:23).

Pregled na lekcijata

Voved

Semo¿niot Bog mu zboruval na izraelskiotnarod na planinata Sinaj.

Razvoj na nastanite

1. Bog go povikuva Mojsej na planinataSinaj za da gi primi kamenite ploËi.

CVSN

2. Mojsej pominuva Ëetirieset dena iËetirieset no¿i na planinata soGospod.

3. Lueto baraat Mojsej da se vrati. Tiego molat Aron da im napravi bog.

CVSN (SSR)

4. Aron pravi zlatno tele. CVN

5. "Poglednete! Ova e naπiot bog koj n¡izvede od Egipet." CVN

6. Aron gradi ærtvenik. CVS

7. Bog mu kaæuva na Mojsej πto se sluËuvavo logorot na Izraelcite i veli dekaToj ¿e go uniπti narodot. CVN

8. Mojsej se zastapuva za Izraelcite.CVN

9. Mojsej se vra¿a vo logorot.

10. Toj gi zdrobuva kamenite ploËi.

Kulminacija

Mojsej se sooËuva so Aron. CVN

ZakluËok

Narodot e poπteden, no mnogumina umiraat."Site zgreπija ..." "Platata za grev e smrt..."©to ¿e napraviπ?

Lekcija

Semo¿niot Bog mu zboruval na izraelskiotnarod na planinata Sinaj. Kakvo doæivuvawe!Kolku zastraπuvaËki, a sepak kolku prekra-sno moralo da bide da se Ëue Boæjiot glas.Sega Toj mu kaæal na Mojsej, "IskaËi se naplaninata i ¿e ti dadam dve kameni ploËi nakoi gi zapiπav Desette zapovedi. Niv moæeπda gi koristiπ za da go pouËuvaπ narodot."

Koj se se¿ava na ovie zapovedi?

Postavuvaj gi zapovedite (figuri ML7≠ML16) na

tabla dodeka decata odgovaraat.

Bog zapovedite im gi dal na lue-to od Izrael. Bog niv gi dava i zatebe denes. Zapomni, Bog ne seizmenil, Negovite standardi sesekogaπ isti. Tie nikogaπ nemada zastarat ili da stanat staro-modni.

Mojsej i negoviot pomoπnik Joπua se iska-Ëile na planinata. Joπua Ëekal dodeka Mojsejse iskaËil povisoko.

Za nespasenideca

Za spasenideca

CVSN

10

Dodaj ja figurata ML20 ( Aron ).

ProËitaj Izlez 32:1.

"... Stani! Napravi ni bog, pa neka odi toj prednas! Ne znaeme πto se sluËi so toj Ëovek Moj-sej, koj n¡ izvede od egipetskata zemja."

Kolku brgu tie zaboravile na zapovedite koisamiot Gospod im gi kaæal! ©to veli prvatazapoved? ("Nemoj da imaπ drugi bogovi osvenMene.") ©to veli vtorata zapoved? ("Nemojda si praviπ vrezan lik.")

Tie trebalo da go prekrπat Boæjiot zakon.Dali znaeπ kako Biblijata go narekuva toa?(Grev.)

Dali si veliπ, "Kako moæele dago napravat toa?" Pogledni givnimatelno zapovedite. ©to kaæu-va πestata? "Ne ubivaj." Znaeπli deka Gospod Isus rekol, ako sipo misliπ vo srceto deka mra ziπnekogo, ti si ja prekrπil πesta-ta zapoved, si napravil grev. Sipomislil li?

©to veli devettata zapoved? "NesvedoËi laæno." Toa znaËi da nelaæeπ.

Majka mu mu povikna na Ivana,"Pobrzaj, Ivane, ¿e zadocniπ zana uËiliπte." "Doaam mamo, zaedna minutka." Vistina li beπetoa? Ne!Ivan beπe s¡ uπte zamo-tan vo krevetot. Toa beπe najma-lku 15 minuti pred toj da dojdena masata za pojadok.

"Gi podgotvi li domaπnite rabo-ti? "Ne griæi se, mamo, s¡ e zavr-πeno," odgovori Ivan. Ne beπe!Ivan planiraπe da gi prepiπe odsvoite drugarËiwa po patot za nauËiliπte, vo avtobusot.

Poznavaπ li nekoj kako Ivan kojne e posluπen na Boæja zapoved?Dali si toa ti? Si misliπ li,

Otstrani gi zapovedite. Dodaj go oblakot od

dopolnitelnite sliki. Pridviæi gi figurite ML6 i

ML19 (Mojsej i Joπua) povisoko na planinata, potoa

otstrani gi.

Oblak ja pokril planinata za πest dena. Nasedmiot den Izraelcite videle oblak kojizgledal kako ogan da gori vo nego. OdednaπBog go povikal Mojsej od oblakot!

»etirieset dena i Ëetirieset no¿i Mojsej bilso Bog! Kolku posebno toa moralo da bide zaMojsej! Za toa vreme Bog mu dal na Mojsej ins-trukcii za izgradba na eden poseben πatorπto ¿e im bide kako crkva, nareËen sveti-liπte.

Pred Mojsej da si zamine od planinata, Bogmu dal dve golemi kameni ploËi na koi Toj ginapiπal Desette zapovedi.Biblijata nikaæuva deka bile "napiπani so Boæjiot prst"(Izlez 31:18).

Koga Mojsej bil na planinata, πto sesluËuvalo vo logorot na Izraelcite? Od denna den lueto go barale Mojsej, no toj s¡ uπtese nemal vrateno nazad. Lueto moæebi sepraπuvale, "da ne umrel Mojsej na planinata?"

Postavi gi figurite ML2 i ML3 (Izraelcite).

Ovie bile lueto koi mnogu ja bea iskusileBoæjata mo¿ i Negovata qubov. VsuπnostGospod Isus im zboruval, sepak tie otiπlekaj Aron. Sluπnete πto rekle lueto:

CVSN

SSR

11

"Da, no ne sakam da sum takov.Sakam da se promenam! ©to trebada napravam?" Sluπni ja vnimatelno bibliskata lekcija. Ako imaπpraπawa na krajot, te molam doj-di da razgovaraπ so mene. Sednina nekoe stolËe napred i jas ¿eznam deka sakaπ da zboruvaπ somene. ÷e ti pokaæam od Biblijatakako moæeπ da se svrtiπ ods v o -jot grev kon Gospod Isus Hristos.Ako site vie vnimatelno i iskre-no razmislite za Desette zapovedi¿e znaete deka ste prekrπilemnogu od niv. Vsuπnost Biblijatani veli vo Rimjanite 3:23, "Za-πto site zgreπija i im nedosta-suva Boæjata slava." Site go pre-krπile Boæjiot Zakon, isto kakoi lueto od Izrael.

Sigurno Aron bi mu pokaæal na narodot dekanivniot plan bil mnogu pogreπen i bilprotiv Boæjoto Slovo.

Aron rekol, "Izvadete gi zlatnite obetki idonesete mi gi."

Zamenete ja figurata ML20 so ML21 (Aron).

©to toj planiral da napravi? Go rastopilzlatoto i koristel kalap da go oblikuva vokip na zlatno tele!

Dodaj gi figurite ML22≠23 (zlatno tele).

Aron bil izbran od Gospod da mu pomoga naMojsej da gi izvede Izraelcite od Egipet vozemjata koja Bog im ja vetil. Negovata sluæbabila da im pokaæe na lueto πto Bog sakaltie da pravat, a ovde toj im pomaga da seneposluπni sprema Bog!

©to veli Biblijata vo Rimjanite3:23? "Site zgreπija..." Toa givkluËuva sveπtenicite, uËite-lite, voda Ëite ... site se vino-vni za neposluπuvaweto naBoæjoto Slovo.

Ima samo Eden Koj æiveel na ovaa

zemja Koj sekogaπ bil posluπenna Boæjite zborovi. Koj bilToj? Gospod Isus Hristos biliskuπuvan na site naËini, istokako i nie, no Toj nikogaπ ne mupodlegnal na iskuπenieto. Tojnikogaπ ne mu bil neposluπen naBoæjoto Slovo. Nemal grev, nekako mene i tebe, ili Aron, koj gisluπal Izraelcite, namesto da mubide posluπen na Boæjoto Slo-vo. Lueto bile voshiteni nazlatnoto tele πto go napraviltoj.

"Poglednete! Ova e naπiot Bog koj n¡ izvedeod Egipet!" Kako moæele da se svrtat od edin-stveniot i edinstveno vistinskiot Bog; Kojgo otvoril Crvenoto More, Koj im pra¿al manasekoj den, Koj im dal voda od karpata?

Namesto toa, tie mu go davaleBoæjoto mesto na zlatniot kip.Ti nikogaπ ne bi ni sonuval danareËeπ edno zlatno tele tvojBog, no se praπuvam πto e toaπto go zazema Boæjoto mesto votvojot æivot? Dali se toa tvoiteprijateli? Dali ti e po vaæno daim ugodiπ na tvoite prijateli,otkolku da Mu ugodiπ na Bog?Bog veli, "Sakaj me so celotosvoe srce." Moæebi denes sipominal mnogu vreme razmislu-vaj¿i za tvojot omilen fudbal-ski tim. Kolku vreme pomina darazmisluvaπ za Bog? Ti stavaπdrugi na Boæjoto mesto, ti sineposluπen na Boæjiot Zakon.

Koga Aron videl kako lueto go oboæavaatzlatnoto tele, izgradil ærtvenik pred kipot."Utre neka bide priredena sveËenost vo Ëestna Gospod." ©to mislel Aron? Izgleda mis-lel deka tie ¿e moæat da go oboæavaat i zlat-noto tele i Bog isto taka! Izminati bilesamo nekolku nedeli koga Bog im kaæal dekaToj e qubomoren Bog i deka tie ne trebalo daoboæavaat nikakvi drugi bogovi nitu da sipravat kakvi bilo idoli na koi ¿e im sepoklonuvaat i ¿e gi slavat.

CVSN

CVN

12

Dodaj gi figurite ML17 i ML24 (ærtvenik i jagne).

Jas pretpostavuvam deka toa ekako lueto denes koi velat otise Hristijani, no mislat deka Bog¿ebide zadovolen ako odat vcrkva i go slavat vo nedela, a onaπto go pravat vo ostatokot od vre-meto ≠ toa ne e Boæja rabota! Dalitaka razmi sluvaπ? MomËiwa idevojËiwa, ako ste poveruvale voGospod Isus kako vo svoj Spasi-tel, Toj mora da bide prv vo sekojdel od vaπite æivoti. Koga ne e,ti go prekrπuvaπ NegoviotZakon,greπiπ protiv Nego.Treba da Mu kaæeπ na Gospoddeka ti e æal i da pobaraπ od Negosila za da Mu go dadeπ prvotomesto vo s¡.

Izraelcite go posluπale Arona, gi doneslesvoite ærtvi pred Bog, sednale da jadat, ipotoa gi napravile site moæni vidovi nagrev.

Se razbira Bog, Koj znae s¡, znael πto napra-vile lueto. Toj mu rekol na Mojsej, "Izrael-cite si napravija lik od stopeno zlato. Tiego oboæavaat i mu prinesoa ærtvi na zla-tnoto tele. Kipot go narekuvaat nivni bog kojgi izvel od Egipet. Jas ¿e gi uniπtam i ¿enapravam golem narod od tebe i tvoetosemejstvo."

Nekoi momËiwa i devojËiwa simislat deka nema nikakva vrskaako si Mu neposluπen na BoæjotoSlovo. "Toa e staromodno," tievelat. "©to ¿e se sluËi ako sineposluπen!" Toa ne e vaæno.Site ¿e treba da odgovaraat predBog, i Bog veli deka ona πto niego zasluæuvame za neposluπno-sta sprema Nego, za pravewetogrev, e smrt. Toa znaËi da bideπzasekogaπ odvoen od Bog, vo ednomesto za kazna, koe Biblijata gonarekuva Pekol.

Siguren sum deka mnogupati Mojsej bil napo-lno "nasiten" od site pobunuvawa i ofkawakoi doaale od Izraelcite, a sepak Mojsej sezastapuval kaj Gospod za niv. "Gospode, temolam nemoj da go uniπtiπ Svojot narod. Tigo izvede od Egipet so Tvojata golema sila."

Bog ja usliπil molitvata na Mojsej za naro-dot i Toj ne go uniπtil.

Ako Bog se presmetuva so nas nanaËin koj zasluæuvame, nie binemale nikakva nadeæ, bidej¿isite nie sme vinovni za greπeweprotiv Nego. Namesto toa, vo Svojata Ëudesna qubov, Toj na pravilpat za da ni se prosti nam. Nego-viot edinstven Sin, Gospod IsusHristos, Koj ne nepravil grev, jazede, kaznata koja naπiot grev jazasluæuvaπe. Nie moæeme daimame prostuvawe poradi Nego-vata smrt i voskresenie. Ako sisfatil deka ti si go prekrπilBoæjiot Zakon, deka si zgreπilprotiv Nego, togaπ denes moæeda ti bide prosteno. Ako ti e navi-stina æal i ne sakaπ pove¿e daimaπ niπto so tvojot grev,togaπ svrti se kon Gospod Isus.Toj ja zel tvojata kazna, sega timora da Mu veruvaπ so celotosvoe srce.

Bog veli vo Negovoto Slovo ...

ProËitaj Dela na apostolite 3:19.

"Zatoa, pokajte se i obratete se, za da vi bidatizbriπani grevovite..."

Mojsej se simna od planinata so Desettezapovedi.

Dodaj gi figurite ML6 i ML19 ( Mojsej i Joπua ).

Koga toj go sretnal Joπua na polovina pat naplaninata, Joπua mu rekol na Mojsej, "ZvuËikako da ima vojna meu lueto."

Mojsej znael deka ne e toa. Toj rekol, "Nituvikaat pobednici, nitu taæat pobedenite:

CVS

CVN

CVN

13

tuku jas sluπam samo pesna" (Izlez 32:18).

Otstrani gi figurite ML6, ML19 & ML21 (Mojsej,

Joπua & Aron). Dodaj gi figurite ML25 & ML26 (

Mojsej i Joπua ).

Koga tie se pribliæile, Mojsej go videlnarodot kako igra okolu zlatnoto tele. Mojsejbil mnogu lut na narodot. Bog im zboruval nim,Toj im go dal Svojot Zakon, tie ne go posluπale,postavile zlaten idol na Negovo mesto! Mojsejgi frlil kamenite ploËi i tie se skrπilevo kameni parËiwa vo podnoæjeto na planinata.Go grabnal teleto πto go bea napravile i goizgorel vo ogan; potoa go isitnil vo prav, gorasfrlil po vodata i gi nateral Izraelciteda ja pijat.

Zameni go Mojsej figura ML25 so ML1. Dodaj ML27

(skrπeni ploËi).

Toj mu rekol na Aron, "©to ti napravi ovojnarod pa πto go vovleËe vo tolku golem grev?"

Otstrani gi figurite. Postavi gi figurite ML28

i ML20 ( Mojsej i Aron ).

Aron odgovoril, "Nemoj da bideπ tolku lut.Samiot znaeπ kolku greπen e ovoj narod.Lueto pobaraa od mene da im napravambogovi koiπto ¿e gi vodat. Pa jas im rekovda mi go dadat nivnoto zlato. Koga go frlivvo ogan izleze zlatno tele!"Laæe! Se opravdu-va! Dali Aron sfa¿al deka Bog toËno znaelπto se sluËilo?

Isto kako πto Bog videl s¡ πtose sluËilo vo logorot na Izrael-ci te, taka Toj gleda s¡ πto ti pra-viπ, sluπa s¡ πto ti zboruvaπ,znae s¡ πto ti misliπ.

Izraelcite i Aron bile uplaπe-ni od lutinata na Mojsej. Kolku

e postraπno da se sooËiπ soBoæjata luti na ako odiπ vosvojot grev i go odbivaπ Negovi-ot pat za spasenie.

Bog po Svojata milost ne go uni-πtil izraelskiot narod, i Toj naMojsej mu dal uπte dve kameniploËi koi gi so dræele Negovitezapovedi. Sepak, mnogu Izraelcibile ubieni poradi nivniot grev!

Boæjoto Slovo veli, "Site zgre-πija..."(Rim. 3:23). Boæjoto Slovoveli, "Platata za grevot ≠ onaπto ti zasluæuvaπ ≠ e smrt..."(Rim. 6:23). Toa znaËi da bideπodvoen od Bog zasekogaπ. Bog voSvojata qubov napravil pat za damoæeπ da ja izbegneπ kaznataπto ja zasluæuvaπ i da najdeπprostuvawe. Gospod Isus Hristose toj pat. Toj e tvojata edinstvenanadeæ. ©to ¿e napraviπ ti?

Povtoruvawe

Napiπi ja sekoja zapoved na parËe kar-ton oblikuvano kako kamena ploËa, sekoj-pat ispuπtaj¿i go kluËniotzbor. Deca-ta treba da ti gi kaæat ispuπtenitezborovi.

Pr.

Kolkumina od nas se vinovni za pre-krπuvaweto na Boæjite zakoni? (Site).

Koj e Edinstveniot Koj nikogaπ ne Mubil neposluπen na Bog?(Gospod Isus).

CVN

1. ≠10.

Nemoj ¿e imaπdrugi - - - - - -pokraj Mene.

11.

12.

14

Treta lekcija

Istraæuvawe na novata zemja

Predlozi za uËitelite

PouËuvaj ja ovaa lekcija na poËetokotod Ëasot vo klubot Dobra Vest. Koristigo detalnoto razgleduvawe (vidi stra-nica 21) kon krajot na programata.Celta na prouËuvaweto e da go zasilipouËuvaweto i primenata za spasenotodete.

Dodeka go pouËuvaπ stihot za uËewenapamet, stavi im do znaewe na decatadeka im stoiπ naraspolagawe za da gisovetuvaπ. Ti moæeπ da kaæeπ neπtokako, "Dali e Bog tvoe spasenie? Daliveruvaπ? Dali neπto te vozdræuva dadojdeπ kaj Gospod Isus Hristos? Dali etoa πto ne si siguren πto da napra-viπ? Ako misliπ deka jas moæam da tipomognam, te molam dojdi i zboruvajso mene na krajot od Ëasot i zaedno niemoæeme da pogledneme πto veli Bi-blijata."

VkluËi edno mesto vo programata voklubot Dobra Vest, kade πto ti gi ohra-bruvaπ decata koi se hristijani da imkaæat na nivnite prijateli vo uËili-πte, itn., deka tie treba da poveruvaatvo Gospod Isus Hristos kako nivniSpasitel. Bi bilo od pomoπ da imaπlivËiwa za razdavawe πto bi moæeleda gi zemat i gi podelat na svoite pri-jateli. Golem broj interesni livËiwaza razdavawe so odliËna sodræina giima sega na raspolagawe vo EvropskiotCEF.

Bibliski tekst

Broevi 13 ≠ 14Vtorozakonie 1:29≠46

Centralna vistina

Ti moraπ da veruvaπ vo Gospod.

Primena

Ti moraπ da poveruvaπ voGospod Isus Hristos da te spa-si.

Ti moraπ da Mu veruvaπ naGospoda za silata i pomoπtada æive eπ hristijanski æi-vot.

Vizuelni pomagala

� Figuri ML1 ≠ 4, ML26 i ML29 ≠ 37� Svetiliπte i oblak od dopolnitelnite sliki

Stih za uËewe napamet

"... Bog e moe spasenie, se nadevam i ne se bojamve¿e" (Isaija 12:2a).

Pregled na lekcijata

Voved

"Najposle Izraelcite doπle do granicata nazemjata koja Bog im ja veti deka ¿e bidenivna."

Razvoj na nastanite

Izraelcite se uplaπeni da vlezat voHanaan. CVSN

Isprateni dvanaeset izviduvaËi.

IzviduvaËite pominuvaat 40 dena voHanaan.

Dvanaesette se vra¿aat nosej¿i plodoviod Hanaan. CVS

Izveπtaite od izviduvaËite. Razlika-ta meu Halev i Joπua i ostanatite desetmina. CVN

Pobunuvaweto na Izraelcite.CVS

Bog zboruva.

Mojsej se zastapuva za Izrael. CVN

Kulminacija

Bog go poπteduva narodot, no go kaznuvanivnoto neverstvo. CVN

ZakluËok

Izraelcite se obiduvaat da vlezat vo zemjata.

1.

2.

3.

Za nespasenideca:

Za spasenideca:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

15

Lekcija

Postavi gi figurite ML1 ≠ 4 (Mojsej i Izraelcite).

Najposle Izraelcite doπle do granicata nazemjata kojaπto Gospod Bog im ja vetil deka¿e bide nivna. Se se¿avaπ li na Negovitezborovi kon Mojsej koga Toj mu zboruval odgrmuπkata πto gorela?

ProËitaj Izlez 3:8.

"...Zatoa slegov da go izbavam od egipetskiterace i da go odvedam vo dobra i prostranazemja, vo zemja kade teËat med i mleko: vorodniot kraj na Hanaancite, Hetejcite,Amorejcite, Ferezejcite, Evejcite i Evu-sejcite."Mnogu meseci tie gi podnesuvalesurovite uslovi na divinata i sega pred nivbila edna bogata, plodna zemja, i Bog vetildeka taa ¿e bide nivna. Of, imalo eden prob-lem! ©to so lueto koi ve¿e æiveele vozemjata ≠Hanaancite, Hetejcite, Amorejcite,Ferezejcite, Evejcite, Evusejcite? AkoIzraelcite trebalo da odat vo ovaa zemja, tiebi trebalo da zaminat! Izraelcite moralevistinski da Mu veruvaat na Bog, da veruvaatdeka Toj moæel i bi napravil s¡ πto vetil.Dosega tie se nemale dokaæano deka se mnogudobri da go pravat toa!

Vo koi sluËai ne Mu veruvale na Bog?

Obidi se da izvleËeπ odgovor od decata.

(za voda; za hrana; koga Mojsej bil na plani-nata Sinaj; itn.)

Ajde da razmislime za naπitesopstveni æivoti. Dali Mu veruvaπna Bog kako πto bi trebalo? Naj-napred, dali si poveruval vo Gos-pod Isus Hristos da bide tvoj Spa-sitel i Gospod na tvojot æivot? Akosi go napravil toa, dali æiveeπsekoj den veruvaj¿i Mu deka ¿e ti po-maga i ¿e te vodi? Dali Mu veruvaπdeka Toj ¿e go sprovede Negoviotsovrπen plan vo tvojot æivot?

I pokraj site pati koga Izraelcite ne Muveruvale na Bog, Toj nikogaπ ne gi izneveril.S¡ uπte, duri i sega, tie ne bile premnogusigurni da se nasoËat vo ovaa nova zemja! Bogmu kaæal na Mojsej da naznaËi maæi, da jarazgledaat ovaa zemja! Trebalo dvanaesetmaæi da bidat izbrani, po eden od sekoeizraelsko pleme.

Dodaj gi figurite ML26 i ML29-32 (izviduvaËi).

Nivnata zadaËa bila da odat i da vidat kakvabila zemjata, kakvi bile lueto, i da donesatneπto od proizvodite na taa zemja.

»etirieset dena izviduvaËite patuvale nizvetenata zemja. Tie moæele da vidat dekapoËvata bila navistina dobra, æitoto iovoπjeto izgledale prekrasno. Tie isto takavidele mnogu lue koi æiveele tamu i tie lueimale izgradeno cvrsto utvrdeni gradovi.

Dodaj gi figurite ML33 ≠ 35 (plodovi).

Zamislete ja vozbudenosta vo logorot naIzraelcite koga videle deka izviduvaËite sevra¿aat i koga videle πto tie nosele so niv!Imalo smokvi, kalinki i edna lozinka sogrozd koj bil tolku golem, πto go nosele nastap meu dvajca maæi.

Bog mu vetil mnogu na Negoviotnarod koga tie bi Mu veruvale.©to Bog ti vetil tebe ako Muveruvaπ? Ajde da otkrieme od Ne-govoto Slovo, Biblijata.

Po moænost koristi igra koja ¿e ja

prisposobiπ spored vozrata i sposo-

bnosta na grupata πto ja pouËuvaπ.

Dela na apostolite 10:43Prostuvawe

CVSN

CVS

16

sil, no πto e so drugite desetmina?

ProËitaj Broevi 13:31.

"Ne moæeme da odime protiv onoj narod,zaπto e posilen od nas," i poËnale da zbo-ruvaat za golemite opasnosti vo Hanaanskatazemja.

Otstrani gi figurite ML33 ≠ 35 (plodovi).

Koja beπe razlikata meu Joπua, Halev i dru-gite izviduvaËi?

Sekoj od niv znael deka grado-vite bile mnogu silni. Sitezabeleæale deka mnogu surovilue æiveele vo zemjata. SamoJoπua i Halev bile volni da Muveruvaat na Bog.

Bog im kaæal deka ¿e im ja dadezemjata i tie znaele deka niπtone e preteπko za Bog.

Kako kogo si ti? Kako Joπua iHalev ili kako drugite izvidu-vaËi? Moæebi mnogu si razmi-sluval πto bi znaËelo da staneπHristijanin, no πto so tvoitedrugarËiwa? Ti ne sakaπ da gizagubiπ, no dali tie bi sakale dase druæat so tebe ako ti gosledeπe Gospod Isus Hristos?Dali razmisluvaπ za poteπkoti-ite da se æivee hristijanski æiv-ot, sepak pove¿e od s¡ drugosakaπ da znaeπ deka ti se proste-ni grevovite i deka si podgotvenza na Nebo. Kako Joπua i Halev,dali si volen da Mu veruvaπ naBog?

÷e go napraviπ li toj Ëekor de-nes? Kaæi Mu na Gospod Isus otiznaeπ deka si greπel, no ti enavistina æal i sakaπ dapoveruvaπ vo Nego kako vo svojSpasitel. Kaæi Mu oti znaeπdeka moæeπ da Mu veruvaπ zasilata da æiveeπ za Nego sekojden.

Na Ëija strana bi zastanal izraelskiotnarod? Bi bile li podgotveni da veruvaatkako Joπua i Halev, ili bi bile premnoguplaπlivi da odat vo vetenata zemja, kakodesette izviduvaËi?

Tie imale videno mnogu dokazi na Boæjatasila. Tie go sluπnale Negoviot glas na pla-

Dela na apostolite 3:19 ≠ 20Nov æivot

Jovan 3:16 VeËen æivotJovan14:26 Svetiot DuhJovan 14:1≠2 Nebo

Ako veruvaπ vo Gospod Isus kakotvoj Spasitel, togaπ ti imaπprostuvawe za tvoite grevovi.Znaeπ li deka Bog veli oti Tojniv gi otstranil i nema pove¿eda se se¿ava na niv? Neli eprekrasno da znaeπ deka Bog,Svetiot Duh, æivee vo tebe ideka sega ti imaπ nov æivot kadeBog vladee, a ne Satanata. Samopomisli deka eden den ¿e odiπ naNeboto≠toa e Boæjoto vetuvawe.

Sepak, ona πto Bog ne go vetil edeka ¿e bide lesno da bideπ Hri-stijanin. Vsuπnost Biblijata goveli tokmu sprotivnoto, dekaBoæjite Ëeda ¿e se sooËat so pro-blemi i poteπkotii, isto kakoi Gospod Isus koga bil na zemja-ta. Ako veruvaπ vo Gospod Isuskako tvoj Spasitel, ti moraπisto taka da Mu veruvaπ sekojden za pomoπta koja ti e potre-bna da æiveeπ za Nego. BoæjiteËeda ne moæat da æiveat za Negoso svojata sopstvena sila, moraπda Mu veruvaπ na Gospod zaNegovata sila.

Izraelcite go imale Boæjoto vetuvawe zanova zemja, no Bog ne im vetil deka ¿e bidelesno da ja prezemat ovaa zemja. Ne, tie bi tre-balo da veruvaat vo Negovata sila. Go napra-vile li toa?

Zamislete si ja vozbudata na nivnite licadodeka gi sluπale izviduvaËite koi zboru-vale za Hanaan, kade πto rastela mnogu hrana.Mislam deka nivniot izraz se promenil kogasluπnale za golemite gradovi opkruæeni soxidovi i za lueto koi bile mnogu silni!

"Izgledavme kako skakulci sprema niv!"odgovorile izviduvaËite.

Togaπ eden od izviduvaËite po ime Halevrekol:

ProËitaj Broevi 13:30.

"Da trgneme ne dvoumej¿i se i da ja zazememe,zaπto moæeme da ja pokorime."

Joπua, eden drug od dvanaesettemina se sogla-

CVSN

17

ninata Sinaj. Sigurno bi sfatile dekanivniot Bog moæel da im ja dade ovaa zemja.

Niz celiot logor lueto se pobunile.

"Zoπto Bog saka da odime vo Hanaan? ÷ebideme ubieni od meËovite na naπiteneprijateli! Ajde da izbereme nov vodaË i dase vratime vo Egipet..."

Nazad vo Egipet kade πto bilerobovi!

Dali si bil iskuπuvan da mi-sliπ deka bi bilo polesno da sevratiπ nazad? Si go napravil tojËekor na vera, i veruvaπ vo Isusda bide Spasitel i Gospod natvojot æivot. Dali ti e mnoguteπko da æiveeπ za Nego? Dalibrat ti ili sestra ti te spreËu-vaat da imaπ tivok Ëas sekoj den?Dali si osamen zaradi drugarËi-wata so koi si igraπe na uËili-πte, koi ne sakaat da se druæatso tebe sega koga si hristijanin?Moæebi duri i mama i tatosekogaπ ti iznaoaat greπki zatoa πto go praviπ. "Mislimedeka ti ni kaæa oti si bil hri-stijanin!" tie povtorno i povto-rno kaæuvaat.Bog nikogaπ ne vetil deka ¿ebide lesno da Go slediπ, no Tojvetil nikogaπ da ne te izneveri.Veruvaj Mu na Bog. Seti se kolkumnogu Toj te qubi. Neli Toj godade Svojot edinstven Sin daumre za tebe? Veruvaj Mu za si-lata da im pokaæeπ ispravnoodnesuvawe na tvoeto semejstvo.Pobaraj od Nego da ti pomogne daim bideπ dobro svedoπtvo.Veruvaj Mu na Bog deka ¿e ti dadeeden poseben prijatel v uËili-πte koj go qubi Gospod Isus.

Nemoj da go sluπaπ Satanatakoga te iskuπuva da bideπ kakoonie deset izviduvaËi. Sledi goprimerot na Joπua i Halev. Tieim rekle na lueto, "Zemjata kojaja izvidovme e dobra. Bog ¿e gonapravi ona πto e najdobro za nas.Ako Bog saka, Toj ¿e ni ja dadezemjata. Nemojte da se svrtiteprotiv Bog! Nemojte da se pla-πite. Bog nas ¿e ni pomogne!"Joπua i Halev gi raskinale

CVS

svoite obleki kako znak za neve-rniot narod.

©to napravile Izraelcite? Tie se zaka-nuvale da gi kamenuvaat Joπua i Halev. TogaπBog mu zboruval na Mojsej.

Zameni ja figurata ML1 so ML36 (Mojsej i Aron).

ProËitaj Broevi 14:11≠12.

"Do koga ¿e Me prezira toj narod? Do koga ne¿e Mi veruva i pokraj site znaci πto giizvrπiv sred niv? ÷e gi udram so pomor i ¿egi istrebam, a od tebe ¿e napravam narodpogolem i posilen od nego."

Ova bil vtoriot pat koga Bog se zakanil dagi uniπti Izraelcite. ©to se sluËilo voprethodniot sluËaj?

Daj im moænost na decata da odgovorat.

(Mojsej se zastapuval vo nivno ime.)

Uπte ednaπ Mojsej pregovaral so Gospod damu prosti na narodot.

Otstrani gi site figuri. Dodaj figura ML37

(Mojsej), svetiliπte i oblak od dopolnitelnite

sliki.

"Ako go uniπtiπ tvojot narod, Egip¿anite¿e sluπnat za toa i ¿e kaæat, 'Gospod nemoæel da gi donese vo zemjata koja im ja vetil.Toj niv gi ubil vo pustinata.' Pokaæi jatvojata golema sila. Prosti im na ovie luekako πto i praviπ otkako tie zaminaa odEgipet."

©to ¿e se sluËelo ako Bog se odnesuvalsprema Izraelcite onaka kako πto zaslu-æuvale? Bi nemalo nadeæ za niv.

18

©to e so tebe? Ako Bog se odne-suva sprema tebe kako πtozasluæuvaπ, ne ¿e ima nadeæ zatebe, bidej¿i s¡ πto ti zasluæu-vaπ e kazna za tvojata neposlu-πnost.

Namesto toa, Bog vo Negovataqubov go ispratil Negoviotedinstven Sin, Gospod IsusHristos, Koj ja zel tvojata kaznakoga umrel na krstot. PoradiHristovata smrt i voskresenies¡ πto se bara od tebe e da sesvrtiπ od tvoite grevovi i soceloto svoe srce da Mu veruvaπna Gospod Isus.

Izraelcite izneverile da Mu veruvaat, nosepak Bog obrnal vnimanie na molbite naMojsej i rekol:

ProËitaj Broevi 14:20.

"Im proπtavam, na tvojot zbor."

Bog nemalo da gi uniπti Izraelcite, no ohkolku mnogu tie zagubile poradi toa πtoizneverile da veruvaat!

Otstrani ja dopolnitelnata slika i figurata

ML37. Dodaj gi figurite ML1≠4 i ML29≠32 (Mojsej i

Izraelcite).

Bog rekol, "Bidej¿i tie ja vidoa mojata slavai Ëudata i sepak ne posluπaa i Me ispitaa,tie nema da ja vidat Hanaanskata zemja. SamoHalev i Joπua ¿e æiveat vo Hanaan. Lueto¿e æiveat vo pustinata Ëetirieset godini.Site koi imaat dvaeset godini i koi sepostari, koi krevaa vreva protiv mene, ¿eumrat vo divinata."

©to ¿e se sluËi so tebe ako ne Muveruvaπ na Gospod Isus da bidetvoj Spasitel? Ti verojatno ¿eimaπ mnogu prijateli, ti nema datreba da se sooËiπ so kakvi biloprovokacii v uËiliπte i ¿emoæeπ da æiveeπ samo za da siugodiπ sebesi. ©to ¿e zagubiπ?Ti nema da imaπ prostuvawe za

tvojot grev, ti nema da go imaπBog, Svetiot Duh da æivee votebe, ti nema da imaπ nov æivot,i ti nikogaπ nema da vlezeπ nanebo.

Koga lueto gi sluπnale Boæjite zborovi tiebile taæni. Utredenta rano nautro tie zapo-Ënale da go napuπtaat logorot.

"Kade odite?" Mojsej praπal.

"Znaeme deka zgreπivme. Nie sme na naπiotpat za Hanaan," tie odgovorile. Dali ¿enauËat nekogaπ?

Mojsej niv gi predupredil, "Vie ne ja poslu-πavte Boæjata zapoved. Bog nema da odi so vas.÷e ja zagubite bitkata so lueto od Hanaan."

No Izraelcite otiπle preku planinite konHanaan. Amalikcite i Hanaancite koi æiv-eele na planinite gi napadnale i mnozinabile ubieni.

Kako kogo si ti? Dali si kakodesette izviduvaËi, premnoguuplaπen da mu veruvaπ na GospodIsus so svojot æivot? Dali seplaπiπ deka hristijanskiotæivot bi bil premnogu teæok?

Bidi kako Joπua i Halev! Tiemoæele da gi vidat problemite,no znaele deka Bog bil dovolnomo¿en da se presmeta so niv.

÷e poveruvaπ li vo Gospod IsusHristos da te spasi i da ti ja dadesilata da se sooËiπ so kakvibilo poteπkotii koi ti seispreËuvaat na tvojot pat?

"...Bog e moe spasenie, se nadevam,ne se bojam ve¿e" (Isaija 12:2a).

Detalno razgleduvawe

(Pogledaj gi predlozite za uËitelite nastranica 16.)

Yil poveruvala vo Gospod Isus Hristos dabide Spasitel i Gospod na nejziniot æivot.Nejziniot uËitel vo klubot Dobra Vest bilvoshiten i navistina ‹ pomognal na YilposoËuvaj¿i ‹ mesta od Biblijata za Ëitawei ohrabruvaj¿i ja da im kaæe na drugite dekataa bila hristijanka.

Yil zapoËnala da im kaæuva na nejzinitedrugarki deka na uËiliπte ‹ bilo dobro.

CVN

CVN

CVN

19

©to rekle Halev i Joπua? ("Da trgnemene dvoumej¿i se i da ja zazememe, zaπtomoæeme da ja pokorime!")

©to rekle drugite deset izviduvaËi? ("Nemoæeme da odime protiv onoj narod, zaπtoe posilen od nas.")

Zoπto Halev i Joπua bile tolku sigurni?(Tie znaele deka moæat da Mu veruvaat naGospod.)

Kogo go posluπale Izraelcite? (Dese-ttemina izviduvaËi.)

Kako Bog gi kaznil Izraelcite poradinivniot nedostig na vera vo Nego? (Tie ¿elutale vo divinata za Ëetirieset godini.Site koi bile dvaeset godini i pove¿e, koimrmorele protiv Bog, ¿e umrele vo divi-nata.)

©to ¿e se sluËelo so Joπua i Halev? (Tie¿e vlezele vo vetenata zemja.)

©to veli Isaija 12:2a? ("...Bog e moe spa-senie, se nadevam, ne se bojam ve¿e.")

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

Vsuπnost taa otkrila deka edna od niv bilahristijanka, no se plaπela da mu kaæe nekomu.

Dvete devojËiwa otiπle na detski sostanokkade πto se prouËuvala Biblijata, πto goorganizirale od nekoi od uËitelite. Bilodobro da se sretnat so drugi hristijani i dabidat pouËuvani od Biblijata.

Eden den eden uËitel ja praπal Yil dali bilav crkva. Koga Yil rekla deka ne bila, uËi-telot ja pokanil da dojde vo onaa kade πto tojodel.

Yil sakala da odi, no bila uplaπena. Bi ‹trebalo dozvola od nejzinite roditeli, adosega taa im nemala kaæano deka bila hri-stijanka!

Majka ‹ i tatko ‹ nemale vreme za Bog. Ne imbilo po volja da ‹ dozvoluvaat na Yil da odivo klubot Dobra Vest i ja predupredile, "Ne-moj tolku seriozno da se zafa¿aπ so oviereligiozni raboti!"

©to bi kaæale tie sega? Dali bi ‹ zabranileda odi vo klubot Dobra Vest? ©to bi bilopak so detskite sostanoci? ©to so nejzinitedrugarËiwa koi bile hristijani? Yil bilamnogu uplaπena!

Diskutiraj so decata. Obidi se da izvleËeπ od niv:

1. Potrebno e da se moli za nejzinite roditeli.

2. Da se seti deka Bog kontrolira s¡ i deka niπto ne

e preteπko za Nego.

3. Da Mu veruva na Bog za hrabrosta da zboruva.

4. Da pokaæe so svojot æivot deka go qubi Gospod.

Povtoruvawe

Koi dobri raboti Bog im gi kaæal naIzraelcite deka ¿e gi imat vo novatazemja? (Mnogu hrana ≠ ovoπje, zelenËuk,itn.)

Zoπto Bog mu kaæal na Mojsej da naznaËiizviduvaËi da odat vo zemjata Hanaan?(Izraelcite se plaπele od vleguvaweto vozemjata.)

Kolku izviduvaËi bile izbrani?(Dvanaeset).

©to donesle izviduvaËite od Hanaan?(Smokvi, kalinki, grozje.)

©to kaæale izviduvaËite za gradovite iza lueto vo Hanaan? (Golemi gradoviopkruæeni so xidovi; mnogu silni lue.)

20

»etvrta lekcija

Mojsej greπi protiv Bog

Predlozi za uËitelite

Ovaa lekcija sodræi mnogu pouËuvawe zaspasenoto dete. Bog, vo Negovata qubov,moæeπ ova dobro da go iskoristiπ za da giubediπ nespasenite deca. Sepak bi bilodobro da imaπ pouËuvawe posebno za niv vodrug del od programata vo klubot "DobraVest". Zoπto da ne koristiπ pesni koi imaatjasna evangelska nasoka?

Bibliski tekst

Broevi 20

Centralna vistina

»uvaj se od neprijatelot.

Primena

Satanata e neprijatelot nasite Boæji Ëeda. Ti treba seko-gaπ da si podgotven za nego-vite napadi.

Vizuelni pomagala

� Figuri ML2-6, ML21, ML28 i ML37-44� Planinska zadnina� Svetiliπte i oblak� Karpa od dopolnitelnite sliki� Voda od dopolnitelnite sliki

Stih za uËewe napamet

"...Onoj Koj e vo vas, pogolem e od onoj koj e vosvetot" (1 Jovan 4:4b).

Pregled na lekcijata

Voved

"Dali nekogaπ ste vrtele krugovi?"

Razvoj na nastanite

Boæjite lue se nazad na mestoto kadeπto bile pred Ëetirieset godini.

CVS

Nema voda, lueto se æalele. CVS

Mojsej se moli. Bog go upatuva πto dapravi.

Mojsej gi sobira lueto zaedno. Mojsejim zboruva vo lutina. CVS (SSR)

Mojsej ja udira karpata, toj ne go poslu≠πuva Bog. CVS

Bog vadi voda od karpata. CVS

Kulminacija

Boæjata kazna vrz Mojsej i Aron.

ZakluËok

Bidi sekogaπ podgotven. Zapomni deka Go-spod Isus Koj prestojuva vo tebe preku Nego-viot Sveti Duh, e pogolem od Satanata koj evo svetot.

Lekcija

Dali nekogaπ si vrtel krugovi? Moæebitatko ti te odvel na proπetka vo πumata ivie malku ste se zagubile. Ti veliπ, "Mislamdeka treba da odime po onoj pat." Tatko tiveli, "Ne, ovaa e vistinskata pateka." Ponekoe vreme zavrπuvate na istoto mesto i s¡uπte ste zagubeni!

Postavi gi figurite ML2≠3 i ML38≠40.

(Izraelcite i planinskata zadnina).

Ako vi kaæam deka Izraelcite talkale vodivinata Ëetirieset godini i sega bile voKadeπ Barnea, na granicata so Hanaan, isto-to mesto kade πto bile pred Ëetirieset godi-ni, πto bi pomislil? Sigurno se zagubile!Tie talkale vrtej¿i krugovi!

Pa, tie sigurno ne se zagubile, bidej¿i Gospodgi vodel niv. Kako?

Dozvoli im na decata da odgovorat.

(Ognen stolb i oblak.)

Zoπto Bog gi vodel vrtej¿i gi okolu divina-ta? Potseti se πto se sluËi pred Ëetiriesetgodini? Eve nekolku potsetnici.

Za spasenideca:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

21

Postavi gi zborovite potsetnici na

flanelografskata tabla i ohrabri gi decata da

kaæat πto se sluËilo - nakratko.

Lueto od Izrael bile uplaπeni od luetovo Hanaan. Tie ne sfatile deka bile podnapad na eden daleku posilen neprijatel ≠Satanata ≠ koj ne sakal tie da Mu veruvaat naBog. Kamo tie sekogaπ da bile podgotveni zatoj neprijatel i da Mu veruvale na Gospoddeka ¿e im donese pobeda nad lueto od Hanaan,kako πto im vetil.

Bog gi kaznil niv. Site koi mrmorele i sepobunile protiv Bog umrele vo divinata.Novata generacija Izraelci, sega vozrasni,bile nazad na granicite so Hanaan. Sigurnotie nauËile da Mu veruvaat na Gospod i seko-gaπ da bidat podgotveni za neprijatelot,avolot.

MomËiwa i devojËiwa koi ste hri-stijani, koga ¿e se svrtite odvaπite grevovi i poveruvate voGospod Isus kako vaπ Spasitel,vie stanuvate Boæji Ëeda. Vie nemu pripaate na Satanata, noËuvajte se! Toj e Boæji neprijateli vaπ. Toj e mnogu opasen i ¿e jaiskoristi sekoja moænost da vespreËi da go pravite ona πto mue ugodno na Gospod. Sluπneteπto veli Biblijata.

ProËitajte 1 Petar 5:8

"... Bdejte; vaπiot protivnik, avolot, obiko-luva kako lav πto rika, baraj¿i nekogo da pro-golta."

Zastani tuka. Dodaj gi figurite ML21 i ML28

(Mojsej i Aron).

O, da bevme izumrele koga i naπite bra¿azaginaa pred Gospod! Zoπto go dovedovteGospodovoto opπtestvo vo pustinava, za da

izumreme tuka i nie i naπiot dobitok? Zoπton¡ izvedovte od Egipet, za da n¡ dovedete vonezgodnovo mesto; mesto vo koe nema ni æito,ni smokvi, ni grozje, ni kalinki? Nema ni vodaza piewe!"

Koj gi kaæal ovie zborovi? Moæete li da pove-ruvate deka toa bile lueto od Izrael? Sigu-rno koga videle πto se sluËilo so nivniteroditeli bi im bilo strav da mrmorat i danegoduvaat! Sigurno tie nauËile deka moæatda Mu veruvaat na Gospod deka ¿e se griæi zaniv. Za vreme na tie Ëetirieset godini vodivinata dali ogladnele ili oæednele? Ne.Znaete li deka za vreme na site tie godininivnite obuvki i obleki nikogaπ ne im izve-tnele? I pokraj seto toa tie go pravele onaπto nivnite roditeli pravele. Mu dozvolu-vale na nivniot neprijatel, avolot, da bidepo negova volja i da ne Mu veruvaat na Bog.

Ako si edno od Boæjite Ëeda,togaπ nauËi od greπkite πto ginapravile lueto od Izrael.Dodeka Ëitaπ za drugi lue odBiblijata, uËi od nivnite æivoti.Sluπaj sovet od postari hristi-jani kako πto se tvoite uËiteliod Nedelnoto uËiliπte i vodaËi-te od klubot Dobra Vest. UËi odniv. NauËi da Mu veruvaπ na Bogi sekogaπ da bideπ podgotven zatvojot neprijatel, avolot.

©to napravil Mojsej vo minatoto kogaIzraelcite negoduvale?

Ohrabri gi decata da odgovorat.

(Se molel.)

Otstrani gi site figuri. Postavi gi figurite

ML37 i ML41 (Mojsej i Aron), svetiliπteto i

dopolnitelnite sliki.

Ovojpat ne beπe poinaku. Pred svetili-πteto, Mojsej Mu se molel na Bog. Gospod Murekol na Mojsej, "Ti i Aron soberete gi sitelue. ReËete ‹ na karpata za da Ëujat site lue.Voda ¿e poteËe od karpata. Dajte im voda nalueto i na nivniot dobitok."

12

10

2

Joπua

HalevHanaan

40IzviduvaËi

CVS

CVS

22

©to trebaπe Mojsej da ‹ napravi na karpata?

Dozvoli im na decata da odgovorat.

(Da ‹ reËe na karpata.)

Mojsej i Aron gi sobrale site lue pred karpa-ta kako πto rekol Bog. Sega Mojsej bil mnogulut.

Otstrani gi site figuri i dopolnitelnite sliki.

Dodaj ja karpata od dopolnitelnite sliki i

figurite ML5, ML38 i ML42 (Mojsej, Aron i

Izraelcite).

MomËiwa i devojËiwa, vnimava-jte na lutinata (gnevot). MnoguËesto koga sme luti, gubime kon-trola i Satanata n¡ tera da zgre-πime.

Vo Biblijata Ëitame deka Bogbil lut, no Bog ne greπi. Nie istotaka Ëitame deka i Gospod Isusse lutel (gnevel), no Toj ne napra-vil grev. Dali Ëuvstvuvaπ luti-na? Dali tvoite roditeli tizabranile da odiπ nekade ili dapraviπ neπto so tvoite drugar-Ëiwa? Razmisli! Dali e pravilnoda se lutiπ koga tvoite roditelipostapuvaat od qubov i griæakon tebe? Bog veli, "Deca, bideteim posluπni na svoite roditeli"(Efeπanite 6:1). Vnimavaj! Sata-nata saka da si Mu neposluπen naBog so toa πto loπo ¿e se odnesu-vaπ sprema majka ti i tatko ti.

Dali mu se lutiπ na tvojotuËitel bidej¿i nastojuva povtornoda ja izrabotiπ domaπnatarabota? Razmisli! Dali e vo redda se lutiπ? Dali vloæi dovolnotrud vo taa mala rabota?Vnimavaj! Ne dozvoluvaj Satanatada te predizvika da imaπ loπodnos sprema tvojot uËitel.Moæebi se lutiπ bidej¿i nekojna kogo si mu veruval straπno teizneveril. Bidi podgotven! Sata-nata moæebi ¿e te iskuπuva da

napraviπ neπto za da ja povrediπtaa liËnost. ©to veli Bog?

ProËitaj Efeπanite 4:32.

"... bidete qubezni eden kon drug,Ëuvstvitelni, proπtavaj¿i sieden na drug, kako πto i Bog viprosti vam vo Hristos."

Moæebi si misliπ, "Nikogaπnema da zaboravam πto taa napravidodeka sum æiv!" Bidi podgotven!Ne dozvoluvaj mu na Satanata date natera da zgreπiπ. Bog veli,"Gnevete se, no ne greπete! Son-ceto da ne zajde vo vaπiot gnev, ine davajte mu mesto na avolot!"(Efeπanite 4:26 ≠27). Pobaraj odBog sila da prostiπ i zaboraviπ.

Moæebi bi ti bilo od pomoπ darazgovaraπ za ona πto te luti.Ako sakaπ da zboruvaπ so mene,dojdi na krajot od Ëasot. Jas ¿ebidam vo predniot del od sobata.

Mojsej trebal sekogaπ da bide podgotven.Kolku verno i trpelivo Mojsej gi vodel Izrael-cite. Sepak, avolot nikogaπ ne gi ostava namira site Boæji Ëeda. Ne e vaæno kolku starili mlad hristijanin si ti. Satanata ¿e seobide da te natera da zgreπiπ protiv Gospod.Mojsej beπe tolku lut i sigurno Izraelcitemu zadale mnogu priËini da se Ëuvstvuva taka,no sluπnete gi negovite zborovi.

"»ujte sega, buntovnici! Dali sakate da viizvadime voda od karpata?" Mojsej ja podignalrakata i udril so æezolot dvapati vo karpata!

Dali Mojsej postapil kako πto rekol Bog?Ne.

Dali odnesuvaweto i zborovite na Mojsej Muoddale Ëest na Bog? Ne.

Moæel li Mojsej da si gi povrati nazadkaæanite zborovi? Ne.

Mojsej prestanal da vnimava na Satanata, ivo negoviot gnev (lutina) toj zgreπil protivGospod.

Ako ti ili jas mu kaæeme neπtobolno ili loπo na nekogo kogasme luti, ja vrπime voljata naSatanata i Go razoËaruvame Bog.Moæeme da ‹ se izvinime naliËnosta, moæeme da pobarame odBog da ni prosti, no ne moæemeda ja popravime πtetata.

CVS

SSR

CVS

23

Bog rekol, "Vie ne Mi veruvavte. Ne ‹ odd-adovte Ëest na Mojata svetost pred lueto.Sega vie nema da gi vovedete niv vo zemjataHanaan." Bog ¿e imenuva nov vodaË za lueto.Sigurno na Mojsej mu padnalo mnogu æal.

Bog isto taka rekol, "Zemi go brat ti Aron inegoviot sin Eleazar, pa izvedi gi na gorataOr. SobleËi mu ja na Arona negovata oblekai obleËi go vo nea negoviot sin Eleazar. Aron¿e umre na gorata."

Otstrani gi figurite ML6 i ML43-44

(Mojsej, Aron i Eleazar).

MomËe ili devojËe koe si hristijanin, bidisekogaπ podgotven. Jakov 4:7 veli, "PokoreteMu se na Boga; a protivstavete mu se na avoloti toj ¿e pobegne od vas." Zapomnete dekaGospod Isus Koj æivee vo vas preku NegoviotSvet Duh e pogolem od Satanata koj e vo svetot.

Povtoruvawe

Ukrasete edno hartieno ¿ese so razliËnioblici i boi na "da" i "ne" zapiπani na ¿ese-to. Koga ¿e se postavuvaat praπawata togaπdeteto mora da odgovori so "da" ili "ne". Dajpoeni za sekoe toËno "da" ili "ne" i dopolni-telni poeni za toËno odgovoreno "zoπto".Davaj nagradi od ¿eseto za sekoj toËen odgo-vor.

Izraelcite æiveele vo divinata 40godini. (Da. Zoπto: tie gi videle Boæj-ite Ëuda, no izneverile da Mu veruvaat.Site vozrasni lue trebalo da umrat vopustinata, a novata generacija da odi voHanaan.)

Izrael trebal sekogaπ da bide podgo-tven za poopasniot neprijatel otkolkulueto koi æiveele vo Hanaan. (Da.Zoπto: Satanata bil nivniot neprija-tel.)

Novata Izraelska generacija nauËilada Mu veruva na Gospod. (Ne. Zoπto:koga imalo nedostig od voda tie nego-duvale isto kako πto pravele i nivniteroditeli.)

Mojsej sekogaπ gi znael vistinskiteodgovori za problemite na Izraelcite.(Ne. Zoπto: Mojsej sekogaπ zboruval soBog koga lueto negoduvale bidej¿i tojznael deka Bog moæel da im pomogne.)

Koga si hristijanin ti ne treba da segriæiπ za Satanata. (Ne. Zoπto: Bibli-jata n¡ predupreduva vo 1Petar 5:8

Dodaj voda od dopolnitelnite sliki.

Mojsej vo svojata lutina Mu bil neposluπenna Bog, no kolku milostiv e Gospod! Toj dal vodaod karpata. Kristalno, Ëista voda potekla iimalo dovolno za site lue i za nivniot dobi-tok.

Moæebi si misliπ deka ako Mojsej potkle-knal, kakva nadeæ imaπ ti protiv Satanata!Da, naπiot neprijatel e silen, posilen odsekoj od nas, no sluπni πto veli Bog.

ProËitaj 1 Jovan 4:4b.

"...Onoj Koj e vo vas, pogolem e od onoj koj e vosvetot."

Otstrani gi dopolnitelnite sliki i figurite ML5

i ML42 (Mojsej i Aron).

MomËiwa i devojËiwa, vie imateneprijatel koj e posilen od vas,no naπiot Bog e semo¿en. Nikojne e posilen ili pomo¿en odGospod. Koga Gospod Isus Hristosumre na krstot, Toj go poraziavolot. Dokaz na Negovata pobedae voskresenieto. Isus e æiv!Satanata e porazen, toj e na stra-nata na gubitnicite. Ako si Hri-stijanin ti si na stranata napobednicite, no nemoj da presta-neπ da vnimavaπ. –avolot jazagubil vojnata, no toj ¿e se boriprotiv Boæjite Ëeda s¡ dodekaGospod Isus povtorno ne se vratina ovaa zemja.

©to bi im se sluËilo na Mojsej i Aron?

Postavi gi figurite ML2≠4, ML6 i ML43≠44

(Izraelcite, Mojsej, Aron i Eleazar).

CVS

1.

2.

3.

4.

5.

24

"...bdejte: vaπiot protivnik, avolot,obikoluva kako lav πto rika, baraj¿inekogo da progolta.")

Mojsej trebalo sekogaπ da bide podgo-tven protiv Satanata. (Da. Zoπto:Satanata ne gi ostava na mira siteBoæji Ëeda. Bez razlika kolku si starili kolku si mlad.)

Trebalo li Mojsej da ja udri karpata?(Ne. Zoπto: bidej¿i Bog mu kaæal samoda ‹ prozbori na karpata i da go vidiNegovoto Ëudo kako ¿e izvadi voda odkarpata.)

Nie treba da zavisime od Gospod Isusda ni pomogne da se borime protiv naπi-ot neprijatel. (Da. Zoπto: Biblijataveli, "Onoj koj e vo vas e pogolem od onojkoj e vo svetot.")

Mojsej nemalo da gi vodi Izraelcite vozemjata Hanaan. (Da. Zoπto: ova bilBoæjiot sud na Mojsej bidej¿i toj mu bilneposluπen na Bog.)

6.

7.

8.

9.

25

Petta lekcija

Bronzena zmija

Predlozi za uËitelite

PouËuvaj gi stihovite za uËewe napametpo Bibliskata lekcija, taka πto decata¿e ja imaat Ëueno zadninata na stihovitei pomalku ¿e baraat objasnuvawe zazmijata vo divinata. Ova ¿e ostavipove¿e vreme da zboruvate za toa πtoznaËi da veruvaπ vo Gospod Isus.

Iskoristi go vremeto za pouËuvawe nastih napamet da im staviπ do znaewena zainteresiranite deca deka ti si imna raspolagawe da gi sovetuvaπ. Moæeπda kaæeπ neπto kako ova, "Moæebinikogaπ ne si poveruval vo GospodIsus Hristos, i sega navistina sakaπ,no ne si siguren πto da napraviπ. Akosakaπ da razgovaraπ so mene za ova, jas¿e stojam napred (ili odredi nekoe drugomesto) koga ¿e zavrπi sostanokot. Timoæeπ da dojdeπ kaj mene i jas ¿e tipokaæam od Biblijata kako moæeπ dase spasiπ."

Bibliski tekst

Broevi 21:1≠9, 16≠18Jovan 3:1≠16

Centralna vistina

Poveruvaj vo Gospod Isus i ¿e se spasiπ.

Primena

Ti treba da se svrtiπ odtvojot grev kon Gospod IsusHristos. Gledaj na Nego. Toje tvojata edinstvena nadeæ.

Vizuelni pomagala

� Figuri ML1≠4 i ML45≠52� Planinska scena po izbor

Stih za uËewe napamet

"I kako πto Mojsej ja podigna zmijata vopustinata, taka treba da bide izdignat Sinot»oveËki, ta sekoj koj veruva vo Nego da imaveËen æivot" (Jovan 3:14≠15).

Pregled na lekcijata

Voved

"Pomoπ!" "Oh, ne!" "Pomognete ni!"

Razvoj na nastanite

Otrovni zmii vo Izraelskiot logor.

Bog gi ispratil zmiite. Zoπto?

Boæjata dobrina kon Izrael. CVN

Patuvawe okolu Edom.

Izraelskiot bunt protiv Bog.CVSN

Bog go kaznuva Izrael. CVN

Lueto baraat od Mojsej da se moli zaniv. CVN

Bog mu nareduva na Mojsej da napravibronzena zmija. CVN

Kulminacija

Onie koi gledaat vo zmijata se spaseni.CVN

ZakluËok

÷e trgneπ li po Boæjiot pat denes? Poglednivo Gospod Isus Hristos, veruvaj vo Nego soceloto tvoe srce.

Lekcija

"Pomoπ!" "Oh, ne!" "Pomognete ni!" "Ve mo-lime pomognete ni!"

Uæasni izvici i piskotnici moæele da se Ëujatnasekade vo logorot na Izraelcite.

"Otstranete gi!"

"Oh, ne! Kasnat sum! Pomognete mi!"

©to s¡ se sluËilo?

Postavi gi figurite ML45≠51 (Izraelcite i

zmiite).

1.

2.

Za nespasenideca:

2.

3.

4.

1.

5.

6.

7.

8.

26

Imalo zmii, smrtonosno otrovni zmii vologorot. Lue bile kasnuvani, lue umirale.Od kade doπle ovie zmii? Zoπto tie odednaπgo napadnale logorot? Sluπni πto veliBiblijata.

ProËitaj Broevi 21:6

"Togaπ Gospod isprati luti zmii protivnarodot; tie gi kasnuvaa, taka πto izumre mnogunarod od Izrael."

Gospod gi ispratil ovie zmii! Zoπto?

Otstrani gi figurite.

Povtorno i povtorno Bog ja pokaæuval Nego-vata mo¿ i Negovata qubov kon Izraelcite.Moæeπ li da mi dadeπ nekoi primeri?

IzvleËi odgovori od decata.

(Osloboduvawe od Egipet; otvorawe na Crve-noto More; obezbeduvawe hrana, obleka, voda.)

Kako se odnesuvale Izraelcite sprema seto toaπto Gospod go napravil za niv? Edno vreme¿e bidat blagodarni, no πtom ¿e imalo drugproblem ili poteπkotija tie stenkale inegoduvale protiv Mojsej i Aron. Pravej¿igo toa tie vistinski negoduvale protiv Bog.Tie greπele.

©to e so tebe i so mene? Pomislina seto ona πto Gospod go napravilza nas (ni obezbedil obleka, domo-vi, semejstva, itn.). Site tie sepodaroci od Bog. Dali sme blago-darni ili ima pati koga zvuËimekako Izraelcite?

A koga e vreme za jadewe? "Oh,mamo, ne toa pak! Znaeπ deka nesakam manya! Sakam pleskavicai kompirËiwa veËerva." ZvuËi lipoznato? Majka ti potroπilavreme da podgotvi hranlivi jade-wa za tebe, a s¡ πto ti praviπ ebunt. Dali takvoto odnesuvawe evo red ili e pogreπno? Pogreπnoe, toa e grev. Sluπni πto veliBoæjoto Slovo.

ProËitaj 1 Soluncite 5:18a.

"Blagodarete za s¡..."

©to e pak so letniot odmor?Moæebi majka ti i tatko ti teodvele na more vo prikolka. "Ovae zdodevno, zoπto ne moæeme daodime nekade kade πto epovozbudlivo? Moite drugari ¿e

odat vo Diznilend ≠ ne e daleku!"Dali toa go kaæuvaπ? Dali ta-kvoto odnesuvawe sprema majkati i tatko ti Mu e ugodno na Bog?Ne, toa e loπo, grev e.

Moæebi najposle nie ne smetolku porazliËni od Izraelcite!Tie greπele protiv Bog, isto kakoπto sme pravele jas i ti.

Postavi gi figurite ML2≠4 ( Izraelcite ).

Teπko bilo patuvaweto niz divinata. Dodekaja zaobikoluvale Edomskata zemja uæasnipesoËni buri gi udirale v lice, toplinatakoja præela im gi suπela grlata za voda. Dalitie si mislele, "Zoπto morame da odime po ovojpat? Pokratko e da se odi niz Edomskata zemja."

Neodamna tie gi porazile nekoi od svoiteneprijateli i taka verojatno si mislele dekaEdomskiot car i negovata vojska ne im pret-stavuvale seriozna zakana.

Tie trebalo da se setat deka toa bil GospodKoj im donesol pobeda i deka Gospod bil onojKoj gi vodel okolu Edom, πto bilo podobrootkolku niz nego.

Moæete li da pogodite πto bilo slednotoπto se sluËilo?

Dodaj ja figurata ML1 (Mojsej)

"Zoπto n¡ izvedovte od Egipet?"

"Nema voda."

"Ni se zgadi ova bedno jadewe."

Kako moæele da go kaæat toa? Bog obezbedilmana za niv. Bez nejze tie ¿e umrele. Kakomoæele gaden da go nareËat podarokot koj Bogim go dal?

CVN

27

Ima duri i pogolem podarok kojBog ni go dal nam. Dali znaeteπto e toa?

ProËitaj Jovan 3:16a.

"Zaπto Bog tolku go zasaka sve-tot, πto Go dade Svojot Edino-roden Sin..."

Bog go dal ovoj najdragocen od sitepodaroci, Negoviot Sin, da bidenaπ Spasitel za nie da moæemeda æiveeme. Bez Gospod Isus binemale nadeæ, bidej¿i naπitegrevovi ¿e n¡ odvojat od Bogzasekogaπ.

©to veliπ za Boæjiot podarok?Se nadevam deka ima takvi koivelat, "Ti blagodaram ... o, tiblagodaram Gospode za Isus,"bidej¿i ti veruvaπ vo Nego kakoSpasitel i Gospod na tvojot æi-vot.

Se plaπam deka moæebi ima nekoiod vas kako lueto od Izrael. Nego sakate Boæjiot pat za vaπiotævot, ne go sakate Gospod Isus zavaπ Spasitel.

Koga ja otfrlaπ Boæjata dobrinakon tebe, ti greπiπ protiv Nego,isto kako πto i decata od Izraelpravele.

Napravi pauza. Otstrani gi figurite ML1≠4.

Postavi gi figurite ML45≠51 (Izraelcite i

zmiite).

Zvucite vo Izraelskiot logor odednaπ seizmenile. Namesto stenkawa i negoduvawa, sesluπale uæasni izvici. Zmii se protnuvalenasekade. Ova bila Boæjata kazna vrz Nego-viot narod poradi nivniot grev. Biblijata nikaæuva deka Bog e qubov, qubezen i trpeliv.Biblijata isto taka ni zboruva za Bog deka esvet i praveden. Toj nema da pomine prekugrevot.

Gospod bil tolku dobar i trpeliv so lueto

od Izrael, a sepak tie se pobunuvale protivNego, i Bog gi kaznil.

Vnimavajte momËiwa i devojËiwa,vie ste isto taka vo stravotnaopasnost ako se bunite protiv Go-spod. Bog vo Svojata qubov napra-vil pat za da moæeπ ti da æiveeπ.Negoviot Sin e toj pat. Sovrπen-iot, bezgreπen Gospod IsusHristos ja zede kaznata πto ti jazasluæuvaπ za tvojot grev. Tojumrel za da moæat da æiveat oniekoi veruvaat vo Nego. Toj e tvojataedinstvena nadeæ. Nemoj damisliπ deka Bog ¿e mu progledana tvojot grev, deka ti ¿e moæeπda prodolæiπ da æiveeπ nanaËin na kojπto sakaπ i deka toane e vaæno. Bog, Koj go kaznil Svo-jot narod vo divinata, ¿e gi kaznii onie koi go otfrlaat Negoviotpat za spasenie i prodolæuvaatvo svojot grev.

Izraelcite sfatile deka ona πto im se slu-Ëuvalo nim bilo zaradi toa πto se pobunileprotiv Gospod i tie povikale kon Mojsej.

Dodaj ja figurata ML1 (Mojsej).

"Zgreπivme!"

"Pobaraj od Gospod da gi otstrani zmiite!"

Dali nekogaπ si Mu kaæal na Bog,"Zgreπiv, te molam prosti mi"?

Ako znaeπ deka si vinoven otiodiπ protiv Boæjite patiπta,krπej¿i gi Negovite zakoni, sorabotite πto gi praviπ i kaæu-vaπ i duri i misliπ, togaπ ti epotrebno Negovoto prostuvawe.

Dali Bog bi obrnal vnimanie naMojseevite molbi vo ime naizraelskiot narod? Da, Bog gisluπnal i Toj mu kaæal na Mojsejπto da napravi, taka πto oniekoi bile kasnati od zmii moæele

CVN

CVN

CVSN

28

da bidat spaseni. Izgledalo mno-gu Ëudno!

Gospod rekol, "Napravi zmija od bronza. Sta-vi ja na stolb vo pustinata i onie koi ¿e bidatkasnati od zmija, ¿e ostanat æivi ako pogle-dnat vo bronzenata zmija."

Mnogu, mnogu, mnogu godini podocna edenËovek po ime Nikodim doπol kaj Gospod Isus.Toj sakal da znae kako moæe da se spasi. Tojne bil kasnat od zmija, no kako i sekoj od nasmu bil neposluπen na Bog. Toj zgreπil i mubilo potrebno da se spasi od kaznata πto jazasluæuval negoviot grev.

Sluπnete πto rekol Gospod Isus.

ProËitaj Jovan 3:14≠15.

"I kako πto Mojsej ja podigna zmijata vopustinata, taka treba da bide izdignat Sinot»ovekov, ta sekoj koj veruva vo Nego da imaveËen æivot."

Koga Gospod mu naredil na Mojsejda podigne bronzena zmija vopustinata, taka πto onie koi ¿epoglednat vo nea ¿e bidat spaseniod smrt, Toj dal edna prekrasnaslika na Negoviot plan da gi spasimaæite i æenite i momËiwata idevojËiwata od nivniot grev.Negoviot dragocen Sin, GospodIsus Hristos trebal da bideizdignat na krst. EdinstveniotKoj nemal grev trebalo da stradavo agonija na toj nemilosrden krstnamesto nas. Prekrasnata dobravest e deka Hristos platil za siotnaπ grev preku Negovata smrt, ina tretiot den Toj voskresnal odgrobot. Isus e æiv denes, i πtomu kaæal na Nikodim?

"Sekoj (toa znaËi i ti) koj veruvavo Nego da ne zagine, tuku da imaveËen æivot."

Mojsej go posluπal Gospod. Napravil bro-nzena zmija, ja stavil na stolb, i ja postavil vopustinata. I πto napravile lueto od Izra-el?

Postavi ja figurata ML52 (stolbot so zmijata).

Dali nekoi rekle, "Ne denes, moæebi drugpat¿e poglednam vo zmijata?"

Dali drugi pak rekle, "Poglednete vo zmijatana stolbot? Nikogaπ! ©to toa ¿e promeni?"

Ne znam baπ dali imalo takvi lue. Sigurnonikoj ne bil tolku glup!

Si pretstavuvam deka onie koi bile kasnatisfatile deka Bog im dal naËin za da moæatda se spasat i deka ova bila nivnata edinstvenanadeæ.

Moæebi prijatelite ili nekoj od semejstvotoim pomagale, no tie znaele deka trebalo samoda stignat do mestoto kade πto moæele dapoglednat vo zmijata na stolbot i da bidatspaseni.

MomËiwa i devojËiwa, ako stesfatile deka ste zgreπile protivBog i deka vi e potrebno da sespasite, togaπ ne odloæuvajte.Dojdete na Boæjiot pat denes,tokmu sega. Poglednete vo GospodIsus Hristos, veruvajte vo Negoso celoto svoe srce, samo Toj moæeda ve spasi. Setete se na Isuso-vite zborovi:

"I kako πto Mojsej ja podignazmijata vo pustinata, taka trebada bide izdignat Sinot »ovekov,ta sekoj koj veruva vo Nego da imaveËen æivot." ( Jovan 3:14≠15 ).

Povtoruvawe

Koi se nekoi od rabotite za koiIzraelcite trebalo da Mu blagodaratna Bog? (za vremeto koga Bog im davalvoda od karpata, Negovoto prisustvo vooblakot, Boæjoto Slovo na dvete kameniploËi, zaπtitata od neprijatelite,vetuvaweto za dobrata zemja.)

Za πto moæeπ da Mu blagodariπ naBog? (Oblekata, domovite, semejstvata,

CVN

CVN

1.

2.

29

Biblijata, Negoviot Sin.)

Kako Izraelcite zgreπile protiv Bog?(Tie se pobunile.)

©to rekle za lebot πto Bog im go obe-zbeduval? ("Ni se zgadi ova bedno jade-we.")

Koga se buniπ, πto praviπ? (Greπiπ.)

Kako Bog gi kazni Izraelcite? (Otro-vni zmii go napadnale logorot, mnogulue bile kasnati.)

©to vikale Izraelcite kon Mojsej?("Zgreπivme! Pobaraj od Bog da gi ots-trani zmiite!")

Kakvi upatstva mu dade Gospod naMojsej? (Napravi bronzena zmija. Stavija na stolb vo pustinata i onie koi bilekasnati od zmija trebalo da poglednatvo bronzenata zmija i ¿e ostanele æivi.)

Kako bila zmijata pretslika na ona πtotrebalo da Mu se sluËi na Gospod Isus?(Toj trebalo da bide izdignat na krst,za da moæeme nie da se spasime.)

©to treba da napraviπ za da se spasiπ?(Pogledni vo Gospod Isus. Veruvaj voNego so celoto tvoe srce.)

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

30

©esta lekcija

Mojsej i preobrazuvaweto

Predlozi za uËitelite

PouËuvaj ja πestata lekcija ponapred vo tvo-jata programa. Pridræuvaj se na ova za vremena slaveweto, fokusiraj¿i se na Boæjata do-brina.

Izberi pesni koi zboruvaat za Boæjatadobrina.

Koristi posteri ili fotografii za daprikaæeπ nekoj dokaz na Boæjata dobri-na ≠ pr. edna slika koja ja prikaæuvaubavinata na sozdanieto, fotografiiod semejstva, itn. Potseti gi decata dekanajgolemiot dokaz za Boæjata dobrinae Negoviot dar za spasenie preku GospodIsus Hristos.

Odvoj vreme za molitva. Ohrabri gidecata da iskaæuvaat molitvi so ednareËenica, slavej¿i Go i blagodarej¿iMu na Bog za Negovata dobrina spremaniv.

Obezbedi im na decata mali tetratkikoi gi sodræat vetuvawata koi se razgle-dani vo lekcijata, πto ja pokaæuvaatBoæjata dobrina. Po izbor, dokolkuvremeto dozvoluva napravi go ova vo klu-bot Dobra Vest. Ohrabri gi decata dagi dodadat vetuvawata koi samite ¿e gipronajdat vo nivnoto liËno tivko vreme.

Bibliski tekst

Broevi 27:12≠23Vtorozakonie 31:1≠8, 11≠12Vtorozakonie 34Luka 9:28≠36

Centralna vistina

Bog e dobar.

Primena

Bog vo Negovata dobrina go dalSvojot Sin za tebe. Ti treba daveruvaπ vo Nego.

Prepoznaj ja Boæjata dobrinakon tebe. Toj ti dal tebe hri-stijanski vodaËi, Negovitevetuvawa, Nebo, itn.

Vizuelni pomagala

� Figuri ML1≠2, ML6, ML26, ML37≠38 iML53≠61

� Svetiliπteto i oblakot od dopolnitelnitesliki

� Planinska pozadina po izbor

Stih za uËewe napamet

"Zaπto Gospod e dobar, Negovata milost edoveka" (Psalm 100:5a).

Pregled na lekcijata

Voved

"»etirieset godini pominale otkako luetood Izrael go napuπtile Egipet..."

Razvoj na nastanite

Boæjata dobrina kon Izrael za vreme naËetiriesette godini vo divinata.

Mojsej se moli za vodaË na narodot.

Bog mu kaæuva na Mojsej da go naznaËiJoπua. CVS

Boæjite vetuvawa za lueto od Izraeli za Joπua. CVS

Mojsej se kaËuva na planinata Nevo ija gleda vetenata zemja.

Mojsej umira. CVSN

Gospod Isus gi odveduva Petar, Jakov iJovan na planinata da se moli.

Kulminacija

Gospod Isus e preobrazen. Mojsej i Ilija sepojavuvaat i zboruvaat so Nego. CVSN

UËenicite se probuduvaat. Petar saka da napra-vi tri πatori.

ZakluËok

Oblak gi zasenuva niv. Bog zboruva.

Lekcija

»etirieset godini izminale otkako lueto odIzrael go napuπtile Egipet. Toa e dolgo vre-me, mnogu podolgo otkolku πto si æiveel ti!Mnogu podolgo otkolku πto mnogumina od va-πite majki i tatkovci æiveele dosega! Zavreme na site tie godini Bog nikogaπ ne go

1.

2.

3.

4.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Za nespasenideca:

Za spasenideca:

31

izneveril Negoviot narod. Povtorno ipovtorno Izraelcite gledale deka nivniotBog bil dobar.

Praπaj gi decata za primeri.

Mojsej æiveel pove¿e od Ëetirieset godini.Moæeπ li da mu gi presmetaπ godinite? Tojpominal Ëetirieset godini vo Egipet, Ëetiri-eset vo Mediam i Ëetirieset vo divinata.

Postavi ja figurata ML1 (Mojsej).

Mojsej znael deka toj nikogaπ nema da vleze vozemjata koja Bog ja vetil na Izrael. Zoπto?

Ohrabri gi decata da odgovorat.

Toj znael deka naskoro ¿e umre i bil zagriæenza Izraelcite. ©to ¿e im se sluËelo bez vodaË?Mojsej se molel:

Zameni ja figura ML1 so ML37 (Mojsej) pred

svetiliπteto i oblakot od dopolnitelnite sliki.

"Izberi vodaË za tvojot narod. Na tvojot narodmu e potreben nekoj da go vodi, kako πto pasti-rot go vodi svoeto stado."

Zameni ja figurata ML37 so ML1≠2 i ML38

(Mojsej i Izraelcite).

Bog mu odgovoril na Mojsej, "Odvedi go Joπuapred Eleazar i pred celiot narod. Kaæi muna Joπua, 'Bog te izbra tebe da gi vodiπ lue-to.' Koga Izraelcite ¿e te Ëujat, tie ¿e mu bidatposluπni na Joπua."

Kolku e dobar Bog. I pokraj golem broj patikoga lueto od Izrael Mu bile neposluπni ise buntuvale protiv Nego, Bog gi qubel i Tojimal vodaË za niv.

Dodaj gi figurite ML26 i ML53 (Joπua i Eleazar).

Isto kako πto na Izraelcite imtrebalo nekoj da gi vodi po Bo-æjite patiπta, istoto e potrebnoi za momËiwata i devojËiwatakoi se Hristijani denes. Potre-bni ti se lue koi ¿e ti pomognatda go zapoznaeπ Boæjiot pat votvojot æivot.

Seti se, ti imaπ neprijatel kojsaka da odiπ po loπiot pat. Sata-nata ima mnogu naËini so koi seobiduva da te zastrani od Boæjiotplan za tvojot æivot. Toj moæe dakoristi televiziski programi,vesnici, duri i tvoi prijateli zada te ohrabri da razmisluvaπ ipraviπ raboti koi ne se poBoæja volja.

Bog Koj e tolku dobar, ti dal voda-Ëi. UËitelite vo Nedelnoto uËi-liπte, propovednicite, misio-nerite i uËitelite vo klubotDobra Vest moæat da ti pomognatvo hristijanskiot æivot. Sluπajgo ona πto tie go kaæuvaat, obrnivnimanie na nivniot sovet, sledigo nivniot primer.

©to znaeπ ti za Joπua?

Dozvoli im na decata da odgovorat.

Joπua ¿e bide dobar vodaË. Sluπni gi zboro-vite πto Bog mu gi dal na Mojsej za lueto.

ProËitaj Vtorozakonie 31:6

"Ohrabrete se i bidete reπitelni! Ne bojtese i ne plaπete se od niv (lueto od Hanaan)!Ta Samiot Gospod, tvojot Bog, doaa so tebe; ne¿e te napuπti nitu ¿e te ostavi."

Togaπ Mojsej Mu go kaæal Boæjoto Slovo naJoπua.

ProËitaj Vtorozakonie 31:7≠8.

"Ohrabri se i bidi reπitelen! Zaπto ti ¿e

CVS

32

odiπ so ovoj narod vo zemjata za koja Gospodim se zakolna na nivnite tatkovci, deka ¿eim ja dade; ti ¿e im ja razdeliπ vo nasledstvo.Samiot Gospod vrvi pred tebe; Toj ¿e bide sotebe; ne ¿e ispuπti nitu ¿e te ostavi. Ne bojse i ne treperi!"

Kolku dobar beπe Bog πto im gi dade oviezborovi na vetuvawe i ohrabruvawe za Joπuai narodot.

Kolku dobar e Bog kon NegoviteËeda denes. Dodeka go ËitameNegovoto Slovo, Biblijata,otkrivame mnogu vetuvawa. Ajdeda pogledneme nekoi.

So pogolemite deca koristi igraso koja samite ¿e moæat da gi naj-dat slednive stihovi. Ako grupatati e sostavena od pomali deca,ilustriraj nekoi od stihovitesoodvetno.

Jovan 3:36a

"Koj veruva vo Sinot, ima veËenæivot..."

Jovan 10:27≠28

"Moite ovci go sluπaat Mojotglas, Jas gi poznavam i tie odat pomene. Jas im davam veËen æivot inikogaπ nema da zaginat i nikojnema da gi otme od Mojata raka."

Psalm 32:8

"÷e te uËam, ¿e ti go pokaæam pa-tot po koj treba da odiπ, ¿e te so-vetuvam, Moeto oko ¿e bdee nadtebe."

Evreite 13:5b

"Nikogaπ nema da te napuπtam,nitu ¿e te zaboravam."

Razmislete za decata koi se hristijani

vo vaπata grupa. Vo koi oblasti im e

potrebno ohrabruvawe? Moæebi misliπ

deka sakaπ da koristiπ drugi stihovi

koi ¿e bidat poprimenlivi za nivnite

potrebi.

Kolku e dobar Bog sprema nas! Kolku dobar bilBog sprema lueto od Izrael! Kolku dobarbil Bog sprema Mojsej!

Mojsej gi potsetil lueto da go slavat Bog ida Mu bidat posluπni, i potoa gi napuπtilza da se iskaËi sam na planinata Nevo.

Otstrani ja figurata ML1. Dodaj ja figurata ML6

(Mojsej).

Od planinata Bog mu ja pokaæal na Mojsejprekrasnata hanaanska zemja od sever do jug,od istok do zapad. Neli Bog bil dobar πtomu dozvolil na Mojsej da ja vidi zemjata tojden!

Mojsej nikogaπ ne slegol od planinata. Tojumrel na planinata Nevo. Koj go pogrebalMojsej? Biblijata ni kaæuva deka nemalo Ëovekso nego, no samiot Bog go pogrebal Mojsej!(Vtorozakonie 34:6.)

Mojsej nikogaπ ne vlegol vo hanaanskatazemja, no Mojsej e na Nebo kade πto e daleku,daleku podobro otkolku vo koja bilo zemja vosvetot.

Ako go poznavaπ Gospod Isus zasvoj Spasitel, dali te raduva daznaeπ deka Bog podgotvuva tamumesto za tebe. Sluπni πto rekolGospod Isus.

ProËitaj Jovan 14:2

"Vo Domot na Mojot Tatko imamnogu mesta za æiveewe; ako nebeπe taka, Jas ¿e vi kaæev. Odamda vi prigotvam mesto."

Moæebi ne si radosen. Moæebise plaπiπ, bidej¿i ne go pozna-vaπ Gospod Isus kako svoj Spasi-tel. Seti se na vetuvawata za koiprethodno razmisluvavme. Sese¿avaπ li πto veli Jovan 3:36a?

"Koj veruva vo Sinot, ima veËenæivot..."

Nie ne zasluæuvame niπto od Bog,osven Negovata kazna za naπiotgrev. Vo svojata dobrina Bog napra-vil pat za da moæe da ni bideprosteno i mene i tebe. GospodIsus Hristos, Boæjiot bezgreπenSin, platil za naπiot grev soNegoviot æivot. Denes, sega, ovojmoment, ako se potpreπ na Nego

CVS

CVS

CVN

33

so celoto svoe srce, Boæjotovetuvawe e deka ti ¿e imaπ veËenæivot.

Mnogu, mnogu stotici godini po smrtta naMojsej, Gospod Isus zel so sebe trojca od Nego-vite uËenici ≠ Petar, Jakov i Jovan ≠ gore naplaninata da se moli. No nabrgu uËenicitezaspale.

Otstrani gi site figuri. Postavi gi figurite

ML54 ≠ 57 (Isus i zaspanite uËenici).

Dodeka Isus se molel Negovoto lice svetelokako sonceto! Negovata obleka bleskala vosvetlina! Izgledalo kako slavata koja Toj jaimal na Nebo, sega da bila na zemjata.

Otstrani ja figurata ML54. Dodaj gi figurite

ML58 ≠ 60 (Isus, Mojsej i Ilija).

Odednaπ Mojsej zaedno so Ilija, eden drugËovek koj bil na Nebo so Bog, zastanal so Isusna planinata. Kade bile tie? Vo Hanaanskatazemja! Kakva posebna Ëest imal Mojsej da bideso Isus, Boæjiot Sin, vo vetenata zemja! Kolkudobar e Bog!

Tamu na planinata Mojsej i Ilija bile privi-legirani da zboruvaat so Gospod Isus za najva-æniot nastan πto koga da bilo trebalo da sesluËi. ©to bilo toa? Tie zboruvale za smrttana Gospod Isus Hristos na krstot.

Neli e prekrasno! Bog, Sinot, gonapuπtil Neboto i doπol naovoj svet da strada i umre kakokriminalec na eden nemilosrdenRimski krst za greπnici kakoIzraelcite, kako tebe, kako mene!Bidej¿i Toj umrel i voskresnal,grevot, Satanata i smrtta bile

porazeni. Poradi Negovata smrtnie moæeme da se spasime. BezNegovata smrt ne bi imalo nadeæ,samo sigurnost za kazna na naπiotgrev.

Moæebi ti navistina sakaπ dapobaraπ od Gospod Isus da te spa-si, no ne si siguren za nekoi rabo-ti. ÷e mi bide milo da ti pomognamod Biblijata. Dojdi da zboruvaπso mene koga ¿e zavrπi Ëasot. Jas¿e stojam kraj masata (ili oznaËinekoe drugo zgodno mesto).

Kolku dobar bil Bog sprema Moj-sej, πtom moæel da bide so GospodIsus na planinata. Dali prepo-znavaπ kolku dobar bil Bog kontebe? Ti ja imaπ privilegijatada gi Ëueπ site ovie prekrasnivistini od Biblijata. Ima mili-oni vo svetot koi ne znaat niπtoza Isus!

Dodeka Mojsej i Ilija bile na zaminuvawe,trojcata uËenici se razbudile.

Otstrani ja figurata ML55 (zaspanite uËenici).

Dodaj ja figurata ML61 (razbudenite uËenici.)

Zamislete si ja nivnata iznenadenost i strav!Petar, neznaej¿i πto da kaæe, praπal dali¿e moæe da postavi tri πatori na planinata≠ eden za Isus, eden za Mojsej, eden za Ilija.No odednaπ oblak gi zasenil i Bog prozborelod oblakot, "Ovoj e Mojot vozquben Sin. Negosluπajte Go!"

Otstrani gi figurite ML59 i ML60

( Mojsej i Ilija ).

Koga oblakot isËeznal, uËenicite go videlesamo Gospod Isus. Kolku dobar bil Bog konniv πtom tie trebalo da vidat i Ëujat vakviprekrasni raboti. Naπiot Bog e dobar!

Psalm 100:5 "Zaπto Gospod e dobar; Negovatamilost e doveka."

CVSN

SSR

34

Povtoruvawe

Na πaren plakat (poster), koj ti sluæi kakotabla, napravi dva vertikalni stolba od poπest blokovi. Na dnoto od sekoj stolb napiπi"Egipet". Na vrvot od sekoj stolb napiπi goimeto "Doma". Podeli ja grupata vo dva tima.©tom deteto od bilo koj tim toËno go odgovo-ri praπaweto, toj ¿e se pridviæi od "Egipet"kon "doma". Koristi dve igliËki vo oblik naznamenca kako odbeleæuvaËi. Timot koj prv¿e stigne "doma", pobeduva.

Kolku vreme lueto od Izrael pominalevo divinata? (»etirieset godini.)

Kolku godini bil Mojsej koga tie sti-gnale do granicite na vetenata zemja?(120 godini.)

Zoπto Bog mu kaæal na Mojsej deka tojne moæe da odi vo Hanaan? (Mojsej Mubil neposluπen na Bog so toa πto udrilvo karpata.)

©to pobaral Mojsej od Gospod da imdade na lueto od Izrael? (Nov vodaË.)

Kogo Bog izbral za taa zadaËa? (Joπua.)

Zoπto na momËiwata i devojËiwata koise hristijani im se potrebni vodaËi?(Da gi pouËuvaat i da im go pokaæatBoæjiot pat za nivnite æivoti.)

Dopolni ja ovaa reËenica: "....... se ibidi ......... ." Od vtorozakonie 31:7.(Ohrabri, odluËen.)

Dopolni ja ovaa reËenica: "SamiotGospod vrvi pred tebe; Toj ¿e bide sotebe; ne ¿e te .................. nitu ¿e te................ ." Od vtorozakonie 31:8.(Ispuπti, ostavi.)

©to Mojsej imaπe moænost da vidi odplaninata Nevo? (Vetenata zemja.)

©to beπe posebno za smrtta na Mojsej?(Bog go pogreba nego).

Koj se pojavil so Gospod Isus pri Nego-voto preobrazuvawe na planinata?(Mojsej i Ilija.)

Mojsej i Ilija zboruvale so Gospod Isusza Negovata smrt. Zoπto bila tolkuvaæna Negovata smrt? (Samo preku Nego-vata smrt, nie moæeme da se spasime.)

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

35

Primeroci za doplnitelnite sliki

Izmeri i fotokopiraj gi primerocite (πemite) da odgovaraat so goleminata na tvojataflanelografska tabla, a potoa precrtaj gi na flanel.

Karpa kako dopolnitelna slika ≠ Prvata i Ëetvrtata lekcija

Voda kako dopolnitelna slika ≠ Prvata i Ëetvrtata lekcija

36

Primeroci za doplnitelnite sliki

Ognen oblak ≠ dopolnitelna slika ≠ Prvata lekcija

Oblak vo bura ≠ dopolnitelna slika ≠ Prvata lekcija

Ovoj primerok (πema) moæe da se koristi taka πto oblakot vo bura vo Prvata i vtorata lekcijai ogneniot oblak vo Prvata lekcija, bojadisajte gi sekoj od niv soodvetno.

Svetiliπte i oblak ≠ dopolnitelni sliki ≠ Tretata, Ëetvrtata i πestata lekcija.