MOŽNOSTI ZA IZRABO BIOMASE KOT ALTERNATIVNEGA VIRA … · biomasa uskladiš čena son čna energija, ki jo lahko pretvorimo v druge oblike energije – predvsem za pridobivanje toplotne

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov

MOŽNOSTI ZA IZRABO BIOMASE KOT ALTERNATIVNEGA VIRA TOPLOTNE

ENERGIJE V SLOVENIJI

Mentor: red. prof. dr. Drago Vuk Kandidat: Simon Enci

Kranj, januar 2010

ZAHVALA Za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju, red. prof. dr. Dragu Vuku. Za jezikovni pregled teksta se zahvaljujem lektorici Miji Pilko, prof. SLJ.

POVZETEK Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj je njena pokritost z gozdom več kot 57 %, ob dejstvu, da je v zadnjih letih posek dreves v gozdovih bistveno manjši od prirastka. Zaloge lesa se zato iz leta v leto povečujejo. Les je v Sloveniji in predvsem na slovenskem podeželju tradicionalno pomemben vir energije in predstavlja enega najpomembnejših obnovljivih virov. Trenutna raba je opredeljena z zastarelo tehnologijo priprave lesa, slabimi izkoristki kurilnih naprav, neustreznimi emisijskimi vrednostmi in nekonkurenčnimi cenami pridobljene energije ter zahteva prenovo sistema ogrevanja. Priprava lesne biomase zahteva čas, znanje, tehnologijo in organizacijo. Uporaba lesne biomase v Sloveniji je zaradi nenehnega povečevanja cen fosilnih goriv ter razvoja sodobnih kurilnih naprav z velikimi izkoristki in ugodnim vplivom na okolje vedno bolj zanimiva. Biomasa je pomemben energetski dejavnik, saj je v svojem najširšem pomenu četrti energijski vir v svetu. Ogrevanje na lesno biomaso ni samo star način ogrevanja, ampak je tudi moderen, učinkovit in okolju prijazen vir energije. Velika izbira oblik lesnih goriv se uporablja v različnih vrstah in tehnologijah ogrevanja. Ohranitev tradicije, socialnoekonomski pomen energetske samooskrbe ter potencialni vplivi na skladnejši razvoj so dejavniki, ki še posebej poudarjajo pomen lesnega kuriva. Sodobni pristop pridelovanja, predelave in rabe lesne biomase v energetske namene zagotavljajo velike izkoristke, majhne emisije škodljivih plinov in popolno avtomatizacijo, kar odpira nova delovna mesta, daje nove možnosti zaslužka ter ugodno vpliva na slovensko gospodarstvo. Raba lesne biomase kot dosegljivega obnovljivega energetskega vira ima v Sloveniji nedvomno svojo prihodnost. Vzroki rabe lesne biomase so v zahtevah EU, nujnosti povečanja samooskrbe z energijo, ohranjanju poseljenosti in spodbujanju razvoja podeželja, preprečevanju nebrzdanega zaraščanja kmetijskih površin, povečanju izkoriščanja drobne lesne biomase in lesnih ostankov, intenziviranju gojitvenih del v gozdovih ter spodbujanju gospodarne rabe gozdov tudi manjših lastnikov. Ob morebitnem nadaljevanju trenda naraščanja cen fosilnih goriv bo lesna biomasa postala še privlačnejši energetski vir. KLJUČNE BESEDE

– lesna biomasa – lesni odpadki – kmetijske površine – obnovljivi viri energije

ZUSAMMENFASSUNG Slowenien ist einer der waldreichsten Staaten Europas, beträgt doch die Waldfläche mehr als 57%, bei der Tatsache, dass in den letzten Jahren die Abholzung in den Wäldern um ein Wesentliches geringer war als der Zuwachs der Bäume. Der Holzbestand wächst demnach von Jahr zu Jahr. Das Holz ist in Slowenien, vor allem auf dem Land, eine traditionell wichtige Energiequelle und zählt zu den wichtigsten erneuerbaren Energien. Die momentane Verwendung wird bestimmt durch veraltete Technologien der Holzverarbeitung, durch schlechte Nutzleistung von Heizanlagen, durch nicht entsprechende Emissionswerte sowie durch nicht wettbewerbsfähige Preise der gewonnenen Energie und fordert eine Erneuerung des Heizsystems. Die Herstellung von Holz-Biomasse erfordert Zeit, Technologie- sowie Organisationswissen. Die Verwendung der Holz-Biomasse findet in Slowenien aufgrund der ständigen Teuerungen von fossilen Brennstoffen, wegen der Entwicklung von zeitgemäßen Heizanlagen mit hohem Nutzeffekt und umweltfreundlichem Einfluss immer mehr an Bedeutung. Die Biomasse ist ein wichtiger Energiefaktor, da man sie im weitesten Sinne als vierte Energiequelle der Welt bezeichnen könnte. Das Heizen mit Biomasse ist nicht nur eine alte Form des Heizens, sondern gleichzeitig auch eine moderne, wirksame und umweltfreundliche Energiequelle. Eine große Auswahl von Holzbrennstoffen wird in den verschiedenen Arten und Technologien des Heizens verwendet. Die Erhaltung der Tradition, die sozialökonomische Bedeutung der energetischen Selbstversorgung und die potentiellen Einflüsse auf die harmonische Entwicklung sind Faktoren, die insbesondere die Bedeutung des Heizmateriales Holz hervorheben. Die derzeitigen Verfahren der Herstellung, Verarbeitung und Verwendung von Holz-Biomasse für Energiezwecke sichern große Nutzung, kleine Schadstoffemissionen und vollkommene Automatisierung, was neue Arbeitsplätze schafft, neue Verdienstmöglichkeiten ermöglicht und positiv auf die slowenische Wirtschaft einwirkt. Die Nutzung von Biomasse als greifbare, erneuerungsfähige Energiequelle hat in Slowenien zweifellos ihre Zukunft. Gründe für die Verwendung von Biomasse findet man in den Forderungen der EU, die notwendige Erhöhung der Selbstversorgung mit Energie, die Erhaltung der Bevölkerungszahlen und die Förderung der Entwicklung auf dem Land, die Vermeidung von unkontrollierbarem Zuwachsen landwirtschaftlicher Nutzflächen, die Erhöhung der Nutzung von Schwachholz-Biomasse und Holzabfällen, die Intensivierung der Aufbauarbeit in den Wäldern sowie die Förderung effizienter Nutzung von Wäldern auch von kleineren Besitzern. Bei Fortsetzung des Teuerungstrends fossiler Brennstoffe wird die Holz-Biomasse möglicherweise eine noch attraktivere Energiequelle werden! SCHLÜSSELWORTE

– Holzbiomasse – Holzabfälle – Ackerland – erneuerbare Energiequellen

Kazalo 1 UVOD....................................................................................................................... 1

1.1 NAMEN............................................................................................................. 2 1.2 CILJI .................................................................................................................. 2

2 PRIKAZ SEDANJEGA STANJA............................................................................ 3 2.1 TRENUTNA RABA LESNE BIOMASE V SLOVENIJI ................................ 3

2.1.1 RABA LESNE BIOMASE V GOSPODINJSTVIH .................................. 3 2.1.2 RABA LESNE BIOMASE V VEČJIH BIOMASNIH SISTEMIH ........... 4

2.2 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE ......................................... 4 2.2.1 POVRŠINA GOZDOV............................................................................... 4 2.2.2 POSEGI V GOZDOVE .............................................................................. 5

2.3 ZALOGE LESA ................................................................................................ 7 2.4 PRIRASTEK LESA........................................................................................... 8 2.5 REALIZIRAN LETNO NAČRTOVAN GOZDNI POSEK ............................. 9

2.5.1 POSEK PO VRSTAH POSEKA .............................................................. 10 2.6 ENERGETSKA OSKRBA REPUBLIKE SLOVENIJE V PRETEKLEM OBDOBJU............................................................................................................. 11

2.6.1 ENERGETSKA BILANCA PRIMARNE ENERGIJE ............................ 11 2.6.2 ENERGETSKA BILANCA KONČNE ENERGIJE ................................ 12 2.6.3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE.............................................................. 14 2.6.4 PROIZVODNJA TOPLOTE .................................................................... 14

2.7 LES ZA KURJAVO IZ GOZDNE PROIZVODNJE...................................... 15 2.7.1 DELEŽ LESA ZA KURJAVO V CELOTNI SEČNJI............................. 16

2.8 BIOMASA IZ KMETIJSEGA SEKTORJA.................................................... 17 2.8.1 ENERGIJSKE RASTLINE ...................................................................... 17 2.8.2 OSTANKI................................................................................................. 18 2.8.3 OMEJITVE BIOMASE............................................................................ 18

2.9 SOCIALNOEKONOMSKI IN OKOLJSKI VPLIV RABE LESNE BIOMASE ............................................................................................................. 19

3 PRIKAZ PROBLEMA ........................................................................................... 20 3.1 GOSPODARSKA PROIZVODNJA ............................................................... 21 3.2 HIPOTEZA...................................................................................................... 23

4 MODEL REŠITVE................................................................................................. 24 4.1 NACIONALNI GOZDNI PROGRAM ........................................................... 24 4.2 TEHNOLOŠKA IZHODIŠČA ........................................................................ 24

4.2.1 TEMELJI ZA UPORABO BIOMASE..................................................... 24 4.2.2 LASTNOSTI LESA KOT GORIVA........................................................ 25 4.2.3 TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA LESNE BIOMASE......................... 26 4.2.4 DELOVNE FAZE PRIPRAVE LESNEGA KURIVA IN NJIHOVO NIZANJE V TEHNOLOŠKEM PROCESU ..................................................... 31

4.3 VREDNOTENJE IN REALNA PRIČAKOVANJA....................................... 33 4.4 STROŠKI PRIPRAVE IN RABE LESNE BIOMASE ................................... 33

4.4.2 PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA DEFINIRANIH PO kWh. 36 4.5 MOŽNOST PRIDOBIVANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV IN KREDITOV ........................................................................................................... 38

5 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI ................................................................................ 39 6 VIRI IN LITERATURA......................................................................................... 41 7 PRILOGE................................................................................................................ 43

7.1 KAZALO SLIK ............................................................................................... 43 7.2 KAZALO TABEL ........................................................................................... 43 7.3 KRATICE IN AKRONIMI ............................................................................. 44

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Simon Enci: Možnosti za izrabo biomase kot alternativnega vira toplotne energije v Sloveniji

stran 1

1 UVOD Človek je bil vedno tesno povezan z lesom kot surovino, ki jo je rabil za izdelavo orožja in orodja, kot streho nad glavo, za izdelavo pohištva in pogosto kot vir energije. V zadnjih desetletjih les na številnih področjih rabe (gradbeništvo, energetika) nadomeščajo drugi materiali. V Sloveniji, ki je izrazito gozdnata, se je proces nadomeščanja lesa kot surovine začel kasneje, vendar je v zadnjih dvajsetih letih zelo izrazit. Nadomeščanje lesa v predelovalni industriji in lesa kot vira energije ima več negativnih posledic na okolje in družbo. Na drugi strani pa ima raba lesa kot domačega in okolju prijaznega materiala ter vira energije številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, povečan javni prihodek, zmanjševanje nezaposlenosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večja energetska samooskrbnost, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov. Nekatere posledice so neposredne in zato lažje merljive, večina posledic pa je posrednih (internetni vir 1, 2009). Slovenija razpolaga z velikim naravnim potencialom, ki poleg okoljskih in socialnih funkcij opravlja tudi zadnje čase nekoliko zapostavljeno lesno proizvodno vlogo. Prav v umnem izkoriščanju slednje pa so veliki potenciali lesne biomase. Glede na stanje gozdov, usmeritve in določila gozdnogospodarskih načrtov ter dosedanje gospodarjenje z gozdovi lahko ocenimo trenutni in bodoči potencial lesne biomase iz slovenskih gozdov (internetni vir 2, 2009). Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. Energijsko gledano je biomasa uskladiščena sončna energija, ki jo lahko pretvorimo v druge oblike energije – predvsem za pridobivanje toplotne energije, pa tudi za pridobivanje toplotne in električne energije hkrati (t.i. kogeneracija). Biomaso se lahko pretvori tudi v tekoča in plinska stanja in se jo potem uporablja tudi za gorivo vozil. Energijo, pridobljeno iz biomase, imenujemo bioenergija. Biomasa predstavlja les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske tehnologije. Najbolj znana oblika biomase je lesna biomasa in jo kot vir energije tudi najpogosteje uporabljamo (internetni vir 3, 2009). V skupino lesne biomase uvrščamo:

- les iz gozdov, - les s površin v zaraščanju, - les s kmetijskih in urbanih površin, - lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, - odslužen (neonesnažen) les.

Lesna biomasa predstavlja poleg vodne in sončne energije najpomembnejši obnovljivi vir energije (OVE) v Sloveniji. Povečana raba lesne biomase v modernih individualnih, skupinskih in industrijskih kurilnih napravah za ogrevanje, procesno toploto in proizvodnjo električne energije omogoča izboljšanje zanesljivosti in



stran 2

konkurenčnosti oskrbe z energijo (domači vir) ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (obnovljiv in okolju prijazen vir energije). Žal pa se lesna biomasa v večji meri še vedno izkorišča v konvencionalnih sistemih s starejšimi tehnologijami z nizkim izkoristkom. Zelo postopoma se uveljavljajo sodobnejše tehnologije (internetni vir 4, 2009). 1.1 NAMEN V diplomski nalogi bomo raziskali in analizirali sedanje stanje rabe lesa in lesne biomase, pozornost pa bomo namenili letnemu prirastku slovenskih gozdov ter gospodarjenju s strani lastnikov gozdov. Osnovni namen diplomske naloge je:

- predstaviti sodobno tehnologijo pridobivanja lesne biomase, - spodbuditi lastnike gozdov k ustreznemu gospodarjenju z gozdovi, - predstaviti sodobno in učinkovito rabo lesa v energetske namene.

1.2 CILJI Osnovni cilji diplomske naloge so:

- podati trenutni energetski delež, ki bi ga lahko izkoristili v Sloveniji kot obnovljiv vir energije ob ekonomskem gospodarjenju z gozdovi,

- na podlagi pridobljenih podatkov prikazati povprečne stroške, ki nastanejo pri pridobivanju lesne biomase,

- ugotoviti stroškovno razmerje med vložki in izpleni.



stran 3

2 PRIKAZ SEDANJEGA STANJA 2.1 TRENUTNA RABA LESNE BIOMASE V SLOVENIJI Trenutna raba lesne biomase v Sloveniji je sledeča:

- raba lesne biomase pri individualnih uporabnikih (v gospodinjstvih), - raba lesne biomase v daljinskih sistemih ogrevanja krajev in mikro sistemih, - raba lesne biomase v sistemih za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike, - raba lesne biomase v industriji za proizvodnjo procesne toplote, - raba lesne biomase v javnih zgradbah (internetni vir 5, 2009).

2.1.1 RABA LESNE BIOMASE V GOSPODINJSTVIH

Podatke o trenutni rabi lesne biomase pri individualnih uporabnikih smo dobili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Podatki so bili zbrani v okviru Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002 (v nadaljevanju Popis 2002). V Sloveniji je 777.772 stanovanj (Popis, 2002).

Analiza stanovanj glede na vir ogrevanja kaže, da je 25 % stanovanj v Sloveniji ogrevanih z lesno biomaso kot edinim virom ogrevanja, kar je razvidno s slike1.

Slika1: Stanovanja, glede na vir ogrevanja (SURS, 2002) V popisu prebivalstva leta 1991 je bilo tudi vprašanje o rabi kuriva za ogrevanje. Primerjalna analiza stanja leta 1991 in 2002 kaže na zmanjšanje rabe lesa kot edinega vira, in sicer iz 204.543 stanovanj v letu 1991 na 194.836 stanovanj v letu 2002, kar je za 9.707 stanovanj manj. Skupna površina stanovanj v Sloveniji je bila glede na podatke popisa prebivalstva v letu 2002 58.031.187 m2. Pri analizi ponudnikov in porabnikov lesne biomase imajo pomembno mesto družinske kmetije oz. kmetijska gospodarstva. V letih 2000, 2003 in 2005 so bili v okviru rednih raziskav na SURS-u opravljeni tudi popisi kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji je bilo v času popisa (l. 2000) 86.336 družinskih kmetij, ki so ustrezale kriterijem evropsko primerljivih kmetij. Vsi člani teh kmetij (323.178)



stran 4

sestavljajo kar 16 % celotnega prebivalstva v Sloveniji. Družinske kmetije imajo v rabi skupno 918.908 ha zemljišč, od tega je 43 % gozdov (34 % vseh gozdov v Sloveniji). Skupni posek na teh kmetijah je bil 1.286.868 m³ (povprečno 3,3 m³/ha). Na 47.991 kmetijskih gospodarstvih so v referenčnem letu posekali 731.348 m³ lesa za drva. Večino drv so porabili sami. Po podatkih iz Popisa kmetijskih gospodarstev (SURS, 2000) so le 10 % drv prodali. Trendi iz popisa prebivalstva kažejo na upad rabe lesne biomase za ogrevanje stanovanjskih površin (obdobje 1990–2002). Kljub temu lahko predvidevamo, da bo zaradi dviga cen naftnih derivatov raba lesne biomase za ogrevanje v gospodinjstvih v prihodnosti naraščala (internetni vir 5, 2009).

2.1.2 RABA LESNE BIOMASE V VEČJIH BIOMASNIH SISTEMIH

Med večje biomasne sisteme uvrščamo sisteme daljinskega ogrevanja krajev, sisteme za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike ter sisteme v industriji za proizvodnjo procesne toplote (internetni vir 5, 2009). Skupna poraba lesa je bila v dveh večjih sistemih daljinskega ogrevanja z lesno biomaso nekaj več kot 9.300 t (l. 2003). Preostali manjši daljinski sistemi ogrevanja, kot so Gornji Grad, Preddvor, Logarska dolina, Nazarje, Vransko in Kočevje, pa skupno porabijo nekaj manj kot 80.000 m³ lesne biomase na leto (internetni vir 5, 2009). Po razpoložljivih podatkih je bilo v začetku leta 2004 v Sloveniji 5 sistemov za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote iz biomase. Instalirana električna moč vseh teh 5 obratov je bila skupaj 5,2 MW. Povprečna letna proizvodnja je bila 15,4 GWh električne energije in 190,5 GWh toplote. Večina teh sistemov je v lesnopredelovalni industriji, proizvedena toplota in elektrika pa sta namenjeni predvsem pokrivanju lastnih potreb po energiji (internetni vir 5, 2009). 2.2 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE

2.2.1 POVRŠINA GOZDOV

Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že od leta 1875, ko je bila zabeležena komaj 36 % gozdnatost ozemlja današnje Slovenije. Tudi v zadnjih letih so se odmaknjena in za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča še naprej zaraščala, tako so tudi v letu 2006 z upoštevanjem na novo izdelanih gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot (GGE) zabeležili povečanje površine gozdov. Ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE se je površina slovenskih gozdov povečala za 4.651 ha in znaša 1.173.847 ha. Upoštevajoč aktualno površino gozdov znaša gozdnatost Slovenije 57,9 % (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).



stran 5

Državni gozdovi

Zasebni gozdovi

Drugi gozdovi

Skupaj Območna enota

ha ha ha ha Tolmin 34.079 94.068 16.881 145.028 Bled 24.814 39.872 4.893 69.579 Kranj 10.569 59.977 2.294 72.840 Ljubljana 20.240 121.494 2.320 144.054 Postojna 34.506 43.122 816 78.444 Kočevje 53.231 38.627 752 92.610 Novo mesto 23.408 72.465 1.323 97.196 Brežice 11.183 59.054 798 71.035 Celje 12.036 62.210 921 75.167 Nazarje 11.305 37.492 486 49.283 Slovenj Gradec 15.938 44.289 0 60.227 Maribor 22.684 72.214 1.988 96.886 Murska Sobota 8.957 29.992 492 39.441 Sežana 17.251 64.277 529 82.057

300.201 839.153 34.493 1.173.847 SKUPAJ - ha - % 26 71 3 100 Tabela 1: Površine gozdov v letu 2006 po gozdnogospodarskih območjih (GGO) ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE ter njihova lastniška struktura po gozdnogospodarskih načrtih (ha) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Opomba: Zaradi denacionalizacije se lastništvo gozdov spreminja. Ker so podatki povzeti po gozdnogospodarskih načrtih GGE in so v povprečju stari pet let, trenutno v pogledu lastništva še vedno nekoliko odstopajo od realnega stanja. Državnih gozdov je v resnici še odstotek ali dva manj kot kaže tabela. Najažurnejši podatek o skupni površini gozdov v Sloveniji pa je podatek iz projekta MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Raba zemljišč iz leta 2005, pri katerem aktivno sodeluje tudi ZGS (Zavod za gozdove Slovenije), izkazuje 1.216.815 ha gozdov, kar je 60 % površine Slovenije.

2.2.2 POSEGI V GOZDOVE

V nasprotju s pojavom zaraščanja odmaknjenih in za kmetijsko proizvodnjo manj primernih zemljišč se v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva srečujemo z velikimi pritiski na gozd in gozdni prostor. ZGS je v preteklih letih obravnaval letno od 750 do prek 900 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor. V letu 2006 je bilo tovrstnih vlog 632, evidentirali pa so tudi 504 projektnih pogojev (v letu 2005 420) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Oboje je delno posledica nove zakonodaje o urejanju prostora, ki Zavodu daje pomembna pooblastila na področju presoje ustreznosti posameznih posegov v gozd in gozdni prostor. Presoje pomenijo občutljivo, odgovorno in strokovno zahtevno delo. Menimo, da so dovoljeni posegi sprejemljiv kompromis med nujnostjo posegov in zahtevami gozda oziroma vsega okolja.



stran 6

V letu 2006 so zabeležili 653 posegov v gozdove na skupni površini 240,19 ha, kar je nekoliko več od povprečij preteklih obdobij (povprečje za obdobje 2001–2005 je 205,06 ha, povprečje za obdobje 1995–2000 pa 282,68 ha) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). V strukturi vzrokov za posege v gozdove je bila v letu 2006 na prvem mestu infrastruktura (53,9%), sledijo različni drugi vzroki s 18,6 % ter urbanizacija (16,6%) in rudarstvo (7,4%) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Nezakonitih posegov v gozd in gozdni prostor so v letu 2006 spet zabeležili manj kot leto poprej, in sicer 42 (leta 2005: 64, leta 2004: 86, leta 2003: 104, leta 2002: 111, leta 2001: 179), njihova skupna površina pa je znašala 7,60 ha, kar je razvidno iz tabele 2 (leta 2005: 7,36, leta 2004: 5,83, leta 2003: 52,60, leta 2002: 27,70 ha, leta 2001: 35,05 ha) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).

Namen krčitev Urbanizacija Infrastruktura Kmetijstvo Rudarstvo Energetika Drugo

Skupaj Načini krčitev

ha ha ha ha ha ha ha S soglasjem ZGS

36,79 127,23 5,06 17,64 1,58 44,29 232,59

Nezakonit poseg

3,04 2,25 1,81 0,1 0 0,4 7,60

Skupaj 39,83 129,48 6,87 17,74 1,58 44,69 240,19 Delež - % 16,6 53,9 2,9 7,4 0,7 18,6 100,00

Tabela 2: Krčitve gozdov v letu 2006 po namenu (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).



stran 7

2.3 ZALOGE LESA

Lesna zaloga (m3) Lesna zaloga (m3/ha) GGO Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

Tolmin 8.650.335 23.115.707 31.766.042 59.65 159.39 219.04 Bled 13.810.872 5.057.461 18.868.333 198.49 72.69 271.18 Kranj 15.188.382 8.130.659 23.319.041 208.52 111.63 320.15 Ljubljana 16.023.475 20.502.551 36.526.026 111,23 142.33 253.56 Postojna 10.910.561 9.020.561 19.931.122 139.07 114,98 254.05 Kočevje 12.952.694 14.742.206 27.694.900 139.86 159.19 299.05 Novo mesto

7.474.251 17.241.241 24.715.492 76,90 177.39 254.29

Brežice 3.036.761 15.242.482 18.279.243 42.75 214.58 257.33 Celje 7.548.445 12.875.267 20.423.712 100.43 171.29 271.72 Nazarje 12.004.033 3.773.800 15.777.833 243.57 76.57 320.14 Slovenj Gradec

16.876.053 2.863.434 19.739.487 280.22 47.55 327.77

Maribor 14.088.758 16.026.655 30.115.413 145.41 165.41 310.82 Murska Sobota

2.431.622 6.678.167 9.109.789 61.65 169.32 230.97

Sežana 3.688.963 7.733.495 11.422.458 44.95 94.24 139.19 SKUPAJ 144.685.205 163.003.686 307.688.891 123.26 138.86 262,12

Tabela 3: Letna zaloga gozdov v Sloveniji ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Z upoštevanjem podatkov gozdnogospodarskih načrtov GGE, izdelanih v letu 2006, se je lesna zaloga slovenskih gozdov v absolutnem povečala za 2,29 %, povprečna lesna zaloga na hektar (upoštevajoč na novo zarasle površine) pa za 1,89 % in ob koncu leta 2006 znašata 307.688.891 m3

oziroma 262,12 m3/ha (v letu 2005: 257,26 m3/ha). V t.i. gospodarskih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) je povprečna lesna zaloga v letu 2006 znašala 270,40 m3/ha. Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati, da v tabeli 3 navedeni podatki o lesni zalogi, primerjani z njimi sorodnimi lanskimi podatki, iz metodoloških razlogov ne kažejo resnične spremembe lesne zaloge v preteklem letu. V njih se odražajo 10-letne spremembe lesne zaloge GGE, za katere so bili v preteklem letu izdelani gozdnogospodarski načrti. Ti podatki torej kažejo trend gibanja lesne zaloge gozdov v smislu drsečih sredin s povprečnim petletnim časovnim zamikom. Enako velja za podatke o prirastku v tabeli 4 (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).



stran 8

LESNA ZALOGA (m3/ha)

0

50

100

150

200

250

300

350

Tolm

inBled

Kranj

Ljublja

na

Posto

jna

Kočev

je

Novo

mes

to

Brežic

eCelj

e

Nazar

je

Sloven

j Gra

dec

Mar

ibor

Mur

ska

Sobot

a

Sežan

a

(m3/

ha) Iglavci

Listavci

Skupaj

Slika 2: Zaloge lesa po gozdnogospodarskih enotah v m3/hektar (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).

2.4 PRIRASTEK LESA

Prirastek (m3) Prirastek (m3/ha) GGO

Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

Tolmin 167.751 533.077 700.828 1,16 3,68 4,84

Bled 264.425 108.279 372.704 3,8 1,56 5,36

Kranj 334.851 176.137 510.988 4,6 2,42 7,02

Ljubljana 380.920 492.682 873.602 2,64 3,42 6,06

Postojna 249.230 253.426 502.656 3,18 3,23 6,41

Kočevje 292.816 376.465 669.281 3,16 4,07 7,23

Novo mesto 209.976 451.404 661.380 2,16 4,64 6,8

Brežice 86.628 444.329 530.957 1,22 6,26 7,48

Celje 196.095 332.315 528.410 2,61 4,42 7,03

Nazarje 275.196 103.235 378.431 5,58 2,09 7,67

Slovenj Gradec 383.874 77.930 461.804 6,37 1,29 7,66

Maribor 365.329 473.253 838.582 3,77 4,88 8,65

Murska Sobota 58.632 168.675 227.307 1,49 4,28 5,77

Sežana 130.801 264.291 395.092 1,59 3,22 4,81

SKUPAJ 3.396.524 4.255.498 7.652.022 2,89 3,63 6,52

Tabela 4: Letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).



stran 9

Absolutni letni prirastek se je povečal za 82.982 m3 oziroma za 1,10 % in je v letu 2006 ocenjen na 7.652.022 m3. Tudi povprečni prirastek na hektar je narasel, in sicer za 0,62 % in je ob koncu leta 2006 znašal 6,52 m3/ha (leto poprej 6,48 m3/ha/leto). V t.i. gospodarskih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) je absolutni letni prirastek 7.359.188 m3, povprečni prirastek na hektar pa 6,80 m3/ha (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).

PRIRASTEK LESA (m3/ha)

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Tolm

inBled

Kranj

Ljublja

na

Postojna

Kočev

je

Novo m

esto

Brežic

eCelj

e

Nazarje

Sloven

j Gra

dec

Mar

ibor

Mur

ska

Sobota

Sežana

(m3/

ha

) Iglavci

Listavci

Skupaj

Slika 3: Prirastek lesa po gozdnogospodarskih enotah v m3/hektar (Zavod za gozdove Slovenije, 2007)

2.5 REALIZIRAN LETNO NAČRTOVAN GOZDNI POSEK V letu 2006 je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano za 3.718.263 m3

dreves, od tega 2.242.755 m3

iglavcev (10,3 % več kot v letu 2005) in 1.475.508 m3 listavcev

(22,7 % več kot v letu 2005!). V primerjavi z letom 2005 se je posek povečal za 14,9 % in je bil najvišji v zadnjih petnajstih letih. Posek še naprej zaostaja za možnim posekom po gozdnogospodarskih načrtih. V letu 2006 je dosegel 82 % možnega poseka (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Na ravni Slovenije še vedno ne razpolagamo z neoporečnimi tovrstnimi primerjavami po posameznih oblikah lastništva, saj se podatki o poseku nanašajo na trenutno lastništvo gozda, medtem ko se podatki o možnem poseku nanašajo na lastništvo, kot je bilo v času izdelave posameznih gozdnogospodarskih načrtov. Približni izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno



stran 10

nižje. Razlika med dopuščeno količino poseka po gozdnogospodarskih načrtih GGE in realiziranim posekom v zadnjih letih gre torej izključno na račun zasebnih gozdov. Vzrokov za nerealizirane sečnje v zasebnih gozdovih je več, najpogostejši razlog pa je, zlasti pri sestojih s tanjšim drevjem, premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa. Lastnik gozda se lahko v tem pogledu pač zelo selektivno, od drevesa do drevesa, odloča, kaj bo posekal in česa ne. Višina možnega poseka se je z upoštevanjem v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE povečala za 4,7 % (s 4.316.098 m3

v letu 2005 na 4.516.993 m3 v letu 2006), pri iglavcih za 4,5 % in pri listavcih za 4,8 %. Upoštevajoč podatke o lesni zalogi in prirastku slovenskih gozdov po trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtih, je znašal posek v letu 2006 v odnosu do lesne zaloge 1,20 % (pri iglavcih 1,55 % in pri listavcih 0,90 %), v odnosu do tekočega prirastka pa 48,6 % (pri iglavcih 66,0 % in pri listavcih 34,7 %). Upoštevajoč samo t.i. gospodarske gozdove, je znašal posek v odnosu do lesne zaloge 1,27 % (pri iglavcih 1,62 %, pri listavcih 0,96 %), v odnosu do tekočega prirastka pa 50,5 % (pri iglavcih 68,2 % in pri listavcih 36,2 %) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).

2.5.1 POSEK PO VRSTAH POSEKA

Delež negovalnega poseka se je, po manjšem zmanjšanju v letih 2004 in 2005, v letu 2006 spet povečal, in sicer na 61,5 % (leta 2005: 57,6%, leta 2004: 58,6 %, leta 2003: 62,1, leta 2002: 71,2 %, leta 2001: 73,4 %, leta 2000: 70,9 %, leta 1999: 64,1 %, leta 1998: 64,9 % in leta 1997: 49,1 %), kar je približno enako kot v letu 2003. Relativno nizek delež negovalnega poseka je predvsem posledica nadaljevanja kalamitete smrekovih podlubnikov. Ob tem pa je treba poudariti, da povečanje poseka v letu 2006 ni posledica povečanja sanitarnega poseka, saj je bil ta posek večji le za 12.125 m3

Tudi v letu 2006 so slovenski gozdovi doživljali močno kalamiteto podlubnikov. Zato je bil delež sanitarnega poseka tudi v lanskem letu relativno visok, in sicer 27,3 % od vsega posekanega lesa (leta 2005: 31,3 % leta 2004: 30,1 % in leta 2003: 26,3 %); če upoštevamo še delež posekanega lesa zaradi oslabelosti (med redno sečnjo), pa je ta delež 32,9 % (leta 2005: 37,3 %, leta 2004: 35,7 % in leta 2003: 32,4 %) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).



stran 11

Vrsta sečnje Iglavci Listavci Skupaj

Negovalni 1.059.431 1.228.945 2.288.376 Za obnovo s sadnjo 3.778 14.528 18.306 Sanitarni – izredni poseki 936.207 80.997 1.017.204 Prizadeto drevje 157.065 49.924 206.989 Za gozdno infrastrukturo 30.651 19.510 50.161 Krčitve 32.961 53.286 86.247 Drugo 572 917 1.489 Brez odobritve 22.089 27.402 49.492 SKUPAJ 2.242.755 1.475.508 3.718.263 Tabela 5: Posek v slovenskih gozdovih v letu 2006 po vrstah sečnje v m3(Zavod za gozdove Slovenije, 2007)

2.6 ENERGETSKA OSKRBA REPUBLIKE SLOVENIJE V PRETEKLEM OBDOBJU

2.6.1 ENERGETSKA BILANCA PRIMARNE ENERGIJE

Povprečna letna rast porabe primarne energije v Sloveniji v obdobju od leta 1992 do 2001 je znašala 1,9 %. Največji delež v primarni energetski bilanci v letu 2001 so imela tekoča goriva s 36,5 % in trdna goriva (premog) z 22,3 %. Delež obnovljivih virov energije (OVE) se je delil na hidroenergijo s 4,7 %, les in lesne ostanke s 3,9 %, novi viri (drugi OVE) pa so predstavljali le 0,2 % primarne energetske bilance. Opazen je trend zmanjševanja porabe tekočih goriv po letu 1997 in naraščanje porabe zemeljskega plina. V letih od 1997 do 2001 se je poraba zemeljskega plina povečala za 11 % (sliki 4, 5) (Nacionalni energetski program, 2004).

Slika 4: Poraba primarne energije v RS (Energetske bilance Republike Slovenije).

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Zemeljski plin

Tekoča goriva

Nuklearna energija

Les in lesni odpadki

Trdna goriva

Hidro energija

Pri

mar

na e

nerg

ija

[TJ]



stran 12

1992

29,5%

4,7%

16,8%

33,5%

10,3% 0,2% 5,0%

2001

22,3%

3,9%

19,1%

36,5%

13,3% 0,2% 4,7%

Hidro energija

Trdna goriva

Les in lesni odpadki

Nuklearna energija

Tekoča goriva

Zemeljski plin

Novi viri

Slika 5: Struktura porabe primarne energije v RS v letih 1997 in 2001 (Energetske bilance Republike Slovenije).

2.6.2 ENERGETSKA BILANCA KONČNE ENERGIJE

Povprečna letna rast porabe končne energije v letih od 1992 do 2001 je znašala 2,2 %. Najpomembnejši vzrok rabe energije je vsekakor gospodarska rast, ki je bila v obdobju zadnjih sedmih let povprečno približno 4 % letno. V letu 2001 je znašala poraba končne energije 0,66 GWh. Bistveno se je zmanjšala poraba trdnih goriv, povečala pa poraba tekočih goriv, ki ostajajo z 51-odstotnim deležem najpomembnejši energent. V zadnjih letih je opazen trend hitrejšega naraščanja porabe električne energije (sliki 6, 7) (Nacionalni energetski program, 2004)

Slika 6: Poraba končne energije v RS (Energetske bilance Republike Slovenije).

0 20.000 40.000 60.000 80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

200.000

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Končna

ene

rgij

a [T

J]

Daljinska topota Plinasta goriva Tekoča goriva Trdna goriva Električna energija



stran 13

1992

21,2%

12,8%

45,4%

15,0%

5,3% 0,3%

2001

21,7%

8,2%

50,0%

15,4%

4,4% 0,3%

Električna energija

T rdna goriva

Tekoča goriva

Plinasta goriva

Daljinska topota

Novi viri

Slika 7: Struktura porabe končne energije v RS v letih 1997 in 2001 (Energetske bilance Republike Slovenije).

V tem obdobju se je znatno povečala poraba energije v prometu in v drugi rabi (gospodinjstva, javni in storitveni sektor ter kmetijstvo), medtem ko se je poraba energije v industriji zmanjševala. Posledica tega sta v energetski bilanci za leto 2001 bistveno povečanje deleža prometa (30,8 %) in zmanjšanje deleža industrije (28,5 %).

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

200.000

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Pora

ba k

ončne

ene

gije

[TJ]

Ostala raba

Promet

Industrija

Slika 8: Poraba končne energije po sektorjih v RS (Energetske bilance Republike Slovenije).

Opomba: trdna goriva (premog, koks, les in lesni odpadki), novi viri (geotermalna energija, vetrna energija, solarna energija), plinasta goriva (zemeljski plin, utekočinjen naftni plin).



stran 14

2.6.3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

V primarni energetski bilanci Republike Slovenije v letu 2001 je delež OVE znašal 8,8 %, od tega hidroenergija 4,7 % in biomasa 3,9 %. Energetski bruto potencial slovenskih vodotokov je ocenjen na 19.400 GWh/leto. Tehnično razpoložljivega potenciala je 9.100 GWh/leto, ekonomsko upravičenega pa med 7.000 in 8.500 GWh/leto. Trenutno izkoriščamo 3.970 GWh/leto ali približno 50 % ekonomsko razpoložljivega potenciala (Nacionalni energetski program, 2004). Biomasa (drva in les) oziroma klasično kurjenje lesa v individualnih kuriščih in v industrijskih kotlih za energetske namene predstavlja drugi največji delež OVE v primarni energetski bilanci. V letu 2000 je znašal 3,9 %. Raba lesne biomase v modernih individualnih in skupinskih napravah za ogrevanje in procesno toploto predstavlja tudi enega največjih potencialov za rabo OVE v Sloveniji. Vetrnih elektrarn, priključenih na javno elektroenergetsko omrežje, kljub velikemu interesu investitorjev v Sloveniji zaenkrat še nimamo. Na osnovi dosedanjih meritev vetra in meteoroloških modelov ocenjujejo, da je za izkoriščanje vetrne energije primerno celotno področje Primorske (primernost te regije so potrdile tudi namenske meritve v sklopu programa EU ECOS OUVERTURE) ter del Gorenjske in Notranjske, izključene pa niso tudi lokacije v drugih delih Slovenije (Nacionalni energetski program, 2004). Na področju izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo električne energije je bilo v zadnjih letih v Sloveniji izpeljanih nekaj manjših projektov vgradnje fotovoltaičnih sistemov za lastno otočno napajanje. Večjo rabo sončne energije v Sloveniji trenutno predstavljajo sončni sistemi za ogrevanje sanitarne vode. Po ocenah je vgrajenih približno 80.000 do 100.000 m2 sončnih kolektorjev, kar Slovenijo uvršča na 6. mesto v Evropi po razširjenosti sončnih termalnih sistemov (Nacionalni energetski program, 2004). Vgrajenih je tudi približno 5.000 toplotnih črpalk manjših moči, med katerimi je največ takih, ki ogrevajo vodo ali zrak v gospodinjstvih. Od 1. 1. 2003 dalje za postavitev slednjih ni več potrebno gradbeno dovoljenje (Nacionalni energetski program, 2004). Republika Slovenija razpolaga z 28 naravnimi izviri geotermalne vode in 48 lokacijami z vrtinami. Skupna toplotna moč teh virov je približno 130 MW. Izkorišča se približno 100 MW, pri čemer se proizvede letno približno 400 GWh toplote. Republika Slovenija se s skupno močjo geotermalnih sistemov uvršča na 10. mesto v Evropi, po izkoriščeni toploti na prebivalca pa med najrazvitejše države (Nacionalni energetski program, 2004).

2.6.4 PROIZVODNJA TOPLOTE

Za lokalno energetsko oskrbo je posebej značilna toplota, ki je namenjena ogrevanju. S sistemi daljinskega ogrevanja se pokrije okoli 15 % vseh potreb v državi po ogrevalni toploti. Tekoča goriva so v oskrbi s toploto za široko porabo udeležena s preko 60 %, zemeljski plin pa s približno 18 %. Delež porabe plina je v gospodinjstvih majhen, v industriji pa poraba plina presega delež porabe tekočih goriv.



stran 15

V zadnjem času je izrazito prodiranje zemeljskega plina v lokalno oskrbo z energijo. V treh letih med 1997 in 2000 se je poraba zemeljskega plina v distribucijah več kot podvojila, kar predstavlja 28-odstotno letno rast (Nacionalni energetski program, 2004). Evropska unija je marca 2007 v okviru skupne energetske politike sprejela nov cilj, in sicer 20 % delež OVE v bilanci primarne energije do leta 2020. Slovenija je leta 2005 dosegla 10,5 % delež OVE v primarni bilanci. Prevladuje lesna biomasa, ki predstavlja 53 % (62,6 MWh) vse porabe OVE, hidroenergija pa 38 % (45 MWh). Tako je Slovenija med članicami Evropske unije na relativno visokem sedmem mestu po količini primarne energije, proizvedene iz lesne biomase, na prebivalca. Lesna biomasa se uporablja večinoma za pridobivanje toplote pri končnih porabnikih (95 %), preostalo pa v transformacijah v večjih sistemih (toplarne), od tega le 2,2 % za proizvodnjo električne energije (internetni vir 4, 2009) Povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto na 25 % do leta 2010 oziroma za 14,4 MWh je eden od ciljev Resolucije o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), sprejete v letu 2004. V ReNEP je načrtovano, da bomo ta cilj dosegli predvsem s povečanjem proizvodnje toplote iz lesne biomase, in sicer za 11,2 MWh. Za doseganje tega cilja pa bo treba v obdobju od 2004 do 2010 vsako leto instalirati okoli 1500 kotlov v gospodinjstvih, 50 velikih kotlov in 3 do 5 sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, vgraditi 10.000 m2 sončnih kolektorjev in 500 toplotnih črpalk ter podpreti več projektov za izkoriščanje bioplina in geotermalne energije. Leta 2005 je delež OVE pri oskrbi s toploto znašal 23 % in je bil za 1 % višji v primerjavi z letom 2002 (internetni vir 4, 2009). 2.7 LES ZA KURJAVO IZ GOZDNE PROIZVODNJE Gozdna proizvodnja poteka v vseh razvojnih fazah gozda. Vsak dober gospodar bo za kurjavo uporabljal le tisti del proizvodov gozdne proizvodnje, ki jih na trgu ni mogoče prodati po višji ceni, kot znaša cena lesa za kurjavo. Vsaka razvojna faza ima svoje značilnosti in glede na prisotne drevesne vrste in zasnovo tudi določeno pričakovano strukturo sortimentov. V mladovju, ki združuje mladje, goščo in letvenjak, se s potencialnimi proizvodi srečamo le v letvenjaku, kjer dimenzije posameznih dreves že dosegajo 5–10 cm, včasih tudi 15 cm. Ukrep v letvenjaku imenujemo prvo redčenje. Gre za odstranjevanje tistih osebkov, ki škodujejo najboljšim. Pri izvedbi velja norma – do 5 dni/ha. Pri tem lahko napade do 40 m3 lesa na ha, ki je v celoti primeren za kurjavo. Zaradi visokih stroškov proizvodnje je proizvodnja lesa za kurjavo pogojno sprejemljiva. Če iz prvih redčenj letvenjakov pridobivamo les, lahko pričakujemo, da bo razen redkih fižolovk in rant edini proizvod les za kurjavo in da se za slednje uporabijo cela drevesna debla. V mlajšem drogovnjaku izvajajo drugo in tretje redčenje. Debeline dreves so med 10 in 20 cm, tako da iz posekanega lesa še ne moremo računati na sortimente z višjo vrednostjo. Pri zgornji meji tega razreda se odpirajo možnosti za uvrstitev sicer manjšega dela sortimentov v vrednejše skupine (manj zahtevni gradbeni les, jamski les …), vendar je delež tega odvisen predvsem od dobrega krojenja in uspešne prodaje na trgu. Med iglavci predstavlja alternativo še industrijski les (les za lesne plošče in papir). Primerjalna prednost izvira zgolj iz prodajnih cen. Zaključimo lahko,



stran 16

da iz drugih in tretjih redčenj še zmeraj pridobivamo pretežno les za kurjavo in da za to uporabljamo cela debla. Starejši drogovnjak (20–30 cm) in debeljak (nad 30 cm) sta razvojni fazi gozda, ki sledita v razvoju gozda. Negovalni ukrepi v teh fazah se izvajajo z redčenjem. Po principu izbiralnega redčenja izbiramo najboljša drevesa in jim odstranjujemo konkurente. Najboljšim tako dajemo nov rastni prostor in na njih prenašamo bodoči prirastek. Redčenje ponovimo, ko preostala drevesa s krošnjami zapolnijo razpoložljivi rastni prostor. Drevesa, posekana v redčenih starejših drogovnjakih, že dajejo sortimente, ki so vrednejši od lesa za kurjavo. Odstotek takšnih sortimentov se v debeljakih še poveča. V starejšem drogovnjaku se les za kurjavo izdeluje le iz posameznih slabše kvalitetnih celih dreves, sicer pa le iz drevnine, tanjše od 20 cm. Še bolj je to izrazito v debeljaku. Pomlajenci so tisti gozdni sestoji, ki jih obnavljamo in kjer je glavna skrb vzgojiti kvaliteten novi sestoj. S tem so povezane različne oblike sečenj, ki v gospodarskem smislu prinašajo plačilo za preteklo delo. Sortimenti so tukaj najvrednejši. Les za kurjavo je smotrno izdelovati iz drevnine, tanjše od 20 cm (vrhači in veje debelega drevja, tudi celo slabše kvalitetna drevesa iz spodnjega in srednjega sloja), in nekvalitetnih delov debelejših debel. Takšen način krojenja (določanja mest prežagovanja) in izdelave gozdnih sortimentov pomeni optimiranje pri pokrivanju stroškov gozdne proizvodnje in ustvarjanju dobička. Hkrati pa tudi pomeni, da celotna lesna masa v slovenskih gozdovih oz. njihov tekoči prirastek nista enostavno enaka potencialni količini lesne biomase, primerne za ogrevanje (internetni vir 2, 2009).

2.7.1 DELEŽ LESA ZA KURJAVO V CELOTNI SEČNJI

Ocena lesnih zalog po razvojnih fazah izhaja iz povprečja izločenih reprezentančnih sestojev iz baze opisov gozdov. Vsota lesnih zalog vseh razvojnih faz je usklajena s stanjem zalog po gozdnogospodarskih načrtih iz leta 2006 in znaša 307,7 mio m3. Tudi možni posek je po razvojnih fazah določen na podlagi povprečja načrtovanih ukrepov po posameznih razvojnih fazah. Vsota možnega poseka po razvojnih fazah je usklajena s količino možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih za leto 2006 in znaša 4,5 mio m3/leto. Pri preračunu bruto/neto je upoštevan faktor 0,85 za iglavce in 0,88 za listavce. Delež primernega lesa za kurjavo po razvojnih fazah predstavlja oceno povprečja za razvojno fazo, dejansko pa je lahko od primera do primera večji ali manjši. Na to vplivajo gostota in kakovost dreves v sestoju kakor tudi drevesna sestava (npr. beli gaber in robinija se uporabljata pretežno kot les za kurjavo). Pri izračunu dejanske količine primernega lesa za kurjavo je zraven ocenjenih deležev tega lesa upoštevan tudi faktor bruto/neto, s katerim izločimo vejevje in drugo lesovino do debeline 8 cm. V kolikor bi pri pridobivanju lesa uporabljali tehnologije, s katerimi bi denimo zmleli celotno drevo z vsemi vejicami, faktorja bruto/neto ne bi upoštevali (internetni vir 2, 2009).



stran 17

V količini primernega lesa za kurjavo so z 47 % zastopani iglavci, ki se v današnjih razmerah uporabljajo pretežno v papirni industriji in pri izdelavi plošč. Takšnemu stanju so vzrok ne le nekoliko ugodnejše cene industrijskega lesa, ampak stanje kurišč v individualnih kotlovnicah, kjer je zaradi zastarelih kotlov uporaba iglavcev nepriljubljena. 2.8 BIOMASA IZ KMETIJSEGA SEKTORJA

2.8.1 ENERGIJSKE RASTLINE

Med energijske rastline uvrščamo rastline, katerih produkcija je namenjena izključno energetski izrabi. Pridelava je dovoljena na kmetijskih površinah, ki so bile v okviru EU-programov za opustitev površin ukinjene za proizvodnjo hrane. Ločimo tri koncepte pridelovanja energijskih rastlin: Žitne rastline Celotno nadzemeljsko mladje žitnih rastlin (zrno in slama) se lahko letno požanje ter izrablja za energetske namene. V korist so predvsem zimske vrste žita (npr. zimska pšenica, zimska rž), pri katerih, v primerjavi s poletnimi vrstami, beležimo v prid dolgi vegetacijski dobi višje biomasne pridelke. Pomembne prednosti za pridelovalce so:

- možnost poseganja na poznane in dozorele pridelovalne postopke iz živilske proizvodnje,

- bistvene spremembe v proizvodnem poteku (kolobarjenje, strojna oprema itd.) niso potrebne,

- sočasno s prehrambeno proizvodnjo so investicijske potrebe zelo nizke. Večletne trave V zadnjem času je kot potencialna energijska rastlina najbolj poznana večletna trava Chinaschilf (Miscanthus sinensis), ki je karakterizirana z izrednjo rastjo v primerjavi s srednjeevropskimi travami. Po obdobju rasti se osušela nadzemeljska biomasa lahko uporablja kot kurivo. Slabost za proizvajalce so slabe pridelovalne izkušnje ter visoke investicije za sadike. Les iz kratke obhodnje V večletnih pridelovalnih obdobjih se lahko koristi tudi nadzemeljska biomasa hitrorastočih drevesnih vrst (kot sta topol in vrba). Prednost tovrstnih projektov je v nizkih stroških za nego rastlin. Plantažo kratke obhodnje je potrebno samo enkrat nasaditi, prinese pa nam večkratni pridelek, saj se štori obraščajo. Slabost so slabe pridelovalne izkušnje.



stran 18

2.8.2 OSTANKI

Odstranjevanje organskih odpadkov se vedno bolj izkorišča za energetske namene. To velja predvsem za industrijske ostanke lesa (npr. lubje, žagarski ostružki) iz lesnih pre- in obdelovalnih obratov, delno tudi za star odslužen les. Ostanki iz vzdrževanja (npr. zelenih površin, cestnih zelenic, lesni in zeleni rezi iz javnih nasadov in vrtov) se redko uporabljajo za energetske namene. Slama Slama je značilen ostanek, ki nastaja kot stranski proizvod žetve rastlinske pridelave. Le-ta delno ostaja na poljih za ohranjanje humusne in hranilne sestave tal ali pa se uporablja za druge namene v kmetijstvu (kot stelja za domače živali ali kot krmilo). Slamo pa lahko energetsko uporabljamo tudi kot trdo gorivo.

2.8.3 OMEJITVE BIOMASE

V tem poglavju navedeni viri bioenergije predstavljajo le del vseh. Pod pojmom “biomasa” razumemo vse snovi organskega izvora. Tako biomasa zajema:

- v naravi živečo fito- in zoomaso (rastline in živali), - iz le-te sledeče ostanke oziroma stranske produkte (npr. živalske

ekskremente), - odmrlo (nefosilno) fito- in zoomaso (npr. slamo) kot tudi - v širšem smislu vse snovi, ki so nastale s tehničnim spreminjanjem in z

uporabo (kot so papir in celuloza, odpadki klavnic, organski gospodinjski odpadki, rastlinsko olje, alkohol itd.)

Biomaso lahko razčlenimo še na primarne in sekundarne produkte. Primarni produkti nastajajo neposredno s fotosintetično izrabo sončne energije. Sem uvrščamo vso rastlinsko maso, kot so npr. kmetijski in gozdarski produkti iz proizvodnje energijskih rastlin (med drugim hitro rastoča drevesa, energijske trave) ali rastlinske ostanke iz kmetijstva, gozdarstva in tudi industrije (med drugim slama, gozdni, industrijski lesni ostanki in tudi star les). Sekundarni produkti črpajo njihovo energijo le indirektno od sonca in nastajajo z razgradnjo in presnovo organskih substanc v višjih organizmih (npr. v živalih). Mednje uvrščamo tako vso zoomaso kot tudi živalske ekskremente (npr. gnojevka in gnoj) ter usedline oziroma blato iz čistilnih naprav (Gülzow, 2000).



stran 19

2.9 SOCIALNOEKONOMSKI IN OKOLJSKI VPLIV RABE LESNE BIOMASE Pri povečanju proizvodnje in rabe lesne biomase se vedno postavlja vprašanje, ali bodo pozitivni vplivi projekta dovolj veliki, da bodo mobilizirali lokalne vire (delovna sila, surovina). Prepoznavanje, vrednotenje ter predstavitev socialnoekonomskih ter okoljskih vplivov so ključni za uspeh projektov, ki naj bi pospešili rabo lesne biomase na lokalni ravni. Socialnoekonomski in okoljski vplivi so zelo različni in velikokrat težko ločljivi med seboj. Različni vplivi se pojavljajo v posameznih fazah realizacije projekta in v posameznih fazah proizvodnje biomase. Vplivi so tako pri proizvajalcih (ponudba biomase) kot pri porabnikih biomase (proizvajalci energije). Analiziramo jih lahko na mikro (lokalna raven, posamezniki) ali makro ravni (nacionalna raven). Vplivi rabe biomase so lahko (Krajnc, Winkler, 2005):

- neposredni, predvsem ekonomski, in se kažejo v povečanem dohodku in v novih delovnih mestih. Nastajajo zaradi neposredne potrošnje materialov ali najemanja storitev. Neposredni vplivi nastajajo tako v fazi proizvodnje biomase kot v fazi proizvodnje energije, nastajajo pa tudi v fazi načrtovanj in izvedbe projektov.

- Posredni vplivi izvirajo iz sprememb v povpraševanju po storitvah in dobrinah, ki oskrbujejo biomasni sistem. Skratka, povečano povpraševanje po lesni biomasi bo spodbudilo razvoj trga z lesno biomaso. Možnost prodaje drobnega in manj kakovostnega lesa bo vplivala na opravljanje del v gozdovih (sečnja manj kakovostnih listavcev) in predvsem na opravljanje gojitvenih del (možnost prodaje drobnih sortimentov iz prvih in drugih redčenj). Opravljanje del v gozdovih bo vplivalo tudi na proizvodnjo sekancev in na uvajanje novih dejavnosti. Domnevamo, da bo povečano povpraševanje spodbudilo nove aktivnosti.

- Inducirani vplivi so tisti, ki so povzročeni s povečanjem dohodka ali z novimi delovnimi mesti. S takšnim povečanjem se izboljša standard oziroma se poveča kupna moč, kar seveda vpliva na povpraševanje po drugih dobrinah.

Med najpomembnejše vplive povečane rabe lesne biomase uvrščamo:

- nova delovna mesta, - povečan prihodek v regiji, - dodatne dejavnosti, - zmanjševanje nezaposlenosti, - povečano samooskrbo z energijo, - nižje stroške ogrevanja, - povečane javne dohodke v regiji, - zmanjševanje emisij CO2, - zmanjševanje stroškov odlaganja odpadkov, - vpliv na rabo lesnih ostankov ter - vpliv na rabo druge lesne biomase v regiji.

Ti vplivi ne nastanejo izključno pri lastnikih gozdov, temveč nastanejo v različnih fazah pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase.



stran 20

3 PRIKAZ PROBLEMA Glavni vzroki za neatraktivnost lesne biomase s strani gozdarskega sektorja (Krajnc, 1999): 1. Lastninska struktura gozdov in socialnoekonomska struktura lastnikov gozdov

- majhna posest - neodvisnost od dohodka iz gozda

2. Neopremljenost in neusposobljenost za delo v gozdu

- pomanjkanje tehnične opreme in znanja za pripravo lesnih sekancev - nepoznavanje tehnologije priprave sekancev

3. Neorganiziran trg z lesom kot kurivom

- nizke cene drv - ni trga za lesne sekance

4. Pomanjkanje znanja in svetovanja s področja učinkovite rabe lesne biomase kot kuriva Problemi, ki nastopijo pri pridobivanju in rabi lesne biomase:

- zahtevna sečnja in spravilo lesa do gozdne prometnice, - pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra za delo v gozdu, - visoka cena strojev za pripravo lesne biomase, - velik prostor za skladiščenje lesne biomase, - visoka začetna investicija v sistem za centralno ogrevanje, - veliki hranilniki tople vode ob prenehanju delovanja sistema.

Problem rabe lesne biomase v gospodinjstvih ni kvantiteta, temveč kvaliteta. Na žalost je večina kotlov na lesno biomaso v Sloveniji zastarela. Zastarele tehnologije rabe (kotli za centralno ogrevanje) pa so energetsko neučinkovite, emisije dimnih plinov so visoke, neudobne in kličejo po zamenjavi (starost kotlov je v povprečju nad 15 let). Problem pa so tudi zastarele tehnologije pridobivanja in predelave lesne biomase, kar bistveno vpliva na stroške pridobivanja in tako tudi na končno ceno na trgu (http://www.biomasa.zgs.gov.si). Problem je majhno število večjih ponudnikov lesnih sekancev na trgu ter sorazmerno veliko število majhnih proizvajalcev, ki pokrivajo le lastne potrebe. Uporaba fosilnih goriv nenehno povečuje delež CO2 v atmosferi (za približno 5 milijard ton na leto), kar vodi do učinka tople grede. Tudi negospodarno upravljanje z biomaso, npr. krčenje ter uničevanje gozdov s požiganjem, vodi k povečanju količine CO2 v atmosferi. (Vuk, 1999) Učinek tople grede bi se na našem planetu sredi naslednjega stoletja pokazal v povišani temperaturi na Zemljini površini za 1,5 do 4,5 °C. (Vuk, 1998)



stran 21

3.1 GOSPODARSKA PROIZVODNJA Gozd je za Republiko Slovenijo tudi izredno pomemben surovinski vir, ki še ni v celoti izkoriščen. Kljub trendu povečanja letnega poseka še vedno ne dosegamo možnega poseka, določenega v načrtih za gospodarjenje z gozdovi. Glede na stanje gozdov ter ob upoštevanju večnamenskega gospodarjenja so izpolnjeni pogoji tudi za povečanje možnega poseka. Gospodarski učinek lesa iz gozdov je zelo odvisen tudi od kakovosti iz gozdov pridobljenega lesa. Kakovost sestojev v smislu strukture gozdnolesnih sortimentov ni ugodna. Upoštevajoč podatke o gozdnih sestojih velja to še posebej za zasebne gozdove. Analiza ocene sortimentne strukture nam kaže, da delež najbolj kakovostnih sortimentov v gozdovih ne presega 10 odstotkov. Delež manj kakovostnega lesa za celulozo in plošče, drugi industrijski les in les za kurjavo pa presegajo 50 odstotkov. Sortiment Bruto

(v 1.000 m3) Neto

(v 1.000 m3) Delež (v % )

Skupaj 3.990 3.450 100 Hlodi 1.927 1.655 48

Skupaj

Ostali okrogli les

2.063 1.796 52

Skupaj 2.004 1.704 100 Hlodi 1.361 1.157 68

Iglavci

Ostali okrogli les

643 547 32

Skupaj 1.985 1.747 100 Hlodi 565 497 28

Listavci

Ostali okrogli les

1.420 1.249 72

Tabela 6: Ocena količin in kakovostne strukture gozdnolesnih sortimentov, upoštevajoč ves posek, ki ga dovoljujejo gozdnogospodarski načrti območij za obdobje 2001–2010 (Zavod za gozdove Slovenije 2007). Slovenski gozdovi niso optimalno odprti z gozdnimi prometnicami. V slovenskih gozdovih je približno 12.500 km gozdnih cest in vsaj 45.000 km drugih grajenih neutrjenih gozdnih prometnic (vlake, poti). Državni gozdovi so bolje odprti od zasebnih. Skupaj z javnimi cestami, primernimi za gozdno proizvodnjo, znaša povprečna gostota cest, ki jih uporabljamo za gozdno proizvodnjo, približno 19,8 m/ha. Praktično so v vsaki gozdnogospodarski enoti predeli, kjer je za gospodarjenje z gozdom nujno treba preveriti ustreznost gozdne infrastrukture.



stran 22

Slika 9: Gradnja gozdnih cest v obdobju 1945–2005 (Gozdarski inštitut Slovenije, 2007). Za učinkovitost cestnega omrežja v gozdovih je zelo pomembno tudi ustrezno vzdrževanje gozdnih cest. Z Zakonom o gozdovih (Nacionalni gozdni program, 2007) je določeno, da vsi lastniki gozdov, tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja z državnimi gozdovi, prispevajo z delom od katastrskega dohodka od gozdov (pristojbina) k vzdrževanju gozdnih cest; zaradi javnega pomena gozdnih cest pa k vzdrževanju gozdnih cest prispeva država 35 odstotkov sredstev. Pristojbine lastnikov gozdov se zbirajo na enotnem računu in se nato v skladu z določbami Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest razdelijo po občinah. Občine v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije poskrbijo za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del. Na posameznih območjih so gozdne ceste zaradi nezadostnih sredstev pomanjkljivo vzdrževane. Vedno pomembnejši gospodarski dejavnik gozdarstva je tudi semenarstvo in drevesničarstvo. Namen gozdnega semenarstva in drevesničarstva je nabiranje, hranjenje in uporaba semena za vzgojo sadik gozdnega drevja in grmovja ustrezne kakovosti in provenience za snovanje novih gozdov ter za obnovo gozdov, kjer naravna obnova ni mogoča. Področje pridelovanja in trženja gozdnega reprodukcijskega materiala je celovito urejeno z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem materialu (Nacionalni gozdni program, 2007) Analiza realizacije poseka dokazuje (Zavod za gozdove Slovenije), da lastniki gozdov premalo izkoriščajo potencial, ki ga imajo in s katerim bi si lahko bistveno znižali letne stroške ogrevanja. Zgleda, da se veliko lastnikov ne zaveda vrednosti lesa kot vira energije.



stran 23

3.2 HIPOTEZA Lesna biomasa je v slovenskem prostoru, predvsem na podeželju, pomemben vir ogrevanja. Količine lesne biomase, ki se uporabljajo v ta namen, so relativno visoke, vendar so izkoristki, zaradi zastarelih kurilnih naprav, relativno nizki, zato so tudi energetski učinki nižji, kot bi lahko bili, če bi uporabljali sodobne peči na biomaso.



stran 24

4 MODEL REŠITVE 4.1 NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Nacionalni gozdni program (NGP) je temeljni strateški dokument, namenjen določitvi nacionalne politike trajnostnega razvoja gospodarjenja z gozdovi. Glavna načela NGP so usmerjena v ohranitev gozda ter zagotavljanje večnamenske vloge, ki vključuje okoljski, socialni in gospodarski vidik. Na podlagi sedanjega stanja ter postavljenih ciljev vsebuje dolgoročno vizijo gospodarjenja, ki poleg razvojnih usmeritev ožjega gozdarskega sektorja opredeljuje povezave tudi s področja varstva okolja in ohranjanja narave, gospodarskih sektorjev, povezanih s predelavo lesa ter z vsemi drugimi, ki so interesno povezani z gozdom in gozdnim prostorom (Nacionalni gozdni program, 2007). 4.2 TEHNOLOŠKA IZHODIŠČA

4.2.1 TEMELJI ZA UPORABO BIOMASE

- Les je domač vir energije. Več kot 57 % površine Slovenije pokrivajo gozdovi.

- Les je CO2 nevtralen. Pri izgorevanju lesa se v ozračje sprošča ogljik, ki je del naravnega kroženja ogljika, pri izgorevanju fosilnih goriv pa se sprošča ogljik, ki je bil vezan v fosilna goriva pred milijoni let.

- Les je obnovljiv vir energije. V Sloveniji vsako leto v povprečju priraste 6,2 m3 na 1 ha gozda.

- Raba lesa je okolju prijazna in ne more povzročiti ekoloških katastrof, emisije SO2 skorajda ni.

- Les omogoča samooskrbo gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd, in veča energijsko neodvisnost.

- Regionalno gospodarstvo bi se okrepilo, ker je les lokalno oziroma regionalno dosegljiv – transport lesne biomase je enostaven in poteka na majhnih razdaljah.

- Les je poceni energent, z uporabo domačega vira zmanjšujemo letne stroške ogrevanja.

- Sodobna raba lesa je udobna in omogoča okolju prijazno izgorevanje. Sodobne, energijsko visoko učinkovite naprave in peči na les z delno ali popolnoma avtomatiziranim procesom gorenja omogočajo primerljivo udobje ogrevanja kot kurilne naprave na olje ali plin in tako omogočajo okolju prijazno zgorevanje.

- Nova delovna mesta se ne bi pojavila samo na področju kmetijstva, temveč tudi v industriji in storitvenih dejavnostih.

- Les prispeva k skladnejšemu razvoju podeželja. Uporaba lesne biomase bi izboljšala skrb za gozdove, s čimer bi bili zagotovljeni nega in kakovost gozdov. Pri pridobivanju, predelavi in transportu lesa uporabljamo domačo delovno silo, denar kroži in ostaja doma (v regiji in v državi).



stran 25

4.2.2 LASTNOSTI LESA KOT GORIVA

Osnovna lastnost goriv je kurilna vrednost. Na kurilno vrednost lesa vplivajo vsebnost vode, vrsta lesa in njegova ohranjenost. Enota kWh Surova nafta 1l 10,1 Kurilno olje 1l 9,7 Zemeljski plin 1m3 9,5 Utekočinjen naftni plin 1l 6,95 Rjavi premog kg 5,9 Lesni peleti kg 4,9 Polena (zračno suha) kg 4,0 Zračno suhi lesni sekanci Nasuti m3 800 Tabela 7: Energijski in masni ekvivalent (Krajnc, Kopše, 2005) Ob prehodu s kurilnega olja na lesno biomaso lahko upoštevamo, da bomo za vsakih 1000 l kurilnega olja v prihodnosti porabili od 4 do 5 m3 zračno suhega lesa listavcev oziroma od 6 do 7 m3 zračno suhega lesa iglavcev. Količine so odvisne od izbranega kotla in pripravljenega lesnega goriva. Kaj vpliva na kurilno vrednost lesa? - Vsebnost vode oziroma vlažnost Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva, pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kWh energije. Torej več kot je vode v lesu, več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za ogrevanje. Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les, porabimo 0,25 energije, uskladiščene v lesu, za izhlapevanje vode. Pri vsebnosti vode nad 25 % se lahko pojavi plesen, ki povzroči gnitje sekancev. Pri tem se energijska vrednost suhe mase lesa zmanjšuje, raste pa delež prahu. Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:

- svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %, - gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje

oziroma približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40%,

- zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj šest mesecev v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %,

- tehnično suh les (umetno sušenje) – les, ki ima vlažnost od 6 do 15 %.



stran 26

- Vrsta lesa Les je sestavljen iz različnih kemičnih spojin. Kurilne vrednosti posameznih sestavin niso enake. Tako ima na primer lignin višjo kurilno vrednost kot celuloza. Zato je kurilna vrednost sestavin, ki imajo več lignina, pri enaki masni enoti (kg) višja kot pri listavcih. Ker pa so listavci gostejši kot iglavci, imajo višjo kurilno vrednost glede na m3. Zaradi večje gostote se listavci počasneje sušijo in počasneje zgorevajo. Na kurilno vrednost pa vpliva tudi ohranjenost lesa, zato je pravilno skladiščenje lesa tako pomembno. Trhel, preperel les ima manjšo kurilno vrednost kot zdrav les. Masa lesa pri 15 % vlažnosti Kurilna vrednost 1 m3 Drevesna vrsta Povpr. kg/m3 Povpr. kg/prm V kWh V litrih k. olja Smreka 605 454 2178 218 Rdeči bor 610 458 2196 220 Zeleni bor 460 345 1656 166 Jelka 730 548 2628 263 Macesen 680 510 2448 245 Duglazija 740 555 2664 266 Breza 770 578 2772 277 Bukev 855 641 3078 308 Beli gaber 950 713 3420 342 Hrast – dob 920 690 3312 331 Hrast – graden 790 593 2844 284 Veliki jesen 820 615 2952 295 Črna jelša 605 454 2178 218 Robinija 810 608 2916 292 Pravi kostanj 970 653 3132 313 Tabela 8: Kurilne vrednosti različnih drevesnih vrst v primerjavi s kurilnim oljem (Krajnc, 2003)

4.2.3 TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA LESNE BIOMASE

Tehnologija je veda o sredstvih in načinih predelave materiala v izdelke oz. za opravljanje storitev (Košir, 1997). Od ustrezne izbire tehnologije pridobivanja lesnega kuriva je odvisna:

- kakovost kuriva, - ekonomičnost pridobivanja.

Izbrana tehnologija je učinkovita le, če omogoča maksimalen izkoristek v lesu uskladiščene energije ob minimalnih stroških priprave po enoti proizvoda. Tehnološki proces priprave lesnega kuriva lahko razdelimo na del, ki poteka v gozdu (sečnja, spravilo, razžagovanje, cepljenje, sušenje), ter na del, ki poteka izven gozda (prevoz, razžagovanje, cepljenje, sušenje).



stran 27

Slika10: Osnovna shema tehnologije priprave lesnega kuriva (internetni vir 6, 2009) Z izjemo sečnje in spravila faze priprave lesnega kuriva niso vezane na prostor in niso odvisne ena od druge. Zaporedje določajo tehnološka opremljenost, omejitve pri uporabi delovnih sredstev, obstoječa infrastruktura, količina in vrsta lesne biomase (sečni ostanki, goli, drobni sortimenti iz gojitvenih del) ter količina in željena končna oblika lesnega kuriva. Vse to pa vpliva tudi na skupne stroške priprave lesnega kuriva.



stran 28

Tehnologije pridobivanja lesnega kuriva ločimo na tehnologijo priprave klasičnih polen (dolžine od 25 do 30 cm) in tehnologijo priprave lesnih sekancev. Te se med seboj razlikujejo, vendar vse vključujejo naslednje delovne faze: sečnjo, spravilo, prevoz, sušenje ter izdelavo končne oblike kuriva. Priprava in izdelava kuriva naj bi bila v kar največji možni meri mehanizirana. Na ta način se izognemo napornemu, umazanemu in pogosto nevarnemu delu z lesom in zagotovimo zadostno zmogljivost priprave in izdelave in s tem primerno oz. še sprejemljivo ceno kuriva (internetni vir 6, 2009). Izdelava polen Ob gozdni prometnici golí z motorno žago razžagajo in največkrat tudi razcepijo ročno ali s cepilnim strojem. Okroglice ali cepanice, dolge 1 m, zložijo v skladovnice in jih pokrijejo. Tako se drva sušijo najmanj 6 mesecev. Nato sledita nalaganje na kamion ali traktorsko prikolico ter prevoz do porabnika ali do skladišča, kjer jih z motorno ali krožno žago razžagajo na željene dimenzije (25–30 cm, lahko pa tudi več, odvisno od kurišča). Seveda je to samo ena od možnosti, kajti velikokrat na dvorišče ali na skladišče pripeljejo ali privlečejo tudi cele goli in jih potem sveže ali že zračno suhe razžagajo in razcepijo. Stroje za pripravo cepanic označujemo kot cepilnike. Poznamo razne variante in velikosti cepilnikov, delimo jih v svedraste in klinaste. Pri svedrastih cepilnikih je nujna varovalna oprema v skladu s standardi, pri klinastih cepilnikih je pri manjših cepilnikih (namiznih) nujno dvostično vklapljanje, pri večjih (traktorskih) pa mehanizirano dviganje okroglice (vzvod, vitel). Obstajajo tudi veliki, povsem mehanizirani cepilniki. Rezalno cepilni stroji predstavljajo bistven napredek v tehnologiji izdelave polen, saj je delo popolnoma avtomatizirano. Številni proizvajalci na trgu že nekaj časa ponujajo različne rezalno cepilne stroje za izdelavo polen. Sodobni rezalno cepilni stroji nam olajšajo delo, so učinkovitejši in varnejši. Prednost le-teh je, da goli s podajalnim trakom pomikajo, jih s pomočjo krožne ali verižne žage razžagajo na ustrezno dolžino (od 20 do 50 cm) ter jih nato s pomočjo cepilnega stroja s hidravličnim kladivom (moč sekanja je odvisna od izvedbe stroja) razsekajo na željeno število kosov (število kosov se spreminja z dodajanjem ali odvzemanjem udarnih nožev). Večina rezalno cepilnih strojev omogoča cepljenje na 2, 4, 6 ali 8 kosov. Tako razžagana in razcepljena polena s transportnim trakom transportirajo na željeno mesto (prikolico ali skladišče). Gre za avtomatizacijo celotnega procesa izdelave polen. Ročno ostaja le podajanje goli na podajalni trak ter zlaganje polen v skladovnice. Podajanje goli na podajalni trak je možno tudi z nakladalno napravo, tak način dela še dodatno povečuje učinkovitost (internetni vir 7, 2009). Rezalno cepilni stroji so lahko izdelani kot traktorski priključek (poganja jih traktor preko kardanskega zgloba) ali pa imajo lasten pogon (elektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem). Rezalno cepilni stroji z elektromotorji so fiksni in zato primerni za delo na skladiščih, vse ostale izvedbe procesorjev so mobilne (prikolica ali traktorski priključek).



stran 29

Izdelava lesnih sekancev Za pripravo lesnih sekancev uporabljamo sekalnike. Na osnovi navedenih lastnosti (Tabela 9) delimo sekalnike v tri skupine: lahki, srednji in težki sekalniki.

Delitev sekalnikov

Moč (kw)

Max. premer lesa (cm)

Velikost sekancev (mm)

Učinki (m³/h)

Cenovni razred (v milijonih SIT)

LAHKI 20-30 do 15 5-30 2-5 do 2

SREDNJI 40-60 do 30 5-100 10-50 od 2 do 9

TEŽKI 150-360 do 40 5-150 50 in več nad 10

Tabela 9: Delitev sekalnikov (internetni vir 7, 2009). Pri izbiri sekalnika je pomemben podatek maksimalni premer lesa, ki ga stroj še lahko obdela. Določa ga dimenzija vstopne odprtine stroja. Od tega je odvisna tehnologija predpriprave surovine za sekance (npr. cepljenje debelejših kosov). Velikost sekancev je običajno nastavljiva in je odvisna od tehnologije kurjenja (avtomatizirano polnjenje peči). Način nastavitve je odvisen od izvedbe nožev sekalnika. Spreminjamo lahko število nožev, število obratov bobna z noži, gostoto navojev pri vijačnem nožu in razdaljo med diskom z noži in protinožem. Z naraščanjem učinka sekalnika pada strošek izdelave na enoto proizvoda, povečuje pa se začetna investicija. Učinke sekalnika merimo v »nasutih ³« lesnih sekancev (iz 1 m ³ oblovine dobimo od 2,5 do 3 nasute ³ lesnih sekancev). Merske enote Kubični meter (m3) je prostornina lesa brez vmesnih, praznih prostorov (prostornina kocke s stranicami 1 m). Uporablja se kot mera za okrogli les. Prostorninski meter (prm) je skladovnica (velikosti kocke s stranicami 1 m) zloženih kosov lesa, vključno z zračnimi vmesnimi prostori. Uporablja se kot mera za polena, cepanice in okroglice. Nasuti meter (nm3) je nasutje manjših kosov lesa (drva, sekanci, žagovina itd.) v zaboju s prostornino 1m3. Klaftra (ljudski izraz) v splošnem trgovanju pomeni v skladovnico zložene metrske cepanice, dolžina skladovnice je 4 m, višina je 1 m.



stran 30

Enote Goli Polena (1m) (zložena)

Polena (30 cm) (zložena)

Polena (30 cm) (nasuta)

Lesni sekanci (<5 cm)

Enota 1 m3 1 prm 1 prm 1 nasuti m3 1 nasuti m3

Goli 1 m3 1,4 1,2 2 3

Polena (1m) (zložena) 1 prm 0,71 0,85 1,4 2,1

Polena (30 cm) (zložena)

1 prm 0,83 1,2 1,67 2,55

Polena (30 cm) (nasuta)

1 nasuti m3

0,5 0,7 0,6 1,5

Lesni sekanci (< 5 cm)

1 nasuti m3

0,33 0,46 0,40 0,66

Tabela 10: Razmerja med različnimi prostorninskimi enotami (Schloz, 1991). Cene sekalnikov so odvisne tudi od izvedbe stroja. Izvedbo sekalnika določajo pogon, mobilnost in način polnjenja. Pogon sekalnika je lahko lasten (motor z notranjim izgorevanjem, elektromotor) ali pa sekalnik poganja traktor preko kardanskega zgloba. Sekalniki so lahko mobilni (kot traktorski priključek ali kot prikolica) ali fiksni. Slednji se uporabljajo na večjih deponijah in v lesnopredelovalnih obratih. Ročno polnjenje sekalnika je fizično naporno in zamudno delo, zaradi česar se zmanjšujejo dejanski učinki. Učinkovitejše in enostavnejše je polnjenje stroja z manjšo nakladalno napravo. Delavec, ki upravlja s sekalnikom, je izpostavljen več nevarnostim (ostri in vrteči deli, izmet delcev, možnost povratnega udarca ...), zato mora pri delu uporabljati predpisano zaščitno opremo. Zaščitna oprema za delo s sekalnikom zajema:

- glušnike ali čepke za zaščito sluha, - zaščitna očala ali mrežico, ki varujejo oči in obraz, - usnjene rokavice, - delovno obleko iz enega kosa – kombinezon, - obuvalo, ki ne drsi (internetni vir 7, 2009).



stran 31

4.2.4 DELOVNE FAZE PRIPRAVE LESNEGA KURIVA IN NJIHOVO NIZANJE V TEHNOLOŠKEM PROCESU

Sečnja in spravilo Začetek tehnološkega procesa priprave lesnega kuriva je sečnja, ki ji sledi spravilo lesa do gozdne prometnice. Ponekod, kjer način gospodarjenja to dopušča, pripravljajo lesne sekance v gozdu s stroji, ki lahko opravljajo več delovnih faz (posek, drobljenje in prevoz po brezpotju). Taka tehnologija je draga in ekonomična le ob večjih koncentracijah sečenj (goloseki, kjer zmeljemo vse, tudi veje, iglice ali liste in ponekod tudi panje). Zaradi načina gospodarjenja (prepoved golosekov in manjša intenziteta redčenj) in prepovedi gibanja strojev po brezpotju taka tehnologija za naše razmere ni primerna. Način priprave lesnih sekancev v gozdu se je uveljavil predvsem v skandinavskih deželah in Kanadi, kjer prevladuje golosečni način gospodarjenja. Posebno tehnologijo uporabljajo v plantažah hitro rastočih grmovnih in drevesnih vrst, kjer je obhodnja od 5 do 15 let. V naših razmerah prevladuje sečnja z motorno žago ter spravilo s traktorjem. V nekaterih primerih (predvsem pri drobnih sortimentih) bi bila izdelava sekancev učinkovitejša na gozdni vlaki, vendar je zaradi možnih poškodb tal in drevja bolj sprejemljiva priprava lesnih sekancev ali katere koli druge oblike kuriva šele na gozdni cesti ali na pomožnem skladišču. Kmetje pogosto sekajo tudi na suš, kar pomeni, da pustijo drevesa ležati v gozdu in jih šele po določenem času razžagajo in spravijo do gozdne prometnice. Predvsem na težjih terenih lahko izdelamo metrske cepanice ali okroglice že pri panju. Sledi ročno, konjsko ali traktorsko spravilo. Priprava končne oblike lesnega kuriva Na splošno lahko že na gozdni cesti ali na pomožnem skladišču v gozdu pripravimo končno ali vmesno obliko kuriva. Končna oblika kuriva so polena željene dolžine in ustrezno veliki lesni sekanci. Med vmesne oblike pa uvrščamo metrske okroglice ali cepanice. Procesorji za pripravo polen predstavljajo bistven napredek v tehnologiji izdelave polen, saj je delo popolnoma avtomatizirano (Krajnc, Pogačnik, 2000). Faza izdelave lesnih sekancev s sekalnikom je odvisna predvsem od karakteristik sekalnika (izvedba sekalnika, moč, dimenzija vstopne odprtine stroja) (Krajnc, Pogačnik, 2000). Tehnologija priprave lesnih sekancev iz sečnih ostankov ter drobnih sortimentov (d<10 cm) iz prvih redčenj se razlikuje predvsem v predpripravi surovine. Ročno zbiranje vejevine, vrhač ter drobne lesne mase iz prvih ali drugih redčenj ter biomase iz čiščenj obmejkov ali drugih zunaj gozdnih površin je zamudno in naporno. Prav tako zamudno in naporno je tudi podajanje te biomase v sekalnik.



stran 32

Sušenje Vsebnost vode v lesu bistveno vpliva na kurilno vrednost lesa (Pogačnik, Krajnc 2000). Umetno sušenje je zaradi velike porabe energije drago, zato priporočamo naravno sušenje lesa, ki naj poteka vsaj šest mesecev. Trajanje sušenja je odvisno od oblike lesa, ki se suši (goli, cepanice itd), od časa sečnje (spomladi je vsebnost vode v lesu večja kot v zimskih mesecih), od kraja sušenja (sončna, senčna ali vlažna lega) in od vrste lesa. Zaradi teh lastnosti je pomemben pravočasni posek ter ustrezna predpriprava lesa. Transport Pri izboru tehnologije je pomembno vprašanje transporta posamezne oblike lesa. Stroški prevoza naraščajo s prevozno razdaljo. Pri prevozu sekancev se prostornina bistveno zmanjša, zato je priporočljiv prevoz že izdelanih sekancev in ne prevoz goli (internetni vir 8, 2009). Oblike kuriva Sekanci Polena

(30–50cm) Polena (1m) Žagovina

Gostota kg/m3 160–250 250–500 300–500 120–180 Tabela 11: Gostota nekaterih oblik lesnega kuriva in nekaterih drevesnih vrst (Gozdarski inštitut Slovenije) Opomba: Vrednosti v tabeli so orientacijske in se spreminjajo glede na vsebnost vode ter glede na: drevesno vrsto, homogenost, zrnatost itd. Skladiščenje Polena moramo skladiščiti v suhih in zračnih prostorih (preprečujemo napad gliv ali insektov). Lesne sekance skladiščimo v različnih skladiščih. Celoletno zalogo skladiščimo v večjih zračnih prostorih, ki zaradi nevarnosti vžiga praviloma niso v neposredni bližini kurilnice. Tedensko ali mesečno zalogo sekancev skladiščimo v tako imenovanih zalogovnikih v neposredni bližini kotla. Prenosni polžasti sistem samodejno transportira lesne sekance iz zalogovnika do kotla. Zalogovnik za lesne sekance je lahko s predelno steno ločen del kurilnice ali posebno izdelan kovinski zabojnik, v katerem skladiščimo manjšo količino lesnih sekancev (tedenska ali mesečna zaloga). Zalogovnik naj bi bil po možnosti ob zunanji steni in pravokotne oblike. Stene in nosilni deli morajo biti vključeni v okoliško zidovje in morajo prenesti večjo statično obremenitev. Izgradnja zalogovnika ter polžast prenosni sistem povišata začetno investicijo. Skladiščenje sekancev je ključno za ohranjanje njihove kakovosti. Zalogovnik mora biti suh in zračen. Pomembno je vedeti, da se sekanci v skladišču ne sušijo. Za suhe sekance je potrebno sesekati zračno suh les. Pri sekancih iz svežega lesa nevarnosti za samovžig načeloma ni, se pa hitro začne proces kompostiranja (internetni vir 9, 2009).



stran 33

4.3 VREDNOTENJE IN REALNA PRIČAKOVANJA V poglavju 2.7 so po razvojnih fazah opisani racionalni postopki pridobivanja lesa za kurjavo. Zavedati se je treba, da vsi lastniki gozdov ne razmišljajo in ne izdelujejo sortimentov na predstavljeni način. Velikokrat v pečeh zgori tudi les, ki bi lahko bil na trgu ovrednoten boljše. V analizi pričakovanih količin lesne biomase iz gozda takšne možnosti seveda ne upoštevamo. Pričakujemo, da se bodo lastniki obnašali gospodarno in da bodo iz posekanega lesa poskušali iztržiti čim več oz. da bodo količino lesa za kurjavo v svoji posekani lesni masi minimizirali. Kot osnova za določitev potenciala lesne biomase služi:

- pričakovana sortimentna struktura iz posekanega lesa in - stroški, ki nastajajo pri pridobivanju lesa.

4.4 STROŠKI PRIPRAVE IN RABE LESNE BIOMASE V zadnjih desetih letih je bil na področju razvoja tehnologij priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Napredek je predvsem v hitrejši in enostavnejši pripravi kuriva (izdelava polen s procesorji, izdelava sekancev s sekalniki), v učinkovitosti rabe energije, ki je uskladiščena v lesu, ter v udobnosti ogrevanja. Med največje postavke v letnem proračunu gospodinjstva sodijo letni stroški ogrevanja. Le-ti pa so povezani s tehnologijo priprave in rabe lesne biomase. Še pred nekaj leti je veljalo, da je kurilno olje cenovno ugodnejše ter da je njegova uporaba uporabniku prijaznejša (avtomatsko delovanje centralnega sistema ogrevanja). Z dvigom cen nafte na mednarodnem trgu in vzpostavitvijo prostega trga z naftnimi derivati so se razmere spremenile. Tako se postavlja vprašanje o konkurenčnosti cene energije, proizvedene iz lesne biomase. V nadaljevanju želimo predstaviti primerjavo stroškov različnih tehnologij priprave in rabe lesne biomase v primerjavi s stroški rabe kurilnega olja. Pri ogrevanju uvrščamo med letne stroške (stroški ene kurilne sezone):

- vse neposredne stroške, ki nastanejo v različnih fazah priprave kuriva (za lastnike gozda),

- stroške nakupa kuriva (za tiste, ki nimajo gozda), - vse neposredne stroške rabe kuriva (neposredni stroški kotlov za centralno

ogrevanje), - stroške lastnega in tujega dela (v primeru priprave lesnega kuriva iz gozda).

Letne stroške ogrevanja lahko prikažemo na različne načine. V nadaljevanju bomo predstavili skupne letne stroške ogrevanja ter eksplicitne stroške ogrevanja. Bistvena razlika med skupnimi in eksplicitnimi stroški je v tem, da slednji predstavljajo le stroške, ki pri posameznikih nastopajo kot odliv sredstev in tako ne vsebujejo amortizacije, obresti na vložen kapital in zavarovanja (EGES, 2001, št. 1, str. 102–106).



stran 34

4.4.1 INFORMATIVNI IZRAČUNI STROŠKOV PRIPRAVE KURIVA Stroške priprave kuriva bomo prikazali za šest različnih projektov:

Projekt Stroj za izdelavo kuriva

Nakup kuriva ali najetje uslug

1 - Usluge za izdelavo sekancev 2 - Nakup sekancev 3 Cepilec - 4 - Usluge za izdelavo polen 5 - Nakup polen 6 - Nakup kurilnega olja

Tabela 12: Pregled šestih projektov priprave kuriva Projekt 1 Predpostavljamo, da lastnik gozda lesno biomaso pripravlja sam iz lastnega gozda. Razpolaga s petimi hektarji gozda. Na leto lahko poseka 10 m3 okroglega lesa. Stroške nakupa motorne žage in traktorja ne upoštevamo, saj ta oprema ni namenjena izključno pripravi kuriva in jo na kmetijah uporabljajo tudi za druga opravila (delo na kmetijskih površinah, posek hlodovine itd.). Drevesa se posekajo z motorno žago, se oklestijo in po potrebi krojijo. Spravilo lesa se opravi s traktorjem in gozdarskim vitlom. Izdelava sekancev poteka na skladišču gozdne ceste, podajanje v sekalnik pa z dvigalom. Odvoz se vrši s traktorjem in prikolico. Stroški priprave sekancev:

- neposredni stroški motorne žage (sečnja v gozdu) 35,2 € - neposredni stroški traktorja (spravilo lesa in prevoz sekancev) 173,38 € - neposredni stroški srednje močnega sekalnika in traktorja 107,92 € - lastno delo (sečnja, spravilo, prevoz) 110,5 € - tuje delo (priprava lesnih sekancev) 13 €

Skupni stroški za 30 m3 nasutih sekancev znašajo 440 €. Delo pa bi bilo opravljeno v 19 urah. Projekt 2

Predpostavljamo, da kupimo 30 m3 nasutih sekancev po ceni, ki je aktualna na trgu z lesnimi sekanci. Stroške dostave sekancev ne upoštevamo. Skupni stroški za nakup 30 m3 nasutih sekancev tako znašajo 405 €.



stran 35

Projekt 3 V tretjem projektu izhajamo iz enakih predpostavk kot v prvem, le da gre tu za pripravo polen (30 cm). Dodamo še nakup cepilca 20 t, ki stane 2.500,00 €. Te stroške porazdelimo v dobo 12 let, kar znaša na leto 208 €. Stroški priprave polen:

- neposredni stroški motorne žage (sečnja v gozdu) 35,2 € - neposredni stroški traktorja (spravilo lesa in prevoz polen) 226.36 € - neposredni stroški cepilca in traktorja 127,3 € - lastno delo (sečnja, spravilo, razžagovanje, cepljenje, prevoz) 182 € - porazdeljeni stroški od nakupa cepilnika 208 €

Skupni stroški za 12 prm polen (30 cm) znašajo 778,86 €. Delo pa bi bilo opravljeno v predvidenih 28 urah. Projekt 4 Četrti projekt je podoben tretjemu, le da imamo tokrat najeto tuje delo za cepljenje, cepilnik in traktor, ki ga poganja. Stroški priprave polen:

- neposredni stroški motorne žage (sečnja v gozdu) 35,2 € - neposredni stroški traktorja (spravilo lesa in prevoz polen) 226.36 € - neposredni stroški cepilca in traktorja 127,3 € - lastno delo (sečnja, spravilo, razžagovanje, prevoz) 149,5 € - tuje delo (cepljenje) 32,5 €

Skupni stroški za 12 prm polen (30 cm) ob najetju usluge za cepljenje znašajo 570,8 €. Lastno delo bi bilo opravljeno v 23 urah, tuje pa v predvidenih 5 urah.

Projekt 5 Predpostavljamo, da kupimo 12 prm polen po ceni, ki je aktualna na trgu s poleni. Stroškov dostave polen ne upoštevamo. Skupni stroški za nakup 12 prm polen znašajo 660 €. Projekt 6 V tem projektu se odločimo za nakup kurilnega olja po ceni, ki vlada na trgu. Preračun glede na kurilno vrednost 12 prm polen v povprečju (20%W) znaša 2065 litrov kurilnega olja. Skupni stroški za nakup kurilnega olja bi znašali 1163 €. Cena za liter znaša 0,563 € ob nakupu od 2000 do 2999 litrov. Opomba: Cene za določen stroj so vzete iz kataloga stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije 2008, prav tako tudi cene za lastno in tuje delo. Cene, ki vladajo na trgu sekancev in polen, smo pridobili na http//www.ensvet.net in veljajo za april 2009. Cene kurilnega olja pa smo pridobili po ceniku, ki velja za oktober 2009.



stran 36

Skupni stroški v €

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1 2 3 4 5 6

Projekti

Str

ošk

i (€)

Slika11 : Primerjava stroškov po projektih

4.4.2 PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA DEFINIRANIH PO kWh

V Sloveniji je zaradi velike poraščenosti z gozdom veliko ponudbe surovin za lesno biomaso. Na trgu se dobi vse vrste biomase, čeprav prevladuje trgovanje s poleni in cepanicami, ki se največ uporabljajo tudi zaradi starejših kurilnih naprav, saj nimajo možnosti uporabe drugih oblik lesne biomase. Trg lesnih sekancev, briketov, peletov in drugih lesnih ostankov je manj razvit. Kot je raznolik trg, so raznolike tudi cene. Ker v območju uporabe kuriva ni velikih prevoznih stroškov, se velika večina trgovanja odvija v lokalnem okolju ali regiji. Problem lahko nastane zaradi specifičnosti lesa in njegovih spremenljivih lastnosti (drevesna vrsta, kakovost, sestav, oblike lesa, količina nakupa ter višina in način načrtovanja transporta). Za ceno lesne biomase je največkrat značilno:

- cene biomase trajajo določen čas in ni vsakodnevnih spreminjanj cen, - čas v letu vpliva na cene (pred kurilno sezono je veliko povpraševanja in so

cene večje, v poletnih mesecih pa je zaradi nezanimanja trga lesna biomasa cenejša),

- kakšna je bila predhodna zima (če je zaradi mile zime ostalo dovolj lesne biomase, se jo potrebuje manj, kar povzroča manjše povpraševanje),

- cene so stabilne dalj časa, spremembe pa so posledica spremenjenih pričakovanj in cen konkurenčnih goriv,

- cene so na nekaterih območjih pogosto geografsko določene, glede na količino lesne biomase, ki jo območje premore.

Za primerjavo stroškov ogrevanja bomo tako ceno lesne biomase izračunali na podlagi aritmetične sredine ob upoštevanju različnih predpostavk, ki so navedene v projektih od 1 do 5. Cena kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina pa bo enaka ceni, ki vlada na na trgu goriv.



stran 37

Vrsta kuriva Cena €/kWh Lesna biomasa 0,031 ELKO 0,055 UNP 0,087 Tabela 13: Cene različnih kuriv v €/kW. Primerjava cen kuriva je narejena do točke, ko imamo lesno biomaso, kurilno olje ali zemeljski plin dostavljeno do mesta porabe. Stroškov skladiščenja in same porabe ne upoštevamo. Že od samega začetka preračuna izhajamo, da smo lastniki gozda oziroma manjši porabnik toplotne energije. Zato je cena kuriva za lastnike gozdov samo strošek priprave lesne biomase, za manjše porabnike pa nakup kurilnega olja ali zemeljskega plina. S spodnje slike vidimo, da je zemeljski plin v tem trenutku najdražje kurivo med primerjanimi, lesna biomasa pa najcenejša. Lahko bi rekli, da za ceno zemeljskega plina dobimo lesno biomaso in kurilno olje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je investiranje v kotle na lesno biomaso in ostalo opremo veliko večje kot pri zemeljskem plinu.

Cene goriv

00,020,040,060,080,1

LB ELKO UNP

Vrsta goriva

Cen

a €/

kWh

Slika 12: Primerjava cen goriva v €/kWh Opomba: Cena UNP je pridobljena na http://www.butanplin.si/ in velja za oktober 2009



stran 38

4.5 MOŽNOST PRIDOBIVANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV IN KREDITOV Nepovratna sredstva (subvencije): Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) Ministrstva za okolje in prostor od leta 1999 naprej vsako leto v Uradnem listu ter na svoji domači spletni strani objavi dva razpisa za sofinanciranje vgradnje sodobnih kotlov na les. Prvi je namenjen fizičnim osebam in gospodinjstvom, drugi pa vsem pravnim osebam in podjetjem. Razpisni pogoji se za fizične in pravne osebe razlikujejo, prav tako se z leti nekoliko spreminjajo. V letu 2009 je bilo razpisanih skupaj 11,5 milijonov evrov za različne ukrepe. Ti so namenjeni obnovi obstoječih eno-, dvo- ali večstanovanjskih stavb, in sicer za vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotno izolacijo celotne fasade stavbe in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. Kurilne naprave na lesno biomaso na sekance, pelete ali polena morajo imeti naslednje toplotnotehnične karakteristike: izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3; kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave. Okoljski krediti: Ekološki sklad RS redno objavlja javne razpise za kreditiranje občanov v zvezi z različnimi okoljskimi naložbami. Med te naložbe spadajo tudi investicije v posodobitve sistemov za ogrevanje s sodobnimi kotli na les. Vse informacije v zvezi z nepovratnimi sredstvi in razpisi so objavljene na spletni strani: www.ekosklad.si., www.aure.si.



stran 39

5 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI Površina gozdov v Sloveniji se je v zadnjih 10 letih povečevala s stopnjo 0,25 %. Na leto v slovenskih gozdovih priraste približno 7,5 mio m3 lesa. Od tega se lahko po gozdnogospodarskih načrtih poseka do 3,7 mio m3 lesa. Ta proces prirastka in sečnje nas pelje k postopnemu zaraščanju površin in k povečevanju lesne zaloge. Zaloge lesa se tako v tem času letno povečujejo za 1,9 %. Mnenja smo, da bi v slovenskih gozdovih lahko realizirali tudi posek, ki bi bil enak prirastku. Tak posek trenutno ni izvedljiv, saj ne dosežemo niti poseka, ki ga predvideva gozdno gospodarska stroka v svojih načrtih. Če bi se posek v nekaj letih približal prirastku, bi se obgozdno zaraščanje zmanjšalo. Gozdnatost ozemlja današnje Slovenije pa bi se ustalila pri 60 %. Menimo, da do tega ne bo prišlo, saj je gozd zelo razdrobljen na manjša gozdna posestva. Tako povprečna posest obsega manj kot 3 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti pa gozdovi niso gospodarsko pomembni. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov otežujejo strokovno delo in optimalno izrabo lesa v gozdovih. Mnogi lastniki nimajo interesa za svoje gozdove, saj je gospodarjenje z gozdom finančno nezanimivo. Kot je razvidno, je v slovenskem prostoru, glede na letni posek, premalo lesa oziroma lesne biomase za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Za ogrevanje vseh gospodinjstev bi tako potrebovali okoli 7 mio m3 lesa. Pri tem pa moramo upoštevati, da je lesna biomasa kot edini vir ogrevanja primerna za gospodinjstva in manjša urbana naselja z daljinskimi sistemi ogrevanja. Za večja mesta pa je bolj primerna uporaba kurilnega olja ali zemeljskega plina, saj imamo manjše težave s samim skladiščenjem goriva. Realno je pričakovati, da je delež lesne mase primeren za kurjavo ~ 40 % od možnega poseka, kar bi zaokroženo znašalo 1,5 mio m3 na leto. Podobne rezultate beležijo tudi pri analizi Združenja za kmetijstvo in prehrano – FAO, kjer je bilo ugotovljeno, da je trajni potencial lesne biomase iz gozdov v Sloveniji okoli 1.400.000 m3 letno. V diplomskem delu smo predstavili stanje gozdov v Sloveniji. Les iz gozda pa je uporabljen v različne namene, ne samo v energetske, zato sta stanje in poraba lesa različna. Cilji so bili doseženi, saj smo predstavili količine, potenciale in rezerve, ki jih ima gozd za uporabo v energetiki. Prav tako smo predstavili povprečne stroške pridobivanja lesne biomase. Stroške priprave goriva smo prikazali s šestimi projekti. Ugotavljamo, da bi teh šest projektov bilo primernih kar za 70 % vseh lastnikov gozdov, ki imajo v uporabi do 5 hektarjev gozda. Mnenja smo, da v tem primeru ne bi bilo gospodarno in ekonomično kupovati sekalnika samo za lastno uporabo. Investicija bi bila predraga, saj ne bi prišlo do amortizacije stroja. Stroj se v svoji življenjski dobi ne bi izrabil, bi pa zastarel, ker bi bilo delovanje stroja premajhno od predvidenega delovanja 1500 ur na leto. Zato smo se odločili, da v projektu 1 izberemo uslugo za izdelavo sekancev. Po naših izračunih so stroški lastnega in tujega dela za 8 % višji, kot če bi sekance kupili na trgu. V tretjem projektu smo se odločili za nakup cepilca. Stroške amortizacije smo enakomerno porazdelili na 12 let. Ugotovili smo, da tudi nakup cepilca ni najbolj ekonomičen, če ga uporabljamo samo za lastne potrebe. Letni stroški polen so ob lastnem cepljenju za 25 % višji, kot če najamemo tuje delo za izdelavo polen. Če kupimo polena na trgu, je cena za 14 % višja od tiste, kot če najamemo tuje delo za izdelovanje polen.



stran 40

Glede na kurilno vrednost sekancev oziroma polen smo primerjali tudi ceno kurilnega olja in ugotovili, da je višja kar za 50 % od tiste, če pripravimo polena ob najetju tujega dela za cepljenje. Primerjava cen na kWh pa je pokazala, da je zemeljski plin v tem trenutku še nekoliko dražji od kurilnega olja. Tako povprečna cena lesne biomase na kWh znaša 0,031 €, kurilno olje 0,055 € in zemeljski plin 0,087 €. Sklepamo, da je strošek priprave kuriva za lastnike gozdov najnižji ob lastnem delu in najetju usluge za izdelovanje sekancev. Pri tem pa nismo upoštevali stroškov rabe lesne biomase. Trenutno je proizvodnja lesne biomase vezana predvsem na neurejen in nepregleden trg s poleni. Trg z lesnimi sekanci se šele razvija. Lesne sekance se trenutno proizvaja predvsem iz lesnih ostankov in le deloma iz lesne biomase gozdov. Sekance se trenutno izdeluje za nekaj daljinskih sistemov. Ob izpolnjevanju zahtev za zmanjševanje emisij CO2 in zahtev za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv bo ocena pozitivnih in možnih negativnih vplivov rabe biomase na gospodarstvo, okolje in družbo v prihodnosti vse pomembnejša. Ocene teh vplivov bi morale biti vključene v razvoj projektov rabe lesne biomase, še posebej projektov, ki jih sofinancira država. Prednost pri sofinanciranju bi morali imeti projekti, ki imajo večje pozitivne vplive na ekonomiko, okolje in družbo ter na ta način bolj prispevajo k razvoju posameznih krajev, občine ali regije. Na podlagi naših ugotovitev in zaključkov lahko potrdimo hipotezo, da je lesna biomasa pomemben vir ogrevanja v slovenskem prostoru, predvsem pa na podeželju. Z učinkovito rabo pa bi pomembno prispevali tudi k varstvu okolja. Namen diplomske naloge je dosežen, saj smo predstavili sodobno tehnologijo pridobivanja lesne biomase in gospodarjenja z gozdovi. Vnaprej predlagamo:

- izdelavo projektov, s katerimi bi uspešno črpali sredstva evropskega kohezijskega sklada,

- da se v slovenskem prostoru poleg biomase še bolj intenzivno izrabljata sončna in termalna energija, ki sta okolju bolj prijazni kot energija, ki jo pridobimo iz tekočih in trdih goriv,

- več promocije na področju obnovljivih virov energije (sejmi, svetovalci), - da k promociji več prispevajo mediji, - varčevanje pri porabi sanitarne vode, - program za informiranje, izobraževanje, osveščanje in spodbujanje

učinkovite rabe energije, - povezanost lastnikov gozdov, - organiziranje manjših trgov z lesno biomaso (polena, sekanci, peleti), - zbiranje gozdnih lesnih sekancev ter ostale lesne biomase iz kmetijskega in

gozdarskega gospodarstva, - vlaganje v strojno tehniko žaganja in spravila lesa, - vlaganje v strojno tehniko za izdelavo polen, sekancev, pelet, - vlaganje v novejše kotle in opremo na lesno biomaso.



stran 41

6 VIRI IN LITERATURA 1. Butala, V. (1998) Lesna biomasa – neizkoriščeni domači vir energije, Femopet Slovenija. 2. Gülzow, (2000) Feste Biomasse, Bioenergie, Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe. 3. Krajnc, N., (2001) Stroški priprave in rabe lesne biomase, EGES,1, strani 102–106. 4. Krajnc, N., (1999) Ocenjevanje potencialov lesne biomase iz gozdov izkoristljive v energetske namene, EGES, 3, strani 77–81. 5. Krajnc, N., (2000) Metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesne biomase v energetske namene, Gozdarski vestnik, 58, strani 419–431. 6. Krajnc, N., Kopše, I., (2005) Les – domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije, Zavod za gozdove, Gozdarski inštitut Slovenije, Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Ljubljana. 7. Krajnc, N., Winkler I. (2005) Socialnoekonomski in okoljski vplivi povečane rabe lesne biomase pri lastnikih gozdov, Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, 123, strani 207–221. 8. Statistični urad, (2000) Struktura družinskih kmetij v Republiki Sloveniji po Velikosti gozdne posesti. 9. Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leta 2006, ZGS. 10. Nacionalni energetski program 2004, (Ur. l. RS, št. 57/04). 11. Nacionalni gozdni program 2007, (Ur. l. RS, št. 111/07). 12. Schloz, Th., (1991) Heizen mit Holz, IRB Verlag, Stuttgart, 3., erw. Aufl. 13. Gozdarski inštitut Slovenije, (2007), Organizacijski vidik gospodarske proizvodnje. 14. Krajnc, N. /Kranjc, R.,Tehnologije pridobivanja lesnega kuriva, Gozd obnov. viri, jesen 2003, št. 4, str. 9–11. 15. Košir. B., 1997. Pridobivanje lesa. Študijsko gradivo – višješolski študij. gozdarstva. Univerza v Ljubljani, BF – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 330 s. 16. Pogačnik, N. / Krajnc, R., 2000. Les kot kurivo. Gozd. vestn., 2000, let. 58, št. 5–6, str. 281–285. 17. Vuk, D., (1998) Ravnanje z odpadki biološkega izvora, Založba moderna organizacija. 18. Vuk, D., (1999) Sodobna produkcija in okolje, Založba moderna organizacija.



stran 42

INTERNETNE STRANI 1. http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod, 2. http://www.aure.gov.si/eknjiznica/prirocnik_izob_svet_LB.pdf, 3. http://www.ape.si/, 4. http://www.aure.si/dokumenti/gef/dstanicic/Analiza_kotlovnic_lesna_biomasa_ STD 2.pdf, 5. http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=les_raba, 6. http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=tehnologije 7. http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=tehn_kurivo 8. http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=tehn_transport 9. http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=tehn_skladisce 10. http://www.s-k.si/datoteke/Katalog_stroskov_2008_stisnjen.pdf, 11. http://www.ensvet.net/upload/Cena%20energentov%20april%202009.pdf, 12. http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125, 13. http://www.butanplin.si/plin-za-ogrevanje/cenik-unp-v-cisternah/ 14. http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html 15. http://www.aure.si/



stran 43

7 PRILOGE 7.1 KAZALO SLIK Slika1: Stanovanja, glede na vir ogrevanja (SURS, 2002). Slika 2: Zaloge lesa po gozdno gospodarskih enotah v m3/hektar (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Slika 3: Prirastek lesa po gozdno gospodarskih enotah v m3/hektar (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).

Slika 4: Poraba primarne energije v RS (Energetske bilance Republike Slovenije).

Slika 5: Struktura porabe primarne energije v RS v letih 1997 in 2001(Energetske bilance Republike Slovenije).

Slika 6: Poraba končne energije v RS (Energetske bilance Republike Slovenije).

Slika 7: Struktura porabe končne energije v RS v letih 1997 in 2001 (Energetske bilance Republike Slovenije).

Slika 8: Poraba končne energije po sektorjih v RS (Energetske bilance Republike Slovenije).

Slika 9: Gradnja gozdnih cest v obdobju 1945–2005 (Gozdarski inštitut Slovenije, 2007).

Slika10: Osnovna shema tehnologije priprave lesnega kuriva. Slika11: Primerjava stroškov po projektih. Slika 12: Primerjava cen goriva v €/kWh.

7.2 KAZALO TABEL Tabela 1: Površine gozdov v letu 2006 po gozdnogospodarskih območjih (GGO) ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE ter njihova lastniška struktura po gozdnogospodarskih načrtih (ha) (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Tabela 2: Krčitve gozdov v letu 2006 po namenu (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Tabela 3: Letna zaloga gozdov v Sloveniji ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Tabela 4: Letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih ob upoštevanju v letu 2006 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE (Zavod za gozdove Slovenije, 2007).



stran 44

Tabela 5: Posek v slovenskih gozdovih v letu 2006 po vrstah sečnje v m3 (Zavod za gozdove Slovenije, 2007). Tabela 6: Ocena količin in kakovostne strukture gozdnolesnih sortimentov, upoštevajoč ves posek, ki ga dovoljujejo gozdnogospodarski načrti območij za obdobje 2001–2010 (Zavod za gozdove Slovenije 2007). Tabela 7: Energijski in masni ekvivalent (Krajnc, Kopše, 2005). Tabela 8: Kurilne vrednosti različnih drevesnih vrst v primerjavi s kurilnim oljem (Krajnc, 2003). Tabela 9: Delitev sekalnikov. Tabela 10: Razmerja med različnimi prostorninskimi enotami (Schloz, 1991). Tabela 11: Gostota nekaterih oblik lesnega kuriva in nekaterih drevesnih vrst (Gozdarski inštitut Slovenije). Tabela 12: Pregled šestih projektov priprave kuriva. Tabela 13: Cene različnih kuriv v €/kWh.

7.3 KRATICE IN AKRONIMI APE: Agencija za prestrukturiranje energetike AURE: Agencija za učinkovito rabo energije NEP: Nacionalni energetski program NGP: Nacionalni gozdni program OVE: obnovljivi viri energije URE: učinkovita raba energije DG: državni gozdovi ZG: zasebni gozdovi IGL: iglavci LST: listavci MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ZGS: Zavod za gozdove Slovenije LB: Lesna biomasa ELKO: Ekstra lahko kurilno olje UNP: Utekočinjen naftni plin

Documents

MOŽNOSTI ZA IZRABO BIOMASE KOT ALTERNATIVNEGA VIRA … · biomasa uskladiš čena son čna energija, ki jo lahko pretvorimo v druge oblike energije – predvsem za pridobivanje toplotne