Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 66

MOOC KOT PRILOŽNOST ZA RAZVOJ KOMPETENC KREATIVNE RABE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V POUČEVANJU

Viktorija Florjančič in Benjamin Lesjak Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper

viktorija.florjancic@gmail.com, benjamin.lesjak@gmail.com

Izvleček V prispevku predstavljamo rezultate prve pilotne izvedbe treh enotedenskih tečajev MOOC, ki se izvajajo prek Moodla. V tečaj so bile vključene vsebine treh kreativnih tehnik, ki jih učitelji lahko uporabijo pri svojem delu – izdelava miselnih vzorcev in konceptualnih shem, de Bonova tehnika šestih klobukov in tehnika kreativnega reševanja problemov (SCAMPER).

Evalvacija pilota temelji na anketnih vprašalnikih, v katerih nas je zanimala komunikacija med udeleženci, značilnosti uspešnega zaključka tečaja in uspešnost udeležencev. V pilot se je vključilo 18 udeležencev.

Kot ključne ugotovitve poudarjamo, da udeleženci največji pomen dajejo razumljivosti in uporabnosti študijskih gradiv ter da so pregledovali vsebine, niso pa izpolnili predvidenih študijskih obveznosti tečaja. Vzroke za neuspešnost lahko povežemo z neaktivnostjo vsebinskega mentorja, kar je razvidno tudi iz odgovorov na odprta vprašanja v anketi. Izkazalo se je tudi, da nosi komunikacija zelo pomembno vlogo za uspešen zaključek tečaja.

Ključne besede: MOOC, evalvacija spletnega učenja, Hands-On ICT, EMUNI.

Abstract MOOC as an opportunity for the development of competence of creative use of information technology in teaching The paper presents the results of the first pilot implementation of future one-week MOOC courses. The pilot course in Moodle included three creative techniques that teachers can use in their work – making mind maps and conceptual map, de Bono's six hats technique and technique for creative problem solving (SCAMPER). Evaluation of the pilot was based on questionnaires through which we were interested in the communication between the participants, the characteristics of a successful completion of the course and success of the participants. There were 18 participants in the course. The key findings emphasize that understandable and useful course materials are very important to participants, furthermore a lot of participants did access the course materials but never finished the activities. The reasons for the failure can be attributed to the absence of the mentor, as are evident from the responses to the open questions in the survey. It turns out also that communication is very important for the successful completion of the course.

Key words: MOOC, web learning evaluation, Hands-On ICT, EMUNI.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 67

1 UVOD Kratico MOOC (angl. Massive Open Online Course) uporabljamo za odprte masovne spletne tečaje,1 ki v zadnjih letih prepletajo izobraževalno sfero po vsem svetu. Čeprav je sam pojem nastal leta 2008, so se prvi masovni tečaji pojavili šele leta 2012. Eden najbolj odmevnih ponudnikov tovrstnih izobraževanj je Udacity, ki širši javnosti ponuja vsebine ugledne ameriške univerze Stanford. Približati sodobno znanje iz visokošolskega prostora širši zainteresirani javnosti je ena izmed vizij Udacityja. Poleg Udacity sta zainteresirani javnosti poznana še edX in Coursera. Zadnja ima s ponudbo več kot petsto tečajev MOOC tudi največji tržni delež.

Tečaji MOOC niso namenjeni le študentom, saj se v tovrstna izobraževanja vključujejo ljudje, ki so že končali svoje izobraževanje, želijo pa dobiti nova, sodobna, znanja in se tako vključiti v proces vseživljenjskega izobraževanja. Tri četrtine tovrstnih izobraževanj (EdSurge, 2013) se izvaja v angleškem jeziku, kar za drugače govoreče narode predstavlja določeno oviro. Se pa v zadnjem letu pojavljajo ponudniki tečajev v drugih jezikih – tako npr. Mirianda X2 ponuja tečaje v španščini, francoska digitalna univerza (FUN – France Université Numérique)3 pa na platformi edX ponuja tečaje v francoščini. Zaradi popularnosti tečajev MOOC ne preseneča, da je se ti širijo po vsem svetu. Na spletu je moč najti tudi tečaje v arabščini4 in v kitajščini.5

Priprava tečajev MOOC je ena izmed aktivnosti mednarodnega projekta Hands-On ICT,6 v okviru katerega poskušamo razviti model usposabljanja učiteljev za uporabo kreativnih metod poučevanja. Tovrstno poučevanje običajno poteka v delavnicah, ki se izvajajo v neposrednem stiku izvajalca izobraževanja z udeleženci. V okviru projekta želimo preveriti primernost spletnega učnega okolja za razvoj kreativnih metod poučevanja, ki pri izvajanju uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT).

V prispevku prikazujemo rezultate prve pilotne izvedbe, ki ga sestavljajo trije enotedenski tečaji MOOC. Tečaji se izvajajo prek odprtokodnega sistema za upravljanje učenja Moodle,7 ki je poleg vseh drugih platform ponudnikov tečajev MOOC, vse bolj uporaben.8 V pilotnem projektu je sodelovalo od 10 do 18 udeležencev, ki so na koncu vsakega tečaja izpolnili kratko anketo o izvedenem tečaju. Poleg tega so udeleženci pilota izpolnili anketo pred vključitvijo v prvi tečaj in anketo ob zaključku pilota. Vsi podatki so bili zbrani s pomočjo e-ankete, pri čemer smo uporabili spletno orodje LimeSurvey,9 prek katerega smo k izpolnjevanju ankete vabili udeležence usposabljanj. Do faze obdelave podatkov so bili podatki vezani na udeležence, saj smo želeli podatke povezati med seboj. Povezovanje je bilo predvideno iz praktičnih razlogov – anketirancev nismo želeli vsakič ponovno spraševati o demografskih značilnostih. Ko so bili vsi podatki med seboj povezani, smo izpustili podatke o osebi (ime in priimek). Tako smo dosegli anonimnost zbranih in obdelanih podatkov. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Zaradi majhnega 1 V prispevku uporabljamo generični pojem tečaj kot neposredni prevod angleške besede course, kar pa v visokem

šolstvu označuje predmet. Vendar glede na to, da niso vsi ponujeni predmeti akreditirani in se prek MOOC ponujajo tudi vsebine, ki ne predstavljajo del visokošolskega kurikula, smo se odločili za uporabo pojma tečaj.

2 Https://www.miriadax.net/ 3 Http://www.france-universite-numerique.fr/ 4 Http://www.rwaq.org/ 5 Https://www.xuetangx.com/ 6 Projekt Hands-On ICT se je začel na začetku leta 2013 in se bo končal aprila 2015;; več na http://handsonict.eu/. 7 Http://www.moodle.org/ 8 Tako je Moodle.net (http://moodle.net) stičišče ponudnikov tečajev MOOC (t. i. tečajev MOOCH – Moodle.org

Open Community Hub), ki se izvajajo prek Moodle LMS. 9 Http://www.limesurvey.org/en/

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 68

števila anketirancev, ki so sodelovali v pilotu, smo lahko uporabili le metode opisne statistike. Rezultate prikazujemo s pomočjo grafikonov in preglednic.

Rezultati raziskave so omejeni le na udeležence pilota in zato niso prenosljivi na druge udeležence tečajev MOOC. Je pa za nadaljnje raziskovanje učinkov tečajev MOOC in njihovo uporabnost pri razvoju kompetenc udeležencev najbrž zanimiva metodologija vrednotenja rezultatov.

2 MASOVNO E-IZOBRAŽEVANJE

2.1 Zgodovina in razvoj masovnega e-izobraževanja Prvi masovni odprti tečaji, ki se izvajajo prek interneta (online) (angl. Massive Open Online Course – MOOC) so se začeli pojavljati leta 2012 – naprej Udacity, Coursesa in nato še edX (Baggaley, 2013). Medtem ko prva dva ponudnika izhajata iz Standforda, sta edX lansirala univerza v Harvardu in MIT (angl. Massachusetts Institute of Technology). V vseh treh primerih gre za ponudnike, ki na področju visokega šolstva veljajo za zaupanja vredne institucije in so sinonim za kakovostno visokošolsko izobraževanje. Ravno zaradi tega število udeležencev tečajev MOOC stalno narašča. Po podatkih, predstavljenih prek MOOC Infographic (Cusack, 2014), se je tečajev Coursere udeležilo več kot pet milijonov študentov, edX-a 1,65 milijona in Udacityja 1,8 milijona udeležencev. Udeleženci prihajajo iz več kot dvesto držav, kar kaže na globalni značaj izobraževanj MOOC. Največ študentov seveda prihaja iz ZDA (38,5 %), po od 4 do 6 odstotkov pa iz Brazilije, Indije, Kitajske, Kanade in Združenega kraljestva (Coursera v Cusack, 2014). Zanimivo je, da kar 40 odstotkov udeležencev prihaja iz držav v razvoju, katerih študentje na takšen način lahko dostopajo do znanja, ki nastaja na uglednih univerzah razvitih držav. Narašča pa ne samo število udeležencev, temveč tudi število tečajev (EdSurge, 2013). Coursera v partnerstvu 107 šol ponuja kar 532 tečajev in ima tako 47-odstotni tržni delež trga MOOC. Ostali ponudniki ponujajo manjše število tečajev, npr. edX 125 in Udacity 33 tečajev (Cusack, 2014). Se pa bo po napovedih EdSurge (2013) skupno število tečajev MOOC v letu 2014 povzpelo nad tisoč.

Na trgu MOOC se pojavljajo tudi novi ponudniki, med katerimi je na primer Canvas Networks, ki je z 8,5-odstotnim tržnim deležem celo pred edX (8,3 %). Prve tečaje MOOC so ponujali predvsem na področju računalništva, medtem ko je danes tečaje MOOC mogoče najti na vseh študijskih področjih, tudi na področju humanistike, kateri tečaji dosegajo petino vseh tečajev. MOOC s področja računalništva so s 16 odstotki drugi, pred tečaji s področja poslovnih ved (15 %) (EdSurge, 2013). Po podatkih EdSurge (2013) področje izobraževanja, kamor bi uvrstili tudi vsebine, ki se razvijajo v okviru projekta Hands-On ICT, dosega 8,6-odstotni delež. Po napovedih EdSurge (2013) naj bi se MOOC leta 2014 širil v podjetja, visokošolske institucije pa naj bi za uspešen zaključek tečajev MOOC ponujale kredite, kar bi še povečalo privlačnost tečajev. Na trgu naj bi se pojavile nove platforme,10 ki bi olajšale izdelavo tečajev ter prispevale k večji ponudbi tečajev MOOC.

2.2 Značilnosti tečajev MOOC Thrun (2014), eden od ustanovitelj Udacityja, prednost digitalnega izobraževanja vidi predvsem v tem, da si udeleženec izobraževanja izbere ritem učenja, ki mu ustreza. Tako lahko nekdo snov predela v par dnevih, drugi pa za isto snov potrebuje več tednov. Takšna individualizacija učenja je 10 Na primer platforma mooc.org kot rezultat partnerstva med edX in Googlom (http://mooc.org/) bo ponujala orodja

za enostavno postavitev tečaja MOOC.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 69

v klasičnem izobraževanju pogosto nemogoča. Poleg tega Thrun (2014) prednost MOOC-a vidi v podpori vseživljenjskega učenja, saj posamezniki lahko pridejo do novih in sodobnih znanj ter se tako prilagodijo novim zahtevam trga, brez da bi zapustili delovna mesta. V ZDA namreč povprečni zaposleni v istem poklicu ostane 4,1 leta (Thrun 2014). Po njegovem mnenju je bojazen, da bi MOOC nadomestil klasično visokošolsko izobraževanje (angl. On-campus education) povsem odveč, kot na primer kinodvorane niso nadomestile gledališč.

Kritiki MOOC (Baggaley, 2013) tovrstnim izobraževanjem očitajo, da ne upoštevajo univerzalnih izobraževalnih principov, ki se v izobraževanju uporabljajo že vrsto let in so prilagojeni tudi za izobraževanje na daljavo (Elias, 2011).

MOOC naj bi predstavljal bolj preprost in neoseben način izobraževanja od predhodnih online izobraževanj (Baggaley, 2013). V nekaterih tečajih MOOC spodbujajo komunikacijo med udeleženci (cMOOC) bolj kot komunikacijo učitelj – udeleženec.

Množično odprto spletno izobraževanje se pojavlja pod različnimi imeni in kraticami, iz katerih je moč prepoznati značilnosti MOOC-a (Cusack, 2014).

x xMOOC – najpogosteje uporabljen način, izveden na podlagi učnega načrta, izvedbo pa vodi učitelj.

x cMOOC – povezovalni MOOC (angl. Connectivity MOOC) izhaja iz t. i. diplomskih seminarjev. Udeleženci seminarja prejmejo določena gradiva, ki so podlaga za razpravo. Bistvo cMOOC-a je povezovanje in sodelovanje med udeleženci (angl. Student-to-student interaction), ki izhaja iz t. i. povezovalnega pristopa k poučevanju (angl. Connectivism) (Siemens, 2004;; Marc in Barberà, 2013).

x DOCC (angl. Distributed Online Collaborative Courses) so tečaji MOOC, na katerih je isto študijsko gradivo uporabljeno na različnih institucijah. Izvedba tečaja se na posamezni instituciji lahko razlikuje, udeleženci posameznega tečaja pa prek interneta lahko komunicirajo med seboj in so tako medsebojno povezani.

x Tečaj BOOC (angl. Big Open Online Courses) je podoben tečaju MOOC, vendar vključuje manjše število udeležencev (običajno po 50 udeležencev).

x SMOOC (angl. Synchronous Massive Online Courses) se od klasičnega tečaja xMOOC razlikuje po tem, da so predavanja posredovana ob določenem času, zaradi česar se morajo udeleženci ob predvidenem času vključiti v spletno učno okolje.

x SPOC (angl. Small Private Online Course) so po številu udeležencev podobni tečajem BOOC, s tem da je interakcija med učiteljem in udeleženci še bolj intenzivna. Običajno se takšen način uporablja pri kombiniranem učenju, pri katerem se po klasično izvedenem pedagoškem procesu učitelj s svojimi učenci srečuje še prek spleta. V to kategorijo bi lahko uvrstili v zadnjem času priljubljeno obrnjeno učenje (angl. Flipped classroom).

x Korporativni MOOC uporabljamo za usposabljanje zaposlenih v podjetjih. Naidu (2013) dodaja še druge oblike – npr. MOORFAP (angl. Massive Open Online Repetiotions of Failed Pedagogy) in MOOLO (angl. Massive Open Online Learning Opportunities).

Kritike na računa različnih tečajev MOOC povzema Baggaley (2013), ki izpostavlja, da so nekateri tečaji res množični, vendar niso odprti, drugi so odprti, vendar niso množični, nekatere bi pa težko imenovali tečaj oziroma predmet.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 70

Na podlagi predstavljenega bi sicer pilotno izvedbo težko imenovali za tečaj MOOC, saj so bili tečaji odprti le manjšemu številu udeležencem pilota, vendar pa je namen projekta razviti model tečajev, ki naj bi bili v prihodnje odprti širši javnosti, in preveriti, ali je takšen način usposabljanja sploh primeren za ciljno populacijo in njen namen – usposabljanje učiteljev za uporabo kreativnih metod poučevanja.

3 EVALVACIJA PILOTNE UVEDBE TEČAJA MOOC

3.1 Predstavitev pilotne izvedbe Priprava tečajev MOOC je potekala z delitvijo del med partnerji projekta – vsebino so pripravili nizozemski partnerji, tečaje na platformi Moodle pa je pripravil koordinator projekta z odprte katalonske univerze (FUOC – Fundació per a la Universitat Oberta de Catalunya). Partnerji iz Slovenije smo skrbeli za vključevanje udeležencev v posamezne tečaje ter za objavo uvodnega povabila. Vsebinsko podporo udeležencem naj bi zagotavljali pripravljavci vsebin. Osrednja naloga slovenskega partnerja je spremljanje izvedbe in evalvacija izvedbe.

V načrtu projekta je predvideno, da se pilotiranje izvede v treh krogih. V prvem krogu se tečaj izvede za učitelje, ki se usposobijo za prenos pridobljenih veščin na svoje kolege. Tako naj bi udeleženci iz prvega kroga v drugem krogu prevzeli vlogo mentorja in svoje kolege pripeljali do zaključka tečaja. V tretjem krogu bi udeleženci drugega kroga kot mentorji vodili tečaj za učence/študente. S tem bi se iz kroga v krog veščine uporabe kreativnih tehnik poučevanja prenašale na vedno širši krog uporabnikov.

Za prvi pilot so se pripravile vsebine treh kreativnih tehnik, ki jih učitelji lahko uporabijo pri svojem delu – izdelava miselnih vzorcev in konceptualnih shem (tečaj A), de Bonova tehnika šestih klobukov (tečaj B) in tehnika kreativnega reševanja problemov (SCAMPER) (tečaj C). Za vse tri kreativne tehnike je predvidena uporaba različnih orodij IKT. Posamezni tečaj se kot tečaj MOOC prek Moodla11 izvaja en teden. V nadaljevanju prikazujemo rezultate tritedenskega pilota.

Evalvacija pilota temelji na anketnih vprašalnikih, ki smo jih izvedli na treh ravneh:

x pred vključitvijo udeležencev v pilotni projekt – z anketnim vprašalnikom smo želeli zbrati osnovne podatke o udeležencih, predvsem pa njihove dosedanje izkušnje z MOOC;

x ob zaključku vsake vsebine (tečaja), pri čemer smo želeli zbrati podatke o primernosti vsebin za razvoj kreativnih tehnik ter o sami izvedbi vsebine; vsebine so namreč med seboj precej različne, zato smo presodili, da bi bila anketa potrebna po vsaki zaključeni vsebini;

x na koncu izvedbe vseh treh vsebin, pri čemer želimo izvesti evalvacijo celotnega pilota.

Pri zaprtih vprašanjih smo v anketah uporabljali petstopenjsko Likertovo lestvico, pri kateri je ocena 1 pomenila najnižjo oceno, ocena 5 pa najvišjo oziroma popolno strinjanje s postavljenimi trditvami. Anketiranci so lahko podali tudi komentarje na postavljena vprašanja. Poleg anketiranja smo slovenski partnerji pri izvedbi sodelovali kot opazovalci in tako lahko rezultate anket dopolnimo s svojimi opažanji.

Kot omenjeno, se je pilot izvajal tri tedne – vsaka vsebina po en teden. S prvo izvedbo smo začeli 13. januarja 2014, z zadnjo pa 27. januarja 2014. Po začetnih težavah glede pridobivanja 11 Http://riga.uoc.es/moodle/

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 71

udeležencev, ki bi sodelovali v pilotu, se je število udeležencev povečalo na 18,12 vendar vsi niso sodelovali v vseh treh tečajih enakomerno. Zaključno anketo pilota je izpolnilo 15 udeležencev, med katerimi so bili tudi neaktivni udeleženci. Pregled vključenih udeležencev in njihov odziv na ankete prikazujemo v nadaljevanju.

3.2 Predstavitev udeležencev pilota V pilot se je vključilo 18 udeležencev, od tega tri četrtine (75,0 %) žensk. Najmlajši udeleženec je bil star 26 let, najstarejši 63 let. Povprečni udeleženec je bil star 40,8 leta. Udeleženci prihajajo z različnih študijskih področij – dva s področja naravoslovja, osem s področja humanistike ali jezikoslovja, trije s področja tehnike in pet s področja družboslovja. Polovica udeležencev uči predmete z različnih področij, kar je seveda povezano z okoljem, iz katerega prihajajo – 38,9 odstotka jih prihaja iz primarnega izobraževanja, eden uči v srednji šoli, polovica pa jih prihaja iz terciarnega izobraževanja.

Glede na to, da je osnovni namen projekta Hands-On ICT priprava tečaja MOOC, so nas zanimale izkušnje udeležencev z izobraževanjem MOOC. Skoraj polovica udeležencev še ni sodelovala v nobenem od tečajev MOOC (46,7 %), drugi so sodelovali vsaj pri enem tečaju MOOC, trije anketiranci pa so se udeležili petih tečajev MOOC. Zaključevanje tečajev je bilo manj uspešno, saj je en anketiranec uspešno zaključil tri tečaje, trije dva tečaja in dva po en tečaj. Več kot polovica udeležencev projekta (57,1 %) še ni zaključila nobenega tečaja MOOC.

V zaključni anketi smo anketirance spraševali o izkušnjah, ki jih imajo z uporabo sistemov za upravljanje učenja, kot je npr. Moodle. Petina udeležencev pilota (21,4 %) še ni imela izkušnje z uporabo Moodla in je bila udeležba v pilotu njihova prva tovrstna izkušnja. Enak delež anketirancev pa je v Moodlu že izvajal mentoriranje. Nekoliko več (28,6 %) jih je Moodle uporablja v vlogi študenta. Enak delež anketirancev je prek Moodla izvedel vsaj en predmet oziroma Moodle za podporo pedagoškega procesa uporabljajo redno. Zanimalo nas je, ali imajo anketiranci še kakšne izkušnje z drugimi sistemi za upravljanje učenja (angl. LMS – Learning Management System). Ponudili smo jim deset sistemov, ki so pogosto v uporabi. Med njimi so posamezniki že uporabljali eTutor, Blackboard, Desire2Learning, eCollege, Dokeos, Joomla LMS, SAP, dva pa SharePoint LMS. Claroline in Sakai med anketiranci še nista bila uporabljena. Sicer pa anketiranci svoje sposobnosti uporabe LMSa na petstopenjski lestvici ocenjujejo s povprečno vrednostjo 3,6.

Zanimivi so bili tudi odgovori o sposobnostih uporabe IKT. Slaba tretjina (29,4 %) se je opredelila za zelo dobre in neodvisne uporabnike IKT, ravno tolikšen delež anketirancev pa za dobre uporabnike. Dobra petina (23,5 %) anketirancev se je opredelila za povprečne uporabnike, ostali pa so podpovprečni uporabniki, oziroma sta dva t. i. začetnika.

3.3 Evalvacija tečajev in pilota Vse tri vsebine so bile predstavljene na podoben način – uvodni nagovor, navodila za delo, povezave na spletne vire in forum za komunikacijo. V vsaki vsebini so udeleženci imeli možnost komunikacije z drugimi udeleženci ter z vsebinskim mentorjem, ki je pripravil vsebine. Uvodni nagovor študentom je posredoval slovenski partner, sicer zadolžen za evalvacijo pilotnega projekta.

Anketiranje je, kot smo omenili v uvodu, potekalo po vsakem zaključenem tečaju in po zaključenem pilotu. V anketah nas je zanimala komunikacija med udeleženci, ocena značilnosti, ki 12 Udeleženci prihajajo iz držav partneric projekta – Grčija 10, Nizozemska 2, Slovenija 3, Španija 2, Združeno

kraljestvo 1.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 72

so pomembne za uspešen zaključek tečaja, in uspešnost udeležencev, saj je za tečaje MOOC značilna več kot 90-odstotna nezaključenost (Rivard, 2013).

Pri online usposabljanju je komunikacija med udeleženci, predvsem pa komunikacija z učiteljem/mentorjem pomembna, saj se podpora mentorja kaže kot eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti online izobraževanj (Sulčič, 2008). Zanimalo nas je, kateri komunikacijski kanali so za anketirance najprimernejši – anketiranci so ponujenih šest različnih komunikacijskih kanalov morali razvrstiti po pomembnosti.13 Primerjavo pomembnosti prikazujemo na sliki 1. Glede na način razvrščanja podatkov nižje vrednosti predstavljajo način komunikacije, ki anketirancem ustreza najbolj. Tako anketiranci s kolegi v tečaju najraje komunicirajo prek foruma (M = 2,2), najmanj pa jim ustreza osebni način komunikacije (M = 4,9). Za komunikacijo z učitelji je za anketirance najprimernejša video konferenca (M = 2,3), ki je sicer drugi najpomembnejši način komunikacije pri komunikaciji s kolegi. Podrobnosti so razvidne s slike 1.

Slika 1: Primerjava komunikacijskih kanalov

Medtem ko so udeleženci po vsakem zaključenem tečaju ocenjevali enajst značilnosti tečaja (preglednica 1),14 so v zadnji anketi ovrednotili pomembnost posamezne značilnosti za uspešen zaključek tečaja. Kot je razvidno iz preglednice 1, anketiranci, udeleženci pilota, največji pomen dajejo razumljivosti in uporabnosti študijskih gradiv (M = 4,6). Zanimivo, da sta interakcija med udeleženci in odziv mentorja na aktivnost udeležencev ocenjeni najnižje (M = 4,2).

Pomembnost posameznih značilnosti smo uporabili pri izračunu ocene posameznega tečaja. In sicer smo povprečne ocene, zbrane z anketami po zaključenemu tečaju, obtežili s težo pomembnosti. Ocene prikazujemo v preglednici 2 skupaj z drugimi ocenami posameznih tečajev. Zanimivo je, da je bilo v tečaju A, ki je bil na koncu ocenjen najnižje, največ medsebojne interakcije, pa tudi mentor je bil najbolj aktiven. Mogoče je k temu prispevala vsebina tečaja A (miselni vzorci), ki je že relativno znana, kar je razvidno tudi iz preglednice 3, ko naj bi naučeno pri tečaju A bilo najmanj prenosljivo v prakso (M = 2,9). 13 Na prvo mesto so dali najpomembnejši komunikacijskih kanal, na šesto pa najmanj pomembnega. 14 Vrednotenje je potekalo na petstopenjski lestvici: 5 = zelo pomembno, 1 = sploh ni pomembno.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 73

Preglednica 1: Pomembnost posameznih značilnosti tečaja

Značilnost tečaja M SD Razumljivost študijskih gradiv 4,6 0,8

Uporabnost študijskih gradiv 4,6 0,6

Sodobnost študijskih gradiv 4,5 0,9

Podpora mentorja 4,4 0,9

Interakcija z mentorjem 4,4 0,7

Jasnost navodil za delo 4,4 0,9

Izgled tečaja 4,4 0,9

Način predstavitve gradiv 4,4 0,9

Navigacija skozi tečaj 4,3 0,8

Odziv mentorja na aktivnost udeležencev 4,2 0,9

Interakcija med udeleženci 4,2 1,0 Sicer se pa ocene tečajev ujemajo s povprečnimi ocenami izvedb tečajev (pPreglednica 2). Obseg vloženega truda v tečaj se bistveno ne razlikujejo, se pa razlikuje čas, ki so ga udeleženci porabili za končanje obveznosti tečaja (Preglednica 2). Opozorili bi na precej visoke odklone od povprečja, kar kaže na to, da so se udeleženci precej razlikovali med seboj. V preglednici 2 prikazujemo število anketirancev in število udeležencev tečaja.15

Preglednica 2: Ocena tečajev

Spremenljivka Tečaj A (n = 14/17) Tečaj B (n = 12/16) Tečaj C (n = 13/14)

M SD M SD M SD Povprečna ocena tečaja 3,08 3,28 3,12

Ocena vloženega truda 3,2 0,9 3,2 0,8 3,1 0,9

Porabljeni čas (v urah) 5,2 3,8 4,1 3,0 6,4 3,3

Ocena izvedbe tečaja 3,3 0,9 3,5 1,0 3,4 0,9 Anketiranci menijo, da bi bile vse vsebine v enaki meri priporočljive ostalim (M = 3,9). Na kreativnost metod poučevanja, kar je osnovni namen projekta, pa so najbolj vplivale vsebine tečaja C, čeprav bi teh vsebin kolegom ne priporočili v enaki meri. Predvidevamo, da je k temu botroval obseg dela, ki so ga morali vložiti udeleženci (M = 6,4 v preglednici 2). Kot smo že omenili, je tečaj C najbolj izpolnil namen projekta – povečati kreativnost učiteljev. 15 Tako n = 14/17 pomeni, da je v tečaju sodelovalo 17 udeležencev, od katerih jih je 14 odgovorilo na anketo.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 74

Preglednica 3: Komunikacija in učinki posameznih tečajev

Spremenljivka Tečaj A Tečaj B Tečaj C M SD M SD M SD

Komunikacija

… z udeleženci 3,3 0,9 3,6 1,1 2,8 1,5

… z učiteljem/tutorjem 3,2 1,2 3,2 1,7 2,6 1,4

Učinki tečajev

Tečaj je dosegel vaša pričakovanja. 3,6 0,9 3,6 0,9 3,4 1,1

Tečaj bi priporočali kolegom. 3,8 1,0 3,8 0,7 3,6 0,8

Uspešnost pri uvedbi naučenega v svoje okolje. 2,9 1,1 3,4 0,9 3,4 1,2

Tečaj je vplival na vašo kreativnost. 3,8 0,8 3,7 0,8 4,1 0,7

Tečaj je treba ponuditi tudi drugim. 3,9 0,9 3,9 0,7 3,9 0,8 Udeleženci so morali opraviti različne aktivnosti. V preglednici 4 prikazujemo podatke o vseh zaključenih obveznostih. Kot je razvidno iz preglednice 4, je neaktivnost udeležencev nad 40-odstotna, v tretjem tečaju celo nad 78-odstotna, kar je sicer nižje od res množičnih tečajev, vendar vseeno vredno razmisleka. Vzroke za neuspešnost lahko opazovalci izvajanja tečajev povežemo predvsem z neaktivnostjo vsebinskega mentorja, kar so potrdili tudi odgovori na odprta vprašanja v anketi, v kateri je bila manjkajoča podpora mentorja najpogosteje izpostavljena. Tako kot v množičnih tečajih (Rivard, 2013) je precej udeležencev pregledovalo vsebine, niso si pa prizadevali izpolniti predvidenih študijskih obveznosti tečaja.

Preglednica 4: Uspešnost udeležencev

Tečaj Št. udeležencev Zaključeno v celoti Zaključeno v večji meri Zaključeno v manjši meri Neaktivni A 17 5 2 3 7 (41,2 %)

B 16 4 2 3 7 (43,8 %)

C 14 1 2 11 (78,6 %) Čeprav, kot smo že v uvodu povedali, zaradi manjšega števila anketirancev pri analizi podatkov ne moremo uporabiti zahtevnejših statističnih metod, smo vseeno želeli odpreti ključna vprašanja za uspešnost tečajev. Tako smo za vsak tečaj vzpostavili po tri nove spremenljivke – v prvo smo vključili komunikacijo (povprečje ocene komunikacije z udeleženci in komunikacije z mentorjem), v drugo smo vključili oceno tečaja (11 spremenljivk, ki smo jih zbrali na podlagi tedenskih anket in preračunali glede na pomen iz preglednice 1) ter podatke o vsaj delni uspešnosti pri opravljanju študijskih obveznosti (Preglednica 4). Ne glede na mnenja anketirancev je s slike Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. razvidno, da ima komunikacija pri uspešnem zaključku tečaja pomembno vlogo. Nadaljnje raziskave, ob večjem številu anketirancev, bodo to najbrž tudi statistično značilno potrdile.

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 75

Slika 2: Primerjava ocen komunikacije, tečaja in uspešnosti udeležencev

4 SKLEP Odprto spletno množično izobraževanje (angl. MOOC), četudi ni vedno odprto, pa tudi ne množično, postaja vse bolj zanimivo za visokošolsko izobraževanje kot tudi za podjetniško korporativno usposabljanje. Nekateri v izobraževanju MOOC vidijo možnosti podpore vseživljenjskega izobraževanja, drugi pa svarijo pred morebitnimi praznimi predavalnicami in spornim pridobivanjem diplom dvomljivega izvora. Kritiki izpostavljajo tudi velik osip udeležencev tovrstnih tečajev, saj se veliko udeležencev v MOOC vključi zaradi radovednosti, nekateri pogledajo le vsebine, ki jih zanimajo, le manjši delež – od 5 do 10 odstotkov pa tudi opravlja študijske obveznosti in se v akreditiranih tečajih (predmetih) poteguje za certifikat ali potrdilo o opravljenih študijskih obveznosti.

Ne glede na vse zagovornike in kritike MOOC v projektu Hands-On ICT skušamo razviti model tovrstnih usposabljanj, ki bi bil namenjen učiteljem na vseh ravneh izobraževanja. Učitelji bi z vključevanjem v tečaje MOOC razvijali svoje spretnosti uporabe različnih kreativnih metod poučevanja in jih tudi uporabili pri svojem delu. V prvem krogu pilota smo osemnajstim udeležencem ponudili tri kratke enotedenske tečaje, pri katerih smo izvedli tri različne ankete – anketo pred vključitvijo v prvi tečaj, ankete ob zaključku vsakega tečaja in anketo na koncu pilota.

Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da:

x udeleženci s kolegi najraje komuncirajo prek foruma, z učitelji pa prek video konferenčnih sistemov (Slika 1),

x sta za uspešnost tečaja najpomembnejša razumljivost in uporabnost študijskih gradiv, sledita pa sodobnost gradiv in podpora mentorja (Preglednica 1),

x so udeleženci najvišje ocenili vsebine de Bonove tehnike šestih klobukov, najnižje pa miselne vzorce, ki so jim tudi najbolje poznani,

x so udeleženci največ dela vložili v spoznavanje tehnik kreativnega reševanja problemov, vendar pa pridobljene spretnosti najbolj vplivajo na njihovo kreativnost,

x je bila uspešnost na tečajih sicer boljša od tiste, ki jo poznamo iz res množičnih tečajev, vendar pa še vedno nizka.

Za povečanje uspešnosti zaključevanja tečajev bo nedvomno treba izboljšati mentorsko podporo, katere vpliva zaradi manjšega števila zbranih podatkov sicer nismo mogli statistično značilno dokazati, je pa opazno povezana z uspešnostjo tečajnikov. Vendar kljub vsem pomanjkljivostim, ki smo jih zabeležili v prvem pilotu, lahko trdimo, da je MOOC priložnost za razvoj kompetenc kreativne rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v poučevanju, če so vsebine ustrezno

-

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

Tečaj A Tečaj B Tečaj C

Komunikacija

Ocena tečaja

Uspešnost

Dnevi slovenske informatike 2014, Portorož, 14.–16. april 2014 76

izbrane (sodobne in uporabne) in pripravljene (razumljiva gradiva) ter imajo udeleženci podporo usposobljenega mentorja in dovolj spodbude in možnosti za medsebojno komunikacijo.

5 LITERATURA IN VIRI [1] Baggaley, J. (2013). Reflection MOOC rampant. Distance Education, 34(3), 368–378.

[2] Cuzack, Alex. (2014). MOOC INFOGRAPHICS. MOOCs – Think Massively. Objavljeno na http://moocs.com/index.php/category/mooc-infographics/ (zadnji ogled 8. 2. 2014).

[3] EdSurge. (2013). MOOCs in 2013: Breaking Down the Numbers. EdSurge News. Objavljeno na https://www.edsurge.com/n/2013-12-22-moocs-in-2013-breaking-down-the-numbers (zadnji ogled 8. 2. 2014).

[4] Elias, T. (2011). Universal instructional design principles for mobile learning. The International Review of Research in Open and Distance Learning, 12(2), 143–156.

[5] Marc, C. & Barberà, E. (2013). Learning Online: Massive Open Online Courses (MOOCs), Connectivism, and Cultural Psychology. Distance Education 34 (1) (May): 129–136.

[6] Naidu, S. (ur). (2013). Editorial: Transforming MOOCs and MOORFAPs into MOOLOs. Distance Education 34 (3): 253–255.

[7] Rivard, R. (2013). Measuring the MOOC Dropout Rate. Inside Higher Ed. Objavljeno na http://www.insidehighered.com/news/2013/03/08/researchers-explore-who-taking-moocs-and-why-so-many-drop-out (zadnji ogled 9. 2. 2014).

[8] Siemens, George. (2014). Connectivism: A Learning Theory for the Digital Age. elearnspace.org. Objavljeno na http://www.elearnspace.org/Articles/connectivism.htm (zadnji ogled 9. 1. 2014).

[9] Sulčič, V. (2008). E-izobraževanje v visokem šolstvu. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

[10] Thrun, S. (2013). Self-Driving Education. The Huffington Post. Objavljeno na http://www.huffingtonpost.com/sebastian-thrun/selfdriving-education_b_4676484.html (zadnji ogled 4. 2. 2014).